(1)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov državljanom Evropske unije in Ruske federacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (1) je skupaj s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o ponovnem sprejemu (2) začel veljati 1. junija 2007.

(2)

Cilj Sporazuma je na podlagi vzajemnosti poenostaviti izdajanje vizumov za načrtovano bivanje za največ 90 dni v obdobju 180 dni za državljane Evropske unije in Ruske federacije. V preambuli Sporazuma je poudarjena želja, da se s poenostavitvijo izdajanja vizumov olajšajo medsebojni stiki med ljudmi, kar je pomemben pogoj za stabilen razvoj gospodarskih, humanitarnih, kulturnih, znanstvenih in drugih vezi.

(3)

Na podlagi člena 15(5) Sporazuma je mogoče, da vsaka pogodbenica začasno preneha uporabljati celotni Sporazum ali njegov del iz razlogov javnega reda, zaščite nacionalne varnosti ali varstva javnega zdravja. O odločitvi o začasnem prenehanju uporabe uradno obvesti drugo pogodbenico najkasneje 48 ur pred začetkom veljavnosti odločitve.

(4)

V odziv na nezakonito priključitev Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji leta 2014 ter na nadaljnje destabilizacijske ukrepe Ruske federacije v vzhodni Ukrajini je Evropska unija že uvedla gospodarske sankcije zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, povezane z nepopolnim izvajanjem sporazumov iz Minska, sankcije v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, in sankcije v odziv na nezakonito priključitev Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji.

(5)

Ruska federacija ima kot podpisnica sporazumov iz Minska jasno in neposredno odgovornost, da si prizadeva za mirno rešitev konflikta v skladu s temi načeli. Ruska federacija z odločitvijo, da prizna območji pokrajin vzhodne Ukrajine, ki nista pod vladnim nadzorom, kot neodvisni entiteti, očitno krši sporazume iz Minska, ki določajo popolno vrnitev teh območij pod nadzor ukrajinske vlade.

(6)

Odločitev Ruske federacije, da prizna območji pokrajin Doneck in Lugansk v Ukrajini, ki nista pod vladnim nadzorom, kot neodvisni entiteti, in posledična odločitev o napotitvi ruskih vojakov v Ukrajino nadalje spodkopavata ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine ter predstavljata resno kršitev mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov, vključno z Ustanovno listino ZN, Helsinško sklepno listino, Pariško listino in Memorandumom iz Budimpešte.

(7)

Od začetka neizzvane in neupravičene agresije Rusije proti Ukrajini 24. februarja 2022 so se razmere poslabšale, Rusija pa je razširila svojo polno ali delno zasedbo v vzhodnih in južnih pokrajinah Ukrajine. Rusija kot vojaški objekt uporablja tudi največjo ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju, kar ustvarja tveganje za povzročitev večje jedrske nesreče z učinki prelivanja na sosednje države, vključno z državami članicami.

(8)

Evropski svet je skupaj s svojimi mednarodnimi partnerji 24. februarja 2022 najostreje obsodil neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini ter izrazil popolno solidarnost Unije z Ukrajino in njenim prebivalstvom. Evropski svet je nadaljnje navedel, da Rusija z nezakonitimi vojaškimi akcijami grobo krši mednarodno pravo ter ogroža evropsko in svetovno varnost in stabilnost. Svet je nato 25. februarja med drugimi omejevalnimi ukrepi sprejel delno prenehanje uporabe Sporazuma v odziv na neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Rusije (3).

(9)

Vojaška agresija proti državi, ki meji na Evropsko unijo, kakor je ta, ki se je zgodila v Ukrajini in zaradi katere so bili sprejeti številni omejevalni ukrepi, upravičuje ukrepe za zaščito bistvenih varnostnih interesov Evropske unije in njenih držav članic.

(10)

Ruska federacija je s spodkopavanjem ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine kršila tudi sporazume iz Minska. To je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Ruske federacije.

(11)

Z vojaškimi akcijami Ruske federacije v Ukrajini so se okrepile grožnje javnemu redu, nacionalni varnosti in javnemu zdravju držav članic.

(12)

Zato Svet meni, da bi bilo treba zaradi vse slabših razmer, ki jih je povzročila vojaška agresija Rusije proti Ukrajini, začasno prenehati uporabljati določbe celotnega Sporazuma, v katerih so določene poenostavitve izdajanja vizumov državljanom Ruske federacije, ki zaprosijo za vizum za kratkoročno bivanje.

(13)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje. Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –