ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 197
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 65
26. julij 2022

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1299 z dne 24. marca 2022 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vsebino nadziranja upravljanja pozicij s strani mest trgovanja ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1300 z dne 24. marca 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1093 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike poročil o pozicijah, ki jih pripravijo investicijska podjetja in upravljavci trga ( 1 )

4

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1301 z dne 31. marca 2022 o spremembi regulativnih tehničnih standardov iz Delegirane uredbe (EU) 2020/1226 glede informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z zahtevami za uradno obvestilo o STS za bilančna sintetična listinjenja

10

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1302 z dne 20. aprila 2022 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za uporabo omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago in postopke za prošnjo za izvzetje iz omejitev pozicij ( 1 )

52

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1303 z dne 25. aprila 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve etanola kmetijskega porekla in zahtev zanj

71

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1304 z dne 20. julija 2022 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Valašský frgál (ZGO))

74

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1305 z dne 25. julija 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz žice iz molibdena s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

75

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1306 z dne 25. julija 2022 o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 glede vnosov za Združeno kraljestvo in Združene države Amerike na seznamih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo ( 1 )

102

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/1307 z dne 22. julija 2022 o določitvi nadzornega seznama snovi za spremljanje na ravni Unije na področju vodne politike v skladu z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 5098)  ( 1 )

117

 

 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

UREDBE

26.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1299

z dne 24. marca 2022

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vsebino nadziranja upravljanja pozicij s strani mest trgovanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), ter zlasti člena 57(8), četrti pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa spremembe člena 57 Direktive 2014/65/EU v zvezi z nadziranjem upravljanja pozicij.

(2)

V skladu z navedenimi spremembami člena 57 Direktive 2014/65/EU morajo mesta trgovanja, ki trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, vzpostaviti in učinkovito nadzirati upravljanje pozicij, da se prepreči in obravnava neurejeno trgovanje, podpre urejene pogoje oblikovanja cen in poravnave ter zagotovi učinkovitosti trgov.

(3)

Učinkovito nadziranje upravljanja pozicij vključuje na primer pravne ureditve za pridobitev in uporabo podatkov o imetnikih končnih pozicij in obvladujočih podjetjih ter tehnične ureditve, kot so poročila in metrika, na primer za izdelavo preglednice pozicij. Zato bi bilo treba učinkovito nadziranje upravljanja pozicij tesno povezati s stalnim spremljanjem, ki ga izvaja mesto trgovanja, in se zanašati nanj.

(4)

Za zagotovitev, da obstoj pozicije ne vpliva neupravičeno na postopek oblikovanja cen, in da se ugotovi kopičenje koncentracij pozicij, ki bi lahko povzročile izkrivljanje cen, tržno manipulacijo ali druge zlorabe pri trgovanju, bi morala biti mesta trgovanja seznanjena z velikimi pozicijami, ki jih imajo imetniki končnih pozicij in obvladujoča podjetja v fizično poravnanih izvedenih finančnih instrumentih na blago, ter z razlogi za imetništvo teh pozicij. Ker je dejanska dobava osnovnega fizičnega blaga omejena na razpoložljivo dobavo, so fizično poravnani izvedeni finančni instrumenti na blago bolj dovzetni za prakse neurejenega trgovanja, kot so nenadni in znatni pritiski na tržne pozicije ali manipuliranje tržnih cen, pri katerih bi nasprotne stranke uporabile prevladujoči položaj za zagotovitev umetne ravni cene izvedenega finančnega instrumenta na blago ali osnovnega blaga. Zato bi bilo treba opredeliti velike pozicije v izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki se fizično poravnajo že po zasnovi, in v izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki jih je mogoče fizično poravnati na izbiro kupca ali prodajalca.

(5)

Mesta trgovanja bi morala določiti, kaj je velika pozicija, ter pri tem upoštevati velikosti in sestavo zadevnega trga. V ta namen bi morala mesta trgovanja vzpostaviti kvalitativna ali kvantitativna merila, ki se uporabljajo za ugotavljanje takih velikih izpostavljenosti, in imeti vzpostavljene postopke za opredelitev vseh pozicij katere koli osebe, ki presegajo take vnaprej določene ravni odgovornosti. Kvantitativna in kvalitativna merila so lahko med drugim velikost vseh odprtih deležev v izvedenem finančnem instrumentu na blago, delež pozicije imetnika pozicije, nestanovitnost trgov in značilnosti blagovne borze. Če so take ravni presežene, bi si moralo mesto trgovanja prizadevati za razumevanje utemeljitve za kopičenje te velike pozicije. V ta namen bi moralo mesto trgovanja oceniti, ali mora od osebe, ki ima to veliko pozicijo, zahtevati dodatne informacije, zlasti ob upoštevanju, kako pogosto pozicije, ki jih ima ta oseba, presegajo ravni odgovornosti in v kolikšni meri so presežene ravni odgovornosti. Take informacije bi lahko med drugim vključevale pozicije v povezanih produktih, ekonomski razlog za odprto pozicijo in dejavnost na zadevni blagovni borzi. Na podlagi informacij, ki so že na voljo ali zbrane z zahtevo po informacijah, bi moralo mesto trgovanja po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe.

(6)

Pomembno je, da določene ravni odgovornosti ostanejo ustrezne in učinkovite, da ustrezajo svojemu namenu, in da je pristojni organ obveščen o metodologiji, ki se uporablja za njihovo določanje in posodabljanje.

(7)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(8)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Splošne obveznosti spremljanja

Mesta trgovanja morajo imeti vzpostavljene ureditve za stalno spremljanje pozicij, ki jih imajo imetniki končnih pozicij in obvladujoča podjetja v vsakem izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na njihovih mestih trgovanja.

Člen 2

Ravni odgovornosti

1.   Mesta trgovanja, ki ponujajo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, v okviru nadziranja upravljanja pozicij določijo ravni odgovornosti v promptnem mesecu, kot je opredeljeno v členu 2(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1301 (4) in v drugih mesecih, kot je določeno v členu 2(4) Delegirane uredbe (EU) 2022/1301 za izvedene finančne instrumente na blago, dane na voljo za trgovanje, ki se fizično poravnajo ali jih je mogoče fizično poravnati.

2.   Za namene odstavka 1 je raven odgovornosti raven neto pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago, ki jo ima imetnik končne pozicije ali obvladujoče podjetje, in če je ta presežena, lahko mesto trgovanja zahteva dodatne informacije v skladu z odstavkom 3.

3.   Če neto pozicija, ki jo ima imetnik končne pozicije ali obvladujoče podjetje v izvedenem finančnem instrumentu na blago iz odstavka 1, presega raven odgovornosti, določeno za promptni mesec ali druge mesece v skladu z odstavkom 1 tega člena, mesto trgovanja po potrebi pridobi informacije o naravi in namenu pozicije v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago.

Pri ocenjevanju, ali je treba pridobiti informacije, mesto trgovanja upošteva pogostost preseganja ravni odgovornosti s strani istega imetnika končne pozicije ali obvladujočega podjetja, obseg presežka in druge ustrezne informacije, ki so že na voljo.

Člen 3

Pregled ravni odgovornosti in poročanje o njih

1.   Mesta trgovanja vsako leto ocenijo ustreznost in učinkovitost ravni odgovornosti, določenih v skladu s členom 2(1).

2.   Mesto trgovanja svojemu pristojnemu organu sporoči metodologijo, uporabljeno za določanje ravni odgovornosti iz člena 2(1).

3.   Mesto trgovanja vsako leto obvesti svoj pristojni organ o številu primerov, v katerih so bile ravni odgovornosti presežene, o vseh zahtevah za dodatne informacije v skladu s členom 2(3) in o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 2(4).

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)   UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Direktiva (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njune uporabe za investicijska podjetja, za podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 68, 26.2.2021, str. 14).

(3)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1301 z dne 31. marca 2022 o spremembi regulativnih tehničnih standardov iz Delegirane uredbe (EU) 2020/1226 glede informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z zahtevami za uradno obvestilo o STS za bilančna sintetična listinjenja (UL L 197, xx.xx.2022, str. 10).

26.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/4

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1300

z dne 24. marca 2022

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1093 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike poročil o pozicijah, ki jih pripravijo investicijska podjetja in upravljavci trga

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), ter zlasti člena 58(5), tretji pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa spremembe člena 58 Direktive 2014/65/EU v zvezi s poročanjem o pozicijah.

(2)

V skladu s spremembami člena 58 Direktive 2014/65/EU poročanje o pozicijah ne velja več za vrednostne papirje iz člena 4(1), točka 44, točka (c), navedene direktive, povezane z blagom ali osnovnim blagom iz oddelka C.10 Priloge I k navedeni direktivi. Zato bi bilo treba črtati sklice na navedene kategorije izvedenih finančnih instrumentov v izvedbenih tehničnih standardih iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/1093 (3).

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1093 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(5)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/1093 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)   UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Direktiva (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njune uporabe za investicijska podjetja, za podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 68, 26.2.2021, str. 14).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1093 z dne 20. junija 2017 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike poročil o pozicijah, ki jih pripravijo investicijska podjetja in upravljavci trga (UL L 158, 21.6.2017, str. 16).

(4)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

PRILOGA

Preglednica 2 v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/1093 se nadomesti z naslednjim:

„Preglednica 2

Preglednica polj, ki se za namene člena 2 poročajo za vse pozicije za vse zapadlosti vseh pogodb

POLJE

PODATKI, KI SE POROČAJO

OBLIKA ZAPISA PODATKOV ZA POROČANJE

Datum in ura predložitve poročila

V polje se vpišeta datum in ura, ko je bilo poročilo predloženo.

{DATE_TIME_FORMAT}

Referenčna številka poročila

V polje se vpiše edinstveni identifikator, ki ga dodeli vložnik in ki tako vložniku kot pristojnemu organu prejemniku omogoča nedvoumno identifikacijo poročila.

{ALPHANUM-52}

Datum trgovanja s pozicijo, o kateri se poroča

Polje, v katerega se vpiše datum, ko je pozicija, o kateri se poroča, na zadevnem mestu trgovanja v posesti ob zaključku trgovalnega dne.

{DATEFORMAT}

Status poročila

Navede se, ali je poročilo novo oziroma ali je predhodno predloženo poročilo preklicano ali spremenjeno.

Kadar je predhodno predloženo poročilo preklicano ali spremenjeno, bi bilo treba poslati poročilo, ki vsebuje vse podrobnosti prvotnega poročila in uporablja prvotno referenčno številko poročila, status poročila pa bi moral biti označen kot ‚CANC‘.

Za spremembe bi bilo treba poslati novo poročilo, ki vsebuje vse podrobnosti prvotnega poročila in uporablja prvotno referenčno številko poročila, skupaj z vsemi potrebnimi spremenjenimi podrobnostmi, status poročila pa bi moral biti označen kot ‚AMND‘.

‚NEWT‘ – novo

‚CANC‘ – preklic

‚AMND‘ – sprememba

Identifikator poročevalca

Identifikator investicijskega podjetja, ki poroča. V polje se vpiše identifikator pravnih subjektov (koda LEI) za pravne subjekte ali nacionalna identifikacijska številka {NATIONAL_ID} za fizične osebe, ki nimajo kode LEI.

{LEI}

ali

{NATIONAL_ID} – fizične osebe

Identifikator imetnika pozicije

V polje se vpiše identifikator pravnih subjektov (koda LEI) za pravne subjekte ali nacionalna identifikacijska številka {NATIONAL_ID} za fizične osebe, ki nimajo kode LEI. (Opomba: če se pozicija poseduje kot lastna pozicija podjetja, ki poroča, je to polje enako polju ‚Identifikator poročevalca‘).

{LEI}

ali

{NATIONAL_ID} – fizične osebe

Elektronski naslov imetnika pozicije

Elektronski naslov za obvestila v zvezi s pozicijami.

{ALPHANUM-256}

Identifikator končnega obvladujočega subjekta

V polje se vpiše identifikator pravnih subjektov (koda LEI) za pravne subjekte ali nacionalna identifikacijska številka {NATIONAL_ID} za fizične osebe, ki nimajo kode LEI. Opomba: to polje je lahko enako polju ‚Identifikator poročevalca‘ ali ‚Identifikator imetnika pozicije‘, če končni obvladujoči subjekt poseduje svoje pozicije ali pripravlja svoja poročila.

{LEI}

ali

{NATIONAL_ID} – fizične osebe

Elektronski naslov končnega obvladujočega subjekta

Elektronski naslov za korespondenco v zvezi z združenimi pozicijami.

{ALPHANUM-256}

Položaj kolektivnega naložbenega podjema glede na obvladujoče podjetje

Polje, v katerem se poroča, ali je imetnik pozicije kolektivni naložbeni podjem, ki sprejema naložbene odločitve neodvisno od svojega obvladujočega podjetja, kot je določeno v členu 4(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1301  (*1).

‚TRUE‘ – imetnik pozicije je kolektivni naložbeni podjem, ki sprejema neodvisne naložbene odločitve

‚FALSE‘ – imetnik pozicije ni kolektivni naložbeni podjem, ki sprejema neodvisne naložbene odločitve.

Identifikacijska koda pogodbe, s katero se trguje na mestih trgovanja

Identifikator izvedenega finančnega instrumenta na blago, pravice do emisije ali njenega izvedenega finančnega instrumenta. Glej polje ‚Identifikator mesta trgovanja‘ za obravnavo pogodb OTC, ki so gospodarsko enakovredne pogodbam, s katerimi se trguje na mestih trgovanja.

{ISIN}

Oznaka produkta na mestu trgovanja

Polje, v katerega se vpiše edinstven in nedvoumen alfanumerični identifikator, ki ga uporablja mesto trgovanja, ki združuje v isti produkt pogodbe z različnimi zapadlostmi in izvršilnimi cenami.

{ALPHANUM-12}

Identifikator mesta trgovanja

V to polje se vpiše koda MIC segmenta trga po ISO 10383 za pozicije, o katerih se poroča, v pogodbah, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Če koda MIC segmenta ne obstaja, se uporabi koda MIC upravljavca.

{MIC}

Kodo MIC ‚XXXX‘ uporabite za pozicije zunaj mesta trgovanja v gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC.

Kodo MIC ‚XOFF‘ uporabite za kotirajoče izvedene finančne instrumente ali pravice do emisij, s katerimi se trguje zunaj borze.

 

Vrsta pozicije

Polje, v katerem se poroča, ali je pozicija v standardiziranih terminskih pogodbah, opcijah, pravicah do emisij ali njihovih izvedenih finančnih instrumentih ali v drugi vrsti pogodbe.

‚OPTN‘ – opcije, vključno z opcijami na FUTR ali OTHR, s katerimi se trguje ločeno, brez produktov, pri katerih je izbirnost le vgrajen element

‚FUTR‘ – standardizirane terminske pogodbe

‚EMIS‘ – pravice do emisij in njihovi izvedeni finančni instrumenti

‚OTHR‘ – vse ostale vrste pogodb

Zapadlost pozicije

V tem polju se navede, ali se zapadlost pogodbe, v kateri je pozicija, o kateri se poroča, nanaša na promptni mesec ali na vse ostale mesece. Opomba: za promptne mesece in za vse ostale mesece so potrebna ločena poročila.

‚SPOT‘ – promptni mesec, vključno z vsemi pozicijami v vrstah pozicij EMIS

‚OTHR‘ – vsi ostali meseci

Količina pozicij

V to polje se vpiše neto količina pozicij v izvedenih finančnih instrumentih na blago, pravicah do emisij ali njihovih izvedenih finančnih instrumentih, izražena v lotih, kadar so omejitve pozicij izražene v lotih, ali enotah osnovnega sredstva.

V to polje se vpišejo pozitivne vrednosti za dolge pozicije in negativne vrednosti za kratke pozicije.

{DECIMAL-15/2}

Zapis količine pozicij

V to polje se vpišejo enote, ki se uporabljajo za poročanje količine pozicij.

‚LOTS‘ – če je količina pozicij izražena v lotih

ALPHANUM-25 – opis enot, ki se uporabijo, če je količina pozicij izražena v enotah osnovnega sredstva

‚UNIT‘ – če je količina pozicij izražena v enotah

Delta ekvivalent v količini pozicije

Če je vrsta pozicije ‚OPTN‘ ali opcija na ‚EMIS‘, se v to polje vpiše delta ekvivalent v količini pozicije, o kateri se poroča v polju ‚Količina pozicij‘.

V to polje se vpišejo pozitivne vrednosti za nakupe nakupnih opcij in prodajo prodajnih opcij ter negativne vrednosti za nakupe prodajnih opcij in prodajo nakupnih opcij.

{DECIMAL-15/2}

Kazalnik zmožnosti pozicije za zmanjševanje tveganja, povezanega s poslovno dejavnostjo

V tem polju se navede, ali pozicija zmanjšuje tveganje v skladu s členom 7 Delegirane uredbe (EU) 2022/1301.

‚TRUE‘ – pozicija zmanjšuje tveganje

‚FALSE‘ – pozicija ne zmanjšuje tveganja

(*1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1301 z dne 31. marca 2022 o spremembi regulativnih tehničnih standardov iz Delegirane uredbe (EU) 2020/1226 glede informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z zahtevami za uradno obvestilo o STS za bilančna sintetična listinjenja (UL L 197, xx.xx.2022, str. 10).“.

26.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/10

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1301

z dne 31. marca 2022

o spremembi regulativnih tehničnih standardov iz Delegirane uredbe (EU) 2020/1226 glede informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z zahtevami za uradno obvestilo o STS za bilančna sintetična listinjenja

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 27(6), tretji pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1226 (2) določa informacije, ki jih morajo strani v listinjenju predložiti Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) v skladu z zahtevami za uradno obvestilo o enostavnem, preglednem in standardiziranem (STS) listinjenju za tradicionalna listinjenja s „pravo prodajo“ iz členov 19 do 22 in členov 23 do 26 Uredbe (EU) 2017/2402.

(2)

Uredba (EU) 2021/557 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je spremenila Uredbo (EU) 2017/2402 z razširitvijo okvira listinjenja STS na bilančna sintetična listinjenja. V skladu s tem je treba določiti informacije, ki jih morajo originatorji predložiti ESMA, da izpolnijo zahteve za uradno obvestilo o STS za bilančna sintetična listinjenja.

(3)

Da bi se investitorjem, potencialnim investitorjem in pristojnim organom zagotovil primerjalni pregled vseh vrst listinjenj STS, je primerno zagotoviti skladnost med vsemi uradnimi obvestili o STS. Zato bi morale informacije, ki jih morajo originatorji predložiti v zvezi s skladnostjo z zahtevami za STS iz členov 26b do 26e Uredbe (EU) 2017/2402, upoštevati podobne standarde in raven podrobnosti, kot so določeni v prilogah I, II in III k Delegirani uredbi (EU) 2020/1226. Natančneje, za nekatera merila zadostuje samo enostavna potrditev skladnosti, medtem ko se za druga merila zahtevajo dodatne informacije. Zato je treba razlikovati med tistimi merili za STS, za katere zadostuje enostavna potrditev, in tistimi, za katere je potrebno kratko ali natančno pojasnilo.

(4)

Bilančna sintetična listinjenja, pri katerih v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ni treba pripraviti prospekta, strankam omogočajo, da sklepajo posle listinjenja brez razkritja občutljivih poslovnih informacij. Zato je primerno, da se informacije, ki se v uradnih obvestilih o STS objavijo za takšna listinjenja, omejijo na poslovne informacije, ki niso občutljive narave.

(5)

Za lažji dostop do informacij, ki so pomembne za zahteve za STS, bi bilo treba originatorjem omogočiti, da se sklicujejo na kateri koli zadevni prospekt, pripravljen za bilančno sintetično listinjenje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129, ali drugo zadevno osnovno dokumentacijo iz člena 7(1), točka (b), Uredbe (EU) 2017/2402. Poleg tega bi moralo biti originatorjem dovoljeno, da se sklicujejo na kateri koli drug dokument, ki se nanaša na investitorje in originatorje, pogodbo o kreditnem zavarovanju, izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe in, če je na voljo, dokumentacijo posla za kreditne zapise.

(6)

Za izboljšanje preglednosti in doslednosti informacij med medsebojno povezanimi polji ter za pojasnitev posebnih značilnosti nekaterih listinjenj, vključno z listinjenji s strukturo izdaje v okviru krovnega sklada, je treba pojasniti informacije, ki jih je treba poročati v stolpcih „Naziv polja“ in „Podatki, ki se sporočijo“ za nekatera polja v prilogah I, II in III k Delegirani uredbi (EU) 2020/1226.

(7)

Delegirano uredbo (EU) 2020/1226 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je ESMA predložil Komisiji.

(9)

ESMA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2020/1226

Delegirana uredba (EU) 2020/1226 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednja točka (d):

„(d)

kadar je listinjenje bilančno sintetično listinjenje, informacije, določene v Prilogi IV k tej uredbi.“;

(b)

v odstavek 2 se vstavi naslednja točka (d):

„(d)

kadar je listinjenje bilančno sintetično listinjenje, informacije, določene v poljih STSSY2, STSSY10, STSSY12 in STSSY13 Priloge IV k tej uredbi.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Kadar naslednji dokumenti vključujejo informacije, ki so pomembne za uradno obvestilo o STS, se lahko v stolpcu ‚Dodatne informacije‘ v prilogah I, II, III ali IV k tej uredbi navede sklic na ustrezne dele teh dokumentov in, kadar so take informacije predložene, se jasno opredeli, za kakšne vrste dokumentacijo gre:“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

kateri koli drug dokument z informacijami, ki so pomembne za uradno obvestilo o STS, kar za bilančna sintetična listinjenja vključuje dokumente, povezane s katerim koli originatorjem, investitorjem, pogodbo o kreditnem zavarovanju, izvajalcem preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz člena 26e(4) Uredbe (EU) 2017/2402 in, kjer je ustrezno, dokumentacijo za kreditne zapise iz člena 26e(10), peti pododstavek, Uredbe (EU) 2017/2402.“;

(3)

priloge I, II in III se spremenijo, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi;

(4)

Priloga IV se doda, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)   UL L 347, 28.12.2017, str. 35.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1226 z dne 12. novembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta in določitvi regulativnih tehničnih standardov, ki določajo informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z zahtevami za uradno obvestilo o STS (UL L 289, 3.9.2020, str. 285).

(3)  Uredba (EU) 2021/557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 116, 6.4.2021, str. 1).

(4)  Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(5)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

PRILOGA I

Priloge I, II in III k Delegirani uredbi (EU) 2020/1226 se spremenijo:

(1)

Priloga I se spremeni:

(a)

v tabeli „Splošne informacije“ se vrstici, ki ustrezata kodama polj STSS4 in STSS17, nadomestita z naslednjim:

„STSS4

Ni relevantno

Enotni identifikator

Enotni identifikator, ki ga dodeli subjekt, ki poroča, v skladu s členom 11(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1224 (*1).

Če je ta enotni identifikator listinjenja uporabljen za več kot eno uradno obvestilo o STS, izjava, v kateri je pojasnjeno, zakaj je tako.

Ni relevantno

STSS17

Člen 27(3)

Originator (ali prvotni kreditodajalec) je kreditna institucija

Navedba ‚Da‘ ali ‚Ne‘, ali je originator ali prvotni kreditodajalec kreditna institucija ali investicijsko podjetje s sedežem v Uniji.

Ni relevantno

(b)

v tabeli „Posebne informacije“ se vrstici, ki ustrezata kodama polj STSS21 in STSS22, nadomestita z naslednjim:

„STSS21

Člen 20(2)

Velja stroga določba o vračilu sredstev

 

√

 

Kratko pojasnilo, ali so v listinjenju ugotovljene stroge določbe o vračilu sredstev iz člena 20(2), točka (a) ali (b), Uredbe (EU) 2017/2402.

Točka 3.3 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSS22

Člen 20(3)

Izjema za določbe o vračilu sredstev v nacionalnem pravu na področju insolventnosti

√

 

 

Potrditev, ali se uporabljajo določbe o vračilu sredstev iz člena 20(3) Uredbe (EU) 2017/2402.

Točka 3.3 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980“

(2)

Priloga II se spremeni:

(a)

v tabeli „Splošne informacije“ se vrstici, ki ustrezata kodama polj STSAT4 in STSAT17, nadomestita z naslednjim:

„STSAT4

Ni relevantno

Enotni identifikator

Enotni identifikator, ki ga dodeli subjekt, ki poroča, v skladu s členom 11(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1224.

Če je ta enotni identifikator listinjenja uporabljen za več kot eno uradno obvestilo o STS, izjava, v kateri je pojasnjeno, zakaj je tako.

Ni relevantno

STSAT17

Člen 27(3)

Originator (ali prvotni kreditodajalec) je kreditna institucija

Navedba ‚Da‘ ali ‚Ne‘, ali je originator ali prvotni kreditodajalec kreditna institucija ali investicijsko podjetje s sedežem v Uniji.

Ni relevantno“

(b)

v tabeli „Posebne informacije“ se vrstici, ki ustrezata kodama polj STSAT21 in STSAT22, nadomestita z naslednjim:

„STSAT21

Člen 24(2)

Velja stroga določba o vračilu sredstev

 

√

 

Kratko pojasnilo, ali so v listinjenju ugotovljene stroge določbe o vračilu sredstev iz člena 24(2), točka (a) ali (b), Uredbe (EU) 2017/2402.

Točka 3.3 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSAT22

Člen 24(3)

Izjema za določbe o vračilu sredstev v nacionalnem pravu na področju insolventnosti

√

 

 

Potrditev, ali se uporabljajo določbe o vračilu sredstev iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2017/2402.

Točka 3.3 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980“

(3)

v Prilogi III se v tabeli „Splošne informacije“ vrstica, ki ustreza kodi polja STSAP4, nadomesti z naslednjim:

„STSAP4

Ni relevantno

Enotni identifikator

Enotni identifikator, ki ga dodeli subjekt, ki poroča, v skladu s členom 11(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1224.

Če je ta enotni identifikator listinjenja uporabljen za več kot eno uradno obvestilo o STS, izjava, v kateri je pojasnjeno, zakaj je tako.

Ni relevantno“

(*1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1224 z dne 16. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev informacij in podrobnosti o listinjenju, ki jih morajo zagotoviti originator, sponzor in subjekt s posebnim namenom pri listinjenju (UL L 289, 3.9.2020, str. 1).“;

PRILOGA II

„PRILOGA IV

Informacije, ki se predložijo ESMA v skladu s členi 26b do 26e Uredbe (EU) 2017/2402 glede bilančnih listinjenj

Splošne informacije

Koda polja

Člen Uredbe (EU) 2017/2402

Naziv polja

Podatki, ki se sporočijo

Dodatne informacije

STSSY1

Člen 27(1), tretji pododstavek

Prva kontaktna točka

Identifikator pravnih subjektov (LEI) subjekta, ki je določen kot prva kontaktna točka, in ime ustreznega pristojnega organa.

Točka 3.2 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY2

Ni relevantno

Datum uradnega obvestila

Datum uradnega obvestila organu ESMA.

Ni relevantno

STSSY3

Ni relevantno

Identifikacijska koda instrumenta

Mednarodna identifikacijska koda ali kode vrednostnega papirja (ISIN), če so na voljo. Če koda ISIN ni na voljo, katera koli druga edinstvena koda vrednostnega papirja (vključno s kreditnimi zapisi), če je na voljo.

Kadar je na voljo v skladu s točko 3.1 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY4

Ni relevantno

Identifikator pravnih subjektov (LEI)

LEI originatorja(-ev) in sponzorja(-ev) ter, kadar je na voljo, prvotnega kreditodajalca(-ev) in SSPE.

Točka 4.2 Priloge 9 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY5

Člen 31(3)

Prodajalec zavarovanj

LEI, ime, država sedeža prodajalca(-ev) prvotnega zavarovanja in ime pristojnega organa.

Ni relevantno

STSSY6

Ni relevantno

Identifikator uradnega obvestila

Kadar se poroča posodobitev, edinstvena referenčna številka, ki jo je ESMA dodelil predhodnemu uradnemu obvestilu o STS.

Ni relevantno

STSSY7

Ni relevantno

Enotni identifikator

Enotni identifikator, ki ga dodeli subjekt, ki poroča, v skladu s členom 11(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1224.

Ni relevantno

STSSY8

Ni relevantno

Repozitorij listinjenja

Ime registriranega repozitorija listinjenja, če je to ustrezno.

Ni relevantno

STSSY9

Člen 18, drugi pododstavek, in člen 27(3)

Država sedeža

Država sedeža originatorja(-ev), sponzorja(-ev), prvotnega kreditodajalca(-ev) in SSPE.

Ni relevantno

STSSY10

Ni relevantno

Razvrstitev sintetičnega listinjenja

Vrsta sintetičnega listinjenja:

—

sintetično listinjenje s stvarnim kreditnim zavarovanjem;

—

sintetično listinjenje z osebnim kreditnim zavarovanjem.

Ni relevantno

STSSY11

Ni relevantno

Sintetično listinjenje z osebnim kreditnim zavarovanjem

Ime prodajalca zavarovanja (vladna ali nadnacionalna institucija z utežjo tveganja 0 %).

Ni relevantno

STSSY12

Ni relevantno

Pogodba o kreditnem zavarovanju, ki se uporablja

Vrsta pogodbe o kreditnem zavarovanju, ki se uporablja:

—

kreditni izvedeni finančni instrumenti;

—

finančna jamstva.

Ni relevantno

STSSY13

Ni relevantno

Razvrstitev osnovnih izpostavljenosti

Vrsta osnovnih izpostavljenosti, ki vključujejo:

1)

izpostavljenosti iz naslova trgovinskega financiranja

2)

krediti za mala in srednja podjetja (MSP)

3)

potrošniška posojila

4)

krediti velikim podjetjem

5)

kombinacijo kreditov MSP in kreditov velikim podjetjem

6)

izpostavljenosti iz naslova poslovnih nepremičnin

7)

drugo.

Ni relevantno

STSSY14

Ni relevantno

Datum izdaje

Datum zaključka posla in datum, na katerega začne veljati pogodba o zavarovanju, če se razlikuje od prvega datuma.

Ni relevantno

STSSY15

Člen 27(2), drugi pododstavek

Pooblaščena tretja oseba, ki preverja skladnost – izjava

Če je pooblaščena tretja oseba zagotovila storitve preverjanja skladnosti STS v skladu s členom 27(2) Uredbe (EU) 2017/2402, izjava, da je ta pooblaščena tretja oseba potrdila skladnost z merili za STS.

Ni relevantno

STSSY16

Člen 27(2), drugi pododstavek

Pooblaščena tretja oseba, ki preverja skladnost – država sedeža

Če je pooblaščena tretja oseba zagotovila storitve preverjanja skladnosti STS v skladu s členom 27(2) Uredbe (EU) 2017/2402, ime tretje osebe in država sedeža.

Ni relevantno

STSSY17

Člen 27(2), drugi pododstavek

Pooblaščena tretja oseba, ki preverja skladnost – pristojni organ

Če je pooblaščena tretja oseba zagotovila storitve preverjanja skladnosti STS v skladu s členom 27(2) Uredbe (EU) 2017/2402, ime pristojnega organa, ki jo je pooblastil.

Ni relevantno

STSSY18

Člen 27(5)

Status STS

Če je to ustrezno, obrazloženo uradno obvestilo originatorja, da se sintetično listinjenje ne šteje več za STS.

Ni relevantno

Posebne informacije

Koda polja

Člen Uredbe (EU) 2017/2402

Naziv polja

Potrditev

Kratko pojasnilo

Natančno pojasnilo

Podatki, ki se sporočijo

Dodatne informacije

STSSY19

Člen 26b(1), prvi pododstavek

Originator je nadzorovani subjekt v Uniji

√

 

 

Potrditev, da je originator subjekt, ki ima dovoljenje ali licenco v Uniji.

Ni relevantno

STSSY20

Člen 26b(1), drugi pododstavek

Originator uporablja politike odkupljenih izpostavljenosti tretjih oseb

 

√

 

Kratko pojasnilo, da politike za kredite, izterjavo, reševanje dolga in servisiranje, ki jih originator uporablja za izpostavljenosti tretje osebe, ki jih je originator odkupil za lastni račun in nato listinil, ne smejo biti manj stroge od politik, ki jih originator uporablja za primerljive izpostavljenosti, ki niso bile odkupljene.

Ni relevantno

STSSY21

Člen 26b(2)

Odobritev osnovnih izpostavljenosti

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se osnovne izpostavljenosti odobrijo kot del osnovne poslovne dejavnosti originatorja.

Ni relevantno

STSSY22

Člen 26b(3), prvi pododstavek

Sredstva v bilanci stanja originatorja ob zaključku posla

√

 

 

Potrditev, da so ob zaključku posla osnovne izpostavljenosti vključene v bilanco stanja originatorja ali subjekta, ki pripada isti skupini kot originator.

Ni relevantno

STSSY23

Člen 26b(3), drugi pododstavek

Kategorija skupine

√

 

 

Za namene polja STSSY22 se potrdi, katera od naslednjih dveh skupin je relevantna:

(a)

skupina pravnih subjektov, za katero velja bonitetna konsolidacija v skladu z delom 1, naslov II, poglavje 2, Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

skupina, kot je opredeljena v členu 212(1), točka (c), Direktive 2009/138/ES (1).

Ni relevantno

STSSY24

Člen 26b(4)

Brez dodatnega zavarovanja izpostavljenosti originatorja

√

 

 

Potrditev, da originator ne varuje svoje izpostavljenosti kreditnemu tveganju osnovnih izpostavljenosti listinjenja nad obsegom zavarovanja, ki ga zagotavlja pogodba o kreditnem zavarovanju.

Ni relevantno

STSSY25

Člen 26b(5)

Pogodba o kreditnem zavarovanju v skladu s členom 249 Uredbe (EU) št. 575/2013

√

 

 

Potrditev, da je pogodba o kreditnem zavarovanju skladna s pravili za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Ni relevantno

STSSY26

Člen 26b(5)

Pogodba o kreditnem zavarovanju, ki izpolnjuje druga pravila za zmanjševanje kreditnega tveganja

 

√

 

Kadar se ne uporablja člen 249 Uredbe (EU) št. 575/2013, kratko pojasnilo, da je zagotovljena skladnost z zahtevami, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz navedenega člena.

Ni relevantno

STSSY27

Člen 26b(6), točka (a)

Zagotovila in jamstva – lastninska pravica do osnovnih izpostavljenosti

 

√

 

Kratko pojasnilo zagotovil in jamstev originatorja, da ima originator ali subjekt skupine, ki ji originator pripada, polno lastninsko in veljavno pravico do osnovnih izpostavljenosti in povezanih dodatnih pravic.

Ni relevantno

STSSY28

Člen 26b(6), točka (b)

Zagotovila in jamstva – originator ohranja kreditno tveganje osnovnih sredstev

 

√

 

Kratko pojasnilo zagotovil in jamstev originatorja, da, kadar je originator kreditna institucija, kot je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013, ali zavarovalnica, kot je opredeljena v členu 13, točka 1, Direktive 2009/138/ES, originator ali subjekt, vključen v področje uporabe nadzora na konsolidirani podlagi, ohranja kreditno tveganje osnovnih izpostavljenosti v svoji bilanci stanja.

Ni relevantno

STSSY29

Člen 26b(6), točka (c)

Zagotovila in jamstva – skladnost izpostavljenosti z merili primernosti

 

√

 

Kratko pojasnilo zagotovil in jamstev originatorja, da je vsaka osnovna izpostavljenost v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, vključeno v dokumentacijo o listinjenju, na datum vključitve v listinjeni portfelj skladna z merili primernosti in vsemi pogoji, ki niso nastop kreditnega dogodka, kot je navedeno v členu 26e(1) Uredbe (EU) 2017/2402, za plačilo kreditnega zavarovanja.

Točka 2.2.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY30

Člen 26b(6), točka (d)

Zagotovila in jamstva – zakonita in izvršljiva obveznost do dolžnika

 

√

 

Kratko pojasnilo zagotovil in jamstev originatorja, da pogodba za vsako osnovno izpostavljenost po najboljši vednosti originatorja vsebuje zakonito, veljavno, zavezujočo in izvršljivo obveznost, po kateri mora dolžnik plačati zneske, navedene v tej pogodbi.

Točka 2.2.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY31

Člen 26b(6), točka (e)

Zagotovila in jamstva – merila za odobritev izpostavljenosti

 

√

 

Kratko pojasnilo zagotovil in jamstev originatorja, da so osnovne izpostavljenosti skladne z merili za odobritev izpostavljenosti, ki so vsaj tako stroga kot standardna merila za odobritev izpostavljenosti, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene.

Točka 2.2.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY32

Člen 26b(6), točka (f)

Zagotovila in jamstva – nobeden od dolžnikov bistveno ne krši ali ne izpolnjuje svojih obveznosti

 

√

 

Kratko pojasnilo zagotovil in jamstev originatorja, da nobeden od dolžnikov po najboljši vednosti originatorja na datum vključitve osnovne izpostavljenosti v listinjeni portfelj izpostavljenosti bistveno ne krši ali ne izpolnjuje svojih obveznosti glede osnovne izpostavljenosti.

Točka 2.2.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY33

Člen 26b(6), točka (g)

Zagotovila in jamstva – dokumentacija posla ne vsebuje neresničnih informacij

 

√

 

Kratko pojasnilo zagotovil in jamstev originatorja, da dokumentacija posla po najboljši vednosti originatorja ne vsebuje neresničnih informacij o podrobnostih osnovnih izpostavljenosti.

Točka 2.2.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY34

Člen 26b(6), točka (h)

Zagotovila in jamstva – izvršljivost oziroma unovčljivost osnovnih izpostavljenosti

 

√

 

Kratko pojasnilo zagotovil in jamstev originatorja, da ob zaključku posla ali ob vključitvi osnovne izpostavljenosti v listinjeni portfelj pogodba med dolžnikom in prvotnim kreditodajalcem v zvezi z navedeno osnovno izpostavljenostjo ni spremenjena tako, da to vpliva na izvršljivost oziroma unovčljivost te osnovne izpostavljenosti.

Točka 2.2.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY35

Člen 26b(7), prvi pododstavek

Merila primernosti, ki ne omogočajo aktivnega upravljanja portfelja osnovnih izpostavljenosti po lastni presoji

 

√

 

Kratko pojasnilo, da osnovne izpostavljenosti izpolnjujejo vnaprej določena, jasna in dokumentirana merila primernosti, ki ne omogočajo aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti po lastni presoji.

Oddelek 2 Priloge 19 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/980

STSSY36

Člen 26b(7), drugi pododstavek

Izjema od prepovedi aktivnega upravljanja portfelja

 

√

 

Za namene polja STSSY35 kratko pojasnilo, da zamenjava izpostavljenosti, pri katerih so kršena zagotovila ali jamstva ali, kadar listinjenje vključuje obdobje dopolnitve, dodajanje izpostavljenosti, ki izpolnjujejo določene pogoje za dopolnitev, ne štejeta za aktivno upravljanje portfeljev.

Oddelek 2 Priloge 19 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/980

STSSY37

Člen 26b(7), tretji pododstavek

Izpostavljenost, dodana po datumu zaključka posla, izpolnjuje merila primernosti

 

√

 

Kratko pojasnilo, da mora vsaka izpostavljenost, dodana po datumu zaključka posla, izpolnjevati merila primernosti, ki so vsaj tako stroga kot merila, ki se uporabljajo za začetni izbor osnovnih izpostavljenosti.

Oddelek 2 Priloge 19 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/980

STSSY 38

Člen 26b(7), četrti pododstavek, točka (a)

V celoti poplačana izpostavljenost

 

√

 

Kadar se osnovna izpostavljenost izključi iz posla, kratko pojasnilo, da je bila v celoti poplačana ali je zapadla.

Oddelek 2 Priloge 19 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/980

STSSY 39

Člen 26b(7), četrti pododstavek, točka (b)

Odtujene osnovne izpostavljenosti

 

√

 

Kadar se osnovna izpostavljenost izključi iz posla, kratko pojasnilo, da je bila odtujena med rednim poslovanjem originatorja, pod pogojem, da taka odsvojitev ne pomeni posredne podpore, kot je navedeno v členu 250 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Oddelek 2 Priloge 19 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/980

STSSY 40

Člen 26b(7), četrti pododstavek, točka (c)

Sprememba, ki ni nastala zaradi kreditov

 

√

 

Kadar se osnovna izpostavljenost izključi iz posla, kratko pojasnilo, da je predmet spremembe, ki ni nastala zaradi kreditov, kot je refinanciranje ali prestrukturiranje dolga, in je nastopila med običajnim servisiranjem navedene osnovne izpostavljenosti.

Oddelek 2 Priloge 19 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/980

STSSY 41

Člen 26b(7), četrti pododstavek, točka (d)

Merila primernosti niso izpolnjena

 

√

 

Kadar se osnovna izpostavljenost izključi iz posla, kratko pojasnilo, da ob vključitvi v posel ni izpolnjevala meril primernosti.

Oddelek 2 Priloge 19 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/980

STSSY 42

Člen 26b(8), prvi pododstavek

Homogenost sredstev

 

 

√

Natančno pojasnilo, kako ima listinjenje podlago v skupini osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene v smislu vrste sredstev. V ta namen se navede sklic na Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1851 (2).

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 43

Člen 26b(8), prvi pododstavek

Le ena vrsta sredstev

 

 

√

Natančno pojasnilo, kako skupina osnovnih izpostavljenosti zajema le eno vrsto sredstev.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 44

Člen 26b(8), drugi pododstavek

Obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive

 

√

 

Kratko pojasnilo, da osnovne izpostavljenosti iz polja STSSY42 vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov in, kjer je potrebno, izdajateljev jamstev.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 45

Člen 26b(8), tretji pododstavek

Opredeljena redna plačila

 

 

√

Natančno pojasnilo, kako imajo osnovne izpostavljenosti iz polja STSSY42 opredeljene redne tokove plačil, katerih obroki se lahko razlikujejo po svojih zneskih, v zvezi s plačili najemnine, glavnice ali obresti oziroma s katero koli drugo pravico do prejemanja prihodkov iz sredstev, ki podpirajo taka plačila.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 46

Člen 26b(8), tretji pododstavek

Prihodki od prodaje sredstev

 

 

√

Natančno pojasnilo, ali in kako lahko osnovne izpostavljenosti iz polja STSSY42 tudi ustvarjajo prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 47

Člen 26b(8), četrti pododstavek

Brez prenosljivih vrednostnih papirjev

 

 

√

Natančno pojasnilo, kako osnovne izpostavljenosti ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kot so opredeljeni v členu 4(1), točka 44, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), razen podjetniških obveznic, ki ne kotirajo na mestu trgovanja.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 48

Člen 26b(9)

Brez relistinjenja

√

 

 

Potrditev, da osnovne izpostavljenosti ne vključujejo nobenih pozicij v listinjenju.

Točka 2.2 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 49

Člen 26b(10), prvi pododstavek

Standardi za odobritev izpostavljenosti, razkriti potencialnim investitorjem

√

 

 

Potrditev, da se potencialnim investitorjem brez nepotrebnega odlašanja v celoti razkrijejo standardi za odobritev izpostavljenosti, na podlagi katerih se odobrijo osnovne izpostavljenosti, in vse pomembne spremembe predhodnih standardov za odobritev izpostavljenosti.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 50

Člen 26b(10), prvi pododstavek

Popolni regres do dolžnika

√

 

 

Potrditev, da se osnovne izpostavljenosti sklenejo s pravico do popolnega regresa do dolžnika, ki ni SSPE.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 51

Člen 26b(10), prvi pododstavek

Standardi za odobritev izpostavljenosti – tretje osebe niso vključene

√

 

 

Potrditev, da v odločanje o kreditih ali odobritvah izpostavljenosti v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi niso vključene tretje osebe.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 52

Člen 26b(10), drugi pododstavek

Standardi za odobritev izpostavljenosti – stanovanjski krediti

√

 

 

V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, potrditev, da skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali, kjer je ustrezno, posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 53

Člen 26b(10), tretji pododstavek

Standardi za odobritev izpostavljenosti – ocena kreditojemalca

√

 

 

Potrditev, da ocena kreditojemalčeve kreditne sposobnosti izpolnjuje zahteve iz člena 8 Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali člena 18(1) do (4), člena 18(5), točka (a), in člena 18(6) Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) ali, kjer je ustrezno, enakovredne zahteve v tretjih državah.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 54

Člen 26b(10), četrti pododstavek

Strokovno znanje originatorja ali prvotnega kreditodajalca

√

 

 

Potrditev, da originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju odobritve izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim.

Točka 2.2.7 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 55

Člen 26b(11), točka (a)

Brez neplačanih izpostavljenosti

 

√

 

Kratko pojasnilo, da osnovne izpostavljenosti ob izbiri ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je bil po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca razglašen za insolventnega ali je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravnomočno pravico, zoper katero se ni mogoče pritožiti, do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom odobritve ali pa je v treh letih pred datumom izbire osnovnih izpostavljenosti opravil proces prestrukturiranja dolga v zvezi s svojimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razen če: (i) prestrukturirana osnovna izpostavljenost ni predstavljala novih zaostalih plačil od datuma prestrukturiranja, ki je moralo biti opravljeno najpozneje eno leto pred datumom izbire osnovnih izpostavljenosti; ali (ii) so v informacijah, ki jih je predložil originator v skladu s členom 7(1), prvi pododstavek, točka (a) in točka (e)(i), Uredbe (EU) 2017/2402, izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost od datuma prestrukturiranja. Če se uporabi katera koli od teh dveh izjem, navedite kratko pojasnilo.

Točka 2.2.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 56

Člen 26b(11), točka (b)

Brez negativne zgodovine preteklega plačevanja kreditov

 

√

 

Kratko pojasnilo, da osnovne izpostavljenosti ob izbiri ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je bil po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca ob odobritvi osnovne izpostavljenosti, kjer je ustrezno, v javnem registru kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega plačevanja kreditov ali, kadar ni takšnega javnega registra kreditov, drugem registru kreditov, ki je dostopen originatorju ali prvotnemu kreditodajalcu.

Ni relevantno

STSSY 57

Člen 26b(11), točka (c)

Tveganje neplačila ni višje kot za izpostavljenosti, ki niso listinjene

 

√

 

Kratko pojasnilo, da osnovne izpostavljenosti ob izbiri ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki ima po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca bonitetno ali kreditno oceno, ki kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, občutno višje kot za primerljive izpostavljenosti originatorja, ki niso listinjene.

Ni relevantno

STSSY 58

Člen 26b(12)

Najmanj eno plačilo ob času vključitve osnovnih sredstev

√

 

 

Potrditev, da so ob času vključitve osnovnih izpostavljenosti dolžniki izvedli najmanj eno plačilo, razen kadar:

(a)

je listinjenje obnavljajoče se listinjenje na podlagi izpostavljenosti, plačljivih v enem obroku ali z zapadlostjo, ki je krajša od enega leta, vključno z neomejenimi mesečnimi plačili za obnavljajoče se kredite; ali

(b)

izpostavljenost pomeni refinanciranje izpostavljenosti, ki je že vključena v posel.

Če se uporabi katera koli od teh dveh izjem, navedite kratko pojasnilo.

Točki 3.3 in 3.4.6 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 59

Člen 26c(1)

Izpolnjevanje zahtev glede zadržanja tveganja

 

 

√

Natančno pojasnilo, kako originator ali prvotni kreditodajalec izpolni zahteve po zadržanju tveganja v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2017/2402.

Točka 3.1 Priloge 9 in točka 3.4.3 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 60

Člen 26c(2), prvi pododstavek

Zmanjševanje obrestnih in valutnih tveganj

√

 

 

Potrditev, da:

(a)

so obrestna in valutna tveganja iz listinjenja ter njihovi morebitni učinki na plačila originatorju in investitorjem opisani v dokumentaciji posla;

(b)

se ta tveganja ustrezno zmanjšajo, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo investitorjem.

Točki 3.4.2 in 3.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY61

Člen 26c(2), prvi pododstavek

Zavarovanje s premoženjem in plačilo kreditnega zavarovanja, denominirana v isti valuti

√

 

 

Potrditev, da je vsako zavarovanje s premoženjem, s katerim so zavarovane obveznosti investitorja v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, denominirano v isti valuti kot plačilo kreditnega zavarovanja.

Točki 3.4.2 in 3.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 62

Člen 26c(2), drugi pododstavek

Obveznosti SSPE so enake prihodku SSPE ali manjše od njega

 

√

 

Kratko pojasnilo, da je v primeru listinjenja z uporabo SSPE znesek obveznosti SSPE v zvezi s plačili obresti investitorjem na vsak datum plačila enak znesku prihodka SSPE od originatorja in morebitnih dogovorov o zavarovanju s premoženjem ali manjši od njega.

Točki 3.4.2 in 3.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 63

Člen 26c(2), tretji pododstavek

Izvedeni finančni instrumenti niso uporabljeni, razen za namen varovanja pred obrestnimi ali valutnimi tveganji

√

 

 

Potrditev, da skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, razen za namen varovanja pred obrestnimi ali valutnimi tveganji osnovnih izpostavljenosti.

Točki 3.4.2 in 3.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 64

Člen 26c(2), tretji pododstavek

Uporaba izvedenih finančnih instrumentov na podlagi splošno sprejetih standardov

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se v primeru uporabe izjeme iz polja št. STSSY63 vsi uporabljeni izvedeni finančni instrumenti sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi.

Točki 3.4.2 in 3.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 65

Člen 26c(3), prvi in drugi pododstavek

Plačila obresti z referenčno obrestno mero na podlagi splošno uporabljenih obrestnih mer brez kompleksnih formul ali izvedenih finančnih instrumentov

 

√

 

V primeru kakršnih koli plačil obresti z referenčno obrestno mero v zvezi s poslom kratko pojasnilo, na čem od naslednjega temeljijo plačila obresti z referenčno obrestno mero:

(a)

splošno uporabljenih tržnih obrestnih merah ali splošno uporabljenih sektorskih obrestnih merah, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente; ali

(b)

prihodku, ustvarjenemu z zavarovanjem s premoženjem, s katerim so zavarovane obveznosti investitorja v skladu s pogodbo o zavarovanju.

Kratko pojasnilo, da se pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero, dolgovanih v okviru osnovnih izpostavljenosti, upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente.

Točki 2.2.2 in 2.2.13 Priloge 19 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/980

STSSY 66

Člen 26c(4), prvi pododstavek

Dogodek izvršitve brez poseganja v ukrep izvršitve investitorja

 

√

 

Kratko pojasnilo, da lahko po nastopu dogodka izvršitve v zvezi z originatorjem investitor sprejme ukrep izvršitve.

Točka 3.4.5 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 67

Člen 26c(4), drugi pododstavek

Izvršitev pogodbe o kreditnem zavarovanju – nobena denarna sredstva se ne zadržijo pri SSPE

 

√

 

Kadar je izdano obvestilo o izvršitvi ali prekinitvi pogodbe o kreditnem zavarovanju, kratko pojasnilo, da se v primeru listinjenja z uporabo SSPE ne sme zadrževati nobenih denarnih sredstev pri SSPE, ki presegajo sredstva, potrebna za zagotavljanje operativnega delovanja tega SSPE, plačevanja plačil zavarovanja za neplačane osnovne izpostavljenosti, ki se ob prekinitvi še vedno prestrukturirajo, ali rednih odplačil investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja.

Točka 3.4.5 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 68

Člen 26c(5), prvi pododstavek

Izgube, razporejene glede na nadrejenost tranš

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se med imetnike pozicije v listinjenju razporedijo izgube glede na nadrejenost tranš, pri čemer se začne z najbolj podrejeno tranšo.

Točka 3.4.5 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 69

Člen 26c(5), drugi pododstavek

Zaporedno odplačevanje

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se za vse tranše uporablja zaporedno odplačevanje, da se določi neporavnan znesek tranš ob vsakem datumu plačila, pri čemer se začne z najbolj nadrejeno tranšo.

Točka 3.4.5 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 70

Člen 26c(5), tretji pododstavek

Nezaporedni vrstni red plačil

 

√

 

Z odstopanjem od polja STSSY 69 kratko pojasnilo, da so v poslih, za katere je značilen nezaporedni vrstni red plačil, vključeni sprožilci, povezani z uspešnostjo osnovnih izpostavljenosti, s katerimi se vrstni red plačil povrne v zaporedno odplačevanje glede na nadrejenost.

Točka 3.4.5 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 71

Člen 26c(5), tretji pododstavek, točka (a)

Sprožilci, povezani z uspešnostjo

 

 

√

Natančno pojasnilo obveznega sprožilca, povezanega z uspešnostjo, iz polja STSSY70, ki je bodisi povečanje kumulativnega zneska neplačanih izpostavljenosti bodisi povečanje kumulativnih izgub, večje od določenega deleža neporavnanega zneska osnovnega portfelja.

Točka 3.4.5 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 72

Člen 26c(5), tretji pododstavek, točka (b)

Sprožilci, povezani z uspešnostjo

 

 

√

Natančno pojasnilo dodatnega sprožilca uspešnosti, usmerjenega v preteklost, iz polja STSSY70.

Točka 3.4.5 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 73

Člen 26c(5), tretji pododstavek, točka (c)

Sprožilci, povezani z uspešnostjo

 

 

√

Natančno pojasnilo dodatnega sprožilca uspešnosti, usmerjenega v prihodnost, iz polja STSSY70.

Točka 3.4.5 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 74

Člen 26c(5), sedmi pododstavek

Znesek zavarovanja s premoženjem, enak znesku odplačila tranš

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se, ko so tranše odplačane, znesek zavarovanja s premoženjem, enak znesku odplačila navedenih tranš, vrne investitorjem, pod pogojem, da so ti te tranše zavarovali s premoženjem.

Točka 3.4.5 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 75

Člen 26c(5), osmi pododstavek

Nastali kreditne dogodek in znesek kreditnega zavarovanja, ki preostane na kateri koli datum plačila

 

√

 

Kratko pojasnilo, da kadar je v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi nastopil kreditni dogodek iz polja STSSY100 ali STSSY101 in postopek reševanja dolga zanje še ni zaključen, je znesek kreditnega zavarovanja, ki preostane na kateri koli datum plačila, vsaj enak neporavnanemu nominalnemu znesku navedenih osnovnih izpostavljenosti, zmanjšanemu za znesek katerega koli vmesnega plačila, izvedenega v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi.

Točka 3.4.5 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 76

Člen 26c(6), točka (a)

Določbe ali sprožilci predčasnega odplačila – kreditna kakovost

 

√

 

Kadar je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, kratko pojasnilo, da so v dokumentaciji posla zajete ustrezne določbe ali sprožilci predčasnega odplačila za prekinitev obdobja obnovitve v primeru poslabšanja kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag.

Točki 2.3 in 2.4 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 77

Člen 26c(6), točka (b)

Določbe ali sprožilci predčasnega odplačila – izgube

 

√

 

Kadar je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, kratko pojasnilo, da so v dokumentaciji posla zajete ustrezne določbe ali sprožilci predčasnega odplačila za prekinitev obdobja obnovitve v primeru povišanja izgub nad vnaprej določeni prag;

Točki 2.3 in 2.4 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 78

Člen 26c(6), točka (c)

Določbe ali sprožilci predčasnega odplačila – nove izpostavljenosti

 

√

 

Kadar je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, kratko pojasnilo, da so v dokumentaciji posla zajete ustrezne določbe ali sprožilci predčasnega odplačila za prekinitev obdobja obnovitve v primeru nesposobnosti ustvarjanja zadostne količine novih osnovnih izpostavljenosti, ki dosegajo vnaprej določeno kreditno kakovost, v določenem obdobju.

Točki 2.3 in 2.4 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 79

Člen 26c(7), točka (a)

Pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti – serviser

 

√

 

Kratko pojasnilo, da so v dokumentaciji posla jasno navedene pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti serviserja.

Točka 3.2 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 80

Člen 26c(7), točka (a)

Pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti – skrbnik

 

√

 

Kratko pojasnilo, da so v dokumentaciji posla jasno navedene pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti skrbnika in drugih ponudnikov pomožnih storitev, kakor je potrebno.

Točka 3.2 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 81

Člen 26c(7), točka (a)

Pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti – izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe

 

√

 

Kratko pojasnilo, da so v dokumentaciji posla jasno navedene pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY126.

Točka 3.2 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 82

Člen 26c(7), točka (b)

Nadomestitev ponudnikov storitev v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti

 

√

 

Kratko pojasnilo, da so v dokumentaciji posla jasno navedene določbe, s katerimi se zagotovi nadomestitev serviserja, skrbnika, drugih ponudnikov pomožnih storitev ali izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY126 v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti katerega koli od navedenih ponudnikov storitev, kadar ti ponudniki niso originator, in sicer tako, da se te storitve ne prenehajo zagotavljati.

Točka 3.2 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 83

Člen 26c(7), točka (c)

Postopki servisiranja

 

√

 

Kratko pojasnilo, da so v dokumentaciji posla jasno navedeni postopki servisiranja, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti ob datumu zaključka posla in po njem, ter okoliščine, v katerih se lahko ti postopki spremenijo.

Točka 3.4.6 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 84

Člen 26c(7), točka (d)

Standardi servisiranja

 

√

 

Kratko pojasnilo, da so v dokumentaciji posla jasno navedeni standardi za servisiranje, ki jih mora pri servisiranju osnovnih izpostavljenosti v celotnem obdobju trajanja listinjenja upoštevati serviser.

Točka 3.4.6 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 85

Člen 26c(8), prvi pododstavek

Zahtevano strokovno znanje serviserja

 

√

 

Kratko pojasnilo, da ima serviser strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim izpostavljenostim.

Točka 3.4.6 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 86

Člen 26c(8), prvi pododstavek

Vzpostavljeni dobro dokumentirani in ustrezni politike, postopki in kontrole za upravljanje tveganja

√

 

 

Potrditev, da ima serviser dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.

Točka 3.4.6 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 87

Člen 26c(8), drugi pododstavek

Postopki servisiranja, ki so vsaj tako strogi kot tisti, ki se uporabljajo za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene

√

 

 

Kratko pojasnilo, da serviser uporablja postopke servisiranja osnovnih izpostavljenosti, ki so vsaj tako strogi kot tisti, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene.

Točka 3.4.6 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 88

Člen 26c(9)

Vzpostavljen referenčni register

 

 

√

Natančno pojasnilo, kako originator vzdržuje posodobljen referenčni register, da lahko kadar koli opredeli osnovne izpostavljenosti.

Ni relevantno

STSSY 89

Člen 26c(9)

Referenčni register – vsebina

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se v referenčnem registru iz polja STSSY 88 opredelijo referenčni dolžniki, referenčne obveznosti, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, ter za vsako osnovno izpostavljenost nominalni znesek, ki je zavarovan in neporavnan.

Ni relevantno

STSSY 90

Člen 26c(10)

Pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev

√

 

 

Potrditev, da dokumentacija posla vključuje jasne določbe, ki omogočajo pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev.

Točki 3.4.7 in 3.4.8 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 91

Člen 26c(10)

SSPE – glasovalne pravice so jasno opredeljene

√

 

 

Potrditev, da so v primeru listinjenja z uporabo SSPE glasovalne pravice jasno opredeljene in dodeljene imetnikom obveznic, jasno pa so določene tudi odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi dolžnostmi do investitorjev.

Ni relevantno

STSSY 92

Člen 26d(1)

Podatki o preteklih gibanjih neplačil in izgub

√

 

 

Potrditev, da so potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen dani na voljo statični in dinamični podatki o preteklih gibanjih neplačil in izgub (zajemajo obdobje vsaj 5 let), kot so podatki o nerednih plačilih in neplačilih, za izpostavljenosti, ki so bistveno podobne tistim, ki se listinijo, ter viri teh podatkov in podlaga za določitev podobnosti.

Točka 2.2.2 Priloge 19 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980

STSSY 93

Člen 26d(2)

Vzorec osnovnih izpostavljenosti, ki so predmet zunanjih preverjanj

√

 

 

Potrditev, da je vzorec osnovnih izpostavljenosti predmet zunanjega preverjanja pred zaključkom posla s strani ustrezne in neodvisne osebe, vključno s preverjanjem, ali so osnovne izpostavljenosti upravičene do kreditnega zavarovanja v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju.

Ni relevantno

STSSY 94

Člen 26d(3)

Razpoložljivost modela denarnega toka iz naslova obveznosti potencialnim investitorjem

√

 

 

Potrditev, da originator pred oblikovanjem cen v listinjenju potencialnim investitorjem da na razpolago model denarnega toka iz naslova obveznosti, ki natančno predstavlja pogodbeno razmerje med osnovnimi izpostavljenostmi in plačili, ki se izvajajo med originatorjem, investitorji, drugimi tretjimi osebami in, kjer je ustrezno, SSPE, ter po oblikovanju cen daje tak model redno na razpolago investitorjem, potencialnim investitorjem pa na zahtevo.

Ni relevantno

STSSY 95

Člen 26d(4), prvi pododstavek

Objava okoljske učinkovitosti osnovnih izpostavljenosti, ki so sestavljene iz stanovanjskih kreditov ali kreditov za nakup avtomobilov ali zakupov avtomobilov

 

√

 

V primeru listinjenja, pri katerem so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, in razen če se ne uporabi izjema iz polja STSSY 96, kratko pojasnilo, da originator da na voljo informacije v zvezi z okoljsko učinkovitostjo sredstev, financiranih s krediti, kot del informacij, ki so razkrite v skladu s členom 7(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2017/2402.

Ni relevantno

STSSY 96

Člen 26d(4), drugi pododstavek

Odstopanje od zahteve, da se objavi okoljska učinkovitost osnovnih izpostavljenosti, ki so sestavljene iz stanovanjskih kreditov ali kreditov za nakup avtomobilov ali zakupov avtomobilov

 

√

 

Če se originator odloči za odstopanje od zahteve iz polja STSSY 95, kratko pojasnilo, da originator objavi razpoložljive informacije v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi sredstev, financiranih z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti.

Ni relevantno

STSSY97

Člen 26d(5)

Originator, odgovoren za skladnost s členom 7 Uredbe (EU) 2017/2402

√

 

 

Potrditev, da je originator odgovoren za skladnost s členom 7 Uredbe (EU) 2017/2402.

Ni relevantno

STSSY 98

Člen 26d(5)

Informacije na podlagi člena 7(1)(a) Uredbe (EU) 2017/2402, ki so na voljo potencialnim investitorjem

√

 

 

Potrditev, da se informacije, zahtevane na podlagi člena 7(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2017/2402, dajo potencialnim investitorjem na razpolago pred oblikovanjem cen, in sicer na njihovo zahtevo.

Ni relevantno

STSSY 99

Člen 26d(5)

Informacije na podlagi člena 7(1), točke (b), (c) in (d), Uredbe (EU) 2017/2402, ki se dajo na razpolago potencialnim investitorjem vsaj v obliki osnutka ali začetne različice

√

 

 

Potrditev, da se informacije, zahtevane na podlagi člena 7(1), prvi pododstavek, točke (b), (c) in (d), Uredbe (EU) 2017/2402, dajo na razpolago pred oblikovanjem cen vsaj v obliki osnutka ali začetne različice, končna dokumentacija pa se da na razpolago investitorjem najpozneje 15 dni po zaključku posla.

Ni relevantno

STSSY 100

Člen 26e(1), prvi pododstavek, točka (a)

Kreditni dogodki in uporaba jamstev

 

√

 

Kadar se prenos tveganja doseže z uporabo jamstev, kratko pojasnilo, da pogodba o kreditnem zavarovanju zajema vsaj kreditne dogodke iz člena 215(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Ni relevantno

STSSY 101

Člen 26e(1), prvi pododstavek, točka (b)

Kreditni dogodki in uporaba kreditnih izvedenih finančnih instrumentov

 

√

 

Kadar se prenos tveganja doseže z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, kratko pojasnilo, da pogodba o kreditnem zavarovanju zajema vsaj kreditne dogodke iz člena 216(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Ni relevantno

STSSY 102

Člen 26e(1), drugi pododstavek

Pogodba o kreditnem zavarovanju, ki je dokumentirana

 

√

 

Kratko pojasnilo, da so vsi kreditni dogodki dokumentirani

Ni relevantno

STSSY 103

Člen 26e(1), tretji pododstavek

Ukrepi restrukturiranja ne izključujejo sprožitve primernih kreditnih dogodkov

 

√

 

Kratko pojasnilo, da ukrepi restrukturiranja v smislu člena 47b Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti, ne izključujejo sprožitve primernih kreditnih dogodkov.

Ni relevantno

STSSY 104

Člen 26e(2), prvi pododstavek

Plačilo kreditnega zavarovanja na podlagi dejanske realizirane izgube ter standardnih politik in postopkov poplačil

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se plačilo kreditnega zavarovanja po nastopu kreditnega dogodka izračuna na podlagi dejanske realizirane izgube, ki jo je utrpel originator ali prvotni kreditodajalec, kakor je dogovorjeno v skladu z njunimi standardnimi politikami in postopki poplačil za ustrezne vrste izpostavljenosti ter evidentirano v njunih računovodskih izkazih ob izvedbi plačila.

Ni relevantno

STSSY 105

Člen 26e(2), prvi pododstavek

Plačilo kreditnega zavarovanja, izplačljivo v določenem obdobju

 

√

 

Kratko pojasnilo, da je končno plačilo kreditnega zavarovanja izplačljivo v določenem obdobju po reševanju dolga za ustrezno osnovno izpostavljenost, kadar je reševanje dolga zaključeno pred načrtovanim zakonskim rokom zapadlosti ali predčasno prekinitvijo pogodbe o kreditnem zavarovanju.

Ni relevantno

STSSY 106

Člen 26e(2), prvi pododstavek

Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja, ki se izvede najpozneje šest mesecev po nastopu kreditnega dogodka

 

√

 

V primerih, ko reševanje dolga izgub za zadevno osnovno izpostavljenost ni bilo zaključeno do konca šestmesečnega obdobja iz člena 26e(2), drugi odstavek, Uredbe (EU) 2017/2402, kratko pojasnilo, da se vmesno plačilo kreditnega zavarovanja izvede najpozneje šest mesecev po nastopu kreditnega dogodka, kot je naveden v poljih STSSY100 in STSSY101.

Ni relevantno

STSSY 107

Člen 26e(2), drugi pododstavek, točki (a) in (b)

Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja je višje od veljavnega zneska pričakovane izgube

 

√

 

Kratko pojasnilo, da je vmesno plačilo kreditnega zavarovanja vsaj višje od naslednjega:

(a)

zneska pričakovane izgube, ki je enak oslabitvi, ki jo je v svojih računovodskih izkazih evidentiral originator v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, ki se je uporabljal ob izvedbi vmesnega plačila, ob predpostavki, da ne obstaja pogodba o kreditnem zavarovanju in ne krije morebitnih izgub; ali

(b)

kjer je ustrezno, zneska pričakovane izgube, kot je določen v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013.

Ni relevantno

STSSY 108

Člen 26e(2), tretji pododstavek

Pogoji vmesnega plačila kreditnega zavarovanja

 

√

 

Kadar se izvede vmesno plačilo kreditnega zavarovanja, kratko pojasnilo, da se izvrši končno plačilo kreditnega zavarovanja iz polja STSSY106 zaradi prilagoditve vmesne poravnave izgub dejanski realizirani izgubi.

Ni relevantno

STSSY 109

Člen 26e(2), četrti pododstavek

Metoda za izračun vmesnega in končnega plačila kreditnega zavarovanja

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se metoda za izračun vmesnega in končnega plačila kreditnega zavarovanja določi v pogodbi o kreditnem zavarovanju.

Ni relevantno

STSSY 110

Člen 26e(2), peti pododstavek

Plačilo kreditnega zavarovanja je sorazmerno z deležem neporavnanega nominalnega zneska

 

√

 

Kratko pojasnilo, da je plačilo kreditnega zavarovanja sorazmerno z deležem neporavnanega nominalnega zneska ustrezne osnovne izpostavljenosti, ki jo krije pogodba o kreditnem zavarovanju.

Ni relevantno

STSSY 111

Člen 26e(2), šesti pododstavek

Izvršljivost plačila kreditnega zavarovanja

 

√

 

Kratko pojasnilo, da je pravica originatorja do prejema plačila kreditnega zavarovanja izvršljiva.

Ni relevantno

STSSY 112

Člen 26e(2), šesti pododstavek

Znesek, ki ga v okviru pogodbe o kreditnem zavarovanju plačajo investitorji, se določi v pogodbi o kreditnem zavarovanju

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se zneski, ki jih morajo v okviru pogodbe o kreditnem zavarovanju plačati investitorji, jasno določijo v pogodbi o kreditnem zavarovanju in so omejeni.

Ni relevantno

STSSY 113

Člen 26e(2), šesti pododstavek

Izračun zneskov v vseh okoliščinah

 

√

 

Kratko pojasnilo, da je mogoče v vseh okoliščinah izračunati zneske, ki jih morajo v okviru pogodbe o kreditnem zavarovanju plačati investitorji.

Ni relevantno

STSSY 114

Člen 26e(2), šesti pododstavek

Okoliščine, v katerih morajo investitorji izvršiti plačila, določene v pogodbi o kreditnem zavarovanju

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se v pogodbi o kreditnem zavarovanju jasno določijo okoliščine, v katerih morajo investitorji izvršiti plačila.

Ni relevantno

STSSY 115

Člen 26e(2), šesti pododstavek

Ocena okoliščin s strani izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe, ki sprožijo plačila investitorjev

 

√

 

Kratko pojasnilo, da izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY126 oceni, ali so nastopile okoliščine, določene v pogodbi o kreditnem zavarovanju, v katerih morajo investitorji izvršiti plačila.

Ni relevantno

STSSY 116

Člen 26e(2), sedmi pododstavek

Plačilo kreditnega zavarovanja, izračunano na ravni posamezne osnovne izpostavljenosti

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se znesek plačila kreditnega zavarovanja izračuna na ravni posamezne osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katero je nastopil kreditni dogodek.

Ni relevantno

STSSY 117

Člen 26e(3), prvi pododstavek

Določitev najdaljšega obdobja podaljšanja za postopek reševanja dolga

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se v pogodbi o kreditnem zavarovanju določi najdaljše obdobje podaljšanja, ki se uporablja pri reševanju dolga za osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katerimi je nastopil kreditni dogodek, kot je naveden v členu 26e(1) Uredbe (EU) 2017/2402, vendar reševanje dolga ni bilo zaključeno do načrtovanega zakonskega roka zapadlosti ali predčasne prekinitve pogodbe o kreditnem zavarovanju.

Ni relevantno

STSSY 118

Člen 26e(3), prvi odstavek

Obdobje podaljšanja, krajše od dveh let

 

√

 

Kratko pojasnilo, da obdobje podaljšanja iz polja STSSY 117 ni daljše od dveh let.

Ni relevantno

STSSY 119

Člen 26e(3), prvi odstavek

Končno plačilo kreditnega zavarovanja na podlagi končne ocene izgub originatorja

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se v pogodbi o kreditnem zavarovanju določi, da se do konca obdobja podaljšanja iz polja številka STSSY 117 izvrši končno plačilo kreditnega zavarovanja na podlagi končne ocene izgub originatorja, kot jo ta tedaj evidentira v svojih računovodskih izkazih, ob predpostavki, da ne obstaja pogodba o kreditnem zavarovanju in ne krije morebitnih izgub.

Ni relevantno

STSSY 120

Člen 26e(3), drugi pododstavek

Prekinitev pogodbe o kreditnem zavarovanju

 

√

 

V primeru, da se pogodba o kreditnem zavarovanju prekine, kratko pojasnilo, da se reševanje dolga nadaljuje v zvezi z vsemi nerešenimi kreditnimi dogodki, ki so nastopili pred to prekinitvijo, in sicer enako, kot je opisano v prvem pododstavku člena 26e(3) Uredbe (EU) 2017/2402.

Ni relevantno

STSSY 121

Člen 26e(3), tretji pododstavek

Premije kreditnega zavarovanja, odvisne od neporavnanega nominalnega zneska

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se premije kreditnega zavarovanja, ki se plačajo na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju, strukturirajo tako, da so odvisne od neporavnanega nominalnega zneska listinjenih donosnih izpostavljenosti ob plačilu in odražajo tveganje zavarovane tranše.

Ni relevantno

STSSY 122

Člen 26e(3), tretji pododstavek

V pogodbi o kreditnem zavarovanju niso določeni mehanizmi, s katerimi se je mogoče izogibati dejanski razporeditvi izgub za investitorje ali jo je mogoče zmanjšati

 

√

 

Kratko pojasnilo, da za namene polja STSSY117 v pogodbi o kreditnem zavarovanju niso določeni zajamčene premije, vnaprejšnja plačila premij, mehanizmi rabata ali drugi mehanizmi, s katerimi se je mogoče izogibati ali je mogoče zmanjšati dejansko razporeditev izgub za investitorje ali po zapadlosti posla vrniti del plačanih premij originatorju.

Ni relevantno

STSSY 123

Člen 26e(3), četrti pododstavek

Odstopanje za vnaprejšnja plačila premij

 

√

 

Z odstopanjem od polj STSSY121 in STSSY122 kratko pojasnilo, da so vnaprejšnja plačila premij dovoljena, pod pogojem, da so skladna s pravili glede državne pomoči, kadar je jamstvena shema izrecno določena v nacionalnem pravu države članice in se zanjo uporablja posredno jamstvo katerega od subjektov, navedenih v členu 214(2), točke (a) do (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Ni relevantno

STSSY 124

Člen 26e(3), peti pododstavek

Opis premije kreditnega zavarovanja v dokumentaciji posla

 

√

 

Kratko pojasnilo, da je v dokumentaciji posla opisano, kako se izračunata premija kreditnega zavarovanja in morebitna kuponska obrestna mera vrednostnega papirja, če obstajata, glede vsakega datuma plačila v celotnem obdobju trajanja listinjenja.

Ni relevantno

STSSY 125

Člen 26e(3), šesti pododstavek

Izvršljivost pravic investitorjev

 

√

 

Kratko pojasnilo, da so pravice investitorjev do prejema premij kreditnega zavarovanja izvršljive.

Ni relevantno

STSSY 126

Člen 26e(4), prvi pododstavek

Imenovanje izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe pred datumom zaključka posla

√

 

 

Potrditev, da originator pred datumom zaključka posla imenuje izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe.

Ni relevantno

STSSY 127

Člen 26e(4), prvi pododstavek, točka (a)

Preverjanje, ki ga izvede izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe – obvestilo o kreditnem dogodku, določeno v pogojih pogodbe o kreditnem zavarovanju

√

 

 

Potrditev, da izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY 126 za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, preveri, da gre za kreditni dogodek, kot je določen v pogojih pogodbe o kreditnem zavarovanju.

Ni relevantno

STSSY 128

Člen 26e(4), prvi pododstavek, točka (b)

Preverjanje, ki ga izvede izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe – osnovna izpostavljenost, vključena v referenčni portfelj

√

 

 

Za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, potrditev, da izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY 126 preveri, da je bila osnovna izpostavljenost vključena v referenčni portfelj ob nastopu zadevnega kreditnega dogodka.

Ni relevantno

STSSY 129

Člen 26e(4), prvi pododstavek, točka (c)

Preverjanje, ki ga izvede izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe – izpolnjena merila primernosti ob vključitvi v referenčni portfelj

√

 

 

Za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, potrditev, da izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY 126 preveri, da je osnovna izpostavljenost ob vključitvi v referenčni portfelj izpolnjevala merila primernosti.

Ni relevantno

STSSY 130

Člen 26e(4), prvi pododstavek, točka (d)

Preverjanje, ki ga izvede izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe – skladnost s pogoji za dopolnitev

√

 

 

Za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, potrditev, da izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY 126 preveri, da je, kadar je bila osnovna izpostavljenost dodana listinjenju zaradi dopolnitve, takšna dopolnitev skladna s pogoji za dopolnitev.

Ni relevantno

STSSY 131

Člen 26e(4), prvi pododstavek, točka (e)

Preverjanje, ki ga izvede izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe – izgube, skladne z izkazom poslovnega izida originatorja

√

 

 

Za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, potrditev, da izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY 126 preveri, da je končni znesek izgube skladen z izgubami, ki jih je evidentiral originator v svojem izkazu poslovnega izida.

Ni relevantno

STSSY 132

Člen 26e(4), prvi pododstavek, točka (f)

Preverjanje, ki ga izvede izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe – izgube, pravilno razporejene med investitorje

√

 

 

Za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, potrditev, da izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY 126 preveri, da so bile ob izvedbi končnega plačila kreditnega zavarovanja izgube, povezane z osnovnimi izpostavljenostmi, pravilno razporejene med investitorje.

Ni relevantno

STSSY 133

Člen 26e(4), drugi pododstavek

Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe, neodvisen od originatorjev, investitorjev in (kjer je ustrezno) SSPE

 

√

 

Kratko pojasnilo, da je izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY126 neodvisen od originatorja in investitorjev in, kjer je ustrezno, od SSPE.

Ni relevantno

STSSY 134

Člen 26e(4), drugi pododstavek

Imenovanje izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe do datuma zaključka posla

 

√

 

Kratko pojasnilo, da je izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY126 do datuma zaključka posla sprejel imenovanje za izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe.

Ni relevantno

STSSY 135

Člen 26e(4), tretji pododstavek

Preverjanje, ki ga izvede izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe na podlagi vzorca

 

√

 

Kratko pojasnilo, da izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY126 izvede preverjanje na podlagi vzorca namesto na podlagi vsake posamezne osnovne izpostavljenosti, za katero se zahteva plačilo kreditnega zavarovanja.

Ni relevantno

STSSY 136

Člen 26e(4), tretji pododstavek

Možnost, da lahko investitorji od izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe zahtevajo, da preveri katero koli osnovno izpostavljenost

 

√

 

Kratko pojasnilo, ali lahko investitorji zahtevajo preverjanje upravičenosti katere koli posamezne osnovne izpostavljenosti, kadar niso zadovoljni s preverjanjem na podlagi vzorca, in kako ga lahko zahtevajo.

Ni relevantno

STSSY 137

Člen 26e(4), četrti pododstavek

Možnost izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe, da dostopa do vseh zadevnih informacij

 

√

 

Kratko pojasnilo, da originator v dokumentacijo posla vključi zavezo, da bo izvajalcu preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz polja STSSY126 zagotovil vse informacije, potrebne za preverjanje zahtev iz člena 26e(4), prvi pododstavek, točke (a) do (f), Uredbe (EU) 2017/2402.

Ni relevantno

STSS 138

Člen 26e(5), prvi pododstavek, točke (a) do (f)

Dogodki, zaradi katerih pride do zaključka posla

 

√

 

Kratko pojasnilo, da originator posla ne sme zaključiti pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, razen dogodkov iz člena 26e(5), točke (a) do (f), Uredbe (EU) 2017/2402.

Ni relevantno

STSS 139

Člen 26e(5), drugi pododstavek

Dokumentacija posla – pravice v zvezi z nakupnimi opcijami

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se v dokumentaciji posla določi, ali je v zadevni posel vključena katera od pravic v zvezi z nakupnimi opcijami iz člena 26e(5), prvi pododstavek, točki (d) in (e), Uredbe (EU) 2017/2402 in kako so te pravice strukturirane.

Ni relevantno

STSS 140

Člen 26e(5), tretji pododstavek

Dokumentacija posla – opcija predčasnega odpoklica se ne strukturira tako, da bi se izognilo razporeditvi izgub pozicijam kreditne izboljšave

 

√

 

Za namene člena 26e(5), prvi pododstavek, točka (d), Uredbe (EU) 2017/2402 kratko pojasnilo, da se opcija predčasnega odpoklica ne strukturira tako, da bi se izognilo razporeditvi izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam investitorjev, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo.

Ni relevantno

STSS 141

Člen 26e(5), četrti pododstavek

Opcija predčasnega odpoklica

 

√

 

Kadar se v posel vključi opcija predčasnega odpoklica, kratko pojasnilo, da so izpolnjene zahteve iz polj STSS139 in STSS 140, vključno z utemeljitvijo uporabe opcije predčasnega odpoklica in prepričljivim opisom, s katerim se pokaže, da razlog za predčasni odpoklic ni poslabšanje kakovosti osnovnih sredstev.

Ni relevantno

STSS 142

Člen 26e(5), peti pododstavek

Stvarno kreditno zavarovanje – vrnitev zavarovanja s premoženjem investitorjem glede na nadrejenost tranš

 

√

 

V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja kratko pojasnilo, da se po prenehanju veljavnosti pogodbe o kreditnem zavarovanju zavarovanje s premoženjem vrne investitorjem glede na nadrejenost tranš v skladu z določbami ustreznega prava na področju insolventnosti, ki se uporablja za originatorja.

Ni relevantno

STSS 143

Člen 26e(6)

Prekinitev posla s strani investitorjev zaradi neplačila premije za kreditno zavarovanje

 

√

 

Kratko pojasnilo, da investitorji ne smejo prekiniti posla pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, kot je neplačilo premije za kreditno zavarovanje ali kakršna koli druga bistvena kršitev pogodbenih obveznosti s strani originatorja.

Ni relevantno

STSSY 144

Člen 26e(7), točka (a)

Znesek sintetičnega presežnega razmika za investitorje, določen v dokumentaciji posla in izražen kot fiksen odstotek skupnega neporavnanega zneska portfelja

 

√

 

Če se originator zaveže k uporabi sintetičnega presežnega razmika, ki je na voljo kot kreditna izboljšava za investitorje, kratko pojasnilo, da je znesek sintetičnega presežnega razmika, za katerega se originator zaveže, da ga bo uporabljal kot kreditno izboljšavo v vsakem plačilnem obdobju, določen v dokumentaciji posla in izražen kot fiksen odstotek skupnega neporavnanega zneska portfelja na začetku ustreznega plačilnega obdobja (fiksni sintetični presežni razmik).

Ni relevantno

STSSY 145

Člen 26e(7), točka (b)

Neuporabljen sintetični presežni razmik, ki se vrne originatorju

 

√

 

Če se originator zaveže k uporabi sintetičnega presežnega razmika, ki je na voljo kot kreditna izboljšava za investitorje, kratko pojasnilo, da se sintetični presežni razmik, ki se ne uporabi za kritje kreditnih izgub, ki nastanejo v vsakem plačilnem obdobju, vrne originatorju.

Ni relevantno

STSSY 146

Člen 26e(7), točka (c)

Originatorji uporabljajo pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (IRB) – skupni znesek prevzetih obveznosti na leto ni višji od zneskov enoletnih regulativnih pričakovanih izgub

 

√

 

Če se originator zaveže k uporabi sintetičnega presežnega razmika, ki je na voljo kot kreditna izboljšava za investitorje, kratko pojasnilo, da za originatorje, ki uporabljajo pristop IRB iz člena 143 Uredbe (EU) št. 575/2013, skupni znesek prevzetih obveznosti na leto ni višji od zneskov enoletnih regulativnih pričakovanih izgub vseh osnovnih izpostavljenostih za to leto, izračunanih v skladu s členom 158 navedene uredbe.

Ni relevantno

STSSY 147

Člen 26e(7), točka (d)

Originatorji ne uporabljajo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen – izračun enoletne pričakovane izgube v osnovnem portfelju se jasno določi v dokumentaciji posla

 

√

 

Če se originator zaveže k uporabi sintetičnega presežnega razmika, ki je na voljo kot kreditna izboljšava za investitorje, kratko pojasnilo, da se za originatorje, ki ne uporabljajo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen iz člena 143 Uredbe (EU) št. 575/2013, izračun enoletne pričakovane izgube v osnovnem portfelju jasno določi v dokumentaciji posla.

Ni relevantno

STSSY 148

Člen 26e(7), točka (e)

Pogoji sintetičnega presežnega razmika, določeni v dokumentaciji posla

 

√

 

Če se originator zaveže k uporabi sintetičnega presežnega razmika, ki je na voljo kot kreditna izboljšava za investitorje, kratko pojasnilo, da se v dokumentaciji posla določijo pogoji iz člena 26e(7) Uredbe (EU) 2017/2402.

Ni relevantno

STSS 149

Člen 26e(8), točke (a), (b) in (c)

Kreditno zavarovanje, ki se uporablja

 

√

 

Kratko pojasnilo, s katero od naslednjih oblik je skladna pogodba o kreditnem zavarovanju:

(a)

jamstvom, ki izpolnjuje zahteve iz dela 3, naslov II, poglavje 4, Uredbe (EU) št. 575/2013, s katerim je kreditno tveganje preneseno na enega od subjektov iz člena 214(2), točke (a) do (d), Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da izpostavljenosti do investitorja izpolnjujejo pogoje za 0-odstotno utež tveganja v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 2, navedene uredbe;

(b)

jamstvom, ki izpolnjuje zahteve iz dela 3, naslov II, poglavje 4, Uredbe (EU) št. 575/2013 in ki je upravičeno do posrednega jamstva katerega koli subjekta iz točke (a) tega odstavka;

(c)

drugim kreditnim zavarovanjem, ki ni navedeno v točkah (a) in (b) zgoraj, v obliki jamstva, kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ali kreditnih zapisov, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da so obveznosti investitorja zavarovane s premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz člena 26e, odstavka 9 in 10, Uredbe (EU) 2017/2402.

Ni relevantno

STSSY 150

Člen 26e(9), prvi pododstavek, točka (a)

Izvršljivost pravice originatorja do uporabe zavarovanja s premoženjem, da izpolni obveznosti investitorjev v zvezi s plačilom zavarovanja, z ustreznimi dogovori o zavarovanju s premoženjem

 

 

√

Kadar se uporablja kreditno zavarovanje iz člena 26e(8), točka (c), Uredbe (EU) 2017/2402, natančno pojasnilo, kako je pravica originatorja do uporabe zavarovanja s premoženjem, da izpolni obveznosti investitorjev v zvezi s plačilom zavarovanja, izvršljiva in kako je zagotovljena izvršljivost te pravice z ustreznimi dogovori o zavarovanju s premoženjem.

Ni relevantno

STSSY 151

Člen 26e(9), prvi pododstavek, točka (b)

Pravica investitorjev, da prejmejo katero koli neuporabljeno zavarovanje s premoženjem, ko je listinjenje izpeljano ali so tranše odplačane

 

√

 

Kadar se uporablja kreditno zavarovanje iz člena 26e(8), točka (c), Uredbe (EU) 2017/2402, podrobno pojasnilo, da je izvršljiva pravica investitorjev do vračila katerega koli zavarovanja s premoženjem, ki ni bilo uporabljeno za plačila zavarovanja, ko je listinjenje izpeljano ali so tranše odplačane.

Ni relevantno

STSSY 152

Člen 26e(9), prvi pododstavek, točka (c)

Zavarovanje s premoženjem, naloženo v vrednostne papirje – merila primernosti in skrbniške ureditve, določene v dokumentaciji posla

 

 

√

Kadar se uporablja kreditno zavarovanje iz člena 26e(8), točka (c), Uredbe (EU) 2017/2402, natančno pojasnilo, kako v primeru, kadar je zavarovanje s premoženjem naloženo v vrednostne papirje, so v dokumentaciji posla določena merila primernosti in skrbniške ureditve za vrednostne papirje.

Ni relevantno

STSSY 153

Člen 26e(9), drugi pododstavek

Investitorji, izpostavljeni kreditnemu tveganju originatorja

 

√

 

Kratko pojasnilo, da se v dokumentaciji posla določi, ali so investitorji še naprej izpostavljeni kreditnemu tveganju originatorja.

Ni relevantno

STSSY 154

Člen 26e(9), tretji pododstavek

Pravno mnenje, ki potrjuje izvršljivost kreditnega zavarovanja v vseh jurisdikcijah

√

 

 

Potrditev, da originator pridobi mnenje usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje izvršljivost kreditnega zavarovanja v vseh ustreznih jurisdikcijah.

Ni relevantno

STSSY155

Člen 26e(10), prvi pododstavek, točka (a)

Visokokakovostno zavarovanje s premoženjem – dolžniški vrednostni papirji z utežjo tveganja 0 %

 

√

 

Kadar se v skladu s členom 26e(10), točka (a), Uredbe (EU) 2017/2402 zagotovi zavarovanje s premoženjem v obliki dolžniških vrednostnih papirjev z utežjo tveganja 0 % iz dela 3, naslov II, poglavje 2, Uredbe (EU) št. 575/2013, kratko pojasnilo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

preostala najdaljša zapadlost navedenih dolžniških vrednostnih papirjev je tri mesece, kar ni daljše, kot je obdobje, ki ostaja do naslednjega datuma plačila;

(ii)

navedene dolžniške vrednostne papirje je mogoče izplačati v denarju v znesku, enakem neporavnanemu znesku zavarovane tranše;

(iii)

navedene dolžniške vrednostne papirje ima skrbnik, ki je neodvisen od originatorja in investitorjev.

Ni relevantno

STSSY 156

Člen 26e(10), prvi pododstavek, točka (b)

Visokokakovostno zavarovanje s premoženjem – denarna sredstva pri kreditni instituciji tretje osebe s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več

 

√

 

Kadar se kreditno zavarovanje zagotovi v skladu s členom 26e(10), točka (b), Uredbe (EU) 2017/2402, kratko pojasnilo dogovora o zavarovanju s premoženjem, ki originatorju in investitorju omogoča uporabo zavarovanja s premoženjem v obliki denarnih sredstev pri kreditni instituciji tretje osebe s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več v skladu z vzporejanjem iz člena 136 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Ni relevantno

STSSY 157

Člen 26e(10), drugi pododstavek

Odstopanje – zavarovanje s premoženjem v obliki gotovinskega depozita pri originatorju

 

 

√

Kadar se uporabi odstopanje od člena 26e(10), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2017/2402, natančno pojasnilo dogovora o zavarovanju s premoženjem in soglasje investitorja, ki omogoča samo originatorju, da uporabi visokokakovostno zavarovanje s premoženjem v obliki gotovinskega depozita pri originatorju ali enem od njegovih povezanih podjetij.

Ni relevantno

STSSY 158

Člen 26e(10), tretji pododstavek

Zavarovanje s premoženjem v obliki gotovinskega depozita pri originatorju – dovoljenje pristojnega organa

 

 

√

Natančno pojasnilo soglasja pristojnih organov, imenovanih na podlagi člena 29(5) Uredbe (EU) 2017/2402, da je lahko zavarovanje s premoženjem v obliki gotovinskega depozita pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti 3, pod pogojem, da je mogoče dokumentirati težave na trgu, objektivne ovire v zvezi s stopnjo kreditne kakovosti, dodeljeno državi članici institucije, ali morebitne pomembne težave s koncentracijo v zadevni državi članici zaradi uporabe zahteve o stopnji kreditne kakovosti najmanj 2 iz člena 26e(10), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2017/2402.

Ni relevantno

STSSY 159

Člen 26e(10), četrti pododstavek

Prenos zavarovanja s premoženjem, kadar kreditna institucija ali originator tretje osebe ne izpolnjuje več minimalne stopnje kreditne kakovosti

 

 

√

Natančno pojasnilo, kako se prenese zavarovanje s premoženjem v skladu s členom 26e(10), četrti pododstavek, Uredbe (EU) 2017/2402, kadar je bilo zavarovanje s premoženjem v obliki gotovinskega depozita pri instituciji, ki ne izpolnjuje več minimalne stopnje kreditne kakovosti.

Ni relevantno

STSSY 160

Člen 26e(10), peti pododstavek

Izpolnjevanje zahtev v zvezi z zavarovanjem s premoženjem v primeru naložb v kreditne zapise, ki jih izda originator

√

 

 

Potrditev, da obstaja naložba v kreditne zapise, ki jih izda originator, v skladu s členom 218 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Ni relevantno
“

(1)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1851 z dne 28. maja 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede homogenosti osnovnih izpostavljenosti v listinjenju (UL L 285, 6.11.2019, str. 1).

(3)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(4)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

(5)  Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

26.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/52

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1302

z dne 20. aprila 2022

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za uporabo omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago in postopke za prošnjo za izvzetje iz omejitev pozicij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) ter zlasti člena 57(1), šesti pododstavek, člena 57(3), peti pododstavek, in člena 57(12), tretji pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa spremembe člena 57 Direktive 2014/65/EU, med drugim v zvezi z omejitvami pozicij, ki vključujejo tudi nova povezana pooblastila.

(2)

Za izboljšanje stabilnosti in celovitosti finančnih trgov v Uniji bi bilo treba določiti metodologijo za usklajen izračun omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago. Metodologija bi morala preprečevati regulativno arbitražo in spodbujati skladnost ter hkrati pristojnim organom zagotavljati zadostno prožnost za upoštevanje razlik med različnimi trgi izvedenih finančnih instrumentov na blago in trgi osnovnega blaga. Metodologija za izračun omejitev bi morala pristojnim organom omogočati, da zagotavljajo ravnovesje med cilji glede določanja omejitev na dovolj nizki ravni, da se imetnikom pozicij v zadevnih izvedenih finančnih instrumentih na blago prepreči zloraba ali izkrivljanje trga, in cilji glede podpiranja ureditev urejenega določanja cen in poravnave, glede razvoja novih izvedenih finančnih instrumentov na blago in glede omogočanja, da izvedeni finančni instrumenti na blago še naprej podpirajo delovanje poslovnih dejavnosti na trgu osnovnega blaga.

(3)

Za zagotovitev enotnega razumevanja bi bilo treba opredeliti več pojmov, ki izhajajo iz Direktive 2014/65/EU, in tehničnih izrazov, ki se uporabljajo v tej uredbi.

(4)

Dolge in kratke pozicije udeležencev na trgu v posameznem izvedenem finančnem instrumentu na blago bi bilo treba medsebojno netirati, da se določi dejanska velikost pozicije, ki jo v katerem koli trenutku nadzoruje udeleženec na trgu. Velikost pozicije v posesti prek opcijske pogodbe ali izvedenega finančnega instrumenta na blago, s katerim se trguje na istem mestu trgovanja, ki je podsklop glavne pogodbe, bi bilo treba izračunati na podlagi delta ekvivalenta. Da se omogoči celovit, centraliziran in reprezentativen pregled dejavnosti osebe in prepreči izogibanje cilju omejitve pozicij, določene za glavno pogodbo, bi morala skupna pozicija, ki jo ima oseba v izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestu trgovanja, vključevati tudi pozicijo, ki izhaja iz razdruževanja komponent pogodbe na razpon, uvrščene v trgovanje kot en sam instrument za trgovanje na istem mestu trgovanja, in pozicije v izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje na istem mestu trgovanja, ki so podsklop glavne pogodbe glede na njihovo velikost (t. i. minis) ali zapadlost obdobja določanja cen, kot so pogodbe na mesečno stanje (t. i. balmos).

(5)

Direktiva 2014/65/EU zahteva, da se vse pozicije, ki jih imajo v imenu osebe tretje osebe, vključijo v izračun omejitve pozicij te osebe in da se omejitve pozicij uporabljajo tako na ravni subjekta kot na ravni skupine. Zato je treba pozicije združevati na ravni skupine. Združevanje na ravni skupine je primerno določiti le, če lahko obvladujoče podjetje nadzoruje uporabo pozicij. V skladu s tem bi morala obvladujoča podjetja združevati pozicije, ki jih imajo njihova odvisna podjetja, z vsemi pozicijami neposredno v posesti obvladujočega podjetja, in sicer poleg tega, da odvisna podjetja združujejo lastne pozicije. Tako združevanje lahko privede do pozicij, izračunanih na ravni obvladujočega podjetja, ki so večje ali, zaradi netiranja dolgih in kratkih pozicij, ki jih imajo različna odvisna podjetja, manjše kot na ravni posameznega odvisnega podjetja. Pozicije se ne bi smele združevati na ravni obvladujočega podjetja, če ima te pozicije kolektivni naložbeni podjem v imenu svojih vlagateljev in ne v imenu svojih obvladujočih podjetij, kadar obvladujoče podjetje ne more nadzorovati uporabe teh pozicij v svojo korist.

(6)

Spremembe iz Direktive (EU) 2021/338 zahtevajo, da se omejitve pozicij uporabljajo za kritične ali pomembne izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in za njihove gospodarsko enakovredne pogodbe OTC. Kritični ali pomembni izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti na blago z obsegom odprtih pozicij v povprečju najmanj 300 000 lotov v obdobju enega leta. Zaradi kritičnega pomena kmetijskih proizvodov za državljane se za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode in njihove gospodarsko enakovredne pogodbe OTC še naprej uporablja ureditev omejitve pozicij pod 300 000 loti. Prag likvidnosti, od katerega se začnejo uporabljati omejitve pozicij za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode, bi se moral določiti v tej uredbi, pri čemer bi se moralo šteti, da gre za trgovanje v znatni količini na mestu trgovanja le, če prag likvidnosti presegajo v dovolj dolgem obdobju.

(7)

Če se pogodba, s katero se trguje na prostem trgu (pogodba OTC), vrednoti za isto osnovno blago, ki je dobavljivo na isti lokaciji in z enakimi pogodbenimi pogoji, in če je njen poslovni rezultat močno povezan s pogodbo, s katero se trguje na mestu trgovanja, bi se morala šteti za gospodarsko enakovredno ne glede na majhne razlike v pogodbenih specifikacijah v zvezi z velikostmi lotov in datumom dobave. Razlike v ureditvah obvladovanja tveganj po trgovanju, kot so ureditve kliringa, ne bi smele biti ovira za razglasitev takih pogodb za gospodarsko enakovredne. Za preprečitev neustreznega netiranja potencialno prevladujočih pozicij, s katerimi se trguje na mestu trgovanja z uporabo dvostranskih dogovorov v pogodbah OTC, in za zagotovitev učinkovitega delovanja ureditve omejitev pozicij v praksi je treba izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se trguje na prostem trgu, šteti za gospodarsko enakovredne pogodbam mesta trgovanja le v omejenih okoliščinah. Za odvračanje od izogibanja omejitvam pozicij in okrepitev celovitosti ureditve omejitev pozicij mora biti opredelitev gospodarsko enakovredne pogodbe OTC ozka, tako da osebi ne dovoljuje, da bi netirala pozicijo OTC z več drugimi pozicijami. Poleg tega bi morala biti diskrecija pri dosledni izbiri pozicij, s katerimi se netira pozicija OTC, omejena na posebne okoliščine, v katerih je takšna pogodba OTC gospodarsko enakovredna več kot enemu izvedenemu finančnemu instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestu trgovanja v Uniji.

(8)

Da se ugotovi, katere pozicije v izvedenih finančnih instrumentih na blago objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo, bi bilo treba določiti nekatera merila, vključno z uporabo računovodske opredelitve pogodbe za varovanje pred tveganji, ki temelji na pravilih mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP). Ta računovodska opredelitev bi morala biti na voljo tudi nefinančnim subjektom, tudi če na ravni subjekta ne uporabljajo pravil MSRP.

(9)

Poleg tega bi morala biti nefinančnim subjektom omogočena uporaba tehnik obvladovanja tveganj za zmanjševanje splošnih tveganj, ki izhajajo iz njihove poslovne dejavnosti ali poslovne dejavnosti njihove skupine, vključno s tveganji, ki izhajajo iz več geografskih trgov, proizvodov, časovnih okvirov ali subjektov (tj. makro varovanje ali varovanje portfelja pred tveganjem). Podobno bi morali imeti finančni subjekti v pretežno poslovnih skupinah možnost uporabljati tehnike obvladovanja tveganj za zmanjševanje splošnih tveganj, ki izhajajo iz poslovne dejavnosti nefinančnih subjektov v skupini. Če nefinančni subjekt ali finančni subjekt uporablja makro varovanje ali varovanje portfelja pred tveganjem, morda ne bo mogel neposredno povezati določene pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago z določenim tveganjem, ki izhaja iz poslovne dejavnosti, pred katerim naj bi zadevni izvedeni finančni instrument na blago varoval. Nefinančni subjekt ali finančni subjekt lahko uporabi tudi neenakovreden izvedeni finančni instrument na blago za varovanje pred določenim tveganjem, ki izhaja iz poslovne dejavnosti nefinančnega subjekta, če identičen izvedeni finančni instrument na blago ni na voljo ali če tesneje povezan izvedeni finančni instrument na blago nima zadostne likvidnosti (tj. nadomestno varovanje). V takih primerih bi morali biti politike in sistemi obvladovanja tveganj sposobni preprečiti, da se nevarovalni posli kategorizirajo kot varovalni, in zagotoviti dovolj razdružen pregled portfelja varovanja, da se opredelijo špekulativne komponente in se upoštevajo pri omejitvah pozicij. Za pozicije se ne bi smelo šteti, da zmanjšujejo tveganja, povezana s poslovno dejavnostjo, zgolj zato, ker so na splošno vključene v portfelj za zmanjševanje tveganj.

(10)

Tveganje se lahko razvije postopoma in morda bo treba za prilagoditev razvoju tveganja izvedene finančne instrumente na blago, ki so bili prvotno izvršeni za zmanjševanje tveganja, povezanega s poslovno dejavnostjo, izravnati z uporabo dodatnih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se zaprejo tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki niso več povezane s poslovnim tveganjem. Poleg tega razvoj tveganja, ki je bilo obravnavano z vključitvijo pozicije v izvedeni finančni instrument na blago za zmanjševanje tveganja, pozneje ne bi smel privesti do tega, da bi bila zadevna pozicija ponovno ocenjena kot posel, ki ni prednosten od začetka.

(11)

Finančnim in nefinančnim subjektom bi moralo biti omogočeno, da zaprosijo za izvzetje v zvezi z varovanjem poslovnih dejavnosti pred tveganjem pred odprtjem pozicije. Prošnja bi morala pristojnemu organu zagotoviti jasen in strnjen pregled poslovnih dejavnosti nefinančnih subjektov v zvezi z osnovnim blagom, ki naj bi se varovale, povezanih tveganj in tega, kako se izvedeni finančni instrumenti na blago uporabljajo za zmanjševanje zadevnih tveganj. Omejitve pozicij se za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode in za kritične ali pomembne izvedene finančne instrumente na blago uporabljajo ves čas, torej bi moral, če pristojni organ na koncu ne odobri izvzetja, finančni ali nefinančni subjekt, odvisno od primera, ustrezno zmanjšati vse pozicije, ki presegajo omejitev, in bi se lahko zanj v zvezi s kršitvijo omejitve izvedli nadzorni ukrepi. Finančni in nefinančni subjekti bi morali redno ponovno ocenjevati svoje dejavnosti za zagotovitev upravičenosti nadaljnje uporabe izvzetja.

(12)

Finančni in nefinančni subjekti bi morali imeti možnost, da zaprosijo za izvzetje v zvezi s pozicijami, ki izhajajo iz obveznega zagotavljanja likvidnosti na mestih trgovanja, pred izvedbo teh poslov. Prošnja bi morala pristojnemu organu zagotoviti jasen in strnjen pregled okvira za obvezno zagotavljanje likvidnosti, v skladu s katerim te osebe poslujejo, dejavnosti osebe pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago v skladu s pisnim dogovorom, sklenjenim z mestom trgovanja, in posledičnega obsega odprtih pozicij. Omejitve pozicij se za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode in za kritične ali pomembne izvedene finančne instrumente na blago uporabljajo ves čas, torej bi moral, če pristojni organ na koncu ne odobri izvzetja, nefinančni ali finančni subjekt ustrezno zmanjšati vse pozicije, ki presegajo omejitev, in bi se lahko zanj v zvezi s kršitvijo omejitve izvedli nadzorni ukrepi. Nefinančni in finančni subjekti bi morali redno ponovno ocenjevati svoje dejavnosti za zagotovitev upravičenosti nadaljnje uporabe izvzetja.

(13)

Obdobje promptnega meseca, ki je obdobje neposredno pred dobavo ob izteku, je specifično za posamezen izvedeni finančni instrument na blago in morda ne traja natančno en mesec. Pogodbe za promptni mesec bi se morale zato nanašati na pogodbo v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago, ki bo naslednja zapadla. Z omejitvijo pozicij, ki jih oseba lahko ima v obdobju, ko naj bi bilo dobavljeno fizično blago, se omeji dobavljiva količina osnovnega blaga, ki jo lahko vsaka oseba dobavi ali prevzame, s čimer se posameznikom prepreči kopičenje prevladujočih pozicij, kar bi jim lahko omogočilo pritiske na trg z omejevanjem dostopa do blaga. Standardno izhodišče za omejitev pozicij promptnega meseca za izvedene finančne instrumente na blago, poravnane fizično in v gotovini, bi bilo zato treba izračunati kot odstotek ocenjene dobavljive količine. Pristojnim organom bi moralo biti omogočeno izvajanje časovnice zniževanja omejitev pozicij od trenutka, ko pogodba postane pogodba za promptni mesec, do zapadlosti, da se natančneje zagotovi, da so omejitve pozicij ustrezno določene v celotnem obdobju promptnega meseca, in da se zagotovi urejena poravnava.

(14)

Kadar je trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v primerjavi z dobavljivo količino blaga razmeroma malo, bo obseg odprtih pozicij v primerjavi z dobavljivo količino manjši. V takih okoliščinah pristojni organi tudi z uporabo najnižjega odstotka dobavljive količine v metodologiji morda ne bodo mogli določiti omejitve promptnega meseca, ki je skladna s ciljem zagotavljanja urejenih pogojev določanja cen in poravnave ter preprečevanja zlorabe trga. Da se zagotovi izpolnjevanje teh ciljev v vseh okoliščinah, bi morali pristojni organi, kadar je dobavljiva količina za izvedeni finančni instrument na blago znatno višja od skupnega obsega odprtih pozicij v takem obsegu, da zaradi omejitve promptnega meseca na podlagi dobavljive količine pristojnim organom ne bi bilo treba uporabiti omejitev pozicij s kakršnim koli učinkom, z nadomestno metodologijo določiti izhodiščno vrednost za omejitev promptnega meseca v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago kot odstotek skupnega obsega odprtih pozicij v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago in nato nadaljevati z ustreznimi prilagoditvenimi faktorji.

(15)

Pri pridelkih v kmetijskih proizvodih je lahko zaradi vremenskih razmer nestanovitnost zelo velika. Zato je primerno, da referenčno obdobje za določitev dobavljive količine v izvedenih finančnih instrumentih na kmetijske proizvode traja dlje od referenčnega obdobja, ki se uporablja za določitev dobavljive količine v drugih izvedenih finančnih instrumentih na blago.

(16)

Omejitev pozicij drugih mesecev se uporablja za vse zapadlosti, razen za promptni mesec. Standardno izhodišče za omejitve pozicij drugih mesecev za izvedene finančne instrument na blago, poravnane fizično in v gotovini, bi se moralo izračunati kot odstotek skupnega obsega odprtih pozicij. Porazdelitev pozicij po drugih mesecih pogodbe o blagu je pogosto skoncentrirana v mesecih, ki so najbližje zapadlosti. Zato je skupni obseg odprtih pozicij ustreznejše izhodišče za določitev omejitev pozicij kot uporaba povprečne vrednosti vseh zapadlosti. Ker se lahko obseg odprtih pozicij v kratkem obdobju znatno spremeni, bi morali pristojni organi obseg odprtih pozicij izračunati za obdobje, ki ustrezno odraža značilnosti trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom na blago. To referenčno obdobje bi moralo zlasti upoštevati sezonsko naravo trgovanja s pogodbo.

(17)

Za zagotovitev, da omejitve pozicij, ki jih določijo pristojni organi, temeljijo na celovitem upoštevanju celotnega obsega odprtih pozicij v posesti v izvedenem finančnem instrumentu na blago, bi moral obseg odprtih pozicij, ki ga izračuna pristojni organ, vključevati neporavnane pozicije na mestu trgovanja, na katerem se trguje z izvedenim finančnim instrumentom na blago, in neporavnane pozicije v gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC, ki se poročajo pristojnemu organu.

(18)

Standardno izhodišče, tj. 25 % dobavljive količine in obsega odprtih pozicij, je bilo določeno na podlagi izkušenj drugih trgov in drugih jurisdikcij. Pristojni organi bi morali izhodišče prilagoditi, tako da bi ga bilo mogoče znižati na 5 % dobavljive količine in obsega odprtih pozicij ali 2,5 % v primeru nekaterih izvedenih finančnih instrumentov na kmetijske proizvode in povečati na do 35 % dobavljive količine in obsega odprtih pozicij, če bi tako zahtevale značilnosti trga, da bi se podprla urejena poravnava in delovanje pogodbe ter njenega osnovnega trga. Ker se prilagoditev izhodiščne vrednosti uporablja le kadar in kakor dolgo to zahtevajo objektivne značilnosti trga, bi torej morale biti mogoče začasne prilagoditve izhodišča. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da se prilagoditev izhodišča navzdol izvede vedno, ko je to potrebno za preprečitev prevladujočih pozicij ter za podporo urejenemu določanju cen za izvedeni finančni instrument na blago in osnovno blago. Za izvedene finančne instrumente brez oprijemljivega osnovnega blaga se dobavljiva količina ne more uporabiti za določitev omejitve pozicije. Zato bi moralo biti pristojnim organom omogočeno, da dopolnijo ali prilagodijo metodologije za določanje omejitev pozicij za te izvedene finančne instrumente na blago na podlagi različnih parametrov, kot je uporaba obsega odprtih pozicij tudi za promptni mesec.

(19)

V nekaterih okoliščinah se je lahko z izvedenim finančnim instrumentom na blago, ki je bil na novo uvrščen v trgovanje na mestu trgovanja, pred tem trgovalo na enem ali več mestih trgovanja v Uniji ali tretjih državah. Da se omogoči nemoten prenos izvedenega finančnega instrumenta na blago, bi moral pristojni organ pri določanju začetnih omejitev pozicij za izvedeni finančni instrument na blago, ki je bil na novo uvrščen v trgovanje, upoštevati obseg odprtih pozicij v izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se je prej trgovalo na drugih mestih trgovanja. Druge okoliščine lahko na primer nastanejo, kadar se z dvema izvedenima finančnima instrumentoma na blago trguje na istem mestu trgovanja in se zaradi manjše razlike v njunih značilnostih, kot je sprememba osnovnega indeksa ali trgovalnega območja, pričakuje, da se bo obseg odprtih pozicij v starejših pogodbah hitro premaknil k novejši pogodbi. Pri določanju omejitev pozicij za novejšo pogodbo bi moral pristojni organ upoštevati obseg odprtih pozicij v starejši pogodbi, da se omogoči nemoten razvoj novejše pogodbe.

(20)

Nekateri izvedeni finančni instrumenti na blago, zlasti tisti na podlagi električne energije in plina, določajo, da se osnovno blago v določenem obdobju, kot je dan, mesec ali leto, dobavlja neprekinjeno. Poleg tega se lahko nekatere pogodbe z daljšimi obdobji dobave, kot je leto ali četrtletje, samodejno nadomestijo s povezanimi pogodbami s krajšimi obdobji dobave, kot je četrtletje ali mesec (t. i. verižne pogodbe). V teh primerih omejitev pozicije promptnega meseca za pogodbo, ki se nadomesti pred dobavo, ne bi bila primerna, saj taka omejitev ne bi vključevala izteka pogodbe in njene fizične dobave ali poravnave v gotovini. Kolikor se obdobja dobave pogodb za isto osnovno blago prekrivajo, bi se morala za vse povezane pogodbe uporabljati enotna omejitev pozicij, da se ustrezno upoštevajo pozicije v vseh tistih pogodbah, ki bi se lahko dobavile. Za olajšanje navedenega bi bilo treba povezane pogodbe meriti v enotah osnovnega blaga ter jih ustrezno združiti in netirati.

(21)

Za nekatere izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode, ki pomembno vplivajo na cene hrane za potrošnike, bi morala metodologija pristojnemu organu omogočati, da določi izhodišče in omejitev pozicij pod najnižjo vrednostjo splošnega razpona, če najde dokaze o špekulativni dejavnosti, ki pomembno vpliva na cene.

(22)

Pristojni organ bi moral oceniti, ali dejavniki, navedeni v členu 57(3) Direktive 2014/65/EU, zahtevajo prilagoditev izhodišča za določitev končne stopnje omejitve pozicij. Ti dejavniki bi se morali pri ocenjevanju upoštevati kot pomembni za zadevni posamezni izvedeni finančni instrument na blago. Metodologije bi morale zagotavljati smernice glede načina določanja omejitve, ne da bi bila pristojnemu organu odvzeta končna odločitev o ustrezni omejitvi pozicij za izvedeni finančni instrument na blago, da bi se preprečila zloraba trga. Navedeni dejavniki bi se morali uporabljati kot pomembni pokazatelji za pristojne organe in Evropski organ za vrednostne papirje in trge, da se jim olajša oblikovanje mnenj in zagotavljanje ustrezne usklajenosti omejitev pozicij po vsej Uniji.

(23)

Omejitve pozicij ne bi smele ustvarjati ovir za razvoj novih izvedenih finančnih instrumentov na kmetijske proizvode in preprečevati ustreznega delovanja manj likvidnih delov trgov izvedenih finančnih instrumentov na kmetijske proizvode. Metodologija bi morala upoštevati čas, potreben za razvoj in povečanje likvidnosti novih in obstoječih izvedenih finančnih instrumentov na blago ter zlasti za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode, ki lahko podpirajo obvladovanje tveganj na prilagojenih ali uveljavljajočih se trgih ali si prizadevajo za razvoj novih ureditev varovanja pred tveganji v zvezi z novim blagom. Prav tako obstajajo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na kmetijske proizvode, ki morda nikoli ne bodo privabile dovolj udeležencev ali likvidnosti za omogočanje učinkovite uporabe omejitev pozicij brez tveganja, da bi udeleženci redno in nenamerno kršili omejitev ter posledično povzročali motnje pri določanju cen in poravnavi teh izvedenih finančnih instrumentov na blago. Za obravnavanje teh tveganj za učinkovito delovanje trgov bi bilo treba omejitev pozicije za promptni mesec in druge mesece določiti na fiksni ravni 10 000 lotov, dokler obseg odprtih pozicij v izvedenem finančnem instrumentu na kmetijske proizvode ne preseže praga 20 000 lotov.

(24)

Število, sestava in vloga udeležencev na trgu z izvedenim finančnim instrumentom na blago lahko vplivajo na naravo in velikost pozicij, ki jih imajo na tem trgu nekateri udeleženci na trgu. Nekateri udeleženci na trgu lahko imajo za nekatere izvedene finančne instrumente na blago veliko pozicijo, ki odraža njihovo vlogo pri nakupu in prodaji ter dobavi blaga, kadar so na nasprotni strani trga kot večina drugih udeležencev na trgu, ki zagotavljajo storitve likvidnosti ali obvladovanja tveganj za trg osnovnega blaga.

(25)

Dobava, uporaba in razpoložljivost osnovnega blaga ter dostop do njega so značilnosti trga osnovnega blaga. Pristojni organ bi moral biti sposoben z oceno podrobnejših elementov teh značilnosti, kot sta pokvarljivost blaga in način prevoza, določiti prožnost trga in ustrezno prilagoditi omejitve pozicij.

(26)

Pri nekaterih izvedenih finančnih instrumentih na blago lahko obstaja velika razlika med obsegom odprtih pozicij in dobavljivo količino. To se lahko zgodi v primeru razmeroma majhnega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v primerjavi z dobavljivo količino, zaradi česar bo obseg odprtih pozicij manjši v primerjavi z dobavljivo količino, ali, na primer, če se določen izvedeni finančni instrument na blago široko uporablja za varovanje pred številnimi različnimi izpostavljenostmi tveganju in je zato dobavljiva količina manjša v primerjavi z obsegom odprtih pozicij. Pri takih velikih razlikah med obsegom odprtih pozicij in dobavljivo količino so upravičene prilagoditve navzgor ali navzdol glede na izhodišče, ki se uporablja za omejitev drugih mesecev, da se preprečijo motnje na trgu, ko se približuje promptni mesec. Natančneje, kadar je obseg odprtih pozicij znatno višji od dobavljive količine, bi bilo treba omejitev drugih mesecev prilagoditi navzdol, da se prepreči učinek izrazitega naglega padca pri omejitvi promptnega meseca, ki temelji na dobavljivi količini. V takih okoliščinah ne bi bilo primerno prilagoditi omejitve promptnega meseca navzgor glede na tveganje manipuliranja trga. Kadar je dobavljiva količina znatno višja od obsega odprtih pozicij, bi bilo treba omejitev drugih mesecev prilagoditi navzgor, da se prepreči tveganje neupravičenega omejevanja trgovanja. Ker je dobavljiva količina znatno višja od obsega odprtih pozicij, se pričakuje, da bo omejitev promptnega meseca na podlagi dobavljive količine, ki je posledica izhodišča, presegla obseg odprtih pozicij, ki jih imajo udeleženci na trgu v promptnem mesecu. Za zagotovitev, da omejitev promptnega meseca udeležencu na trgu preprečuje vzpostavitev prevladujočega položaja in da se učinkovito dosežeta cilja preprečevanja zlorabe trga in zagotavljanja urejenega določanja cen, kot zahteva člen 57(1) Direktive 2014/65/EU, bi bilo treba omejitev promptnega meseca, kadar temelji na dobavljivi količini, nasprotno prilagoditi navzdol.

(27)

Z enakim ciljem omejitve motenj na trgih, ko se približuje promptni mesec, zaradi velikih razlik med izračuni dobavljive količine in obsega odprtih pozicij bi bilo treba dobavljivo količino opredeliti tako, da vključuje vse nadomestne razrede ali vrste blaga, ki se lahko dobavijo pri poravnavi pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago v skladu s pogoji zadevne pogodbe.

(28)

Člen 57(1), (3) in (12) Direktive 2014/65/EU pooblašča Komisijo, da sprejme metodologijo za izračunavanje in uporabo omejitev pozicij, da se vzpostavi usklajena ureditev omejitev pozicij za vse izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in gospodarsko enakovredne pogodbe OTC. Člen 57(1) zahteva metodologijo za izračunavanje, ki jo morajo pristojni organi uporabiti pri določanju omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago. Člen 57(1) zahteva tudi določitev postopka za prošnjo za izvzetje iz zagotavljanja likvidnosti in za izvzetje glede zmanjševanja tveganja za finančne subjekte, ki so del pretežno poslovne skupine. Člen 57(3) zahteva opredelitev, kako bi morali pristojni organi upoštevati dejavnike pri določanju omejitev pozicij promptnega meseca in omejitev pozicij drugih mesecev za izvedene finančne instrumente na blago, poravnane fizično in v gotovini. Člen 57(12) zahteva določitev, kako bi bilo treba uporabljati metodologijo omejitev pozicij, na primer pri združevanju pozicij v skupini, kdaj se lahko pozicija šteje za pozicijo, ki zmanjšuje tveganje, ali kdaj lahko podjetje uporabi izvzetje glede varovanja pred tveganjem. Vsebina pravil je vsebinsko povezana, saj so tesno povezana z metodologijo za določanje omejitev pozicij. Zaradi enostavnosti in preglednosti ter da bi se olajšala uporaba in preprečilo podvajanje pravil, bi jih bilo treba določiti v enem samem aktu in ne v več ločenih aktih z navzkrižnimi sklicevanji.

(29)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(30)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(31)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/591 (4) dopolnjuje Direktivo 2014/65/EU glede regulativnih tehničnih standardov za uporabo omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago. Ta uredba nadomešča navedeno delegirano uredbo ob upoštevanju sprememb Direktive 2014/65/EU, uvedenih z Direktivo (EU) 2021/338, ki določa nove določbe o izvzetjih glede varovanja pred tveganjem za zagotavljanje likvidnosti in za finančne subjekte, ki so del pretežno nefinančne skupine, ter pooblašča Komisijo, da sprejme delegirani akt, ki določa merila za izvzetje iz zagotavljanja likvidnosti in za izvzetje glede zmanjševanja tveganja za finančne subjekte. Poleg tega je bil črtan pojem „enaka pogodba o blagu“, izvedeni finančni instrumenti na vrednostne papirje pa ne spadajo več v področje uporabe. Nazadnje, pojasnjen je bil izračun obsega odprtih pozicij, metodologija za nove in manj likvidne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na kmetijske proizvode pa je bila poenostavljena. Delegirano uredbo (EU) 2017/591 bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za izračun neto pozicije, ki jo ima oseba v izvedenem finančnem instrumentu na blago, metodologijo za izračun omejitev pozicij za velikost zadevne pozicije in postopke za prošnjo za izvzetja iz omejitev pozicij.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„finančni subjekt“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a)

investicijsko podjetje z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(b)

kreditno institucijo z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(c)

zavarovalnico, kot je opredeljena v členu 13, točka 1, Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(d)

pozavarovalnico, kot je opredeljena v členu 13, točka 4, Direktive 2009/138/ES;

(e)

kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in njegovo družbo za upravljanje, kjer je ustrezno, z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(f)

institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 6, točka 1, Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(g)

alternativni investicijski sklad, ki ga upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS) z dovoljenjem ali registrirani v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9);

(h)

centralno nasprotno stranko (CNS) z dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(i)

centralno depotno družbo z dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(2)

„nefinančni subjekt“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki ni finančni subjekt;

(3)

„pogodba za promptni mesec“ pomeni pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki se nanaša na določeno osnovno blago in ki bo naslednja zapadla v skladu s pravili, ki jih določi mesto trgovanja;

(4)

„pogodba za druge mesece“ pomeni katero koli pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki ni pogodba za promptni mesec;

(5)

„lot“ pomeni enoto trgovanja, ki jo uporablja mesto trgovanja, na katerem se trguje z izvedenim finančnim instrumentom na blago, in predstavlja standardizirano količino osnovnega blaga.

Subjekt iz tretje države se šteje za finančni subjekt, kadar bi ta subjekt, če bi imel sedež v Uniji in bi zanj veljalo pravo Unije, potreboval dovoljenje v skladu s katerim koli pravnim aktom Unije iz točke 1 prvega odstavka.

Subjekt iz tretje države se šteje za nefinančni subjekt, kadar ta subjekt, če bi imel sedež v Uniji in bi zanj veljalo pravo Unije, ne bi potreboval dovoljenja v skladu s katerim koli pravnim aktom Unije iz točke 1 prvega pododstavka.

POGLAVJE II

METODA ZA IZRAČUN VELIKOSTI NETO POZICIJE OSEBE

Člen 3

Združevanje in netiranje pozicij v izvedenem finančnem instrumentu na blago

1.   Neto pozicija osebe v izvedenem finančnem instrumentu na blago se določi z združitvijo naslednjega:

(a)

njenih pozicij, ki jih ima v tem izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestu trgovanja, in v gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC v skladu s členom 6;

(b)

če je izvedeni finančni instrument na blago izvedeni finančni instrument na kmetijske proizvode, s katerim se trguje v znatnih količinah v skladu s členom 5, njene pozicije, ki jo ima v izvedenih finančnih instrumentih na kmetijske proizvode na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi, s katerimi se v znatnih količinah trguje na drugih mestih trgovanja in za katere veljajo omejitve pozicij, ki jih določi osrednji pristojni organ;

(c)

če je izvedeni finančni instrument na blago kritična ali pomembna pogodba, njenih pozicij, ki jih ima v kritičnih ali pomembnih pogodbah na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi, s katerimi se trguje na drugih mestih trgovanja in za katere veljajo omejitve pozicij, ki jih določi osrednji pristojni organ.

2.   Pozicije v posesti v izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestu trgovanja, iz odstavka 1, točka (a), vključujejo pozicije v posesti v razdruženih komponentah pogodbe na razpon in v drugih tesno povezanih izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje na istem mestu trgovanja, ki so del vrednosti ustrezne standardizirane terminske pogodbe ali katerih obdobje določanja cen je opredeljeno kot obdobje med izbranim začetnim datumom in koncem pogodbenega meseca standardiziranega izvedenega finančnega instrumenta na blago.

3.   Če ima oseba dolge in kratke pozicije v katerem koli izvedenem finančnem instrumentu na blago iz odstavkov 1 in 2, oseba te pozicije netira, da določi svojo neto pozicijo za ta izvedeni finančni instrument na blago.

4.   Pozicije, ki jih ima nefinančni subjekt v izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja v skladu s členom 7(1) in (3), kot je to odobril pristojni organ v skladu s členom 8(5) na podlagi člena 8(1) in (2), se ne združujejo za namene primerjave neto pozicije tega nefinančnega subjekta z omejitvami za ta izvedeni finančni instrument na blago.

5.   Pozicije, ki jih ima finančni subjekt v izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja v skladu s členom 7(2) in (4), kot je to odobril pristojni organ v skladu s členom 8(5) na podlagi člena 8(3) in (4), se ne združujejo za namene primerjave neto pozicije tega finančnega subjekta z omejitvami za ta izvedeni finančni instrument na blago.

6.   Pozicije, ki jih ima oseba v izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki izhajajo iz poslov, izvedenih na mestih trgovanja za izpolnitev obveznosti zagotavljanja likvidnosti v skladu s členom 10, kot je to odobril pristojni organ v skladu s členom 9, se ne združujejo za namene primerjave neto pozicije te osebe z omejitvami za ta izvedeni finančni instrument na blago.

7.   Oseba ločeno določi neto pozicijo, ki jo ima v izvedenem finančnem instrumentu na blago, za pogodbe za promptni mesec in pogodbe za druge mesece.

Člen 4

Metoda za izračun pozicij za pravne subjekte v skupini

1.   Obvladujoče podjetje določi svojo neto pozicijo z združitvijo naslednjih pozicij v skladu s členom 3:

(a)

lastne neto pozicije;

(b)

neto pozicij vsakega od njegovih odvisnih podjetij.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 obvladujoče podjetje kolektivnega naložbenega podjema ali, če je kolektivni naložbeni podjem imenoval družbo za upravljanje, obvladujoče podjetje zadevne družbe za upravljanje ne združuje pozicij v izvedenih finančnih instrumentih na blago v katerem koli kolektivnem naložbenem podjemu, če v nobenem pogledu ne vpliva na naložbene odločitve v zvezi z odpiranjem, posedovanjem ali zapiranjem zadevnih pozicij.

Člen 5

Znatne količine

1.   Za izvedeni finančni instrument na kmetijske proizvode se šteje, da se z njim na mestu trgovanja trguje v znatni količini, če trgovanje z izvedenim finančnim instrumentom na kmetijske proizvode na tem mestu trgovanja v obdobju treh zaporednih mesecev presega povprečni dnevni obseg odprtih pozicij 20 000 lotov v promptnem mesecu in drugih mesecih skupaj.

2.   Mesto trgovanja, na katerem poteka največja količina trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi, je mesto trgovanja, ki ima v obdobju enega leta največji povprečni dnevni obseg odprtih pozicij.

Člen 6

Pogodbe OTC, ki so gospodarsko enakovredne izvedenim finančnim instrumentom na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja

Izvedeni finančni instrument OTC se šteje za gospodarsko enakovrednega izvedenemu finančnemu instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestu trgovanja, če ima enake pogodbene specifikacije in pogoje, razen različnih specifikacij za velikost lota, datumov dobave, ki se razlikujejo za manj kot en koledarski dan, in različnih ureditev obvladovanja tveganj po trgovanju.

Člen 7

Pozicije, za katere se šteje, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi

1.   Za pozicijo, ki jo ima nefinančni subjekt v izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestih trgovanja, ali v gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC v skladu s členom 6, se šteje, da zmanjšuje tveganja, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi tega nefinančnega subjekta, v skladu s členom 57(1), drugi pododstavek, točka (a), Direktive 2014/65/EU, če pozicija sama ali v kombinaciji z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu z odstavkom 3 tega člena (pozicija v portfelju izvedenih finančnih instrumentov na blago) izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

zmanjšuje tveganja, ki izhajajo iz morebitne spremembe vrednosti sredstev, storitev, vložkov, proizvodov, blaga ali obveznosti, ki jih ima nefinančni subjekt ali njegova skupina v lasti, jih proizvaja, izdeluje, predeluje, zagotavlja, kupuje, trži, oddaja v zakup, prodaja ali prevzema ali razumno pričakuje, da jih bo imel v lasti, jih proizvajal, izdeloval, predeloval, zagotavljal, kupoval, tržil, oddajal v zakup, prodajal ali prevzemal v okviru njegovega običajnega poslovanja;

(b)

se šteje za pogodbo za varovanje pred tveganji v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

2.   Za pozicijo, ki jo ima finančni subjekt v izvedenem finančnem instrumentu na kmetijske proizvode, v kritičnem ali pomembnem izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestih trgovanja, ali v gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC v skladu s členom 6, se šteje, da zmanjšuje tveganja, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi nefinančnih subjektov, ki so del pretežno poslovne skupine, v skladu s členom 57(1), drugi pododstavek, točka (b), Direktive 2014/65/EU, če pozicija sama ali v kombinaciji z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu z odstavkom 3 tega člena (pozicija v portfelju izvedenih finančnih instrumentov na blago) izpolnjuje eno od meril iz odstavka 1, točka (a) ali (b), tega člena.

3.   Za namene odstavka 1 je pozicija, za katero se šteje, da sama ali v kombinaciji z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti zmanjšuje tveganja, tista, za katero nefinančni subjekt ali oseba, ki ima pozicijo v imenu tega subjekta:

(a)

v svojih notranjih politikah navede naslednje:

(i)

vrste izvedenih finančnih instrumentov na blago, vključenih v portfelje, ki se uporabljajo za zmanjševanje tveganj, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo, in merila za njihovo primernost;

(ii)

povezavo med portfeljem in tveganji, ki jih portfelj zmanjšuje;

(iii)

ukrepe, sprejete za zagotovitev, da pozicije v zvezi z zadevnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago nimajo nobenega drugega namena kot kritja tveganj, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi nefinančnega subjekta, in da je mogoče vsako pozicijo, ki ima drugačen namen, jasno prepoznati;

(b)

lahko zagotovi dovolj razdružen pregled portfeljev v smislu razreda izvedenega finančnega instrumenta na blago, osnovnega blaga, obdobja in katerih koli drugih pomembnih dejavnikov.

4.   Za namene odstavka 2 je pozicija, za katero se šteje, da sama ali v kombinaciji z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti zmanjšuje tveganja, tista, za katero finančni subjekt izpolnjuje pogoje iz odstavka 3, točki (a) in (b).

Člen 8

Prošnja za izvzetje iz omejitev pozicij za pozicije, za katere se šteje, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi

1.   Nefinančni subjekt, ki ima v izvedenem finančnem instrumentu na kmetijske proizvode ali v kritičnem ali pomembnem izvedenem finančnem instrumentu na blago pozicijo, ki izpolnjuje pogoje, zaprosi za izvzetje iz člena 57(1), drugi pododstavek, točka (a), Direktive 2014/65/EU pri pristojnem organu, ki določi omejitev pozicij za ta izvedeni finančni instrument na blago.

2.   Oseba iz odstavka 1 pristojnemu organu predloži naslednje informacije, ki dokazujejo, kako pozicija zmanjšuje tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnega subjekta:

(a)

opis narave in vrednosti poslovnih dejavnosti nefinančnega subjekta v zvezi z blagom, za katero je relevanten izvedeni finančni instrument na blago, za katerega se zahteva izvzetje;

(b)

opis narave in vrednosti dejavnosti nefinančnega subjekta v zvezi s trgovanjem z relevantnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in pozicijami v posesti v teh instrumentih ter v njihovih gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC;

(c)

opis narave in velikosti izpostavljenosti in tveganj v zvezi z blagom, ki jih nefinančni subjekt ima ali pričakuje, da jih bo imel, zaradi svojih poslovnih dejavnosti in ki se zmanjšujejo ali bi se zmanjševali z uporabo izvedenih finančnih instrumentov na blago;

(d)

razlago, kako uporaba izvedenih finančnih instrumentov na blago s strani nefinančnega subjekta neposredno zmanjšuje njegovo izpostavljenost in tveganja v zvezi s poslovnimi dejavnostmi.

3.   Finančni subjekt, ki ima v izvedenem finančnem instrumentu na kmetijske proizvode ali v kritičnem ali pomembnem izvedenem finančnem instrumentu na blago pozicijo, ki izpolnjuje pogoje, zaprosi za izvzetje iz člena 57(1), drugi pododstavek, točka (b), Direktive 2014/65/EU pri pristojnem organu, ki določi omejitev pozicij za ta izvedeni finančni instrument na blago.

4.   Oseba iz odstavka 3 pristojnemu organu predloži:

(a)

ustrezne informacije, ki dokazujejo, da je obvladujoče podjetje finančnemu subjektu zaupalo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, in njihovimi gospodarsko enakovrednimi pogodbami OTC, da bi zmanjšalo izpostavljenost in tveganja v zvezi s poslovnimi dejavnostmi nefinančnih subjektov pretežno poslovne skupine;

(b)

naslednje informacije, ki dokazujejo, kako pozicija zmanjšuje tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnih subjektov iste pretežno poslovne skupine:

(i)

opis narave in vrednosti poslovnih dejavnosti nefinančnih subjektov v zvezi z blagom, za katero je relevanten izvedeni finančni instrument na blago, za katerega se zahteva izvzetje;

(ii)

opis narave in velikosti izpostavljenosti in tveganj v zvezi z blagom, ki jih nefinančni subjekti imajo ali pričakujejo, da jih bodo imeli, zaradi poslovnih dejavnosti nefinančnih subjektov, ki se zmanjšujejo ali bi se zmanjševali z uporabo izvedenih finančnih instrumentov na blago;

(iii)

opis narave in vrednosti dejavnosti finančnega subjekta v zvezi s trgovanjem z relevantnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in pozicijami v posesti v teh instrumentih ter v njihovih gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC;

(iv)

razlago, kako uporaba izvedenih finančnih instrumentov na blago s strani finančnega subjekta neposredno zmanjšuje izpostavljenost in tveganja v zvezi s poslovnimi dejavnostmi nefinančnih subjektov.

5.   Pristojni organ prošnjo odobri ali zavrne v 21 koledarskih dneh po njenem prejemu in vložnika prošnje obvesti o odobritvi ali zavrnitvi izvzetja.

6.   Nefinančni subjekt obvesti pristojni organ, če pride do znatne spremembe narave ali vrednosti poslovnih dejavnosti nefinančnega subjekta ali njegovega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago in ta sprememba zadeva informacije iz odstavka 2, točka (b), ter predloži novo prošnjo za izvzetje, če ga želi še naprej uporabljati.

7.   Finančni subjekt obvesti pristojni organ, če pride do spremembe informacij iz odstavka 4, točka (a), ali znatne spremembe narave ali vrednosti poslovnih dejavnosti nefinančnega subjekta ali trgovanja finančnega subjekta z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago in ta sprememba zadeva informacije iz odstavka 4, točka (b)(iii), ter predloži novo prošnjo za izvzetje, če ga želi še naprej uporabljati.

Člen 9

Prošnja za izvzetje iz omejitev pozicij za obvezno zagotavljanje likvidnosti

1.   Oseba, ki ima v izvedenem finančnem instrumentu na kmetijske proizvode ali v kritičnem ali pomembnem izvedenem finančnem instrumentu na blago pozicijo, ki izpolnjuje pogoje, zaprosi za izvzetje iz člena 57(1), drugi pododstavek, točka (c), Direktive 2014/65/EU pri pristojnem organu, ki določi omejitev pozicij za ta izvedeni finančni instrument na blago.

2.   Oseba iz odstavka 1 pristojnemu organu predloži naslednje informacije, ki dokazujejo, kako pozicije izhajajo iz poslov, sklenjenih za izpolnitev obveznosti zagotavljanja likvidnosti v tem izvedenem finančnem instrumentu na blago na mestu trgovanja, kot je navedeno v členu 2(4), četrti pododstavek, točka (c), Direktive 2014/65/EU:

(a)

seznam izvedenih finančnih instrumentov na blago, v katerih ta oseba zagotavlja likvidnost na mestu trgovanja v skladu s točkama (b) in (c) tega odstavka;

(b)

določbe, v skladu s katerimi regulativni organ od te osebe zahteva, da zagotovi likvidnost v izvedenem finančnem instrumentu na blago na mestu trgovanja, ali pisni sporazum, podpisan z mestom trgovanja, ki določa obveznosti zagotavljanja likvidnosti, ki jih mora oseba izpolnjevati na mestu trgovanja za posamezen izvedeni finančni instrument na blago;

(c)

opis narave in vrednosti dejavnosti obveznega zagotavljanja likvidnosti te osebe v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago ter pričakovanih iz tega izhajajočih pozicij;

(d)

katero koli omejitev pozicij, ki je bila morda določena v njeni notranji politiki za posamezen izvedeni finančni instrument na blago za tako obvezno zagotavljanje likvidnosti.

3.   Pristojni organ prošnjo odobri ali zavrne v 21 koledarskih dneh po njenem prejemu in osebo obvesti o odobritvi ali zavrnitvi izvzetja.

4.   Oseba obvesti pristojni organ, če pride do znatne spremembe narave ali vrednosti trgovanja osebe z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago in ta sprememba zadeva informacije iz odstavka 2, ter predloži novo prošnjo za izvzetje, če ga želi še naprej uporabljati.

Člen 10

Pozicije, za katere se šteje, da izhajajo iz obveznega zagotavljanja likvidnosti

1.   Za namene člena 9(1) se za pozicijo, ki jo ima oseba v izvedenem finančnem instrumentu na kmetijske proizvode ali v kritičnem ali pomembnem izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestu trgovanja, šteje, da izhaja iz poslov, izvedenih za izpolnitev obveznosti obveznega zagotavljanja likvidnosti, če pozicija izhaja neposredno iz poslov z izvedenim finančnim instrumentom na blago, ki se izvajajo v skladu z obveznostmi, ki jih zahtevajo regulativni organi v skladu s pravom Unije ali nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, ali pisnim sporazumom, sklenjenim z mestom trgovanja in ki ga kot takega opredeli mesto trgovanja.

2.   Za namene člena 9(1) je pozicija, ki izpolnjuje pogoje in izhaja iz obveznega zagotavljanja likvidnosti, tista, za katero oseba, ki ima pozicijo, v svojih notranjih politikah navede naslednje:

(a)

vrste izvedenih finančnih instrumentov na blago, vključenih v portfelje, v katerih se zagotavlja obvezno zagotavljanje likvidnosti;

(b)

povezavo med pozicijo v posesti v izvedenem finančnem instrumentu na blago in posli, izvedenimi za izpolnitev obveznega zagotavljanja likvidnosti v tem izvedenem finančnem instrumentu, v skladu z odstavkom 1 tega člena;

(c)

ukrepe, sprejete za zagotovitev, da je mogoče vsako pozicijo, ki ne izhaja iz poslov, ki so bili izvedeni za izpolnitev obveznega zagotavljanja likvidnosti ali imajo drugačen namen, jasno prepoznati.

POGLAVJE III

METODOLOGIJA, S KATERO PRISTOJNI ORGANI IZRAČUNAJO OMEJITVE POZICIJ

ODDELEK 1

Določitev izhodiščnih vrednosti

Člen 11

Metodologija za določanje izhodiščne vrednosti za omejitve promptnega meseca

1.   Pristojni organi določijo izhodiščno vrednost za omejitev pozicij promptnega meseca v izvedenem finančnem instrumentu na kmetijske proizvode ali v kritičnem ali pomembnem izvedenem finančnem instrumentu na blago tako, da izračunajo 25 % dobavljive količine za zadevni izvedeni finančni instrument na blago. Če je dobavljiva količina znatno višja od skupnega obsega odprtih pozicij, pristojni organi določijo izhodiščno vrednost za omejitev promptnega meseca tako, da izračunajo 25 % obsega odprtih pozicij v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago.

Ta izhodiščna vrednost se navede v lotih.

2.   Če pristojni organ določi različne omejitve pozicij za različne čase v obdobju promptnega meseca, se te omejitve pozicij postopoma znižujejo do zapadlosti izvedenega finančnega instrumenta na blago in upoštevajo ureditve mesta trgovanja glede upravljanja pozicij.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 pristojni organi določijo izhodiščno vrednost za omejitev pozicij promptnega meseca za vsak izvedeni finančni instrument na blago z osnovnim blagom, ki se šteje za hrano, namenjeno za prehrano ljudi, s skupnim združenim obsegom odprtih pozicij v pogodbah za promptni mesec in druge mesece, ki presega 50 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev, tako da izračunajo 20 % dobavljive količine za zadevni izvedeni finančni instrument na blago. Če je dobavljiva količina znatno višja od skupnega obsega odprtih pozicij, pristojni organi določijo izhodiščno vrednost za omejitev promptnega meseca za tak izvedeni finančni instrument na blago tako, da izračunajo 20 % obsega odprtih pozicij v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu.

Člen 12

Dobavljiva količina

1.   Pristojni organi izračunajo dobavljivo količino za izvedeni finančni instrument na kmetijske proizvode ali za kritični ali pomembni izvedeni finančni instrument na blago z določitvijo količine osnovnega blaga, ki se lahko uporabi za izpolnitev dobavnih zahtev izvedenega finančnega instrumenta na blago.

2.   Pristojni organi določijo dobavljivo količino za izvedeni finančni instrument na blago iz odstavka 1 glede na povprečno mesečno količino osnovnega blaga, ki je na voljo za dobavo, na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov, ki zajemajo:

(a)

enoletno obdobje neposredno pred določitvijo za kritični ali pomembni izvedeni finančni instrument na blago;

(b)

eno- do petletno obdobje neposredno pred določitvijo za izvedeni finančni instrument na kmetijske proizvode.

3.   Za določitev količine osnovnega blaga, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, pristojni organi upoštevajo naslednja merila:

(a)

ureditve skladiščenja za osnovno blago;

(b)

dejavnike, ki lahko vplivajo na dobavo osnovnega blaga.

Člen 13

Metodologija za določitev izhodiščne vrednosti za omejitve drugih mesecev

1.   Pristojni organi določijo izhodiščno vrednost za omejitev pozicij drugih mesecev v izvedenem finančnem instrumentu na kmetijske proizvode ali v kritičnem ali pomembnem izvedenem finančnem instrumentu na blago tako, da izračunajo 25 % obsega odprtih pozicij v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago.

2.   To izhodišče se navede v lotih.

Člen 14

Obseg odprtih pozicij

1.   Pristojni organi izračunajo neto obseg odprtih pozicij v izvedenem finančnem instrumentu na kmetijske proizvode ali v kritičnem ali pomembnem izvedenem finančnem instrumentu na blago z združitvijo števila lotov tega izvedenega finančnega instrumenta na blago, ki so neporavnani na mestih trgovanja, in poročanih pozicij v gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC v reprezentativnem obdobju. Pristojni organi izračunajo neto obseg odprtih pozicij v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago na podlagi podatkov iz poročanja o pozicijah.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 pristojni organ v primeru prenosa trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom na blago z enega na drugo mesto trgovanja v Uniji ali z mesta trgovanja v tretji državi na mesto trgovanja v Uniji po združitvi, prenosu poslovanja ali drugem korporacijskem dogodku ali z enega ali več obstoječih izvedenih finančnih instrumentov na blago na izvedeni finančni instrument na blago, ki je na novo uvrščen v trgovanje na istem mestu trgovanja, ali v drugih podobnih okoliščinah izračuna obseg odprtih pozicij v tem izvedenem finančnem instrumentu na blago z upoštevanjem obsega odprtih pozicij na prejšnjem mestu ali v prejšnjih izvedenih finančnih instrumentih na blago. Po šestmesečnem obdobju pristojni organ izračuna obseg odprtih pozicij v skladu z odstavkom 1.

Člen 15

Metodologija za določitev izhodiščne vrednosti v zvezi z nekaterimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago

1.   Z odstopanjem od člena 11 pristojni organi določijo izhodiščno vrednost za omejitve pozicij promptnega meseca za kritične ali pomembne izvedene finančne instrumente na blago promptnega meseca, poravnane v gotovini, ki so vključeni v oddelek C, točka 10, Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in ki nimajo merljive dobavljive količine osnovnega blaga, tako da izračunajo 25 % obsega odprtih pozicij v zadevnih izvedenih finančnih instrumentih na blago.

2.   Z odstopanjem od členov 11 in 13 se, če izvedeni finančni instrument na blago določa, da se osnovno blago v določenem obdobju dobavlja neprekinjeno, izhodiščne vrednosti, izračunane v skladu s členoma 11 in 13, uporabljajo za povezane izvedene finančne instrumente na blago za enako osnovno blago, kolikor se njihova obdobja dobave prekrivajo. Izhodiščna vrednost se navede v enotah osnovnega blaga.

ODDELEK 2

Dejavniki, ki so pomembni za izračun omejitev pozicij

Člen 16

Ocena dejavnikov

Pristojni organi določijo omejitve pozicij promptnega meseca in drugih mesecev za izvedeni finančni instrument na kmetijske proizvode ali za kritični ali pomembni izvedeni finančni instrument na blago z uporabo izhodiščne vrednosti, določene v skladu s členi 11, 13 in 15, ki jo prilagodijo glede na možni učinek dejavnikov iz členov 18 do 21 na celovitost trga za zadevni izvedeni finančni instrument in za njegovo osnovno blago, na eno od naslednjih omejitev:

(a)

med 5 % in 35 %;

(b)

med 2,5 % in 35 % za vsako pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu z osnovnim blagom, ki se šteje za hrano, namenjeno za prehrano ljudi, s skupnim združenim obsegom odprtih pozicij v pogodbah za promptni mesec in druge mesece, ki presega 50 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev.

Člen 17

Novi in manj likvidni izvedeni finančni instrumenti na kmetijske proizvode

1.   Z odstopanjem od člena 16 pristojni organi za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, s skupnim združenim obsegom odprtih pozicij v pogodbah za promptni mesec in druge mesece, ki ne presega 20 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev, določijo omejitev pozicij promptnega meseca in drugih mesecev v posesti v teh izvedenih finančnih instrumentih na blago na 10 000 lotov.

2.   Mesto trgovanja obvesti pristojni organ, ko skupni obseg odprtih pozicij katerega koli izvedenega finančnega instrumenta na blago iz odstavka 1 doseže 20 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev. Pristojni organi po prejemu takih obvestil pregledajo omejitev pozicij.

Člen 18

Dobavljiva količina osnovnega blaga

Če je mogoče dobavljivo količino osnovnega blaga omejiti ali nadzorovati ali če je raven dobavljive količine nizka v primerjavi s količino, potrebno za urejeno poravnavo, pristojni organi omejitev pozicij promptnega meseca prilagodijo navzdol. Pristojni organi ocenijo obseg, v katerem se ta dobavljiva količina uporablja tudi kot dobavljiva količina za druge izvedene finančne instrumente na blago.

Člen 19

Celotni obseg odprtih pozicij

1.   Če je celotni obseg odprtih pozicij velik, pristojni organi omejitev pozicij prilagodijo navzdol.

2.   Če je obseg odprtih pozicij znatno višji od dobavljive količine, pristojni organi omejitev pozicij drugih mesecev prilagodijo navzdol.

3.   Če je obseg odprtih pozicij znatno nižji od dobavljive količine, pristojni organi omejitev pozicij drugih mesecev prilagodijo navzgor in, razen če izhodiščna vrednost za omejitev promptnega meseca temelji na obsegu odprtih pozicij, omejitev pozicij promptnega meseca prilagodijo navzdol.

Člen 20

Število udeležencev na trgu

1.   Če je povprečno dnevno število udeležencev na trgu, ki imajo pozicijo v izvedenem finančnem instrumentu na blago, v enoletnem obdobju veliko, pristojni organ omejitev pozicij prilagodi navzdol.

2.   Z odstopanjem od člena 16 pristojni organi omejitev pozicij prilagodijo navzgor in določijo omejitev pozicij promptnega meseca in drugih mesecev med 5 % in 50 % referenčne količine, če:

(a)

je povprečno število udeležencev na trgu, ki imajo pozicijo v izvedenem finančnem instrumentu na blago v obdobju pred določitvijo omejitve pozicij, manjše od 10; ali

(b)

je izvedeni finančni instrument na blago izvedeni finančni instrument na kmetijske proizvode z neto obsegom odprtih pozicij pod 300 000 lotov, če je število investicijskih podjetij, ki delujejo kot vzdrževalci trga v skladu s členom 4(1), točka 7, Direktive 2014/65/EU v izvedenem finančnem instrumentu na blago, v času določitve ali pregleda omejitve pozicij manjše od tri.

Za namene prvega pododstavka lahko pristojni organi določijo različne omejitve pozicij za različne čase v obdobju promptnega meseca, obdobju drugih mesecev ali za obe obdobji.

Člen 21

Značilnosti trga osnovnega blaga

1.   Pristojni organi upoštevajo, kako značilnosti trga osnovnega blaga vplivajo na delovanje izvedenega finančnega instrumenta na blago in trgovanje z njim ter na velikost pozicij, ki jih imajo udeleženci na trgu, vključno z upoštevanjem enostavnosti in hitrosti dostopa udeležencev na trgu do osnovnega blaga.

2.   Pri ocenjevanju trga osnovnega blaga iz odstavka 1 se upoštevajo naslednja merila:

(a)

ali obstajajo omejitve glede dobave blaga, vključno s pokvarljivostjo dobavljivega blaga;

(b)

način prevoza in dobave fizičnega blaga, vključno z naslednjim:

(i)

ali se lahko blago dobavi samo na določene dobavne točke;

(ii)

omejitvami zmogljivosti določenih dobavnih točk;

(c)

struktura, organizacija in delovanje trga, vključno s sezonskostjo na trgih ekstraktivnih virov in kmetijskih proizvodov, kjer fizična dobava tekom koledarskega leta niha;

(d)

sestava in vloga udeležencev na trgu osnovnega blaga, vključno z upoštevanjem števila udeležencev na trgu, ki zagotavljajo posebne storitve, ki omogočajo delovanje trga osnovnega blaga, kot so storitve obvladovanja tveganj, dobave, skladiščenja ali poravnave;

(e)

makroekonomski ali drugi povezani dejavniki, ki vplivajo na delovanje trga osnovnega blaga, vključno z dobavo, skladiščenjem in poravnavo blaga;

(f)

značilnosti, fizične lastnosti in življenjski cikli osnovnega blaga.

Člen 22

Razveljavitev

Delegirana uredba (EU) 2017/591 se razveljavi.

Sklicevanje na Delegirano uredbo (EU) 2017/591 se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge k tej uredbi.

Člen 23

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. aprila 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)   UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Direktiva (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njune uporabe za investicijska podjetja, za podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 68, 26.2.2021, str. 14).

(3)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/591 z dne 1. decembra 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za uporabo omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago (UL L 87, 31.3.2017, str. 479).

(5)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(6)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(7)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(8)  Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(9)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(10)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(11)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(12)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

PRILOGA

Korelacijska tabela

Delegirana uredba (EU) 2017/591

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3(1)

Člen 3(1), točka (a)

–

Člen 3(1), točki (b) in (c)

–

Člen 3(2)

Člen 3(2)

Člen 3(3)

Člen 3(3)

Člen 3(4)

–

Člen 3(5) in (6)

Člen 3(4)

Člen 3(7)

Člen 4

Člen 4

Člen 5(1)

–

Člen 5(2)

Člen 5(1)

Člen 5(3)

Člen 5(2)

Člen 6

Člen 6

Člen 7(1)

Člen 7(1)

–

Člen 7(2)

Člen 7(2)

Člen 7(3)

–

Člen 7(4)

Člen 8(1) in (2)

Člen 8(1) in (2)

–

Člen 8(3) in (4)

Člen 8(3)

Člen 8(5)

Člen 8(4)

Člen 8(6)

–

Člen 8(7)

–

Člen 9

–

Člen 10

Člen 9(1)

Člen 11(1)

Člen 9(2)

Člen 11(2)

Člen 9(3)

Člen 11(3)

Člen 9(4)

Člen 11(4)

Člen 10(1)

Člen 12(1)

–

Člen 12(2)

Člen 10(2)

–

Člen 10(3)

Člen 12(3)

Člen 11(1)

Člen 13(1)

Člen 11(2)

Člen 13(2)

Člen 12

–

–

Člen 14

Člen 13(1)

Člen 15(1)

Člen 13(2)

–

Člen 13(3)

Člen 15(2)

Člen 14

Člen 16

–

Člen 17(1)

Člen 15(1)

–

Člen 15(2)

Člen 17(2)

Člen 16

–

Člen 17

Člen 18

Člen 18(1) in (2)

Člen 19(1) in (2)

–

Člen 19(3)

Člen 18(3)

–

Člen 19(1)

Člen 20(1)

Člen 19(2), prvi pododstavek, točka (a)

Člen 20(2), prvi pododstavek, točka (a)

–

Člen 20(2), prvi pododstavek, točka (b)

Člen 19(2), prvi pododstavek, točka (b)

–

Člen 19(2), drugi pododstavek

Člen 20(2), drugi pododstavek

Člen 20

Člen 21

Člen 21

–

–

Člen 22

Člen 22

Člen 23

26.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/71

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1303

z dne 25. aprila 2022

o spremembi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve etanola kmetijskega porekla in zahtev zanj

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (1) in zlasti člena 8(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 5 Uredbe (EU) 2019/787 določa opredelitev etanola kmetijskega porekla in zahteve zanj, ki ga industrija imenuje tudi kmetijski alkohol, nevtralni alkohol ali prečiščeni alkohol. Navedena tehnična opredelitev in navedene zahteve so bile prenesene brez bistvenih sprememb v primerjavi s tistimi iz Priloge I, točka 1, k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Vendar so opredelitev etanola kmetijskega porekla in zahteve zanj iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/787 s tehničnega in znanstvenega vidika delno zastarele. Zlasti je treba največje vrednosti nekaterih ostankov uskladiti s tehničnimi parametri, ki jih trenutno uporabljajo industrija in večina laboratorijev za analizo. Tehnološki napredek na tem področju tako upravičuje potrebo po spremembi navedene opredelitve in navedenih zahtev.

(3)

Navedbe „skupna kislost“, „hlapljive baze, ki vsebujejo dušik“ in „suhi ekstrakt“ iz člena 5, točka (d)(i), (vi) in (vii), Uredbe (EU) 2019/787 niso več relevantne, saj se običajno ne uporabljajo kot tehnični parametri procesa; prisotnost takih ostankov v alkoholu z volumenskim deležem 96 % je namreč zanemarljiva in ni verjetno, da bi jih našli v etanolu kmetijskega porekla.

(4)

V zvezi z „estri“, „aldehidi“ in „višjimi alkoholi“ največje vrednosti iz člena 5, točka (d)(ii), (iii) in (iv), Uredbe (EU) 2019/787 niso dovolj specifične; trenutno so zanje potrebne mokre kemijske metode, ki niso opredeljene v pravu Unije. Z natančnejšo opredelitvijo snovi, za katere se uporabljajo mejne vrednosti ostankov, bi se izboljšali rezultati analiz, ki jih je treba opraviti na etanolu kmetijskega porekla z metodami, kot je plinska kromatografija, koristila pa bi tudi analitikom, saj je pri številnih starejših analitskih tehnikah potrebna uporaba nevarnih kemikalij.

(5)

Zlasti je primerno, da se estri omejijo samo na „etilacetat“. V procesu fermentacije se sicer lahko tvorijo številni estri, vendar je v najvišji koncentraciji prisoten etilacetat; vseh drugih estrov, ki bi lahko bili prisotni v etanolu kmetijskega porekla, verjetno ne bo možno zaznati z uporabo standardnih analitskih tehnik, njihov delež v skupni količini estrov pa je zanemarljiv. Merjenje etilacetata mora temeljiti na referenčni metodi iz Uredbe Komisije (ES) št. 2870/2000 (3), saj je to uveljavljena metoda, ki se trenutno uporablja pri analizi številnih žganih pijač.

(6)

Podobno je „acetaldehid“ tisti aldehid, ki največ prispeva k skupni količini aldehidov. Zato je primerno, da se za to določanje kot parameter uporablja le acetaldehid. Ker je acetaldehid v ravnotežju z 1,1 dietoksietanom, tj. obe molekuli sta prisotni in se zaradi kemijskih in fizikalnih pogojev pretvarjata ena v drugo, je treba upoštevati tudi delež acetaldehida, ki ga vsebuje acetal. Merjenje acetaldehida bi moralo temeljiti na referenčni metodi iz Uredbe (ES) št. 2870/2000, saj je to uveljavljena metoda, ki se trenutno uporablja pri analizi številnih žganih pijač.

(7)

Po fermentaciji so v znatnih količinah prisotni višji alkoholi. Vendar je v etanolu kmetijskega porekla prisotna le majhna količina višjih alkoholov, saj se višji alkoholi zaradi višjih vrelišč zlahka destilirajo. Merjenje višjih alkoholov bi moralo temeljiti na referenčni metodi iz Uredbe (ES) št. 2870/2000, saj je to uveljavljena metoda, ki se trenutno uporablja pri analizi številnih žganih pijač.

(8)

Kar zadeva „furfural“, se sedanja zahteva, da mora biti pod mejo zaznavnosti, nanaša na mokro kemijsko metodo, ki se v večini držav članic ne uporablja več, zato preprečuje enotne in opredeljene analitske metode in rezultate. Ker trenutno ni opredeljene referenčne metode za analizo furfurala v etanolu kmetijskega porekla, je primerno določiti prag, ki ga je mogoče doseči z različnimi metodami, ki se trenutno uporabljajo v večini laboratorijev v državah članicah in so v času od prvotne vključitve navedene zahteve postale natančnejše. Merjenje furfurala mora temeljiti na metodi tekočinske kromatografije za spojine, vsebovane v lesu, določeni v Uredbi (ES) št. 2870/2000.

(9)

Poleg tega je zaradi celovitosti in v skladu z opredelitvijo destilata kmetijskega porekla iz člena 4, točka 7, Uredbe (EU) 2019/787 primerno določiti, da je etanol kmetijskega porekla rezultat destilacije po alkoholni fermentaciji kmetijskih proizvodov.

(10)

Uredbo (EU) 2019/787 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 5 Uredbe (EU) 2019/787 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Opredelitev etanola kmetijskega porekla in zahteve zanj

V tej uredbi etanol kmetijskega porekla pomeni tekočino, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(a)

pridobljena je bila z alkoholnim vrenjem, ki mu sledi destilacija izključno kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi;

(b)

nima drugega zaznavnega okusa, razen okusa surovin, uporabljenih pri njeni proizvodnji;

(c)

njen najmanjši volumenski delež alkohola je 96,0 %;

(d)

njene največje vrednosti ostanka ne presegajo naslednjega:

(i)

etilacetat: 1,3 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(ii)

acetaldehid (vsota etanala in 1,1-dietoksietana): 0,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iii)

višji alkoholi (vsota propan-1-ola, butan-1-ola, butan-2-ola, 2-metilpropan-1-ola, 2-metilbutan-1-ola in 3-metilbutan-1-ola): 0,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iv)

metanol: 30 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(v)

furfural: 0,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. aprila 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)   UL L 130, 17.5.2019, str. 1.

(2)  Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 2870/2000 z dne 19. decembra 2000 o določitvi referenčnih metod Skupnosti za analizo žganih pijač (UL L 333, 29.12.2000, str. 20).

26.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/74

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1304

z dne 20. julija 2022

o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Valašský frgál“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Komisija preučila zahtevek Češke za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Valašský frgál“, registrirano z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1263/2013 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba specifikacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Valašský frgál“ (ZGO), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. julija 2022

Za Komisijo

v imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

član Komisije

(1)   UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1263/2013 z dne 28. novembra 2013 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Valašský frgál (ZGO)) (UL L 326, 6.12.2013, str. 5).

(3)   UL C 134, 25.3.2022, str. 40.

26.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/75

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1305

z dne 25. julija 2022

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz žice iz molibdena s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Protidampinški ukrepi za uvoz žice iz molibdena iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država) so bili prvotno uvedeni leta 2010 z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 511/2010 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Preiskava, ki je privedla do prvotne uredbe, se v nadaljnjem besedilu imenuje „prvotna preiskava“. Prvotni ukrepi so bili v obliki stopnje dajatve ad valorem v višini 64,3 %.

(2)

V letih 2012 in 2013 so bili prvotni ukrepi po dveh preiskavah proti izogibanju najprej razširjeni na uvoz žice iz molibdena, dobavljene iz Malezije (3), in nato na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 97 mas. % molibdena, s prečnim prerezom več kot 1,35 mm, vendar največ 4,0 mm, s poreklom iz LRK (4). Po tretji preiskavi proti izogibanju so bili ukrepi 30. oktobra 2015 razširjeni na žico iz molibdena, ki vsebuje najmanj 97 mas. % molibdena, z največjo dimenzijo prečnega prereza med 4,0 mm in 11,0 mm (5).

(3)

Trenutno veljavni ukrepi so bili uvedeni 30. junija 2016 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1046 (6) po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(4)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku (7) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je 23. marca 2021 predložila družba Plansee SE (v nadaljnjem besedilu: vložnik), ki predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih žic iz molibdena v Uniji, v imenu industrije Unije žice iz molibdena v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 28. junija 2021 začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom žice iz molibdena s poreklom iz LRK v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (8) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.4   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5   Zainteresirane strani

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo stopijo v stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika in drugega znanega proizvajalca Unije, znane uporabnike in organe LRK ter jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.6   Vzorčenje

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(a)   Brez vzorčenja proizvajalcev Unije

(11)

Komisija v obvestilu o začetku ni uporabila vzorčenja, vendar je oba znana proizvajalca Unije, in sicer družbi Plansee SE in Osram GmbH, pozvala, naj v določenem obdobju predložita izpolnjene vprašalnike.

(b)   Vzorčenje uvoznikov

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(13)

Informacij, zahtevanih v obvestilu o začetku, ni predložil noben uvoznik.

(c)   Vzorčenje proizvajalcev v Kitajski

(14)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi. Prejela ni nobenega odgovora.

(15)

Zato je Komisija obvestila organe LRK, da namerava zaradi odsotnosti sodelovanja pri proučevanju nadaljevanja ali ponovitve dampinga uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Organi LRK se niso odzvali.

1.7   Izpolnjeni vprašalniki

(16)

Vprašalniki za proizvajalce Unije ter vprašalniki za uvoznike, uporabnike in proizvajalce v LRK so bili na voljo na spletu na dan začetka preiskave.

(17)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe.

(18)

Izpolnjen vprašalnik je poslal en proizvajalec Unije, tj. družba Plansee SE, ki je tudi vložnik in predstavlja [86–94 %] celotne prodaje industrije Unije na trgu Unije.

(19)

Edini drugi proizvajalec Unije je 24. junija 2021 izrazil željo, da ostane v preiskavi nevtralen, in ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(20)

Niti kitajska vlada niti kateri koli proizvajalec iz LRK nista predložila izpolnjenega vprašalnika.

(21)

Družbi Plansee SE je bil 15. novembra 2021 poslan tudi makroekonomski vprašalnik, odgovore nanj pa je Komisija prejela 29. novembra 2021.

(a)   Preverjanje

(22)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obisk na podlagi člena 16 osnovne uredbe je bil opravljen v prostorih proizvajalca Unije Plansee SE v Avstriji.

(b)   Nadaljnji postopek

(23)

Komisija je 9. junija 2022 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve.

(24)

Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z razkritjem. Prejeta ni bila nobena pripomba.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(25)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer žica iz molibdena, ki vsebuje najmanj 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 1,35 mm in 4,0 mm, ki se uvršča pod oznako KN ex 8102 96 00 (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(26)

Izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK, ki ni dobavljen iz Malezije, se trenutno uvršča pod oznako TARIC 8102960019. Izdelek, ki se pregleduje, dobavljen iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, ki se trenutno uvršča pod oznako TARIC 8102960011, ni bil preiskan, saj ni bil del opredelitve izdelka v prvotni preiskavi.

(27)

Žica iz molibdena se večinoma uporablja v avtomobilski industriji, na primer v sinhronskih obročih avtomobilov z ročnimi menjalniki.

2.2   Podobni izdelek

(28)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, sta izdelek, ki se pregleduje, in podobni izdelek enaka v smislu fizikalnih, kemijskih in tehničnih lastnosti. Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

—

izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske, ki ni dobavljen iz Malezije,

—

izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Kitajske, ter

—

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(29)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   DAMPING

3.1   Uvodne pripombe

(30)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz žice iz molibdena iz LRK nadaljeval, čeprav na nižji ravni kot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa.

(31)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik.

(32)

Zato je Komisija 16. julija 2021 organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija ni prejela nobenih pripomb v zvezi s svojo namero, da uporabi razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(33)

Posledično so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga v zvezi z LRK v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa v kombinaciji z drugimi viri informacij, kot so trgovinska statistika o uvozu in izvozu (Comext (Eurostat)), Dun & Bradstreet (9) in Global Trade Alert (GTA) (10).

3.2   Nadaljevanje dampinškega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

3.2.1   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe

(34)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(35)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(36)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato 16. julija 2021 kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(37)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla, da je glede na dokaze, razpoložljive v času začetka, Turčija možna reprezentativna država za določitev normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za LRK. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(38)

Komisija je 10. marca 2021 objavila prvo obvestilo k dokumentaciji in zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji žice iz molibdena. V zvezi z izbiro reprezentativne države je Komisija ugotovila, da se izdelek, ki se pregleduje, proizvaja le v peščici držav po vsem svetu (11) in da je bila le Tajska opredeljena kot država z enako stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK. Vendar v zvezi s Tajsko ni bilo na voljo dovolj informacij na ravni družbe, potrebnih za določitev prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (PSA-stroški) ter dobička.

(39)

Ker niti Komisija niti vložnik nista mogla opredeliti reprezentativne države z enako stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, v kateri je bil izdelek, ki se pregleduje, proizveden in za katero so bile vse potrebne informacije takoj na voljo, je Komisija poskušala najti primerno reprezentativno državo z enako stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, kjer se je proizvajal podoben izdelek iz iste splošne kategorije ali sektorja, vendar ni mogla opredeliti nobenega takega izdelka. Poleg tega nobena zainteresirana stran ni predlagala primerne reprezentativne države z enako stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, v kateri se je proizvajal izdelek, ki se pregleduje, ali podoben izdelek. Komisija je zato v prvem obvestilu kot možen vir za določitev neizkrivljenih cen in stroškov poleg Tajske izjemoma predlagala tudi Indijo ter pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Pripombe na to obvestilo je predložil le vložnik.

(40)

Komisija je 29. oktobra 2021 z drugim obvestilom zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot ustrezen vir navedla Indijo, ter pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Prejeta ni bila nobena pripomba.

3.2.2   Normalna vrednost

(41)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(42)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(43)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.2.3   Obstoj znatnega izkrivljanja

3.2.3.1   Normalna vrednost

(44)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede sektorja volframa v LRK (12) ugotovila, da je bilo prisotno znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Večina proizvajalcev izdelkov iz molibdena v svojih obratih predeluje tudi volfram. Poleg tega imata volfram in molibden podobne kemijske lastnosti in industrijsko uporabo. Kot je nadalje obravnavano v nadaljevanju, je preiskava poleg sistemskih znatnih izkrivljanj, ki vplivajo na vse proizvodne dejavnike v LRK, pokazala, da sta volfram in molibden v kitajskih dokumentih o načrtovanju in smernicah običajno navedena skupaj. Komisija je v tej preiskavi sklenila, da je na podlagi razpoložljivih dokazov primerna uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe.

(45)

Komisija je v navedenih nedavnih preiskavah glede volframa ugotovila znatno poseganje države v LRK, kar je povzročilo izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (13). Poleg sistemskih izkrivljanj je Komisija zlasti sklenila, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju volframa ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (14), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (15) omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (16). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (17). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v sektorju volframa v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (18) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (19).

(46)

Komisija je v tej preiskavi v zvezi z molibdenom, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s sektorjem volframa v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, saj obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v zahtevku in v poročilu Komisije o znatnih izkrivljanjih na Kitajskem (20) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(47)

Zahtevek v tej zadevi se je nanašal na poročilo, zlasti na vpliv kitajske države na industrijo neželeznih kovin, vključno z industrijo molibdena, prek 13. petletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj Ljudske republike Kitajske in 13. petletnega načrta za industrijo neželeznih kovin. Poleg tega je v zahtevku navedeno, da je v okviru pobude „Made in China 2025“ industrija molibdena upravičena do znatnih državnih sredstev. V zahtevku so navedeni posebni finančni skladi, ki jih je kitajska država ustanovila za podporo industriji molibdena (sklad Kitajske razvojne banke, nacionalni sklad za industrijo integriranih vezij (National Integrated Circuit Fund), sklad za napredno proizvodnjo (Advanced Manufacturing Fund), različni lokalni skladi, ki so jih ustanovile lokalne vlade, ter financiranje za podporo in prestrukturiranje proizvajalcev, ki ga zagotavlja družba China Reform Holdings). V zahtevku sta kot primer navedeni tudi dve družbi v industriji molibdena, ki sta prejeli državno financiranje, in sicer Jiduicheng Molybdenum in Xiamen Tungsten, ki je matična družba družbe Xiamen Honglu Tungsten.

(48)

Kitajska vlada v sektorju molibdena ohranja znatno stopnjo lastništva in nadzora v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe. Večina največjih proizvajalcev je v državni lasti. Ker kitajski izvozniki izdelka, ki se pregleduje, niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci. Vendar je preiskava pokazala, da so številni veliki proizvajalci v sektorju žice iz molibdena družbe v državni lasti. Med njimi so družbe Jinduicheng Molybdenum, Xiamen Honglu Tungsten, Chengdu Hongbo Industrial in Luoyang Hi-tech Molybdenum & Tungsten Material.

(49)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, je Komisija v preiskavi ugotovila obstoj osebnih povezav med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in KKP, kot so člani KKP med višjimi vodstvenimi delavci ali člani odbora direktorjev v številnih družbah proizvajalkah izdelka, ki se pregleduje. V družbi Jinduicheng Molybdenum je na primer predsednik upravnega odbora hkrati sekretar partijskega odbora, generalni direktor je hkrati namestnik sekretarja partijskega odbora, sekretar komisije za disciplino pa je prav tako hkrati namestnik sekretarja partijskega odbora (21). V družbi Xiamen Honglu Tungsten je predsednik odbora holdinga SOE Xiamen Tungstene hkrati član KKP (22). Javna in zasebna podjetja v sektorju žice iz molibdena so podvržena političnemu nadzoru in navodilom.

(50)

Naslednji primeri ponazarjajo zgoraj opisano gibanje krepitve poseganja kitajske vlade v sektor žice iz molibdena. Veliko proizvajalcev izdelka v preiskavi na svojih spletnih mestih izrecno poudarja dejavnosti za krepitev partije, ima člane partije v svojih upravah in poudarja svojo pripadnost KKP. Preiskava je razkrila dejavnosti krepitve partije pri številnih proizvajalcih žice iz molibdena, vključno z družbo Chengdu Hongbo Industrial. Drug proizvajalec, družba Jinduicheng Molybdenum, na svojem spletnem mestu o krepitvi partije navaja (23): „Na srečanju je bilo poudarjeno, da je partijski odbor družbe leta 2019 vestno izvajal različne zahteve partijskega odbora Shaanxi Non Ferrous Metals Group. […] [partijski odbor družbe] se je osredotočil na osrednje delo, politično vodstvo pa je spodbujalo visokokakovostni razvoj; [in] še naprej strogo nadzorovalo upravljanje.“

(51)

Družba Xiamen Honglu Tungsten je še en proizvajalec žice iz molibdena s partijskim odborom. V členu 96 statuta holdinga SOE Xiamen Tungsten je navedeno: „[d]ružba ustanovi odbor Komunistične partije Kitajske družbe Xiamen Tungsten Industry Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: partijski odbor družbe) in disciplinski inšpekcijski odbor Komunistične partije Kitajske družbe Xiamen Tungsten Industry Co., Ltd. (v nadaljevanju disciplinska komisija družbe).“ V skladu s členom 98 statuta „[p]artijski odbor družbe opravlja svoje naloge v skladu z ‚ustavo partije‘ in drugimi znotrajpartijskimi predpisi: (1) zagotavlja nadzor nad načeli in politikami partije in države ter izvaja sklepe in dogovore centralnega komiteja partije, državnega sveta, pokrajinskega odbora partije in pokrajinske vlade v družbi; (2) nadalje združuje načela partijskega upravljanja kadrov s skladnostjo z zakonodajo pri izbiri vodij podjetij s strani upravnega odbora […]; (3) proučuje in razpravlja o reformi, razvoju in stabilnosti družbe, pomembnih zadevah v zvezi s poslovanjem in pomembnih vprašanjih v zvezi z osebnimi interesi zaposlenih ter pripravlja mnenja in predloge; […] (5) krepi oblikovanje lokalnih organizacij partije in skupin članov partije v družbi;“ (24).

(52)

Poleg tega so v sektorju molibdena uvedene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Industrija molibdena je omenjena v številnih usmerjevalnih dokumentih, kar dokazuje, da so družbe, ki proizvajajo žice iz molibdena, deležne podpore kitajske vlade (25). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, osredotočenih na molibden, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Molibden je naveden na primer v naslednjih dokumentih:

—

13. petletnem načrtu za mineralne vire,

—

13. petletnem načrtu za industrijo neželeznih kovin,

—

nacionalnem načrtu za mineralne vire za obdobje 2016–2020;

—

katalogu ključnih visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, za leto 2016 (26), v katerem je molibden omenjen v oddelku IV.1.3 Novi materiali – redke zemlje;

—

katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije iz leta 2019, v katerem je molibden omenjen v delu II: Omejene industrije, oddelek 7.1 – Neželezne kovine, stran 87;

usmerjevalnih mnenjih o širitvi naložb v strateške nastajajoče industrije ter vzpostavljanju in krepitvi novih točk rasti in centrov rasti št. 1409 [2020] nacionalne komisije za razvoj in reforme (27), ki določajo: „Izvedba akcijskega načrta za inovacije in razvoj novih materialov ter izboljšanje tehnološke ravni rudarjenja, taljenja in globoke predelave redkih zemelj, vanadija-titana, volframa-molibdena, litija, rubidija-cezija, grafita in drugih posebnih virov.“

Molibden je poleg tega predmet lokalnih predpisov na ravni provinc ali občin. Na primer:

—

v izvedbenem mnenju province Heilongjiang iz leta 2017 o strukturnih prilagoditvah in povečanju učinkovitosti v industriji neželeznih kovin (28) je navedeno: „Veriga industrije molibdena: Osredotočanje na veliko in malo gorovje Xingan, povečanje stopnje razvoja in uporabe rudnika molibdena Luming ter čimprejšnji razvoj taljenja nižje v proizvodni verigi in rafiniranih izdelkov ter izdelkov globoke obdelave. Spodbujanje pripravljalnega dela rudnika molibdena v Chalukouju v gorovju Daxingan ter zgodnjega razvoja in uporabe virov. Krepitev organizacije in usklajevanja, osredotočanje na gradnjo projektov taljenja molibdena v industrijskem parku za intenzivno predelavo mineralnih virov Tieli in industrijskem parku Jiagedaqi Mining Economy ter razvoj ključnih tehnologij, kot so pripravki molibdena v prahu, pripravki nanomolibdenovega trioksida, metalurgija molibdenovih zlitin, varjenje ter predelava in uporaba industrijskih katalizatorjev; razvoj izdelkov globoke obdelave, kot so molibdenovo železo, molibdenov oksid, molibdenska galvanizacija, molibdenove palice, žice iz molibdena, izdelki za lakiranje iz ultrafinega molibdenovega prahu, amonijev molibdat; vzpostavitev industrijske verige za pridobivanje in obdelavo, taljenje ter predelavo molibdena. Občinska uprava Yichuna in regionalna uprava Daxingana prevzameta ustrezno vodilno vlogo.“

—

V 13. petletnem načrtu za gospodarski in družbeni razvoj (29) province Shaanxi je na straneh 31 do 32 navedeno: „Reformirati in nadgraditi tradicionalne industrije: spodbujati globoko obdelavo plemenitih kovin, kot so titan, molibden, aluminij,“ ter „spremeniti mesto Weinan (v provinci Shaanxi) v prestolnico molibdena“.

—

V katalogu nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) za leto 2020 o spodbujanih industrijah v zahodnih provincah (30) so navedene naslednje spodbujane industrije v provinci Sečuan: „izdelki iz volframa in molibdena ter žični materiali iz volframa in molibdena“.

(53)

Kot kažejo zgornji primeri, kitajska vlada vodi razvoj sektorja molibdena v skladu z raznovrstnimi orodji in direktivami politike ter nadzira praktično vsak vidik razvoja in delovanja sektorja. Tako ima industrija žice iz molibdena koristi od vladnih smernic in posredovanja v zvezi z glavno surovino, in sicer molibdenovim oksidom.

(54)

Poleg naštetega so proizvajalci žice iz molibdena tudi prejemniki državnih subvencij, kar jasno nakazuje na interes države v tem sektorju. Komisija je med preiskavo ugotovila, da je koristi od neposrednih državnih subvencij imelo več proizvajalcev žice iz molibdena. Med njimi sta družbi Xiamen Honglu Tungsten (31) in Luoyang Hi-tech Molybdenum & Tungsten Material (32).

(55)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo molibdena kot glavne surovine za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(56)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da pristranska uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju, ki je naveden v uvodni izjavi 45, ne bi vplivala na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje.

(57)

Na sektor molibdena vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno v uvodni izjavi 45. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(58)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor molibdena, kot je prav tako navedeno v uvodni izjavi 45. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(59)

Komisija tudi opozarja, da so za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, kupijo ali naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem, lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala, poleg tega pa zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(60)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka, ki se pregleduje, niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(61)

Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali argumentov, ki bi nasprotovali navedenim ugotovitvam.

(62)

Razpoložljivi dokazi so skratka pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

3.2.4   Reprezentativna država

3.2.4.1   Splošne opombe

(63)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

—

stopnji gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji na Kitajskem. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo glede na podatkovno zbirko Svetovne banke (33) podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot Kitajska,

—

proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi (34) ter

—

razpoložljivosti ustreznih takoj dostopnih podatkov v reprezentativni državi.

—

Če je več možnih reprezentativnih držav, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to primerno.

(64)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 38 do 40, je Komisija izdala dve obvestili za spis o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe, prejete od strani o teh elementih in ustreznih virih. V drugem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava razmisliti o uporabi Indije kot primerne reprezentativne države v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

3.2.4.2   Stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji v LRK

(65)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Indijo in Tajsko. Tajska se po podatkih Svetovne banke uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, njena stopnja gospodarskega razvoja pa je enaka stopnji v LRK. Vendar je Komisija lahko opredelila samo enega proizvajalca žice iz molibdena na Tajskem, potrebne informacije na ravni družbe pa niso bile takoj na voljo. Svetovna banka Indijo uvršča med države z nižjim srednjim dohodkom. Komisija je odkrila vsaj 18 indijskih družb z delno proizvodnjo žice iz molibdena in se zato odločila, da bo dodatno ocenila, ali bi se lahko Indija izjemoma uporabila kot vir za določitev neizkrivljenih stroškov in cen.

(66)

Na navedeno obvestilo je podal pripombe le vložnik, ki sicer ni nasprotoval uporabi Indije za določitev neizkrivljenih stroškov in cen, trdil pa je, da bi bile lahko ustrezne države tudi Avstrija, Nemčija in ZDA. Vendar je Komisija ugotovila, da Svetovna banka te države opredeljuje kot države z visokim dohodkom. Po drugi strani je Indija opredeljena kot država z nižjim srednjim dohodkom in ima zato nižjo stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK. Proizvodni dejavniki so verjetno cenejši v državah z nižjim srednjim dohodkom, kot je Indija, kot v državah z višjo stopnjo gospodarskega razvoja, kot je LRK. To bo verjetno privedlo do prenizke normalne vrednosti in posledično stopnje dampinga. Ker pa je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, pri katerem se postavlja vprašanje, ali je verjetno, da se bo damping nadaljeval ali ponovil ne glede na dejansko stopnjo, je Komisija menila, da bi se Indija izjemoma lahko štela za ustrezen vir za neizkrivljene stroške in cene, čeprav bi bil izračun normalne vrednosti, ki iz tega sledi, verjetno podcenjen. Glede na to je Komisija ugotovila, da je normalna vrednost, določena na podlagi tega zelo konservativnega pristopa, že pokazala znaten damping, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 87. Komisija je ugotovila, da zato ni bilo treba proučiti drugih možnosti.

3.2.4.3   Razpoložljivost ustreznih podatkov v Indiji

(67)

Komisija je skrbno proučila vse ustrezne razpoložljive podatke v spisu, da bi določila proizvodne dejavnike v Indiji, pri čemer je ugotovila naslednje:

—

prišlo je do uvoza vložkov, ki so, kot je ugotovljeno v prvem in drugem obvestilu, potrebni za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje,

—

tarifa električne energije za industrijo za obdobje preiskave v zvezi s pregledom je bila na voljo v obliki podatkov, ki jih je predložila regulativna komisija za električno energijo indijske države Maharaštra (35),

—

podatke o delu v Indiji, ki jih je objavil indijski urad za delo (tj. poročilo Indian Labour Statistics 2017) (36), v Maharaštri, ki je reprezentativna država v Indiji,

—

indijska družba WebFill Ltd, ki proizvaja izdelek, ki se pregleduje, že ima razpoložljive računovodske izkaze, ki bi se lahko uporabili kot približek za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSA-stroške ter za dobiček.

3.2.4.4   Sklep o Indiji kot primernem viru

(68)

Glede na zgornjo analizo se je Indija izjemoma štela za ustrezen vir v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za neizkrivljene stroške in cene. Družba WebFill Ltd je bila izbrana kot ustrezen vir potrebnih finančnih podatkov. Poleg tega se je Komisija odločila, da bo za računsko določitev normalne vrednosti uporabila GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške molibdenovega oksida, ki je surovina, potrebna za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela (37) in energije (38) uporabila uradne informacije Indije.

3.2.5   Proizvodni dejavniki

(69)

Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka in naknadnih informacij, ki so jih predložili vložnik in zainteresirane strani, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki žice iz molibdena

Proizvodni dejavnik

Oznaka blaga

Vir podatkov

EUR/kg proizvedene žice iz molibdena

Surovine

Molibdenov oksid

28 25 70 10

Global Trade Alert (GTA) (39)

32,44

Potrošni material

Orodja, rezervni deli, zaloge, vzdrževanje, stroški zakupa, infrastruktura in amortizacija

[ni relevantno]

Finančni računi

Delež stroška proizvodnje

Delo

Delo

[ni relevantno]

Nacionalni statistični podatki (podatki indijskega urada za delo o Maharaštri), navzkrižno preverjeni s podatki Svetovne banke

0,06

Energija

Električna energija

[ni relevantno]

Nacionalni/državni statistični podatki (regulativna komisija za električno energijo indijske države Maharaštre)

2,71

3.2.5.1   Surovine

(70)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat indijskega proizvajalca, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za Indijo, kot je navedena v GTA. Uvozna cena v Indiji je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, navedenih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (40). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v ustrezno državo, saj je ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene.

(71)

Podobno se niso upoštevali niti podatki o uvozu v Indijo iz držav, ki niso članice STO in so navedene v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755. Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti in da so taki podatki o uvozu v vsakem primeru zanemarljivi. Po izključitvi LRK je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(72)

Da bi se določila normalna vrednost, bi bilo treba v skladu z metodologijo Komisije tem uvoznim cenam običajno prišteti uvozne dajatve za proizvodne dejavnike in drug material, uvožen v Indijo, ter stroške notranjega prevoza. Komisija se je glede na naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, odločila, da prilagoditve za uvozne dajatve in notranji prevoz niso potrebne, saj bi se zaradi njih zgolj povečali normalna vrednost in posledično že tako znatna stopnja dampinga.

3.2.5.2   Delo

(73)

Indijski urad za delo (41) objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Indiji. Komisija je uporabila razpoložljive statistične podatke in v skladu z najnovejšo objavljeno analizo podatkov o delu v Indiji (iz leta 2017) je bila letna minimalna povprečna plača v industrijskem sektorju s kodo NIC 25 „Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav“ v skladu s Prilogo A k poročilu 118 191 INR/leto. Redne ankete o delovni sili indijskega ministrstva za statistiko kažejo, da je povprečna letna plača v Indiji v najbližjem obdobju pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znašala 207 780 INR/leto (glej redne podatke o plačah zaposlenih na straneh A-265 in A-266 (str. 372 in 373) letnega poročila v okviru rednih anket o delovni sili za obdobje 2018–2019 (42). Glede na navedeno je Komisija upoštevala stroške dela v višini 207 780 INR/leto, kot so bili ugotovljeni zgoraj. Ta znesek ustreza 2 800 USD/leto in je višji od povprečne plače v Indiji, ki je po podatkih Svetovne banke (43) leta 2019 znašala 2 130 USD/leto, kar vključuje kmetijski sektor (44), ki predstavlja približno polovico vseh zaposlenih.

3.2.5.3   Električna energija

(74)

Indija je sestavljena iz 28 držav in osmih zveznih ozemelj (45), pri čemer se v sedmih državah nahaja več kot 70 % indijskih tovarn in industrijske predelovalne industrije. Med sedmimi državami z več industrijami je Maharaštra reprezentativna država za namene te preiskave, saj je ena od držav, v kateri je na splošno večji delež tovarn. Na podlagi tega je Komisija uporabila statistične podatke o cenah električne energije, ki jih je objavila regulativna komisija za električno energijo indijske države Maharaštra (46). V obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Maharaštri je cena za industrijsko električno energijo znašala 8,50 INR/kWh, tj. 0,10 EUR/kWh, kot je navedeno v publikaciji regulativne komisije za električno energijo indijske države Maharaštra (47).

3.2.5.4   Režijski stroški proizvodnje, PSA-stroški, dobiček in amortizacija

(75)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), drugi pododstavek, osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(76)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je na podlagi podatkov zahtevka določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje glede na proizvodni model.

(77)

Za določitev neizkrivljene in razumne vrednosti režijskih stroškov proizvodnje, PSA-stroškov, dobička in amortizacije se je Komisija oprla na finančne podatke za obdobje 2020–2021 za družbo WebFill Ltd, kot jih je objavila družba Dun & Bradstreet, in podrobnosti o računovodskih izkazih, ki so na voljo na spletnem mestu družbe WebFill Ltd (48). V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

3.2.6   Izračun normalne vrednosti

(78)

Komisija je na podlagi navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost izdelka, ki se pregleduje, na podlagi franko tovarna.

(79)

Komisija je najprej določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled vložnik predložil o uporabi posameznih dejavnikov (material in delo) za proizvodnjo žice iz molibdena. Te stopnje porabe, ki jih je predložil vložnik, so bile vključene v preverjanje. Komisija je nato dejavnike uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v Indiji kot viru za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6), točka (a), osnovne uredbe.

(80)

Ko so bili ugotovljeni neizkrivljeni proizvodni stroški, je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške, dobiček in amortizacijo. Določeni so bili na podlagi računovodskih izkazov družbe WebFill Ltd (glej oddelek 3.2.3.1). Komisija je neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala naslednje elemente:

—

režijske stroške proizvodnje in amortizacijo (glej uvodni izjavi 75 in 76), ki so skupaj predstavljali 17 % stroškov materiala na podlagi podatkov iz zahtevka,

—

PSA-stroške in druge stroške, ki so predstavljali 16,3 % stroškov materiala za družbo WebFill Ltd, ter

—

dobiček, ki je predstavljal 4,8 % skupnih stroškov proizvodnje glede na dobiček, ki ga je imela družba WebFill Ltd.

3.2.7   Izvozna cena

(81)

Zaradi nesodelovanja so bile izvozne cene določene na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je pri določitvi izvoznih cen uporabila podatke o uvozu Kitajske iz podatkovne zbirke iz člena 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka iz člena 14(6)).

(82)

Glede na razmeroma majhen obseg kitajskega uvoza (manj kot 1 % potrošnje Unije) je Komisija analizirala, ali bi se te cene lahko štele za zanesljive in reprezentativne. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je bila kitajska povprečna izvozna cena v Unijo znotraj istega cenovnega razpona kot kitajski izvoz v druge glavne namembne tretje države (glej uvodno izjavo 92). Čeprav so bile cene za Unijo v spodnjem delu cenovnega razpona, je Komisija menila, da so bile te cene, čeprav so temeljile na majhnem obsegu, dovolj zanesljive in reprezentativne, da so bile podlaga za določitev izvozne cene za izračun dampinga.

(83)

Te cene se navajajo na podlagi stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF), zato so bile prilagojene na raven franko tovarna, pri čemer se je odštel ustrezen znesek za stroške prevoza in zavarovanja med LRK in mejo Unije. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija za prilagoditev uporabila enak odstotni delež kot pri prvotni protidampinški preiskavi (49) (1,84 %).

3.2.8   Primerjava

(84)

Komisija je računsko določeno normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, primerjala z izvozno ceno na podlagi franko tovarna, kot je določena zgoraj.

(85)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti vrst izdelka, izvoženih iz LRK. Zato primerjava po vrsti izdelka ni bila mogoča.

3.2.9   Stopnja dampinga

(86)

Komisija je opozorila, da je bila stopnja dampinga določena s primerjavo računsko določene normalne vrednosti na podlagi podatkov iz Indije kot ustreznega vira v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe s povprečnimi statističnimi cenami kitajskega izvoza v Unijo, prilagojenimi nazaj na raven franko tovarna.

(87)

Komisija je na podlagi razpoložljivih podatkov izračunala stopnjo dampinga v višini 44,98 %.

(88)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

4.   VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA

(89)

Po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi:

(1)

proizvodna in neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem;

(2)

privlačnosti trga Unije;

(3)

razmerje med izvoznimi cenami v tretje države in ravnjo cen v Uniji ter

(4)

prakse izogibanja.

4.1   Proizvodna in neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem

(90)

Po podatkih iz zahtevka je proizvodna zmogljivost kitajskih proizvajalcev približno 3 500 ton na leto, tj. več kot 19-krat več od celotne potrošnje Unije.

(91)

Zaradi nesodelovanja LRK je Komisija neizkoriščeno proizvodno zmogljivost na Kitajskem ocenila na podlagi svoje ugotovitve v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. V navedeni preiskavi je Komisija ugotovila, da je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti približno 20–25 %. Ker ni bilo nobenih nasprotnih navedb, je domnevala, da je izkoriščenost zmogljivosti za to obdobje preiskave v zvezi s pregledom še vedno podobna. Glede na to, da je ocenjena proizvodna zmogljivost žice iz molibdena v LRK približno 3 500 ton, je Komisija ocenila, da neizkoriščena zmogljivost znaša vsaj 2 500 ton, kar je več kot 15-krat več od potrošnje v Uniji.

4.2   Razmerje med izvoznimi cenami v tretje države in ravnjo cen v Uniji

(92)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je Komisija analizirala kitajsko politiko oblikovanja cen na podlagi trgovinske statistike. Kitajske cene za glavne izvozne namembne države razen Unije, tj. Indijo, Korejo in Vietnam, so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom gibale med 28 in 41 EUR/kg, medtem ko so kitajske izvozne cene za EU znašale 33,80 EUR/kg (glej uvodno izjavo 107). Te cene so znatno nižje od cen na trgu Unije, ki jih je zaračunavala industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Povprečna prodajna cena kitajskih proizvajalcev izvoznikov za vse države razen Unije je bila 40 EUR/kg, kar je približno [25–35] % nižje od povprečne cene na trgu Unije.

4.3   Privlačnost trga Unije

(93)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 150 do 152, je trg Unije privlačen v smislu velikosti in cen.

4.4   Prakse izogibanja

(94)

V letih 2012 in 2013 je bilo v dveh preiskavah proti izogibanju ugotovljeno, da se izogibanje izvaja s pretovarjanjem ali z manjšo spremembo izdelka. V prvem primeru se je uvažala žica iz molibdena, dobavljena iz Malezije (50), v drugem pa žica iz molibdena iz LRK, ki vsebuje najmanj 97 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 1,35 mm in 4,0 mm (51). Po tretji preiskavi proti izogibanju so bili ukrepi 30. oktobra 2015 razširjeni na žico iz molibdena, ki vsebuje najmanj 97 mas. % molibdena, z največjo dimenzijo prečnega prereza med 4,0 mm in 11,0 mm (52). Ta prizadevanja za izogibanje veljavnim ukrepom kažejo, kako privlačen je trg Unije za kitajske proizvajalce izdelka, ki se pregleduje.

4.5   Zaključek

(95)

Preiskava je pokazala, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom obstajal damping in da se bo ta damping v primeru izteka ukrepov verjetno nadaljeval. Glede na razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem in morebitno preusmeritev prodaje iz drugih tretjih držav v Unijo zaradi višjih cen na trgu Unije bi dampinški uvoz v primeru izteka ukrepov verjetno vstopil na trg Unije v znatnih količinah.

5.   ŠKODA

5.1   Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(96)

Industrija Unije od prvotne preiskave in zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa ni doživela večjih strukturnih sprememb. Podobni izdelek sta v obravnavanem obdobju proizvajala dva proizvajalca v Uniji. Ta predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(97)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določena na [198 000–232 000] kg. Komisija je znesek določila na podlagi makroekonomskega vprašalnika, ki ga je izpolnil vložnik.

(98)

Ker so bili podatki v zvezi z oceno škode pridobljeni predvsem od edinega sodelujočega proizvajalca Unije ali pa jih je ta po potrebi ocenil za nesodelujočega drugega proizvajalca Unije, so nekateri podatki, ki so zaupne narave, navedeni v indeksirani obliki ali v razponih.

5.2   Potrošnja Unije

(99)

Celotna potrošnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določena na [148 000–174 000] kg. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, pri čemer je: (i) upoštevala celotno prodajo industrije Unije v EU, kot jo je navedel vložnik v svojem odgovoru na makroekonomski vprašalnik, in (ii) dodala obseg uvoza v EU, kot je prikazano v podatkovni zbirki iz člena 14(6).

(100)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v kg)

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Celotna potrošnja Unije

[208 000 –243 000 ]

[207 000 –242 000 ]

[157 000 –184 000 ]

[148 000 –174 000 ]

Indeks

100

99

76

72

Vir: preverjeni izpolnjeni makro- in mikroekonomski vprašalniki ter podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(101)

Potrošnja Unije se je v celotnem obravnavanem obdobju v primerjavi z letom 2017 izrazito zmanjšala, in sicer za 28 %. Natančneje, leta 2018 se je zmanjšala za eno odstotno točko in nato leta 2019 za 23 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa še za 4 odstotne točke.

(102)

Zmanjšanje potrošnje žice iz molibdena v Uniji, zabeleženo od prvotne preiskave in v obravnavanem obdobju, je mogoče pojasniti predvsem s tehnološkim razvojem v avtomobilski industriji in postopno prevlado avtomatskih menjalnikov nad ročnimi, kar je glavna uporaba žice iz molibdena.

5.3   Uvoz iz zadevne države

5.3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(103)

Komisija je obseg uvoza iz LRK v Unijo določila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke iz člena 14(6). Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi deleža, ki ga je ta uvoz predstavljal v celotni potrošnji Unije.

(104)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v kg) in tržni delež

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza iz zadevne države (v kg)

[190 –220 ]

[160 –190 ]

[250 –290 ]

[520 –610 ]

Indeks

100

84

130

271

Tržni delež

0,1  %

0,1  %

0,2  %

0,4  %

Indeks

100

84

172

380

Vir: podatkovna zbirka iz člena 14(6) in preverjeni izpolnjeni makroekonomski vprašalniki.

(105)

Čeprav se je obseg uvoza iz LRK v EU v obravnavanem obdobju povečal za 171 %, je obseg izdelka, ki se pregleduje, majhen, tržni delež kitajskega uvoza pa je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostal pod 1 %.

5.3.2.   Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen

(106)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija cene uvoza določila na podlagi obsega in vrednosti izdelka, ki se pregleduje, v zvezi z LRK, kot je navedeno v podatkovni zbirki iz člena 14(6).

(107)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/kg)

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

LRK

79,05

60,40

33,65

33,80

Indeks

100

76

43

43

Vir: podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(108)

Med letoma 2017 in 2019 se je povprečna uvozna cena izdelka, ki se pregleduje, iz LRK v Unijo stalno in močno zniževala, in sicer za 57 %, nato pa je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostala na isti ravni. Čeprav je obseg majhen, je trend skladen skozi več let in je tudi v nasprotju z gibanjem cen surovine, tj. naraščajočimi cenami molibdenovega oksida, zlasti med leti 2017 in 2018–2019 (53).

(109)

Povprečna uvozna cena je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižala povprečno ceno industrije Unije za [52–67 %].

(110)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov pa vrst izdelka, izvoženih iz LRK v Unijo, ni bilo mogoče določiti, zato primerjava glede na vrsto izdelka ni bila mogoča.

5.4   Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(111)

(Skupni) obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cene za uvoz žice iz molibdena iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Vse tretje države skupaj, razen LRK

Obseg (v kg)

[340 –400 ]

[240 –280 ]

[90 –110 ]

[380 –450 ]

 

Indeks

100

69

27

112

 

Tržni delež

0,2  %

0,1  %

0,1  %

0,3  %

 

Indeks

100

70

36

157

 

Povprečna cena (v EUR/kg)

134,40

96,23

96,14

147,59

 

Indeks

100

72

72

110

Vir: podatkovna zbirka iz člena 14(6) in preverjeni izpolnjeni makroekonomski vprašalniki.

(112)

V celotnem obravnavanem obdobju je bil skupen obseg uvoza žice iz molibdena iz tretjih držav razen LRK manjši od obsega uvoza žice iz molibdena iz LRK v istem obdobju in je ostal precej pod enoodstotnim tržnim deležem. Zelo majhne količine so prišle iz Indije, Hongkonga, Ukrajine in ZDA. Uvozne cene iz vseh tretjih držav so bile veliko višje od cen, ki so jih zaračunavali proizvajalci izvozniki v LRK in industrija Unije. To je verjetno zato, ker gre za specializirane nišne izdelke, ki se prodajajo v majhnih količinah.

5.5   Gospodarski položaj industrije Unije

5.5.1   Splošne opombe

(113)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(114)

Sklopi podatkov za makro- in mikroekonomske kazalnike škode, ki jih je imela Komisija na voljo za določitev škode, so se razlikovali. Kar zadeva makroekonomske kazalnike, se je Komisija oprla na podatke iz izpolnjenega vprašalnika družbe Plansee SE, ki jih je ta ocenila za drugega proizvajalca Unije. Pri mikroekonomskih kazalnikih se je Komisija oprla na podatke iz izpolnjenega vprašalnika družbe Plansee SE. Glede na to, da je družba Plansee SE v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala približno [86–94] % celotne prodaje Unije, je Komisija menila, da sta oba sklopa podatkov reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(115)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(116)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

5.5.2   Makroekonomski kazalniki

5.5.2.1.   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(117)

Skupna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v kg)

(indeks)

100

111

75

70

Proizvodna zmogljivost (v kg) (indeks)

100

100

85

80

Izkoriščenost zmogljivosti (indeks)

100

111

88

87

Vir: preverjeni izpolnjeni makro- in mikroekonomski vprašalniki.

(118)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 30 %. Natančneje, leta 2018 se je povečal za 11 odstotnih točk in nato leta 2019 zmanjšal za 36 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je zmanjšal še za 5 odstotnih točk. To zmanjšanje je bilo posledica zmanjšanja potrošnje Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 102.

(119)

Tudi proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 20 %, predvsem zaradi zmanjšanja povpraševanja na trgu in poznejšega prehoda proizvodnih linij na druge izdelke, saj se ista proizvodna linija uporablja za različne vrste izdelka, vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(120)

Vzporedno zmanjšanje obsega proizvodnje in proizvodne zmogljivosti v obravnavanem obdobju je povzročilo zmerno zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti, tj. za 13 % v obravnavanem obdobju.

5.5.2.2.   Obseg prodaje in tržni delež

(121)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Prodaja (indeks)

100

99

76

71

Tržni delež

99,7  %

99,8  %

99,8  %

99,4  %

Indeks

100

100

100

100

Prodaja na zaprtem trgu

0

0

0

0

Vir: preverjeni izpolnjeni makro- in mikroekonomski vprašalniki.

(122)

Skupna prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na trgu Unije zmanjšala za 29 %. Prodaja je med letoma 2017 in 2018 ostala razmeroma stabilna, nato pa se je leta 2019 zmanjšala za 23 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa za dodatnih 5 odstotnih točk. Razlog za to zmanjšanje je bilo zmanjšanje tržnega povpraševanja v Uniji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 102.

(123)

Zaradi učinkov veljavnih protidampinških ukrepov proti uvozu izdelka, ki se pregleduje, iz LRK in dejstva, da nobena druga država razen EU in LRK nima znatne proizvodnje izdelka, ki se pregleduje, je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju ostal prevladujoč in je znašal 99,4 %.

5.5.2.3   Rast

(124)

Ker sta se tako potrošnja Unije kot obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 29 %, je tržni delež ostal nespremenjen.

5.5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(125)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih (indeks)

100

133

125

125

Produktivnost (indeks)

100

94

67

64

Vir: preverjeni izpolnjeni makro- in mikroekonomski vprašalniki.

(126)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 25 %. Vendar se je produktivnost v istem obdobju zaradi upada povpraševanja na trgu in posledičnega upada proizvodnje zmanjšala za 36 %.

5.5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(127)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 86 do 88, je bila ugotovljena stopnja dampinga tik pod 45 %. Zato je Komisija ugotovila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bilo ugotovljeno, da industrija Unije kaže znake okrevanja od učinkov preteklega dampinga. V obravnavanem obdobju sedanje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa se je postopek izterjave nadaljeval, kot je razvidno zlasti iz dejstva, da so bili dobički v celotnem obdobju na zdravi ravni, kot je navedeno v nadaljevanju, čeprav se je trg krčil.

5.5.3   Mikroekonomski kazalniki

5.5.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(128)

Povprečne prodajne cene na enoto družbe Plansee SE nepovezanim strankam v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji (v EUR/kg)

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji na celotnem trgu (indeks)

100

99

108

100

Proizvodni stroški na enoto (indeks)

100

107

118

100

Vir: preverjen izpolnjen vprašalnik.

(129)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji je v obravnavanem obdobju ostala stabilna, razen leta 2019, ko se je povprečna cena v primerjavi z letom 2017 zvišala za 8 odstotnih točk.

(130)

Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so v obravnavanem obdobju ostali razmeroma stabilni, čeprav so se leta 2018 stroški na enoto zvišali za 7 odstotnih točk, leta 2019 pa za dodatnih 11 odstotnih točk v primerjavi z letom 2017.

5.5.3.2   Stroški dela

(131)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega – indeks (v EUR)

100

142

114

115

Vir: preverjen izpolnjen vprašalnik.

(132)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 15 %, pri čemer so se leta 2018 zvišali za kar 42 %.

5.5.3.3   Zaloge

(133)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge – indeks (v kg)

100

72

142

115

Končne zaloge kot delež proizvodnje – indeks

100

57

171

144

Vir: preverjen izpolnjen vprašalnik.

(134)

Zaloge so v obravnavanem obdobju predstavljale zelo majhen delež celotne proizvodnje. Ta dejavnik se zato ni štel za pomembnega za oceno gospodarskega položaja industrije Unije.

5.5.3.4.   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(135)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji – indeks (v % prihodka od prodaje)

100

56

45

83

Denarni tok – indeks (v EUR)

100

87

61

112

Naložbe – indeks (v EUR)

100

728

2 772

4 901

Donosnost naložb – indeks

100

30

38

60

Vir: preverjen izpolnjen vprašalnik.

(136)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(137)

Dobičkonosnost industrije Unije se je med letoma 2017 in 2018 zmanjšala za 44 odstotnih točk, leta 2019 za dodatnih 9 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je povečala za 38 odstotnih točk. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 17 %.

(138)

Čeprav se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala, je ostala na visoki ravni.

(139)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je v obravnavanem obdobju razvijalo pozitivno, vendar je bil neto denarni tok v primerjavi z letom 2017 leta 2018 nižji za 13 %, leta 2019 za 39 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa višji za 12 %.

(140)

Naložbe so se v primerjavi z letom 2017 znatno povečale, zlasti leta 2019 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, predvsem zaradi posodobitve proizvodne linije družbe Plansee SE.

(141)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka se je v obravnavanem obdobju zmanjšala. Vendar je bilo zmanjšanje v letih 2018 in 2019 izrazitejše, kazalnik pa si je nato znatno opomogel in končal 40 % nižje kot leta 2017.

5.6   Sklep o škodi

(142)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 29 %. Kljub tržnemu deležu industrije Unije blizu 100 % je to zmanjšanje povpraševanja negativno vplivalo na številne kazalnike škode.

(143)

Čeprav je dobičkonosnost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostala na zdravi ravni, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 17 %, nekateri drugi kazalniki škode, kot so obseg proizvodnje, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti in obseg prodaje, pa so se v obravnavanem obdobju razvijali negativno. Natančneje, obseg proizvodnje se je zmanjšal za 30 %, proizvodna zmogljivost za 20 %, izkoriščenost zmogljivosti za 13 % in obseg prodaje za 29 %, kar je vse posledica zmanjšanja povpraševanja na trgu v Uniji. Drugi kazalniki, kot so število zaposlenih (+25 %) in denarni tok (+12 %), so se v obravnavanem obdobju izboljšali.

(144)

Obseg uvoza iz LRK ali drugih držav v Unijo je bil zelo majhen. V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa se je tržni delež uvoza iz Kitajske povečal predvsem zaradi praks izogibanja, ki so se prenehale izvajati po uvedbi ukrepov proti izogibanju v letih 2013 in 2015.

(145)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(146)

Zato je Komisija nadalje proučila verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz LRK, v primeru razveljavitve ukrepov.

6.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(147)

Komisija je v uvodni izjavi 145 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(148)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v LRK, privlačnost trga Unije ter verjetne ravni cen uvoza iz LRK brez protidampinških ukrepov in njihov morebitni učinek na industrijo Unije.

6.1   Proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK

(149)

Na podlagi zahtevka imajo proizvajalci LRK proizvodno zmogljivost približno 3 500 ton na leto, kar je več kot 19-krat več od potrošnje Unije.

6.2   Privlačnost trga Unije in oblikovanje cen v tretjih državah

(150)

Trg Unije je privlačen z vidika velikosti, cen in pomena avtomobilske industrije EU. V preteklosti so kitajski proizvajalci večkrat izkazali zanimanje za trg Unije, saj so poskušali zaobiti protidampinške ukrepe. Poleg tega so bile povprečne uvozne cene iz LRK v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nižje od izvoznih cen iz LRK v druge države.

(151)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki v Unijo niso prodajali znatnih količin, je Komisija analizirala tudi njihovo oblikovanje cen pri izvozu v tretje države. Proizvajalci LRK v povprečju prodajajo po cenah, ki so [28–37] % nižje od povprečne cene, ki jo zaračunava industrija Unije. Zato imajo proizvajalci izvozniki močno spodbudo, da v primeru izteka ukrepov prodajo preusmerijo na trg Unije.

(152)

Trg Unije se zato šteje za zelo privlačen za kitajske proizvajalce, zato je mogoče skleniti, da bi se v primeru izteka ukrepov razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem vsaj delno uporabile za znatno povečanje izvoza na trg Unije po dampinških cenah.

6.3   Možni scenariji v primeru izteka ukrepov

(153)

Privlačnost trga Unije, kot je opisana v uvodnih izjavah 93 in 150, bi verjetno povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza iz LRK. Ker je žica iz molibdena precej homogen izdelek v smislu kakovosti, je raven cen najpomembnejši dejavnik pri odločanju o nakupu od proizvajalcev Unije ali kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega in kot je bilo analizirano v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, nenadno zmanjšanje kitajskega uvoza v odziv na protidampinške ukrepe in ukrepe proti izogibanju kaže, da lahko stranke enostavno izberejo dobavitelja z najkonkurenčnejšo ceno (tj. zamenjajo kitajske proizvajalce izvoznike za proizvajalce Unije ali obratno v primeru izteka ukrepa).

(154)

Industrija Unije bi bila zato verjetno prisiljena znižati svoje prodajne cene na račun dobičkonosnosti ali ohraniti raven prodajnih cen, zaradi česar bi se njena prodaja in tržni delež verjetno zmanjšala v korist kitajskih izvoznikov. Kombinacija teh scenarijev se zdi še bolj realistična. To bi povzročilo pritisk na zniževanje cen in izgube, tržni delež uvoza iz LRK pa bi verjetno ponovno zrasel na raven pred uvedbo ukrepov.

(155)

Za kvantitativno oceno verjetnega učinka uvoza iz LRK na finančni položaj industrije Unije je Komisija izvedla simulacijo. Modelirana sta bila dva scenarija, in sicer povečanje uvoza iz LRK (i) na raven obsega uvoza iz LRK v obdobju preiskave prvotnega primera leta 2009 (tj. od 1. aprila 2008 do 31. marca 2009), vendar ob enakih cenah, kot jih je industrija Unije zaračunala nepovezanim strankam, ter (ii) na raven tržnega deleža proizvajalcev izvoznikov iz LRK v obdobju preiskave prvotnega primera leta 2009, pri čemer so bile cene industrije Unije nelojalno znižane za 15 %. Glede na to, da so bile cene proizvajalcev izvoznikov za tretje države v povprečju [28–37] % nižje od cen, ki jih je zaračunavala industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je stopnja, izbrana za nelojalno nižanje prodajnih cen (15 %), zelo konservativna, saj je dejansko ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašalo [52–67] %. Poleg tega je Komisija pri določitvi hipotetičnih proizvodnih stroškov upoštevala delež fiksnih stroškov v skupnih proizvodnih stroških vzorčenih proizvajalcev Unije.

(156)

V prvem scenariju bi dobičkonosnost industrije Unije padla na –[15–24] %.

V drugem scenariju bi dobičkonosnost industrije Unije padla celo na –[25–33] %.

(157)

V obeh konservativnih scenarijih bi industrija Unije zaradi učinka kitajskega uvoza postala zelo nedobičkonosna.

(158)

Zato je Komisija sklenila, da bi se ob odsotnosti ukrepov dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah najverjetneje močno povečal, znatna škoda pa bi se ponovila.

7.   INTERES UNIJE

(159)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(160)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(161)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode obstajali utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev obstoječih ukrepov ni bila v interesu Unije.

7.1   Interes industrije Unije

(162)

Veljavni protidampinški ukrepi so pozitivno vplivali na industrijo Unije in ji omogočili, da si je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom opomogla od preteklega dampinga.

(163)

Vendar je Komisija sklenila, da v primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode zaradi privlačnosti trga Unije, neizkoriščenih zmogljivosti v LRK, oblikovanja cen proizvajalcev izvoznikov v LRK in preteklega izogibanja.

(164)

Komisija je zato sklenila, da je ohranitev protidampinških ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK v interesu industrije Unije.

7.2   Interes nepovezanih uvoznikov, trgovcev in uporabnikov

(165)

Komisija je nepovezane uvoznike, trgovce in uporabnike pozvala, naj se javijo, vendar ni prejela nobenega izpolnjenega vprašalnika.

(166)

Komisija ni prejela nobenih pripomb, ki bi kazale, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uvoznike in uporabnike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

(167)

Zato je Komisija sklenila, da ohranitev ukrepov ne bi pomembno vplivala na uvoznike, trgovce in uporabnike Unije.

7.3   Sklep o interesu Unije

(168)

Komisija je sklenila, da ni utemeljenih razlogov v interesu Unije, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK. Ohranitev ukrepov bi bila v interesu industrije Unije ter ne bi škodovala položaju uporabnikov in uvoznikov v Uniji.

8.   KONČNE DOLOČBE

(169)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih žic iz molibdena s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo (EU) 2016/1046. Posledično bi bilo treba ohraniti tudi podaljšanje ukrepov po preiskavah proti izogibanju iz uvodne izjave 2.

(170)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (54) je obrestna mera, kadar je treba povrniti znesek na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, enaka obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(171)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 1,35 mm in 4,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ni dobavljena iz Malezije in ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 8102 96 00 (oznaka TARIC 8102960019).

2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom dajatve, za izdelek iz odstavka 1 je 64,3 %.

Člen 2

Dajatev iz člena 1(2) se razširi na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 1,35 mm in 4,0 mm, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 8102 96 00 (oznaka TARIC 8102960011), dobavljene iz Malezije, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne.

Člen 3

Dajatev iz člena 1(2) se razširi na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje med 97 in 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 1,35 mm in 4,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 8102 96 00 (oznaka TARIC 8102960030), v Unijo.

Člen 4

Dajatev iz člena 1(2) se razširi na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 97 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 4,0 mm in 11,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 8102 96 00 (oznaki TARIC 8102960020 in 8102960040).

Člen 5

Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 6

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 511/2010 z dne 14. junija 2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz molibdena s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 150, 16.6.2010, str. 17).

(3)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 14/2012 z dne 9. januarja 2012 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 511/2010 o uvozu nekaterih žic iz molibdena s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih žic iz molibdena, dobavljenih iz Malezije, ne glede na to, ali je njihovo poreklo deklarirano v Maleziji ali ne, ter o zaključku preiskave v zvezi z uvozom, dobavljenim iz Švice (UL L 8, 12.1.2012, str. 22).

(4)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 871/2013 z dne 2. septembra 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 511/2010 na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom več kot 1,35 mm, vendar največ 4,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 97 mas. % molibdena, s prečnim prerezom več kot 1,35 mm, vendar največ 4,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 243, 12.9.2013, str. 2).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1952 z dne 29. oktobra 2015 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 511/2010 na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 1,35 mm in 4,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 97 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 4,0 mm in 11,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 284, 30.10.2015, str. 100).

(6)   UL L 170, 29.6.2016, str. 19.

(7)   UL C 327, 5.10.2020, str. 18.

(8)   UL C 251, 28.6.2021, str. 17.

(9)  Dun & Bradstreet (D&B): https://sso.dnb.com/.

(10)  https://www.gtis.com/gta/

(11)  Avstrija, Kitajska, Nemčija, Indija, Tajska in ZDA.

(12)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267 z dne 26. julija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovih elektrod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (UL L 200, 29.7.2019, str. 4).

(13)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodni izjavi 95 in 96.

(14)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 56 do 60.

(15)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 61 do 64. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, izraža ustrezne lastniške pravice, so celice Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP) v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti zaradi političnega načela. Po poročilih naj bi tudi izvajala pritisk na zasebne družbe ter zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini. Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah. Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci [izdelka, ki se pregleduje,] in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(16)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 65 do 73.

(17)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 74 do 77.

(18)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 78 do 80.

(19)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 81 do 91.

(20)  Delovni dokument služb Komisije SWD(2017) 483 final/2 z dne 20. decembra 2017, na voljo na: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2017/december/tradoc_156474.pdf.

(21)  Podrobnosti so na voljo na spletnem mestu podjetja: http://www.jdcmmc.com/INFO-Single/010102.shtml.

(22)  https://vip.stock.finance.sina.com.cn/corp/view/vCI_CorpManagerInfo.php?stockid=600549 &Pcode=30011851&Name=%BB%C6 %B3 %A4 %B8 %FD

(23)  http://www.jdcmmc.com/INFO/10282.shtml

(24)  Statut družbe Xiamen Tungsten: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESH_STOCK/2021/2021-5/2021-05-29/7288169.PDF.

(25)  Glej poročilo o Kitajski, poglavja o 13. petletnem načrtu za mineralne vire in 13. petletnem načrtu za industrijo neželeznih kovin, strani 267 do 282.

(26)  http://kj.quanzhou.gov.cn/wsbs/xgxz/201703/t20170322_431820.htm

(27)  https://www.ndrc.gov.cn/xxgk/zcfb/tz/202009/t20200925_1239582.html

(28)  https://www.hlj.gov.cn/n200/2017/0525/c75-10829703.html

(29)  https://www.ndrc.gov.cn/fggz/fzzlgh/dffzgh/201606/P020191104643472060002.pdf

(30)  http://www.gov.cn/gongbao/content/2021/content_5598119.htm

(31)  Glej stran 238 letnega poročila holdinga Xiamen Tungsten za leto 2020, http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESH_STOCK/2021/2021-3/2021-03-31/7001827.PDF (dostop 16. maja 2022).

(32)  Glej stran 139 letnega poročila za leto 2020.

(33)  Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(34)  Če nobena država s podobno stopnjo razvoja ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko upošteva proizvodnja izdelka, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje.

(35)  https://www.merc.gov.in/

(36)  http://www.labourbureaunew.gov.in/showdetail

(37)  https://labour.gov.in/annual-reports http://labourbureau.gov.in/Report_PBLS_2017.pdf

(38)  https://www.ciicovid19update.in/uploads/1/3/1/3/131362769/mahrashtra.pdf

(39)  http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm

(40)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).

(41)  https://labour.gov.in/annual-reports

(42)  https://cse.azimpremjiuniversity.edu.in/wp-content/uploads/2019/06/Annual_Report_PLFS_2018_19_HL.pdf

(43)  https://data.worldbank.org/indicator/

(44)  http://datatopics.worldbank.org/jobs/country/india

(45)  https://www.india.gov.in/india-glance/profile

(46)  https://www.merc.gov.in/

(47)  https://www.ciicovid19update.in/uploads/1/3/1/3/131362769/mahrashtra.pdf

(48)  Letno poročilo družbe WebFill Limited za leto 2021 (WebFillindia.com).

(49)  Uredba Komisije (EU) št. 1247/2009 z dne 17. decembra 2009 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih žic iz molibdena s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 336, 18.12.2009, str. 16).

(50)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 14/2012 z dne 9. januarja 2012 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 511/2010 o uvozu nekaterih žic iz molibdena s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih žic iz molibdena, dobavljenih iz Malezije, ne glede na to, ali je njihovo poreklo deklarirano v Maleziji ali ne, ter o zaključku preiskave v zvezi z uvozom, dobavljenim iz Švice (UL L 8, 12.1.2012, str. 22).

(51)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 871/2013 z dne 2. septembra 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 511/2010 na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom več kot 1,35 mm, vendar največ 4,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 97 mas. % molibdena, s prečnim prerezom več kot 1,35 mm, vendar največ 4,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 243, 12.9.2013, str. 2).

(52)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1952 z dne 29. oktobra 2015 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 511/2010 na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 1,35 mm in 4,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 97 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 4,0 mm in 11,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 284, 30.10.2015, str. 100).

(53)  Kot je prikazano v Prilogi 25 k zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in v naslednjem viru: https://tradingeconomics.com/commodity/molybden.

(54)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

26.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/102

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1306

z dne 25. julija 2022

o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 glede vnosov za Združeno kraljestvo in Združene države Amerike na seznamih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) ter zlasti členov 230(1), 232(1) in 232(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/429 zahteva, da morajo pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora prihajati iz tretje države ali z ozemlja ali z njenega oz. njegovega območja ali iz njenega oz. njegovega kompartmenta s seznama v skladu s členom 230(1) navedene uredbe, da lahko vstopajo v Unijo.

(2)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/692 (2) so določene zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki jih morajo pošiljke določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali z ozemelj ali z njihovih območij ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njihovih kompartmentov izpolnjevati za vstop v Unijo.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, v Unijo.

(4)

Natančneje, prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določata sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo.

(5)

Združeno kraljestvo je predložilo posodobljene informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju v zvezi s petimi izbruhi visokopatogene aviarne influence v obratih s perutnino: en izbruh blizu kraja Buckfastleigh, Teignbridge, Devon, Anglija, Združeno kraljestvo, ki je bil potrjen 22. decembra 2021; trije izbruhi blizu kraja Woodbridge, East Suffolk, Suffolk, Anglija, Združeno kraljestvo, ki so bili potrjeni 20., 27. in 30. marca 2022; in en izbruh blizu kraja Ilminster, South Somerset, Anglija, Združeno kraljestvo, ki je bil potrjen 8. aprila 2022. Združeno kraljestvo je prav tako predložilo informacije o ukrepih, ki jih je sprejelo za preprečitev nadaljnjega širjenja navedene bolezni. Po navedenih izbruhih visokopatogene aviarne influence je Združeno kraljestvo izvedlo politiko pokončanja okuženih živali za obvladovanje navedene bolezni in omejitev njenega širjenja. Poleg tega je Združeno kraljestvo dokončalo potrebne ukrepe čiščenja in razkuževanja po izvedbi politike pokončanja okuženih živali v navedenih okuženih obratih s perutnino na svojem ozemlju.

(6)

Poleg tega so Združene države Amerike predložile posodobljene informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju v zvezi z dvanajstimi izbruhi visokopatogene aviarne influence v nekaterih obratih za perutnino v zveznih državah Kentucky, Južna Dakota in Teksas, ki so bili potrjeni med 12. decembrom 2021 in 3. aprilom 2022. Združene države Amerike so prav tako predložile informacije o ukrepih, ki so jih sprejele za preprečitev nadaljnjega širjenja navedene bolezni. Po navedenih izbruhih visokopatogene aviarne influence so Združene države Amerike izvedlo politiko pokončanja okuženih živali za obvladovanje navedene bolezni in omejitev njenega širjenja. Poleg tega so Združene države Amerike dokončale potrebne ukrepe čiščenja in razkuževanja po izvedbi politike pokončanja okuženih živali v navedenih okuženih obratih s perutnino na svojem ozemlju.

(7)

Komisija je ocenila informacije, ki sta jih predložili Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, in ugotovila, da so bili izbruhi visokopatogene aviarne influence v navedenih obratih s perutnino odpravljeni in da ni več nobenega tveganja, povezanega z vstopom v Unijo perutninskega blaga z območij Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike, s katerih je bil vstop perutninskega blaga v Unijo začasno ustavljen zaradi teh izbruhov.

(8)

Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba spremeniti, da se upoštevajo trenutne epidemiološke razmere v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike.

(9)

Ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike ter resnega tveganja za vnos te bolezni v Unijo bi morale spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2021/404, uvedene s to uredbo, začeti veljati čim prej.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)   UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 1).

PRILOGA I

Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 se spremenita:

(1)

Priloga V se spremeni:

(a)

del 1 se spremeni:

(i)

pri vnosu za Združeno kraljestvo se vrstica za območje GB-2.77 nadomesti z naslednjim:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-2.77

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022“

(ii)

pri vnosu za Združeno kraljestvo se vrstici za območji GB-2.110 in GB-2.111 nadomestita z naslednjim:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-2.110

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

GB-2.111

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022“

(iii)

pri vnosu za Združeno kraljestvo se vrstica za območje GB-2.113 nadomesti z naslednjim:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-2.113

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022“

(iv)

pri vnosu za Združeno kraljestvo se vrstica za območje GB-2.117 nadomesti z naslednjim:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-2.117

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022“

(v)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstici za območji US-2.5 in US-2.6 nadomestita z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.5

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

 

US-2.6

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022“

(vi)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.15 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.15

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022“

(vii)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.24 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.24

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022“

(viii)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.31 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.31

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022“

(ix)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.36 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.36

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022“

(x)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.40 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.40

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022“

(xi)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.42 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.42

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022“

(xii)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstici za območji US-2.51 in US-2.52 nadomestita z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.51

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

US-2.52

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022“

(xiii)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.71 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.71

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022“

(xiv)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.86 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.86

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

manj kot 20 valilnih jajc perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HE-LT20

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022“

(2)

v Prilogi XIV se del 1 spremeni:

(i)

pri vnosu za Združeno kraljestvo se vrstica za območje GB-2.77 nadomesti z naslednjim:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-2.77

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

22.12.2021

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

22.12.2021

22.7.2022“

(ii)

pri vnosu za Združeno kraljestvo se vrstici za območji GB-2.110 in GB-2.111 nadomestita z naslednjim:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-2.110

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

20.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

20.3.2022

22.7.2022

GB-2.111

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

27.3.2022

22.7.2022“

(iii)

pri vnosu za Združeno kraljestvo se vrstica za območje GB-2.113 nadomesti z naslednjim:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-2.113

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

30.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

30.3.2022

22.7.2022“

(iv)

pri vnosu za Združeno kraljestvo se vrstica za območje GB-2.117 nadomesti z naslednjim:

„GB

Združeno kraljestvo

GB-2.117

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

8.4.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

8.4.2022

22.7.2022“

(v)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstici za območji US-2.5 in US-2.6 nadomestita z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.5

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

12.2.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

12.2.2022

22.7.2022

US-2.6

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

15.2.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

15.2.2022

22.7.2022“

(vi)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.15 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.15

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

5.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

5.3.2022

22.7.2022“

(vii)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.24 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.24

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

12.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

12.3.2022

22.7.2022“

(viii)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.31 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.31

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

18.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

18.3.2022

22.7.2022“

(ix)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.36 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.36

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

22.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

22.3.2022

22.7.2022“

(x)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.40 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.40

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

23.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

23.3.2022

22.7.2022“

(xi)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.42 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.42

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

24.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

24.3.2022

22.7.2022“

(xii)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstici za območji US-2.51 in US-2.52 nadomestita z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.51

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

27.3.2022

22.7.2022

US-2.52

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

27.3.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

27.3.2022

22.7.2022“

(xiii)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.71 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.71

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

1.4.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

1.4.2022

22.7.2022“

(xiv)

pri vnosu za Združene države Amerike se vrstica za območje US-2.86 nadomesti z naslednjim:

„US

Združene države Amerike

US-2.86

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

3.4.2022

22.7.2022

sveže meso pernate divjadi

GBM

P1

 

3.4.2022

22.7.2022“

SKLEPI

26.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/117

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/1307

z dne 22. julija 2022

o določitvi nadzornega seznama snovi za spremljanje na ravni Unije na področju vodne politike v skladu z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 5098)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) in zlasti člena 8b(5), prvi pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 8b(1) Direktive 2008/105/ES je navedeno, da se določi nadzorni seznam snovi, za katere se zaradi podpore prihodnjemu izvajanju prednostnega razvrščanja v skladu s členom 16(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (2) zbirajo podatki o spremljanju iz celotne Unije. Prvi takšen nadzorni seznam je moral za vsako snov vključevati navedbe medijev spremljanja in mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage.

(2)

Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, vendar za katere ni dovolj podatkov o spremljanju, da bi se ugotovilo dejansko tveganje. Treba bi bilo razmisliti o tem, da se na nadzorni seznam vključijo zelo strupene snovi, ki se uporabljajo v številnih državah članicah in izpuščajo v vodno okolje, vendar se spremljajo le redko ali nikoli. Pri navedenem izbirnem postopku bi bilo treba upoštevati informacije, naštete v členu 8b(1), točke (a) do (e), Direktive 2008/105/ES, predvsem glede novih onesnaževal.

(3)

S spremljanjem snovi z nadzornega seznama bi bilo treba zbirati visokokakovostne podatke o njihovih koncentracijah v vodnem okolju, ki bodo v okviru ločenega pregleda v skladu s členom 16(4) Direktive 2000/60/ES primerni za podporo ocen tveganj, na katerih temelji opredelitev prednostnih snovi. V navedenem pregledu bi bilo treba razmisliti o vključitvi snovi, za katere je ugotovljeno, da pomenijo znatno tveganje, na seznam prednostnih snovi. Nato bi se določil tudi okoljski standard kakovosti, ki bi ga države članice morale izpolnjevati. Za predlagano vključitev snovi na seznam prednostnih snovi bi se izvedla ocena učinka.

(4)

Prvi nadzorni seznam snovi je bil določen v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/495 (3) in je vseboval deset snovi ali skupin snovi z navedbami medija spremljanja, mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage, in najvišjih sprejemljivih meja zaznavnosti metode.

(5)

V skladu s členom 8b(2) Direktive 2008/105/ES mora Komisija nadzorni seznam posodobiti vsaki dve leti. Komisija mora pri posodobitvi nadzornega seznama z njega črtati vse snovi, za katere je mogoče brez dodatnih podatkov o spremljanju izvesti presojo tveganja iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES.

(6)

Nadzorni seznam snovi je bil posodobljen leta 2018, kot je določeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2018/840 (4), in sicer je bilo črtanih pet snovi, dodane pa so bile tri, tako da je seznam zajemal osem snovi ali skupin snovi.

(7)

Nadzorni seznam snovi je bil nadalje posodobljen leta 2020, kot je določeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2020/1161 (5), in sicer je bilo črtanih pet snovi ali skupin snovi, dodanih pa jih je bilo šest, tako da je seznam zajemal devet snovi ali skupin snovi.

(8)

V skladu s členom 8b(2) Direktive 2008/105/ES obdobje neprekinjenega spremljanja katere koli posamezne snovi, ki se izvaja v okviru njene uvrstitve na nadzorni seznam, ne sme biti daljše od štirih let. Zato je obveznost spremljanja nadzornega seznama za tri snovi ali skupine snovi, ki so bile na seznamu od leta 2018, in sicer metaflumizon, amoksicilin in ciprofloksacin, prenehala veljati leta 2022. Podatki o spremljanju bodo upoštevani pri določitvi seznama prednostnih snovi iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES.

(9)

Na podlagi podatkov o spremljanju, pridobljenih od leta 2020 za preostalih šest snovi ali skupin snovi, in sicer za sulfametoksazol, trimetoprim, venlafaksin in njegov metabolit O-desmetilvenlafaksin, skupino desetih azolnih spojin (farmacevtski klotrimazol, flukonazol in mikonazol ter pesticidi imazalil, ipkonazol, metkonazol, penkonazol, prokloraz, tebukonazol in tetrakonazol) ter fungicidov famoksadon in dimoksistrobin, je Komisija ugotovila, da ni bilo pridobljenih dovolj visokokakovostnih podatkov o spremljanju in da bi zato morale navedene snovi ali skupine snovi ostati na nadzornem seznamu.

(10)

V letu 2021 je Komisija zbrala podatke o številnih drugih snoveh, ki bi se lahko vključile na nadzorni seznam. Upoštevala je različne vrste zadevnih informacij iz člena 8b(1) Direktive 2008/105/ES ter se posvetovala s strokovnjaki iz držav članic in skupinami deležnikov. Snovi, za katere obstaja dvom o njihovi toksičnosti ali pri katerih razpoložljive metode spremljanja niso dovolj občutljive, zanesljive ali primerljive, ne bi smele biti vključene na nadzorni seznam. Fungicid azoksistrobin, herbicid diflufenikan, insekticid in veterinarski farmacevtski fipronil, antibiotika klindamicin in ofloksacin, humani farmacevtski metformin in njegov metabolit guanilurea ter skupina treh sredstev za zaščito pred soncem (butil metoksidibenzoilmetan, znan tudi kot avobenzon, oktokrilen in benzofenon-3, znan tudi kot oksibenzon) so bili opredeljeni kot primerni kandidati. Dodajanje navedenih farmacevtskih izdelkov je v skladu s strateškim pristopom EU k farmacevtskim izdelkom v okolju (6), vključitev dveh antibiotikov pa je prav tako v skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (AMR) (7), ki podpira uporabo nadzornega seznama za „boljše poznavanje pojava in širjenja antimikrobikov v okolju“.

(11)

V skladu s členom 8b(1) Direktive 2008/105/ES je Komisija opredelila mogoče analitske metode za predlagane snovi. Za snovi, ki so ostale na seznamu, bi morala biti meja zaznavnosti metode za vsako snov, vključno z vsako posamezno snovjo v skupini, vsaj tako nizka kot specifična predvidena koncentracija brez učinka v ustreznem mediju. Za na novo dodane snovi bi morala biti meja določljivosti metode za vsako snov, vključno z vsako posamezno snovjo v skupini, vsaj tako nizka kot specifična predvidena koncentracija brez učinka v ustreznem mediju.

(12)

Sulfametoksazol in trimetoprim se običajno, toda ne vedno, uporabljata skupaj zaradi svojih domnevnih sinergijskih učinkov; možno ju je in treba bi ju bilo še naprej analizirati skupaj, čeprav na seznamu nista navedena skupaj. Venlafaksin in njegov metabolit sta navedena skupaj zaradi svojih morebitnih aditivnih učinkov; možno ju je in treba bi ju bilo še naprej analizirati skupaj. Azolne snovi se združijo v skupine, ker imajo enak način delovanja in bi lahko imele tudi aditivne učinke; možno jih je in treba bi jih bilo še naprej analizirati skupaj.

(13)

Azoksistrobin je vključen poleg dimoksistrobina, ker ima enak način delovanja; ti dve snovi je možno in treba analizirati skupaj. Metformin in njegov metabolit bi lahko imela aditivne učinke; možno ju je in treba bi ju bilo analizirati skupaj. Tri sredstva za zaščito pred soncem so združena, ker imajo enak način delovanja in bi lahko imela aditivne učinke, zato jih je prav tako mogoče in bi jih bilo treba analizirati skupaj.

(14)

Za analitske metode, ki so določene v nadzornem seznamu, velja, da niso nesorazmerno drage. Če bi nove informacije v prihodnosti privedle do zmanjšanja predvidene koncentracije brez učinka za katero koli od na novo dodanih snovi, bi bilo morda treba znižati najvišjo sprejemljivo mejo določljivosti metode za navedene snovi, dokler bi te ostale na seznamu.

(15)

Člen 8b Direktive 2008/105/ES med drugim določa pogoje in načine spremljanja snovi na nadzornem seznamu ter poročanja držav članic o rezultatih spremljanja. Zlasti določa, da morajo države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje ter pogostosti in časa spremljanja za vsako snov upoštevati vzorce uporabe in verjetno prisotnost snovi. Čeprav je najmanjša pogostost spremljanja enkrat letno, bi morale države članice za vse snovi razmisliti o pogostosti spremljanja vsaj dvakrat na leto, da se upošteva njihova spremenljiva uporaba, da se zagotovi zbiranje dovolj kakovostnih podatkov in da lahko mehanizem nadzornega seznama zagotovi ustrezno učinkovito podporo poznejšim postopkom ocenjevanja tveganja.

(16)

Za primerljivost bi bilo treba vse snovi spremljati v celotnem vzorcu vode.

(17)

Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1161 v celoti nadomestiti. Izvedbeni sklep (EU) 2020/1161 bi bilo zato treba razveljaviti.

(18)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 21(1) Direktive 2000/60/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Nadzorni seznam snovi za spremljanje na ravni Unije iz člena 8b Direktive 2008/105/ES je določen v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Izvedbeni sklep (EU) 2020/1161 se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 22. julija 2022

Za Komisijo

Virginijus SINKEVIČIUS

član Komisije

(1)   UL L 348, 24.12.2008, str. 84.

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/495 z dne 20. marca 2015 o določitvi nadzornega seznama snovi za spremljanje na ravni Unije na področju vodne politike v skladu z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta, (UL L 78, 24.3.2015, str. 40).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/840 z dne 5. junija 2018 o določitvi nadzornega seznama snovi za spremljanje na ravni Unije na področju vodne politike v skladu z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/495, (UL L 141, 7.6.2018, str. 9).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1161 z dne 4. avgusta 2020 o določitvi nadzornega seznama snovi za spremljanje na ravni Unije na področju vodne politike v skladu z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta, (UL L 257, 6.8.2020, str. 32).

(6)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o strateškem pristopu Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju, (COM(2019) 128 final).

(7)  Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom, (COM(2017) 339 final).

PRILOGA

Nadzorni seznam snovi za spremljanje na ravni Unije, kot je določen v členu 8b Direktive 2008/105/ES

Ime snovi / skupine snovi

Številka CAS  (1)

Številka EU  (2)

Okvirna analitska metoda  (3) ,  (4)

Najvišja meja zaznavnosti ali določljivosti metode (ng/l)

Sulfometoksazol (5)

723-46-6

211-963-3

SPE – LC-MS-MS

100  (11)

Trimetoprim (5)

738-70-5

212-006-2

SPE – LC-MS-MS

100  (11)

venlafaksin in

O-desmetilvenlafaksin (6)

93413-69-5

93413-62-8

618-944-2

700-516-2

SPE – LC-MS-MS

6  (11)

azolne spojine  (7)

 

 

SPE – LC-MS-MS

 

klotrimazol

23593-75-1

245-764-8

 

20  (11)

flukonazol

86386-73-4

627-806-0

 

250  (11)

imazalil

35554-44-0

252-615-0

 

800  (11)

ipkonazol

125225-28-7

603-038-1

 

44  (11)

metkonazol

125116-23-6

603-031-3

 

29  (11)

mikonazol

22916-47-8

245-324-5

 

200  (11)

penkonazol

66246-88-6

266-275-6

 

1 700  (11)

prokloraz

67747-09-5

266-994-5

 

161  (11)

tebukonazol

112281-77-3

407-760-6

 

240  (11)

tetrakonazol

112281-77-3

407-760-6

 

1 900  (11)

dimoksistrobin

azoksistrobin  (8)

149961-52-4

131860-33-8

604-712-8

603-524-3

SPE – LC-MS-MS

32  (11)

200  (12)

famoksadon

131807-57-3

603-520-1

SPE – LC-MS-MS

8,5  (11)

diflufenikan

83164-33-4

617-446-2

SPE – LC-MS-MS

10  (12)

fipronil

120068-37-3

424-610-5

SPE – HPLC-MS-MS

0,77  (12)

klindamicin

18323-44-9

242-209-1

SPE – LC-MS-MS

44  (12)

ofloksacin

82419-36-1

680-263-1

SPE – UPLC-MS-MS

26  (12)

metformin in

guanilurea (9)

657-24-9

141-83-3

211-517-8

205-504-6

SPE – LC-MS-MS

156 000  (12)

100 000  (12)

sredstva za zaščito pred soncem  (10)

 

 

 

 

butil metoksidibenzoil-metan

70356-09-1

274-581-6

SPE – LC-MS-MS/ESI

3 000  (12)

oktokrilen

6197-30-4

228-250-8

 

266  (12)

benzofenon-3

131-57-7

205-031-5

 

670  (12)

(1)  (1) Chemical Abstracts Service (Služba za izvlečke o kemikalijah).

(2)  (2) Številka Evropske unije – ni na voljo za vse snovi.

(3)  (3) Za zagotovitev primerljivosti rezultatov iz različnih držav članic se vse snovi spremljajo v celotnem vzorcu vode.

(4)

  

 

Metode ekstrakcije:

 

SPE – ekstrakcija na trdni fazi.

 

Analitske metode:

 

HPLC-MS-MS – tekočinska kromatografija visoke ločljivosti – (tandemska) trojna kvadrupolna masna spektrometrija;

 

LC-MS-MS – tekočinska kromatografija – (tandemska) trojna kvadrupolna masna spektrometrija;

 

LC-MS-MS/ESI – tekočinska kromatografija – (tandemska) trojna kvadrupolna masna spektrometrija s pozitivno elektrosprejsko ionizacijo;

 

UPLC-MS-MS – tekočinska kromatografija ultra visoke ločljivosti – (tandemska) trojna kvadrupolna masna spektrometrija.

(5)  (5) Sulfametoksazol in trimetoprim se, četudi na seznamu nista navedena skupaj, analizirata skupaj v istih vzorcih, vendar se o njiju poroča kot o posameznih koncentracijah.

(6)  (6) Venlafaksin in O-desmetilvenlafaksin se analizirata skupaj v istih vzorcih, vendar se o njiju poroča kot o posameznih koncentracijah.

(7)  (7) Azolne spojine se analizirajo skupaj v istih vzorcih, vendar se o njih poroča kot o posameznih koncentracijah.

(8)  (8) Dimoksistrobin in azoksistrobin se analizirata skupaj v istih vzorcih, vendar se o njiju poroča kot o posameznih koncentracijah.

(9)  (9) Metmorfin in guanilurea se analizirata skupaj v istih vzorcih, vendar se o njiju poroča kot o posameznih koncentracijah.

(10)  (10) Sredstva za zaščito pred soncem se analizirajo skupaj v istih vzorcih, vendar se o njih poroča kot o posameznih koncentracijah.

(11)  (11) Najvišja sprejemljiva meja zaznavnosti.

(12)  (12) Najvišja sprejemljiva meja določljivosti.