(1)

Svet je 4. februarja 2011 sprejel Uredbo (EU) št. 101/2011.

(2)

Na podlagi pregleda, ki ga je opravil Svet, bi bilo treba črtati vnose za sedem oseb ter informacije o njihovi pravici do obrambe in pravici do učinkovitega sodnega varstva.

(3)

Prilogo I k Uredbi (EU) št. 101/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 139/2014 (2) določa zahteve in upravne postopke v zvezi z aerodromi, vključno z določbami, ki zadevajo poročanje o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze in izdajo obvestila, s katerim se obvešča o prisotnosti ali odstranitvi nevarnih razmer zaradi snega, ledu, plundre ali stoječe vode (SNOWTAM), v okviru globalne oblike poročanja.

(2)

SNOWTAM bi moral biti ustvarjen pod določenimi pogoji, v skladu z določbami iz Priloge 15 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila podpisana 7. decembra 1944 v Čikagu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), in določbami iz Postopkov za navigacijske službe zračnega prometa – upravljanje letalskih informacij (PANS-AIM, dok. 10066), ki jih je sprejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO).

(3)

Opredelitev SNOWTAM iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 139/2014 bi bilo treba spremeniti in uskladiti z opredelitvijo iz Priloge 15 k Čikaški konvenciji in z opredelitvijo iz drugih pravnih aktov Unije na tem področju, kot je Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/373 (3).

(4)

Zato bi bilo treba Uredbo (EU) št. 139/2014 ustrezno spremeniti.

(5)

V skladu s členom 75(2), točki (b) in (c), ter členom 76(1) Uredbe (EU) 2018/1139 je Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu pripravila in Komisiji predložila mnenje št. 03/2022 (4) v zvezi z osnutki izvedbenih pravil –

„41b.

„SNOWTAM“ pomeni NOTAM posebne serije, ki se odda v standardni obliki zapisa in zagotavlja poročilo o stanju površine ter s katerim se obvešča o prisotnosti ali prenehanju nevarnih razmer zaradi snega, ledu, plundre, zmrzali, stoječe vode ali vode, ki je povezana s snegom, plundro, ledom ali zmrzaljo na območju premikanja;“.

(1)

V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bila vloga Nemčije za registracijo imena „Oktoberfestbier“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Oktoberfestbier“ registrirati –

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Države članice in deležniki so izrazili potrebo po spodbujanju vzpostavitve in harmonizacije metod, ki jih rejska društva in tretje strani, ki jih imenujejo rejska društva v skladu s členom 27(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/1012, uporabljajo za ohranitev ogroženih pasem ali ohranitev genske raznovrstnosti teh pasem.

(2)

Komisija je v skladu s členom 29(3) Uredbe (EU) 2016/1012 izvedla javni razpis za izbiro in določitev referenčnega centra Evropske unije, odgovornega za znanstveno in tehnično pomoč pri vzpostavitvi in harmonizaciji metod za ohranitev ogroženih pasem ter ohranitev genske raznovrstnosti teh pasem (v nadaljnjem besedilu: referenčni center Evropske unije za ogrožene živalske pasme).

(3)

Ocenjevalni in izbirni odbor, imenovan za ta razpis, je ugotovil, da konzorcij, ki ga vodi Stichting Wageningen Research, Wageningen Livestock Research, Nizozemska, ki ga sestavljata Institut de l’Elevage, Francija, in Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung, Nemčija, izpolnjuje zahteve iz točke 1 Priloge IV k Uredbi (EU) 2016/1012 in je sposoben opravljati naloge iz točke 3 navedene priloge.

(4)

Konzorcij, ki ga vodi Stichting Wageningen Research, Wageningen Livestock Research, Nizozemska, ki ga sestavljata Institut de l’Elevage, Francija, in Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung, Nemčija, bi bilo zato treba določiti za referenčni center Evropske unije za ogrožene živalske pasme. Področje uporabe Uredbe (EU) 2016/1012 je omejeno na plemenske živali vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev, zato bi morale biti dejavnosti navedenega referenčnega centra Evropske unije povezane samo z ogroženimi pasmami navedenih živalskih vrst.

(5)

Določitev referenčnega centra Evropske unije za ogrožene živalske pasme ne bi smela biti časovno omejena, temveč bi jo bilo treba redno pregledovati, kot je določeno v členu 29(3) Uredbe (EU) 2016/1012.

(6)

Referenčni center Evropske unije za ogrožene živalske pasme bi moral začeti delovati 1. januarja 2023, saj prispeva k pobudam politike evropskega zelenega dogovora, zato bi se morala ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zootehniko –

(1)

Ukrepanje Unije v sektorju pomorskega prometa bi moralo biti namenjeno izboljšanju pomorske varnosti ter varstvu morskega okolja in zdravja ljudi.

(2)

Odbor za pomorsko varnost Mednarodne pomorske organizacije (IMO) naj bi na 106. zasedanju, ki bo potekalo od 2. do 11. novembra 2022, sprejel spremembe poglavja II-2 Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (v nadaljnjem besedilu: konvencija SOLAS) in Mednarodnega kodeksa o okrepljenem programu inšpekcij med pregledi ladij za prevoz razsutega tovora in naftnih tankerjev iz leta 2011 (v nadaljnjem besedilu: kodeks ESP iz leta 2011).

(3)

Odbor za varstvo morskega okolja IMO naj bi na 79. zasedanju (v nadaljnjem besedilu: MEPC 79), ki bo potekalo od 12. do 16. decembra 2022, sprejel spremembe Uredbe 14 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (v nadaljnjem besedilu: konvencija MARPOL) in Dodatkov VII in IX Priloge VI h konvenciji MARPOL.

(4)

Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na 106. zasedanju Odbora za pomorsko varnost IMO, saj lahko spremembe poglavja II-2 konvencije SOLAS in kodeksa ESP iz leta 2011 odločilno vplivajo na vsebino prava Unije, in sicer na Direktivo 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter Uredbo (EU) št. 530/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(5)

Pri spremembah poglavja II-2 konvencije SOLAS se bodo upoštevali dobavitelji naftnega goriva, ki niso izpolnili zahtev glede plamenišča, ukrepi proti dobaviteljem naftnega goriva, za katere je bilo ugotovljeno, da dobavljajo naftno gorivo, ki ne izpolnjuje minimalnih zahtev glede plamenišča, in dokumentacija o plamenišču dejanske serije goriva pri oskrbovanju z gorivom. Unija bi morala podpreti te spremembe, saj se bo z njimi izboljšala varnost ladij.

(6)

S spremembami kodeksa ESP iz leta 2011 naj bi uvedli strožje zahteve za preglede balastnih tankov in praznih prostorov, da bi se obravnavala varnostna vprašanja, ki so se pojavila med preiskavo pomorske varnosti, ki jo je izvedla država zastave v zvezi z izgubo ladje za razsuti tovor MV Stellar Daisy leta 2017. Unija bi morala podpreti te spremembe, saj se bo z njimi izboljšala varnost ladij.

(7)

Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na 79. zasedanju Odbora za varstvo morskega okolja IMO, saj lahko spremembe Uredbe 14 h konvenciji MARPOL in Dodatkov VII in IX Priloge VI h konvenciji MARPOL odločilno vplivajo na vsebino prava Unije, in sicer na Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Direktivo (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(8)

Spremembe Uredbe 14 h konvenciji MARPOL in Dodatka VII Priloge VI h konvenciji MARPOL se nanašajo na določitev Sredozemskega morja kot celote za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (Med SOX ECA). Unija bi morala te spremembe podpreti, saj se bodo s to določitvijo znatno zmanjšale ravni onesnaženosti zunanjega zraka na celotnem območju Sredozemskega morja in v sredozemskih obalnih državah, kar bo prineslo pomembne koristi za zdravje ljudi in okolje.

(9)

S spremembo Dodatka IX Priloge VI h konvenciji MARPOL se bodo v sistemu zbiranja podatkov o porabi goriva ladij IMO izboljšale informacije o učinkovitosti ladje v zvezi z ogljično intenzivnostjo. Unija bi morala podpreti te spremembe, saj bodo izboljšane informacije o ogljični intenzivnosti ladij zagotovile bistvene informacije o energijski učinkovitosti in učinkovitosti v zvezi z ogljično intenzivnostjo svetovnega ladjevja. Zato bi bilo treba te informacije sporočiti v sistem zbiranja podatkov IMO.

(10)

Unija ni niti članica IMO niti pogodbenica konvencije SOLAS, kodeksa ESP iz leta 2011 ali konvencije MARPOL. Svet bi moral zato pooblastiti države članice, da izrazijo stališče Unije.

(11)

Področje uporabe tega sklepa bi moralo biti omejeno na vsebino predlaganih sprememb, kolikor lahko navedene spremembe vplivajo na skupna pravila Unije in spadajo v izključno pristojnost Unije. Ta sklep ne bi smel vplivati na delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami –

(1)

Po prošnji Hrvaške z dne 6. avgusta 2020 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1348 (2) odobril finančno pomoč Hrvaški v obliki posojila v višini največ 1 020 600 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let in obdobjem razpoložljivosti 18 mesecev, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Hrvaške za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

S posojilom naj bi Hrvaška financirala sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, kakor so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1348.

(3)

Izbruh COVID-19 je imobiliziral precejšen del delovne sile na Hrvaškem. To je pripeljalo do ponavljajočega se nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov na Hrvaškem v zvezi z novimi ukrepi iz člena 3, točki (a) in (b), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1348.

(4)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Hrvaška v letih 2020, 2021 in 2022 uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli zelo močan vpliv na javne finance. Primanjkljaj in dolg sektorja država sta na Hrvaškem leta 2020 znašala 7,3 % oziroma 87,3 % bruto domačega proizvoda (BDP), konec leta 2021 pa sta se zmanjšala na 2,9 % oziroma 79,8 %. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2022 naj bi primanjkljaj sektorja država Hrvaške do konca leta 2022 znašal 1,8 % BDP, dolg sektorja država pa 73,1 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz poletja 2022 naj bi se BDP Hrvaške v letu 2022 povečal za 3,4 %.

(5)

Hrvaška je 25. julija 2022 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 550 000 000 EUR, da bi še naprej dopolnjevala svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce v letih 2020, 2021 in 2022. Hrvaška je zlasti nadalje podaljšala in spremenila sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe iz uvodnih izjav 6 in 7.

(6)

Na podlagi „Zakona o trgu dela“ (3) je Hrvaška uvedla ukrep, ki zagotavlja sofinanciranje plač delavcev v podjetjih, katerih prihodki so se v primerjavi z letom 2019 zmanjšali. Merilo glede zmanjšanja prihodkov je v obdobju od marca do maja 2020 znašalo 20 %, v obdobju od junija do decembra 2020 je znašalo 50 %, od januarja 2021 pa mora priti le do zmanjšanja prihodkov v primerjavi s podobnim mesecem v letu 2019, pod pogojem, da delovno razmerje ne preneha. Za marec 2020 je bil znesek podpore 3 250 HRK na zaposlenega za polni delovni čas, od aprila 2020 naprej pa znaša mesečni znesek podpore 4 000 HRK na zaposlenega za polni delovni čas. Znesek podpore na zaposlenega v obdobju, ko ukrep ostaja veljaven, ostaja nespremenjen, vendar se sektorji, ki so upravičeni do podpore, sčasoma spreminjajo, odvisno od gospodarskih razmer. Za obdobje od novembra 2020 do junija 2021 so podjetja, ki na podlagi odločitve nacionalnih organov zaradi ukrepov zapore ne morejo poslovati, prejela podporo na zaposlenega za polni delovni čas, odvisno od števila dni zapore, vendar ne več kot 4 000 HRK za cel mesec zapore. Ukrep je podaljšanje ukrepa, opisanega v členu 3, točka (a), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1348, kot je določeno v sklepu upravnega sveta Hrvaškega zavoda za zaposlovanje (CES), sprejetem 20. marca 2020 in spremenjenem 25. marca, 7. aprila, 9. aprila, 6. maja, 28. maja, 18. junija, 25. junija, 10. julija in 29. julija, 7. septembra, 22. oktobra, 4. novembra in 4. decembra 2020. CES je sprejel naknadne spremembe tudi v letu 2021, in sicer s sklepi, sprejetimi 8. januarja, 21. januarja, 3. marca, 15. aprila, 30. aprila, 31. maja, 23. julija, 25. avgusta, 29. septembra, 15. oktobra in 4. novembra, ter v letu 2022 s sklepoma, sprejetima 27. januarja in 31. maja. Ukrep je bil ukinjen konec junija 2022.

(7)

Hrvaška je poleg tega na podlagi „Zakona o trgu dela“ uvedla ukrep, ki zagotavlja podporo za začasno skrajšanje delovnega časa v obdobju med junijem 2020 in decembrom 2022 za podjetja, ki imajo 10 ali več zaposlenih v katerem koli sektorju. Pogoj za upravičenost do tega ukrepa je pričakovano zmanjšanje skupnega mesečnega delovnega časa vseh delavcev s polnim delovnim časom za vsaj 10 % na ravni delodajalca ali za 20 % na ravni poslovne enote v mesecu, za katerega se zaprosi za podporo. Delodajalec, ki zaprosi za podporo, mora poleg tega dokazati povezavo med vplivom izbruha COVID-19 na njihovo poslovanje in pričakovanim zmanjšanjem, in sicer mora zlasti predložiti dokaze o vsaj 20-odstotnem zmanjšanju prihodkov v mesecu, za katerega zaprosi za podporo, v primerjavi z ustreznim mesecem leta 2019 ali izjemoma v primeru januarja in februarja 2022 v primerjavi z ustreznim mesecem leta 2020. Zahtevek za ukrep vloži v mesecu pred mesecem, za katerega zaprosi za podporo. Z ukrepom se lahko financira do 2 000 HRK na mesec na zaposlenega. Ukrep je podaljšanje ukrepa, opisanega v členu 3(b) Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1348, kot je določeno v sklepu upravnega sveta Hrvaškega zavoda za zaposlovanje (CES), sprejetem 29. junija 2020 in spremenjenem 10. julija in 22. oktobra 2020 ter nadalje spremenjenem 8. januarja 2021 in 27. januarja 2022. Ukrep naj bi se izvajal do konca decembra 2022.

(8)

Hrvaška izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Hrvaška je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 do konca aprila 2022 povečali za 2 220 567 523 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, saj je povezano tudi s podaljšanjem ali spremembo obstoječih nacionalnih ukrepov, neposredno povezanih s shemo skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, ki zajemajo precejšen delež podjetij in delovne sile na Hrvaškem. Hrvaška namerava 631 536 540 EUR povečanih odhodkov financirati iz skladov Unije, 18 430 983 EUR pa z lastnim financiranjem.

(9)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala s Hrvaško ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi iz prošnje z dne 25. julija 2022.

(10)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Hrvaški pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(11)

Glede na to, da se je obdobje razpoložljivosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1348 izteklo, je potrebno novo obdobje razpoložljivosti za dodatno finančno pomoč. Obdobje razpoložljivosti za finančno pomoč 18 mesecev, odobreno z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1348, bi bilo treba podaljšati za 21 mesecev in tako bi moralo biti skupno obdobje razpoložljivosti 39 mesecev od prvega dne po začetku učinkovanja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1348.

(12)

Hrvaška in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(13)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(14)

Hrvaška bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Hrvaška izvršila navedene odhodke.

(15)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Hrvaške, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Po prošnji Litve z dne 7. avgusta 2020 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1350 (2) odobril finančno pomoč Litvi v obliki posojila v višini največ 602 310 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let in obdobjem razpoložljivosti 18 mesecev, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Litve za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

S posojilom naj bi Litva financirala sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepov, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350.

(3)

Po drugi prošnji Litve z dne 11. marca 2021 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/678 (3) o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350 Litvi odobril dodatno finančno pomoč v višini 354 950 000 EUR s povečanjem najvišjega zneska posojila na 957 260 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let in obdobjem razpoložljivosti 18 mesecev, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Litve za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(4)

Litva naj bi dodatno posojilo uporabila za financiranje shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350, kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/678.

(5)

Izbruh COVID-19 je imobiliziral precejšen del delovne sile v Litvi. To je pripeljalo do ponavljajočega se nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov v Litvi v zvezi z ukrepi iz člena 3, točki (a) in (b), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350.

(6)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Litva v letih 2020, 2021 in 2022 uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Primanjkljaj in dolg sektorja država sta v Litvi leta 2020 znašala 7,3 % oziroma 46,6 % bruto domačega proizvoda (BDP), konec leta 2021 pa sta se zmanjšala na 1,0 % oziroma 44,3 %. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2022 naj bi primanjkljaj sektorja država Litve do konca leta 2022 znašal 4,6 % bruto domačega proizvoda (BDP), dolg sektorja država pa 42,7 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz poletja 2022 naj bi se BDP Litve v letu 2022 povečal za 1,9 %.

(7)

Litva je 8. avgusta 2022 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 141 800 000 EUR, da bi še naprej dopolnjevala svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce v letih 2020, 2021 in 2022. Litva je zlasti nadalje podaljšala ali spremenila sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe iz uvodnih izjav 8 in 9.

(8)

Litva je z „Zakonom o zaposlovanju št. XII-2470“ z dne 21. junija 2016, kakor je bil spremenjen z „Zakonom št. XIII-2822“ z dne 17. marca 2020, „Zakonom št. XIII-2846“ z dne 7. aprila 2020, „Zakonom št. XIII-3005“ z dne 4. junija 2020 in „Zakonom št. XIV-131“ z dne 23. decembra 2020, kot je navedeno v členu 3, točka (a), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350, in kasneje spremenjenim z „Zakonom št. XIV-351“ z dne 27. maja 2021 in „Zakonom št. XIV-911“ z dne 20. januarja 2022, uvedla shemo za plačilo subvencij delodajalcem za kritje ocenjenih plač za vsako zaposleno osebo, ki se sooča z obdobjem brez dela, kot podporo v času karantene in izrednih razmer. Delodajalec je lahko pred 1. januarjem 2021 izbiral med subvencijami za kritje 70 % plače, do največ 1,5-kratnika minimalne plače, ali 90 % plače (100 % v primeru zaposlenih, starih 60 let in več) do višine minimalne plače. Od 1. januarja 2021 lahko delodajalec prejme subvencije za kritje 100 % plače, do največ 1,5-kratnika minimalne plače. Delodajalci, ki so sodelovali v shemi, morajo vsaj 50 % zaposlenih obdržati še najmanj tri mesece po prenehanju izplačevanja subvencije.

(9)

Na podlagi „Zakona o zaposlovanju št. XII-2470“ z dne 21. junija 2016, kakor je bil spremenjen z „Zakonom št. XIII-3005“ z dne 4. junija 2020, kot je navedeno v členu 3, točka (b), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350, in kasneje spremenjenega z „Zakonom št. XIV-351“ z dne 27. maja 2021, so se pred 1. julijem 2021 subvencije izplačevale tudi delavcem, ki so se vrnili po obdobju brez dela, in sicer za obdobje do šest mesecev po vrnitvi na delo. Ob upoštevanju zgornje meje minimalne plače ali dvakratnika minimalne plače glede na gospodarsko dejavnost, ki jo izvaja delodajalec, lahko znesek subvencij, izplačan v prvem in drugem mesecu po vrnitvi na delo, znaša do 100 % plače zaposlenega, v tretjem in četrtem mesecu do 50 % ter v petem in šestem mesecu do 30 %. Od 1. julija 2021 so se izplačevale subvencije za zaposlene, ki se vrnejo po obdobju brez dela, in sicer do dveh mesecev po vrnitvi na delo. Subvencija v prvem mesecu znaša 100 % plače zaposlenega, vendar ne več kot 0,9-kratnik minimalne plače, in v drugem mesecu 100 % plače zaposlenega, vendar ne več kot 0,6-kratnik minimalne plače. Za navedene subvencije se lahko šteje, da so podobne shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj je bil njihov namen zagotoviti dohodkovno podporo zaposlenim in ohraniti obstoječa delovna razmerja.

(10)

Litva izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Litva je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 1 264 915 309 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, saj je povezano tudi s podaljšanjem ali spremembo obstoječih nacionalnih ukrepov, neposredno povezanih s shemo skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, ki zajemajo precejšen delež podjetij in delovne sile v Litvi. Litva namerava 144 350 000 EUR povečanih odhodkov financirati s sredstvi Unije, 21 505 309 EUR pa z lastnim financiranjem.

(11)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Litvo ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi iz prošnje z dne 8. avgusta 2022.

(12)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Litvi pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(13)

Glede na to, da se je obdobje razpoložljivosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350 izteklo, je potrebno novo obdobje razpoložljivosti za dodatno finančno pomoč. Obdobje razpoložljivosti za finančno pomoč 18 mesecev, odobreno z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1350, bi bilo treba podaljšati za 21 mesecev in tako bi moralo biti skupno obdobje razpoložljivosti 39 mesecev od prvega dne po začetku učinkovanja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350.

(14)

Litva in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(15)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(16)

Litva bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Litva izvršila navedene odhodke.

(17)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Litve, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Po prošnji Grčije z dne 6. avgusta 2020 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1346 (2) odobril finančno pomoč Grčiji v obliki posojila v višini največ 2 728 000 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let in z obdobjem razpoložljivosti 18 mesecev, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Grčije za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

Posojilo je bilo namenjeno Grčiji, ki naj bi ga uporabila za financiranje shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346.

(3)

Po drugi prošnji Grčije z dne 9. marca 2021 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/679 (3) o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346 Grčiji odobril dodatno finančno pomoč v višini 2 537 000 000 EUR s povečanjem najvišjega zneska posojila na 5 265 000 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let in obdobjem razpoložljivosti 18 mesecev, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Grčije za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce.

(4)

Grčija naj bi dodatno posojilo uporabila za financiranje shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346, kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/679 o spremembi.

(5)

Izbruh COVID-19 je imobiliziral znaten del delovne sile v Grčiji. To je pripeljalo do ponavljajočega se nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov v Grčiji v zvezi z ukrepi iz člena 3, točki (a) in (b), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346.

(6)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Grčija v letih 2020, 2021 in 2022 uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Primanjkljaj in dolg sektorja država sta v Grčiji leta 2020 znašala 10,2 % oziroma 206,3 % bruto domačega proizvoda (BDP), konec leta 2021 pa sta se zmanjšala na 7,4 % oziroma 193,3 %. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2022 naj bi primanjkljaj sektorja država Grčije do konca leta 2022 znašal 4,3 % bruto domačega proizvoda (BDP), dolg sektorja država pa 185,7 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz poletja 2022 naj bi se BDP Grčije v letu 2022 povečal za 4,0 %.

(7)

Grčija je 1. septembra 2022 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 900 000 000 EUR, da bi še naprej dopolnjevala svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce v letih 2020, 2021 in 2022. Grčija je zlasti dodatno podaljšala sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe iz uvodnih izjav 8 in 9.

(8)

Natančneje se prošnja Grčije nanaša na „Pravni akt z dne 14. marca 2020“ (4), kot je naveden v členu 3, točka (a), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346, s katerim je bil uveden posebni dodatek za zaposlene v zasebnem sektorju, katerih pogodbe o zaposlitvi so bile začasno prekinjene. Navedeni ukrep je namenjen zaščiti zaposlitve v podjetjih, ki so svoje dejavnosti prenehala opravljati na podlagi javnega odloka ali pripadajo gospodarskim sektorjem, ki jih je izbruh COVID-19 močno prizadel, in se nanaša na zagotavljanje posebnega mesečnega dodatka v višini 534 EUR za zaposlene, katerih pogodbe o zaposlitvi so začasno prekinjene. Predpogoj za upravičenost do sheme je, da delodajalec obdrži enako število zaposlenih, kar pomeni iste zaposlene, za obdobje, ki je enako obdobju, za katero je bila pogodba o zaposlitvi začasno prekinjena. Ukrep je bil podaljšan do 31. januarja 2022.

(9)

Organi so poleg tega uvedli državno financiranje prispevkov za socialno varnost zaposlenih, ki so upravičeni do posebnega dodatka iz uvodne izjave 8, kot je navedeno v členu 3, točka (b), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346. Predpogoj za upravičenost do sheme je, da delodajalec obdrži enako število zaposlenih, kar pomeni iste zaposlene, za obdobje, ki je enako obdobju, za katero je bila pogodba o zaposlitvi začasno prekinjena.

(10)

Grčija izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Grčija je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 6 477 014 989 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, saj je povezano tudi z razširitvijo obstoječih nacionalnih ukrepov, neposredno povezanih s shemo skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile v Grčiji. Grčija namerava 312 014 989 EUR financirati z lastnimi sredstvi.

(11)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Grčijo ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi iz prošnje z dne 1. septembra 2022.

(12)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Grčiji pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(13)

Glede na to, da se je obdobje razpoložljivosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346 izteklo, je potrebno novo obdobje razpoložljivosti za dodatno finančno pomoč. Obdobje razpoložljivosti za finančno pomoč 18 mesecev, odobreno z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1346, bi bilo treba podaljšati za 21 mesecev in tako bi moralo biti skupno obdobje razpoložljivosti 39 mesecev od prvega dne po začetku veljavnosti Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346.

(14)

Grčija in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(15)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(16)

Grčija bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Grčija izvršila navedene odhodke.

(17)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Grčije, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Po prošnji Cipra z dne 6. avgusta 2020 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1344 (2) odobril finančno pomoč Cipru v obliki posojila v višini največ 479 070 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let in obdobjem razpoložljivosti 18 mesecev, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Cipra za obravnavanje posledic izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

Posojilo naj bi Ciper uporabil za financiranje shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344.

(3)

Po drugi prošnji Cipra z dne 10. marca 2021 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/680 (3) o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344 Cipru odobril dodatno finančno pomoč v višini 124 700 000 EUR s povečanjem najvišjega zneska posojila na 603 770 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let in obdobjem razpoložljivosti 18 mesecev, da bi se dopolnila nacionalna prizadevanja Cipra za obravnavanje posledic izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(4)

Ciper naj bi dodatno posojilo uporabil za financiranje shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344, kotje bil spremenjen z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/680.

(5)

Izbruh COVID-19 je mobiliziral znaten del delovne sile na Cipru. To je privedlo do še vedno nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov na Cipru v zvezi z ukrepi iz člena 3, točke (c), (e), (f), (g), (h) in (i) Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344.

(6)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Ciper v letih 2020, 2021 in 2022 uvedel za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Primanjkljaj in dolg sektorja država sta na Cipru leta 2020 znašala 5,8 % oziroma 115,0 % bruto domačega proizvoda (BDP), do konca leta 2021 pa sta se zmanjšala na 1,7 % oziroma 103,6 %. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2022 naj bi primanjkljaj sektorja država Cipra konec leta 2022 znašal 0,3 % BDP, dolg sektorja država pa 93,9 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz poletja 2022 naj bi se BDP Cipra v letu 2022 povečal za 3,2 %.

(7)

Ciper je 5. septembra 2022 zaprosil za dodatno finančno pomoč Unije v višini 29 200 000 EUR, da bi še naprej dopolnjevala njegova nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice izbruha za delavce in samozaposlene v letih 2020, 2021 in 2022. Ciper je zlasti dodatno podaljšal ali spremenil sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe iz uvodnih izjav 8 do 13.

(8)

„Zakon 27(I)/2020“ (4), „Zakon 49(I)/2020“ (5), „Zakon 140(I)/2020“ (6), „Zakon 36(I)/2021“ (7) in „Zakon 120(I)/2021“ (8) so bili podlaga za številne mesečne regulativne upravne akte (9), v katerih so določeni ukrepi za obravnavanje učinka izbruha COVID-19. Na podlagi navedenih zakonov so organi uvedli „shemo podpore podjetjem za začasno delno prenehanje poslovanja“, kot je navedena v členu 3, točka (c), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344. Shema zaposlenim v podjetjih, ki se jim je promet zaradi pandemije zmanjšal, zagotavlja nadomestilo plače pod pogojem, da se ohranijo delovna mesta. Nadomestilo krije 60 % plače zaposlenega ali 60 % enot socialnega zavarovanja zaposlenega, zasluženih v letu 2018, odvisno od tega, kaj je večje. Višina nadomestila znaša največ 1 214 EUR in najmanj 360 EUR na mesec. Ukrep je sprva veljal za obdobje od marca 2020 do junija 2020 in je bil nato podaljšan za obdobje od januarja 2021 do avgusta 2021.

(9)

Poleg tega so bili „Zakon 27(I)/2020“, „Zakon 49(I)/2020“, „Zakon 140(I)/2020“, „Zakon 36(I)/2021“ in „Zakon 120(I)/2021“ ter številni mesečni regulativni upravni akti (10) podlaga za „posebno shemo za hotele in turistične nastanitve“, kot je navedena v členu 3, točka (e), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344. Shema zagotavlja nadomestilo plače za podporo delavcem v hotelirstvu in drugih podjetjih, ki ponujajo turistične nastanitve, katerih delodajalec je začasno popolnoma prenehal poslovati ali se mu je promet zmanjšal za več kot 40 %. Pogoj za udeležbo v shemi je ohranitev delovnih mest. Ukrep je sprva veljal za obdobje od junija 2020 do oktobra 2020 in je bil nato podaljšan za obdobje od novembra 2020 do oktobra 2021.

(10)

Poleg tega so bili „Zakon 27(I)/2020“, „Zakon 49(I)/2020“, „Zakon 140(I)/2020“, „Zakon 36(I)/2021“ in „Zakon 120(I)/2021“ ter številni mesečni regulativni upravni akti (11) podlaga za „posebno shemo podpore podjetjem, povezanim s turizmom, odvisnim od turizma ali povezanim s podjetji, za katera velja obvezno začasno popolno prenehanje poslovanja“, kot je navedena v členu 3, točka (f), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344. Ta shema zagotavlja nadomestilo plače za delavce v hotelirstvu in drugih podjetjih, ki ponujajo turistične nastanitve, ki so začasno popolnoma prenehala poslovati ali se jim je promet zmanjšal za več kot 40 %, za razliko od praga 55 % iz prvotne sheme, pod pogojem, da se ohranijo delovna mesta. Ukrep je sprva veljal za obdobje od junija 2020 do avgusta 2020 in je bil spremenjen in podaljšan za obdobje od septembra 2020 do oktobra 2021.

(11)

Poleg tega so bili „Zakon 27(I)/2020“, „Zakon 49(I)/2020“, „Zakon 140(I)/2020“, „Zakon 36(I)/2021“ in „Zakon 120(I)/2021“ ter številni mesečni regulativni upravni akti (12) podlaga za „posebno shemo podpore podjetjem, ki izvajajo posebne vnaprej določene dejavnosti“, kot je navedena v členu 3, točka (g), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344. Ta shema zagotavlja nadomestilo dohodka za 50 % zaposlenih v podjetjih, ki so se pridružila shemi. Podpora krije 60 % plače zaposlenega ali 60 % enot socialnega zavarovanja zaposlenega, zasluženih v ustreznem referenčnem letu, odvisno od tega, kaj je večje. Višina nadomestila znaša največ 1 214 EUR in najmanj 360 EUR na mesec. Pogoj za udeležbo v shemi je ohranitev delovnih mest. Ukrep, ki je sprva veljal za obdobje od junija 2020 do avgusta 2020, je bil podaljšan za obdobje od septembra 2020 do oktobra 2021.

(12)

Poleg tega „shema subvencioniranja“, določena v „Rebalansu proračuna, začasnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu pri trenutnem izbruhu COVID-19“, kot je navedena v členu 3, točka (h), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344, uvaja subvencije za zelo mala in mala podjetja ter samozaposlene, ki zaposlujejo do 50 zaposlenih. Zaprosilo se je samo za tisti del odhodkov, ki se nanaša na podporo samozaposlenim in podjetjem z enim zaposlenim. Te subvencije zagotavljajo pavšalna nepovratna sredstva za kritje stroškov poslovanja malih podjetij in samozaposlenih oseb. Zneski pavšalnih nepovratnih sredstev so bili pregledani za različne kategorije podjetij na podlagi števila zaposlenih. Poleg tega je bil dosežen dogovor o nepovratnih sredstvih za podjetja, ki od marca 2020 ne poslujejo več, v višini 10 000 EUR za podjetja z do 9 zaposlenimi in 15 000 EUR za podjetja z več kot 9 zaposlenimi. Shema subvencioniranja se lahko šteje za ukrep, podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj je njen namen zaščititi samozaposlene ali podobne kategorije delavcev pred zmanjšanjem ali izgubo dohodka. Ukrep, ki je sprva veljal za obdobje od aprila 2020 do maja 2020, je bil podaljšan in spremenjen za november 2020 in november 2021. Shema je bila ponovno podaljšana marca 2021 in aprila 2021 ter je zajemala podjetja, ki so morala v skladu z odloki ministra za zdravje popolnoma prekiniti svoje poslovanje, ne glede na število zaposlenih;

(13)

Poleg tega so bili „Zakon 27(I)/2020“, „Zakon 49(I)/2020“, „Zakon 140(I)/2020“, „Zakon 36(I)/2021“ in „Zakon 120(I)/2021“ ter številni mesečni regulativni upravni akti (13) podlaga za „shemo nadomestil za čas bolezni“, kot je navedena v členu 3, točka (i), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344. Ta shema zaposlenim v zasebnem sektorju in samozaposlenim zagotavlja nadomestilo plače pod pogojem, da so razvrščeni kot ranljivi posamezniki v skladu s seznamom, ki ga objavi ministrstvo za zdravje, jih organi namestijo v karanteno ali so okuženi s COVID-19. Ukrep je sprva veljal za obdobje od marca 2020 do junija 2020 in je bil podaljšan za obdobje od novembra 2020 do junija 2021.

(14)

Ciper izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Ciper je Komisiji predložil ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 777 840 000 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, saj je povezano tudi s podaljšanjem ali spremembo obstoječih nacionalnih ukrepov, neposredno povezanih s shemo skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile na Cipru. Ciper namerava 144 870 000 EUR povečanih odhodkov financirati s sredstvi Unije.

(15)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala s Ciprom ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi iz prošnje z dne 5. septembra 2022.

(16)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Cipru pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(17)

Glede na to, da se je obdobje razpoložljivosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344 izteklo, je potrebno novo obdobje razpoložljivosti za dodatno finančno pomoč. Obdobje razpoložljivosti za finančno pomoč 18 mesecev, odobreno z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1344, bi bilo treba podaljšati za 21 mesecev, tako bi moralo biti obdobje skupne razpoložljivosti 39 mesecev od prvega dne po začetku učinkovanja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344.

(18)

Ciper in Komisija bi morala ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(19)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(20)

Ciper bi moral Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Ciper izvršil navedene odhodke.

(21)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Cipra, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Po prošnji Portugalske z dne 11. avgusta 2020 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1354 (2) odobril finančno pomoč Portugalski v obliki posojila v višini največ 5 934 462 488 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let in obdobjem razpoložljivosti 18 mesecev, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Portugalske za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

S posojilom naj bi Portugalska financirala sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe ter ukrepe, povezane z zdravjem, kakor so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354.

(3)

Po drugi prošnji Portugalske z dne 9. decembra 2021 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2022/99 (3) razširil seznam ukrepov, za katere je bila z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1354 že odobrena finančna pomoč, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Portugalske za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(4)

Izbruh COVID-19 je imobiliziral znaten del delovne sile na Portugalskem. To je pripeljalo do ponavljajočega se nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov Portugalske v zvezi z ukrepi iz člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354.

(5)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Portugalska v letih 2020, 2021 in 2022 uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Primanjkljaj in dolg sektorja država sta leta 2020 na Portugalskem znašala 5,8 % oziroma 135,2 % bruto domačega proizvoda (BDP), do konca leta 2021 pa sta se zmanjšala na 2,8 % oziroma 127,4 %. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2022 naj bi primanjkljaj sektorja država Portugalske do konca leta 2022 znašal 1,9 % BDP, dolg sektorja država pa 119,9 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz poletja 2022 naj bi se BDP Portugalske v letu 2022 povečal za 6,5 %.

(6)

Portugalska je 17. septembra 2022 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 300 000 000 EUR, da bi se še naprej dopolnjevala njena nacionalna prizadevanja, sprejeta v letih 2020, 2021 in 2022, za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene. Portugalska je zlasti dodatno razširila ali spremenila sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe iz uvodnih izjav 7 do 21.

(7)

S členi 298 do 308 „Zakona št. 7/2009 z dne 12. februarja“ je bil uveden ukrep za podporo ohranjanja pogodb o zaposlitvi z začasno prekinitvijo dela ali skrajšanjem običajnega delovnega časa, določenega v portugalski delovnopravni zakonodaji, kakor je podrobneje določen v členu 142 „Zakona št. 75-B/2020 z dne 31. decembra“. Ukrep je opisan v členu 3, točka (a), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Na začetku je ukrep je upravičenim podjetjem zagotavljal kritje 70 % nadomestila za zaposlene, pri čemer je nadomestilo za zaposlene znašalo dve tretjini njihove običajne bruto plače. Za ta dvotretjinski popravek je veljala spodnja meja, ki je enaka nacionalni minimalni plači, in zgornja meja, ki je enaka trikratniku nacionalne minimalne plače. Pogoj za upravičenost je, da so podjetja prekinila svoje poslovne dejavnosti ali so utrpela znatne izgube prihodka. Ukrep je bil nato podaljšan, vključno z začasnim povečanjem nadomestil za zaposlene na 100 % njihove običajne bruto plače.

(8)

Z „Zakonskim odlokom št. 10-G/2020 z dne 26. marca“, kakor je bil spremenjen z „Izjavo o popravku št. 14/2020 z dne 28. marca“, členom 4 „Zakonskega odloka št. 14-F/2020 z dne 13. aprila“, členom 3 „Zakonskega odloka št. 20/2020 z dne 1. maja“, členom 6 „Zakonskega odloka 20-H/2020 z dne 14. maja“, členom 2 „Zakonskega odloka št. 27-B/2020 z dne 19. junija“ in členom 2 „Zakonskega odloka št. 6-C/2021 z dne 15. januarja“, je bila uvedena nova in poenostavljena posebna podpora za ohranjanje pogodb o zaposlitvi z začasno prekinitvijo dela ali skrajšanjem običajnega delovnega časa, kot je podrobneje določena v členu 142 „Zakona št. 75-B/2020 z dne 31. decembra“. Ukrep je opisan v členu 3, točka (b), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Ta ukrep je bil podoben ukrepu iz uvodne izjave 7, vendar se je izvajal po poenostavljenih postopkih, ki so omogočali hitrejši dostop do sredstev. Na začetku je ukrep upravičenim podjetjem zagotavljal kritje 70 % nadomestila za zaposlene, pri čemer je nadomestilo za zaposlene znašalo dve tretjini njihove običajne bruto plače, delodajalci pa so bili oproščeni plačila prispevkov za socialno varnost. Za ta dvotretjinski popravek je veljala spodnja meja, ki je enaka nacionalni minimalni plači, in zgornja meja, ki je enaka trikratniku nacionalne minimalne plače. Pogoj za upravičenost je, da so podjetja prekinila svoje poslovne dejavnosti ali so imela vsaj 40-odstotno izgubo prihodka v obdobju 30 dni pred vložitvijo prošnje za podporo v primerjavi z istim mesecem predhodnega leta ali z mesečnim povprečjem dveh mesecev pred tem obdobjem. Ukrep je bil nato večkrat podaljšan, vključno z začasnim povečanjem nadomestil za zaposlene na 100 % njihove običajne bruto plače v določenih okoliščinah. Ker oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost pomeni izpad prihodkov za državo, se za namene Uredbe (EU) 2020/672 lahko šteje za enakovredno javnofinančnim odhodkom.

(9)

Člen 5(2) in členi 7 do 9 „Zakonskega odloka št. 10-G/2020 z dne 26. marca“ določajo, da so se lahko, kadar so bila podjetja upravičena do ukrepov iz uvodnih izjav 7 ali 8 in so jim nacionalne javne službe za zaposlovanje in usposabljanje („Instituto do Emprego de Formação Profissional“, IEFP) odobrile program usposabljanja v okviru posebnih poklicnih programov, odobrili dodatki za usposabljanje za kritje nadomestila dohodka in povezanih stroškov usposabljanja, ki se je izvajalo med delovnim časom kot alternativa skrajšanju delovnega časa. Ukrep je opisan v členu 3, točka (c), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354.

(10)

S členoma 4 in 5 „Zakonskega odloka št. 27-B/2020 z dne 19. junija“ ter členom 14-A „Zakonskega odloka št. 46-A/2020 z dne 30. julija“, kakor je bil spremenjen s členom 4 „Zakonskega odloka št. 6-C/2021 z dne 15. januarja“, členom 2 „Zakonskega odloka št. 23-A/2021 z dne 24. marca“ in členom 2 „Zakonskega odloka št. 32/2021 z dne 12. maja“, je bil uveden nov poseben ukrep podpore za podjetja za ponoven začetek opravljanja njihovih poslovnih dejavnosti, kot je določen v „Odredbi vlade št. 102-A/2021 z dne 14. maja“. Ukrep je opisan v členu 3, točka (d), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Da bi se olajšala vrnitev na delo in podprla ohranitev delovnih mest, so lahko sprva podjetja, katerih zaposleni so bili upravičeni do ukrepov iz uvodne izjave 7 ali 8, prejela nadomestilo bodisi v višini nacionalne minimalne plače na zadevnega zaposlenega, ki se je izplačalo v enem obroku, bodisi v višini dvakratnika nacionalne minimalne plače na takega zaposlenega, ki se je izplačalo postopoma v obdobju šestih mesecev. Kadar se je podpora zagotovila postopoma, so bila podjetja upravičena tudi do delne, 50-odstotne oprostitve plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost v zvezi z ustreznimi zaposlenimi. Pozneje je bil ukrep večkrat podaljšan, med drugim z vključitvijo mikropodjetij, katerih zaposleni so bili upravičeni do ukrepa iz uvodne izjave 12, med upravičena podjetja, ki so nato lahko prejela nadomestilo v višini dvakratne nacionalne minimalne plače na takega zaposlenega, ki se je postopno izplačalo v šestih mesecih.

(11)

S členom 3 „Zakonskega odloka št. 27-B/2020 z dne 19. junija“, kakor je bil spremenjen s členom 2 „Zakonskega odloka št. 58-A/2020 z dne 14. avgusta“, je bil uveden nov dodatek za stabilizacijo dohodka za zaposlene, ki so upravičeni do ukrepov iz uvodne izjave 7 ali 8 v obdobju vsaj enega meseca (pozneje 30 zaporednih dni) od aprila do junija 2020. Ukrep je opisan v členu 3, točka (e), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Do dodatka so bili upravičeni zaposleni, katerih bruto plača glede na raven iz februarja 2020 ni presegla dvakratnika nacionalne minimalne plače. Zaposleni so bili upravičeni do nadomestila, ki je bilo enako razliki med bruto plačo iz februarja 2020 in bruto plačo v obdobju, v katerem so bili zaposleni vključeni v enega od obeh zgoraj navedenih ukrepov, s spodnjo mejo 100 EUR in zgornjo mejo 351 EUR.

(12)

S členom 4 „Zakonskega odloka št. 46-A/2020 z dne 30. julija“, kakor je bil spremenjen s členom 2 „Zakonskega odloka št. 90/2020 z dne 19. oktobra“, členom 142 „Zakona št. 75-B/2020 z dne 31. decembra“, členom 3 „Zakonskega odloka št. 6-C/2021 z dne 15. januarja“, členom 2 „Zakonskega odloka št. 23-A/2021 z dne 24. marca“ in členom 2 „Zakonskega odloka št. 71-A/2021 z dne 13. avgusta“, je bila uvedena nova in postopna posebna podpora za ohranjanje pogodb o zaposlitvi z začasnim skrajšanjem običajnega delovnega časa. Ukrep je opisan v členu 3, točka (f), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Na začetku je ukrep upravičenim podjetjem zagotavljal 70-odstotno kritje nadomestila za zaposlene za neopravljene ure, pri čemer je to nadomestilo znašalo dve tretjini njihove običajne bruto plače, kar je ustrezalo neopravljenim uram v avgustu in septembru 2020, ali štiri petine njihove običajne bruto plače, kar je ustrezalo neopravljenim uram od oktobra do decembra 2020. Za skupno bruto plačo zaposlenih je veljala spodnja meja, ki je enaka nacionalni minimalni plači.

Ukrep je določal tudi popolno ali delno oprostitev plačila prispevkov zadevnega delodajalca za socialno varnost, umerjeno glede na velikost upravičenega podjetja, tj. mikro, malo in srednje podjetje ali veliko podjetje. Pogoj za upravičenost je, da so podjetja prekinila svoje poslovne dejavnosti ali so imela vsaj 40-odstotno izgubo prihodka v obdobju 30 dni pred vložitvijo prošnje za podporo v primerjavi z istim mesecem predhodnega leta ali z mesečnim povprečjem dveh mesecev pred tem obdobjem. Najdaljše začasno skrajšanje običajnega delovnega časa je bilo umerjeno tako, da se je povečevalo glede na obseg izgub prihodkov upravičenih podjetij. Ukrep je bil nato večkrat podaljšan, med drugim so postala upravičena podjetja, ki so imela vsaj 25-odstotne izgube prihodkov, največje začasno skrajšanje običajnega delovnega časa je bilo ponovno umerjeno glede na obseg izgub prihodkov upravičenih podjetij, začasno se je povečalo nadomestilo za zaposlene na 100 % njihove običajne bruto plače, kar ustreza neopravljenim uram, poleg tega je bila uvedena postopna odprava oprostitve plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost. Ker oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost pomeni izpad prihodkov za državo, se za namene Uredbe (EU) 2020/672 lahko šteje za enakovredno javnofinančnim odhodkom.

(13)

S členom 26 „Zakonskega odloka št. 10-A/2020 z dne 13. marca“, kakor je bil spremenjen s členom 2 „Zakonskega odloka št. 12-A/2020 z dne 6. aprila“, členom 2 „Zakonskega odloka št. 14-F/2020 z dne 13. aprila“, členom 4 „Zakonskega odloka št. 20-C/2020 z dne 7. maja“, členom 9 „Zakona št. 27-A/2020 z dne 24. julija“ in členom 2 „Zakona št. 31/2020 z dne 11. avgusta“ ter s členom 325-G „Zakona št. 2/2020 z dne 31. marca“, kakor je bil dodan s členom 3 „Zakona št. 27-A/2020 z dne 24. julija“, je bil uveden nov poseben ukrep podpore za samozaposlene osebe, neformalne delavce in vodstvene delavce. Ukrep je opisan v členu 3, točka (g), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Ukrep je sprva zagotavljal mesečni prejemek, ki je enak registriranemu dohodku posameznikov, z zgornjo mejo, ki je enaka portugalskemu indeksu socialne podpore („Indexante dos Apoios Sociais“, IAS, v višini 438,81 EUR v letu 2020). Upravičene osebe so bili posamezniki, ki so prekinili svoje poslovne dejavnosti. Ukrep je bil nato večkrat podaljšan, med drugim so postale upravičene osebe, ki so v obdobju 30 dni pred vložitvijo prošnje za podporo utrpele vsaj 40-odstotno izgubo prihodkov v primerjavi z istim mesecem predhodnega leta ali z mesečnim povprečjem dveh mesecev pred tem obdobjem, nadalje je bil ukrep ponovno umerjen tako, da je mesečni prejemek enak bodisi registriranemu dohodku posameznika z zgornjo mejo, ki je enaka portugalskemu indeksu socialne podpore, kadar je bil registrirani dohodek posameznikov nižji od 1,5-kratnika portugalskega indeksa socialne podpore, bodisi dvema tretjinama registriranega dohodka posameznikov z zgornjo mejo, ki je enaka nacionalni minimalni plači, kadar je bil registrirani dohodek posameznikov enak ali višji od 1,5- kratnika portugalskega indeksa socialne podpore, poleg tega je bila določena spodnja meja v višini 50 % portugalskega indeksa socialne podpore.

(14)

S členom 23 „Zakonskega odloka št. 10-A/2020 z dne 13. marca“, kakor je bil spremenjen s členom 2 „Zakonskega odloka št. 12-A/2020 z dne 6. aprila“, in členom 3 „Zakona št. 16/2021 z dne 7. aprila“ je bil uveden družinski dodatek za zaposlene, ki jim je onemogočeno delo, ker morajo skrbeti za svoje otroke ali druge vzdrževane osebe, mlajše od 12 let, ali osebe z invalidnostjo ali kronično boleznijo ne glede na starost. Ukrep je opisan v členu 3, točka (h), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Ukrep je zagotovil prejemek v višini dveh tretjin običajne bruto plače, ki ga v enakih delih izplačujejo delodajalec in socialnovarstveni zavodi, s spodnjo mejo, ki je enaka nacionalni minimalni plači, in zgornjo mejo, ki je enaka trikratniku nacionalne minimalne plače; Ta ukrep se lahko šteje za ukrep, podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj zagotavlja dohodkovno podporo zaposlenim, kar bo pomagalo kriti stroške otroškega varstva med zaprtjem šol in s tem pomagalo staršem nadaljevati delo in preprečiti, da bi bila ogrožena delovna razmerja.

(15)

Z „Odredbo vlade št. 3485-C/2020 z dne 19. marca“, „Odredbo vlade št. 4395/2020 z dne 10. aprila“ in „Odredbo vlade št. 5897-B/2020 z dne 28. maja“ je bil uveden poseben ukrep podpore za ohranjanje pogodb o zaposlitvi izvajalcev usposabljanja zaradi odpovedi izvedbe poklicnih usposabljanj. Ukrep je opisan v členu 3, točka (i), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Javna podpora je zajemala prejemek, ki krije plačo izvajalcev usposabljanja, tudi če se poklicno usposabljanje ni izvedlo.

(16)

Z „Odlokom ministrov za delo, solidarnost in socialno varnost ter za zdravje št. 2875-A/2020 z dne 3. marca“, členom 20 „Zakonskega odloka 10-A/2020 z dne 13. marca“, kakor je bil spremenjen s členom 2 „Zakonskega odloka št. 62-A/2020 z dne 3. septembra“, in s členom 325-F „Zakona št. 2/2020 z dne 31. marca“, kakor je bil dodan s členom 3 „Zakona št. 27-A/2020 z dne 24. julija“, je bilo uvedeno nadomestilo za bolniško odsotnost zaradi okužbe s COVID-19. Ukrep je opisan v členu 3, točka (m), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. V primerjavi s standardnim portugalskim sistemom nadomestil za bolniško odsotnost za odobritev nadomestila za bolniško odsotnost zaradi COVID-19 ni bilo čakalne dobe. Javna podpora je zajemala prejemek, ki je enak običajni bruto plači upravičencev.

(17)

S členom 19 „Zakonskega odloka št. 10-A/2020 z dne 13. marca“, kakor je bil spremenjen s členom 2 „Zakonskega odloka št. 62-A/2020 z dne 3. septembra“, in členom 325-F „Zakona št. 2/2020 z dne 31. marca “, kakor je bil dodan s členom 3 „Zakona št. 27-A/2020 z dne 24. julija“, je bilo uvedeno nadomestilo za zaposlene in samozaposlene osebe, ki začasno niso mogle opravljati svojih poklicnih dejavnosti, ker so bile v preventivni izolaciji. Ukrep je opisan v členu 3, točka l, Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Za odobritev nadomestila ni bilo čakalne dobe. Upravičene zaposlene ali samozaposlene osebe so lahko prejele nadomestilo v višini njihove običajne bruto plače.

(18)

Z „Resolucijo Sveta regionalne vlade Azorov št. 97/2020 z dne 8. aprila“, „Resolucijo Sveta regionalne vlade Azorov št. 120/2020 z dne 28. aprila“, „Resolucijo Sveta regionalne vlade Azorov št. 128/2020 z dne 5. maja“, „Resolucijo Sveta regionalne vlade Azorov št. 129/2020 z dne 5. maja“, „Resolucijo Sveta regionalne vlade Azorov št. 195/2020 z dne 15. julija“, „Resolucijo Sveta regionalne vlade Azorov št. 196/2020 z dne 15. julija“ in „Resolucijo Sveta regionalne vlade Azorov št. 200/2020 z dne 17. julija“ je bilo uvedenih več regionalnih ukrepov v zvezi z zaposlovanjem v avtonomni pokrajini Azori. Ukrepi so opisani v členu 3, točka (j), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Namen posebnih ukrepov je bil ohraniti delovna mesta na Azorih med izbruhom COVID-19, vključno z regionalnim dodatkom k nacionalnim shemam, in sicer v obliki skrajšanega delovnega časa ter podpore samozaposlenim in podjetjem pri ponovnem zagonu njihovih poslovnih dejavnosti. Pogoj za podporo v okviru teh ukrepov je bil, da podjetja ohranijo pogodbe o zaposlitvi in svoje poslovne dejavnosti.

(19)

Z „Resolucijo regionalne vlade Madeire št. 101/2020 z dne 13. marca“ in „Odlokom št. 133-B/2020 podpredsedstva regionalne vlade Madeire ter regionalnega sekretariata za socialno vključenost in državljanstvo z dne 22. aprila“ je bilo uvedenih več regionalnih ukrepov v zvezi z zaposlovanjem v avtonomni pokrajini Madeira. Ukrepi so opisani v členu 3, točka (k), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Namen posebnih ukrepov je bil ohraniti delovna mesta na Madeiri med izbruhom COVID-19, vključno z regionalnim dodatkom k nacionalnim shemam, in sicer v obliki skrajšanega delovnega časa ter podpore samozaposlenim in podjetjem pri ponovnem začetku opravljanja njihovih poslovnih dejavnosti. Pogoj za podporo v okviru teh ukrepov je bil, da podjetja ohranijo pogodbe o zaposlitvi in svoje poslovne dejavnosti.

(20)

S členom 156 „Zakona št. 75-B/2020 z dne 31. decembra“ je bila uvedena shema izredne podpore za samozaposlene delavce, delavce brez dostopa do drugih mehanizmov socialne zaščite in vodstvene delavce, katerih dohodke je pandemija COVID-19 še posebej prizadela, pogojena z izpolnjevanjem pogojev iz točk (2)(c) do (f) navedenega člena, kot je podrobneje določena v „Odloku vlade št. 19-A/2021 z dne 25. januarja“ ter razširjena s členom 12 „Zakonskega odloka št. 104/2021 z dne 27. novembra“. Ukrep je opisan v členu 3, točka (r), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. V primeru samozaposlenih delavcev je ukrep zagotovil prejemek v višini dveh tretjin zmanjšanja mesečnega dohodka delavcev z zgornjo mejo 501,16 EUR. Upravičeni samozaposleni delavci so bili tisti, katerih dohodek se je v obdobju od marca do decembra 2020 zmanjšal za vsaj 40 % v primerjavi z letom 2019.

Za delavce brez dostopa do drugih mehanizmov socialne zaščite je ukrep zagotovil: (i) za zaposlene prejemek, enak razliki med mesečno referenčno vrednostjo 501,16 EUR in povprečno mesečno plačo odraslega v zadevnem gospodinjstvu, in (ii) za samozaposlene delavce prejemek, enak dvema tretjinama zmanjšanja mesečnega dohodka delavcev z zgornjo mejo 501,16 EUR. Vodstvenim delavcem je ukrep zagotovil prejemek, ki je enak bodisi njihovemu referenčnemu povprečnemu mesečnemu dohodku, kadar je bil ta nižji od 1,5-kratnika portugalskega indeksa socialne podpore („ Indexante dos Apoios Sociais “, 438,81 EUR v letu 2021), bodisi dvema tretjinama njihovega referenčnega povprečnega mesečnega dohodka, kadar je bil ta enak ali višji od navedenega indeksa. Upravičeni so bili tisti vodstveni delavci, ki so zaradi pandemije COVID-19 bodisi začasno prekinili svoje poslovne dejavnosti bodisi imeli vsaj 40-odstotno izgubo prihodka v obdobju 30 dni pred vložitvijo prošnje za podporo v primerjavi z istim mesecem predhodnega leta ali z mesečnim povprečjem dveh mesecev pred tem obdobjem. V vseh primerih je bila spodnja meja prejemka 50 EUR, povečana na 50 % ugotovljenega mesečnega zmanjšanja dohodka, če je znašalo zmanjšanje med 50 % in 100 % portugalskega indeksa socialne podpore, ali na 50 % portugalskega indeksa socialne podpore, kadar je zmanjšanje dohodka presegalo ta indeks.

(21)

S točko 2.5.1 „Priloge k Resoluciji Sveta ministrov št. 41/2020 z dne 6. junija“ je bila uvedena shema socialne podpore za umetnike, avtorje, tehnike in druge zaposlene na področju umetnosti, kot je podrobneje določena v členih 10 do 12 „Odloka vlade št. 180/2020 z dne 3. avgusta“ in razširjena s členi 5 do 7 „Priloge k Odloku vlade št. 37-A/2021 z dne 15. februarja“. Ukrep je opisan v členu 3, točka (s), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Ukrep je zagotovil mesečni prejemek, ki je enak portugalskemu indeksu socialne podpore („Indexante dos Apoios Sociais“, IAS, 438,81 EUR v letu 2021).

(22)

Portugalska je dodatno podaljšala ali spremenila vrsto ukrepov, povezanih z zdravjem, za obvladovanje izbruha COVID-19. Ti se zlasti nanašajo na ukrepe iz uvodnih izjav 23 do 27.

(23)

S „Standardom št. 012/2020 z dne 6. maja“, kakor je bil spremenjen 14. maja 2020, in „Standardom št. 013/2020 z dne 10. junija“, kakor je bil spremenjen 23. junija 2020, ki ju je izdal portugalski generalni direktorat za zdravje, ter „Zakonskim odlokom št. 10-A/2020 z dne 13. marca“ je bil omogočen nakup osebne zaščitne opreme, ki se uporablja na delovnem mestu, zlasti v javnih bolnišnicah, resornih ministrstvih, občinah ter avtonomnih regijah Azori in Madeira. Ukrep je opisan v členu 3, točka (n), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354.

(24)

Z „Zakonskim odlokom št. 10-A/2020 z dne 13. marca“ je bila uvedena kampanja za higieno v šolah za zagotovitev varne vrnitve na delo učiteljev, drugega osebja ter učencev. Ukrep je opisan v členu 3, točka (o), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354.

(25)

S „Standardom št. 012/2020 z dne 6. maja“, kakor je bil spremenjen 14. maja 2020, in „Standardom št. 013/2020 z dne 10. junija“, kakor je bil spremenjen 23. junija 2020, ki ju je izdal portugalski generalni direktorat za zdravje, je bilo omogočeno testiranje na okužbo s COVID-19 za bolnišnične paciente in delavce v javnih bolnišnicah ter zaposlene v domovih za nego in ustanovah za varstvo otrok. Ukrep je opisan v členu 3, točka (p), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354.

(26)

S členom 42-A „Zakona št. 2/2020 z dne 31. marca“, kakor je bil spremenjen s členom 3 „Zakona št. 27-A/2020 z dne 24. julija“, in členom 291 „Zakona št. 75-B/2020 z dne 31. decembra“ je bilo uvedeno novo posebno nadomestilo za delavce v nacionalni zdravstveni službi, vključene v boj proti izbruhu COVID-19. Ukrep je opisan v členu 3, točka (q), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354. Ukrep je vseboval enkraten dodatek za uspešnost, ki ustreza 50 % običajne bruto plače zaposlenega.

(27)

S členom 6 „Zakonskega odloka št. 10-A/2020 z dne 13. marca“ ter členi 4 do 8 „Zakonskega odloka št. 10-A/2021 z dne 2. februarja“ je bilo omogočeno zaposlovanje dodatnih zdravstvenih delavcev in nadurno delo v javnem sistemu zdravstvenega varstva za pomoč pri reševanju izzivov, povezanih s pandemijo. Ukrep je opisan v členu 3, točka (t), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354.

(28)

Portugalska izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Portugalska je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 6 920 192 416 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, ker je povezano tudi s podaljšanjem ali spremembo obstoječih nacionalnih ukrepov, neposredno povezanih s shemo skrajšanega delovnega časa, in podobnimi ukrepi, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile na Portugalskem. Portugalska namerava 386 417 324 EUR povečanih odhodkov financirati prek skladov Unije, 299 312 604 EUR pa z lastnim financiranjem.

(29)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala s Portugalsko ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, kot tudi z uporabo ustreznih ukrepov, povezanih z zdravjem, ki so bili uvedeni zaradi izbruha COVID-19, ki so navedeni v prošnji z dne 17. septembra 2022.

(30)

Odhodki, povezanih z zdravjem, kot so navedeni v prošnji Portugalske z dne 17. septembra 2022 in v uvodnih izjavah 23 do 27, znašajo 1 382 230 075 EUR.

(31)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Portugalski pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(32)

Ker se je obdobje razpoložljivosti iz Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2020/1354 izteklo, je potrebno novo obdobje razpoložljivosti za dodatno finančno pomoč. Obdobje razpoložljivosti finančne pomoči 18 mesecev, odobreno z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2020/1354, bi bilo treba podaljšati za 21 mesecev in tako bi moralo biti obdobje skupne razpoložljivosti 39 mesecev od prvega dne po začetku učinkovanja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1354.

(33)

Portugalska in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(34)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(35)

Portugalska bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Portugalska izvršila navedene odhodke.

(36)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Portugalske, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Po prošnji Češke z dne 7. avgusta 2020 ji je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1345 (2) odobril finančno pomoč v obliki posojila v višini največ 2 000 000 000 EUR s povprečno zapadlostjo največ 15 let in z obdobjem razpoložljivosti 18 mesecev, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Češke za obravnavanje posledic izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

S posojilom naj bi Češka, financirala sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1345.

(3)

Izbruh COVID-19 je mobiliziral znaten del delovne sile na Češkem. To je ponovno privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov Češke v zvezi z ukrepi iz člena 3, točke (a), (c), (d) in (e), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1345.

(4)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Češka v letih 2020, 2021 in 2022 uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Primanjkljaj in dolg sektorja država sta na Češkem leta 2020 znašala 5,8 % oziroma 37,7 % bruto domačega proizvoda (BDP) in sta se do konca leta 2021 povečala na 5,9 % oziroma 41,9 %. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2022 naj bi primanjkljaj sektorja država Češke do konca leta 2022 znašal 4,3 % BDP, dolg sektorja država pa 42,8 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz poletja 2022 naj bi se BDP Češke v letu 2022 zmanjšal za 2,3 %.

(5)

Češka je 22. septembra 2022 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 2 500 000 000 EUR, da bi se še naprej dopolnjevala njena nacionalna prizadevanja za obravnavanje posledic izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice izbruha za delavce in samozaposlene v letih 2020, 2021 in 2022. Češka je zlasti nadalje podaljšala in spremenila vrsto shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov iz uvodnih izjav 6 do 9.

(6)

Shema skrajšanega delovnega časa, poznana kot program „Antivirus“, kot je navedena v členu 3, točka (a), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1345, je bila zasnovana za nadomestitev stroškov plač zasebnih delodajalcev, ki so bili prisiljeni začasno prenehati ali znatno zmanjšati svojo gospodarsko dejavnost neposredno zaradi ukrepov, ki so jih sprejeli organi (možnost „A“), ali posredno zaradi negativnih gospodarskih učinkov pandemije COVID-19 (možnost „B“). Pravna podlaga sta bila Resolucija vlade št. 353 z dne 31. marca 2020, kakor je bila spremenjena, in člen 120 Zakona št. 435/2004 zb (3). o zaposlovanju, kakor je bil spremenjen. Program je bil podaljšan in spremenjen z možnostjo „A plus“ prek Resolucije vlade št. 1039 z dne 14. oktobra 2020, da bi se delodajalcem, ki so bili prisiljeni začasno prenehati ali zmanjšati svojo dejavnost zaradi ukrepov, ki so jih sprejeli organi, zagotovila polna nadomestitev stroškov plač. Program je bil podaljšan tudi z vrsto sklepov vlade in možnost „A“ se je izvajala od 12. marca 2020 do 28. februarja 2022, možnost „A plus“ od 1. oktobra 2020 do 31. maja 2021 ter možnost „B“ od 12. marca 2020 do 31. maja 2021 in od 1. novembra 2021 do 31. decembra 2021.

(7)

Prvi kompenzacijski dodatek za samozaposlene, t. i. program „Pětadvacítka“, kot je naveden v členu 3(c) Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1345, ki je bil uveden z „Zakonom št. 159/2020 zb.“ (4), je samozaposlenim, ki so bili prisiljeni začasno prenehati ali znatno zmanjšati svojo gospodarsko dejavnost preko običajne poslovne nestanovitnosti zaradi tveganj za javno zdravje zaradi COVID-19 ali kriznih ukrepov, ki so jih sprejeli javni organi, zagotovil kompenzacijski dodatek v višini 500 CZK na koledarski dan na osebo. Program „Pětadvacítka“ se je izvajal od 12. marca 2020 do 8. junija 2020. Nato je bil spremenjen s programom „jesenskega kompenzacijskega dodatka“, ki je bil uveden z Zakonom št. 461/2020 zb (5). in je trajal od 5. oktobra 2020 do 15. februarja 2021 ter je zagotavljal davčno olajšavo v višini 500 CZK na koledarski dan samozaposlenim, ki so bili prisiljeni začasno prenehati ali znatno zmanjšati svojo gospodarsko dejavnost zaradi tveganj za javno zdravje ali kriznih ukrepov, ki so jih sprejeli javni organi. Z zakonom št. 95/2021 zb (6). in z njim povezanima resolucijama vlade (št. 154/2021 (7) in 188/2021 (8)) je bila uvedena še ena sprememba, imenovana „novi kompenzacijski dodatek za leto 2021“, ki se je izvajala od 1. februarja 2021 do 31. maja 2021 in s katero je bil znesek davčne olajšave povečan na 1 000 CZK na dan. Zadnja sprememba tega kompenzacijskega dodatka za samozaposlene, tj. „kompenzacijski dodatek za leto 2022“, ki je bila uvedena z zakonom št. 519/2021 zb (9)., je prav tako znašala 1 000 CZK na dan in je trajala od 22. novembra 2021 do 31. januarja 2022.

(8)

Pravna podlaga za delno oprostitev prispevkov za socialno varnost in zdravstveno varstvo, ki jih morajo plačevati samozaposleni, kot je navedena v členu 3, točka (d), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1345, sta bila „Zakon št. 136/2020 zb.“ (10) (za socialno varnost) in „Zakon št. 134/2020 zb.“ (11) (za zdravstveno varstvo). Država je prevzela plačilo ustreznega prispevka za vsak mesec od marca do avgusta 2020 v zvezi s prispevki za socialno varnost in zdravstveno varstvo, ki jih morajo plačevati samozaposleni. Čeprav se je program končal avgusta 2020, je bilo treba v letu 2021 plačati dodatne zneske zaradi poravnav v zvezi s predplačili, ki so jih samozaposleni plačali v letu 2020. Ukrep pomeni izpad prihodkov za vlado, ki se za namen izvajanja Uredbe (EU) 2020/672 lahko šteje za enakovrednega javnofinančnim odhodkom.

(9)

Pravna podlaga za „dodatek za skrb“ za samozaposlene, kot je naveden v členu 3, točka (e), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1345 so bile resolucije vlade št. 262 z dne 19. marca 2020 (12), št. 311 z dne 26. marca 2020, št. 354 z dne 31. marca 2020, št. 514 z dne 4. maja 2020, št. 552 z dne 18. maja 2020, št. 1053 z dne 16. oktobra 2020, št. 1260 z dne 30. novembra 2020 in št. 446 z dne 10. maja 2021 ter člen 14 Zakona št. 218/2000 zb (13). o proračunskih pravilih, kakor je bil spremenjen, ki se uporablja za samozaposlene v primarni kmetijski in gozdarski proizvodnji, in člen 3, točka (h), Zakona št. 47/2002 zb (14)., kakor je bil spremenjen, o podpori MSP, ki se uporablja za vse druge samozaposlene. Program nadomešča izpad dohodka za samozaposlene, ki morajo skrbeti za otroke ali osebe, ki potrebujejo nego, zaradi zaprtja ustanov za varstvo otrok in socialno varstvo. Dnevni znesek podpore je znašal 424 CZK za marec 2020 in 500 CZK za obdobje od aprila do junija 2020. Program je bil podaljšan za obdobje od oktobra 2020 do maja 2021, ko je zagotavljal dnevno podporo 400 CZK.

(10)

Češka izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Češka je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 5 349 588 352 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, saj je povezano tudi s podaljšanjem ali spremembo obstoječih nacionalnih ukrepov, neposredno povezanih s shemo skrajšanega delovnega časa, in podobnimi ukrepi, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile na Češkem. Češka namerava 215 333 982 EUR povečanega zneska odhodkov financirati s sredstvi Unije, 634 254 370 EUR pa z lastnim financiranjem.

(11)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala s Češko ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, kot so navedeni v prošnji z dne 22. septembra 2022.

(12)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Češki pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(13)

Glede na to, da se je obdobje razpoložljivosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1345 izteklo, je potrebno novo obdobje razpoložljivosti dodatne finančne pomoči. 18-mesečno obdobje razpoložljivosti finančne pomoči, odobreno z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1345, bi bilo treba podaljšati za 21 mesecev, zato bi moralo skupno obdobje razpoložljivosti znašati 39 mesecev od prvega dne po začetku učinkovanja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1345.

(14)

Češka in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(15)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(16)

Češka bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Češka izvršila navedene odhodke.

(17)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Češke, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Svet je 27. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/573/SZVP (1).

(2)

Na podlagi pregleda Sklepa 2010/573/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe proti vodstvu pridnestrske regije Republike Moldavije podaljšati do 31. oktobra 2023. Svet bo po šestih mesecih pregledal stanje v zvezi z omejevalnimi ukrepi.

(3)

Sklep 2010/573/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je 31. januarja 2011 sprejel Sklep 2011/72/SZVP.

(2)

Na podlagi pregleda, ki ga je opravil Svet, bi bilo treba črtati vnose za sedem oseb ter informacije o njihovi pravici do obrambe in pravici do učinkovitega sodnega varstva.

(3)

Prilogo k Sklepu 2011/72/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Komisija mora v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 vsako leto določiti povprečne specifične emisije CO2 in cilje specifičnih emisij za vsakega proizvajalca, odgovornega za nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, registrirane v Uniji, na Islandiji, na Norveškem ter do vključno koledarskega leta 2020 tudi v Združenem kraljestvu, in za vsako združenje proizvajalcev. Na podlagi navedenega se ugotavlja učinkovitost proizvajalcev ali združenj proizvajalcev pri izpolnjevanju obveznosti, da ne presežejo svojih ciljev specifičnih emisij.

(2)

Izračun povprečnih specifičnih emisij CO2 in cilji specifičnih emisij za koledarsko leto 2020 temeljijo na podatkih organov poročanja o registracijah novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil v navedenem koledarskem letu.

(3)

Vse države so Komisiji predložile podatke za leto 2020, vendar v nekaterih primerih z zamudo glede na rok za poročanje 28. februarja 2021. Če je Komisija pri preverjanju podatkov ugotovila, da nekateri podatki manjkajo ali so očitno nepravilni, je o tem obvestila zadevne organe poročanja in v dogovoru z njimi podatke ustrezno prilagodila ali dopolnila. Če dogovora z organom poročanja ni bilo mogoče doseči, se začasni podatki, ki jih je predložila navedena država, niso prilagodili.

(4)

Začasni podatki so bili objavljeni 29. junija 2021, Komisija pa je uradno obvestila 93 proizvajalcev osebnih avtomobilov, 68 proizvajalcev lahkih gospodarskih vozil in zadevna združenja o začasnih izračunih njihovih povprečnih specifičnih emisij CO2 in njihovih ciljev specifičnih emisij v letu 2020.

(5)

Proizvajalci so bili pozvani, naj preverijo začasne podatke v skladu s členom 7(5) Uredbe (EU) 2019/631 in obvestijo Komisijo o morebitnih napakah v treh mesecih po prejemu uradnega obvestila. 63 proizvajalcev osebnih avtomobilov in 42 proizvajalcev lahkih gospodarskih vozil je predložilo obvestila o napakah.

(6)

Začasni podatki so vključevali korekcijske faktorje za osebne avtomobile, ki so se izračunali v skladu s členom 7(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/1153 (2), in tiste za lahka gospodarska vozila, ki so se izračunali v skladu s členom 6(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/1152 (3). Ker so bili končni korekcijski faktorji za vse proizvajalce in njihova združenja enaki ena, ni bilo treba popravljati izračuna povprečnih specifičnih emisij.

(7)

Pri dveh proizvajalcih osebnih avtomobilov in enem proizvajalcu lahkih gospodarskih vozil so bila vsa vozila, sporočena v začasnem sklopu podatkov, zunaj področja uporabe Uredbe (EU) 2019/631. Pri enem proizvajalcu osebnih avtomobilov za nobeno od vozil v začasnem sklopu podatkov niso bile sporočene specifične emisije CO2 v skladu z novim evropskim voznim ciklom, zato ta proizvajalec ni vključen v ta sklep.

(8)

Za preostalih 30 proizvajalcev osebnih avtomobilov in 26 proizvajalcev lahkih gospodarskih vozil, ki Komisije niso obvestili o napakah v sklopih podatkov ali se kako drugače odzvali, bi bilo treba potrditi začasne podatke ter začasne izračune povprečnih specifičnih emisij in ciljev specifičnih emisij.

(9)

Komisija je preverila napake, o katerih so jo obvestili proizvajalci, in razloge za njihove popravke ter začasne sklope podatkov ustrezno potrdila ali spremenila. Zato bi bilo treba za 93 proizvajalcev osebnih avtomobilov in 68 proizvajalcev lahkih gospodarskih vozil potrditi ali spremeniti začasne podatke.

(10)

V skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/631 je treba šteti, da je proizvajalec skladen s svojim ciljem specifičnih emisij, če njegove povprečne specifične emisije CO2 iz tega sklepa ne presežejo njegovega cilja specifičnih emisij. Pri proizvajalcih, ki so člani združenja, bi bilo treba skladnost oceniti na ravni združenja v skladu s členom 6 navedene uredbe. Pri proizvajalcih ali združenjih, ki jim je odobreno odstopanje v zvezi s ciljem specifičnih emisij za koledarsko leto 2020 v skladu s členom 10 navedene uredbe, se oceni skladnost povprečnih specifičnih emisij CO2 glede na odobrene cilje glede odstopanja.

(11)

V skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2019/631 se za določanje povprečnih specifičnih emisij CO2 za vsakega proizvajalca ali združenje upošteva samo 95 % novih osebnih avtomobilov, registriranih v koledarskem letu 2020, izbranih na podlagi njihovih ravni emisij.

(12)

V skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2019/631 se pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalcev osebnih avtomobilov vsak novi osebni avtomobil s specifičnimi emisijami CO2, ki so nižje od 50 g CO2/km (NEDC), šteje za 2 osebna avtomobila v koledarskem letu 2020, do olajšave 7,5 g CO2/km za vsakega proizvajalca ali združenje.

(13)

Prihranki CO2, doseženi z uporabo inovativnih tehnologij, ki preverjeno prispevajo k zmanjšanju emisij CO2 in ki jih je odobrila Komisija v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2019/631 (v nadaljnjem besedilu: ekološke inovacije), se upoštevajo pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 do skupnega prispevka 7 g CO2/km za vsakega proizvajalca ali združenje. V koledarskem letu 2020 se upoštevajo le prihranki CO2 zaradi ekoloških inovacij, ki se določijo s sklicevanjem na NEDC.

(14)

Pri izračunu ciljev specifičnih emisij in povprečnih specifičnih emisij CO2 bi bilo treba upoštevati tudi podatke z oznako napake B, tj. s popolnimi vrednostmi za maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, in emisije CO2, vendar z manjkajočimi ali nepravilnimi identifikacijskimi številkami vozil. Vendar bi bilo treba upoštevati dejstvo, da proizvajalci navedenih podatkov ne morejo preveriti ali popraviti. Zato je pri določanju odstopanja od cilja za zadevnega proizvajalca primerno uporabiti dovoljeno stopnjo napake.

(15)

Dovoljena stopnja napake se izračuna kot razlika med odstopanji med povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 in ciljem specifičnih emisij, pri čemer se na eni strani vključijo, na drugi pa izključijo vse registracije vozil, ki jih proizvajalci ne morejo preveriti. Ne glede na to, ali je navedena razlika pozitivna ali negativna, se dovoljena stopnja napake uporabi tako, da vedno izboljša položaj proizvajalca glede na njegov cilj specifičnih emisij.

(16)

Če je po upoštevanju dovoljene stopnje napake odstopanje od cilja pri proizvajalcu ali združenju, odvisno od primera, nad ničelno vrednostjo, je treba v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2019/631 naložiti premijo za presežne emisije. To velja za šest posameznih proizvajalcev osebnih avtomobilov (Subaru, Jaguar Land Rover, Bentley, DR Motor, Lamborghini in McLaren), dve združenji proizvajalcev osebnih avtomobilov (združenje Suzuki in združenje Volkswagen-SAIC) ter enega posameznega proizvajalca lahkih gospodarskih vozil (Ssangyong).

(17)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (EU) 2019/631 so proizvajalci, ki so odgovorni za manj kot 1 000 novoregistriranih vozil, izvzeti iz izpolnjevanja cilja specifičnih emisij. Vendar je primerno izračunati in sporočiti njihove povprečne specifične emisije ter število novoregistriranih vozil.

(18)

Proizvajalci bi morali biti obveščeni tudi o vrednostih, ki se uporabljajo za izračun ciljev specifičnih emisij in ciljev glede odstopanja za koledarska leta 2021–2024 v skladu s točkama 4 in 5 delov A in B Priloge I k Uredbi (EU) 2019/631.

(19)

Vrednosti v zvezi z učinkovitostjo proizvajalca, kot so potrjene ali spremenjene v tem sklepu, bi se lahko revidirale, če zadevni nacionalni organi potrdijo obstoj nepravilnosti v vrednostih emisij CO2 ali vrednostih mase, ki se zagotovijo za ugotavljanje, ali proizvajalec izpolnjuje cilj specifičnih emisij –

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(14)

(15)

(16)

(17)

(18)

(19)

(20)

(21)

(22)

(23)

(24)

(25)

(26)

(27)

(28)

(29)

(30)

(31)

(32)

(33)

(34)

(35)

(36)

(37)

(38)

(39)

(40)

(41)

(42)

(43)

(44)

(45)

(46)

(47)

(48)

(49)

(50)

(51)

(52)

(53)

(54)

(55)

(56)

(57)

(58)

(59)

(60)

(61)

(62)

(63)

(64)

(65)

(66)

(67)

(68)

(69)

(70)

(71)

(72)

(73)

(74)

(75)

(76)

(77)

(78)

(79)

(80)

(81)

(82)

(83)

(84)

(85)

(86)

(87)

(88)

(89)

(90)

(91)

(92)

(93)

(94)

(95)

(96)

(97)

(98)

(99)

(100)

(101)

(102)

(103)

(104)

(105)

(106)

(107)

(108)

(109)

(110)

(111)

(112)

(113)

(114)

(115)

(116)

(117)

(118)

(119)

(120)

(121)

(122)