14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/1

SKLEP SVETA (EU) 2022/1206

z dne 12. julija 2022

o pristopu Evropske unije h Konvenciji o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 81(2), točka (a), in člena 218(6), drugi pododstavek, točka (a)(v), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Konvencija o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je bila v okviru Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu sklenjena 2. julija 2019.

(2)

Namen Konvencije je z okrepljenim mednarodnim pravosodnim sodelovanjem spodbujati dostop do sodnega varstva po vsem svetu. Konvencija si zlasti prizadeva zmanjšati tveganja in stroške, povezane s čezmejnimi sodnimi postopki in reševanjem sporov, ter tako olajšati mednarodno trgovino, naložbe in mobilnost.

(3)	Unija je dejavno sodelovala v pogajanjih, ki so privedla do sprejetja Konvencije, in podpira njene cilje.

(4)

Državljani in podjetja v Uniji, ki želijo, da se sodna odločba, izdana v Uniji, prizna in izvrši v državi nečlanici Unije, se trenutno soočajo z razdrobljenim pravnim okoljem, saj ni celovitega mednarodnega okvira za priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Z rastjo mednarodnih trgovinskih in naložbenih tokov se ta pravna tveganja za državljane in podjetja Unije povečujejo.

(5)

Te razmere bi bilo treba odpraviti s predvidljivim sistemom čezmejnega priznavanja in izvrševanja sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah. Te cilje je mogoče doseči le z uporabo sistema vzajemnega priznavanja in izvrševanja sodnih odločb med državami, kakršen je sistem, določen v Konvenciji. Obenem bi morala Konvencija omogočiti priznavanje in izvrševanje sodnih odločb tretjih držav v Uniji le, če se spoštujejo temeljna načela prava Unije.

(6)	Na podlagi člena 26 Konvencije lahko organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so pristojne za nekatere ali vse zadeve, ki jih ureja Konvencija – takšna organizacija je Unija –, podpišejo, sprejmejo ali odobrijo Konvencijo ali k njej pristopijo.

(7)

Na podlagi člena 3(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ima Unija izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kolikor lahko ta sklenitev vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe. Konvencija vpliva na zakonodajo Unije, zlasti na Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Zato ima Unija izključno pristojnost v vseh zadevah, ki jih ureja Konvencija.

(8)	Na podlagi člena 24(3) in člena 28 Konvencije je mogoče h Konvenciji pristopiti pred začetkom njene veljavnosti.

(9)	Unija bi morala zato pristopiti h Konvenciji.

(10)	Unija bi morala ob pristopu h Konvenciji v skladu s členom 27 Konvencije izjaviti, da izvaja pristojnost v vseh zadevah, ki jih ureja Konvencija. Zato bi morala biti Konvencija zaradi pristopa Unije zavezujoča za države članice.

(11)

V Uredbi (EU) št. 1215/2012 je določeno, da so za zadeve, ki vključujejo nestanovanjske najeme/zakupe, izključno pristojna sodišča v državi članici, v kateri je nepremičnina. Konvencija za nestanovanjske najeme/zakupe ne vključuje takih pravil o izključni pristojnosti. Zato bi morala Unija ob pristopu h Konvenciji dati izjavo v skladu s členom 18 Konvencije, da Konvencije ne bo uporabljala za nestanovanjske najeme/zakupe nepremičnin, ki so v Uniji.

(12)	Irsko zavezuje Uredba (EU) št. 1215/2012, zato sodeluje pri sprejetju tega sklepa.

(13)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pristop Evropske unije k Haaški konvencijo o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah se odobri v imenu Unije (3).

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Unije deponira(-jo) listino o pristopu iz člena 24(4) Konvencije (v nadaljnjem besedilu: listina).

Člen 3

Ob deponiranju listine Unija da naslednjo izjavo v skladu s členom 27(1) Konvencije:

„Evropska unija v skladu s členom 27(1) Konvencije izjavlja, da izvaja pristojnost v vseh zadevah, ki jih ureja ta konvencija. Njene države članice ne bodo podpisale, ratificirale, sprejele ali odobrile Konvencije, vendar jih Konvencija zavezuje zaradi pristopa Evropske unije.

Za namene te izjave izraz „Evropska unija“ v skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ne zajema Kraljevine Danske.“

Člen 4

Ob deponiranju listine Unija da naslednjo izjavo v skladu s členom 18 Konvencije v zvezi z nestanovanjskimi najemi/zakupi nepremičnin:

„Evropska unija v skladu s členom 18 Konvencije izjavlja, da Konvencije ne bo uporabljala za nestanovanjske najeme/zakupe nepremičnin, ki so v Evropski uniji.“

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja (4).

V Bruslju, 12. julija 2022

Za Svet

predsednik

Z. STANJURA

(1) Odobritev z dne 23. junija 2022 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

(3) Glej stran 4 tega Uradnega lista.

(4) Datum začetka veljavnosti Konvencije bo objavil generalni sekretariat Sveta v Uradnem listu Evropske unije.

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/4

KONVENCIJA O PRIZNAVANJU IN IZVRŠEVANJU TUJIH SODNIH ODLOČB V CIVILNIH ALI GOSPODARSKIH ZADEVAH

Pogodbenice te konvencije so se –

v želji, da bi s pravosodnim sodelovanjem spodbudile učinkovit dostop do sodnega varstva za vse ter olajšale na pravilih temelječo večstransko trgovino in naložbe ter mobilnost,

v prepričanju, da je mogoče tako sodelovanje okrepiti z enotnim naborom temeljnih pravil o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah, da se olajša učinkovito priznavanje in izvrševanje takih sodnih odločb,

v prepričanju, da tako okrepljeno pravosodno sodelovanje zahteva zlasti mednarodno pravno ureditev, ki zagotavlja večjo predvidljivost in varnost v zvezi s svetovnim pretokom tujih sodnih odločb ter ki dopolnjuje Konvencijo z dne 30. junija 2005 o sporazumih o izbiri sodišča –

odločile v ta namen skleniti to konvencijo in so se dogovorile o naslednjih določbah:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta konvencija se uporablja za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah. Zlasti ne zajema davčnih, carinskih ali upravnih zadev.

2. Ta konvencija se uporablja za priznavanje in izvrševanje sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče ene države pogodbenice, v drugi državi pogodbenici.

Člen 2

Izključitev iz področja uporabe

1. Ta konvencija se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)	status in pravna sposobnost fizičnih oseb;

(b)	preživninske obveznosti;

(c)	druge zadeve, povezane z družinskim pravom, vključno z ureditvami glede premoženjskih razmerij med zakoncema in drugimi pravicami ter obveznostmi, ki izhajajo iz zakonske zveze ali podobnih razmerij;

(d)	oporoke in dedovanja;

(e)	plačilna nesposobnost, poravnava, reševanje finančnih institucij in podobne zadeve;

(f)	prevoz potnikov in blaga;

(g)	čezmejno onesnaževanje morja, onesnaževanje morja na območjih zunaj nacionalne pristojnosti, onesnaževanja morja z ladij, omejitev odgovornosti za pomorske zahtevke, generalna havarija;

(h)	odgovornost za jedrsko škodo;

(i)	veljavnost, ničnost ali prenehanje pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb in veljavnost odločitev njihovih organov;

(j)	veljavnost vpisov v javne registre;

(k)	obrekovanje;

(l)	zasebnost;

(m)	intelektualna lastnina;

(n)	dejavnosti oboroženih sil, vključno z dejavnostmi njihovega osebja pri opravljanju uradnih dolžnosti;

(o)	dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vključno z dejavnostmi osebja organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj pri opravljanju uradnih dolžnosti;

(p)

protimonopolne (konkurenčne) zadeve, razen če sodna odločba temelji na ravnanju, ki pomeni protikonkurenčni sporazum ali usklajeno ravnanje med dejanskimi ali potencialnimi konkurenti zaradi določanja cen, dogovorjenega oddajanja ponudb, vzpostavitve omejitev ustvarjenega rezultata ali kvot ali delitve trgov z dodelitvijo strank, dobaviteljev, ozemelj ali gospodarskih panog, ter če sta tako ravnanje in njegov učinek oba nastala v državi izvora;

(q)	prestrukturiranje državnega dolga z enostranskimi državnimi ukrepi.

2. Sodna odločba ni izključena iz področja uporabe te konvencije, kadar se zadeva, za katero se ta konvencija ne uporablja, pojavlja zgolj kot predhodno vprašanje v postopku, v katerem je bila sodna odločba izdana, in ne kot predmet postopka. Zlasti zgolj dejstvo, da se taka zadeva pojavi v okviru obrambe, ne izključuje sodne odločbe iz uporabe Konvencije, če ta zadeva ni predmet postopka.

3. Ta konvencija se ne uporablja za arbitražne in sorodne postopke.

4. Sodna odločba ni izključena iz področja uporabe te konvencije zgolj zaradi dejstva, da je država, vključno z njeno vlado, vladno agencijo ali katero koli osebo, ki deluje v imenu te države, stranka v postopku.

5. Nič v tej konvenciji ne vpliva na privilegije in imunitete držav ali mednarodnih organizacij glede njih samih ali njihovega premoženja.

Člen 3

Opredelitve pojmov

1. V tej konvenciji:

(a)	„toženec“ pomeni osebo, proti kateri je bil v državi izvora vložen zahtevek ali nasprotna tožba;

(b)

„sodna odločba“ pomeni vsako vsebinsko odločitev sodišča, ne glede na to, kako je odločitev poimenovana, vključno s sklepom ali odredbo, in določitev stroškov postopka, ki jo izreče sodišče (vključno s sodnim uradnikom), če se določitev navezuje na vsebinsko odločitev, ki se lahko prizna ali izvrši na podlagi te konvencije. Začasni varstveni ukrep ni sodna odločba.

2. Šteje se, da ima subjekt ali oseba, razen fizične osebe, običajno prebivališče v državi:

(a)	v kateri ima statutarni sedež;

(b)	na podlagi zakonodaje katere je bila ustanovljena ali je nastala;

(c)	v kateri ima glavno upravo ali

(d)	v kateri ima glavno poslovno enoto.

POGLAVJE II

PRIZNAVANJE IN IZVRŠEVANJE

Člen 4

Splošne določbe

1. Sodna odločba, ki jo izda sodišče države pogodbenice (države izvora), se prizna in izvrši v drugi državi pogodbenici (zaprošeni državi) v skladu z določbami tega poglavja. Priznanje ali izvršitev se lahko zavrne le iz razlogov, določenih v tej konvenciji.

2. V zaprošeni državi preizkus glede vsebine sodne odločbe ni dopusten. Tam se lahko izvaja le presoja, potrebna za uporabo te konvencije.

3. Sodna odločba se prizna le, če ima učinek v državi izvora, in se izvrši le, če je izvršljiva v državi izvora.

4. Priznanje ali izvršitev se lahko odloži ali zavrne, če je sodna odločba iz odstavka 3 predmet preizkusa v državi izvora ali če se rok za običajni preizkus sodne odločbe ni iztekel. Zavrnitev ne preprečuje naknadne zahteve za priznanje ali izvršitev sodne odločbe.

Člen 5

Podlage za priznanje in izvršitev

1. Sodna odločba se lahko prizna ali izvrši, če je izpolnjena ena od naslednjih zahtev:

(a)	oseba, zoper katero se zahteva priznanje ali izvršitev, je imela v času, ko je postala stranka v postopku pred sodiščem izvora, običajno prebivališče v državi izvora;

(b)	fizična oseba, zoper katero se zahteva priznanje ali izvršitev, je imela v času, ko je postala stranka v postopku pred sodiščem izvora, glavno poslovno dejavnost v državi izvora, zahtevek, na katerem temelji sodna odločba, pa je izhajal iz opravljanja te dejavnosti;

(c)	oseba, zoper katero se zahteva priznanje ali izvršitev, je oseba, ki je vložila zahtevek, ki ni nasprotna tožba in na katerem temelji sodna odločba;

(d)	toženec je imel v času, ko je postal stranka v postopku pred sodiščem izvora, v državi izvora podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto brez ločene pravne osebe, zahtevek, na katerem temelji sodna odločba, pa je izhajal iz dejavnosti te podružnice, predstavništva ali druge poslovne enote;

(e)	toženec je med postopkom, v katerem je bila izdana sodna odločba, izrecno privolil v pristojnost sodišča izvora;

(f)	toženec je pred sodiščem izvora začel obravnavo glede vsebine zadeve, ne da bi izpodbijal pristojnost v roku, določenem v pravu države izvora, razen če je očitno, da z izpodbijanjem pristojnosti ali izvrševanja pristojnosti na podlagi navedenega prava ne bi uspel;

(g)

sodna odločba se je nanašala na pogodbeno obveznost in jo je izdalo sodišče države, v kateri je bila ta obveznost izpolnjena ali bi morala biti izpolnjena, v skladu s

(i)	sporazumom med strankami ali

(ii)	pravom, ki se uporablja za pogodbo, če ni dogovorjenega kraja izpolnitve,

razen če dejavnosti toženca v zvezi s transakcijo očitno niso bile namensko in bistveno povezane z navedeno državo;

(h)	sodna odločba se je nanašala na najem/zakup nepremičnine in jo je izdalo sodišče države, v kateri je nepremičnina;

(i)	sodna odločba zoper toženca se je nanašala na pogodbeno obveznost, zavarovano s stvarno pravico na nepremičnini, ki je v državi izvora, če je bil pogodbeni zahtevek vložen skupaj z zahtevkom proti istemu tožencu v zvezi s to stvarno pravico;

(j)

sodna odločba se je nanašala na nepogodbeno obveznost, ki je izhajala iz smrti, fizične poškodbe ali škode na stvarnem premoženju ali izgube stvarnega premoženja, dejanje ali opustitev, ki sta neposredno povzročila tako škodo, pa sta bila izvedena v državi izvora, ne glede na to, kje je škoda nastala;

(k)

sodna odločba se nanaša na veljavnost, strukturo, učinke, upravljanje ali spremembe trusta, ustanovljenega prostovoljno in s pisnim dokazilom, ter:

(i)	v času, ko se je postopek začel, je bila država izvora v aktu o ustanovitvi trusta določena kot država, katere sodišča odločajo v sporih o takih zadevah, ali

(ii)	v času, ko se je postopek začel, je bila država izvora v aktu o ustanovitvi trusta izrecno ali implicitno določena kot država, v kateri je glavna uprava trusta.

Ta pododstavek se uporablja le za sodne odločbe glede notranjih vidikov trusta med osebami, ki so ali so bile v trustovskem razmerju;

(l)

sodna odločba se je nanašala na nasprotno tožbo:

(i)	kolikor je bilo odločeno v korist vložnika nasprotne tožbe, če je nasprotna tožba izhajala iz iste transakcije ali dogodka kot zahtevek, ali

(ii)	kolikor je bilo odločeno zoper vložnika nasprotne tožbe, razen če je pravo države izvora zahtevalo vložitev nasprotne tožbe za preprečitev prekluzije;

(m)	sodno odločbo je izdalo sodišče, določeno v sporazumu, sklenjenem ali dokumentiranem pisno ali s katerimi koli drugimi sredstvi obveščanja, ki omogočajo dostopnost informacij, tako da se slednje lahko uporabijo pri poznejšem sklicevanju, razen sporazuma o izbiri izključno pristojnega sodišča.

Za namene tega pododstavka „sporazum o izbiri izključno pristojnega sodišča“ pomeni sporazum, ki ga skleneta dve ali več strank in v katerem so za namen odločanja v sporih, ki so ali bi lahko nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, določena sodišča ene države ali eno ali več posebnih sodišč ene države, s čimer je izključena pristojnost vseh drugih sodišč.

2. Če se priznavanje ali izvrševanje zahteva zoper fizično osebo, ki deluje v prvi vrsti za osebne, družinske ali gospodinjske namene (potrošnika), v zadevah, povezanih s potrošniško pogodbo, ali zoper zaposlenega v zadevah, povezanih s pogodbo o zaposlitvi zaposlenega:

(a)	se odstavek 1(e) uporablja le, če je bila privolitev dana pred sodiščem, in sicer ustno ali pisno;

(b)	se odstavek 1(f), (g) in (m) ne uporablja.

3. Odstavek 1 se ne uporablja za sodno odločbo, ki se nanaša na stanovanjski najem/zakup nepremičnine ali na registracijo nepremičnine. Taka sodna odločba je upravičena do priznanja in izvršitve le, če jo je izdalo sodišče države, v kateri je nepremičnina.

Člen 6

Izključna podlaga za priznanje in izvršitev

Ne glede na člen 5 se sodna odločba, ki se nanaša na stvarne pravice na nepremičnini, prizna in izvrši, če in samo če je nepremičnina v državi izvora.

Člen 7

Zavrnitev priznanja ali izvršitve

1. Priznanje ali izvršitev je mogoče zavrniti, če:

(a)

listina o začetku postopka ali enakovredna listina, vključno z navedbo bistvenih elementov zahtevka:

(i)	tožencu ni bila vročena pravočasno in na način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če je toženec nastopil pred sodiščem izvora in na sodišču izvora ni ugovarjal vročanju, pod pogojem da pravo države izvora dopušča ugovor glede vročanja, ali

(ii)	tožencu v zaprošeni državi ni bila vročena na način, ki bi bil združljiv s temeljnimi načeli zaprošene države glede vročanja listin;

(b)	je bila sodna odločba izdana na podlagi goljufije;

(c)

bi bilo priznanje ali izvršitev očitno nezdružljivo z javnim redom zaprošene države, vključno s primeri, ko so posebni postopki, v katerih je bila izdana sodna odločba, nezdružljivi s temeljnimi načeli postopkovne pravičnosti navedene države, in primeri, ki so vključevali kršitve varnosti ali suverenosti navedene države;

(d)	postopek na sodišču izvora je bil v nasprotju s sporazumom ali določitvijo v aktu o ustanovitvi trusta, v skladu s katerima bi moralo v zadevnem sporu odločati sodišče države, ki ni država izvora;

(e)	sodna odločba ni skladna s sodno odločbo, ki jo je sodišče zaprošene države izdalo v sporu med istimi strankami, ali

(f)	sodna odločba ni skladna s predhodno sodno odločbo, ki jo je sodišče druge države izdalo v sporu med istimi strankami v isti zadevi, kadar predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za njeno priznanje v zaprošeni državi.

2. Priznanje ali izvršitev se lahko odloži ali zavrne, če pred sodiščem zaprošene države poteka postopek med istimi strankami v isti zadevi, kadar:

(a)	se začne postopek pred sodiščem zaprošene države pred postopkom pred sodiščem izvora in

(b)	obstaja tesna povezava med sporom in zaprošeno državo.

Zavrnitev na podlagi tega odstavka ne preprečuje naknadne zahteve za priznanje ali izvršitev sodne odločbe.

Člen 8

Predhodna vprašanja

1. Odločitev o predhodnem vprašanju se ne prizna ali izvrši v skladu s to konvencijo, če se nanaša na zadevo, za katero se ta konvencija ne uporablja, ali zadevo iz člena 6, o kateri je odločilo sodišče države, ki ni država iz navedenega člena.

2. Priznavanje ali izvrševanje sodne odločbe se lahko zavrne, če in kolikor je sodna odločba temeljila na odločitvi o zadevi, za katero se ta konvencija ne uporablja, ali o zadevi iz člena 6, o kateri je odločilo sodišče države, ki ni država iz navedenega člena.

Člen 9

Ločljivost

Priznanje ali izvršitev ločljivega dela sodne odločbe se odobri, kadar se zahteva priznanje ali izvršitev navedenega dela, ali pa se v skladu s to konvencijo lahko prizna ali izvrši le del sodne odločbe.

Člen 10

Odškodnina

1. Priznanje ali izvršitev sodne odločbe se lahko zavrne, če in kolikor sodna odločba dodeljuje odškodnino, vključno z eksemplarično ali kaznovalno odškodnino, ki stranki ne povrne dejanske izgube ali škode, ki jo je utrpela.

2. Sodišče, pri katerem je vložen zahtevek, upošteva, ali odškodnina, ki jo je dodelilo sodišče izvora, krije stroške v zvezi s postopkom in v kakšnem obsegu.

Člen 11

Sodne poravnave (transactions judiciaires)

Sodne poravnave (transactions judiciaires), ki jih je odobrilo sodišče države pogodbenice ali ki so bile sklenjene med postopkom pred sodiščem države pogodbenice in so izvršljive na enak način kot sodne odločbe, izdane v državi izvora, se na podlagi te konvencije izvršijo na enak način kot sodne odločbe.

Člen 12

Dokumenti, ki jih je treba predložiti

1. Stranka, ki zahteva priznanje ali izvršitev, predloži:

(a)	popolno in overjeno kopijo sodne odločbe;

(b)	če je bila izdana zamudna sodna odločba, izvirnik ali overjeno kopijo listine, ki dokazuje, da je bila listina, s katero se je začel postopek, ali enakovredna listina vročena stranki, ki ni bila navzoča;

(c)	vse listine, ki so potrebne za ugotovitev, da je sodna odločba veljavna ali, če je primerno, da je izvršljiva v državi izvora;

(d)	v primeru iz člena 11, potrdilo sodišča (vključno s sodnim uradnikom) države izvora, da je sodna poravnava ali del te poravnave izvršljiv na enak način kot sodna odločba v državi izvora.

2. Če pogoji v sodni odločbi ne dopuščajo sodišču, pri katerem je vložen zahtevek, da preveri, ali so pogoji iz tega poglavja izpolnjeni, lahko navedeno sodišče zahteva katero koli potrebno listino.

3. Zahtevi za priznanje ali izvršitev je lahko priložena listina, ki je povezana s sodno odločbo in ki jo je izdalo sodišče (vključno s sodnim uradnikom) države izvora, v obliki, ki jo je priporočila in objavila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

4. Če listine iz tega člena niso sestavljene v uradnem jeziku zaprošene države, jim je priložen overjen prevod v uradni jezik, razen če pravo zaprošene države določa drugače.

Člen 13

Postopek

1. Postopek za priznanje, razglasitev izvršljivosti ali prijavo izvršitve in izvršitev sodne odločbe ureja pravo zaprošene države, razen če je v tej konvenciji določeno drugače. Sodišče zaprošene države ukrepa hitro.

2. Sodišče zaprošene države ne zavrne priznanja ali izvršitve sodne odločbe v skladu s to konvencijo, ker bi bilo treba priznanje ali izvršitev zahtevati v drugi državi.

Člen 14

Stroški postopka

1. Od stranke, ki v eni državi pogodbenici vloži zahtevo za izvršitev sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče druge države pogodbenice, ni dovoljeno zahtevati nobene oblike varščine ali depozita samo zato, ker je ta stranka tuj državljan ali ker nima stalnega prebivališča ali ker ne prebiva v državi, v kateri se zahteva izvršitev.

2. Za nalog za plačilo stroškov postopka, izdan v državi pogodbenici kateri koli osebi, ki je izvzeta iz zahtev glede varščine ali depozita v skladu z odstavkom 1 ali pravom države, v kateri je bil postopek začet, se na zahtevo osebe, upravičene do plačila po tem nalogu, zagotovi izvršljivost v drugi državi pogodbenici.

3. Država lahko izjavi, da ne bo uporabljala odstavka 1, ali z izjavo določi, katera njena sodišča ne bodo uporabljala odstavka 1.

Člen 15

Priznavanje in izvrševanje v skladu z nacionalnim pravom

Ob upoštevanju člena 6 ta konvencija ne preprečuje priznavanja ali izvrševanja sodnih odločb v skladu z nacionalnim pravom.

POGLAVJE III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 16

Prehodne določbe

Ta konvencija se uporablja za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb, če je v času začetka postopka v državi izvora veljala med navedeno državo in zaprošeno državo.

Člen 17

Izjave, ki omejujejo priznavanje in izvrševanje

Država lahko izjavi, da njena sodišča lahko zavrnejo priznanje ali izvršitev sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče druge države pogodbenice, če so imele stranke stalno prebivališče v zaprošeni državi in so bili razmerje med strankami ter vsi drugi elementi, pomembni v sporu, razen kraja sodišča izvora, povezani samo z zaprošeno državo.

Člen 18

Izjave v zvezi s posebnimi zadevami

1. Kadar ima država močan interes, da ne uporabi te konvencije za posebno zadevo, lahko ta država izjavi, da za navedeno zadevo ne bo uporabila konvencije. Država, ki da tako izjavo, zagotovi, da izjava ni širša, kot je potrebno, in da je posebna zadeva, ki je izključena, jasno in natančno določena.

2. Ta konvencija se v zvezi z navedeno zadevo ne uporablja:

(a)	v državi pogodbenici, ki je dala izjavo;

(b)	v drugih državah pogodbenicah, v katerih se zahteva priznanje ali izvršitev sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče države pogodbenice, ki je dala izjavo.

Člen 19

Izjave v zvezi s sodnimi odločbami, ki se nanašajo na državo

1. Država lahko izjavi, da te konvencije ne bo uporabljala za sodne odločbe, ki izhajajo iz postopka, katerega stranka je:

(a)	navedena država ali fizična oseba, ki deluje v imenu navedene države, ali

(b)	vladna agencija navedene države ali fizična oseba, ki deluje v imenu take vladne agencije.

Država, ki da tako izjavo, zagotovi, da izjava ni širša, kot je potrebno, in da je izključitev iz področja uporabe jasno in natančno določena. Izjava ne razlikuje med sodnimi odločbami v postopkih pred sodiščem izvora, v katerih je toženec ali tožnik država, vladna agencija navedene države ali fizična oseba, ki deluje v imenu ene od njiju.

2. Priznanje ali izvršitev sodne odločbe, ki jo izda sodišče države, ki je dala izjavo na podlagi odstavka 1, se lahko zavrne, če sodna odločba izhaja iz postopka, katerega stranka je država, ki je dala izjavo, ali zaprošena država, ena od njunih vladnih agencij ali fizična oseba, ki deluje v imenu ene od njih, v okviru, opredeljenem v izjavi.

Člen 20

Enotna razlaga

Pri razlaganju te konvencije se upoštevata njen mednarodni značaj in potreba po spodbujanju enotnosti pri njeni uporabi.

Člen 21

Pregled delovanja Konvencije

Generalni sekretar Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu v rednih časovnih presledkih poskrbi za pregled delovanja te konvencije, vključno z vsemi izjavami, in poroča Svetu za splošne zadeve in politiko.

Člen 22

Neenotni pravni sistemi

1. V zvezi z državo pogodbenico, v kateri se v različnih ozemeljskih enotah uporabljata dva ali več pravnih sistemov glede katere koli zadeve, ki je obravnavana v tej konvenciji:

(a)	se vsako sklicevanje na pravo ali postopek države po potrebi razume kot sklicevanje na pravo ali postopek, ki velja v zadevni ozemeljski enoti;

(b)	se vsako sklicevanje na sodišče ali sodišča države po potrebi razume kot sklicevanje na sodišče ali sodišča v zadevni ozemeljski enoti;

(c)	se vsako sklicevanje na povezavo z državo po potrebi razume kot sklicevanje na povezavo z zadevno ozemeljsko enoto;

(d)	se vsako sklicevanje na navezno okoliščino v zvezi z državo po potrebi razume kot sklicevanje na navezno okoliščino v zvezi z zadevno ozemeljsko enoto.

2. Ne glede na odstavek 1 država pogodbenica z dvema ali več ozemeljskimi enotami, v katerih se uporabljajo različni pravni sistemi, ni zavezana uporabljati te konvencije za primere, ki vključujejo samo take različne ozemeljske enote.

3. Sodišče v ozemeljski enoti države pogodbenice z dvema ali več ozemeljskimi enotami, v katerih se uporabljajo različni pravni sistemi, ni zavezano priznati ali izvršiti sodne odločbe druge države pogodbenice zgolj zaradi dejstva, da je bila sodna odločba priznana ali izvršena v drugi ozemeljski enoti iste države pogodbenice v skladu s to konvencijo.

4. Ta člen se ne uporablja za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje.

Člen 23

Razmerje z drugimi mednarodnimi instrumenti

1. Ta konvencija se čim bolj razlaga tako, da je združljiva z drugimi pogodbami, ki veljajo v državah pogodbenicah, ne glede na to, ali so bile sprejete pred začetkom veljavnosti te konvencije ali pozneje.

2. Ta konvencija ne vpliva na pravico države pogodbenice, da uporabi pogodbo, sklenjeno pred začetkom veljavnosti te konvencije.

3. Ta konvencija ne vpliva na pravico države pogodbenice, da uporabi pogodbo, sklenjeno po začetku veljavnosti te konvencije, kar zadeva priznanje ali izvršitev sodne odločbe sodišča države pogodbenice, ki je tudi pogodbenica navedene pogodbe. Nobena določba druge pogodbe ne vpliva na obveznosti iz člena 6 do držav pogodbenic, ki niso pogodbenice navedene pogodbe.

4. Ta konvencija ne vpliva na uporabo pravil organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica te konvencije, kar zadeva priznanje ali izvršitev sodne odločbe sodišča države pogodbenice, ki je tudi država članica organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, če:

(a)	so bila pravila sprejeta pred sklenitvijo te konvencije ali

(b)	so bila pravila sprejeta po sklenitvi te konvencije, kolikor ne vplivajo na obveznosti iz člena 6 do držav pogodbenic, ki niso države članice organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop

1. To konvencijo lahko podpišejo vse države.

2. Države podpisnice ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo to konvencijo.

3. K tej konvenciji lahko pristopijo vse države.

4. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri Ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske, ki je depozitar Konvencije.

Člen 25

Izjave v zvezi z neenotnimi pravnimi sistemi

1. Če ima država dve ali več ozemeljskih enot, v katerih se glede zadev, ki so obravnavane v tej konvenciji, uporabljajo različni pravni sistemi, lahko izjavi, da se Konvencija uporablja za vse njene ozemeljske enote ali le za eno ali več takih enot. V taki izjavi se izrecno navedejo ozemeljske enote, za katere se uporablja Konvencija.

2. Če država ne da izjave v skladu s tem členom, se Konvencija uporablja za vse ozemeljske enote navedene države.

3. Ta člen se ne uporablja za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje.

Člen 26

Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje

1. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki jo sestavljajo samo suverene države in je pristojna za nekatere ali vse zadeve, ki jih ureja ta konvencija, lahko podpiše, sprejme ali odobri to konvencijo ali k njej pristopi. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ima v navedenem primeru pravice in obveznosti države pogodbenice, kolikor je organizacija pristojna za zadeve, ki jih ureja ta konvencija.

2. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ob podpisu, sprejetju, odobritvi ali pristopu pisno obvesti depozitarja o zadevah, ki jih ureja ta konvencija in v zvezi s katerimi so države članice organizacije prenesle pristojnost na navedeno organizacijo. Organizacija nemudoma pisno obvesti depozitarja o vseh spremembah svoje pristojnosti, kakor je določena v najnovejšem obvestilu, predloženem v skladu s tem odstavkom.

3. Za namene začetka veljavnosti te konvencije se noben instrument, ki ga deponira organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ne upošteva, razen če organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje v skladu s členom 27(1) izjavi, da njene države članice ne bodo pogodbenice te konvencije.

4. Vsako sklicevanje na „državo pogodbenico“ ali „državo“ v tej konvenciji se po potrebi uporablja enako za organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje.

Člen 27

Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje kot pogodbenica brez svojih držav članic

1. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko ob podpisu, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da izvaja pristojnost v vseh zadevah, ki jih ureja ta konvencija, in da njene države članice ne bodo pogodbenice te konvencije, temveč jih bo zavezoval podpis, sprejetje, odobritev ali pristop organizacije.

2. Če organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje da izjavo v skladu z odstavkom 1, se vsako sklicevanje na „državo pogodbenico“ ali „državo“ v tej konvenciji po potrebi uporablja enako za države članice organizacije.

Člen 28

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati prvi dan v mesecu po poteku obdobja, v katerem je mogoče predložiti uradno obvestilo v skladu s členom 29(2) glede druge države, ki je deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu iz člena 24.

2. Od tedaj začne ta konvencija veljati:

(a)	za vsako državo, ki jo naknadno ratificira, sprejme, odobri ali pristopi k njej, prvi dan v mesecu po poteku obdobja, v katerem je mogoče predložiti uradno obvestilo v skladu s členom 29(2) glede navedene države;

(b)	za ozemeljsko enoto, za katero ta konvencija velja v skladu s členom 25, potem ko je Konvencija začela veljati za državo, ki je dala izjavo, prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega obdobja od uradne obvestitve o izjavi iz navedenega člena.

Člen 29

Vzpostavitev razmerij v skladu s Konvencijo

1. Ta konvencija velja med dvema državama pogodbenicama samo, če nobena od njiju ni uradno obvestila depozitarja o drugi v skladu z odstavkom 2 ali 3. Če ni takega uradnega obvestila, Konvencija med dvema državama pogodbenicama velja od prvega dne v mesecu po poteku obdobja, v katerem se lahko predložijo uradna obvestila.

2. Država pogodbenica lahko depozitarja v 12 mesecih po datumu uradnega obvestila depozitarja iz člena 32(a) uradno obvesti, da ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop druge države nima učinka vzpostavitve razmerja med državama v skladu s to konvencijo.

3. Država lahko depozitarja ob deponiranju listine v skladu s členom 24(4) uradno obvesti, da njena ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop nima učinka vzpostavitve razmerja z državo pogodbenico v skladu s to konvencijo.

4. Država pogodbenica lahko kadar koli prekliče uradno obvestilo, ki ga je izdala v skladu z odstavkom 2 ali 3. Tak preklic začne veljati prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega obdobja po datumu uradnega obvestila.

Člen 30

Izjave

1. Izjave iz členov 14, 17, 18, 19 in 25 se lahko dajo ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali kadar koli zatem in se lahko kadar koli spremenijo ali prekličejo.

2. O izjavah, spremembah in preklicih je uradno obveščen depozitar.

3. Izjava, dana ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne učinkovati sočasno z začetkom veljavnosti te konvencije za zadevno državo.

4. Izjava, dana pozneje, in vsaka sprememba ali preklic izjave začnejo učinkovati prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega obdobja od datuma, ko je depozitar sprejel uradno obvestilo.

5. Izjava, dana pozneje, in vsaka sprememba ali preklic izjave se ne uporablja za sodne odločbe, ki izhajajo iz postopka, ki že teče pred sodiščem izvora, ko izjava začne veljati.

Člen 31

Odpoved

1. Država pogodbenica te konvencije lahko to konvencijo odpove z uradnim pisnim obvestilom depozitarju. Odpoved je lahko omejena na nekatere ozemeljske enote neenotnega pravnega sistema, za katere se uporablja ta konvencija.

2. Odpoved začne učinkovati prvi dan v mesecu po poteku dvanajstmesečnega roka od datuma, ko je depozitar prejel uradno obvestilo. Kadar je v uradnem obvestilu določen daljši rok za začetek učinkovanja odpovedi, odpoved začne učinkovati po preteku takega daljšega obdobja po datumu, ko je depozitar prejel uradno obvestilo.

Člen 32

Uradna obvestila depozitarja

Depozitar uradno obvesti članice Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu ter druge države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so podpisale, ratificirale, sprejele ali odobrile to konvencijo ali pristopile k njej v skladu s členi 24, 26 in 27, o naslednjem:

(a)	podpisih, ratifikacijah, sprejetjih, odobritvah in pristopih iz členov 24, 26 in 27;

(b)	datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s členom 28;

(c)	uradnih obvestilih, izjavah, spremembah in preklicih iz členov 26, 27, 29 in 30 ter

(d)	odpovedih iz člena 31.

V potrditev tega so spodaj podpisani, ki so bili za to pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Haagu 2. julija 2019 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivih Vlade Kraljevine Nizozemske in katerega overjena kopija se pošlje po diplomatski poti vsaki podpisnici Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu v času njene dvaindvajsete seje in vsaki drugi državi, ki je sodelovala na navedeni seji.

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/16

UREDBA SVETA (EU) 2022/1207

z dne 12. julija 2022

o spremembi Uredbe (ES) št. 974/98 zaradi uvedbe eura na Hrvaškem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 140(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 (2) so se z eurom zamenjale valute držav članic, ki so izpolnjevale potrebne pogoje za uvedbo eura takrat, ko je Skupnost vstopila v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije.

(2)	Glede na člen 5 Akta o pristopu iz leta 2012 je Hrvaška država članica z odstopanjem, kot je opredeljeno v členu 139(1) Pogodbe.

(3)	Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2022/1211 (3), Hrvaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura, odstopanje v zvezi s Hrvaško pa se odpravi s 1. januarjem 2023.

(4)	Zaradi uvedbe eura na Hrvaškem bi bilo treba veljavne določbe o uvedbi eura iz Uredbe (ES) št. 974/98 razširiti na Hrvaško.

(5)

V skladu z nacionalnim načrtom Hrvaške za prehod na euro bi morali na dan uvedbe eura kot njene valute eurobankovci in eurokovanci postati zakonito plačilno sredstvo v tej državi članici. Zato bi moral datum uvedbe eura in datum prehoda na eurogotovino biti 1. januar 2023. Obdobje opuščanja se ne bi smelo uporabiti.

(6)	Uredbo (ES) št. 974/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 974/98 se naslednji vnos vstavi med vnosom za Francijo in vnosom za Irsko:

„Hrvaška

1. januar 2023

Ne“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. julija 2022

Za Svet

predsednik

Z. STANJURA

(1) Mnenje z dne 4. julija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (UL L 139, 11.5.1998, str. 1).

(3) Sklep Sveta (EU) 2022/1211 z dne 12. julija 2022 o uvedbi eura na Hrvaškem 1. januarja 2023 (glej stran 31 tega Uradnega lista).

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/18

UREDBA SVETA (EU) 2022/1208

z dne 12. julija 2022

o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 glede menjalnega razmerja eura za Hrvaško

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 140(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 2866/98 (2) določa menjalna razmerja med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro od 1. januarja 1999.

(2)	V skladu s členom 5 Akta o pristopu iz leta 2012 je Hrvaška država članica z odstopanjem v smislu člena 139(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)	Hrvaška na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2022/1211 (3) glede uvedbe eura na Hrvaškem 1. januarja 2023 izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura in se odstopanje za Hrvaško razveljavi z učinkom od 1 januarja 2023.

(4)	Uvedba eura na Hrvaškem zahteva sprejetje menjalnega razmerja med eurom in hrvaško kuno. To menjalno razmerje bi se moralo določiti na 7,53450 kune za 1 euro, kar ustreza trenutnemu srednjemu tečaju kune v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II).

(5)	Uredbo (ES) št. 2866/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 1 Uredbe (ES) št. 2866/98 se med menjalnima razmerjema, ki se uporabljata za francoski frank in irski funt, vstavi naslednja vrstica:

„= 7,53450 hrvaške kune“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. julija 2022

Za Svet

predsednik

Z. STANJURA

(1) Mnenje z dne 4. julija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 2866/98 z dne 31. decembra 1998 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (UL L 359, 31.12.1998, str. 1).

(3) Sklep Sveta (EU) 2022/1211 z dne 12 julija 2022 o uvedbi eura na Hrvaškem 1. januarja 2023 (glej stran 31 tega Uradnega lista).

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/19

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1209

z dne 5. maja 2022

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta glede postopka za naložitev upravnih glob ter metod njihovega izračuna in pobiranja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (1) in zlasti člena 85(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločitev Komisije, da v skladu s členom 85 Uredbe (EU) 2018/858 gospodarskemu subjektu naloži upravno globo v podporo popravnim in omejevalnim ukrepom, bi morala biti sprejeta na podlagi posvetovanj z zadevnimi državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti v skladu s členom 53(6) Uredbe (EU) 2018/858 ter bi se morala odražati v sklepu o naložitvi popravnih in omejevalnih ukrepov.

(2)

Treba je določiti nekatere postopkovne korake za primere, ko namerava Komisija naložiti upravne globe v podporo popravnim in omejevalnim ukrepom, in sicer na podlagi postopka iz člena 53(6) Uredbe (EU) 2018/858. Zlasti je pomembno zagotoviti pravico do izražanja svojega mnenja in pravico do dostopa do dokumentacije, tako da se zadevnemu gospodarskemu subjektu omogoči dostop do ustreznih informacij, ter pravico do predložitve pripomb in potrebnih dokazov za podkrepitev teh pripomb v zvezi z nameravano naložitvijo upravne globe. Poleg tega je treba določiti pravila za zagotovitev ustreznega varstva podatkov, ki jih gospodarski subjekti štejejo za zaupne.

(3)

Treba je določiti metodo za izračun upravnih glob glede na resnost neskladnosti. Gospodarski subjekti bi morali biti vnaprej seznanjeni s to metodo. Upravne globe bi morale gospodarske subjekte odvračati od kršenja zahtev iz Uredbe (EU) 2018/858 ter biti sorazmerne z resnostjo kršitve. Ker se upravne globe naložijo za posamezno neskladno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, bi bilo to treba upoštevati pri merilih za izračun globe. Pri izračunu upravnih glob bi bilo treba upoštevati vsako neupravičeno gospodarsko prednost, pridobljeno s prodajo ali distribucijo neskladnega vozila, ki bi lahko izkrivljala konkurenco v škodo drugih gospodarskih subjektov, ki spoštujejo pravila. Pri oceni resnosti kršitve bi bilo prav tako treba upoštevati izgube, ki jih utrpijo potrošniki, vključno s spremembo zmogljivosti vozila, ki je posledica neskladnosti, saj lahko takšna neskladnost ogrozi varovanje zdravja in varnosti potrošnikov, h kateremu stremi navedena uredba. Poleg tega bi moral biti znesek upravnih glob sorazmeren s številom neskladnih vozil, registriranih v Uniji, ali številom neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu Unije.

(4)

Pri izračunu upravnih glob, ki bi se morale dojemati kot odvračilne in sorazmerne ter takšne, da izničijo koristi neskladnosti, bi bilo treba ustrezno upoštevati resnost in učinke kršitve ter vse obteževalne in olajševalne dejavnike. Med obteževalnimi dejavniki bi moral biti učinek na varnost, zdravje in okolje, saj je zagotavljanje visoke ravni varovanja varnosti, zdravja in okolja določeno kot cilj Uredbe (EU) 2018/858. Vzpostavitev trdnega sistema kazni na ravni Unije, ki deluje odvračilno s sankcijami za neskladnost, ki negativno vpliva na varnost oseb v vozilu in drugih udeležencev v prometu ter na varovanje zdravja ljudi in okolja, bi morala prispevati k doseganju teh ciljev. Kot olajševalne elemente pri izračunu upravne globe je treba upoštevati stopnjo sodelovanja gospodarskega subjekta, vključno s korektivnimi ukrepi, ki jih sprejme.

(5)	Za olajšanje plačila upravnih glob je treba določiti metodo njihovega pobiranja. Navedene globe bi bilo treba pobirati v skladu s pravili za izterjavo glob, drugih kazni ali sankcij, ki jih naložijo institucije Unije, iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Postopek

1. Preden Komisija gospodarskemu subjektu naloži upravno globo v skladu s členom 85(1) v povezavi s členom 53 Uredbe (EU) 2018/858, zadevni gospodarski subjekt in zadevne države članice pisno obvesti o svoji nameri naložitve upravne globe ter navede razloge za to.

2. Zadevni gospodarski subjekt in zadevne države članice imajo na voljo najmanj 30 dni po obvestilu iz odstavka 1, da Komisiji pisno sporočijo svoje pripombe. Brez poseganja v odstavek 4 se pisne pripombe, prejete po izteku tega roka, ne upoštevajo.

3. Zadevni gospodarski subjekt in zadevne države članice lahko pisnim pripombam, ki jih pošljejo Komisiji, priložijo kakršne koli dokaze za podkrepitev teh pripomb.

4. Po pisnih pripombah zadevnega gospodarskega subjekta in zadevnih držav članic lahko Komisija z obrazloženo zahtevo zahteva dodatne informacije v roku najmanj 15 dni, ki se določi v zahtevi.

5. Kadar Komisija zahteva dodatne informacije, lahko v izjemnih primerih zadevni gospodarski subjekt in zadevne države članice povabi, da svoje stališče predstavijo ustno na sestanku po zaključku pisnega dela postopka iz odstavkov 1 do 4.

Člen 2

Zaupnost

1. Gospodarski subjekti, ki predložijo informacije v skladu s členom 1, opredelijo predložene informacije, ki jih štejejo za zaupne, in navedejo razloge za to ter po potrebi do datuma, ki ga določi Komisija, predložijo ločeno nezaupno različico dokumenta, ki vsebuje te informacije.

2. Če gospodarski subjekt nobenih informacij ne opredeli kot zaupnih, lahko Komisija domneva, da med predloženimi informacijami ni zaupnih informacij.

3. Nič v tem členu Komisiji ne preprečuje uporabe predloženih informacij za dokazovanje neskladnosti.

Člen 3

Metoda izračuna upravnih glob

1. Za izračun zneska upravnih glob Komisija oceni naslednje zneske:

(a)	gospodarsko ali drugo prednost, ki jo gospodarski subjekt pridobi zaradi neskladnosti;

(b)	kadar je mogoče, izgube, ki jih utrpijo potrošniki zaradi neskladnosti.

Tako ocenjene prednosti in izgube so osnova za izračun upravnih glob. Kadar prednost za gospodarski subjekt pomeni tudi izgubo za potrošnike, se upošteva samo enkrat.

Na podlagi zneskov iz točk (a) in (b) se upravne globe izračunajo ob upoštevanju števila neskladnih vozil, registriranih na trgu Unije, ali števila zadevnih neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu Unije.

2. Komisija pri izračunu zneska upravnih glob upošteva obteževalne ali olajševalne dejavnike in druge dejavnike.

3. Obteževalni dejavniki iz odstavka 2 vključujejo naslednje elemente:

(a)	učinek na zdravje in varnost oseb ali negativen učinek na okolje zaradi zniževanja zahtev glede zmogljivosti vozila;

(b)	stopnjo malomarnosti ali naklepa gospodarskega subjekta, vključno z vsakim poskusom gospodarskega subjekta, da skrije ali prikrije relevantne informacije za ugotovitev neskladnosti;

(c)	vsako neupravičeno zavrnitev gospodarskega subjekta, da predloži informacije ali dokaze, ki jih zahteva Komisija.

4. Olajševalni dejavniki iz odstavka 2 vključujejo naslednje elemente:

(a)	prizadevanja in sodelovanje gospodarskega subjekta pri odkrivanju neskladnosti;

(b)	popravne ukrepe, ki jih gospodarski subjekt sprejme na lastno pobudo, vključno z njihovo hitrostjo;

(c)	druge razumne in relevantne olajševalne dejavnike, ki jih gospodarski subjekt dokaže z ustreznimi dokazi.

5. Med drugimi dejavniki iz odstavka 2 so ponavljanje, pogostost ali trajanje neskladnosti in druge sankcije, naložene na ravni Unije ali nacionalni ravni zaradi neskladnosti s pravili EU o homologaciji v zadnjih desetih letih pred ugotovitvijo neskladnosti.

6. Končna upravna globa, izražena v eurih, se določi na ravni, ki zagotavlja njeno učinkovitost, sorazmernost in odvračilnost.

Člen 4

Metode pobiranja upravnih glob

Upravne globe je treba plačati v treh mesecih od datuma, ko je dolžnik uradno obveščen o odločitvi Komisije, šteto od datuma prejema uradnega obvestila. Te globe se pobirajo v skladu s členoma 107 in 108 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. V skladu s členom 104 navedene uredbe se lahko odobri podaljšanje plačilnega roka.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. maja 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 151, 14.6.2018, str. 1.

(2) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1210

z dne 13. julija 2022

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij in njihovih posodobitev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (1), spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2115 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP, ter zlasti šestega pododstavka člena 18(6) in tretjega pododstavka člena 18(9) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 596/2014 morajo izdajatelji, udeleženci na trgu s pravicami do emisije, dražbeni sistemi, uradni dražitelji in nadzornik dražbe ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, sestaviti sezname oseb z dostopom do notranjih informacij in jih posodabljati v skladu z natančno določeno obliko.

(2)

Določitev natančne oblike, vključno z uporabo standardnih predlog, bi morala spodbujati enotno izpolnjevanje zahteve za sestavljanje in posodabljanje seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz Uredbe (EU) št. 596/2014. Poleg tega bi morala zagotoviti, da imajo pristojni organi na voljo potrebne informacije, da lahko opravljajo nalogo zaščite celovitosti finančnih trgov in preiskovanja morebitne zlorabe trga.

(3)

Ker je lahko v subjektu istočasno več različnih notranjih informacij, bi bilo treba v seznamih oseb z dostopom do notranjih informacij točno opredeliti, do katerih notranjih informacij so imel dostop osebe, ki delajo za subjekt. Zato bi bilo treba v seznamih oseb z dostopom do notranjih informacij točno opredeliti, do katerih notranjih informacij imajo dostop (te lahko vključujejo informacije v zvezi s poslom, projektom, dogodkom – vključno s korporacijskimi ali finančnimi dogodki – objavo računovodskih izkazov ali opozorila o dobičku). V ta namen bi bilo treba sezname oseb z dostopom do notranjih informacij razdeliti na oddelke in specifičnim notranjim informacijam nameniti ločene oddelke. Vsak oddelek bi moral vsebovati seznam vseh oseb, ki imajo dostop do iste notranje informacije.

(4)

Da bi preprečili večkratne vnose v zvezi z osebnimi podatki istih posameznikov v različnih oddelkih seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, bi moralo biti mogoče osebne podatke teh oseb navesti v ločenem oddelku seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, ki bi štel za oddelek za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij, ki ni povezan z oddelki za osebe z dostopom do specifičnih notranjih informacij. Oddelek za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij bi moral vključevati samo tiste osebe, ki imajo zaradi narave svoje funkcije ali položaja ves čas dostop do vseh notranjih informacij v subjektu.

(5)

Uredba (EU) št. 596/2014 je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2), s katero se uvajajo manj stroge zahteve za izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP (v nadaljnjem besedilu: izdajatelji na zagonskem trgu MSP), in sicer z omejitvijo oseb na seznamih na tiste, ki imajo zaradi narave svoje funkcije ali položaja pri izdajatelju reden dostop do notranjih informacij.

(6)

Z odstopanjem od navedene določbe lahko države članice od izdajateljev na zagonskem trgu MSP zahtevajo, da v svoje sezname oseb z dostopom do notranjih informacij vključijo vse osebe iz člena 18(1)(a) Uredbe (EU) št. 596/2014. Vendar se je ob upoštevanju na splošno manjših kadrovskih in finančnih virov MSP štelo za sorazmerno, da uporabljajo obliko, ki predstavlja manjše upravno breme v primerjavi z obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij, sestavljenih v skladu s členom 18(1)(a) Uredbe (EU) št. 596/2014, in da vsebino seznamov omejijo na tisto, kar je nujno potrebno za identifikacijo zadevnih posameznikov. Če se od izdajateljev ne zahteva, da na svojih seznamih hranijo osebne kontaktne podatke oseb z dostopom do notranjih informacij, bi bilo treba izdajateljem dovoliti, da ne zbirajo in posodabljajo podatkov oseb z dostopom do notranjih informacij, pri čemer pa se nacionalnim pristojnim organom ne bi smelo onemogočiti identificiranja oseb, ki obravnavajo notranje informacije, in vzpostavitve stika z njimi prek njihovih službenih kontaktnih podatkov. Ti izdajatelji bi morali imeti tudi možnost, da podrobnosti o osebah, ki imajo zaradi narave svoje funkcije ali položaja ves čas dostop do vseh notranjih informacij, navedejo v oddelku seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, ki vsebuje osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij, namesto da osebne podatke takih oseb dodajajo na vsak seznam, ki se nanaša na poseben posel ali dogodek. Vsebina takšnih oddelkov z osebami s stalnim dostopom do notranjih informacij bi morala biti prav tako omejena na to, kar je nujno potrebno za identifikacijo zadevnih posameznikov.

(7)

Seznam oseb z dostopom do notranjih informacij bi moral vsebovati osebne podatke, ki so potrebni za identifikacijo oseb z dostopom do notranjih informacij. Vsaka obdelava osebnih podatkov za namene priprave in hrambe seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz člena 18 Uredbe (EU) št. 596/2014 bi morala biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(8)

Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij bi morali vsebovati tudi podatke, ki lahko pristojnim organom pomagajo pri vodenju preiskav, da lahko hitro analizirajo trgovalno vedenje oseb z dostopom do notranjih informacij, opredelijo povezave med osebami z dostopom do notranjih informacij in osebami, vključenimi v sumljivo trgovanje, ter ugotovijo stike med njimi v kritičnih trenutkih. V tem pogledu so ključnega pomena telefonske številke, saj pristojnemu organu omogočajo, da ukrepa hitro in po potrebi zahteva evidence o podatkovnem prometu. Poleg tega bi morali biti ti podatki zagotovljeni takoj na začetku, tako da celovitost preiskave ni ogrožena s tem, da mora pristojni organ med preiskavo od izdajatelja, udeleženca na trgu s pravicami do emisije, dražbenega sistema, uradnega dražitelja, nadzornika dražbe ali osebe z dostopom do notranjih informacij zahtevati dodatne informacije.

(9)

Za zagotovitev, da so seznami oseb z dostopom do notranjih informacij na zahtevo čim prej na voljo pristojnemu organu in da se lahko kadar koli brez zamud posodobijo, bi bilo treba seznam oseb z dostopom do notranjih informacij voditi v elektronski obliki. Pri elektronski obliki bi bilo treba zagotoviti, da so podatki s seznama oseb z dostopom do notranjih informacij zaupni. Da bi se izognili nesorazmernemu upravnemu bremenu za izdajatelje na zagonskem trgu MSP, lahko vodijo seznam oseb z dostopom do notranjih informacij v elektronski obliki, vendar se ta zahteva ne bi smela uporabljati za te izdajatelje, če so zagotovljene popolnost, zaupnost in celovitost informacij.

(10)	Da bi zmanjšali upravno breme, povezano s predložitvijo seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij, bi morali pristojni organi sami določiti konkretna elektronska sredstva za posredovanje seznamov, pod pogojem, da ta elektronska sredstva omogočajo zaupnost seznamov.

(11)

Zaradi jasnosti, preglednosti in pravne varnosti bi bilo treba oblike vseh seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz Uredbe (EU) št. 596/2014 združiti v enem samem pravnem aktu. Zato bi morala ta uredba vsebovati obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz člena 18(1)(a) Uredbe (EU) št. 596/2014 in obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz člena 18(6) navedene uredbe. Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/347 (4) bi bilo zato treba razveljaviti.

(12)	V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 7. junija 2021.

(13)	Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(14)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij, ki se zahtevajo s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 596/2014

1. Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 596/2014, vsebujejo poseben oddelek za vsako notranjo informacijo, in se sestavijo v obliki, določeni v predlogi 1 v Prilogi I k tej uredbi.

2. Osebni podatki oseb, ki imajo zaradi narave svoje funkcije ali položaja ves čas dostop do vseh notranjih informacij, se lahko navedejo ločeno v oddelku za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij, ki je del seznama oseb z dostopom do notranjih informacij. Ta oddelek se sestavi v obliki, določeni v predlogi 2 iz Priloge I k tej uredbi. Če se sestavi oddelek s seznamom oseb s stalnim dostopom do notranjih informacij, se osebni podatki oseb s stalnim dostopom do notranjih informacij ne vključijo v posamezne oddelke seznama oseb z dostopom do notranjih informacij iz odstavka 1.

3. Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij se vodijo v elektronski obliki, ki ves čas zagotavlja, da:

(a)	je dostop do seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij omejen na jasno določene osebe, ki ta dostop potrebujejo zaradi narave svoje funkcije ali položaja;

(b)	so vključene informacije točne;

(c)	so dostopne prejšnje različice seznama oseb z dostopom do notranjih informacij.

4. Pristojni organ na svojem spletnem mestu določi elektronska sredstva, s katerimi se seznami oseb z dostopom do notranjih informacij posredujejo pristojnemu organu. Uporabljena elektronska sredstva zagotavljajo, da se med prenosom ohrani popolnost, celovitost in zaupnost informacij.

Člen 2

Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij iz člena 18(6) Uredbe (EU) št. 596/2014

1. Seznam oseb z dostopom do notranjih informacij iz prvega pododstavka člena 18(6) Uredbe (EU) št. 596/2014 lahko vključuje samo osebne podatke oseb, ki imajo reden dostop do notranjih informacij. Ta seznam se sestavi v obliki, določeni v Prilogi II k tej uredbi.

2. Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij, ki jih zahtevajo države članice na podlagi drugega pododstavka člena 18(6) Uredbe (EU) št. 596/2014, vsebujejo poseben oddelek za vsako notranjo informacijo, in se sestavijo v obliki, določeni v predlogi 1 iz Priloge III k tej uredbi.

Podatki oseb, ki imajo zaradi narave svoje funkcije ali položaja ves čas dostop do vseh notranjih informacij, se lahko navedejo ločeno v oddelku za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij, ki je del seznama oseb z dostopom do notranjih informacij. Ta oddelek za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij se sestavi v obliki, določeni v predlogi 2 iz Priloge III k tej uredbi. Če se sestavi oddelek s seznamom oseb s stalnim dostopom do notranjih informacij, se osebni podatki oseb s stalnim dostopom do notranjih informacij ne vključijo v vsak oddelek seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, v katerem so navedene posamezne notranje informacije, iz prvega pododstavka tega odstavka.

3. Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij iz odstavkov 1 in 2 se vodijo v kakršni koli obliki, ki zagotavlja, da se med posredovanjem pristojnemu organu vedno ohranijo popolnost, celovitost in zaupnost informacij, vključenih v te sezname.

Člen 3

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) 2016/347 se razveljavi. Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 1.

(2) Uredba (EU) 2019/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive 2014/65/EU ter uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP (UL L 320, 11.12.2019, str. 1).

(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/347 z dne 10. marca 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z natančno obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij in posodabljanja seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 65, 11.3.2016, str. 49).

(5) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(6) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

PRILOGA I

PREDLOGA 1

Oblika seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz člena 1(1)

Opis vira posamezne notranje informacije:

Datum in ura nastanka tega oddelka (tj. ko je bila posamezna notranja informacija identificirana): [ llll-mm-dd; uu:mm UTC (koordinirani univerzalni čas)]

Datum in čas (zadnja posodobitev): [ llll-mm-dd, uu:mm UTC (koordinirani univerzalni čas)]

Datum posredovanja pristojnemu organu: [ llll-mm-dd]

Ime(-na) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij ob rojstvu (v primeru razlik)

Službene telefonske številke

(številka direktne službene telefonske linije in službenega prenosnega telefona)

Ime in naslov podjetja

Funkcija in razlog, da ima oseba dostop do notranjih informacij

Začetek

(datum in čas, ko je oseba dobila dostop do notranje informacije)

Konec

(datum in čas, ko je oseba prenehala imeti dostop do notranje informacije)

Nacionalna identifikacijska številka (če je ustrezno)

Datum rojstva

Osebne telefonske številke (številka domačega telefona in osebnega prenosnega telefona)

Osebni polni domači naslov (ulica; hišna številka; kraj; poštna številka; država)

[Besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

[Naslov izdajatelja/udeleženca na trgu s pravicami do emisije/dražbenega sistema/uradnega dražitelja/nadzornika dražbe ali osebe, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun]

[Opis vloge, funkcije in razloga za uvrstitev na ta seznam]

[llll-mm-dd, uu:mm UTC]

[Številka in/ali besedilo]

[llll-mm-dd]

[Številke (brez presledkov)]

[Besedilo]

PREDLOGA 2

Oblika oddelka za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij na seznamih oseb z dostopom do notranjih informacij iz člena 1(2)

Datum in čas nastanka tega oddelka: [ llll-mm-dd, uu:mm UTC (koordinirani univerzalni čas)]

Datum in čas (zadnja posodobitev): [ llll-mm-dd, uu:mm UTC (koordinirani univerzalni čas)]

Datum posredovanja pristojnemu organu: [ llll-mm-dd]

Ime(-na) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij ob rojstvu (v primeru razlik)

Službene telefonske številke (številka direktne službene telefonske linije in službenega prenosnega telefona)

Ime in naslov podjetja

Funkcija in razlog, da ima oseba dostop do notranjih informacij

Vključen

(datum in čas, ko je bila oseba vključena v oddelek za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij)

Nacionalna identifikacijska številka (če je ustrezno)

Datum rojstva

Osebni polni domači naslov

(ulica; hišna številka; kraj; poštna številka; država) (če je znano v trenutku zahteve pristojnega organa)

Osebne telefonske številke

(domača in osebna številka mobilnega telefona)

[Besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

[Naslov izdajatelja ali osebe, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun]

[Opis vloge, funkcije in razloga za uvrstitev na ta seznam]

[llll-mm-dd, uu:mm UTC]

[Številka in/ali besedilo]

llll-mm-dd za datum rojstva]

[Besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

PRILOGA II

Oblika seznama osebnih podatkov oseb, ki imajo reden dostop do notranjih informacij, iz člena 2(1)

Datum in čas nastanka tega seznama oseb z dostopom do notranjih informacij: [ llll-mm-dd, uu:mm UTC (koordinirani univerzalni čas)]

Datum in čas (zadnja posodobitev): [ llll-mm-dd, uu:mm UTC (koordinirani univerzalni čas)]

Datum posredovanja pristojnemu organu: [ llll-mm-dd]

Ime(-na) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij ob rojstvu (v primeru razlik)

Službene telefonske številke (številka direktne službene telefonske linije in službenega prenosnega telefona)

Ime in naslov podjetja

Funkcija in razlog, da ima oseba dostop do notranjih informacij

Začetek

(datum in čas, ko je oseba dobila reden dostop do notranje informacije)

Konec

(datum in čas, ko je oseba prenehala imeti reden dostop do notranje informacije)

Nacionalna identifikacijska številka (če je ustrezno), sicer pa datum rojstva

Osebni polni domači naslov

(ulica; hišna številka; kraj; poštna številka; država) (če je znano v trenutku zahteve pristojnega organa)

Osebne telefonske številke

(domača in osebna številka mobilnega telefona)

(če so znane v času zahteve pristojnega organa)

[Besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

[Naslov izdajatelja]

[Opis vloge, funkcije in razloga za uvrstitev na ta seznam oseb z dostopom do notranjih informacij]

[llll-mm-dd, uu:mm UTC]

[Številka in/ali besedilo ali llll-mm-dd datuma rojstva]

[Besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

PRILOGA III

PREDLOGA 1

Oblika seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz člena 2(2), prvi pododstavek

Opis vira posamezne notranje informacije

Datum in ura nastanka tega oddelka (tj. ko je bila posamezna notranja informacija identificirana): [llll-mm-dd, uu:mm UTC (koordinirani univerzalni čas)]

Datum in čas (zadnja posodobitev): [ llll-mm-dd, uu:mm UTC (koordinirani univerzalni čas)]

Datum posredovanja pristojnemu organu: [llll-mm-dd]

Ime(-na) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij

Službene telefonske številke

(številka direktne službene telefonske linije in službenega prenosnega telefona)

Funkcija ali razlog, da ima oseba dostop do notranjih informacij

Začetek

(datum in čas, ko je oseba dobila dostop do notranje informacije)

Konec

(datum in čas, ko je oseba prenehala imeti dostop do notranje informacije)

Nacionalna identifikacijska številka

(če je ustrezno)

sicer pa datum rojstva

[Besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

[Opis vloge, funkcije in/ali razloga za uvrstitev na ta seznam]

[llll-mm-dd, uu:mm UTC]

[Številka in/ali besedilo ali llll-mm-dd datuma rojstva]

PREDLOGA 2

Oblika oddelka za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij na seznamih oseb z dostopom do notranjih informacij iz člena 2(2), drugi pododstavek

Datum in čas nastanka tega oddelka: [ llll-mm-dd, uu:mm UTC (koordinirani univerzalni čas)]

Datum in čas (zadnja posodobitev): [ llll-mm-dd, uu:mm UTC (koordinirani univerzalni čas)]

Datum posredovanja pristojnemu organu: [ llll-mm-dd]

Ime(-na) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij

Službene telefonske številke (številka direktne službene telefonske linije in službenega prenosnega telefona)

Ime in naslov podjetja

Funkcija in razlog, da ima oseba dostop do notranjih informacij

Vključen

(datum in čas, ko je bila oseba vključena v oddelek za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij)

Nacionalna identifikacijska številka

(če je ustrezno)

sicer pa datum rojstva

[Besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

[Naslov izdajatelja ali osebe, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun]

[Opis vloge, funkcije in razloga za uvrstitev na ta seznam]

[llll-mm-dd, uu:mm UTC]

[Številka in/ali llll-mm-dd datuma rojstva]

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/31

SKLEP SVETA (EU) 2022/1211

z dne 12. julija 2022

o uvedbi eura na Hrvaškem 1. januarja 2023

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 140(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju poročila Evropske komisije (1),

ob upoštevanju poročila Evropske centralne banke (2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (3),

ob upoštevanju razprave v Evropskem svetu,

ob upoštevanju priporočila članov Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tretja faza ekonomske in monetarne unije (EMU) se je začela 1. januarja 1999. Svet je v sestavi voditeljev držav oziroma vlad 3. maja 1998 v Bruslju sklenil, da Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 1999 (5).

(2)

Svet je z Odločbo 2000/427/ES (6) sklenil, da Grčija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2001. Svet je z Odločbo 2006/495/ES (7) sklenil, da Slovenija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2007. Svet je z odločbama 2007/503/ES (8) in 2007/504/ES (9) sklenil, da Ciper in Malta izpolnjujeta potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2008. Svet je z Odločbo 2008/608/ES (10) sklenil, da Slovaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura. Svet je s Sklepom 2010/416/EU (11) sklenil, da Estonija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura. Svet je s Sklepom 2013/387/EU (12) sklenil, da Latvija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura. Svet je s Sklepom 2014/509/EU (13) sklenil, da Litva izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura.

(3)

V skladu s točko 1 Protokola št. 16 o nekaterih določbah v zvezi z Dansko, ki je priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in s sklepom, ki so ga decembra 1992 voditelji držav ali vlad sprejeli v Edinburgu, je Danska uradno obvestila Svet, da ne bo sodelovala v tretji fazi EMU. Danska ni zahtevala začetka postopka iz člena 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(4)

Na podlagi Odločbe 98/317/ES je Švedska država članica z odstopanjem, v smislu člena 139(1) PDEU. V skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (14) so Češka, Madžarska in Poljska države članice z odstopanjem, v smislu člena 139(1) PDEU. V skladu s členom 5 Akta o pristopu iz leta 2005 (15) sta Bolgarija in Romunija državi članici z odstopanjem, v smislu člena 139(1) PDEU. V skladu s členom 5 Akta o pristopu iz leta 2012 (16) je Hrvaška država članica z odstopanjem, v smislu člena 139(1) PDEU.

(5)

Evropska centralna banka (ECB) je bila ustanovljena 1. julija 1998. Evropski monetarni sistem je zamenjal mehanizem deviznega tečaja, katerega vzpostavitev je bila sprejeta z resolucijo Evropskega sveta z dne 16. junija 1997 o ustanovitvi mehanizma deviznega tečaja v tretji fazi EMU (ERM II) (17). Postopke, predvidene za ERM II, določa Sporazum z dne 16. marca 2006 med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic izven območja eura, ki določa operativne postopke za ERM II (18).

(6)	Člen 140(2) PDEU določa postopke za odpravljanje odstopanj zadevnih držav članic. Komisija in ECB najmanj enkrat vsaki dve leti ali na zahtevo države članice z odstopanjem poročata Svetu v skladu s postopkom, določenim v členu 140(1) PDEU.

(7)

Nacionalna zakonodaja držav članic, vključno s statuti nacionalnih centralnih bank, se po potrebi prilagodi, da se zagotovi združljivost s členoma 130 in 131 PDEU in s Statutom Evropskega sistema centralnih bank ter Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB in ECB). Poročili Komisije in ECB vsebujeta podrobno oceno združljivosti zakonodaje Hrvaške s členoma 130 in 131 Pogodbe ter Statutom ESCB in ECB.

(8)

V skladu s členom 1 Protokola št. 13 o konvergenčnih merilih priloženih PDEU merilo stabilnosti cen iz člena 140(1), prva alinea PDEU pomeni, da ima država članica trajno stabilne cene in povprečno stopnjo inflacije, zabeleženo v enem letu pred pregledom, ki ne presega za več kakor eno in pol odstotne točke stopnje inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Za merilo glede stabilnosti cen se inflacija meri s harmoniziranimi indeksi cen življenjskih potrebščin, ki so določeni v Uredbi (EU) 2016/792 Evropskega parlamenta in Sveta (19). Za oceno izpolnjevanja merila stabilnosti cen se inflacija v državi članici meri z odstotno razliko med aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov in aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov iz prejšnjega obdobja. Komisija in ECB sta v svojih poročilih uporabili referenčno vrednost, izračunano tako, da se enostavni aritmetični sredini stopenj inflacije treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen prišteje 1,5 odstotne točke. V enoletnem obdobju do konca aprila 2022 je bila referenčna vrednost inflacije izračunana v višini 4,9 %, pri čemer so bile Francija, Finska in Grčija tri države članice z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen, njihove stopnje inflacije pa so znašale 3,2 %, 3,3 % oziroma 3,6 %. Pri državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati je upravičeno izključiti države, katerih stopenj inflacije ne bi bilo mogoče obravnavati kot smiselnega referenčnega merila za druge države članice. Take države so bile v preteklosti opredeljene v letih 2004, 2010, 2013, 2014 in 2016. V sedanjih razmerah je pri državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati upravičeno izključiti Malto in Portugalsko – aprila 2022 je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije na Malti znašala 2,1 %, na Portugalskem 2,6 %, v euroobmočju pa 4,4 %. Za izračun referenčne vrednosti se Malta in Portugalska nadomestita s Finsko in Grčijo, tj. državama članicama z naslednjo najnižjo povprečno stopnjo inflacije.

(9)	V skladu s členom 2 Protokola št. 13 merilo proračunskega stanja iz člena 140(1), druga alinea PDEU pomeni, da v času pregleda država članica ni predmet sklepa Sveta o čezmernem primanjkljaju za državo članico na podlagi člena 126(6) PDEU.

(10)

V skladu s členom 3 Protokola št. 13 merilo sodelovanja v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema iz člena 140(1), tretja alinea PDEU zahteva, da je država članica brez hujših napetosti vsaj zadnji dve leti pred pregledom upoštevala normalne meje nihanja, predvidene z mehanizmom deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema. Država članica v tem času zlasti ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na euro. ERM II od 1. januarja 1999 zagotavlja okvir za ocenjevanje izpolnjevanja merila deviznega tečaja. Komisija in ECB sta v svojih poročilih preverili izpolnjevanje tega merila v dveletnem obdobju, ki se je izteklo 18. maja 2022.

(11)

V skladu s členom 4 Protokola št. 13 merilo konvergence obrestnih mer iz člena 140(1), četrta alinea PDEU pomeni, da ima država članica v enem letu pred pregledom povprečno dolgoročno nominalno obrestno mero, ki ne presega za več kakor dve odstotni točki dolgoročne obrestne mere v največ treh državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Merilo za oceno konvergence obrestnih mer so bile primerljive obrestne mere za desetletne referenčne državne obveznice. Da bi se ocenilo izpolnjevanje merila obrestnih mer, je v poročilih Komisije in ECB upoštevana referenčna vrednost, izračunana tako, da se enostavnemu aritmetičnemu povprečju nominalnih dolgoročnih obrestnih mer treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen prištejeta dve odstotni točki. Referenčna vrednost temelji na dolgoročnih obrestnih merah v Franciji (0,3 %), na Finskem (0,2 %) in v Grčiji (1,4 %), v enoletnem obdobju, ki se je končalo aprila 2022, pa je znašala 2,6 %.

(12)	V skladu s členom 5 Protokola št. 13 je podatke, uporabljene za ocenjevanje izpolnjevanja konvergenčnih meril, zagotovila Komisija. Proračunske podatke je Komisija zagotovila na podlagi poročil, ki so jih države članice predložile pred 1. aprilom 2022 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2009 (20).

(13)

Na podlagi poročil Komisije in ECB o napredku, ki ga je Hrvaška dosegla pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja EMU, je ugotovljeno, da je hrvaška nacionalna zakonodaja, vključno s statutom nacionalne centralne banke združljiva s členoma 130 in 131 Pogodbe ter s Statutom ESCB in ECB.

(14)

Na podlagi poročil Komisije in ECB o napredku, ki ga je Hrvaška dosegla pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja EMU, je glede izpolnjevanja konvergenčnih meril, ki so navedena v štirih alineah člena 140(1) PDEU, ugotovljeno naslednje: povprečna stopnja inflacije na Hrvaškem je v enoletnem obdobju, ki se je končalo aprila 2022, znašala 4,7 %, kar je pod referenčno vrednostjo in bo verjetno v prihodnjih mesecih tako tudi ostalo; Svet za Hrvaško ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja; Hrvaška je od 10. julija 2020 članica ERM II, devizni tečaj kune (HRK) pa v dveh letih pred to oceno ni bil izpostavljen hudim napetostim in Hrvaška ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja HRK glede na euro; in v enoletnem obdobju, ki se je končalo aprila 2022, je dolgoročna obrestna mera na Hrvaškem v povprečju znašala 0,8 odstotka, kar je precej pod referenčno vrednostjo.

(15)	Glede na oceno pravne združljivosti in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter dodatnih dejavnikov Hrvaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Hrvaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura. Odstopanje iz člena 5 Akta o pristopu iz leta 2012 se odpravi z učinkom od 1. januarja 2023.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 12. julija 2022

Za Svet

predsednik

Z. STANJURA

(1) Poročilo z dne 1. junija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Poročilo z dne 1. junija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Mnenje z dne 5. julija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) UL C 238, 21.6.2022, str. 1.

(5) Odločba Sveta 98/317/ES z dne 3. maja 1998 v skladu s členom 109j(4) Pogodbe (UL L 139, 11.5.1998, str. 30).

(6) Odločba Sveta 2000/427/ES z dne 19. junija 2000 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute v Grčiji 1. januarja 2001 (UL L 167, 7.7.2000, str. 19).

(7) Odločba Sveta 2006/495/ES z dne 11. julija 2006 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute v Sloveniji 1. januarja 2007 (UL L 195, 15.7.2006, str. 25).

(8) Odločba Sveta 2007/503/ES z dne 10. julija 2007 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Cipru 1. januarja 2008 (UL L 186, 18.7.2007, str. 29).

(9) Odločba Sveta 2007/504/ES z dne 10. julija 2007 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Malti 1. januarja 2008 (UL L 186, 18.7.2007, str. 32).

(10) Odločba Sveta 2008/608/ES z dne 8. julija 2008 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009 (UL L 195, 24.7.2008, str. 24).

(11) Sklep Sveta 2010/416/EU z dne 13. julija 2010 v skladu s členom 140(2) Pogodbe o uvedbi eura v Estoniji 1. januarja 2011 (UL L 196, 28.7.2010, str. 24).

(12) Sklep Sveta 2013/387/EU z dne 9. julija 2013 o uvedbi eura v Latviji 1. januarja 2014 (UL L 195, 18.7.2013, str. 24).

(13) Sklep Sveta 2014/509/EU z dne 23. julija 2014 o uvedbi eura v Litvi 1. januarja 2015 (UL L 228, 31.7.2014, str. 29).

(14) UL L 236, 23.9.2003, str. 33.

(15) UL L 157, 21.6.2005, str. 203.

(16) UL L 112, 24.4.2012, str. 21.

(17) UL C 236, 2.8.1997, str. 5.

(18) UL C 73, 25.3.2006, str. 21.

(19) Uredba (EU) 2016/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin in harmoniziranem indeksu cen stanovanjskih nepremičnin ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 (UL L 135, 24.5.2016, str. 11).

(20) Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/35

SKLEP SVETA (EU) 2022/1212

z dne 12. julija 2022

o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjega revizorja Banco de Portugal

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Protokola št. 4 o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter zlasti člena 27.1 Protokola,

ob upoštevanju Priporočila Evropske centralne banke z dne 17. maja 2022 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju centralne banke Banco de Portugal (ECB/2022/24) (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, morajo opravljati neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)	Mandat sedanjega zunanjega revizorja centralne banke Banco de Portugal, družbe Deloitte & Associados – Sociedade de Revisores Oficiais de Contas, S.A., je potekel po reviziji za poslovno leto 2021. Zato je treba imenovati zunanjega revizorja za poslovna leta od 2022 do 2026.

(3)	Centralna banka Banco de Portugal je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2022 do 2026 izbrala družbo PriceWaterhouseCoopers & Associados – Sociedade de Revisores Oficiais de Contas, Lda.

(4)	Svet ECB je priporočil, da se za zunanjega revizorja Banco de Portugal za poslovna leta od 2022 do 2026 imenuje družba PriceWaterhouseCoopers & Associados – Sociedade de Revisores Oficiais de Contas, Lda.

(5)	Glede na priporočilo Sveta ECB bi bilo treba Sklep Sveta 1999/70/ES (2) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V členu 1 Sklepa 1999/70/ES se odstavek 10 nadomesti z naslednjim:

„10. Družba PriceWaterhouseCoopers & Associados – Sociedade de Revisores Oficiais de Contas, Lda. se odobri kot zunanji revizor Banco de Portugal za poslovna leta od 2022 do 2026.“

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Evropsko centralno banko.

V Bruslju, 12. julija 2022

Za Svet

predsednik

Z. STANJURA

(1) UL C 210, 25.5.2022, str. 1.

(2) Sklep Sveta 1999/70/ES z dne 25. januarja 1999 o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank (UL L 22, 29.1.1999, str. 69).

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/37

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE št. 276/21/COL

z dne 8. decembra 2021

o norveški karti regionalne pomoči 2022–2027 (Norveška) [2022/1213]

1 POVZETEK

(1)	Nadzorni organ Efte želi norveške organe obvestiti, da po oceni norveške karte regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 meni, da je združljiva z načeli iz Smernic o regionalni državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: Smernice) (1).

(2)	S to odločbo je Nadzorni organ Efte karto regionalne pomoči ocenil v skladu z odstavkom 190 Smernic. Odobrena karta je sestavni del Smernic (2). Karta regionalne pomoči sama po sebi ne vključuje državne pomoči in ne pomeni dovoljenja za dodelitev take pomoči.

(3)	Nadzorni organ Efte je svojo odločitev utemeljil na naslednjem.

2 POSTOPEK

(4)

Nadzorni organ Efte je 1. decembra 2021 z Odločbo št. 269/21/COL sprejel nove smernice. V Smernicah so določeni pogoji, pod katerimi se regionalna pomoč, ki jo je treba priglasiti, lahko šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP (3). Določena so tudi merila za opredelitev območij, ki izpolnjujejo pogoje za združljivost v skladu s členom 61(3), točki (a) in (c), Sporazuma EGP (4).

(5)

V skladu z odstavkom 150 Smernic je treba opredeliti območja, ki jih želijo države Efte, ki so del EGP, na karti regionalne pomoči določiti kot območja „a“ ali „c“. V skladu z odstavkom 189 Smernic bi morala vsaka država Efte, ki je del EGP, Nadzornemu organu Efte priglasiti enotno karto regionalne pomoči, ki se bo uporabljala od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2027. Ob upoštevanju tega so norveški organi z dopisom z dne 2. decembra 2021 priglasili norveško karto regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 (5).

3 UPRAVIČENA OBMOČJA, KI SO JIH DOLOČILI NORVEŠKI ORGANI

3.1 Ozadje

(6)	Obseg regionalne pomoči, ki je na voljo za obdobje 2022–2027, je za vsako državo Efte, ki je del EGP, določen v Prilogi I k Smernicam. Sredstva, dodeljena Norveški, zajemajo predhodno opredeljena območja „c“ in območja „c“, ki niso predhodno opredeljena.

(7)	Norveški organi lahko to dodelitev uporabijo za določitev predhodno opredeljenih območij „c“ in območij „c“, ki niso predhodno opredeljena. Načela, ki urejajo tako določitev, so navedena v odstavkih 168 oziroma 169 in odstavku 175 Smernic.

3.2 Predhodno opredeljena območja „c“

3.2.1 Uvod

(8)	V skladu z odstavkom 168 Smernic države Efte, ki so del EGP, lahko kot območja „c“ določijo predhodno opredeljena območja „c“ iz odstavka 166. Ta območja so opredeljena v Prilogi I k Smernicam.

(9)	Odstavek 169 omogoča prožen pristop, v skladu s katerim je mogoče pod določenimi pogoji kot upravičena določiti redko in zelo redko poseljena območja, ki niso predhodno opredeljena.

(10)

Norveški organi so v norveški karti regionalne pomoči za obdobje 2014–2020 določili redko poseljena območja. Zelo redko poseljena območja niso bila opredeljena (6). Namesto tega so norveški organi zelo redko poseljena območja določili v okviru sheme pomoči za tekoče poslovanje, ki je bila pogojena z omejitvijo na taka območja (7).

(11)

Opomba 65 Smernic vsebuje novo specifikacijo, da bi bilo treba na karti regionalne pomoči opredeliti redko poseljena in zelo redko poseljena območja. Na podlagi tega so norveški organi v svojo priglasitev vključili opredelitev določenih zelo redko poseljenih območij, enakovredno tisti, ki je bila prej opravljena v okviru sheme pomoči za tekoče poslovanje.

(12)

V skladu s tem bo Nadzorni organ Efte najprej ocenil določitev redko poseljenih območij s strani norveških organov. Nato bo ocenil določitev zelo redko poseljenih območij na teh območjih s strani norveških organov. Kot je zahtevano v zadnjem stavku odstavka 169 Smernic, bo Nadzorni organ Efte pri ocenjevanju skladnosti z zgornjo mejo obsega prebivalstva upošteval prebivalstvo na zelo redko in redko poseljenih območjih.

(13)

Iz opredelitve v odstavku 19(30) Smernic izhaja, da so vsa območja, določena na podlagi odstavka 169, redko poseljena. V skladu s tem bo Nadzorni organ Efte pri ocenjevanju skladnosti z zgornjo mejo obsega prebivalstva prebivalstvo na območjih, ki so redko in zelo redko poseljena, upošteval samo enkrat.

3.2.2 Redko poseljena območja

3.2.2.1 Dve v celoti vključeni okrožji

(14)

V prvem in drugem stavku odstavka 169 Smernic je določeno: „Kot redko poseljena območja naj bi države Efte, ki so del EGP, načeloma opredelile statistične regije na ravni 2 z manj kot 8 prebivalci na km2 ali statistične regije na ravni 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2. Vendar lahko države Efte, ki so del EGP, tako opredelijo tudi dele statističnih regij na ravni 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2 ali druga sosednja območja, ki mejijo na take statistične regije na ravni 3, če imajo tako opredeljena območja manj kot 12,5 prebivalca na km2.“

(15)	Na Norveškem so statistične regije na ravni 3 sestavljene iz okrožij, statistične regije na ravni 2 pa zajemajo večje regije (8).

(16)	Vključeni sta celotni Okrožji Troms og Finnmark in Nordland. Na podlagi podatkov z dne 1. januarja 2020 (9) je gostota prebivalstva v teh okrožjih 3,4 oziroma 6,7 prebivalca na km2 (10). Na podlagi istih podatkov o prebivalstvu je na teh območjih 484 546 prebivalcev (11).

3.2.2.2 Delno vključene regije

(17)

Drugi stavek odstavka 169 omogoča določitev delov statističnih regij na ravni 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2 ali drugih sosednjih območij, ki mejijo na take statistične regije na ravni 3, če imajo tako opredeljena območja manj kot 12,5 prebivalca na km2. Možnost vključitve sosednjih območij (vključitev z zamenjavo) se tako odraža v možnosti izključitve območij (izključitev z zamenjavo) znotraj statističnih regij na ravni 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2.

(18)	V skladu s tem se iz karte regionalne pomoči izključijo deli regij Innlandet in Trøndelag na ravni 3, vključijo pa se območja iz drugih regij na ravni 3 (12).

3.2.2.3 Manjša območja, izključena z zamenjavo

(19)

V spodnji preglednici 1 so navedena območja v regijah Innlandet in Trøndelag na ravni 3, ki so bila izključena (13):

Preglednica 1

Manjša območja, izključena z zamenjavo

Regija na ravni 3	Območja (občine)	Gostota prebivalstva
Innlandet	Hamar, Lillehammer, Gjøvik, Ringsaker, Løten, Stange, Elverum, Gran in Østre Toten	34,5
Trøndelag	Trondheim, del Orklanda, ki je bil prej občina Orkdal, Melhus, Skaun, Malvik, Stjørdal in Levanger	83,3

(20)	Na podlagi podatkov o prebivalstvu z dne 1. januarja 2020 imajo ta območja, ki so bila izključena z zamenjavo, skupaj 504 560 prebivalcev (14).

3.2.2.4 Manjša območja, vključena z zamenjavo

(21)

V preglednici 2 je prikazan pregled manjših območij z gostoto prebivalstva manj kot 12,5 prebivalca na km2, ki so bila vključena (15):

Preglednica 2

Manjša območja, vključena z zamenjavo

Regija na ravni 3	Območja (občine)	Gostota prebivalstva
Viken	Aremark, Marker, Aurskog-Høland, Flå, Nesbyen, Gol, Hemsedal, Ål, Hol, Sigdal, Krødsherad, Flesberg, Rollag in Nore og Uvdal	4,8
Vestfold og Telemark	Notodden, Bamble, Kragerø, Drangedal, Nome, Midt-Telemark, Tinn, Hjartdal, Seljord, Kviteseid, Nissedal, Fyresdal, Tokke in Vinje	6,2
Agder	Del občine Lindesnesa, ki je bil prej Marnardal, del občine Lyngdal, ki je bil prej Audnedal, Risør, Farsund, Flekkefjord, Gjerstad, Vegårshei, Tvedestrand, Åmli, Iveland, Evje og Hornnes, Bygland, Valle, Bykle, Åseral, Hægebostad, Kvinesdal in Sirdal	5,4
Rogaland	Sokndal, Lund, Bjerkreim, Hjelmeland, Suldal in Sauda	4,8
Vestland	Kinn, Etne, Bømlo, Fitjar, Tysnes, Kvinnherad, Ullensvang, Eidfjord, Ulvik, Voss, Kvam, Samnanger, Vaksdal, Modalen, Austrheim, Fedje, Masfjorden, Gulen, Solund, Hyllestad, Høyanger, Vik, Sogndal, Aurland, Lærdal, Årdal, Luster, Askvoll, Fjaler, Sunnfjord, Bremanger, Stad, Gloppen, in Stryn	6,6
Møre og Romsdal	Dela občine Molde, ki sta bila prej občini Nesset in Midsund, deli občine Ålesund, ki so bili prej občini Haram in Sandøy, Vanylven, Sande, Hareid, Ørsta, Stranda, Sykkylven, Vestnes, Rauma, Averøy, Gjemnes, Tingvoll, Sunndal, Surnadal, Smøla, Aure, Volda, Fjord in Hustadvika	9,5

(22)	Na podlagi podatkov z dne 1. januarja 2020 imajo ta območja, ki so bila zamenjana z vključitvijo, skupaj 528 360 prebivalcev (16).

3.2.2.5 Ocena prožnega pristopa

(23)	V odstavku 169 Smernic so določene tri zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da se z zamenjavo vključijo manjša območja iz statistične regije na ravni 3, kjer je gostota prebivalstva v tej celotni regiji večja od 12,5 prebivalca na km2.

(24)	Prvič, ta manjša območja morajo imeti manj kot 12,5 prebivalca na km2.

(25)

V dosedanji praksi sta gosto prebivalstva za z zamenjavo vključena redko poseljena območja na ravni regije 3 (statistične regije na ravni 3/regije NUTS 3) ocenila tako Nadzorni organ Efte (17) kot Komisija (18). V odstavku 169 ni novega besedila, na podlagi katerega bi bila zahtevana drugačna razlaga. Zato bo Nadzorni organ Efte v okviru novih smernic dovolil enak pristop.

(26)

Iz podatkov iz preglednice 2 zgoraj izhaja, da je gostota prebivalstva v območjih, vključenih z zamenjavo, manjša od 12,5 prebivalca na km2, če se poda skupna ocena na ravni njihove statistične regije na ravni 3. Zahteva glede gostote prebivalstva je za z zamenjavo vključena območja torej izpolnjena.

(27)

Drugič, vključena manjša območja morajo biti sosednja območja, ki mejijo na statistične regije na ravni 3 z gostoto prebivalstva manj kot 12,5 prebivalca na km2. Na podlagi meja zadevnih območij, kot je prikazano na grafičnem zemljevidu, priloženem kot Priloga III(a) k tej odločbi, Nadzorni organ Efte ugotavlja, da je ta zahteva izpolnjena.

(28)

Tretjič, zamenjava ne sme preseči posebne dodelitve obsega upravičenega prebivalstva na območjih „c“ iz odstavka 167 Smernic. V skladu z zadnjim stavkom odstavka 169 Smernic je treba za namene te ocene število prebivalcev na redko in zelo redko poseljenih območjih upoštevati skupaj. Vendar bo, kot je pojasnjeno v odstavku (13), pri ocenjevanju skladnosti z zgornjo mejo obsega prebivalstva prebivalstvo na redko in zelo redko poseljenih območjih upoštevano samo enkrat.

(29)

V skladu s Prilogo I k Smernicam je posebna dodelitev obsega upravičenega prebivalstva na območjih „c“ za Norveško 25,14 % nacionalnega prebivalstva. Nadzorni organ Efte (19) in Komisija (20) sta v dosedanji praksi pri ocenjevanju skladnosti z zgornjo mejo obsega prebivalstva sprejela uporabo najnovejših nacionalnih podatkov o prebivalstvu. V besedilu odstavka 169 Smernic ni novosti, zaradi katerih ta pristop ne bi bil enako združljiv z novimi smernicami. Zato Nadzorni organ Efte meni, da je uporaba podatkov o prebivalstvu z dne 1. januarja 2020 s strani norveških organov sprejemljiva.

(30)	Na podlagi podatkov z dne 1. januarja 2020 je na Norveškem 5 368 283 prebivalcev (21). Zato je lahko na določenih zelo redko in redko poseljenih območjih, izračunano na podlagi teh podatkov, največ 1 349 586 prebivalcev.

(31)	Na določenih redko poseljenih območjih prebiva 1 348 649 prebivalcev (22). To ne presega posebne dodelitve obsega upravičenega prebivalstva na območjih „c“ za Norveško.

3.2.3 Zelo redko poseljena območja

3.2.3.1 Številna redko poseljena območja izpolnjujejo pogoje za zelo redko poseljena območja

(32)

V tem oddelku bo Nadzorni organ Efte ocenil določitev zelo redko poseljenih območij s strani norveških organov. Zaradi geografske lege Norveške in njenega vzorca prebivalstva številna redko poseljena območja izpolnjujejo pogoje za zelo redko poseljena območja in so jih norveški organi določili kot taka.

3.2.3.2 Vključitev celotne regije severne Norveške

(33)

V tretjem stavku odstavka 169 Smernic je določeno: „Za zelo redko poseljena območja lahko države Efte, ki so del EGP, opredelijo statistične regije na ravni 2 z manj kot 8 prebivalci na km2 ali druga manjša sosednja območja, ki mejijo na take statistične regije na ravni 2, če imajo ta območja manj kot 8 prebivalcev na km2 in če skupno število prebivalcev na zelo redko in redko poseljenih območjih ne presega posebne dodelitve obsega upravičenega prebivalstva na območjih „c“ iz odstavka 167.“

(34)

Dve statistični regiji na ravni 2 na Norveškem izpolnjujeta merilo gostote prebivalstva z 8 prebivalci na km2. To sta severna Norveška (23) in Innlandet (24). Regija severna Norveška na ravni 2 ima gostoto prebivalstva 4,5 prebivalca na km2 (25), medtem ko ima regija Innlandet na ravni 2 gostoto prebivalstva 7,5 prebivalca na km2 (26).

(35)	Norveški organi so celotno severno Norveško, ki je regija na ravni 2, določili kot upravičeno. Zato je treba za namene Smernic vsa območja severne Norveške obravnavati kot zelo redko poseljena območja.

(36)	Kot je navedeno v odstavku (16) zgoraj, na podlagi podatkov z dne 1. januarja 2020 na teh območjih prebiva 484 546 prebivalcev.

3.2.3.3 Delna vključitev regije Innlandet

(37)

Besedilo tretjega stavka odstavka 169 Smernic omogoča določitev manjših sosednjih območij, ki mejijo na navedene statistične regije na ravni 2 in imajo manj kot 8 prebivalcev na km2. Čeprav ni izrecno navedeno, se mora možnost vključitve takih sosednjih območij logično odražati v možnosti izključitve območij znotraj statističnih regij na ravni 2 z manj kot 8 prebivalci na km2. Ta razlaga je tudi v skladu z dosedanjo prakso (27).

(38)

V skladu s tem so le deli regije Innlandet na ravni 2 določeni kot zelo redko poseljeno območje. V preglednici 3 v nadaljevanju so predstavljena vključena območja regije Innlandet in gostota prebivalstva na tem območju (28):

Preglednica 3

Vključena območja regije Innlandet

Regija na ravni 2	Območja (občine)	Gostota prebivalstva
Innlandet	Kongsvinger, Nord-Odal, Sør-Odal, Eidskog, Grue, Åsnes, Våler, Trysil, Åmot, Stor-Elvdal, Rendalen, Engerdal, Tolga, Tynset, Alvdal, Folldal, Os, Dovre, Lesja, Skjåk, Lom, Vågå, Nord-Fron, Sel, Sør-Fron, Ringebu, Søndre Land, Nordre Land, Sør-Aurdal, Etnedal, Nord-Aurdal, Vestre Slidre, Øystre Slidre in Vang	3,4

(39)	Na podlagi podatkov o prebivalstvu z dne 1. januarja 2020 je na teh območjih 143 115 prebivalcev (29).

3.2.3.4 Vključitev delov regije Trøndelag kot manjših sosednjih območij, ki mejijo na severno Norveško

(40)	Vsa območja, ki mejijo na severno Norveško, so v regiji Trøndelag na ravni 3.

(41)

V preglednici 4 v nadaljevanju so predstavljena vključena območja regije Trøndelag in gostota prebivalstva na tem območju (30):

Preglednica 4

Vključena sosednja območja, ki mejijo na severno Norveško

Regija na ravni 3	Območja (občine)	Gostota prebivalstva
Trøndelag	Del občine Steinkjer, ki je bil prej Verran, Namsos, Osen, Snåase-Snåsa, Lierne, Raarvihke-Røyrvik, Namsskogan, Grong, Høylandet, Overhalla, Flatanger, Leka, Inderøy, Indre Fosen, Ørland, Åfjor in Nærøysund	4,1

(42)	Na teh območjih je 73 683 prebivalcev, izračunano na podlagi podatkov o prebivalstvu z dne 1. januarja 2020 (31).

3.2.3.5 Vključena so manjša sosednja območja, ki mejijo na Innlandet, v več okrožjih

(43)

Sosednja območja, ki mejijo na Innlandet, ležijo v regijah Trøndelag, Møre og Romsdal, Vestland, Rogaland, Agder, Vestfold og Telemark in Viken na ravni 3. Ta območja so predstavljena v nadaljevanju v preglednici 5 (32).

Preglednica 5

Vključena sosednja območja, ki mejijo na regijo Innlandet

Regija na ravni 3	Območja (občine)	Gostota prebivalstva
Trøndelag	Hitra, Frøya, Oppdal, Rennebu, Røros, Holtålen, Tydal, Meråker, Heim, Rindal, deli občine Orkland, ki so bili prej Agdenes in Meldal, ter deli občine Snillfjord	3,6
Møre og Romsdal	Vanylven, Sande, Stranda, Sykkylven, Vestnes, Rauma, Tingvoll, Sunndal, Surnadal, Smøla, Aure, Fjord, del občine Volda, ki je bil prej občina Hornindal, dela občine Molde, ki sta bila prej občini Nesset in Midsund, ter del občine Ålesund, ki je bil prej občina Sandøy	6,3
Vestland	Tysnes, Kvinnherad, Ullensvang, Eidfjord, Ulvik, Modalen, Fedje, Masfjorden, Gulen, Solund, Hyllestad, Høyanger, Vik, Aurland, Lærdal, Årdal, Luster, Askvoll, Fjaler, Bremanger, Stad, Gloppen, Stryn, del občine Voss, ki je bil prej občina Granvin, del občine Kinn, ki je bil prej občina Vågsøy, dela občine Sogndal, ki sta bila prej občini Leikanger in Balestrand, ter deli občine Sunnfjord, ki so bili prej občine Gaular, Jølster in Naustdal	4,7
Rogaland	Hjelmeland, Suldal in Sauda	3,6
Agder	Risør, Gjerstad, Åmli, Evje og Hornnes, Bygland, Valle, Bykle in Åseral	2,9
Vestfold og Telemark	Drangedal, Nome, Tinn, Hjartdal, Seljord, Kviteseid, Nissedal, Fyresdal, Tokke in Vinje	2,9
Viken	Flå, Nesbyen, Gol, Hemsedal, Ål, Hol, Rollag in Nore og Uvdal	3,0

(44)	Na teh območjih je 301 848 prebivalcev, izračunano na podlagi podatkov o prebivalstvu z dne 1. januarja 2020 (33).

3.2.3.6 Ocena prožnega pristopa

(45)	V odstavku 169 Smernic so določene tri zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vključitev območij iz statističnih regij na ravni 2 z gostoto prebivalstva več kot 8 prebivalcev na km2 z zamenjavo.

(46)	Prvič, ta območja morajo imeti manj kot 8 prebivalcev na km2.

(47)

Kot je ugotovljeno v odstavku (27) zgoraj, sta Nadzorni organ Efte (34) in Komisija (35) predhodno ocenila gostoto prebivalstva za redko poseljena območja, vključena z zamenjavo, skupaj, in sicer glede na zadevno regijo na ravni 3 (statistične regije na ravni 3/regije NUTS 3). Za zelo redko poseljena območja, določena v okviru sheme pomoči za tekoče poslovanje, Nadzorni organ Efte ni ocenil gostote prebivalstva na zadevnih območjih na ravni enote, ki je manjša od ravni 3 (36).

(48)	V odstavku 169 Smernic ni novega besedila, na podlagi katerega bi se zahtevalo odstopanje od te ustaljene prakse. V skladu s tem bo Nadzorni organ Efte v okviru novih smernic dovolil enak pristop.

(49)

Iz podatkov iz preglednic 4 in 5 zgoraj izhaja, da je gostota prebivalstva na območjih, vključenih z zamenjavo, manjša od 8 prebivalcev na km2, kadar so območja v isti statistični regiji na ravni 3 ocenjena skupaj. Ker so statistične regije na ravni 3 del večjih regij na ravni 2, to pomeni, da je gostota prebivalstva na območjih, vključenih z zamenjavo, tudi pod pragom 8 prebivalcev na km2, če se oceni na ravni vključenih območij v vsaki regiji na ravni 2.

(50)	Zahteva glede gostote prebivalstva je za območja, vključena z zamenjavo, torej izpolnjena. Kot je razvidno iz preglednice 3, je zahteva glede gostote prebivalstva izpolnjena tudi za določena območja v regiji Innlandet, ocenjana skupaj.

(51)

Drugič, območja, vključena z zamenjavo, morajo biti sosednja območja, ki mejijo na statistične regije na ravni 2 z gostoto prebivalstva manj kot 8 prebivalcev na km2. Nadzorni organ Efte na podlagi meja med zadevnimi območji, kot je prikazano na grafičnem zemljevidu, priloženem kot Priloga III(b) k tej odločbi, ugotavlja, da je ta zahteva izpolnjena.

(52)

Tretjič, zamenjava ne sme preseči posebne dodelitve obsega upravičenega prebivalstva na območjih „c“ iz odstavka 167 Smernic. V skladu z zadnjim stavkom odstavka 169 Smernic je treba prebivalstvo na zelo redko poseljenih območjih za namene te ocene upoštevati skupaj s prebivalstvom območij, ki so le redko poseljena.

(53)

Na določenih zelo redko poseljenih območjih prebiva 1 003 192 prebivalcev (37). To prebivalstvo je bilo vključeno v oceno skladnosti določitve redko poseljenih območij z zgornjo mejo obsega prebivalstva v odstavku (31) zgoraj. Na tej podlagi Nadzorni organ Efte ugotavlja, da obseg prebivalstva na norveški karti regionalne pomoči ne presega posebne dodelitve obsega upravičenega prebivalstva na območjih „c“ iz odstavka 167 Smernic.

3.2.4 Sklepne ugotovitve o določitvi predhodno opredeljenih območij „c“

(54)	Norveški organi so na karti regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 določili redko in zelo redko poseljena območja, ki so upravičena do regionalne pomoči. Na podlagi zgornje ocene Nadzorni organ Efte meni, da je bila ta določitev opravljena v skladu s Smernicami.

3.3 Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

3.3.1 Uvod

(55)

V skladu s Prilogo I k Smernicam je posebna porazdodelitev obsega upravičenega prebivalstva na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, za Norveško 6,87 % nacionalnega prebivalstva. Norveška lahko ta obseg upravičenega prebivalstva uporabi za določitev območij „c“, ki niso predhodno opredeljena, v skladu s pogoji iz odstavka 175 Smernic.

3.3.2 Vključena območja

(56)

Območja, ki so jih norveški organi določili kot območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, so predstavljena v preglednici 6 v nadaljevanju (38).

Preglednica 6

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

Regija na ravni 3	Občine	Prebivalstvo z dne 1. januarja 2020
Rogaland	Utsira in Kvitsøy	715
Møre og Romsdal	Aukra	3 509

(57)	Na podlagi najnovejših podatkov o prebivalstvu z dne 1. januarja 2020 je torej na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, 4 224 prebivalcev.

3.3.3 Ocena

(58)	V skladu z odstavkom 175(3)(iii) Smernic lahko države Efte, ki so del EGP, za območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, določijo otoke z manj kot 5 000 prebivalci.

(59)	Kot je razvidno iz podatkov iz zgornje preglednice 6 je na vsakem od otokov Utsira, Kvitsøy in Aukra manj kot 5 000 prebivalcev. Pogoj iz odstavka 175(3)(iii) Smernic je torej izpolnjen.

(60)

Na podlagi podatkov o prebivalstvu iz zgornje preglednice 6 prebivalstvo na teh določenih območjih pomeni 0,08 % celotnega prebivalstva. To je precej pod dodelitvijo obsega upravičenega prebivalstva v višini 6,87 % za Norveško na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, kot je določeno v Prilogi I k Smernicam.

(61)	Na podlagi tega Nadzorni organ Efte ugotavlja, da je določitev območij „c“, ki niso predhodno opredeljena, v norveški karti regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 v skladu s Smernicami.

3.4 Pregled območij, ki jih zajema karta regionalne pomoči

(62)

Seznam območij, vključenih v karto regionalne pomoči, vključno z njihovim statusom zelo redko ali redko poseljenih območij ali območij „c“, ki niso predhodno opredeljena, je priložen kot Priloga I k tej odločbi. V Prilogi II so na voljo podrobnejše informacije o statističnih enotah v občinah, ki so bile pri določanju upravičenih območij razdeljene.

4 INTENZIVNOST POMOČI

(63)	Iz odstavka 151 Smernic izhaja, da morajo biti v karti regionalne pomoči navedene tudi največje intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo na upravičenih območjih v obdobju veljavnosti odobrene karte.

(64)	Največje intenzivnosti pomoči v karti se uporabljajo za regionalno pomoč za naložbe. Največje intenzivnosti pomoči, dovoljene za tako pomoč na podlagi Smernic, so določene v oddelku 7.4 Smernic.

(65)

Kot je navedeno v preglednici 7 v nadaljevanju, so norveški organi priglasili največjo intenzivnost pomoči za velika podjetja v višini 20 % na predhodno opredeljenih območjih „c“ oziroma 10 % in območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena. Te največje intenzivnosti se lahko povečajo za največ 20 odstotnih točk za mala podjetja in največ 10 odstotnih točk za srednja podjetja (39).

Preglednica 7

Največje intenzivnosti pomoči

Vrsta območja	Največje intenzivnosti pomoči za velika podjetja	Povečanje za srednja podjetja	Povečanje za mala podjetja
Predhodno opredeljena območja „c“	20 %	10 %	20 %
Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena	10 %	10 %	20 %

(66)

V odstavku 182(1) Smernic je v zvezi z največjimi intenzivnostmi pomoči na predhodno opredeljenih območjih „c“ določeno, da intenzivnost pomoči za velika podjetja na redko poseljenih območjih ne sme presegati 20 %. Ker so vsa območja, določena v okviru kvote za predhodno opredeljena območja „c“, redko poseljena, je največja intenzivnost pomoči, ki so jo norveški organi določili za ta območja, v skladu s Smernicami.

(67)

Povečanja, dovoljena za srednja in mala podjetja na predhodno opredeljenih območjih „c“, so prav tako v skladu s Smernicami. Iz odstavka 186 Smernic izhaja, da se intenzivnosti pomoči lahko povečajo za največ 20 odstotnih točk za mala podjetja oziroma za največ 10 odstotnih točk za srednja podjetja.

(68)

Kar zadeva največje intenzivnosti pomoči na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, je v odstavku 182(3) Smernic določeno, da intenzivnost pomoči za velika podjetja na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena ter imajo BDP na prebivalca višji od 100 % povprečja EGP in stopnjo brezposelnosti nižjo od 100 % povprečja EGP, ne sme presegati 10 %. Ker določena območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, spadajo v to kategorijo, so norveški organi določili največjo intenzivnost pomoči na 10 %.

(69)	Področje uporabe odstavka 186 Smernic za povečanje intenzivnosti pomoči za mala in srednja podjetja pa zajema tudi območja „c“, ki niso predhodno opredeljena. Povečanje največje intenzivnosti pomoči na teh območjih, kot je prikazano v preglednici 7 zgoraj, je torej prav tako v skladu s Smernicami.

5 ČAS TRAJANJA IN PREGLED

(70)	Norveški organi so v skladu z odstavkom 189 Smernic priglasili enotno karto regionalne pomoči, ki je v veljavi od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2027.

(71)	Iz odstavka 194 Smernic izhaja, da bo vmesni pregled kart regionalne pomoči izveden leta 2023. Nadzorni organ Efte bo podrobnosti o izvedbi tega vmesnega pregleda sporočil do junija 2023.

6 SKLEP

(72)	Na podlagi zgornje ocene Nadzorni organ Efte meni, da je norveška karta regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 v skladu z načeli, določenimi v Smernicah. Odobrena karta je sestavni del Smernic.

(73)	Priloge I, II ter III(a) in (b) so sestavni del te odločbe.

Za Nadzorni organ Efte

Bente ANGELL-HANSEN

predsednica

odgovorna članica kolegija

Högni S. KRISTJÁNSSON

član kolegija

Stefan BARRIGA

član kolegija

Melpo-Menie JOSÉPHIDÈS

sopodpisana kot direktorica

za pravne in izvršilne zadeve

(1) Smernice o regionalni državni pomoči so bile sprejete 1. decembra 2021 z Odločbo Nadzornega organa Efte št. 269/21/COL, ki še ni objavljena.

(2) Smernice, odstavek 190.

(3) Smernice, odstavek 2.

(4) Prav tam.

(5) Dokumenti št. 1252726, št. 1252724, št. 1252722, št. 1252736, št. 1252734, št. 1252728, št. 12527 in št. 1252732.

(6) Odločba Nadzornega organa Efte št. 91/14/COL z dne 26. februarja 2014 o norveški karti regionalne pomoči 2014–2020 (UL L 172, 12.6.2014, str. 52, in Dopolnilo EGP št. 34,12.6.2014, str. 18).

(7) Glej odstavke 79 do 81 Odločbe Nadzornega organa Efte št. 225/14/COL z dne 18. junija 2014 o regionalno diferenciranih prispevkih za socialno varnost za obdobje 2014–2020 (UL C 344, 2.10.2014, str. 14, in Dopolnilo EGP št. 55, 2.10.2014, str. 4).

(8) Zemljevidi norveških statističnih regij v obliki PDF so na voljo na spletnih straneh Eurostata: https://ec.europa.eu/eurostat/web/nuts/nuts-maps.

(9) Norveški organi so za namene priglasitve karte regionalne pomoči uporabili podatke o prebivalstvu z dne 1. januarja 2020. Te podatke je zbral statistični urad Norveške (SSB). Zadevni statistični urad (SSB oz. Statistikkbanken) je zbral tudi podatke o površini zemljišč, ki so prav tako z dne 1. januarja 2020. V nekaterih primerih pa so bili za pridobitev podatkov o nekdanjih občinah, ki so bile razdeljene ali združene, zbrani podatki iz prejšnjih let. To se nanaša zlasti na podatke o površini zemljišč.

(10) Priglasitev, str. 3.

(11) Preglednica 4 na strani 5 priglasitve.

(12) Priglasitev, str. 3 in 4.

(13) Preglednica temelji na preglednici 2 na strani 4 priglasitve.

(14) Preglednica 1 na strani 3 priglasitve.

(15) Preglednica temelji na preglednici 3 na strani 4 priglasitve.

(16) Preglednica 1 na strani 3 priglasitve.

(17) Glej Odločbo o norveški karti regionalne pomoči 2014–2020, navedeno v opombi 6 zgoraj, odstavek 18.

(18) Glej odstavka 7 in 15 Odločbe Komisije z dne 27. marca 2014 o švedski karti regionalne pomoči 2014–2020, SA37985 (2014/N), (UL C 210, 4.7.2014, str. 20).

(19) Glej odstavek 9 Odločbe Nadzornega organa Efte št. 170/14/COL z dne 24. aprila 2014 o islandski karti regionalne pomoči 2014–2020 (UL L 201, 10.7.2014, str. 33).

(20) Glej Sklep Komisije o švedski karti regionalne pomoči 2014–2020, naveden v opombi 18 zgoraj, v opombi 2, odstavku 10 in odstavkih 13 do 15.

(21) Priglasitev, str. 3.

(22) Priglasitev, str. 3.

(23) Ta regija zajema naslednji statistični regiji na ravni 3: Troms og Finnmark in Nordland.

(24) Tudi Innlandet je statistična regija na ravni 3.

(25) Preglednica 7a na strani 8 priglasitve.

(26) Priglasitev, str. 8.

(27) Glej odločbo o regionalno diferenciranih prispevkih za socialno varnost za obdobje 2014–2020, navedeno v opombi 7, odstavki 79 do 81.

(28) Preglednica temelji na preglednicah 7b in 8b na straneh 8 in 9 priglasitve.

(29) Preglednica 7b na strani 8 priglasitve.

(30) Preglednica temelji na preglednicah 7a in 8a na straneh 8 in 9 priglasitve.

(31) Preglednica 7a na str. 8 priglasitve.

(32) Preglednica temelji na preglednicah 7b in 8b na straneh 8 in 9 priglasitve.

(33) Preglednica 7b na strani 8 priglasitve.

(34) Glej odločbo o norveški karti regionalne pomoči 2014–2020, navedeno v opombi 6 zgoraj, odstavek 18.

(35) Glej odločbo Komisije o švedski karti regionalne pomoči 2014–2020, navedeno v opombi 18 zgoraj, odstavka 7 in 15.

(36) Glej odločbo o regionalno diferenciranih prispevkih za socialno varnost za obdobje 2014–2020, navedeno v opombi 7 zgoraj, odstavki 79 do 81.

(37) Priglasitev, str. 10.

(38) Preglednica temelji na preglednici 9 na strani 11 priglasitve.

(39) Preglednica temelji na preglednici 10 na strani 11 priglasitve.

PRILOGA I

Pregled območij, zajetih v karto regionalne pomoči

1 PREDHODNO OPREDELJENA OBMOČJA „C“

1.1 Zelo redko poseljena območja

Regija na ravni 3	Občine
Troms og Finnmark	Tromsø, Harstad-Hárstták, Alta, Vardø, Vadsø, Hammerfest, Kvæfjord, Tjeldsund, Ibestad, Gratangen, Loabák-Lavangen, Bardu, Salangen, Målselv, Sørreisa, Dyrøy, Senja, Balsfjord, Karlsøy, Lyngen, Storfjord-Omasvuotna-Omasvuono, Gáivuotna-Kåfjord-Kaivuono, Skjervøy, Nordreisa, Kvænangen, Guovdageaidnu-Kautokeino, Loppa, Hasvik, Måsøy, Nordkapp, Porsanger-Porsáŋgu-Porsanki, Kárášjohka-Karasjok, Lebesby, Gamvik, Berlevåg, Deatnu-Tana, Unjárga-Nesseby, Båtsfjord in Sør-Varanger
Nordland	Bodø, Narvik, Bindal, Sømna, Brønnøy, Vega, Vevelstad, Herøy, Alstahaug, Leirfjord, Vefsn, Grane, Hattfjelldal, Dønna, Nesna, Hemnes, Rana, Lurøy, Træna, Rødøy, Meløy, Gildeskål, Beiarn, Saltdal, Fauske-Fuossko, Sørfold, Steigen, Lødingen, Evenes, Røst, Værøy, Flakstad, Vestvågøy, Vågan, Hadsel, Bø, Øksnes, Sortland, Andøy, Moskenes in Hamarøy-Hábmer
Trøndelag	Del občine Steinkjer, ki je bil prej občina Verran, Namsos, Osen, Snåase-Snåsa, Lierne, Raarvihke-Røyrvik, Namsskogan, Grong, Høylandet, Overhalla, Flatanger, Leka, Inderøy, Indre Fosen, Ørland, Åfjord, Nærøysund, Hitra, Frøya, Oppdal, Rennebu, Røros, Holtålen, Tydal, Meråker, Heim, Rindal ter dela občine Orkland, ki sta bila prej Agdenes in Meldal, ter deli občine Snillfjord
Møre og Romsdal	Vanylven, Sande, Stranda, Sykkylven, Vestnes, Rauma, Tingvoll, Sunndal, Surnadal, Smøla, Aure, Fjord, del občine Volda, ki je bil prej del občine Hornindal, dela občine Molde, ki sta bila prej Nesset in Midsund, ter del občine Ålesund, ki je bil prej Sandøy
Vestland	Tysnes, Kvinnherad, Ullensvang, Eidfjord, Ulvik, Modalen, Fedje, Masfjorden, Gulen, Solund, Hyllestad, Høyanger, Vik, Aurland, Lærdal, Årdal, Luster, Askvoll, Fjaler, Bremanger, Stad, Gloppen, Stryn, del občine Voss, ki je bil prej Granvin, del občine Kinn, ki je bil prej Vågsøy, dela občine Sogndal, ki sta bila prej Leikanger in Balestrand, ter deli občine Sunnfjord, ki so bili prej Gaular, Jølster in Naustdal
Rogaland	Hjelmeland, Suldal in Sauda
Agder	Risør, Gjerstad, Åmli, Evje og Hornnes, Bygland, Valle, Bykle in Åseral
Vestfold og Telemark	Drangedal, Nome, Tinn, Hjartdal, Seljord, Kviteseid, Nissedal, Fyresdal, Tokke in Vinje
Innlandet	Kongsvinger, Nord-Odal, Sør-Odal, Eidskog, Grue, Åsnes, Våler, Trysil, Åmot, Stor-Elvdal, Rendalen, Engerdal, Tolga, Tynset, Alvdal, Folldal, Os, Dovre, Lesja, Skjåk, Lom, Vågå, Nord-Fron, Sel, Sør-Fron, Ringebu, Søndre Land, Nordre Land, Sør-Aurdal, Etnedal, Nord-Aurdal, Vestre Slidre, Øystre Slidre in Vang
Viken	Flå, Nesbyen, Gol, Hemsedal, Ål, Hol, Rollag in Nore og Uvdal

1.2 Redko poseljena območja

Regija na ravni 3	Občine
Trøndelag	Del občine Steinkjer, ki je bil prej Steinkjer (tj. del, ki ni bil Verran), Midtre Gauldal, Selbu, Frosta in Verdal
Møre og Romsdal	Del občine Ålesund, ki je bil prej Haram, Hareid, del občine Volda, ki je bil prej Volda (tj. del, ki ni bil Hornindal), Ørsta, Averøy, Gjemnes in Hustadvika
Vestland	Del občine Voss, ki je bil prej Voss (tj. del, ki ni bil Granvin), del občine Kinn, ki je bil prej Flora, del občine Sogndal, ki je bil prej Sogndal (tj. del, ki ni bil Balestrand in Leikanger), del občine Sunnfjord, ki je bil prej Førde, Etne, Bømlo, Fitjar, Kvam, Samnanger, Vaksdal in Austrheim
Rogaland	Sokndal, Lund in Bjerkreim
Agder	Del občine Lindesnes, ki je bil prej Marnardal, del občine Lyngdal, ki je bil prej Audnedal, Farsund, Flekkefjord, Vegårshei, Tvedestrand, Iveland, Hægebostad, Kvinesdal in Sirdal
Vestfold og Telemark	Notodden, Bamble, Kragerø in Midt-Telemark
Innlandet	Øyer, Gausdal in Vestre Toten
Viken	Aremark, Marker, Aurskog-Høland, Sigdal, Krødsherad in Flesberg

2 OBMOČJA „C“, KI NISO PREDHODNO OPREDELJENA

Regija na ravni 3	Občine
Rogaland	Utsira in Kvitsøy
Møre og Romsdal	Aukra

PRILOGA II

Upravičeni osnovni statistični okoliši (Basic Statistical Units – BSU) v razdeljenih občinah

Oznaka občine (LAU)	Ime občine	Nekdanja občina	Oznaka BSU	Ime BSU
4205	Lindesnes	Marnardal	42051001	Øyslebø
			42051002	Skjævesland
			42051003	Birkeland
			42051004	Støa
			42051005	Gangså
			42051006	Finnsdal
			42051007	Tjomsland - Lindland
			42051008	Laudal Nedre
			42051009	Laudal Øvre
			42051010	Tisland
			42051011	Åkset
			42051012	Bruskeland
			42051013	Rydlende
			42051014	Trygsland
			42051015	Stedjan
			42051016	Koland
4225	Lyngdal	Audnedal	42250401	Brastad
			42250402	Viblemo
			42250403	Konsmo
			42250404	Audnedal
			42250405	Ågedalstø
			42250406	Øydna
			42250407	Byremo
			42250408	Håland - Sveindal
4621	Voss	1234 Granvin	46211001	Lussand - Kvandal
			46211002	Folkedal
			46211003	Hamre
			46211004	Eide
			46211005	Selland - Kjerland
			46211006	Kyrkjestrandi
			46211007	Seim - Nesheim
			46211008	Spildo
			46211009	Tjoflot
			46211010	Djønno
4602	Kinn	1439 Vågsøy	46020401	Silda
			46020402	Vedvik
			46020403	Halsør
			46020404	Røysa
			46020405	Raudeberg
			46020406	Kapellneset
			46020407	Refvik
			46020408	Kvalheim
			46020501	Ulvesund
			46020502	Degnepoll
			46020503	Kulen
			46020504	Blålid
			46020505	Skavøypoll
			46020506	Sørpoll
			46020507	Almenning
			46020601	Våge - Oppedal
			46020602	Holvik
			46020603	Sæternes
			46020604	Ellingskaret
			46020605	Skram Øvre
			46020606	Skram Nedre
			46020607	Midtgård Søndre
			46020608	Midtgård Nordre
			46020609	Gotteberg
			46020610	Øyane i Sør
4640	Sogndal	1419 Leikanger	46400501	Njøs
			46400502	Hermansverk
			46400503	Henjum
			46400504	Leitet
			46400505	Leikanger
			46400506	Hamre - Fosse
			46400507	Grinde
			46400508	Eitorn
4640	Sogndal	1418 Balestrand	46400604	Vetlefjord
			46400605	Sværefjorden
			46400606	Esefjorden
			46400607	Balestrand
			46400608	Thue
			46400609	Kvamsøy
4647	Sunnfjord	1430 Gaular	46470601	Øvrebotten
			46470602	Eldal - Mjell
			46470603	Viken
			46470604	Hestadgrend
			46470605	Skudal
			46470606	Senneseth
			46470607	Steien
			46470608	Sande
			46470609	Sygna
			46470610	Lunde
			46470611	Skilbrei - Hjelmeland
			46470612	Lien
			46470613	Kvamme
			46470614	Osen
			46470615	Birkeland
			46470616	Kårstad
			46470617	Hestad
4647	Sunnfjord	1431 Jølster	46470401	Eikås
			46470402	Langhaugane
			46470403	Hjellbrekke
			46470404	Vassenden Nord
			46470405	Vassenden Sør
			46470406	Sanddal
			46470407	Svidal
			46470408	Ålhus
			46470501	Myklebost
			46470502	Årdal
			46470503	Helgheim
			46470504	Fugle
			46470505	Skei
			46470506	Kjøsnesfjorden
			46470507	Førde
			46470508	Klakegg
			46470509	Veiteberg
			46470510	Åmot
4647	Sunnfjord	1433 Naustdal	46470701	Kvellestad
			46470702	Vevring
			46470703	Redal
			46470704	Helle
			46470705	Frammarsvik
			46470706	Naustdal Vest
			46470707	Naustdal Aust
			46470708	Åse
			46470709	Horstad Vest
			46470710	Horstad Aust
			46470711	Ullaland Nord
			46470712	Ullaland Sør
			46470713	Fimland
1577	Volda	1444 Hornindal	15770601	Haugen
			15770602	Kirkhorn
			15770603	Grodås
			15770605	Otterdal
			15770606	Lødemel
			15770607	Rygg
			15770608	Kjøs
1506	Molde	1543 Nesset	15060801	Ranvik
			15060802	Tjelle
			15060803	Rød
			15060804	Høvik
			15060805	Hammervoll
			15060806	Eidsvåg Sentrum
			15060807	Aasen
			15060808	Stubø
			15060809	Vorpenes
			15060810	Raudsand
			15060811	Bersås
			15060812	Eidsøra
			15060813	Meisalstranda
			15060814	Bugge
			15060901	Myklebostad
			15060902	Nerland
			15060903	Sira
			15060904	Slenes
			15060905	Eikesdal
			15060906	Aursjøen
		1545 Midsund	15061001	Søre Midøy
			15061002	Nordre Midøy
			15061003	Midsund Ytre
			15061004	Ugelvik
			15061005	Nerland
			15061006	Raknes
			15061007	Rakvåg
			15061008	Ræstad
			15061009	Nord - Heggdal - Tutra
			15061010	Sør - Heggdal
			15061011	Midsund Indre
1507	Ålesund	1534 Haram	15071101	Fjørtoft
			15071102	Otterlei
			15071103	Rogne
			15071104	Longva
			15071105	Flem
			15071106	Ulla
			15071107	Austnes
			15071108	Haram
			15071109	Kjerstad
			15071110	Farstad
			15071201	Hurla
			15071202	Alvestad
			15071203	Brattvåg
			15071204	Aksla - Håvik
			15071301	Samfjord
			15071302	Strand
			15071303	Slyngstad
			15071304	Tennfjord
			15071305	Vatne
			15071306	Ulvestad - Vatne
			15071307	Hellestranda
			15071308	Vestrefjord
			15071401	Bjørnøy - Kalvøy
			15071402	Søvik - Gamlem
			15071403	Grytastrand - Hamsund
		1546 Sandøy	15071701	Myklebost
			15071702	Røsok
			15071703	Bruvoll - Morsund
			15071704	Steinshamn - Harnes
			15071705	Huse
			15071706	Finnøy
			15071708	Sandøy
			15071709	Ona - Husøy
5006	Steinkjer	Verran	50060801	Vada
			50060802	Nordberg
			50060803	Kirkreit
			50060804	Bratreit
			50060805	Holdåsen
			50060806	Malmo
			50060807	Fossdalen
			50060808	Ressem
			50060809	Sundbygda
			50060810	Tverås
			50060811	Folladalen - Ystmark
			50060812	Holden - Langvatnet
			50060901	Sela
			50060902	Follafoss Østre
			50060903	Follafoss Vestre - Tua
			50060904	Skjelstad
			50060905	Verrastranda
5059	Orkland	5023 Meldal	50590501	Midtskog
			50590502	Løvby
			50590503	Løkken Vest
			50590504	Bjørnli
			50590505	Løkken Øst
			50590601	Laksøybygda
			50590602	Drogsetmoen
			50590603	Lo
			50590604	Storås Vest
			50590605	Fossen
			50590606	Syrstad
			50590607	Grefstad
			50590608	Grøta
			50590609	Hilstad
			50590610	Jerpstad
			50590611	Ree
			50590612	Grut
			50590613	Ilfjellet
			50590614	Resdalen
		5016 Agdenes	50590801	Selven
			50590802	Lysheim
			50590803	Sletvik
			50590804	Fjorden
			50590806	Leksa
			50590807	Ingdalen
			50590808	Hamna
			50590809	Singstad
			50590810	Sterten
			50590811	Stranda
		Deli 5012 Snillfjord	50590901	Aa
			50590902	Vuttudal - Skårild
			50590904	Tannvik
			50590905	Åstfjorden
			50590906	Heggstad
			50590911	Imsterfjorden Indre
			50590912	Moldtun

PRILOGA III(a) in (b)

Grafični ponazoritvi upravičenih površin

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/58

Popravek Sklepa Sveta (SZVP) 2022/906 z dne 9. junija 2022 o ukrepu pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta za krepitev zmogljivosti Balkanskih zdravstvenih namenskih sil

( Uradni list Evropske unije L 157 z dne 10. junija 2022 )

Stran 11, člen 4(2):

besedilo:

„2. Dejavnosti iz člena 1(3) izvaja mednarodna projektna skupina za povečanje varnosti ljudi.“

se glasi:

„2. Dejavnosti iz člena 1(3) izvaja ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti (ITF).“.

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/59

Popravek Uredbe (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del

( Uradni list Evropske unije L 188 z dne 18. julija 2009 )

1.	Stran 51, Priloga, naslov „5. Zdravje in varstvo potrošnikov“, podnaslov „5.1 Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani“, naziv podnaslova:

besedilo:

„5.1	Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani“

se glasi:

„5.1	Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za onesnaževala v hrani“.

2.	Stran 51, Priloga, naslov „5. Zdravje in varstvo potrošnikov“, podnaslov „5.1 Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani“, prvi odstavek, prvi stavek:

besedilo:

„V zvezi z Uredbo (EGS) št. 315/93 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za določitev zgornjih mejnih vrednosti za določene onesnaževalce.“

se glasi:

„V zvezi z Uredbo (EGS) št. 315/93 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za določitev zgornjih mejnih vrednosti za določena onesnaževala.“.

3.	Stran 51, Priloga, naslov „5. Zdravje in varstvo potrošnikov“, podnaslov „5.1 Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani“, drugi odstavek, prvi stavek:

besedilo:

„Vsakršna zamuda pri določanju zgornjih mejnih vrednosti določenih onesnaževalcev bi lahko predstavljala grožnjo zdravju ljudi ali živali.“

se glasi:

„Vsakršna zamuda pri določanju zgornjih mejnih vrednosti določenih onesnaževal bi lahko predstavljala grožnjo zdravju ljudi ali živali.“.

4.	Stran 51, Priloga, naslov „5. Zdravje in varstvo potrošnikov“, podnaslov „5.1 Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani“, tretji odstavek, točka 1 „v členu 2(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:“, prvi stavek:

besedilo:

„Zaradi varovanja javnega zdravja in v skladu z odstavkom 1 lahko Komisija, kadar je potrebno, določi zgornje mejne vrednosti za določene onesnaževalce.“

se glasi:

„Zaradi varovanja javnega zdravja in v skladu z odstavkom 1 lahko Komisija, kadar je potrebno, določi zgornje mejne vrednosti za določena onesnaževala.“.

5.	Stran 90, Kronološko kazalo, točka 1:

besedilo:

„1.	Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani.“

se glasi:

„1.	Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za onesnaževala v hrani.“.

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/60

Popravek Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih

( Uradni list Evropskih skupnosti L 331 z dne 7. decembra 1998 )

(Slovenska posebna izdaja, Poglavje 13, Zvezek 21, str. 319)

Stran 335, Priloga I, „B. ZAHTEVE PRI NAČRTOVANJU IN PROIZVODNJI“, „1. Kemične in fizikalne lastnosti“, točka 1.2:

besedilo:

„Pripomočki morajo biti načrtovani, izdelani in pakirani tako, da kolikor je mogoče zmanjšajo tveganje, ki ga predstavlja puščanje izdelka, onesnaževalci in ostanki za osebe, ki se ukvarjajo s prevozom, hranjenjem in uporabo pripomočkov ob upoštevanju predvidenega namena izdelkov.“

se glasi:

„Pripomočki morajo biti načrtovani, izdelani in pakirani tako, da kolikor je mogoče zmanjšajo tveganje, ki ga predstavlja puščanje izdelka, onesnaževala in ostanki za osebe, ki se ukvarjajo s prevozom, hranjenjem in uporabo pripomočkov ob upoštevanju predvidenega namena izdelkov.“.

14.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 187/61

Popravek Uredbe (EU) 2022/870 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o začasnih ukrepih za trgovinsko liberalizacijo, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije, ki se uporabljajo za ukrajinske izdelke v okviru Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani

( Uradni list Evropske unije L 152 z dne 3. junija 2022 )

1.	Stran 104, uvodna izjava 7, prvi stavek:

besedilo:

„[…] se protidampinške dajatve na uvoz s poreklom iz Ukrajine, uvedene med uporabo te uredbe, ne bi smele nikoli pobirati, niti po izteku veljavnosti te uredbe, ter […]“

se glasi:

„[…] se protidampinške dajatve na uvoz s poreklom iz Ukrajine, izveden med uporabo te uredbe, ne bi smele nikoli pobirati, niti po izteku veljavnosti te uredbe, ter […]“.

2.	Stran 105, člen 1(2):

besedilo:

„2. Z odstopanjem od člena 14(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2016/1036 se protidampinške dajatve na uvoz s poreklom iz Ukrajine, uvedene med uporabo te uredbe, nikoli ne pobirajo, niti po izteku veljavnosti te uredbe.“

se glasi:

„2. Z odstopanjem od člena 14(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2016/1036 se protidampinške dajatve na uvoz s poreklom iz Ukrajine, izveden med uporabo te uredbe, nikoli ne pobirajo, niti po izteku veljavnosti te uredbe.“.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 187

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 65 14. julij 2022

	III Drugi akti
	EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
*	Odločba Nadzornega organa Efte št. 276/21/COL z dne 8. decembra 2021 o norveški karti regionalne pomoči 2022–2027 (Norveška) [2022/1213]	37

	Popravki
*	Popravek Sklepa Sveta (SZVP) 2022/906 z dne 9. junija 2022 o ukrepu pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta za krepitev zmogljivosti Balkanskih zdravstvenih namenskih sil ( UL L 157, 10.6.2022 )	58
*	Popravek Uredbe (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del ( UL L 188, 18.7.2009 )	59
*	Popravek Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ( UL L 331, 7.12.1998 ) (Slovenska posebna izdaja, Poglavje 13, Zvezek 21, str. 319)	60
*	Popravek Uredbe (EU) 2022/870 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o začasnih ukrepih za trgovinsko liberalizacijo, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije, ki se uporabljajo za ukrajinske izdelke v okviru Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani ( UL L 152, 3.6.2022 )	61

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/1206 z dne 12. julija 2022 o pristopu Evropske unije h Konvenciji o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah	1
	*	Konvencija o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah	4
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) 2022/1207 z dne 12. julija 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 974/98 zaradi uvedbe eura na Hrvaškem	16
	*	Uredba Sveta (EU) 2022/1208 z dne 12. julija 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 glede menjalnega razmerja eura za Hrvaško	18
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1209 z dne 5. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta glede postopka za naložitev upravnih glob ter metod njihovega izračuna in pobiranja ( 1 )	19
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1210 z dne 13. julija 2022 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij in njihovih posodobitev ( 1 )	23
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/1211 z dne 12. julija 2022 o uvedbi eura na Hrvaškem 1. januarja 2023	31
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/1212 z dne 12. julija 2022 o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjega revizorja Banco de Portugal	35