(1)

Komisija je v skladu s členom 53(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Portugalske za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Carne Barrosã“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1263/96 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Italije za registracijo imena „Castagna di Roccamonfina“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Castagna di Roccamonfina“ registrirati –

(1)

Družba Ecolab Deutschland GmbH je 26. marca 2019 v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 vložila vlogo za izdajo dovoljenja za družino biocidnih proizvodov z imenom „Ecolab UA BPF 1-Propanol“ vrste proizvodov 1, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni uredbi, in predložila pisno potrdilo, da se pristojni organ Švedske strinja, da bo ocenil vlogo. Vloga je bila v registru biocidnih proizvodov evidentirana pod številko zadeve BC-RS050191-24.

(2)

„Ecolab UA BPF 1-Propanol“ kot aktivno snov vsebuje propan-1-ol, ki je na seznamu odobrenih aktivnih snovi Unije iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 za vrsto proizvodov 1.

(3)

Ocenjevalni pristojni organ je Agenciji 9. septembra 2021 v skladu s členom 44(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 predložil poročilo o oceni in zaključke ocenjevanja.

(4)

Agencija je 24. marca 2022 v skladu s členom 44(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 Komisiji predložila mnenje (2), osnutek povzetka značilnosti biocidnega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: SPC) „Ecolab UA BPF 1-Propanol“ in končno poročilo o oceni družine biocidnih proizvodov.

(5)

V mnenju je ugotovljeno, da je „Ecolab UA BPF 1-Propanol“ družina biocidnih proizvodov v smislu člena 3(1), točka (s), Uredbe (EU) št. 528/2012, da se zanjo lahko izda dovoljenje Unije v skladu s členom 42(1) navedene uredbe in da ob upoštevanju skladnosti z osnutkom SPC izpolnjuje pogoje iz člena 19(1) in (6) navedene uredbe.

(6)

Agencija je v skladu s členom 44(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 Komisiji 12. aprila 2022 predložila osnutek SPC v vseh uradnih jezikih.

(7)

Komisija se strinja z mnenjem Agencije in torej meni, da je primerno izdati dovoljenje Unije za „Ecolab UA BPF 1-Propanol“.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

(1)

V skladu s členom 1(4) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) lahko Svet ECB kadar koli spremeni orodja, instrumente, zahteve, kriterije in postopke za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema.

(2)

Svet ECB je 22. julija 2019 pri uresničevanju cilja, da ohranja stabilnost cen, na način, da ohrani ugodne pogoje bančnega kreditiranja in s tem podpre spodbujevalno naravnanost denarne politike v državah članicah, katerih valuta je euro, sprejel Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1311 (ECB/2019/21) (2). Navedeni sklep je predvidel, da se v obdobju od septembra 2019 do marca 2021 izvede tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR-III).

(3)

Od sprejetja Sklepa (EU) 2019/1311 (ECB/2019/21) so bili parametri in pogoji operacij CUODR-III večkrat prilagojeni, kot je bilo potrebno in ustrezno glede na takratna tveganja za stabilnost cen, transmisijski mehanizem denarne politike in gospodarske obete v euroobmočju. Te prilagoditve so se izvedle v razmerah dezinflacije, ko je bila za zagotovitev stabilnosti cen v srednjeročnem obdobju potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika. Tako je Svet ECB 12. septembra 2019 z namenom, da ohrani ugodne pogoje bančnega kreditiranja, zagotovi nemoteno transmisijo denarne politike v državah članicah, katerih valuta je euro, in podpre spodbujevalno naravnanost denarne politike, odločil, da spremeni nekatere parametre operacij CUODR-III, med drugim podaljša zapadlost vseh operacij z dveh let na tri leta in določi znižanje obrestnih mer, ki se uporabijo. Svet ECB je z namenom, da podpre bančno kreditiranje tistih, ki jih je najbolj prizadela širitev koronavirusne bolezni (COVID-19), zlasti malih in srednje velikih podjetij, 12. marca 2020 odločil, da spremeni nekatere parametre operacij CUODR-III, med drugim poveča možni obseg izposoje. Poleg tega je Svet ECB 30. aprila 2020 z namenom, da dodatno podpre kreditiranje gospodinjstev in podjetij ob vsesplošnih gospodarskih pretresih in povišani stopnji negotovosti, odločil, da določi dodatno začasno znižanje obrestnih mer, ki se uporabijo za vse operacije CUODR-III, pod nekaterimi pogoji (3). Svet ECB je 10. decembra 2020 odločil, da dodatno prilagodi pogoje za operacije CUODR-III s ciljem prispevati k ohranitvi ugodnih pogojev financiranja v času pandemije ter s tem podpreti tok posojil v vse sektorje gospodarstva, utrditi gospodarsko dejavnost in zaščititi stabilnost cen v srednjeročnem obdobju. Zlasti je odločil, da obdobje, v katerem se uporabljajo znatno ugodnejši pogoji, podaljša do junija 2022, da med junijem in decembrom 2021 izvede tri dodatne operacije ter da zviša skupni znesek, ki si ga lahko udeleženci izposodijo v operacijah CUODR-III. Takrat je Svet ECB nakazal, da je še naprej pripravljen, da po potrebi prilagodi vse svoje instrumente, s čimer bo zagotovil, da se bo v skladu z zavezanostjo simetriji inflacija vzdržno gibala v smeri cilja (4).

(4)

Operacije CUODR-III, kot so bile po potrebi prilagojene, so imele torej ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti cen, zlasti v akutni fazi pandemije, saj so ohranile ugodne pogoje financiranja v razmerah dezinflacije in podprle spodbujevalno naravnanost denarne politike, kar je bilo potrebno za odpravljanje resnih tveganj poslabšanja razmer za gospodarstvo in stabilnost cen. V tem obdobju je Evropska centralna banka (ECB) sodelujočim kreditnim institucijam prek operacij CUODR-III dajala izjemno ugodne pogoje financiranja, da bi ohranila kreditiranje realnega gospodarstva v času hudih pretresov.

(5)

Zaradi hitre in nepričakovane rasti inflacije na najvišjo raven od uvedbe eura, predvsem zaradi nepričakovano visokih stroškov energije in pomanjkljivosti v dobavnih verigah, ter precejšnjega popravka obetov za srednjeročno inflacijo navzgor od konca leta 2021 je potrebna temeljita ponovna ocena ustrezne naravnanosti denarne politike. Cene energije in primarnih surovin so se po ruski invaziji na Ukrajino močno povišale, posledične motnje v trgovini pa so zaostrile ozka grla v dobavnih verigah, povečale negotovost in okrepile inflacijske pritiske v vseh sektorjih. Te izrazite spremembe okoliščin ni bilo mogoče predvideti niti ob vzpostavitvi operacij CUODR-III niti ob njihovih prilagoditvah ter je bila v veliki meri posledica zunanjih šokov. Zaradi te nepričakovane spremembe okoliščin brez primere, ki so jo zaostrile gospodarske posledice ruske invazije na Ukrajino, je treba prilagoditi naravnanost denarne politike in vse instrumente denarne politike, vključno z operacijami CUODR-III. Natančneje, Svet ECB je začel pospešeno in zgodnejšo normalizacijo denarne politike, da bi zagotovil, da se bo inflacija stabilizirala na 2-odstotni ciljni srednjeročni ravni v skladu z mandatom ECB, da ohranja stabilnost cen. Od decembra 2021 je Svet ECB sklenil prenehati izvajati neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji ter nato povečati ključne obrestne mere ECB za skupno 200 bazičnih točk do danes.

(6)

Transmisija višanja ključnih obrestnih mer do gospodinjstev in podjetij v euroobmočju je do zdaj nemoteno potekala, v sedanjih okoliščinah pa je treba dodatno pospešiti transmisijo politike obrestnih mer v pogoje financiranja v širšem smislu. Iz sedanjih pogojev obrestovanja operacij CUODR-III izhaja, da je pred in po obdobjih posebne obrestne mere, ki se raztezata od 24. junija 2020 do 23. junija 2022, obrestne mera, ki se uporabi, vezana na obrestno mero mejnega depozita ali obrestno mero v operacijah glavnega refinanciranja v celotni življenjski dobi ustrezne operacije. To upočasnjuje normalizacijo pogojev bančnega kreditiranja in ovira zmožnost ECB, da uresničuje svoj mandat za ohranjanje stabilnosti cen. Dejansko se ob zvišanju ključnih obrestnih mer obrestna mera za operacije CUODR-III le zelo počasi prilagodi. Po sedanjih pogojih operacij CUODR-III imajo zato sodelujoče kreditne institucije zelo malo spodbud, da bi stanja iz operacij CUODR-III predčasno odplačale. Sedanji pogoji operacij CUODR-III prav tako prispevajo k ohranjanju večje bilance stanja Eurosistema, kar ni v prid nameravani normalizaciji denarne politike. To velja, ker je velikost bilance stanja centralne banke ključni signal glede stopnje spodbujevalne naravnanosti denarne politike v razmerju do gospodarstva in neposredno vpliva na stroške likvidnosti na trgu. Prilagoditev pogojev operacij CUODR-III, s katero bi odpravili dejavnike, ki udeležence odvračajo od predčasnega odplačila stanj iz operacij CUODR-III, bi zato tudi prispevala k zmanjšanju bilance stanja Eurosistema, da bi bila ta skladnejša s sedanjo naravnanostjo denarne politike. Cilj prilagoditve pogojev operacij CUODR-III je torej ohranjanje stabilnosti cen s pomočjo pospešitve normalizacije pogojev financiranja in zmanjšanja bilance stanja Eurosistema.

(7)

Svet ECB je 27. oktobra 2022 odločil, da sprejme dodatne ukrepe denarne politike za zagotovitev čimprejšnje vrnitve inflacije na raven 2-odstotnega cilja ECB v srednjeročnem obdobju. Svet ECB meni, da je celotni sklop ukrepov, sprejetih 27. oktobra 2022, potreben in sorazmeren za izvajanje naravnanosti denarne politike, ki je primerna za ponovno vzpostavitev stabilnosti cen v srednjeročnem obdobju. V okviru tega sklopa je Svet ECB odločil, da je treba obrestno mero, ki se uporabi za stanje iz vsake ustrezne operacije CUODR-III, izračunati tako: od 23. novembra 2022 do datuma zapadlosti ali datuma predčasnega odplačila stanja iz vsake ustrezne operacije CUODR-III bi bilo treba obrestno mero indeksirati glede na povprečne veljavne ključne obrestne mere ECB v tem obdobju in ne v življenjski dobi ustrezne operacije CUODR-III, da se prispeva k splošnemu procesu normalizacije denarne politike.

(8)

Šteje se, da je vezava obrestne mere za operacije CUODR-III na povprečno obrestno mero mejnega depozita ali povprečno obrestno mero v operacijah glavnega refinanciranja v preostalem obdobju do zapadlosti ustrezne operacije CUODR-III primerna za to, da se pospeši normalizacija pogojev financiranja in zmanjša bilanca stanja Eurosistema ter s tem doseže cilj ohranjanja stabilnosti cen. Pričakuje se, da bo ta ukrep povišal stroške financiranja bank in tako prispeval k čimprejšnji ponovni vzpostavitvi stabilnosti cen v sedanjih razmerah inflacije. Poleg tega se pričakuje, da bo imelo povišanje stroškov financiranja bank zaradi prilagoditve pogojev operacij CUODR-III nezanemarljiv učinek na obrestne mere kreditov. Učinek sprememb pogojev operacij CUODR-III na obrestne mere bančnih kreditov bo po pričakovanjih na koncu znatno zaviralno vplival na inflacijo v srednjeročnem obdobju. Poleg tega bodo spremembe pogojev operacij CUODR-III po pričakovanjih odpravile dejavnike, ki sodelujoče kreditne institucije odvračajo od predčasnega odplačila izposojenih zneskov iz operacij CUODR-III, ter tako zmanjšale bilanco stanja Eurosistema in prispevale k splošni normalizaciji denarne politike.

(9)

Vezava obrestne mere za operacije CUODR-III na povprečno obrestno mero mejnega depozita ali povprečno obrestno mero v operacijah glavnega refinanciranja v preostalem obdobju do zapadlosti ustrezne operacije CUODR-III ne presega tega, kar je nujno. Ni ukrepov denarne politike, ki bi bili manj strogi in hkrati enako učinkoviti za doseganje cilja, da se spodbudi normalizacija pogojev financiranja in zmanjša bilanca stanja Eurosistema. Poleg tega želenega napredka v smeri strožjih denarnih pogojev in pogojev financiranja, kakršnega bi prineslo prilagojeno obrestovanje operacij CUODR-III, ne bi mogli učinkoviteje doseči z zviševanjem obrestnih mer.

(10)

Morebiten negativen učinek predlaganih sprememb na sodelujoče kreditne institucije se zmanjšuje s tem, ko se do 22. novembra 2022 ohranja zdaj veljavno ugodno obrestovanje, uvajajo dodatni datumi predčasnega odplačila, na katere lahko te institucije odplačajo stanja iz operacij CUODR-III, tem institucijam daje dovolj časa za premislek o sestavi njihovih virov financiranja, preden začnejo spremembe veljati, ter za operacije CUODR-III še naprej ponuja obrestna mera, ki je tudi po spremembi ugodna v primerjavi z možnostmi financiranja na trgu. Zato bi bilo treba obstoječi izračun obrestne mere ohraniti za obdobje od datuma poravnave vsake ustrezne operacije CUODR-III do 22. novembra 2022. Poleg tega bi bilo treba uvesti tri dodatne datume prostovoljnega predčasnega odplačila, da se udeležencem v operacijah CUODR-III zagotovijo dodatne priložnosti za prekinitev ustrezne operacije CUODR-III ali znižanje njenega zneska pred zapadlostjo.

(11)

Glede na to, kako pomemben je cilj ohranjanja stabilnosti cen, je čimprejšnja sprememba obrestovanja operacij CUODR-III brez prehodnih ukrepov bistvena za doseganje želenih ciljev, tj. za pospešeno normalizacijo pogojev financiranja in zmanjšanje bilance stanja Eurosistema. Če bi sprejeli prehodne ukrepe, bi bile spremembe manj učinkovite pri spodbujanju bank k normalizaciji pogojev kreditiranja, ohranili pa bi se močni dejavniki, ki odvračajo od prostovoljnih predčasnih odplačil, in tveganje razvodenitve signala politike, ki ga ukrep daje. Ta sklep bi moral zato začeti veljati čim prej.

(12)

Zato je treba Sklep (EU) 2019/1311 (ECB/2019/21) ustrezno spremeniti –

(1)

člen 1 se spremeni:

(2)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

(3)

v členu 5a se doda naslednji odstavek 5:

(4)

v členu 7, odstavek 1, se točki (f) in (g) nadomestita z naslednjim:

(5)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.