(1)

Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 1. septembra 2017.

(2)

Na podlagi člena 465(2) Sporazuma lahko Pridružitveni svet na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila, vključno s pooblastilom za sprejemanje zavezujočih odločitev.

(3)

S Sklepom št. 3/2014 Pridružitvenega sveta (2) je Pridružitveni svet na Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi prenesel pooblastilo, da posodobi ali spremeni med drugim Prilogo XV k Sporazumu.

(4)

Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi bo na svojem naslednjem srečanju sprejel sklep o posodobitvi Priloge XV k Sporazumu.

(5)

Ker je bilo po zaključku poganj o o Sporazumu več aktov Unije, ki so navedeni v Prilogi XV k Sporazumu, spremenjenih ali razveljavljenih, je treba posodobiti Prilogo vključno s prilagoditvijo nekaterih rokov, da se upošteva napredek, ki ga je Ukrajina doslej dosegla v procesu približevanja pravnemu redu Unije.

(6)

Primerno je, da se določi stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Pridružitvenem odboru v trgovinski sestavi, saj bo predvideni sklep za Unijo zavezujoč –

(1)

Z dopisom z dne 1. julija 2019 je Belgija Komisiji priglasila shemo pomoči za produkcijo video iger. Nadaljnje informacije je Komisiji sporočila z dopisoma z dne 3. januarja 2020 in 2. februarja 2020.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 30. aprila 2020 Belgijo obvestila, da bo v zvezi s pomočjo začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(3)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe glede zadevne pomoči.

(4)

V dopisu z dne 29. maja 2020 je Belgija predstavila svoje pripombe glede sklepa o začetku postopka.

(5)

Komisija je 16. julija 2020 od ene zainteresirane strani prejela več pripomb v zvezi s to zadevo. Posredovala jih je Belgiji in ji dala možnost, da nanje odgovori. Komisija je z dopisom z dne 30. novembra 2020 prejela pripombe Belgije.

(6)

Belgija je v dopisu z dne 29. maja 2020 Komisijo obvestila, da želi spremeniti zakonodajo, na kateri temelji pomoč, v dopisu z dne 30. novembra 2021 pa jo je obvestila, da je bil v belgijski poslanski zbornici vložen predlog zakona z ustreznimi spremembami (3).

(7)

Belgija je 10. junija 2021 in 8. decembra 2021 ter 10. februarja 2022 in 29. marca 2022 predložila dodatne informacije.

(8)

To je shema „tax shelter“ za spodbujanje produkcije video iger. Zasnovana je kot podaljšanje prvotne sheme „tax shelter“, katere namen je bil podpirati avdiovizualno produkcijo in ki jo je Komisija odobrila leta 2003 (4). Podaljšanja prvotne sheme so bila odobrena leta 2004 (5), 2007 (6), 2009 (7), 2013 (8) in 2014 (9). Shema „tax shelter“, ki je bila odobrena leta 2014, je bila leta 2020 podaljšana brez sprememb (10). Sedanja različica te sheme bo ostala v veljavi do 31. decembra 2026.

(9)

Pravna podlaga so belgijski zakonik o davku od dohodkov (Code des impôts sur les revenus/Wetboek van Inkomstenbelastingen) (11) in zakon z dne 29. marca 2019 o razširitvi sheme „tax shelter“ na gospodarsko panogo video iger, objavljen v belgijskem uradnem listu (Moniteur belge/Belgisch Staatsblad) z dne 16. aprila 2019 (12), ter sprememba navedenega zakona, ki ga trenutno pregleduje belgijska poslanska zbornica (13). Sprememba naj bi se sprejela, ko jo Komisija odobri.

(10)

Trajanje ukrepa pomoči bo podaljšano do 31. decembra 2027 (14).

(11)

Proračun je ocenjen na 36 000 000 EUR (6 000 000 EUR na leto). Vir za proračun je zvezni proračun Belgije.

(12)

Namen te sheme je podpirati in spodbujati naložbe podjetij v produkcijo video iger z odobritvijo davčnih ugodnosti takim podjetjem. Podjetja, zavezana za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb v Belgiji, ki izpolnjujejo zahtevana merila, lahko izkoristijo shemo „tax shelter“, ki jo zagotavlja ta shema pomoči.

(13)

Da bi izkoristili znižanja davkov v okviru sheme, morajo vlagati v dela podjetij, ki proizvajajo video igre, ki so jih pristojne službe zadevne skupnosti odobrile kot evropske video igre, kar pomeni, da morajo biti igre proizvedene predvsem s pomočjo avtorjev in ustvarjalnih delavcev, ki prebivajo v Belgiji ali drugi državi EGP ali jih v praksi nadzoruje in upravlja eden ali več producentov in koproducentov s sedežem v eni ali več državah EGP.

(14)

Ta akreditacija video iger je odvisna od kulturnih preskusov, ki sta jih flamska skupnost in regija Valonija določili za svoje lastne sheme pomoči, Komisija pa jih je odobrila (leta 2018 za shemo pomoči za flamsko skupnost (15), ki je bila leta 2022 razširjena in spremenjena (16), ter leta 2020 za regijo Valonija (17). Preskusna merila zahtevajo, da mora imeti igra kulturno in umetniško kakovost, da morajo biti produkcijske dejavnosti in strani povezane z regijo Flandrija ali Valonija ter da mora biti zadevna igra inovativna in ustvarjalna. Da bi to zagotovila, se je Belgija zavezala, da bo belgijska zvezna država s flamsko skupnostjo ter francosko in nemško govorečo skupnostjo sklenila sporazum o sodelovanju glede pristojnosti navedenih skupnosti in zvezne države v zvezi s shemo „tax shelter“. Belgija ugotavlja, da bodo v času trajanja sheme „tax shelter“ za odobritev video iger s strani skupnosti v tem okviru veljala enaka merila, kot jih uporabljata flamska skupnost in regija Valonija za lastne sheme pomoči za video igre.

(15)

V skladu s sedanjim sistemom „tax shelter“ lahko podjetje (v nadaljnjem besedilu: naložbenik) na podlagi okvirne pogodbe producentu določenega avdiovizualnega dela plača finančni prispevek. Naložbenik za to naložbo prejme nadomestilo v obliki „potrdila o ‚tax shelter‘“, ki mu omogoča, da izkoristi davčne olajšave z zmanjšanjem obdavčljivega dobička. Obdavčitev dobička podjetij temelji na načelu, da so podjetja zavezana plačilu davka na skupen dobiček (člen 185 belgijskega zakonika o davku od dohodkov). Davčna osnova se ugotavlja tako, da se od dobička odštejejo davčno priznani odhodki (člen 6 zakonika o davku od dohodkov). Podjetja lahko praviloma odštejejo poslovne stroške, ki so jih imela v davčnem obdobju (člen 49 zakonika o davku od dohodkov). Kar zadeva vrednosti naložb, se lahko odšteje znesek, ki je odvisen od vrednosti prispevka (drugi odstavek člena 61 zakonika o davku od dohodkov). V okviru sheme „tax shelter“ lahko podjetje, zavezano plačilu davka, takoj odšteje 421 % vloženega zneska, kar presega njegov finančni prispevek. Glede na naravo priglašenega projekta to velja tudi za prispevke za produkcijo video igre.

(16)

V okviru sheme, ki jo je priglasila Belgija, je bila davčna vrednost potrdila o „tax shelter“ določena na 70 % stroškov produkcije in poslovanja, nastalih v EGP, ali stroškov produkcije in poslovanja, nastalih v Belgiji, če stroški produkcije in poslovanja v Belgiji znašajo manj kot 63 % celotnega proračuna. Višina pomoči za morebitne naložbe v produkcijo je določena na 48 % davčne vrednosti potrdila o „tax shelter“. To pomeni, da bi lahko v maksimalističnem scenariju, v katerem se vsaj 63 % celotnega proračuna porabi v Belgiji, intenzivnost pomoči dosegla 48 % od 70 %, kar bi znašalo 33,6 % proračuna za produkcijo, vendar bi bila nižja v primerih, v katerih so bili izdatki za produkcijo, ki so nastali v Belgiji, manjši od 63 % celotnega proračuna. Če bi bila taka pomoč zagotovljena poleg drugih oblik pomoči za produkcijo, bi bila intenzivnost pomoči omejena na 50 %.

(17)

V skladu s tem je bila v prvotni shemi davčna vrednost potrdila o „tax shelter“ določena na podlagi vezanosti izdatkov na ozemlje. Vrednost naložbe (in s tem višina pomoči) je odvisna od odstotka vezanosti izdatkov na ozemlje, kar pomeni, da se spreminja glede na načrtovano višino izdatkov v Belgiji.

(18)

V okviru sheme „tax shelter“ morajo biti produkcijska podjetja, ki v okviru sheme prejemajo pomoč, akreditirana, da so lahko do nje upravičena. Po mnenju Belgije je bistvo tega, da se lahko akreditacija odvzame kateremu koli podjetju ali posamezniku, ki ne spoštuje zakona (18).

(19)

Belgija je pojasnila, da bodo akreditacije podeljene hitro na podlagi vlog zadevnih produkcijskih podjetij. Vloga vsebuje zgolj identifikacijske podatke zadevnega podjetja, dokument, ki dokazuje, da vlagatelj ne zamuja s plačili nacionalnemu zavodu za socialno zavarovanje, in zavezo, da bo spoštoval zakon o shemi „tax shelter“. Natančneje, to pomeni, da se produkcijsko podjetje zavezuje, da bo ponudbo za potrdilo o „tax shelter“ podala v skladu z določbami zakona z dne 11. julija 2018 o javnih ponudbah naložbenih nosilcev in vključevanju naložbenih nosilcev v pogajanja na reguliranih trgih (19) ter določbami Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (20).

(20)

Belgija je pojasnila, da s postopkom akreditacije ne bodo uvedeni novi pogoji v zvezi s sedežem zadevnih podjetij v Belgiji v času oddaje vloge za akreditacijo.

(21)

Belgija je v obvestilu pojasnila, da je sektor video iger v Belgiji leta 2018 obsegal 100 000 000 EUR ali 0,08 % svetovnega trga (približno 124 000 000 000 EUR leta 2018).

(22)

Belgija je od takrat posodobila te številke. Leta 2020 je sektor video iger na svetovni ravni ustvaril 159 800 000 000 USD prihodka (21). 82 000 000 EUR, ki jih je Belgija prijavila kot skupni prihodek na belgijskem trgu za navedeno leto, je predstavljalo le 0,05 % svetovnega prihodka. Trg na evropski celini predstavlja 19 % svetovnega trga, kar znaša 29 600 000 000 USD oziroma več kot 27 600 000 000 EUR. To pomeni, da je leta 2020 belgijski trg video iger predstavljal 0,3 % zadevnega trga na evropski celini. Glede na podatke za leto 2019 je bilo v belgijskem sektorju zaposlenih 1 000 ljudi od skupno 87 628 po vsej Evropi. V Belgiji je bilo 63 studiev za razvoj video iger od skupno 4 913 po vsej Evropi (22). Navedene številke torej kažejo, da belgijski sektor video iger zaseda skromno mesto na celotnem evropskem trgu. Veliko podjetij v Belgiji, dejavnih v sektorju video iger, je malih podjetij. Številna so razmeroma nova, kar pomeni, da obstajajo manj kot šest let. Glede na velikost podjetij v tem sektorju in glede na to, da obstajajo kratek čas, se srečujejo s težavami pri razvoju. To zavira produkcijo večjega števila kulturnih video iger, ki bi prineslo večjo raznolikost.

(23)

Belgija želi podati naslednje pripombe: kljub rasti, ki jo doživlja ta sektor, gospodarska panoga nima finančne spodbude, potrebne za preboj na trgu. Razvoj igre za igranje na računalniku, konzoli, tablici ali pametnem telefonu je podoben snemanju filma, saj traja več mesecev ali celo let. Za postopek so potrebni visoko usposobljeni delavci. Tako kot v filmski industriji do konca postopka ni tržnih rezultatov. Sektor video iger je glede na te značilnosti razmeroma tvegan. Hkrati je, tako kot v filmski industriji, nemogoče zagotoviti, da bo določena igra privlačna dovolj ljudem, da bo prinesla donosnost naložbe. Poleg tega projekti, ki vključujejo video igre z znatno izobraževalno, kulturno in ustvarjalno noto, veljajo za bolj tvegane. To pa zato, ker so stroški produkcije enaki kot za video igre, ki so priljubljene po vsem svetu, imajo pa dostop do bolj omejenega trga.

(24)

Finančne omejitve ovirajo začetke večjih projektov z velikim ustvarjalnim potencialom, ki pa zahtevajo ustrezno višji proračun. Produkcija video iger se torej osredotoča na igre, ki jih je mogoče igrati na osebnih računalnikih, in igre, ki jih je mogoče proizvesti z nižjim proračunom. Težave s financiranjem otežujejo ohranjanje in razvoj kulturnega znanja in izkušenj na lokalni ravni. Dejstvo je, da je v interesu proizvajalcev, da delajo kot podizvajalci za tuja podjetja, namesto da razvijajo lastne video igre.

(25)

Posledično imajo belgijska podjetja, ki proizvajajo video igre, pogosto resne težave pri pridobivanju financiranja za nove projekte. Srečujejo se tudi s hudo mednarodno konkurenco.

(26)

Shema „tax shelter“ bo pripomogla k povečanju števila zasebnih naložb v sektor produkcije video iger, enako kot shema „tax shelter“ za filmsko in avdiovizualno produkcijo.

(27)

Shema, kot je bila prvotno priglašena Komisiji, je vzbujala dvome o svoji splošni zakonitosti. Davčna vrednost potrdila o „tax shelter“ je določena na podlagi vezanosti izdatkov na ozemlje. Lahko bi prišlo do nasprotja med temi pogoji glede ozemlja in načeli splošne zakonitosti, zlasti načeli PDEU, ki zagotavljajo prost pretok blaga in svobodo opravljanja storitev (člena 34 in 56 PDEU).

(28)

Komisija je izrazila pomisleke o tem, ali je zakonito in združljivo z notranjim trgom, če se pri pomoči za video igre opredeli znesek naložbe in s tem znesek pomoči kot odstotek vezanosti izdatkov na ozemlje v Belgiji, in ali je potrebno ali sorazmerno, da so pogoji vezanosti izdatkov na ozemlje povezani s tako pomočjo.

(29)

V dopisu z dne 16. julija 2020 je organizacija neodvisnih flamskih filmskih in televizijskih producentov (Vlaamse Onafhankelijke Film & Televisie Producenten (VOFTP)) podala številne pripombe na priglašeno shemo pomoči. Pri VOFTP menijo, da ta shema vpliva nanje, saj se bojijo, da se bo z razširitvijo sistema „tax shelter“ na video igre zmanjšal tok naložb v avdiovizualne produkcije njihovih članov. Po mnenju VOFTP razširitev prvotne sheme „tax shelter“ ne izpolnjuje pogojev za združljivost z notranjim trgom in je zato Komisija ne bi smela odobriti.

(30)

VOFTP v dopisu poudarja pomen temeljitega pregleda, da se ugotovi, ali so video igre, ki bodo prejele pomoč v okviru te sheme, resnično povezane z Belgijo in prispevajo k cilju pospeševanja kulture v smislu člena 107(3), točka (d), PDEU ter kulturni raznolikosti. Pri VOFTP se bojijo, da shema ne vsebuje nobenega jamstva, da bo pomoč dodeljena samo za video igre s kulturnim ciljem.

(31)

Po mnenju VOFTP bi bilo treba z merili, ki se uporabljajo v okviru sheme pomoči za video igre za oceno kulturnega vidika takih iger, zagotoviti, da ima vsaka igra, ki prejema pomoč, kulturno vrednost. Taka merila bi morala opredeliti odgovorna skupnost ali regija, ki ima svoje sheme pomoči za sektor video iger. Organizacija, specifična za flamsko skupnost (Flamski avdiovizualni sklad) ali regijo Valonija, v vsakem primeru opredeli merila za ocenjevanje kulturnega vidika video igre. VOFTP ima pomisleke glede tega, ali je uporaba teh meril zagotovljena. Potreben je sporazum o sodelovanju med Belgijo in zadevnimi skupnostmi, vendar tak sporazum ne obstaja.

(32)

Belgija je v dopisu z dne 29. maja 2020 opozorila, da je bilo s sklepom o začetku postopka potrjeno, da so pogoji za opredelitev zadevne pomoči kot pomoči za pospeševanje kulture, ki je tako združljiva z notranjim trgom, v skladu s členom 107(3), točka (d), PDEU, izpolnjeni.

(33)

Kar zadeva pogoje vezanosti izdatkov na ozemlje in splošno zakonitost takih izdatkov (vključno z njihovo nujnostjo in sorazmernostjo) ter zlasti načela PDEU, ki zagotavljajo prost pretok blaga in svobodo opravljanja storitev (člena 34 in 56 PDEU), je Belgija začela preučevati možnost razširitve upravičenih izdatkov na celotno ozemlje EGP. Odbor za finance in proračun belgijske poslanske zbornice je 16. julija 2021 predlagal, da se veljavna zakonodaja spremeni tako, da se besedilo „izdatki za stroške produkcije in poslovanja v Belgiji“ nadomesti z besedilom „izdatki za stroške produkcije in poslovanja v Evropskem gospodarskem prostoru“. V predlogu spremembe je vrednost potrdila o „tax shelter“ za davčne namene določena na 70 % izdatkov za stroške produkcije in poslovanja, ki nastanejo v EGP, ali izdatkov za stroške produkcije in poslovanja, ki spadajo med dohodke iz dejavnosti, ki so obdavčeni v EGP, če izdatki za stroške produkcije in poslovanja, ki spadajo med dohodke iz dejavnosti, ki so obdavčeni v EGP, predstavljajo manj kot 63 % celotnega proračuna. Poslanska zbornica je pripravljena sprejeti spremembo takoj, ko bo Komisija sprejela pritrdilni sklep.

(34)

Kar zadeva pripombe VOFTP o kulturni naravi video iger, ki bi lahko bile upravičene do pomoči, in uporabi kulturnih preskusov za video igre, ki so zajete v shemo „tax shelter“ in jih opravijo zadevne skupnosti, je Belgija navedla, da bi bilo treba sporazum o sodelovanju med zvezno državo in skupnostmi pri obstoječi shemi „tax shelter“ za avdiovizualne produkcije prilagoditi tako, da bi vključeval uporabo kulturnih preskusov skupnosti ali regij za video igre. To bo narejeno pred izvedbo priglašene sheme, takoj ko bo poslanska zbornica sprejela predlagano zakonodajno spremembo in takoj ko bo Komisija sprejela sklep o shemi „tax shelter“ za produkcijo video iger. Belgija potrjuje, da ta sporazum o sodelovanju ne bo spremenil vsebine teh testov.

(35)

V členu 107(1) PDEU je določeno: „Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(36)

Naložbeniki lahko od obdavčljivega dobička odštejejo sredstva, uporabljena v okviru obravnavane sheme. S tem odbitkom, ki je določen z zakonom, se zmanjša znesek davka, ki ga pobere država. Z zakonom je določeno tudi, da se ta sredstva dodelijo podjetjem, ki jih država odobri za to operacijo, in da morajo prispevati k določenim produkcijam, ki so jih pristojne službe zadevne skupnosti izrecno akreditirale kot evropske video igre. Posledično se za zadevne naložbe uporabljajo državna sredstva in jih je mogoče pripisati državi.

(37)

Namen sheme je zmanjšati stroške produkcije, ki jih imajo proizvajalci video iger. Taki izdatki so del stroškov, ki jih imajo običajno vsi proizvajalci video iger. Povedano drugače, to je strošek, ki se običajno pripiše proračunu upravičenca.

(38)

Pomoč, dodeljena proizvajalcu, izvira iz naložbenikovega prispevka, ki pa izhaja iz odbitka davka pri tej operaciji. Komisija zato ugotavlja, da je prednost, ki izhaja iz odbitka davka, prek okvirne pogodbe dejansko prenesena na proizvajalca.

(39)

Posledično shema daje proizvajalcu prednost, do katere navedeni proizvajalec v običajnih tržnih razmerah ne bi imel dostopa. Ukrep torej pomeni prednost v korist proizvajalcev video iger.

(40)

Shema je selektivna, ker lahko pomoč prejmejo samo upravičenci, katerih projekti so uspešno prestali izbirni preizkus. Hkrati zajema samo sektor video iger. Poleg tega odbitek davka v višini 421 % vrednosti naložbe pomeni, da so zadevne naložbe (in torej upravičenci) obravnavane ugodneje kot druge naložbe glede na cilj sistema obdavčitve, saj drugih naložb ni mogoče odbiti po stopnji, ki presega njihovo nominalno vrednost. To velja, čeprav je njihov dejanski in pravni položaj primerljiv glede na cilj sistema obdavčitve, ki je obdavčiti prihodke podjetij po odbitku naložb. Te obravnave ni mogoče upravičiti z naravo in logiko sistema. Po sistemu obdavčitve dohodkov pravnih oseb standardni odbitek ne sme preseči nominalne vrednosti naložbe.

(41)

Ker so video igre del mednarodne trgovine in je ta trg odprt za konkurenco, lahko finančna prednost, dodeljena upravičencem, vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(42)

S priglasitvijo sheme, preden je začela veljati, je Belgija izpolnila svoje obveznosti iz člena 108(3) PDEU.

(43)

Obseg združljivosti sheme z notranjim trgom bo analiziran na podlagi člena 107(3), točka (d), PDEU glede na cilj pospeševanja kulture prek podpore kulturnim projektom.

(44)

Natančneje, združljivost sheme z notranjim trgom bo analizirana glede na točko 24 Sporočila Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (23) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o kinematografiji). V točki 24, v kateri je posebej obravnavana državna pomoč za produkcijo video iger, je navedeno, da bo Komisija, kadar se lahko izkaže, da je shema pomoči za igre s kulturnim in izobraževalnim namenom potrebna, smiselno uporabila opredeljena merila intenzivnosti pomoči, opredeljena za filme v sporočilu o kinematografiji.

(45)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da se zdi, da shema izpolnjuje večino meril za uvrstitev v pomoč za pospeševanje kulture in s tem v pomoč, združljivo z notranjim trgom, v skladu s členom 107(3), točka (d), PDEU.

(46)

Da bi bile sheme pomoči združljive, morajo najprej izpolnjevati merilo „splošne zakonitosti“. Koncept „splošne zakonitosti“ temelji na predpostavki, da pogoji za upravičenost in merila za dodelitev pomoči ne vsebujejo nobene klavzule, neločljivo povezane z dodelitvijo pomoči, ki je v nasprotju s posebnimi določbami PDEU na področjih, ki niso državna pomoč (24).

(47)

Shema ne nalaga kakršnih koli pogojev v zvezi z belgijskim državljanstvom ali kakršne koli zahteve za podjetje, ki prejema pomoč, da deluje večinoma na belgijskem ozemlju. Upravičenci lahko delujejo v drugi državi Evropske unije ali v Evropskem gospodarskem prostoru.

(48)

Postopek akreditacije za produkcijska podjetja in posrednike ne vpliva na splošno zakonitost sheme. V skladu z obstoječo shemo „tax shelter“ morajo imeti produkcijska podjetja, ki prejemajo pomoč iz sheme, v času izplačila pomoči ustanovljeno agencijo v Belgiji. Postopek akreditacije ne vključuje nobenih pogojev v zvezi s sedežem ali naslovom zadevnih podjetij v Belgiji v času, ko zaprosijo za akreditacijo.

(49)

V zvezi z intenzivnostjo pomoči je Belgija s predlogom zakona uvedla spremembo omejevalnih določb o vezanosti na ozemlje iz prvotno priglašene sheme pomoči. V skladu s tem predlogom zakona se višina pomoči določi glede na višino stroškov produkcije in poslovanja, ki nastanejo v Evropskem gospodarskem prostoru. Posledično shema ne more več predstavljati ovire za prost pretok blaga ali svobodo opravljanja storitev na notranjem trgu (člena 34 in 56 PDEU).

(50)

V skladu s členom 107(3), točka (d), PDEU se pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja dediščine lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, če taka pomoč ne škoduje trgovinskim in konkurenčnim pogojem v EU v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(51)

Komisija ni pripravila nobenih smernic o tem, kako uporabiti to določbo za pomoč za video igre. V točki 24 sporočila o kinematografiji je potrjeno, da se pomoč, namenjena podpori video iger, analizira za vsak primer posebej.

(52)

Ocena pomoči za video igre v skladu s členom 107(3), točka (d), PDEU sledi praksi Komisije, ki se je začela s sklepom o francoskem davčnem dobropisu v podporo video igram, v katerem je Komisija priznala, da nekatere video igre lahko uvrstimo med kulturne proizvode (25).

(53)

Flamska skupnost in regija Valonija sta za lastne sheme pomoči za video igre uvedli številna kulturna merila za igre, upravičene do pomoči, ki se uporabljajo tudi za shemo „tax shelter“ (26). Uvedli sta lestvico za izbor projektov, da bi zagotovili, da igre, ki prejemajo podporo, resnično izpolnjujejo pogoje za priznanje kot kulturno delo. Komisija je analizirala ta merila (27) in odobrila te sheme.

(54)

V nasprotju s trditvijo zainteresirane strani VOFPT se je Belgija zavezala, da bo pred izvajanjem sheme „tax shelter“ za video igre sklenila sporazum o sodelovanju med zvezno državo in skupnostmi (glej uvodni izjavi 14 in 34). Tovrstno sodelovanje že obstaja za podporo avdiovizualnim delom.

(55)

Shema torej podpira kulturne projekte in izpolnjuje cilj pospeševanja kulture v skladu s členom 107(3), točka (d), PDEU.

(56)

Namen sheme je podpirati kulturne projekte, ki se glede na naravo projekta (kulturna dela) in povezana tveganja srečujejo s težavami pri pridobivanju sredstev na trgu (čeprav bodo zagotovo nastali produkcijski stroški, ni nobenega jamstva, da bo obstajalo občinstvo). Shema tako pomaga pri financiranju dela stroškov produkcije video iger, izbranih zaradi njihovega prispevka k pospeševanju kulture. Mehanizem podpore temelji na načelu podpore produkciji iger zasebnih naložbenikov. Belgija je pojasnila, da bi sistem neposredne podpore povzročil večje upravne in finančne stroške kot ukrep „tax shelter“. Prav tako bi plačilo neposrednih nepovratnih sredstev prišlo prej v postopku kot morebitne oprostitve davka (začasne in končne). Ker je poleg tega odgovornost za kulturne zadeve prenesena na belgijske skupnosti, je avdiovizualna politika na belgijski zvezni ravni omejena na uvedbo sistema „tax shelter“ v okviru belgijske socialno-ekonomske politike. Belgija želi z vključevanjem zasebnih naložbenikov spodbuditi medsebojne stike in dostop kulturnega sektorja do različnih morebitnih virov financiranja.

(57)

Shema je tako primerno sredstvo za doseganje predvidenega cilja.

(58)

Video igre, ki prejemajo pomoč, so kulturna dela, ki pospešujejo lokalno in evropsko kulturo. Njihov mednarodni tržni potencial zagotavlja vzvod za pospeševanje kulture v velikem obsegu.

(59)

Vendar se projekti, ki vključujejo video igre, srečujejo s težavami pri pridobivanju sredstev pod tržnimi pogoji (glej uvodne izjave 22 do 24 zgoraj). Finančna tveganja, povezana s projekti, ki vključujejo video igre, ki v vsakem primeru povzročijo stroške produkcije, medtem ko so morebitni zaslužki negotovi, predstavljajo ovire za zasebne naložbe. To pomeni, da je za uresničitev večjega in bolj raznolikega deleža projektov potrebno javno posredovanje.

(60)

V točki 24 sporočila o kinematografiji je navedeno, da bo Komisija, pod pogojem, da se lahko izkaže, da je za igre s kulturnim in izobraževalnim namenom potrebna shema pomoči, po analogiji uporabila enaka merila intenzivnosti pomoči, kot so določena za sheme pomoči za avdiovizualna dela.

(61)

Shema podpira ustvarjanje video iger v omejenem obsegu. Največja intenzivnost pomoči je 33,6 %, v primerih, v katerih je več kot en vir pomoči, pa je omejena na 50 % produkcijskih stroškov video igre, v skladu s 50-odstotnim pragom, določenim v Sporočilu o kinematografiji. Namen najvišjih stopenj intenzivnosti je ohranjanje zasebne pobude tako, da se od prejemnikov pomoči zahteva, da poleg državnih pridobijo sredstva iz drugih virov.

(62)

Skratka, shema je sorazmerna z zastavljenim ciljem.

(63)

Leta 2020 je sektor video iger na svetovni ravni ustvaril prihodek v višini 159 800 000 000 USD. Trg na evropski celini predstavlja 19 % tega trga, kar znaša 29 600 000 000 USD (več kot 27 600 000 000 EUR). Leta 2020 je prihodek na belgijskem trgu video iger znašal 82 000 000 EUR, kar pomeni 0,3 % celotnega evropskega trga in 0,05 % svetovnega trga (28).

(64)

Prvič, glede na navedeno je jasno, da je proračun za shemo podpore belgijskemu sektorju video iger v primerjavi s celotnim prometom sektorja v Belgiji razmeroma omejen (glej uvodno izjavo 11). Drugič, kakršno koli izkrivljanje, ki ga povzroči ta pomoč, se lahko šteje za manjše, saj imajo belgijske video igre omejen delež na evropskem in svetovnem trgu.

(65)

Komisija ugotavlja, da ta pomoč ne bo neupravičeno povečala tržne moči upravičenih podjetij, bo pa povečala nabor iger s kulturnimi lastnostmi na trgu. Splošna ocena te pomoči v zvezi z notranjim trgom je pozitivna, saj bodo kakršna koli morebitna izkrivljanja konkurence in vpliv na trgovino omejeni.

(66)

Komisija zato ugotavlja, da ta pomoč ne bo neupravičeno povečala tržne moči upravičenih podjetij, ampak bo nasprotno izboljšala raznolikost nabora iger s kulturnimi lastnostmi na trgu. Zato bi bilo treba skleniti, da so kakršna koli izkrivljanja konkurence in učinki na trgovino, ki izhajajo iz sheme, omejeni in da je splošna ocena pomoči, namenjene pospeševanju kulture, pozitivna. Shema „tax shelter“ za ustvarjanje video iger je združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (d), PDEU –

(1)

Države članice morajo v skladu s členom 18(1) Direktive 2012/18/EU Komisijo obvestiti o večjih nesrečah, ki so se zgodile na njihovem ozemlju in izpolnjujejo merila iz Priloge VI k navedeni direktivi, pri čemer uporabijo obrazec iz Priloge k Odločbi Komisije 2009/10/ES (2).

(2)

Poleg tega morajo države članice v skladu s členom 21(3) Direktive 2012/18/EU Komisiji posredovati nekatere informacije o organizacijah, zajetih v navedeni direktivi, pri čemer uporabijo posebno obliko iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/895/EU (3).

(3)

Države članice morajo za sporočanje informacij iz členov 18(1) in 21(3) Direktive 2012/18/EU uporabljati zbirki podatkov iz člena 21(3) in (4), ki ju vzpostavi in posodablja Komisija.

(4)

Evropska agencija za okolje (EEA) ima v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) nalogo, da v okviru Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet) zbira, obdeluje in analizira podatke, zlasti o kakovosti in obremenjevanju okolja, pa tudi o kemikalijah, nevarnih za okolje. Da bi povečali sinergijo z obstoječimi zbirkami podatkov, ki jih je razvila EEA, združili informacije o vplivu teh obratov na okolje, izboljšali kakovost informacij, ki so na voljo javnosti in oblikovalcem politik, ter olajšali prepoznavanje morebitnih tveganj (npr. verižnih učinkov), je primerno, da EEA v imenu Komisije vzpostavi in posodablja zbirki podatkov iz člena 21(3) in (4) Direktive 2012/18/EU. Države članice bi morale ti zbirki podatkov uporabljati pri sporočanju informacij iz členov 18(1) in 21(3) Direktive 2012/18/EU.

(5)

Oblike poročila in zbirke podatkov, ki se uporabljajo v skladu z Direktivo 2012/18/EU, bi morale omogočati sporočanje in razpoložljivost racionaliziranih informacij, ki jih predložijo države članice, da bi bile zagotovljene informacije karseda točne, uporabne in primerljive ter bi bilo upravno breme za države članice čim manjše, hkrati pa bi se upoštevale zahteve iz Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(6)

Da bi se čim bolj povečala sinergija informacij, ki jih predložijo države članice, s poročanjem, določenim za podobne industrijske obrate, bi morali biti poročila in zbirke podatkov podobni tistim, ki se uporabljajo za poročanje v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (7), katerih oblika, pogostost in vsebina so določeni z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1135 (8) in Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/1741 (9), ter združljivi z njimi.

(7)

Za dosego teh ciljev je primerno posodobiti obliko poročila, ki jo morajo države članice uporabiti pri sporočanju informacij o organizacijah iz člena 21(3) Direktive 2012/18/EU in ki je določena v Izvedbenemu sklepu 2014/895/EU. V skladu s tem bi bilo treba torej Izvedbeni sklep 2014/895/EU razveljaviti.

(8)

Evropska agencija za okolje bi morala do 31. decembra 2025 dokončno razviti zbirki podatkov iz člena 21(3) in (4) Direktive 2012/18/EU. Zato bi se moralo sporočanje informacij iz členov 18(1) in 21(3) navedene direktive začeti šele po tem datumu.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 27 Direktive 2012/18/EU –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/626 (2) o vzpostavitvi portala InvestEU bi bilo treba spremeniti, da se da se na portalu InvestEU omogoči objava projektov držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2021/626 bi bilo treba spremeniti tudi zato, da se pojasni, kako zrel mora biti projekt, da se lahko objavi na portalu InvestEU –

(1)

Storitve Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) se zagotavljajo centralnim bankam v ESCB, da se s tem posredno podpira opravljanje njihovih nalog. Storitve ESCB razvija, vodi in vzdržuje ena ali več centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: centralne banke ponudnice), usmerja pa jih odbor ESCB. Storitve ESCB financirajo centralne banke, ki so v njih udeležene (v nadaljnjem besedilu: udeležene centralne banke), katerih prispevki so določeni v finančnih okvirih, ki jih odobri Svet ECB. Pravice in obveznosti udeleženih centralnih bank so določene v pravnih aktih Evropske centralne banke (ECB), kot velja za infrastrukturo javnih ključev za ESCB (ESCB-PKI), in/ali v sporazumih med udeleženimi centralnimi bankami.

(2)

Za nemoteno, uspešno in skladno delovanje enotnega mehanizma nadzora (EMN) je potrebno, da praktična ureditev sodelovanja med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v okviru EMN vključuje ureditev uporabe storitev ESCB pri pristojnih nacionalnih organih za opravljanje njihovih nalog po Uredbi (EU) št. 1024/2013.

(3)

V skladu s Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2022/1982 (ECB/2022/34) (2) lahko pristojni organi uporabljajo storitve ESCB za namene sodelovanja z ESCB in med seboj pri opravljanju svojih nalog po Uredbi (EU) št. 1024/2013.

(4)

Storitve ESCB, ki bi morale biti na voljo pristojnim organom, bi bilo treba opredeliti s sklicevanjem na izčrpna seznama (a) storitev ESCB, ki bi jih vsi pristojni organi morali uporabljati pri opravljanju svojih nalog v okviru EMN, da se zagotovi učinkovito in skladno delovanje EMN, ter (b) storitev ESCB, za katere se lahko pristojni organi prostovoljno odločijo, da jih bodo uporabljali za namene opravljanja svojih nalog v okviru EMN.

(5)

Pristojni organi, ki uporabljajo storitve ESCB pri opravljanju nalog po Uredbi (EU) št. 1024/2013, bi morali spoštovati pravni okvir, ki ureja vsako storitev ESCB, ob upoštevanju tega, da pristojni organi niso del okvira upravljanja ESCB. Ti pristojni organi bi morali zlasti prispevati h kritju stroškov razvoja in upravljanja zadevnih storitev ESCB v skladu z opredeljenim okvirom za povračilo, ki bi moral temeljiti na ključu za razporeditev stroškov. Pristojnim organom ni treba predložiti izjave o udeležbi v zvezi s storitvami ESCB, ki jih morajo uporabljati, morali pa bi izpolnjevati zahteve v zvezi s temi storitvami, ki so določene v tem sklepu –

(1)

Storitve Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) se zagotavljajo centralnim bankam v ESCB, da se s tem posredno podpira opravljanje njihovih nalog. Storitve ESCB razvija, vodi in vzdržuje ena ali več centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: centralne banke ponudnice), usmerja pa jih odbor ESCB (v nadaljnjem besedilu: odbor lastnika sistema). Storitve ESCB financirajo centralne banke ESCB, ki so v njih udeležene (v nadaljnjem besedilu: udeležene centralne banke), katerih prispevki so določeni v finančnih okvirih, ki jih odobri Svet ECB. Pravice in obveznosti udeleženih centralnih bank so določene v pravnih aktih Evropske centralne banke (ECB), kot velja za infrastrukturo javnih ključev za ESCB (ESCB-PKI), in/ali v sporazumih med udeleženimi centralnimi bankami.

(2)

Pravni okviri za zagotavljanje nekaterih storitev ESCB trenutno ne predvidevajo, da jih uporabljajo osebe, ki niso centralne banke v ESCB.

(3)

Svet ECB meni, da je primerno pristojnim organom omogočiti uporabo teh storitev za namene sodelovanja z ESCB in med seboj pri opravljanju njihovih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN), vzpostavljenega v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (1) na podlagi člena 127(6) Pogodbe.

(4)

Pristojni organi, ki za te namene uporabljajo storitve ESCB, bi morali spoštovati pravni okvir, ki ureja vsako storitev ESCB, ob upoštevanju tega, da pristojni organi niso del okvira upravljanja ESCB. Ti pristojni organi bi morali zlasti prispevati h kritju stroškov razvoja in upravljanja storitev v skladu z opredeljenim okvirom za povračilo, ki bi moral temeljiti na ključu za razporeditev stroškov.

(5)

Svet ECB meni, da je primerno uporabo teh storitev omogočiti tudi sodelujočim organom za namene sodelovanja z ESCB ali EMN pri opravljanju njihovih nalog, vključno z nalogami ECB po Uredbi (EU) št. 1024/2013.

(6)

Sodelujoči organi, ki se odločijo za uporabo teh storitev, bi morali spoštovati pravni okvir, ki ureja vsako storitev ESCB, ob upoštevanju tega, da sodelujoči organi niso del okvira upravljanja ESCB. Kadar to pride v poštev, bi morali sodelujoči organi prispevati h kritju stroškov razvoja in upravljanja storitev v skladu z opredeljenim okvirom za povračilo, ki bi moral temeljiti na ključu za razporeditev stroškov.

(7)

Zato bi bilo treba storitve ESCB, ki bi morale biti na voljo pristojnim organom in sodelujočim organom, opredeliti s sklicevanjem na izčrpen seznam storitev ESCB, ki jih pristojni organi morajo uporabljati, in storitev ESCB, ki jih lahko uporabljajo.

(8)

Poleg tega bi bilo treba spremeniti Sklep Evropske centralne banke ECB/2013/1 (2), da se sodelujočim organom omogoči uporaba storitev ESCB-PKI za dostop do storitev ESCB in njihovo uporabo –

(1)

Ukrajina je izrazila željo, da pristopi h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), in je bila k pristopu povabljena s Sklepom št. 2/2022 z dne 25. avgusta 2022 Skupnega odbora EU-CTC.

(2)

Pristop Ukrajine bi zahteval ustrezno prilagoditev zavarovalnih dokumentov in vključitev nekaterih strokovnih izrazov v ukrajinskem jeziku.

(3)

Da bi se omogočila uporaba zavarovalnih obrazcev, natisnjenih v skladu z merili, ki so veljala pred pristopom Ukrajine h Konvenciji, bi bilo treba določiti prehodno obdobje, v katerem je mogoče še naprej uporabljati te natisnjene obrazce z nekaterimi prilagoditvami.

(4)

Začetek veljavnosti tega sklepa bi moral biti povezan z datumom začetka veljavnosti pristopa Ukrajine h Konvenciji.

(5)

Zato bi bilo treba Konvencijo ustrezno spremeniti –

Člen 30, odstavek 1, točka (b), VTGGS omogoča odstopanje pri označevanju transportnega vozila. Oranžne oznake na sprednji in zadnji strani transportnega vozila morajo ustrezati poglavju 5.3.2.1.1 ADR, vendar ni treba, da vsebujejo identifikacijske številke za nevarnost.

Člen 30, odstavek 1, točka (c) VTGGS voznika razrešuje posebnih zahtev glede usposabljanja, določenih v poglavju 8.2 ADR. Vendar mora voznik opraviti usposabljanje za pregled cistern. To usposabljanje izvaja CITEC (švicarsko združenje za zaščito voda in varnost cistern) ter vključuje tritedenski tečaj in osvežitveni tečaj vsakih pet let, na katerem se vozniki usposabljajo v zvezi z vsemi potrebnimi varnostnimi in okoljskimi vidiki, ki zadevajo čiščenje, pregledovanje in popravilo cistern. Uspešni udeleženci prejmejo zvezno strokovno spričevalo za varnost cistern (6).

Nazadnje, člen 30, odstavek 2, VTGGS določa, da sta cisterna in njeno prevozno vozilo izvzeta iz zahtev glede izdelave, opreme in nadzora, predvidenih v poglavjih 4.3, 4.4, 6.8, 6.9 in 9.1 ADR.