1.

2.

A.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

B.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

—

ukrepe, sprejete v okviru pridružitvenega načrta, bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, vključno z njegovo preambulo;

—

pridružitveni načrt bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju načel preglednosti, odgovornosti in vključevanja;

—

v pridružitvenem načrtu sta predvidena vključenost obeh strani in dialog o reformah, povezanih s pridružitvijo;

—

cilj pridružitvenega načrta je doseči otipljive in opredeljene rezultate s postopnim izvajanjem praktičnih ukrepov;

—

pogodbenici priznavata, da je treba dogovorjene prednostne naloge podpirati z ustreznimi in zadostnimi političnimi, tehničnimi in finančnimi sredstvi;

—

izvajanje pridružitvenega načrta bo predmet spremljanja, letnega poročanja, med drugim o splošnem napredku, in ocenjevanja. Doseženi napredek se bo preverjal tudi v okviru institucionalnih struktur, določenih v pridružitvenem sporazumu. Tudi civilna družba se bo spodbujala, da svoje dejavnosti spremljanja usmeri v pridružitveni načrt;

—

Evropska unija bo Gruzijo podpirala pri izvajanju ciljev in prednostnih nalog iz pridružitvenega načrta. V ta namen bo uporabila vse razpoložljive vire podpore EU, na voljo pa bo dala tudi strokovno znanje, nasvete, dobro prakso ter tehnično znanje in izkušnje, omogočila bo izmenjavo informacij ter spodbujala gradnjo zmogljivosti, krepitev institucij in razvoj novih instrumentov pomoči. Poudarja, da je pomoč EU vezana na skupno dogovorjeno strogo pogojenost, ki je povezana z napredkom pri izvajanju reform. EU bo sodelovala tudi z drugimi partnerji, da bi zagotovila usklajevanje podpore drugih partneric Gruzije ter okrepila usklajen pristop podpore Ekipe Evropa, ki združuje sredstva EU, njenih držav članic in finančnih institucij. Pri izvajanju pridružitvenega načrta bodo na voljo tudi ustrezni finančni instrumenti EU. Ne glede na to pridružitveni načrt sam po sebi ni dokument finančnega načrtovanja in ne nadomešča načrtovanja ali oblikovanja politik na ravni pogodbenic.

—

Nadaljnje zagotavljanje izvedbe preglednih, vključujočih in verodostojnih volitev, med drugim z odpravo vseh pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil OVSE/ODIHR;

—

zagotavljanje, da se o zakonodajnih spremembah, ki vplivajo na ključne sestavne dele pravne države, kot je neodvisnost sodstva, organizirajo obsežna in vključujoča posvetovanja, ter da se zagotovi skladnost teh sprememb z evropskimi standardi in priporočili mednarodnih organov, kot so Beneška komisija, GRECO in OVSE/ODIHR;

—

zagotavljanje kontinuitete in učinkovitega izvajanja reform javne uprave in odprte vlade v skladu z načeli in dobrimi praksami evropske javne uprave; spodbujanje sodelovanja in odprtega dialoga med civilno družbo in vlado ter krepitev procesa soustvarjanja in sodelovanja več deležnikov pri oblikovanju, spremljanju in ocenjevanju politik; spodbujanje inovativnih pristopov z izmenjavo znanja in izkušenj, okrepljenim vzajemnim učenjem ter stalnim sodelovanjem na politični in strokovni ravni;

—

dialog in sodelovanje bosta zajemala tudi krepitev pravosodnega sektorja z nadaljevanjem reforme pravosodnega sektorja, zlasti z zagotavljanjem popolne zunanje in notranje neodvisnosti sodnikov ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim s celovitim sodelovanjem.

—

Zagotavljanje stalne krepitve okvira človekovih pravic s harmonizacijo in praktičnim izvajanjem mednarodnega in evropskega prava in praks na področju človekovih pravic.

—

Učinkovito izvajanje tretjega in četrtega vala reform pravosodja v vseh vidikih;

—

učinkovito izvajanje strategije za pravosodje za obdobje 2017–2021 in njenih akcijskih načrtov v vseh vidikih ter sprejetje ambiciozne strategije za reformo pravosodja po letu 2021, ki bo temeljila na širokem, vključujočem in medstrankarskem reformnem procesu ter oceni učinkovitosti tretjega in četrtega vala reform pravosodja;

—

okrepitev in znatna reforma institucionalne ureditve in praks visokega sodnega sveta in drugih ključnih pravosodnih institucij, da bi učinkovito povečali preglednost, integriteto in odgovornost norm in odločitev, ki jih sprejemajo, vključno z odločitvami glede imenovanj, ocenjevanja, napredovanj, premestitev in disciplinskih ukrepov; predložitev predlogov reform Beneški komisiji in Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice za mnenje ter izvajanje njunih priporočil;

—

zlasti zagotavljanje preglednega in meritokratskega pravnega okvira in prakse za imenovanje in napredovanje sodnikov, tako da se ju v celoti uskladi z evropskimi standardi in priporočili Beneške komisije, vključno z imenovanji na vrhovno sodišče;

—

objava pisnih utemeljitev za imenovanje sodnikov s sklicevanjem na merila integritete in usposobljenosti;

—

izboljšanje usposabljanja kandidatov za sodnike, sodnikov in sodnega osebja z izvajanjem priporočil EU in Sveta Evrope;

—

posodobitev delovanja pravosodja z nadaljnjim omogočanjem elektronskih vlog in komunikacije s sodišči ter elektronskega vodenja zadev; razširitev uporabe naključnega elektronskega dodeljevanja zadev;

—

nadaljevanje reforme tožilstva in služb za preiskovanje kaznivih dejanj pri ministrstvu za notranje zadeve ter drugih agencij, da bi še naprej zagotavljali neodvisnost in strokovnost tožilskega in kriminalističnega dela brez kakršnega koli neprimernega vplivanja ter z večjo preglednostjo in odgovornostjo;

—

Gruzija bo pregledala postopek imenovanja generalnega državnega tožilca, da bi okrepila neodvisnost urada/položaja državnega tožilca. V ta namen bo uvedla glasovanje s kvalificirano večino v parlamentu, kar je glavno priporočilo Beneške komisije v zvezi s tem. To bo vključevalo učinkovit mehanizem proti blokadi, ki ima široko medstrankarsko podporo in je v skladu s priporočili Beneške komisije. Uvedeni bodo dodatni zaščitni ukrepi, da se zagotovi, da je postopek izbire in imenovanja pregleden ter da temelji na merilih integritete, neodvisnosti, nepristranskosti in usposobljenosti;

—

sprejetje reforme kazenskega zakonika, da bi posodobili zakonodajo ter zagotovili njeno skladnost z ustreznimi obveznostmi in standardi EU ter mednarodnimi obveznostmi in standardi; približevanje kazenskih postopkov tistim, ki se uporabljajo v državah članicah EU:

—

razširitev dostopa do visokokakovostne brezplačne pravne pomoči;

—

povečanje uporabe in kakovosti mediacije; odpravljanje pomanjkljivosti pri arbitraži o potrošniških sporih in ustvarjanje pogojev za večjo uporabo arbitraže med podjetji;

—

pospešitev izvajanja strategije za preprečevanje kriminala in izvrševanje kazenskih sankcij, zlasti z uporabo pristopov rehabilitacije in ponovne socializacije v kazenskem sistemu, sistemu za preprečevanje kriminala in sistemu za pogojni odpust ter po izpustitvi.

—

Uporaba upravnega pridržanja le v ustrezno utemeljenih primerih. Zagotavljanje procesnih pravic upravno pridržanih oseb v skladu z načeli človekovih pravic, vključno s pravico do poštenega sojenja. V zvezi s tem sprememba zakona o upravnih prekrških;

—

posodobitev zakonodaje na trgovinskem, civilnem in upravnem področju v skladu z nacionalnimi strategijami in približevanjem pravnemu redu EU;

—

zagotavljanje vključujočega dostopa do pravnega varstva z ustrezno financirano službo za pravno pomoč, ki ima ustrezno osebje;

—

ustrezno ločevanje nalog med tožilci in preiskovalci kaznivih dejanj ter vzpostavitev uravnoteženih mehanizmov sodelovanja v zakonodaji in praksi;

—

zagotavljanje javnega reda in varnosti ob hkratnem zagotavljanju varstva človekovih pravic.

—

Oblikovanje nove nacionalne protikorupcijske strategije in ustreznega akcijskega načrta za obdobje po letu 2020 za preprečevanje, odkrivanje in obravnavanje vseh oblik korupcije, ter zagotovitev učinkovitega izvajanja te strategije in akcijskega načrta;

—

okrepitev institucij, povezanih z integriteto, z vidika njihovih nadzornih funkcij: urada za javno upravo za prijave premoženjskega stanja; državnega revizijskega urada glede revizij nacionalnih in podnacionalnih odhodkov in prihodkov; agencije za konkurenco; parlamentarnega nadzora in spremljanja z izboljšanjem zmogljivosti sektorskih odborov; sekretariata za boj proti korupciji, ki spada pod gruzijsko državno upravo; civilnih svetovalnih svetov na lokalni ravni;

—

nadaljnja obravnava korupcije z represivnimi in preventivnimi sredstvi, na primer z nadaljnjo krepitvijo učinkovitosti in zmogljivosti za preiskovanje korupcije; okrepljeno preverjanje prijav premoženjskega stanja in dohodkov vseh ustreznih uradnikov, obravnavanje morebitnih navzkrižij interesov ter spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti ukrepov;

—

zagotavljanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje in odkrivanje vseh tveganj in ranljivosti, povezanih s pandemijo COVID-19, v boju proti korupciji na področjih z visokim tveganjem, kot so javna naročila in zdravstvo;

—

nadaljnja krepitev mehanizmov za preprečevanje korupcije in boj proti njej na ključnih področjih tveganja, na primer:

—

nadaljnje zagotavljanje približevanja zakonodaje Gruzije pravnemu redu Unije na področju boja proti goljufijam in izvajanje določb zakonodaje EU, kot je predvideno v ustreznih prilogah k pridružitvenemu sporazumu;

—

spodbujanje pravic in možnosti državljanov za dostop do informacij in sodelovanje pri upravljanju na nacionalni in podnacionalni ravni, med drugim prek civilne družbe ter svobodnega in varnega spremljanja medijev;

—

oblikovanje nove strategije za reformo javne uprave in ustreznega akcijskega načrta za obdobje po letu 2020 ter zagotavljanje njunega učinkovitega izvajanja;

—

spodbujanje izvajanja reforme javne uprave na politični in upravni ravni, med drugim s krepitvijo usklajevanja in spremljanja ustreznih akcijskih načrtov ter poročanjem o njih;

—

povečanje odprtosti, preglednosti in odgovornosti javne uprave z izvajanjem reform odprte vlade;

—

oblikovanje enotne politike za razvoj, izvajanje in zagotavljanje kakovosti javnih storitev, da bi izboljšali zadovoljstvo državljanov in njihovo zaupanje v vlado;

—

razvoj odločne komunikacije za ozaveščanje o pozitivnih učinkih reforme javne uprave;

—

izvajanje pravnega okvira javne uprave, da se zagotovi bolj strokovna javna uprava z ustreznimi kompetencami;

—

nadaljnje izvajanje meril pravne države in boja proti korupciji v okviru mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti ter doseganje napredka v zvezi z njimi.

—

Nadaljevanje boja proti korupciji in zagotovitev učinkovitega izvajanja ustreznih mednarodnih pravnih instrumentov, kot so Konvencija ZN proti korupciji ter Kazenskopravna konvencija o korupciji in njen dodatni protokol, ter priporočil Skupine držav proti korupciji (skupina GRECO) pri Svetu Evrope in priporočil mreže OECD za boj proti korupciji za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo;

—

nadaljnja zagotovitev učinkovitega preiskovanja domnevnih primerov korupcije in oblikovanje učinkovitega sistema za preprečevanje navzkrižja interesov;

—

spodbujanje odgovorne, učinkovite, uspešne in pregledne javne uprave ter vzpostavitev strokovne javne uprave z ustreznimi kompetencami, med drugim v zvezi s sistemom izbora, napredovanja in odpuščanja ter specializiranim usposabljanjem na podlagi potreb;

—

izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev v gruzijskih regijah;

—

izboljšanje upravljanja in odgovornosti v zvezi z javnimi financami, pri čemer je treba pri pripravi proračuna na podlagi programov upoštevati vidike enakosti spolov, ter okrepitev srednjeročnega strateškega načrtovanja in izvajanja;

—

krepitev sodelovanja in zmogljivosti deležnikov, vključno z nevladnimi organizacijami, lokalnimi samoupravami, mladimi in akademskimi krogi; zagotavljanje učinkovitega orodja za širše vključevanje javnosti v odločanje in spremljanje uspešnosti reform javne uprave;

—

zagotavljanje zanesljive, odgovorne, pregledne in v rezultate usmerjene lokalne samouprave z novimi funkcijami, odgovornostmi in viri v skladu z evropskimi standardi.

—

Oblikovanje nove nacionalne strategije na področju človekovih pravic za obdobje 2021–2030 in ustreznih akcijskih načrtov za obdobje po letu 2020, ki bodo vključevali posebna priporočila organov ZN, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), Sveta Evrope, Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) in mednarodnih organizacij za človekove pravice, zlasti o izvajanju protidiskriminacijskih politik, zaščiti pripadnikov manjšin in zasebnega življenja ter zagotavljanju svobode vere ali prepričanja; izvajanje strategije in akcijskih načrtov v tesnem sodelovanju z nacionalnimi in mednarodnimi akterji;

—

nadaljnje izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje, da se zagotovi učinkovita zaščita pred diskriminacijo v duhu načela neprezrtja; prispevanje k višji stopnji strpnosti in znižanje stopnje nasilja;

—

nadaljnja krepitev pluralnosti, preglednosti in neodvisnosti medijev v skladu s priporočili Sveta Evrope;

—

okrepitev izvajanja ukrepov za zaščito medijskih delavcev ter zagotovitev učinkovitih in uspešnih preiskav vseh primerov nasilja nad medijskimi delavci, da se odgovorne privede pred sodišče;

—

oblikovanje nove državne strategije za enakost in vključevanje državljanov ter akcijskega načrta za obdobje po letu 2020, katerega cilj je zagotoviti enakopravno in polno sodelovanje predstavnikov etničnih manjšin na vseh področjih javnega življenja ter dodatno podporo kulturni raznolikosti;

—

doseganje napredka pri izvajanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, tako imenovane Istanbulske konvencije, s krepitvijo nacionalnih institucionalnih zmogljivosti za podporo vprašanjem, povezanim z enakostjo spolov in nasiljem na podlagi spola. Nadaljnja krepitev ukrepov za preprečevanje in preiskovanje primerov nasilja nad ženskami in dekleti, vključno s spolnim nasiljem, zaščita žrtev in podpiranje rehabilitacije storilcev kaznivega dejanja. Prizadevanja za družbeno preobrazbo ter sprememba obstoječih diskriminatornih nazorov in praks, tudi glede nasilja nad ženskami in nasilja v družini;

—

okrepitev ukrepov za boj proti diskriminaciji oseb LGBTI in zagotovitev, da lahko v celoti uživajo vse človekove pravice – državljanske in politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice – vključno s pravico do prostega zbiranja;

—

okrepitev dostopa do storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja za osebe vseh starosti, obveščanje in preprečevanje ter nadaljevanje boja proti škodljivim praksam, ki prizadenejo ženske in deklice, vključno s pohabljanjem spolnih organov, otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami ter drugimi oblikami kršitev človekovih pravic in ponižujočega ravnanja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželskim območjem. Povečanje pomoči za zdravstveno varstvo mater;

—

sprejetje posebnih ukrepov za osebe, ki pripadajo manjšinam, da bi prispevali k večji enakosti na političnem, gospodarskem in družbenem področju življenja;

—

uskladitev zakonodaje s Konvencijo ZN o pravicah invalidov in njenim izbirnim protokolom ter ustanovitev usklajevalnega organa za vprašanja, povezana s pravicami invalidov;

—

okrepitev ukrepov za izboljšanje vključevanja invalidov v javno in gospodarsko življenje ter zagotovitev boljšega dostopa do javnih prostorov. Izboljšanje pogojev za osebe s težavami v duševnem zdravju;

—

okrepitev prizadevanj za boj proti nasilju nad otroki s spodbujanjem dobrih praks starševstva, večjo podporo v izobraževalnem sistemu in izboljšanim mehanizmom za napotitev;

—

okrepitev prizadevanj za prepoznavanje nasilja nad starejšimi in boj proti njemu, nadaljevanje ekonomske in zdravstvene podpore starejšim ter prispevanje k večji socialni vključenosti starejših;

—

povečanje zmogljivosti in izboljšanje znanja javnih uslužbencev o vprašanjih v zvezi s človekovimi pravicami.

—

Ohranitev učinkovitih mehanizmov za reševanje sporov in varstvo človekovih pravic pred sodnimi mehanizmi ali kot alternativo zanje;

—

nadaljnje spodbujanje, usposabljanje in ozaveščanje o varstvu človekovih pravic in nediskriminaciji v sodstvu, organih kazenskega pregona ter vsej javni upravi, tudi v regijah;

—

nadaljnje izvajanje priporočil urada državnega pravobranilca, med drugim v zvezi s primeri diskriminacije, in nadaljnje zagotavljanje učinkovitega delovanja institucionalnega mehanizma, predvidenega v protidiskriminacijski zakonodaji;

—

nadaljnja gradnja zmogljivosti spremljanja parlamentarnih odborov za človekove pravice in družbeno integracijo ter pravne zadeve v zvezi z izvajanjem strategije in akcijskega načrta na področju človekovih pravic;

—

nadaljnje sodelovanje z organizacijami civilne družbe in reprezentativnimi socialnimi partnerji (sindikati in organizacijami delodajalcev) kot zainteresiranimi stranmi in nadzornimi organi na področjih, ki so v pridružitvenem sporazumu EU-Gruzija prednostno obravnavana, vključno s pravicami delavcev, zasebnostjo, pravicami pripadnikov manjšin in drugih oseb v ranljivem položaju ter svobodo medijev;

—

sprejetje ukrepov za povečanje ozaveščenosti in prizadevanja za nadaljnjo skladnost s stalnimi določbami Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin, vključno z določbami o manjšinskih jezikih;

—

nadaljevanje boja proti nasilju na podlagi spola in prizadevanja za njegovo preprečevanje, osredotočenost na spreminjanje stereotipov, ki temeljijo na spolni pristranskosti, večja vključenost moških in dečkov, podpora politični udeležbi žensk ter njihovi ekonomski in finančni neodvisnosti s podjetništvom ter boljši dostop do trga dela.

—

Zagotavljanje izvajanja ustreznih akcijskih načrtov za preprečevanje mučenja ter nadaljnje sprejemanje dodatnih ukrepov za boj proti slabemu ravnanju in mučenju ter okrepitev prizadevanj v okviru boja proti nekaznovanosti;

—

nadaljnje podpiranje in dodatno povečanje neodvisnosti nadzornega organa, pristojnega za preiskovanje pritožb zoper uradnike organov kazenskega pregona na zakonodajni in praktični ravni, da bi v skladu z mednarodnimi standardi učinkovito preiskovali primere slabega ravnanja in mučenja;

—

zagotovitev temeljite, pregledne in neodvisne preiskave vsake domnevne uporabe mučenja in slabega ravnanja v kazenskem sistemu ter v policijskih, vojaških in drugih prostorih za pridržanje prek zgoraj navedenega pristojnega nadzornega organa;

—

nadaljnje podpiranje nacionalnega preventivnega mehanizma in sodelovanje v njem v okviru urada javnega pravobranilca, da se z zagotavljanjem njegovega učinkovitega delovanja preprečijo zlorabe, med drugim z ustreznim financiranjem in varovanjem zaupnosti postopka;

—

nadaljnje izboljšanje pogojev za pridržanje in razmer v centrih za duševno zdravje.

—

Nadaljevanje prizadevanj za dodatno izboljšanje sistema zdravstvenega varstva v zavodih za prestajanje kazni in dostopa zapornikov do zdravstvenih storitev, vključno s storitvami na področju duševnega zdravja, ki bodo enakovredne storitvam v civilnem sektorju. Nadaljnji razvoj zmogljivosti in krepitev vloge zdravstvenih delavcev, ki delajo v ustanovah zaprtega tipa ali za te ustanove, pri prijavah slabega ravnanja;

—

nadaljevanje krepitve programov rehabilitacije, zmanjševanja škode in zdravstvenega varstva v okviru kazenskega sistema;

nadaljnja krepitev učinkovitosti stalnega notranjega in zunanjega spremljanja kazenskega sistema ter policijskih, vojaških in drugih zaprtih ustanov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje zlorab in slabega ravnanja.

—

Krepitev enakosti spolov in zagotavljanje enakega obravnavanja žensk in moških ter pripadnikov manjšin – ne glede na veroizpoved ali prepričanje, etnično ali nacionalno pripadnost, raso, jezik, spol, spolno usmerjenost, spolno identiteto, sposobnost ali drug razlog – v družbenem, političnem in gospodarskem življenju;

—

sprejetje nadaljnjih ukrepov za okrepitev izvajanja zakonodaje o nasilju zaradi spola, vključno z ozaveščanjem prebivalstva in specifičnih poklicnih skupin, kot je policija, zlasti na podeželskih območjih. Izboljšanje dostopa žrtev do storitev svetovanja, stanovanja in zatočišč;

—

povečanje dostopa žrtev, vključno s pripadniki manjšin, do storitev svetovanja in zatočišč ter programov za ekonomsko opolnomočenje po nastanitvi v zatočišču;

—

izboljšanje zbiranja podatkov o nasilju na podlagi spola ter njihove analize in sporočanja. Podpiranje boja proti nasilju na podlagi spola na lokalni ravni z večjo vključenostjo lokalnih akterjev, kot so občine, socialni delavci in organizacije civilne družbe;

—

v okviru strategije in akcijskega načrta na področju človekovih pravic oblikovanje in izvajanje celovite politike enakosti, s katero se zagotavlja, da vse osebe, tudi tiste v ranljivem položaju, v celoti uživajo človekove pravice.

—

Stališče EU bo med drugim ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 namenjeno krepitvi mednarodnega pravnega in političnega okvira ter njegovega izvrševanja v smeri enakopravne, polne, učinkovite in smiselne udeležbe žensk in mladih v vsej raznolikosti ter na vseh področjih in ravneh javnega in političnega življenja, tudi z zavzemanjem za njihovo vključitev na sezname političnih strank za sedeže, na katere so lahko izvoljeni, krepitvijo zmogljivosti kandidatov in kandidatk.

—

Približevanje evropskim standardom na področju zdravstvenih in varnostnih predpisov, pravil o varstvu materinstva ter pravil o usklajevanju starševskih in poklicnih obveznosti, kot je predvideno v pridružitvenem sporazumu;

—

sprejetje aktivnih ukrepov za spodbujanje večje pomembne udeležbe in zastopanosti žensk in pripadnikov manjšin v forumih za politično odločanje ter na trgu dela in v gospodarskih dejavnostih, med drugim na ravni lokalnega zastopanja (tj. občin);

—

podpora nediskriminaciji na trgu dela in izvajanju načela enakega plačila za delo enake vrednosti;

—

prispevanje k večji socialni in gospodarski vključenosti in udeležbi pripadnikov etničnih manjšin, med drugim z dostopom do informacij in izobraževanja ter učenjem gruzijskega jezika;

—

izboljšanje sprejemanja in strpnosti med širšim prebivalstvom s krepitvijo znanja in dejavnostmi ozaveščanja.

—

Izvajanje zakonika o otrokovih pravicah z uskladitvijo vse potrebne zakonodaje in krepitev nacionalnih mehanizmov za zaščito otrok pred vsemi oblikami nasilja, vključno z otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami;

—

obravnavanje potreb vseh otrok, vključno s tistimi, ki so v najbolj marginaliziranem in ranljivem položaju, invalidnih otrok ter otrok na ulici, in sicer z izboljšanjem in razširitvijo mehanizmov socialne zaščite, pa tudi s podpiranjem teritorialnega dostopa do programov habilitacije/rehabilitacije za invalidne otroke, ter sprejetje ukrepov za popolno odpravo dela otrok;

—

izvajanje zakona o socialnem delu ter zagotovitev sredstev za zaposlovanje in krepitev zmogljivosti skupin strokovnjakov, ki se ukvarjajo z ranljivimi otroki, vključno z invalidnimi otroki;

—

ozaveščanje in krepitev znanja strokovnjakov, ki delajo z otroki, ter širše javnosti o preprečevanju nasilja nad otroki in boju proti njemu;

—

nadaljnja prizadevanja za deinstitucionalizacijo otrok, uporaba mehanizma nadzora in nadaljnji razvoj alternativne oskrbe.

—

Nadaljnje izvajanje reforme mladoletniškega kazenskega prava;

—

sprejetje ukrepov za družbeno in vedenjsko preobrazbo na področju boja proti nasilju nad otroki;

—

dokončanje deinstitucionalizacije otroškega varstva.

—

Sprejetje in izvajanje pravnega okvira, ki določa nadzorne funkcije sistema inšpekcije dela za vso delovno zakonodajo in zakonodajo o delovnih pogojih ter odprava vseh omejitev glede pooblastil inšpektorjev v obstoječi zakonodaji v skladu s standardi Mednarodne organizacije dela;

—

nadaljnje spremembe delovnega zakonika in druge ustrezne zakonodaje ter njuno nadaljnje usklajevanje s standardi Mednarodne organizacije dela;

—

nadaljnje zagotavljanje učinkovitega sistema inšpekcije dela z ustreznimi pristojnostmi, zmogljivostmi in viri (finančnimi, človeškimi in upravnimi) za inšpekcijske preglede vseh delovnih pogojev ter odnosov med delodajalci in delojemalci v skladu s standardi Mednarodne organizacije dela.

—

Podprtje delovne zakonodaje s postopki za reševanje delovnih sporov, med drugim s sistemom mediacije na delovnem mestu;

—

izpopolnitev metodologije ocenjevanja/merjenja enakega dela in plačila;

—

zagotovitev učinkovitega delovanja tristranske komisije za socialno partnerstvo in njene regionalne podružnice ter nadaljnje izboljšanje socialnega dialoga s sodelovanjem z Mednarodno organizacijo dela in evropskimi organizacijami socialnih partnerjev.

—

Okrepitev prizadevanj za večjo usklajenost Gruzije s sklepi in izjavami EU na področju SZVP, tudi v skladu z načeli suverenosti in ozemeljske celovitosti, zapisanimi v pridružitvenem sporazumu EU-Gruzija, ter ukrepi v večstranskih forumih;

—

krepitev sodelovanja pri preprečevanju hibridnih groženj in povečanje kibernetske varnosti, med drugim z izvajanjem priporočil na podlagi raziskave o hibridnih grožnjah;

—

krepitev sodelovanja na področju strateškega komuniciranja za utrditev odpornosti države in družbe proti dezinformacijam; razširitev in diverzifikacija okvirov praktičnega sodelovanja, da bodo vključevali akterje civilne družbe ter druge podobno misleče državne akterje in institucije;

—

nadaljevanje prizadevanj za izvajanje učinkovite reforme varnostnega sektorja v Gruziji;

—

okrepitev praktičnega sodelovanja pri preprečevanju konfliktov in kriznem upravljanju z lajšanjem sodelovanja Gruzije v civilnih in vojaških operacijah kriznega upravljanja, ki jih vodi EU, v dejavnostih svetovanja in usposabljanja na področju SVOP na podlagi okvirnega sporazuma o sodelovanju, podpisanega novembra 2013, ter v večstranskem okviru delovne skupine vzhodnega partnerstva za varnost, SVOP in civilno zaščito in sodelovanja z agencijami EU pri vprašanjih v zvezi s SVOP;

spodbujanje regionalnega sodelovanja pri varnostnih vprašanjih, kot so migracije, izboljšano upravljanje meja, upravljanje migracij, zaščita ključne infrastrukture, nadzor izvoza, zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč, vključno z odzivanjem v izrednih razmerah, civilna zaščita, boj proti tihotapljenju in nezakoniti trgovini (npr. z biološkimi in jedrskimi materiali) ter usposabljanje ustreznega osebja, zlasti prek pobude EU za centre odličnosti za zmanjševanje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj ter njenega regionalnega sekretariata za Jugovzhodno in Vzhodno Evropo s sedežem v Gruziji.

—

Spodbujanje mirnega reševanja konflikta ter mednarodne stabilnosti in varnosti, da se ohrani mednarodni red, ki temelji na pravilih in učinkovitem multilateralizmu;

—

spodbujanje skupnega spoštovanja načel neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja, kot je določeno v Ustanovni listini Združenih narodov in Helsinški sklepni listini OVSE, vključno z uskladitvijo s sklepi in izjavami EU na področju SZVP.

—

Sodelovanje pri boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev s popolnim izpolnjevanjem in nacionalnim izvajanjem obstoječih obveznosti pogodbenic iz mednarodnih pogodb in sporazumov o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi;

—

celovita uporaba operativnega sporazuma med Gruzijo in Europolom za olajšanje izmenjave informacij o terorističnih organizacijah, skupinah, njihovih dejavnostih in podpornih mrežah.

—

Sodelovanje za poglobitev mednarodnega soglasja o boju proti terorizmu, ki temelji na človekovih pravicah, vključno s pravno opredelitvijo terorističnih dejanj, med drugim z zavzemanjem za dogovor o celoviti konvenciji o mednarodnem terorizmu;

—

nadaljnje izvajanje Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 2396, zlasti pa izmenjava informacij o osumljencih terorizma za identifikacijo, odkrivanje in kazenski pregon tujih terorističnih bojevnikov;

—

sodelovanje pri carinskem nadzoru, ki temelji na oceni tveganja, za zagotovitev varnosti in zaščite uvoženega ali izvoženega blaga ali blaga v tranzitu;

—

boj proti nezakoniti trgovini z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom, na podlagi veljavnih mednarodnih sporazumov in resolucij Varnostnega sveta ZN ter obveznosti v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju;

—

nadaljnje sodelovanje na področju nadzora izvoza konvencionalnega orožja ob upoštevanju Skupnega stališča EU o nadzoru izvoza vojaške tehnologije in opreme; nadaljnje sodelovanje v boju proti trgovini z orožjem in uničevanje zalog;

—

nadaljnje prispevanje k izvajanju nadzora nad oborožitvijo in ustreznih režimov za krepitev zaupanja, in sicer vseh treh stebrov Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) ter Konvencije o kemičnem orožju (CWC), Konvencije o biološkem orožju (BWC) in drugih obstoječih obveznosti v okviru ustreznih mednarodnih sporazumov in drugih mednarodnih obveznosti.

—

Ohranitev učinkovitega sodelovanja med EU in Gruzijo za rešitev konflikta v dogovorjenih okvirih, med drugim z namenom, da se zagotovita polno izvajanje sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, pri katerem je posredovala EU, ter varna, prostovoljna in dostojanstvena vrnitev notranje razseljenih oseb in beguncev na njihove domove, pa tudi vzpostavitev načinov za ustrezno vključitev gruzijskih regij Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije v poglobitev odnosov med EU in Gruzijo;

—

ohranitev učinkovitega sodelovanja in usklajevanja med EU in Gruzijo na področju mirnega reševanja konflikta, med drugim z rednim političnim dialogom, ter ohranitev vprašanja vzpostavljanja miru in varnosti visoko na dnevnem redu EU;

—

usklajevanje prizadevanj za lažje izvajanje sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, pri katerem je posredovala EU, vključno z razvojem in spodbujanjem nadaljnjih izvedbenih ukrepov na podlagi prvotnega sporazuma;

—

okrepitev prizadevanj za zagotovitev konstruktivnih pogajanj in doseganje oprijemljivih rezultatov v okviru mednarodnih razprav v Ženevi, ki jim sopredsedujejo EU, ZN in OVSE, na podlagi sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, pri katerem je posredovala EU, da bi našli trajne rešitve za varnostne in humanitarne izzive, ki izhajajo iz nerešenega konflikta;

—

polna in učinkovita uporaba uradov nadzorne misije EU v Gruziji, da bi prispevali k stabilnosti in normalizaciji, vključno z omogočanjem varnega in normalnega življenja za lokalne skupnosti na obeh straneh upravne meje, ter krepitvi zaupanja;

—

nadaljnja prizadevanja za ponovno vzpostavitev in učinkovito delovanje mehanizmov za preprečevanje incidentov in odzivanje nanje v Galiju in Ergnetiju ter podvojitev prizadevanj za obravnavo varnostnih in humanitarnih potreb ljudi, prizadetih v konfliktu;

—

nadaljnja prizadevanja za obravnavo kršitev človekovih pravic v gruzijskih regijah Abhazija in Chinvali/Južna Osetija;

—

podpiranje prizadevanj za mirno reševanje konflikta, tudi prek stikov s prebivalstvom gruzijskih regij Abhazija in Chinvali/Južna Osetija, glede na politiko Gruzije za spravo in vključevanje (vključno z mirovno pobudo) ter politiko EU za nepriznavanje in vključevanje, pri izvajanju katere sodelujeta EU in Gruzija;

—

sodelovanje pri delitvi koristi in priložnosti, ki izhajajo iz političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja med EU in Gruzijo, s prebivalstvom na drugi strani ločnice, vključno z brezvizumskim režimom za kratkoročno bivanje na schengenskem območju;

—

nadaljnje spodbujanje svobode gibanja, trgovine, gospodarskih vezi in možnosti izobraževanja prek upravnih meja, med drugim z mirovno pobudo „Korak v boljšo prihodnost“ in po potrebi s pregledom zakonodaje.

Sodelovanje pri sprejemanju ukrepov za spodbujanje medosebnih stikov, krepitev zaupanja in prizadevanj za spravo skupnosti, razdeljenih zaradi konflikta;

—

sprejetje dodatnih ukrepov za spodbujanje trajnostnega vključevanja notranje razseljenih oseb (lastninske pravice, zaposlovanje in ciljno usmerjena podpora);

—

zagotovitev učinkovitega izvajanja nacionalnega akcijskega načrta za obdobje 2022–2024 o izvajanju resolucij Varnostnega sveta ZN o ženskah, miru in varnosti (RVSZN 1325 +);

—

okrepitev konstruktivne udeležbe žensk pri mirnem reševanju konflikta in vzpostavljanju miru ter zagotovitev, da v okviru vseh prizadevanj za reševanje konflikta potekajo dejavna posvetovanja z ženskami in civilno družbo, ki jih je prizadel konflikt;

—

nadaljevanje skupnih prizadevanj in sprejetje učinkovitih preventivnih ukrepov za nadaljnje utrjevanje politike nepriznavanja na mednarodnem prizorišču.

—

Sprejetje ukrepov za trajnostno rešitev konflikta, pri čemer bo brez poseganja v obstoječe oblike obravnave vprašanj, povezanih s konfliktom, mirno reševanje konflikta ena od osrednjih tem političnega dialoga med pogodbenicama, pa tudi dialoga z drugimi ustreznimi mednarodnimi akterji;

—

nadaljevanje skupnih prizadevanj za spodbujanje vzpostavitve mednarodnih varnostnih mehanizmov v gruzijskih regijah Abhazija in Chinval/Južna Osetija, dostopa mednarodnih organizacij za človekove pravice na ta ozemlja in popolnega izvajanja mandata nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia) po vsej Gruziji;

—

nadaljnje prizadevanje za varno, dostojno in prostovoljno vračanje notranje razseljenih oseb in beguncev na kraj izvora v skladu z načeli mednarodnega prava;

—

nadaljnje sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS) z izvajanjem Rimskega statuta in povezanih instrumentov ter prizadevanji za ohranitev njegove celovitosti. Nadaljnje sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem pri preiskavah vojnih dogodkov iz avgusta 2008.

—

Zagotavljanje visoke ravni varstva osebnih podatkov ter sprejetje zakonodaje v skladu z evropskimi standardi in praktičnih ukrepov za zagotovitev spoštovanja pravice do varstva osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju, med drugim na področju kazenskega pravosodja;

—

okrepitev zmogljivosti organa za nadzor varstva podatkov, da se zagotovi obvladovanje sodobnih tehnoloških izzivov na področju varstva podatkov in uspešno izvajanje evropskih standardov v Gruziji.

—

Nadaljnja krepitev zmogljivosti organa za nadzor varstva podatkov in spremljanje uporabe standardov o varstvu podatkov.

—

Zagotavljanje trajnega izpolnjevanja vseh meril za liberalizacijo vizumskega režima in priporočil, ki jih je Komisija izdala v poročilih na podlagi mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti;

—

nadaljevanje učinkovitega izvajanja sporazumov o ponovnem sprejemu oseb, vključno s sporazumom o ponovnem sprejemu oseb med EU in Gruzijo;

—

okrepitev operativnega sodelovanja za hitro zmanjšanje števila neutemeljenih prošenj za azil, ki jih na razširjenem schengenskem območju vložijo državljani Gruzije;

—

učinkovito izvajanje sprememb gruzijskega zakona o pravilih in postopkih za gruzijske državljane, ki izstopajo iz Gruzije in vstopajo vanjo, ob polnem spoštovanju človekovih pravic in zahtev glede varstva podatkov;

—

nadaljevanje organiziranja akcij za obveščanje o pravicah in obveznostih pri potovanjih brez vizumov;

—

nadaljnja krepitev upravljanja meja ter ohranjanje visoke kakovosti mejnih kontrol in varovanja meje;

—

poročanje o izboljšavah pri analizi podatkov o migracijah in ocenjevanju tveganj;

—

redno posodabljanje (vsaj vsaki dve leti) migracijskega profila Gruzije;

—

nadaljnja krepitev operativnega sodelovanja z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex), vključno s sodelovanjem na področju integriranega upravljanja meja, izmenjavo osebja, usposabljanjem, opazovalci iz regije v skupnih operacijah in izmenjavo informacij prek mreže za analizo tveganja v okviru vzhodnega partnerstva (EaP-RAN);

—

dokončno oblikovanje in učinkovito izvajanje strategije Gruzije za integrirano upravljanje meja za obdobje 2021–2025 in pripadajočega akcijskega načrta.

—

Učinkovito izvajanje migracijske strategije Gruzije za obdobje 2021–2030 in pripadajočih akcijskih načrtov;

—

razvoj učinkovitejših načinov za ponujanje možnosti za krožne in zakonite migracije, vključno s programi delovne migracije, ob upoštevanju obstoječe nacionalne zakonodaje in pristojnosti ter ob polnem spoštovanju človekovih pravic vseh delavcev migrantov;

—

učinkovita priprava in izvajanje strategije Gruzije za integrirano upravljanje meja za obdobje 2021–2025 in pripadajočih akcijskih načrtov;

—

ohranjanje visoke kakovosti mejnih kontrol in varovanja meje;

—

doseganje napredka pri razmejevanju državnih meja s sosednjimi državami;

—

nadaljevanje učinkovitega izvajanja državnega programa in dejavnosti za ponovno vključevanje.

—

Zagotoviti polno operativno zmogljivost nadzornega organa, pristojnega za neodvisne preiskave pritožb zoper uradnike organov kazenskega pregona. Za verodostojen odziv na pritožbe zoper policijo bo potreben strokoven in učinkovit mehanizem, med drugim prek generalnega inšpektorata za notranje zadeve;

—

nadaljnje učinkovito delovanje oddelka za spremljanje varstva človekovih pravic in kakovosti preiskav na ministrstvu za notranje zadeve, vključno s podpiranjem strokovnega usposabljanja uslužbencev organov kazenskega pregona o človekovih pravicah, kakor so zagotovljene z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

—

nadaljnja širitev uporabe alternativ zaporni kazni, in sicer s povečanjem uporabe obstoječih in uvedbo novih kazni brez odvzema prostosti ter s povečanjem zmogljivosti služb za pogojni odpust;

—

posodobitev preiskovalnih postopkov in tehnik v boju proti organiziranemu kriminalu ter hudim in vsem drugim kaznivim dejanjem.

—

Zagotavljanje nadaljnjega izvajanja ustreznih akcijskih načrtov za boj proti trgovini z ljudmi in nadaljevanje dejavnosti razvoja zmogljivosti, da bi lahko državni organi proaktivno odkrivali in učinkovito preiskovali primere trgovine z ljudmi;

—

spremljanje in poročanje o učinkovitosti proaktivnega odkrivanja in preiskovanja primerov trgovine z ljudmi;

—

priprava nove nacionalne strategije za boj proti organiziranemu kriminalu in spremnega akcijskega načrta ter zagotavljanje njunega učinkovitega izvajanja;

—

izkoriščanje vseh prednosti sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju z Europolom, vključno z zagotavljanjem operativnih in strateških informacij ter večjo vključenostjo v cikel politike EU/evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT);

—

nadaljnje sodelovanje z agencijo CEPOL za namene usposabljanja na področju kazenskega pregona;

—

nadaljnji razvoj obveščevalno vodene policijske dejavnosti in enotnega sistema za analizo kaznivih dejanj, med drugim s sprejetjem in izvajanjem strategije obveščevalno vodene policijske dejavnosti.

—

Nadaljevanje prizadevanj na področju preprečevanja organiziranega kriminala in boja proti njemu, zlasti v okviru cikla politike EU proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala/evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT);

—

okrepitev sodelovanja pri obravnavanju kibernetske kriminalitete in zagotavljanje ustreznega usposabljanja gruzijskim organom na področju kazenskega pregona;

—

okrepitev prizadevanj v boju proti kibernetski kriminaliteti za oblikovanje celovitega pravnega in institucionalnega okvira v skladu z Budimpeško konvencijo;

—

nadaljnja krepitev čezmejnega sodelovanja pri kazenskem pregonu za boj proti organiziranim kriminalnim združbam v Gruziji.

—

Nadaljnje sodelovanje na področju preprečevanja drog s popolnim usklajevanjem politik na področju drog s stališči EU ter nadaljnje spodbujanje mehanizmov preprečevanja z izvajanjem nacionalne strategije za preprečevanje zlorabe drog za obdobje 2021–2026 in njenih ustreznih akcijskih načrtov;

—

ohranitev tesnega sodelovanja z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), da bi okrepili zmogljivosti gruzijskega nacionalnega observatorija za področje drog ter izmenjevali ustrezne in veljavne informacije;

—

zagotavljanje izvajanja nacionalnih strategij za boj proti drogam in naknadnih akcijskih načrtov.

—

Nadaljnje zagotavljanje uravnoteženega in celostnega pristopa k vprašanjem, povezanim z drogami, za okrepitev sistemov za obvladovanje zdravstvenih in socialnih posledic uporabe drog, zagotavljanje učinkovitejšega preprečevanja ter prizadevanja za zmanjšanje ponudbe prepovedanih drog, trgovine z njimi in povpraševanja po njih;

—

nadaljevanje rednega dialoga v okviru dialoga o drogah, ki poteka pod okriljem vzhodnega partnerstva.

—

Uskladitev gruzijske zakonodaje s četrto in peto direktivo o preprečevanju pranja denarja;

—

spremljanje in poročanje o številu izdanih odredb o zamrznitvi in zaplembi ter o ocenjeni vrednosti zamrznjenega in zaplenjenega premoženja, da se zagotovi učinkovito izvajanje gruzijske zakonodaje o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

—

Nadaljevanje prizadevanj za nadaljnji razvoj pravnega in institucionalnega okvira za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, tudi s približevanjem zakonodaji EU na teh področjih;

—

nadaljnje izvajanje standardov iz priporočil o financiranju teroristov, ki jih je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF);

—

nadaljevanje sodelovanja s FATF, Svetom Evrope, odborom MONEYVAL in ustreznimi organi v državah članicah EU na področju preprečevanja pranja denarja;

—

nadaljnja krepitev operativnega sodelovanja na področju zaplembe, odvzema premoženjske koristi in upravljanja premoženja z učinkovitim komuniciranjem in izmenjavo dobrih praks med gruzijskimi organi in uradi EU za odvzem premoženjske koristi.

—

Nadaljevanje izvajanja sporazuma o operativnem sodelovanju z Eurojustom.

—

Krepitev pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah z izvajanjem Konvencije iz leta 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini in Konvencijo iz leta 1970 o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini;

—

pristop h glavnim konvencijam Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju pravosodnega sodelovanja in varstva otrok, kot sta Konvencija iz leta 2005 o sporazumih o izbiri sodišča in Haaška konvencija iz leta 2007 o preživnini otrok in drugih oblikah družinskih preživnin ter njen protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, ter izvajanje teh konvencij;

—

krepitev pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah s pristopom k ustreznim konvencijam, zlasti konvencijam Sveta Evrope, in njihovim izvajanjem.

—

Nadaljnje izboljšave na področju statističnih podatkov o trgovini;

—

skupna prizadevanja za povečanje diverzifikacije gruzijske strukture izvoza, vključno z izvozom novih proizvodov na trg EU.

—

Tesno sodelovanje za učinkovito uporabo mehanizma za preprečevanje izogibanja;

—

zagotavljanje pomoči Gruziji pri pripravi in izvajanju morebitne predvidene zakonodaje o dostopu do trga ali drugih povezanih vprašanjih (tj. trgovinska sredstva);

—

zagotavljanje izmenjave informacij o razvoju dogodkov na področju dostopa do trga in politiki na tem področju.

—

Priprava zakonodaje, ki naj bi jo Gruzija v skladu z zavezami iz strategije o tehničnih ovirah v trgovini izvajala na podlagi pridružitvenega sporazuma;

—

nadaljnji razvoj infrastrukture, povezane z upravljanjem standardov, tehničnimi predpisi, meroslovjem, nadzorom trga, akreditacijo in postopki ugotavljanja skladnosti, med drugim s podporo EU;

—

olajšanje priprave deležnikov, vključno z gospodarskimi subjekti, na izvajanje približane zakonodaje in njihovega prilagajanja temu izvajanju;

—

nadaljnje izvajanje strategije za nadzor trga za industrijsko blago;

—

na področju nadzora trga: krepitev upravnih zmogljivosti ustreznih gruzijskih državnih institucij in organov za nadzor trga;

—

zagotavljanje dodatnega usposabljanja osebja za upravo vladnih organov in agencij, ki se ukvarjajo s tehničnimi predpisi, meroslovjem in standardizacijo ter akreditacijo;

—

izmenjava informacij o vseh pomembnih vidikih gruzijske strategije o tehničnih ovirah v trgovini in strategije za nadzor trga, po potrebi vključno z roki.

—

Podpiranje sistema zgodnjega opozarjanja za hrano in krmo, zdravje živali in zdravje rastlin;

—

organizacija kampanj obveščanja skupaj z ustreznimi agencijami, podjetji in nevladnimi organizacijami o zahtevah za dostop do trga EU, pa tudi s civilno družbo o ustreznih potrošniških vidikih hrane in varnosti hrane;

—

nadaljnje strokovno svetovanje in pomoč EU Gruziji pri pripravi in izvajanju zakonodaje o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, vključno z usposabljanjem ustreznega osebja, krepitvijo zmogljivosti pristojnega organa in podporo izboljšanju laboratorijskih zmogljivosti v skladu z zahtevami EU;

—

podpiranje Gruzije pri uspešnem izvajanju približane zakonodaje na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

—

povečevanje zmogljivosti prilaganja gruzijskih podjetij na izvajanje približane zakonodaje. Osredotočenje podpore na zmogljivosti prilagajanja zlasti mikro, malih in srednjih nosilcev živilske dejavnosti.

—

Podpiranje Gruzije pri krepitvi analize tveganja na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov; zagotavljanje veterinarskih fitosanitarnih pregledov in pregledov varnosti hrane na mejnih kontrolnih točkah; olajšanje prilagajanja gruzijskih podjetij na izvajanje približane zakonodaje; napredek pri odobritvi dodatnih živil za trg EU;

—

sodelovanje na področju dobrobiti živali in zmanjšane uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi se borili proti odpornosti na antibiotike.

—

Nadaljnje sodelovanje pri tekočih prizadevanjih za približevanje gruzijske zakonodaje pravnemu redu EU in mednarodnim standardom, navedenim v ustrezni prilogi k pridružitvenemu sporazumu, kot je novi carinski zakonik;

—

zagotovitev izvajanja strateškega okvira za carinsko sodelovanje, po potrebi pa tudi njegov pregled in posodobitev;

—

nadaljnje podpiranje izvajanja gruzijske zakonodaje o izvrševanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov v skladu s pravnim redom EU, kot je predvideno v pridružitvenem sporazumu;

—

redno obveščanje o izvajanju carinskega zakonika;

—

pomoč Gruziji pri njenem pristopu h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku;

—

sodelovanje pri ukrepih v zvezi s pobudami in platformami za digitalizacijo carine, ki so na voljo Gruziji.

—

Nadaljnje posodabljanje gruzijskih carinskih organov;

—

nadaljnje poenostavljanje in posodabljanje carinskih postopkov;

—

sodelovanje pri carinskem nadzoru, ki temelji na oceni tveganja, in izmenjava ustreznih informacij, ki prispevajo k boljšemu obvladovanju tveganja in varnosti dobavnih verig, olajševanju zakonite trgovine ter varnosti uvoženega ali izvoženega blaga ali blaga v tranzitu;

—

krepitev dialoga o boju proti goljufijam za preprečevanje nezakonite trgovine, vključno s trošarinskimi izdelki, zlasti z okrepljenim sodelovanjem v okviru Protokola o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah;

—

krepitev zmogljivosti za boljše izvajanje digitalnega carinskega okolja;

—

prizadevanja za vzajemno priznavanje sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov v skladu s pridružitvenim sporazumom.

—

Izvajanje določb panevro-mediteranske konvencije, zlasti na področju dokazil o poreklu (izdaja in preverjanje, skladnost s pravili o poreklu) in carinskega sodelovanja.

—

Usposabljanje in vzpostavitev ustreznih upravnih zmogljivosti za izvajanje načrtovanega približevanja zakonodaje;

—

izmenjava informacij in izkušenj o razvoju interoperabilnih platform za elektronsko trgovanje;

—

izmenjava informacij in izkušenj o ozaveščanju deležnikov o izvajanju in uveljavljanju ključnih določb direktive EU o poštnih storitvah, zlasti obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, pa tudi druge ustrezne politike poštnega sektorja.

—

Zmanjšanje deleža neposrednih javnih naročil (brez odprtega javnega razpisa za zbiranje ponudb) s strožjo sekundarno zakonodajo in strožjim izvajanjem pravil, zlasti v zvezi z neposrednimi javnimi naročili zaradi nujnosti in dogodkov z omejenim časovnim okvirom;

—

vzpostavitev neodvisnega in nepristranskega revizijskega organa za javna naročila v skladu z revidiranim pravnim okvirom;

—

zagotavljanje točnih in pravočasnih informacij o načrtovanem zakonodajnem delu, ki bo vplivalo na politiko javnih naročil in njeno izvajanje, tako za približevanje zakonodaje kot za ustanovitev institucij na področju javnih naročil.

—

Pridružitveni svet bo sprejel ustrezni skupni sklep o odobritvi dostopa do trga v skladu z zaključkom faze I časovnega načrta za poglavje o javnih naročilih.

—

Pogodbenici bosta nadalje razpravljali o izvajanju obveznosti, ki izhajajo iz Pridružitvenega sporazuma;

—

Gruzija bo ob podpori EU nadaljevala pripravo in sprejetje nove zakonodaje o javnih naročilih v skladu s postopkom približevanja in časovnico, predvideno v pridružitvenem sporazumu.

—

Podpiranje delovanja gruzijskega nacionalnega centra za intelektualno lastnino „Sakpatenti“, da se zagotovi varstvo pravic industrijske lastnine in avtorske pravice; razširitev sodelovanja z organi tretjih držav in industrijskimi združenji;

—

povečevanje zmogljivosti izvrševanja ustreznih vladnih organov ali izvajalskih agencij, pa tudi zagotavljanje ustreznega delovanja pravosodnega sistema, da se imetnikom pravic zagotovi dostop do pravnega varstva in to, da se sankcije izvajajo;

—

sprejetje učinkovitih ukrepov proti ponarejanju in piratstvu, vključno s pripravo statističnih podatkov o takih dejavnostih, ki si jih pogodbenici izmenjujeta;

—

sodelovanje pri uporabi režima izčrpanja v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino.

—

Zagotavljanje visoke stopnje varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine imetnikom pravic iz obeh pogodbenic;

sprejetje ukrepov za ozaveščanje javnosti na področju varstva intelektualne in industrijske lastnine ter zagotavljanje učinkovitega dialoga z imetniki pravic.

—

Sodelovanje pri izvajanju poglavja pridružitvenega sporazuma o konkurenci in s tem povezanih reform. V okviru sodelovanja bodo obravnavani institucionalni okvir in ustrezne upravne zmogljivosti gruzijskega organa, pristojnega za konkurenco, da se zagotovi učinkovito izvajanje ustrezne zakonodaje o konkurenci;

—

sodelovanje bo zajemalo tudi okrepljen dialog o dejavnostih izvrševanja na področju konkurence in subvencij.

—

Nadaljnja krepitev izvajanja zavez glede preglednosti pri oblikovanju trgovinske politike;

—

razpravljanje o dobrih praksah in izkušnjah na področju preglednega oblikovanja politik, izmenjava informacij in zagotavljanje ustreznega usposabljanja, med drugim o mehanizmih za komuniciranje in posvetovanjih z deležniki, ter izvajanje seminarjev in drugih dogodkov za širšo javnost, namenjenih pojasnjevanju izvajanja pridružitvenega sporazuma in procesa približevanja.

—

Vzpostavitev ustreznega sistema izvrševanja in nadzora za vse delovne standarde in pravice ter zlasti za izkoreninjenje dela otrok v skladu z mednarodnimi načeli in praksami ter načeli in praksami EU;

—

sodelovanje pri izvajanju posodobljenega nacionalno določenega prispevka in oblikovanju dolgoročne nizkoogljične razvojne strategije v skladu s Pariškim sporazumom;

—

nadaljnja krepitev učinkovitosti izvajanja sistema CITES, zlasti za vrste, s katerimi se v EU trguje v velikem številu, kot so Galanthus spp.;

—

nadaljnja izboljšava in izmenjava primerov dobre prakse v okviru poglavja o vključevanju deležnikov in dialogu s civilno družbo;

—

nadaljevanje dialoga o izvajanju zavez v zvezi s trgovino in trajnostnim razvojem.

—

Nadaljnja izmenjava informacij o učinkovitem izvajanju delovnih standardov ter ohranjanju zaščite delavcev, vključno z učinkovitim nadzorom in izvrševanjem;

—

razpravljanje o izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, katerih podpisnici sta obe strani;

—

sodelovanje pri uresničevanju ambicioznega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti.

—

Sodelovanje za podpiranje Gruzije pri vzpostavitvi v celoti delujočega tržnega gospodarstva, pri čemer bo poudarek na doseganju trajnostne, zelene in vključujoče gospodarske rasti, ter pri postopnem približevanju njenih politik politikam EU v skladu z vodilnimi načeli makroekonomske stabilnosti, zdravih javnih financ, trdnega finančnega sistema in vzdržne plačilne bilance;

—

spremljanje makroekonomskega razvoja, razpravljanje o ključnih izzivih politike in izmenjava informacij o dobrih praksah s krepitvijo rednega makroekonomskega dialoga, da se izboljša kakovost oblikovanja gospodarske politike;

—

okrepitev neodvisnosti in regulativne zmogljivosti Narodne banke Gruzije ter izmenjava izkušenj EU o monetarni politiki in politiki deviznih tečajev, vključno z mednarodno vlogo eura, da se nadalje okrepijo zmogljivosti Gruzije na teh področjih;

—

nadaljnje izboljšanje vzdržnosti in upravljanja javnih financ z nadaljnjim izboljševanjem fiskalnih reform;

—

izboljšanje učinkovitosti podjetij v državni lasti in nadaljnje zmanjšanje s tem povezanih fiskalnih tveganj s sprejetjem standardov korporativnega upravljanja;

—

razvoj trajnostne, celovite in dobro ciljno usmerjene mreže socialne varnosti;

spodbujanje večje vključenosti žensk na trg dela in v podjetništvo, kar bo prispevalo h gospodarski rasti.

—

Zagotavljanje izvajanja strategije za razvoj kmetijstva in podeželja za obdobje 2021–2027 in ustreznih akcijskih načrtov;

—

do leta 2021: sprejetje in izvajanje strateškega dokumenta za komponento varnosti hrane v okviru strategije razvoja kmetijstva in podeželja za obdobje 2021–2027;

—

izvajanje institucionalne reforme razvoja podeželja;

—

podpiranje razvoja učinkovitih vrednostnih verig in podpiranje MSP za povečanje njihove konkurenčnosti v izbranih sektorjih z visoko izvozno vrednostjo; krepitev skladnosti med izborom prednostnih vrednostnih verig in trgovinskih prednostnih nalog;

—

zagotavljanje priložnosti za ženske v diverzificiranih podeželskih gospodarstvih;

—

zagotavljanje izvajanja vseh javnih storitev na podeželskih območjih, s posebnim poudarkom na najbolj oddaljenih podeželskih krajih, da nihče ne bo prezrt.

—

Posodobitev in izboljšanje učinkovitosti institucij, pristojnih za kmetijstvo in razvoj podeželja, med drugim s sodelovanjem vseh ustreznih sektorskih deležnikov v tem procesu; nadaljnja krepitev mehanizma usklajevanja med vlado in organizacijami civilne družbe;

—

spodbujanje in omogočanje podnebno ozaveščenega kmetijstva, energijsko učinkovitih tehnologij in drugih dobrih kmetijskih praks; posodobitev in izboljšanje proizvodnje, predelave in skladiščenja kmetijskih proizvodov za povečanje produktivnosti, dodane vrednosti in konkurenčnosti gruzijskega kmetijstva;

—

lajšanje postopnega sprejemanja tržnih standardov za kmetijske proizvode, da bi podprli boljšo varnost hrane, in nadaljnje izvajanje shem kakovosti, vključno z ekološkim kmetovanjem in proizvodi z geografskimi označbami;

—

izboljšanje konkurenčnosti in trajnosti kmetijske proizvodnje, med drugim s spodbujanjem ekonomij obsega prek tržno usmerjenih kmetijskih zadrug in organizacij proizvajalcev ter z razvojem sistemov svetovanja in širitve za povečanje proizvodnje in izvoza; spodbujanje ekološke pridelave ter olajšanje dostopa do sprejemljivih kreditov in finančnih sredstev za kmetijstvo;

—

postopno zbliževanje in izvajanje učinkovitih politik za kmetijstvo in razvoj podeželja na podlagi preizkušenih modelov EU;

—

povečanje zaposlenosti in izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju z izboljšanim upravljanjem naravnih virov, izboljšanimi storitvami in infrastrukturo ter diverzifikacijo podeželskega gospodarstva.

—

Nadaljnji razvoj sistema notranjega nadzora v okviru decentraliziranega upravljanja, vključno s funkcionalno neodvisnimi notranjimi revizijami v državnih organih, in sicer z zagotavljanjem usklajenosti s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi, okviri in dobro prakso EU.

—

Nadaljnje izboljševanje sistema notranjega nadzora in notranje revizije v javnem sektorju v skladu z oceno vrzeli med sedanjo prakso ter splošno sprejetimi mednarodnimi standardi, okviri in dobro prakso EU;

—

zagotavljanje nadaljnjega razvoja funkcije zunanje revizije v okviru računskega sodišča (gruzijski državni urad za revizijo) v skladu s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi (INTOSAI).

—

Nadaljnje izvajanje pravnega reda EU na področju zdravstva, kot je navedeno v ustreznih prilogah k pridružitvenemu sporazumu, zlasti na področju varnosti krvi, nadzora nad tobakom, kakovosti in varnosti snovi človeškega izvora (krvi, tkiv, organov in celic), nalezljivih bolezni in pripravljenosti na pandemije, tudi v skladu z mednarodnimi obveznostmi Gruzije iz Okvirne konvencije o nadzoru tobaka in Mednarodnega zdravstvenega pravilnika;

—

izboljšanje pokritosti programa splošnega zdravstvenega varstva in zmanjšanje samoplačniških izdatkov pacientov. povečanje digitalizacije (e-zdravje);