21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2264

z dne 14. novembra 2022

o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Piadina Romagnola / Piada Romagnola“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je v skladu s členom 53(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Piadina Romagnola / Piada Romagnola“, registrirano na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1174/2014 (2).

(2)	Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)	Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba specifikacije proizvoda, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Piadina Romagnola / Piada Romagnola“ (ZGO), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. novembra 2022

Za Komisijo

v imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

član Komisije

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1174/2014 z dne 24. oktobra 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Piadina Romagnola/Piada Romagnola (ZGO)] UL L 316, 4.11.2014, str. 3).

(3) UL C 278, 20.7.2022, str. 27.

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2265

z dne 14. novembra 2022

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Κατσικάκι Λήμνου / Katsikaki Limnou“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Grčije za registracijo imena „Κατσικάκι Λήμνου / Katsikaki Limnou“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)	Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Κατσικάκι Λήμνου / Katsikaki Limnou“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Κατσικάκι Λήμνου / Katsikaki Limnou“ (ZGO) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki) iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. novembra 2022

Za Komisijo

v imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

član Komisije

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL C 281, 22.7.2022, str. 12.

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/4

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2266

z dne 14. novembra 2022

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Samoborska češnjovka / Samoborska češnofka“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Hrvaške za registracijo imena „Samoborska češnjovka / Samoborska češnofka“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)	Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Samoborska češnjovka / Samoborska češnofka“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Samoborska češnjovka / Samoborska češnofka“ (ZGO) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. novembra 2022

Za Komisijo

v imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

član Komisije

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL C 278, 20.7.2022, str. 35.

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/5

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2267

z dne 14. novembra 2022

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Meso istarskog goveda - boškarina / Meso istrskega goveda - boškarina“ (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Hrvaške in Slovenije za registracijo imena „Meso istarskog goveda - boškarina / Meso istrskega goveda - boškarina“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)	Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Meso istarskog goveda - boškarina / Meso istrskega goveda - boškarina“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Meso istarskog goveda - boškarina / Meso istrskega goveda - boškarina“ (ZOP) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki) iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. novembra 2022

Za Komisijo

v imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

član Komisije

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL C 288, 29.7.2022, str. 46.

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/6

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2268

z dne 18. novembra 2022

o zaključku pregleda „novega izvoznika“ v okviru Izvedbene uredbe (EU) 2019/1379 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(4) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta in zaključku registracije uvoza

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) in zlasti člena 11(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. VELJAVNI UKREPI

(1)

Svet je z Uredbo (EGS) št. 2474/93 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) uvedel 30,6-odstotno dokončno protidampinško dajatev na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska). Od takrat je bilo izvedenih več preiskav, na podlagi katerih so bili podaljšani ali spremenjeni prvotni ukrepi.

(2)

Svet je z Uredbo (EU) št. 502/2013 (3) po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (4) ukrepe spremenil. V navedeni preiskavi se za proizvajalce izvoznike iz Kitajske ni uporabilo vzorčenje, protidampinška dajatev na ravni države v višini 48,5 %, ki je temeljila na stopnji dampinga in je bila določena z Uredbo Sveta (ES) št. 1095/2005 (5), pa se je ohranila.

(3)	Trenutno veljavni ukrepi so protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1379 (6), v skladu s katero za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja vložnik, velja dokončna protidampinška dajatev v višini 48,5 %.

2. SEDANJA PREISKAVA

2.1 Zahtevek za pregled

(4)

Komisija je prejela zahtevek za pregled „novega izvoznika“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Družba Zhejiang Feishen Vehicle Industry Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: vložnik), tj. proizvajalec izvoznik koles iz Kitajske, je zahtevek vložila 10. septembra 2019 in ga 26. novembra 2021 posodobila.

(5)	Vložnik je trdil, da ni bil povezan z nobenim proizvajalcem izvoznikom koles, za katerega se uporabljajo veljavni ukrepi. Poleg tega je trdil, da je kolesa izvažal v Unijo po koncu obdobja prvotne preiskave.

2.2 Začetek pregleda novega izvoznika

(6)

Po proučitvi razpoložljivih dokazov je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek pregledov „novega izvoznika“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Potem ko so proizvajalci Unije dobili možnost za pripombe, je Komisija z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/358 (7) začela pregled Izvedbene uredbe (EU) 2019/1379 v zvezi z vložnikom.

2.3 Zadevni izdelek

(7)	Izdelek, ki se pregleduje, so dvokolesa in druga kolesa (tudi dostavni tricikli, vendar brez enokolesnikov), brez motornega pogona, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznake TARIC 8712007091, 8712007092 in 8712007099), s poreklom iz Kitajske.

2.4 Zadevne strani

(8)	Komisija je o začetku tega pregleda uradno obvestila vložnika, industrijo Unije in predstavnike države izvoznice. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje.

(9)	Komisija je na dan začetka pregleda od vložnika zahtevala, naj izpolni vprašalnik.

2.5 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

(10)	Preiskava je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom).

2.6 Razkritje

(11)	Komisija je 29. julija 2022 zainteresiranim stranem razkrila, da namerava zaključiti preiskavo v zvezi s pregledom, ne da bi določila individualne stopnje dampinga za vložnika. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe.

(12)

Vložnik se v pripombah, predloženih 12. avgusta 2022, ni strinjal z analizo Komisije, pri čemer je zavrnil status novega izvoznika, določen na podlagi reprezentativnosti vložnikove prodaje, in trdil, da ni pravne podlage za tako odločitev ter da taka odločitev ni v skladu s poročili odbora in pritožbenega organa v zadevi Mehika – dokončni protidampinški ukrepi za goveje meso in riž (8).

(13)

Komisija poudarja, da sta odbor in pritožbeni organ preučila pogoje za sprejetje ali zavrnitev zahtevka za izvedbo hitrega pregleda novega izvoznika, kot je določeno v mehiški zakonodaji. V obravnavani zadevi je Komisija sprejela zahtevek vložnika in vestno začela pregled novega izvoznika, vendar za zanesljiv izračun stopnje dampinga potrebuje stabilno izvozno ceno, za katero se šteje, da odraža običajno oblikovanje cen zadevnega proizvajalca izvoznika. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (25) do (28), transakcije, ki jo je izvedel vložnik, ni mogoče uporabiti kot podlago za izračun stopnje dampinga, saj ne odraža dovolj natančno običajnega in trajnostnega oblikovanja izvoznih cen, ki bi lahko bilo podlaga za določitev individualne stopnje dampinga, ki bi se lahko uporabljala za prihodnje transakcije. Ta trditev se zato zavrne.

(14)

Vložnik se je skliceval na več preiskav v zvezi s pregledom novih izvoznikov, v okviru katerih so izvozniki izvedli samo eno prodajno transakcijo in jim je bila ne glede na to odobrena ugodna stopnja dampinga. Vložnik je od Komisije zahteval, naj bo v zvezi z zahtevkom v obravnavani zadevi dosledna.

(15)

Pregledi, na katere se je skliceval vložnik, so temeljili na preiskavah, v katerih je bila povprečna stopnja vzorca dejansko na voljo. Zato ni bilo treba določiti individualnih stopenj dampinga. V nasprotju s trditvami vložnika je metoda Komisije za presojo položaja novega izvoznika dosledna. Pri pregledu v zvezi s triklorizocianurno kislino s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (9) Komisija ni mogla uporabiti izvozne cene, zaradi česar je zaključila pregled, ne da bi vložniku lahko odobrila individualno stopnjo.

(16)	Vložnik je trdil, da je Komisija napačno ocenila dejanske dokaze v okviru določitve reprezentativnosti prodaje, primerjave izvozne cene s statističnimi podatki in cene njegove stranke pri nadaljnji prodaji.

(17)

Kar zadeva primerjavo izvozne cene, je vložnik trdil, da so bili njegovi izdelki uvrščeni med izdelke višjega cenovnega razreda in da so jim bile na mednarodnih natečajih pripisane cene glede na njihovo zasnovo, zato primerjava s statističnimi podatki o mešanem naboru, ki je pokazala višjo ceno, ni relevantna. Vložnik je izpodbijal tudi relevantnost informacij, ki jih je predložil avstrijski uvoznik, ki je transakcijo opredelil kot poskus, in trdil, da je šlo z vidika vložnika za običajno transakcijo in ne za poskus.

(18)	Komisija ugotavlja, da nobena od trditev vložnika ni vsebovala informacij, ki bi omajale informacije, ki jih je Komisija upoštevala pri presoji dejstev. Zato so kot take zavrnjene.

(19)	Vložnik je kot drugo možnost predlagal spremljanje ukrepov ali določitev minimalne uvozne cene.

(20)

Komisija ne more sprejeti nobenega od teh dveh vložnikovih zahtevkov. Spremljanje in minimalna uvozna cena nista primerna za položaj novega proizvajalca izvoznika. V primeru spremljanja bucik in sponk (10), na katerega je opozoril vložnik, je šlo za spremljanje položaja uvoza v primeru neuvedbe protidampinških ukrepov. Mehanizem minimalne uvozne cene je orodje za določitev stopnje dajatve za celoten izvoz zadevne države v postopkih, kadar Komisija meni, da je ta oblika ukrepa primerna glede na posebne okoliščine primera. V obravnavani zadevi so uvedeni ukrepi v obliki dajatev ad valorem, namen pregleda novinca pa ni pregled oblike ukrepov.

3. REZULTATI PREISKAVE

3.1 Merila v zvezi z „novim proizvajalcem izvoznikom“

(21)

V skladu s členom 11(4) osnovne uredbe mora novi proizvajalec izvoznik izpolnjevati naslednja merila:

(a)	v obdobju preiskave, na osnovi katerega so bili ukrepi določeni, ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo;

(b)	ni povezan z nobenim od izvoznikov ali proizvajalcev na Kitajskem, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s to uredbo, ter

(c)	zadevni izdelek je dejansko izvažal v Unijo po obdobju prvotne preiskave ali pa je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo.

(22)	Preiskava je potrdila, da vložnik ni izvažal zadevnega izdelka v prvotnem obdobju preiskave.

(23)	Vložnik je tudi pokazal, da ni povezan z nobenim od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katerega veljajo protidampinški ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom.

(24)

V zvezi z merilom, da je vložnik začel izvažati zadevni izdelek v Unijo po obdobju prvotne preiskave, je Komisija ocenila naslednje. Vložnik je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvedel le eno samo izvozno transakcijo z omejenim obsegom, zato je Komisija proučila, ali bi se lahko ta izvozna transakcija štela za zadostno v smislu natančnega odraza sedanjega in prihodnjega ravnanja vložnika pri izvozu. Natančneje, Komisija je nadalje analizirala: delež izvožene količine glede na celotno proizvodnjo in prodajne cene za EU glede na povprečne cene drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvažali znatne količine v EU.

(25)

Vložnik je avstrijskemu uvozniku z eno transakcijo prodal 30 otroških koles, ki predstavljajo 1 % njegove celotne proizvodnje. Cena transakcije vložnika na ravni CIF je bila 73 % (11) višja od povprečne cene drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov na avstrijskem trgu. To je pokazalo, da ta transakcija ni bila izvedena pod običajnimi tržnimi pogoji.

(26)	Komisija je stopila v stik z uvoznikom, da bi pridobila dodatne informacije o naravi transakcije in vrednosti pri nadaljnji prodaji.

(27)	Avstrijski uvoznik je tudi potrdil, da je šlo le za poskusno transakcijo (ne za običajno poslovno transakcijo), da je bila nakupna cena previsoka in da je zato kolesa prodal končnim strankam po ceni, ki je bila nižja od nakupne cene.

3.2 Zaključek

(28)

Glede na navedeno je Komisija menila, da transakcija, ki jo je predložil vložnik, ni bila dovolj reprezentativna podlaga in ni dovolj natančno odražala njegovega sedanjega in prihodnjega ravnanja pri izvoznih cenah, ki bi lahko bilo podlaga za določitev individualnih stopenj dampinga. Na podlagi tega bi bilo treba preiskavo v zvezi s pregledom zaključiti.

4. OBRAČUN PROTIDAMPINŠKE DAJATVE

(29)

Glede na navedene ugotovitve je Komisija sklenila, da bi bilo treba zaključiti pregled v zvezi z uvozom koles s poreklom iz Kitajske, ki jih proizvaja vložnik. Dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“ v skladu s členom 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/1379, bi se morala uporabljati tudi za izdelke, ki jih proizvaja vložnik. Zato bi bilo treba prenehati z registracijo uvoza vložnika ter na ta uvoz od datuma začetka tega pregleda obračunati dajatev, ki se na ravni države uporablja za vse druge družbe (48,5 %) in je bila uvedena z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1379. To ne posega v pravico uvoznikov, da zaprosijo za vračilo v skladu s členom 11(8) osnovne uredbe.

(30)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Pregled „novega izvoznika“, ki se je začel z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/358, se zaključi.

2. Člen 2 Izvedbene uredbe (EU) 2022/358 se razveljavi.

3. Na uvoz izdelkov, ki jih proizvaja družba Zhejiang Feishen Vehicle Industry Co., Ltd se uvede protidampinška dajatev, ki se v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1379 uporablja za „vse druge družbe“ (dodatna oznaka TARIC B999) v Ljudski republiki Kitajski.

Člen 2

1. Carinskim organom se odredi, da prenehajo z registracijo uvoza, ki se izvaja v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) 2022/358.

2. Za izdelke, ki so bili registrirani v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) 2022/358, se z učinkom od 3. marca 2022 obračuna protidampinška dajatev iz člena 1(3).

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. novembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2474/93 z dne 8. septembra 1993 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz v Skupnost koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in dokončnem pobiranju začasne protidampinške dajatve (UL L 228, 9.9.1993, str. 1).

(3) Uredba Sveta (EU) št. 502/2013 z dne 29. maja 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 990/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 153, 5.6.2013, str. 17).

(4) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1095/2005 z dne 12. julija 2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Vietnama in o spremembi Uredbe (ES) št. 1524/2000 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu koles po poreklu iz Ljudske republike Kitajske (UL L 183, 14.7.2005, str. 1).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1379 z dne 28. avgusta 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke, Tunizije, Kambodže, Pakistana in Filipinov, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz teh držav ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (UL L 225, 29.8.2019, str. 1).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/358 z dne 2. marca 2022 o začetku pregleda v zvezi z „novim izvoznikom“ v okviru Izvedbene uredbe (EU) 2019/1379 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske za enega kitajskega proizvajalca izvoznika, odpravi dajatve na uvoz navedenega proizvajalca izvoznika in uvedbi registracije takšnega uvoza (UL L 68, 3.3.2022, str. 9).

(8) Poročilo pritožbenega organa, Mehika – protidampinški ukrepi za riž, točka 323.

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/619 z dne 12. aprila 2022 o zaključku pregledov v zvezi z „novim izvoznikom“ v okviru Izvedbene uredbe (EU) 2017/2230 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz triklorizocianurne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske za tri kitajske proizvajalce izvoznike, uvedbi dajatve na uvoz teh proizvajalcev in prenehanju registracije tega uvoza (UL L 115, 13.4.2022, str. 66).

(10) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1202 z dne 14. avgusta 2020 o zaključku protidampinškega postopka za uvoz bucik in sponk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter uvedbi nadzora nad uvozom bucik in sponk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 269, 17.8.2020, str. 40).

(11) Opravljena je bila primerjava med ceno, po kateri je družba prodajala v EU, s povprečno uvozno ceno iz Kitajske na določenem trgu EU v istem obdobju. Ta primerjava je bila opravljena na ravni CIF, tj. upoštevala se je cena koles, ki so jo imela ta na meji z EU. Ob upoštevanju protidampinške dajatve v višini 48,5 % je bila cena za 99 % višja.

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/11

SKLEP SVETA (SZVP) 2022/2269

z dne 18. novembra 2022

o podpori Unije pri izvajanju projekta „Spodbujanje odgovornih inovacij na področju umetne inteligence za mir in varnost“

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz leta 2016 je poudarjeno, da bo Unija intenzivneje prispevala k skupni varnosti.

(2)

V strategiji Unije zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo iz leta 2018 z naslovom „Zaščita orožja, varnost za državljane“ je bilo navedeno, da bo Unija uporabila ustrezne instrumente za podporo raziskav in razvoja na področju zanesljive in stroškovno učinkovite tehnologije za zaščito osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva in zmanjšanje nevarnosti preusmerjanja. Poleg tega je Svet v sklepih o sprejetju te strategije opozoril na spremenjene varnostne razmere, vključno z grožnjo terorizma v Uniji ter razvojem tehnologije in zasnove osebnega in lahkega orožja, ki vplivajo na zmožnost vlad za obvladovanje te grožnje.

(3)

V sporočilu Komisije z naslovom „Umetna inteligenca za Evropo“ je navedeno, da bo vodilno načelo za vso podporo raziskavam, povezanim z umetno inteligenco, razvoj „odgovorne umetne inteligence“. Navedeno je tudi, da bodo glede na to, da je z umetno inteligenco mogoče enostavno čezmejno trgovati, na tem področju trajnostne le globalne rešitve in da bo Unija spodbujala uporabo umetne inteligence in tehnologij na splošno, da bi pomagala pri reševanju svetovnih izzivov, podprla izvajanje pariškega podnebnega sporazuma in dosegala cilje Združenih narodov (ZN) glede trajnostnega razvoja.

(4)

Generalni sekretar ZN je na svetovnem vrhu platforme o umetni inteligenci za splošno dobro leta 2019 izjavil, da moramo za izkoriščanje prednosti umetne inteligence in obravnavanje tveganj sodelovati vsi – vlade, industrija, akademski krogi in civilna družba –, da bi razvili okvire in sisteme, ki omogočajo odgovorne inovacije.

(5)	Unija želi prispevati k razvoju „odgovorne umetne inteligence“, h kolektivni varnosti in k potencialu za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca za doseganje ciljev ZN glede trajnostnega razvoja in reševanje izzivov, ki jih predstavlja umetna inteligenca za mir in varnost.

(6)	Unija bi morala podpreti izvajanje projekta „Spodbujanje odgovornih inovacij na področju umetne inteligence za mir in varnost“ –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Z namenom izvajanja „Globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“ ter ob upoštevanju strategije Unije zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo z naslovom „Zaščita orožja, varnost za državljane“ in sporočila Komisije z naslovom „Umetna inteligenca za Evropo“, Unija podpira izvajanje projekta „Spodbujanje odgovornih inovacij na področju umetne inteligence za mir in varnost“.

2. Projektne dejavnosti, ki jih podpira Unija imajo poseben cilj podpirati večjo vključenost civilne skupnosti na področju umetne inteligence pri zmanjševanju tveganj, ki jih lahko za mednarodni mir in varnost predstavljata preusmerjanje in zloraba civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev, in sicer z:

—	ustvarjanjem boljšega razumevanja, kako lahko odločitve pri razvoju in razširjanju raziskav in inovacij na področju umetne inteligence vplivajo na tveganja za preusmerjanje in zlorabo ter posledično ustvarjajo tveganja ali priložnosti za mir in varnost;

—

spodbujanjem odgovornih inovacijskih procesov, metod in orodij, ki lahko pomagajo zagotavljati uporabo civilnih inovacij v miroljubne namene in odgovorno razširjanje znanja o umetni inteligenci. V ta namen bo projekt podpiral dejavnosti krepitve zmogljivosti, raziskav in sodelovanja, ki bodo krepile zmogljivosti svetovne civilne skupnosti na področju umetne inteligence za vključevanje in obravnavanje tveganj za mir in varnost, ki jih predstavljata preusmerjanje in zloraba civilne umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev, prek odgovornih inovacijskih procesov; in krepile povezavo med prizadevanji za zmanjšanje tveganj na področju odgovorne umetne inteligence na civilnem področju in prizadevanji, ki že potekajo v skupnosti za razoroževanje, nadzor nad orožjem in neširjenje orožja na medvladni ravni.

3. Projekt in dejavnosti iz odstavkov 1 in 2 nimajo namena vzpostaviti nove standarde, načela ali predpise ali kako drugače poseči na področja, ki so v pristojnosti držav članic. Namesto tega naj bi razvili odgovorna inovacijska prizadevanja na civilnem področju za vključitev tveganj za mir in varnost, ki jih predstavljata preusmerjanje in zloraba civilne umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev, ter zagotovili izobraževanje o obstoječih ustreznih medvladnih prizadevanjih.

4. Projekt je podrobno opisan v Prilogi.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).

2. Za tehnično izvajanje projekta iz člena 1 skrbi Urad Združenih narodov za razorožitev (UNODA) ob podpori Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu (SIPRI).

3. UNODA ob podpori SIPRI svoje naloge opravlja pod pristojnostjo visokega predstavnika. V ta namen visoki predstavnik sklene potrebne dogovore z UNODA in SIPRI.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projekta iz člena 1, ki ga financira Unija, je 1 782 285,71 EUR.

2. Odhodki, ki se financirajo iz referenčnega zneska, določenega v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za proračun Unije.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov, ki se financirajo z referenčnim zneskom iz odstavka 1. V ta namen z UNODA sklene sporazum o prispevku. V tem sporazumu je določeno, da UNODA zagotavlja razpoznavnost prispevka Unije, ki bo v skladu z njegovim obsegom.

4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum o prispevku iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Svet obvesti o kakršnih koli težavah pri tem postopku in tudi o datumu sklenitve sporazuma.

Člen 4

1. Visoki predstavnik o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi četrtletnih skupnih poročil, ki jih pripravita UNODA in SIPRI. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet.

2. Komisija zagotovi podatke o finančnih vidikih izvajanja projekta iz člena 1.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Veljati preneha 36 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o prispevku iz člena 3(3). Vendar pa ta sklep preneha veljati šest mesecev po začetku njegove veljavnosti, če do takrat ni sklenjen noben tak sporazum.

V Bruslju, 18. novembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK

PRILOGA

PROJEKTNI DOKUMENT

Spodbujanje odgovornih inovacij na področju umetne inteligence za mir in varnost

1. OZADJE

Nedavni napredek na področju umetne inteligence je sprostil nove možnosti za podporo in ohranjanje miru in varnosti, na primer s tehnološkimi izboljšavami na področjih, kot so zgodnje opozarjanje na konflikte ter preverjanje orožja in nadzora izvoza. Po drugi strani je ta napredek omogočil nova sredstva za ustvarjanje ali poslabšanje napetosti, konfliktov in negotovosti med državami in znotraj njih. Tveganja, ki jih predstavljajo nekatere uporabe umetne inteligence, kot so smrtonosni avtonomni orožni sistem, so postala ena najbolj problematičnih vprašanj za skupnost za nadzor nad oborožitvijo. Eden od načinov tveganja, ki si zasluži več pozornosti in za katerega sedanji nadzor nad oborožitvijo in diplomatska prizadevanja morda ne zadoščajo za odzivanje nanj, je preusmerjanje in zloraba civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev, vključno z zlonamernimi nedržavnimi akterji, kot je zloraba generativnega kontradiktornega omrežja za izdelavo globokih ponaredkov za dezinformacijske kampanje.

Umetna inteligenca je omogočitvena tehnologija z velikim potencialom splošne uporabe. Nekateri akterji bi lahko do raziskav in inovacij na področju umetne inteligence, ki se razvijajo za civilne aplikacije, (razmeroma zlahka) dostopali in jim namenili nove namene za škodljive ali moteče uporabe, ki bi lahko vplivale na mednarodni mir in varnost. Preusmerjanje in zloraba civilne tehnologije nista nova pojava in nista edinstvena za umetno inteligenco. Na sorodnem področju robotike je bilo to nedavno ponazorjeno z oboroževanjem in uporabo rekreacijskih brezpilotnih zrakoplovov s strani Daiša/ISIS v Siriji. Vendar je v primeru umetne inteligence težava zapletena zaradi več dejavnikov: nematerialne in hitro spreminjajoče se narave algoritmov in podatkov umetne inteligence, zaradi česar je prenos/širjenje teh algoritmov in podatkov težko nadzorovati; vodilne vloge zasebnega sektorja v raziskovalnem, razvojnem in inovacijskem ekosistemu ter posledične potrebe po zaščiti lastniških algoritmov; ter globalne razpoložljivosti človeškega strokovnega znanja in materialnih virov, s katerimi je mogoče spremeniti namen tehnologij umetne inteligence. Medtem se tisti, ki delajo na področju umetne inteligence v civilnem sektorju, prepogosto ne zavedajo morebitnih posledic, ki bi jih lahko imela preusmeritev in zloraba njihovega dela za mednarodni mir in varnost, ali pa se neradi udeležujejo obstoječih razprav o tveganjih, povezanih z umetno inteligenco v krogih nadzora nad oboroževanjem in neširjenja orožja.

Podpreti je treba večje sodelovanje civilne skupnosti na področju umetne inteligence pri razumevanju in zmanjševanju tveganj za mir in varnost, povezanih s preusmerjanjem in zlorabo civilne tehnologije umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev. Za Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut v Stockholmu (SIPRI) in Urad Združenih narodov za razorožitev (UN-ODA) bi bilo to mogoče doseči z večjim spodbujanjem odgovornih inovacij v svetovni civilni skupnosti na področju umetne inteligence. Preteklo delo SIPRI in UN-ODA je pokazalo, da bi lahko odgovorne inovacije kot mehanizem samouprave svetovni civilni skupnosti na področju umetne inteligence zagotovile praktična orodja in metode za opredelitev ter pomoč pri preprečevanju in zmanjševanju tveganj, ki bi jih za mir in varnost lahko pomenila preusmerjanje in zloraba civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence. V delu SIPRI in UN-ODA so bile opredeljene tudi metodologije in več tekočih civilno usmerjenih pobud o odgovorni umetni inteligenci, ki bi lahko temeljile na ozaveščanju civilne skupnosti na področju umetne inteligence o vprašanjih nadzora nad oboroževanjem in neširjenja orožja, strokovnih razpravah in državnih stališčih o odgovornem razvoju, razširjanju in uporabi umetne inteligence ter izkušnjah, pridobljenih pri delu na področju odgovornosti obrambnega sektorja. (1) Ključno je, da je bilo v tem predhodnem delu jasno opredeljeno, da je sodelovanje s študenti naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki se še vedno ukvarjajo z umetno inteligenco v izobraževalni obliki, osrednjega pomena za vsa učinkovita odgovorna inovacijska prizadevanja.

2. CILJI

Cilj teh projektov je podpreti večje sodelovanje civilne skupnosti na področju umetne inteligence pri zmanjševanju tveganj, ki jih lahko za mednarodni mir in varnost pomenita preusmerjanje in zloraba civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev. To naj bi dosegli, prvič, z boljšim razumevanjem, kako lahko odločitve pri razvoju in razširjanju raziskav in inovacij na področju umetne inteligence vplivajo na tveganja preusmerjanja in zlorabe ter posledično ustvarjajo tveganja ali priložnosti za mir in varnost, ter, drugič, s spodbujanjem odgovornih inovacijskih procesov, metod in orodij, ki lahko pomagajo zagotoviti mirno uporabo civilnih inovacij in odgovorno razširjanje znanja o umetni inteligenci. V ta namen podpirajo dejavnosti krepitve zmogljivosti, raziskav in sodelovanja, ki bodo i) prek odgovornih inovacijskih procesov okrepile zmogljivosti svetovne civilne skupnosti na področju umetne inteligence za vključevanje in obravnavanje tveganj za mir in varnost, ki jih predstavljata preusmerjanje in zloraba civilne umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev; in ii) okrepile povezavo med prizadevanji za zmanjšanje tveganja na področju odgovorne umetne inteligence na civilnem področju in prizadevanji, ki že potekajo v skupnosti za razoroževanje, nadzor nad oboroževanjem in neširjenje orožja na medvladni ravni. Bistveno je, da ne nameravajo vzpostaviti novih standardov, načel ali predpisov ali kako drugače posegati na področja v pristojnosti držav. Namesto tega nameravajo razviti civilno odgovorna inovacijska prizadevanja za vključitev tveganj za mir in varnost, ki jih predstavljata preusmerjanje in zloraba civilne umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev, ter zagotoviti izobraževanje o obstoječih ustreznih medvladnih prizadevanjih.

Da bi projekti učinkovito dosegli civilno skupnost na področju umetne inteligence in nanjo vplivali, uporabljajo tridelni pristop, katerega namen je:

(a)

sodelovanje z izobraževalci – sodelovanje z izbranimi izobraževalci in razvijalci akademskih učnih načrtov pri razvoju in promociji učnega gradiva, ki se lahko uporabi za vključevanje upoštevanja mirovnih in varnostnih tveganj, ki izhajajo iz preusmerjanja in zlorabe civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev pri usposabljanju prihodnjih strokovnjakov na področju umetne inteligence (npr. v tečajih o etiki umetne inteligence in odgovornih inovacijah);

(b)

sodelovanje s študenti – predstavitev izbranim študentom naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike z vsega sveta, kako bi bilo mogoče prepoznati, preprečiti ali ublažiti tveganja za mir in varnost, ki jih predstavlja preusmerjanje in zloraba civilnega razvoja umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev, v procesu raziskav in inovacij ali z drugimi procesi upravljanja; in

(c)

sodelovanje z industrijo umetne inteligence – sodelovanje s strokovnimi združenji in organi za standardizacijo, kot je Inštitut inženirjev elektronike in elektronike, da bi i) tehničnim strokovnjakom razširjali prilagojena učna gradiva in dejavnosti vključevanja; ii) podpirali pozitivno uporabo umetne inteligence za mir in varnost; ter iii) olajšali dialog in izmenjavo informacij med strokovnjaki iz akademskih krogov, zasebnega sektorja in vlade o tem, kako bi lahko zmanjšali tveganje preusmerjanja in zlorabe civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev.

Tak pristop omogoča, da projekti dosežejo skupnost umetne inteligence na vseh ravneh, vključno s sedanjimi strokovnjaki, pa tudi prihodnjimi generacijami. Omogoča tudi sodelovanje med akademskimi krogi, industrijo in drugimi področji delovanja ter podpira trajnost prihodnjih prizadevanj z vzpostavitvijo mrež, ki presegajo te meje.

Namen projektov je tudi izkoristiti povezovalno moč in izkušnje SIPRI in UN-ODA, da bi vplivali na skupnost umetne inteligence na svetovni ravni, ne le na deležnike EU. SIPRI in UN-ODA sta v edinstvenem položaju, da dosežeta in olajšata sodelovanje med akterji umetne inteligence iz Afrike, azijsko-pacifiške regije, Evrope ter Severne in Južne Amerike. Oba subjekta imata tudi izkušnje z delom na drugih področjih znanosti in tehnologije, ki se soočajo s podobnimi izzivi dvojne rabe in širjenja, vključno z biotehnologijo. Namen projektov je tudi izkoristiti razmere v Evropski uniji, kot so a) napredni postopki z več deležniki na področju odgovorne umetne inteligence; b) visoka stopnja sodelovanja in strokovnega znanja na področju razoroževanja, nadzora nad oboroževanjem in neširjenja orožja v EU; c) raznolikost povezav, ki jih imajo akademske in raziskovalne organizacije ter organizacije zasebnega sektorja v EU z drugimi regijami, zlasti na svetovnem jugu, kar bo tudi glavni cilj sodelovanja; ter d) raznolikost narodnosti študentov, izobraževalcev in inženirjev na univerzah, raziskovalnih ustanovah in v zasebnem sektorju.

Vključevanje bo osrednje vodilo pri izvajanju dejavnosti projektov. Za učinkovito podporo skupnosti umetne inteligence projekti priznavajo, da je skupnost umetne inteligence sestavljena iz različnih akterjev, zlasti da

(a)	je spol zelo pomemben dejavnik. Zato bo vidik spola vključen v skladu s strategijami vključevanja vidika spola in enakosti spolov v celotnem sistemu ZN. Spodbujalo in zahtevalo se bo sodelovanje žensk v vseh dejavnostih v okviru projekta; in

(b)	povsod se bosta izvajala vključevanje invalidov in razumna prilagoditev potrebam. To bo vključevalo odpravo ovir za udeležbo invalidov ter zagotavljanje, da se sprejmejo ukrepi za sodelovanje z invalidi in olajšanje zastopanja njihovih vsebinskih stališč in izkušenj.

3. PROJEKTI

Trije projekti, opisani v nadaljevanju, naj bi se dopolnjevali in vzajemno podpirali, elementi pa naj bi trajali 36 mesecev.

3.1. Projekt 1 – Priprava učnega gradiva in gradiva za krepitev zmogljivosti za civilno skupnost na področju umetne inteligence

3.1.1. Namen projekta

Projekt 1 se osredotoča na zagotavljanje znanja in sredstev za civilne akterje na področju umetne inteligence pri ocenjevanju in zmanjševanju tveganj, ki jih lahko za mednarodni mir in varnost pomenita preusmerjanje in zloraba civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev. Njegov cilj je pripraviti učno gradivo in gradivo za krepitev zmogljivosti, ki bo strokovnjakom na področju umetne inteligence iz vseh regij, ravni in sektorjev (vključno z izobraževalci, ki se osredotočajo na umetno inteligenco, razvijalci učnih načrtov, študenti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter inženirji in raziskovalci na področju umetne inteligence v akademskem in zasebnem sektorju) zagotovilo informacije in orodja, potrebna za:

(a)

razumevanje, kako bi bilo mogoče civilne raziskave in inovacije na področju umetne inteligence preusmeriti in zlorabiti na način, ki bi lahko pomenil tveganje za mednarodni mir in varnost, ter kako lahko odločitve pri razvoju in razširjanju raziskav in inovacij povečajo ali zmanjšajo tveganje preusmerjanja in zlorabe;

(b)	razumevanje prizadevanj, ki jih že izvaja skupnost za razoroževanje, nadzor nad oborožitvijo in neširjenje orožja za zmanjšanje tveganja preusmerjanja in zlorabe civilnih raziskav in inovacij; in

(c)	izvajanje odgovornih inovacij na način, ki zmanjšuje tveganje preusmerjanja in zlorabe pri razvoju in razširjanju raziskav in inovacij.

3.1.2. Opis projekta

V okviru tega projekta bodo pripravljeni trije ločeni sklopi učnih gradiv in gradiv za krepitev zmogljivosti.

(a)

Priročnik (1) – V priročniku bodo zbrani osnovno znanje in sredstva za akterje na področju umetne inteligence, da v procesu raziskav in inovacij ocenijo in ublažijo tveganja preusmerjanja in zlorabe civilne tehnologije umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev. Vseboval bo razprave o tem, zakaj in kako lahko odločitve v zvezi z razvojem in razširjanjem raziskav in inovacij vplivajo na tveganja preusmerjanja in zlorabe ter posledično ustvarjajo tveganja ali priložnosti za mir in varnost. Uvedel bo tudi ustrezne obveznosti po mednarodnem pravu in obveznosti nadzora izvoza, poleg vprašanj varnosti in zaščite, o katerih se razpravlja v vojaških krogih, pa tudi v krogih razoroževanja, nadzora nad oborožitvijo in neširjenja orožja; ter predstavil primere postopkov in orodij za izvajanje odgovornih inovacij, kot so metodologije za oceno učinka tehnologije in predloge za oceno tveganja.

(b)

Serija poddaj (~10) – Te poddaje bodo delovale kot dostopen in privlačen medij za akterje na področju umetne inteligence, da bi izvedeli, zakaj in kako lahko odgovorni inovacijski procesi na področju umetne inteligence podpirajo mednarodni mir in varnost z zmanjševanjem tveganj, ki jih predstavljata preusmerjanje in zloraba s strani neodgovornih akterjev. V seriji bodo pregledane pomembne teme (npr. vzorec preusmerjanja in zlorabe raziskav in inovacij z dvojno/splošno rabo; humanitarni, strateški in politični izzivi, povezani z morebitno zlorabo civilnih raziskovalnih inovacij na področju umetne inteligence; izzivi, s katerimi se soočajo krogi razoroževanja, nadzora nad oboroževanjem in neširjenja orožja pri prizadevanjih za zmanjšanje tveganja; kako razvijati odgovorne inovacije na podlagi ocene tveganja; skladnost z nadzorom izvoza; zasnova zmanjšanja tveganja; odgovorno objavljanje; poznavanje strank; ter izkušnje s simulacijskimi vajami) in bodo strukturirane na podlagi razgovorov, ki jih bo projektna skupina opravila s predstavniki ustreznih skupnosti.

(c)

Serija blogov (9–10) – Skupina bo pripravila urejeno serijo blogov, katere namen je povečati prepoznavnost prizadevanj, ki poskušajo premostiti meje med civilno usmerjeno „odgovorno umetno inteligenco“ ter skupnostma za nadzor nad oborožitvijo in neširjenje orožja. Serija blogov bo zagotovila platformo za razširjanje spoznanj, zamisli in rešitev v zvezi z odkrivanjem in obravnavanjem tveganj, povezanih s preusmerjanjem in zlorabo civilne umetne inteligence v procesu raziskav in inovacij. Namen bloga je predstaviti raznolikost razmišljanj in pogledov v sektorju umetne inteligence.

To gradivo se bo javno razširjalo prek spletišč izvajalskih akterjev, njihove prisotnosti v družbenih medijih ter prek neposredne komunikacije z ustreznimi akademskimi subjekti, civilnimi strokovnimi združenji za umetno inteligenco in drugimi ustreznimi skupinami.

3.1.3. Pričakovani rezultati projekta

Pričakuje se, da bo s tem projektom vzpostavljen nov sklop gradiv, s katerimi se lahko civilni strokovnjaki na področju umetne inteligence seznanijo s tem, a) kako se lahko civilne raziskave in inovacije na področju umetne inteligence preusmerijo in zlorabijo na načine, ki bi lahko pomenili tveganja za mednarodni mir in varnost, b) kako se taka tveganja obravnavajo v skupnosti za razoroževanje, nadzor nad oborožitvijo in neširjenje orožja ter c) kako bi lahko strokovnjaki na področju umetne inteligence z odgovornimi inovacijskimi procesi dodatno prispevali k ublažitvi takih tveganj.

To bo predvidoma pospešilo večje sodelovanje civilnega sektorja na področju umetne inteligence pri zmanjševanju tveganj, ki jih lahko za mednarodni mir in varnost pomenita preusmerjanje in zloraba civilne umetne inteligence; izboljšalo zmogljivost tehničnih strokovnjakov za sodelovanje v ustreznih procesih na področju razoroževanja, nadzora nad oborožitvijo in neširjenja orožja ter podpiralo sodelovanje novih ciljnih skupin, ki običajno niso vključene v prizadevanja za izobraževanje o razoroževanju in neširjenju orožja.

Gradivo naj bi podpiralo tudi izvajanje drugih projektov in bo podlaga za izobraževalne dejavnosti in dejavnosti krepitve zmogljivosti v okviru projekta 2 ter dejavnosti dialoga in sodelovanja v okviru projekta 3. Pričakuje se, da bodo te dejavnosti prispevale k pripravi in izboljšanju gradiva. Tak iterativni pristop bo predvidoma pomagal odpraviti morebitne ovire za njihovo promocijo, razširjanje in uporabo v skupnosti umetne inteligence, vključno z vprašanji, povezanimi z jezikom, vsebino, kontekstom in razpoložljivostjo, ki bi lahko preprečile njihov vpliv na svetovni ravni, zlasti na svetovnem jugu.

3.2. Projekt št. 2 – izobraževalne dejavnosti in dejavnosti krepitve zmogljivosti za prihodnje generacije strokovnjakov na področju umetne inteligence

3.2.1. Namen projekta

Namen projekta št. 2 je podpirati vključevanje problematike preusmerjanja in zlorabe civilnih raziskav na področju umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev v izobraževanje prihodnjih generacij strokovnjakov s tega področja. Dolgoročno bo to zagotovilo, da se bodo študentje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki oblikujejo prihodnost umetne inteligence, zavedali negativnih učinkov na mednarodni mir in varnost, ki bi lahko nastali, če bi neodgovorni akterji preusmerjali in zlorabljali njihovo delo, ter da bodo imeli na razpolago osnovna orodja, potrebna za prepoznavanje in blaženje tovrstnih tveganj v procesu raziskav in inovacij.

V sodelovanju z izbranimi mednarodnimi univerzami in industrijskimi akterji se bo v okviru projekta z izobraževalci in študenti izvedla vrsta izobraževalnih delavnic in delavnic krepitve zmogljivosti. Namen projekta je tako razviti dejavnosti krepitve zmogljivosti, ki bi jih izobraževalci in oblikovalci akademskih učnih načrtov lahko vključili v usposabljanje prihodnjih generacij strokovnjakov s področja umetne inteligence (npr. tečaji o etiki umetne inteligence in odgovornih inovacijah) in v razmislek glede tveganj preusmerjanja in zlorabe civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev ter jih povezali s širšim mirovnim in varnostnim kontekstom. S temi delavnicami bo projekt skušal opredeliti tudi mrežo zainteresiranih izobraževalcev, oblikovalcev učnih načrtov in študentov, ki bi spodbujali razširjanje in promocijo projektnega učnega gradiva in dejavnosti krepitve zmogljivosti v izobraževalni skupnosti na področju umetne inteligence, ter skupnosti strokovnjakov za umetno inteligenco. Namen te prvine mreženja je zagotoviti trajnost projektov tudi po njihovem zaključku in omogočiti vzpostavljanje močnejših povezav v podporo civilnim tehničnim prizadevanjem za doseganje širših ciljev, ki zadevajo mir, varnost, razoroževanje in nadzor nad oborožitvijo.

3.2.2. Opis projekta

V okviru projekta se bo z izobraževalci in študenti z univerz širom po svetu izvedla vrsta izobraževalnih delavnic in delavnic krepitve zmogljivosti. Delavnice bi vključevale preplet predavanj in interaktivnih dejavnosti, v katerih bi izobraževalci in študentje imeli priložnosti za razmislek o tem, kako bi se lahko civilne raziskave in inovacije na področju umetne inteligence preusmerile in zlorabile na načine, ki bi ogrožali mednarodni mir in varnost, ter kako bi bilo mogoče tovrstna tveganja prepoznati, preprečiti ali ublažiti v procesu raziskav in inovacij ali z drugimi procesi upravljanja. Te dejavnosti bodo temeljile na pilotnem delu, ki ga je v manjšem obsegu predhodno izvedel Urad ZN za razorožitev (UN-ODA), ki je preskušal tako različne metode sodelovanja s študenti naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter ozaveščanja teh študentov o tem, kako pomembno je razmišljati o širših učinkih njihovega dela, kot metode sodelovanja s strokovnjaki zunaj področja njihove stroke. Natančneje, delavnice bi vključevale:

(a)

regionalne delavnice krepitve zmogljivosti za izobraževalce in študente (4) – z regionalnimi delavnicami se bodo izvajale in spodbujale dejavnosti, ki jih lahko izobraževalci uporabijo za krepitev zmogljivosti študentov naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike v zvezi z odgovornimi inovacijami na področju umetne inteligence, s posebnim poudarkom na tem, kako oceniti in ublažiti tveganja, povezana s preusmerjanjem in zlorabo civilne tehnologije umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev. Vsaka delavnica bo organizirana v sodelovanju z eno od univerz s sedežem v EU in eno od uglednih univerz iz druge svetovne regije, tako da bodo vedno združevale različne udeležence iz EU in udeležence iz držav zunaj EU. Delavnice bodo vključevale Latinsko Ameriko in Karibe, Severno Ameriko, Afriko, Azijo in Pacifik. Tako se bodo lahko delavnic udeležili tudi študentje (magistrskih in doktorskih študijev) z vseh koncev sveta, tudi s svetovnega juga. Delavnica bi potekala večinoma v angleščini, vendar bi imeli udeleženci, kjer bi bilo to izvedljivo, možnost, da sodelujejo v dejavnostih na osnovi drugih jezikovnih skupin; in

(b)

mednarodno delavnico o trajnostni krepitvi zmogljivosti (1) – delavnica bo temeljila na izkušnjah, pridobljenih na regionalnih delavnicah, ter omogočila izmenjavo informacij in izkušenj med izobraževalci in izbranimi študenti z univerz, vključenih v projekt. Delavnica bo namenjena razpravi o tem, kako bi bilo mogoče dejavnosti in orodja, razvita med projektom, izpopolniti in razširiti zunaj okvirov skupine sodelujočih univerz. Razprava bo potekala tudi o tem, kako podpreti študente, da se bodo po vstopu na trg dela zavzemali za odgovorno delovanje na področju umetne inteligence, ki obravnava tveganja za mednarodni mir in varnost zaradi preusmerjanja in zlorabe.

Mreže in prisotnost SIPRI in UN-ODA v Afriki, azijsko-pacifiški regiji, Evropi, Severni in Južni Ameriki se bodo po potrebi uporabljale za omogočanje in podpiranje vidikov dejavnosti.

3.2.3. Pričakovani rezultati projekta

Projekt naj bi ustvaril modele dejavnosti krepitve zmogljivosti in dejavnosti sodelovanja, ki bi jih lahko izobraževalci in oblikovalci akademskih učnih načrtov posnemali, da bi prihodnje generacije strokovnjakov na področju umetne inteligence ozaveščali o problematiki preusmerjanja in zlorabe civilne umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev ter o tem, kako lahko prispevajo k reševanju te problematike z odgovornimi inovacijskimi procesi. Pričakuje se, da bodo lahko udeleženci (izobraževalci in tudi študentje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike) po zaključku projektnih dejavnosti uporabljali in promovirali odgovorna inovacijska orodja, metode in koncepte za prepoznavanje in zmanjševanje tveganj preusmerjanja in zlorabe pri razvoju in razširjanju civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence.

Projektne dejavnosti naj bi prav tako ustvarile mrežo izobraževalcev, oblikovalcev učnih načrtov in študentov, ki ne bi le promovirali projektnih dejavnosti v izobraževalnih in strokovnih skupnostih na področju umetne inteligence (npr. na konferencah Inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike „Computational Intelligence Society“), temveč bi lahko s tehničnimi zmogljivostmi prispevali tudi k mednarodnim postopkom upravljanja, ki jih vodijo države (npr. postopek Konvencije o nekaterih vrstah klasičnega orožja v zvezi z nastajajočimi tehnologijami na področju smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov).

Kratkoročna in dolgoročna vrednost teh dejavnosti se bo pokazala z raziskavami pred izvedbo dejavnosti in po njej.

3.3. Projekt 3 – Spodbujanje dolgoročnejšega trajnostnega razvoja, razširjanja in učinkov odgovornih inovacij na področju umetne inteligence za mir in varnost

3.3.1. Namen projekta

Namen projekta 3 je spodbujati dolgoročnejši trajnostni razvoj, razširjanje in učinke odgovornih inovacij na področju umetne inteligence za zmanjšanje tveganj, ki jih lahko za mir in varnost predstavljata preusmerjanje in zloraba civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence. To se bo doseglo z okroglimi mizami s predstavniki industrije umetne inteligence, dialogi med več deležniki, pripravo javnega poročila in ciljno usmerjenimi dejavnostmi razširjanja. Cilj projekta je zagotoviti, da opravljeno delo, zlasti izobraževalne dejavnosti, dejavnosti krepitve zmogljivosti in dejavnosti sodelovanja, doseže in vpliva na širšo skupnost na področju umetne inteligence na vseh ravneh (kar zajema študente, inženirje in druge strokovnjake na področju umetne inteligence) ter prek vseh geografskih, sektorskih in drugih meja. Za doseganje najširšega in najglobljega učinka je bistveno sodelovati s strokovnimi organizacijami na tem področju, kot je Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike, in vzpostaviti večdimenzionalno sodelovanje med akademskimi krogi, industrijo in drugimi skupinami. Taka prizadevanja bodo zainteresiranim predstavnikom iz različnih skupnosti na področju umetne inteligence omogočila, da prevzamejo odgovornost za problematiko in prispevajo svoje poglede na to, kako bi bilo mogoče uresničiti prizadevanja za zmanjšanje tveganja in ta prizadevanja na trajnosten način spodbujati v svetovni skupnosti na področju umetne inteligence. Poleg tega je za dolgoročno vrednost projekta za države, medvladne organizacije in druge pomembno, da se lahko strokovnjaki s področja umetne inteligence učijo od vladnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem tveganj v okviru razoroževanja, nadzora nad oborožitvijo in neširjenja orožja, ter z njimi sodelujejo. Za trajnostnost je ključno tudi zagotoviti ustrezno analiziranje, utrjevanje in razširjanje znanj, pridobljenih z dejavnostmi sodelovanja.

3.3.2. Opis projekta

Ta projekt vključuje naslednja ključna področja delovanja:

(a)

dialoge med več deležniki o „odgovornih inovacijah na področju umetne inteligence za mir in varnost“ (do 9) – niz dialogov, ki bodo potekali v virtualni obliki, bi združil strokovnjake iz akademskih krogov, zasebnega sektorja, s področja raziskav in tradicionalnega nadzora nad oborožitvijo, ki prihajajo iz EU in držav zunaj EU, da bi razpravljali o

i.	tehnoloških trendih, ki lahko povzročijo tveganja širjenja, preusmerjanja ali zlorabe, kar ogroža mednarodni mir in varnost;

ii.	načinih, na katere bi lahko zmanjšali tveganje z odgovornimi inovacijskimi procesi, metodami in sredstvi ter priložnostmi in izzivi za dialog in izmenjavo znanja med skupnostmi deležnikov, vključno s tistimi, ki delujejo v drugih sektorjih, kot sta biološka in kemična industrija; in

iii.	potencialni vrednosti, namenu in formatu samostojne mreže strokovnjakov in dejavnosti dialoga. Skupina strokovnjakov se bo sestala večkrat letno in si prizadevala za organizacijo dveh javnih dogodkov za širšo skupnost.

Od devetih virtualnih srečanj naj bi bili dve odprti za javnost, da bi se omogočilo širše posvetovanje.

(b)

okrogle mize zasebnega sektorja (do 6) – z nizom okroglih miz, ki bodo potekale v virtualni obliki, se bo začel dialog z akterji, ki delujejo na področju odgovornih inovacijskih postopkov na področju umetne inteligence v zasebnem sektorju (npr. partnerstvo za umetno inteligenco), in sicer o tem, kako lahko pomagajo zmanjšati tveganja preusmerjanja in zlorabe civilnih tehnologij umetne inteligence s strani neodgovornih akterjev, poleg tega pa se bodo z okroglimi mizami preučevale možnosti spodbujanja tovrstnih prizadevanj v okviru razvoja zasebnega sektorja. Teme bodo vključevale:

i.	pomen konteksta mednarodne varnosti in razorožitve za zasebni sektor;

ii.	pravno(-a) okolje(-a), v katerem(-ih) po vsem svetu potekajo razvoj, uvajanje in delovanje umetne inteligence;

iii.	kako graditi na mehanizmih za oceno tveganja in drugih ukrepih, ki so del odgovornih inovacijskih postopkov in podjetniških programov za zagotavljanje skladnosti, ali pa bi lahko bili vanje vključeni; in

iv.	izkušnje, pridobljene v drugih industrijah, postopkih in okvirih, ki se nanašajo na nadzor nad oborožitvijo (npr. biološka in kemična industrija).

(c)

poročilo o vidikih skupnosti na področju umetne inteligence glede nadzora nad oborožitvijo in zmanjševanja tveganja na področju umetne inteligence, ki je namenjeno skupnostim na področju umetne inteligence in nadzora nad oborožitvijo (1) – priporočilo bo pripravljeno tako, da bodo ugotovitve in priporočila projekta zajeti in združeni v enoten referenčni dokument, namenjen civilno odgovorni umetni inteligenci in skupnostim na področju nadzora nad oborožitvijo. V poročilu bi bili opisani načini opredelitve, ocenjevanja in obravnave mednarodnih tveganja za mir in varnost, povezana s preusmerjanjem in zlorabo civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence.

(d)

dogodke za razširjanje informacij, namenjene posvetovanju in sodelovanju s skupnostmi na področju umetne inteligence in nadzora nad oborožitvijo (še ni določeno) – skupina bo med projektom vseskozi iskala priložnosti za obveščanje o delu ter ugotovitvah in priporočilih, ki bodo iz tega izhajali. Format dogodkov in vsebina predstavitev bi bila prilagojena potrebam ciljnih skupin. To lahko vključuje srečanja Delovne skupine za neširjenje orožja in izvoz orožja (CONOP), skupščine evropskega zavezništva za umetno inteligenco, skupine vladnih strokovnjakov za nastajajoče tehnologije na področju smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov, medagencijske delovne skupine za umetno inteligenco (IAWG-AI), pobude Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) „AI for Good“ (Umetna inteligenca za dobro), letnega dialoga o inovacijah Inštituta Združenih narodov za raziskave na področju razoroževanja (UNIDIR) in Inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike. Skupina bi si prizadevala tudi za dvostransko sodelovanje z ustreznimi deležniki iz vladnega sektorja, akademskih krogov in zasebnega sektorja.

3.3.3. Pričakovani rezultati projekta

Projekt naj bi postavil temelje za trajnostni razvoj, razširjanje in vpliv odgovornih inovacij v postopkih umetne inteligence, ki obravnavajo tveganja širjenja, preusmerjanja in zlorabe ter njihove posledice za mir in varnost tudi po neposrednem obdobju veljavnosti sklepa Sveta.

Dialog med več deležniki naj bi vzpostavil model za izmenjavo informacij in sodelovanje pri zmanjševanju tveganja ne le v svetovni skupnosti na področju umetne inteligence, temveč tudi med skupnostjo na področju civilno odgovorne umetne inteligence ter skupnostmi na področju razoroževanja, nadzora nad oborožitvijo in neširjenja orožja. Takšen model bi se lahko uporabljal za seznanjanje oblikovalcev politik s ključnimi tehnološkimi in znanstvenimi dosežki, pomembnimi za odgovorne inovacije na področju umetne inteligence, ter za seznanjanje občinstva iz tehničnih krogov z okoljem, v katerem trenutno sodelujejo oblikovalci politik. Projekt naj bi tudi omogočil trajnostne odnose in sodelovanje med zainteresiranimi akterji v teh različnih skupnostih in med njimi. Tovrstni heterogeni mrežni učinki naj bi omogočili večji razvoj in široko spodbujanje odgovornih inovacij na področju umetne inteligence za mir in varnost tudi zunaj časovnega okvira projekta.

Dialog zasebnega sektorja naj bi omogočil tesnejše in globlje sodelovanje zasebnega sektorja na področju umetne inteligence pri prepoznavanju, preprečevanju in zmanjševanju tveganj za mir in varnost, ki so posledica preusmerjanja in zlorabe civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence. Projekt naj bi ključnim akterjem v postopkih zasebnega sektorja omogočil boljše razumevanje in prevzemanje odgovornosti za težave, ki jih želi rešiti. Poleg tega je njegov cilj omogočiti (širše) sprejetje in izvajanje odgovornih inovacijskih procesov, metod in sredstev v obstoječih mehanizmih in postopkih za upravljanje korporativnih tveganj.

Dialog med več deležniki in okrogla miza z zasebnim sektorjem naj bi prav tako omogočila vpogled v številna pomembna vprašanja, med drugim o tem, a) kako je mogoče nadalje izpopolniti in uporabiti odgovorne inovacijske metode in sredstva za prepoznavanje, preprečevanje in zmanjševanje tveganj zaradi preusmerjanja in zlorabe civilnih raziskav in inovacij na področju umetne inteligence, b) kako se lahko raziskave in inovacije na področju umetne inteligence na pozitiven način uporabijo v podporo mirovnim in varnostnim ciljem (npr. z aplikacijami za zgodnje opozarjanje na konflikte in humanitarno pomočjo), ter c) kako omogočiti širši dialog in izmenjavo informacij med prizadevanji za zmanjšanje tveganja v skupnosti na področju civilno odgovorne umetne inteligence (tj. različne pobude pod vodstvom Inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike) ter prizadevanji, ki se že izvajajo v skupnosti na področju razoroževanja, nadzora nad oborožitvijo in neširjenja orožja na medvladni ravni.

V okviru dejavnosti poročanja in razširjanja se bo analiziralo, utrdilo in razširjalo znanje, pridobljeno s projekti 1, 2 in 3, in tako bo podprta promocija ugotovitev in priporočil projektnih dejavnosti v svetovni skupnosti na področju umetne inteligence in na področju politik. Dejavnosti naj bi prav tako pomagale ohraniti učinek projektov tudi zunaj njihovega časovnega okvira.

4. TRAJANJE

Izvajanje projektov naj bi v celoti trajalo 36 mesecev.

(1) Metodologije vključujejo na primer priporočene prakse Inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike za ocenjevanje učinka avtonomnih in inteligentnih sistemov na dobro počutje ljudi (IEEE Std 7010–2020) in ocenjevalni seznam strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco za zaupanja vredno umetno inteligenco. Pobude vključujejo: globalno pobudo Inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike o etiki za avtonomne in inteligentne sisteme; partnerstvo za umetno inteligenco; svetovno partnerstvo za umetno inteligenco.

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/21

SKLEP SVETA (SZVP) 2022/2270

z dne 18. novembra 2022

o spremembi Sklepa (SZVP) 2019/2108 v podporo krepitvi biološke varnosti in zaščite v Latinski Ameriki v skladu z izvajanjem Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004) o neširjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 9. decembra 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/2108 (1), ki določa, da se projekti iz člena 1 navedenega sklepa izvajajo v obdobju 36 mesecev od sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) navedenega sklepa.

(2)	Obdobje izvajanja sporazuma se konča 20. decembra 2022.

(3)

Izvršna sekretarka Medameriškega odbora za boj proti terorizmu Organizacije ameriških držav (OAS/CICTE), ki je odgovoren za tehnično izvajanje projektov iz člena 1 Sklepa (SZVP) 2019/2108, je 12. septembra 2022 zaprosila za 14-mesečno podaljšanje obdobja izvajanja navedenega sklepa brez stroškov. Zadevno podaljšanje OAS/CICTE omogoča izvajanje več projektov iz člena 1 Sklepa 2019/2108, na izvajanje katerih je negativno vplivala pandemija COVID-19.

(4)	Podaljšanje obdobja izvajanja projektov iz člena 1 Sklepa (SZVP) 2019/2108 do 20. februarja 2024 nima nobenih posledic za finančna sredstva.

(5)	Sklep 2019/2108 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 5(2) Sklepa (SZVP) 2019/2108 se nadomesti z naslednjim:

„2. Ta sklep preneha veljati 20. februarja 2024.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 18. novembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) Sklep Sveta (SZVP) 2019/2108 9. decembra 2019 v podporo krepitvi biološke varnosti in zaščite v Latinski Ameriki v skladu z izvajanjem Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004) o neširjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev (UL L 318, 10.12.2019, str. 123).

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/23

SKLEP SVETA (EU) 2022/2271

z dne 18. novembra 2022

o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Republiko Albanijo o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v Republiki Albaniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2), točki (b) in (d), člena 79(2), točka (c), in člena 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 73(3) Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa, da v okoliščinah, ki zahtevajo napotitev skupin za upravljanje meja iz stalne enote evropske mejne in obalne straže v tretjo državo, v kateri bodo člani skupin izvajali izvršilna pooblastila, Unija z zadevno tretjo državo sklene sporazum o statusu na podlagi člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)	Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma o statusu z Republiko Albanijo o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja na ozemlju Republike Albanije.

(3)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (2) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(4)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da v imenu Unije začne pogajanja o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Republiko Albanijo o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja na ozemlju Republike Albanije.

Člen 2

Pogajanja potekajo na podlagi pogajalskih smernic Sveta, kakor so določene v dodatku k temu sklepu, ter v posvetovanju z ustrezno delovno skupino Sveta.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju, 18. novembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

(2) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/25

SKLEP SVETA (EU) 2022/2272

z dne 18. novembra 2022

o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Bosno in Hercegovino o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v Bosni in Hercegovini

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2), točki (b) in (d), člena 79(2), točka (c), in člena 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma o statusu z Bosno in Hercegovino o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja na ozemlju Bosne in Hercegovine.

(3)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (2) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(4)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da v imenu Unije začne pogajanja o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Bosno in Hercegovino o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja na ozemlju Bosne in Hercegovine.

Člen 2

Pogajanja potekajo na podlagi pogajalskih smernic Sveta, kakor so določene v dodatku k temu sklepu, ter v posvetovanju z ustrezno delovno skupino Sveta.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju, 18. novembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK

(2) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/27

SKLEP SVETA (EU) 2022/2273

z dne 18. novembra 2022

o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Črno goro o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v Črni gori

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2), točki (b) in (d), člena 79(2), točka (c), in člena 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma o statusu s Črno goro o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja na ozemlju Črne gore.

(3)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (2) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(4)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da v imenu Unije začne pogajanja o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Črno goro o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja na ozemlju Črne gore.

Člen 2

Pogajanja potekajo na podlagi pogajalskih smernic Sveta, kakor so določene v dodatku k temu sklepu, ter v posvetovanju z ustrezno delovno skupino Sveta.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju, 18. novembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK

(2) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/29

SKLEP SVETA (EU) 2022/2274

z dne 18. novembra 2022

o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Republiko Srbijo o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v Republiki Srbiji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2), točki (b) in (d), člena 79(2), točka (c), in člena 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma o statusu z Republiko Srbijo o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja na ozemlju Republike Srbije.

(3)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (2) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(4)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in (PDEU), Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da v imenu Unije začne pogajanja o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Republiko Srbijo o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja na ozemlju Republike Srbije.

Člen 2

Pogajanja potekajo na podlagi pogajalskih smernic Sveta, kakor so določene v dodatku k temu sklepu, ter v posvetovanju z ustrezno delovno skupino Sveta.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju, 18. novembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK

(2) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/31

SKLEP SVETA (SZVP) 2022/2275

z dne 18. novembra 2022

o podpori razvoju mednarodno priznanega sistema za potrjevanje upravljanja orožja in streliva (AAMVS) za preprečevanje nedovoljenega širjenja orožja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 19. novembra 2018 sprejel strategijo EU zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo z naslovom „Zaščita orožja, varnost za državljane“ (v nadaljnjem besedilu: strategija EU o osebnem in lahkem orožju). Namen strategije EU o osebnem in lahkem orožju je usmerjati celostne, kolektivne in usklajene evropske ukrepe za preprečevanje in zajezitev nedovoljenega pridobivanja osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva s strani teroristov, storilcev kaznivih dejanj in drugih nepooblaščenih akterjev ter za spodbujanje prevzemanja odgovornosti v zakoniti trgovini z orožjem.

(2)

V strategiji EU o osebnem in lahkem orožju je navedeno, da je nezadostna varnost zalog orožja ključni dejavnik, ki omogoča preusmerjanje orožja in streliva z dovoljenega na nedovoljene trge. Unija in njene države članice se zavezujejo, da bodo drugim državam pomagale izboljšati upravljanje in varnost državnih zalog s krepitvijo nacionalnih zakonodajnih in upravnih okvirov ter s krepitvijo institucij, ki urejajo zakonito ponudbo in upravljanje zalog osebnega in lahkega orožja.

(3)

Urad Združenih narodov za razorožitev (UNODA) je razvil standarde in dobre prakse za upravljanje osebnega orožja in streliva, zlasti mednarodne tehnične smernice za upravljanje zalog streliva (IATG) in modularno zbirko za izvajanje nadzora nad osebnim orožjem (MOSAIC), prej znano kot mednarodni standardi za nadzor nad osebnim orožjem (ISACS). Strategija EU o osebnem in lahkem orožju Unijo zavezuje k spodbujanju in izvajanju standardov in dobrih praks.

(4)

Na tretji konferenci Združenih narodov (ZN) za pregled napredka pri izvajanju akcijskega programa ZN za preprečevanje, boj in odpravljanje vseh oblik nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem tako na globalni kot na regionalni ravni 30. junija 2018 je bil sprejet končni dokument, v katerem so države obnovile zavezo za preprečevanje in zajezitev preusmerjanja osebnega in lahkega orožja. Države so ponovno potrdile, da bodo podvojile nacionalna prizadevanja za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega upravljanja zalog osebnega in lahkega orožja v lasti vlad, zlasti v konfliktnih in pokonfliktnih razmerah. Države so tudi priznale pomen uporabe ustreznih mednarodnih standardov za krepitev izvajanja akcijskega programa ZN za preprečevanje, boj in odpravljanje vseh oblik nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem tako na globalni kot na regionalni ravni.

(5)

Generalna skupščina ZN je 24. decembra 2021 sprejela Resolucijo 76/233, s katero je ustanovila odprto delovno skupino za pripravo sklopa političnih zavez, ki bo nov globalni okvir za odpravo obstoječih vrzeli pri stalnem upravljanju s strelivom. Na osmem bienalnem srečanju držav za obravnavo izvajanja akcijskega programa ZN (v nadaljnjem besedilu: BMS8) leta 2022 so se udeleženci seznanili s to odprto delovno skupino.

(6)

V agendi ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 je potrjeno, da je boj proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem nujen za uresničevanje številnih ciljev trajnostnega razvoja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na mir, pravičnost in močne institucije, zmanjševanje revščine, gospodarsko rast, zdravje, enakost spolov in varna mesta. Zato so se vse države v okviru cilja trajnostnega razvoja 16.4 zavezale, da bodo znatno zmanjšale nedovoljene finančne tokove in nedovoljene tokove orožja.

(7)

Generalni sekretar ZN je v programu za razorožitev „Varovanje naše skupne prihodnosti“, ki je bil predstavljen 24. maja 2018, pozval k boju proti prekomernemu kopičenju konvencionalnega orožja in nedovoljeni trgovini z njim ter se v zvezi z osebnim orožjem zavzel za pristope na ravni posameznih držav. Unija je sklenila, da bo podprla ukrep 22 tega programa: „Varovanje prekomernih in slabo upravljanih zalog“.

(8)

Generalna skupščina ZN je 4. decembra 2017 sprejela resolucijo 72/55 o problemih zaradi prekomernega kopičenja zalog konvencionalnega streliva. Navedena resolucija podpira pobude na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni, s pomočjo katerih je mogoče boljše razumeti, kako bi lahko izboljšali trajnostno upravljanje streliva, med drugim z izvajanjem IATG.

(9)

Ženevski mednarodni center za humanitarno odstranjevanje min (GICHD) prispeva k razvoju, pregledovanju in spodbujanju mednarodnih standardov za razminiranje ter prek svetovalne skupine za upravljanje s strelivom (AMAT) k razvoju, pregledovanju in razširjanju IATG. AMAT je bila ustanovljena na podlagi skupne pobude centra GICHD in UNODA v odziv na dejstvo, da je treba nujno podpirati države pri varnem, zaščitenem in učinkovitem upravljanju streliva, v skladu z IATG.

(10)

Unija preučuje možnost vzpostavitve mednarodno priznanega sistema za potrjevanje politike in praks na področju orožja in streliva na državni ravni in ravni končnih uporabnikov. Sklep Sveta (SZVP) 2020/979 (1) je pooblastil AMAT za projekt razvoja mednarodno priznane AAMVS za preprečevanje nedovoljenega širjenja orožja in naključnih eksplozij.

(11)

Čeprav obstajajo različni mednarodni standardi, smernice in dobre prakse za upravljanje in varnost zalog, trenutno ni mednarodno priznane metodologije, ki bi dajala zagotovila o zmogljivostih tretje države ali končnih uporabnikov za preprečevanje „preusmerjanja“, kot je določeno v členu 11 Pogodbe o trgovini z orožjem, njihovih zalog orožja in streliva. Z mednarodno priznano metodologijo za neodvisno potrjevanje skladnosti z mednarodnimi standardi za upravljanje orožja bo učinek pomoči, ki jo Unija zagotavlja tretjim državam v zvezi z upravljanjem zalog orožja, postal merljiv in bo v podporo pri ocenjevanju tveganja v okviru nadzora nad izvozom orožja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. V okviru izvajanja strategije EU SALW je namen tega sklepa podpreti prizadevanja za zagotovitev varnega in zanesljivega upravljanja osebnega in lahkega orožja ter streliva z izboljšanjem postopkov odločanja deležnikov, ki se ukvarjajo z nadzorom izvoza ter mednarodnim sodelovanjem in pomočjo.

2. Na podlagi odstavka 1 so cilji tega sklepa naslednji:

(a)	vzpostavitev delujočega AAMVS in

(b)	spodbujanje prizadevanj regionalnih organizacij in njihovih držav članic za razvoj lastnih AAMVS.

3. Projekt je podrobno opisan v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

2. Za tehnično izvajanje projekta iz člena 1 sta zadolžena Ženevski mednarodni center za humanitarno odstranjevanje min (GICHD) in njegova specializirana agencija, svetovalna skupina za ravnanje s strelivom (AMAT).

3. GICHD in AMAT opravljata svoje naloge pod odgovornostjo visokega predstavnika. V ta namen visoki predstavnik sklene potrebne dogovore s centrom GICHD.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projekta, ki ga financira Unija, je 1 792 690,84 EUR.

2. Odhodki, financirani z referenčnim zneskom iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen s centrom GICHD sklene ustrezen sporazum. V sporazumu je določeno, da GICHD zagotovi prepoznavnost prispevka Unije glede na njegov obseg.

4. Komisija si prizadeva, da bi sporazum iz odstavka 3 sklenila čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Svet obvesti o kakršnih koli težavah v zvezi s tem in o datumu sklenitve sporazuma.

Člen 4

1. VP poroča Svetu o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih opisnih poročil, ki jih pripravi GICHD. Ta poročila so izhodišče za ocenjevanje, ki ga izvede Svet.

2. Komisija poroča o finančnih vidikih projekta iz člena 1.

Člen 5

1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2. Ta sklep preneha veljati 36 mesecev po datumu sklenitve sporazuma iz člena 3(3). Vendar pa ta sklep preneha veljati šest mesecev po datumu njegovega začetka veljavnosti, če se v tem obdobju ne sklene noben sporazum.

V Bruslju, 18. novembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) Sklep Sveta (SZVP) 2020/979 z dne 7. julija 2020 v podporo razvoju mednarodno priznanega sistema za potrjevanje upravljanja orožja in streliva v skladu z odprtimi mednarodnimi standardi (UL L 218, 8.7.2020, str. 1).

PRILOGA

PROJEKTNI DOKUMENT

RAZVOJ MEDNARODNO PRIZNANEGA SISTEMA ZA POTRJEVANJE UPRAVLJANJA OROŽJA IN STRELIVA (AAMVS) ZA PREPREČEVANJE NEDOVOLJENEGA ŠIRJENJA

1. Ozadje

V skupnosti za nadzor nad oborožitvijo obstaja vse večje soglasje o tem, da ima učinkovito upravljanje zalog orožja in streliva osrednjo vlogo pri krepitvi ukrepov za nadzor izvoza orožja in streliva, ki preprečujejo preusmerjanje. V delovnem dokumentu, pripravljenem za sedmo konferenco držav pogodbenic (CSP7) Pogodbe o trgovini z orožjem (ATT), je predsedstvo CSP7 pozvalo države pogodbenice, naj „preučijo vse vidike upravljanja zalog orožja in streliva, tako pred izdajo izvoznega dovoljenja kot glede varnega in zanesljivega skladiščenja po dobavi.“ Poleg izmenjave informacij o nedovoljenih dejavnostih (člena 11(5) in 15(4) ATT) je tudi spodbudilo „države uvoznice in izvoznice, naj se dogovorijo o posebnih pogojih in zagotovilih v zvezi z objekti za skladiščenje, označevanjem blaga ali nadzorom končnih uporabnikov pred izvozom.“ Nazadnje in kot sredstvo za uskladitev s členom 13(2) je predsedstvo CSP7 predlagalo, da bi lahko države pogodbenice poročale o ukrepih, sprejetih za okrepitev fizične zaščite in upravljanja zalog, kot navedbo ukrepov, sprejetih za preprečevanje in obravnavo preusmerjanja (1).

Dajanje zagotovil o praksah upravljanja zalog v tretjih državah, kot je opisano v delovnem dokumentu CSP7, ostaja izziv. To področje je tehnično, informacije pa se obravnavajo kot zelo občutljive. To otežuje prizadevanja za izmenjavo informacij. V številnih sektorjih, tako zasebnih kot javnih, se ugotavljanje skladnosti uporablja za dajanje zagotovil o učinkovitosti, varnosti in zaščiti proizvodov in storitev. Ugotavljanje skladnosti zagotavlja mednarodno priznane metode za določanje, ali je proizvod ali storitev v skladu s sprejetimi normami in standardi. Čeprav obstajajo različni mednarodni standardi, smernice in dobre prakse za upravljanje in varnost zalog, trenutno ni mednarodno priznane metodologije, ki bi dajala zagotovila o zmogljivostih tretje države ali končnih uporabnikov za preprečevanje preusmerjanja (člen 11(1) ATT) njihovih zalog orožja in streliva.

V zvezi s tem Evropska unija od leta 2020 preučuje možnost vzpostavitve mednarodno priznanega sistema za potrjevanje politike in praks na področju orožja in streliva na državni ravni in ravni končnih uporabnikov. EU je s sprejetjem Sklepa Sveta (SZVP) 2020/979, kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/2075, svetovalno skupino za upravljanje s strelivom (AMAT) Ženevskega mednarodnega centra za humanitarno odstranjevanje min (GICHD) zadolžila za projekt „Razvoj mednarodno priznanega sistema za potrjevanje upravljanja orožja in streliva (AAMVS) za preprečevanje nedovoljenega širjenja in naključnih eksplozij“. To je bilo večletno prizadevanje, razdeljeno na konkretne faze z namenskimi cilji in rezultati.

Cilj prve faze (SZVP 2020/979) je bil preučiti izvedljivost vzpostavitve mednarodno priznanega sistema za potrjevanje praks upravljanja osebnega in lahkega orožja ter streliva. Izvedljivost sistema se je ocenjevala na podlagi sedmih kategorij: tehnični, politični, pravni in gospodarski vidiki, vojaška varnost, varnost in zaščita skupnosti ter časovni okviri. V študiji je bilo ugotovljeno, da čeprav ni bilo opozorilnih znakov, ki bi preprečili razvoj takega sistema, bi politična volja zainteresiranih strani za sodelovanje v njem vseeno temeljila na njegovi končni zasnovi. Zainteresirane strani zato niso mogle obljubiti sodelovanja, dokler niso bila razjasnjena vprašanja o končni zasnovi sistema.

Cilj druge faze (SZVP 2021/2075) je bil razviti orodje za ocenjevanje, ki bi služilo kot temelj sistema, in opredeliti ustrezne možnosti za sistem AAMVS. Vzpostavljeno je bilo orodje za samoocenjevanje, preučene pa so bile tudi možnosti za vzpostavitev sistem potrjevanja. Projekt se je končal s priporočenim pristopom k razvoju operativnega sistema AAMVS.

Kaj je sistem AAMVS?

Informacije o splošnem stanju praks upravljanja orožja in streliva so zanimive za več zainteresiranih strani, tako domačih kot tujih. S pomočjo njih bi lahko na primer organi za nadzor izvoza okrepili svoje ocene tveganja preusmerjanja, ki se izvedejo pred odobritvijo izvoznega dovoljenja, tako da bi izboljšali analizo faze skladiščenja po dobavi, pri mednarodnem sodelovanju in zagotavljanju pomoči pa bi lahko bolje zadostili potrebam, ugotovljenim na podlagi analize sedanjih zmogljivosti.

Namen sistema AAMVS je olajšanje izmenjave informacij o zmogljivosti končnih uporabnikov za vzdrževanje varnih in zanesljivih zalog. To se lahko doseže z oceno zmogljivosti strukture sistema upravljanja končnih uporabnikov glede na mednarodno priznane najboljše prakse iz mednarodnih tehničnih smernic za upravljanje zalog streliva (IATG) in modularne zbirke za izvajanje nadzora nad osebnim orožjem (MOSAIC).

V središču sistema AAMVS so orodja, razvita med izvajanjem Sklepa Sveta (SZVP) 2021/2075. Standardizirana samoocena, ki je eden od glavnih rezultatov, razvitih med izvajanjem Sklepa SZVP 2021/2075, zagotavlja metodologijo, ki analizira izpopolnjenost okvira sistema upravljanja, kot je opredeljen v smernicah za omogočanje zmogljivosti, opisanih v IATG 01:35. Ta samoocena se primerja z dokumentom za usmerjanje razlage rezultatov. Orodje lahko služi kot dvostransko orodje za izmenjavo informacij o splošnem stanju praks oboroženih sil pri upravljanju orožja in streliva.

Sistem AAMVS postane „sistem“, ko se to orodje začne splošno uporabljati v celotni organizaciji za podporo skupnih potreb. Organizacije, ki jih sestavljajo države članice s skupnimi zahtevami glede nadzora izvoza, uvoznimi predpisi, cilji krepitve zmogljivosti ali potrebami po spremljanju izvajanja instrumentov, so glavne kandidatke za to, da bi imele koristi od vzpostavitve sistema. V vsakem primeru skupna platforma dodatno olajšuje izmenjavo informacij. Standardizirana ocena bi se lahko uporabila za potrebe več zainteresiranih strani. Samoocena bi lahko veljala več let, kar bi omogočilo, da se že odobrene analize posredujejo odobrenim zainteresiranim stranem. To bi lahko zmanjšalo breme poročanja za končnega uporabnika, hkrati pa povečalo zmožnost uradnikov za nadzor izvoza, da v fazi pred izdajo dovoljenja dostopajo do informacij o pogojih skladiščenja po dobavi morebitnega končnega uporabnika uvoznika.

Za oblikovanje sistema AAMVS je na voljo več možnosti. To organizaciji omogoča, da sistem prilagodi svojim potrebam. Nekatere organizacije imajo lahko koristi od vzpostavitve sistema potrjevanja, pri katerem se lahko ena standardizirana analiza deli med pooblaščenimi uporabniki. Druge organizacije morda menijo, da je potrjevanje problematično, zato lahko izberejo manj specifične možnosti za izmenjavo informacij. Določitev, katere značilnosti so sprejemljive za vsako organizacijo, bo ključnega pomena za razvoj sistemov AAMVS.

Na podlagi zgoraj navedenih rezultatov in ugotovitev bo faza III projekta posvečena nadaljnjemu razvoju sistema AAMVS. Sprejet bo regionalni pristop k razvoju sistemov potrjevanja – s poudarkom na opredelitvi in nadgradnji obstoječih regionalnih organizacijskih struktur in mehanizmov za izmenjavo informacij ter razvoj prilagojenih metodologij in orodij za potrjevanje nacionalnih sistemov za upravljanje orožja in streliva (vključno z razvojem orodja za samoocenjevanje in ustreznih smernic za izvajanje ocenjevanja in razlago rezultatov ocenjevanja).

2. Tehnični pristop

Namen tega projekta je razvoj neodvisnih sistemov za potrjevanje upravljanja orožja in streliva (AAMVS) v okviru obstoječih regionalnih organizacijskih struktur. Vsak sistem bo deloval neodvisno ter bo temeljil na orodjih in metodoloških smernicah, razvitih med izvajanjem Sklepa Sveta (SZVP) 2021/2075. Orodje vključuje standardizirano metodologijo samoocenjevanja, prilagojeno kontekstu in standardom regije, dogovorjeni postopek potrjevanja ali točkovanja, ki lahko uporabi strokovno znanje iz regije za analizo rezultatov samoocenjevanja, platformo za izmenjavo informacij za lažji prenos nekaterih informacij pooblaščenim organom prosilcem in majhen okvir upravljanja za ohranitev vzdržnosti sistema.

Z izvajanjem tega projekta bi EU načrtovala, razvijala, preizkušala in izvajala prvi regionalni sistem AAMVS. Sistem EU AAMVS bi državam članicam služil kot platforma za izmenjavo in dostop do informacij o praksah upravljanja orožja in streliva v standardizirani obliki na podlagi samoocen, ki jih opravijo končni uporabniki v tretjih državah. EU bi dejavno prispevala k oblikovanju vseh značilnosti sistema z uporabo mreže strokovnjakov v EU in državah članicah EU, ki bi svetovali na vseh področjih zasnove. Za spodbujanje razprav z mrežo in izvajanje zasnove bo odgovoren GICHD.

Sistem EU AAMVS bi okrepil zmožnost Delovne skupine za neširjenje orožja in izvoz orožja (podskupina COARM), organov držav članic EU za nadzor izvoza in Evropskega mirovnega instrumenta (EPF), da analizirajo preusmeritve po dobavi in tveganja naključnih eksplozij, povezana s sistemom za upravljanje orožja in streliva končnega uporabnika. Te informacije bi podprle njihove ocene tveganja preusmeritve, ki so jih izvedle pred izdajo izvoznega dovoljenja. Samoocena sistema AAMVS bi lahko podprla tudi Delovno skupino za neširjenje orožja in izvoz orožja (podskupina CONOP) in postopke držav članic EU za mednarodno pomoč in krepitev zmogljivosti, saj bi zagotovila standardizirano oceno skladnosti okvira za upravljanje orožja in streliva z mednarodnimi dobrimi praksami. To bi podprlo opredelitev pomanjkljivosti in potreb, s čimer bi prizadevanja za krepitev zmogljivosti usmerili tja, kjer so sredstva najbolj potrebna.

Ta projekt bo ozavestil tudi druge podregije o sistemu AAMVS in koristih razvoja standardiziranega pristopa k ocenjevanju in izmenjavi informacij o praksah upravljanja orožja in streliva. Cilj tega ozaveščanja je spodbuditi druge regionalne organizacije, da razvijejo prilagojene sisteme AAMVS in podprejo uporabo orodja za samoocenjevanje. Ta prizadevanja bodo temeljila na prizadevanjih za ozaveščanje pri izvajanju sklepov Sveta (SZVP) 2020/979 in (SZVP) 2021/2075. Če med ozaveščanjem regionalna organizacija zaprosi za podporo pri razvoju sistema AAMVS, bi lahko projekt preusmeril sredstva v podporo tem prizadevanjem.

3. Splošni cilji

Glavni cilj tega projekta je podpreti prizadevanja za zagotovitev varnega in zanesljivega upravljanja osebnega in lahkega orožja ter streliva z izboljšanjem postopkov odločanja zainteresiranih strani, ki se ukvarjajo z nadzorom izvoza ter mednarodnim sodelovanjem in pomočjo.

Ta cilj bo dosežen s povečanjem preglednosti praks upravljanja osebnega in lahkega orožja ter streliva, ki jih izvajajo končni uporabniki v tretji državi. Z večjo ozaveščenostjo o teh praksah bodo zainteresirane strani lahko sprejemale boljše odločitve v zvezi z odobritvijo prenosov in pobudami za krepitev zmogljivosti.

Da bi ta cilj dosegli, sta glavna cilja projekta:

1)	vzpostavitev delujočega sistema AAMVS.

2)	spodbujanje prizadevanj regionalnih organizacij in njihovih držav članic za razvoj lastnih sistemov AAMVS.

4. Opis dejavnosti

Cilj št. 1: Vzpostavitev delujočega sistema AAMVS.

Prvo leto: Utrditev okvira sistema AAMVS

DEJAVNOSTI

REZULTATI

Vzpostavitev svetovalne mreže EU, ki jo sestavljajo zainteresirane strani, ki lahko zagotavljajo strokovno svetovanje o vsebinskih in operativnih smernicah o zadevah v zvezi s politiko in dejavnostmi EU. Ti svetovalci bodo pozvani, naj prispevajo informacije v razvojni fazi sistema EU AAMVS, da bi zagotovili, da bo sistem ustrezal namenom EU. Projektna skupina GICHD bo odgovorna za upoštevanje njihovih nasvetov. Prizadevanja bodo usmerjena v organizacijo več srečanj v živo skozi vse leto. Namen svetovalne mreže je zagotoviti, da bodo zainteresirane strani iz EU prevzele vodilno vlogo pri oblikovanju sistema, ki bo ustrezal njihovim potrebam in delovnim procesom. Svetovalci bodo prispevali k opredelitvi naslednjih sistemskih značilnosti:

—	osnutek politike za delovanje sistema AAMVS ter nadzor nad njim in njegovo vzdrževanje;

—	pregled orodja za samoocenjevanje glede primernosti in ustreznosti glede na potrebe;

—	določitev ustreznih subjektov za potrjevanje in nadzor nad izvajanjem sistema AAMVS;

—	določitev vrste izmenjave informacij, ki se dovoli na elektronski platformi in dvostransko.

Izvajanje orodij EU, prilagojenih merilom EU, ki jih je potrdila EU.

Oblikovanje okvirnega dokumenta za sistem EU AAMVS, skupaj z razvojno strategijo.

Potrditev samoocene in analize potrjevanja. Tehnični strokovnjaki EU morajo pregledati, prilagoditi in potrditi splošna orodja za samoocenjevanje, razvita med izvajanjem Sklepa Sveta (SZVP) 2021/2075, da se zagotovi, da ustrezajo zahtevam zainteresiranih strani iz EU.

Tehnično potrjevanje orodij za samoocenjevanje, ki so jih odobrili tematski strokovnjaki (upravljanje orožja in streliva ter nadzor izvoza).

Ocena zahteve glede zasnove spletnih strani za vzpostavitev platforme za izmenjavo informacij. Na podlagi priporočil svetovalcev EU bo ocena določila programske zahteve za vzpostavitev želene spletne platforme.

Vključitev zapiskov in korespondence iz komunikacij s svetovalno mrežo EU.

Vzpostavitev načrta za razvoj spletne platforme, ki vključuje zasnovo, razvoj, preskušanje in dokončanje.

Drugo leto: Preskušanje orodij in sistemov

DEJAVNOSTI

REZULTATI

Preskus orodij za samoocenjevanje v tretjih državah. Preskusi bodo sestavljeni iz treh elementov:

—	podpora tretjim državam in vsem akterjem (posrednikom itd.), ki sodelujejo v prizadevanjih za zadovoljivo samoocenjevanje;

—	ocena izzivov pri izvajanju, s katerimi se soočajo vsi udeleženi akterji pri dokončanju ocene, in njihovih pomislekov glede izmenjave informacij;

—	priprava ocenjevalnega poročila, v katerem bodo poudarjeni izzivi in pridobljene izkušnje.

Ocenjevalno poročilo o preskušanju samoocenjevanja.

Zasnova, preskus in validacija spletne platforme glede na specifikacije svetovalne mreže EU.

Ločeno gradivo za usposabljanje, kar zadeva samoocenjevanje in potrjevanje.

Priprava gradiva za usposabljanje in operativni postopki za podporo prizadevanjem za dokončanje samoocene, standardizacijo postopka potrjevanja in vodenje mehanizma za nadzor nad sistemom.

Oblikovane politike in operativni postopki za izvajanje potrjevanja in za mehanizem nadzora nad sistemom.

Priprava smernic za delovanje sistema AAMVS in nadzor nad njim.

Spletna platforma za izmenjavo informacij o sistemu AAMVS.

Posodobitev svetovalne mreže EU o stanju izvajanja ter razprava o izzivih in vprašanjih, ki se pojavijo.

Dopisi svetovalcem EU.

Cilj št. 2: Spodbujanje drugih organizacij k razvoju lastnih regionalnih sistemov AAMVS.

Prvo leto: Vključitev sistema AAMVS v dve regionalni organizaciji; nadaljnje preučevanje povezav z mednarodnimi instrumenti

DEJAVNOSTI

REZULTATI

Izvajanje dogodkov ozaveščanja z dvema regionalnima organizacijama in njunimi državami članicami za spodbujanje regionalnega koncepta sistema AAMVS.

To bo vključevalo največ tri obiske zadevne regije. Prvi sestanek z regionalno organizacijo bo namenjen spodbujanju razvoja regionalnega sistema AAMVS in po želji začetku načrtovanja naslednjih korakov. Drugo srečanje bi vključevalo vse države članice EU in bi služilo kot uvod v sistem in koristi. Na sejah o nadaljnjih ukrepih naj bi se še naprej spodbujala vzpostavitev regionalnega sistema AAMVS in njegovo načrtovanje.

Regionalne organizacije in njihove države članice so se seznanile s sistemom EU AAMVS in koristmi, ki jih bodo imele, če vzpostavijo svojega.

Sodelovanje na srečanjih regionalnih in mednarodnih instrumentov za nadzor nad oborožitvijo.

To bi lahko vključevalo organizacijo spremljevalnih dogodkov ali drugih dogodkov za promocijo sistema AAMVS in razvoj sistema EU AAMVS.

Drugo in tretje leto: Uvedba sistema AAMVS pri dveh regionalnih organizacijah na leto, nadaljevanje mednarodne promocije

Opomba: v drugem in tretjem letu se načrt projekta razlikuje glede na rezultat prizadevanj za regionalno promocijo sistema AAMVS v preteklem letu. Prvotni načrt je izvedba dveh dejavnosti regionalnega ozaveščanja na leto, v skladu z obliko, opisano v prvem letu. Vendar če regionalna organizacija potrdi željo po izvajanju sistema AAMVS, bo skupina AMAT zaprosila EU za dovoljenje za preusmeritev dela sredstev v razvoj sistema AAMVS v regiji, ki želi izvajati ta sistem. To bi povzročilo zmanjšanje števila vključenih regionalnih organizacij na leto, vendar bi se lahko povečalo število držav, ki uporabljajo okvir sistema AAMVS in imajo od njega koristi.

5. Agencija, zadolžena za tehnično izvajanje

Ženevski mednarodni center za humanitarno odstranjevanje min (GICHD) bo prek svoje specializirane skupine AMAT vodil izvajanje projekta. Natančneje, skupina AMAT bo na čelu upravljanja in izvajanja vseh dejavnosti tega projekta ter bo odgovorna za proračun in poročanje. Skupina AMAT je bila odgovorna tudi za upravljanje in izvajanje dejavnosti iz sklepov Sveta (SZVP) 2020/979 in (SZVP) 2021/2075.

Skupina AMAT namerava vključiti strokovne svetovalce, da bi podprli različne vidike tega projekta. Konkretno, za podporo izvajanju vidikov projekta bo zaposlila strokovnjake na področju izdelave spletnih strani, ugotavljanja skladnosti in upravljanja osebnega in lahkega orožja. Ti svetovalci bodo izbrani na podlagi odobrenega postopka zaposlovanja.

6. Ustreznost

Ta projekt je vključno z njegovimi cilji, dejavnostmi in rezultati usklajen z več strategijami in političnimi dogovori Evropske unije.

Strategija EU zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo iz leta 2018

Cilj strategije EU o osebnem in lahkem orožju je „usmerjati celostne, kolektivne in usklajene evropske ukrepe za preprečevanje in zajezitev nedovoljenega pridobivanja osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva (...) ter za povečanje preglednosti in odgovornosti v zakoniti trgovini z orožjem.'“ (2) Strategija o osebnem in lahkem orožju iz leta 2018 določa posebne ukrepe za upravljanje zalog ter EU zavezuje k podpori sodelovanja in pomoči pri izvajanju akcijskega programa ZN, vključno z upravljanjem zalog; spodbuja in izvaja standarde in dobre prakse za ravnanje z osebnim orožjem (ISACS [zdaj MOSAIC]) in strelivom (IATG).

Sistem EU AAMVS bi prispeval k prizadevanjem EU za izvajanje strategije o osebnem in lahkem orožju iz leta 2018:

—	Preprečevanje preusmerjanja in povečanje preglednosti v okviru zakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem je eden od zastavljenih ciljev sistema AAMVS. Sistem EU AAMVS lahko podpira ocene tveganja preusmerjanja, ki se izvajajo pred izdajo izvoznih dovoljenj.

—	Podpira lahko sodelovanje in pomoč na področju upravljanja zalog, tako da opredeli slabosti v sistemu upravljanja in deluje kot orodje za spremljanje sprememb ali izboljšav v praksi.

—	Metodologija samoocenjevanja spodbuja izvajanje MOSAIC in IATG kot standardov, na podlagi katerih se meri ugotavljanje skladnosti.

Akcijski načrt EU za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025

Akcijski načrt EU za obdobje 2020–2025 o trgovini s strelnim orožjem za obravnavo nedovoljene trgovine v EU in partnericah iz jugovzhodne Evrope (Zahodni Balkan, Moldavija in Ukrajina) priznava, da je treba povečati varnost zalog v jugovzhodni Evropi in podpira regijo Zahodnega Balkana (3). Načrt predvideva tudi povečanje varnosti upravljanja zalog, oblikovanje predpisov in spremljanje ustrezne skladnosti (4). Ukrep 4.2 zahteva spodbujanje boljšega upravljanja zalog na območju Sahela.

Čeprav sistem EU AAMVS nima regionalne usmerjenosti, lahko podpre prizadevanja za opredelitev strukturnih pomanjkljivosti v praksah končnega uporabnika pri upravljanju zalog. Metodologija samoocenjevanja je še posebej primerna za ugotavljanje pomanjkljivosti pri predpisih o varnosti.

Skupno stališče EU o izvozu orožja iz leta 2008 (skupno stališče EU) in prostovoljna navodila za uporabnike skupnega stališča (5)

Skupno stališče EU vsebuje osem meril, ki določajo štiri sklope tveganj, ki jih morajo države članice obravnavati kot razloge za zavrnitev izvoznega dovoljenja, in štiri sklope dejavnikov, ki jih morajo države „upoštevati“ pri ocenjevanju vloge za izvozno dovoljenje. Merilo 7 se nanaša na „obstoj tveganja, da se bo vojaška tehnologija ali oprema v državi, ki kupuje, uporabila za druge namene ali pa jo bodo ponovno izvozili pod nezaželenimi pogoji“ kot dejavnik, ki bi ga izvoznik moral upoštevati. V skupnem stališču je navedeno tudi, da mora izvoznik pri presoji tveganja preusmeritve upoštevati „sposobnost države prejemnice, da uporabi učinkovit nadzor izvoza“.

Navodila za uporabnike skupnega stališča EU, ki zagotavljajo dodatna, vendar nezavezujoča navodila o tem, kako izvajati določbe tega dokumenta, izvoznike poziva, naj preučijo, ali je v državi prejemnici (a) „upravljanje zalog in varnost“„zadosten standard (vključno z MOSAIC in IATG)“; in (b) ali obstajajo „znani primeri težav z izginjanjem zalog“ (6).

Navodila za uporabnike se nanašajo na pomen učinkovite varnosti in upravljanja zalog ne le v zvezi z izvajanjem merila 7 in oceno tveganja preusmeritve, temveč tudi v zvezi z uporabo meril 1 in 2 Skupnega stališča EU, ki zajemata spoštovanje mednarodnih obveznosti oziroma spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Konkretno, v Navodilih za uporabnike je navedeno, da je upoštevanje standardov, predvidenih v akcijskem programu ZN, vključno s tistimi, ki zajemajo upravljanje zalog, pomembno za oceno, ali prejemniki spoštujejo mednarodne obveznosti v skladu z merilom 1 (7). Poleg tega se Navodila za uporabnike sklicujejo na obstoj „ustreznih postopkov“ za „upravljanje zalog in varnost, vključno s presežkom orožja in streliva“ ter na obstoj težave v smislu „težav s krajami in izginotjem zalog“ v navedeni državi končnega uporabnika kot elementa, ki jih je treba upoštevati pri oceni obstoja tveganja, da bi se izvoženo orožje lahko uporabilo v nasprotju s človekovimi pravicami ali mednarodnim humanitarnim pravom glede na merilo 2 (8).

Skupno stališče EU in Navodila za uporabnike zagotavljajo tudi ustrezne smernice za izmenjavo informacij, ki so pomemben sestavni del sistema AAMVS. Člen 4 skupnega stališča EU zahteva, da si države članice izmenjujejo informacije o zavrnitvah izvoznih dovoljenj in da se posvetujejo, ko razmišljajo o odobritvi dovoljenja, ki je bilo „skoraj povsem enako“ dovoljenju, ki ga je prej zavrnila druga država članica. Ta določba je dodatno okrepljena s členom 7 skupnega stališča EU, ki od držav članic zahteva, da okrepijo svoje sodelovanje in spodbujajo usklajenost na področju nadzora nad izvozom orožja z „izmenjavo ustreznih informacij“ ne le o zavrnitvah, temveč tudi o politikah izvoza orožja. Navodila za uporabnike spodbujajo države članice k izmenjavi informacij v okviru Delovne skupine za izvoz konvencionalnega orožja (COARM) in tudi prek „spletnega sistema COARM oziroma – če se zdi ustrezna oznaka „Restricted“ –, prek sporočil COREU“. Izmenjava informacij bi morala zajemati tudi informacije, ki bi bile lahko koristne za druge države članice pri preprečevanju nevarnosti preusmeritve (9).

Skupno stališče EU določa jasne povezave med uveljavljeno politiko in sistemom AAMVS. Povezava je bila vzpostavljena s Sklepom Sveta (SZVP) 2020/979, sistem EU AAMVS pa je bil posebej zasnovan za podporo organom za nadzor izvoza pri uporabi merila 7 iz skupnega stališča EU, saj služi kot tehnično orodje, ki lahko zagotovi analizo varnostnih in zaščitnih ukrepov, ki jih izvaja morebitna država uvoznica. Uporabljena metodologija je skladna z Navodili za uporabnike pri ocenjevanju standarda glede na obstoječo mednarodno sprejeto dobro prakso. Člen 4 skupnega stališča določa tudi politično utemeljitev za komponento izmenjave informacij sistema EU AAMVS.

Sklep Sveta (SZVP) 2021/38 z dne 15. januarja 2021 o vzpostavitvi skupnega pristopa glede elementov dovoljenj za končnega uporabnika v okviru izvoza osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva

Sklep Sveta 2021/38/SZVP vzpostavlja skupni pristopa glede elementov dovoljenj za končnega uporabnika v okviru izvoza osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva (10). Sklep vključuje „neobvezna elementa“, ki se neposredno nanašata na sistem AAMVS in bi ju lahko na zahtevo držav članic vključili v dovoljenje za končnega uporabnika: (c) da se državi izvoznici omogoči odpravljena dostava na kraju samem; (d) da se priskrbijo zagotovila, ki dokazujejo sposobnost končnega uporabnika za varno in zanesljivo upravljanje orožja in streliva, vključno s sposobnostjo varnega in zanesljivega upravljanja zalog, kjer bo blago skladiščeno.

V sistem AAMVS se lahko vključi metodologija preverjanja po dobavi v podporo preverjanju trditev, navedenih v samooceni, na kraju samem. S tem bo raven zagotovila še višja.

7. Komunikacijska strategija in strategija za povečanje prepoznavnosti

Skupina AMAT bo sprejela vse potrebne ukrepe, da javnost seznani z dejstvom, da ta projekt financira EU, v skladu s Zahtevami o komunikaciji in prepoznavnosti v okviru zunanjega delovanja EU iz leta 2018, ki jih je objavila Evropska komisija. Na podporo Evropske unije bo opozorjeno tudi v vabilih in drugih dokumentih, ki bodo razdeljeni udeležencem različnih dogodkov. Skupina AMAT bo zagotovila, da bo EU, kjer je to mogoče, zastopana na dogodkih, ki jih podpira ta sklep.

Natančneje, EU bo priznana kot vodja projekta na vseh regionalnih in mednarodnih dogodkih, na katerih bo predstavljen sistem AAMVS. Sistem EU AAMVS bi bil lahko odlična motivacija za druge regionalne organizacije, zato bo skupina AMAT spodbujala in podpirala prizadevanja EU za promocijo orodja v različnih okoljih nadzora nad oborožitvijo. Predstavniki EU bodo povabljeni, da podajo pripombe, logotip EU pa bo prikazan v predstavitvah in oglasih.

(1) Osnutek delovnega dokumenta predsednika CSP7: Okrepitev prizadevanj za odpravljanje nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter zagotovitev učinkovitega upravljanja zalog.

(2) Svet Evropske unije, Sklepi Sveta o sprejetju strategije EU zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo, Bruselj, 19. november 2018, 13581/18,<https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13581-2018-INIT/sl/pdf>.

(3) Evropska komisija, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Akcijski načrt EU za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 (opomba 30).

(4) Glej cilj 7 časovnega načrta za trajno rešitev problema nedovoljenega posedovanja in neustrezne uporabe osebnega in lahkega orožja (SALW)/strelnega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njimi na Zahodnem Balkanu do leta 2024, London, 10. julij 2018, <https://www.seesac.org/f/docs/publications-salw-control-roadmap/Regional-Roadmap-for-a-sustainable-solution-to-the.pdf>.

(5) Skupno stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, (opomba 7).

(6) Svet Evropske unije, Navodila za uporabnike Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (kot so bila spremenjena s Sklepom Sveta (SZVP) 2019/1560), str. 129.

(7) Svet Evropske unije, Navodila za uporabnike Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (kot so bila spremenjena s Sklepom Sveta (SZVP) 2019/1560), str. 24.

(8) Svet Evropske unije, Navodila za uporabnike Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (kot so bila spremenjena s Sklepom Sveta (SZVP) 2019/1560), str. 58.

(9) Svet Evropske unije, Navodila za uporabnike Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (kot so bila spremenjena s Sklepom Sveta (SZVP) 2019/1560), str. 159.

(10) Sklep Sveta (SZVP) 2021/38 z dne 15. januarja 2021 o vzpostavitvi skupnega pristopa glede elementov dovoljenj za končnega uporabnika v okviru izvoza osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva, Uradni list Evropske unije, L 14, 18.1.2021,str. 4, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32021D0038&from=SL.

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/42

SKLEP SVETA (SZVP) 2022/2276

z dne 18. novembra 2022

o spremembi Sklepa (SZVP) 2019/2009 o podpori prizadevanjem Ukrajine v boju proti nedovoljeni trgovini z orožjem, strelivom in eksplozivi v sodelovanju z OVSE

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 2. decembra 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/2009 (1).

(2)	V Sklepu (SZVP) 2019/2009 je določeno, da se dejavnosti iz člena 1 Sklepa izvajajo v obdobju 36 mesecev od datuma sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) Sklepa.

(3)

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je zaprosila za podaljšanje obdobja izvajanja Sklepa (SZVP) 2019/2009 za trinajst mesecev, tj. do 23. januarja 2024, saj so zaradi posledic pandemije COVID-19 ter neizzvane in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini nastale zamude pri izvajanju projektnih dejavnosti na podlagi Sklepa (SZVP) 2019/2009.

(4)	Dejavnosti iz člena 1 Sklepa (SZVP) 2019/2009 se lahko nadaljujejo do 23. januarja 2024 brez kakršnih koli posledic za finančna sredstva.

(5)	Prošnjo za podaljšanje bi bilo treba sprejeti z ustrezno spremembo člena 5(2) Sklepa (SZVP) 2019/2009 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Sklepu (SZVP) 2019/2009, člen 5, se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Ta sklep preneha veljati 23. januarja 2024.“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 18. novembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) Sklep Sveta (SZVP) 2019/2009 z dne 2. decembra 2019 o podpori prizadevanjem Ukrajine v boju proti nedovoljeni trgovini z orožjem, strelivom in eksplozivi v sodelovanju z OVSE (UL L 312, 3.12.2019, str. 42).

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/43

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/2277

z dne 15. novembra 2022

o sprejetju zahtevka, ki ga je Italijanska republika predložila v skladu s členom 7(4) Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta, za neuporabo točke 4.2.1.5.2(b)(1) Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1303/2014

(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 8068)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (1) in zlasti člena 7(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Italija je 28. julija 2022 Komisiji predložila zahtevek za neuporabo točke 4.2.1.5.2(b)(1) Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1303/2014 (2) za predor Miglionico, ki pripada železniški progi Ferrandina–Matera La Martella. Komisija je na zahtevo po dodatnih informacijah z dne 8. avgusta 2022 prejela odgovor 16. avgusta 2022, s čimer je bila zahteva dopolnjena. Zahtevek je bil predložen na podlagi člena 7(1), točka (c), Direktive (EU) 2016/797.

(2)

Enotirni predor je dolg 6,6 km in že obstaja. Gradnja proge Ferrandina–Matera La Martella je bila med letoma 1984 in 2000 na podlagi nacionalnih standardov delno izvedena, vendar ne dokončana. Proga ni nikoli začela obratovati, saj gradbena dela zaradi pomanjkanja sredstev niso bila dokončana. Razpisni postopek za dokončanje, nadgradnjo in odprtje proge Ferrandina–Matera La Martella se je po precejšnjih zamudah začel in naj bi bil končan do konca leta 2022 (v nadaljnjem besedilu: projekt). Za dokončanje, nadgradnjo in odprtje predora Miglionico je predvideno izvajanje vseh ustreznih določb tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI) iz Uredbe (EU) št. 1303/2014, razen točke 4.2.1.5.2(b)(1) njene priloge, ki zahteva zagotovitev stranskih in/ali navpičnih izhodov v sili na površje vsaj vsakih 1 000 metrov; alternativna točka 4.2.1.5.2(b)(2) se ne more uporabljati, ker gre za enotirni predor.

(3)

V projektu je kot alternativni ukrep predvidena vzpostavitev dostopa do varnega mesta z navpičnimi izhodi v sili na površje po 3,895 km od začetka predora Miglionico za evakuacijo potnikov in omogočanje dostopa za reševalna vozila. Predlagani ukrep ustreza zahtevi iz italijanskega ministrskega odloka z dne 28. oktobra 2005 o „varnosti v železniških predorih“ (3), ki določa, da je treba v predorih, daljših od 5 km, približno vsake 4 km zgraditi izhod v sili. Italijanski upravljavec infrastrukture je v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 402/2013 (4) opravil posebno in podrobno analizo tveganja, ki je pokazala, da so v tem primeru vsa ugotovljena tveganja pod stopnjo nesprejemljivosti, zato je bilo ugotovljeno, da se varnost predora šteje za sprejemljivo in da z uvedbo ukrepa za zmanjšanje tveganja neuporaba točke 4.2.1.5.2(b)(1) Priloge k Uredbi (EU) št. 1303/2014 ne bi ogrozila varnosti predora.

(4)

Če zahtevek, ki ga je predložila Italijanska republika, ne bi bil sprejet, bi to ogrozilo ekonomsko vzdržnost projekta. Po podatkih, ki jih je predložil italijanski upravljavec infrastrukture, skupni stroški sedanjega projekta znašajo 315,49 milijona EUR; stroški dodatnih del za zagotovitev skladnosti s točko 4.2.1.5.2(b)(1) Priloge k Uredbi (EU) št. 1303/2014 so bili ocenjeni na 165 milijonov EUR, od tega 137 milijonov EUR za izvedbo del, preostanek pa za študije in podporo. S tem bi se naložbeni stroški projekta zvišali za več kot 50 % in bi znašali 500 milijonov EUR. V skladu s členom 2(2), točka (b)(i), Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/424 (5) so se pri analizi ekonomske vzdržnosti, ki jo je izvedel italijanski upravljavec infrastrukture in jo predložil Komisiji, upoštevali prihodki od izkoriščanja zaradi neuporabe, ki omogoča zgodnejšo uvedbo, ter dolgoročna ekonomska vzdržnost projekta v nacionalnem in evropskem železniškem sistemu. Na podlagi predloženih informacij proga ne bi bila del celovitega omrežja TEN-T in bi večinoma opravljala funkcije lokalnega prevoza z zagotavljanjem povezave med mestom Matera in glavnim italijanskim železniškim omrežjem. Če bo zahtevek za neuporabo točke 4.2.1.5.2(b)(1) Priloge k Uredbi (EU) št. 1303/2014 sprejet, se pričakuje, da bo projekt prinesel koristi za skupnost, ki bodo večje od porabe sredstev. Nasprotno pa se v primeru zavrnitve zahtevka pričakuje, da projekt ne bo prinesel koristi, ki bi presegale stroške.

(5)	Iz navedenih razlogov se lahko šteje, da so pogoji iz člena 7(1), točka (c), in (4) Direktive (EU) 2016/797 izpolnjeni.

(6)	Neuporabo točke 4.2.1.5.2(b)(1) Priloge k Uredbi (EU) št. 1303/2014 bi bilo treba dovoliti do naslednje nadgradnje ali obnove predora.

(7)

Do začetka uporabe odstopanja se lahko spremenijo osnovne predpostavke ali premisleki, na katerih temelji analiza tveganja iz uvodne izjave 3. Zato je v takem primeru primerno od Italijanske republike zahtevati, naj Komisijo nemudoma obvesti o takih spremembah in morebitnih drugih ukrepih za zmanjšanje tveganja, ki jih je treba sprejeti.

(8)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora iz člena 51(1) Direktive (EU) 2016/797 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zahtevek Italijanske republike za neuporabo točke 4.2.1.5.2(b)(1) Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1303/2014 za predor Miglionico se sprejme do naslednje nadgradnje ali obnove predora, če se uporabi alternativni ukrep, ki ga je predlagala Italijanska republika.

Italijanska republika nemudoma obvesti Komisijo, če ima informacije, ki bi lahko upravičeno postavile pod vprašaj ugotovitev, da neuporaba točke 4.2.1.5.2(b)(1) Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1303/2014 ne ogroža varnosti predora Miglionico.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju, 15. novembra 2022

Za Komisijo

Adina VĂLEAN

članica Komisije

(1) UL L 138, 26.5.2016, str. 44.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 1303/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „varnostjo v železniških predorih“ železniškega sistema Evropske unije (UL L 356, 12.12.2014, str. 394).

(3) Italijanski ministrski odlok z dne 28. oktobra 2005 o varnosti v železniških predorih se pregleduje po negativni oceni, izvedeni v skladu s postopkom iz člena 26 Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L 138, 26.5.2016, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 402/2013 z dne 30. aprila 2013 o skupni varnostni metodi za ovrednotenje in oceno tveganja ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 352/2009 (UL L 121, 3.5.2013, str. 8).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/424 z dne 19. marca 2020 o predložitvi informacij Komisiji glede neuporabe tehničnih specifikacij za interoperabilnost v skladu z Direktivo (EU) 2016/797 (UL L 84, 20.3.2020, str. 20).

21.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 300/46

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2022/2278

z dne 8. novembra 2022

o odobritvi obsega izdaje kovancev v letu 2023 (ECB/2022/40)

IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 128(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2015/2332 z dne 4. decembra 2015 o postopkovnem okviru za odobritev obsega izdaje eurokovancev (ECB/2015/43) (1) in zlasti člena 2(9) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska centralna banka (ECB) ima od 1. januarja 1999 izključno pravico, da odobri količino kovancev, ki jih izdajo države članice, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja).

(2)

Devetnajst držav članic euroobmočja in Hrvaška, ki bo euro kot skupno valuto sprejela 1. januarja 2023, so ECB v odobritev predložile svoje zahteve za odobritev obsega izdaje kovancev v letu 2023, dopolnjene s pojasnili o metodologiji napovedovanja. Nekatere od teh držav članic so zagotovile tudi dodatne informacije v zvezi s tečajnimi kovanci, ki se predložijo, če so te informacije na voljo in jih zadevne države članice štejejo za pomembne za utemeljitev zahteve za odobritev.

(3)	Ker je za pravico držav članic euroobmočja, da izdajo eurokovance, potrebna odobritev ECB o obsegu izdaje, v skladu s členom 3(1) Sklepa (EU) 2015/2332 (ECB/2015/43) države članice ne smejo preseči obsega, ki ga odobri ECB, brez predhodne odobritve ECB.

(4)

V skladu s členom 2(9) Sklepa (EU) 2015/2332 (ECB/2015/43) je za sprejetje te odločitve o letnih zahtevah za odobritev obsega izdaje kovancev v letu 2023, ki so jih predložile države članice euroobmočja in Hrvaška, pooblaščen Izvršilni odbor, saj zahtevanega obsega izdaje kovancev ni treba spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 1 Sklepa (EU) 2015/2332 (ECB/2015/43).

Člen 2

Odobritev obsega izdaje eurokovancev v letu 2023

ECB s tem sklepom odobri obseg izdaje eurokovancev s strani držav članic euroobmočja v letu 2023, kakor je določeno v naslednji tabeli:

(v milijonih EUR)
	Odobreni obseg izdaje eurokovancev v letu 2023
	Tečajni kovanci	Zbirateljski kovanci (niso namenjeni za obtok)	Obseg izdaje kovancev
Belgija	38,00	0,40	38,40
Nemčija	427,00	206,00	633,00
Estonija	15,30	0,29	15,59
Irska	32,60	0,50	33,10
Grčija	125,50	0,62	126,12
Španija	303,00	40,00	343,00
Francija	284,00	55,00	339,00
Hrvaška	316,34	0,43	316,77
Italija	257,00	4,55	261,55
Ciper	6,00	0,01	6,01
Latvija	10,00	0,20	10,20
Litva	12,00	0,41	12,41
Luksemburg	13,20	0,26	13,46
Malta	8,00	0,50	8,50
Nizozemska	49,00	1,00	50,00
Avstrija	81,00	175,51	256,51
Portugalska	71,50	2,00	73,50
Slovenija	25,50	1,50	27,00
Slovaška	16,00	2,00	18,00
Finska	10,00	5,00	15,00
Skupaj	2 100,94	496,18	2 597,12

Člen 3

Začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati na dan, ko so o njem uradno obveščeni naslovniki.

Člen 4

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice, katerih valuta je euro, in Hrvaško.

V Frankfurtu na Majni, 8. novembra 2022

Predsednica ECB

Christine LAGARDE

(1) UL L 328, 12.12.2015, str. 123.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 300

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 65 21. november 2022

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2264 z dne 14. novembra 2022 o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Piadina Romagnola / Piada Romagnola (ZGO))	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2265 z dne 14. novembra 2022 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Κατσικάκι Λήμνου / Katsikaki Limnou (ZGO))	3
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2266 z dne 14. novembra 2022 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Samoborska češnjovka / Samoborska češnofka (ZGO))	4
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2267 z dne 14. novembra 2022 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Meso istarskog goveda - boškarina / Meso istrskega goveda - boškarina (ZOP))	5
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2268 z dne 18. novembra 2022 o zaključku pregleda novega izvoznika v okviru Izvedbene uredbe (EU) 2019/1379 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(4) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta in zaključku registracije uvoza	6
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2022/2269 z dne 18. novembra 2022 o podpori Unije pri izvajanju projekta Spodbujanje odgovornih inovacij na področju umetne inteligence za mir in varnost	11
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2022/2270 z dne 18. novembra 2022 o spremembi Sklepa (SZVP) 2019/2108 v podporo krepitvi biološke varnosti in zaščite v Latinski Ameriki v skladu z izvajanjem Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004) o neširjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev	21
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/2271 z dne 18. novembra 2022 o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Republiko Albanijo o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v Republiki Albaniji	23
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/2272 z dne 18. novembra 2022 o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Bosno in Hercegovino o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v Bosni in Hercegovini	25
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/2273 z dne 18. novembra 2022 o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Črno goro o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v Črni gori	27
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/2274 z dne 18. novembra 2022 o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu o statusu med Evropsko unijo in Republiko Srbijo o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v Republiki Srbiji	29
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2022/2275 z dne 18. novembra 2022 o podpori razvoju mednarodno priznanega sistema za potrjevanje upravljanja orožja in streliva (AAMVS) za preprečevanje nedovoljenega širjenja orožja	31
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2022/2276 z dne 18. novembra 2022 o spremembi Sklepa (SZVP) 2019/2009 o podpori prizadevanjem Ukrajine v boju proti nedovoljeni trgovini z orožjem, strelivom in eksplozivi v sodelovanju z OVSE	42
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/2277 z dne 15. novembra 2022 o sprejetju zahtevka, ki ga je Italijanska republika predložila v skladu s členom 7(4) Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta, za neuporabo točke 4.2.1.5.2(b)(1) Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1303/2014 (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 8068)	43
	*	Sklep Evropske centralne banke (EU) 2022/2278 z dne 8. novembra 2022 o odobritvi obsega izdaje kovancev v letu 2023 (ECB/2022/40)	46