15.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 188/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1214

z dne 9. marca 2022

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (1) ter zlasti členov 8(4), 10(3) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tehnična merila za pregled iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139 (2) zajemajo več gospodarskih sektorjev in dejavnosti, ki bi lahko prispevali k ciljem Unije za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ti gospodarski sektorji in dejavnosti so bili izbrani zaradi njihovega deleža v skupnih emisijah toplogrednih plinov in dokazanega potenciala za preprečevanje nastajanja, zmanjšanje ali odvzem emisij toplogrednih plinov. Poleg tega imajo ti gospodarski sektorji in dejavnosti dokazano potencial za omogočanje takega izogibanja, zmanjšanja in odvzema za druge gospodarske sektorje in dejavnosti ali za zagotovitev dolgoročnega shranjevanja takih emisij za druge sektorje in dejavnosti.

(2)

Skupna poraba energije predstavlja približno 75 % neposrednih emisij toplogrednih plinov v Uniji. Zato ima energetski sektor ključno vlogo pri nadaljnjem zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Tehnična merila za pregled iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 zato zajemajo širok nabor gospodarskih sektorjev in dejavnosti, povezanih z verigo oskrbe z energijo, ki segajo od proizvodnje električne energije ali toplote iz različnih virov prek prenosnih in distribucijskih omrežij do shranjevanja, pa tudi toplotnih črpalk ter proizvodnje bioplina in biogoriv. Vendar Delegirana uredba (EU) 2021/2139 ne vsebuje tehničnih meril za pregled za gospodarske dejavnosti v sektorjih zemeljskega plina in jedrske energije, čeprav lahko prispevajo k razogljičenju gospodarstva Unije.

(3)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 21. aprila 2021 (Taksonomija EU, poročanje podjetij glede trajnostnosti, preference glede trajnostnosti in fiduciarne obveznosti: usmerjanje financiranja v evropski zeleni dogovor) in v sporočilu Komisije z dne 6. julija 2021 (Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo), je bila določitev tehničnih meril za pregled za proizvodnjo energije iz zemeljskega plina preložena zaradi potrebe po nadaljnji tehnični oceni, zlasti v zvezi s prehodno vlogo zemeljskega plina pri razogljičenju gospodarstva (3). Določitev tehničnih meril za pregled za dejavnosti proizvodnje jedrske energije je bila prav tako preložena do zaključka poglobljene strokovne ocene, ki se je začela leta 2020, ali bi se lahko jedrski življenjski cikel, zlasti jedrski odpadki, štel za združljivega z zahtevo iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, da dejavnost ne sme bistveno škodovati drugim okoljskim ciljem. Glede na te ocene je treba priznati, da lahko dejavnosti proizvodnje energije iz zemeljskega plina in jedrske energije prispevajo k razogljičenju gospodarstva Unije.

(4)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, ki zajema prehodne gospodarske dejavnosti, je treba določiti tehnična merila za pregled za proizvodnjo električne energije, soproizvodnjo električne energije in toplote/hladu z visokim izkoristkom ter proizvodnjo toplote/hladu v učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja iz zemeljskega plina, pri katerih so emisije toplogrednih plinov iz zemeljskega plina pod ustreznim pragom. Poleg tega je treba določiti tehnična merila za pregled za uporabo zemeljskega plina pri proizvodnji električne energije, soproizvodnji električne energije in toplote/hladu z visokim izkoristkom ter proizvodnji toplote/hladu v učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja, pri čemer taka proizvodnja električne energije, soproizvodnja električne energije in toplote/hladu z visokim izkoristkom ter proizvodnja toplote/hladu v učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja še niso v celoti skladne z navedenim ustreznim pragom, saj poleg uporabe podnebno nevtralne energije ter več naložb v že nizkoogljične gospodarske dejavnosti in sektorje prehod zahteva bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v drugih gospodarskih dejavnostih in sektorjih, za katere ne obstajajo tehnološko in ekonomsko izvedljive nizkoogljične alternative. Vse te gospodarske dejavnosti bi se morale v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 šteti za prehodne, saj tehnološko in ekonomsko izvedljive nizkoogljične alternative morda še niso na voljo na trgu v zadostnem obsegu, da bi zadoščale povpraševanju po energiji na stalen in zanesljiv način. Zlasti za proizvodnjo električne energije je primerno zagotoviti alternativni pristop k neposrednemu omejevanju emisij toplogrednih plinov. V skladu s tem alternativnim pristopom, ki bi moral v dvajsetletnem obdobju prinesti podobne rezultate, lahko obrati dosežejo take rezultate tako, da omejijo število obratovalnih ur ali pospešijo prehod na obnovljive ali nizkoogljične pline. Tehnična merila za pregled bi morala olajšati pospešeno opustitev emisijsko intenzivnejših energetskih virov, vključno s trdnimi fosilnimi gorivi. Poleg tega bi morala tehnična merila za pregled za uporabo zemeljskega plina za izpolnitev zahtev iz člena 10(2), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2020/852 zagotoviti tudi, da so na voljo zanesljivi dokazi, ki kažejo, da iste energetske zmogljivosti ni mogoče doseči z obnovljivimi viri, in da se za vsak objekt v skladu z najboljšimi rezultati v sektorju pripravijo učinkoviti načrti za popoln prehod na obnovljive vire energije ali nizkoogljične pline do določenega datuma. V tehničnih merilih za pregled bi moralo biti določeno tudi časovno omejeno priznavanje prispevka teh dejavnosti k razogljičenju.

(5)	Obnovljivi viri energije bodo imeli ključno vlogo pri doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije. V zvezi s tem je treba povečati naložbe vanje, da bi se lahko izpolnjevale potrebe energetskega trga Unije po več obnovljive in čiste energije.

(6)

Dejavnosti na področju jedrske energije so nizkoogljične dejavnosti, ne pomenijo energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, drugi pododstavek, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in kot se navaja v členu 10(1), točka (a), Uredbe (EU) 2020/852, ter ne spadajo v druge kategorije gospodarskih dejavnosti iz točk (b) do (i) navedene določbe. Take gospodarske dejavnosti na področju jedrske energije bi morale biti uvrščene v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, saj tehnološko in ekonomsko izvedljive nizkoogljične alternative še niso dostopne v zadostnem obsegu, da bi zadoščale povpraševanju po energiji na stalen in zanesljiv način. Poleg tega je bilo v končnem poročilu skupine tehničnih strokovnjakov za financiranje trajnostne rasti iz marca 2020 (5) navedeno, da „proizvodnja jedrske energije v fazi proizvodnje energije skoraj ne povzroča emisij toplogrednih plinov“ in so „dokazi o morebitnem bistvenem prispevku jedrske energije k ciljem blažitve podnebnih sprememb obsežni in jasni“. Poleg tega številni načrti držav članic jedrsko energijo skupaj z energijo iz obnovljivih virov prištevajo med vire energije, ki jih je treba uporabiti za doseganje podnebnih ciljev, vključno s ciljem razogljičenja do leta 2050 iz Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Nazadnje, jedrska energija z zagotavljanjem stabilne oskrbe s pasovno energijo olajšuje uporabo nestalnih obnovljivih virov energije in ne ovira njihovega razvoja, kot zahteva člen 10(2), točka (b), Uredbe (EU) 2020/852. Dejavnosti na področju jedrske energije bi se zato morale šteti za skladne s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852.

(7)

V znanstvenem pregledu, ki so ga opravili strokovnjaki (7), je bilo ugotovljeno, da bi morala tehnična merila za pregled za gospodarske dejavnosti na področju jedrske energije zagotoviti, da se drugim okoljskim ciljem ne škoduje bistveno zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz dolgoročnega skladiščenja in končnega odstranjevanja jedrskih odpadkov. Ta tehnična merila za pregled bi zato morala odražati najvišje standarde jedrske varnosti, varstva pred sevanjem in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, in sicer na podlagi zahtev iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom) in zakonodaje, sprejete na podlagi navedene pogodbe, zlasti Direktive Sveta 2009/71/Euratom (8). Navedena direktiva vsebuje cilj jedrske varnosti na visoki ravni, ki zajema vse faze življenjskega cikla vsakega jedrskega objekta, vključno z izbiro lokacije, zasnovo, gradnjo, začetkom obratovanja, delovanjem in razgradnjo takih objektov. Direktiva zlasti poziva k znatnim varnostnim izboljšavam zasnove novih reaktorjev, vključno s tako imenovanimi reaktorji generacije III+, za katere bi bilo treba uporabiti najsodobnejše znanje in tehnologijo ob upoštevanju najnovejših mednarodnih varnostnih zahtev. Te zahteve zagotavljajo učinkovito izvajanje cilja jedrske varnosti, vključno z uporabo načela obrambe v globino in učinkovite kulture varnosti. Te zahteve zagotavljajo, da se čim bolj zmanjšajo posledice ekstremnih nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nevarnosti, vključno s potresi in poplavami, ter da se preprečijo nesreče, neobičajno obratovanje in okvare ali izguba nadzornih sistemov, med drugim z zaščitnimi strukturami ali rezervnimi hladilnimi sistemi in sistemi oskrbe z električno energijo.

(8)

Na trgu je zdaj dostopno gorivo za jedrske elektrarne, odporno na nesreče, ki zagotavlja dodatno zaščito pred nesrečami zaradi strukturne škode na gorivu ali sestavnih delih reaktorja. Da bi se upošteval ta nedavni tehnološki razvoj, bi bilo treba uporabo navedene vrste goriva določiti kot zahtevo v tehničnih merilih za pregled, pri čemer bi bilo treba upoštevati izdajanje dovoljenj za to gorivo v Uniji.

(9)

Po vsem svetu potekajo prizadevanja na področju raziskav in razvoja za razvoj novih tehnologij jedrskih reaktorjev, ki med drugim uporabljajo zaprte jedrske gorivne cikle ali koncepte gorivne samooploditve in zmanjšujejo proizvodnjo visoko radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: reaktorji četrte generacije). Čeprav ti reaktorji četrte generacije še niso tržno donosni, bi bilo treba zanje določiti tehnična merila za pregled glede na njihov morebitni prispevek k cilju razogljičenja in čim večjega zmanjšanja radioaktivnih odpadkov.

(10)

Jedrska energija je del prihodnjih virov energije v številnih državah članicah v okviru njihovih prizadevanj za razogljičenje. Scenariji, ki jih je ocenila Komisija, vodijo do razogljičenega energetskega sistema, ki v veliki meri temelji na obnovljivih virih energije in na jedrski energiji s stabilno inštalirano močjo v primerjavi s sedanjimi ravnmi. Ker se jedrski objekti, ki se trenutno izkoriščajo, starajo, so potrebne varnostne posodobitve, da se podaljša njihova obratovalna doba, in novozgrajeni jedrski objekti, ki bodo nadomestili zastarele objekte. To je stalen proces, ki bi moral zagotavljati razpoložljivost potrebnih zmogljivosti za razogljičenje energetskega sistema do leta 2050 in po potrebi po tem datumu. V skladu s tem bodo potrebne znatne naložbe v jedrsko energijo v celotnem obdobju do leta 2050 in po njem. Zagotoviti je treba, da nove jedrske elektrarne uporabljajo najnaprednejše rešitve, ki izhajajo iz tehnološkega napredka. Tehnična merila za pregled za take nove jedrske elektrarne bi zato morala določati redne preglede vsakega naložbenega projekta in tehnične parametre, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji glede na rezultate trajnostnih prizadevanj na področju raziskav in razvoja ter nenehne izboljšave tehnologij. Določiti bi bilo treba posebne datume, da se zagotovi postopno uvajanje novih tehnologij, združljivih s trajnostnim razogljičenjem, takoj ko so na voljo.

(11)

Priloga II k Pogodbi Euratom in Uredba Sveta (Euratom) št. 2587/1999 (9) določata pragove in druge zahteve za uradno obveščanje Komisije o naložbah v jedrsko energijo. Za zagotovitev, da se za doseganje ciljev taksonomije čim bolj upoštevajo načela in zahteve zakonodaje Euratoma, vključno s ciljem jedrske varnosti, bi morala Komisija o takih naložbah podati mnenje ne glede na to, ali Priloga II k Pogodbi Euratom in Uredba (Euratom) št. 2587/1999 zahtevata kakršno koli uradno obvestilo. Iz istega razloga bi bilo treba zadovoljivo obravnavati vsa vprašanja v zvezi z uporabo člena 10(2) in člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ter tehnična merila za pregled, ki jih je Komisija opredelila v svojem mnenju.

(12)

Glede na dolgo izvedbeno obdobje za naložbe v nove zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije lahko podaljšanje obratovalnega časa izbranih obstoječih jedrskih objektov v bližnjem do srednjeročnem obdobju podpre razogljičenje energetskega sistema. Tehnična merila za pregled za take razširitve pa bi morala zahtevati spremembe in varnostne posodobitve, da se zagotovi skladnost teh jedrskih objektov z najvišjimi dosegljivimi varnostnimi standardi in vsemi zahtevami glede varnostnega cilja, določenimi v zakonodaji, sprejeti na podlagi Pogodbe Euratom.

(13)

Glede na pričakovani tehnološki in znanstveni razvoj bi morali za naložbe v gradnjo in varno delovanje novih jedrskih objektov, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije in ki jih v skladu z veljavnim nacionalnim pravom do ustreznega datuma odobrijo pristojni organi držav članic, veljati tehnična merila za pregled in roki, ki bodo spodbujali razvoj in prihodnjo uporabo reaktorjev četrte generacije z zaprtim jedrskim gorivnim ciklom ali gorivno samooploditvijo, ko bodo na voljo na trgu. Te roke bi bilo treba ustrezno pregledati glede na napredek pri razvoju takih tehnologij.

(14)

Tehnična merila za pregled, povezana s cilji blažitve podnebnih sprememb ali prilagajanja podnebnim spremembam, bi morala zagotoviti, da gospodarske dejavnosti ne škodujejo bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev. Zlasti za gospodarske dejavnosti na področju jedrske energije je treba zagotoviti, da dolgoročno odstranjevanje odpadkov ne povzroča bistvene in dolgoročne škode za okolje, kot je navedeno v členu 17(1), točka (d)(iii), Uredbe (EU) 2020/852. Zato je primerno, da se v tehničnih merilih za pregled določijo posebne zahteve za sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita, v skladu z načelom, da bi morali biti povzročitelji odpadkov odgovorni za stroške ravnanja z njimi, ter da se zahtevajo delujoča končna odlagališča za vse radioaktivne odpadke, kar bi moralo preprečiti izvoz radioaktivnih odpadkov za odstranjevanje v tretje države. V več državah članicah se nizko in srednje radioaktivni odpadki danes že odlagajo v odlagališčih blizu površja, pri čemer je bilo v desetletjih obratovanja teh odlagališč blizu površja pridobljenih veliko izkušenj in strokovnega znanja na področju ravnanja z odpadki. Globoko geološko odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva predstavlja najsodobnejšo rešitev, ki je splošno sprejeta v strokovni skupnosti po vsem svetu kot najvarnejša in najbolj trajnostna možnost za končno točko ravnanja z visoko radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki se šteje za odpadek. Države članice bi morale ob ohranjanju odgovornosti za svoje politike ravnanja z izrabljenim gorivom in nizko, srednje ali visoko radioaktivnimi odpadki v svoje nacionalne politike vključiti načrtovanje in izvajanje možnosti odstranjevanja, zlasti v okviru nacionalnih programov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki zajemajo vse vrste izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov ter vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odstranjevanja. Vsebina nacionalnih programov je določena v Direktivi Sveta 2011/70/Euratom (10) in vključuje ključne kazalnike uspešnosti za pregledno spremljanje napredka. Države članice morajo Komisiji redno poročati o napredku pri izvajanju nacionalnih programov. Poročila držav članic iz leta 2021 kažejo, da je bil dosežen znaten napredek pri vzpostavitvi prvih globokih geoloških odlagališč na ozemlju Unije. Državam članicam so vse bolj na voljo realistične rešitve za razvoj in delovanje takih objektov do leta 2050. Zato vključitev ustrezne zahteve v tehnična merila za pregled zagotavlja, da se okolju ne povzroči bistvena škoda.

(15)

Nefinančna in finančna podjetja morajo vlagateljem zagotoviti visoko stopnjo preglednosti v zvezi z njihovimi naložbami v dejavnosti proizvodnje energije iz zemeljskega plina in jedrske energije, za katere bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled. Za zagotovitev take preglednosti bi bilo treba določiti posebne zahteve po razkritju za nefinančna in finančna podjetja. Za zagotovitev primerljivosti informacij, razkritih vlagateljem, bi morale biti te informacije predstavljene v obliki predloge, v kateri je v imenovalcu jasno naveden delež dejavnosti na področju zemeljskega plina in jedrske energije, po potrebi pa tudi v števcu ključnih kazalnikov uspešnosti teh podjetij. Za zagotovitev visoke stopnje preglednosti za vlagatelje v finančne produkte iz členov 5 in 6 Uredbe (EU) 2020/852 v zvezi z izpostavljenostmi dejavnostim na področju zemeljskega plina in jedrske energije, za katere so določena tehnična merila za pregled, bo Komisija spremenila okvir za razkritje za navedene finančne produkte ali predlagala njegovo spremembo, kot je ustrezno, da se zagotovi popolna preglednost v celotni življenjski dobi navedenih finančnih produktov. Za zagotovitev jasnega prepoznavanja takih informacij s strani končnih vlagateljev bo Komisija razmislila o spremembi zahtev o finančnem in zavarovalnem svetovanju distributerjev.

(16)

Za povečanje zaupanja vlagateljev bi morala skladnost s tehničnimi merili za pregled v zvezi z dejavnostmi na področju zemeljskega plina preveriti neodvisna tretja stran. Da se zagotovi nepristransko in skrbno preverjanje skladnosti, bi morala imeti neodvisna tretja oseba sredstva in strokovno znanje za izvajanje tega preverjanja, biti neodvisna, da se prepreči kakršno koli nasprotje interesov z lastnikom ali financerjem, in ne bi smela biti vključena v razvoj ali upravljanje takih dejavnosti na področju zemeljskega plina. Poleg mehanizma za preverjanje lahko za finančna in nefinančna podjetja veljajo posebne zahteve glede preverjanja iz druge zakonodaje Unije o trajnostnem financiranju, ki zajemajo skladnost s tehničnimi merili za pregled. V skladu s členom 26(1), točka (c), Uredbe (EU) 2020/852 bi morala Komisija pregledati določbe, potrebne za vzpostavitev mehanizmov za preverjanje izpolnjevanja meril iz navedene uredbe.

(17)

Za sektorja zemeljskega plina in jedrske energije je značilen hiter tehnološki razvoj. Zato je treba v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) 2020/852 redno pregledovati tehnična merila za pregled, ki zajemajo dejavnosti proizvodnje energije v navedenih sektorjih. Poleg tega bi moral tak pregled na podlagi pogojev iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 zajemati ustreznost obdobij, določenih v tehničnih merilih za pregled.

(18)

Delegirano uredbo (EU) 2021/2139 in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178 (11) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 ne predpisujejo nobenih naložb, temveč so namenjene pomoči finančnim trgom in vlagateljem, da ob upoštevanju strogih pogojev prepoznajo ustrezne plinske in jedrske dejavnosti, potrebne za prehod energetskih sistemov držav članic na podnebno nevtralnost v skladu s podnebnimi cilji in zavezami Unije.

(19)

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 iz te delegirane uredbe so tesno povezane. Da se zagotovi skladnost med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, da se omogoči celovit pregled nad pravnim okvirom za deležnike in olajša uporaba Uredbe (EU) 2020/852, je treba te določbe vključiti v eno samo uredbo.

(20)

Nefinančnim in finančnim podjetjem je treba zagotoviti dovolj časa, da ocenijo, ali njihove gospodarske dejavnosti na področju zemeljskega plina in jedrske energije izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz te uredbe, in na podlagi navedene ocene poročajo v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2178. Zato bi bilo treba datum začetka uporabe te uredbe odložiti na 1. januar 2023 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139

Delegirana uredba (EU) 2021/2139 se spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen 2a:

„Člen 2a

Pregled

Komisija pri izvajanju pregleda iz člena 19(5) Uredbe (EU) 2020/852 pregleda in oceni tudi potrebo po spremembi datumov iz Priloge I, oddelek 4.27, oddelek 4.28, oddelek 4.29, točka 1(b), oddelek 4.30, točka 1(b), in oddelek 4.31, točka 1(b).

Pri vsakem pregledu datuma iz točke 2 oddelkov 4.27 in 4.28 Priloge I se upošteva tehnični napredek pri tržni dostopnosti goriva, odpornega na nesreče, v Uniji in po svetu.“;

(2)	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(3)	Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2178

Delegirana uredba (EU) 2021/2178 se spremeni:

(1)

v členu 8 se dodajo naslednji odstavki 6, 7 in 8:

„6. Nefinančna podjetja in finančna podjetja razkrijejo znesek in delež:

(a)	gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, iz oddelkov 4.26, 4.27 in 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu in števcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(b)	gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene, iz oddelkov 4.26, 4.27 in 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(c)	gospodarskih dejavnosti na področju jedrske energije, ki niso sprejemljive za taksonomijo, v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti.

7. Nefinančna podjetja in finančna podjetja razkrijejo znesek in delež:

(a)	gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, iz oddelkov 4.29, 4.30 in 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu in števcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(b)	gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene, iz oddelkov 4.29, 4.30 in 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(c)	gospodarskih dejavnosti na področju zemeljskega plina, ki niso sprejemljive za taksonomijo, v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti.

8. Informacije iz odstavkov 6 in 7 se prikažejo v obliki preglednice z uporabo predlog iz Priloge XII k tej uredbi.“;

(2)	besedilo iz Priloge III k tej uredbi se doda kot Priloga XII.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(3) Sporočilo Komisije z dne 21. aprila 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Taksonomija EU, poročanje podjetij glede trajnostnosti, preference glede trajnostnosti in fiduciarne obveznosti: usmerjanje financiranja v evropski zeleni dogovor (COM(2021) 188 final) ter Sporočilo Komisije z dne 6. julija 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo (COM(2021) 390 final).

(4) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(5) Poročilo skupine tehničnih strokovnjakov je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/200309-sustainable-finance-teg-final-report-taxonomy_en.pdf.

(6) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(7) Poročilo JRC: Tehnična ocena jedrske energije v zvezi z merili, da se ne škoduje bistveno, iz Uredbe (EU) 2020/852 (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji), ki je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/file/210329-jrc-report-nuclear-energy-assessment_en.

(8) Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(9) Uredba Sveta (Euratom) št. 2587/1999 z dne 2. decembra 1999 o določitvi naložbenih programov, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 41 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 315, 9.12.1999, str. 1).

(10) Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

(11) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

PRILOGA I

V Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 se vstavijo naslednji oddelki 4.26, 4.27, 4.28, 4.29, 4.30 in 4.31:

„4.26 Predkomercialne faze naprednih tehnologij za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla

Opis dejavnosti

Raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne energije, ki so jim dovoljenje v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, podelili pristojni organi držav članic in proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla.

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE M72 in M72.1 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje vsa tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Splošna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb in načelom, da se ne škoduje bistveno

Projekt, povezan z gospodarsko dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: projekt), se izvaja v državi članici, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)	država članica je v celoti prenesla Direktivo Sveta 2009/71/Euratom (1) in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom (2);

(b)

država članica ravna v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom) in zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi, zlasti z Direktivo 2009/71/Euratom, Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo Sveta 2013/59/Euratom (*3), ter z veljavnim okoljskim pravom Unije, sprejetim v skladu s členom 192 PDEU, zlasti z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*4) in Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*5);

(c)	država članica ima od datuma odobritve projekta vzpostavljen sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita;

(d)	država članica je dokazala, da bo imela ob koncu ocenjene življenjske dobe jedrske elektrarne na voljo sredstva, ki ustrezajo ocenjenim stroškom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje v skladu s Priporočilom Komisije 2006/851/Euratom (*6);

(e)

država članica ima operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta (Euratom) št. 2587/1999 in so vključena v nacionalni program, posodobljen v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom;

(f)

država članica ima dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za visoko radioaktivne odpadke do leta 2050, ki opisuje vse naslednje:

(i)	koncepte ali načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;

(ii)	koncepte ali načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, tudi koliko časa je še treba izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev poznavanja objekta;

(iii)

odgovornosti za izvajanje načrta in ključne kazalnike uspešnosti za spremljanje njegovega napredka;

(iv)	oceno stroškov in sheme financiranja.

Za namene točke (f) lahko države članice uporabijo načrte, pripravljene kot del nacionalnega programa, ki ga zahtevata člena 11 in 12 Direktive 2011/70/Euratom.

Projekt je del raziskovalnega programa, ki ga financira Unija, ali je bila Komisija o njem uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta (Euratom) št. 2587/1999, kadar se uporablja katera koli od teh določb, Komisija je podala svoje mnenje o njem v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom in vsa vprašanja iz mnenja, ki so pomembna za uporabo člena 10(2) in člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ter tehničnih meril za pregled iz tega oddelka, so bila zadovoljivo obravnavana.

Zadevna država članica se je zavezala, da bo Komisiji vsakih pet let za vsak projekt poročala o vsem naslednjem:

(a)	ustreznosti zbranih sredstev iz točke 1(c);

(b)	dejanskem napredku pri izvajanju načrta iz točke 1(f).

Komisija na podlagi poročil pregleda ustreznost zbranih sredstev sklada za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklada za razgradnjo jedrskih elektrarn iz točke 1(c) ter napredek pri izvajanju dokumentiranega načrta iz točke 1(f) ter lahko na zadevno državo članico naslovi mnenje.

Dejavnost je v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša zakonodaja iz točk 1(a) in (b), tudi kar zadeva oceno odpornosti jedrskih elektrarn na ozemlju Unije, zlasti s testi izjemnih situacij, proti skrajnim naravnim nevarnostim, vključno s potresi. V skladu s tem dejavnost poteka na ozemlju države članice, kjer je upravljavec jedrskega objekta:

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali upravljanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom, podprte z najnovejšimi mednarodnimi smernicami Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in Združenja zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost (WENRA), kar prispeva k povečanju odpornosti in zmogljivosti novih in obstoječih jedrskih elektrarn za obvladovanje skrajnih naravnih nesreč, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

Radioaktivni odpadki iz točk 1(e) in (f) se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če obstaja sporazum med zadevno državo članico in namembno državo članico, kot je določeno v Direktivi 2011/70/Euratom. V tem primeru ima namembna država članica programe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje ter delujoče ustrezno odlagališče v skladu z zahtevami Direktive 2011/70/Euratom.

Dodatna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost je namenjena proizvodnji električne energije ali proizvaja električno energijo z uporabo jedrske energije. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije iz jedrske energije so pod pragom 100 g CO2e/kWh.

Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Dodatna merila, povezana z načelom, da se ne škoduje bistveno

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz člena 6(b), člena 8b(1), točka (a), in člena 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom.

Dejavnost izpolnjuje zahteve Direktive 2009/71/Euratom, ki se izvajajo v skladu z mednarodnimi smernicami IAEA in WENRA v zvezi s skrajnimi naravnimi nesrečami, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Tveganja degradacije okolja, povezana z ohranjanjem kakovosti vode in preprečevanjem vodnega stresa, se opredelijo in obravnavajo v skladu z načrtom upravljanja rabe in varstva voda, ki se pripravi v posvetovanju z zadevnimi deležniki.

Da bi omejili toplotne nepravilnosti, povezane z izpustom odpadne toplote, upravljavci jedrskih elektrarn v notranjosti, ki uporabljajo pretočno mokro hlajenje z odvzemom vode iz reke ali jezera, nadzorujejo:

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali mejnimi vrednostmi v skladu s pravom Unije.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

Jedrske dejavnosti se izvajajo v skladu z zahtevami glede vode, namenjene za prehrano ljudi, iz Direktive 2000/60/ES in Direktive 2013/51/Euratom o določitvi zahtev za varstvo zdravja splošne javnosti pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za prehrano ljudi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Vzpostavljen je načrt ravnanja z neradioaktivnimi in radioaktivnimi odpadki, ki zagotavlja čim večjo ponovno uporabo ali recikliranje takih odpadkov ob koncu življenjske dobe v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, upoštevanja v finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

Med obratovanjem in razgradnjo se količino radioaktivnih odpadkov čim bolj zmanjša, količino snovi, ki se sproščajo prosto, pa čim bolj poveča v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in v skladu z zahtevami glede varstva pred sevanjem iz Direktive 2013/59/Euratom.

Vzpostavljena je shema financiranja za zagotovitev ustreznega financiranja vseh dejavnosti razgradnje ter ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Priporočilom 2006/851/Euratom.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Neradioaktivne emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave. Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za jedrske elektrarne z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz Priloge II, del 2, k Direktivi (EU) 2015/2193.

Radioaktivni izpusti v zrak, vodna telesa in tla izpolnjujejo pogoje za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali nacionalne mejne vrednosti v skladu z Direktivo 2013/51/Euratom (*7) in Direktivo 2013/59/Euratom.

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

Za projekt je na voljo ustrezna zmogljivost začasnega skladiščenja, medtem ko so vzpostavljeni nacionalni načrti za odlaganje, da se čim bolj skrajša trajanje začasnega skladiščenja, kar je v skladu z določbo Direktive 2011/70/Euratom, ki skladiščenje radioaktivnih odpadkov, vključno z dolgoročnim skladiščenjem, obravnava kot začasno rešitev, ne pa kot alternativo odlaganju.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Za zemljišča/postopke na občutljivih območjih biotske raznovrstnosti ali v njihovi bližini, za katere je verjetno, da bodo bistveno vplivali na občutljiva območja biotske raznovrstnosti (vključno z omrežjem zavarovanih območij Natura 2000, Unescovimi območji kulturne dediščine in ključnimi območji biotske raznovrstnosti ter drugimi zavarovanimi območji), je bila, kjer je bilo to ustrezno, izvedena ustrezna ocena, na podlagi ugotovitev take ocene pa se izvajajo potrebni blažitveni ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.27 Gradnja in varno upravljanje novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo električne energije ali toplote, tudi za proizvodnjo vodika, z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij

Za namene tega oddelka najboljše razpoložljive tehnologije pomenijo tehnologije, ki v celoti izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom in v celoti upoštevajo najnovejše tehnične parametre standardov IAEA ter varnostne cilje in referenčne ravni WENRA.

Opis dejavnosti

Gradnja in varno upravljanje novih jedrskih objektov, za katere pristojni organi držav članic do leta 2045 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom izdajo gradbeno dovoljenje za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namene daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika (v nadaljnjem besedilu: novi jedrski objekti), ter njihove varnostne posodobitve.

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE D35.11 in F42.22 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje vsa tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Splošna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb in načelom, da se ne škoduje bistveno

Projekt, povezan z gospodarsko dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: projekt), se izvaja v državi članici, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)	država članica je v celoti prenesla Direktivo Sveta 2009/71/Euratom in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(b)

država članica ravna v skladu s Pogodbo Euratom in zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi, zlasti z Direktivo 2009/71/Euratom, Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom, ter z veljavnim okoljskim pravom Unije, sprejetim v skladu s členom 192 PDEU, zlasti z Direktivo 2011/92/EU in Direktivo 2000/60/ES;

(c)	država članica ima od datuma odobritve projekta vzpostavljen sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita;

(d)	država članica je dokazala, da bo imela ob koncu ocenjene življenjske dobe jedrske elektrarne na voljo sredstva, ki ustrezajo ocenjenim stroškom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje v skladu s Priporočilom 2006/851/Euratom;

(e)

država članica ima operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta št. 2587/1999 in so vključena v nacionalni program, posodobljen v skladu z Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(f)

država članica ima dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za visoko radioaktivne odpadke do leta 2050, ki opisuje vse naslednje:

(i)	koncepte ali načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;

(ii)	koncepte in ali načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, tudi koliko časa je še treba izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev poznavanja objekta;

(iii)

odgovornosti za izvajanje načrta in ključne kazalnike uspešnosti za spremljanje njegovega napredka;

(iv)	oceno stroškov in sheme financiranja.

Za namene točke (f) lahko države članice uporabijo načrte, pripravljene kot del nacionalnega programa, ki ga zahtevata člena 11 in 12 Direktive 2011/70/Euratom.

Pri projektu se v celoti uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, od leta 2025 pa gorivo, odporno na nesreče. Tehnologijo certificira in odobri nacionalni regulator za varnost.

Komisija je bila o projektu uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta št. 2587/1999, kadar se uporablja katera koli od teh določb, podala je svoje mnenje o njem v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom in vsa vprašanja iz mnenja, ki so pomembna za uporabo člena 10(2) in člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ter tehničnih meril za pregled iz tega oddelka, so bila zadovoljivo obravnavana.

Zadevna država članica se je zavezala, da bo Komisiji vsakih pet let za vsak projekt poročala o vsem naslednjem:

(a)	ustreznosti zbranih sredstev iz točke 1(c);

(b)	dejanskem napredku pri izvajanju načrta iz točke 1(f).

Komisija od leta 2025 in vsaj vsakih deset let na podlagi ocene skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) pregleda tehnične parametre, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji.

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali upravljanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom, podprte z najnovejšimi mednarodnimi smernicami IAEA in WENRA, kar prispeva k povečanju odpornosti in zmogljivosti novih in obstoječih jedrskih elektrarn za obvladovanje skrajnih naravnih nesreč, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

Dodatna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja električna energija z uporabo jedrske energije. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije iz jedrske energije so pod pragom 100 g CO2e/kWh.

Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila 2013/179/EU oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Dodatna merila, povezana z načelom, da se ne škoduje bistveno

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz člena 6(b), člena 8b(1), točka (a), in člena 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali mejnimi vrednostmi v skladu s pravom Unije.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

Za projekt je na voljo ustrezna zmogljivost začasnega skladiščenja, medtem ko so vzpostavljeni nacionalni načrti za odlaganje, da se čim bolj skrajša trajanje začasnega skladiščenja, kar je v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom, ki skladiščenje radioaktivnih odpadkov, vključno z dolgoročnim skladiščenjem, obravnava kot začasno rešitev, ne pa kot alternativo odlaganju.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.28 Proizvodnja električne energije iz jedrske energije v obstoječih objektih

Opis dejavnosti

Sprememba obstoječih jedrskih objektov za podaljšanje obratovalnega časa varnega upravljanja jedrskih objektov, ki proizvajajo električno energijo ali toploto iz jedrske energije (v nadaljnjem besedilu: jedrske elektrarne), ki jo do leta 2040 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom odobrijo pristojni organi držav članic.

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE D35.11 in F42.22 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje vsa tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Splošna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb in načelom, da se ne škoduje bistveno

Projekt, povezan z gospodarsko dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: projekt), se izvaja v državi članici, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)	država članica je v celoti prenesla Direktivo Sveta 2009/71/Euratom in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(b)

(c)	država članica ima od datuma odobritve projekta vzpostavljen sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita;

(d)	država članica je dokazala, da bo imela ob koncu ocenjene življenjske dobe jedrske elektrarne na voljo sredstva, ki ustrezajo ocenjenim stroškom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje v skladu s Priporočilom 2006/851/Euratom;

(e)

država članica ima operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta št. 2587/1999 in so vključena v nacionalni program, posodobljen v skladu z Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(f)

za projekte, odobrene po letu 2025, ima država članica dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za visoko radioaktivne odpadke do leta 2050, ki opisuje vse naslednje:

(i)	koncepte ali načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;

(ii)	koncepte in ali načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, tudi koliko časa je še treba izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev poznavanja objekta;

(iii)

odgovornosti za izvajanje načrta in ključne kazalnike uspešnosti za spremljanje njegovega napredka;

(iv)	oceno stroškov in sheme financiranja.

Za namene točke (f) lahko države članice uporabijo načrte, pripravljene kot del nacionalnega programa, ki ga zahtevata člena 11 in 12 Direktive 2011/70/Euratom.

V okviru nadgrajenega projekta se izvajajo vse razumno izvedljive izboljšave varnosti in od leta 2025 uporablja gorivo, odporno na nesreče. Tehnologijo certificira in odobri nacionalni regulator za varnost.

Zadevna država članica se je zavezala, da bo Komisiji vsakih pet let za vsak projekt poročala o vsem naslednjem:

(a)	ustreznosti zbranih sredstev iz točke 1(c);

(b)	dejanskem napredku pri izvajanju načrta iz točke 1(f).

Komisija na podlagi poročil pregleda ustreznost zbranih virov sklada za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklada za razgradnjo jedrskih elektrarn iz točke 1(c) ter napredek pri izvajanju dokumentiranega načrta iz točke 1(f) ter lahko na zadevno državo članico naslovi mnenje.

Dejavnost je v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša zakonodaja iz točk 1(a) in (b), tudi kar zadeva oceno odpornosti jedrskih elektrarn Unije, zlasti s testi izjemnih situacij, proti skrajnim naravnim nevarnostim, vključno s potresi. V skladu s tem dejavnost poteka na ozemlju države članice, kjer je upravljavec jedrskega objekta:

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali upravljanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Radioaktivni odpadki iz točk 1(e) in (f) se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če obstaja sporazum med zadevno državo članico in namembno državo članico, kot je določeno v Direktivi 2011/70/Euratom. V tem primeru ima namembna država članica programe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje ter ustrezno odlagališče, ki obratuje, v skladu z zahtevami Direktive 2011/70/Euratom.

Dodatna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb

Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila 2013/179/EU oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Dodatna merila, povezana z načelom, da se ne škoduje bistveno

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz člena 6(b), člena 8b(1), točka (a), in člena 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali mejnimi vrednostmi v skladu s pravom Unije.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

Za projekt je na voljo ustrezna zmogljivost začasnega skladiščenja, medtem ko so vzpostavljeni nacionalni načrti za odlaganje, da se čim bolj skrajša trajanje začasnega skladiščenja, kar je v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom, ki skladiščenje radioaktivnih odpadkov, vključno z dolgoročnim skladiščenjem, obravnava kot začasno rešitev, ne pa kot alternativo odlaganju.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.29 Proizvodnja električne energije iz fosilnih plinastih goriv

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje električne energije z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.7 te priloge ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.8 te priloge.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in F42.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv so nižje od 100 g CO2e/kWh.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Če objekti vključujejo kakršno koli obliko zniževanja emisij, tudi z zajemanjem ogljika ali uporabo obnovljivih ali nizkoogljičnih plinov, taka dejavnost zniževanja emisij izpolnjuje merila iz ustreznega oddelka te priloge, kjer je to ustrezno.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med postopkom proizvodnje električne energije, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge;

(b)

objekti, za katere je gradbeno dovoljenje izdano do 31. decembra 2030, izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(i)	neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh izhodne energije oziroma letne neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti ne presegajo povprečja 550 kg CO2e/kW zmogljivosti objekta v 20 letih;

(ii)

električne energije, ki naj bi se nadomestila, ni mogoče proizvesti iz obnovljivih virov energije na podlagi primerjalne ocene z najbolj stroškovno učinkovito in tehnično izvedljivo alternativo, ki uporablja obnovljive vire, za isto opredeljeno zmogljivost; rezultat te primerjalne ocene se objavi in je predmet posvetovanja z deležniki;

(iii)

dejavnost nadomešča obstoječo dejavnost proizvodnje električne energije z visokimi emisijami, pri kateri se uporabljajo trdna ali tekoča fosilna goriva;

(iv)	novonameščena proizvodna zmogljivost ne presega zmogljivosti nadomeščenega objekta za več kot 15 %;

(v)	objekt je zasnovan in zgrajen tako, da uporablja obnovljiva in/ali nizkoogljična plinasta goriva, prehod na polno uporabo obnovljivih in/ali nizkoogljičnih plinastih goriv pa se izvede do 31. decembra 2035, z zavezo in preverljivim načrtom, ki ju odobri upravni organ podjetja;

(vi)	nadomestitev vodi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % v življenjski dobi novonameščene proizvodne zmogljivosti;

(vii)

kadar dejavnost poteka na ozemlju države članice, v kateri se za proizvodnjo energije uporablja premog, se je ta država članica zavezala, da bo postopno opustila uporabo proizvodnje energije iz premoga, in je o tem poročala v svojem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (*8) ali v drugem instrumentu.

Skladnost z merili iz točke 1(b) preverja neodvisna tretja oseba. Neodvisni tretji preveritelj ima potrebne vire in strokovno znanje za izvedbo takega preverjanja. Pri njem ne obstaja nasprotje interesov z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti. Neodvisni tretji preveritelj skrbno preverja skladnost s tehničnimi merili za pregled. Zlasti neodvisni tretji preveritelj vsako leto objavi in Komisiji pošlje poročilo, v katerem:

(a)	potrdi raven neposrednih emisij toplogrednih plinov iz točke 1(b)(i);

(b)	po potrebi oceni, ali so letne neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti verodostojno usmerjene k doseganju povprečne mejne vrednosti v 20 letih iz točke 1(b)(i);

(c)	oceni, ali je dejavnost verodostojno usmerjena k doseganju skladnosti s točko 1(b)(v).

Pri ocenjevanju iz točke 1(b) neodvisni tretji preveritelj upošteva zlasti načrtovane letne neposredne emisije toplogrednih plinov za vsako leto zadevnega obdobja, dejanske letne neposredne emisije toplogrednih plinov, načrtovane in dejanske ure obratovanja ter načrtovano in dejansko uporabo obnovljivih ali nizkoogljičnih plinov.

Komisija lahko na podlagi poročil, ki so ji bila poslana, naslovi mnenje na zadevne upravljavce. Komisija navedena poročila upošteva pri izvedbi pregleda iz člena 19(5) Uredbe (EU) 2020/852.

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)	med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot so emisije zaradi uhajanja metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)	med obratovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij in uhajanje se odpravi.

Kadar dejavnost uporablja mešanico fosilnih plinastih goriv ter plinastega ali tekočega biogoriva, kmetijska biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29, odstavki 2 do 5, Direktive (EU) 2018/2001, gozdna biomasa pa merila iz člena 29, odstavka 6 in 7, navedene direktive.

Nebistveno škodovanje

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz Priloge II, del 2, k Direktivi (EU) 2015/2193.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.30 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz fosilnih plinastih goriv

Opis dejavnosti

Gradnja, obnova in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv. Ta dejavnost ne vključuje soproizvodnje toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.19 te priloge ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.20 te priloge.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodama NACE D35.11 in D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz soproizvodnje toplote/hladu in električne energije iz plinastih goriv so nižje od 100 g CO2e/kWh izhodne energije soproizvodnje.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Če objekti vključujejo kakršno koli obliko zniževanja emisij, tudi z zajemanjem ogljika ali uporabo obnovljivih ali nizkoogljičnih plinov, je taka dejavnost zniževanja emisij v skladu z ustreznimi oddelki te priloge, kjer je to ustrezno. Kadar se CO2, izpuščen pri proizvodnji električne energije, zajame, mora izpolnjevati mejne vrednosti emisij iz točke 1 tega oddelka ter se transportirati in shraniti pod zemljo na način, ki izpolnjuje tehnična merila za pregled za transport CO2 in shranjevanje CO2 iz oddelkov 5.11 oziroma 5.12 te priloge;

(b)

objekti, za katere je gradbeno dovoljenje izdano do 31. decembra 2030, izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(i)	dejavnost dosega vsaj 10-odstotni prihranek primarne energije v primerjavi z referenčnimi vrednostmi za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije; prihranek primarne energije se izračuna na podlagi formule iz Direktive 2012/27/EU;

(ii)	neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh izhodne energije;

(iii)

električne energije in/ali toplote/hladu, ki naj bi se nadomestil, ni mogoče proizvesti iz obnovljivih virov energije na podlagi primerjalne ocene z najbolj stroškovno učinkovito in tehnično izvedljivo alternativo, ki uporablja obnovljive vire, za isto opredeljeno zmogljivost; rezultat te primerjalne ocene se objavi in je predmet posvetovanja z deležniki;

(iv)	dejavnost nadomešča obstoječo dejavnost soproizvodnje toplote/hladu in električne energije z visokimi emisijami, ločeno dejavnost proizvodnje toplote/hladu ali ločeno dejavnost proizvodnje električne energije, pri kateri se uporabljajo trdna ali tekoča fosilna goriva;

(v)	novonameščena proizvodna zmogljivost ne presega zmogljivosti nadomeščenega objekta;

(vi)	objekt je zasnovan in zgrajen tako, da uporablja obnovljiva in/ali nizkoogljična plinasta goriva, prehod na polno uporabo obnovljivih in/ali nizkoogljičnih plinastih goriv pa se izvede do 31. decembra 2035, z zavezo in preverljivim načrtom, ki ga odobri upravni organ podjetja;

(vii)

nadomestitev vodi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % na kWh izhodne energije;

(viii)

z obnovo objekta se ne poveča proizvodna zmogljivost objekta;

(ix)

(a)	potrdi raven neposrednih emisij toplogrednih plinov iz točke 1(b)(ii);

(b)	oceni, ali je dejavnost verodostojno usmerjena k doseganju skladnosti s točko 1(b)(vi).

Komisija lahko na podlagi poročil, ki so ji bila poslana, naslovi mnenje na zadevne upravljavce. Komisija navedena poročila upošteva pri izvedbi pregleda iz člena 19(5) Uredbe (EU) 2020/852.

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)	med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, vključno z emisijami zaradi uhajanja metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)	med obratovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij in morebitno uhajanje se odpravi.

Nebistveno škodovanje

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.31 Proizvodnja toplote/hladu iz fosilnih plinastih goriv v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja

Opis dejavnosti

Gradnja, obnova in upravljanje obratov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, priključenih na učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje v smislu člena 2, točka 41, Direktive 2012/27/EU. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje toplote/hladu v učinkovitem daljinskem ogrevanju z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.23 te priloge ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.24 te priloge.

Dejavnost je uvrščena pod oznako NACE D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje toplote/hladu iz plinastih goriv so nižje od 100 g CO2e/kWh. Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila 2013/179/EU oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

(b)

objekti, za katere je gradbeno dovoljenje izdano do 31. decembra 2030, izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(i)	toplotna energija, proizvedena z dejavnostjo, se uporablja v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je opredeljen v Direktivi 2012/27/EU;

(ii)	neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh izhodne energije;

(iii)

toplote/hladu, ki naj bi se nadomestil, ni mogoče proizvesti iz obnovljivih virov energije na podlagi primerjalne ocene z najbolj stroškovno učinkovito in tehnično izvedljivo alternativo, ki uporablja obnovljive vire, za isto opredeljeno zmogljivost; rezultat te primerjalne ocene se objavi in je predmet posvetovanja z deležniki;

(iv)	dejavnost nadomešča obstoječo dejavnost proizvodnje toplote/hladu z visokimi emisijami, pri kateri se uporabljajo trdna ali tekoča fosilna goriva;

(v)	novonameščena proizvodna zmogljivost ne presega zmogljivosti nadomeščenega objekta;

(vi)	objekt je zasnovan in zgrajen tako, da uporablja obnovljiva in/ali nizkoogljična plinasta goriva, prehod na polno uporabo obnovljivih in/ali nizkoogljičnih plinastih goriv pa se izvede do 31. decembra 2035, z zavezo in preverljivim načrtom, ki ga odobri upravni organ podjetja;

(vii)

nadomestitev vodi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % na kWh izhodne energije;

(viii)

z obnovo objekta se ne poveča proizvodna zmogljivost objekta;

(ix)

(a)	potrdi raven neposrednih emisij toplogrednih plinov iz točke 1(b)(ii);

(b)	oceni, ali je dejavnost verodostojno usmerjena k doseganju skladnosti s točko 1(b)(vi).

Komisija lahko na podlagi poročil, ki so ji bila poslana, naslovi mnenje na zadevne upravljavce. Komisija navedena poročila upošteva pri izvedbi pregleda iz člena 19(5) Uredbe (EU) 2020/852.

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)	med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot so emisije zaradi uhajanja metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)	med obratovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij in morebitno uhajanje se odpravi.

Nebistveno škodovanje

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

(*1) Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(*2) Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

(*3) Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13, 17.1.2014, str. 1).

(*4) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(*5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(*6) Priporočilo Komisije 2006/851/Euratom z dne 24. oktobra 2006 o upravljanju finančnih sredstev za razgradnjo jedrskih objektov, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov (UL L 330, 28.11.2006, str. 31).

(*7) Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).

(*8) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).“

PRILOGA II

V Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 se vstavijo naslednji oddelki 4.26, 4.27, 4.28, 4.29, 4.30 in 4.31:

„4.26 Predkomercialne faze naprednih tehnologij za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla

Opis dejavnosti

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE M72 in M72.1 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

Izmed tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, so bila z izvedbo zanesljive ocene podnebnih tveganj in ranljivosti opredeljena fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za zadevno dejavnost, in sicer z naslednjimi koraki:

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (1) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (2), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (3) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (4) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (5);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

Dejavnost je v skladu z določbami Pogodbe Euratom in zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi, zlasti z Direktivo 2013/59/Euratom, Direktivo 2009/71/Euratom in Direktivo 2011/70/Euratom, ter z veljavnim okoljskim pravom Unije, sprejetim v skladu s členom 192 PDEU, zlasti z Direktivo 2011/92/EU in Direktivo 2000/60/ES.

Dejavnost je v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša Direktiva 2009/71/Euratom, tudi kar zadeva oceno odpornosti jedrskih elektrarn Unije s testi izjemnih situacij proti skrajnim naravnim nevarnostim, vključno s potresi. V skladu s tem dejavnost poteka na ozemlju države članice, kjer je upravljavec jedrskega objekta:

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali obratovanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom, podprte z najnovejšimi mednarodnimi smernicami prek IAEA in WENRA, kar prispeva k povečanju odpornosti in zmogljivosti novih in obstoječih jedrskih elektrarn za obvladovanje skrajnih naravnih nesreč, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali mejnimi vrednostmi v skladu z regulativnim okvirom EU.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi. Neradioaktivne emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave. Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Radioaktivni izpusti v zrak, vodna telesa in tla izpolnjujejo pogoje za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, in/ali nacionalne mejne vrednosti v skladu z Direktivo 2013/51/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.27 Gradnja in varno upravljanje novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo električne energije in/ali toplote, tudi za proizvodnjo vodika, z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij

Opis dejavnosti

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE D35.11 in F42.22 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (6) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (7), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (8) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (9) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (10);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali obratovanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, in/ali mejnimi vrednostmi v skladu z regulativnim okvirom EU.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.28 Proizvodnja električne energije iz jedrske energije v obstoječih objektih

Opis dejavnosti

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE D35.11 in F42.2 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (11) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (12), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (13) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (14) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (15);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali obratovanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali mejnimi vrednostmi v skladu s pravom Unije.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.29 Proizvodnja električne energije iz fosilnih plinastih goriv

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ki izpolnjujejo merila iz točke 1(a) oddelka 4.29 Priloge I. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje električne energije z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.7 Priloge I ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.8 Priloge I.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (16) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (17), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (18) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (19) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (20);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.30 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz fosilnih plinastih goriv

Opis dejavnosti

Gradnja, obnova in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv, ki izpolnjujejo merila iz točke 1(a) oddelka 4.30 Priloge I. Ta dejavnost ne vključuje soproizvodnje toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.19 Priloge I ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.20 Priloge I.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodama NACE D35.11 in D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (21) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (22), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (23) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (24) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (25);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.31 Proizvodnja toplote/hladu iz fosilnih plinastih goriv v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja

Opis dejavnosti

Gradnja, obnova in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, priključenih na učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje v smislu člena 2, točka 41, Direktive 2012/27/EU, ki izpolnjujejo merila iz točke 1(a) oddelka 4.31 Priloge I. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje toplote/hladu v učinkovitem daljinskem ogrevanju z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.23 Priloge I ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.24 Priloge I.

Dejavnost je uvrščena pod oznako NACE D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (26) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (27), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (28) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (29) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (30);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.“

(1) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(2) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(3) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(4) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(5) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(6) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(7) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(8) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(9) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(10) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(11) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(12) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(13) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(14) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(15) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(16) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(17) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(18) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(19) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(20) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(21) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(22) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(23) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(24) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(25) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(26) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(27) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(28) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(29) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(30) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

PRILOGA III

„PRILOGA XII

Standardne predloge za razkritje iz člena 8(6) in (7)

Informacije iz člena 8(6) in (7) se za vsak ključni kazalnik uspešnosti, ki se uporablja, predložijo na naslednji način.

Predloga 1 Dejavnosti na področju jedrske energije in zemeljskega plina

Vrstica	Dejavnosti na področju jedrske energije
1.	Podjetje izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE
2.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove varnostne posodobitve z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE
3.	Podjetje izvaja ali financira varno upravljanje obstoječih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika iz jedrske energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE
	Dejavnosti na področju zemeljskega plina
4.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE
5.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE
6.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE

Predloga 2 Gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo (imenovalec)

Vrstica	Gospodarske dejavnosti	Znesek in delež (informacije se navedejo v denarnih zneskih in kot odstotki)
		BPS + PPS		Blažitev podnebnih sprememb (BPS)		Prilagajanje podnebnim spremembam (PPS)
		Znesek	%	Znesek	%	Znesek	%
1.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.26 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
2.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.27 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
3.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
4.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.29 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
5.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.30 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
6.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
7.	Znesek in delež drugih gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki niso navedene v vrsticah 1 do 6 zgoraj, v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
8.	Skupna vrednost ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja

Predloga 3 Gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo (števec)

Vrstica	Gospodarske dejavnosti	Znesek in delež (informacije se navedejo v denarnih zneskih in kot odstotki)
		(BPS + PPS)		Blažitev podnebnih sprememb		Prilagajanje podnebnim spremembam
		Znesek	%	Znesek	%	Znesek	%
1.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.26 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
2.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.27 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
3.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
4.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.29 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
5.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.30 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
6.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
7.	Znesek in delež drugih gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki niso navedene v vrsticah 1 do 6 zgoraj, v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
8.	Skupni znesek in delež gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja		100 %

Predloga 4 Gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene

Vrstica	Gospodarske dejavnosti	Delež (informacije se navedejo v denarnih zneskih in kot odstotki)
		(BPS + PPS)		Blažitev podnebnih sprememb		Prilagajanje podnebnim spremembam
		Znesek	%	Znesek	%	Znesek	%
1.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.26 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
2.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.27 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
3.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
4.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.29 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
5.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.30 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
6.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
7.	Znesek in delež drugih gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene, ter niso navedene v vrsticah 1 do 6 zgoraj, v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
8.	Skupni znesek in delež gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene, v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja

Predloga 5 Gospodarske dejavnosti, ki niso sprejemljive za taksonomijo

Vrstica	Gospodarske dejavnosti	Znesek	Odstotek
1.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 1 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.26 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
2.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 2 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.27 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
3.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 3 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
4.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 4 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.29 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
5.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 5 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.30 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
6.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 6 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
7.	Znesek in delež drugih gospodarskih dejavnosti, ki niso sprejemljive za taksonomijo ter niso navedene v vrsticah 1 do 6 zgoraj, v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
8.	Skupni znesek in delež gospodarskih dejavnosti, ki niso sprejemljive za taksonomijo, v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja

“

15.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 188/49

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1216

z dne 8. julija 2022

o odstopanju glede leta 2022 od izvedbenih uredb (EU) št. 809/2014, (EU) št. 180/2014, (EU) št. 181/2014, (EU) 2017/892, (EU) 2016/1150, (EU) 2018/274, (EU) št. 615/2014 in (EU) 2015/1368 v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike, ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/725

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti člena 62(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (2) ter zlasti člena 8 in člena 18(1), drugi pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (3) ter zlasti člena 7, člena 11(3) in člena 14(1), drugi pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, ki so jih uvedle države članice, je v vseh državah članicah prišlo do izjemnih upravnih težav pri načrtovanju in izvajanju pravočasnih pregledov na kraju samem v zahtevanem številu. Te težave bi lahko povzročile zamude pri izvajanju pregledov in posledičnem plačilu pomoči. Hkrati so kmetje izpostavljeni gospodarskim motnjam, ki jih je povzročila pandemija, ter se soočajo s finančnimi težavami in težavami z denarnim tokom.

(2)

Glede na to, da so navedene okoliščine brez primere, je Komisija sprejela izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/532 (4) in (EU) 2021/725 (5) za ublažitev navedenih težav z odstopanjem od različnih izvedbenih uredb, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike, v zvezi s časovno razporeditvijo in številom nekaterih upravnih pregledov in pregledov na kraju samem. Glede na podaljšanje težav zaradi nadaljevanja pandemije COVID-19 tudi v letu 2022 je primerno, da se podobni ukrepi določijo tudi za leto 2022.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 (6) med drugim določa pravila o časovni razporeditvi pregledov na kraju samem in stopnjah kontrole nekaterih pregledov na kraju samem v okviru integriranega sistema, vključno s shemami pomoči za živali. Poleg tega navedena uredba vsebuje pravila o pregledih na kraju samem v zvezi z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi v zvezi z vlogami za pomoč na žival ali zahtevki za plačilo v okviru podpornih ukrepov na žival, stopnjah kontrole za ukrepe za razvoj podeželja, ki niso vezani na površino in na živali, ter najmanjših stopnjah kontrole v zvezi z navzkrižno skladnostjo.

(4)

Členi 24(4), 48(5), 49(1), 52(1), 60(2) in 71(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 določajo nekatera pravila, ki jih mora pristojni organ upoštevati pri izvajanju upravnih pregledov ali pregledov na kraju samem. Glede na okoliščine zaradi pandemije COVID-19 je primerno spodbujati izvajanje navedenih pregledov z daljinskim zaznavanjem in uporabo novih tehnologij, kot so sistemi brezpilotnega zrakoplova, geografsko označene fotografije, sprejemniki globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) v kombinaciji s skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitvijo (EGNOS) in sistemom Galileo, podatki, ki jih zajamejo sateliti Sentinel programa Copernicus, in druga ustrezna dokumentarna dokazila, ki se uporabljajo za preverjanje skladnosti z merili za upravičenost, zavezami ali drugimi obveznostmi za zadevno shemo pomoči ali podporni ukrep ter z zahtevami in standardi, upoštevnimi za navzkrižno skladnost.

(5)

Člena 26(4) in 42(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 vsebujeta pravila o pregledih na kraju samem, s katerimi se preveri, ali so izpolnjena vsa merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti, zajete pa so vse živali, za katere so bile predložene vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo v okviru shem pomoči za živali ali podpornih ukrepov na žival, ki jih je treba preveriti. Glede na trenutne razmere je primerno določiti, da se države članice, kadar ne morejo izvajati pregledov na kraju samem v skladu z navedenimi določbami in alternativni dokazi niso na voljo, lahko odločijo, da bodo navedene preglede za leto zahtevka 2022 ali koledarsko leto 2022 izvedle v katerem koli času leta, če bodo še vedno omogočali preverjanje pogojev za upravičenost.

(6)

Izpolnjevanje več obveznosti v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013 za navzkrižno skladnost in v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) za sheme pomoči in podporne ukrepe za živali temelji na posebnih in diferenciranih časovnih okvirih, zato je treba preglede na kraju samem izvesti znotraj teh okvirov. Ukrepi, ki so jih države članice sprejele za zajezitev pandemije COVID-19, vplivajo na zmožnost izvedbe zahtevanih pregledov na kraju samem natančno in v roku, ki ustreza navedenim obveznostim. Nekaterih vrst pregledov morda tudi ni mogoče izvesti z uporabo novih tehnologij, ki bi nadomestile obiske na kmetiji. Zato je treba v zvezi z nekaterimi pregledi, ki jih je treba opraviti v letu 2022, odstopati od členov 30 do 33, 40a, 50, 52 in člena 68(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 ter zmanjšati minimalno stopnjo pregledov na kraju samem v primerjavi z običajnimi stopnjami kontrole za sheme pomoči in podporne ukrepe na površino in na živali, ukrepe za razvoj podeželja (razen tistih v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema) oziroma navzkrižno skladnost.

(7)

Da bi ohranili preventivni učinek pregledov, je treba za leto zahtevka 2022 ohraniti obveznost iz člena 35 ter členov 50(5) in 68(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, da se povečajo stopnje kontrole zaradi večjih neskladnosti, ugotovljenih med pregledi, izvedenimi v predhodnem letu. Zaradi večjih neskladnosti, ugotovljenih med pregledi na kraju samem v letu 2021, bi bilo treba povečati stopnjo pregledov na kraju samem za leto 2022. Zato bi morale države članice, ki so na podlagi člena 35 ali členov 50(5) ali 68(4) navedene uredbe obvezane povečati stopnjo kontrole v letu zahtevka 2022 in se odločijo uporabiti znižane stopnje kontrole iz te uredbe, navedena povečanja uporabiti poleg znižanih stopenj kontrole iz te uredbe.

(8)

Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 180/2014 (8) in (EU) št. 181/2014 (9) določata stopnje kontrole za preglede posebnih ukrepov za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in na manjših egejskih otokih. Zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, ki vplivajo tudi na najbolj oddaljene regije Unije in manjše egejske otoke, je primerno odstopati od navedenih uredb in podaljšati možnost uporabe novih tehnologij kot alternativnih virov dokazov v zvezi s pregledi ter prilagoditi stopnje kontrole za preglede na kraju samem za leto 2022. Kljub temu bi bilo treba za ohranitev preventivnega učinka pregledov v skladu z izvedbenima uredbama (EU) št. 180/2014 in (EU) št. 181/2014 ohraniti obveznost povečanja stopnje kontrole v skladu s členom 59(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Zato bi morale države članice, ki so na podlagi člena 59(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 obvezane povečati stopnjo kontrole v letu zahtevka 2022 in se odločijo za znižane stopnje kontrole iz te uredbe, uporabiti navedena povečanja poleg znižanih stopenj kontrole.

(9)

Člen 24 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/892 (10) določa, da države članice pregledajo, tudi na kraju samem, merila za priznanje organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave. Zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, se pregledi na kraju samem v zvezi z merili za priznanje v letu 2022 ne bi smeli uporabljati.

(10)

Člen 27(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 določa, da vzorec za letne preglede na kraju samem zajema najmanj 30 % celotnega zneska zaprošene pomoči. Zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, države članice morda ne bodo mogle izpolniti navedenih zahtev, zato bi jim bilo treba dovoliti, da v letu 2022 izvedejo manjši delež navedenih pregledov.

(11)

Člen 27(7) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 določa, da se pri dejavnostih na posameznih kmetijskih gospodarstvih članov organizacij proizvajalcev, zajetih v vzorec iz člena 27(2) navedene uredbe, opravi vsaj en obisk, namenjen preverjanju izvajanja. Zaradi ukrepov, sprejetih kot odziv na pandemijo COVID-19, države članice morda ne bodo mogle izpolniti teh zahtev, zato zanje v letu 2022 ne bi smele veljati zahteve glede pogostosti obiskov na posameznih kmetijskih gospodarstvih organizacij proizvajalcev.

(12)

Člen 29(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 določa, da pregledi prve stopnje za umike s trga zajemajo 100 % količine proizvodov, umaknjenih s trga, razen tistih, ki so namenjeni za brezplačno razdelitev, pri katerih lahko države članice v skladu s členom 29(3) navedene uredbe preverijo manjši delež, ki pa ne sme biti manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu katere koli zadevne organizacije proizvajalcev. Zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, države članice morda ne bodo mogle izpolniti navedene zahteve, zato bi jim bilo treba dovoliti, da v letu 2022 preverijo manjši delež, ki pa ne sme biti manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu katere koli zadevne organizacije proizvajalcev, tudi za druge proizvode, umaknjene s trga, ne glede na njihovo namembnost.

(13)

Člen 30(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 določa, da mora vsak pregled vključevati vzorec, ki zajema najmanj 5 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev v tržnem letu umaknila s trga. Zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, države članice morda ne bodo mogle izpolniti navedene zahteve, zato bi jim bilo treba dovoliti, da v letu 2022 uporabijo vzorce, ki zajemajo najmanj 3 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev v tržnem letu 2020 umaknila s trga.

(14)

Zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, bodo države članice v letu 2022 še vedno izredno težko izvajale preglede na kraju samem za letne vloge za pomoč, preglede prve in druge stopnje za umike s trga ter preglede zgodnjega obiranja in opustitve spravila, kot je določeno v členih 27(2) in (7), 29(2), 30(3) oziroma 31(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti, da opredelijo preglede, ki so enakovredni pregledom na kraju samem, kot so geografsko označene fotografije, datirane fotografije, datirana poročila o nadzoru z droni, upravni pregledi ali videokonference z upravičenci.

(15)

Zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, bodo države članice v letu 2022 še vedno težko izvajale sistematične in na vzorcu temelječe preglede na kraju samem za dejavnosti, podprte na podlagi členov 45 do 52 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Zato bi bilo treba za proračunsko leto 2022 uvesti odstopanje od členov 32(1) in 42(3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1150 (12), ki je bilo že uvedeno za proračunski leti 2020 in 2021, da se državam članicam omogoči, da opredelijo kontrole, enakovredne sistematičnim pregledom na kraju samem, kot so datirane fotografije, datirana poročila o nadzoru z droni, upravni pregledi ali videokonference z upravičenci, in zagotavljajo upoštevanje zakonodaje v zvezi s podpornimi programi v vinskem sektorju pred izvedbo plačil.

(16)

Za proračunsko leto 2022 bodo države članice tudi težko izvajale sistematične preglede na kraju samem za dejavnosti zelene trgatve, podprte na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, v roku iz člena 43(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150. Zato bi bilo treba uvesti odstopanje, s katerim bi se zaključek pregledov odložil na 15. september 2022.

(17)

Člen 27(3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/274 (13) določa število vzorcev svežega grozdja, ki se na zadevni parceli v vinogradu odvzamejo v času trgatve za vzpostavitev banke podatkov izotopskih analiz iz člena 39 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/273 (14). V primerih, ko države članice zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, še vedno ne morejo izvesti tovrstnih pregledov, bi jim bilo treba dovoliti odstopanje od najmanjšega števila vzorcev.

(18)

Člen 31(2), točka (b), Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 določa, da morajo države članice izvesti letne preglede na kraju samem pri vsaj 5 % vseh vinogradnikov, opredeljenih v registru vinogradov. Ker je zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, še naprej materialno težko izvajati tovrstne preglede v več državah članicah proizvajalkah vina, bi bilo treba za leto 2022 ta delež zmanjšati. Iz istega razloga bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v letu 2022 začasno prenehajo izvajati sistematične preglede na kraju samem iz člena 31(2), točka (c), navedene uredbe, ki se izvajajo na površinah, zasajenih z vinsko trto, ki niso vključene v nobeno dokumentacijo o vinogradniku.

(19)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 615/2014 (15) v zvezi z delovnimi programi za podporo sektorjema oljčnega olja in namiznih oljk vsebuje pravila o pregledih na kraju samem, da se preveri, ali se upoštevajo pogoji dodelitve finančnih sredstev Unije. Ukrepi, sprejeti za zajezitev pandemije COVID-19, bi lahko otežili izvedbo navedenih pregledov v skladu z zahtevami člena 6 navedene uredbe. Zato je primerno državam članicam zagotoviti prožnost, tako da se v koledarskem letu 2022 omogoči nadomestitev pregledov na kraju samem z alternativnimi pregledi.

(20)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1368 (16) v zvezi s pomočjo za sektor čebelarstva vsebuje pravila o spremljanju in pregledih glede pravilnega izvajanja nacionalnih čebelarskih programov, dejansko nastalih izdatkov in pravilnega števila čebeljih panjev, ki ga prijavijo čebelarji. V skladu s členom 8(3) navedene uredbe države članice zagotovijo, da se v okviru njihovih čebelarskih programov s pregledi na kraju samem preveri najmanj 5 % prosilcev za pomoč. Ukrepi, sprejeti za zajezitev pandemije COVID-19, bi lahko otežili izvedbo zadostnega števila pregledov na kraju samem, ki je potrebno za dosego navedenega praga. Zato je primerno, da se državam članicam zagotovi prožnost in omogoči odstopanje od navedene zahteve. Vendar se zaradi takega odstopanja ne bi smelo povečati tveganje za neupravičeno izplačane zneske. Zato bi bilo treba vsako zmanjšanje števila pregledov na kraju samem v čim večji meri nadomestiti z alternativnimi kontrolami.

(21)

Zaradi prejšnjih možnosti prilagodljivosti, ki so bile državam članicam ponujene v zadnjih dveh letih v zvezi s povečanjem stopenj kontrole, je pomembno ponovno vzpostaviti prvotno pravilo, ki ima znaten odvračilni učinek, in pojasniti, katero leto bi bilo treba upoštevati pri določanju povečanja stopnje kontrole v skladu s členom 35, členom 50(5) in členom 68(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 ter členom 59(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Glede na morebitne spremembe, ki jih države članice uvedejo v svojih kontrolnih postopkih po odkritju neskladnosti, se uporaba popravnih mehanizmov, ki se nanašajo na neskladnosti, ugotovljene med kontrolami v zvezi z letom zahtevka 2019, ne šteje za ustrezno in bi bilo treba upoštevati zadnje leto. Zato je treba spremeniti člene 3, 5 in 6 Izvedbene uredbe (EU) 2021/725.

(22)

Odstopanja od izvedbenih uredb (EU) št. 809/2014, (EU) št. 180/2014, (EU) št. 181/2014, (EU) 2017/892, (EU) 2016/1150, (EU) 2018/274, (EU) št. 615/2014 in (EU) 2015/1368, določena v tej uredbi, bi morala državam članicam omogočiti, da se izognejo zamudam pri kontrolnih ukrepih in obravnavanju vlog za pomoč ter preprečijo zamude pri plačilih upravičencem za leto 2022. Pomembno pa je, da navedena odstopanja ne ovirajo dobrega finančnega poslovodenja in zahteve po zadostni ravni zanesljivosti. Države članice, ki uporabljajo navedena odstopanja, so zato odgovorne za sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev, da se preprečijo preplačila ter sproži izterjava neupravičeno izplačanih zneskov. Poleg tega bi morala biti uporaba navedenih odstopanj vključena v izjavo o upravljanju iz člena 7(3), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) št. 1306/2013 za proračunski leti 2022 in 2023.

(23)

Za zagotovitev nemotenega izvajanja ukrepov iz te uredbe, ki so potrebni, da države članice organizirajo kampanje za kontrole ob upoštevanju ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije in se retroaktivno uporabljati, da bi države članice lahko izvedle predvidene spremembe od začetka zadevnih kampanj za kontrole: ukrepi iz poglavij I in II ter oddelkov 3 in 4 poglavja III bi se morali uporabljati od 1. januarja 2022, kar ustreza letu zahtevka v integriranem administrativnem in kontrolnem sistemu ali koledarskemu letu za podporne ukrepe za razvoj podeželja, ki niso vezani na površino in na živali, ter ukrepe v vinskem sektorju; ukrepi iz oddelkov 1 in 2 poglavja III bi se morali uporabljati od 16. oktobra 2021, kar ustreza proračunskemu letu, ukrepi iz oddelka 5 poglavja III pa bi se morali uporabljati od 1. avgusta 2021, kar ustreza čebelarskemu letu.

(24)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada, Odbora za neposredna plačila, Odbora za razvoj podeželja in Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

ODSTOPANJA OD UREDBE (EU) ŠT. 809/2014

Člen 1

Države članice se lahko za preglede, ki jih je treba izvesti za leto zahtevka 2022 oziroma koledarsko leto 2022, z odstopanjem od členov 24(4), 48(5), 49(1), 52(1), člena 60(2), tretji pododstavek, in člena 71(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, odločijo, da se pregledi na terenu, ki jih je treba izvesti na podlagi navedene uredbe, zlasti obiski na terenu in pregledi na kraju samem, v celoti nadomestijo z uporabo fotointerpretacije satelitskih ortofoto posnetkov ali ortofoto posnetkov iz zraka ali z uporabo novih tehnologij, kot so geografsko označene fotografije, ali z drugimi ustreznimi dokazi, vključno z dokumentarnimi dokazi, ki jih upravičenec predloži na zahtevo pristojnega organa, ki bi lahko omogočili dokončne ugotovitve v skladu z zahtevami pristojnega organa.

Če obiskov podprte operacije ali naložbenega območja iz člena 48(5) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 ni mogoče nadomestiti z ustreznimi dokumentarnimi dokazili, države članice te obiske izvedejo po izvedbi končnega plačila.

Člen 2

Države članice se lahko z odstopanjem od členov 26(4) in 42(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, ne morejo izvesti pregledov na kraju samem v zahtevanem časovnem okviru v skladu s temi določbami, alternativne metode, vključno z uporabo novih tehnologij, pa ne morejo zagotoviti potrebnih dokazov, odločijo, da bodo navedene preglede za leto zahtevka 2022 ali koledarsko leto 2022 izvedle kadar koli v letu, če še vedno omogočajo preverjanje pogojev za upravičenost.

Člen 3

1. Kadar zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, države članice v letu zahtevka 2022 oziroma koledarskem letu 2022 ne morejo izvesti pregledov na kraju samem v skladu z zahtevami iz členov 30 do 33, člena 40a(1), prvi pododstavek, točka (c), člena 40a(2), točka (b), člena 50(1), prvi pododstavek, člena 52(2), člena 60(2), tretji pododstavek, ter člena 68(1), prvi pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, se lahko države članice odločijo, da uporabijo pravila iz odstavkov 2 do 10 tega člena.

2. Z odstopanjem od člena 30 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 je v letu zahtevka 2022 stopnja kontrole vsaj:

(a)	3 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino;

(b)	3 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za prerazporeditveno plačilo;

(c)	3 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za plačilo za območja z naravnimi omejitvami;

(d)	3 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za plačilo za mlade kmete;

(e)	3 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za plačila na površino na podlagi prostovoljne vezane podpore;

(f)	3 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za plačilo na podlagi sheme za male kmete;

(g)	10 % površin, prijavljenih za proizvodnjo konoplje;

(h)	3 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za posebno plačilo za bombaž.

Države članice, ki so se v skladu s členom 36 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 že odločile, da bodo znižale stopnje kontrole za nekatere sheme na 3 %, lahko dodatno znižajo odstotke, določene za navedene sheme iz tega odstavka, na 1 %. Države članice, ki so uvedle sistem predhodne odobritve za gojenje konoplje v skladu s členom 36(6) navedene uredbe, stopnje kontrole ne zmanjšajo pod 10 %.

3. Z odstopanjem od člena 31 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 je v letu zahtevka 2022 stopnja kontrole vsaj:

(a)	3 % vseh upravičencev, ki morajo upoštevati kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje;

(b)

1 % od:

(i)

bodisi vseh upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo za zeleno komponento in so oproščeni obveznosti glede diverzifikacije kmetijskih rastlin in površine z ekološkim pomenom, ker ne dosegajo pragov iz členov 44 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter na katere se ne nanašajo obveznosti iz člena 45 navedene uredbe;

(ii)

bodisi upravičencev, ki v letih, ko se člen 44 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 (17) ne uporablja v državi članici, izpolnjujejo pogoje za plačilo za zeleno komponento in so oproščeni obveznosti glede diverzifikacije kmetijskih rastlin in površine z ekološkim pomenom, ker ne dosegajo pragov iz členov 44 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter na katere se ne nanaša obveznost iz člena 45(1) navedene uredbe;

(c)	3 % vseh upravičencev, ki morajo upoštevati prakse zelene komponente in uporabljajo nacionalne ali regionalne sheme okoljskega certificiranja, kot so navedene v členu 43(3), točka (b), Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Stopnja kontrole iz prvega pododstavka, točka (a), istočasno zajema vsaj 3 % vseh upravičencev, ki imajo okoljsko občutljive površine s trajnim travinjem, ki so na območjih, zajetih z Direktivo Sveta 92/43/EGS (18) ali Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19), in nova občutljiva območja iz člena 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

4. Z odstopanjem od člena 32 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 je v letu zahtevka 2022 stopnja kontrole vsaj:

(a)	3 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za ukrepe za razvoj podeželja;

(b)	3 % vseh kolektivov, ki vložijo kolektivni zahtevek.

Triodstotna stopnja kontrole iz prvega pododstavka, točka (a), se za ukrepe, določene v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20), doseže za posamezni ukrep.

5. Z odstopanjem od člena 33 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 je v letu zahtevka 2022 stopnja kontrole vsaj 3 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za sheme pomoči za živali, in zajema vsaj 3 % živali.

6. Z odstopanjem od člena 40a(1), prvi pododstavek, točka (c), prvi stavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 se ustrezni pregledi meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti izvedejo za vsaj 3 % zadevnih upravičencev.

7. Z odstopanjem od člena 40a(2), točka (b), Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 se preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola v konoplji opravi na vsaj 10 % površine.

8. Z odstopanjem od člena 50(1), prvi pododstavek, in člena 60(2), tretji pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 je v koledarskem letu 2022 stopnja pregledov vsaj 3 %.

9. Z odstopanjem od člena 52(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 je stopnja kontrole v koledarskem letu 2022 za naknadne preglede vsaj 0,6 %.

10. Z odstopanjem od člena 68(1), prvi pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 je najmanjša stopnja kontrole v letu zahtevka 2022 za navzkrižno skladnost 0,5 %.

POGLAVJE II

ODSTOPANJA OD POSEBNIH UKREPOV V KORIST NAJBOLJ ODDALJENIH REGIJ UNIJE IN MANJŠIH EGEJSKIH OTOKOV

ODDELEK 1

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) št. 180/2014

Člen 4

1. Države članice se lahko v letu 2022 z odstopanjem od člena 16(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 180/2014 odločijo, da bodo v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, v najbolj oddaljenih regijah ne morejo izvajati fizičnih pregledov v skladu s pravili iz navedene določbe, fizične preglede organizirale v skladu s pravili iz odstavka 2 tega člena.

2. Fizični pregledi v zadevni najbolj oddaljeni regiji v zvezi z uvozom, vnosom, izvozom in odpremo kmetijskih proizvodov se izvedejo na reprezentativnem vzorcu, ki zajema vsaj 3 % dovoljenj in potrdil, predloženih v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) št. 180/2014.

3. Države članice se lahko v letu 2022 z odstopanjem od člena 22 Izvedbene uredbe (EU) št. 180/2014 odločijo, da bodo v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, v najbolj oddaljenih regijah ne morejo izvajati pregledov na kraju samem v skladu s pravili iz navedenega člena, preglede na kraju samem organizirale v skladu s pravili iz odstavka 4 tega člena.

4. Na podlagi analize tveganja, izvedene v skladu s členom 24(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 180/2014, pristojni organi izvedejo preglede na kraju samem z vzorčenjem vsaj 3 % vlog za pomoč. Vzorec zajema tudi vsaj 3 % količin, za katere se uporablja pomoč za posamezen ukrep.

5. Države članice se lahko z odstopanjem od člena 16(2) in člena 22 Izvedbene uredbe (EU) št. 180/2014 v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, za leto 2022 ne morejo izvajati pregledov na kraju samem za posebne ukrepe v korist najbolj oddaljenih regij v skladu z navedenimi pravili, odločijo:

(a)

preglede na kraju samem nadomestiti z uporabo novih tehnologij, vključno z geografsko označenimi fotografijami, datiranimi fotografijami, datiranimi poročili o nadzoru z droni, videokonferencami z upravičenci ali kakršnimi koli ustreznimi dokumentarnimi dokazi, ki bi lahko služili kot podpora pri preverjanju pravilnega izvajanja ukrepov;

(b)	navedene preglede izvesti kadar koli v letu, če še vedno omogočajo preverjanje pogojev za upravičenost, tudi po izvršitvi končnega plačila.

ODDELEK 2

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) št. 181/2014

Člen 5

1. Grčija se lahko v letu 2022 z odstopanjem od člena 13(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 181/2014 odloči, da bo v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, ne more izvajati fizičnih pregledov v skladu s pravili iz navedene določbe, fizične preglede organizirala v skladu s pravili iz odstavka 2 tega člena.

2. Fizični pregledi na manjših egejskih otokih ob vstopu kmetijskih proizvodov se izvedejo na reprezentativnem vzorcu, ki zajema vsaj 3 % certifikatov, predloženih v skladu s členom 7 Izvedbene uredbe (EU) št. 181/2014. Fizični pregledi na manjših egejskih otokih ob izvozu ali odpošiljanju iz oddelka 3 navedene uredbe se izvedejo na reprezentativnem vzorcu, ki zajema vsaj 3 % dejavnosti, na podlagi profilov tveganja, ki jih je določila Grčija.

3. Grčija se lahko v letu 2022 z odstopanjem od člena 20 Izvedbene uredbe (EU) št. 181/2014 odloči, da bo v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, ne more izvajati pregledov na kraju samem v skladu s pravili iz navedenega člena, preglede na kraju samem organizirala v skladu s pravili iz odstavka 4 tega člena.

4. Na podlagi analize tveganja v skladu s členom 22(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 181/2014 pristojni organi izvedejo preglede na kraju samem z vzorčenjem vsaj 3 % vlog za pomoč za posamezen ukrep. Vzorec zajema tudi vsaj 3 % količin, za katere se uporablja pomoč za posamezen ukrep.

5. Grčija se lahko z odstopanjem od člena 13(2) in člena 20 Izvedbene uredbe (EU) št. 181/2014 v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, za leto 2022 ne more izvajati pregledov na kraju samem za posebne ukrepe v korist manjših egejskih otokov v skladu z navedenimi pravili, odloči:

(a)

(b)	navedene preglede izvesti kadar koli v letu, če še vedno omogočajo preverjanje pogojev za upravičenost, tudi po izvršitvi končnega plačila.

POGLAVJE III

ODSTOPANJA OD PRAVIL O IZVAJANJU SKUPNE UREDITVE TRGOV

ODDELEK 1

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) 2017/892

Člen 6

1. Z odstopanjem od člena 24 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 se pregledi na kraju samem za merila za priznanje ne uporabljajo za leto 2022.

2. Z odstopanjem od člena 27(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 pregledi na kraju samem iz člena 27 navedene uredbe v letu 2022 zadevajo vzorec, ki zajema vsaj 10 % celotnega zneska zaprošene pomoči za leto 2021.

3. Z odstopanjem od člena 27(7) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 se pravilo, da se pri dejavnostih na posameznih kmetijskih gospodarstvih članov organizacij proizvajalcev, zajetih v vzorec iz člena 27(2) navedene uredbe, opravi vsaj en obisk prostorov, v katerih se izvaja dejavnost, namenjen preverjanju izvajanja, ne uporablja za preglede na kraju samem, ki se izvajajo v letu 2022.

4. Z odstopanjem od člena 29(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 lahko države članice v letu 2022 v zvezi z vsemi proizvodi, umaknjenimi s trga, ne glede na njihovo predvideno namembnost, pregledajo manjši delež od tistega, ki je določen v navedeni določbi, če ta ni manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu katere koli organizacije proizvajalcev.

5. Z odstopanjem od člena 30(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 v letu 2022 vsak pregled vključuje vzorec, ki zajema vsaj 3 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev v tržnem letu 2021 umaknila s trga.

6. Z odstopanjem od členov 27(2) in (7), 29(2), 30(3) ter 31(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 se v letu 2022 v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, države članice ne morejo izvajati pregledov na kraju samem v skladu z navedenimi določbami, taki pregledi lahko nadomestijo z drugimi vrstami pregledov, ki jih določijo države članice, kot so geografsko označene fotografije, datirane fotografije, datirana poročila o nadzoru z droni, upravni pregledi ali videokonference z upravičenci.

ODDELEK 2

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150

Člen 7

1. Z odstopanjem od členov 32(1) in 42(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150 se v proračunskem letu 2022 v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, države članice ne morejo izvajati pregledov na kraju samem v skladu z navedenimi določbami, taki pregledi lahko nadomestijo z drugimi vrstami nadzora, ki jih določijo države članice, kot so datirane fotografije, datirana poročila o nadzoru z droni, upravni pregledi ali videokonference z upravičenci, ki zagotavljajo upoštevanje pravil v zvezi s podpornimi programi v vinskem sektorju.

2. Z odstopanjem od člena 43(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150 se v proračunskem letu 2022 v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, države članice ne morejo izvajati pregledov na kraju samem v skladu z navedeno določbo, taki pregledi dejavnosti zelene trgatve izvedejo do 15. septembra 2022.

ODDELEK 3

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) 2018/274

Člen 8

1. Države članice lahko z odstopanjem od člena 27(3) Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, v času trgatve v letu 2022 ne morejo pobrati in predelati svežega grozdja v količini, ki bi zadostovala za število vzorcev, določeno v delu II Priloge III k navedeni uredbi, odstopajo od navedenega števila vzorcev.

2. Države članice z odstopanjem od člena 31(2), točka (b), Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 v primerih, ko zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, v letu 2022 ne morejo izvajati pregledov na kraju samem v skladu z navedeno določbo, izvedejo take preglede pri vsaj 3 % vseh vinogradnikov, opredeljenih v registru vinogradov.

3. Države članice lahko v letu 2022 z odstopanjem od člena 31(2), točka (c), Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 začasno prenehajo izvajati sistematične preglede na kraju samem, ki se izvajajo na površinah, zasajenih z vinsko trto, ki niso vključene v nobeno dokumentacijo o vinogradniku, kadar zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev pandemije COVID-19, ne morejo izvajati takih pregledov.

ODDELEK 4

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014

Člen 9

Kadar jim ukrepi, sprejeti za zajezitev pandemije COVID-19, preprečujejo pravočasno izvedbo pregledov na kraju samem v koledarskem letu 2022, se lahko države članice z odstopanjem od člena 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 odločijo, da preglede na kraju samem delno ali v celoti nadomestijo z upravnimi pregledi ali uporabo ustreznih dokazov, vključno z geografsko označenimi fotografijami, videokonferencami ali drugimi dokazi v elektronski obliki.

ODDELEK 5

Odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) 2015/1368

Člen 10

Države članice se lahko z odstopanjem od člena 8(3) Izvedbene uredbe (EU) 2015/1368 v čebelarskem letu 2022 odločijo za odstopanje od praga 5 % glede pregledov na kraju samem pri prosilcih za pomoč v okviru svojega čebelarskega programa, če načrtovane preglede na kraju samem nadomestijo z alternativnimi pregledi, pri katerih se zahtevajo fotografije, uporabljajo videokonference ali ki potekajo na kakršen koli drug način, ki bi lahko služil kot podpora pri preverjanju pravilnega izvajanja ukrepov iz čebelarskega programa.

POGLAVJE IV

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2021/725

Člen 11

Izvedbena uredba (EU) 2021/725 se spremeni:

člen 3 se spremeni:

(a)	odstavek 6 se nadomesti z naslednjim: „6. Z odstopanjem od člena 35 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 se lahko države članice odločijo, da ne uporabijo povečanja stopnje kontrol, ki bi se moralo uporabiti v letu zahtevka 2021 za sheme pomoči in podporne ukrepe iz odstavkov 2 do 5 tega člena.“;

(b)

odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

„10. Z odstopanjem od člena 50(5) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 se lahko države članice odločijo, da ne uporabijo povečanja stopnje kontrol, ki bi se moralo uporabiti v koledarskem letu 2021 za sheme pomoči in podporne ukrepe iz odstavkov 2 do 5 tega člena.“;

(c)	odstavek 13 se nadomesti z naslednjim: „13. Z odstopanjem od člena 68(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 se lahko države članice odločijo, da ne uporabijo povečanja stopenj kontrol, ki bi se moralo uporabiti v letu zahtevka 2021.“;

v členu 5 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Z odstopanjem od člena 59(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se lahko države članice odločijo, da ne uporabijo povečanja stopnje kontrol, ki bi se moralo uporabiti v letu zahtevka 2021 za sheme pomoči in podporne ukrepe iz odstavkov 1 do 5 tega člena.“;

3.	v členu 6 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Z odstopanjem od člena 59(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se lahko Grčija odloči, da ne uporabi povečanja stopnje kontrol, ki bi se moralo uporabiti v letu zahtevka 2021 za sheme pomoči in podporne ukrepe iz odstavkov 1 do 5 tega člena.“.

POGLAVJE V

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 12

Za države članice, ki uporabljajo določbe iz poglavij I, II in III, izjava o upravljanju v skladu s členom 7(3), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) št. 1306/2013 za proračunski leti 2022 in 2023 vključuje potrdilo, da so bila preprečena preplačila upravičencem in je bila sprožena izterjava neupravičeno izplačanih zneskov na podlagi preverjanja vseh potrebnih informacij.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Poglavji I in II, poglavje III, oddelka 3 in 4, ter poglavje IV se uporabljajo od 1. januarja 2022.

Poglavje III, oddelka 1 in 2, se uporablja od 16. oktobra 2021.

Poglavje III, oddelek 5, se uporablja od 1. avgusta 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2) UL L 78, 20.3.2013, str. 23.

(3) UL L 78, 20.3.2013, str. 41.

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/532 z dne 16. aprila 2020 o odstopanju glede leta 2020 od izvedbenih uredb (EU) št. 809/2014, (EU) št. 180/2014, (EU) št. 181/2014, (EU) 2017/892, (EU) 2016/1150, (EU) 2018/274, (EU) 2017/39, (EU) 2015/1368 in (EU) 2016/1240 v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike (UL L 119, 17.4.2020, str. 3).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/725 z dne 4. maja 2021 o odstopanju glede leta 2021 od izvedbenih uredb (EU) št. 809/2014, (EU) št. 180/2014, (EU) št. 181/2014, (EU) 2017/892, (EU) 2016/1150, (EU) 2018/274, (EU) št. 615/2014 in (EU) 2015/1368 v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike (UL L 155, 5.5.2021, str. 8).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L 227, 31.7.2014, str. 69).

(7) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 180/2014 z dne 20. februarja 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 63, 4.3.2014, str. 13).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 181/2014 z dne 20. februarja 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (UL L 63, 4.3.2014, str. 53).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/892 z dne 13. marca 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 138, 25.5.2017, str. 57).

(11) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1150 z dne 15. aprila 2016 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju (UL L 190, 15.7.2016, str. 23).

(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/274 z dne 11. decembra 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja in uradnega obveščanja ter Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/561 (UL L 58, 28.2.2018, str. 60).

(14) Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 z dne 11. decembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560 (UL L 58, 28.2.2018, str. 1).

(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 615/2014 z dne 6. junija 2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, kar se tiče delovnih programov za podporo sektorjema oljčnega olja in namiznih oljk (UL L 168, 7.6.2014, str. 95).

(16) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1368 z dne 6. avgusta 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo za sektor čebelarstva (UL L 211, 8.8.2015, str. 9).

(17) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L 181, 20.6.2014, str. 1).

(18) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(19) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(20) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

15.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 188/98

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1220

z dne 14. julija 2022

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko, v kateri morajo podružnice podjetij iz tretjih držav in pristojni organi poročati informacije iz člena 41(3) in (4) navedene direktive

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) ter zlasti člena 41(6) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zagotoviti je treba, da Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in zadevni pristojni organi prejmejo vse informacije, potrebne za nadzor podružnic podjetij iz tretjih držav, ter učinkovito in hitro obdelavo teh informacij. Informacije iz člena 41(3) in (4) Direktive 2014/65/EU bi bilo zato treba predložiti v jeziku, ki je običajen na področju mednarodnih financ.

(2)

V skladu s členom 39(2) Direktive 2014/65/EU morajo podružnice podjetij iz tretjih držav, ki želijo opravljati investicijske storitve ali izvajati investicijske posle na ozemlju države članice, pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega organa te države članice. Takšne podružnice ne smejo opravljati investicijskih storitev ali izvajati investicijskih poslov v državah članicah, ki niso država članica, v kateri so te podružnice prejele dovoljenje. Vendar lahko Evropska komisija v skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejme sklep o enakovrednosti, v katerem navede, da so pravne in nadzorne ureditve tretje države v zvezi z investicijskimi podjetji enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji. V takem primeru bi podružnice investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje in spadajo na področje uporabe takega sklepa o enakovrednosti, še naprej nadzoroval pristojni organ države članice, v kateri imajo te podružnice sedež, ne glede na to, ali opravljajo čezmejne storitve oziroma izvajajo čezmejne posle. Zato je treba zagotoviti, da je oblika za poročanje informacij iz člena 41(3) Direktive 2014/65/EU primerna tudi za poročanje o takih čezmejnih storitvah in poslih teh podružnic.

(3)

V skladu s členom 41(3) Direktive 2014/65/EU morajo podružnice podjetij iz tretjih držav, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 41(1) navedene direktive, pristojnemu organu države članice, v kateri je bilo dovoljenje izdano, letno poročati informacije iz navedenega člena 41(3). Da bi uskladili ne le obliko, ampak tudi časovni okvir poročanja, je treba vključiti časovni okvir, v katerem je treba te informacije predložiti pristojnim organom.

(4)	Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je ESMA predložil Komisiji.

(5)

ESMA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Oblika informacij, ki jih morajo podružnice podjetij iz tretjih držav letno poročati pristojnim organom

1. Podružnica podjetja iz tretje države, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 41(1) Direktive 2014/65/EU, za poročanje informacij iz člena 41(3) navedene direktive uporabi obliko iz Priloge I. Kadar pa za podjetje iz tretje države velja sklep o enakovrednosti iz člena 47(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, podružnica takega podjetja iz tretje države za storitve in posle, ki jih zajema tak sklep o enakovrednosti, uporabi obliko iz Priloge II.

2. Informacije iz odstavka 1 se predložijo v jeziku, ki je običajen na področju mednarodnih financ.

3. Informacije iz odstavka 1 se predložijo do 30. aprila vsako leto in zajemajo obdobje od 1. januarja do 31. decembra predhodnega koledarskega leta. Predložene informacije so točne glede na stanje na dan 31. decembra predhodnega leta.

Člen 2

Oblika informacij, ki jih morajo pristojni organi na zahtevo poročati Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA)

Za namene člena 41(4) Direktive 2014/65/EU pristojni organi poročajo ESMA informacije iz naslednjih polj prilog I in II:

1.	obdobje poročanja: 1a in 1b ter, kjer je ustrezno, 19a in 19b;

2.	ime podjetja iz tretje države in podružnice: 2a in 2d ter, kjer je ustrezno, 20a in 20d;

3.	investicijske storitve, investicijski posli in pomožne storitve, ki jih opravlja podružnica: 3a, 3b, 3c, 3d, 3e, 3f, 3g in 3h ter, kjer je ustrezno, 21a, 21b, 21c, 21d, 21e, 21f, 21g in 21h;

4.	število strank in nasprotnih strank ter število zaposlenih v podružnici: 4a, 4b, 4c, 4d ter, kjer je ustrezno, 22a, 22b in 22c;

5.	promet in skupna vrednost sredstev podružnice: 5a, 5b, 5c ter, kjer je ustrezno, 23a, 23b in 23c.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(3) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

PRILOGA I

Oblika za predložitev informacij iz člena 41(3) in 41(4) Direktive 2014/65/EU (1)

Polje

Podpolja

Obdobje poročanja

Datum začetka poročanja za koledarsko leto

(LLLL-MM-DD)

Datum konca poročanja za koledarsko leto

(LLLL-MM-DD)

Ime in kontaktni podatki podjetja iz tretje države, vključno s podatki o podružnici, osebi, odgovorni za predložitev informacij, in organih tretje države, odgovornih za nadzor podjetja iz tretje države

Polno ime podružnice in identifikator pravnih subjektov (LEI)

Naslov podružnice

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Kontaktni podatki podružnice, vključno z elektronskim naslovom, telefonsko številko in podatki o spletnem mestu

Polno uradno ime podjetja iz tretje države in, če je na voljo, identifikator pravnih subjektov (LEI)

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Registrirani naslov sedeža podjetja iz tretje države

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Kontaktni podatki podjetja iz tretje države, vključno z elektronskim naslovom, telefonsko številko in podatki o spletnem mestu

Država sedeža podjetja iz tretje države

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Ime, naslov in država organa, odgovornega za nadzor podjetja iz tretje države v tretji državi. Če je za nadzor podjetja iz tretje države odgovoren več kot en organ, se navedejo podrobnosti in zadevna področja pristojnosti po posameznem organu

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Polno ime kontaktne osebe

Naslov kontaktne osebe

Telefonska številka kontaktne osebe

E-naslov kontaktne osebe

Funkcija/naziv kontaktne osebe

Investicijske storitve, investicijski posli in pomožne storitve, ki jih v obdobju poročanja opravlja podružnica v državi članici, v kateri ima sedež

Seznam investicijskih storitev, investicijskih poslov in pomožnih storitev (kot je določen v oddelkih A in B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU), ki jih podružnica opravlja v državi članici, v kateri ima sedež

Seznam kategorij finančnih instrumentov (kot so določeni v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU), v zvezi s katerimi se opravljajo take storitve in posli

Če podružnica izvaja storitev upravljanja portfeljev, skupna vrednost upravljanih sredstev za stranke v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, ob koncu obdobja poročanja

Če podružnica izvaja storitev upravljanja portfeljev, povprečna vrednost upravljanih sredstev za stranke v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, v obdobju poročanja

Če podružnica zagotavlja investicijsko svetovanje, skupna vrednost sredstev, v zvezi s katerimi je bilo opravljeno investicijsko svetovanje strankam v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, ob koncu obdobja poročanja

Če podružnica zagotavlja investicijsko svetovanje, povprečna vrednost sredstev, v zvezi s katerimi je bilo opravljeno investicijsko svetovanje strankam v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, v obdobju poročanja

Če podružnica opravlja pomožno storitev hrambe in upravljanja finančnih instrumentov za račun strank ali poseduje sredstva strank, skupna vrednost sredstev (vključno z denarnimi sredstvi), ki jih poseduje podružnica za stranke v državi članici, v kateri ima sedež, ob koncu obdobja poročanja

Če podružnica opravlja pomožno storitev hrambe in upravljanja finančnih instrumentov za račun strank ali poseduje sredstva strank, povprečna vrednost sredstev (vključno z denarnimi sredstvi), ki jih poseduje podružnica za stranke v državi članici, v kateri ima sedež, v obdobju poročanja

Število strank in nasprotnih strank ter število zaposlenih v podružnici v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, v obdobju poročanja

Skupno število strank in nasprotnih strank podružnice v državi članici, v kateri ima sedež

Razčlenitev skupnega števila strank in nasprotnih strank podružnice v državi članici, v kateri ima sedež, po investicijskih storitvah, poslih ali pomožnih storitvah, opravljenih v tej državi članici

Število neprofesionalnih strank, profesionalnih strank in primernih nasprotnih strank (kot je določeno v Direktivi 2014/65/EU), za katere podružnica opravlja investicijske storitve, investicijske posle ali pomožne storitve v državi članici, v kateri ima sedež

Razčlenitev števila zaposlenih v podružnici v državi članici, v kateri ima sedež, po investicijskih storitvah, poslih ali pomožnih storitvah, opravljenih v tej državi članici

Promet in skupna vrednost sredstev podružnice v državi članici, v kateri ima sedež, v obdobju poročanja

Promet, ki ga ustvari podružnica, in skupna vrednost sredstev, ki ustrezajo investicijskim storitvam, investicijskim poslom in pomožnim storitvam, opravljenim v državi članici, v kateri ima podružnica sedež

Razčlenitev prometa podružnice v državi članici, v kateri ima sedež, po investicijskih storitvah, poslih ali pomožnih storitvah, opravljenih v tej državi članici

Razčlenitev prometa podružnice v državi članici, v kateri ima sedež, po kategoriji strank, kot je določeno v Direktivi 2014/65/EU

Če podružnica posluje za svoj račun, informacije o izpostavljenosti podjetja iz tretje države do nasprotnih strank v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, v obdobju poročanja

Mesečna najmanjša, povprečna in največja izpostavljenost do nasprotnih strank v državi članici, v kateri ima podružnica sedež

Če podružnica izvede prodajo prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasira finančne instrumente z obveznostjo odkupa, informacije o vrednosti finančnih instrumentov, ki izvirajo iz nasprotnih strank v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, in spadajo v okvir prve prodaje ali plasiranja z obveznostjo odkupa, v obdobju poročanja

Skupna vrednost in število finančnih instrumentov, ki izvirajo iz nasprotnih strank v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, in katerih prvo izdajo proda podružnica ali jih plasira z obveznostjo odkupa

Sestava upravljalnega organa podjetja iz tretje države

Seznam članov upravljalnega organa podjetja iz tretje države

Za vsakega člana upravljalnega organa polno ime člana, država stalnega prebivališča in kontaktni podatki

Položaj, na katerega je imenovan vsak član upravljalnega organa

Nosilci ključnih funkcij za posle podružnice

Seznam nosilcev ključnih funkcij za posle podružnice

Za vsakega nosilca ključne funkcije polno ime, država stalnega prebivališča in kontaktni podatki osebe

Položaj, na katerega je imenovan vsak nosilec ključne funkcije

Linije poročanja med nosilci ključnih funkcij in upravljalnim organom podjetja iz tretje države

Informacije o pritožbah, ki jih prejme podružnica ali podjetje iz tretje države v zvezi s posli podružnice v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, v obdobju poročanja

Število pritožb, ki jih je prejela podružnica ali podjetje iz tretje države v zvezi s posli podružnice v državi članici, v kateri ima sedež, skupaj z:

—	razčlenitvijo za pet finančnih instrumentov, pri katerih je bilo vloženih največ pritožb

—	razčlenitvijo za pet najpogostejših tem pritožb

—	številom pritožb, obravnavanih v obdobju poročanja

—	vzpostavljeno ureditvijo za skrbno obravnavo pritožb

11a

Opis dejavnosti trženja podružnice ali podjetja iz tretje države v zvezi s posli podružnice v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, v obdobju poročanja.

Opis strategije trženja podružnice ali podjetja iz tretje države, ki se uporablja v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, v zvezi s posli podružnice, vključno s podrobnostmi o geografskem obsegu dejavnosti podružnice in načinih trženja, ki jih je uporabilo podjetje iz tretje države (kot so zastopniki, turneje, telefonski klici, spletne strani)

11b

Seznam trgovskih imen, ki jih uporablja podružnica podjetja iz tretje države v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, za vsako trgovsko ime skupaj s:

—	kategorijami finančnih instrumentov, v zvezi s katerimi se uporablja, ter

—	kategorijami strank, v zvezi s katerimi se uporablja

11c

Za vse zastopnike ali podobne subjekte, ki jih uporablja podružnica podjetja iz tretje države v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, ime posameznika ali subjekta skupaj z naslovom in kontaktnimi podatki

11d

Seznam spletnih mest, ki jih podružnica uporablja v državi članici, v kateri ima sedež, skupaj z naslovom URL za vsako spletno mesto

12a

Opis ureditev za zaščito vlagateljev podjetja iz tretje države, ki so na voljo strankam podružnice v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, vključno s pravicami teh strank, ki izhajajo iz odškodninske sheme za vlagatelje iz člena 39(2), točka (f), Direktive 2014/65/EU

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Obveščanje strank in poročanje strankam

Opis ureditev, ki jih je vzpostavilo podjetje iz tretje države v zvezi z obveznostmi obveščanja strank in poročanja strankam ter izvedbenimi ukrepi za poslovanje podružnice v državi članici, v kateri ima podružnica sedež

12b

Jeziki, ki jih bo podružnica uporabljala s svojimi strankami v državi članici, v kateri ima sedež

12c

Primernost in ustreznost

Opis ureditev podjetja iz tretje države za oceno primernosti ali ustreznosti, odvisno od primera, kadar podružnica opravlja storitve za stranke v državi članici, v kateri ima sedež

12d

Najboljša izvršitev

Če podružnica izvršuje naročila za svoje stranke v državi članici, v kateri ima sedež, opis ureditev, vzpostavljenih za izvrševanje naročil strank pod pogoji, ki so za stranke najugodnejši

12e

Pravila o obravnavanju naročil strank

Če podružnica obravnava naročila strank, opis ureditev, ki jih je vzpostavila podružnica za takojšnje, pošteno in hitro izvrševanje naročil strank s poudarkom na poslovanju podružnice v državi članici, v kateri ima sedež

12f

Ureditve upravljanja produktov

Kadar podjetje iz tretje države prek svoje podružnice pripravlja in/ali distribuira finančne instrumente, opis ureditev upravljanja produktov, ki jih je vzpostavilo podjetje iz tretje države za poslovanje podružnice v državi članici, v kateri ima podružnica sedež

12g

Ureditve podjetja iz tretje države za ugotavljanje, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov

Opis ukrepov, ki jih vzpostavi podjetje iz tretje države, ki deluje prek svoje podružnice, za ugotavljanje in preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov, ki nastanejo med opravljanjem investicijskih in pomožnih storitev, vključno s tistimi, ki izhajajo iz politike prejemkov oseb, vključenih v opravljanje investicijskih storitev, investicijskih poslov in pomožnih storitev, ki se opravljajo v državi članici, v kateri ima podružnica sedež

12h

Ureditve podjetja iz tretje države za obravnavanje pritožb

Opis postopka, ki ga je vzpostavilo podjetje iz tretje države, ki deluje prek svoje podružnice, in ki ga morajo upoštevati stranke podružnice za vložitev pritožbe

12i

Oddelek, pristojen za obravnavo pritožb strank podružnice

12j

Jeziki, v katerih morajo stranke vložiti svoje pritožbe

12k

Ustrezna sodišča (v primeru pravdnega postopka), navedena v kakršnih koli pogodbenih dogovorih med podjetjem iz tretje države, ki deluje prek svoje podružnice, in njegovimi strankami v državi članici, v kateri ima podružnica sedež

12l

Subjekti za alternativno reševanje sporov, pristojni za reševanje sporov, ki vključujejo stranke v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, in podjetje iz tretje države

12m

Članstvo podjetja iz tretje države v odškodninski shemi za vlagatelje

Opis članstva podjetja iz tretje države v odškodninski shemi za vlagatelje, vključno s tem, ali bodo stranke in nasprotne stranke podružnice upravičene do takšne sheme, področje uporabe sheme, opis pogojev za upravičenost ter zneski in finančni instrumenti, ki jih zajema shema

12n

Ureditve podjetja iz tretje države za zaščito in upravljanje premoženja in sredstev strank

Opis vseh ureditev za zaščito premoženja ali sredstev strank (zlasti kadar se finančni instrumenti in sredstva posedujejo pri skrbniku, ime skrbnika in povezane pogodbe), vzpostavljenih v državi članici, v kateri ima podružnica sedež

12o

Druge ureditve

Opis vseh drugih ureditev, za katere podjetje iz tretje države meni, da so pomembne za opravljanje storitev in izvajanje poslov podružnice v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, na pošten, pravičen in profesionalen način v korist interesom strank

13a

Informacije o dogovorih podjetja iz tretje države o zunanjem izvajanju, ki se uporabljajo za poslovanje podružnice

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Seznam in opis funkcij, oddanih v zunanje izvajanje (ali tistih, ki bodo oddane v zunanje izvajanje)

13b

Opis virov (zlasti človeških in tehničnih ter sistema notranje kontrole), dodeljenih za nadzor funkcij, storitev ali poslov, oddanih v zunanje izvajanje, če so povezani s poslovanjem podružnice v državi članici, v kateri ima podružnica sedež

Informacije o ureditvah (vključno z ureditvami IT), ki jih je vzpostavilo podjetje iz tretje države in se uporabljajo za dejavnosti podružnice za algoritemsko trgovanje, visokofrekvenčno trgovanje in neposredni elektronski dostop

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Opis vseh ureditev in virov (zlasti človeških virov in virov IT), ki jih je podjetje iz tretje države morda vzpostavilo in/ali dodelilo za dejavnosti svoje podružnice v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, za algoritemsko trgovanje, visokofrekvenčno trgovanje in neposredni elektronski dostop ter za nadzor takih dejavnosti

15a

Informacije o dejavnostih funkcije zagotavljanja skladnosti s predpisi (ali enakovredne funkcije)

Spremembe predpisov

Opis upravljanja in izvajanja pomembnih sprememb in razvoja regulativnih zahtev v obdobju poročanja, ki vplivajo na ureditve za zaščito vlagateljev za posle podružnice podjetja iz tretje države

15b

Ugotovitve

Število kontrol, ki so bile opravljene na kraju samem ali so jih izvedli zunanji izvajalci, ter povzetek glavnih ugotovitev funkcije za zagotavljanje skladnosti s predpisi o poslovanju podjetja iz tretje države, če so pomembne za poslovanje podružnice

15c

Ukrepi, ki so bili ali bodo sprejeti (vključno po pritožbah ali odstopanju od priporočil funkcije za zagotavljanje skladnosti s predpisi, naslovljenih na višje vodstvo) za odpravo ugotovljenih napak ali tveganj napak podjetja iz tretje države, če se nanašajo na poslovanje podružnice

15d

Drugo

Vse druge informacije, za katere podružnica meni, da jih je treba omeniti

16a

Informacije o dejavnostih funkcije notranje revizije (ali enakovredne funkcije)

Ugotovitve

Povzetek glavnih ugotovitev funkcije notranje revizije o poslovanju podjetja iz tretje države, če so pomembne za poslovanje podružnice

16b

Ukrepi, ki so bili ali bodo sprejeti na splošno (vključno s časovnim razporedom in organizacijskimi enotami zadevnega podjetja iz tretje države) za odpravo ugotovljenih napak ali tveganj napak podjetja iz tretje države, če se nanašajo na poslovanje podružnice

17a

Informacije o dejavnostih funkcije upravljanja tveganj (ali enakovredne funkcije) in politiki upravljanja tveganj podjetja iz tretje države

Politika upravljanja tveganj

Povzetek politike upravljanja tveganj podjetja iz tretje države, če se nanaša na poslovanje podružnice, in ureditve, ki jih podružnica uporablja za svoje storitve in posle

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

17b

Ugotovitve

Povzetek glavnih ugotovitev funkcije upravljanja tveganj v zvezi s poslovanjem podjetja iz tretje države na splošno in ukrepi, ki so bili ali bodo sprejeti za obravnavo teh ugotovitev

Vse druge informacije, za katere podružnica podjetja iz tretje države meni, da jih je treba poročati pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež

(1) Vse informacije v zvezi z opravljanjem čezmejnih storitev s strani podružnic podjetij iz tretjih držav so zajete v Prilogi II.

PRILOGA II

Oblika za predložitev informacij iz člena 41(3) in 41(4) Direktive 2014/65/EU, če je Komisija sprejela sklep o enakovrednosti iz člena 47(1) Uredbe (EU) št. 600/2014

Poleg informacij, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo I k tej izvedbeni uredbi, podjetja iz tretjih držav, ki tudi opravljajo investicijske storitve in posle v Evropski uniji v skladu s členom 47(3) Uredbe (EU) št. 600/2014 prek ureditve enakovrednosti za tretje države (če je kot taka dejansko priznana v skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) št. 600/2014), v svoje poročilo pristojnemu organu vključijo tudi naslednja polja, kot se zahteva v skladu s členom 41(3) Direktive 2014/65/EU:

Polje

Podpolja

19a

Obdobje poročanja

Datum začetka poročanja za koledarsko leto

(LLLL-MM-DD)

19b

Datum konca poročanja za koledarsko leto

(LLLL-MM-DD)

20a

Polno ime podružnice in identifikator pravnih subjektov (LEI), če je na voljo

20b

Naslov podružnice

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

20c

Kontaktni podatki podružnice, vključno z elektronskim naslovom, telefonsko številko in podatki o spletnem mestu

20d

Polno uradno ime podjetja iz tretje države in identifikator pravnih subjektov (LEI), če je na voljo

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

20e

Registrirani naslov sedeža podjetja iz tretje države

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

20f

Kontaktni podatki podjetja iz tretje države, vključno z elektronskim naslovom, telefonsko številko in podatki o spletnem mestu

20g

Država sedeža podjetja iz tretje države

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

20h

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

20i

Polno ime kontaktne osebe

20j

Naslov kontaktne osebe

20k

Telefonska številka kontaktne osebe

20l

E-naslov kontaktne osebe

20m

Funkcija/naziv kontaktne osebe

21a

Investicijske storitve, investicijski posli in pomožne storitve, ki jih v obdobju poročanja opravlja podružnica v vsaki državi članici, razen v tisti, v kateri ima sedež

Seznam investicijskih storitev, investicijskih poslov in pomožnih storitev (kot so določeni v oddelkih A in B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU), ki se za primerne nasprotne stranke in profesionalne stranke v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU opravljajo v vsaki državi članici, razen v tisti, v kateri ima podružnica sedež

21b

Seznam kategorij finančnih instrumentov (kot so določeni v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU), v zvezi s katerimi se opravljajo take storitve in posli

21c

Za vsako državo članico, razen tiste, v kateri ima podružnica sedež in v kateri podružnica izvaja storitev upravljanja portfeljev, skupna vrednost upravljanih sredstev za stranke v državi članici ob koncu obdobja poročanja

21d

21e

Za vsako državo članico, razen tiste, v kateri ima podružnica sedež in v kateri podružnica opravlja investicijsko svetovanje, skupna vrednost sredstev, v zvezi s katerimi je bila ta storitev zagotovljena strankam v državi članici, ob koncu obdobja poročanja

21f

Za vsako državo članico, razen tiste, v kateri ima podružnica sedež in v kateri podružnica opravlja investicijsko svetovanje, povprečna vrednost sredstev, v zvezi s katerimi je bila ta storitev zagotovljena strankam v državi članici, v obdobju poročanja

21g

Za vsako državo članico, razen tiste, v kateri ima podružnica sedež in v kateri podružnica opravlja pomožno storitev hrambe in upravljanja finančnih instrumentov za račun strank ali v kateri poseduje sredstva strank, skupna vrednost sredstev (vključno z denarnimi sredstvi), ki jih poseduje podružnica za stranke v državi članici, ob koncu obdobja poročanja

21h

Za vsako državo članico, razen tiste, v kateri ima podružnica sedež in v kateri podružnica opravlja pomožno storitev hrambe in upravljanja finančnih instrumentov za račun strank ali v kateri poseduje sredstva strank, povprečna vrednost sredstev (vključno z denarnimi sredstvi), ki jih poseduje podružnica za stranke v državi članici, v obdobju poročanja

22a

Število strank in nasprotnih strank podružnice v državah članicah, razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, in na splošno v obdobju poročanja

Skupno število strank in nasprotnih strank podružnice v Evropski uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež)

22b

Skupno število strank in nasprotnih strank podjetja iz tretje države na splošno

22c

Za vsako državo članico, razen države članice, v kateri ima podružnica sedež in v kateri je podružnica opravljala investicijske storitve, investicijske posle ali pomožne storitve, skupno število strank in nasprotnih strank podružnice v tej drugi državi članici skupaj z:

—	razčlenitvijo tega števila po investicijskih storitvah, poslih ali pomožnih storitvah, opravljenih v tej državi članici, ter

—	razčlenitvijo po kategorijah strank, kot je določeno v Direktivi 2014/65/EU

23a

Promet in skupna vrednost sredstev podružnice v državah članicah, razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, in podjetja iz tretje države na splošno v obdobju poročanja

Promet podružnice v Uniji (brez države članice, v kateri ima podružnica sedež) in skupna vrednost sredstev, ki ustrezajo storitvam in poslom, ki jih podjetje iz tretje države opravlja v Uniji (brez države članice, v kateri ima podružnica sedež)

23b

Skupni promet podjetja iz tretje države

23c

Za vsako državo članico, razen tiste, v kateri ima podružnica sedež in v kateri je podružnica opravljala investicijske storitve, investicijske posle ali pomožne storitve, promet in skupna vrednost sredstev, ki ustrezajo takšnim investicijskim storitvam, investicijskim poslom in pomožnim storitvam, skupaj z:

—	razčlenitvijo po investicijskih storitvah, investicijskih poslih ali pomožnih storitvah, opravljenih v državi članici, ter

—	razčlenitvijo po kategorijah strank, kot je določeno v Direktivi 2014/65/EU

24a

Če podružnica posluje za svoj račun, informacije o izpostavljenosti podjetja iz tretje države do nasprotnih strank v Uniji (brez države članice, v kateri ima podružnica sedež) v obdobju poročanja

Za vsako državo članico, razen tiste, v kateri ima podružnica sedež in v kateri posluje za svoj račun, mesečna najmanjša, povprečna in največja izpostavljenost do nasprotnih strank v tej državi članici

24b

Mesečna najmanjša, povprečna in največja izpostavljenost do nasprotnih strank v Uniji (brez države članice, v kateri ima podružnica sedež)

25a

Če podružnica izvede prodajo prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasira finančne instrumente z obveznostjo odkupa, informacije o vrednosti finančnih instrumentov, ki izvirajo iz nasprotnih strank v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) in spadajo v okvir prve prodaje ali plasiranja z obveznostjo odkupa, v obdobju poročanja

Za vsako državo članico, razen tiste, v kateri ima podružnica sedež in v kateri podružnica izvede prodajo prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasira finančne instrumente z obveznostjo odkupa, skupna vrednost finančnih instrumentov, ki izvirajo iz nasprotnih strank v državi članici in katerih prvo izdajo proda podružnica ali jih plasira z obveznostjo odkupa

25b

Skupna vrednost finančnih instrumentov, ki izvirajo iz nasprotnih strank v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) in katerih prvo izdajo proda podružnica ali jih plasira z obveznostjo odkupa

Informacije o pritožbah, ki jih prejme podružnica in/ali podjetje iz tretje države v zvezi s posli podružnice v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) v obdobju poročanja

Število pritožb, ki jih je prejela podružnica in/ali podjetje iz tretje države v zvezi s posli podružnice v državah članicah, razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež, skupaj z:

—	razčlenitvijo po državah članicah

—	razčlenitvijo za pet finančnih instrumentov, pri katerih je bilo vloženih največ pritožb

—	razčlenitvijo za pet najpogostejših tem pritožb

—	številom pritožb, obravnavanih v obdobju poročanja

—	vzpostavljeno ureditvijo za skrbno obravnavo pritožb

27a

Opis dejavnosti trženja podružnice ali podjetja iz tretje države v zvezi s posli podružnice v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) v obdobju poročanja

Opis strategije trženja podjetja iz tretje države, ki se uporablja v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) v zvezi s posli podružnice, vključno s podrobnostmi o geografskem obsegu dejavnosti podružnice in načinih trženja, ki jih je uporabilo podjetje iz tretje države (kot so zastopniki, turneje, telefonski klici, spletne strani)

27b

Seznam trgovskih imen, ki jih uporablja podjetje iz tretje države v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) za vsako trgovsko ime skupaj s:

—	seznamom držav članic, v katerih se uporablja

—	kategorijami finančnih instrumentov, v zvezi s katerimi se uporablja, ter

—	kategorijami strank, v zvezi s katerimi se uporablja

27c

Za vse zastopnike ali podobne subjekte, ki jih podjetje iz tretje države uporablja v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež), ime posameznika ali subjekta skupaj z naslovom in kontaktnimi podatki

27d

Seznam spletnih mest, ki jih uporablja podjetje iz tretje države v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež), za vsako spletno mesto skupaj z naslovom URL

28a

Opis ureditev za zaščito vlagateljev podjetja iz tretje države, ki so na voljo strankam podružnice v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež), vključno s pravicami teh strank, ki izhajajo iz odškodninske sheme za vlagatelje iz člena 39(2), točka (f), Direktive 2014/65/EU

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Obveščanje strank in poročanje strankam

Opis ureditev podjetja iz tretje države za zagotovitev, da izpolnjuje svoje obveznosti obveščanja in poročanja strankam v skladu s členoma 24 in 25 Direktive 2014/65/EU ter izvedbenimi ukrepi za poslovanje podružnice v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež)

28b

Jeziki, ki jih bo podružnica uporabljala s svojimi strankami v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež)

28c

Primernost in ustreznost

Opis ureditev podjetja iz tretje države za zagotovitev, da izpolnjuje svoje obveznosti glede ocenjevanja primernosti ali ustreznosti, odvisno od primera, kadar podružnica opravlja storitve za stranke v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež)

28d

Najboljša izvršitev

Če podružnica izvršuje naročila za svoje stranke v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež), opis ureditev, vzpostavljenih za izvrševanje naročil strank pod pogoji, ki so za stranke najugodnejši

28e

Pravila o obravnavanju naročil strank

Opis ureditev podjetja iz tretje države, ki zagotavljajo takojšnje, pošteno in hitro izvrševanje naročil strank s poudarkom na poslovanju podružnice v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež)

28f

Ureditve upravljanja produktov

Kadar podjetje iz tretje države pripravlja in/ali distribuira finančne instrumente v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež), opis ureditev upravljanja produktov, ki jih je vzpostavilo podjetje iz tretje države za svoje poslovanje v Uniji

28g

Ureditve podjetja iz tretje države za ugotavljanje, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov

Opis ukrepov, ki jih je vzpostavilo podjetje iz tretje države, za ugotavljanje in preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov, ki nastanejo med opravljanjem investicijskih in pomožnih storitev, vključno s tistimi, ki izhajajo iz politike prejemkov oseb, vključenih v opravljanje investicijskih storitev, investicijskih poslov in pomožnih storitev, ki se opravljajo v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež)

28h

Ureditve podjetja iz tretje države za obravnavanje pritožb

Opis postopka, ki ga morajo upoštevati stranke podjetja iz tretje države v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) za vložitev pritožbe

28j

Oddelek, pristojen za obravnavo pritožb strank podružnice

28k

Jeziki, v katerih morajo stranke vložiti svoje pritožbe

28l

Ustrezna sodišča (v primeru pravdnega postopka), navedena v kakršnih koli pogodbenih dogovorih med podjetjem iz tretje države in njegovimi strankami v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež)

28m

Subjekti za alternativno reševanje sporov, pristojni za reševanje čezmejnih sporov, ki vključujejo stranke v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež)

28n

Članstvo podjetja iz tretje države v odškodninski shemi za vlagatelje

Opis članstva podjetja iz tretje države v odškodninski shemi za vlagatelje, vključno s tem, ali bodo stranke in nasprotne stranke podružnice v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) upravičene do takšne sheme, področje uporabe sheme, opis pogojev za upravičenost ter zneski in finančni instrumenti, ki jih zajema shema

28o

Ureditve podjetja iz tretje države za zaščito in upravljanje premoženja in sredstev strank

Opis ureditev za zaščito premoženja ali sredstev strank v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) (zlasti kadar se finančni instrumenti in sredstva posedujejo pri skrbniku, ime skrbnika in povezane pogodbe)

28p

Druge ureditve

Opis vseh drugih ureditev, za katere podjetje iz tretje države meni, da so pomembne za opravljanje storitev in izvajanje poslov podružnice v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) na pošten, pravičen in profesionalen način v korist interesom strank

29a

Informacije o dogovorih podjetja iz tretje države o zunanjem izvajanju, ki se uporabljajo za poslovanje podružnice

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Seznam in opis funkcij, oddanih v zunanje izvajanje (ali tistih, ki bodo oddane v zunanje izvajanje) za opravljanje investicijskih storitev in poslov podružnice v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež)

29b

(predloži se v primeru kakršne koli spremembe informacij, ki so bile predhodno sporočene pristojnemu organu)

Opis vseh ureditev in virov (zlasti človeških virov in virov IT), ki jih je podjetje iz tretje države morda vzpostavilo in/ali dodelilo za dejavnosti svoje podružnice v Uniji (razen v državi članici, v kateri ima podružnica sedež) za algoritemsko trgovanje, visokofrekvenčno trgovanje in neposredni elektronski dostop ter za nadzor takih dejavnosti

Vse druge informacije, za katere pristojni organ meni, da so potrebne za celovito spremljanje poslov podružnice v Uniji

15.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 188/114

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1221

z dne 14. julija 2022

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju z državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 17. novembra 2021 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. oktobra 2021 vložilo združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali združenje EUWA). Pritožba je bila vložena v imenu industrije Unije v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Vsebovala je dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

1.2 Registracija

(3)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/934 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

1.3 Zainteresirane strani in zahteva za anonimnost

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo vzpostavijo stik, če želijo sodelovati v preiskavi. O začetku preiskave je posebej obvestila pritožnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe Maroka, znane uvoznike, uporabnike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(5)

Pritožniki in dva sodelujoča uporabnika so zahtevali, da njihova imena ostanejo zaupna, ker so se bali povračilnih ukrepov strank. Komisija je presodila, da dejansko obstaja resna nevarnost povračilnih ukrepov, in se je strinjala, da se imena pritožnikov in dveh sodelujočih uporabnikov ne smejo razkriti. Za učinkovito zagotovitev anonimnosti so ostala zaupna tudi imena drugih proizvajalcev Unije, da imen pritožnikov ne bi bilo mogoče ugotoviti na podlagi sklepanja.

1.4 Pripombe glede začetka preiskave

(6)	Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Zaslišanje pred službami Komisije so zahtevale štiri strani in bile zaslišane: Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (v nadaljnjem besedilu: združenje ACEA), združenje EUWA, Dika Morocco Africa S.A.R.L. (v nadaljnjem besedilu: družba Dika) in Hands 8 S.A. (v nadaljnjem besedilu: družba Hands).

(8)

Družba Dika in maroški organi so trdili, da so podatki, navedeni v pritožbi, zastareli, saj je med obdobjem preiskave in datumom začetka preiskave preteklo skoraj osem mesecev. Poleg tega je obdobje preiskave, ki ga je izbral pritožnik, natančno sovpadalo z vrhuncem pandemije COVID-19. Obdobje, ki ga je obravnaval pritožnik, je tudi za eno leto presegalo obdobje, ki je v skladu z običajno prakso Komisije, kot je opisano v ustreznem vodniku (4). Družba Dika je menila, da bi bila lahko ta odločitev nepoštena in pristranska ter da uporaba zastarelih podatkov ne more biti dokaz prima facie glede dampinga, škode ali vzročne zveze, kot se zahteva na podlagi člena 5(4) osnovne uredbe.

(9)

Komisija je najprej ugotovila, da je v vodniku, na katerega se sklicuje družba Dika, izrecno navedeno, da je ta namenjen zagotavljanju splošnih smernic, ni pravno zavezujoč dokument in njegova vsebina ni obvezna (5). Poleg tega člen 5 osnovne uredbe ne vsebuje nobene posebne določbe o časovnem obdobju med vložitvijo pritožbe in obdobjem, na katero se nanašajo predloženi podatki. Sicer pa se je obdobje preiskave pritožbe končalo 31. marca 2021, pritožba pa je bila vložena 4. oktobra 2021. Pritožnik je do 30. junija 2021 predložil tudi dodatne podatke o škodi (6). Podatki, ki jih je predložil pritožnik, so bili torej ažurni in časovno čim bližje datumu vložitve pritožbe. Kar zadeva trditev glede obravnavanega obdobja in obdobja preiskave, je praksa Komisije, da izbere enoletno obdobje preiskave in predhodna tri koledarska leta, da bi preučila trende, pomembne za oceno zadevne škode. Dejstvo, da so bile v pritožbi navedene informacije za eno dodatno leto, ne pomeni, da so bili uporabljeni zastareli podatki in da bi bila ocena zato nepoštena ali pristranska. Nasprotno, zagotovljene so bile informacije v zvezi z zadnjim razpoložljivim obdobjem, tj. do 31. marca 2021. Zato je bila trditev zavrnjena.

(10)

Družba Dika je trdila, da pritožba ne vključuje dokazov, ki bi utemeljevali uporabo računsko določene normalne vrednosti, kot je določeno v členu 5(2) osnovne uredbe. Trdila je tudi, da je bil izračun računsko določene normalne vrednosti napačen. Zato bi morala Komisija skleniti, da pritožba ne vsebuje zadostnih dokazov o dampingu, in pritožbo zavrniti v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

(11)

Družba Dika je navedla, da pritožnik ni uporabil maroške domače prodajne cene aluminijastih koles, čeprav bi jo lahko poznal glede na to, da aluminijasta kolesa v Maroko izvaža sama industrija Unije. Družba Dika je trdila tudi, da je pritožnikova ugotovitev, da prodaje v običajnem poteku trgovine ni bilo, temeljila na finančnih računih proizvajalcev izvoznikov iz let 2018 in 2019, ki segajo v obdobje pred obdobjem preiskave, izbranim v pritožbi.

(12)

Komisija se s tem ni strinjala. Pritožnik v tej preiskavi je združenje EUWA in ne njegovi posamezni člani. Ker pritožnik ni proizvajalec ali izvoznik, ni imel dostopa do takih podatkov. Poleg tega se računi na splošno štejejo za zaupne poslovne podatke. Pritožnik se je moral zato opreti na javne informacije o domačih prodajnih cenah v Maroku, ki v času pritožbe niso bile na voljo. Finančni računi maroških proizvajalcev izvoznikov iz let 2018 in 2019 so bili edini, ki jih je imel pritožnik na voljo v času vložitve pritožbe. Pritožnik je zato lahko sklenil le, da na podlagi razumno razpoložljivih informacij znani maroški proizvajalci izvozniki niso opravljali domače prodaje v običajnem poteku trgovine. Zato je upravičeno računsko določil normalno vrednost. Trditev je bila torej zavrnjena.

(13)

Družba Dika je predložila tudi argumente v zvezi z domnevnimi bistvenimi napakami pri določanju normalne vrednosti. Ti argumenti se nanašajo na izbiro velikosti koles, uporabo cen za aluminijaste ingote na podlagi uvoza iz Kitajske, uporabo stroškovne strukture proizvajalcev Unije, izključitev nekaterih stroškovnih dejavnikov iz izračuna in uporabo 6-odstotne stopnje dobička.

(14)

Komisija se s temi argumenti ni strinjala. Predpostavke, ki jih je pritožnik uporabil za računsko določitev normalne vrednosti, so temeljile na njegovih tržnih izkušnjah in znanju ter javno dostopnih informacijah. Dejstvo, da se zainteresirana stran s temi predpostavkami ne strinja, ne pomeni, da jih v pritožbi ni mogoče uporabiti za računsko določitev normalne vrednosti. Številke, na katerih temelji normalna vrednost, so bile podprte z zadostnimi dokazi in potrjene z analizo teh dokazov, ki jo je izvedla Komisija. Tudi po nekaj prilagoditvah, ki jih je predlagala zainteresirana stran in ki jih je Komisija izvedla pri ocenjevanju pritožbe, je bilo dokazov o dampingu še vedno dovolj.

(15)	Družba Dika in maroški organi so trdili, da pritožnik v svoji analizi škode ni upošteval, da je trg razdeljen na segmenta proizvajalcev originalne opreme in poprodajnega trga, ter različnih vrst koles znotraj posameznih trgov, tj. segmentov izdelkov nižje in višje vrednosti.

(16)

Komisija je ugotovila, da imajo aluminijasta kolesa proizvajalcev originalne opreme in poprodajnega trga različna distribucijsko-prodajna kanala, vendar imajo enake fizikalne in tehnične lastnosti ter so zamenljiva. Zato bi bilo treba proizvajalce originalne opreme in poprodajni trg obravnavati kot različna prodajna kanala in ne kot različna segmenta.

(17)

Kar zadeva oba prodajna kanala, je pritožnik ocenil, da je bil maroški izvoz verjetno skoraj izključno dostavljen strankam proizvajalcev originalne opreme. Poznejša analiza razpoložljivih informacij, ki jo je izvedla Komisija, je to potrdila. Tako je bilo tudi v primeru vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so skoraj izključno prodajali strankam proizvajalcev originalne opreme (približno 99,6 %).

(18)	V zvezi z različnimi vrstami koles je Komisija ugotovila, da pritožba sicer ni vsebovala popolne analize škode po različnih vrstah aluminijastih koles, je pa vsebovala izračune nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen desetih reprezentativnih vrst koles.

(19)	Zato je bila trditev zavrnjena.

(20)	Družbi Dika in Hands ter maroški organi so trdili, da razvoj maroškega uvoza ne more povzročiti ali predstavljati tveganja za nastanek škode industriji Unije, saj je v obdobju od 1. aprila 2020 do 31. marca 2021 predstavljal le 2,8 % trga Unije in ne povzroča padanja cen ali ovira njihovega dviga.

(21)

Posebna analiza škode v okviru pritožbe je pokazala, da je dovolj dokazov o večjem prodoru uvoza iz Maroka na trg Unije (tako v absolutnem kot v relativnem smislu) po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene in močno nelojalno nižajo ciljne cene industrije Unije. Zdi se, da je to povzročilo znatno škodo industriji Unije, kar se je kazalo na primer v zmanjšanju prodaje in tržnega deleža, poslabšanju finančnih rezultatov ali ravni cen, ki jih zaračunava industrija Unije. Zato je bila trditev zavrnjena.

(22)

Družba Dika je trdila, da nekateri kazalniki škode iz pritožbe, kot so proizvodna zmogljivost, cene v Uniji in potrošnja Unije, niso podprli ugotovitve o škodi v obdobju preiskave. Poleg tega popolno izkoriščanje zmogljivosti za proizvajalca aluminijastih koles ni mogoče glede na modele dobavne verige, ki temeljijo na proizvodnji ob pravem času in jih uporabljajo proizvajalci avtomobilov v Evropski uniji, zaradi česar morajo biti proizvajalci aluminijastih koles prilagodljivi in imeti na voljo zmogljivosti za izpolnjevanje potreb v zadnjem trenutku.

(23)

Komisija opozarja, da je treba za ugotovitev o znatni škodi, ki je potrebna za začetek preiskave, med drugim preučiti ustrezne dejavnike, kot so opisani v osnovni uredbi. Vendar v členu 5 osnovne uredbe ni posebej zahtevano, da morajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) kazati poslabšanje, da bi bila znatna škoda zadostno utemeljena za začetek preiskave. V členu 5(2) osnovne uredbe je dejansko navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah v obsegu domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem učinku tega uvoza na industrijo Unije, kot se ta odraža v ustreznih (ne nujno vseh) dejavnikih. Pritožba je vsebovala te informacije, ki so kazale na obstoj škode. Komisija je zato menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o škodi, in trditev zavrnila.

(24)	Družbi Dika in Hands sta trdili, da uvedba protidampinških ukrepov ne more biti v interesu Unije.

(25)	V zvezi s slednjim interes Unije ni ustrezno merilo za oceno, ali pritožba upravičuje začetek protidampinškega postopka v skladu s členom 5 osnovne uredbe. Zato se te pripombe niso upoštevale v povezavi s trditvami v zvezi z začetkom postopka.

(26)	Družbi Dika in Hands ter maroški organi so trdili, da pritožnik ni upošteval drugih dejavnikov, kot so domnevni neobstoj konkurence med aluminijastimi kolesi Unije in maroškimi aluminijastimi kolesi zaradi segmentacije trga, uvoz iz tretjih držav in posledice pandemije COVID-19.

(27)

Analiza pritožbe, ki jo je izvedla Komisija, je potrdila, da navedeni elementi niso bili utemeljeni, niso bili točni ali niso zadostovali za dvom o sklepu, da pritožba vsebuje zadostne dokaze, ki kažejo, da se je zadevni izdelek v Unijo uvažal po dampinških cenah in da je bila s tem uvozom proizvajalcem Unije povzročena znatna škoda. Ti vidiki so bili ugotovljeni na podlagi najboljših dokazov, ki so bili takrat na voljo pritožniku ter so bili dovolj reprezentativni in zanesljivi. Poleg tega so bile trditve družbe Dika, maroških organov in združenja ACEA med preiskavo podrobno preučene in so nadalje obravnavane v nadaljevanju.

(28)	Komisija je na podlagi navedenega potrdila, da je pritožnik predložil dovolj dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi, s čimer je izpolnil zahteve iz člena 5(2) osnovne uredbe.

1.5 Vzorčenje

(29)	Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.5.1 Vzorčenje proizvajalcev Unije

(30)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala dokončni vzorec treh proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17 osnovne uredbe je bilo merilo za izbiro vzorca največji reprezentativen obseg proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave, tj. od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021. V začasnem vzorcu so bili trije proizvajalci Unije iz treh držav članic. Vzorec je predstavljal skoraj 20 % skupnega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji in zagotavlja dobro geografsko porazdelitev. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca, vendar ni prejela nobenih pripomb.

1.5.2 Vzorčenje uvoznikov

(31)	Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(32)	Nobeden od znanih nepovezanih uvoznikov ni predložil zahtevanih informacij ali se strinjal z vključitvijo v vzorec.

1.5.3 Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v Maroku

(33)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Maroku pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Kraljevine Maroko pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(34)	Zahtevane informacije sta predložila le dva proizvajalca izvoznika iz zadevne države, ki zagotavljata skoraj ves uvoz aluminijastih koles iz Maroka. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje ni potrebno.

1.6 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(35)	Komisija je vprašalnike poslala trem proizvajalcem Unije, pritožniku, znanim uporabnikom in dvema proizvajalcema izvoznikoma iz zadevne države. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave objavljeni tudi na spletu (7).

(36)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, škode in interesa Unije. Zaradi izbruha pandemije COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah, Komisija ni mogla izvesti vseh preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe.

—	Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih dveh vzorčenih proizvajalcev Unije, enega uporabnika (8) in naslednjih proizvajalcev izvoznikov iz Maroka: HANDS 8 S.A. (družba Hands),

—	DIKA MOROCCO AFRIKA S.A.R.L. (družba Dika).

(37)

Poleg tega je Komisija v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (9), izvedla navzkrižna preverjanja na daljavo v zvezi z družbo CITIC Dicastal Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba CITIC), ki je povezana družba družbe Dika, in enim proizvajalcem Unije.

1.7 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(38)	Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Zadevni izdelek

(39)

Zadevni izdelek so aluminijasta kolesa motornih vozil iz tarifnih številk HS 8701 do 8705, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, s poreklom iz Maroka, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznake TARIC: 8708701015, 8708701050, 8708705015 in 8708705050) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(40)

Aluminijasta kolesa se v Uniji tradicionalno prodajajo po dveh distribucijsko-prodajnih kanalih: proizvajalcem originalne opreme, ki so večinoma proizvajalci avtomobilov, in na poprodajni trg, ki vključuje na primer distributerje, trgovce na drobno, servisne delavnice itd. Zadevni izdelek iz Maroka se je v obravnavanem obdobju prodajal izključno prek proizvajalcev originalne opreme. V distribucijskem kanalu proizvajalcev originalne opreme proizvajalci avtomobilov organizirajo razpisne postopke za aluminijasta kolesa in so pogosto vključeni v proces razvoja novega kolesa, ki je povezano z njihovo blagovno znamko. Proizvajalci Unije in maroški izvozniki se lahko prijavijo na iste razpise.

2.2 Podobni izdelek

(41)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

—	zadevni izdelek,

—	izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Maroka, in

—	izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(42)	Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3. DAMPING

3.1 Maroko

3.1.1 Sodelovanje proizvajalcev izvoznikov

(43)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, sta se v okviru preiskave odzvala dva maroška proizvajalca izvoznika, družba Dika in družba Hands, ter predložila izpolnjena vprašalnika. Družba Dika ima povezano družbo CITIC, ki je kitajski proizvajalec aluminijastih koles. Družba CITIC kupuje aluminijasta kolesa od družbe Dika in jih prodaja Uniji, Maroku in drugim tretjim državam. Med navzkrižnim preverjanjem na daljavo pri družbi CITIC je bilo odkritih več napak, ki so vzbudile močan dvom o zanesljivosti seznamov domače prodaje in prodaje v EU. Te napake so se nanašale predvsem na razlike med cenami, navedenimi na seznamih prodaje, cenami, navedenimi na računih, in dejansko plačanimi zneski.

(44)

Med preveritvenim obiskom v družbi Dika, ki je 1. aprila 2022 potekal po navzkrižnem preverjanju na daljavo pri družbi CITIC, je družba Dika predložila revidirano različico seznamov prodaje in pojasnilo glede ugotovljenih neskladij. Preverjanje ali navzkrižno preverjanje revidiranih seznamov prodaje takrat ni bilo več mogoče. Poleg tega je predhodno preverjanje na novo predloženih podatkov pokazalo, da popravki, ki jih je opravila družba, niso odpravili vseh neskladij, omenjenih med navzkrižnim preverjanjem na daljavo, sicer pa je bilo skupno število popravkov veliko večje od števila, ki je bilo pričakovano na podlagi navzkrižnega preverjanja na daljavo. Zaradi narave in števila napak, od katerih nekatere po popravkih niso bile odpravljene, se Komisija ni mogla zanesti na točnost seznamov prodaje. Zato Komisija ni mogla preveriti potrebnih informacij za določitev stopnje dampinga za družbo.

(45)

Družba Dika in njena povezana družba sta bili v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe z dopisom z dne 5. maja 2022 obveščeni o razlogih za namero Komisije, da ne bo upoštevala predloženih informacij, pri čemer jima je bila dana možnost, da predložita dodatna pojasnila (v nadaljnjem besedilu: dopis iz člena 18).

(46)

Družba je na dopis Komisije odgovorila 12. maja 2022. V odgovoru je družba pojasnila, da je svojo prodajo na seznamih prodaje evidentirala v skladu s svojimi računovodskimi načeli. Družba je torej v nasprotju z izjavami, podanimi med navzkrižnim preverjanjem na daljavo in preveritvenim obiskom na kraju samem, trdila, da so prvotni seznami prodaje, katerih skupne vrednosti je bilo mogoče uskladiti z njenim računovodskim sistemom SAP, popolni in točni, da ne vsebujejo napak in da jih ni treba popravljati. Popravki, ki jih je družba opravila po navzkrižnem preverjanju na daljavo, so bili Komisiji domnevno predloženi le zato, da bi se pokazalo, da družba CITIC v celoti sodeluje v preiskavi. Družba je torej navedla, da bi morala Komisija uporabiti prvotno nerevidirano različico seznamov prodaje. Po navedbah družbe bi lahko Komisija alternativno uporabila revidirane sezname prodaje, predložene z dopisom, saj pomanjkljivosti niso bile takšne, da bi po nepotrebnem otežile oblikovanje razumno točne ugotovitve. Ti seznami prodaje so bili podobni tistim, ki so bili predloženi med preveritvenim obiskom na kraju samem; dodani so jim bili prej manjkajoči podatki, nekatere napake so bile popravljene in predložena so bila dodatna pojasnila. Vendar je še vedno ostalo več napak, za številne transakcije dejanski prejeti znesek še vedno ni bil naveden, Komisija pa ni mogla navzkrižno preveriti ali preveriti popravljenih seznamov prodaje, predloženih z odgovorom družbe na dopis iz člena 18. Družba je navedla tudi, da bi morala Komisija v primeru, da bi vztrajala pri uporabi člena 18 osnovne uredbe, uporabiti računovodske izkaze družbe CITIC kot delna dostopna dejstva.

(47)

Komisija se ni strinjala z argumenti, ki jih je družba navedla v svojem odgovoru na dopis iz člena 18. V protidampinškem vprašalniku za proizvajalce izvoznike se jasno zahteva, da se seznami prodaje predložijo za vsako transakcijo posebej. Predloge preglednic, priložene vprašalniku, nedvoumno zahtevajo podatke, kot so zapisani na računu (količina na računu, vrednost na računu, povezani dobropisi itd.). Družba je sama priznala, da seznamov prodaje ni pripravljala na podlagi računov, temveč na podlagi lastnih računovodskih praks. Poleg tega je družba trdila, da se vsaka razlika med vrednostjo na računu in dejansko prejetim zneskom na seznamih prodaje običajno zabeleži kot popust, rabat ali dobropis oziroma na drug način. Vendar je bilo ugotovljeno, da se te razlike niso sistematično prikazovale na seznamih prodaje družbe.

(48)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 44, navzkrižnega preverjanja ali preveritve v zvezi z revidiranimi seznami prodaje ni bilo mogoče izvesti pravočasno. Kot je bilo družbi pojasnjeno v dopisu, poslanem 11. marca 2022, tj. pred navzkrižnim preverjanjem na daljavo in predhodno preveritvijo, in v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (10), je bil namen navzkrižnega preverjanja na daljavo pridobiti zagotovila v zvezi z informacijami, ki jih je družba predložila v izpolnjenem vprašalniku. Med navzkrižnim preverjanjem na daljavo ta zagotovila v zvezi s seznami prodaje niso bila zagotovljena. Dodatno navzkrižno preverjanje na daljavo v zvezi z družbo CITIC, ki ga je družba predlagala v svojem odgovoru na dopis iz člena 18, ni sprejemljiv način za odpravo nepravočasnosti ali napak, ugotovljenih med navzkrižnim preverjanjem na daljavo, ki je bilo že izvedeno v predpisanih rokih.

(49)

Poleg tega nekatere spremembe, o katerih se je razpravljalo med navzkrižnim preverjanjem na daljavo, v revidiranih preglednicah niso bile upoštevane. Družba je v odgovoru na dopis iz člena 18 predložila nov revidiran seznam prodaje z dodatnimi spremembami, v zvezi s katerimi prav tako ni bilo mogoče izvesti navzkrižnega preverjanja ali preveritve. Komisija je zato presodila, da družba zahtevanih informacij ni predložila v roku preiskave. Druga možnost, ki jo je predlagala družba, in sicer uporaba računovodskih izkazov družbe CITIC kot delnih dostopnih dejstev, ni bila sprejemljiva. Komisija na podlagi računovodskih izkazov normalne vrednosti in izvozne cene ne bi mogla določiti tako podrobno in natančno, kot se zahteva v osnovni uredbi, saj na njihovi podlagi ne bi bilo mogoče izvesti analize po izdelku ali transakciji.

(50)

Ker družba Dika in njena povezana družba CITIC nista zagotovili informacij, ki bi Komisiji omogočile dovolj natančno ugotovitev, in ker preverljive informacije, ki bi lahko omogočile takšno ugotovitev, niso bile predložene, se je Komisija odločila, da informacij, ki jih je družba predložila v zvezi s seznamom domače prodaje in prodaje v EU, ne bo upoštevala. Ker so te informacije ključne za določitev normalne vrednosti in izvozne cene, Komisija v zvezi z družbo ni mogla izračunati individualne stopnje dampinga.

(51)	Zato začasno ni upoštevala informacij, ki jih je predložil ta proizvajalec izvoznik, in je potrdila uporabo dostopnih dejstev v zvezi s tem proizvajalcem izvoznikom na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe.

3.1.2 Normalna vrednost

(52)	Zaradi uporabe člena 18(1) osnovne uredbe, kot je opisano v oddelku 3.1.1, se je izračun stopnje dampinga, opisan v nadaljevanju, uporabil le za drugega maroškega proizvajalca izvoznika, in sicer družbo Hands.

(53)

V členu 2(1) osnovne uredbe je določeno, da normalna vrednost temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovine v državi izvoznici. Vendar je Komisija ugotovila, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni prodajal na domačem trgu. Manjše število aluminijastih koles je bilo v obdobju preiskave v Maroku prodano enemu proizvajalcu avtomobilov s sedežem v gospodarski brezcarinski coni (zone d’accélération industrielle, prej imenovani tudi zone franche ali zone franche d’exportation), podobni gospodarski coni, v kateri je imel sedež sodelujoči proizvajalec. Navedeni proizvajalec avtomobilov je aluminijasta kolesa kupil z namenom uporabe pri sestavljanju avtomobila. Nato je bil iz brezcarinske cone z namenom prodaje na domačem trgu oziroma izvoza odpremljen avtomobil, ne pa aluminijasta kolesa. Končni kraj avtomobila sicer najverjetneje ni bil domači trg. Študija iz leta 2020 je pokazala, da se 90 % vseh avtomobilov, proizvedenih v Maroku, izvozi (11), kar potrjujejo tudi informacije maroških proizvajalcev avtomobilov (12). Poleg tega morajo družbe s sedežem v teh conah v skladu z zakonom 19-94, ki ureja prostotrgovinske cone, vsaj 70 % svojih prihodkov ustvariti z izvozom (13).

(54)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je šlo pri aluminijastih kolesih, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik prodal navedeni stranki v Maroku, za prodajo iz ene gospodarske cone v drugo. Družbe s sedežem v takšnih gospodarskih conah v Maroku so izvzete iz uporabe carinskih zakonov in predpisov, ki se običajno uporabljajo na maroškem ozemlju, vstop blaga v gospodarsko cono pa se obravnava kot izvoz (14). Ker so bila aluminijasta kolesa proizvedena v gospodarski coni, nato pa prodana in odpremljena v drugo gospodarsko cono, nikoli niso vstopila na carinsko območje Maroka in jih zato ni bilo mogoče obravnavati kot prodanih na domačem trgu.

(55)	Tudi v primeru, da bi se prodaja v gospodarsko brezcarinsko cono v Maroku obravnavala kot domača prodaja, ne bi bila niti reprezentativna niti izvedena v običajnem poteku trgovine, kot se zahteva v členu 2(1) osnovne uredbe.

(56)

V zvezi s tem je Komisija v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika v Maroku ni bila reprezentativna.

(57)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo. Analiza domače prodaje je pokazala, da ta v nobenem primeru ni bila dobičkonosna in zato ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine.

(58)	Ker prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine na domačem trgu ni bilo, je Komisija računsko določila normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(59)

V členu 2(3) osnovne uredbe je določeno, da se normalna vrednost podobnega izdelka v primeru, da ni domače prodaje v običajnem poteku trgovine, izračuna na osnovi proizvodnih stroškov v državi porekla, h katerim se doda razumen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) in za dobiček. V členu 2(6) osnovne uredbe je določeno, da PSA-stroški in dobiček temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo pri običajnem poteku trgovine podobnega izdelka s strani obravnavanega izvoznika ali proizvajalca. Ker pa prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine v primeru družbe Hands, kot je pojasnjeno zgoraj, ni, je mogoče v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe uporabiti tri alternativne metode:

(a)	tehtano povprečje dejanskih zneskov, ugotovljenih za druge izvoznike ali proizvajalce, ki so predmet preiskave glede proizvodnje in prodaje podobnega izdelka na domačem trgu države porekla;

(b)	dejanske zneske, ki veljajo za proizvodnjo in prodajo pri običajnem poteku trgovine za enako splošno kategorijo izdelkov za obravnavanega izvoznika ali proizvajalca na domačem trgu države porekla;

(c)	katero koli drugo razumno metodo, pod pogojem, da znesek za tako ugotovljeni dobiček ne presega dobička, ki ga običajno dosežejo drugi izvozniki ali proizvajalci izdelkov enake splošne kategorije na domačem trgu države porekla.

(60)

V zvezi s členom 2(6), točka (a), je bil v Maroku samo še en proizvajalec izvoznik aluminijastih koles, in sicer družba Dika. Tudi družba Dika je vsa svoja aluminijasta kolesa v Maroku prodala proizvajalcem avtomobilov s sedežem v gospodarskih conah. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 53 in 54, se takšna prodaja ni obravnavala kot domača prodaja. Poleg tega mora biti povprečje iz člena 2(6), točka (a), tehtano povprečje vsaj dveh proizvajalcev izvoznikov (15). Podatkov družbe Dika torej ne bi bilo mogoče uporabiti, tudi če bi se njena prodaja štela za zanesljivo. Člena 2(6), točka (a), zato ni bilo mogoče uporabiti.

(61)

V členu 2(6), točka (b), se zahteva proizvodnja in prodaja pri običajnem poteku trgovine za enako splošno kategorijo izdelkov za obravnavanega izvoznika ali proizvajalca na domačem trgu. Vendar pa je družba Hands proizvajala le aluminijasta kolesa, prodaja pa v nobenem primeru ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine. Zato tudi člena 2(6), točka (b), ni bilo mogoče uporabiti.

(62)

Člen 2(6), točka (c), se v zvezi z določitvijo PSA-stroškov in dobička sklicuje na „katero koli drugo razumno metodo“. Ker v Maroku ni drugih proizvajalcev aluminijastih koles, je Komisija menila, da je smiselno uporabiti PSA-stroške in dobiček proizvajalcev aluminijastih koles iz Brazilije. Brazilija je bila predlagana kot primerna reprezentativna država v zahtevku za pregled, ki je bil podlaga za tekočo preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v zvezi z aluminijastimi kolesi iz Kitajske (16). Ugotovljeni tehtani povprečni PSA-stroški so znašali 11,49 %, tehtani povprečni dobiček pa 4,89 %.

(63)

V skladu s členom 2(6), točka (c), je dobiček, uporabljen v okviru zadevne metodologije, omejen, da se zagotovi, da uporabljeni dobiček ne presega dobička, ki ga običajno dosežejo drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji izdelkov enake splošne kategorije na domačem trgu države porekla. Družbi Dika in Hands sta edini maroški proizvajalki aluminijastih koles, njunega dobička pa ni bilo mogoče uporabiti, ker nista prodajali na domačem maroškem trgu. Poleg tega Komisija ni imela na voljo informacij o dobičku, ki so ga ustvarili morebitni proizvajalci ali izvozniki aluminijastih avtomobilskih delov ali drugih aluminijastih izdelkov, povezanih z avtomobilsko industrijo, v Maroku.

(64)

Komisija je menila, da spadajo aluminijasta kolesa v enako splošno kategorijo kot drugi aluminijasti izdelki, kot so iztiskani izdelki ali profili iz aluminija. Ti izdelki imajo isto glavno surovino (aluminij), ki predstavlja glavni del stroškov proizvodnje teh izdelkov. Poleg tega različni proizvodni postopki vključujejo taljenje ali segrevanje aluminija, da bi se ta oblikoval v želeno obliko. Tehtani povprečni dobiček, ki ga je doseglo sedem maroških proizvajalcev zadevnih aluminijastih izdelkov, za katere so bili na voljo finančni podatki za leto 2020, je znašal 4,16 %. Ta odstotek je bil uporabljen kot zgornja meja dobička brazilskih proizvajalcev aluminijastih koles.

(65)	Normalna vrednost je bila nato računsko določena tako, da so bili proizvodnim stroškom družbe Hands prišteti brazilski PSA-stroški in dobiček iz uvodne izjave 62, vendar omejen na 4,16 %.

3.1.3 Izvozna cena

(66)	Sodelujoči proizvajalec izvoznik je v Unijo izvažal neposredno neodvisnim strankam ali prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznik.

(67)	V primeru prodaje neposredno neodvisnim strankam v Uniji je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se proda za izvoz v Unijo.

(68)

V primeru izvoza v Unijo prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznik, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na osnovi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za nastali dobiček. Dobički so temeljili na dobičkih, ki so jih običajno dosegli nepovezani uvozniki, saj se dejanski dobiček povezanega uvoznika zaradi razmerja med sodelujočim proizvajalcem izvoznikom in povezanim uvoznikom ni štel za zanesljivega. Ker v tej preiskavi s Komisijo ni sodeloval noben nepovezan uvoznik, je Komisija uporabila dobiček, ugotovljen v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v zvezi z aluminijasti kolesi iz Kitajske (17).

3.1.4 Primerjava

(69)	Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna.

(70)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za prevoz, zavarovanje, manipuliranje in natovarjanje, stroške pakiranja, stroške kreditov, rabate in druga nadomestila.

3.1.5 Stopnja dampinga

(71)	Komisija je za sodelujočega proizvajalca izvoznika v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(72)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Maroka je Komisija stopnjo dampinga določila na osnovi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke statističnih podatkov o zunanji trgovini (COMEXT).

(73)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.1.1, je sodeloval le en maroški proizvajalec izvoznik. Ker je izvoz aluminijastih koles te družbe v obdobju preiskave predstavljal manj kot 50 % celotnega uvoza aluminijastih koles v Unijo, se je raven sodelovanja v tem primeru štela za nizko. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da preostalo stopnjo dampinga določi na ravni najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za vrste izdelka, ki jih v reprezentativnih količinah prodaja sodelujoči proizvajalec izvoznik. Izvoz teh vrst izdelka je predstavljal okrog 50 % celotnega izvoza sodelujočega proizvajalca izvoznika v Unijo.

(74)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta naslednji:

Družba	Začasna stopnja dampinga
HANDS 8 S.A.	8,0 %
Vse druge družbe	16,5 %

4. ŠKODA

4.1 Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(75)	Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji proizvajalo približno 30 proizvajalcev. Ti proizvajalci predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(76)

Ocenjeno je bilo, da je skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave obsegala približno 64,3 milijona kosov. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot je izpolnjen makroekonomski vprašalnik, ki ga je predložil pritožnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, so vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali skoraj 20 % celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka s strani znanih proizvajalcev Unije.

4.2 Potrošnja Unije

(77)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v kosih)

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Skupna potrošnja (v tisočih kosov)	77 873	73 797	59 530	64 311
Indeks (2018 = 100)	100	95	76	83
Vir: Eurostatova podatkovna zbirka COMEXT, združenje EUWA in preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(78)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi celotne prodaje industrije Unije v Uniji, ki ji je prištela celoten uvoz iz tretjih držav v Unijo. Podatki o prodaji industrije Unije na trgu Unije so bili pridobljeni iz pritožbe in prilagojeni na podlagi podatkov, navedenih v izpolnjenih vprašalnikih vzorčenih proizvajalcev Unije v zvezi z obdobjem preiskave. Pri uvozu se je Komisija oprla na Eurostatovo podatkovno zbirko COMEXT. Ker pa navedena podatkovna zbirka vsebuje le podatke o teži uvoženih izdelkov in ne o številu uvoženih kosov aluminijastih koles, je bilo treba težo pretvoriti v kose. Pritožnik je v pritožbi uporabil pretvorbeno razmerje, uporabljeno v zadnji preiskavi istega izdelka (18) (tj. 10,9 kg na kos). Veljavnost tega pretvorbenega razmerja je bila preverjena na podlagi vprašalnikov, ki so jih izpolnili maroški in vzorčeni proizvajalci Unije. Preiskava je pokazala, da tehtana povprečna teža na kos znaša 11,3 kg, saj se tržni trend usmerja k večjemu premeru koles, posledično pa je večja tudi teža posameznega kolesa. Pri določanju potrošnje Unije na kos je bilo torej uporabljeno to razmerje.

(79)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, je trg Unije neenakomerno razdeljen med dva distribucijska kanala, tj. proizvajalce originalne opreme in poprodajni trg. Večina prodaje se nanaša na kanal proizvajalcev originalne opreme z 90-odstotnim tržnim deležem. Zato ima kanal poprodajnega trga s približno 10-odstotno prodajo omejen vpliv na splošno oceno trga Unije. Njegov učinek je še bolj omejen, ker so maroški proizvajalci prodajali izključno prek kanala proizvajalcev originalne opreme, kar je veljalo tudi za tri vzorčene proizvajalce Unije. Slednji so prodajali skoraj izključno prek kanala proizvajalcev originalne opreme (približno 99,6 % njihove prodaje). Zato to ni vplivalo na analizo primerjave cen v zadevnem primeru, ki se izvede na mikroekonomski ravni na podlagi podatkov, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki in vzorčeni proizvajalci Unije. Zato se je Komisija začasno odločila, da za namene te preiskave ne bo razdelila potrošnje med oba prodajna kanala.

(80)

Potrošnja Unije se je med letoma 2018 in 2019 zmanjšala za 5 %, med letoma 2019 in 2020 pa za 19 %. Leta 2020 je bilo v avtomobilski industriji zaradi pandemije COVID-19 proizvedenih približno 4,2 milijona vozil manj, kar je neposredno vplivalo na dobavitelje v zgornjem delu dobavne verige, saj se je število prodanih aluminijastih koles v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 14 milijonov. Upad proizvodnje je bil zlasti izrazit v 2. četrtletju 2020, vendar se je trg v naslednjih mesecih okrepil in si opomogel za 5 milijonov koles: v letu 2020 je bilo proizvedenih 59 milijonov koles, v obdobju preiskave pa 64 milijonov. Vendar potrošnja zaradi pomanjkanja polprevodnikov, ki jih uporabljajo proizvajalci avtomobilov, ni dosegla ravni iz leta 2019.

4.3 Uvoz iz zadevne države

4.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(81)	Komisija je obseg uvoza določila na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke COMEXT. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi deleža, ki ga je ta uvoz predstavljal v celotni potrošnji Unije.

(82)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v kosih) in tržni delež

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Obseg uvoza iz Maroka (v tisočih kosov)	0	15,7	1 038	2 516
Indeks (2019 = 100)	–	100	6 611	16 025
Tržni delež (v %)	–	0,0	1,7	3,9
Indeks (2019 = 100)	–	100	8 196	18 389
Vir: Eurostatova podatkovna zbirka COMEXT.

(83)

Medtem ko je Maroko leta 2019 izvozil nekaj tisoč kosov, se je obseg izvoza v letu 2020 in v obdobju preiskave povečal, in sicer z 1 milijona na 2,5 milijona kosov. V uredbi o registraciji je bilo poudarjeno, da je v mesecih po koncu obdobja preiskave rast ostala na enaki ravni kot v obdobju preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 79, je ta prodaja zadevala izključno prodajni kanal proizvajalcev originalne opreme.

4.3.2 Cene uvoza iz zadevne države: nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen

(84)	Komisija je cene uvoza določila na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke COMEXT. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoženega izdelka je določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki in sodelujoči proizvajalci Unije.

(85)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Povprečne uvozne cene pri uvozu iz Maroka

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
V EUR/kos	–	39,2	42,6	44,7
Indeks (2019 = 100)	–	100	109	114
Vir: Eurostatova podatkovna zbirka COMEXT.

(86)	Povprečna uvozna cena pri uvozu iz Maroka se je med letom 2020 in obdobjem preiskave povečala za približno 2 EUR na kos. Vendar je del prodajne cene indeksiran glede na ceno aluminija na londonski borzi kovin, ki se je v tem obdobju znatno zvišala, in sicer za približno 25 %.

(87)	Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ugotovila tako, da je primerjala:

(88)	tehtane povprečne prodajne cene posameznih vrst izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, neposredno zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, in

(89)	ustrezne tehtane povprečne cene posameznih vrst uvoženih izdelkov zgolj družbe Hands, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(90)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je, da je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je posledica uvoza na trg Unije, znašala 26,9 %.

(91)

Poleg tega je Komisija ugotovila obstoj oviranja dviga cen. Kot je prikazano v preglednici 7, je industrija Unije leta 2020 prodajala po ceni, enaki stroškom, v obdobju preiskave pa po ceni, ki je bila nižja od proizvodnih stroškov. To sta leti z velikim prodorom dampinškega uvoza in izgubo tržnega deleža industrije Unije. Zato so nizke uvozne cene dampinškega uvoza industriji Unije preprečile, da bi zvišala svoje prodajne cene, kar je povzročilo izgube v obdobju preiskave.

4.4 Gospodarski položaj industrije Unije

4.4.1 Splošne pripombe

(92)	V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(93)	Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(94)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega makroekonomskega vprašalnika. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je Komisija ocenila na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(95)	Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu.

(96)	Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na kos, stroški na kos, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.4.2 Makroekonomski kazalniki

4.4.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(97)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Obseg proizvodnje (v tisočih kosov)	59 182	57 097	44 718	48 752
Indeks (2018 = 100)	100	96	76	82
Proizvodna zmogljivost (v tisočih kosov)	62 614	62 475	61 619	61 294
Indeks (2018 = 100)	100	100	98	98
Izkoriščenost zmogljivosti (v %)	95	91	73	80
Indeks (2018 = 100)	100	97	77	84
Vir: združenje EUWA in vzorčeni proizvajalci Unije.

(98)

Na splošno se je obseg proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %. Med letoma 2018 in 2019 se je rahlo zmanjšal, in sicer za 4 %. Zaradi pandemije COVID-19 se je proizvodnja leta 2020 zmanjšala za 12,3 milijona kosov in se v obdobju preiskave ponovno povečala za 4 milijone kosov.

(99)	Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, izkoriščenost zmogljivosti pa je sledila istemu negativnemu trendu kot proizvodnja in se zmanjšala za 15 %.

4.4.2.2 Obseg prodaje in tržni delež

(100)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Obseg prodaje na trgu Unije (v tisočih kosov)	57 501	55 502	43 110	45 391
Indeks (2018 = 100)	100	97	75	79
Tržni delež (v %)	73,8	75,2	72,4	70,6
Indeks (2018 = 100)	100	102	98	96
Vir: združenje EUWA in vzorčeni proizvajalci Unije.

(101)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 21 %. Med letoma 2018 in 2019 se je zmanjšal za 3 %, v letu 2020 pa za 12 milijonov kosov. V obdobju preiskave se je prodaja povečala za 2,2 milijona kosov.

(102)

Tržni delež industrije Unije se je med letoma 2018 in 2019 rahlo povečal, leta 2020 in pozneje med obdobjem preiskave pa zmanjšal.

4.4.2.3 Zaposlenost in produktivnost

(103)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Število zaposlenih	17 816	17 866	16 963	16 790
Indeks (2018 = 100)	100	100	95	94
Produktivnost (v kosih/zaposlenega)	3 322	3 196	2 636	2 904
Indeks (2018 = 100)	100	96	79	87
Vir: združenje EUWA in vzorčeni proizvajalci Unije.

(104)

Število zaposlenih se je v obdobju preiskave zmanjšalo za 6 %, produktivnost pa za 13 %. Zmanjšanje produktivnosti je predvsem posledica zmanjšanja obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju. Zmanjšana produktivnost kaže na zvišanje stroškov dela za proizvodnjo posameznega aluminijastega kolesa.

4.4.2.4 Rast

(105)

Kot je pojasnjeno v oddelkih 4.4.2.1 do 4.4.2.3, sta se obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 18 % oziroma 16 %, kar je povzročilo višje stalne stroške proizvodnje posameznega kosa in manjšo produktivnost. Skupni stroški industrije so se v obravnavanem obdobju zvišali za 1,7 EUR na kos (+3,4 %). Vendar se je povprečna prodajna cena industrije Unije znižala za 3,3 EUR na kos (–6,1 %).

(106)

Poleg tega se je obseg prodaje na trgu Unije med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšal za 21 %, tržni delež pa za 5 %. Finančna uspešnost industrije Unije se je torej poslabšala. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1 v nadaljevanju, se je industrija Unije spoprijemala z višjimi proizvodnimi stroški, hkrati pa ni mogla ustrezno prilagoditi svojih prodajnih cen.

(107)

Zato so bile možnosti za rast industrije Unije ogrožene.

4.4.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(108)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(109)

Za aluminijasta kolesa se uporabljajo protidampinški ukrepi, ki so bili leta 2010 uvedeni proti Kitajski (19). V zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa (20) je Komisija ugotovila, da znatne škode za industrijo Unije ni bilo več in da si je industrija torej opomogla po preteklem dampingu. To je bilo potrjeno v letih 2018 in 2019, tj. pred začetkom uvoza iz Maroka, ki se je nato z znatnim izboljšanjem finančnega položaja industrije Unije znatno povečal.

(110)

Dejstvo, da si je industrija Unije opomogla po preteklem dampingu zaradi uvoza iz Kitajske, je torej Komisija potrdila pred začetkom dampinškega uvoza na trg Unije iz Maroka.

4.4.3 Mikroekonomski kazalniki

4.4.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(111)

Tehtane povprečne prodajne cene na kos vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Povprečne prodajne cene na kos na trgu Unije (v EUR/kos)	53,9	52,3	49,3	50,6
Indeks (2018 = 100)	100	97	92	94
Proizvodni stroški na kos (v EUR na kos)	49,9	48,2	49,3	51,6
Indeks (2018 = 100)	100	97	99	104
Vir: vzorčeni proizvajalci Unije.

(112)

Povprečne prodajne cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znižale za 6 %, čeprav so se povprečni proizvodni stroški med letom 2018 in obdobjem preiskave zvišali za 4 %. Industrija Unije ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi pokrila višje proizvodne stroške.

(113)

Prodaja podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije je temeljila na večletnih pogodbah s strankami proizvajalcev avtomobilov, v katerih so bile določene količine in cene. Proizvajalci avtomobilov v okviru razpisov ustvarijo močno konkurenco med dobavitelji in po več izbirnih krogih, v katerih se morajo proizvajalci EU med drugim uskladiti z maroškimi proizvajalci, ki ponujajo nizke cene, izberejo dva dobavitelja, ki ponujata najboljše pogoje. Posledično industrija Unije zvišanja proizvodnih stroškov ni mogla prenesti naprej. Čeprav ima industrija Unije zelo malo manevrskega prostora za zvišanje prodajnih cen zaradi zvišanja cen surovin med izvajanjem letne pogodbe, bi morala biti načeloma sposobna zvišati svoje prodajne cene, ko se pogaja o pogodbah za naslednje leto. Vendar industrija Unije tega ni uspela storiti v obravnavanem obdobju zaradi cenovnega pritiska uvoza. To je povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.4 v nadaljevanju.

4.4.3.2 Stroški dela

(114)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)	35 216	35 700	33 084	35 951
Indeks (2018 = 100)	100	101	94	102
Vir: vzorčeni proizvajalci Unije.

(115)

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju nekoliko zvišali, in sicer za 2 %, pri čemer so se leta 2019 rahlo zvišali, leta 2020 pa znižali za 6 %, predvsem zaradi ustavitve proizvodnje zaradi pandemije COVID-19.

4.4.3.3 Zaloge

(116)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 9

Zaloge

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Končne zaloge (v tisočih kosov)	556	439	492	776
Indeks (2018 = 100)	100	79	88	140
Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)	0,9	0,8	1,1	1,6
Indeks (2018 = 100)	100	89	122	177
Vir: vzorčeni proizvajalci Unije.

(117)

V obravnavanem obdobju so se zaloge povečale za 40 %. Leta 2019 so se zmanjšale za 21 %, leta 2020 za 12 %, v obdobju preiskave pa so se ponovno povečale za 57 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, so za industrijo aluminijastih koles v Uniji značilne večletne okvirne pogodbe med proizvajalci in strankami, v katerih so določene količine in cene. Te okvirne pogodbe se izvajajo prek nabavnih nalogov glede na potrebe strank. Tako lahko industrija Unije načrtuje svojo proizvodnjo in zaloge. Zaloge zato niso glavni kazalnik za oceno uspešnosti industrije Unije.

4.4.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(118)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje)	7,5	8,2	0,4	–1,6
Indeks (2018 = 100)	100	109	5	–21
Denarni tok (v tisočih EUR)	81 153	82 495	31 805	22 956
Indeks (2018 = 100)	100	102	39	28
Naložbe (v tisočih EUR)	37 788	30 757	19 848	21 845
Indeks (2018 = 100)	100	81	53	58
Donosnost naložb	12,0	9,1	0,3	–0,5
Indeks (2018 = 100)	100	76	3	–4
Vir: vzorčeni proizvajalci Unije.

(119)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(120)

Dobičkonosnost industrije Unije se je med letoma 2018 in 2019 povečala s 7,5 % na 8,2 %, nato pa se je v obdobju med letom 2020 in obdobjem preiskave močno zmanjšala, pri čemer so bile zabeležene izgube (–1,6 %). Industrija Unije ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi pokrila višje proizvodne stroške, zato je začela ustvarjati izgubo.

(121)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka je bil padajoč, saj se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju močno zmanjšal, in sicer za 72 %. Zato je imela industrija Unije težave pri samofinanciranju svojih dejavnosti, kar je dodaten znak poslabšanja njenega finančnega položaja.

(122)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Sledila je podobnemu negativnemu trendu kot dobičkonosnost in neto denarni tok. Donosnost naložb se je med letom 2018 in obdobjem preiskave znatno zmanjšala, v obdobju preiskave pa je postala negativna. Zato industrija Unije ni mogla ustvariti dovolj dobička, da bi pokrila svoje naložbe. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju dejansko ohranila svoje naložbe, predvsem zaradi potrebe po izpolnjevanju zakonskih zahtev in potreb trga, pri čemer ji ni uspelo ustvariti donosnosti teh naložb. Negativen trend donosnosti naložb v obravnavanem obdobju je dodaten pokazatelj, da se je splošni finančni položaj industrije Unije znatno poslabšal.

(123)

Na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala je vplivalo poslabšanje njihovega finančnega položaja. Znatno zmanjšanje dobičkonosnosti in neto denarnega toka je pokazalo na resne pomisleke glede likvidnosti industrije Unije in njene zmožnosti zbiranja kapitala za financiranje njenih operativnih dejavnosti in potrebnih naložb.

4.4.4 Sklep o škodi

(124)

Gospodarski kazalniki na makro in mikro ravni so se v obravnavanem obdobju na splošno poslabšali.

(125)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je ostala stabilna, vendar se je izkoriščenost zmogljivosti med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšala za 16 %, kar je povzročilo višje stalne stroške na tono aluminijastih koles. Enak trend je bil prisoten tudi pri prodaji in tržnem deležu industrije Unije, ki sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala.

(126)

Finančni položaj industrije Unije se je poslabšal predvsem zaradi višjih proizvodnih stroškov, ki jih ni bilo mogoče pokriti z ustreznim zvišanjem prodajnih cen.

(127)

Povprečne prodajne cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 6 %, čeprav so se povprečni proizvodni stroški v istem obdobju zvišali za 9 %. Cenovni pritisk dampinškega uvoza po nižjih cenah je od leta 2020 povzročal izgube, ki so se v obdobju preiskave še povečale. Neto naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 42 %, donosnost naložb pa je postala negativna. Negativen je bil tudi trend denarnega toka, kar je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje poslovanje. Število zaposlenih se je v istem obdobju zmanjšalo za 6 %, produktivnost pa za 13 %, kar je povzročilo višje stroške dela za proizvodnjo posameznega aluminijastega kolesa.

(128)

Kot je navedeno zgoraj, so se ekonomski kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju znatno poslabšali. To je negativno vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira poslovne dejavnosti, izvede potrebne naložbe in zbira kapital, kar je oviralo njeno rast in celo ogrozilo njeno preživetje.

(129)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5. VZROČNA ZVEZA

(130)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, pandemija COVID-19, razvoj proizvodnih stroškov, izvoz industrije Unije in učinek večletnih pogodb.

5.1 Učinki dampinškega uvoza

5.1.1 Obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz zadevne države

(131)

Komisija je preučila razvoj obsega uvoza iz zadevne države in njegov vpliv na industrijo Unije v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe.

(132)

Obseg uvoza iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečeval, in sicer se je s 16 376 kosov leta 2019 povečal na 1 milijon kosov leta 2020, v obdobju preiskave pa je znašal 2,5 milijona kosov. To znatno povečevanje se je nadaljevalo celo med pandemijo COVID-19.

(133)

Tržni delež uvoza iz Maroka se je povečal z 0,0 % leta 2018 na 3,9 % v obdobju preiskave. Posledično se je znatno povečal dampinški uvoz v smislu člena 3(3) osnovne uredbe.

5.1.2 Cena dampinškega uvoza iz zadevne države in učinki na cene

(134)

Povprečne izvozne cene pri izvozu iz Maroka so se med letom 2019 in obdobjem preiskave povečale za 14 %. To povečanje je sicer morda le delno posledica dejstva, da se je v navedenem obdobju cena aluminija, glavne sestavine aluminijastih koles, na londonski borzi kovin zvišala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 90, je uvoz iz Maroka nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 8,0 %. Tudi zaradi velikih količin izdelkov, uvoženih po nizkih cenah, je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje cene, da bi ostala konkurenčna, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, in sicer do te mere, da cene niso več pokrivale proizvodnih stroškov.

5.1.3 Vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Maroka in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije

(135)

Povečan obseg uvoza iz Maroka je v kombinaciji z nizkimi povprečnimi prodajnimi cenami uvoženih izdelkov negativno vplival na finančni položaj industrije Unije. Poleg tega so maroški proizvajalci s sodelovanjem na razpisih, ki so jih organizirali proizvajalci avtomobilov, znižali splošne tržne cene. Industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi naraščajoče stroške surovin prenesla na stranke, saj se je spoprijemala z nelojalno konkurenco zaradi uvoza zadevnega izdelka. Strategija industrije Unije je bila ohraniti obseg proizvodnje in tržni delež, da bi pokrila stalne stroške na škodo svoje dobičkonosnosti. Zato je uvoz iz Maroka po nizkih cenah industriji Unije preprečil zvišanje cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe in tako oviral dvig cen.

(136)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevne države.

5.2 Učinki drugih dejavnikov

5.2.1 Uvoz iz tretjih držav

(137)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

Država		2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Turčija	Količina (v tisočih kosov)	7 983	7 632	7 010	8 364
	Indeks (2018 = 100)	100	96	88	105
	Tržni delež (v %)	10,3	10,3	11,8	13,0
	Indeks (2018 = 100)	100	101	115	126
	Povprečna cena (v EUR/kos)	53,6	51,9	49,7	51,1
	Indeks (2018 = 100)	100	97	93	95
Kitajska	Količina (v tisočih kosov)	3 734	3 493	2 230	2 205
	Indeks (2018 = 100)	100	94	60	59
	Tržni delež (v %)	4,8	4,7	3,7	3,4
	Indeks (2018 = 100)	100	98	77	71
	Povprečna cena (v EUR/kos)	50,1	50,3	49,3	53,9
	Indeks (2018 = 100)	100	100	98	108
Tajska	Količina (v tisočih kosov)	2 228	1 911	1 527	1 487
	Indeks (2018 = 100)	100	86	69	67
	Tržni delež (v %)	2,9	2,6	2,6	2,3
	Indeks (2018 = 100)	100	90	90	79
	Povprečna cena (v EUR/kos)	52,3	50,8	49,0	50,3
	Indeks (2018 = 100)	100	97	94	96
Južna Koreja	Količina (v tisočih kosov)	1 813	1 577	1 460	1 065
	Indeks (2018 = 100)	100	87	81	59
	Tržni delež (v %)	2,3	2,1	2,5	1,7
	Indeks (2018 = 100)	100	91	109	74
	Povprečna cena (v EUR/kos)	52,2	52,9	50,9	53,5
	Indeks (2018 = 100)	100	101	97	102
Druge tretje države	Količina (v tisočih kosov)	4 612	3 663	3 151	3 279
	Indeks (2018 = 100)	100	79	68	71
	Tržni delež (v %)	5,9	5,0	5,3	5,1
	Indeks (2018 = 100)	100	85	90	86
	Povprečna cena (v EUR/kos)	69,1	74,9	71,1	75,9
	Indeks (2018 = 100)	100	108	103	110
Vse tretje države skupaj, razen Maroka	Količina (v tisočih kosov)	20 372	18 278	15 380	16 402
	Indeks (2018 = 100)	100	90	75	81
	Tržni delež (v %)	26,2	24,8	25,8	25,5
	Indeks (2018 = 100)	100	95	98	97
	Povprečna cena (v EUR/kos)	56,2	56,1	54,1	56,5
	Indeks (2018 = 100)	100	100	96	101
Vir: Eurostatova podatkovna zbirka COMEXT.

(138)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav je leta 2018 predstavljal 26,2-odstotni tržni delež, v obdobju preiskave pa 25,5-odstotnega. Obseg tega uvoza se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 19 %, pri čemer je istemu trendu deloma sledil tudi tržni delež tega uvoza, ki se je zmanjšal za 3 %. Povprečna uvozna cena se je povečala za 1 % ter je bila višja od povprečne cene industrije Unije (za 12 %) in znatno višja od povprečne uvozne cene zadevne države (za 26 %). Edina država, ki je v obravnavanem obdobju povečala svoj tržni delež, in sicer z 10,3 % na 13,0 %, je bila Turčija. Vendar so bile turške povprečne cene nekoliko višje od cen industrije Unije (za +1,0 %) in znatno višje od uvoznih cen zadevne države (za +14 %).

(139)

Komisija je zato začasno sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.2 Pandemija COVID-19

(140)

Leta 2020 je bilo v avtomobilski industriji zaradi pandemije COVID-19 proizvedenih približno 4,2 milijona vozil manj, kar je neposredno vplivalo na dobavitelje v zgornjem delu dobavne verige. Število prodanih aluminijastih koles se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 14 milijonov. Upad proizvodnje je bil izrazit zlasti v 2. četrtletju 2020, vendar se je trg v naslednjih mesecih okrepil in si opomogel za 5 milijonov koles: v letu 2020 je bilo proizvedenih 60 milijonov koles, v obdobju preiskave pa 65 milijonov. Vendar potrošnja zlasti zaradi pomanjkanja polprevodnikov, ki jih uporabljajo proizvajalci avtomobilov, ni dosegla ravni iz leta 2019. Povečanje povpraševanja v obdobju preiskave ni koristilo industriji Unije, temveč predvsem maroškemu uvozu (2,6 milijona uvoženih izdelkov v obdobju preiskave in 4-odstotni tržni delež). Poleg tega, da je maroški uvoz prevzel prodajne količine, je povzročil tudi pritisk na nižanje cen in proizvajalcem Unije preprečil, da bi zvišanje stroškov prenesli na svoje stranke, kar je povzročilo znatno zmanjšanje prihodkov od prodaje in še večje izgube kot v letu 2020.

(141)

V zvezi s tem je pandemija COVID-19 dejansko negativno vplivala na industrijo Unije, zlasti leta 2020, ko so se morali proizvodni obrati industrije Unije začasno zapreti. Ko si je trg po pandemiji COVID-19 opomogel, pa industrija Unije od tega ni imela koristi zaradi povečanega uvoza po dampinških cenah iz zadevne države.

(142)

Zato je Komisija začasno sklenila, da pandemija COVID-19 ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevne države in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.3 Izvoz industrije Unije

(143)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 12

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

	2018	2019	2020	Obdobje preiskave
Obseg izvoza (v tisočih kosov)	3 454	2 892	2 138	2 719
Indeks (2018 = 100)	100	84	62	79
Povprečna cena (v EUR/kos)	67,3	68,7	60,6	66,5
Indeks (2018 = 100)	100	102	90	99
Vir: združenje EUWA glede obsega izvoza in preverjeni izpolnjeni vprašalniki glede povprečne cene.

(144)

Izvoz nepovezanim strankam je v obdobju preiskave predstavljal 5,6 % celotne proizvodnje industrije Unije. V obravnavanem obdobju je obseg izvoza nihal, in sicer se je najprej med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 38 %, v obdobju preiskave pa se je povečal. Na splošno se je izvoz v obravnavanem obdobju zmanjšal za 21 %. Izvozna cena na kos je bila v obravnavanem obdobju znatno višja od cen Unije.

(145)

V obdobju preiskave je industrija Unije več kot 95 % svoje proizvodnje prodala na trgu Unije. Zato je Komisija kljub temu, da je zmanjšanje izvoza morda prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, začasno sklenila, da glede na velik delež prodaje Unije v primerjavi z izvozom to ni imelo tolikšnega vpliva, da bi se zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevne države in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.4. Učinek večletnih pogodb in razvoj proizvodnih stroškov

(146)

Prodaja podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije je temeljila na večletnih pogodbah s strankami proizvajalcev avtomobilov, v katerih so določene cene za obdobje proizvodnje določene vrste avtomobilov. Industrija Unije ima zelo malo manevrskega prostora za višanje prodajnih cen zaradi zvišanja cen surovin med izvajanjem letne pogodbe. Načeloma bi industrija Unije sicer morala imeti možnost, da zviša svoje prodajne cene, ko se pogaja o pogodbah za naslednje leto. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1, so se povprečni proizvodni stroški industrije Unije med letom 2018 in obdobjem preiskave zvišali za 9 %, povprečna prodajna cena industrije Unije na trgu Unije pa je ostala stabilna.

(147)

Kot je prikazano v preglednici 7, industrija Unije v letih 2018 in 2019, ko uvoza iz Maroka ni bilo, kljub letnim pogodbam ni imela težav s prodajo po cenah, ki so pokrivale njene proizvodne stroške. Z začetkom uvoza iz Maroka leta 2020 in znatnim povečanjem njegovega obsega v obdobju preiskave pa industrija Unije zaradi cenovnega pritiska navedenega uvoza v zadnjih letnih pogodbah ni mogla več zadostno prilagoditi svojih prodajnih cen, da bi pokrila naraščajoče proizvodne stroške. Posledično je imela industrija Unije leta 2020 zelo majhen dobiček in v obdobju preiskave ustvarila izgubo.

(148)

Zato se zdi, da časovni zamik med zvišanjem stroškov surovin in zvišanjem prodajnih cen zaradi letnih pogodb industriji Unije ni preprečil, da bi svoje prodajne cene prilagodila naraščajočim proizvodnim stroškom v obravnavanem obdobju. Komisija je zato začasno sklenila, da določitev prodajnih cen z letnimi pogodbami ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo.

5.2.5 Potrošnja

(149)

Uporabnika sta trdila, da je škoda industriji Unije nastala zaradi krčenja trga aluminijastih koles v Uniji.

(150)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 139, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 13 milijonov kosov, tj. za 17 %. Podatki o prodaji Unije so odražali trend potrošnje Unije. Ko se je potrošnja v obdobju preiskave ponovno okrepila in se v primerjavi z letom 2020 povečala za 8 %, pa industrija Unije zaradi uvoza iz Maroka tega ni mogla izkoristiti. Tržni delež industrije Unije se je namreč zmanjšal za 2,9 odstotne točke, in sicer z 71,7 % leta 2020 na 68,8 % v obdobju preiskave, medtem ko se je tržni delež uvoza iz Maroka povečal za 129 %, in sicer z 1,7 % leta 2020 na 3,9 % v obdobju preiskave. Škodo industriji Unije je torej povzročilo oviranje dviga cen, ki je bilo posledica dampinškega uvoza po nizkih cenah, in ne zmanjšanje obsega zaradi upada potrošnje.

(151)

Zato je Komisija začasno sklenila, da 17-odstotnega zmanjšanja povpraševanja na trgu ni mogoče šteti za vzrok škode, ki bi zmanjšal vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo.

5.3 Sklep o vzročni zvezi

(152)

Poslabšanje finančnega položaja industrije Unije je časovno sovpadalo z naraščajočim obsegom uvoza aluminijastih koles iz zadevne države, ki je potekal po dampinških cenah.

(153)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Upoštevani so bili učinki uvoza iz drugih tretjih držav, pandemije COVID-19 in zmanjšanja povpraševanja, razvoja proizvodnih stroškov, izvoza industrije Unije in večletnih pogodb.

(154)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

6. STOPNJA UKREPOV

(155)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

6.1 Stopnja škode

(156)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7, točki 2c in 2d, osnovne uredbe.

(157)

Komisija je v skladu s členom 7, točka 2c, osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Ta stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(158)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Uporabila je dobiček, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije ustvarili pred pospešitvijo nepoštenega uvoza iz Maroka in začetkom povzročanja škode industriji Unije. Stopnja dobička je bila določena na 7,9 %, kar ustreza povprečnemu dobičku, ki ga je industrija Unije dosegla v letih 2018 in 2019.

(159)

Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze o tem, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Ugotovljeno je bilo, da so bile trditve predstavnikov industrije Unije dejansko utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot so jih navedli predstavniki industrije Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala 0,4 %.

(160)

Ta delež v višini 0,4 % je bil prištet osnovnemu dobičku v višini 7,9 % iz uvodne izjave 158, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini 8,3 %.

(161)

Komisija je v skladu s členom 7, točka 2d, osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov je določila dodatne stroške v višini 0,5 EUR/kos. Ti dodatni stroški so bili dodani neškodljivi ceni iz zgoraj navedene uvodne izjave.

(162)

Na tej podlagi je Komisija izračunala tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka industrije Unije v višini 55,9 EUR/kos, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7, točka 2d, za vsako vrsto posebej.

(163)

Nato je določila stopnjo škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Maroku, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije na trgu Unije prodajali v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(164)

Stopnja odprave škode za „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodno izjavo 73).

Država	Družba	Stopnja dampinga (v %)	Stopnja škode (v %)
Maroko	Hands	8,0	44,0
	Vse druge družbe	16,5	51,6

7. INTERES UNIJE

7.1 Interes industrije Unije

(165)

Učinek protidampinških ukrepov bo za proizvajalce Unije pozitiven, saj bodo ukrepi industriji Unije omogočili, da prilagodi svoje prodajne cene tako, da bo pokrila zvišane proizvodne stroške. Tako bo stanje industrije Unije spet postalo vzdržno, kar ji bo omogočilo prihodnje naložbe, zlasti izpolnjevanje okoljskih in socialnih zahtev.

(166)

Brez ukrepov bo industriji Unije še naprej nastajala znatna škoda, njen finančni položaj, zlasti v smislu dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka, pa se bo predvidoma še poslabšal, zlasti zaradi povečanja dampinškega uvoza iz zadevne države, ki se je po obdobju preiskave nadaljeval in ogrožal sposobnost preživetja industrije Unije.

7.2 Interes nepovezanih uvoznikov in uporabnikov

(167)

Ob začetku postopka je bil vzpostavljen stik z uvozniki, vendar ni nobeden od njih sodeloval v preiskavi.

(168)

Kar zadeva uporabnike, so sodelovali dva proizvajalca avtomobilov in njuno združenje, tj. združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA).

(169)

Proizvajalci avtomobilov so stranke industrije aluminijastih koles v Uniji. Približno 70 % svojih potreb po aluminijastih kolesih že zdaj pokrivajo s ponudbo industrije Unije. V obdobju preiskave je tržni delež uvoza iz zadevne države na trgu Unije znašal 3,9 %, tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav pa 25,5 %, pri čemer so bile ravni cen višje od ravni cen industrije Unije. Proizvajalci avtomobilov imajo torej poleg industrije Unije in Maroka tudi druge vire dobave. To potrjuje tudi dejstvo, da so nakupi aluminijastih koles iz Maroka v obdobju preiskave predstavljali približno 30 % vseh nakupov aluminijastih koles obeh uporabnikov. Poleg tega so na podlagi podatkov obeh uporabnikov, ki sta izpolnila vprašalnik, aluminijasta kolesa predstavljala približno 0,5 % njunih proizvodnih stroškov. Zato je Komisija začasno sklenila, da je učinek ukrepov v zvezi z aluminijastimi kolesi na proizvajalce avtomobilov majhen.

(170)

Združenje ACEA je trdilo, da uvoz iz Maroka izpolnjuje strateške potrebe proizvajalcev avtomobilov v Uniji, ki jih proizvajalci aluminijastih koles iz Unije ne morejo zadovoljiti, saj namerno ne povečujejo svojih proizvodnih zmogljivosti. Zato proizvajalcem avtomobilov ne preostane drugega, kot da diverzificirajo svoje vire dobave, vključno z različnimi viri uvoza.

(171)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 40, industrija aluminijastih koles v Uniji dobavlja izdelke proizvajalcem avtomobilov, njena dejavnost pa je odvisna od razpisov, ki jih organizirajo te velike družbe. Do imenovanja dobaviteljev aluminijastih koles in s tem dejanske dobave koles pride več let pred proizvodnjo avtomobilov, kar industriji aluminijastih koles načeloma omogoča, da prilagodi svojo industrijsko proizvodnjo. Po potrebi bi lahko industrija aluminijastih koles v Uniji povečala svojo zmogljivost v razmeroma kratkem času, saj zahtevane naložbe ne zadevajo peči ali lakirnic, temveč livarske stroje, ki jih je mogoče enostavno namestiti. Če torej proizvajalci aluminijastih koles v Uniji niso vlagali v dodatne proizvodne zmogljivosti, je bilo to predvsem posledica nezadostnih prihodnjih naročil s strani proizvajalcev avtomobilov. Industrija Unije tako ni imela zadostne spodbude za vlaganje v dodatne zmogljivosti, saj povečanje povpraševanja po njenih izdelkih ni bilo predvideno. Poleg tega je potrošnja Unije v obdobju preiskave obsegala 64,31 milijona kosov. Skupna zmogljivost industrije Unije je obsegala 61,29 milijona kosov, skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave 48,75 milijona kosov, izvoz industrije Unije pa 2,71 milijona kosov. Industrija Unije torej že ima zadostno proizvodno zmogljivost za pokritje skoraj celotnega povpraševanja Unije po aluminijastih kolesih. Zato je bila trditev zavrnjena.

(172)

Združenje ACEA je navedlo, da industrija aluminijastih koles v Uniji ni izpolnjevala zahtev glede prostih zmogljivosti, ki so jih določili proizvajalci avtomobilov (industrija Unije je poročala o visoki stopnji izkoriščenosti zmogljivosti, ki presega 95 %), in je proizvajalce avtomobilov prisilila v diverzifikacijo virov, zlasti v uvoz iz Maroka.

(173)

Komisija je ugotovila, da niso bili predloženi dokazi o tem, da industrija aluminijastih koles v Uniji na javnih razpisih ni bila uspešna zaradi svoje proizvodne zmogljivosti ali da teh aluminijastih koles po prejemu komercialnih naročil proizvajalcev avtomobilov ni dostavila. Poleg tega je ugotovljena izkoriščenost zmogljivosti v obdobju preiskave znašala 80 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

(174)

Združenje ACEA je trdilo, da so učinki pandemije COVID-19 povzročili motnje v dobavnih verigah in da je pandemija močno prizadela proizvajalce avtomobilov, pri čemer je bilo proizvedenih 4,2 milijona vozil manj, kar je 22,9 % proizvodnje Unije v letu 2019. Dobičkonosnost proizvajalcev avtomobilov se je zmanjšala. Podobno so bili prizadeti tudi dobavitelji v avtomobilski industriji.

(175)

Komisija je ugotovila, da je večina proizvajalcev avtomobilov poročala o dobičku za poslovno leto 2021, ki je presegal običajni odstotek, o katerem so poročali v prejšnjih letih (21).

(176)

V spisu ni nobenih drugih informacij, ki bi kazale, da bi imeli ukrepi znatno negativen učinek na uporabnike in da bi prevladali nad pozitivnim učinkom ukrepov na industrijo Unije.

7.3 Sklep o interesu Unije

(177)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov v zvezi z uvozom aluminijastih koles s poreklom iz Maroka ne bi bila v interesu Unije.

8. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(178)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(179)

Na podlagi navedenega bi morali biti začasni stopnji protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

Država	Družba	Začasna protidampinška dajatev
Maroko	HANDS 8 S.A.	8,0 %
Maroko	Vse druge družbe	16,5 %

(180)

Stopnja protidampinške dajatve za posamezno družbo iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izraža stanje, v katerem je bila ta družba med to preiskavo. Ta stopnja dajatve velja izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in ga je proizvedla poimensko navedena pravna oseba. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanj ne bi smele uporabljati.

(181)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(182)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(183)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(184)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatev in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(185)

Statistični podatki o aluminijastih kolesih so pogosto izraženi v številu kosov. Vendar v kombinirani nomenklaturi, določeni v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (22) o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, ni opredeljena nobena takšna dodatna enota za aluminijasta kolesa. Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede le teža v kilogramih ali tonah, temveč tudi število kosov.

9. REGISTRACIJA

(186)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitne retroaktivne izterjave dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(187)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza prekiniti.

(188)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

10. OBVEŠČANJE V ZAČASNI FAZI

(189)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene. Komisija ni prejela nobenih pripomb. Pripombe po predhodnem razkritju v zvezi z drugimi vidiki preiskave, ki niso povezani s točnostjo izračunov, bodo obravnavane v zaključni fazi preiskave.

11. KONČNA DOLOČBA

(190)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo. Zainteresirane strani lahko zahtevajo tudi zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(191)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz aluminijastih koles motornih vozil iz tarifnih številk KN 8701 do 8705, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, s poreklom iz Maroka, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznake TARIC: 8708701015, 8708701050, 8708705015 in 8708705050).

2. Stopnji začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljata za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, sta:

Država	Družba	Začasna protidampinška dajatev	Dodatna oznaka TARIC
Maroko	HANDS 8 S.A.	8,0 %	C873
Maroko	Vse druge družbe	16,5 %	C999

3. Pogoj za uporabo individualne stopnje dajatve, določene za družbo iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje deklaracijo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Maroku. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

4. Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5. Kadar je v zvezi z izdelkom iz odstavka 1 predložena deklaracija za sprostitev v prosti promet, se v ustrezno polje navedene deklaracije vnese število kosov izdelkov, ki se uvažajo, brez poseganja v dodatno enoto, opredeljeno v kombinirani nomenklaturi.

6. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

1. Zainteresirane strani Komisiji predložijo pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v petih koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to storijo v petih koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje preuči zahtevke, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.

Člen 3

1. Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2022/934.

2. Zbrani podatki o izdelkih, ki so bili uvoženi v EU za potrošnjo največ 90 dni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se hranijo do začetka veljavnosti morebitnih dokončnih ukrepov ali prekinitve tega postopka.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka (UL C 464, 17.11.2021, str. 19).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/934 z dne 16. junija 2022 o obvezni registraciji uvoza nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka (UL L 162, 17.6.2022, str. 27).

(4) Komisija, How to Make an Anti-Dumping Complaint, A Guide (Kako pripraviti protidampinško pritožbo, vodnik), str. 7 in 8, pa tudi str. 13, 27, 29, 52, 59 in 67, na voljo na: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/december/tradoc_112295.pdf.

(5) Glej prejšnjo opombo, str. 3.

(6) Glej odstavek 108 pritožbe in Prilogo D2 k pritožbi.

(7) https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2563

(8) Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 5, imena proizvajalcev Unije in dveh uporabnikov zaradi zaupnosti niso razkrita.

(9) UL C 86, 16.3.2020, str. 6.

(10) UL C 86, 16.3.2020, str. 6.

(11) Henri-Louis Vedie: L’automobile: une filière marocaine stratégique, leader du secteur en Afrique, Policy Center for the New South, strateški dokument 20/34, november 2020 (na voljo na https://www.policycenter.ma/sites/default/files/2021-01/PP%20-%2020-34%20%28Henri-louis%20Vedie%29_0.pdf).

(12) Skupina Renault je na primer izvozila več kot 95 % svojih izdelkov, proizvedenih v Tangerju (glej https://www.tac.ma/news/english-1m-vehicles-exported-from-tangermed/).

(13) Glej LA LOI N° 19-94 RELATIVE AUX ZONES FRANCHES D’EXPORTATION, Uradni list št. 4294, 15.2.1995, str. 117–121.

(14) Glej LA LOI N° 19-94 RELATIVE AUX ZONES FRANCHES D’EXPORTATION, Uradni list št. 4294, 15.2.1995, str. 117–121, kakor je bil spremenjen z zakonom 14.21, s katerim je bil izraz zone franche spremenjen v izraz zone d’accélération industrielle. Glej tudi Code des douanes et impôts indirects relevant de l’administration des douanes et impôts indirects approuvé par le dahir portant loi n° 1-77-339 du 25 chaoual 1397 (9 octobre 1977), tel qu’il a été modifié et complete.

(15) Evropske skupnosti – Protidampinške dajatve pri uvozu bombažnega posteljnega perila iz Indije (WT/DS141/R, 30. oktober 2000, točke 74 do 77).

(16) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 29, 20.1.2022, str. 34).

(17) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/109 z dne 23. januarja 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 18, 24.1.2017, str. 1).

(18) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/109.

(19) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 964/2010 z dne 25. oktobra 2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 282, 28.10.2010, str. 1).

(20) Izvedbena uredba (EU) 2017/109 uvodna izjava 169.

(21) Obvestilo k dokumentaciji o letnih poročilih za leto 2021, ki so jih objavili nekateri proizvajalci avtomobilov.

(22) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 188

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 65 15. julij 2022

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 z dne 9. marca 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti ( 1 )	1
	*	Uredba Komisije (EU) 2022/1215 z dne 7. julija 2022 o zaprtju ribolova na grenlandsko morsko ploščo v norveških vodah območij 1 in 2 za plovila, ki plujejo pod zastavo države članice Evropske unije	46
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1216 z dne 8. julija 2022 o odstopanju glede leta 2022 od izvedbenih uredb (EU) št. 809/2014, (EU) št. 180/2014, (EU) št. 181/2014, (EU) 2017/892, (EU) 2016/1150, (EU) 2018/274, (EU) št. 615/2014 in (EU) 2015/1368 v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike, ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/725	49
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1217 z dne 14. julija 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 185/2013 o odbitkih od ribolovnih kvot, dodeljenih Španiji za leta 2021, 2022 in 2023	62
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1218 z dne 14. julija 2022 o spremembi nekaterih prilog k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/620 glede odobritve statusa nekaterih držav članic ali njihovih območij kot prostih bolezni v zvezi z nekaterimi boleznimi s seznama in odobritve programov izkoreninjenja nekaterih bolezni s seznama ( 1 )	65
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1219 z dne 14. julija 2022 o spremembi Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 glede vzorcev spričeval za vstop pošiljk nekaterih sestavljenih proizvodov v Unijo in njihov tranzit skozi Unijo ( 1 )	75
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1220 z dne 14. julija 2022 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko, v kateri morajo podružnice podjetij iz tretjih držav in pristojni organi poročati informacije iz člena 41(3) in (4) navedene direktive ( 1 )	98
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1221 z dne 14. julija 2022 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka	114
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/1222 z dne 12. julija 2022 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v skupščini Lizbonske posebne unije	142
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/1223 z dne 12. julija 2022 o dodelitvi sredstev, sproščenih iz projektov v okviru 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada, za financiranje ukrepov za reševanje krize na področju prehranske varnosti in ekonomskega šoka v afriških, karibskih in pacifiških državah (države AKP) po ruski vojni agresiji proti Ukrajini	147
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2022/1224 z dne 13. julija 2022 o imenovanju poveljnika sil EU v vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (Atalanta) ter razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2022/1179 (ATALANTA/5/2022)	150

Št.	03/TQ109
Država članica	Evropska unija (vse države članice)
Stalež	GHL/1N2AB.
Vrsta	Grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)
Območje	Norveške vode območij 1 in 2
Datum zaprtja	20. 6. 2022

Zaloge	Začetna kvota za leto 2009	Prilagojena kvota za leto 2009	Ugotovljeni ulovi za leto 2009	Razlika med kvoto in ulovi (prelov)	Odbitek za leto 2013	Odbitek za leto 2014	Odbitek za leto 2015	Odbitek za leto 2016	Odbitek za leto 2017	Odbitek za leto 2018	Odbitek za leto 2019	Odbitek za leto 2020	Odbitek za leto 2021	Odbitek za leto 2022	Odbitek za leto 2023
MAC8C3411	29 529	25 525	90 954	–65 429	100	100	100	5 544	6 283	4 805	7 762	3 328	8 944	2 411	0
ANE08 (1)								3 696	4 539	2 853	3 696	3 696	3 696	3 696	180

„6	Ethiopia (ET)	Pepper of the genus Piper; dried or crushed or ground fruit of the genus Capsicum or of the genus Pimenta	0904		Aflatoxins	50
		Ginger, saffron, turmeric (curcuma), thyme, bay leaves, curry and other spices (Food – dried spices)	0910
		Sesamum seeds (Food)	1207 40 90		Salmonella (6)	50“
			ex 2008 19 19	40
			ex 2008 19 99	40

		Popravki
	*	Popravek Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/913 z dne 30. maja 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793 o začasnem povečanju uradnega nadzora in nujnih ukrepih, ki urejajo vstop nekaterega blaga iz nekaterih tretjih držav v Unijo, izvajanju uredb (EU) 2017/625 in (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 158, 13.6.2022 )	152

„10	India (IN)	Betel leaves (Piper betle L.) (Food)	ex 1404 90 00	10	Salmonella (2)	10
		Peppers of the genus Capsicum (sweet or other than sweet) (Food – dried, roasted, crushed or ground)	0904 21 10 ;		Aflatoxins	20
			ex 0904 22 00 ;	11; 19
			ex 0904 21 90 ;	20
			ex 2005 99 10 ;	10; 90
			ex 2005 99 80	94
		Groundnuts (peanuts), in shell	1202 41 00
		Groundnuts (peanuts), shelled	1202 42 00
		Peanut butter	2008 11 10
		Groundnuts (peanuts), otherwise prepared or preserved, including mixtures	2008 11 91 ; 2008 11 96 ; 2008 11 98 ;		Aflatoxins	50
			ex 2008 19 12 ;	40
			ex 2008 19 19 ;	50
			ex 2008 19 92 ;	40
			ex 2008 19 95 ;	40
			ex 2008 19 99	50
		Oilcake and other solid residues, whether or not ground or in the form of pellets, resulting from the extraction of groundnut oil	2305 00 00


		Groundnut flours and meals	ex 1208 90 00	20
		Groundnuts paste (Food and feed)	ex 2007 10 10	80
			ex 2007 10 99	50
			ex 2007 99 39	07; 08
		Peppers of the genus Capsicum (other than sweet) (Food – fresh, chilled or frozen)	ex 0709 60 99 ;	20	Pesticide residues (4) (5)	20
			ex 0710 80 59	20	Pesticide residues (4) (5)	20
		Sesamum seeds (Food and feed)	1207 40 90		Salmonella (6)	20
			ex 2008 19 19	40	- Pesticide residues (11)	50
			ex 2008 19 99	40	- Pesticide residues (11)	50
		Locust beans (carob)	1212 92 00		Pesticide residues (11)	20
		Locust beans seeds, not decorticated, crushed or ground	1212 99 41
		Mucilages and thickeners, whether or not modified, derived from locust beans or locust bean seeds (Food and feed)	1302 32 10
		Guar gum (Food and feed)	ex 1302 32 90		Pesticide residues (11)	20
		Guar gum (Food and feed)	ex 1302 32 90		Pentachlorophenol and dioxins (3)	5
		Mixtures of food additives containing locust bean gum or guar gum (Food)	ex 2106 90 92 ex 2106 90 98 ex 3824 99 93 ex 3824 99 96		Pesticide residues (11)	20
		Pepper of the genus Piper; dried or crushed or ground fruit of the genus Capsicum or of the genus Pimenta	0904
		Vanilla	0905
		Cinnamon and cinnamon-tree flowers	0906		Pesticide residues (11)	20
		Cloves (whole fruit, cloves and stems)	0907
		Nutmeg, mace and cardamoms	0908
		Seeds of anise, badian, fennel, coriander, cumin or caraway; juniper berries	0909
		Ginger, saffron, turmeric (curcuma), thyme, bay leaves, curry and other spices (Food – dried spices)	0910
		Sauces and preparations thereof; mixed condiments and mixed seasonings; mustard flours and meals and prepared mustard (Food)	2103		Pesticide residues (11)	20
		Calcium carbonate (Food and feed)	ex 2106 90 92/98 ex 2530 90 00 ex 2836 50 00		Pesticide residues (11)	20
		Food supplements containing botanicals (Food)	ex 1302 ex 2106		Pesticide residues (11)	20“

„13	Sri Lanka (LK)	Peppers of the genus Capsicum (sweet or other than sweet) (Food – dried, roasted, crushed or ground)	0904 21 10 ;		Aflatoxins	50“
			ex 0904 21 90 ;	20
			ex 0904 22 00 ;	11; 19
			ex 2005 99 10 ;	10; 90
			ex 2005 99 80	94


	(1) Besedilo velja za EGP.