ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 196 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 65 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1288
z dne 6. aprila 2022
o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vsebino in prikaz informacij o načelu, „da se ne škoduje bistveno“, vsebino, metodologije in prikaz informacij o kazalnikih trajnostnosti in škodljivih vplivih na trajnostnost ter vsebini in prikazu informacij o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti in ciljev trajnostnih naložb v predpogodbenih dokumentih, na spletnih mestih in v periodičnih poročilih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
Ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (1) ter zlasti člena 2a(3), člena 4(6), tretji pododstavek, člena 4(7), drugi pododstavek, člena 8(3), četrti pododstavek, člena 8(4), četrti pododstavek, člena 9(5), četrti pododstavek, člena 9(6), četrti pododstavek, člena 10(2), četrti pododstavek, člena 11(4), četrti pododstavek, in člena 11(5), četrti pododstavek, Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Razkritja v zvezi s trajnostnostjo v sektorju finančnih storitev bi morala biti dovolj jasna, jedrnata in vidna, da bi končnim vlagateljem omogočala sprejemanje informiranih odločitev. V ta namen bi morali imeti končni vlagatelji dostop do zanesljivih podatkov, ki jih lahko pravočasno in učinkovito uporabijo ter analizirajo. Informacije, navedene v takih razkritjih, bi bilo zato treba pregledati in revidirati v skladu z direktivami, uredbami in nacionalnimi določbami iz člena 6(3) in člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega bi bilo treba določiti pravila v zvezi z objavo navedenih informacij na spletnih mestih, kadar se taka objava zahteva z Uredbo (EU) 2019/2088. |
(2) |
Vsebina in prikaz razkritij, povezanih s trajnostnostjo, za finančne produkte, ki kot referenčno vrednost uporabljajo košarico indeksov, bi morala končnim vlagateljem zagotoviti celovit pregled nad značilnostmi takih finančnih produktov. Zato je nujno, da razkritja, povezana s trajnostnostjo, v zvezi z indeksom, ki je opredeljen kot referenčna vrednost in je sestavljen iz košarice indeksov, zajemajo tako košarico kot vsak indeks v tej košarici. |
(3) |
Za končne vlagatelje, ki jih zanima, kako trajnostno naravnani so udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci, je bistveno, da so informacije, ki jih udeleženci na finančnem trgu zagotovijo o glavnih škodljivih vplivih njihovih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti, finančni svetovalci pa o glavnih škodljivih vplivih njihovega investicijskega svetovanja ali zavarovalnega svetovanja na dejavnike trajnostnosti, celovite. Take informacije bi zato morale zajemati tako neposredne kot posredne naložbe v sredstva. |
(4) |
Zagotoviti je treba, da se razkrite informacije zlahka primerjajo in da se zlahka razumejo kazalniki glavnih škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti. Taka primerljivost in razumljivost bi se izboljšali z razlikovanjem med kazalniki škodljivih vplivov, ki vedno povzročajo glavne škodljive vplive, na eni strani in dodatnimi kazalniki škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti, ki so glavni za udeležence na finančnem trgu, na drugi strani. Vendar je pomembno zagotoviti, da se škodljivi vplivi investicijskih odločitev na podnebje ali na druge dejavnike trajnostnosti, povezane z okoljem, obravnavajo kot škodljivi vplivi investicijskih odločitev na socialne dejavnike in dejavnike, povezane z zaposlenimi, človekovimi pravicami, bojem proti korupciji ali bojem proti podkupovanju. Dodatni kazalniki glavnih škodljivih vplivov bi se zato morali nanašati na vsaj enega od teh dejavnikov. Za zagotovitev skladnosti z drugimi razkritji v zvezi s trajnostnostjo bi morali kazalniki glavnih škodljivih vplivov uporabljati standardizirana merila in po potrebi temeljiti na kazalnikih, uporabljenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/1818 (2) in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 (3). |
(5) |
Za dodatno izboljšanje primerljivosti informacij, ki jih je treba razkriti, bi se morale informacije o glavnih škodljivih vplivih nanašati na referenčna obdobja od 1. januarja do 31. decembra predhodnega leta in bi jih bilo treba vsako leto objaviti do 30. junija kot skupnega datuma. Vendar je mogoče, da se naložbeni portfelji udeležencev na finančnem trgu v takih referenčnih obdobjih redno spreminjajo. Zato bi bilo treba glavne škodljive vplive določiti na vsaj štiri določene datume v takem referenčnem obdobju, povprečni rezultat pa bi bilo treba razkriti vsako leto. Za zagotovitev, da lahko končni vlagatelji primerjajo, kako so udeleženci na finančnem trgu s časom upoštevali glavne škodljive vplive, bi morali udeleženci na finančnem trgu zagotoviti primerjavo poročil za predhodna letna obdobja vsaj za pet predhodnih referenčnih obdobij, če so na voljo. |
(6) |
Udeležence na finančnem trgu, ki prvič v določenem koledarskem letu upoštevajo glavne škodljive vplive, bi bilo treba ustrezno obravnavati, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti, da končni vlagatelji pred sprejetjem investicijskih odločitev prejmejo dovolj informacij. Taki udeleženci na finančnem trgu bi zato morali razkriti informacije o načrtovanih ukrepih ali ciljih, ki so si jih zastavili za naslednje referenčno obdobje, za preprečevanje ali zmanjšanje ugotovljenih glavnih škodljivih vplivov. Iz istega razloga bi morali razkriti tudi informacije o svojih politikah za ugotavljanje in prednostno razvrščanje glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti in mednarodne standarde, ki jih bodo uporabljali v navedenem naslednjem referenčnem obdobju. |
(7) |
Končni vlagatelji bi morali imeti možnost, da ne glede na državo članico, v kateri prebivajo, primerjajo razkrite glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu predložiti povzetek svojih razkritij v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in v enem od uradnih jezikih držav članic, v katerih so na voljo finančni produkti teh udeležencev na finančnem trgu. |
(8) |
Finančni svetovalci uporabljajo informacije o glavnih škodljivih vplivih na dejavnike trajnostnosti, ki jih zagotavljajo udeleženci na finančnem trgu. Informacije, ki jih zagotovijo finančni svetovalci o tem, ali in kako pri svojem investicijskem ali zavarovalnem svetovanju upoštevajo glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti, bi zato morale jasno opisovati, kako se informacije udeležencev na finančnem trgu obdelujejo in vključujejo v njihovo investicijsko ali zavarovalno svetovanje. Zlasti bi morali finančni svetovalci, ki se zanašajo na merila ali pragove v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi na dejavnike trajnostnosti, ki se uporabljajo za izbiro finančnih produktov ali svetovanje o njih, ta merila objavljati. |
(9) |
Postopki za merjenje ogljičnega odtisa še niso v celoti razviti. Udeleženci na finančnem trgu, ki se v skladu s členom 4(2), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2088 v svojih razkritjih na ravni subjekta sklicujejo na stopnjo usklajenosti svojih finančnih produktov s cilji Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, bi zato morali taka razkritja utemeljiti na v prihodnost usmerjenih podnebnih scenarijih. |
(10) |
Eden od načinov, kako lahko finančni produkti spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, je upoštevanje glavnih škodljivih vplivov investicijskih odločitev. Finančni produkti, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, morajo v okviru razkritij v zvezi z načelom „da se ne škoduje bistveno“ upoštevati tudi kazalnike trajnostnosti v zvezi s škodljivimi vplivi iz člena 4(6) in (7) Uredbe (EU) 2019/2088. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu v okviru svojih razkritij glede trajnostnosti navesti, kako pri teh finančnih produktih upoštevajo glavne škodljive vplive svojih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti. |
(11) |
Člen 10(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2088 zahteva, da udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, te značilnosti razkrijejo, ne da bi zavajali končne vlagatelje. To pomeni, da udeleženci na finančnem trgu ne bi smeli razkrivati informacij o trajnostnosti, vključno s kategorizacijo produktov, na način, ki ne kaže, kako finančni produkt dejansko spodbuja te okoljske ali socialne značilnosti. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu razkriti samo tista merila za izbiro sredstev, ki so osnova, ki so zavezujoča za postopek sprejemanja investicijskih odločitev, ne pa meril, ki jih lahko po lastni presoji prezrejo ali zaobidejo. |
(12) |
Finančni produkti, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, se lahko uporabljajo za naložbe v vrsto različnih sredstev, ki so njihova osnova, od katerih nekatera morda sama ne izpolnjujejo pogojev za trajnostne naložbe ali prispevajo k specifičnim okoljskim ali socialnim značilnostim, ki jih finančni produkt spodbuja. Primeri takih naložb so instrumenti za varovanje pred tveganjem, nepregledane naložbe za namene razpršitve, naložbe, za katere ni dovolj podatkov, ali denarna sredstva, ki se hranijo za namen dodatne likvidnosti. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo takšne finančne produkte, zagotoviti popolno preglednost glede razporeditve osnovnih naložb v te kategorije naložb. |
(13) |
Finančni produkti lahko spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti na številne načine, vključno s predpogodbenim ali periodičnim dokumentom, imenom produkta ali kakršnim koli tržnim sporočilom o svoji naložbeni strategiji, standardih finančnih produktov, oznakah, ki jih spoštujejo, ali veljavnih pogojih za samodejen vpis. Za zagotovitev primerljivosti in razumljivosti okoljskih ali socialnih značilnosti, ki se spodbujajo, bi morali udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, potrditi informacije o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti v prilogah k dokumentom ali informacijam iz člena 6(3) in člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 o predpogodbenih in periodičnih razkritjih. |
(14) |
Finančni produkti, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, imajo različne stopnje ambicij, povezanih s trajnostnostjo. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu, kadar so ti finančni produkti delno usmerjeni v trajnostne naložbe, to dejstvo potrditi v prilogah k dokumentom ali informacijam iz člena 6(3) in člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 o predpogodbenih in periodičnih razkritjih za zagotovitev, da lahko končni vlagatelji razumejo različne stopnje trajnostnosti in sprejemajo informirane investicijske odločitve v smislu trajnostnosti. |
(15) |
Medtem ko bi morali biti finančni produkti, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, usmerjeni le v trajnostne naložbe, lahko taki produkti do neke mere vlagajo v druge naložbe, kadar se to od njih zahteva v skladu s pravili za posamezni sektor. Zato je primerno zahtevati razkritja o znesku in namenu vseh drugih naložb, da se lahko preveri, ali te naložbe finančnemu produktu ne preprečujejo doseganja cilja trajnostnih naložb. |
(16) |
Mnogi finančni produkti temeljijo na strategijah izključevanja, ki temeljijo na okoljskih ali socialnih merilih. Končnim vlagateljem bi bilo treba zagotoviti informacije, potrebne za oceno učinkov takih meril na investicijske odločitve in učinkov takih strategij izključevanja na sestavo tako nastalega portfelja. Tržna praksa kaže, da se nekatere strategije izključevanja predstavljajo kot učinkovite, čeprav dejansko vodijo do izključitve zgolj omejenega števila naložb ali temeljijo na zakonsko zahtevanih izključitvah. Zato je treba obravnavati pomisleke glede „zelenega zavajanja“, ki je zlasti praksa pridobivanja nepoštene konkurenčne prednosti s priporočanjem finančnega produkta kot okolju prijaznega ali trajnostnega, čeprav ta finančni produkt dejansko ne dosega osnovnih okoljskih ali drugih standardov, povezanih s trajnostnostjo. Za preprečevanje zavajajoče prodaje in zelenega zavajanja ter za zagotovitev, da končni vlagatelji bolje razumejo učinke strategij izključevanja, ki se uporabljajo pri nekaterih finančnih produktih, bi morali udeleženci na finančnem trgu potrditi vse zaveze v smislu izključenih naložb, zlasti kot zavezujoče elemente naložbene strategije, v informacijah o naložbeni strukturi in informacijah o kazalnikih trajnostnosti, ki se uporabljajo za merjenje učinkov takih strategij. |
(17) |
Cilj Uredbe (EU) 2019/2088 je zmanjšati asimetričnost informacij v odnosih med vlagateljem in zastopnikom v zvezi s spodbujanjem okoljskih ali socialnih značilnosti in ciljev trajnostnih naložb. V ta namen navedena uredba od udeležencev na finančnem trgu zahteva predpogodbena razkritja in razkritja na spletnih mestih za končne vlagatelje, kadar delujejo kot zastopniki teh končnih vlagateljev. Da bi bila ta zahteva popolnoma učinkovita, bi morali udeleženci na finančnem trgu v celotnem življenjskem ciklu finančnega produkta spremljati, ali je ta produkt skladen z razkritimi okoljskimi ali socialnimi značilnostmi ali s ciljem trajnostnih naložb. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu na svojem spletnem mestu pojasniti mehanizme notranjega ali zunanjega nadzora, vzpostavljene za stalno spremljanje takšne skladnosti. |
(18) |
Uredba (EU) 2019/2088 določa, da je ocena praks dobrega upravljanja sestavni del finančnih produktov, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti ali imajo za cilj trajnostne naložbe. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti ali imajo za cilj trajnostne naložbe, razkriti informacije o svojih politikah za ocenjevanje praks dobrega upravljanja podjetij, v katera se vlaga. |
(19) |
Člen 8(1), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2088 zahteva, da udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, in ki kot referenčno vrednost uporabljajo opredeljen indeks, razkrijejo, ali in kako je ta indeks skladen s temi značilnostmi. Nasprotno pa člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2088 zahteva, da udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe in ki kot referenčno vrednost uporabljajo opredeljen indeks, razkrijejo, kako je ta indeks usklajen s tem naložbenim ciljem ter zakaj in kako se ta opredeljeni indeks razlikuje od širšega tržnega indeksa. Za take finančne produkte bi morali udeleženci na finančnem trgu torej jasno dokazati, da je zasnova opredeljenega indeksa ustrezna za doseganje navedenega cilja trajnostnih naložb in da strategija finančnega produkta zagotavlja, da je finančni produkt stalno usklajen s tem indeksom. Zato bi morala biti metodološka razkritja za takšne finančne produkte izvedena na ravni indeksa. |
(20) |
Udeleženci na finančnem trgu lahko uporabijo različne naložbene metode za zagotovitev, da finančni produkti, ki jih ponujajo, ustrezajo okoljskim ali socialnim značilnostim ali dosegajo cilj trajnostnih naložb. Udeleženci na finančnem trgu lahko neposredno vlagajo v vrednostne papirje, ki jih izdajo podjetja, v katera se vlaga, ali vlagajo posredno. Udeleženci na finančnem trgu bi morali biti pregledni glede tega, kakšen delež naložb posredujejo neposredno in kakšen delež posredno. Udeleženci na finančnem trgu bi morali zlasti pojasniti, kako je uporaba izvedenih finančnih instrumentov združljiva z okoljskimi ali socialnimi značilnostmi, ki jih finančni produkt spodbuja, ali s ciljem trajnostnih naložb. |
(21) |
Da bi končnim vlagateljem zagotovili jasnost, bi morale predpogodbene informacije o finančnih produktih, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, vključevati izjavo s pojasnilom, da cilj takih produktov ni trajnostna naložba. Za isti namen in za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev s finančnimi produkti, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, bi bilo treba v predpogodbenih informacijah, informacijah na spletnih straneh in periodičnih informacijah o produktih, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, navesti tudi delež trajnostnih naložb. |
(22) |
V členu 2, točka 17, Uredbe (EU) 2019/2088 je trajnostna naložba opredeljena kot naložba v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu ali socialnemu cilju, ali kot naložba v človeški kapital ali ekonomsko ali socialno prikrajšane skupnosti, če take naložbe ne škodujejo bistveno kateremu od teh ciljev in če podjetja, v katera se vlaga, spoštujejo prakse dobrega upravljanja. Načelo „da se ne škoduje bistveno“ je zlasti pomembno za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, saj je skladnost s tem načelom nujno merilo za oceno, ali naložba izpolnjuje cilj trajnostnih naložb. To načelo pa je pomembno tudi za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, kadar ti finančni produkti vlagajo v trajnostne naložbe, saj bi morali udeleženci na finančnem trgu razkriti delež opravljenih trajnostnih naložb. Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, ki delno vlagajo v trajnostne naložbe, ali finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, bi morali tako zagotoviti informacije v zvezi z načelom „da se ne škoduje bistveno“. Načelo „da se ne škoduje bistveno“ je povezano z razkritjem glavnih škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti. Zato bi bilo treba v razkritjih finančnih produktov o načelu „da se ne škoduje bistveno“ pojasniti, kako so se upoštevali kazalniki za škodljive vplive. Ker so ta razkritja tesno povezana z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je primerno zahtevati dodatne informacije o usklajenosti naložb z minimalnimi zaščitnimi ukrepi iz navedene uredbe. |
(23) |
Da bi končni vlagatelji bolje razumeli ponujene naložbene strategije, bi morali udeleženci na finančnem trgu na spletnih mestih objavljati razkritja, povezana s trajnostnostjo, v katerih bi podrobneje obravnavali teme, razkrite na strnjen način v predpogodbenih dokumentih, in zagotovili dodatne informacije, ki so pomembne za te končne vlagatelje. Pred sklenitvijo pogodbe bi morali udeleženci na finančnem trgu končne vlagatelje obvestiti, da so podrobnejše informacije o produktih na voljo na spletnem mestu, in jim zagotoviti hiperpovezavo do teh informacij. |
(24) |
Razkritje o produktu na spletnem mestu bi moralo vsebovati dodatne podrobnosti o naložbeni strategiji, ki se uporablja za zadevni finančni produkt, vključno s politiko za oceno v zvezi z dobrim upravljanjem podjetij, v katera se vlaga, in metodologijami, uporabljenimi za merjenje, ali finančni produkt izpolnjuje okoljske ali socialne značilnosti ali dosega cilje trajnostnih naložb. Poleg tega bi morali udeleženci na finančnem trgu na svojem spletnem mestu objaviti jasen, jedrnat in razumljiv povzetek informacij, predloženih v okviru periodičnega poročanja. |
(25) |
V zvezi z vsebino periodičnih razkritij, ki jih zahteva člen 11 Uredbe (EU) 2019/2088, bi morali udeleženci na finančnem trgu razkriti minimalni sklop standardiziranih in primerljivih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki dokazujejo, kako vsak finančni produkt izpolnjuje okoljske ali socialne značilnosti, ki jih spodbuja, ali cilj trajnostnih naložb, ki ga želi doseči. Ti kazalniki bi morali biti pomembni za zasnovo in naložbeno strategijo finančnega produkta, kot je opisano v predpogodbenih informacijah o finančnem produktu. Za zagotovitev skladnosti med predpogodbenimi razkritji in periodičnimi razkritji bi morali udeleženci na finančnem trgu v svojih periodičnih razkritjih poročati o posebnih kazalnikih trajnostnosti, navedenih v predpogodbenih informacijah, ki se uporabljajo za merjenje, kako so dosežene okoljske ali socialne značilnosti ali cilj trajnostnih naložb. |
(26) |
Treba je zagotoviti, da imajo končni vlagatelji jasen pregled nad naložbami finančnega produkta. Udeleženci na finančnem trgu bi zato morali v periodičnih poročilih, ki jih zahteva člen 11 Uredbe (EU) 2019/2088, zagotoviti informacije o vplivih petnajstih največjih naložb finančnega produkta. Te najpomembnejše naložbe bi bilo treba izbrati na podlagi naložb, ki predstavljajo največji delež naložb v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, izračunan v ustreznih intervalih, da je reprezentativen za navedeno obdobje. Če pa polovico naložb finančnega produkta predstavlja manj kot petnajst naložb, bi morali udeleženci na finančnem trgu zagotoviti samo informacije o teh naložbah. Poleg tega bi morali udeleženci na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne primerljivosti skozi čas zagotoviti primerjavo svojih periodičnih poročil po posameznih letih za vsaj pet predhodnih obdobij, če so na voljo periodična poročila za navedena obdobja. |
(27) |
Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki uporabljajo referenčno vrednost za doseganje okoljskih ali socialnih značilnosti ali za doseganje cilja trajnostnih naložb, bi morali zagotoviti preglednost glede tega, kako dobro lahko finančni produkt ostane usklajen z določeno referenčno vrednostjo, kadar želi doseči to značilnost ali cilj. V ta namen in za spodbujanje skladnosti z razkritji na področju okolja, sociale in upravljanja, ki se na ravni referenčnih vrednosti zahtevajo z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi morali udeleženci na finančnem trgu v svojih periodičnih poročilih primerjati uspešnost zadevnega finančnega produkta z uspešnostjo opredeljene referenčne vrednosti za vse tiste kazalnike trajnostnosti, ki so pomembni za utemeljitev, da je opredeljena referenčna vrednost usklajena z okoljskimi ali socialnimi značilnostmi finančnega produkta ali njegovim ciljem trajnostnih naložb. Ta primerjava bi morala končnim vlagateljem tudi omogočiti, da jasno določijo, v kolikšni meri finančni produkt deluje trajnostno v primerjavi z uspešnostjo konvencionalnega produkta. |
(28) |
Treba je zagotoviti, da imajo končni vlagatelji koristi od razkritij, povezanih s trajnostnostjo, v zvezi s ponudbo za finančni produkt udeleženca na finančnem trgu iz druge države članice. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu predložiti povzetek informacij, navedenih v teh razkritjih v zvezi s trajnostnostjo, in sicer v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ. Kadar se finančni produkt ponuja zunaj države članice, v kateri ima udeleženec na finančnem trgu sedež, bi bilo treba povzetek teh informacij zagotoviti tudi v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se ponuja finančni produkt. |
(29) |
Treba je zagotoviti primerljivost izjave o glavnih škodljivih vplivih, predpogodbenih razkritij in periodičnih razkritij, ki jih zahteva Uredba (EU) 2019/2088, ter zagotoviti, da so take informacije končnim vlagateljem lahko razumljive. Zato je primerno določiti standardne predloge za prikaz teh informacij. Iz istega razloga bi morale predloge vsebovati povzetke pojasnil ključnih izrazov, uporabljenih v predlogah. |
(30) |
Nekateri finančni produkti lahko končnim vlagateljem ponujajo vrsto osnovnih naložbenih možnosti. Zagotoviti je treba, da so končni vlagatelji obveščeni o morebitni uspešnosti takih produktov na področju trajnostnosti in da morajo udeleženci na finančnem trgu zagotoviti informacije o tistih možnostih, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti ali ki imajo za cilj trajnostne naložbe. Iz teh informacij mora biti jasno razvidno, da je za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, obseg, v katerem ti produkti dosegajo te značilnosti, odvisen od tega, kolikšen delež možnosti, ki spodbujajo te značilnosti, je izbral končni vlagatelj, in od obdobja, v katerem končni vlagatelj vlaga v te možnosti. Iz predloženih informacij bi moralo biti tudi jasno razvidno, da morajo biti za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, cilji vseh osnovnih naložbenih možnosti trajnostne naložbe. Obstajajo finančni produkti, ki končnim vlagateljem ponujajo vrsto osnovnih naložbenih možnosti, pri čemer ena ali več osnovnih naložbenih možnosti izpolnjuje merila za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti. Za zagotovitev popolne preglednosti je pomembno zagotoviti, da informacije o teh finančnih produktih zajemajo tudi te možnosti. Obstajajo tudi finančni produkti, pri katerih so ena ali več osnovnih naložbenih možnosti finančni produkti, ki imajo za cilj trajnostne naložbe. Tudi v tem primeru bi morale informacije o teh produktih zajemati te možnosti. Obstajajo tudi finančni produkti z eno ali več osnovnimi naložbenimi možnostmi, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, vendar te možnosti niso finančni produkti, kot so opredeljeni v členu 2, točka 12, Uredbe (EU) 2019/2088. Ker so navedene možnosti del celotnega finančnega produkta, ki spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2019/2088, njihov cilj pa so trajnostne naložbe, je primerno zahtevati minimalne informacije o njihovem cilju trajnostnih naložb. |
(31) |
Predpogodbena razkritja za finančne produkte, ki ponujajo vrsto osnovnih naložbenih možnosti, bi morala zagotoviti ustrezno raven informacij, povezanih s trajnostnostjo, o finančnem produktu na splošno. Končnim vlagateljem bi bilo treba zagotoviti seznam s povzetkom osnovnih naložbenih možnosti, povezanih s trajnostnostjo, in jasno navedbo, kje je mogoče najti informacije o teh možnostih, povezanih s trajnostnostjo. Ta seznam bi moral zagotoviti, da so osnovne naložbene možnosti ustrezno razvrščene glede na cilj trajnostnih naložb in spodbujanje okoljskih ali socialnih značilnosti. |
(32) |
Vključitev informacij, povezanih s trajnostnostjo, neposredno v obliki prilog k predpogodbenim razkritjem iz Uredbe (EU) 2019/2088 lahko končnemu vlagatelju prepreči jasno in jedrnato razkritje, saj lahko finančni produkt ponuja vrsto različnih osnovnih naložbenih možnosti in s tem ustrezno število prilog z informacijami. V takih primerih bi moralo biti dovoljeno, da se take informacije zagotovijo s sklicevanjem na druga razkritja, opravljena v skladu z direktivami, uredbami ali nacionalno zakonodajo. Podobno bi se morale pri periodičnih razkritjih v zvezi s finančnimi produkti, ki ponujajo vrsto osnovnih naložbenih možnosti, periodične informacije nanašati le na naložbene možnosti, v katere se vloži, saj naložbene možnosti, v katere se dejansko vloži, določajo, v kolikšnem obsegu finančni produkt dosega okoljske ali socialne značilnosti, ki jih spodbuja, ali svoj cilj trajnostnih naložb. |
(33) |
Z Uredbo (EU) 2020/852 se je Uredba (EU) 2019/2088 spremenila tako, da se od udeležencev na finančnem trgu zahteva, da v predpogodbena in periodična razkritja finančnih produktov, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, in vlagajo v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju v smislu člena 2, točka 17, navedene uredbe, vključijo informacije o okoljskem cilju iz Uredbe (EU) 2020/852 ter opis, kako in v kolikšni meri so naložbe, na katerih temelji finančni produkt, vključene v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti iz člena 3 navedene uredbe. Poleg tega Uredba (EU) 2019/2088 zdaj od udeležencev na finančnem trgu zahteva, da v predpogodbena in periodična razkritja finančnih produktov, ki spodbujajo okoljske značilnosti, vključijo informacije, ki se zahtevajo za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, in vlagajo v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju v smislu navedene uredbe. Končnim vlagateljem je treba omogočiti enostavno primerjavo stopenj naložb finančnih produktov v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu za namene člena 6(1) in (2) ter člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 v priloge k dokumentom ali informacijam iz člena 6(3) in člena 11(2) navedene uredbe vključiti grafične predstavitve takih naložb na podlagi standardiziranega merila, pri čemer je v števcu tržna vrednost naložb v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti in v imenovalcu pa tržna vrednost vseh naložb. Da bi končnim vlagateljem zagotovili zanesljive informacije, bi moral števec vključevati tržno vrednost naložb v podjetja, v katera se vlaga, ki predstavlja delež okoljskotrajnostnih gospodarskih dejavnosti teh podjetij, v katera se vlaga, in prihodke iz dolžniških vrednostnih papirjev, kadar pogoji dolžniških vrednostnih papirjev zahtevajo, da se ti prihodki uporabijo za okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti. Da bi zajeli vse naložbe, s katerimi se lahko financirajo okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, bi moralo biti v števec mogoče vključiti infrastrukturna sredstva, nepremičnine, sredstva iz listinjenja in naložbe v druge finančne produkte iz člena 5, prvi odstavek, in člena 6, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852. Ker ni zanesljivih metodologij za določitev, v kolikšni meri so izpostavljenosti, dosežene z izvedenimi finančnimi instrumenti, izpostavljenosti okoljskotrajnostnim gospodarskim dejavnostim, se take izpostavljenosti ne bi smele vključiti v števec. Imenovalec bi morala sestavljati tržna vrednost vseh naložb. |
(34) |
Trenutno ni ustrezne metodologije za izračun, v kolikšni meri so izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank in nadnacionalnih izdajateljev (v nadaljnjem besedilu: izpostavljenosti do držav) izpostavljenosti okoljskotrajnostnim gospodarskim dejavnostim. Da bi povečali ozaveščenost končnih vlagateljev, je primerno na dva načina izračunati in grafično prikazati obseg naložb v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti. Prvi način je, da se omogoči vključitev naložb v dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo enote centralne ravni države, centralne banke in nadnacionalni izdajatelji, v števec, kadar pogoji dolžniških vrednostnih papirjev zahtevajo, da se prihodki uporabijo za okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, in vključitev naložb v dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo enote centralne ravni države, centralne banke in nadnacionalni izdajatelji, v imenovalec, ne glede na uporabo prihodkov. Da bi končnim vlagateljem olajšali sprejemanje informiranih investicijskih odločitev, bi morali udeleženci na finančnem trgu pojasniti, zakaj nekatere izpostavljenosti do držav niso v okoljskotrajnostnih gospodarskih dejavnostih, tudi če je tako zaradi pomanjkanja ustreznih metodologij za izračun, v kolikšni meri so te izpostavljenosti izpostavljenosti okoljskotrajnostnim gospodarskim dejavnostim. Drugi način je izključitev izpostavljenosti do držav iz števca in imenovalca, s čimer bi se dodatno izboljšala primerljivost med finančnimi produkti, končnim vlagateljem pa bi se omogočilo, da ocenijo, v kolikšni meri finančni produkti vlagajo v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti brez vključitve izpostavljenosti do držav. |
(35) |
Udeleženci na finančnem trgu bi morali imeti možnost, da se zanesejo na tretje ponudnike podatkov, kadar podjetja še niso izpolnila obveznosti iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852 glede razkritja informacij o tem, kako in v kolikšni meri so njihove dejavnosti povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljskotrajnostne v skladu s členoma 3 in 9 navedene uredbe. Za oceno naložb v podjetja, v katera se vlaga, za katere ne veljajo razkritja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852, bi morali udeleženci na finančnem trgu oceniti in uporabiti javno sporočene podatke. Le kadar taki podatki niso na voljo, bi bilo treba udeležencem na finančnem trgu dovoliti uporabo podatkov, ki so bili pridobljeni bodisi neposredno od podjetij, v katera se vlaga, bodisi od tretjih oseb, v vsakem primeru pod pogojem, da so podatki, dani na voljo v okviru takih razkritij, enakovredni podatkom, ki so bili dani na voljo na podlagi razkritij v skladu z navedenim členom 8. |
(36) |
Zagotoviti je treba, da finančni produkti dosledno razkrivajo informacije o tem, v kolikšni meri so naložbe v podjetja, v katera se vlaga, ki so nefinančna podjetja, naložbe v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti v skladu s členoma 3 in 9 Uredbe (EU) 2020/852. V ta namen bi morali udeleženci na finančnem trgu izbrati delež prihodkov, naložb v osnovna sredstva ali naložb v obratna sredstva, da bi izračunali ključni kazalnik uspešnosti za posamezni finančni produkt za merjenje te stopnje, in to izbiro razkriti v prilogah k dokumentom ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088. Da bi zagotovili primerljivost finančnih produktov in končnim vlagateljem olajšali razumevanje, bi morali biti ključni kazalnik uspešnosti privzeto prihodki. Naložbe v osnovna sredstva ali naložbe v obratna sredstva bi se morale uporabljati le, kadar značilnosti finančnega produkta upravičujejo tako uporabo, zlasti kadar so naložbe v osnovna sredstva ali naložbe v obratna sredstva bolj reprezentativen pokazatelj, v kolikšni meri ti finančni produkti vlagajo v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, in pod pogojem, da je taka uporaba pojasnjena. Za podjetja, v katera se vlaga, ki so finančna podjetja, kot so opredeljena v členu 1, točka 8, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 (6), bi bilo treba primerljivost doseči z zahtevo po uporabi istega ključnega kazalnika uspešnosti za isto vrsto finančnega podjetja. Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki opravljajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja, bi moralo biti mogoče združiti ključne kazalnike uspešnosti za naložbe in zavarovalne posle v en sam ključni kazalnik uspešnosti. Za spodbujanje preglednosti za končne vlagatelje je treba zahtevati, da periodična razkritja o tem, kako in v kolikšnem obsegu se naložbe, na katerih temelji finančni produkt, izvajajo v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, zagotavljajo primerjavo s ciljnimi deleži naložb v gospodarske dejavnosti, ki so vključene v predpogodbena razkritja. Za zagotovitev primerljivosti in preglednosti bi morala periodična razkritja navajati, v kolikšni meri so bile naložbe v te gospodarske dejavnosti izvedene glede na prihodke, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva. |
(37) |
Določbe te uredbe so med seboj tesno povezane, saj se vse nanašajo na informacije, ki jih morajo udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci zagotoviti glede razkritij v zvezi s trajnostnostjo v sektorju finančnih storitev, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088. Za zagotovitev skladnosti med temi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter da se udeležencem na finančnem trgu in finančnim svetovalcem omogoči celovit pregled nad njihovimi obveznostmi iz navedene uredbe, je primerno, da se vsi regulativni tehnični standardi, ki jih zahtevajo člen 2a(3), člen 4(6), tretji pododstavek, člen 4(7), drugi pododstavek, člen 8(3), četrti pododstavek, člen 8(4), četrti pododstavek, člen 9(5), četrti pododstavek, člen 9(6), četrti pododstavek, člen 10(2), četrti pododstavek, člen 11(4), četrti pododstavek, in člen 11(5), četrti pododstavek, vključijo v eno uredbo. |
(38) |
Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki so jih Komisiji predložili Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (evropski nadzorni organi). |
(39) |
Skupni odbor evropskih nadzornih organov iz člena 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), člena 54 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter člena 54 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010, interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ter interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010. |
(40) |
Udeležencem na finančnem trgu in finančnim svetovalcem je treba omogočiti, da se prilagodijo zahtevam iz te delegirane uredbe. Zato bi bilo treba datum začetka njene uporabe odložiti na 1. januar 2023. Vendar je treba od udeležencev na finančnem trgu, ki so do 31. decembra 2022 upoštevali glavne škodljive vplive investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti iz člena 4(1), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2088 ali kot se zahteva v členu 4(3) ali (4) navedene uredbe, zahtevati, da prvič objavijo informacije o teh vplivih na svojih spletnih mestih v ločenih oddelkih z naslovom „Izjava o glavnih škodljivih vplivih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti“ do 30. junija 2023 za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„finančno podjetje“ pomeni UAIS, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (b), Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10), družbo za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(1), točka (b), Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), investicijsko družbo z dovoljenjem v skladu s členi 27, 28 in 29 Direktive 2009/65/ES, ki za svoje upravljanje ni imenovala družbe za upravljanje, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členi 6, 7 in 8 navedene direktive, kreditno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12), investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v členu 4(1), točka 2, Uredbe (EU) št. 575/2013, zavarovalnico, kot je opredeljena v členu 13, točka 1, Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), pozavarovalnico, kot je opredeljena v členu 13, točka 4, Direktive 2009/138/ES, ali kateri koli subjekt iz tretje države, ki opravlja podobne dejavnosti, za katerega velja zakonodaja tretje države in ga nadzoruje nadzorni organ tretje države; |
(2) |
„nefinančno podjetje“ pomeni podjetje, ki ni finančno podjetje, kot je opredeljeno v točki 1; |
(3) |
„izpostavljenost do države“ pomeni izpostavljenost do enot centralne ravni držav, centralnih bank in nadnacionalnih izdajateljev; |
(4) |
„okoljskotrajnostna gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost, ki izpolnjuje zahteve iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/852; |
(5) |
„prehodna gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost, ki izpolnjuje zahteve iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852; |
(6) |
„omogočitvena gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost, ki izpolnjuje zahteve iz člena 16 Uredbe (EU) 2020/852. |
Člen 2
Splošna načela za prikaz informacij
1. Udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci zagotovijo informacije, ki jih zahteva ta uredba, brezplačno in na lahko dostopen, nediskriminatoren, viden, preprost, jedrnat, razumljiv, pravičen, jasen in nezavajajoč način. Udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci informacije, ki jih zahteva ta uredba, prikažejo in predstavijo na lahko berljiv način, uporabljajo znake berljive velikosti in uporabljajo slog, ki omogoča njihovo razumevanje. Udeleženci na finančnem trgu lahko prilagodijo velikost ter vrsto črk in barve, ki se uporabljajo v predlogah iz prilog I do V k tej uredbi.
2. Udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci zagotovijo informacije, ki jih zahteva ta uredba, v elektronski obliki, ki omogoča iskanje, razen če sektorska zakonodaja iz člena 6(3) in člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 zahteva drugače.
3. Udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci posodabljajo informacije, objavljene na njihovih spletnih mestih v skladu s to uredbo. Jasno navedejo datum objave informacij in datum vsake posodobitve. Če so te informacije prikazane kot prenosljiva datoteka, udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci v imenu datoteke navedejo zaporedno številko različice.
4. Kadar so na voljo, udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci v informacijah, predloženih v skladu s to uredbo, navedejo identifikatorje pravnih subjektov in mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN), kadar se nanašajo na subjekte ali finančne produkte.
Člen 3
Referenčne vrednosti s košaricami indeksov
Kadar je indeks, opredeljen kot referenčna vrednost, sestavljen iz košarice indeksov, udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci zagotovijo informacije v zvezi s tem indeksom za košarico kot celoto in za vsak posamezen indeks v tej košarici.
POGLAVJE II
PREGLEDNOST V ZVEZI S ŠKODLJIVIMI VPLIVI NA DEJAVNIKE TRAJNOSTNOSTI
ODDELEK 1
Udeleženci na finančnem trgu
Člen 4
Izjava udeležencev na finančnem trgu, da upoštevajo glavne škodljive vplive svojih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti
1. Udeleženci na finančnem trgu iz člena 4(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2088 ali člena 4(3) ali člena 4(4) navedene uredbe vsako leto do 30. junija na svojih spletnih mestih v ločenem oddelku z naslovom: „Izjava o glavnih škodljivih vplivih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti“, objavijo informacije iz člena 4(1), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2088, člena 4(2), (3) in (4) navedene uredbe ter členov 4 do 10 te uredbe. Te informacije zajemajo obdobje od 1. januarja do 31. decembra predhodnega leta in se objavijo v oddelku „Razkritja, povezana s trajnostnostjo“ iz člena 23 te uredbe.
2. Udeleženci na finančnem trgu objavijo izjavo iz odstavka 1 v obliki predloge iz preglednice 1 iz Priloge I.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 za udeležence na finančnem trgu, ki prvič objavijo izjavo iz člena 4(1), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2088 ali člena 4(3) ali člena 4(4) navedene uredbe, informacije iz odstavka 1 zajemajo obdobje od datuma, ko so se prvič upoštevali glavni škodljivi vplivi investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti, do 31. decembra tistega leta. Ti udeleženci na finančnem trgu objavijo informacije iz odstavka 1 do 30. junija naslednjega leta.
Člen 5
Oddelek s povzetkom
Udeleženci na finančnem trgu v oddelku s povzetkom v preglednici 1 iz Priloge I zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
ime udeleženca na finančnem trgu, na katerega se nanaša izjava o škodljivih vplivih na trajnostnost; |
(b) |
dejstvo, da se upoštevajo glavni škodljivi vplivi na dejavnike trajnostnosti; |
(c) |
referenčno obdobje izjave; |
(d) |
povzetek glavnih škodljivih vplivov. |
Oddelek s povzetkom v preglednici 1 iz Priloge I se sestavi v vseh naslednjih jezikih:
(a) |
enem od uradnih jezikov matične države članice udeleženca na finančnem trgu in, če se razlikuje, v dodatnem jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ; |
(b) |
kadar se finančni produkt udeleženca na finančnem trgu ponuja v državi članici gostiteljici, enem od uradnih jezikov te države članice gostiteljice. |
Oddelek s povzetkom je dolg največ dve strani formata A4, kadar je natisnjen.
Člen 6
Opis glavnih škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti
1. V oddelku „Opis glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti“ v preglednici 1 iz Priloge I udeleženci na finančnem trgu izpolnijo vsa polja, ki se nanašajo na kazalnike, povezane z glavnimi škodljivimi vplivi njihovih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti, in dodajo vse naslednje:
(a) |
informacije o enem ali več dodatnih podnebnih in drugih okoljskih kazalnikih iz preglednice 2 iz Priloge I; |
(b) |
informacije o enem ali več dodatnih kazalnikih za socialne zadeve in zadeve v zvezi z zaposlenimi, spoštovanjem človekovih pravic, bojem proti korupciji in bojem proti podkupovanju, kot so določene v preglednici 3 iz Priloge I; |
(c) |
informacije o vseh drugih kazalnikih, ki se uporabljajo za ugotavljanje in ocenjevanje dodatnih glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti. |
2. V oddelku „Opis glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti“ v preglednici 1 iz Priloge I udeleženci na finančnem trgu opišejo ukrepe, sprejete v obdobju od 1. januarja do 31. decembra predhodnega leta, in načrtovane ukrepe ali zastavljene cilje za naslednje obdobje od 1. januarja do 31. decembra za preprečevanje ali zmanjšanje ugotovljenih glavnih škodljivih vplivov.
3. Udeleženci na finančnem trgu v stolpce „Vpliv“ v oddelku „Opis glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti“ v preglednici 1 iz Priloge I vnesejo številko o vplivu kot povprečju vplivov na dan 31. marec, 30. junij, 30. september in 31. december vsakega obdobja od 1. januarja do 31. decembra.
Člen 7
Opis politik za ugotavljanje in prednostno razvrščanje glavnih škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti
1. V oddelku „Opis politik za ugotavljanje in prednostno razvrščanje glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti“ v preglednici 1 iz Priloge I udeleženci na finančnem trgu opišejo svoje politike za ugotavljanje in prednostno razvrščanje glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti ter kako se te politike posodabljajo in uporabljajo, kar vključuje vse naslednje:
(a) |
datum, ko je upravljavski organ udeleženca na finančnem trgu odobril te politike; |
(b) |
kako je dodeljena odgovornost za izvajanje teh politik v okviru organizacijskih strategij in postopkov; |
(c) |
metodologije za izbiro kazalnikov iz člena 6(1), točke (a), (b) in (c), ter za ugotavljanje in ocenjevanje glavnih škodljivih vplivov iz člena 6(1) in zlasti pojasnilo, kako te metodologije upoštevajo verjetnost pojava in resnost teh glavnih škodljivih vplivov, vključno z njihovo morebitno nepopravljivostjo; |
(d) |
vse povezane tolerance napake v okviru metodologij iz točke (c) tega odstavka, z obrazložitvijo teh toleranc; |
(e) |
uporabljene vire podatkov. |
2. Kadar informacije v zvezi s katerim od uporabljenih kazalnikov niso takoj na voljo, udeleženci na finančnem trgu v oddelek „Opis politik za ugotavljanje in prednostno razvrščanje glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti“ v preglednici 1 iz Priloge I vnesejo podrobnosti o najboljših prizadevanjih za pridobitev informacij bodisi neposredno od podjetij, v katera se vlaga, bodisi z dodatnim raziskovanjem, sodelovanjem s tretjimi osebami, ki zagotavljajo podatke, ali zunanjimi strokovnjaki ali z uporabo razumnih predpostavk.
Člen 8
Oddelek o politikah sodelovanja
1. V oddelku „Politike sodelovanja“ v preglednici 1 iz Priloge I udeleženci na finančnem trgu zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
kadar je ustrezno, kratke povzetke politik sodelovanja iz člena 3g Direktive 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14); |
(b) |
kratke povzetke vseh drugih politik sodelovanja za zmanjšanje glavnih škodljivih vplivov. |
2. Kratki povzetki iz odstavka 1 opisujejo vse od naslednjega:
(a) |
kazalnike za škodljive vplive, obravnavane v politikah sodelovanja iz odstavka 1; |
(b) |
kako se bodo te politike sodelovanja prilagodile, če se glavni škodljivi vplivi ne zmanjšajo v več kot enem obdobju poročanja. |
Člen 9
Oddelek s sklici na mednarodne standarde
1. V oddelku „Sklici na mednarodne standarde“ v preglednici 1 iz Priloge I udeleženci na finančnem trgu opišejo, ali in v kolikšni meri spoštujejo kodekse odgovornega poslovnega ravnanja in mednarodno priznane standarde za potrebno skrbnost in poročanje ter, kadar je ustrezno, stopnjo njihove usklajenosti s cilji Pariškega sporazuma.
2. Opis iz odstavka 1 vsebuje informacije o vsem naslednjem:
(a) |
kazalnikih, ki se uporabljajo za upoštevanje glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti iz člena 6(1), ki merijo spoštovanje ali usklajenost iz odstavka 1; |
(b) |
metodologiji in podatkih, uporabljenih za merjenje spoštovanja ali usklajenosti iz odstavka 1, vključno z opisom obsega zajetih podatkov, virov podatkov in načina, na katerega uporabljena metodologija napoveduje glavne škodljive vplive podjetij, v katera se vlaga; |
(c) |
ali se uporablja v prihodnost usmerjen podnebni scenarij, in če je tako, naslov in vir tega scenarija ter kdaj je bil oblikovan; |
(d) |
če se ne uporablja v prihodnost usmerjen podnebni scenarij, pojasnilo, zakaj udeleženec na finančnem trgu meni, da so v prihodnost usmerjeni podnebni scenariji nerelevantni. |
Člen 10
Primerjava s predhodnimi obdobji
Udeleženci na finančnem trgu, ki so opisali škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti za obdobje pred obdobjem, za katero je treba razkriti informacije v skladu s členom 6, v oddelku „Opis glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti“ v preglednici 1 iz Priloge I zagotovijo primerjavo obdobja poročanja s predhodnimi obdobji, in sicer s predhodnim obdobjem poročanja in nato z vsakim naslednjim predhodnim obdobjem poročanja za do zadnjih pet predhodnih obdobij.
ODDELEK 2
Finančni svetovalci
Člen 11
Izjava finančnih svetovalcev, da pri svojem zavarovalnem ali investicijskem svetovanju upoštevajo glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti
1. Finančni svetovalci iz člena 2, točka 11, točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2019/2088, ki uporabljajo člen 4(5), točka (a), navedene uredbe, objavijo informacije iz člena 4(5), točka (a), navedene uredbe na svojih spletnih mestih v ločenem oddelku z naslovom „Izjava o upoštevanju glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti pri zavarovalnem svetovanju“.
2. Finančni svetovalci iz člena 2, točka 11, točke (c) do (f), Uredbe (EU) 2019/2088, ki uporabljajo člen 4(5), točka (a), navedene uredbe, objavijo informacije iz člena 4(5), točka (a), navedene uredbe na svojih spletnih mestih v ločenem oddelku z naslovom „Izjava o upoštevanju glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti pri investicijskem svetovanju“.
3. Izjava in informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo podrobnosti o postopku, ki ga finančni svetovalci uporabljajo za izbiro finančnih produktov, o katerih svetujejo, kar vključuje naslednje:
(a) |
kako finančni svetovalci uporabljajo informacije, ki jih objavijo udeleženci na finančnem trgu v skladu s to uredbo; |
(b) |
ali finančni svetovalci prednostno razvrščajo in izbirajo finančne produkte na podlagi kazalnikov iz preglednice 1 iz Priloge I in morebitnih dodatnih kazalnikov ter po potrebi opis uporabljene metodologije prednostnega razvrščanja in izbiranja; |
(c) |
vsa merila ali pragove, ki temeljijo na glavnih škodljivih vplivih iz preglednice 1 iz Priloge I in se uporabljajo za izbiro finančnih produktov ali svetovanje o njih. |
ODDELEK 3
Izjava udeležencev na finančnem trgu, da ne upoštevajo škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti, in izjava finančnih svetovalcev, da pri svojem investicijskem ali zavarovalnem svetovanju ne upoštevajo škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti
Člen 12
Izjava udeležencev na finančnem trgu, da ne upoštevajo glavnih škodljivih vplivov svojih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti
1. Udeleženci na finančnem trgu iz člena 4(1), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2088 objavijo informacije iz člena 4(1), točka (b), navedene uredbe na svojih spletnih mestih v ločenem oddelku z naslovom „Brez upoštevanja škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti“.
2. Izjava iz odstavka 1 vključuje vse od naslednjega:
(a) |
vidno izjavo, da udeleženec na finančnem trgu ne upošteva škodljivih vplivov svojih investicijski odločitev na dejavnike trajnostnosti; |
(b) |
razloge, zakaj udeleženec na finančnem trgu ne upošteva nobenih škodljivih vplivov svojih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti, in po potrebi informacije o tem, ali namerava udeleženec na finančnem trgu take škodljive vplive upoštevati, s sklicevanjem na kazalnike iz preglednice 1 iz Priloge I, in če je tako, kdaj. |
Člen 13
Izjava finančnih svetovalcev, da pri svojem investicijskem ali zavarovalnem svetovanju ne upoštevajo glavnih škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti
1. Finančni svetovalci iz člena 2, točka 11, točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2019/2088, ki uporabljajo člen 4(5), točka (b), navedene uredbe, objavijo informacije iz člena 4(5), točka (b), navedene uredbe na svojih spletnih mestih v ločenem oddelku z naslovom „Brez upoštevanja škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti pri zavarovalnem svetovanju“.
2. Finančni svetovalci iz člena 2, točka 11, točke (c) do (f), Uredbe (EU) 2019/2088, ki uporabljajo člen 4(5), točka (b), navedene uredbe, objavijo informacije iz člena 4(5), točka (b), navedene uredbe na svojih spletnih mestih v ločenem oddelku z naslovom „Brez upoštevanja škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti pri investicijskem svetovanju“.
3. Izjava in informacije iz odstavkov 1 in 2 vključujejo vse od naslednjega:
(a) |
vidno izjavo, da finančni svetovalec pri svojem investicijskem ali zavarovalnem svetovanju ne upošteva škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti; |
(b) |
razloge, zakaj finančni svetovalec pri svojem investicijskem ali zavarovalnem svetovanju ne upošteva škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti, in po potrebi informacije o tem, ali namerava finančni svetovalec take škodljive vplive upoštevati, s sklicevanjem na kazalnike iz preglednice 1 iz Priloge I, in če je tako, kdaj. |
POGLAVJE III
PREDPOGODBENA RAZKRITJA O PRODUKTIH
ODDELEK 1
Spodbujanje okoljskih ali socialnih značilnosti
Člen 14
Prikaz predpogodbenih informacij, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 8(1), (2) in (2a) Uredbe (EU) 2019/2088, s strani udeležencev na finančnem trgu
1. Udeleženci na finančnem trgu prikažejo informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 8(1), (2) in (2a) Uredbe (EU) 2019/2088, v obliki predloge iz Priloge II k tej uredbi. Te informacije se priložijo kot priloga k dokumentom ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088.
2. Udeleženci na finančnem trgu v glavni del dokumentov ali informacij iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 vključijo vidno izjavo, da so informacije o okoljskih ali socialnih značilnostih na voljo v prilogi k navedenim dokumentom ali navedenim informacijam.
3. Udeleženci na finančnem trgu na začetku priloge k dokumentom ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
ali namerava finančni produkt vlagati v trajnostne naložbe; |
(b) |
ali finančni produkt spodbuja okoljske ali socialne značilnosti, čeprav njegov cilj niso trajnostne naložbe. |
Člen 15
Informacije o trajnostnih naložbah v oddelku o naložbeni strukturi za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske značilnosti
1. Udeleženci na finančnem trgu za finančne produkte iz člena 6, prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2020/852 v oddelku „V kakšnem minimalnem obsegu so trajnostne naložbe z okoljskim ciljem usklajene s taksonomijo EU?“ v predlogi iz Priloge II navedejo vse naslednje:
(a) |
grafično predstavitev v obliki krožnega grafikona, ki kaže:
|
(b) |
opis naložb, na katerih temeljijo finančni produkti, ki so del okoljskotrajnostnih gospodarskih dejavnosti, vključno s tem, ali bo za skladnost teh naložb z zahtevami iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/852 izdano zagotovilo enega ali več revizorjev ali opravljen pregled s strani ene ali več tretjih oseb, in v tem primeru ime ali imena revizorja ali tretje osebe; |
(c) |
če finančni produkti vlagajo v gospodarske dejavnosti, ki niso okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, jasno obrazložitev razlogov za to; |
(d) |
kadar imajo finančni produkti izpostavljenosti do države in udeleženec na finančnem trgu ne more oceniti, v kolikšni meri te izpostavljenosti prispevajo k okoljskotrajnostnim gospodarskim dejavnostim, opisno razlago deleža naložb, ki jih sestavljajo te izpostavljenosti, v skupnih naložbah. |
2. Za namene odstavka 1, točka (a), udeleženci na finančnem trgu uporabijo:
(a) |
isti ključni kazalnik uspešnosti za skupne naložbe v nefinančna podjetja; |
(b) |
isti ključni kazalnik uspešnosti za skupne naložbe v isto vrsto finančnih podjetij. |
Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki opravljajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja, lahko ključni kazalnik uspešnosti združuje ključne kazalnike uspešnosti za naložbe in zavarovalne posle v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) 2021/2178.
3. Za namene odstavka 1, točka (b), opis vključuje vse naslednje:
(a) |
v zvezi s podjetji, v katera se vlaga, ki so nefinančna podjetja, ali se stopnja, do katere gre za naložbe v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, meri s prihodki ali pa se je udeleženec na finančnem trgu zaradi značilnosti finančnega produkta odločil, da se navede bolj reprezentativen izračun, kadar se ta stopnja meri z naložbami v osnovna sredstva ali naložbami v obratna sredstva, in razlog za tako odločitev, vključno z obrazložitvijo, zakaj je ta odločitev primerna za vlagatelje v finančni produkt; |
(b) |
kadar informacije o stopnji, do katere so naložbe v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, niso na voljo na podlagi javnih razkritij podjetij, v katera se vlaga, podrobnosti o tem, ali je udeleženec na finančnem trgu pridobil enakovredne informacije neposredno od podjetij, v katera se vlaga, ali od tretjih ponudnikov; |
(c) |
razčlenitev minimalnih deležev naložb v prehodne gospodarske dejavnosti in omogočitvene gospodarske dejavnosti, ki se v vsakem primeru izrazijo kot odstotek vseh naložb finančnega produkta. |
Člen 16
Informacije o trajnostnih naložbah v oddelku o naložbeni strukturi za finančne produkte, ki spodbujajo socialne značilnosti
Udeleženci na finančnem trgu za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti in vključujejo zavezo za trajnostne naložbe s socialnim ciljem, v oddelku „Kakšna je načrtovana naložbena struktura za ta finančni produkt?“ v predlogi iz Priloge II vključijo minimalni delež teh trajnostnih naložb.
Člen 17
Izračun stopnje, do katere gre za naložbe v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti
1. Stopnja, do katere gre za naložbe v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, se izračuna v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer so „naložbe finančnega produkta v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti“ vsota tržnih vrednosti naslednjih naložb finančnega produkta:
(a) |
za dolžniške vrednostne papirje in lastniške vrednostne papirje podjetij, v katera se vlaga, kadar je delež dejavnosti teh podjetij, v katere se vlaga, povezan z okoljskotrajnostnimi gospodarskimi dejavnostmi, tržne vrednosti tega deleža teh dolžniških vrednostnih papirjev ali lastniških vrednostnih papirjev; |
(b) |
za dolžniške vrednostne papirje, razen tistih iz točke (a), kadar se v skladu s pogoji teh dolžniških vrednostnih papirjev zahteva, da se delež prihodkov uporabi izključno za okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, tržne vrednosti tega deleža; |
(c) |
za obveznice, izdane v skladu z zakonodajo Unije o okoljskotrajnostnih obveznicah, tržne vrednosti teh obveznic; |
(d) |
za naložbe v nepremičnine, ki se štejejo za okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, tržne vrednosti teh naložb; |
(e) |
za naložbe v infrastrukturna sredstva, ki se štejejo za okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, tržne vrednosti teh naložb; |
(f) |
za naložbe v pozicije v listinjenju, kot so opredeljene v členu 2, točka 19, Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (15) z osnovnimi izpostavljenostmi v okoljskotrajnostnih gospodarskih dejavnostih, tržne vrednosti deleža teh izpostavljenosti; |
(g) |
za naložbe v finančne produkte iz člena 5, prvi odstavek, in člena 6, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852 tržne vrednosti deleža teh finančnih produktov, ki predstavlja stopnjo, do katere gre za naložbe v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, kot je izračunana v skladu s tem členom. Stopnja, do katere gre za naložbe v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti se izračuna z uporabo metodologije, uporabljene za izračun neto kratkih pozicij iz člena 3(4) in (5) Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (16). |
2. Za namene odstavka 1, točka (a), se delež dejavnosti podjetij, v katera se vlaga, povezanih z okoljskotrajnostnimi gospodarskimi dejavnostmi, izračuna na podlagi najustreznejših ključnih kazalnikov uspešnosti za naložbe finančnega produkta, pri čemer se uporabijo naslednje informacije:
(a) |
za podjetja, v katera se vlaga, iz člena 8(1) in (2) Uredbe (EU) 2020/852, razkritja teh podjetij, v katera se vlaga, v skladu z navedenim členom; |
(b) |
za druga podjetja, v katera se vlaga, enakovredne informacije, ki jih udeleženec na finančnem trgu pridobi neposredno od podjetij, v katera se vlaga, ali od tretjih ponudnikov. |
3. Za razkritja iz člena 15(1), točka (a), in člena 19(1), točka (a), v primeru podjetij, v katera se vlaga, ki so nefinančna podjetja, za katera velja obveznost objave nefinančnih informacij v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2178, in drugih nefinančnih podjetij, za katera ta obveznost ne velja, se pri izračunu iz odstavka 2 uporabijo prihodki kot ista vrsta ključnega kazalnika uspešnosti za vsa nefinančna podjetja.
4. Z odstopanjem od odstavka 3, kadar zaradi značilnosti finančnega produkta naložbe v osnovna sredstva ali naložbe v obratna sredstva omogočajo bolj reprezentativen izračun stopnje, do katere gre za naložbo v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, se lahko pri izračunu uporabi najprimernejši od teh dveh ključnih kazalnikov uspešnosti. V primeru podjetij, v katera se vlaga, ki so finančna podjetja, za katera velja člen 8(1) Uredbe (EU) 2020/852, in za druga finančna podjetja, za katera ta obveznost ne velja, se pri izračunu iz odstavka 2 uporabijo ključni kazalniki uspešnosti iz oddelka 1.1, točke (b) do (e), Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2021/2178.
5. Za razkritja iz člena 15(1), točka (a)(ii), člena 19(1), točka (a)(ii), člena 55(1), točka (b)(iii), in člena 62(1), točka (b)(iii), se uporabljajo odstavki 1 do 4 tega člena, razen da se izpostavljenosti do držav izključijo iz izračuna števca in imenovalca formule iz odstavka 1.
ODDELEK 2
Trajnostne naložbe kot cilj
Člen 18
Prikaz predpogodbenih informacij za finančne produkte, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 9, odstavki 1 do 4a, Uredbe (EU) 2019/2088, s strani udeležencev na finančnem trgu
1. Udeleženci na finančnem trgu prikažejo informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 9(1) do (4) Uredbe (EU) 2019/2088 in tem oddelkom, v prilogi k dokumentu ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088. Te informacije navedejo v obliki predloge iz Priloge III k tej uredbi.
2. Udeleženci na finančnem trgu v glavni del dokumenta ali informacij iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 vključijo izjavo, da so informacije o trajnostnih naložbah na voljo v prilogi.
3. Udeleženci na finančnem trgu na začetku priloge k dokumentu ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 vključijo izjavo, da so cilj finančnega produkta trajnostne naložbe.
Člen 19
Informacije o trajnostnih naložbah za finančne produkte s ciljem trajnostnih naložb
1. Udeleženci na finančnem trgu za finančne produkte iz člena 5, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852 v oddelku „Kakšna sta naložbena struktura in minimalni delež trajnostnih naložb?“ v predlogi iz Priloge III navedejo vse naslednje informacije:
(a) |
grafično predstavitev v obliki krožnega grafikona:
|
(b) |
opis v skladu s členom 15(1), točka (b) te uredbe; |
(c) |
če finančni produkti vlagajo v gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k okoljskemu cilju in gospodarske dejavnosti niso okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, jasno obrazložitev razlogov za to; |
(d) |
kadar imajo finančni produkti izpostavljenosti do države in udeleženec na finančnem trgu ne more oceniti, v kolikšni meri te izpostavljenosti prispevajo k okoljskotrajnostnim gospodarskim dejavnostim, opisno razlago deleža naložb, ki jih sestavljajo te izpostavljenosti, v skupnih naložbah. |
2. Za namene odstavka 1, točka (a), udeleženci na finančnem trgu uporabljajo člen 15(2).
3. Za namene odstavka 1, točka (b), udeleženci na finančnem trgu uporabljajo člen 15(3).
4. Udeleženci na finančnem trgu za finančne produkte, ki prispevajo k socialnemu cilju, v oddelku „Kakšna sta naložbena struktura in minimalni delež trajnostnih naložb?“ v predlogi iz Priloge III navedejo minimalni delež teh naložb.
ODDELEK 3
Finančni produkti z naložbenimi možnostmi
Člen 20
Finančni produkti z eno ali več osnovnimi naložbenimi možnostmi, zaradi katerih se ti finančni produkti štejejo za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
1. Z odstopanjem od členov 14 do 17 udeleženci na finančnem trgu, kadar finančni produkt ponuja naložbene možnosti vlagatelju in se zaradi ene ali več teh naložbenih možnosti ta finančni produkt šteje za finančni produkt, ki spodbuja okoljske ali socialne značilnosti, v glavni del dokumenta ali informacij iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 vstavijo jasno izjavo, ki potrjuje vse naslednje:
(a) |
da finančni produkt spodbuja okoljske ali socialne značilnosti; |
(b) |
da je doseganje teh okoljskih ali socialnih značilnosti pogojeno z vlaganjem v vsaj eno od naložbenih možnosti s seznama iz odstavka 2, točka (a), tega člena in posedovanjem vsaj ene od teh možnosti v obdobju posedovanja finančnega produkta; |
(c) |
da so dodatne informacije o teh značilnostih na voljo v prilogah iz odstavka 3 tega člena ali po potrebi s sklicevanji iz odstavka 5 tega člena. |
2. Jasni izjavi iz odstavka 1 se priloži vse od naslednjega:
(a) |
seznam naložbenih možnosti iz odstavka 3, prikazanih v skladu s kategorijami naložbenih možnosti iz točk (a), (b) in (c) navedenega odstavka; |
(b) |
deleži naložbenih možnosti znotraj vsake od kategorij iz odstavka 3, točki (a), (b) in (c), glede na skupno število naložbenih možnosti, ki jih ponuja finančni produkt. |
3. Udeleženci na finančnem trgu v prilogah k dokumentu ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 zagotovijo vse naslednje informacije za naslednje kategorije naložbenih možnosti:
(a) |
za vsako naložbeno možnost, ki se šteje za finančni produkt, ki spodbuja okoljske ali socialne značilnosti, informacije iz členov 14 do 17 te uredbe; |
(b) |
za vsako naložbeno možnost, ki se šteje za finančni produkt, ki ima za cilj trajnostne naložbe, informacije iz členov 18 in 19 te uredbe; |
(c) |
za vsako naložbeno možnost, ki ima za cilj trajnostne naložbe in ni finančni produkt, informacije o cilju trajnostnih naložb. |
4. Udeleženci na finančnem trgu predložijo informacije iz odstavka 3, točka (a), v obliki predloge iz Priloge II in informacije iz odstavka 3, točka (b), v obliki predloge iz Priloge III.
5. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko udeleženci na finančnem trgu, kadar finančni produkt vlagatelju ponuja vrsto naložbenih možnosti, tako da informacij o teh naložbenih možnostih ni mogoče zagotoviti na jasen in jedrnat način v prilogah k dokumentu ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 zaradi zahtevanega števila prilog, zagotovijo informacije iz odstavka 3 tega člena tako, da v glavni del dokumenta ali informacij iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 vključijo sklicevanja na priloge k razkritjem, ki jih zahtevajo direktive, uredbe in nacionalne določbe iz navedenega odstavka, ki vsebujejo te informacije.
Člen 21
Finančni produkti z osnovnimi naložbenimi možnostmi, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
1. Z odstopanjem od členov 18 in 19 udeleženci na finančnem trgu, kadar finančni produkt vlagatelju ponuja naložbene možnosti in imajo vse te naložbene možnosti za cilj trajnostne naložbe, v vidni izjavi v glavnem delu dokumenta ali informacij iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 potrdijo, da ima finančni produkt za cilj trajnostne naložbe in da so informacije v zvezi s tem ciljem na voljo v prilogah k dokumentu ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 ali po potrebi s sklicevanji iz odstavka 5 tega člena.
2. Jasni izjavi iz odstavka 1 se priloži vse od naslednjega:
(a) |
seznam naložbenih možnosti iz odstavka 3, prikazanih v skladu s kategorijami naložbenih možnosti iz točk (a) in (b) navedenega odstavka; |
(b) |
deleži vsake od kategorij naložbenih možnosti iz odstavka 3, točki (a) in (b), v vsaki od teh kategorij glede na skupno število naložbenih možnosti, ki jih ponuja finančni produkt. |
3. Udeleženci na finančnem trgu v prilogah k dokumentu ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 zagotovijo vse naslednje informacije za naslednje kategorije naložbenih možnosti:
(a) |
za vsako naložbeno možnost, ki se šteje za finančni produkt, ki ima za cilj trajnostne naložbe, informacije iz členov 18 in 19 te uredbe; |
(b) |
za vsako naložbeno možnost, ki ima za cilj trajnostne naložbe in ni finančni produkt, informacije o cilju trajnostnih naložb. |
4. Udeleženci na finančnem trgu prikažejo informacije iz odstavka 3, točka (a), v skladu s predlogo iz Priloge III.
5. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko udeleženci na finančnem trgu, kadar finančni produkt vlagatelju ponuja vrsto naložbenih možnosti, tako da informacij o teh naložbenih možnostih ni mogoče zagotoviti na jasen in jedrnat način v prilogah k dokumentu ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 zaradi zahtevanega števila prilog, zagotovijo informacije iz odstavka 3 tega člena tako, da v glavni del dokumenta ali informacij iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088 vključijo sklicevanja na priloge k ustreznim razkritjem, ki jih zahtevajo direktive, uredbe in nacionalne določbe iz navedenega odstavka, ki vsebujejo te informacije.
Člen 22
Informacije o osnovnih naložbenih možnostih, ki imajo za cilj trajnostne naložbe in same niso finančni produkti
Informacije o cilju trajnostnih naložb iz člena 20(3), točka (c), in člena 21(3), točka (b), vsebujejo vse od naslednjega:
(a) |
opis cilja trajnostnih naložb; |
(b) |
seznam kazalnikov, ki se uporabljajo za merjenje doseganja tega cilja trajnostnih naložb; |
(c) |
opis, kako naložbe ne škodijo bistveno nobenemu od ciljev trajnostnih naložb, vključno z naslednjim:
|
POGLAVJE IV
SPLETNA RAZKRITJA O PRODUKTIH
Člen 23
Spletni oddelek za razkritje informacij, povezanih s trajnostnostjo, o finančnih produktih
Udeleženci na finančnem trgu za vsak finančni produkt objavijo informacije iz člena 10(1) Uredbe (EU) 2019/2088 v ločenem oddelku z naslovom „Razkritja, povezana s trajnostnostjo“, in sicer na istem delu njihovega spletnega mesta kot druge informacije v zvezi s finančnim produktom, vključno s tržnimi sporočili. Udeleženci na finančnem trgu jasno identificirajo finančni produkt, na katerega se nanašajo informacije v oddelku z razkritji, povezanimi s trajnostnostjo, in na vidnem mestu prikažejo okoljske ali socialne značilnosti ali cilj trajnostnih naložb tega finančnega produkta.
ODDELEK 1
Spletna razkritja o produktih za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
Člen 24
Oddelki spletnih razkritij o produktih za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
Za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, udeleženci na finančnem trgu informacije iz člena 10(1) Uredbe (EU) 2019/2088 ter členov 25 do 36 te uredbe objavijo v naslednjem vrstnem redu in sestavljene iz vseh naslednjih oddelkov z naslovi:
(a) |
„Povzetek“; |
(b) |
„Brez cilja trajnostnih naložb“; |
(c) |
„Okoljske ali socialne značilnosti finančnega produkta“; |
(d) |
„Naložbena strategija“; |
(e) |
„Delež naložb“; |
(f) |
„Spremljanje okoljskih ali socialnih značilnosti“; |
(g) |
„Metodologije“; |
(h) |
„Viri in obdelava podatkov“; |
(i) |
„Omejitve metodologij in podatkov“; |
(j) |
„Potrebna skrbnost“; |
(k) |
„Politike sodelovanja“; |
(l) |
če je opredeljen indeks kot referenčna vrednost za doseganje okoljskih ali socialnih značilnosti, ki jih spodbuja finančni produkt, „Opredeljena referenčna vrednost“. |
Člen 25
Spletni oddelek „Povzetek“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
1. V spletnem oddelku „Povzetek“ iz člena 24, točka (a), udeleženci na finančnem trgu povzamejo vse informacije iz različnih oddelkov, naštetih v navedenem členu, o finančnih produktih, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti. Oddelek s povzetkom je dolg največ dve strani formata A4, kadar je natisnjen.
2. Spletni oddelek „Povzetek“ iz člena 24, točka (a), se zagotovi vsaj v naslednjih jezikih:
(a) |
enem od uradnih jezikov matične države članice in, če se razlikuje ter če se finančni produkt ponuja v več kot eni državi članici, v dodatnem jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ; |
(b) |
kadar se finančni produkt ponuja v državi članici gostiteljici, enem od uradnih jezikov te države članice gostiteljice. |
Člen 26
Spletni oddelek „Brez cilja trajnostnih naložb“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
1. Udeleženci na finančnem trgu v spletni oddelek „Brez cilja trajnostnih naložb“ iz člena 24, točka (b), vstavijo naslednjo izjavo: „Ta finančni produkt spodbuja okoljske ali socialne značilnosti, vendar njegov cilj ni trajnostna naložba.“
2. Če je finančni produkt zavezan vlaganju v eno ali več trajnostnih naložb, udeleženci na finančnem trgu v spletnem oddelku „Brez cilja trajnostnih naložb“ iz člena 24, točka (b), pojasnijo, kako trajnostna naložba ne škoduje bistveno nobenemu od ciljev trajnostnih naložb, vključno z naslednjim:
(a) |
kako se upoštevajo kazalniki za škodljive vplive iz preglednice 1 iz Priloge I in vsi ustrezni kazalniki iz preglednic 2 in 3 iz Priloge I; |
(b) |
ali je trajnostna naložba usklajena s smernicami OECD za mednarodna podjetja in vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, vključno z načeli in pravicami iz osmih temeljnih konvencij, navedenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ter iz Mednarodne listine o človekovih pravicah; |
Člen 27
Spletni oddelek „Okoljske ali socialne značilnosti finančnega produkta“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
Udeleženci na finančnem trgu v spletnem oddelku „Okoljske ali socialne značilnosti finančnega produkta“ iz člena 24, točka (c), opišejo okoljske ali socialne značilnosti, ki jih finančni produkt spodbuja.
Člen 28
Spletni oddelek „Naložbena strategija“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
Udeleženci na finančnem trgu v spletnem oddelku „Naložbena strategija“ iz člena 24, točka (d), opišejo vse naslednje:
(a) |
uporabljeno naložbeno strategijo za doseganje okoljskih ali socialnih značilnosti, ki jih spodbuja finančni produkt; |
(b) |
politiko za ocenjevanje praks dobrega upravljanja podjetij, v katera se vlaga, tudi v zvezi z dobrimi upravljavskimi strukturami, odnosi z zaposlenimi, prejemki zaposlenih in izpolnjevanjem davčnih obveznosti. |
Člen 29
Spletni oddelek „Delež naložb“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
Udeleženci na finančnem trgu v spletni oddelek „Delež naložb“ iz člena 24, točka (e), vključijo informacije iz člena 14 in razlikujejo med neposrednimi izpostavljenostmi do podjetij, v katere se vlaga, in vsemi drugimi vrstami izpostavljenosti do teh podjetij.
Člen 30
Spletni oddelek „Spremljanje okoljskih ali socialnih značilnosti“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
V spletnem oddelku „Spremljanje okoljskih ali socialnih značilnosti“ iz člena 24, točka (f), udeleženci na finančnem trgu opišejo, kako se v celotnem življenjskem ciklu finančnega produkta spremljajo okoljske ali socialne značilnosti, ki jih spodbuja finančni produkt, in kazalniki trajnostnosti, ki se uporabljajo za merjenje doseganja vsake od teh okoljskih ali socialnih značilnosti, ki jih spodbuja finančni produkt, ter poleg tega opišejo tudi s tem povezane mehanizme notranjega ali zunanjega nadzora.
Člen 31
Spletni oddelek „Metodologije za okoljske ali socialne značilnosti“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
V spletnem oddelku „Metodologije za okoljske ali socialne značilnosti“ iz člena 24, točka (g), udeleženci na finančnem trgu opišejo metodologije za merjenje, kako so dosežene socialne ali okoljske značilnosti, ki jih spodbuja finančni produkt.
Člen 32
Spletni oddelek „Viri in obdelava podatkov“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
V spletnem oddelku „Viri in obdelava podatkov“ iz člena 24, točka (h), udeleženci na finančnem trgu opišejo vse naslednje:
(a) |
uporabljene vire podatkov za doseganje vsake okoljske ali socialne značilnosti, ki jih spodbuja finančni produkt; |
(b) |
ukrepe, sprejete za zagotavljanje kakovosti podatkov; |
(c) |
način obdelave podatkov; |
(d) |
delež podatkov, ki so ocenjeni. |
Člen 33
Spletni oddelek „Omejitve metodologij in podatkov“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
V spletnem oddelku „Omejitve metodologij in podatkov“ iz člena 24, točka (i), udeleženci na finančnem trgu opišejo vse naslednje:
(a) |
vse omejitve metodologij iz člena 24, točka (g), in virov podatkov iz člena 24, točka (h); |
(b) |
kako take omejitve ne vplivajo na način, na katerega se dosegajo okoljske ali socialne značilnosti, ki jih spodbuja finančni produkt; |
Člen 34
Spletni oddelek „Potrebna skrbnost“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
V spletnem oddelku „Potrebna skrbnost“ iz člena 24, točka (j), udeleženci na finančnem trgu opišejo, kako je v zvezi s sredstvi finančnega produkta, ki so njegova osnova, uporabljena potrebna skrbnost, vključno z notranjim in zunanjim preverjanjem te potrebne skrbnosti.
Člen 35
Spletni oddelek „Politike sodelovanja“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
V spletnem oddelku „Politike sodelovanja“ iz člena 24, točka (k), udeleženci na finančnem trgu opišejo politike sodelovanja, ki se izvajajo, kadar je sodelovanje del okoljske ali socialne naložbene strategije, vključno z vsemi postopki upravljanja, ki se uporabljajo v primeru spornih zadev v zvezi s trajnostnostjo v podjetjih, v katera se vlaga.
Člen 36
Spletni oddelek „Opredeljena referenčna vrednost“ za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
1. V spletnem oddelku „Opredeljena referenčna vrednost“ iz člena 24, točka (l), udeleženci na finančnem trgu opišejo, ali je bil opredeljen indeks kot referenčna vrednost za izpolnjevanje okoljskih ali socialnih značilnosti, ki jih spodbuja finančni produkt, in kako je ta indeks usklajen z okoljskimi ali socialnimi značilnostmi, ki jih spodbuja finančni produkt, vključno z vhodnimi podatki, metodologijami za izbiro teh podatkov, metodologijami za ponovno uravnoteženje in načinom izračuna indeksa.
2. Kadar so del ali vse informacije iz odstavka 1 objavljene na spletnem mestu upravljavca referenčne vrednosti, se zagotovi hiperpovezava do teh informacij.
ODDELEK 2
Spletna razkritja o produktih za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
Člen 37
Spletna razkritja o produktih za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
Za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, udeleženci na finančnem trgu informacije iz člena 10(1) Uredbe (EU) 2019/2088 ter členov 38 do 49 te uredbe objavijo v naslednjem vrstnem redu in sestavljene iz vseh naslednjih oddelkov z naslovi:
(a) |
„Povzetek“; |
(b) |
„Ne škoduje bistveno cilju trajnostnih naložb“; |
(c) |
„Cilj trajnostnih naložb finančnega produkta“; |
(d) |
„Naložbena strategija“; |
(e) |
„Delež naložb“; |
(f) |
„Spremljanje cilja trajnostnih naložb“; |
(g) |
„Metodologije“; |
(h) |
„Viri in obdelava podatkov“; |
(i) |
„Omejitve metodologij in podatkov“; |
(j) |
„Potrebna skrbnost“; |
(k) |
„Politike sodelovanja“; |
(l) |
„Doseganje cilja trajnostnih naložb“. |
Člen 38
Spletni oddelek „Povzetek“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
1. V spletnem oddelku „Povzetek“ iz člena 37, točka (a), udeleženci na finančnem trgu povzamejo vse informacije iz različnih oddelkov, naštetih v tem členu 37, o finančnih produktih, ki imajo za cilj trajnostne naložbe. Oddelek s povzetkom je dolg največ dve strani formata A4, kadar je natisnjen.
2. Spletni oddelek „Povzetek“ iz člena 37, točka (a), se zagotovi vsaj v naslednjih jezikih:
(a) |
enem od uradnih jezikov matične države članice in, če se razlikuje ter če se finančni produkt ponuja v več kot eni državi članici, v dodatnem jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ; |
(b) |
kadar se finančni produkt ponuja v državi članici gostiteljici, enem od uradnih jezikov te države članice gostiteljice. |
Člen 39
Spletni oddelek „Ne škoduje bistveno cilju trajnostnih naložb“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
Udeleženci na finančnem trgu v spletnem oddelku „Ne škoduje bistveno cilju trajnostnih naložb“ iz člena 37, točka (b), pojasnijo, ali in zakaj naložbe finančnega produkta ne škodujejo bistveno nobenemu od ciljev trajnostnih naložb, ter zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
kako se upoštevajo kazalniki za škodljive vplive iz preglednice 1 iz Priloge I in vsi ustrezni kazalniki iz preglednic 2 in 3 iz navedene priloge; |
(b) |
ali je trajnostna naložba usklajena s smernicami OECD za mednarodna podjetja in vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, vključno z načeli in pravicami iz osmih temeljnih konvencij, navedenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ter iz Mednarodne listine o človekovih pravicah; |
Člen 40
Spletni oddelek „Cilj trajnostnih naložb finančnega produkta“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
Udeleženci na finančnem trgu v spletnem oddelku „Cilj trajnostnih naložb finančnega produkta“ iz člena 37, točka (c), opišejo cilj trajnostnih naložb finančnega produkta.
Člen 41
Spletni oddelek „Naložbena strategija“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
V spletnem oddelku „Naložbena strategija“ iz člena 37, točka (d), udeleženci na finančnem trgu opišejo vse naslednje:
(a) |
uporabljeno naložbeno strategijo za doseganje cilja trajnostnih naložb; |
(b) |
politiko za ocenjevanje praks dobrega upravljanja podjetij, v katera se vlaga, tudi v zvezi z dobrimi upravljavskimi strukturami, odnosi z zaposlenimi, prejemki zaposlenih in izpolnjevanjem davčnih obveznosti. |
Člen 42
Spletni oddelek „Delež naložb“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
Udeleženci na finančnem trgu v spletni oddelek „Delež naložb“ iz člena 37, točka (e), vključijo informacije iz oddelka „Kakšna sta naložbena struktura in minimalni delež trajnostnih naložb?“ iz predloge iz Priloge III k tej uredbi in razlikujejo med neposrednimi izpostavljenostmi do podjetij, v katere se vlaga, in vsemi drugimi vrstami izpostavljenosti do teh podjetij.
Člen 43
Spletni oddelek „Spremljanje cilja trajnostnih naložb“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
V spletnem oddelku „Spremljanje cilja trajnostnih naložb“ iz člena 37, točka (f), udeleženci na finančnem trgu opišejo, kako se v celotnem življenjskem ciklu finančnega produkta spremljajo cilj trajnostnih naložb in kazalniki trajnostnosti, ki se uporabljajo za merjenje doseganja cilja trajnostnih naložb, ter s tem povezane mehanizme notranjega ali zunanjega nadzora.
Člen 44
Spletni oddelek „Metodologije“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
Udeleženci na finančnem trgu v spletnem oddelku „Metodologije“ iz člena 37, točka (g), opišejo metodologije, ki se uporabljajo za merjenje doseganja cilja trajnostnih naložb, in kako se uporabljajo kazalniki trajnostnosti za merjenje doseganja tega cilja trajnostnih naložb.
Člen 45
Spletni oddelek „Viri in obdelava podatkov“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
V spletnem oddelku „Viri in obdelava podatkov“ iz člena 37, točka (h), udeleženci na finančnem trgu opišejo vse naslednje:
(a) |
uporabljene vire podatkov za doseganje cilja trajnostnih naložb finančnega produkta; |
(b) |
ukrepe, sprejete za zagotavljanje kakovosti podatkov; |
(c) |
način obdelave podatkov; |
(d) |
delež podatkov, ki so ocenjeni. |
Člen 46
Spletni oddelek „Omejitve metodologij in podatkov“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
V spletnem oddelku „Omejitve metodologij in podatkov“ iz člena 37, točka (i), udeleženci na finančnem trgu opišejo vse naslednje:
(a) |
vse omejitve metodologij iz člena 37, točka (g), in virov podatkov iz člena 37, točka (h); |
(b) |
zakaj takšne omejitve ne vplivajo na doseganje cilja trajnostnih naložb. |
Člen 47
Spletni oddelek „Potrebna skrbnost“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
V spletnem oddelku „Potrebna skrbnost“ iz člena 37, točka (j), udeleženci na finančnem trgu opišejo, kako je v zvezi s sredstvi finančnega produkta, ki so njegova osnova, uporabljena potrebna skrbnost, vključno z notranjim in zunanjim preverjanjem te potrebne skrbnosti.
Člen 48
Spletni oddelek „Politike sodelovanja“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
V spletnem oddelku „Politike sodelovanja“ iz člena 37, točka (k), udeleženci na finančnem trgu opišejo politike sodelovanja, ki se izvajajo, kadar je sodelovanje del cilja trajnostnih naložb, vključno z vsemi postopki upravljanja, ki se uporabljajo v primeru spornih zadev v zvezi s trajnostnostjo v podjetjih, v katera se vlaga.
Člen 49
Spletni oddelek „Doseganje cilja trajnostnih naložb“ za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
1. V spletnem oddelku „Doseganje cilja trajnostnih naložb“ iz člena 37, točka (l), udeleženci na finančnem trgu opišejo vse naslednje:
(a) |
za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe in za katere je bil kot referenčna vrednost opredeljen indeks, kako je ta indeks usklajen s ciljem trajnostnih naložb finančnega produkta, vključno z vhodnimi podatki, metodologijami za izbiro teh podatkov, metodologijami za ponovno uravnoteženje in načinom izračuna indeksa; |
(b) |
za finančne produkte s ciljem zmanjšanja emisij ogljika navedba, da se referenčna vrednost šteje za referenčno vrednost EU za podnebni prehod ali referenčno vrednost EU, usklajeno s Pariškim sporazumom, kot sta opredeljeni v členu 3, točki 23a in 23b, Uredbe (EU) 2016/1011, ter hiperpovezava do spletnega mesta, na katerem je mogoče najti metodologijo, uporabljeno za izračun teh referenčnih vrednosti. |
2. Z odstopanjem od odstavka 1, točka (a), se, kadar so informacije iz navedene točke objavljene na spletnem mestu upravljavca referenčne vrednosti, zagotovi hiperpovezava do teh informacij.
3. Z odstopanjem od odstavka 1, točka (b), se, kadar ni na voljo referenčne vrednosti EU za podnebni prehod ali referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, kot sta opredeljeni v členu 3, točki 23a in 23b, Uredbe (EU) 2016/1011, v spletnem oddelku „Doseganje cilja trajnostnih naložb“ iz člena 38, točka (l), te uredbe, to dejstvo navede in pojasni, kako je zagotovljeno nadaljnje prizadevanje za doseganje cilja zmanjšanja emisij ogljika z namenom doseganja ciljev Pariškega sporazuma. Udeleženci na finančnem trgu pojasnijo, v kolikšni meri finančni produkt izpolnjuje metodološke zahteve iz Delegirane uredbe (EU) 2020/1818.
POGLAVJE V
RAZKRITJA O PRODUKTIH V PERIODIČNIH POROČILIH
ODDELEK 1
Spodbujanje okoljskih ali socialnih značilnosti
Člen 50
Zahteve glede prikaza in vsebine periodičnih poročil za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
1. Za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, udeleženci na finančnem trgu prikažejo informacije iz člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2088 v prilogi k dokumentu ali informacije iz člena 11(2) navedene uredbe v obliki predloge iz Priloge IV k tej uredbi.
2. Udeleženci na finančnem trgu v glavni del dokumenta ali informacij iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 vključijo izjavo, da so informacije o okoljskih ali socialnih značilnostih na voljo v navedeni prilogi.
Člen 51
Doseganje okoljskih ali socialnih značilnosti, ki jih spodbujajo finančni produkti
V oddelku „V kolikšni meri so bile dosežene okoljske in/ali socialne značilnosti, ki jih spodbuja ta finančni produkt?“ v predlogi iz Priloge IV k tej uredbi udeleženci na finančnem trgu zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
obseg, v katerem so bile v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, dosežene okoljske ali socialne značilnosti, ki jih spodbuja finančni produkt, vključno z uspešnostjo kazalnikov trajnostnosti, ki se uporabljajo za merjenje, kako so bile dosežene vse te okoljske ali socialne značilnosti, in kateri izvedeni finančni instrumenti, če obstajajo, so bili uporabljeni za doseganje teh okoljskih ali socialnih značilnosti; |
(b) |
za finančne produkte iz člena 6, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852 opredelitev okoljskih ciljev iz člena 9 navedene uredbe, h katerim je prispevala trajnostna naložba, na kateri temelji finančni produkt; |
(c) |
če je udeleženec na finančnem trgu predložil vsaj eno predhodno periodično poročilo za finančni produkt v skladu s tem oddelkom, primerjavo med obdobjem, ki ga zajema periodično poročilo, in obdobji, zajetimi v prejšnjih periodičnih poročilih; |
(d) |
za finančne produkte, ki so vključevali zavezo, da bodo vlagali v trajnostne naložbe, obrazložitev, kako so te naložbe prispevale k ciljem trajnostnih naložb iz člena 2, točka 17, Uredbe (EU) 2019/2088 in niso znatno škodovale nobenemu od navedenih ciljev v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, vključno z vsem naslednjim:
|
(e) |
informacije o glavnih škodljivih vplivih na dejavnike trajnostnosti iz oddelka „Ali ta finančni produkt upošteva glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti?“ v predlogi iz Priloge II k tej uredbi. |
Člen 52
Najpomembnejše naložbe za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
1. Oddelek „Katere so bile najpomembnejše naložbe tega finančnega produkta?“ v predlogi iz Priloge IV k tej uredbi vsebuje seznam, v padajočem vrstnem redu glede na velikost, petnajstih naložb, ki predstavljajo največji delež naložb finančnega produkta v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, vključno s sektorjem in državami, v katerih so bile te naložbe izvedene.
2. Kadar je z odstopanjem od odstavka 1 število naložb, ki predstavljajo petdeset odstotkov naložb finančnega produkta v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, manjše od petnajst, oddelek iz odstavka 1 vsebuje seznam teh naložb v padajočem vrstnem redu glede na velikost, vključno s sektorji in državami, v katerih so bile te naložbe izvedene.
Člen 53
Naložbena struktura finančnih produktov, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
Udeleženci na finančnem trgu v oddelku „Kakšna je bila naložbena struktura??“ v predlogi iz Priloge IV k tej uredbi zagotovijo opis naložb finančnega produkta, vključno z vsemi naslednjimi informacijami:
(a) |
deleži naložb finančnega produkta, ki so dosegli okoljske ali socialne značilnosti, ki jih spodbujajo, v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo; |
(b) |
namenom preostalih naložb v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, vključno z opisom kakršnih koli minimalnih okoljskih ali socialnih zaščitnih ukrepov in navedbo, ali se te naložbe uporabljajo za varovanje pred tveganji, se nanašajo na denarna sredstva, ki se hranijo za namen dodatne likvidnosti, ali so naložbe, za katere ni na voljo dovolj podatkov. |
Člen 54
Delež naložb v različnih gospodarskih sektorjih in podsektorjih
Udeleženci na finančnem trgu v oddelku „V katerih gospodarskih sektorjih so se izvedle naložbe?“ v predlogi iz Priloge IV k tej uredbi zagotovijo informacije o deležu naložb v različnih sektorjih in podsektorjih, vključno s sektorji in podsektorji gospodarstva, ki ustvarjajo prihodke z odkrivanjem, rudarjenjem, pridobivanjem, proizvodnjo, predelavo, skladiščenjem, rafiniranjem ali distribucijo fosilnih goriv, vključno s prevozom, skladiščenjem in trgovanjem, kot so opredeljena v členu 2, točka 62, Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (17), v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo.
Člen 55
Informacije o naložbah v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske značilnosti
1. Če so finančni produkti iz člena 6, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852 vključevali zavezo, da bodo vlagali v gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k okoljskemu cilju v smislu člena 2, točka 17, Uredbe (EU) 2019/2088, oddelek „Kakšen je bil delež naložb, povezanih s trajnostnostjo?“ v predlogi iz Priloge IV vsebuje vse naslednje informacije:
(a) |
razčlenitev deleža naložb po vsakem od okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, h kateremu so te naložbe prispevale; |
(b) |
opis naložb v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, vključno z:
|
2. Za namene odstavka 1, točka (b), točki (ii) in (iii) velja vse naslednje:
(a) |
pri združevanju naložb v nefinančna podjetja se izračunajo prihodki, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva ter vključijo v grafično predstavitev; |
(b) |
pri združevanju naložb v finančna podjetja se, kjer je primerno, izračunajo prihodki in naložbe v osnovna sredstva ter vključijo v grafično predstavitev; |
(c) |
za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki opravljajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja, je lahko ključni kazalnik uspešnosti kombinacija ključnih kazalnikov uspešnosti za naložbe in zavarovalne posle v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) 2021/2178. |
Člen 56
Informacije glede finančnih produktov, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
Za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti in vključujejo zavezo za trajnostne naložbe s socialnim ciljem, oddelek „Kakšen je bil delež naložb, povezanih s trajnostnostjo?“ v predlogi iz Priloge IV vsebuje delež teh trajnostnih naložb.
Člen 57
Trajnostna uspešnost indeksa, ki je opredeljen kot referenčna vrednost za okoljske ali socialne značilnosti
1. V oddelku „Kako uspešen je bil ta finančni produkt v primerjavi z opredeljeno referenčno vrednostjo?“ v predlogi iz Priloge IV k tej uredbi udeleženci na finančnem trgu za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
pojasnilo, kako se indeks, opredeljen kot referenčna vrednost, razlikuje od ustreznega splošnega tržnega indeksa, vključno z uspešnostjo, v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, kazalnikov trajnostnosti, ki jih udeleženec na finančnem trgu šteje za pomembne za določanje usklajenosti indeksa z okoljskimi ali socialnimi značilnostmi, ki jih spodbuja finančni produkt, in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki iz izjave o referenčni vrednosti, ki jo objavi upravljavec referenčne vrednosti v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) 2016/1011; |
(b) |
primerjavo med uspešnostjo finančnega produkta in kazalnikov, ki merijo dejavnike trajnostnosti indeksa iz točke (a), v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo; |
(c) |
primerjavo med uspešnostjo finančnega produkta in ustreznega splošnega tržnega indeksa v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo. |
2. Primerjave iz odstavka 1, točki (b) in (c), se po potrebi prikažejo v obliki preglednice ali grafičnega prikaza.
ODDELEK 2
Trajnostne naložbe kot cilj
Člen 58
Zahteve glede prikaza in vsebine periodičnih poročil za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
Za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, udeleženci na finančnem trgu prikažejo informacije iz člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2088 v prilogi k dokumentu ali informacije iz člena 11(2) navedene uredbe v obliki predloge iz Priloge V k tej uredbi. Udeleženci na finančnem trgu v glavni del dokumenta ali informacij iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 vključijo izjavo, da so informacije o trajnostnih naložbah na voljo v navedeni prilogi.
Člen 59
Doseganje cilja trajnostnih naložb finančnega produkta
V oddelku „V kolikšni meri je bil dosežen cilj trajnostnih naložb tega finančnega produkta?“ v predlogi iz Priloge V udeleženci na finančnem trgu zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
obseg, v katerem je bil v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, dosežen cilj trajnostnih naložb, vključno z uspešnostjo:
|
(b) |
za finančne produkte iz člena 5, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852 opredelitev okoljskih ciljev iz člena 9 navedene uredbe, h katerim je prispevala trajnostna naložba, na kateri temelji finančni produkt; |
(c) |
za finančne produkte iz člena 9(3) Uredbe (EU) 2019/2088, informacije, kako je bil cilj zmanjšanja emisij ogljika usklajen s Pariškim sporazumom, vključno z opisom, kako je finančni produkt v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, prispeval k doseganju ciljev Pariškega sporazuma, vključno glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod ali referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov ter meril, ki jih upošteva upravljavec referenčne vrednosti v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/1818; |
(d) |
če so udeleženci na finančnem trgu predložili vsaj eno predhodno periodično poročilo za finančni produkt v skladu s tem oddelkom, primerjavo med trenutnim obdobjem, ki ga zajema periodično poročilo, in predhodnimi obdobji; |
(e) |
pojasnilo, kako so trajnostne naložbe prispevale k cilju trajnostnih naložb in niso bistveno škodovale nobenemu od ciljev trajnostnih naložb v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, vključno z naslednjim:
|
(f) |
informacije o glavnih škodljivih vplivih na dejavnike trajnostnosti iz oddelka „Ali ta finančni produkt upošteva glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti?“ v predlogi iz Priloge III k tej uredbi. |
Člen 60
Najpomembnejše naložbe za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
1. V oddelku „Katere so bile najpomembnejše naložbe tega finančnega produkta?“ v predlogi iz Priloge V udeleženci na finančnem trgu navedejo, v padajočem vrstnem redu glede na velikost, petnajstih naložb, ki predstavljajo največji delež naložb finančnega produkta v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, vključno s sektorji in državami teh naložb.
2. Kadar je z odstopanjem od odstavka 1 število naložb, ki predstavljajo petdeset odstotkov naložb finančnega produkta v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, manjše od petnajst, oddelek iz odstavka 1 vsebuje seznam teh naložb v padajočem vrstnem redu glede na velikost, vključno s sektorji in državami, v katerih so bile te naložbe izvedene.
Člen 61
Delež naložb, povezanih s trajnostnostjo, za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
V oddelku „Kakšen je bil delež naložb, povezanih s trajnostnostjo?“ v predlogi iz Priloge V udeleženci na finančnem trgu zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
deleže naložb finančnega produkta, ki so prispevale k cilju trajnostnih naložb; |
(b) |
namen preostalih naložb v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, vključno z opisom kakršnih koli minimalnih okoljskih ali socialnih zaščitnih ukrepov in navedbo, ali se te naložbe uporabljajo za varovanje pred tveganji ali se nanašajo na denarna sredstva, ki se hranijo za namen dodatne likvidnosti; |
(c) |
delež naložb v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, v različnih sektorjih in podsektorjih. |
Člen 62
Informacije o trajnostnih naložbah za finančne produkte s ciljem trajnostnih naložb
1. Za finančne produkte iz člena 5, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852 oddelek „Kakšen je bil delež naložb, povezanih s trajnostnostjo?“ v predlogi iz Priloge V vsebuje vse naslednje informacije:
(a) |
razčlenitev v skladu s členom 55(1), točka (a); |
(b) |
opis trajnostnih naložb v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, vključno z:
|
(c) |
opisna razlaga v skladu s členom 55(1), točka (b)(viii); |
(d) |
za finančne produkte s trajnostnimi naložbami s socialnim ciljem oddelek „Kakšen je bil delež socialnotrajnostnih naložb v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo“ v predlogi iz Priloge V vsebuje tudi delež teh trajnostnih naložb. |
2. Za namene odstavka 1, točka (b)(ii) in točka (b)(iii), udeleženci na finančnem trgu uporabljajo člen 55(2).
Člen 63
Trajnostna uspešnost indeksa, ki je opredeljen kot referenčna vrednost za okoljski cilj
1. V oddelku „Kako uspešen je bil ta finančni produkt v primerjavi z referenčno trajnostno vrednostjo?“ v predlogi iz Priloge V udeleženci na finančnem trgu za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe in za katere je bil opredeljen indeks kot referenčna vrednost, navedejo vse naslednje informacije:
(a) |
pojasnilo, kako se indeks, opredeljen kot referenčna vrednost, razlikuje od ustreznega splošnega tržnega indeksa, vključno vsaj z uspešnostjo kazalnikov trajnostnosti, ki jih udeleženec na finančnem trgu šteje za pomembne za določanje usklajenosti indeksa s ciljem trajnostnih naložb, v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki iz izjave o referenčni vrednosti, ki jo objavi upravljavec referenčne vrednosti v skladu s členom 27(2a) Uredbe (EU) 2016/1011; |
(b) |
primerjavo med uspešnostjo finančnega produkta in kazalnikov, ki merijo dejavnike trajnostnosti indeksa iz točke (a), v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo; |
(c) |
primerjavo med uspešnostjo finančnega produkta in ustreznega splošnega tržnega indeksa v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo. |
2. Primerjave iz odstavka 1, točki (b) in (c), se prikažejo v obliki preglednice ali grafičnega prikaza.
ODDELEK 3
Primerjave s predhodnimi obdobji za periodična poročila
Člen 64
Primerjave s predhodnimi obdobji za periodična poročila
1. Udeleženci na finančnem trgu pri preteklih primerjavah iz člena 51, točka (c), člena 55(1), točka (b)(vii), člena 59, točka (d), in člena 62(1), točka (b)(vii), primerjajo obdobje, ki ga zajema periodično poročilo, z obdobji, ki jih zajemajo prejšnja periodična poročila, in nato z vsakim prejšnjim obdobjem, ki ga zajema periodično poročilo, do vsaj zadnjih petih predhodnih obdobij.
2. Udeleženci na finančnem trgu za namene primerjave s predhodnimi obdobji iz člena 51, točka (c), in člena 59, točka (d), dosledno poročajo o uspešnosti kazalnikov trajnostnosti skozi čas in zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
pri kvantitativnih razkritjih številčne vrednosti z relativno mero, kot je učinek na vloženi euro; |
(b) |
za katere kazalnike je bilo izdano zagotovilo revizorja ali opravljen pregled s strani tretje osebe; |
(c) |
delež sredstev, na katerih temelji finančni produkt, iz oddelka „Kakšen je bil delež naložb, povezanih s trajnostnostjo?“ v predlogi iz Priloge IV k tej uredbi in oddelka „Kakšen je bil delež naložb, povezanih s trajnostnostjo?“ v predlogi iz Priloge V. |
ODDELEK 4
Finančni produkti z naložbenimi možnostmi
Člen 65
Finančni produkti z eno ali več osnovnimi naložbenimi možnostmi, zaradi katerih se ti finančni produkti štejejo za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti
1. Z odstopanjem od členov 50 do 57 udeleženci na finančnem trgu, kadar finančni produkt ponuja naložbene možnosti vlagatelju in se zaradi ene ali več teh naložbenih možnosti ta finančni produkt šteje za finančni produkt, ki spodbuja okoljske ali socialne značilnosti, v glavni del dokumenta ali informacij iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 vstavijo jasno izjavo, ki potrjuje vse naslednje:
(a) |
da finančni produkt spodbuja okoljske ali socialne značilnosti; |
(b) |
da je doseganje teh značilnosti pogojeno z vlaganjem v vsaj eno od naložbenih možnosti iz odstavka 2 tega člena in posedovanjem vsaj ene od teh možnosti v obdobju posedovanja finančnega produkta; |
(c) |
da so dodatne informacije v zvezi z okoljskimi ali socialnimi značilnostmi na voljo v prilogah iz odstavka 2 tega člena. |
2. Udeleženci na finančnem trgu v prilogah k dokumentu ali informacijam iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
za vsako naložbeno možnost, v katero se vloži, ki se šteje za finančni produkt, ki spodbuja okoljske ali socialne značilnosti, informacije iz členov 50 do 57 te uredbe; |
(b) |
za vsako naložbeno možnost, v katero se vloži, ki se šteje za finančni produkt, ki ima za cilj trajnostne naložbe, informacije iz členov 58 do 63 te uredbe; |
(c) |
za vsako naložbeno možnost, v katero se vloži, ki ima za cilj trajnostne naložbe in ni finančni produkt, informacije o cilju trajnostnih naložb. |
3. Udeleženci na finančnem trgu predložijo informacije iz odstavka 2, točka (a), v obliki predloge iz Priloge IV in informacije iz odstavka 2, točka (b), v obliki predloge iz Priloge V.
Člen 66
Finančni produkti z osnovnimi naložbenimi možnostmi, ki imajo za cilj trajnostne naložbe
1. Z odstopanjem od členov 58 do 63 udeleženci na finančnem trgu, kadar finančni produkt vlagatelju ponuja naložbene možnosti in imajo vse te naložbene možnosti za cilj trajnostne naložbe, v vidni izjavi v glavnem delu dokumenta ali informacij iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 potrdijo, da ima finančni produkt za cilj trajnostne naložbe in da so informacije v zvezi s tem ciljem na voljo v prilogah iz odstavka 2 tega člena.
2. Udeleženci na finančnem trgu v prilogah k dokumentu ali informacijam iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 zagotovijo vse naslednje informacije:
(a) |
za vsako naložbeno možnost, v katero se vloži, ki se šteje za finančni produkt, ki ima za cilj trajnostne naložbe, informacije iz členov 58 do 63; |
(b) |
za vsako naložbeno možnost, v katero se vloži, ki ima za cilj trajnostne naložbe in ni finančni produkt, informacije o cilju trajnostnih naložb. |
3. Udeleženci na finančnem trgu prikažejo informacije iz odstavka 2, točka (a), v obliki predloge iz Priloge V.
Člen 67
Informacije o osnovnih naložbenih možnostih, ki imajo za cilj trajnostne naložbe in same niso finančni produkti
Informacije o cilju trajnostnih naložb iz člena 65(2), točka (c), in člena 66(2), točka (b), vsebujejo vse od naslednjega:
(a) |
opis cilja trajnostnih naložb; |
(b) |
obseg, v katerem je bil dosežen cilj trajnostnih naložb v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, vključno z uspešnostjo kazalnikov trajnostnosti, ki se uporabljajo za merjenje skupnega trajnostnega vpliva možnosti, ki imajo za cilj trajnostne naložbe; |
(c) |
opis, kako naložbe ne škodijo bistveno nobenemu od ciljev trajnostnih naložb, vključno z naslednjim:
|
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 68
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2023.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 6. aprila 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 317, 9.12.2019, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).
(4) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
(5) Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).
(7) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(8) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
(9) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(10) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
(11) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(12) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(13) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(14) Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, 14.7.2007, str. 17).
(15) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).
(16) Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).
(17) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
PRILOGA I
Predloga za izjavo o glavnih škodljivih vplivih na trajnostnost
V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„emisije toplogrednih plinov obsega 1, 2 in 3“ pomeni emisije toplogrednih plinov obsega iz točk 1(e)(i) do (iii) Priloge III k Uredbi (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (1); |
(2) |
„emisije toplogrednih plinov“ pomeni emisije toplogrednih plinov, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (2); |
(3) |
„tehtano povprečje“ pomeni razmerje med težo naložbe udeleženca na finančnem trgu v podjetje, v katero se vlaga, glede na vrednost podjetja, v katerega se vlaga; |
(4) |
„vrednost podjetja“ pomeni vsoto tržne kapitalizacije navadnih delnic, tržne kapitalizacije prednostnih delnic in knjigovodske vrednosti skupnega dolga in neobvladujočih deležev brez odbitka denarnih sredstev ali denarnih ustreznikov na koncu proračunskega leta; |
(5) |
„podjetja, dejavna v sektorju fosilnih goriv“ pomeni podjetja, ki ustvarjajo kakršne koli prihodke z odkrivanjem, rudarjenjem, pridobivanjem, proizvodnjo, predelavo, skladiščenjem, rafiniranjem ali distribucijo, vključno s prevozom, skladiščenjem in trgovanjem s fosilnimi gorivi, kot so opredeljena v členu 2, točka 62, Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (3); |
(6) |
„obnovljivi viri energije“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrno, sončno (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter energijo iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina; |
(7) |
„neobnovljivi viri energije“ pomeni vire energije, ki niso navedeni v točki 6; |
(8) |
„intenzivnost porabe energije“ pomeni razmerje med porabo energije na enoto dejavnosti, proizvoda ali katerega koli drugega merila podjetja, v katero se vlaga, in skupno porabo energije podjetja, v katero se vlaga; |
(9) |
„podnebni sektorji z velikim vplivom“ pomeni sektorje s področij A do H in področja L Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4); |
(10) |
„zavarovano območje“ pomeni določena območja v skupni zbirki podatkov o določenih območjih (CDDA) Evropske agencije za okolje; |
(11) |
„območje velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti zunaj zavarovanih območij“ pomeni zemljišče velikega pomena za ohranjanje biološke raznovrstnosti iz člena 7b(3) Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5); |
(12) |
„emisije v vodo“ pomeni neposredne emisije prednostnih snovi, kot so opredeljene v členu 2(30) Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter neposredne emisije nitratov, fosfatov in pesticidov; |
(13) |
„območja z visokim vodnim stresom“ pomeni regije, v katerih je odstotek skupne odvzete vode visok (40–80 %) ali izjemno visok (višji od 80 %), glede na atlas tveganj v zvezi z vodo „Aqueduct“ Svetovnega inštituta za vire (WRI); |
(14) |
„nevarni odpadki in radioaktivni odpadki“ pomeni nevarne odpadke in radioaktivne odpadke; |
(15) |
„nevarni odpadek“ pomeni odpadek, kot je opredeljen v členu 3(2) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7); |
(16) |
„radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivni odpadek, kot je opredeljen v členu 3(7) Direktive Sveta 2011/70/Euratom (8); |
(17) |
„nereciklirani odpadki“ pomeni vse odpadke, ki niso reciklirani v smislu „recikliranja“ iz člena 3(17) Direktive 2008/98/ES; |
(18) |
„dejavnosti, ki negativno vplivajo na občutljiva območja biotske raznovrstnosti“ pomeni dejavnosti, za katere je značilno vse od spodaj naštetega
|
(19) |
„občutljiva območja biotske raznovrstnosti“ pomeni omrežje zavarovanih območij Natura 2000, Unescova območja kulturne dediščine in ključna območja biotske raznovrstnosti ter druga zavarovana območja iz Dodatka D k Prilogi II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 (12), |
(20) |
„ogrožene vrste“ pomeni ogrožene vrste, rastlinske in živalske, z evropskega rdečega seznama ali evropskega rdečega seznama Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) iz oddelka 7 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139; |
(21) |
„krčenje gozdov“ pomeni začasno ali trajno spremembo gozdnega zemljišča v negozdno, ki jo povzroči človek; |
(22) |
„načela globalnega dogovora ZN“ pomeni deset načel globalnega dogovora Združenih narodov; |
(23) |
„neprilagojena plačna vrzel“ pomeni razliko med povprečno bruto urno postavko zaposlenih moških in zaposlenih žensk kot odstotek povprečne bruto urne postavke zaposlenih moških; |
(24) |
„odbor“ pomeni upravni, upravljalni ali nadzorni organ podjetja; |
(25) |
„politika o človekovih pravicah“ pomeni politično zavezo, odobreno na ravni odbora, v zvezi s človekovimi pravicami, da bodo gospodarske dejavnosti podjetja, v katero se vlaga, v skladu z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah; |
(26) |
„žvižgač“ pomeni „prijavitelja“, kot je opredeljen v členu 5(7) Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (13); |
(27) |
„anorganska onesnaževala“ pomeni emisije, ki so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opredeljene v členu 3, točka 13, Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14), za večje količine anorganskih kemikalij – industrija trdnih in drugih kemikalij; |
(28) |
„onesnaževala zraka“ pomeni neposredne emisije žveplovih dioksidov (SO2), dušikovih oksidov (NOx), nemetanskih hlapnih organskih spojin in drobnih delcev (PM2,5), kot so opredeljeni v členu 3, točke 5 do 8, Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (15), amonijaka (NH3) iz navedene direktive in težkih kovin iz Priloge I k navedeni direktivi; |
(29) |
„ozonu škodljive snovi“ pomeni snovi, navedene v Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč. |
V tej prilogi se uporabljajo naslednje formule:
(1) |
„emisije toplogrednih plinov“ se izračunajo v skladu z naslednjo formulo: |
(2) |
„ogljični odtis“ se izračuna v skladu z naslednjo formulo: |
(3) |
„intenzivnost toplogrednih plinov podjetij, v katera se vlaga“ se izračuna v skladu z naslednjo formulo: |
(4) |
„intenzivnost toplogrednih plinov državnih subjektov“ se izračuna v skladu z naslednjo formulo: |
(5) |
„neučinkovita nepremičninska sredstva“ se izračunajo v skladu z naslednjo formulo: |
V tej prilogi se uporabljajo naslednje formule:
(1) |
„tekoča vrednost naložbe“ pomeni vrednost naložbe udeleženca na finančnem trgu v podjetje, v katero se vlaga, v EUR; |
(2) |
„vrednost podjetja“ pomeni vsoto tržne kapitalizacije navadnih delnic, tržne kapitalizacije prednostnih delnic in knjigovodske vrednosti skupnega dolga in neobvladujočih deležev brez odbitka denarnih sredstev ali denarnih ustreznikov na koncu proračunskega leta; |
(3) |
„tekoča vrednost vseh naložb“ pomeni vrednost vseh naložb udeleženca na finančnem trgu v EUR; |
(4) |
„stavba s skoraj ničelno porabo energije“ pomeni „skoraj nič-energijsko stavbo“ iz člena 2(2) Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16), „potreba po primarni energiji“ ima pomen iz člena 2(5) navedene direktive in „energijska izkaznica“ pomeni „energetsko izkaznico“ iz člena 2(12) navedene direktive. Preglednica 1 Izjava o glavnih škodljivih vplivih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti
Preglednica 2 Dodatni podnebni in drugi okoljski kazalniki
Preglednica 3 Dodatni kazalniki za socialne zadeve in zadeve v zvezi z zaposlenimi, spoštovanjem človekovih pravic ter bojem proti korupciji in proti podkupovanju
|
(1) Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
(2) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).
(3) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(4) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
(5) Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58).
(6) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(7) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(8) Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).
(9) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
(10) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(11) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(12) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).
(13) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).
(14) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
(15) Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka,spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES, (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
(16) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
PRILOGA II
Predloga za predpogodbeno razkritje za finančne produkte iz člena 8, odstavki 1, 2 in 2a, Uredbe (EU) 2019/2088 in člena 6, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852
PRILOGA III
Predloga za predpogodbeno razkritje za finančne produkte iz člena 9, odstavki 1 do 4a, Uredbe (EU) 2019/2088 in člena 5, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852
PRILOGA IV
Predloga za periodično razkritje za finančne produkte iz člena 8, odstavki 1, 2 in 2a, Uredbe (EU) 2019/2088 in člena 6, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852
PRILOGA V
Predloga za periodično razkritje za finančne produkte iz člena 9, odstavki 1 do 4a, Uredbe (EU) 2019/2088 in člena 5, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/73 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1289
z dne 18. julija 2022
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Hrušovský lepník“ (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Slovaške za registracijo imena „Hrušovský lepník“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
(2) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Hrušovský lepník“ registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime „Hrušovský lepník“ (ZGO) se registrira.
Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 2.3. Kruh, fino pecivo, slaščice, keksi in drugi pekovski izdelki iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. julija 2022
Za Komisijo
v imenu predsednice
Janusz WOJCIECHOWSKI
član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 154, 8.4.2022, str. 19.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/74 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1290
z dne 22. julija 2022
o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov za ametoktradin, klormekvat, dodin, nikotin, profenofos in multikapsidni virus jedrne poliedričnosti Spodoptera exigua (SeMNPV), izolat BV-0004, v ali na nekaterih proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 5(1) in člena 14(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za ametoktradin in dodin so bile določene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005. Za klormekvat in nikotin so bile MRL določene v delu A Priloge III k navedeni uredbi. Za profenofos so bile MRL določene v Prilogi II in delu B Priloge III k navedeni uredbi. Kar zadeva multikapsidni virus jedrne poliedričnosti Spodoptera exigua (SeMNPV), izolat BV-0004, v Uredbi (ES) št. 396/2005 niso bile določene posebne MRL in navedena snov ni bila vključena v Prilogo IV k navedeni uredbi, tako da se uporablja privzeta vrednost 0,01 mg/kg iz člena 18(1)(b) navedene uredbe. |
(2) |
V okviru postopka za registracijo uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov ametoktradin na kmetijskih rastlinah, ki bi lahko privlačile čebele, zaradi česar bi bili lahko ostanki snovi prisotni v medu, je bila vložena vloga v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 za spremembo obstoječe MRL za med. |
(3) |
Za dodin je bila vložena vloga v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 za spremembo obstoječih MRL za citruse. |
(4) |
V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 396/2005 so zadevne države članice navedeni vlogi ocenile in Komisiji poslale ocenjevalna poročila. |
(5) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je proučila vlogi in ocenjevalna poročila, zlasti glede tveganj za potrošnike in po potrebi za živali, ter predložila obrazloženi mnenji o predlaganih MRL (2). Navedeni mnenji je posredovala vložnikoma, Komisiji in državam članicam ter ju javno objavila. |
(6) |
Agencija je ugotovila, da so v celoti izpolnjene zahteve po popolnosti predloženih podatkov in da so spremembe MRL, ki jih zahtevata vložnika, sprejemljive z vidika varnosti potrošnikov na podlagi ocene izpostavljenosti potrošnikov za 27 posebnih skupin evropskih potrošnikov. Pri tem je upoštevala je najnovejše informacije o toksikoloških značilnostih snovi. Niti pri vseživljenjski izpostavljenosti tema snovema z uživanjem vseh živil, ki bi ti snovi lahko vsebovala, niti pri kratkotrajni izpostavljenosti zaradi čezmernega uživanja zadevnih proizvodov ni bilo ugotovljeno tveganje, da se sprejemljivi dnevni vnos ali akutni referenčni odmerek preseže. |
(7) |
Za klormekvat so bile z Uredbo Komisije (EU) 2019/1561 (3) določene začasne MRL za bukovega ostrigarja, z Uredbo Komisije (EU) 2017/693 (4) pa za gojene gobe, in sicer v višini 6 mg/kg oziroma 0,9 mg/kg. Navedeni začasni MRL sta bili določeni na podlagi podatkov o spremljanju, ki so pokazali, da so se ostanki na netretiranih gojenih gobah pojavljali na ravni, ki je višja od meje določljivosti zaradi navzkrižne kontaminacije gojenih gob s slamo, zakonito tretirano s klormekvatom. Navedeni začasni MRL sta bili določeni do 13. aprila 2021, do predložitve podatkov o spremljanju prisotnosti navedene snovi v zadevnih proizvodih. |
(8) |
Agencija in nosilci živilske dejavnosti so predložili nedavne podatke o spremljanju, ki kažejo, da se ostanki klormekvata v bukovem ostrigarju in gojenih gobah še vedno pojavljajo na ravneh, višjih od meje določljivosti. Gojitelji gob so Komisijo obvestili o eni tekoči študiji za oceno ravni kontaminacije bukovega ostrigarja in drugih gojenih gob. Ker bo študija zaključena leta 2022 in bodo zbrani podatki nato predloženi Komisiji, je primerno, da se veljavnost navedenih začasnih MRL podaljša za eno leto od objave te uredbe. |
(9) |
Začasne MRL za klormekvat so bile z Uredbo (EU) 2017/693 določene tudi za hruške, in sicer v višini 0,07 mg/kg, zaradi podatkov o spremljanju, ki so pokazali obstojnost na drevesih zaradi prejšnjih uporab. Začasna MRL je bila določena do 13. aprila 2021, do predložitve podatkov o spremljanju prisotnosti te snovi v zadevnem proizvodu. Agencija, države članice in nosilci živilske dejavnosti so predložili nedavne podatke o spremljanju, ki kažejo, da se ostanki te snovi v hruškah še vedno pojavljajo na ravneh, višjih od meje določljivosti. Zato je primerno še naprej spremljati vrednosti klormekvata v hruškah in podaljšati veljavnost navedene začasne MRL za sedem let od objave te uredbe. |
(10) |
Za nikotin so bile z Uredbo Komisije (EU) 2017/978 (5) določene začasne MRL za gozdne gobe (posušene gobane in posušene gozdne gobe razen gobanov) do 19. oktobra 2021, do predložitve in ocene novih podatkov in informacij o naravni prisotnosti ali nastajanju nikotina v zadevnih proizvodih. Ni prepričljivega znanstvenega dokaza, ki bi potrdil naravno prisotnost nikotina v zadevnih proizvodih in pojasnil mehanizem njegovega nastajanja. Agencija in nosilci živilske dejavnosti so predložili nedavne podatke o spremljanju, ki kažejo, da se ostanki te snovi v navedenih proizvodih še vedno pojavljajo na ravneh, višjih od meje določljivosti. Zato je primerno še naprej spremljati vrednosti nikotina v navedenih proizvodih in podaljšati veljavnost navedenih začasnih MRL za sedem let od objave te uredbe. |
(11) |
Za profenofos je bila z Uredbo (EU) 2017/978 določena začasna MRL za cvetne liste vrtnice do 18. oktobra 2021, do predložitve podatkov o spremljanju prisotnosti te snovi v zadevnem proizvodu. Agencija in nosilci živilske dejavnosti so predložili nedavne podatke o spremljanju, ki kažejo, da se ostanki te snovi v cvetnih listih vrtnice še vedno pojavljajo na ravneh, višjih od meje določljivosti. Zato je primerno še naprej spremljati vrednosti profenofosa v cvetnih listih vrtnice in podaljšati veljavnost navedene začasne MRL za sedem let od objave te uredbe. |
(12) |
V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bil državi članici predložen zahtevek za odobritev aktivne snovi multikapsidni virus jedrne poliedričnosti Spodoptera exigua (SeMNPV), izolat BV-0004. Zahtevek je zadevna država članica ocenila v skladu s členom 11(2) navedene uredbe. Agencija je ocenila zahtevek in pripravila sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo (7), v katerem je navedla, da se multikapsidni virus jedrne poliedričnosti Spodoptera exigua (SeMNPV), izolat BV-0004, lahko vključi v Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 396/2005. Navedeno snov je zato ustrezno vključiti v Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 396/2005. |
(13) |
Iz obrazloženih mnenj in sklepa Agencije ter ob upoštevanju ustreznih dejavnikov iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 je razvidno, da predlagane spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
(14) |
Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(15) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloge II, III in IV k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. julija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) Znanstvena poročila Agencije so na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu:
Reasoned Opinion on the modification of the existing maximum residue level for ametoctradin in honey (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječe mejne vrednosti ostankov za ametoktradin v medu). EFSA Journal 2021;19(11):6943.
Reasoned Opinion on the modification of the existing maximum residue levels for dodine in citrus fruits (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih mejnih vrednosti ostankov za dodin v citrusih). EFSA Journal 2021;19(11):6950.
(3) Uredba Komisije (EU) 2019/1561 z dne 17. septembra 2019 o spremembi prilog II in III k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za klormekvat v gojenih gobah (UL L 240, 18.9.2019, str. 1).
(4) Uredba Komisije (EU) 2017/693 z dne 7. aprila 2017 o spremembi prilog II, III in V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za bitertanol, klormekvat in tebufenpirad v ali na nekaterih proizvodih (UL L 101, 13.4.2017, str. 1).
(5) Uredba Komisije (EU) 2017/978 z dne 9. junija 2017 o spremembi prilog II, III in V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za fluopiram; heksaklorocikloheksan (HCH), alfa-izomer; heksaklorocikloheksan (HCH), beta-izomer; heksaklorocikloheksan (HCH) vsota izomerov, razen gama izomera; lindan (gama-izomer heksaklorocikloheksana (HCH)); nikotin in profenofos v ali na nekaterih proizvodih (UL L 151, 14.6.2017, str. 1).
(6) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(7) Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance Spodoptera exigua multicapsid nucleopolyhedrovirus (SeMNPV) (Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo multikapsidni virus jedrne poliedričnosti Spodoptera exigua (SeMNPV)). EFSA Journal 2021;19(10):6848.
PRILOGA
Priloge II, III in IV k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenijo:
(1) |
v Prilogi II se stolpca za ametoktradin in dodin nadomestita z naslednjim: „PRILOGA II Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
(2) |
Priloga III se spremeni:
|
(3) |
v Prilogi IV se vstavi naslednji vnos: „multikapsidni virus jedrne poliedričnosti Spodoptera exigua (SeMNPV), izolat BV-0004“. |
(*1) Označuje spodnjo mejo analiznega določanja.
(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
(*2) Označuje spodnjo mejo analiznega določanja.
(2) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
(*3) Označuje spodnjo mejo analiznega določanja.
(3) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/115 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1291
z dne 22. julija 2022
o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki ni manjša („Mozzarella“ (ZTP))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(3), točka (b), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP) „Mozzarella“, ki ni manjša, je bil v skladu s členom 50(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1151/2012 objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
(2) |
Namen zahtevka za spremembo je spremeniti ime iz „Mozzarella“ v „Mozzarella Tradizionale“ in vrsto zaščite iz „brez pridržanja imena“ v „s pridržanjem imena“. |
(3) |
Komisija je 1. marca 2021 prejela dva ugovora in utemeljeni ugovor Nemčije. 22. marca 2021 je prejela drugi utemeljeni ugovor Nemčije. |
(4) |
Potem ko je Komisija preučila utemeljena ugovora in ju v skladu s členom 51(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ocenila kot dopustna, je z dopisom z dne 10. maja 2021 pozvala Italijo in Nemčijo, naj začneta ustrezna posvetovanja, da bi dosegli dogovor. |
(5) |
Komisija je 2. avgusta 2021 na zahtevo Italije rok za posvetovanja podaljšala za tri mesece. Posvetovanja med Italijo in Nemčijo so se končala brez dogovora. Komisija bi zato morala ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj sprejeti sklep o spremembi v skladu s postopkom iz člena 52(3), točka (b), Uredbe (EU) št. 1151/2012. |
(6) |
Glavne argumente Nemčije, kot so navedeni v njenem utemeljenem ugovoru in posvetovanjih z Italijo, je mogoče povzeti, kot sledi. |
(7) |
Nemčija je trdila, da se novo ime „Mozzarella Tradizionale“, za katerega je zaprosila Italija, tradicionalno ne uporablja za označevanje specifičnega proizvoda, kar zahteva člen 18(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012, niti ne opredeljuje tradicionalnih lastnosti proizvoda, kot zahteva člen 18(2), točka (b), iste uredbe. |
(8) |
Nemčija je nadaljevala, da izraza „Tradizionale“ ni mogoče dodati imenu zajamčene tradicionalne posebnosti glede na pravila iz člena 18(3), ki določajo posebno uporabo izraza „tradicija“. Izraz „tradicionalen“ je že del logotipa „zajamčena tradicionalna posebnost“ (ZTP) in del označbe „zajamčena tradicionalna posebnost“, ki se lahko v celoti pojavita tudi na označbi. |
(9) |
Poleg tega nemški proizvajalci, ki so več kot 30 let proizvajali in tržili proizvod z imenom „Mozzarella“, zaradi rezervacije imena „Mozzarella Tradizionale“ ne bi mogli uporabljati izraza „tradicionalen“. Nemčija je trdila, da je uporaba besede „tradicionalen“ gospodarsko pomembna. |
(10) |
V zvezi s tem je Nemčija trdila tudi, da ima izraz „tradicionalen“ dva pomena: prvi, definiran v členu 3(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012, pomeni dokazano uporabo na domačem trgu v obdobju, ki omogoča prenos iz generacije v generacijo; to obdobje je najmanj 30 let; drugi pa se nanaša na potrošnike, ki izraz razumejo kot prenos znanja in spretnosti z ene generacije na drugo. Glede na navedeno je Nemčija trdila, da se v tem posebnem primeru imena „Mozzarella Tradizionale“ izraz „Tradizionale“ nanaša le na prvi pomen, torej standardno in najbolj tradicionalno obliko proizvoda. Z dodajanjem izraza „Tradizionale“ imenu „Mozzarella“ pa bi ime pridobilo tudi drugi pomen, torej prenos znanja in spretnosti z ene generacije na drugo. Nemčija zato meni, da bi to zavajalo potrošnike in da bi bil ustrezen način za opredelitev imena „Mozzarella“ s prvim pomenom izraza „Tradizionale“ to ime zgolj dopolniti s trditvijo iz člena 18(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012. |
(11) |
Nemčija je v skladu s členom 3(6) Uredbe (EU) št. 1151/2012 poudarila tudi generičnost imena „Mozzarella“. Zato je zahtevala, da uredba, s katero je odobrena sprememba imena, izrecno navaja, da je „Mozzarella“ generično ime. Poleg tega je trdila, da bi člen 6(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 lahko izključeval soobstoj ZTP „Mozzarella Tradizionale“ in dveh drugih proizvodov z ZOP, povezanih z imenom „Mozzarella“ – „Mozzarella di Bufala Campana“ in „Mozzarella di Gioia del Colle“, saj obstaja tveganje, da povprečni potrošnik morda ne bi mogel dovolj jasno razlikovati med zadevnimi proizvodi. |
(12) |
Nemčija je trdila tudi, da bi specifikacija proizvoda, priložena zahtevku za spremembo, vsebovala spremembe, ki niso opisane v samem zahtevku. Zahtevek za spremembo bi bil zato nepopoln. Nekateri deli specifikacije proizvoda bi bili tudi težko razumljivi in bi jih bilo treba pojasniti. Poleg tega bi bil vložnik neupravičen, ker vseh proizvajalcev ZTP na območju EU ne bi smel zastopati en sam italijanski proizvajalec mlečnih izdelkov. |
(13) |
Nemčija je s tem zahtevkom za spremembo izpodbijala možnost spremembe vrste zaščite iz „brez pridržanja imena“ v „s pridržanjem imena“. Zlasti je trdila, da je rok za tako spremembo, kot ga določa člen 26(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, potekel 4. januarja 2016. Zato naj bi zaščita „Mozzarella“ po koncu prehodnega obdobja, tj. po 4. januarju 2023, domnevno prenehala veljati. |
(14) |
Komisija je ob upoštevanju rezultatov ustreznih posvetovanj med vložnikom in vložnikom ugovora ocenila argumente iz utemeljenih ugovorov Nemčije glede na določbe Uredbe (EU) št. 1151/2012 ter sklenila, da bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda za zajamčeno tradicionalno posebnost „Mozzarella“ odobriti. |
(15) |
Ime „Mozzarella Tradizionale“ opredeljuje tradicionalne lastnosti proizvoda, kot to zahteva člen 18(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1151/2012, kar zadošča za opredelitev imena kot ZTP, saj je treba izpolnjevati pogoje bodisi iz člena 18(2), točka (a), bodisi iz člena in 18(2), točka (b). |
(16) |
Poleg tega je Italija uporabo imena „Mozzarella Tradizionale“ dokazala že leta 2001, ko je predložila primere uporabe na označbah ali logotipih in dokazala obstoj skupine proizvajalcev, ki se imenuje „Consorzio italiano per la Tutela della Mozzarella tradizionale“ (italijanski konzorcij za zaščito tradicionalne Mozzarelle). |
(17) |
Kar zadeva dodajanje izraza „Tradizionale“ v sestavljenem imenu registrirane ZTP s pridržanjem imena – ne le da člen 18(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1151/2012 to dovoli, temveč to predstavlja odličen primer izraza, ki opredeljuje tradicionalne lastnosti proizvoda. Iz teh razlogov je izraz „tradicionalen“ mogoče najti v številnih zaščitenih imenih ZTP s pridržanjem imena v številnih jezikih, kar potrjujejo naslednji primeri registriranih ZTP s pridržanjem imena: „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“, „Traditional Bramley Apple Pie Filling“, „Traditional Farmfresh Turkey“, „Traditionally Farmed Gloucestershire Old Spots Pork“, „Amatriciana tradizionale“, „Bacalhau de Cura Tradicional Portuguesa“, „Salată tradițională cu icre de crap“, „Czwórniak staropolski tradycyjny“, „Dwójniak staropolski tradycyjny“, „Olej rydzowy tradycyjny“ in „Półtorak staropolski tradycyjny“. Poleg tega je ZTP „Mozzarella“ vedno imela tradicionalne lastnosti, saj je bila kot zajamčena tradicionalna posebnost registrirana v neposredni povezavi s svojimi tradicionalnimi lastnostmi in zaradi njih. V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti na pomen izraza „tradicionalen“, kot ga opredeljuje člen 3(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 in ki pomeni „dokazano uporabo na domačem trgu v obdobju, ki omogoča prenos iz generacije v generacijo; to obdobje je najmanj 30 let“. Veljavna zakonodaja torej ne podpira razlikovanja med različnima pomenoma izraza „tradicionalen“, kot ga predlaga Nemčija. |
(18) |
Ni jasno, kakšen je dejanski gospodarski učinek na nemške proizvajalce, ki ne morejo uporabljati izraza „tradicionalen“ za trženje proizvoda „Mozzarella“, saj ta ni proizveden v skladu s specifikacijo proizvoda ZTP, temveč po drugačni metodi, ki se v Nemčiji uporablja že več kot 30 let. Trditev bi se nanašala bolj na možnost kot na konkretno dejstvo. O tem, da se je izraz uporabljal na trgu, ni mogoče sklepati. Dokler bodo pogoji iz specifikacije proizvoda ZTP „Mozzarella Tradizionale“ izpolnjeni, bodo lahko proizvajalci proizvod z ZTP „Mozzarella Tradizionale“ zakonito tržili kjer koli v Evropski uniji, torej tudi v Nemčiji. Zaščita zajamčene tradicionalne posebnosti „Mozzarella Tradizionale“ ne bi smela zajemati imena „Mozzarella“, temveč le sestavljeno ime „Mozzarella Tradizionale“ kot celoto. Uporaba imena „Mozzarella“ bi zato morala biti še naprej dovoljena za proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda z ZTP „Mozzarella Tradizionale“. Vendar se taki proizvodi ne smejo tržiti v kombinaciji z izrazom „zajamčena tradicionalna posebnost“, kratico ZTP ali simbolom Unije iz člena 23 Uredbe (EU) št. 1151/2012. |
(19) |
Kar zadeva trditev, da bi bil s soobstojem ZTP „Mozzarella Tradizionale“ in dveh drugih proizvodov z ZOP „Mozzarella di Bufala Campana“ in „Mozzarella di Gioia del Colle“ kršen člen 6(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je treba opozoriti, da se navedena določba ne uporablja za zajamčene tradicionalne posebnosti, temveč le za zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe. |
(20) |
Ob upoštevanju pridržkov Nemčije glede specifikacije proizvoda z ZTP „Mozzarella Tradizionale“, razen v zvezi z imenom in statusom zaščite, ter zlasti točk 4.1, 4.2 in 4.3 je treba poudariti, da specifikacija proizvoda ni bila spremenjena. Manjše spremembe v ubeseditvi, do katerih je prišlo v neitalijanskih različicah, so lahko posledica prevajanja. Ti deli specifikacije proizvoda zato ne spadajo v okvir odobritve te spremembe. Komisija se je pri ocenjevanju zahtevka za spremembo ZTP „Mozzarella Tradizionale“ osredotočala na zahtevane spremembe. |
(21) |
V členu 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je skupina opredeljena kot „vsako združenje, ne glede na njegovo pravno obliko, sestavljeno zlasti iz proizvajalcev ali predelovalcev istega proizvoda“. Člen 49(1), prvi pododstavek, iste uredbe določa, da zahtevke za registracijo lahko vložijo le skupine, ki delajo s proizvodi, katerih ime je treba registrirati. Poleg tega ima člen 53(1), ki določa skupine, ki lahko vložijo zahtevek za spremembo, širši obseg, saj določa, da zahtevek za spremembo lahko vloži tudi „skupina s pravnim interesom“. Proizvajalci, ki so vložili zahtevek za spremembo specifikacije proizvoda z ZTP „Mozzarella“, neposredno delajo s proizvodom, kar je bilo potrjeno v postopku certificiranja proizvodnje. Glede na navedeno se lahko šteje, da so merila za „skupino“, ki lahko zaprosi za odobritev spremembe, kot je opredeljena v členih 3(2), 49(1) in 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, izpolnjena. |
(22) |
V zvezi z uporabo postopka za spremembo člen 25(2) Uredbe določa, da se pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 509/2006 proizvod z ZTP brez pridržanja imena lahko še naprej uporablja do 4. januarja 2023, razen če države članice uporabijo postopek iz člena 26 navedene uredbe. Člen 26 navedene uredbe določa poenostavljeni postopek za spremembo proizvoda z ZTP brez pridržanja imena v proizvod z ZTP s pridržanjem imena. To ne preprečuje, da bi se s postopkom za spremembo iz Uredbe (EU) št. 1151/2012 proizvod z ZTP brez pridržanja imena še vedno lahko spremenil v proizvod z ZTP s pridržanjem imena. Komisija je v skladu s členom 53(2) navedene uredbe že odobrila druge spremembe specifikacije proizvoda, ki niso manjše in s katerimi se proizvodi z ZTP brez pridržanja imena spremenijo v proizvode z ZTP s pridržanjem imena. |
(23) |
Spremembo specifikacije proizvoda, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije za ime „Mozzarella“ (ZTP), bi bilo zato treba odobriti. |
(24) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe specifikacije proizvoda, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Mozzarella“ (ZTP), se odobrijo.
Člen 2
Izraz „Mozzarella“ se lahko na ozemlju Unije še naprej uporablja za proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda „Mozzarella Tradizionale“, če se spoštujejo načela in pravila, ki se uporabljajo v pravnem redu Unije.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. julija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/119 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1292
z dne 22. julija 2022
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/1976 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), in zlasti člena 14(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Za uvoz monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije velja dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1976 (2). |
(2) |
Za ameriško družbo Indorama Ventures Oxides LLC, dodatna oznaka TARIC (3) C681, veljajo protidampinški ukrepi za sodelujoče nevzorčene proizvajalce izvoznike, uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/1976. |
(3) |
Družba Indorama Ventures (Oxide & Glycols) LLC, ki je povezana z družbo Indorama Ventures Oxides LLC, je 7. marca 2022 Komisijo obvestila, da želi izvažati monoetilen glikol v Unijo, in zaprosila za potrditev, da bi lahko bila upravičena do stopnje protidampinške dajatve, ki se uporablja za njeno povezano družbo Indorama Ventures Oxides LLC, ker ni bila vključena v Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/1976. |
(4) |
Komisija je v okviru prvotne preiskave pregledala informacije, ki jih je predložila družba Indorama Ventures (Oxide & Glycols) LLC, in je lahko preverila, da je Indorama Ventures (Oxide & Glycols) LLC povezana z družbo Indorama Ventures Oxides LLC in v obdobju prvotne preiskave ni izvažala monoetilen glikola v Unijo. |
(5) |
Ker družba Indorama Ventures Oxides LLC ni bila vzorčena, je Komisija opozorila, da za družbo, za katero velja tehtana povprečna stopnja dajatve, ni bila določena nobena individualna stopnja. |
(6) |
Glede na premisleke iz zgornjih uvodnih izjav je Komisija menila, da je primerno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/1976 in dodati družboIndorama Ventures (Oxide & Glycols) LLC z enako dodatno oznako TARIC C681, kot se uporablja za njeno povezano družbo Indorama Ventures Oxides LLC. |
(7) |
Dodatna oznaka TARIC C681, ki je bila prej dodeljena družbi Indorama Ventures Oxides LLC, bi se morala od 7. marca 2022 uporabljati tudi za družbo Indorama Ventures (Oxide & Glycols) LLC. |
(8) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Spremeni se Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/1976:
„Združene države Amerike |
Indorama Ventures Oxides LLC |
C681“ |
se nadomesti z
„Združene države Amerike |
Indorama Ventures Oxides LLC; Indorama Ventures (Oxide & Glycols) LLC |
C681“ |
2. Dodatna oznaka TARIC C681, ki je bila prej dodeljena družbi Indorama Ventures Oxides LLC, se od 7. marca 2022 uporablja tudi za družbo Indorama Ventures (Oxide & Glycols) LLC.
3. Od 7. marca 2022 se vse dokončne dajatve, plačane na uvoz izdelkov, ki jih proizvaja družba Indorama Ventures (Oxide & Glycols) LLC, ki presegajo protidampinško dajatev, določeno v členu 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2021/1976 za družbo Indorama Ventures Oxides LLC, povrnejo ali odpustijo v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. julija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1976 z dne 12. novembra 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije (UL L 402, 15.11.2021, str. 17).
(3) Integrirana tarifa Evropske unije.
SKLEPI
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/121 |
SKLEP SVETA (EU) 2022/1293
z dne 17. junija 2022
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 12. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o STO) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 94/800/ES (1), veljati pa je začel 1. januarja 1995. |
(2) |
Na podlagi členov IV:1 in IX:1 Sporazuma o STO se lahko na ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) sprejemajo sklepi s soglasjem. |
(3) |
Ministrska konferenca STO bi lahko na svojem 12. zasedanju, ki bo potekalo od 12. do 17. junija 2022, sprejela sklepe o osnutku sporazuma o subvencijah za ribištvo, o Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ter o izvzetju nakupa hrane Svetovnega programa za hrano iz prepovedi ali omejitev izvoza. |
(4) |
Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa na ministrski konferenci STO, kolikor bi lahko kateri koli sklep, ki se sprejme, imel pravne učinke. |
(5) |
Pogajanja o subvencijah za ribištvo so del razvojne agende iz Dohe ter so bila opredeljena kot prednostna naloga v podcilju 6 Združenih narodov (ZN) glede cilja trajnostnega razvoja št. 14, o katerem so se voditelji držav dogovorili leta 2015, in v ministrskem sklepu STO z dne 13. decembra 2017 (WT/MIN(17)/64). Glede na pomen vprašanja za trgovino in trajnostni razvoj ter dejstvo, da je Unija ena od predlagateljic, bi morala Unija podpreti dogovorjeni izid. |
(6) |
Pogajanja o ukrepih v zvezi z intelektualno lastnino, kot so določeni v Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, so del tekočih razprav v STO o tem, kako lahko trgovinski sistem izboljša svetovni dostop do cepiv, terapevtikov in drugih bistvenih medicinskih izdelkov proti COVID-19. Več članic STO je 21. maja 2021 Svetu STO za trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine predložilo sporočilo s spremenjenim predlogom za odstopanje od nekaterih določb Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine za preprečevanje, zajezitev in zdravljenje COVID-19 (IP/C/W/669/Rev.1). Unija je 4. junija 2021 Generalnemu svetu STO predložila sporočilo o nujnih odzivih trgovinske politike na krizo zaradi COVID-19 (WT/GC/231), Svetu STO za trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine pa sporočilo onujnih odzivih trgovinske politike na krizo zaradi COVID-19 v zvezi z intelektualno lastnino (IP/C/W/680). Poleg tega je Unija 18. junija 2021 Svetu STO za trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine predložila sporočilo z osnutkom izjave o Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in javnem zdravju v razmerah pandemije (IP/C/W/681), katere namen je pojasniti ali olajšati uporabo sistema prisilnega licenciranja, določenega v Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, da bi v primeru pandemije deloval čim učinkoviteje. Ministrski sklep na podlagi tega dela je del širšega svežnja, ki vključuje ministrsko izjavo o odzivu STO na pandemijo COVID-19 ter pripravljenosti na prihodnje pandemije. Glede na pomen tega vprašanja bi morala Unija podpreti dogovorjeni izid. |
(7) |
Pogajanja o izvzetju Svetovnega programa ZN za hrano iz omejitev izvoza so pokazala, da veliko članic STO podpira zavezo, da se take omejitve pri nakupih za humanitarne namene ne uvedejo. Glede na predlog ministrskega sklepa o tej zadevi in glede na dejstvo, da je to pomemben element svežnja ukrepov za prehransko varnost, ki naj bi se sprejel na 12. ministrski konferenci, bi morala Unija podpreti dogovorjeni izid – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 12. ministrski konferenci STO, je, da se podpre sprejetje osnutkov ministrskih sklepov STO o:
(a) |
osnutku sporazuma o subvencijah za ribištvo (WT/MIN(22)/W/22); |
(b) |
Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (WT/MIN(22)/W/15/Rev.2) in |
(c) |
izvzetju nakupa hrane Svetovnega programa za hrano iz prepovedi ali omejitev izvoza (WT/MIN(22)/W/18). |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 17. junija 2022
Za Svet
predsednik
Z. NEKULA
(1) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/123 |
SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2022/1294
z dne 19. julija 2022
o imenovanju vodje svetovalne misije Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq) (EUAM Iraq/1/2022)
POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 38, tretji odstavek, Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/1869 z dne 16. oktobra 2017 o svetovalni misiji Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq) (1) in zlasti člena 9(1) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Na podlagi člena 9(1) Sklepa (SZVP) 2017/1869 je Politični in varnostni odbor (PVO) v skladu s členom 38, tretji odstavek, Pogodbe o Evropski uniji, pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev za namene izvajanja političnega nadzora in strateškega vodenja svetovalne misije Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq), vključno z odločanjem o imenovanju vodje misije. |
(2) |
PVO je 30. marca 2021 sprejel Sklep (SZVP) 2021/569 (2), s katerim je podaljšal mandat Christopha BUIKA kot vodje misije EUAM Iraq za obdobje od 18. aprila 2021 do 30. aprila 2022. |
(3) |
Svet je 13. aprila 2022 sprejel Sklep (CFSP) 2022/635 (3) o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/1869 in podaljšanju mandata misije EUAM Iraq do 30. aprila 2024. |
(4) |
Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je dne 6. julija 2022 predlagal, da se za vodjo misije EUAM Iraq od 16. avgusta 2022 do 30. aprila 2024 imenuje Andersa WIBERGA – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Anders WIBERG se imenuje za vodjo svetovalne misije Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq) za obdobje od 16. avgusta 2022 do 30. aprila 2024.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Uporablja se od 16. avgusta 2022.
V Bruslju, 19. julija 2022
Za Politični in varnostni odbor
predsednica
D. PRONK
(1) UL L 266, 17.10.2017, str. 12.
(2) Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2021/569 z dne 30. marca 2021 o podaljšanju mandata vodje svetovalne misije Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq) (EUAM Iraq/1/2021) (UL L 122, 8.4.2021, str. 1).
(3) Sklep Sveta (SZVP) 2022/635 z dne 13. aprila 2022 o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/1869 o svetovalni misiji Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq) (UL L 117, 19.4.2022, str. 32).
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/125 |
SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2022/1295
z dne 19. julija 2022
o ponovni potrditvi odobritve vojaške operacije Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED IRINI) (EUNAVFOR MED IRINI/3/2022)
POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 38 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/472 z dne 31. marca 2020 o vojaški operaciji Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED IRINI) (1) in zlasti člena 8(3) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 31. marca 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/472, s katerim je vzpostavil in začel vojaško operacijo Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED IRINI) za obdobje do 31. marca 2021. |
(2) |
V členu 8(3) Sklepa (SZVP) 2020/472 je določeno, da se ne glede na to obdobje odobritev operacije ponovno potrdi vsake štiri mesece in da Politični in varnostni odbor operacijo podaljša, razen če ima uporaba pomorskih zmogljivosti operacije spodbujevalni učinek na migracije na podlagi utemeljenih dokazov, zbranih glede na merila, določena v načrtu delovanja. |
(3) |
Svet je 26. marca 2021 sprejel Sklep (SZVP) 2021/542 (2), s katerim je bila operacija podaljšana do 31. marca 2023, pri čemer se zanjo uporablja enak postopek ponovne potrditve. |
(4) |
Poveljnik operacije je zagotavljal mesečna poročila o spodbujevalnih dejavnikih. |
(5) |
Odobritev operacije bi bilo treba ponovno potrditi za osmo štirimesečno podobdobje njenega mandata in operacijo skladno s tem podaljšati – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odobritev EUNAVFOR MED IRINI se ponovno potrdi in operacija se podaljša za obdobje od 1. avgusta 2022 do 30. novembra 2022.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 19. julija 2022
Za Politični in varnostni odbor
predsednica
D. PRONK
(1) UL L 101, 1.4.2020, str. 4.
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2021/542 z dne 26. marca 2021 o spremembi Sklepa (SZVP) 2020/472 o vojaški operaciji Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED IRINI) (UL L 108, 29.3.2021, str. 57).
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/126 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/1296
z dne 1. julija 2022
o uporabi člena 34 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta za oddajo javnih naročil za črpanje surove nafte in zemeljskega plina v Romuniji
(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 4485)
(Besedilo v romunskem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (1) in zlasti člena 35(3) Direktive,
po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila,
ob upoštevanju naslednjega:
1. DEJSTVA
(1) |
Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila. |
(2) |
Družba OMV Petrom S.A. (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) je 2. novembra 2021 predložila zahtevek v skladu s členom 35(1) Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek). Zahtevek izpolnjuje formalne zahteve iz člena 1(1) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1804 (2) in Priloge I k navedenemu izvedenemu sklepu. Prijavitelj je predložil dodatne informacije 27. januarja in 25. februarja 2022. Komisija je 12. aprila 2022 od Romunije zahtevala dodatne informacije. Romunija je dodatne informacije predložila 2. maja 2022. |
(3) |
Prijavitelj je naročnik v smislu člena 4(1) Direktive 2014/25/EU in ima pravico vložiti zahtevek pri Komisiji v skladu s členom 35 navedene direktive. Prijavitelj se ukvarja z iskanjem in proizvodnjo nafte in plina. Osnovni kapital prijavitelja je razdeljen na naslednji način: 51 % je v lasti družbe OMV Aktiengesellschaft; 21 % je v lasti Romunije; 10 % je v lasti družbe Fondul Proprietatea S.A., 18 % pa je v lasti fizičnih in pravnih oseb. |
(4) |
Zahtevku je bilo priloženo obrazloženo in utemeljeno mnenje romunskega sveta za konkurenco z dne 10. februarja 2021. Kadar se prijava nanaša na „stališče“ romunskega sveta za konkurenco, bi bilo treba to razumeti kot „mnenje“ romunskega sveta za konkurenco. V skladu z zahtevkom je Komisija pozvana, da določi, da se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja za dejavnosti črpanja surove nafte in zemeljskega plina v Romuniji. |
2. PRAVNI OKVIR
(5) |
V skladu s členom 14, točka (a), Direktive 2014/25/EU se navedena direktiva uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja za črpanje nafte ali plina. |
(6) |
Zahtevek se nanaša na proizvodnjo surove nafte in zemeljskega plina v Romuniji. |
(7) |
V skladu z uvodno izjavo 25 Direktive 2014/25/EU „bi moralo ‚črpanje‘ pomeniti ‚proizvodnjo‘ nafte in plina. V skladu z uveljavljeno prakso v primerih združitev bi se moralo šteti, da ‚proizvodnja‘ vključuje tudi ‚razvoj‘, to je vzpostavitev ustrezne infrastrukture za proizvodnjo v prihodnosti (naftne ploščadi, naftovodi, plinovodi, terminali itd.).“ |
(8) |
Člen 34(1) Direktive 2014/25/EU določa, da se navedena direktiva ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje ene od dejavnosti, za katere velja navedena direktiva, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. |
(9) |
Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Vendar navedeno oceno otežujejo kratki roki, ki jih je treba spoštovati, in dejstvo, da mora temeljiti na informacijah, ki so na voljo Komisiji. Navedene informacije morajo izvirati bodisi iz že razpoložljivih virov bodisi iz informacij, pridobljenih v okviru uporabe člena 34, o čemer govori člen 35 Direktive 2014/25/EU, in jih ni mogoče dopolniti z bolj zamudnimi metodami, vključno zlasti z javnimi preiskavami zadevnih gospodarskih subjektov. |
(10) |
Neposredno izpostavljenost konkurenci na določenem trgu bi bilo treba oceniti na podlagi različnih meril, od katerih ni nobeno odločilno samo po sebi. Za oceno, ali so ustrezni gospodarski subjekti izpostavljeni neposredni konkurenci na trgih, ki jih zadeva ta sklep, je treba upoštevati tržni delež glavnih podjetij in stopnjo koncentracije na navedenih trgih. |
3. OCENA
(11) |
Cilj tega sklepa je ugotoviti, ali so dejavnosti, na katere se nanaša zahtevek, na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU, izpostavljene stopnji konkurence, ki tudi ob odsotnosti discipline javnega naročanja, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju, določene v Direktivi 2014/25/EU, zagotavlja pregledno in nediskriminatorno izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti. |
(12) |
Ta sklep temelji na pravnem in dejanskem stanju novembra 2021 ter informacijah, ki so jih predložili prijavitelj in organi Romunije, in javno dostopnih informacijah. Sklep se lahko pregleda, če zaradi pomembnih sprememb pravnega ali dejanskega stanja pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU niso več izpolnjeni. |
3.1 Neomejen dostop do trga
(13) |
Dostop do trga se šteje za neomejenega, če je država članica prenesla in uporablja ustrezne pravne akte Unije o odprtju danega sektorja ali njegovega dela za konkurenco. Navedeni pravni akti so navedeni v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU. |
(14) |
V skladu s Prilogo III, točka G, k Direktivi 2014/25/EU, Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) predstavlja ustrezno zakonodajo Unije v zvezi z odprtjem trga za črpanje nafte ali plina. |
(15) |
Romunija je Direktivo 94/22/ES prenesla (4) v svojo zakonodajo in jo uporablja. Zato se šteje, da dostop do trga za pridobivanje surove nafte ali zemeljskega plina ni omejen v skladu členom 34(3), prvi pododstavek, Direktive 2014/25/EU. |
(16) |
Romunski svet za konkurenco priznava, da se dostop do trgov za črpanje surove nafte in zemeljskega plina v Romuniji ne šteje za omejenega v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU (5). |
(17) |
Komisija je predhodno ugotovila, da se šteje, da je dostop do trga neomejen, če je država članica prenesla in uporablja ustrezno zakonodajo Unije za odpiranje določenega sektorja ali njegovega dela (6). Zato se za obseg tega zahtevka ne zdi potrebna podrobnejša ocena dejanskega in pravnega dostopa do upoštevnega trga. |
(18) |
Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah 12 do 16, se Komisija strinja z romunskim svetom za konkurenco, da se dostop do trgov za črpanje surove nafte in zemeljskega plina v Romuniji ne šteje za omejenega v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU. |
3.2 Presoja konkurence
(19) |
Za presojo, ali so zadevne dejavnosti neposredno izpostavljene konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, je treba upoštevati tržni delež glavnih podjetij in stopnjo koncentracije navedenih trgov, vključno s posebnimi značilnostmi dejavnosti, ki so predmet zahtevka. |
3.2.1 Opredelitev upoštevnega proizvodnega trga
(20) |
Prijavitelj trdi, da so upoštevni proizvodni trgi: (a) trg za proizvodnjo surove nafte in (b) trg za proizvodnjo zemeljskega plina (7). |
(21) |
Prijavitelj poleg tega trdi, da proizvodnja surove nafte in zemeljskega plina vključuje: (a) razvoj, tj. vzpostavitev ustrezne infrastrukture, kot so naftne ploščadi, plinovodi in terminali za prihodnjo proizvodnjo, ter (b) proizvodnjo in prodajo, tj. izkoriščanje rezerv in prvo prodajo (veleprodajo) surove nafte in zemeljskega plina. |
Surova nafta
(22) |
Komisija je v svoji prejšnji praksi odločanja opredelila veleprodajno dobavo surove nafte višje v prodajni verigi kot ločen trg od veleprodaje zemeljskega plina višje v prodajni verigi, ker se plin in surova nafta uporabljata različno in sta predmet različnega oblikovanja cen in omejevanja stroškov (8). Komisija je ugotovila, da trg za veleprodajno dobavo surove nafte višje v prodajni verigi zajema dejavnosti razvoja, proizvodnje in veleprodaje surove nafte (9). |
(23) |
Komisija glede na navedeno za oceno pogojev iz člena 34 Direktive 2014/25/EU in brez poseganja v konkurenčno pravo ali uporabo katerega koli drugega prava Unije meni, da je upoštevni proizvodni trg trg za proizvodnjo surove nafte. |
Zemeljski plin
(24) |
Komisija je v svoji praksi odločanja ugotovila, da obstaja en upoštevni proizvodni trg za veleprodajo zemeljskega plina višje v prodajni verigi (10). Komisija je ugotovila, da veleprodaja naravnega plina višje v prodajni verigi zajema dejavnosti razvoja, proizvodnje in veleprodaje naravnega plina (11). |
(25) |
Komisija je preučila tudi, ali bi bilo treba veleprodajno dobavo zemeljskega plina višje v dobavni verigi razdeliti na dva ločena trga, enega za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) in enega za plinovodni plin (12). Za namene tega sklepa je navedeno razlikovanje nepomembno, ker v Romuniji trenutno ni terminala za UZP (13). Komisija glede na navedeno za oceno pogojev iz člena 34 Direktive 2014/25/EU in brez poseganja v konkurenčno pravo ali uporabo katerega koli drugega prava Unije meni, da je upoštevni proizvodni trg trg za proizvodnjo zemeljskega plina. |
3.2.2. Opredelitev upoštevnega geografskega trga
Surova nafta
(26) |
Prijavitelj trdi, da je trg za proizvodnjo surove nafte po obsegu svetoven. |
(27) |
Komisija je prej štela, da je trg, ki je po obsegu svetoven, trg za veleprodajno dobavo surove nafte višje v prodajni verigi (14). Za nekatere posebne, „težko dosegljive“ odjemalce, kot so rafinerije v nekaterih neobalnih državah Evropskega gospodarskega prostora (EGP), je menila, da bi bilo geografsko področje uporabe mogoče omejiti na poseben oskrbovalni plinovod, kot je plinovod Druzhba (15). |
(28) |
Komisija za oceno pogojev iz člena 34 Direktive 2014/25/EU in brez poseganja v konkurenčno pravo ali uporabo katerega koli drugega prava Unije meni, da je upoštevni geografski trg za proizvodnjo surove nafte po obsegu svetoven. |
Zemeljski plin
(29) |
Prijavitelj trdi, da trg za proizvodnjo zemeljskega plina zajema vsaj EGP skupaj z Rusijo in Alžirijo. Vendar meni, da lahko za namene tega sklepa natančen obseg ostane nedoločen, ker je trg neposredno izpostavljen konkurenci tudi v okviru najožje možne opredelitve (16) (17). |
(30) |
Komisija v svoji praksi odločanja še ni sprejela dokončnega stališča glede geografskega obsega veleprodajne dobave zemeljskega plina višje v prodajni verigi. Čeprav meni, da bi se lahko z vidika povpraševanja štelo, da trg vključuje EGP, Alžirijo in Rusijo (18), je z vidika ponudbe, odvisno od ravni dobavne verige (uvoz/veleprodaja, prodaja industrijskim odjemalcem in proizvajalcem električne energije, prodaja gospodinjskim odjemalcem), kjer poteka dobava, ali zaradi omejene infrastrukture za medsebojno povezovanje ali pomanjkanja razpoložljivih čezmejnih zmogljivosti, v nekaterih primerih menila, da je geografski trg ožji (tj. regionalni, ki zajema več držav članic, ali celo nacionalni (19)). |
(31) |
Komisija za oceno pogojev iz člena 34 Direktive 2014/25/EU in brez poseganja v konkurenčno pravo ali uporabo katerega koli drugega prava Unije meni, da upoštevni geografski trg za proizvodnjo zemeljskega plina lahko ostane nedoločen. |
3.2.3 Tržna analiza
Surova nafta
(32) |
Glede na razpoložljive informacije (20) je skupna dnevna proizvodnja nafte po vsem svetu leta 2019 znašala 82 168 milijonov sodčkov, leta 2020 pa 76 000 milijonov sodčkov. Leta 2019 je družba OMV Petrom proizvedla skupno 65,90 tisoč sodčkov dnevno, s čimer dosega 0,08-odstotni tržni delež (21). Leta 2020 je proizvedla skupno 63,87 tisoč sodčkov dnevno, kar ustreza enakemu tržnemu deležu kot leta 2019. Za namene te analize je pomembno upoštevati stopnjo koncentracije in zadevni trg v celoti. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je za trg za proizvodnjo surove nafte značilna prisotnost velikih podjetij v državni lasti in treh drugih mednarodnih vertikalno integriranih zasebnih podjetij (tako imenovanih „super velikih“, tj. BP, ExxonMobil in Shell, katerih deleži proizvodnje surove nafte so leta 2019 znašali 1 %, 3 % in 2 %) (22) ter nekaj tako imenovanih „velikih“ (23).. Navedeni dejavniki kažejo na to, da trg sestavlja več podjetij, ki lahko izvajajo konkurenčni pritisk na trg. Hkrati posebna dejavnika tega trga, in sicer praksa cen, ki temeljijo na mednarodnih kotacijah, ter odsotnost znatnih ovir pri transakcijah s surovo nafto podpirata zamisel o trgu z nizko stopnjo koncentracije, na katerem se aktivira več gospodarskih subjektov, med katerimi je mogoče domnevati učinkovito konkurenco. |
(33) |
Poleg tega konkurenčnost upoštevnega trga v Romuniji potrjuje tudi dejstvo, da so bili v prejšnjem razpisnem krogu 2009/2010 za dejavnosti iskanja, razvoja in proizvodnje nafte pogodbe za izkoriščanje nafte dodeljene neromunskim podjetjem družbam prek konkurenčnih razpisnih postopkov, ki jih je izvedel nacionalni organ za mineralne vire (24). To potrjuje tudi, da je trg odprt za tuja podjetja, saj za večino subjektov, ki kotirajo na borzi, velja, da so hčerinskih družb mednarodnih skupin ali da so mednarodna podjetja njihovi večinski delničarji. |
(34) |
Konkurenčnost romunskega trga potrjuje tudi dejstvo, da surova nafta, ki se predeluje v objektih prijavitelja, ni omejena na lastno proizvodnjo (25). Prijavitelj predeluje domačo in uvoženo surovo nafto. V obdobju 2017–2019 je uvožena surova nafta predstavljala 20,13 %, 9,58 % oziroma 14,28 % celotne surove nafte, predelane v Romuniji (26). |
(35) |
Prijavitelj v zvezi z izvozom surove nafte trdi, da na svetovnem trgu ni ovir za izvoz med Romunijo in drugimi državami članicami, tudi zunaj Unije. V praksi, kot trdi prijavitelj, letna nacionalna proizvodnja surove nafte ne zajema količin, ki jih predela v spodnjem delu verige (27). |
Zemeljski plin
(36) |
Po razpoložljivih podatkih (28) je skupna proizvodnja plina v Uniji leta 2019 znašala 70 milijard Sm3 (29) , v EGP pa v istem letu 185 milijard Sm3. Proizvodnja družbe OMV Petrom je v letu 2019 znašala 4,33 milijarde Sm3, kar ustreza 6,22-odstotnemu tržnemu deležu na ravni Unije (30). Leta 2019 je proizvodnja v Rusiji in Alžiriji dosegla 678 oziroma 88 milijard Sm3 (31). Skupna proizvodnja EGP, Rusije in Alžirije je znašala 950 milijard Sm3, pri čemer je družba OMV Petrom imela 0,46-odstotni delež (32). Navedeno zmanjšanje deleža prijavitelja v primerjavi s prejšnjima letoma kaže tudi na konkurenčni pritisk, ki so ga izvajali številni konkurenti na trgu. |
(37) |
Stopnja koncentracije na trgu za proizvodnjo zemeljskega plina je zmerna glede na prisotnost „super velikih“ podjetij (ExxonMobil in TotalEnergies s tržnima deležema 1,59 % oziroma 3,86 %), velikih podjetij (kot je Equinor s tržnim deležem 4,39 %) ter dveh podjetij v državni lasti Gazprom in Sonatrach (s tržnima deležema 48,80 % oziroma 12,99 %) (33). Komisija ugotavlja, da se glede na napovedano namero Unije za diverzifikacijo virov oskrbe s plinom pričakuje, da se bodo tržni deleži proizvajalcev plina v EGP v prihodnjih letih znatno spremenili. Pričakuje se, da bo predvidena diverzifikacija ponudbe povzročila nov vstop in s tem zmanjšala koncentracijo na trgu. To so dodatni dokazi za neposredno izpostavljenost konkurenci. |
(38) |
Po mnenju prijavitelja je romunski izvoz zemeljskega plina zgodovinsko majhen zaradi omejenih infrastrukturnih zmogljivosti. Navedena omejitev izvoza izvaja pritisk na nacionalna podjetja, da konkurirajo, da bi svojo proizvodnjo kapitalizirala na nacionalni ravni (34). Vendar v zadnjih treh letih dejanske izvožene količine kažejo naraščajoč in pozitiven trend. Izvoz se povečuje: v prvih sedmih mesecih leta 2021 je izvoz znašal trikratnik celotnega izvoza zemeljskega plina v letu 2020. Romunski izvoz zemeljskega plina je leta 2020 znašal skoraj šestkratnik izvoza plina v letu 2017 (35). Na novo zgrajena infrastruktura je prispevala k navedenemu pozitivnemu trendu izvoza (36). Sedanji razvoj infrastrukturnih zmogljivosti izboljšuje izvozne tokove in dodatno povečuje izpostavljenost romunskih proizvajalcev zemeljskega plina konkurenci. |
4. SKLEPNA UGOTOVITEV
(39) |
Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah 4 do 37, bi bilo treba šteti, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU izpolnjen za naslednje dejavnosti, ki se zagotavljajo v Romuniji:
|
(40) |
Ker se šteje, da je pogoj neomejenega dostopa do trga izpolnjen, se Direktiva 2014/25/EU ne bi smela uporabljati, če naročniki oddajajo javna naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje dejavnosti iz uvodne izjave 38, točki (a) in (b), tega sklepa v Romuniji, ali če so organizirani natečaji za izvajanje take dejavnosti na navedenih geografskih območjih. |
(41) |
Ta sklep ne posega v uporabo pravil Unije o konkurenci in določb na drugih področjih prava Unije Zlasti merila in metodologija, uporabljena pri oceni neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU, niso nujno enaka tistim, uporabljenim pri oceni v skladu s členom 101 ali 102 Pogodbe ali Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (37), kot je potrdilo Splošno sodišče (38) – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Direktiva 2014/25/EU se ne uporablja za javna naročila, ki jih oddajo naročniki in so namenjena omogočanju črpanju nafte in zemeljskega plina v Romuniji.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Romunijo.
V Bruslju, 1. julija 2022
Za Komisijo
Thierry BRETON
član Komisije
(1) UL L 94, 28.3.2014, str. 243.
(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1804 z dne 10. oktobra 2016 o podrobnih pravilih za uporabo člena 34 in 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 275, 12.10.2016, str. 39).
(3) Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L 164, 30.6.1994, str. 3).
(4) Zakon o nafti št. 238/2004 z dne 7. junija 2004, objavljen v Uradnem listu Romunije št. 535 z dne 15. junija 2014; sklep vlade št. 2075/2004 o odobritvi izvedbenih pravil (ali metodoloških normativov) za uporabo zakona o nafti št. 238/2004, ki je bil objavljen v Uradnem listu Romunije št. 1170 z dne 10. decembra 2004; izredni odlok vlade št. 27/2020 o spremembi in dopolnitvi zakona o nafti št. 238/2004, objavljen v Uradnem listu Romunije št. 161 z dne 27. februarja 2020.
(5) Glej točko 3.2 stališča romunskega sveta za konkurenco.
(6) Med drugim glej Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2177 z dne 20. novembra 2015 o izvzetju iskanja nafte in zemeljskega plina na Portugalskem iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 307, 25.11.2015 str. 27); Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/1120 z dne 8. julija 2015 o izvzetju raziskovanja nafte in zemeljskega plina v Grčiji iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 182, 10.7.2015 str. 88); Izvedbeni sklep Komisije 2013/39/EU z dne 18. januarja 2013 o izvzetju raziskovanja nafte in zemeljskega plina na Cipru iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 18, 22.1.2013, str. 19).
(7) Zahtevek, stran 6, točka 15.
(8) COMP/M. 9175 – Total/Chevron Denmark; stran 6, točka 21.
(9) Odločba Komisije z dne 10. septembra 2014 v zadevi M.7316 – Det Norske Oljeselskap/Marathon Oil Norge, točka 6.
(10) COMP/M. 9175 – Total/Chevron Denmark; točka 23.
(11) Odločba Komisije z dne 10. septembra 2014 v zadevi M.7316 – Det Norske Oljeselskap/Marathon Oil Norge, točka 7.
(12) Glej odločbi v zadevah COMP/M.8773 – Letterone Holdings/BASF/Wintershall Dea și in COMP/M.7631 – Royal Dutch Shell/BG Group.
(13) Transgaz (romunski nacionalni upravljavec prenosnega plina) je napovedal, da se bo romunski sistem za prenos zemeljskega plina do leta 2028 povezal s terminalom za utekočinjeni zemeljski plin, ki se nahaja na romunski obali Črnega morja. Zahtevek, točka 92.
(14) Odločba Komisije z dne 3. septembra 2014 v zadevi M.7318 – RosneftMorgan Stanley Global Oil Merchanting Unit, točka 11; Odločba Komisije z dne 11. decembra 2009 v zadevi M.5629 – Normeston/MOL/MET JV, točka 13.
(15) Odločba Komisije z dne 8. marca 2013 v zadevi M.6801 – Rosneft/TNK-BP, točka 19.
(16) Zahtevek, točka 29.
(17) Zahtevek, točka 31.
(18) Odločba Komisije z dne 29. septembra 1999 v zadevi M.1383 – Exxon/Mobil, točka 18. Odločba Komisije z dne 29. septembra 1999 v zadevi M.1532 – BP-Amoco/Arco, točki 16 in 17. Vendar je Komisija v obeh odločbah poudarila, da nekatere zakonodaje zaradi nakupne politike glede izvora plina, ki temelji na zanesljivosti oskrbe, omejujejo količine plina, ki prihaja iz iste države.
(19) Odločba Komisije z dne 8. marca 2013 v zadevi M.6801 – Rosneft/TNK-BP, točka 12; Odločba Komisije z dne 3. maja 2007 v zadevi M.4545 – Statoil/Hydro, točke od 13 do 16.
(20) Dodatne informacije, ki jih je 25. februarja 2022 predložila družba OMV Petrom; ocene na podlagi javno dostopnih podatkov, kot jih ocenjuje ameriški vladni urad za zbiranje podatkov o energiji, str. 3.
(21) Dodatne informacije, ki jih je 25. februarja 2022 predložila družba OMV Petrom, str. 3.
(22) Glej točko 4.1, stran 12, stališča romunskega sveta za konkurenco, ki je priložen zahtevku.
(23) Njihovi tržni deleži so manjši od tržnih deležev „super velikih“.
(24) Od 27 sklenjenih pogodb o izkoriščanju nafte so jih 23 prejela podjetja, ustanovljena zunaj Romunije. V zvezi s tem glej Dodatek 4, priložen zahtevku, v katerem so v sporočilu za javnost organa ANRM (nacionalni organ za mineralne vire) napovedani zmagovalci 10. kroga in ki vsebuje podrobnosti o njihovih dejavnostih.
(25) Po mnenju prijavitelja se večina surove nafte, ki jo proizvede Romunija, dejansko uporablja za lastne postopke rafiniranja in se ne prodaja. V zvezi s tem glej točko 81 zahtevka.
(26) Zahtevek, točka 84.
(27) Zahtevek, točka 85.
(28) Podatke o velikosti trga, vključene v spodnjo vlogo, je pridobil ameriški vladni urad za zbiranje podatkov o energiji. (javno dostopni podatki z dne 25. februarja 2022). Podatki ameriškega vladnega urada so izraženi v milijardah kubičnih čevljev. Zato je družba OMV Petrom navedene podatke pretvorila v milijarde kubičnih metrov, da bi bili skladni z metriko, uporabljeno v njeni prijavi.
(29) Standardni kubični meter.
(30) Dodatne informacije, ki jih je 25. februarja 2022 predložila družba OMV Petrom, str. 5.
(31) Dodatne informacije, ki jih je 25. februarja 2022 predložila družba OMV Petrom, str. 5.
(32) Dodatne informacije, ki jih je 25. februarja 2022 predložila družba OMV Petrom, str. 5.
(33) Glede na dodatne informacije, ki jih je prijavitelj predložil 27. januarja 2022, so bili tržni deleži za podjetje Sonatrach ocenjeni ob predpostavki, da so skupne količine proizvodnje, objavljene v njegovih letnih poročilih, pridobljene iz Alžirije, saj je podjetje Sonatrach v državni lasti in je dejavno predvsem v navedeni državi.
(34) Brez znatnih izvoznih tokov se nacionalna proizvodnja lahko skladišči na notranji ravni, kar bi posledično privedlo do višjih stroškov, ali pa se ponudi po konkurenčnih cenah.
(35) Podatki, ki temeljijo na informacijah, ki jih je nacionalni regulativni organ za energetiko (ANRE) objavil v svojih mesečnih poročilih. V zvezi s tem glej točko 90 zahtevka.
(36) Romunski del prihodnjega plinovoda med Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Avstrijo (BRUA) je bil slovesno odprt decembra 2020, s čimer se krepijo dvosmerne povezave med Romunijo in Madžarsko ter med Romunijo in Bolgarijo. Z obratovanjem prve faze plinovoda BRUA v obe smeri se je izboljšala likvidnost trga (saj je mogoč prenos plina ne le iz Madžarske v Romunijo, temveč tudi iz Romunije na Madžarsko).
(37) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).
(38) Sodba Splošnega sodišča z dne 27. aprila 2016, Österreichische Post AG/Komisija, T-463/14, ECLI:EU:T:2016:243, točka 28. Glej tudi Direktivo 2014/25/EU, uvodna izjava 44.
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/134 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/1297
z dne 22. julija 2022
o ustreznosti pristojnih organov Združenih držav Amerike v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 5113)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (1) in zlasti člena 47(3), prvi pododstavek, Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je z Izvedbenim sklepom (EU) 2016/1156 (2) potrdila, da pristojni organi Združenih držav Amerike, in sicer Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah in Komisija za vrednostne papirje in borzo, izpolnjujejo zahteve, ki so ustrezne za namene člena 47(1), točka (c), Direktive 2006/43/ES. Navedeni izvedbeni sklep se bo prenehal uporabljati 31. julija 2022. Zato je treba določiti, ali pristojni organi Združenih držav še vedno izpolnjujejo zahteve, ki so ustrezne, da se jim lahko prenesejo revizijski delovni papirji ali drugi dokumenti, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročila o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah. |
(2) |
Ko se opravljajo inšpekcijski pregledi ali preiskave, zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem ne bi smelo biti dovoljeno, da pristojnim organom Združenih držav omogočijo dostop do svojih revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov ali jim jih posredujejo pod katerimi koli drugimi pogoji, kot tistimi iz člena 47 Direktive 2006/43/ES. |
(3) |
Države članice zagotovijo, da so delovni dogovori, ki se zahtevajo v členu 47(1), točka (d), Direktive 2006/43/ES za prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah med njihovimi pristojnimi organi in pristojnimi organi Združenih držav, sklenjeni na podlagi vzajemnosti ter da vključujejo varstvo morebitnih poslovnih skrivnosti in občutljivih poslovnih informacij v takšnih dokumentih, ki so povezane z revidiranimi subjekti, vključno z njihovo industrijsko ali intelektualno lastnino, ali z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji, ki so revidirali navedene subjekte. |
(4) |
Kadar prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah pristojnim organom Združenih držav vključuje prenos osebnih podatkov, je tak prenos zakonit samo, če je skladen tudi z zahtevami za mednarodne prenose podatkov, določenimi v Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zato se v členu 47(1), točka (e), Direktive 2006/43/ES zahteva, da države članice zagotovijo, da je prenos osebnih podatkov med njihovimi pristojnimi organi in pristojnimi organi Združenih držav skladen z vsemi veljavnimi načeli in pravili o varstvu podatkov ter zlasti z določbami poglavja V Uredbe (EU) 2016/679. Države članice bi morale zagotoviti, da se določijo ustrezni zaščitni ukrepi za prenos osebnih podatkov v skladu s členom 46 navedene uredbe. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da pristojni organi Združenih držav ne bodo nadalje razkrivali osebnih podatkov iz prenesenih dokumentov brez predhodnega soglasja pristojnih organov zadevnih držav članic. |
(5) |
Države članice lahko sprejmejo, da se inšpekcijski pregledi njihovih pristojnih organov izvajajo skupaj s pristojnimi organi Združenih držav, kadar je to potrebno za zagotovitev učinkovitega nadzora. Države članice lahko dovolijo, da sodelovanje s pristojnimi organi Združenih držav poteka v obliki skupnih inšpekcijskih pregledov ali prek opazovalcev, ki niso pooblaščeni za inšpekcijske preglede ali preiskave in nimajo dostopa do zaupnih revizijskih delovnih papirjev, drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ali poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah. Takšno sodelovanje mora vedno potekati pod pogoji iz člena 47(2) Direktive 2006/43/ES, zlasti kar zadeva potrebo po spoštovanju suverenosti, zaupnosti in vzajemnosti. Vse skupne inšpekcijske preglede, ki jih v Uniji izvajajo njihovi pristojni organi in pristojni organi Združenih držav v skladu s členom 47 Direktive 2006/43/ES, bo vodil pristojni organ zadevne države članice. |
(6) |
V skladu s Sarbanes-Oxleyjevim zakonom iz leta 2002 (4) je v Združenih državah Amerike Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah pristojen za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti, preiskave in sankcije revizorjev in revizijskih podjetij. Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, s katerimi se prepoveduje in sankcionira razkrivanje zaupnih informacij s strani sedanjih in nekdanjih zaposlenih kateri koli tretji osebi ali organu. V skladu z zakoni in predpisi Združenih držav lahko Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah pristojnim organom držav članic prenese dokumente, ki so enakovredni tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Na tej podlagi Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah še naprej izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1), točka (c), Direktive 2006/43/ES. |
(7) |
V skladu s Sarbanes-Oxleyjevim zakonom iz leta 2002 ima v Združenih državah Amerike Komisija za vrednostne papirje in borzo nadzorna in izvršilna pooblastila v zvezi z Odborom za nadzor računovodstva v javnih družbah. Komisija za vrednostne papirje in borzo je pristojna za preiskovanje revizorjev in revizijskih podjetij; ta sklep bi torej moral zajemati samo pristojnosti Komisije za vrednostne papirje in borzo Združenih držav v zvezi s preiskovanjem revizorjev in revizijskih podjetij. Komisija za vrednostne papirje in borzo izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, s katerimi se prepoveduje in sankcionira razkrivanje zaupnih informacij s strani sedanjih ali nekdanjih zaposlenih kateri koli tretji osebi ali organu. V skladu z zakoni in predpisi Združenih držav lahko Komisija za vrednostne papirje in borzo pristojnim organom držav članic prenese dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES, ki se nanašajo na preiskave, ki jih lahko izvede v zvezi s takimi revizorji in revizijskimi podjetji. Na tej podlagi Komisija za vrednostne papirje in borzo še naprej izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1), točka (c), Direktive 2006/43/ES. |
(8) |
Odbor evropskih organov za nadzor revizorjev je ponovno ocenil pravni okvir v Združenih državah na podlagi Sarbanes-Oxleyjevega zakona, ki se od sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1156 ni bistveno spremenil. Ob upoštevanju tehnične ocene Odbora evropskih organov za nadzor revizorjev iz člena 30(7), točka (c), Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5) Komisija za vrednostne papirje in borzo in Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah še naprej izpolnjujeta zahteve, ki bi morale biti priznane za ustrezne za namene člena 47(1), točka (c), Direktive 2006/43/ES. |
(9) |
Ta sklep ne bi smel vplivati na sporazume o sodelovanju iz člena 25(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). |
(10) |
Ugotovitev o ustreznosti zahtev, ki jih izpolnjujejo pristojni organi tretje države v skladu s členom 47(3), prvi pododstavek, Direktive 2006/43/ES, ne vpliva na odločitev, ki jo lahko Komisija sprejme glede enakovrednosti sistemov javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni za revizorje in revizijske subjekte te tretje države v skladu s členom 46(2) navedene direktive. |
(11) |
Pristojni organi več držav članic imajo z Odborom za nadzor računovodstva v javnih družbah delovne dogovore iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. V večini primerov obstaja tudi sporazum o varstvu podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ali nacionalnim pravom, ki temelji na Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki je bila razveljavljena z navedeno uredbo. |
(12) |
Končni cilj sodelovanja na področju nadzora revizorjev med pristojnimi organi držav članic in pristojnimi organi Združenih držav je doseči vzajemno zaupanje v nadzorne sisteme drug drugega. Prenosi revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah bi tako morali postati izjema. Vzajemno zaupanje bi temeljilo na enakovrednosti sistemov nadzora revizorjev Unije in Združenih držav. |
(13) |
Na podlagi Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1156 so pristojni organi več držav članic in pristojni organi Združenih držav organizirali skupne inšpekcijske preglede. Nekateri pristojni organi držav članic so vzpostavili delno zaupanje, med drugim z izvedbo inšpekcijskih pregledov obvladovanja kakovosti, na katere se Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah delno zanaša, in z medsebojno razdelitvijo nekaterih prednostnih področij inšpekcijskih pregledov dokumentacije. Za delovanje kapitalskih trgov je pomembno, da lahko pristojni organi držav članic in pristojni organi Združenih držav po 31. juliju 2022 nadaljujejo z dobrim sodelovanjem, katerega cilj je vzpostaviti vzajemno zaupanje v nadzorne sisteme drug drugega. Toda ker popolnega zaupanja ni in glede na to, da odstopanje iz člena 46 Direktive 2006/43/ES temelji na načelu vzajemnosti, bi se moral ta sklep uporabljati za omejeno obdobje. |
(14) |
Ne glede na časovno omejitev bo Komisija ob pomoči Odbora evropskih organov za nadzor revizorjev redno spremljala razvoj trga ter nadzornih in regulativnih okvirov in učinkovitost nadzornega sodelovanja ter izkušnje z njim. Komisija lahko zlasti izvede poseben pregled tega sklepa kadar koli pred iztekom obdobja uporabe, kadar je zaradi razvoja dogodkov treba ponovno oceniti priznanje ustreznosti, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa. |
(15) |
V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 13. maja 2022. |
(16) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 48(1) Direktive 2006/43/ES – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah Združenih držav Amerike in Komisija za vrednostne papirje in borzo Združenih držav Amerike izpolnjujeta zahteve, ki se štejejo za ustrezne v smislu člena 47(1), točka (c), Direktive 2006/43/ES za namene prenosov revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ter poročil o inšpekcijskih pregledih in preiskavah v skladu s členom 47(1) navedene direktive.
Člen 2
1. Kadar revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, poseduje izključno zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, registrirano v državi članici, ki ni država članica, v kateri je registriran revizor skupine in katere pristojni organ je prejel zahtevo od katerega koli organa iz člena 1, se taki papirji ali dokumenti pristojnemu organu, ki podatke zahteva, prenesejo samo, če je pristojni organ prve države članice izrecno privolil v prenos.
2. Vsi dvostranski delovni dogovori med pristojnimi organi držav članic in pristojnimi organi Združenih držav Amerike izpolnjujejo pogoje iz člena 47 Direktive 2006/43/ES.
Člen 3
Ta sklep se uporablja od 1. avgusta 2022 do 31. julija 2028.
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 22. julija 2022
Za Komisijo
Mairead MCGUINNESS
članica Komisije
(1) UL L 157, 9.6.2006, str. 87.
(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1156 z dne 14. julija 2016 o ustreznosti pristojnih organov Združenih držav Amerike v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 190, 15.7.2016, str. 83).
(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(4) Public Law 107–204, 30. julij 2002, 116 Stat 745.
(5) Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77).
(6) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).
(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
(8) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
25.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/138 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/1298
z dne 22. julija 2022
o enakovrednosti sistemov javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni za revizorje in revizijske subjekte pristojnih organov Združenih držav Amerike v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 5118)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (1) in zlasti člena 46(2), prvi pododstavek, Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je z Izvedbenim sklepom (EU) 2016/1155 (2) določila, da se za namene člena 46(1) Direktive 2006/43/ES šteje, da sistemi javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni za revizorje in revizijske subjekte pristojnih organov Združenih držav Amerike, in sicer Komisije za vrednostne papirje in borzo ter Odbora za nadzor računovodstva v javnih družbah, izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz členov 29, 30 in 32 navedene direktive. Izvedbeni sklep (EU) 2016/1155 se preneha uporabljati 31. julija 2022. Zato bi bilo treba enakovrednost teh sistemov ponovno oceniti. |
(2) |
Za družbe, registrirane v Združenih državah, katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu države članice, vendar niso sprejeti v trgovanje v Združenih državah, bi morale države članice zagotoviti, da za vse revizijske posle v zvezi z računovodskimi izkazi takih družb veljajo njihovi sistemi javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni. Kadar take družbe kotirajo na borzi v več kot eni državi članici, bi morale zadevne države članice sodelovati za zagotavljanje, da je revizijski posel vključen na področje uporabe enega od njihovih sistemov javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni. Te ureditve državam članicam ne bi smele preprečevati sklepanja dogovorov o sodelovanju na področju pregledov zagotavljanja kakovosti med njihovimi pristojnimi organi in pristojnimi organi Združenih držav. |
(3) |
Ugotovitev o enakovrednosti sistemov javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni tretje države v skladu s členom 46(2) Direktive 2006/43/ES ne vpliva na odločitev, ki jo lahko Komisija sprejme glede ustreznosti zahtev, ki jih izpolnjujejo pristojni organi zadevne tretje države, v skladu s členom 47(3), prvi pododstavek, navedene direktive. |
(4) |
Končni cilj sodelovanja med pristojnimi organi držav članic in pristojnimi organi Združenih držav na področju sistemov javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni za revizorje in revizijska podjetja je doseči vzajemno zaupanje v nadzorne sisteme drug drugega, ki temelji na njihovi enakovrednosti. |
(5) |
V skladu s Sarbanes-Oxleyjevim zakonom iz leta 2002 (3) v Združenih državah Amerike Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah odobri registracijo zunanjih revizorjev in revizijskih podjetij ter opravlja inšpekcijske preglede sistemov za revizije in sistemov za obvladovanja kakovosti registriranih podjetij. Komisija za vrednostne papirje in borzo je pristojna za nadzor delovanja Odbora za nadzor računovodstva v javnih družbah. Komisija za vrednostne papirje in borzo ter Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah sta odgovorna za sprejetje revizijskih standardov ter preiskave in sankcioniranje registriranih javnih računovodskih podjetij in z njimi povezanih oseb zaradi kršitev določenih pravil ali strokovnih standardov. |
(6) |
Odbor evropskih organov za nadzor revizorjev je v skladu s členom 30(7), točka (c), Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ponovno ocenil sisteme javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni za revizorje in revizijske subjekte v Združenih državah na podlagi Sarbanes-Oxleyjevega zakona iz leta 2002, ki se od sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1155 ni bistveno spremenil. Ob upoštevanju navedene tehnične ocene sistemi javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni za revizorje in revizijske subjekte Komisije za vrednostne papirje in borzo in Odbora za nadzor računovodstva v javnih družbah še naprej izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne tistim iz členov 29, 30 in 32 Direktive 2006/43/ES. |
(7) |
Na podlagi Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1155 so pristojni organi več držav članic in pristojni organi Združenih držav organizirali skupne inšpekcijske preglede. Nekateri pristojni organi držav članic so vzpostavili delno zaupanje, med drugim z izvedbo inšpekcijskih pregledov obvladovanja kakovosti, na katere se Odbor za nadzor računovodstva v javnih družbah delno zanaša, in z medsebojno razdelitvijo nekaterih prednostnih področij inšpekcijskih pregledov dokumentacije. Za delovanje kapitalskih trgov je pomembno, da lahko pristojni organi držav članic in pristojni organi Združenih držav po 31. juliju 2022 nadaljujejo z dobrim sodelovanjem, katerega cilj je vzpostaviti vzajemno zaupanje v nadzorne sisteme drug drugega. Toda ker popolnega zaupanja ni in glede na to, da odstopanje iz člena 46 Direktive 2006/43/ES temelji na načelu vzajemnosti, bi se moral ta sklep uporabljati za omejeno časovno obdobje. |
(8) |
Ne glede na časovno omejitev bo Komisija ob pomoči Odbora evropskih organov za nadzor revizorjev redno spremljala razvoj trga ter nadzornih in regulativnih okvirov in učinkovitost nadzornega sodelovanja ter izkušnje z njim, vključno z napredkom pri vzpostavljanju medsebojnega zaupanja v nadzorne sisteme drug drugega. Komisija lahko zlasti izvede poseben pregled tega sklepa kadar koli pred iztekom obdobja uporabe, kadar je zaradi razvoja dogodkov treba ponovno oceniti enakovrednost, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa. |
(9) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 48(1) Direktive 2006/43/ES – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za namene člena 46(1) Direktive 2006/43/ES se šteje, da sistemi javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni za revizorje in revizijske subjekte Komisije za vrednostne papirje in borzo Združenih držav Amerike in Odbora za nadzor računovodstva v javnih družbah Združenih držav Amerike izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne tistim iz členov 29, 30 in 32 navedene direktive.
Člen 2
Člen 1 ne posega v dogovore o sodelovanju na področju posamičnih pregledov zagotavljanja kakovosti med pristojnimi organi države članice in pristojnimi organi Združenih držav Amerike.
Člen 3
Ta sklep se uporablja od 1. avgusta 2022 do 31. julija 2028.
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 22. julija 2022
Za Komisijo
Mairead MCGUINNESS
članica Komisije
(1) UL L 157, 9.6.2006, str. 87.
(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1155 z dne 14. julija 2016 o enakovrednosti sistemov javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni za revizorje in revizijske subjekte Združenih držav Amerike v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 190, 15.7.2016, str. 80).
(3) Public Law 107–204, 30. julij 2002, 116 Stat 745.
(4) Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77).