(1)

Bolgarska, češka, irska in nemška jezikovna različica Uredbe (ES) št. 999/2001 vsebujejo napake. Oddelek G poglavja V Priloge IV v točki 1 češke in nemške jezikovne različice ter točki 2 bolgarske in irske jezikovne različice vsebuje napake, ki spreminjajo pomen teh določb.

(2)

Bolgarsko, češko, irsko in nemško jezikovno različico bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice teh napak ne vsebujejo.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2019 (2) je bil na podlagi predhodne ocene tveganja določen seznam zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2018 (3) določa posebna pravila v zvezi s postopkom, ki ga je treba upoštevati za izvedbo ocene tveganja iz člena 42(4) Uredbe (EU) 2016/2031 za zelo tvegane rastline, rastlinske proizvode in druge predmete.

(3)

Po predhodni oceni je bilo v Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019 vključenih 34 rodov in ena vrsta rastlin za saditev s poreklom iz tretjih držav kot zelo tveganih rastlin. Med njimi so tudi rastline iz rodov Lonicera L. in Malus Mill.

(4)

Turčija je 27. novembra 2019 Komisiji predložila zahtevek za izvoz v Unijo dve- do štiriletnih ukoreninjenih rastlin za saditev v loncih Lonicera x bella, Lonicera caprifolium, Lonicera caucasica, Lonicera etrusca, Lonicera fragrantissima, Lonicera hellenica, Lonicera japonica, Lonicera ligustrina, Lonicera sempervirens in Lonicera tatarica (v nadaljnjem besedilu: navedene vrste rastlin Lonicera). Navedenemu zahtevku je bila priložena zadevna tehnična dokumentacija.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 25. novembra 2021 sprejela znanstveno mnenje o oceni tveganja blaga za navedene vrste rastlin v loncih Lonicera iz Turčije (4). Navedeno znanstveno mnenje zajema oceno tveganja za navedene vrste rastlin za saditev v loncih Lonicera, ki so stare največ štiri leta. Agencija je opredelila Lopholeucaspis japonica, Meloidogyne chitwoodi in Bemisia tabaci (evropske populacije) kot škodljive organizme za navedene rastline za saditev, ovrednotila ukrepe za zmanjšanje tveganja, opisane v dokumentaciji za navedene škodljive organizme, in ocenila verjetnost odsotnosti navedenih škodljivih organizmov. Lopholeucaspis japonica in Meloidogyne chitwoodi sta na seznamu v Prilogi II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (5) kot karantenska škodljiva organizma za Unijo, Bemisia tabaci (evropske populacije) pa je karantenski škodljivi organizem za varovano območje v skladu s Prilogo III k navedeni izvedbeni uredbi.

(6)

Moldavija je 4. marca 2020 Komisiji predložila zahtevek za izvoz eno- do triletnih cepljenih rastlin za saditev z golimi koreninami v stanju mirovanja in brez listov iz rodu Malus domestica v Unijo. Navedenemu zahtevku je bila priložena zadevna tehnična dokumentacija.

(7)

Agencija je 22. februarja 2022 sprejela znanstveno mnenje o oceni tveganja blaga za cepljene rastline za saditev iz rodu Malus domestica iz Moldavije (6). Agencija je opredelila Xiphinema rivesi (neunijske populacije) kot škodljivi organizem za navedene rastline za saditev, ovrednotila ukrepe za zmanjšanje tveganja, opisane v dokumentaciji za navedeni škodljivi organizem, in ocenila verjetnost odsotnosti navedenega škodljivega organizma. Xiphinema rivesi (neunijske populacije) je karantenski škodljivi organizem za Unijo v skladu s Prilogo II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(8)

Na podlagi navedenih mnenj se fitosanitarno tveganje zaradi vnosa v Unijo do štiriletnih ukoreninjenih rastlin za saditev v rastnem substratu Lonicera x bella, Lonicera caprifolium, Lonicera caucasica, Lonicera etrusca, Lonicera fragrantissima, Lonicera hellenica, Lonicera ligustrina, Lonicera sempervirens in Lonicera tatarica s poreklom iz Turčije ter do triletnih cepljenih rastlin za saditev z golimi koreninami v stanju mirovanja in brez listov iz rodu Malus domestica s poreklom iz Moldavije šteje za sprejemljivo, če so izpolnjene ustrezne posebne uvozne zahteve iz Priloge VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(9)

Zato se navedene rastline za saditev ne bi smele več šteti za visoko tvegane rastline in bi jih bilo treba črtati s seznama zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019.

(10)

Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2019 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Glede na invazivno naravo Lonicera japonica je potrebna nadaljnja ocena tveganja, da se ugotovi njen vpliv na biotsko raznovrstnost v Uniji. Zato bi moral biti uvoz rastlin za saditev Lonicera japonica v Unijo iz vseh tretjih držav še naprej prepovedan, dokler se ne opravi navedena ocena tveganja.

(12)

Da bi izpolnili obveznosti Unije, ki izhajajo iz sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (7), bi bilo treba čim prej ponovno začeti uvoz navedenih vrst rastlin Lonicera L., razen Lonicera japonica, s poreklom iz Turčije, ter do triletnih cepljenih rastlin za saditev z golimi koreninami v stanju mirovanja in brez listov iz rodu Malus domestica s poreklom iz Moldavije. Zato bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Člen 3(1), točka (a), Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (2) določa, da se odhodki v zvezi s stroški financiranja, ki so jih imele države članice, ko so namenile sredstva za nakup proizvodov, določijo v skladu z načini iz Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

Točka I.1 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014 določa, da se zadevni stroški financiranja izračunajo na osnovi enotne obrestne mere za Unijo, ki jo določi Komisija. Ta enotna obrestna mera ustreza povprečju obrestnih mer EURIBOR za trimesečni in dvanajstmesečni terminski tečaj, evidentiranih v šestmesečnem referenčnem obdobju, ki ga določi Komisija, pred obvestilom držav članic iz prvega odstavka točke I.2 navedene priloge, in ponderiranih z eno tretjino oziroma dvema tretjinama.

(3)

Za določitev veljavnih obrestnih mer prvi odstavek točke I.2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014 določa, da morajo države članice Komisiji na njeno zahtevo do roka iz navedene zahteve sporočiti svojo dejansko povprečno obrestno mero v referenčnem obdobju iz točke I.1 navedene priloge.

(4)

Če država članica ne pošlje obvestila na obrazcu in do roka iz prvega odstavka navedene točke, se mora šteti, da je obrestna mera za navedeno državo članico 0 %, v skladu z drugim odstavkom točke I.2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014. Kadar država članica izjavi, da ni imela stroškov obresti, ker v referenčnem obdobju ni javno skladiščila kmetijskih proizvodov, mora Komisija navedeno obrestno mero določiti v skladu s tretjim odstavkom navedene točke.

(5)

Glede na dejstvo, da v šestmesečnem referenčnem obdobju, ki je trajalo od novembra 2021 do aprila 2022, države članice niso javno skladiščile kmetijskih proizvodov, jim ni bilo treba pošiljati obvestil v skladu s prvim odstavkom točke I.2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014. Zato je Komisija v skladu s tretjim odstavkom navedene točke določila referenčno obrestno mero.

(6)

V skladu s točko I.3 Priloge I k Delegirani Uredbi (EU) št. 906/2014 se obrestna mera, določena na podlagi točke I.2 navedene priloge, primerja z enotno obrestno mero, določeno na podlagi točke I.1 navedene priloge. Obrestna mera, ki velja za vsako državo članico, mora biti nižja od teh dveh obrestnih mer. Vendar negativnih obrestnih mer ni mogoče upoštevati pri povračilu odhodkov držav članic.

(7)

Obrestne mere, veljavne od 1. oktobra 2022, bi bilo treba določiti ob upoštevanju navedenih različnih dejavnikov.

(8)

V skladu z delom I, točka 4, Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014 se obrestne mere, določene s to uredbo, še naprej uporabljajo, dokler se z naknadno izvedbeno uredbo Komisije ne določi nova obrestna mera –