22.9.2022

Uradni list Evropske unije

L 245/1

SKLEP (EU) 2022/1628 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. septembra 2022

o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini z okrepitvijo skupnega sklada za rezervacije z jamstvi držav članic in posebnimi rezervacijami za nekatere finančne obveznosti v zvezi z Ukrajino, za katere je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, ter o spremembi Sklepa (EU) 2022/1201

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o pridružitvi med Unijo in Ukrajino (2), ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je začel veljati 1. septembra 2017.

(2)

Spomladi 2014 se je Ukrajina zavzela za ambiciozen program reform, katerega cilj je stabilizirati njeno gospodarstvo in izboljšati življenje njenih državljanov. Boj proti korupciji ter ustavne, volilne in pravosodne reforme so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami programa. Izvajanje teh reform je bilo podprto z zaporednimi programi makrofinančne pomoči, na podlagi katerih je Ukrajina prejela pomoč v obliki posojil v skupni višini 6,6 milijarde EUR. Z nujno makrofinančno pomočjo, ki je bila dana na voljo v zvezi z vse večjimi napetostmi na meji z Rusijo na podlagi Sklepa (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je bilo zagotovljenih 1,2 milijarde EUR posojil Ukrajini, izplačanih v dveh obrokih, vsak po 600 milijonov EUR, v marcu in maju leta 2022. Izredna makrofinančna pomoč Unije v višini do 1 milijarde EUR na podlagi Sklepa (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je zagotovila hitro in nujno podporo ukrajinskemu proračunu ter je bila v celoti izplačana v dveh tranšah 1. in 2. avgusta 2022. Ta pomoč je predstavljala prvo fazo načrtovane celotne izredne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini v višini do 9 milijard EUR, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu z dne 18. maja 2022 z naslovom „Pomoč Ukrajini in njena obnova“ ter ga je potrdil Evropski svet na zasedanju 23. in 24. junija 2022. Ta sklep predstavlja drugo fazo pri izvajanju te predvidene izjemne makrofinančne pomoči Unije. Določa podlago za zagotovitev dodatnega zneska v višini do 5 milijard EUR makrofinančne pomoči Ukrajini v obliki posojil pod zelo ugodnimi pogoji. Temu sklepu bi moralo hitro slediti sprejetje nadaljnjega sklepa o izvajanju tretje faze načrtovane celotne makrofinančne pomoči Unije za dodatni znesek v višini do 3 milijard EUR, ko bo določeno, v kateri obliki bo ta pomoč zagotovljena.

(3)

Neizzvana in neupravičena vojne agresije Rusije proti Ukrajini od 24. februarja 2022 je Ukrajini povzročila izgubo dostopa do trgov, javnofinančni prihodki pa so drastično upadli, medtem ko so se javnofinančni odhodki za obvladovanje humanitarnih razmer in ohranjanje kontinuitete državnih storitev izrazito povečali. V teh zelo negotovih in nestabilnih razmerah najboljše ocene Mednarodnega denarnega sklada (MDS) o potrebah Ukrajine po financiranju kažejo na izredno vrzel v financiranju v višini približno 39 milijard USD v letu 2022, od katere bi bilo mogoče približno polovico pokriti, če bi bila doslej obljubljena mednarodna podpora v celoti izplačana. Hitra zagotovitev izredne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini na podlagi tega sklepa se v sedanjih izrednih okoliščinah šteje za ustrezen kratkoročni odziv na znatna tveganja za makrofinančno stabilnost Ukrajine. S tem dodatnim zneskom v višini do 5 milijard EUR izredne makrofinančne pomoči Unije iz tega sklepa se podpira makrofinančno stabilizacijo Ukrajine, krepi neposredno odpornost države in ohranjuje njeno zmogljivost za okrevanje, s čimer se prispeva k vzdržnosti javnega dolga Ukrajine in njeni dolgoročni zmožnosti, da poplača svoje finančne obveznosti.

(4)

Izredna makrofinančna pomoč Unije na podlagi tega sklepa bo znatno prispevala k izpolnitvi potreb Ukrajine po financiranju, kot jih ocenjujejo MDS in druge mednarodne finančne institucije, ob upoštevanju zmožnosti Ukrajine, da se financira z lastnimi sredstvi. Pri določanju zneska izredne makrofinančne pomoči Unije se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki so že uvedeni v Ukrajini, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije. Treba je prepoznati zavezanost ukrajinskih organov k tesnemu sodelovanju z MDS pri oblikovanju in izvajanju kratkoročnih nujnih ukrepov ter njihovo namero, da bodo sodelovali z MDS pri ustreznem gospodarskem programu, ko bodo razmere to dopuščale. Tak program je bil uradno zaprošen avgusta 2022. Izredna makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena ohranjanju makrofinančne stabilnosti in odpornosti v vojnih razmerah. Komisija bi morala zagotoviti, da je izredna makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z glavnimi načeli in cilji ukrepov na različnih področjih zunanjega delovanja in drugih ustreznih politik Unije.

(5)	Izredna makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevali in zagotavljali doslednost zunanje politike Unije.

(6)

Predpogoj za dodelitev izredne makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Sedanja vojna in zlasti trenutno vojno stanje ne bi smeli posegati v ta načela kljub koncentraciji moči v izvršilni veji oblasti.

(7)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z izredno makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, povezanim s to pomočjo. Poleg tega bi bilo treba v sporazumu o posojilu sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče revizije, Evropsko javno tožilstvo pa svoje pristojnosti, v skladu s členoma 129 in 220 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(8)

Izredna makrofinančna pomoč Unije bi morala biti povezana s strogimi zahtevami glede poročanja in pogoji politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Te stroge zahteve glede poročanja bi morale v okviru sedanjih vojnih razmer zagotoviti, da so sredstva porabljena na učinkovit, pregleden in odgovoren način. Cilj pogojev politike je okrepiti neposredno odpornost Ukrajine in dolgoročnejšo vzdržnost njenega dolga ter s tem zmanjšati tveganja, povezana z odplačevanjem njenih neporavnanih in prihodnjih finančnih obveznosti.

(9)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(10)	Skupna zapadlost posojil na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201 v povprečju ne bi smela presegati 25 let.

(11)

Ker za posojili na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201 veljajo enaka tveganja za proračun Unije in njuna skupna zapadlost v povprečju ne bi smela presegati 25 let, bi bilo treba skupni znesek v višini 6 milijard EUR makrofinančne pomoči Unije Ukrajini na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201 kriti s skupno metodologijo za obvladovanje finančnih in proračunskih posledic. Zlasti bi bilo treba določiti enako raven proračunskega kritja kot ustrezno zaščito pred morebitnim nevračilom dela ali vseh posojil s strani Ukrajine ob predvidenem času. Rezervacije, ki so na voljo iz proračuna Unije za dva sklopa posojil izredne makrofinančne pomoči Unije, bi bilo treba upravljati kot celovit sklop rezervacij. Tako upravljanje bo povečalo odpornost in prožnost proračuna Unije pri odzivanju na kakršne koli primere neplačila. Sklep (EU) 2022/1201 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Izredna makrofinančna pomoč na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201 pomeni finančno obveznost Unije v okviru skupnega obsega jamstva za zunanje delovanje na podlagi Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Za skupni znesek izredne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini v obliki posojil v višini do 6 milijard EUR bi bilo treba uporabiti 9 % vplačanih rezervacij, ki so na voljo za makrofinančno pomoč v obliki posojil v okviru jamstva za zunanje delovanje. Znesek rezervacij bi bilo treba financirati iz finančnih sredstev, načrtovanih za makrofinančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2021/947, pri čemer bi skupni znesek znašal 540 milijonov EUR. Za ta znesek bi bilo treba prevzeti obveznosti in ga vplačati v skupni sklad za rezervacije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, kot je določen v Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (8).

(13)

V skladu s členom 210(3) finančne uredbe se pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev ali finančne pomoči, ki bremeni proračun Unije, štejejo kot vzdržne, če je njihov napovedani večletni razvoj združljiv z omejitvami, določenimi z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2093, in zgornjimi mejami letnih odobritev plačil, določenimi v členu 3(1) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (9). Da bi Uniji omogočili, da na finančno varen način zagotovi doslej največjo znatno podporo Ukrajini prek izredne makrofinančne pomoči Unije, hkrati pa ohrani visoko bonitetno oceno in s tem svojo sposobnost zagotavljanja učinkovitega financiranja v okviru tako notranjih kot zunanjih politik, je bistvenega pomena, da se proračun Unije ustrezno zaščiti pred nastankom navedenih pogojnih obveznosti in da se zagotovi njihova finančna vzdržnost v smislu člena 210(3) finančne uredbe.

(14)

V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba skupni sklad za rezervacije okrepiti s sredstvi, sorazmernimi s tveganji, ki izhajajo iz pogojnih obveznosti, povezanih s to doslej največjo izredno makrofinančno pomočjo Unije eni sami upravičenki. Brez takšne okrepitve proračun Unije ne bi mogel na finančno varen način zagotoviti doslej največje pomoči, ki jo Ukrajina potrebuje zaradi vojne. Za zaščito proračuna Unije bi morala biti izredna makrofinančna pomoč Unije Ukrajini v obliki posojil v višini do 6 milijard EUR upravičena do 70-odstotnega kritja prek vplačanih rezervacij (na ravni 9 %), ki so lahko dopolnjena z jamstvi držav članic za zagotovitev proračunskega kritja izgub v višini do nadaljnjih 61 % vrednosti posojil.

(15)

Sredstva na podlagi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 so pod velikim pritiskom zaradi splošnih prednostnih nalog Unije glede porabe. Zato je primerno poiskati alternativno rešitev za dodatna sredstva, ki ne vpliva na redne odhodke, predvidene v finančnem načrtovanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(16)

Glede na ugotovitve so prostovoljni prispevki držav članic v obliki jamstev ustrezno orodje za zagotavljanje zaščite poleg začetnega vplačila rezervacij. Jamstva držav članic bi bilo treba zagotoviti prostovoljno in bi morala biti ustrezen varovalni mehanizem, ki bi podprl proračun Unije, po tem ko so ali bodo počrpane rezervacije iz skupnega sklada v zvezi s finančnimi obveznostmi na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201. Prispevki v okviru teh jamstev bi morali biti vključeni v znesek odobrenih finančnih obveznosti z odstopanjem od člena 211(1), prvi pododstavek, finančne uredbe. Ti zneski bi se morali upoštevati pri izračunu rezervacij, ki izhajajo iz stopnje rezervacij iz člena 211(1) finančne uredbe, z odstopanjem od člena 211(4), drugi pododstavek, finančne uredbe.

(17)

Jamstva, ki jih zagotovijo države članice, bi morala kriti izredno makrofinančno pomoč v obliki posojil na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201 (v nadaljnjem besedilu: kriti makrofinančni pomoči). Ta jamstva bi morala biti nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo. Ta jamstva bi morala zagotoviti zmožnost Unije, da odplača sredstva, izposojena na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij. Unovčiti bi jih bilo treba le, če so izpolnjeni strogi pogoji v zvezi z ustreznostjo razpoložljivih rezervacij in če Unija od Ukrajine ne prejme plačila izredne makrofinančne pomoči v obliki posojil, odobrenih na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, pravočasno za izpolnitev finančnih obveznosti Unije iz obveznic ali če bi bilo treba spremeniti časovni razpored plačil posojil, odobrenih na podlagi kritih makrofinančnih pomoči. Jamstva, ki jih zagotovijo države članice, bi bilo treba unovčiti v znesku, ki ustreza znesku, ki izhaja iz izgub pri finančni pomoči Ukrajini na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, in dopolniti skupni sklad za rezervacije do potrebne ravni plačanih rezervacij. Unovčitve jamstev držav članic bi se morale izvesti šele, ko je znesek prvotnih rezervacij, oblikovanih za izredno makrofinančno pomoč na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, počrpan ali bo počrpan. Zneske, izterjane na podlagi sporazumov o posojilih v zvezi z izredno makrofinančno pomočjo Ukrajini na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, bi bilo treba z odstopanjem od člena 211(4), točka (c), finančne uredbe povrniti državam članicam, ki so poravnale unovčitve jamstva.

(18)

Če bi bile finančne obveznosti Unije, ki izhajajo iz obveznic za izredno makrofinančno pomoč Ukrajini na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, začasno poravnane iz rezervacij iz skupnega sklada za rezervacije za kritje drugih finančnih obveznosti Unije, bi se lahko unovčitev jamstev, ki jih zagotovijo države članice, uporabila za dopolnitev rezervacij, oblikovanih za navedene finančne obveznosti.

(19)

Glede na izjemno naravo makrofinančne pomoči, podprte z jamstvi, je primerno, da se rezervacije za finančne obveznosti, ki izhajajo iz makrofinančne pomoči na podlagi kritih makrofinančnih pomoči in za vsa izplačila posojil, za katera je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10), po 15. juliju 2022, upravljajo ločeno od drugih finančnih obveznosti v okviru jamstva za zunanje delovanje in Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. Zato je primerno, da se uporabijo rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije izključno za finančne obveznosti, ki izhajajo iz izredne makrofinančne pomoči na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, namesto uporabe splošnega pravila, določenega v iz členu 31(6) Uredbe (EU) 2021/947. Poleg tega je primerno, da se rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije, za posojila, za katera je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, izplačana po 15. juliju 2022, uporabijo samo za finančne obveznosti iz teh posojil in da se za oblikovanje rezervacij namesto uporabe splošnega pravila, določenega v členu 31(8) Uredbe (EU) 2021/947, uporabijo pravila finančne uredbe. To bi bilo treba dopolniti z izključitvijo rezervacij, oblikovanih v zvezi z izredno makrofinančno pomočjo na podlagi tega sklepa, iz uporabe dejanske stopnje rezervacij z odstopanjem od člena 213 finančne uredbe.

(20)	Relativni delež, ki ga prispeva posamezna država članica (razdelitveni ključ) glede na skupni zajamčeni znesek, bi moral ustrezati sorazmernim deležem držav članic glede na skupni bruto nacionalni dohodek Unije. Unovčitve jamstev bi morale biti sorazmerne ob uporabi tega razdelitvenega ključa.

(21)

Pomembno je, da države članice čim prej dokončajo svoje nacionalne postopke za začetek veljavnosti jamstev. Glede na nujnost razmer čas, potreben za dokončanje teh postopkov, ne bi smel odložiti izplačila nujno potrebne izredne makrofinančne pomoči Ukrajini na podlagi tega sklepa. Makrofinančna pomoč v obliki posojil na podlagi tega sklepa bo urejena čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa, sprejetju memoranduma o soglasju in podpisu sporazuma o posojilu.

(22)

Glede na težak položaj, ki ga je povzročila vojna agresija Rusije, in da bi Ukrajino podprli na poti dolgoročne stabilnosti, je primerno odstopati od člena 220(5), točka (e), finančne uredbe in Uniji omogočiti, da krije stroške obrestne mere v zvezi s posojili na podlagi tega sklepa in ne zaračuna upravnih stroškov, ki bi jih drugače krila Ukrajina. Subvencijo obrestne mere bi bilo treba odobriti kot instrument, ki se šteje za ustreznega za zagotovitev učinkovitosti podpore v smislu člena 220(1) finančne uredbe, in bi jo bilo treba kriti iz proračuna Unije vsaj v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027. V obdobju 2021–2027 bi se subvencija obrestne mere morala kriti iz finančnih sredstev iz člena 6(2), točka (a), prva alinea, Uredbe (EU) 2021/947.

(23)

Ukrajini bi bilo treba omogočiti, da lahko vsako leto do konca marca zaprosi za subvencijo obrestne mere in oprostitev upravnih stroškov. Za zagotavljanje prožnosti pri odplačilu glavnice bi bilo treba z odstopanjem od člena 220(2) finančne uredbe omogočiti tudi obnovitev povezanih posojil, sklenjenih v imenu Unije.

(24)

Glede na nujne potrebe Ukrajine po financiranju se je Komisija julija 2022 dogovorila o spremembi namena in izplačilu dodatnih 1,59 milijarde EUR posojil Evropske investicijske banke Ukrajini, za katera je zagotovljeno jamstvo v okviru mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: zunanji mandat EIB). Ker pa so to posojila ukrajinskim državnim subjektom in subjektom v državni lasti, predstavljajo enako stopnjo tveganja za proračun Unije kot makrofinančna pomoč v obliki posojil. Zato bi se moral v okviru proračuna Unije za te izpostavljenosti uporabiti enak previdnostni pristop kot za makrofinančno pomoč v obliki posojil na podlagi kritih makrofinančnih pomoči. V tem sklepu se zato uporablja 70-odstotna stopnja rezervacij za 1,59 milijarde posojil v okviru zunanjega mandata EIB s spremenjenim namenom in za vsa nadaljnja izplačila posojil v okviru zunanjega mandata EIB Ukrajini. Ta stopnja rezervacij bi se morala uporabljati namesto stopnje rezervacij, določene v členu 31(8), tretji stavek, Uredbe (EU) 2021/947. 70-odstotna stopnja rezervacij za izplačila posojil v okviru zunanjega mandata EIB v višini 1,59 milijarde EUR Ukrajini se bo financirala iz proračuna Unije.

(25)

Redne preglede oblikovanja rezervacij za zadevni makrofinančni pomoči v obliki posojil in posojila v okviru zunanjega mandata EIB bi bilo treba izvajati vsakih šest mesecev, začeti pa bi se morali sredi 30. junija 2023 ali prej, če je ustrezno. Ta pregled bi moral zlasti oceniti, ali so se razmere v Ukrajini spremenile tako, da bi bilo upravičeno zvišanje ali znižanje stopnje rezervacij. Komisija lahko stopnjo rezervacij ponovno oceni ad hoc, zlasti če to upravičuje pomemben zadevni dogodek. Da se zagotovi, da stopnja rezervacij ostane ustrezna glede na finančna tveganja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z zvišanjem ali znižanjem stopnje rezervacij, kot je ustrezno. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(26)

Ker cilja tega sklepa, in sicer zagotavljanja izredne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini za podpiranje zlasti njene gospodarske odpornosti in stabilnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(27)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(28)	Glede na razmere v Ukrajini bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

IZREDNA MAKROFINANČNA POMOČ UNIJE

Člen 1

Dajanje na voljo izredne makrofinančne pomoči Unije

1. Unija da Ukrajini na voljo izredno makrofinančno pomoč v višini največ 5 000 000 000 EUR (v nadaljnjem besedilu: izredna makrofinančna pomoč Unije), da bi podprla makrofinančno stabilnost Ukrajine. Izredna makrofinančna pomoč Unije se Ukrajini zagotovi v obliki posojil. Prispevala bo k zapolnitvi finančne vrzeli Ukrajine, ki je bila ugotovljena v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami.

2. Za financiranje izredne makrofinančne pomoči Unije se na Komisijo prenese pooblastilo, da si na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva in jih nato posodi Ukrajini. Skupna zapadlost posojil, zagotovljenih na podlagi odstavka 1 tega člena in Sklepa (EU) 2022/1201, v povprečju ne sme presegati 25 let.

3. Izredna makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje, določeno v memorandumu o soglasju iz člena 3(1), na dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju, tudi če jamstva iz poglavja II, oddelek 1, tega sklepa še niso bila zagotovljena.

4. Če se finančne potrebe Ukrajine v obdobju izplačevanja izredne makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija zmanjša znesek pomoči oziroma pomoč začasno prekine ali ukine.

Člen 2

Predpogoj za makrofinančno pomoč Unije

1. Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

2. Komisija spremlja izpolnjevanje predpogoja iz odstavka 1 v celotnem življenjskem ciklu izredne makrofinančne pomoči Unije, zlasti pred izplačili, pri čemer upošteva tudi stanje v Ukrajini in posledice vojnega stanja.

3. Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (12).

Člen 3

Memorandum o soglasju

1. Komisija se z Ukrajino dogovori o pogojih politike, s katerimi naj se pogojuje izredna makrofinančna pomoč Unije. Pogoji politike se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). Ti pogoji politike se določijo v memorandumu o soglasju.

2. Zahteve glede poročanja, ki so bile sprejete na podlagi Sklepa (EU) 2022/1201, se vključijo v memorandum o soglasju in zlasti zagotavljajo, da je izredna makrofinančna pomoč Unije uporabljena na učinkovit, pregleden in odgovoren način.

3. Podrobni finančni pogoji izredne makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga bosta sklenili Komisija in Ukrajina.

4. Komisija redno preverja izvajanje zahtev glede poročanja in napredek pri izpolnjevanju pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju. Komisija o rezultatih tega preverjanja obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 4

Sprostitev izredne makrofinančne pomoči Unije

1. Ob upoštevanju zahtev iz odstavka 3 da Komisija izredno makrofinančno pomoč Unije na voljo v obrokih v obliki posojila. Komisija določi časovni okvir za izplačilo posameznega obroka. Obrok se lahko izplača v eni ali več tranšah.

2. Sprostitev izredne makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu z memorandumom o soglasju.

3. Komisija sklene, da bo obroke izplačala, če oceni, da so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)	spoštovanje predpogoja iz člena 2(1);

(b)	zadovoljivo izvajanje zahtev glede poročanja, dogovorjenih v memorandumu o soglasju;

(c)	za drugi obrok in naslednje obroke zadovoljiv napredek pri izvajanju pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju.

Preden se izplača najvišji možen znesek makrofinančne pomoči Unije, Komisija preveri izpolnjevanje vseh pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju.

4. Kadar zahteve iz odstavka 3 niso izpolnjene, Komisija začasno prekine ali ukine izplačilo izredne makrofinančne pomoči Unije. V takšnih primerih obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za začasno prekinitev ali ukinitev.

5. Izredna makrofinančna pomoč Unije se načeloma izplača Narodni banki Ukrajine. Ob upoštevanju določb, o katerih se dogovori v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije izplačajo ukrajinskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

Člen 5

Najemanje in dajanje posojil

1. Najemanje in dajanje posojil se izvajata v skladu s členom 220 finančne uredbe.

2. Komisija lahko po potrebi z odstopanjem od člena 220(2) finančne uredbe obnovi povezana posojila, sklenjena v imenu Unije.

Člen 6

Subvencija obrestne mere

1. Z odstopanjem od člena 220(5), točka (e), finančne uredbe lahko Unija za posojila na podlagi tega sklepa prevzame obresti z odobritvijo subvencije obrestne mere in prevzemom upravnih stroškov v zvezi z najemanjem in dajanjem posojila, razen stroškov v zvezi s predčasnim odplačilom posojil.

2. Ukrajina lahko Unijo zaprosi za subvencijo obrestne mere in prevzem upravnih stroškov do konca marca vsako leto.

3. Finančna sredstva iz člena 6(2), točka (a), prva alinea, Uredbe (EU) 2021/947 se uporabijo za kritje stroškov za plačilo obresti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije v obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 kot subvencija obrestne mere.

Člen 7

Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z izredno makrofinančno pomočjo Unije, tudi o njenih izplačilih, in dogajanjih v zvezi z operacijami iz člena 5(2), ter jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

Člen 8

Ocena izvajanja izredne makrofinančne pomoči Unije

Med izvajanjem izredne makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami ponovno presodi ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Ukrajine, ki so pomembni za tako pomoč. Ta operativna ocena se lahko izvede skupaj z operativno oceno na podlagi Sklepa (EU) 2022/1201.

POGLAVJE II

OKREPITEV SKUPNEGA SKLADA ZA REZERVACIJE

Oddelek 1

Jamstva držav članic za izredno makrofinančno pomoč Unije na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201

Člen 9

Prispevki držav članic v obliki jamstev

1. Države članice lahko dopolnijo oblikovanje rezervacij za makrofinančno pomoč v skupnem skladu za rezervacije, tako da zagotovijo jamstva do skupnega zneska 3 660 000 000 EUR za izredno makrofinančno pomoč Unije Ukrajini na podlagi člena 1 tega sklepa in na podlagi Sklepa (EU) 2022/1201 (v nadaljnjem besedilu: kriti makrofinančni pomoči).

2. Kadar države članice zagotovijo prispevke, se ti zagotovijo v obliki nepreklicnih in brezpogojnih jamstev na zahtevo na podlagi sporazuma o jamstvu, sklenjenega s Komisijo, v skladu s členom 10.

3. Sorazmerni delež prispevka zadevne države članice (razdelitveni ključ) k znesku iz odstavka 1 ustreza sorazmernemu deležu te države članice glede na skupni bruto nacionalni dohodek Unije, kot izhaja iz poglavja splošnih prihodkov proračuna za leto 2022, del A („Financiranje letnega proračuna Unije, uvod“), razpredelnica 4, stolpec (1), kot je določeno v splošnem proračunu Unije za proračunsko leto 2022, dokončno sprejetem 24. novembra 2021 (13).

4. Jamstva posamezne države članice začnejo veljati z datumom začetka veljavnosti sporazuma o jamstvu iz člena 10 med Komisijo in zadevno državo članico.

Člen 10

Sporazumi o jamstvu

Komisija sklene sporazum o jamstvu z vsako državo članico, ki zagotovi jamstvo iz člena 9. Ta sporazum določa pravila v zvezi z jamstvom, ki so enaka za vse države članice, kar vključuje zlasti:

(a)

določbe glede obveznosti držav članic, da izpolnijo zahtevo Komisije za unovčitev jamstev v zvezi s kritima makrofinančnima pomočema, potem ko so bili ali bodo v celoti počrpani celotni zneski prvotnih ali naknadno dopolnjenih rezervacij, oblikovanih v skupnem skladu za rezervacije za finančne obveznosti v zvezi s kritima makrofinančnima pomočema;

(b)	določbe, ki zagotavljajo, da se unovčitve jamstev izvedejo sorazmerno ob uporabi razdelitvenega ključa iz člena 9(3);

(c)

določbe, ki zagotavljajo, da bo na podlagi unovčitve jamstva Unija zmožna odplačati sredstva, izposojena v skladu s členom 1(2) na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij, če Ukrajina dolgov ne plača, kar vključuje primere sprememb časovnega razporeda plačil iz kakršnega koli razloga in pričakovana neplačila;

(d)	določbe, ki zagotavljajo, da se lahko unovčitev jamstev uporabi za dopolnitev skupnega sklada za rezervacije za oblikovanje rezervacij, kadar so bile črpane v zvezi s kritima makrofinančnima pomočema;

(e)	določbe, ki zagotavljajo, da država članica, ki ni izpolnila zahteve po unovčitvi, ostane zavezana, da jo izpolni;

(f)	določbe v zvezi s plačilnimi pogoji.

Oddelek 2

Oblikovanje rezervacij za kriti makrofinančni pomoči in nekatere finančne obveznosti v okviru zunanjega mandata EIB v Ukrajini

Člen 11

Oblikovanje rezervacij za kriti makrofinančni pomoči

1. Za kriti makrofinančni pomoči se namesto splošnega pravila iz člena 31(5), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/947 uporablja stopnja rezervacij v višini 70 %. Vendar se stopnja rezervacij, vplačanih v skupni sklad za rezervacije, brez poseganja v člen 10, točka (a), tega sklepa, ohrani na 9 % neporavnanih obveznosti iz kritih makrofinančnih pomoči oziroma se na to raven dopolni, če se sredstva počrpajo, dokler se jamstva iz člena 9 ne počrpajo v celoti.

2. Zneski, ki izhajajo iz unovčitev jamstev iz člena 9, so zunanji namenski prejemki za plačilo finančnih obveznosti iz naslova kritih makrofinančnih pomoči in plačil v skupni sklad za rezervacije v skladu s členom 21(2), točka (a)(ii), finančne uredbe.

3. Z odstopanjem od člena 211(1), prvi pododstavek, drugi stavek, finančne uredbe se znesek jamstev iz člena 9(1) vključi v znesek odobrene finančne obveznosti. Z odstopanjem od člena 211(4), drugi pododstavek, finančne uredbe se zneski rezervacij iz odstavka 2 tega člena upoštevajo pri izračunu rezervacij, ki izhajajo iz stopnje rezervacij za kriti makrofinančni pomoči.

4. Z odstopanjem od člena 211(4), točka (c), finančne uredbe zneski, izterjani od Ukrajine v zvezi s kritima makrofinančnima pomočema, ne prispevajo k oblikovanju rezervacij do zneska unovčitev jamstva, ki so ga poravnale države članice v skladu s členom 10, točka (a), tega sklepa. Ti zneski se tem državam članicam povrnejo.

Člen 12

Okrepitev oblikovanja rezervacij za nekatere finančne obveznosti v Ukrajini, za katere je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU

1. Z odstopanjem od člena 31(8), tretji stavek, Uredbe (EU) 2021/947 se 70-odstotna stopnja rezervacij uporablja za zneske posojil, izplačanih po 15. juliju 2022 v okviru operacij financiranja Evropske investicijske banke (EIB) v Ukrajini, ki jih je podpisala EIB pred 31. decembrom 2021 in za katere jamči Unija v skladu s Sklepom št. 466/2014/EU (v nadaljnjem besedilu: krite finančne obveznosti v okviru zunanjega mandata EIB v Ukrajini), ter se uporabljajo členi 211, 212 in 213 finančne uredbe ob upoštevanju členov 13 in 14 tega sklepa.

2. Za namene člena 211(1), drugi pododstavek, finančne uredbe oblikovanje rezervacij do 31. decembra 2027 doseže raven, ki ustreza stopnji rezervacij, ki se uporablja za skupni znesek neporavnanih obveznosti iz kritih finančnih obveznosti v okviru zunanjega mandata EIB v Ukrajini.

Člen 13

Ocena ustreznosti stopnje rezervacij in postopek pregleda

1. Komisija vsakih šest mesecev, z začetkom 30. junija 2023, in kadar koli ugotovi, da je to potrebno zaradi drugih razlogov ali dogodkov, oceni, ali obstajajo novi dogodki, ki bi lahko trajno in znatno vplivali na ustreznost stopnje rezervacij, vključno s stopnjo vplačanih rezervacij iz členov 11 in 12. Komisija zlasti ugotovi prisotnost trajnih znatnih sprememb v profilu kreditnega tveganja teh izpostavljenosti z uporabo podatkov iz obdobja vsaj dveh let.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 16 za spremembo členov 11 in 12, da se prilagodi stopnja rezervacij, zlasti da se upoštevajo dogodki iz odstavka 1.

Člen 14

Oblikovanje rezervacij v skupnem skladu za rezervacije

1. Namesto splošnega pravila, določenega v členu 31(6) Uredbe (EU) 2021/947, se finančna obveznost iz kritih makrofinančnih pomoči krije ločeno od drugih finančnih obveznosti v okviru jamstva za zunanje delovanje, rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije za kriti makrofinančni pomoči, pa se uporabljajo izključno za finančne obveznosti na podlagi kritih makrofinančnih pomoči.

Namesto splošnega pravila, določenega v členu 31(8) Uredbe (EU) 2021/947, se finančna obveznost iz kritih finančnih obveznosti v okviru zunanjega mandata EIB v Ukrajini krije ločeno od drugih finančnih obveznosti v okviru Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije za krite finančne obveznosti v okviru zunanjega mandata EIB v Ukrajini, pa se uporabljajo izključno za finančne obveznosti na podlagi kritih makrofinančnih pomoči.

2. Z odstopanjem od člena 213 finančne uredbe se dejanska stopnja rezervacij ne uporablja za rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije v zvezi s kritima makrofinančnima pomočema in kritimi finančnimi obveznostmi v okviru zunanjega mandata EIB v Ukrajini.

3. Z odstopanjem od člena 213(4), točka (a), finančne uredbe je vsak presežek rezervacij iz člena 12(2) tega sklepa zunanji namenski prejemek v smislu člena 21(5) finančne uredbe za program zunanje pomoči, katerega upravičenka je Ukrajina.

POGLAVJE III

SKUPNE DOLOČBE

Člen 15

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 23. septembra 2022.

3. Prenos pooblastila iz člena 13(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17

Letno poročilo

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži oceno o izvajanju poglavja I tega sklepa v predhodnem letu v okviru svojega letnega poročila. V tem poročilu se:

(a)	oceni napredek, dosežen pri izvajanju izredne makrofinančne pomoči Unije;

(b)	ocenijo gospodarske razmere in obeti za Ukrajino ter izvajanje zahtev in pogojev iz člena 3(1) in (2);

(c)	navede povezava med zahtevami in pogoji, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočim makrofinančnim položajem Ukrajine ter odločitvami Komisije o sprostitvi obrokov izredne makrofinančne pomoči Unije.

2. Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja razpoložljivosti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov izredne makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

POGLAVJE IV

SPREMEMBI SKLEPA (EU) 2022/1201 IN KONČNA DOLOČBA

Člen 18

Spremembi Sklepa (EU) 2022/1201

Sklep (EU) 2022/1201 se spremeni:

(1)

v členu 1(2) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Skupna zapadlost posojil iz odstavka 1 in na podlagi Sklepa (EU) 2022/1628 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) v povprečju ne sme presegati 25 let.

(*1) Sklep (EU) 2022/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. septembra 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini z okrepitvijo skupnega sklada za rezervacije z jamstvi držav članic in posebnimi rezervacijami za nekatere finančne obveznosti v zvezi z Ukrajino, za katere je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, ter o spremembi Sklepa (EU) 2022/1201 (UL L 245, 21.9.2022, str. 1).“;"

(2)	člen 7 se črta.

Člen 19

Končna določba

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 20. septembra 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. septembra 2022.

(2) Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (UL L 161, 29.5.2014, str. 3).

(3) Sklep (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. februarja 2022 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 55, 28.2.2022, str. 4).

(4) Sklep (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 186, 13.7.2022, str. 1).

(5) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7) Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(8) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

(9) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(10) Sklep št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (UL L 135, 8.5.2014, str. 1).

(11) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(12) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(13) UL L 45, 24.2.2022.

22.9.2022

Uradni list Evropske unije

L 245/14

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1629

z dne 21. septembra 2022

o vzpostavitvi ukrepov za zadrževanje Ceratocystis platani (J.M. Walter) Engelbr. & T.C. Harr. na nekaterih razmejenih območjih

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točki (d) in (e), ter člena 28(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 (2) v delu B Priloge II določa seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, za katere je znano, da so navzoči na ozemlju Unije.

(2)

Ceratocystis platani (J.M. Walter) Engelbr. & T.C. Harr. (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem) je vključen na navedeni seznam, saj je znano, da je navzoč na nekaterih delih ozemlja Unije in pomembno vpliva na rastline Platanus L. (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline) in na les rastlin Platanus L. (v nadaljnjem besedilu: zadevni les), ki so glavni gostitelj navedenega škodljivega organizma.

(3)	Preiskave, izvedene na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2016/2031, kažejo, da izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma na nekaterih razmejenih območjih ni več mogoče.

(4)

Zato bi bilo treba določiti ukrepe za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma na navedenih razmejenih območjih, sestavljenih iz okuženih območij in varovalnih pasov. Navedeni ukrepi bi morali biti v skladu z razpoložljivimi tehničnimi in znanstvenimi dokazi o zadevnih rastlinah in zadevnem lesu.

(5)	Pristojni organi bi morali ozaveščati javnost, da bi zagotovili, da so širša javnost in izvajalci poslovnih dejavnosti, ki jih zadevajo ukrepi zadrževanja na razmejenih območjih, seznanjeni z uporabljenimi ukrepi in določitvijo razmejenih območij v ta namen.

(6)	Če pa se zadevni škodljivi organizem odkrije v varovalnem pasu okrog okuženega območja, za katerega veljajo ukrepi za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma, bi moral pristojni organ na podlagi te nove ugotovitve vzpostaviti novo razmejeno območje, na katerem se izvaja izkoreninjenje.

(7)

Izvesti bi bilo treba letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, kot so določene v členu 22 Uredbe (EU) 2016/2031 in v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1231 (3), da se zagotovi zgodnje ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na območjih ozemlja Unije, na katerih navzočnost zadevnega škodljivega organizma ni znana. Navedene preiskave bi morale temeljiti na informativni karti za preiskavo zadevnega škodljivega organizma, ki jo je objavila Evropska agencija za varnost hrane, saj upošteva najnovejši znanstveni in tehnični napredek.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Uredba vzpostavlja ukrepe za zadrževanje Ceratocystis platani (J.M. Walter) Engelbr. & T.C. Harr. na razmejenih območjih, kjer izkoreninjenje ni mogoče.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Ceratocystis platani (J.M. Walter) Engelbr. & T.C. Harr.;

(2)	„zadevne rastline“ pomenijo rastline rodu Platanus L., razen semen;

(3)	„zadevni les“ pomeni les rastlin rodu Platanus L.;

(4)	„razmejeno območje za zadrževanje“ pomeni območje iz Priloge I, na katerem zadevnega škodljivega organizma ni mogoče izkoreniniti;

(5)	„informativna karta za preiskavo škodljivega organizma“ pomeni „Informativno karto za preiskavo škodljivega organizma Ceratocysis platani“ (4) Evropske agencije za varnost hrane.

Člen 3

Vzpostavitev razmejenih območij za zadrževanje

Pristojni organi vzpostavijo razmejena območja za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma, ki jih sestavljajo okuženo območje in varovalni pas širine vsaj 1 km, ki obdaja okuženo območje.

Člen 4

Ukrepi na razmejenih območjih za zadrževanje

1. Na okuženih območjih pristojni organi zagotovijo:

(a)

odstranitev zadevnih rastlin in zadevnega lesa, okuženih z zadevnim škodljivim organizmom, pred naslednjo rastno sezono, pri čemer izvajajo ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja zadevnega škodljivega organizma s štori, žagovino, lesnimi deli in ostanki zemlje na mestu sečnje ter zagotovijo njihovo uničenje v ustreznih obratih za tretiranje;

(b)

prepoved premika zadevnega lesa, pridobljenega z odstranitvijo zadevnih rastlin, okuženih z zadevnim škodljivim organizmom, z okuženega območja, razen v primerih, ko:

(i)	na okuženem območju ni na voljo ustreznega obrata za tretiranje;

(ii)	se tretiranje izvede v najbližjem obratu za tretiranje zunaj okuženega območja, v katerem je mogoče izvesti tako tretiranje, in

(iii)

prevoz poteka pod uradnim nadzorom pristojnih organov in v zaprtih vozilih, ki preprečujejo razsutje zadevnega lesa in širjenje škodljivega organizma;

(c)	prepoved sajenja zadevnih rastlin na zadevnih okuženih območjih, razen tistih, za katere je znano, da so odporne proti zadevnemu škodljivemu organizmu;

(d)	prepoved odstranjevanja in prevoza zemlje z okuženega območja na druga območja, razen če je bilo izvedeno ustrezno predhodno tretiranje za zagotovitev odsotnosti zadevnega škodljivega organizma;

(e)	čiščenje in razkuževanje orodij za obrezovanje in mehanizacije pred stikom in po stiku z zadevnimi rastlinami ali njihovo zemljo ter

(f)	tretiranje v primeru obrezovanja zadevnih rastlin z ustreznim preventivnim tretiranjem ran, ki jih povzroči obrezovanje.

2. Na varovalnih pasovih pristojni organi zagotovijo:

(a)	prepoved sajenja zadevnih rastlin v varovalnih pasovih, razen tistih, za katere je znano, da so odporne proti zadevnemu škodljivemu organizmu;

(b)	čiščenje in razkuževanje orodij za obrezovanje in mehanizacije pred stikom in po stiku z zadevnimi rastlinami ali njihovo zemljo ali z zadevnim lesom ter

(c)	tretiranje v primeru obrezovanja zadevnih rastlin z ustreznim preventivnim tretiranjem ran, ki jih povzroči obrezovanje.

3. Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma v varovalnem pasu uradno potrjena, se uporabljata člena 17 in 18 Uredbe (EU) 2016/2031.

4. Pristojni organi na razmejenih območjih za zadrževanje ozaveščajo javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja zunaj navedenih območij.

Pristojni organi širšo javnost in zadevne izvajalce poslovnih dejavnosti obveščajo o določitvi razmejenega območja za zadrževanje.

Člen 5

Preiskave

1. Pristojni organi izvajajo preiskave v skladu z odstavkoma 2 in 3 ob upoštevanju informacij iz informativne karte za preiskavo škodljivega organizma.

2. Pristojni organi izvajajo letne preiskave na podlagi tveganja za navzočnost zadevnega škodljivega organizma na območjih ozemlja Unije, na katerih navzočnost zadevnega škodljivega organizma ni znana, vendar bi se ta tam lahko ustalil.

3. Pristojni organi v varovalnih pasovih razmejenih območij za zadrževanje izvajajo letne preiskave iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2016/2031 za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma.

Te preiskave vključujejo:

(a)	vizualne preglede zadevnih rastlin za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in

(b)	v primeru suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma vzorčenje in testiranje.

Navedene preiskave so intenzivnejše od preiskav iz odstavka 2, z večjim številom vizualnih pregledov ter po potrebi vzorčenj in testiranj.

Člen 6

Poročanje

Države članice vsako leto do 30. aprila Komisiji in drugim državam članicam predložijo rezultate preiskav, izvedenih v predhodnem koledarskem letu, na podlagi:

(a)	člena 5(2) te uredbe z uporabo ene od predlog iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1231;

(b)	člena 5(3) te uredbe z uporabo ene od predlog iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. septembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1231 z dne 27. avgusta 2020 o obliki in navodilih za letna poročila o rezultatih preiskav ter o obliki večletnih programov preiskav in praktičnih ureditvah iz člena 22 oziroma člena 23 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 280, 28.8.2020, str. 1).

(4) Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma Ceratocysis platani. Povezana objava EFSA 2021:EN-6822, doi:10.2903/sp.efsa.2021.EN-6822. Na voljo na spletu: https://arcg.is/15CyXW.

PRILOGA I

Seznam razmejenih območij za zadrževanje iz člena 2

Francija

Številka/ime razmejenega območja (RO)

Območje RO

Regija

Občine ali druge upravne/geografske razmejitve

1.	Canal du Midi in Canal de la Robine

Okuženo območje

Aude (11)

100 m na vsaki strani kanala v naslednjih občinah: Alzonne; Argeliers; Argens-Minervois; Azille; Blomac; Bram; Carcassonne; Castelnaudary; Caux-et-Sauzens; Ginestas; Homps; La Redorte; Lasbordes; Marseillette; Mirepeisset; Montréal; Moussan; Narbonne; Ouveillan; Paraza; Pexiora; Pezens; Puichéric; Roubia; Saint-Martin-Lalande; Saint-Nazaire-d’Aude; Sainte-Eulalie; Sallèle d’Aude; Trèbes; Ventenac-en-Minervois; Villalier; Villedubert; Villemoustaussou; Villepinte; Villesèquelande

Hérault (34)

100 m na vsaki strani kanala v naslednjih občinah: Agde; Béziers; Capestang; Cers; Colombiers; Cruzy; Nissan-lez-Ensérune; Olonzac; Poilhes; Portiragnes; Quarante; Vias; Villeneuve-les-Béziers

Varovalni pas

Aude (11)

1 km okoli okuženega območja v naslednjih občinah: Alzonne; Argeliers; Argens-Minervois; Arzens; Azille; Badens; Bages; Baraigne; Barbaira; Berriac; Blomac; Bouilhonnac; Bram; Canet; Capendu; Carcassonne; Castelnau d’Aude; Castelnaudary; Caux-et-Sauzens; Conques sur Orbiel; Cuxac d’Aude; Floure; Fonties d’Aude; Ginestas; Gruissan; Homps; La Redorte; Labastide-d-Anjou; Lasbordes; Lézignan Corbières; Marseillette; Mas-saintes-Puelles; Mirepeisset; Mireval Lauragais; Montferrand; Montréal; Moussan; Narbonne; Ouveillan; Paraza; Pennautier; Pexiora; Peyriac de Mer; Pezens; Port-la-Nouvelle; Puichéric; Raissac d’Aude; Roquecourbe Minervois; Roubia; Rustiques; Saint-Couat d’Aude; Sainte-Eulalie; Sainte-Valière; Saint-Marcel sur Aude; Saint-Martin-Lalande; Saint-Nazaire-d’Aude; Sallèle d’Aude; Sigean; Tourouzelle; Trèbes; Ventenac Cabardès; Ventenac-en-Minervois; Villalier; Villedubert; Villemoustaussou; Villepinte; Villesèquelande

Hérault (34)

1 km okoli okuženega območja v naslednjih občinah: Agde; Béziers; Capestang; Cers; Colombiers; Cruzy; Marseillan; Montady; Montels; Montouliers; Nissan-lez-Ensérune; Olonzac; Poilhes; Portiragnes; Quarante; Sauvian; Sérignan; Vias; Villeneuve-les-Béziers

2.	Adour s pritoki

Okuženo območje

Hautes-Pyrénées (65)

Andrest; Ansost; Artagnan; Aureilhan; Aurensan; Auriébat; Barbachen; Bazet; Bazillac; Bordères-sur-l’Échez; Bours; Caixon; Camalès; Escondeaux; Estirac; Gayan; Gensac; Horgues; Lafitole; Lagarde; Laloubère; Larreule; Liac; Marsac; Maubourguet; Monfaucon; Nouilhan; Odos; Oursbelille; Pujo; Rabastens-de-Bigorre; Saint-Lézer; Sarniguet; Sarriac-Bigorre; Sauveterre; Ségalas; Séméac; Siarrouy; Sombrun; Soues; Talazac; Tarbes; Tostat; Ugnouas; Vic-en-Bigorre; Villenave-près-Marsac

Gers (32)

Haget

Varovalni pas

Hautes-Pyrénées (65)

Castelnau-Rivière-Basse; Caussade-Rivière; Hères; Labatut-Rivière; Villefranque

1 km okoli okuženega območja v naslednjih občinah: Barbazan-Debat; Boulin; Buzon; Castéra-Lou; Chis; Dours; Ibos; Juillan; Lacassagne; Lahitte-Toupières; Lascazères; Lescurry; Louey; Momères; Mingot; Orleix; Orois; Pintac; Saint-Martin; Salles-Adour; Sanous; Sarrouilles; Tarasteix

Gers (32)

Armentieux; Jû-Belloc; Ladevèze-Ville; Tieste-Uragnoux

1 km okoli okuženega območja v naslednjih občinah: Beccas; Betplan; Cazeaux-Villecomtal; Malabat; Marciac; Montégut-Arros; Saint-Justin; Sembouès; Villecomtal-Sur-Arros

Pyrénées-Atlantique (regija Nova Akvitanija)

1 km okoli okuženega območja v naslednjih občinah: Castéide-Doat; Labatut; Lamayou; Moncaup; Montaner; Monségur

3.	Vaucluse/Bouches-du-Rhône/Var

Okuženo območje

Bouches du Rhône (13)

Aix-en-Provence; Allauch; Arles; Aubagne; Auriol; Barbentane; Berre-l’Etang; Cabannes; Cadolive; Carry-le-Rouet; Ceyreste; Châteaurenard; Cornillon-Confoux; Cuges-les-Pins; Eygalières; Eyguières; Eyragues; Fuveau; Gémenos; Gignac-la-Nerthe; Grans; Graveson; Gréasque; Istres; Jouques; La Bouilladisse; La Ciotat; La Destrousse; La Fare-les-Oliviers; La Penne-sur-Huveaune; Lamanon; Lambesc; Le Tholonet; Les Pennes-Mirabeau; Maillane; Mallemort; Marignane; Marseille; Martigues; Mas-Blanc-des-Alpilles; Maussane-les-Alpilles; Meyrargues; Meyreuil; Mollégès; Mouriès; Noves; Orgon; Pélissanne; Peyrolles-en-Provence; Plan-de-Cuques; Plan-d’Orgon; Port-de-Bouc; Port-Saint-Louis-du-Rhône; Puyloubier; Rognonas; Roquevaire; Saint-Andiol; Saint-Chamas; Saint-Etienne-du-Grès; Saint-Martin-de-Crau; Saint-Rémy-de-Provence; Saint-Victoret; Salon-de-Provence; Sénas; Simiane-Collongue; Tarascon; Trets; Velaux; Venelles; Ventabren; Verquiéres; Vitrolles

Var (83)

Cogolin; Draguignan; Hyères; La Garde; La Londe-les-Maures; La Seyne-sur-Mer; Le Beausset; Le Luc; Les Arcs; Pignans; Saint-Cyr-sur-Mer; Saint-Maximin-la-Sainte-Baume; Saint-Tropez; Saint-Zacharie; Toulon

Vaucluse (84)

Althen-des-Paluds; Apt; Avignon; Beaumes-de-Venise; Bédarrides; Bonnieux; Cadenet; Caderousse; Camaret-sur-Aigues; Carpentras; Caumont-sur-Durance; Cavaillon; Châteauneuf-de-Gadagne; Châteauneuf-du-Pape; Courthézon; Entraigues-sur-la-Sorgue; Fontaine-se-Vaucluse; Gargas; Gignac; Gigondas; Gordes; Goult; Jonquerettes; Jonquières; La Tour-d’Aigues; Lagnes; Lapalud; Lauris; Le Pontet; Le Thor; L’Isle-sur-la-Sorgue; Loriol-du-Comtat; Lourmarin; Malaucène; Mazan; Mérindol; Modène; Mondragon; Monteux; Morières-lès-Avignon; Oppède; Orange; Pernes-les-Fontaines; Pertuis; Piolenc; Robion; Saignon; Saint-Didier; Saint-Saturnin-lès-Apt; Saint-Saturnin-lès-Avignon; Sarrians; Saumane-de-Vaucluse; Sorgues; Travaillan; Vedène; Velleron; Venasque; Villelaure; Violes

Varovalni pas

Bouches du Rhône (13)

Alleins; Aureille; Aurons; Beaurecueil; Belcodène; Bouc-Bel-Air; Boulbon; Cabriès; Carnoux-en-Provence; Cassis; Charleval; Châteauneuf-le-Rouge; Châteauneuf-les-Martigues; Coudoux; Eguilles; Ensuès-la-Redonne; Fontvieille; Fos-sur-Mer; Gardanne; La Barben; La Roque-d’Anthéron; Lançon-Provence; Le Puy-Sainte-Réparade; Le Rove; Les Baux-de-Provence; Mimet; Miramas; Paradou; Peynier; Peypin; Rognac; Rognes; Roquefort-la-Bédoule; Rousset; Saint-Antonin-sur-Bayon; Saint-Cannat; Saintes-Maries-de-la-Mer; Saint-Estève-Janson; Saint-Marc-Jaumegarde; Saint-Mitre-les-Remparts; Saint-Paul-lès-Durance; Saint-Pierre-de-Mézoargues; Saint-Savournin; Sausset-les-Pins; Septèmes-les-Vallons; Vauvenargues; Vernègues

Var (83)

Ampus; Bandol; Besse-sur-Issole; Bormes-les-Mimosas; Bras; Brue-Auriac; Cabasse; Carnoules; Carqueiranne; Cavalaire-sur-Mer; Châteaudouble; Collobrières; Evenos; Figanières; Flassans-sur-Issole; Flayosc; Gassin; Gonfaron; Grimaud; La Cadiere-d’Azur; La Crau; La Croix-Valmer; La Farlède; La Mole; La Motte; La Valette-du-Var; Le Cannet-des-Maures; Le Castellet; Le Muy; Le Pradet; Le Revest-les-Eaux; Le Thoronet; Les Mayons; Lorgues; Nans-les-Pins; Ollières; Ollioules; Pierrefeu-du-Var; Plan-d’Aups-Sainte-Baume; Pourcieux; Pourrières; Puget-Ville; Ramatuelle; Rians; Riboux; Rougiers; Sainte-Maxime; Saint-Mandrier-sur-Mer; Sanary-sur-Mer; Seillons-Source-d’Argens; Signes; Six-Fours-les-Plages; Taradeau; Tourves; Trans-en-Provence; Vidauban

Vaucluse (84)

Ansouis; Aubignan; Auribeau; Beaumettes; Beaumont-de-Pertuis; Beaumont-du-Ventoux; Bedoin; Blauvac; Bollène; Buoux; Cabrieres-d’Avignon; Cairanne; Caromb; Caseneuve; Castellet; Cheval-Blanc; Crestet; Crillon-le-Brave; Cucuron; Entrechaux; Grambois; Joucas; La Bastidonne; La Motte-d’Aigues; La Roque-Alric; La Roque-sur-Pernes; Lacoste; Lafare; Lagarde-d’Apt; Lamotte-du-Rhône; Le Barroux; Le Beaucet; Lioux; Malemort-du-Comtat; Maubec; Ménerbes; Méthamis; Mirabeau; Mormoiron; Mornas; Murs; Puget; Puyvert; Rasteau; Roussillon; Rustrel; Sablet; Saint-Christol; Sainte-Cécile-les-Vignes; Saint-Hippolyte-le-Graveyron; Saint-Léger-du-Ventoux; Saint-Martin-de-Castillon; Saint-Martin-de-la-Brasque; Saint-Pantaléon; Saint-Pierre-de-Vassols; Sannes; Sault; Seguret; Sérignan-du-Comtat; Sivergues; Suzette; Taillades; Uchaux; Vacqueyras; Vaison-la-Romaine; Vaugines; Viens; Villars

Alpes-de-Haute-Provence (04)

Simiane-la-Rotonde

Ardèche (07)

Bourg-Saint-Andéol; Saint-Just-d’Ardèche; Saint-Marcel-d’Ardèche

Drôme (26)

Mollans-sur-Ouvèze; Pierrelatte; Rochegude; Saint-Paul-Trois-Châteaux; Suze-la-Rousse

Gard (30)

Aramon; Beaucaire; Chusclan; Codolet; Fourques; Laudun-l’Ardoise; Les Angles; Montfaucon; Pont-Saint-Esprit; Roquemaure; Saint-Alexandre; Saint-Etienne-des-Sorts; Saint-Geniès-de-Comolas; Saint-Gilles; Sauveterre; Vallabrègues; Vénéjan; Villeneuve-lès-Avignon

PRILOGA II

Predlogi za poročanje o rezultatih letnih preiskav, izvedenih na podlagi člena 6(b)

DEL A

1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav

2. Navodila za izpolnjevanje predloge

Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu B te priloge ne izpolni.

Za stolpec 1:

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2:

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3:

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4:

Navedite pristop: zadrževanje (Z). Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5:

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: okuženo območje (OO) ali varovalni pas (VP). Kadar je to ustrezno, navedite območje VP, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6:

Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišča, namakalno omrežje in prispevno območje itn.);

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebni prostor, ki ni rastlinjak; 3.3 javni prostor, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7:

Navedite območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivega(-ih) organizma(-ov), navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 8:

Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo (izberite izmed območij iz stolpca 7).

Za stolpec 9:

Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera.

Za stolpec 10:

Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.

Za stolpec 11:

Navedite mesece leta, v katerem je bila izvedena preiskava.

Za stolpec 12:

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“

Za stolpca 13in 14:

Navedite rezultate in po potrebi razpoložljive informacije v ustreznih stolpcih. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec) ni bil pridobljen noben rezultat.

Za stolpec 15:

Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v varovalnem pasu. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 16 („Opombe“).

DEL B

1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi

2. Navodila za izpolnjevanje predloge

Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu A te priloge ne izpolni.

Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

—	ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda,

—	metodo za ugotavljanje navzočnosti in občutljivost metode,

—

dejavnik(-e) tveganja, pri čemer navedite stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleže populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec 1:

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2:

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3:

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4:

Navedite pristop: zadrževanje (Z). Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5:

Za stolpec 6:

Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebni prostor, ki ni rastlinjak; 3.3 javni prostor, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7:

Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

Za stolpec 8:

Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst/rodov in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itn. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, primarne proizvode, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov.

Za stolpec 9:

Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi določi za epidemiološko enoto. Lahko gre za regije skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbiro je treba utemeljiti v osnovnih predpostavkah.

Za stolpec 10:

Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

Za stolpec 11:

Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

Za stolpec 12:

„Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 13:

Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite potrebno število vrstic. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije.

Za stolpec B:

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode za ugotavljanje navzočnosti“.

Za stolpec 18:

Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 21:

Navedite število vzorcev, ki so bili pozitivni ali negativni, ali vzorcev, ki niso določeni. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec itn.) ni bil pridobljen noben rezultat.

Za stolpec 22:

Za stolpec 23:

Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM 31). Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 24:

Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo za ugotavljanje navzočnosti je običajno določena vrednost 1 %.

22.9.2022

Uradni list Evropske unije

L 245/27

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1630

z dne 21. septembra 2022

o vzpostavitvi ukrepov za zadrževanje fitoplazme Grapevine flavescence dorée na nekaterih razmejenih območjih

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 (2) v delu B Priloge II določa seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, za katere je znano, da so navzoči na ozemlju Unije.

(2)

Fitoplazma Grapevine flavescence dorée (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem) je vključena na navedeni seznam, saj je znano, da je navzoča na nekaterih delih ozemlja Unije in pomembno vpliva na gojenje rastlin Vitis L. (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline), ki so glavni gostitelj navedenega škodljivega organizma.

(3)

Scaphoideus titanus Ball (v nadaljnjem besedilu: zadevni vektor) je bil identificiran kot učinkovit vektor zadevnega škodljivega organizma. Ta vektor ima pomembno vlogo pri ustalitvi in nadaljnjem širjenju fitoplazme Grapevine flavescence dorée (3) na ozemlju Unije, zato bi bilo treba določiti ukrepe za njegovo identifikacijo in zatiranje.

(4)	Preiskave, izvedene na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2016/2031, kažejo, da izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma na nekaterih razmejenih območjih ni več mogoče.

(5)

Zato bi bilo treba določiti ukrepe za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma na navedenih razmejenih območjih, sestavljenih iz okuženih območij in varovalnih pasov. Navedeni ukrepi bi morali vključevati uničenje in odstranitev okuženih zadevnih rastlin ter uporabo ustreznih tretiranj, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije.

(6)	Pristojni organi bi morali ozaveščati javnost, da bi zagotovili, da so širša javnost in izvajalci poslovnih dejavnosti, ki jih zadevajo ukrepi zadrževanja na razmejenih območjih, seznanjeni z uporabljenimi ukrepi in razmejitvijo razmejenih območij v ta namen.

(7)	Če pa se zadevni škodljivi organizem odkrije v varovalnem pasu okrog okuženega območja, za katerega veljajo ukrepi za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma, bi moral pristojni organ na podlagi te nove ugotovitve vzpostaviti novo razmejeno območje, na katerem se izvaja izkoreninjenje.

(8)

Izvesti bi bilo treba letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in zadevnega vektorja, kot so določene v členu 22 Uredbe (EU) 2016/2031 in v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1231 (4), da se zagotovi zgodnje ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na območjih ozemlja Unije, na katerih navzočnost zadevnega škodljivega organizma ni znana. Navedene preiskave bi morale temeljiti na informativni karti za preiskavo zadevnega škodljivega organizma in njegovega vektorja, ki jo je objavila Evropska agencija za varnost hrane, saj upošteva najnovejši znanstveni in tehnični napredek.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za zadrževanje fitoplazme Grapevine flavescence dorée na razmejenih območjih, kjer izkoreninjenje ni mogoče.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„zadevni škodljivi organizem“ pomeni fitoplazmo Grapevine flavescence dorée;

(2)	„zadevne rastline“ pomenijo rastline Vitis L., razen plodov in semen;

(3)	„zadevni vektor“ pomeni Scaphoideus titanus Ball;

(4)	„razmejeno območje za zadrževanje“ pomeni območje iz Priloge I, na katerem zadevnega škodljivega organizma ni mogoče izkoreniniti;

(5)	„informativna karta za preiskavo škodljivega organizma“ pomeni „Informativno karto za preiskavo škodljivega organizma fitoplazme Flavescence dorée in njegovega vektorja Scaphoideus titanus“ (5) Evropske agencije za varnost hrane.

Člen 3

Vzpostavitev razmejenih območij za zadrževanje

Pristojni organi vzpostavijo razmejena območja za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma, ki jih sestavljata okuženo območje in varovalni pas širine vsaj 2,5 km, ki obdaja okuženo območje.

Člen 4

Ukrepi na razmejenih območjih za zadrževanje

1. Na okuženih območjih pristojni organi zagotovijo, da se sprejmejo naslednji ukrepi:

(a)	odstranitev in uničenje zadevnih rastlin, pri katerih je bila ugotovljena okužba z zadevnim škodljivim organizmom, takoj, ko je mogoče, in najpozneje pred začetkom naslednje rastne sezone;

(b)	uporaba ustreznih tretiranj za zatiranje zadevnega vektorja.

2. V varovalnih pasovih pristojni organi v primeru navzočnosti zadevnega vektorja zagotovijo uporabo ustreznih tretiranj za zatiranje zadevnega vektorja.

Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma na zadevni rastlini v varovalnem pasu uradno potrjena, se uporabljata člena 17 in 18 Uredbe (EU) 2016/2031.

3. Pristojni organi na razmejenih območjih za zadrževanje ozaveščajo javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja zunaj navedenih območij.

Pristojni organi obveščajo širšo javnost in zadevne izvajalce poslovnih dejavnosti o določitvi razmejenega območja za zadrževanje.

Člen 5

Preiskave

1. Pristojni organi izvajajo preiskave v skladu z odstavkoma 2 in 3 ob upoštevanju informacij iz informativne karte za preiskavo škodljivega organizma.

2. Pristojni organi izvajajo letne preiskave na podlagi tveganja za navzočnost zadevnega škodljivega organizma in zadevnega vektorja na območjih ozemlja Unije, na katerih navzočnost zadevnega škodljivega organizma ni znana, vendar bi se ta tam lahko ustalil.

Te preiskave vključujejo:

(a)	vizualne preglede zadevnih rastlin za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma;

(b)	v primeru suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma vzorčenje in testiranje ter

(c)	ustrezne pasti za ugotavljanje navzočnosti zadevnega vektorja.

Navedene preiskave so intenzivnejše od preiskav iz odstavka 2, z večjim številom vizualnih pregledov, ter kjer je primerno, vzorčenj in testiranj.

Člen 6

Poročanje

Države članice vsako leto do 30. aprila Komisiji in drugim državam članicam predložijo rezultate preiskav, izvedenih v predhodnem koledarskem letu na podlagi:

(a)	člena 5(2) te uredbe z uporabo ene od predlog iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1231;

(b)	člena 5(3) te uredbe z uporabo ene od predlog iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. septembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(3) Odbor PLH EFSA (Odbor EFSA za zdravje rastlin), 2014. Znanstveno mnenje o razvrstitvi škodljivega organizma Grapevine flavescence dorée. EFSA Journal 2014;12(10):3851, 31 str. doi:10.2903/j.efsa.2014.3851.

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1231 z dne 27. avgusta 2020 o obliki in navodilih za letna poročila o rezultatih preiskav ter o obliki večletnih programov preiskav in praktičnih ureditvah iz člena 22 oziroma člena 23 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 280, 28.8.2020, str. 1).

(5) Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma fitoplazme Flavescence dorée in njegovega vektorja Scaphoideus titanus. Povezana objava EFSA 2020:EN-1909. 36 pp. doi:10.2903/sp.efsa.2020.EN-1909.

PRILOGA I

Seznami razmejenih območij za zadrževanje iz člena 2

1. Hrvaška

Številka/ime razmejenega območja (RO)

Območje RO

Regija

Občine ali druge upravne/geografske razmejitve

Okuženo območje

Panonska Hrvaška

(Bjelovarsko-bilogorska županija, Virovitiško-podravinska županija, Požeško-slavonska županija, Brodsko-posavinska županija, Osiješko-baranjska županija, Vukovarsko-sremska županija, Karlovška županija, Siško-moslavinska županija)

Katastrske občine

Bedenik, Bjelovar, Bojana, Brezovac, Ciglena, Čazma, Dapci, Diklenica, Draganec, Gornje Plavnice, Kapela, Kobasičari, Kraljevac, Križic, Orovac, Petrička, Podgorci, Pupelica, Ribnjička, Sišćani, Veliko Korenovo, Veliko Trojstvo, Vrtlinska, Zrinski Topolovac;

Borova, Čačinci, Donja Pištana, Duzluk, Kozice, Krajna, Nova Jošava, Pčelić, Podravska Slatina, Sedlarica, Stara Jošava, Šumeđe, Turnašica, Virovitica, Vukosavljevica in

Kutjevo, Mitrovac, Venje;

Cernik, Nova Gradiška, Šumetlica;

Draž, Majar, Trnava, Zmajevac I;

Bapska, Grabovo, Ilok, Lovas, Mohovo, Opatovac, Sotin, Šarengrad, Tovarnik, Vukovar;

Belaj, Bratovanci, Breznik, Brlog Ozaljski, Bubnjarci, Donji Lović, Draganić, Duga Resa 2, Dvorište Vivodinsko, Ferenci, Gršćaki, Ilovac, Jurovo, Lišnica, Lović Prekriški, Mala Švarča, Mrzlo Polje Mrežničko, Oštri Vrh Ozaljski, Ozalj, Police Pirišće, Svetice, Svetičko Hrašće, Vivodina, Vrhovac, Zagradci, Zajačko Selo, Zaluka, Žakanje in

Batina, Gornja Jelenska, Ilova, Katoličko Selišće, Kutina, Popovača, Repušnica, Voloder.

Varovalni pas

Panonska Hrvaška

Katastrske občine

Bačkovica, Bedenička, Berek, Bjelovar-Sredice, Blatnica, Bosiljevo, Bršljanica, Brzaja, Cerina, Cjepidlake, Cremušina, Čađavac, Dapčevica, Daskatica, Dautan, Dereza, Donja Kovačica, Drljanovac, Đurđic, Galovac, Gornja Garešnica, Gornja Kovačica, Gornje Rovišće, Gudovac, Ivanska, Kakinac, Kaniška Iva, Klisa, Klokočevac, Kostanjevac, Kozarevac Račanski, Križ Gornji, Laminac, Lasovac, Lipovčani, Mala Pisanica, Mali Grđevac, Malo Trojstvo, Martinac, Međurača, Miklouš, Mosti, Narta, Nevinac, Nova Rača, Nove Plavnice-Hrgovljani, Obrovnica, Orlovac, Pavlin Kloštar, Pobjenik, PRedavac, Prespa, Prgomelje, Rajić Gudovački, Rašenica, Ravneš, Removac, Rovišće, Ruškovac, Samarica, Sasovac, Severin, Sibenik, Slovinska Kovačica, Sredice Gornje, Srijedska, Stara Plošćica, Stare Plavnice, Šandrovac, Šimljana, Šimljanik, Štefanje, Šušnjara, Tomaš, Topolovica, Trojstveni Markovac, Turčević Polje, Vagovina, Velika Peratovica, Velika Pisanica, Veliki Grđevac, Višnjevac, Vukovje, Zdelice, Zrinska Žabjak, Ždralovi;

Antunovac, Bačevac, Bakić, Bankovci, Bokane, Brezovljani, Budanica, Budrovac, Lukački, Bušetina, Cabuna, Crnac, Ćeralije, Dinjevac, Dobrović, Dolci, Donja Bukovica, Donje Bazije, Donje Kusonje, Donje Predrijevo, Donji Meljani, Duga Međa, Dugo Selo Lukačko, Đuričić, Gaćište, Gornja Bukovica, Gornja Pištana, Gornje Bazje, Gornje Kusonje, Gornje Viljevo, Gornji Miholjac, Grabrovnica, Gradina, Gvozdanska, Hum Varoš, Hum Voćinski, Ivanbrijeg, Jasenaš, Kapan, Kapinci, Kladare, Kokočak, Krasković, Kutovi, Levinovac, Lozan, Lukač, Lukavac, Macute, Mala Črešnjevica, Manastir Orahovica, Medinci, Mikleuš, Miljevci, Naudovac, Nova Bukovica, Obradovci, Orahovica, Orešac, Otrovanec, Paušinci, Pitomača I, Pitomača II, Pivnica, Požari, Pušina, Radosavci, Rezovac, Rijenci, Rogovac, Sladojevci, Slatinski Drenovac, Slatinski Lipovac, Slavonske Bare, Sopje, Stari Gradac, Suha Mlaka, Suhopolje, Špišić Bukovica, Turanovac, Vaška, Velika Črešnjevica, Virovitica-centar, Virovitica-city, Vrneševci, Zdenci;

Bektež, Bjelajci, Cerovac, Ciglenik, Cikote, Doljanovci, Duboka, Grabarje, Gradište, Jakšić, Kaptol, Knežci, Kričke, Kula, Lakušija, Latinovac, Lukač, Podgorje, Poreč, Rogulje, Sesvete, Šnjegavić, Šumetlica, Tominovac, Vetovo, Zarilac;

Adžamovci, Baćin Dol, Banićevac, Bobare, Bodavljaci, Donji Andrijevci, Drežnik, Garčin, Giletinci, Golobrdac, Gorice, Gunjavci, Klokočevik, Kovačevac, Ljupina, Mačkovac, Mašić, Medari, Novo Topolje, Opatovac, Podvrško, Poljane, Prvča, Rešetari, Rogolji, Sičice, Stari Perkovci, Staro Topolje, Šagovina Cernička, Šagovina Mašićka, Širinci, Trnava, Vrbje, Žuberkovac;

Batina, Beljevina, Bokšić, Branjin Vrh, Branjina, Breznica Đakovačka, Dalj, Donja Motičina, Dragotin, Duboševica, Đurđenovac, Feričanci, Gajić, Gašinci, Gazije, Gornja Motičina, Gradac Našički, Hrkanovci Đakovački, Kneževi Vinogradi, Kondrić, Kotlina, Lapovci, Levanjska Varoš, Mandićevac, Musić, Nabrđe, Novi Perkovci, Paučje, Podolje, Pridvorje, Selci Đakovački, Seona, Slatinik Drenjski, Slobodna Vlast, Suza, Svetoblažje, Topolje;

Apševci, Banovci, Berak, Bogdanovci, Borovo, Borovo Naselje, Bršadin, Čakovci, Ilača, Lipovača, Marinci, Mikluševci, Negoslavci, Nijemci, Pačetin, Petrovci, Podgrađe, Srijemske Laze, Stari Jankovci, Svinjarevci, Tompojevci, Trpinja;

Banska Selnica, Barilović, Blatnica Pokupska, Brajakovo Brdo, Brašljevica, Bukovlje, Cerovac Barilovićki, Cerovac Vukmanički, Donje Mekušje, Donje Pokupje, Donji Budački, Donji Skrad, Donji Zvečaj, Gornje Mekušje, Gornje Prilišće, Gornje Stative, Gornji Zvečaj, Griče, Jarče Polje, Jaškovo, Kamensko, Karlovac I, Karlovac II, Kosijersko Selo, Kozalj Vrh, Ladešići, Lipa, Lipnik, Luka Pokupska, Mahično, Maletići, Malinci, Martinski Vrh, Modruš Potok, Mračin, Mrežnički Novaki, Mrzljaki, Novaki Ozaljski, Piščetke, Podbrežje, Pokupje, Pravutina, Rečica, Ribnik, Rosopajnik, Skakavac, Slapno, Sračak, Šišljavić, Tomašnica, Trg, Turanj, Tušilović, Velika Jelsa, Vinski Vrh, Vodena Draga, Vukmanić, Zadobarje, Zagrad, Zorkovac in

Banova Jaruga, Bistrač, Bobovac, Cerje Letovanićko, Crkveni Bok, Čaire, Čigoč, Grabrov Potok, Gračenica, Gušće, Husain, KRaljeva Velika, Kratečko, Krivaj, Kutinica, Lipovljani, Lonja, Ludina, Međurić, Mikleuška, Mužilovčica, Okoli, Osekovo, Pešćenica, Piljenice, Potok, Puska, Ruškovica, Selište, Stremen, Stružec, Stupovača, Svinjičko, Šartovac, Vidrenjak, Vukojevac, Zbjegovača.

Okuženo območje

Jadranska Hrvaška

(Istrska županija)

Katastrske občine

Bačva, Brkač, Brtonigla, Buje, Donja Mirna, Frata, Grožnjan, Kaldir, Karojba, Kaštel, Kaštelir, Kostajnica, Krasica, Kršete, Labinci, Lovrečica, Materada, Motovun, Nova Vas, Novigrad, Petrovija, Savudrija, Sveti Ivan, Sveti Vital, Umag, Višnjan, Vižinada, Završje, Žbandaj.

Varovalni pas

Jadranska Hrvaška

(Istrska županija)

Katastrske občine

Baderna, Beram, Brdo, Čepić, Dračevac, Funtana, Fuškulin, Gradina, Grdoselo, Kašćerga, Kringa, Kršikla, Kuberton, Kućibreg, Lim, Lovreč, Marčenegla, Merišće, Momjan, Mugeba, Muntrilj, Mušalež, Novaki Motovunski, Oprtalj, Pazin, Poreč, Rakotule, Rovinj, Rovinjsko Selo, Senj, Sovinjak, Sovišćina, Šterna, Tar, Tinjan, Triban, Trviž, Vabriga, Varvari, Vrh, Vrsar, Zamask, Zrenj, Zumesk.

Okuženo območje

Severna Hrvaška in Mesto Zagreb

(Medžimurska županija, Varaždinska županija, Koprivniško-križevska županija, Krapinsko-zagorska županija, Zagrebška županija, Mesto Zagreb)

Katastrske občine

Badličan, Bogdanovec, Donji Vidovec, Dragoslavec, Dunjkovec, Gornja Dubrava, Gornji Mihaljevec, Gradiščak, Kotoriba, Lopatinec, Martinuševec, Preseka, Pretetinec, Prhovec, Robadje, Selnica, Slakovec, Stanetinec, Sveta Marija, Sveti Martin na Muri, Sveti Urban, Šenkovec, Štrigova, Štrukovec, Vukanovec, Zasadbreg, Zebanec, Železna Gora;

Babinec, Bednja, Beletinec, Beretinec, Bolfan, Breznica, Butkovec, Cerje Tužno, Čanjevo, Črešnjevo, Čukovec, Donja Višnjica, Donja Voća, Donje Makojišće, Drenovec, Dubrava Križovljanska, Đurinovec, Gornja Višnjica, Gornje Ladanje, Gornji Martijanec, Grana, Hrastovec Toplički, Hrastovsko, Ivanec, Jakopovec, Jalžbet, Jerovec, Kamena Gorica, Kamenica, Kaniža, Kelemen, Klenovnik, Ključ, Kneginec, Lepoglava, Ludbreg, Ljubelj Kalnički, Ljubešćica, Mali Bukovec, Marčan, Natkrižovljan, Novakovec, Očura, Podevčevo, Poljana, Radovan, Remetinec, Rinkovec, Segovina, Sigetec Ludbreški, Sudovec, Sveti Ilija, Svibovec, Šaša, Šćepanje, Tuhovec, Tužno, Varaždin Breg, Varaždinske Toplice, Vidovec, Vinica Breg, Vinično, Vinogradi Ludbreški, Visoko;

Apatovec, Bakovčica, Bočkovec, Bojnikovec, Borje, Botinovac, Budrovac, Carevdar, Cirkvena, Cubinec, Čepelovac, Dijankovec, Donja Brckovčina, Dubovec, Đurđevac II, Đurđic, Erdovec, Finčevec, Fodrovec, Glogovac, Glogovnica, Gornja Rijeka, Gregurovec, Guščerovec, Hampovica, Hudovljani, Jagnjedovec, Jagnjedovec-grad, Javorovac, Kalinovac, Kalnik, Kamešnica, Kloštar Podravski, Kloštar Vojakovački, Koprivnica, Kozarevac, Križevci, Kunovec, Kunovec Breg, Lemeš, Lukačevec, Majurec, Mala Mučna, Mičetinac, Miholec, Miholjanec, Novi Glog, Novigrad Podravski, Osijek Vojkovački, Plavšinac, Podvinje Miholečko, Pofuki, Potočec, Potok Kalnički, Prkos, Prugovac, Rasinja, Rašćani, Raven, Ruševac, Sokolovac, Subotica Podravska, Suha Katalena, Sveta Helena, Sveti Ivan Žabno, Sveti Petar Čvrstec, Sveti Petar Orehovec, Šemovci, Špiranec, Štrigovec, Trema, Velika Mučna, Veliki Grabičani, Veliki Poganac, Virje, Vojakovac, Vojnovec Kalnički, Zaistovec;

Andraševec, Bedekovčina, Belec, Budinščina, Donja Batina, Donja Stubica, Donja Šemnica, Dubovec, Dubrovčan, Globočec, Gornja Stubica, Gubaševo, Hrašćina, Hrašćinski Kraljevec, Hum Stubički, Jertovec, Jesenje, Klanjec, Komor, Kraljev Vrh, Krapina, Krapina jug, Krapina-city, Laz Bistrički, Mače, Marija Bistrica, Martinci Zlatarski, Mirkovec, Oštrc, Peršaves, Petrova Gora, Poljanica Bistrička, Poznanovec, Purga, Pustodol, Radoboj, Ravno Brezje, Razvor, Selnica, Slani Potok, Strmec, Strmec Stubički, Stubička Slatina, Stubičko Podgorje, Sveti Križ, Sveti Križ Začretje, Sveti Matej, Šemnica, Špičkovina, Tomaševec, Tugonica, Tuhelj, Veleškovec, Veliko Trgovišće, Veternica, Vojnovec Loborski, Vrtnjakovec, Zabok, Zagorska Sela, Zajezda, Zlatar;

Bedenica, Bešlinec, Blaškovec, Blaževdol, Brckovljani, Caginec, Dijaneš, Donja Lomnica, Dubranec, Dubrava, Dugo Selo I, Fuka, Gostović, Gradec, Habjanovac, Haganj, Helena, Hrastje, Hrebinec, Hrnjanec, Hruškovica, Kloštar Ivanić, Komin, Kozjača, Krašić II, Kupljenovo, Laktec, Lonjica, Lovrečka Varoš, Lukavec, Mala Gorica, Molvice, Novoselec, Obreška, Orešje, Paukovec, Pluska, Prekrižje, Prozorje, Psarjevo, Rakitje, Stari Glog, Strmec Samoborski, Sveti Nedelja, Šiljakovina, Šumećani, Tkalec, Tomaševec, Velika, Vrbovec, Zelina, Žitomir in

Adamovec, Blaguša, Čučerje, Đurđekovec, Glavnica, Gornji Stenjevec, Gračani, Granešina, Kašina, Maksimir, Podsused, Remete, Sesvete.

Varovalni pas

Severna Hrvaška in Mesto Zagreb

(Medžimurska županija, Varaždinska županija, Koprivniško-križevska županija, Krapinsko-zagorska županija, Zagrebška županija, Mesto Zagreb)

Katastrske občine

Cirkovljan, Čakovec, Črečan, Čukovec, Donja Dubrava, Donji Kraljevec, Donji Mihaljevec, Draškovec, Goričan, Gornji Hrašćan, Gornji Kraljevec, Gornji Pustakovec, Gornji Vidovec, Hemuševec, Hlapičina, Ivanovec, Krištanovec, Križovec, Kuršanec, Macinec, Mačkovec, Mihovljan, Mursko Središće, Nedelišće, Novo Selo Rok, Oporovec, Orehovica, Peklenica, Podbrest, Prelog, Pribislavec, Pušćine, Savska Ves, Strahoninec, Šandrovec, Totovec, Trnovec, Vratišinec, Vularija, Žiškovec;

Bela, Bisag, Biškupec, Biškupec II, Čalinec, Črnec Biškupečki, Donje Ladanje, Donji Kućan, Drašković, Druškovec, Družbinec, Gojanec, Gornja Voća, Gornji Kućan, Hrastovljan, Hrženica, Jalkovec, Kapela Kalnička, Kapela Podravska, Karlovec Ludbreška, Križovljan, Kućan Marof, Leskovec Toplički, Lunjkovec, Majerje, Martijanec, Maruševec, Nedeljanec, Nova Ves Petrijanečka, Novi Marof, Novo Selo Podravsko, Petrijanec, Poljana Biškupečka, Radovec, Selnik, Sesvete Ludbreške, Slanje, Slokovec, Sračinec, Struga, Sveti Đurđ, Sveti Petar, Šemovec, Trakošćan, Trnovec, Varaždin, Veliki Bukovec, Vinica, Vratno, Zamlača, Zbelava, Žabnik;

Branjska, Budančevica, Delovi, Drnje, Duga Rijeka, Đelekovec, Đurđevac I, Ferdinandovac, Gola, Gorica, Heršin, Hlebine, Hrsovo, Imbriovec, Koledinec, Koprivnički Bregi, Koprivnički Ivanec, Kutnjak, Kuzminec, Legrad, Lepa Greda, Lepavina, Marinovec, Međa, Mikovec, Molve, Novačka, Novo Virje, Petranec, Podravske Sesvete, Selnica Podravska, Severovci, Sigetec, Sirova Katalena, Srijem, Sveta Ana, Torčec, Veliki Otok, Vojakovečke Sesvete, Zablatje, Ždala;

Cigrovec, Črešnjevec, Čret, Desinić, Donja Pačetina, Đurmanec, Gorjakovo, Gornja Pačetina, Gornja Čemehovec, Gotalovec, Gusakovec, Hlevnica, Jelenjak, Jezero Klanječko, Klokovec, Konjščina, Košnica, Kraljevec na Sutli, Krapinske Toplice, Lepa Ves, Lovrečan, Mala Erpenja, Mihovljan, Miljana, Modrovec, Mokrice, Novi Dvori Klanječki, Oroslavje, Pešćeno, Petrovsko, Plemešćina, Podgrađe Bistričko, Poljana Sutlanska, Pregrada, Putkovec, Radakovo, Selno, Sopot, Sušobreg, Svedruža, Škarićevo, Švaljkovec, Velika Erpenja, Velika Horvatska, Velika Ves, Vinagora, Vrbanec;

Andrilovec, Bađinec, Bistransko Podgorje, Bolč, Brčevec, Brdovec, Breška Greda, Brezine, Brezje, Brlenić, Bukovčak, Cerje Samoborsko, Cerovski Vrh, Cugovec, Cvetković, Cvetković Brdo, Čeglje, Črnkovec, Desinec, Domagović, Domaslovec, Donja Bistra, Donja Kupčina, Donja Zelina, Drežnik Podokićki, Dubravica, Dugo Selo II, Farkaševac, Glagovo, Gornja Bistra, Gornja Kupčina, Gornji Hruševec, Gornji Vinkovec, Grabar, Gradići, Gustelnica, Hrastilnica, Hrušćica, Hudovo, Ivanić-Grad, Jakovlje, Jastrebarsko, Ježevo, Kabal, Kalinovica, Kalje, Kerestinec, Klinča Sela, Klokočevec, Klokočevec Samoborski, Konšćica, Kosnica, Kostanjevac, Kraj, Krašić I, Kravarsko, Križ, Kupinec, Kupljenovo-novo, Kurilovec, Lazina Čička, Lekneno, Leprovica, Lepšić, Lučelnica, Lepšić, Lučelnica, Luka, Lukinić Brdo, Lupoglav, Mahovljić, Marinkovac, Mičevec, Mirkovoplje, Mlaka, Mraclin, Mrzlo Polje Žumberačko, Negovec, Nova Kapela, Nova Marča, Novaki, Novo Brdo, Novo Čiče, Novo Mjesto, Obrezina, Obrež, Okešinec, Okić, Okunšćak, Opatinec, Ostrna, Otok Samoborski, Paruževac, Pećno, Petrovina, Pirakovec, Pleso, Podjales, Podvornica, Pojatno, Poljana, Poljanski Lug, Posavski Bregi, Prečec, Preseka, Pribić, Prosinec, Pušća, Radoišće, Rakov Potok, Rakovec, Rakovica, Roženica, Rude, Rugvica, Salnik, Samobor, Samoborec, Slavetić, Sošice, Staro Čiče, Stupnik, Šarampov, Šćitarjevo, Širinec, Šušnjari, Topolje, Trebovec, Tučenik, Valetić, Velika Buna, Velika Gorica, Velika Jamnička, Velika Mlaka, Vinkovec, Volavje, Vrbovec, Vrbovec 1, Vukomerić, Vukovina, Vukšinac, Zabrđe, Zaprešić, Zdenčina, Zetkan, Zvonik, Željezno Žumberačko, Žumberak in

Blato, Brezovica, Centar, Čehi, Črnomerec, Demerje, Dragonožec, Dubrava, Goranec, Gornje Vrapče, Granešina Nova, Horvati, Jakuševec, Klara, Lučko, Lužan, Markuševec, Mikulići, Odra, Odranski Obrež, Peščenica, Planina, Resnik, Rudeš, Sesvetski Kraljevec, Starjak, Stenjevec, Šašinovec, Šestine, Trešnjevka, Trnje, Trpuci, Vrapče, Vugrovec, Vurnovec, Zaprudski Otok, Žitnjak.

2. Madžarska

Razširitev varovalnih pasov razmejenih območij za zadrževanje Hrvaške in Slovenije na ozemlju Madžarske:

Številka/ime razmejenega območja (RO)	Območje RO	Regija	Občine ali druge upravne/geografske razmejitve
1.	Varovalni pas	Županija Bács-Kiskun Okrožje Baja	Hercegszántó
1.	Varovalni pas	Baranjska županija Okrožje Mohács	Kölked, Homorúd
2.	Varovalni pas	Zalska županija Okrožje Letenye	Tótszerdahely, Molnári
3.	Varovalni pas	Zalska županija Okrožje Lenti	Bödeháza, Nemesnép, Lendvajakabfa, Márokföld, Szentgyörgyvölgy
4.	Varovalni pas	Zalska županija Okrožje Lenti	Lendvadedes

3. Italija

Razširitev varovalnih pasov razmejenih območij za zadrževanje Slovenije na ozemlju Italije:

Številka/ime razmejenega območja (RO)	Območje RO	Regija	Občine ali druge upravne/geografske razmejitve (delno)
1.	Varovalni pas	Furlanija-Julijska krajina Goriška pokrajina	Dolenje v Brdih, Gorica, Števerjan, Sovodnje ob Soči
2.	Varovalni pas	Furlanija-Julijska krajina Tržaška pokrajina	Devin-Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina, Zgonik, Trst
3.	Varovalni pas	Furlanija-Julijska krajina Videmska pokrajina	Prapotno

4. Portugalska

Številka/ime razmejenega območja (RO)	Območje RO	Regija	Občine ali druge upravne/geografske razmejitve
1.	Okuženo območje	Severna Portugalska	Alijó, Amarante, Amares, Baião, Barcelos, Braga, Cabeceiras de Basto, Castelo de Paiva, Celorico de Basto, Cinfães, Esposende, Fafe, Felgueiras, Guimarães, Lousada, Maia, Marco de Canaveses, Monção, Mondim de Basto, Paços de Ferreira, Paredes, Paredes de Coura, Penafiel, Peso da Régua, Ponte de Lima, Póvoa de Lanhoso, Póvoa de Varzim, Ribeira de Pena, Sabrosa, Santa Marta de Penaguião, Santo Tirso, Trofa, Valença, Valongo, Vieira do Minho, Vila do Conde, Vila Nova de Famalicão, Vila Pouca de Aguiar, Vila Real, Vila Verde in Vizela; del naslednjih občin: Arcos de Valdevez, Ponte da Barca, Terras de Bouro in Viana do Castelo.
	Varovalni pas	Severna Portugalska	Mesão Frio; del naslednjih občin: Arcos de Valdevez, Armamar, Arouca, Boticas, Caminha, Chaves, Carrazeda de Ansiães, Gondomar, Lamego, Matosinhos, Melgaço, Montalegre, Murça, Porto, Ponte da Barca, Resende, Santa Maria da Feira, São João da Pesqueira, Tabuaço, Terras de Bouro, Valpaços, Viana do Castelo, Vila Nova de Cerveira, Vinhais.
	Varovalni pas	Osrednja Portugalska	Del občine Castro Daire.

5. Slovenija

Številka/ime razmejenega območja (RO)

Območje RO

Regija

Občine ali druge upravne/geografske razmejitve

Okuženo območje

Zahodna Slovenija

Ankaran, Koper, Izola in Piran ter

Sežana, Komen (razen katastrske občine Brestovica – ID 2408) in Renče-Vogrsko.

Varovalni pas

Zahodna Slovenija

Brda, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Ajdovščina, Vipava, Divača in Hrpelje-Kozina ter katastrska občina Brestovica (ID 2408) v občini Komen.

Okuženo območje

Jugovzhodna Slovenija

Dolenjske Toplice, Straža, Mirna peč, Novo mesto (razen katastrskih občin Črešnjice – ID 1458 in Herinja vas – ID 1459).

Varovalni pas

Jugovzhodna Slovenija

Žužemberk, Trebnje, Mirna, Šentrupert, Sevnica, Krško, Brežice, Mokronog-Trebelno, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej, Kostanjevica na Krki, Semič, Črnomelj in Metlika ter katastrski občini v občini Novo mesto: Črešnjice (ID 1458) in Herinja vas (ID 1459).

Okuženo območje

Severovzhodna Slovenija

Dobrovnik in Lendava;

Trnovska vas, Destrnik, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž;

naslednje katastrske občine v občini Ljutomer: Desnjak (ID 262), Bučkovci - ID 252, Drakovci - ID 253, Moravci - ID 254, Godemarci - ID 255, Presika (ID 271, Nunska Graba (ID 270), Rinčetova Graba (ID 269), Kamenščak (ID 260), Stara cesta (ID 261), Mekotnjak (ID 263), Radomerje (ID 264), Gresovščak (ID 265), Plešivica (ID 266), Ilovci (267), Slamnjak (ID 268) in del Globoke (ID 274);

del katastrske občine Globoka, ki pripada občini Razkrižje, in

katastrske občine v občini Ormož: Vičanci (ID 322), Senešci (ID 323), Sodinci (ID 324), Velika Nedelja (ID 331), Šardinje (ID 321), Hum (ID 314), Lahonci (ID 290), Žvab (ID 291), Runeč (ID 292), Stanovno (ID 293), Ivanjkovci (ID 294), Žerovinci (ID 295), Cerovec Stanka Vraza (ID 296), Veličane (ID 297), Mali Brebrovnik (ID 299), Veliki Brebrovnik (ID 300), Vinski vrh (ID 301), Miklavž (ID 302), Hermanci (ID 303), Gomila (ID 304), Kog (ID 305), Vuzmetinci (ID 306), Kajžar (ID 307), Zasavci (ID 308), Lačaves (ID 309), Jastrebci (ID 310), Vitan (ID 312), Pavlovski vrh (ID 315), Pavlovci (ID 317), Hardek (ID 318), Ormož (332) in Ključarovci pri Ormožu (ID 287).

Varovalni pas

Severovzhodna Slovenija

Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Šalovci, Puconci, Moravske Toplice, Hodoš, Kobilje, Tišina, Murska Sobota, Beltinci, Turnišče, Odranci, Velika Polana, Črenšovci;

Razkrižje, razen dela katastrske občine Globoka;

Ljutomer, razen naslednjih katastrskih občin: Desnjak (ID 262), Bučkovci (ID 252), Drakovci (ID 253), Moravci (ID 254), Godemarci (ID 255), Presika (ID 271), Nunska Graba (ID 270), Rinčetova Graba (ID 269), del Globoke (ID 274), Kamenščak (ID 260), Stara cesta (ID 261), Mekotnjak (ID 263), Radomerje (ID 264), Gresovščak (ID 265), Plešivica (ID 266), Ilovci (267) in Slamnjak (ID 268);

Ormož, razen naslednjih katastrskih občin: Vičanci (ID 322), Senešci (ID 323), Sodinci (ID 324), Velika Nedelja (ID 331), Šardinje (ID 321), Hum (ID 314), Lahonci (ID 290), Žvab (ID 291), Runeč (ID 292), Stanovno (ID 293), Ivanjkovci (ID 294), Žerovinci (ID 295), Cerovec Stanka Vraza (ID 296), Veličane (ID 297), Mali Brebrovnik (ID 299), Veliki Brebrovnik (ID 300), Vinski vrh (ID 301), Miklavž (ID 302), Hermanci (ID 303), Gomila (ID 304), Kog (ID 305), Vuzmetinci (ID 306), Kajžar (ID 307), Zasavci (ID 308), Lačaves (ID 309), Jastrebci (ID 310), Vitan (ID 312), Pavlovski vrh (ID 315), Pavlovci (ID 317), Hardek (ID 318), Ormož (332) in Ključarovci pri Ormožu (ID 287), ter

Središče ob Dravi, Maribor, Duplek, Lenart, Cerkvenjak Kungota, Pesnica, Šentilj, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Ana, Apače, Benedikt, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Gornja Radgona, Radenci, Križevci, Veržej, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci, Ptuj, Dornava, Gorišnica, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Kidričevo, Hajdina, Markovci, Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Zreče, Oplotnica, Slovenska Bistrica, Majšperk, Žetale, Podlehnik, Videm, Cirkulane, Zavrč, Vojnik, Slovenske Konjice, Poljčane, Makole, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli.

6. Španija

Razširitev varovalnih pasov razmejenih območij za zadrževanje Portugalske na ozemlju Italije:

Številka/ime razmejenega območja (RO)

Območje RO

Regija

Občine ali druge upravne/geografske razmejitve

Varovalni pas

Galicija

Pokrajina Pontevedra

A cañiza:

del krajevne skupnosti Valeixe (Santa Cristina);

Arbo:

krajevni skupnosti Barcela (San Xoán) in Cequeliños (San Miguel), del krajevnih skupnosti Arbo (Santa María), Cabeiras (San Sebastián), Mourentán (San Cristovo) in Sela (Santa María);

Crecente:

krajevne skupnosti Albeos (San Xoán), Quintela (San Caetano) in Ribeira (Santa Mariña);

del krajevnih skupnosti Crecente (San Pedro), O Freixo (San Roque), Sendelle (Santa Cruz) in Vilar (San Xorxe);

Tomiño:

krajevni skupnosti Amorín (San Xoán) in Currás (San Martiño);

del krajevnih skupnosti Piñeiro (San Salvador), Sobrada (San Salvador) in Taborda (San Miguel);

Tui:

krajevne skupnosti Baldráns (Santiago), Caldelas de Tui (San Martiño), Paramos (San Xoán) in Tui (O Sagrario);

del krajevnih skupnosti Areas (Santa Mariña), Guillarei (San Mamede), Pazos de Reis (O Sagrario), Pexegueiro (San Miguel), Randufe (Santa María da Guía) in Rebordáns (San Bartolomeu);

As Neves:

krajevne skupnosti As Neves (Santa María), Liñares (Santa María), Setados (Santa Euxenia) in Vide (Santa María);

del krajevnih skupnosti Rubiós (San Xoán), San Cibrán de Ribarteme (San Cibrán), Santiago de Ribarteme (Santiago) in Tortoreos (Santiago);

Salvaterra do Miño:

krajevne skupnosti Arantei (San Pedro), Oleiros (Santa María) in Porto (San Paulo);

del krajevnih skupnosti Alxén (San Paio), Cabreira (San Miguel), Fiolledo (San Paio), Meder (Santo Adrián), Pesqueiras (Santa Mariña) in Salvaterra (San Lourenzo);

Salceda de Caselas:

del krajevnih skupnosti Entenza (Santos Xusto e Pastor) in Soutelo (San Vicente).

Galicija

Pokrajina Orense

Padrenda:

del krajevnih skupnosti Crespos (San Xoán), Desteriz (San Miguel), O Condado (Santa María) in Padrenda (San Cibrán).

PRILOGA II

Predlogi za poročanje o rezultatih letnih preiskav, izvedenih na podlagi člena 6(b)

DEL A

1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav

2. Navodila za izpolnjevanje predloge

Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu B te priloge ne izpolni.

Za stolpec 1

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4

Navedite pristop: zadrževanje (Z). Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: okuženo območje (OO) ali varovalni pas (VP). Kadar je to ustrezno, navedite območje OO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6

Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebni prostor, ki ni rastlinjak; 3.3 javni prostor, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7

Navedite območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivega(-ih) organizma(-ov), navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 8

Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo (izberite izmed območij iz stolpca 7).

Za stolpec 9

Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera.

Za stolpec 10

Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.

Za stolpec 11

Navedite mesece leta, v katerem je bila izvedena preiskava.

Za stolpec 12

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“.

Za stolpca 13 in 14

Za stolpec 15

DEL B

1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi

2. Navodila za izpolnjevanje predloge

Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu A te priloge ne izpolni.

Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

—	ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda,

—	metodo za ugotavljanje navzočnosti in občutljivost metode,

—	dejavnik(-e) tveganja, pri čemer navedite stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleže populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec 1

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4

Navedite pristop: zadrževanje (Z). Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: okuženo območje (OO) ali varovalni pas (VP). Kadar je to ustrezno, navedite območje OO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6

Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebni prostor, ki ni rastlinjak; 3.3 javni prostor, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7

Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

Za stolpec 8

Za stolpec 9

Za stolpec 10

Za stolpec 11

Za stolpec 12

Za stolpec 13

Za stolpec B

Za stolpec 18

Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 21

Za stolpec 22

Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 25 („Opombe“).

Za stolpec 23

Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM) 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 24

22.9.2022

Uradni list Evropske unije

L 245/52

IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2022/1633

z dne 20. septembra 2022

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1343 o odobritvi začasne podpore Republiki Bolgariji na podlagi Uredbe (EU) 2020/672 za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah po izbruhu COVID-19

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/672 z dne 19. maja 2020 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (1) in zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po prošnji Bolgarije z dne 7. avgusta 2020 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1343 (2) odobril finančno pomoč Bolgariji v obliki posojila v višini največ 511 000 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let in obdobjem razpoložljivosti 18 mesecev, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Bolgarije za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)	Posojilo je bilo namenjeno Bolgariji, ki naj bi ga uporabila za financiranje shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, kakor so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1343.

(3)	Zaradi izbruha COVID-19 je še naprej imobiliziran znaten del delovne sile v Bolgariji. To je ponovno privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov Bolgarije v zvezi z ukrepom iz člena 3, točka (b), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1343.

(4)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Bolgarija v letih 2020, 2021 in 2022 uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. V letu 2020 sta primanjkljaj in dolg sektorja država v Bolgariji znašala 4,0 % oziroma 24,7 % bruto domačega proizvoda (BDP) ter sta se do konca leta 2021 povečala na 4,1 % oziroma 25,1 %. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2022 naj bi primanjkljaj in dolg sektorja država Bolgarije konec leta 2022 znašala 3,7 % oziroma 25,3 % BDP. Realni BDP Bolgarije naj bi se v letu 2022 povečal za 2,1 %.

(5)

Bolgarija je 23. junija 2022 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 460 170 000 EUR, da bi se še naprej dopolnjevala njena nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice izbruha za delavce v letih 2020, 2021 in 2022. Bolgarija je zlasti dodatno podaljšala in spremenila sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe iz uvodne izjave 6.

(6)

Razširjena subvencija plač se zagotovi podjetjem, katerih prihodki so se zaradi izbruha COVID-19 zmanjšali za vsaj 30 % zaradi omejitev njihovih dejavnosti med 13. marcem 2020 in 31. decembrom 2020. V obdobju udeležbe v ukrepu in enako obdobje po njem morajo delavci ostati zaposleni. Mesečna subvencija plač za upravičena podjetja znaša med 50 % in 60 % mesečne bruto plače (vključno s prispevki delodajalca za socialno varnost) zaposlenega, odvisno od velikosti zmanjšanja prihodkov. Ta ukrep je podaljšanje ukrepa, opisanega v členu 3, točka (b), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1343 in določenega v Uredbi Sveta ministrov št. 151 z dne 3. julija 2020, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 278 z dne 12. oktobra 2020, Uredbo št. 416 z dne 30. decembra 2020, Uredbo št. 93 z dne 18. marca 2021, Uredbo št. 213 z dne 1. julija 2021, Uredbo št. 322 z dne 7. oktobra 2021, Uredbo št. 482 z dne 30. decembra 2021 in Uredbo št. 40 z dne 31. marca 2022 (3).

(7)

Bolgarija izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Bolgarija je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 1 015 050 000 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, ker je povezano s podaljšanjem ali spremembo obstoječih nacionalnih ukrepov, neposredno povezanih s shemami skrajšanega delovnega časa, in podobnimi ukrepi, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile v Bolgariji. Bolgarija namerava 43 880 000 EUR povečanih odhodkov financirati z lastnim financiranjem.

(8)	Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Bolgarijo ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi iz prošnje z dne 23. junija 2022.

(9)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Bolgariji pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(10)

Ker se je obdobje razpoložljivosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1343 izteklo, je potrebno novo obdobje razpoložljivosti za dodatno finančno pomoč. Obdobje razpoložljivosti finančne pomoči, odobrene z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1343, bi bilo treba podaljšati za 21 mesecev, zato bi moralo biti obdobje skupne razpoložljivosti 39 mesecev od prvega dne po začetku učinkovanja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1343.

(11)	Bolgarija in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(12)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ta sklep ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(13)	Bolgarija bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Bolgarija izvršila navedene odhodke.

(14)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Bolgarije, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2020/1343 se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Unija da Bolgariji na voljo posojilo v znesku največ 971 170 000 EUR. Povprečna zapadlost posojila ne presega 15 let.

2. Obdobje razpoložljivosti finančne pomoči, odobrene s tem sklepom, je 39 mesecev od prvega dne po začetku učinkovanja tega sklepa.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Prvi obrok se sprosti ob začetku veljavnosti sporazuma o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672. Vsi nadaljnji obroki se sprostijo v skladu s pogoji navedenega sporazuma o posojilu ali so, kadar je ustrezno, pogojeni z začetkom veljavnosti dodatka k navedenemu sporazumu ali spremenjenega sporazuma o posojilu, sklenjenega med Bolgarijo in Komisijo, ki nadomesti prvotni sporazum o posojilu.“;

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Bolgarija lahko financira naslednje ukrepe:

(a)	subvencije plač za podjetja, kot je določeno v Uredbi št. 55 Sveta ministrov z dne 30. marca 2020;

(b)

subvencije plač za podjetja, kot je določeno v Uredbi št. 151 Sveta ministrov z dne 3. julija 2020, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 278 z dne 12. oktobra 2020, Uredbo št. 416 z dne 30. decembra 2020, Uredbo št. 93 z dne 18. marca 2021, Uredbo št. 213 z dne 1. julija 2021, Uredbo št. 322 z dne 7. oktobra 2021, Uredbo št. 482 z dne 30. decembra 2021 in Uredbo št. 40 z dne 31. marca 2022.

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1. Bolgarija do 30. marca 2021 in nato vsakih šest mesecev obvešča Komisijo o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, dokler ti načrtovani javnofinančni odhodki niso v celoti izvršeni.

2. Kadar ukrepi iz člena 3 temeljijo na načrtovanih javnofinančnih odhodkih in zanje velja izvedbeni sklep o spremembi tega sklepa, Bolgarija v šestih mesecih od datuma sprejetja navedenega sklepa in nato vsakih šest mesecev Komisijo obvešča o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, dokler ti načrtovani javnofinančni odhodki niso v celoti izvršeni.“.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Bolgarijo.

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve naslovnika.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 20. septembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) UL L 159, 20.5.2020, str. 1.

(2) Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2020/1343 z dne 25. septembra 2020 o odobritvi začasne podpore Republiki Bolgariji na podlagi Uredbe (EU) 2020/672 za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah po izbruhu COVID-19 (UL L 314, 29.9.2020, str. 10).

(3) Objavljeno v bolgarskem uradnem listu (SG) št. 60 z dne 7. julija 2020, spremenjenem in dopolnjenem SG št. 89 z dne 16. oktobra 2020, dopolnjenem SG št. 110 z dne 29. decembra 2020, spremenjenem SG št. 2 z dne 8. januarja 2021, spremenjenem in dopolnjenem SG št. 24 z dne 23. marca 2021, spremenjenem in dopolnjenem SG št. 56 z dne 6. julija 2021, spremenjenem in dopolnjenem SG št. 85 z dne 12. oktobra 2021, dopolnjenem SG št. 97 z dne 19. novembra 2021, spremenjenem SG št. 1 z dne 4. januarja 2022, spremenjenem SG št. 27 z dne 5. aprila 2022.

22.9.2022

Uradni list Evropske unije

L 245/56

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/1634

z dne 16. septembra 2022

o notranjih zaščitnih ukrepih za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva v medijskem sektorju

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Neodvisne medijske storitve imajo edinstveno vlogo na notranjem trgu. Gre za hitro spreminjajoč se in gospodarsko pomemben sektor, ki državljanom in podjetjem zagotavlja dostop do različnih stališč in zanesljivih virov informacij, s čimer opravlja funkcijo javnega čuvaja, ki je v splošnem interesu.

(2)

Medijske storitve imajo ključno vlogo v demokratičnih družbah, saj zagotavljajo informacije, ki so javna dobrina. Za opravljanje tako pomembne družbene vloge in uspešno delovanje na trgu morajo ponudniki medijskih storitev imeti možnost svobodnega in neodvisnega zagotavljanja storitev na odprtem in preglednem trgu, ki omogoča pluralnost medijskih akterjev in stališč.

(3)

Ponudniki medijskih storitev so zaščiteni tako v skladu s pravili Unije, ki urejajo notranji trg, kot v skladu s členom 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), saj imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju pravice do svobode izražanja in obveščanja. Člen 11 Listine nadalje določa, da je treba spoštovati svobodo in pluralnost medijev ter da pravica do svobodnega izražanja vključuje svobodo sprejemanja in širjenja vesti ali idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na meje držav članic. Poleg tega pravilno delovanje notranjega trga za medijske storitve neposredno vpliva na pravno državo in demokracijo, ki sta temeljni vrednoti Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji.

(4)

Izguba prihodkov iz oglaševanja v zadnjem desetletju, zlasti zaradi porasta spletne distribucije medijskih vsebin in sprememb potrošniških navad, je oklestila finančna sredstva tradicionalnega medijskega sektorja, kar je vplivalo na njegovo trajnostnost, s tem pa tudi na kakovost in raznolikost ponujenih vsebin. Ta trend kaže, da trg ne zagotavlja trajnostnih donosov za neodvisne novice in kakovostno novinarstvo, ki so javne dobrine in podpirajo boj proti dezinformacijam.

(5)

Kot je opisano v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (1), je Komisija predstavila vrsto pobud v podporo svobodi in pluralnosti medijev. Sprejela je Priporočilo o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev v Evropski uniji (2). Poleg tega je predstavila predlog direktive (3) in priporočilo (4) o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti). V okviru akcijskega načrta za medijski in avdiovizualni sektor (5) je izvedla tudi več ukrepov v podporo okrevanju in preoblikovanju tega sektorja. Prav tako pozorno spremlja prenos in izvajanje pomembnih zakonodajnih aktov za medijski sektor, zlasti direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (6) in direktive o avtorskih pravicah (7).

(6)

Komisija je predstavila zakonodajni predlog uredbe o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (evropski akt o svobodi medijev). Predlog predvideva vrsto zaščitnih ukrepov v pravu Unije, namenjenih zaščiti pluralnosti medijev in uredniške neodvisnosti na notranjem trgu. To priporočilo je priloženo predlagani uredbi kot orodje s takojšnjim učinkom za spodbujanje uredniške neodvisnosti in preglednosti lastništva medijev.

(7)	Komisija hkrati kot dopolnilo zakonodaji in v skladu z akcijskim načrtom za evropsko demokracijo dejavno podpira samoregulativne pobude samega medijskega sektorja. To priporočilo je del teh prizadevanj.

(8)

Medijski sektor ima dolgoletno tradicijo samoregulacije in je sprejel številne pobude na tem področju. Na podlagi teh pobud ter ob upoštevanju raznolikosti pravnih tradicij in pristopov v državah članicah je mogoče opredeliti prostovoljne prakse, ki bi jih ponudniki medijskih storitev lahko upoštevali, da bi izboljšali svojo odpornost ter bolje prenašali politični in gospodarski pritisk. Sektor bi lahko sprožil razpravo o takih prostovoljnih praksah, hkrati pa ponudnikom medijskih storitev dopustil, da se svobodno odločijo, katere prakse ustrezajo njihovim individualnim potrebam in poslovnim modelom, zlasti ob upoštevanju posebnih potreb mikro, malih in srednjih podjetij v smislu člena 3 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(9)

Državljani morajo imeti možnost zaupati informacijam, ki so jih deležni, da lahko uveljavljajo svoje demokratične pravice. Imeti morajo dostop do različnih stališč in zanesljivih virov informacij, da lahko oblikujejo lastna mnenja in prispevajo k demokratičnim procesom. Dostop do zanesljivih informacij je enako pomemben tudi za podjetja, saj jim omogoča sprejemanje ozaveščenih odločitev.

(10)

Evropski ponudniki medijskih storitev se vse pogosteje soočajo z neupravičenim vmešavanjem v posamezne uredniške odločitve, tudi s strani zasebnih lastnikov in delničarjev, kar negativno vpliva na uredniško svobodo in zmožnost zagotavljanja neodvisnih novic, s tem pa tudi na razpoložljivost zaupanja vrednih informacij za medijsko občinstvo. Orodje za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2022 kaže veliko tveganje neupravičenega ekonomskega in lastniškega vpliva v več državah članicah (9). V digitalni dobi je zaradi vse lažjega dostopa do informacij, ki jih zagotavljajo ponudniki medijskih storitev s sedežem v drugih državah članicah, bistveno spodbujati dobre prakse na ravni EU, da bodo državljani in podjetja v Uniji deležni neodvisnih in raznolikih novic in aktualnih informativnih vsebin, na podlagi katerih bodo lahko oblikovali lastna stališča in sprejemali ozaveščene odločitve, s čimer se bo okrepil javni prostor na notranjem trgu.

(11)

Uredniška neodvisnost urednike in novinarje ščiti pred nasprotji interesov ter jim pomaga, da se uprejo neupravičenemu vmešavanju in pritisku. Zato je to predpogoj za pripravo in razširjanje nepristranskih informacij ter bistven vidik medijske svobode. Državljanom in podjetjem po vsej Uniji omogoča zagotavljanje in sprejemanje neodvisnih in pluralističnih medijskih storitev. To je zlasti pomembno za ponudnike medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, ne glede na njihovo obliko (vključno z dokumentarnimi filmi ali revijami, ki poročajo o takih vprašanjih). Zato so priporočila v zvezi s prostovoljnimi ukrepi za uredniško neodvisnost namenjena takim ponudnikom.

(12)

V zvezi s tem so nekateri ponudniki medijskih storitev že uvedli ukrepe, standarde ali mehanizme korporativnega upravljanja, kot so uredniške listine ali kodeksi ali etični odbori, da bi zaščitili uredniško neodvisnost. V nekaterih novičarskih medijih imajo novinarji besedo pri izbiri glavnega urednika ali celo pri spremembah lastništva. V nekaterih medijskih podjetjih imajo novinarji status delničarjev in lahko sodelujejo pri strateškem odločanju in delitvi gospodarskih koristi. V nekaj državah članicah so nekateri od teh korporativnih ukrepov zakonsko predpisani za določene vrste ponudnikov medijskih storitev (10). Te in druge primere zaščitnih ukrepov bi bilo treba uporabiti kot vir navdiha za prostovoljne ukrepe in podlago za nadaljnje razprave deležnikov o tem, kako izboljšati zaščito uredniške neodvisnosti.

(13)

Čeprav je legitimno, da zasebni lastniki medijev izberejo dolgoročno uredniško usmeritev in odločajo o njej, je pomembno zagotoviti, da lahko uredniki pri svojem vsakodnevnem delu neodvisno poročajo o novicah in aktualnih zadevah. Uredniki bi morali posamezne uredniške odločitve sprejemati na podlagi novinarskih raziskav in ocen ter glede na pomembnost informacij za bralce; poleg tega bi morali imeti možnost, da svobodno izražajo kritična stališča brez strahu pred maščevanjem. Potreben je uravnotežen pristop, ki ga vodi sektor, da bi se okrepila uredniška neodvisnost, hkrati pa priznale legitimne pravice in interesi zasebnih lastnikov medijskih storitev z vidika svobode gospodarske pobude in njihove lastne svobode izražanja.

(14)

Samoregulacija medijev in standardi novinarske etike so učinkovito orodje za opolnomočenje novinarjev, prav tako pa jim pomagajo, da se zoperstavijo neupravičenemu pritisku, tudi politične in ekonomske narave, ter s tem povečujejo zaupanje javnosti v medije (11). Vendar je uporabo novinarskih standardov po vsej Uniji mogoče izboljšati. Orodje za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2022 opozarja na pomanjkljivosti pri učinkovitem izvajanju samoregulacije (12).

(15)

Poleg tega, kot je bilo ugotovljeno v projektu „Medijski sveti v digitalni dobi“, ki ga financira Unija, medijski ali tiskovni sveti delujejo le v nekaj več kot polovici držav članic (13). V teh državah članicah se razlikujejo po velikosti, obsegu dejavnosti in vrsti pravne identitete ali priznanja v skladu z nacionalnim pravom, kar lahko vpliva na njihovo dejansko vlogo. V državah članicah, v katerih medijski oziroma tiskovni sveti še niso ustanovljeni, predstavnikov medijske skupnosti pogosto nihče ne spodbuja, naj jih razvijejo.

(16)

To priporočilo ponudnikom medijskih storitev predlaga neizčrpen in nekumulativen nabor prostovoljnih ukrepov in strategij, katerih cilj je zagotoviti neodvisno pripravo informativnih vsebin. Priporočeni ukrepi se nanašajo na ključne elemente tega procesa, od pogojev za neodvisno ustvarjanje uredniških vsebin do omogočanja novinarjem, da sodelujejo pri odločitvah, ki so ključne za delovanje medijskih hiš, in strategij za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti priprave informativnih vsebin.

(17)

Noben element tega priporočila, ki je po definiciji nezavezujoče, se ne bi smel razlagati, kot da vpliva na svobodo opravljanja storitev na notranjem trgu ali svobodo izražanja in obveščanja, vključno s svobodo tiska, ali posega v uredniško svobodo ali svobodo gospodarske pobude. Notranji zaščitni ukrepi nikakor ne bi smeli omejevati vloge lastnikov medijev pri določanju strateških ciljev ter spodbujanju rasti in finančne vzdržnosti njihovih podjetij. Poleg tega bi bilo treba priznati vodilno vlogo ponudnikov medijskih storitev in novinarjev pri razvoju notranjih zaščitnih ukrepov in samoregulativnih instrumentov.

(18)

To priporočilo temelji na izmenjavah z zadevnimi deležniki, zlasti novinarji, medijskimi podjetji in njihovimi združenji. Opira se na razprave na evropskem forumu novičarskih medijev (14), zlasti na drugem srečanju 29. novembra 2021, na katerem se je razpravljalo o preobrazbi medijskega sektorja in povezanih izzivih (15). Upošteva tudi obstoječe pobude sektorja, vključno s pobudo o novinarskem zaupanju (Journalism Trust Initiative) organizacije Novinarji brez meja in njenih partnerjev, katere cilj je spodbuditi bolj zdrav informacijski prostor, ki temelji na sektorskih standardih.

(19)

Priporočeni ukrepi temeljijo na pobudah, s katerimi se preskušajo novi poslovni modeli in sodelovanje, kot so pobude, financirane v okviru dejavnosti novinarskih partnerstev, ki jih podpira program Ustvarjalna Evropa (16). Temeljijo tudi na shemah finančne podpore in prednostnih nalogah iz akcijskega načrta za medijski in avdiovizualni sektor, ki so del prizadevanj na ravni EU za podporo ekosistemu sektorja novičarskih medijev. Poleg tega so se nekateri ponudniki medijskih storitev odločili za strukture upravljanja, pri katerih imajo celotni kapital ali njegov del v lasti neprofitni subjekti, kot so skladi ali fundacije, ki imajo v nekaterih primerih tudi pomembno vlogo pri imenovanju upravnih odborov in glavnih urednikov, za katere se šteje, da bodo dolgoročno ohranjali uredniško neodvisnost ponudnika. Drugi mehanizmi upravljanja s podobnimi cilji vključujejo ureditve novinarskega lastništva, pri katerih uredniško osebje ali njegovi predstavniški organi nadzorujejo del delnic ali imajo možnost, da zavrnejo vstop novega obvladujočega delničarja, ki bi lahko vplival na uredniško neodvisnost. Na podlagi tega so v priporočenih ukrepih navedeni možni pristopi, ki bi jih ponudniki medijskih storitev lahko preučili, da bi povečali svojo trajnostnost ter s tem odpornost na politične in tržne pritiske, pri čemer velja opomniti, da so sami kot gospodarski subjekti še vedno v najboljšem položaju, da razvijejo poslovne modele, ki ustrezajo njihovim ciljem in zmogljivostim ter njihovim ciljnim tržnim segmentom.

(20)

Cilj tega priporočila je tudi nadaljnje spodbujanje preglednosti lastništva medijev po vsej Uniji. Trenutno mednarodni standardi (17) in medijska zakonodaja Unije države članice spodbujajo k sprejetju sektorskih ukrepov za povečanje preglednosti lastništva medijev. Zlasti člen 5(2) Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18) priznava, da lahko države članice od ponudnikov medijskih storitev, ki so pod njihovo pristojnostjo, zahtevajo, da dajo na voljo informacije o svoji lastniški strukturi, vključno z informacijami o dejanskih lastnikih, v skladu s splošnimi pravili o preglednosti dejanskega lastništva iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (19). Priporočilo Sveta Evrope o pluralnosti medijev in preglednosti lastništva medijev iz leta 2018 države članice poziva, naj vzpostavijo okvire za razkritje točnih in posodobljenih informacij o neposrednem in dejanskem lastništvu medijev. Poleg tega Komisija sofinancira razvoj pregleda lastništva evropskih medijev (Euromedia Ownership Monitor), katerega cilj je oblikovati nadgradljivo podatkovno zbirko z omogočenim iskanjem, v kateri bodo na voljo brezplačne in uporabnikom prijazne informacije o lastništvu medijev po vsej Uniji.

(21)

Ukrepi za izboljšanje preglednosti lastništva medijev za splošno javnost bi bili pomembni glede na posebno naravo medijskih storitev kot javne dobrine (20). Ker imajo mediji vlogo pri poročanju o političnih in gospodarskih interesih ter zagotavljanju odgovornosti v zvezi z njimi, je preglednost lastništva medijev nepogrešljiv element vsakega ekosistema, katerega cilja sta spodbujanje raziskovalnega novinarstva in raznolikosti medijev ter povečanje zaupanja javnosti v njihovo poročanje. Deležniki so v posvetovanjih, izvedenih med pripravo tega priporočila, opozorili na pomanjkanje informacij o preglednosti za medijski sektor.

(22)

Iz navedenega sledi, da je ustrezen celovit pristop k preglednosti lastništva medijev. Tak pristop bi spodbujal razpoložljivost informacij o lastništvu medijev (ali njegovem uveljavljanju) s strani vlade, državne institucije, podjetja v državni lasti ali drugega javnega organa, o interesih, povezavah ali dejavnostih lastnikov v drugih medijskih ali nemedijskih sektorjih ter o vseh drugih interesih, ki bi lahko vplivali na strateško odločanje medijskega podjetja ali njegovo uredniško usmeritev. Prav tako je primerno priporočiti objavo informacij o kakršnih koli spremembah lastništva ali nadzora nad mediji, pri čemer je treba opozoriti na pomembnost posodobljenih informacij o lastniški strukturi za prejemnike storitev. Priporočeni pristop bi bilo treba prilagoditi glede na vrsto medijske hiše in naravo njenega lastništva. Zlasti v primeru medijskih hiš v lasti novinarjev bi bilo treba dati na voljo zgolj informacije o lastnikih, ki imajo vodilno vlogo, na primer o članih upravnega odbora.

(23)

Zato je namen tega priporočila spodbujati visoko raven preglednosti lastništva medijev po vsej Uniji s prostovoljnimi ukrepi, ki bi jih lahko sprejeli neposredno ponudniki medijskih storitev ali pa države članice, brez poseganja v pravila o preglednosti horizontalnega lastništva iz Direktive (EU) 2015/849 in pravila o razkritju za družbe iz Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter obstoječe sisteme povezovanja registrov na ravni Unije.

(24)

Da bi spodbudila nadaljnje ukrepanje na podlagi tega priporočila, bo Komisija olajšala reden dialog z državami članicami ter predstavniki ponudnikov medijskih storitev in novinarjev v ustreznih forumih, zlasti v evropskem forumu novičarskih medijev. Poleg tega bo pozorno spremljala ukrepe držav članic in spremljala ustrezne ukrepe ponudnikov medijskih storitev, sprejete na podlagi tega priporočila. V ta namen bi bilo treba države članice pozvati, naj Komisiji predložijo ustrezne informacije, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo zagotovile, da bi Komisiji omogočile spremljanje skladnosti z ustreznimi deli priporočila, naslovljenimi nanje. Ugotovitve spremljanja lahko prispevajo k razpravam, ki jih vodijo deležniki –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

ODDELEK I

Namen Priporočila

(1)

To priporočilo brez poseganja v obstoječa in prihodnja pravila Unije:

(a)	ponudnikom medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, predlaga neizčrpen nabor prostovoljnih ukrepov, ki jih lahko uporabijo za zagotavljanje neodvisnosti svojih uredniških odločitev;

(b)	ponudnike medijskih storitev in države članice spodbuja, naj sprejmejo ukrepe za povečanje preglednosti lastništva medijev na notranjem trgu.

ODDELEK II

Notranji zaščitni ukrepi za uredniško neodvisnost

(2)

Ponudnike medijskih storitev se spodbuja, naj pri sprejemanju ukrepov za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev upoštevajo spodnji nabor ukrepov.

(3)

Ti ukrepi so mišljeni kot vir navdiha za ponudnike medijskih storitev. Morebitna odločitev za zaščitne ukrepe bi morala temeljiti na njihovi izvedljivosti in sorazmernosti, pri čemer bi bilo treba upoštevati velikost ponudnikov medijskih storitev in naravo ponujenih medijskih storitev.

(4)

Ponudnike medijskih storitev se spodbuja tudi k upoštevanju samoregulativnih shem ter pobud novinarskega in medijskega sektorja, ki spodbujajo uredniške standarde ter standarde zaupanja vrednega in etičnega novinarstva.

Zaščitni ukrepi za zagotovitev uredniške integritete in neodvisnosti

(5)

Ponudnike medijskih storitev se spodbuja k določitvi notranjih pravil za zaščito uredniške integritete in neodvisnosti pred neupravičenimi političnimi in poslovnimi interesi, ki bi lahko vplivali na posamezne uredniške odločitve. Kadar taka notranja pravila obstajajo, se priporoča, da jih lastniki in vodstvo medijskega podjetja v celoti priznajo in potrdijo.

(6)

Taka notranja pravila bi se lahko zbrala v obliki listin, kodeksov ali drugih uredniških smernic in dokumentov o politiki, za katere se ponudnike medijskih storitev spodbuja, naj jih javno objavijo in omogočijo dostop do njih na svojih spletnih mestih, tudi invalidom, kolikor je to mogoče.

Uredniška integriteta

(7)

Notranja pravila ponudnikov medijskih storitev iz točke 5 bi lahko zajemala naslednje vidike:

(a)	pravila za zagotavljanje integritete uredniških vsebin (v zvezi s pripravo vsebin), ki lahko vključujejo na primer uredniško izjavo o poslanstvu, politike o spodbujanju raznolike in vključujoče sestave novinarskih redakcij ali politike o odgovorni uporabi virov;

(b)

pravila za preprečevanje ali razkritje nasprotij interesov, vključno zlasti z zahtevami za obveščanje javnosti o vseh poslovnih ali poklicnih povezavah med lastniki ali subjekti, ki so del lastniške strukture določenega ponudnika medijskih storitev ali njegovi delničarji, ter subjekti ali posamezniki, omenjenimi v njegovih uredniških vsebinah;

(c)	politike o popravkih, vključno z mehanizmi za pritožbe;

(d)	pravila, ki zagotavljajo ločitev med komercialnimi in uredniškimi dejavnostmi, na primer vključno z zahtevo, da morajo biti uredniške vsebine ločene in jasno ločljive od oglaševalskih in promocijskih vsebin.

Uredniška neodvisnost

(8)

Ponudnike medijskih storitev se spodbuja k vzpostavitvi mehanizmov, ki uredniškemu osebju omogočajo, da zaščitijo svojo uredniško neodvisnost pred kakršno koli obliko neupravičenega vmešavanja. Taki mehanizmi bi lahko vključevali:

(a)	postopke za obveščanje o pritiskih, ki so jim izpostavljeni, kot dopolnilo obveznostim iz nacionalnih pravil za izvajanje Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (22); taki postopki bi lahko omogočali anonimno ali zaupno obveščanje o primerih pritiska;

(b)	pravico do ugovora, ki uredniškemu osebju omogoča zavrnitev podpisa člankov ali drugih uredniških vsebin, ki so bile spremenjene brez njihove vednosti ali proti njihovi volji;

(c)	klavzule vesti, ki ščitijo pred disciplinskimi sankcijami ali samovoljnim odpuščanjem članov uredniškega osebja, ki zavrnejo naloge, za katere menijo, da so v nasprotju s poklicnimi standardi;

(d)

brez poseganja v pravice in obveznosti, določene v delovnem pravu ali drugih zaščitnih pravilih, pravico članov uredniškega osebja, ki menijo, da bi sprememba lastništva v zvezi s ponudnikom medijskih storitev lahko vplivala na njihovo uredniško integriteto in neodvisnost, da zapustijo zadevnega ponudnika in ohranijo vse koristi, ki veljajo za čas, preživet v zadevni medijski hiši.

Notranji organi ali strukture

(9)

Da bi podprli izvajanje politik ali notranjih pravil o uredniški integriteti in neodvisnosti, se ponudnike medijskih storitev spodbuja k vzpostavitvi ustreznih notranjih neodvisnih organov ali struktur, ki bi lahko vključevali:

(a)

odbore za etiko ali nadzorne odbore, pristojne za nadzor pravilnega izvajanja listin, kodeksov ali drugih uredniških smernic in dokumentov o politiki, ki jih je sprejel ponudnik medijskih storitev, in varuhe človekovih pravic, pristojne za zagotavljanje skladnosti s pravili o uredniški integriteti. Ti organi bi lahko sprejemali pritožbe o morebitnih kršitvah politik in pravil ter si prizadevali za njihovo rešitev, na primer z mediacijo;

(b)

redakcijske svete, uredniške odbore ali druge organe, ki delujejo kot poklicno združenje uredniškega osebja v medijski hiši ter kot kontaktne točke za dialog med vodstvom ter novinarji in drugimi medijskimi delavci. Njihove člane bi lahko izvolili novinarji in drugi medijski delavci pri ponudniku medijskih storitev. Zlasti bi si lahko prizadevali zagotoviti, da novinarji in drugi medijski delavci dejansko uživajo pravice, določene v listinah, kodeksih ali drugih uredniških smernicah in dokumentih o politiki, ki jih je sprejel ponudnik. Poleg tega bi si lahko prizadevali za zagotavljanje skladnosti z etičnimi načeli;

(c)	novinarske direktorje, imenovane v izvršne odbore in odgovorne za zagotavljanje, da se pri politikah ponudnika medijskih storitev spoštujejo načela neodvisnega novinarstva in svobode tiska;

(d)	odbore, odgovorne za imenovanje glavnega urednika ter zaščito njegove avtonomije in neodvisnosti;

(e)	posvetovalne odbore ali odbore za mediacijo, sestavljene iz predstavnikov uredniškega osebja in vodstva ali lastnikov ter odgovorne za reševanje sporov med uredniškim osebjem in vodstvom ali lastniki.

(10)

Pravila, ki urejajo delovanje teh organov in struktur, kadar obstajajo, ter informacije o njihovih dejavnostih bi morala biti v ustreznem obsegu na voljo in dostopna javnosti, tudi invalidom, kolikor je to mogoče.

Zaščitni ukrepi za spodbujanje sodelovanja novinarjev pri odločanju v medijskih podjetjih

(11)

Ponudnike medijskih storitev se spodbuja k podpiranju sodelovanja uredniškega osebja ali njihovih predstavniških organov v postopkih upravljanja in odločanja. Tako sodelovanje bi se lahko uveljavljalo v obliki pravic do obveščenosti, posvetovanja ali udeležbe ali kombinacije teh pravic; to ne vpliva na člen 16 Listine.

(12)

O pravicah do obveščenosti bi veljalo razmisliti zlasti v naslednjih primerih:

(a)	kadar se lastniki ali vodstvo ponudnika medijskih storitev odločijo za zamenjavo glavnega urednika;

(b)	kadar se spremeni sestava upravnega odbora;

(c)	v primeru večjih sprememb v zvezi s pravno obliko ali lastništvom ponudnika medijskih storitev, likvidacijskih postopkov ali drugih strukturnih sprememb.

(13)

Ponudnike medijskih storitev se spodbuja, naj zagotovijo, da se o imenovanju glavnega urednika posvetuje z uredniškim osebjem ali njihovimi predstavniškimi organi. Vodstvo in uredniško osebje se spodbujata k dogovoru o postopku posvetovanja, ki naj se uporabi.

(14)

Kadar je to v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, skladnimi s pravom Unije, bi se uredniškemu osebju lahko omogočilo sodelovanje pri upravljanju ponudnika medijskih storitev z izvolitvijo enega ali več predstavnikov v upravni odbor.

Zaščitni ukrepi za izboljšanje trajnostnosti ponudnikov medijskih storitev in dolgoročnih naložb v pripravo vsebin

(15)

Ponudniki medijskih storitev naj spodbujajo izmenjavo znanja in najboljših praks v ustreznih forumih, da bi razvili strategije za povečanje svoje dolgoročne trajnostnosti in odpornosti. Komisija bo olajšala tak dialog v okviru evropskega foruma novičarskih medijev.

(16)

Dosedanje razprave so pokazale, da bi bilo ustrezne inovativne ukrepe mogoče uvesti na več področjih, kar vključuje:

(a)	poslovne modele, ki omogočajo učinkovito prilagajanje novim potrošniškim navadam, vključno s shemami, ki temeljijo na naročnini, shemami, ki temeljijo na bralcih, množičnim financiranjem ali drugimi novimi strategijami monetizacije, ki so se izkazale za uspešne pri povečevanju prihodkov;

(b)	tehnološke rešitve, ki so bistvene za spodbujanje participacije, vključno s preglednimi algoritmi za izboljšanje priporočanja vsebin in prilagoditev plačilnih zidov;

(c)

pristope, namenjene ohranjanju in povečevanju občinstva, zlasti s ponudbo novih oblik vsebin, razvojem orodij za poslušanje občinstva in ustvarjanje skupnosti ter izkoriščanjem podatkov za boljše razumevanje preferenc in vedenja občinstva, kar omogoča ciljno usmerjene in diverzifikacijske strategije;

(d)

strukture korporativnega upravljanja, vključno s skladi ali fundacijami, ureditvami novinarskega lastništva, združenji novinarjev ali bralcev ali katero koli drugo strukturo, ki bi lahko pomagala okrepiti odpornost ponudnikov medijskih storitev. S tega vidika se lahko uporaba takih struktur ali mehanizmov šteje za koristno pri ohranjanju uredniške neodvisnosti in spodbujanju kakovostnega novinarstva;

(e)	strategije ali zaveze za ponovno vlaganje ustvarjenih prihodkov ali dobičkov z namenom krepitve dolgoročnih naložb v medijske vsebine, digitalizacijo in neodvisno novinarstvo, ob upoštevanju vse večje potrebe, da se v ekonomiji pozornosti ostane v koraku z inovacijami.

(17)

Ponudnike medijskih storitev se spodbuja k oblikovanju politik za zagotavljanje preglednosti in poštene uporabe donacij. To bi na primer lahko vključevalo razkritje donatorjev, katerih prispevki presegajo določen prag, ali pravila o donacijah oseb ali subjektov, katerih prispevki bi lahko ogrozili uredniško neodvisnost.

(18)

Ponudnike medijskih storitev se nadalje spodbuja k preučitvi možnosti za strukturno sodelovanje, tudi prek meja, da bi izkoristili priložnosti, ki jih na evropski ravni ponuja notranji trg, in dosegli širše občinstvo. Prav tako se jih spodbuja k preučitvi možnosti za strukturna partnerstva, na primer za združevanje in izkoriščanje podatkov ter okrepitev svojih inovacijskih zmogljivosti.

(19)

Ponudniki medijskih storitev naj spodbujajo poklicno izobraževanje in usposabljanje svojih novinarjev in drugih medijskih delavcev, vključno s preusposabljanjem in prekvalifikacijo. To lahko storijo v sodelovanju s samoregulativnimi organi medijev, poklicnimi organizacijami in združenji ter izobraževalnimi ustanovami.

ODDELEK III

Preglednost lastništva medijev

(20)

Ponudnike medijskih storitev se spodbuja, naj zagotovijo, da so podrobne, celovite in posodobljene informacije o njihovem lastništvu enostavno in neposredno dostopne javnosti, tudi invalidom, kolikor je to mogoče. Zlasti je priporočljivo, da ponudniki medijskih storitev zagotovijo dostop do informacij o naslednjih vidikih:

(a)	ali, in če da, v kolikšni meri so njihovi neposredni ali dejanski lastniki vlade, državne institucije, podjetja v državni lasti ali drugi javni organi;

(b)	interesih, povezavah ali dejavnostih njihovih lastnikov v drugih medijskih ali nemedijskih sektorjih;

(c)	vseh drugih interesih, ki bi lahko vplivali na njihovo strateško odločanje ali uredniško usmeritev;

(d)	kakršnih koli spremembah njihovega lastništva ali ureditev nadzora.

(21)

Države članice se spodbuja k sprejetju ukrepov za učinkovito izvajanje Priporočila CM/Rec(2018)1 Odbora ministrov državam članicam o pluralnosti medijev in preglednosti lastništva medijev. Zlasti se jih spodbuja, naj ustreznemu nacionalnemu regulativnemu organu ali telesu zaupajo razvoj in vzdrževanje namenske spletne podatkovne zbirke o lastništvu medijev, ki vsebuje razčlenjene podatke o različnih vrstah medijev, tudi na regionalni in/ali lokalni ravni, ter je enostavno, hitro, učinkovito in brezplačno na voljo javnosti, ter naj redno pripravljajo poročila o lastništvu medijskih storitev, ki so pod njihovo pristojnostjo.

(22)

Države članice ter njihove nacionalne regulativne organe ali telesa se spodbuja k redni izmenjavi najboljših praks na področju preglednosti lastništva medijev. Take izmenjave bi morale biti osredotočene zlasti na opredeljevanje in spodbujanje najučinkovitejših ukrepov ali orodij za povečanje preglednosti lastništva medijev in izboljšanje upravnega sodelovanja na tem področju.

ODDELEK IV

Spremljanje in končne določbe

(23)

Za spremljanje ukrepov, sprejetih za izvajanje tega priporočila, bi morale države članice 18 mesecev po njegovem sprejetju, nato pa na zahtevo, Komisiji predložiti vse ustrezne informacije o ukrepih iz oddelka III.

(24)

Komisija bo z državami članicami in deležniki, zlasti s predstavniki ponudnikov medijskih storitev in novinarji, o ukrepih, sprejetih za izvajanje tega priporočila, razpravljala v ustreznih forumih, predvsem v evropskem forumu novičarskih medijev.

(25)

Komisija bo po potrebi razmislila o sprejetju novega priporočila, ki bo nadomestilo to priporočilo, ob upoštevanju evropskega akta o svobodi medijev, kakor ga bosta sprejela sozakonodajalca, ter razprav z državami članicami in deležniki. Da bi se izognili dvomom, se bodo v primeru prekrivanja med določbami tega priporočila in uredbe o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (evropski akt o svobodi medijev), kakor jo bosta dokončno sprejela sozakonodajalca, ustrezne določbe tega priporočila prenehale uporabljati, ko se bodo začele uporabljati določbe navedene uredbe.

To priporočilo je naslovljeno na ponudnike medijskih storitev s sedežem v Uniji in, kar zadeva ukrepe iz oddelka III, na države članice.

V Bruslju, 16. septembra 2022

Za Komisijo

Thierry BRETON

član Komisije

(1) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (COM(2020) 790 final).

(2) Priporočilo Komisije (EU) 2021/1534 z dne 16. septembra 2021 o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev v Evropski uniji (UL L 331, 20.9.2021, str. 8).

(3) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) (COM(2022) 177 final).

(4) Priporočilo Komisije (EU) 2022/758 z dne 27. aprila 2022 o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi in zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) (UL L 138, 17.5.2022, str. 30).

(5) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju (COM(2020) 784 final).

(6) Direktiva (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L 303, 28.11.2018, str. 69).

(7) Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(8) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(9) Celotno poročilo orodja za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2022, str. 67.

(10) Na primer v Franciji zakon št. 2016-1524 (t. i. „Loi Bloche“) in na Portugalskem zakon št. 1/99 z dne 13. januarja.

(11) Recommendation CM/Rec(2018)1 of the Committee of Ministers to member States on media pluralism and transparency of media ownership (Priporočilo CM/Rec(2018)1 Odbora ministrov državam članicam o pluralnosti medijev in preglednosti lastništva medijev).

(12) Celotno poročilo orodja za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2022, str. 82.

(13) R. A. Harder in P. Knapen, Media Councils in the Digital Age: An inquiry into the practices of media self-regulatory bodies in the media landscape today (Medijski sveti v digitalni dobi: študija praks samoregulativnih organov medijev v današnjem medijskem prostoru), vzw Vereniging van de Raad voor de Journalistiek, Bruselj, 2021.

(14) Evropski forum novičarskih medijev je Komisija ustanovila v okviru akcijskega načrta za medijski in avdiovizualni sektor, da bi okrepila sodelovanje z deležniki o vprašanjih, povezanih z mediji.

(15) Glej posnetke in povzetek dogodka: https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/european-news-media-forum-industrial-transformation-glance.

(16) Uredba (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (UL L 189, 28.5.2021, str. 34).

(17) Recommendation CM/Rec(2018)1 of the Committee of Ministers to member States on media pluralism and transparency of media ownership (Priporočilo CM/Rec(2018)1 Odbora ministrov državam članicam o pluralnosti medijev in preglednosti lastništva medijev).

(18) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(19) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(20) Glej Svet Evrope: „preglednost lastništva medijev lahko prispeva k dejanski pluralnosti medijev, saj se na ta način javnost in regulativne organe opozori na lastniško strukturo medijev, ki lahko vpliva na uredniško politiko“, preambula Priporočila CM/Rec(2018)1 Odbora ministrov državam članicam o pluralnosti medijev in preglednosti lastništva medijev. Glej tudi Evropski avdiovizualni observatorij: „Preglednost lastništva medijev lahko stabilizira in poveča zaupanje, da se ta moč ne bo zlorabila za subverzivno uveljavljanje lastnih političnih, gospodarskih in družbenih interesov zadevnih lastnikov, temveč za spodbujanje skupnega dobrega, tj. za preverjanje dejstev, povezanih z mediji“, glej M. Cappello (ur.), Transparency of media ownership (Preglednost lastništva medijev), IRIS Special, Evropski avdiovizualni observatorij, Strasbourg, 2021.

(21) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(22) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 245

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 65 22. september 2022

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Sklep (EU) 2022/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. septembra 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini z okrepitvijo skupnega sklada za rezervacije z jamstvi držav članic in posebnimi rezervacijami za nekatere finančne obveznosti v zvezi z Ukrajino, za katere je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, ter o spremembi Sklepa (EU) 2022/1201	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1629 z dne 21. septembra 2022 o vzpostavitvi ukrepov za zadrževanje Ceratocystis platani (J.M. Walter) Engelbr. & T.C. Harr. na nekaterih razmejenih območjih	14
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1630 z dne 21. septembra 2022 o vzpostavitvi ukrepov za zadrževanje fitoplazme Grapevine flavescence dorée na nekaterih razmejenih območjih	27
	DIREKTIVE
*	Delegirana direktiva Komisije (EU) 2022/1631 z dne 12. maja 2022 o spremembi Priloge IV k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjeme za uporabo svinca v superprevodnih kablih in žicah BSCCO (bizmutov, stroncijev, kalcijev, bakrov oksid) ter svinca v njihovih električnih povezavah zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku ( 1 )	45
*	Delegirana direktiva Komisije (EU) 2022/1632 z dne 12. maja 2022 o spremembi Priloge IV k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjeme za uporabo svinca v nekaterih napravah za slikanje z magnetno resonanco zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku ( 1 )	48
	SKLEPI
*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/1633 z dne 20. septembra 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1343 o odobritvi začasne podpore Republiki Bolgariji na podlagi Uredbe (EU) 2020/672 za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah po izbruhu COVID-19	52
	PRIPOROČILA
*	Priporočilo Komisije (EU) 2022/1634 z dne 16. septembra 2022 o notranjih zaščitnih ukrepih za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva v medijskem sektorju	56
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
*	Sklep št. 1/2022 Skupnega odbora EU-Švica z dne 6. septembra 2022 o spremembi tabel III in IV Protokola 2 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972, kakor je bil spremenjen [2022/1635]	66

Kmetijska surovina	Švicarska domača referenčna cena	Domača referenčna cena EU	Člen 4(1) se uporablja v Švici Razlika med referenčno ceno Švice/EU	Člen 3(3) se uporablja v EU Razlika med referenčno ceno Švice/EU
Kmetijska surovina	v CHF za 100 kg neto	v CHF za 100 kg neto	v CHF za 100 kg neto	v EUR za 100 kg neto
Navadna pšenica	51,80	23,54	28,25	0,00
Trda pšenica	–	–	1,20	0,00
Rž	42,80	18,50	24,30	0,00
Ječmen	–	–	–	–
Koruza	–	–	–	–
Navadna pšenična moka	91,60	46,68	44,90	0,00
Polnomastno mleko v prahu	629,60	323,59	306,00	0,00
Posneto mleko v prahu	420,10	260,22	159,90	0,00
Maslo	1 128,35	409,97	718,40	0,00
Beli sladkor	–	–	–	–
Jajca	–	–	38,00	0,00
Sveži krompir	40,05	17,05	23,00	0,00
Rastlinska maščoba	–	–	170,00	0,00 “

		Popravki
	*	Popravek Uredbe (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina ( UL L 173, 30.6.2022 )	70


	(1) Besedilo velja za EGP.