(1)

Komisija je 4. oktobra 2011 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) št. 988/2011 (2), s katero je prvič določila odstopanje od člena 13(1), prvi pododstavek, Uredbe (ES) št. 1967/2006 do 31. marca 2014 glede najmanjše oddaljenosti od obale in najmanjše morske globine za potegalke odprtega morja za ribolov belega glavača (Aphia minuta) v določenih teritorialnih vodah Italije (Toskana in Ligurija). Podaljšanje navedenega odstopanja je bilo odobreno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2407 (3), ki je prenehala veljati 31. marca 2018. Dodatno podaljšanje navedenega odstopanja je bilo odobreno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1634 (4), ki je prenehala veljati 31. marca 2021.

(2)

Komisija je 10. marca 2021 od Italije prejela zahtevek za podaljšanje navedenega odstopanja v zvezi z uporabo potegalk odprtega morja za ribolov belega glavača (Aphia minuta) v njenih teritorialnih vodah v deželah Toskana in Ligurija.

(3)

Italija je predložila posodobljene znanstvene in tehnične utemeljitve za podaljšanje navedenega odstopanja.

(4)

Italija je 14. oktobra 2021 z odlokom (5) sprejela načrt upravljanja (v nadaljnjem besedilu: italijanski načrt upravljanja) v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(5)

Zahtevek se nanaša na ribolovne dejavnosti, ki jih je Italija že dovolila, ter zajema plovila, ki so v tej vrsti ribolova izkazano prisotna več kot pet let in izvajajo italijanski načrt upravljanja, sprejet 14. oktobra 2021 v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006 (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).

(6)

Zahtevek zajema 117 plovil s skupno dolžino manj kot 14 m in s skupnim ribolovnim naporom 5 886,9 kW za plovila, načrt upravljanja pa zagotavlja, da se ribolovni napor v skladu s členom 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006 ne bo dodatno povečal.

(7)

Navedena plovila so vključena na seznam, ki je bil Komisiji predložen v skladu s členom 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(8)

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) je na plenarnem zasedanju, ki je potekalo od 22. do 26. marca 2021, ocenil podaljšanje odstopanja, ki ga je zahtevala Italija, in povezani osnutek načrta upravljanja (6).

(9)

Splošna ocena STECF je pozitivna, osnutek načrta upravljanja pa vsebuje glavne elemente, ki podpirajo zahtevo. Informacije o biologiji, ekologiji, floti in naporu so dobro predstavljene. Italija je bila pozvana, naj prouči nekaj elementov, za katere so bila potrebna dodatna pojasnila o tem, kje se izvajajo ribolovne operacije, na kateri ravni se aktivirajo zaščitni ukrepi in kdaj se uvedejo ukrepi upravljanja. Italijanski organi so se strinjali, da bodo za rešitev teh vprašanj zagotovili zahtevane dodatne podatke. Odstopanje, ki ga je zahtevala Italija, izpolnjuje pogoje iz člena 13(5) in (9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(10)

Podaljšanje odstopanja, ki ga je zahtevala Italija, zadeva omejeno število plovil, utemeljeno pa je s posebnimi geografskimi omejitvami, saj so zaradi majhnega epikontinentalnega pasu in prostorske porazdelitve ciljnih vrst ribolovna območja omejena.

(11)

Ribolova ni mogoče izvajati z drugimi orodji, saj imajo samo potegalke odprtega morja potrebne tehnične lastnosti za izvajanje tovrstnega ribolova.

(12)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, je STECF zahteval dodatne podatke o prostorski porazdelitvi ribolovnih operacij glede na porazdelitev habitatov z morsko travo. Italija je predložila te dodatne podatke, ki potrjujejo lokacijo ribolova in odsotnost prekrivanja s podmorskimi travniki s pozejdonovko. Poleg tega so, kar zadeva vpliv na morsko dno, opazovanja na krovu med ribolovnimi sezonami pokazala, da potegalka odprtega morja učinkovito deluje le na čistem morskem dnu iz peska ali blata. Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev lahko zaključimo, da ribolov s potegalkami odprtega morja ne vpliva bistveno na zaščitene habitate in je zelo selektiven, saj se potegalke vlečejo po vodnem stolpcu in se ne dotaknejo morskega dna, ker bi zbrani material z morskega dna poškodoval ciljno vrsto in onemogočil selektivno lovljenje vrste zaradi njene majhnosti.

(13)

Zadevne ribolovne dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1967/2006, saj načrt upravljanja izrecno prepoveduje ribolov nad zaščitenimi habitati.

(14)

Zadevne ribolovne dejavnosti ne motijo orodij, ki niso vlečne mreže, potegalke ali njim podobne vlečne mreže.

(15)

Poleg tega ribolov ne vpliva bistveno na morsko okolje, saj so potegalke odprtega morja zelo selektivne in se ne dotikajo morskega dna.

(16)

Zahteve iz člena 8(1), točka (h), Uredbe (ES) št. 1967/2006, kot je bil nadomeščen s členom 8(1) in Prilogo IX, del B, oddelek I, k Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (7), se ne uporabljajo, saj veljajo za plovila z vlečno mrežo.

(17)

Italija je odobrila odstopanje od najmanjše velikosti mrežnega očesa, določene v členu 9 Uredbe (ES) št. 1967/2006, na podlagi izpolnitve zahtev iz člena 9(7) navedene uredbe glede na zelo selektivno naravo zadevnega ribolova, njegov zanemarljiv učinek na morsko okolje in dejstvo, da določbe člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1967/2006 nanj ne vplivajo.

(18)

Čeprav je bil člen 9 Uredbe (ES) št. 1967/2006 z Uredbo (EU) 2019/1241 črtan, Priloga IX, del B, točka 4, k navedeni uredbi dovoljuje, da se odstopanja od najmanjših velikosti mrežnega očesa še naprej uporabljajo na podlagi določenih pogojev iz člena 15(5) navedene uredbe. Taka odstopanja bi morala biti veljavna 14. avgusta 2019, ne smejo povzročiti poslabšanja standardov selektivnosti, zlasti v smislu povečanja ulova nedoraslih organizmov, ter so namenjena doseganju ciljev in ciljnih vrednosti iz členov 3 in 4 navedene uredbe. Zahtevano podaljšanje izpolnjuje navedene pogoje.

(19)

Zadevne ribolovne dejavnosti se izvajajo na zelo kratki razdalji od obale v plitvih vodah znotraj pasu treh navtičnih milj in tako ne motijo dejavnosti drugih plovil.

(20)

Ribolov s potegalkami odprtega morja ureja načrt upravljanja, ki zagotavlja, da so ulovi vrst iz Priloge IX k Uredbi (EU) 2019/1241 minimalni. Poleg tega je v skladu z odstavkom 6 italijanskega načrta upravljanja ribolov vrste Aphia minuta omejen na ribolovno sezono, ki traja od 1. novembra do 31. marca vsako leto, in na največ 60 dni na plovilo za vsako ribolovno sezono.

(21)

Potegalke odprtega morja so zelo selektivne in niso usmerjene v glavonožce.

(22)

Načrt upravljanja vključuje ukrepe za spremljanje ribolovnih dejavnosti v skladu s členom 13(9), tretji pododstavek, Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(23)

Zadevne ribolovne dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (8).

(24)

Zahtevano podaljšanje odstopanja bi bilo zato treba odobriti za tri leta.

(25)

Italija bi morala Komisiji poročati pravočasno in v skladu z načrtom spremljanja, določenim v italijanskem načrtu upravljanja.

(26)

Uvesti bi bilo treba omejitev trajanja odstopanja, da se lahko v primeru, če bi bilo iz poročila Komisiji razvidno slabo stanje ohranjenosti lovljenega staleža, nemudoma sprejmejo popravni ukrepi upravljanja ter se izboljša znanstvena podlaga in s tem tudi načrt upravljanja.

(27)

Ker je odstopanje, odobreno z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1634, prenehalo veljati 31. marca 2021, ribolovna sezona pa se vsako leto začne 1. novembra, bi bilo treba za zagotovitev pravne kontinuitete to uredbo uporabljati z učinkom od 1. novembra 2021.

(28)

Zaradi pravne varnosti bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(29)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

(a)

registrirana pri genovškem oziroma livornškem direktoratu za pomorstvo (Direzione Marittima);

(b)

v tej vrsti ribištva izkazano prisotna več kot pet let in ne pomenijo nikakršnega dodatnega povečanja ribolovnega napora ter

(c)

imetniki dovoljenja za ribolov in izvajajo načrt upravljanja, ki ga je Italija sprejela v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(1)

Za uvoz nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Japonske, Republike Koreje, Ruske federacije in Združenih držav Amerike velja dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/58 (2).

(2)

AK Steel Corporation (v nadaljnjem besedilu: vložnik), dodatna oznaka TARIC (3) C044, družba s sedežem v Združenih državah Amerike (ZDA), za katere izvoz zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine v Unijo velja protidampinška dajatev ad valorem v višini 22 %, je 7. julija 2021 obvestila Komisijo, da je spremenila svoje ime v „Cleveland-Cliffs Steel Corporation“ s sedežem v Ohiu, ZDA.

(3)

Družba je Komisijo zaprosila za potrditev, da sprememba imena ne vpliva na upravičenost družbe do individualne stopnje protidampinške dajatve, ki se je zanjo uporabljala pod njenim prejšnjim imenom.

(4)

Komisija je družbo pozvala, naj odgovori na vprašalnik; družba je odgovor predložila 20. avgusta 2021. 3. januarja 2022 je predložila dodatna pojasnila.

(5)

Komisija je preučila predložene informacije in ugotovila, da je bila sprememba imena ustrezno evidentirana pri ustreznih organih in ni privedla do novih odnosov z drugimi skupinami družb, ki jih Komisija ni preiskala.

(6)

Komisija je med drugim ocenila naslednja dokazila, ki jih je predložil vložnik: potrdilo o spremembi, potrdila o registraciji podjetja in revidirane računovodske izkaze. O zahtevku je bilo opravljeno posvetovanje z industrijo Unije, ki pa ni predložila nobenih pripomb.

(7)

V skladu s tem sprememba imena ne vpliva na ugotovitve iz Izvedbene uredbe (EU) 2022/58 in zlasti na stopnjo protidampinške dajatve ad valorem, ki se uporablja za družbo.

(8)

Sprememba imena bi morala začeti veljati z dnem, ko je družba obvestila Komisijo, da je spremenila svoje ime (kot je naveden v uvodni izjavi 2).

(9)

Glede na premisleke iz zgornjih uvodnih izjav je Komisija menila, da je primerno spremeniti Izvedbeno uredbo (EU) 2022/58, da se upošteva spremenjeno ime družbe, ki je bilo prej dodeljeno dodatni oznaki TARIC C044.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

Združeno kraljestvo je 17. junija 2013 na nacionalni ravni odobrilo biocidni proizvod Physalys Express (ki se trenutno daje v na trg s trgovskim imenom Protect home Express) v skladu z Direktivo 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Biocidni proizvod sta medsebojno priznali 19. novembra 2015 Francija (Pat’Appât Souricide Canadien Foudroyant) in 26. februarja 2019 Švedska (Rodicum Express) v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: biocidni proizvod). Biocidni proizvod je rodenticid, ki spada v vrsto proizvodov 14 v skladu s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 528/2012 in se uporablja za nadzor miši v notranjih prostorih v predhodno napolnjenih vabah, ki so zavarovane pred nepooblaščenimi posegi, in sicer s strani nestrokovnjakov. Kot odobreno aktivno snov vsebuje alfakloralozo. Trenutni imetnik dovoljenja biocidnega proizvoda je SBM Développement.

(2)

Nizozemska in Finska sta leta 2019 Francijo obvestili, da so centri za zastrupitve, lastniki hišnih živali in veterinarske klinike leta 2018 poročali o znatnem povečanju primerov primarnih in sekundarnih zastrupitev mačk in psov s simptomi zastrupitve z alfakloralozo. V Franciji so veterinarski centri za zastrupitve poročali tudi o povečanju števila zastrupitev z alfakloralozo pri hišnih živalih, zlasti primarnih zastrupitev psov v letih 2017 in 2018.

(3)

Švedska je leta 2019 od veterinarskih klinik prejela informacije o tem, da so rodenticidi, ki vsebujejo alfakloralozo, povzročili sekundarno zastrupitev mačk. Bolnišnica za male živali v okviru Švedske univerze za kmetijske vede je navedla, da se je v zadnjih letih povečalo število poročil o sumu na zastrupitev z alfakloralozo pri mačkah.

(4)

Francija in Švedska sta 9. decembra 2019 in 17. decembra 2019 spremenili dovoljenji za biocidni proizvod Pat’Appât Souricide Canadien Foudroyant in Rodicum Express v skladu s členom 48(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 528/2012, da bi obravnavali primarne zastrupitve psov in sekundarne zastrupitve mačk.

(5)

Francija je spremenila dovoljenje z zahtevo po dodatnem označevanju na biocidnem proizvodu, da se jasno navede tveganje za ljudi in neciljne organizme ter na embalaži navede obveznost uporabe biocidnih proizvodov samo v vabah.

(6)

Švedska je na podlagi informacij švedske agencije za kemikalije spremenila dovoljenje za proizvod, tako da je uporabo omejila na usposobljene strokovnjake in dodala pogoje, da se biocidni proizvod ne sme uporabljati v okoljih, v katerih se pričakuje prisotnost mačk, in da je treba mrtve miši po uporabi biocidnega proizvoda zbrati. Imetnik dovoljenja se je pritožil na spremembo, ki jo je sprejela Švedska, vendar je Švedsko sodišče za zemljišča in okolje sklenilo, da je odločitev švedske agencije za kemikalije o spremembi dovoljenja za proizvode, ki vsebujejo alfakloralozo, in o izdaji omejitev glede navedenih proizvodov utemeljena, in je pritožbo zavrnilo.

(7)

Nemčija in Danska sta 15. aprila 2020 v skladu s členom 48(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 koordinacijski skupini predložili ugovore glede sprememb dovoljenja za biocidni proizvod, ki sta jih izvedli Francija in Švedska.

(8)

Ugovor Nemčije se je nanašal na ukrepe, ki jih je uvedla Francija in ki so po njenem mnenju nezadostni. Nemčija je menila, da bi bilo treba za obravnavo sekundarnih zastrupitev uporabo biocidnega proizvoda omejiti na usposobljene strokovnjake.

(9)

Ugovor Danske se nanaša na omejitev uporabe biocidnega proizvoda na „usposobljene strokovnjake“ s strani Švedske. Po mnenju Danske omejitev uporabe na usposobljene strokovnjake na njenem ozemlju ni upravičena. Danska je obvestila, da ni seznanjena s sekundarnimi zastrupitvami na Danskem in da ni opredelitve pojma „usposobljeni strokovnjaki“ v zvezi s kemijskim nadzorom miši ali v njeni nacionalni zakonodaji.

(10)

Sekretariat koordinacijske skupine je 6. junija 2020 druge zadevne države članice in imetnika dovoljenja pozval, naj predložijo pisne pripombe na sporno točko. Imetnik dovoljenja je predložil pisne pripombe 30. junija 2020, 6. julija 2020 in 23. julija 2020. V koordinacijski skupini se je skupaj z imetnikom dovoljenja o sporni točki razpravljalo 6. in 23. julija 2020.

(11)

Ker v koordinacijski skupini ni bil dosežen dogovor, je Francija 21. oktobra 2020, Švedska pa 7. avgusta 2020 Komisiji v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 posredovala nerešene ugovore, obenem sta ji zagotovili podroben opis zadeve, o kateri države članice niso mogle doseči dogovora, in razloge za nestrinjanje.

(12)

Po predložitvi v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 s strani Francije in Švedske je finska agencija za varnost in kemikalije (Tukes) maja 2021 zaprosila finsko agencijo za hrano in finsko veterinarsko združenje za mnenje o učinkih proizvodov z alfakloralozo na hišne živali in o potrebi po omejitvi uporabe proizvodov z alfakloralozo. V navedenem mnenju, ki ga je Finska posredovala Komisiji, je navedeno, da biocidni proizvodi, ki vsebujejo alfakloralozo, povzročajo znatno škodo in trpljenje tako hišnim živalim kot divjim živalim, da je število zastrupitev hišnih živali, o katerih se je poročalo agenciji Tukes in finski agenciji za hrano, znatno in da odstopanja od dovoljenj, izvedena leta 2019 v skladu s členom 37(1), točki (a) in (c), Uredbe (EU) št. 528/2012, in sicer omejitev trženja in uporabe biocidnih proizvodov za nestrokovnjake le na predhodno napolnjene vabe, ki jih je Finska že uvedla, ni dovolj zmanjšala števila primerov. Zato je finska agencija za hrano priporočila, da bi bilo treba uporabo in razpoložljivost proizvodov, ki vsebujejo alfakloralozo, omejiti na usposobljene strokovnjake. Finska je 8. decembra 2021 spremenila dovoljenja za rodenticide, ki vsebujejo alfakloralozo, da bi omejila proizvode na poklicno uporabo v skladu s členom 48(1) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(13)

Poleg tega je švedska agencija za kemikalije pridobila dodatne informacije v obliki analiz vzorcev krvi od Univerzitetne veterinarske bolnišnice v Uppsali na Švedskem, ki so potrdile prisotnost alfakloraloze v krvi zastrupljenih živali.

(14)

V skladu s členom 19(1), točka (b)(iii), Uredbe (EU) št. 528/2012 je pogoj za izdajo dovoljenja, da biocidni proizvod sam po sebi ali zaradi svojih ostankov nima takojšnjih ali zapoznelih nesprejemljivih učinkov na zdravje živali bodisi neposredno ali prek pitne vode, hrane, krme, zraka ali prek drugih posrednih učinkov.

(15)

Člen 19(5), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 528/2012 določa, da se biocidni proizvod lahko dovoli, če pogoji iz člena 19(1), točka (b)(iii), niso v celoti izpolnjeni, kadar bi neizdaja dovoljenja za biocidni proizvod v primerjavi s tveganjem za zdravje človeka, zdravje živali ali okolje, ki izhaja iz uporabe biocidnega proizvoda pod pogoji, določenimi v dovoljenju, imela nesorazmeren negativni učinek za družbo. Člen 19(5), drugi pododstavek, nadalje navaja, da za uporabo biocidnega proizvoda, odobrenega v skladu z navedeno določbo, veljajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja, da bi se zagotovila najmanjša izpostavljenost ljudi in okolja temu proizvodu. Uporaba biocidnega proizvoda, odobrenega v skladu z navedenim odstavkom, se omeji na države članice, ki izpolnjujejo pogoj iz prvega pododstavka.

(16)

Po skrbnem pregledu informacij, ki so jih predložile države članice in imetnik dovoljenja za biocidni proizvod, Komisija meni, da biocidni proizvod ne izpolnjuje v celoti pogojev iz člena 19(1), točka (b)(iii), Uredbe (EU) št. 528/2012, ob upoštevanju mnenja finske agencije za hrano in finskega veterinarskega združenja ter poročil Univerzitetne veterinarske bolnišnice v Uppsali in švedskega veterinarskega združenja, v katerih je bilo navedeno, da ima biocidni proizvod nesprejemljive učinke na zdravje živali, in v katerih je bilo z analiznimi preizkusi, izvedenimi na zastrupljenih živalih, potrjeno, da je prišlo do številnih zastrupitev mačk z alfakloralozo.

(17)

Zato bi se v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 528/2012 za biocidni proizvod lahko izdalo dovoljenje samo v državah članicah, ki menijo, da bi neizdaja dovoljenja za biocidni proizvod v primerjavi s tveganjem za zdravje človeka, zdravje živali ali okolje, ki izhaja iz uporabe biocidnega proizvoda pod pogoji, določenimi v dovoljenju, imela nesorazmeren negativni učinek za družbo.

(18)

Prav tako za uporabo biocidnega proizvoda v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 528/2012 veljajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja, da bi se zagotovila najmanjša izpostavljenost živali in okolja navedenemu biocidnemu proizvodu.

(19)

Aktivna snov alfakloraloza je bila vključena v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 14 in se zato v skladu s členom 86 Uredbe (EU) št. 528/2012 šteje za odobreno v skladu z navedeno uredbo ob upoštevanju specifikacij in pogojev iz Priloge I k navedeni direktivi.

(20)

V skladu s členom 13(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 je bila 24. decembra 2019 Agenciji predložena vloga za podaljšanje aktivne snovi alfakloraloza. Ocenjevalni pristojni organ Poljske je 15. oktobra 2020 v skladu s členom 14(1) navedene uredbe Komisijo obvestil o svoji odločitvi, da je potrebna popolna ocena vloge za podaljšanje.

(21)

Zato naj bi iz razlogov, na katere vlagatelj nima vpliva, odobritev alfakloraloze za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 14 potekla 30. junija 2021, pred sprejetjem odločitve o njenem podaljšanju. Zato je bil z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/333 (3) datum izteka odobritve alfakloraloze odložen do 31. decembra 2023, da se omogoči preučitev vloge.

(22)

Tveganje sekundarne zastrupitve živali zaradi uporabe biocidnih proizvodov, ki vsebujejo alfakloralozo, in potrebne ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih je treba uporabiti za zmanjšanje navedenega tveganja na sprejemljivo raven, bi bilo treba oceniti v okviru ocene vloge za podaljšanje odobritve alfakloraloze, nato pa bi jih morale države članice ustrezno upoštevati pri izdaji dovoljenj za biocidne proizvode, ki vsebujejo alfakloralozo.

(23)

Komisija na podlagi navedenega meni, da bi morali biti ukrepi za zmanjšanje tveganja za obravnavanje tveganja primarne in sekundarne zastrupitve zaradi uporabe biocidnih proizvodov, ki vsebujejo alfakloralozo, v obliki, dani na trg, izjemoma, in sicer do zaključka ocene vloge za podaljšanje odobritve alfakloraloze, odvisni od posebnih okoliščin in razpoložljivih znanstveno potrjenih dokazov o pojavu sekundarnih zastrupitev v posameznih državah članicah. Nekatere države članice bi lahko na primer menile, da je treba uporabo biocidnih proizvodov, ki vsebujejo alfakloralozo, omejiti na usposobljene strokovnjake, druge pa bi lahko menile, da zadostujejo dodatne zahteve za označevanje.

(24)

Komisija je 15. februarja 2022 imetniku dovoljenja zagotovila možnost, da predloži pisne pripombe v skladu s členom 36(2) Uredbe (EU) št. 528/2012. Imetnik dovoljenja je predložil pripombe, ki jih je Komisija nato upoštevala.

(25)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –