(1)

Da bi se zagotovila zadostna in neprekinjena oskrba z nekaterimi kmetijskimi in industrijskimi proizvodi, ki se ne proizvajajo v Uniji, ter da bi se na ta način preprečile motnje na trgu teh proizvodov, je bile z Uredbo Sveta (EU) 2021/2278 (1) za zadevne proizvode opuščene vrsta dajatev skupne carinske tarife, navedena v členu 56(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Zato se proizvodi iz Priloge k Uredbi Sveta (EU) 2021/2278 lahko uvažajo v Unijo po znižanih stopnjah dajatve ali stopnji dajatve nič.

(2)

Proizvodnja nekaterih proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi k Uredbi (EU) 2021/2278, v Uniji ne zadostuje za izpolnjevanje posebnih zahtev uporabniške industrije v Uniji. Ker je v interesu Unije, da se zagotovi ustrezna oskrba z nekaterimi proizvodi, in ob upoštevanju dejstva, da se enaki, enakovredni ali nadomestni proizvodi v Uniji ne proizvajajo v zadostnih količinah, je treba odobriti popolno opustitev dajatev skupne carinske tarife za navedene proizvode.

(3)

Zaradi spodbujanja integrirane proizvodnje baterij v Uniji v skladu s sporočilom Komisije z dne 17. maja 2018 z naslovom „Evropa v gibanju – Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista“ bi bilo treba v zvezi z nekaterimi proizvodi, povezanimi s proizvodnjo baterij, ki niso navedeni v Prilogi k Uredbi (EU) 2021/2278, odobriti delno opustitev dajatev skupne carinske tarife. Obvezni pregled teh opustitev bi bilo treba izvesti 31. decembra 2022, da bi se lahko v pregledu upošteval kratkoročni razvoj sektorja baterij v Uniji.

(4)

Za nekatere opustitve dajatev skupne carinske tarife iz Priloge k Uredbi (EU) 2021/2278 je treba spremeniti poimenovanje proizvoda in njegovo uvrstitev, da bi se upoštevali tehnični razvoj proizvodov in gospodarska gibanja na trgu.

(5)

Ohranjanje opustitev dajatev skupne carinske tarife za nekatere proizvode iz Priloge k Uredbi (EU) 2021/2278 ni več v interesu Unije. Opustitve za te proizvode bi bilo zato treba črtati z učinkom od 1. julija 2022.

(6)

Uredbo (EU) 2021/2278 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Da bi se izognili prekinitvam pri uporabi sheme avtonomnih tarifnih opustitev in da bi upoštevali smernice iz sporočila Komisije z dne 13. decembra 2011 o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah, je treba spremembe v zvezi s tarifnimi opustitvami iz te uredbe za zadevne proizvode uporabljati od 1. julija 2022. Ta uredba bi morala zato začeti veljati nemudoma –

(1)

Svet je 18. julija 2005 sprejel Uredbo (ES) št. 1183/2005.

(2)

Na podlagi sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-108/21 (2) bi bilo treba s seznama oseb, subjektov in organov iz Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005 črtati en vnos.

(3)

Prilogo Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je 23. marca 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 267/2012.

(2)

Glede na pregled Priloge II k Sklepu Sveta 2010/413/SZVP (2), bi bilo omejevalne ukrepe proti vsem osebam in subjektom s seznama iz navedene priloge ohraniti, če njihova imena niso navedena v Prilogi VI k navedenemu sklepu, 17 vnosov iz Priloge IX k Uredbi (EU) št. 267/2012 pa posodobiti.

(3)

Uredbo (EU) št. 267/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Določanje vrednosti posrednih izpostavljenosti do stranke, ki izhajajo iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in pogodb o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, za namene velikih izpostavljenosti bi se moralo razlikovati od metode izračunavanja vrednosti izpostavljenosti, ki se uporablja za kapitalske zahteve na podlagi tveganj iz Uredbe (EU) št. 575/2013, ker bi lahko neplačilo osnovnega instrumenta privedlo do dobička namesto do izgube. Vrednost posredne izpostavljenosti bi morala biti zato odvisna od izgube (tj. pozitivne vrednosti izpostavljenosti) ali dobička (tj. negativne vrednosti izpostavljenosti), ki bi izhajala iz morebitnega neplačila njenega osnovnega instrumenta. V skladu z ureditvijo za velike izpostavljenosti iz dela 4 Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko institucije v primeru izpostavljenosti v trgovalni knjigi pobotajo pozitivne in negativne pozicije v istih finančnih instrumentih ali pod določenimi pogoji v različnih finančnih instrumentih, ki jih je izdala posamezna stranka. Skupna neto izpostavljenost do posamezne stranke se upošteva le, če je pozitivna. Podobno bi se lahko skupna neto izpostavljenost do posamezne stranke po vključitvi posrednih izpostavljenosti do te stranke, ki izhajajo iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih ali pogodb o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, razporejenih v trgovalno knjigo, upoštevala le, če je pozitivna. Da bi se izognili pobotanju kakršnih koli posrednih izpostavljenosti, ki izhajajo iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih ali pogodb o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, razporejenih v netrgovalno knjigo, bi bilo treba vsako negativno vrednost posredne izpostavljenosti, ki izhaja iz teh pozicij, določiti pri nič.

(2)

Da se zagotovi ustrezno zajetje tveganja neplačila, bi morala biti vrednost posredne izpostavljenosti opcij ne glede na to, ali so razporejene v trgovalno ali netrgovalno knjigo, zato odvisna od sprememb cen opcij, ki bi izhajale iz neplačila zadevnega osnovnega instrumenta, npr. tržne vrednosti opcije za nakupne opcije in tržne vrednosti opcije, od katere se odšteje izvršilna cena, za prodajne opcije.

(3)

Namen kreditnih izvedenih finančnih instrumentov je prenesti kreditno tveganje v zvezi s kreditojemalci brez prenosa sredstev samih. Pri določanju vrednosti posredne izpostavljenosti osnovnega instrumenta bi bilo treba upoštevati vlogo, ki jo imajo institucije kot prodajalci zavarovanja ali kupci zavarovanja, in vrsto kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, za katerega sklenejo pogodbo. Posredna izpostavljenost bi morala biti zato enaka tržni vrednosti pogodbe o kreditnem izvedenem finančnem instrumentu, ki bi jo bilo treba prilagoditi za dolgovani znesek ali znesek, ki bo predvidoma prejet od nasprotne stranke v primeru neplačila izdajatelja osnovnega dolžniškega instrumenta.

(4)

Za druge vrste pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki predstavljajo kombinacijo dolgih in kratkih pozicij, bi morale institucije te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih razčleniti na posamezne strani posla, da zagotovijo natančno zajetje tveganja neplačila. Za izračun vrednosti posredne izpostavljenosti, ki izhaja iz teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, bi morale biti relevantne samo strani posla s tveganjem neplačila, pri katerih institucije v primeru neplačila tvegajo izgubo. Kadar pa institucije ne morejo uporabiti te metodologije ter da se zagotovi konservativna obravnava, bi jim moralo biti dovoljeno, da vrednost posredne izpostavljenosti osnovnih instrumentov določijo kot največjo izgubo, ki bi jo lahko utrpele po neplačilu izdajatelja osnovnega instrumenta, na katerega se izvedeni finančni instrument nanaša.

(5)

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se lahko sklenejo na instrumente z več referenčnimi osnovami. Za tiste izvedene finančne instrumente z več osnovnimi instrumenti, pri katerih institucija lahko vpogleda v referenčne osnove, in za zagotovitev, da se uporabi najnatančnejša metoda, bi bilo treba vrednost posredne izpostavljenosti izračunati tako, da se upošteva sprememba cene izvedenega finančnega instrumenta v primeru neplačila vsake od referenčne osnove v instrumentu z več osnovami. Za zagotovitev skladnosti z okvirom za velike izpostavljenosti, ki se uporablja za posle, pri katerih obstaja izpostavljenost do osnovnih sredstev, bi se moral za razporejanje izpostavljenosti na določeno stranko, ločeno stranko ali neznano stranko uporabljati člen 6(1) in (2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1187/2014 (2). Kadar institucije ne morejo uporabiti pristopa vpogleda ali kadar pristop vpogleda v izvedeni finančni instrument z več referenčnimi osnovami zanje predstavlja preveliko obremenitev, in za zagotovitev konservativne obravnave, bi morale institucije vrednost posredne izpostavljenosti izračunati tako, da preučijo spremembe cene izvedenega finančnega instrumenta v primeru neplačila vseh teh referenčnih osnov. Podobno bi se moral za zagotovitev skladnosti z okvirom za velike izpostavljenosti, ki se uporablja za posle, pri katerih obstaja izpostavljenost do osnovnih sredstev, za razporejanje izpostavljenosti na ločeno stranko ali neznano stranko uporabljati člen 6(3) Delegirane uredbe (EU) št. 1187/2014. V vseh primerih, ko se osnovni instrumenti razporedijo na neznano stranko, bi morale institucije, da bi se izognile tveganju, da se negativne vrednosti posrednih izpostavljenosti pobotajo s pozitivnimi vrednostmi posrednih izpostavljenosti, vrednosti morebitnih negativnih posrednih izpostavljenosti določiti pri nič.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(7)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

(1)

V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 561/2006 morajo imeti vozniki v cestnem prometu dnevni in tedenski čas počitka. Del tega počitka pogosto preživijo na cesti, zlasti kadar opravljajo mednarodne prevoze na dolge razdalje. Zato je zelo pomembno, da imajo dostop do parkirišč, na katerih lahko varno počivajo, z ustreznimi objekti za dostop do storitev, ki jih potrebujejo.

(2)

V členu 8a(1) Uredbe (ES) št. 561/2006 je določen seznam zahtev, ki jih morajo v zvezi z ravnjo storitve in varnostjo izpolnjevati parkirišča, dostopna voznikom, ki opravljajo cestni prevoz blaga in potnikov, da se jim izda certifikat o varnem in varovanem parkirišču.

(3)

V študiji Komisije iz leta 2019 o varnih in varovanih parkiriščih v Uniji (2) je bilo priznano znatno pomanjkanje takšnih objektov. V študiji je bilo navedenih tudi nekaj predlogov, med drugim glede standardov za varna in varovana parkirišča ter certifikacijskih postopkov.

(4)

Glede na trenutno pomanjkanje varnih in varovanih parkirišč v Uniji bi bilo treba spodbujati razvoj takšnih objektov na ravni Unije, da bi bil voznikom v cestnem prometu zagotovljen dostop do njih ob vseh cestah Unije.

(5)

Za spodbujanje razvoja varnih in varovanih parkirišč je treba na ravni Unije razviti skupni okvir, da se sektorju zagotovi dostop do jasnih in usklajenih informacij o varnih in varovanih parkiriščih po vsej Uniji.

(6)

Za izboljšanje delovnih pogojev voznikov v cestnem prometu v skladu z Uredbo (ES) št. 561/2006 bi morala biti na vseh varnih in varovanih parkiriščih na voljo minimalna splošna raven storitev, ne glede na njihovo stopnjo varnosti.

(7)

Zaradi vse večjega števila kraj tovora, ki na poti prizadenejo voznike v cestnem prometu, bi bilo treba povečati varnost voznikov v cestnem prometu in zagotoviti, da bi počivali brez stresa in da ne bi bili čedalje bolj utrujeni. Dobri pogoji za počitek voznikov na varnih in varovanih parkiriščih so ključnega pomena za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in zmanjšanje tveganja nesreč zaradi utrujenosti.

(8)

Varna in varovana parkirišča so bistvena za voznike in prevozna podjetja, da lahko zaščitijo svoj tovor pred krajami. Zaradi raznolikosti dejavnosti in tovora lahko prevozniki in vozniki potrebujejo parkirišča z različnimi stopnjami varnosti, odvisno od blaga, ki ga prevažajo. Standardi Unije bi zato morali biti prilagojeni različnim vrstam dejavnosti, parkirišča pa bi morala zagotavljati različne minimalne ravni varnosti.

(9)

Varnost parkirišč bi bilo treba zagotoviti z ustrezno varnostno opremo in postopki ob perimetru parkirišča, na samem parkirišču ter na vstopnih in izstopnih točkah. Vzpostaviti bi bilo treba tudi postopke za osebje, da bi se zagotovilo sprejetje ukrepov za preprečevanje tveganja in da bi se ublažile posledice incidentov, ko do njih pride.

(10)

Da bi uporabnikom zagotovili preglednost in jasnost glede varnih in varovanih parkirišč, bi moral parkirišča certificirati neodvisni certifikacijski organ v skladu s postopki, določenimi na ravni Unije. Certifikacijske postopke za revizije, ponovne revizije in nenapovedane revizije za varna in varovana parkirišča bi bilo treba jasno opredeliti, da bodo upravljavci parkirišč vedeli, kako zaprositi za certificiranje ali ponovno certificiranje. Zagotoviti bi bilo treba tudi uporabo ustreznih postopkov, kadar se ugotovi, da varno in varovano parkirišče ne ustreza več ravni storitve ali varnosti, za katero je bilo certificirano.

(11)

Uporabniki varnih in varovanih parkirišč bi morali imeti na voljo mehanizme za pritožbe, da bi lahko poročali o neskladnostih.

(12)

Certifikacijski organi bi morali imeti možnost, da upravljavcem izdajo revizijske certifikate in te informacije sporočijo tudi Komisiji, tako da bo seznam varnih in varovanih parkirišč na ustreznem uradnem spletišču vedno posodobljen.

(13)

Komisija bi morala zaradi upoštevanja hitrega razvoja digitalnih tehnologij in za stalno izboljševanje delovnih pogojev voznikov najpozneje štiri leta po sprejetju tega akta oceniti ustreznost pregleda usklajenih standardov in certifikacijskih postopkov –

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 119/97 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini od 32,5 % do 39,4 % na uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država) ter dokončno protidampinško dajatev v višini 10,5 % na uvoz s poreklom iz Malezije. Te stopnje dajatve so se uporabljale za obročne mehanizme za vezavo razen tistih s 17 ali 23 obroči, za obročne mehanizme za vezavo s 17 in 23 obroči pa se je uporabljala dajatev, enaka razliki med minimalno uvozno ceno (minimalna uvozna cena v višini 325 EUR na 1 000 kosov) in neocarinjeno ceno franko meja Skupnosti, kadar je bila ta nižja od minimalne uvozne cene.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2100/2000 (3) po preiskavi za ugotavljanje absorpcije v skladu s členom 12 osnovne uredbe dvignil navedene dajatve za kitajske obročne mehanizme za vezavo razen za tiste s 17 ali 23 obroči. Spremenjene dajatve, veljavne za tak uvoz iz LRK, so znašale med 51,2 % in 78,8 %.

(3)

Po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 1208/2004 (4) razširil dokončne protidampinške ukrepe na uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo, poslanih iz Vietnama, ne glede na to, ali so deklarirani kot s poreklom iz Vietnama ali ne.

(4)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2074/2004 (5) po pregledu zaradi izteka ukrepa podaljšal dokončne protidampinške ukrepe na uvoz obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz LRK. V zvezi z veljavnimi ukrepi za Malezijo ni bil prejet noben zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, zato so posledično prenehali veljati januarja 2002.

(5)

Po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 33/2006 (6) razširil dokončne protidampinške ukrepe na uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo, poslanih iz Laoške ljudske demokratične republike (v nadaljnjem besedilu: Laos), ne glede na to, ali so deklarirani kot s poreklom iz Laosa ali ne.

(6)

Svet je z Uredbo (ES) št. 818/2008 (7) in na podlagi preiskave proti izogibanju razširil področje uporabe ukrepov na nekatere nekoliko spremenjene obročne mehanizme za vezavo.

(7)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa so bile protidampinške dajatve na uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo februarja 2010 z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 157/2010 (8) podaljšane za pet let, maja 2016 po še enem pregledu zaradi izteka ukrepa pa z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2016/703 (9) še za nadaljnjih pet let (v nadaljnjem besedilu: veljavni ukrepi).

(8)

Trenutno veljavni protidampinški dajatvi znašata 51,2 % za enega proizvajalca izvoznika in 78,8 % za vse druge proizvajalce izvoznike.

(9)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih ukrepov (10) prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(10)

Zahtevek za pregled je 12. februarja 2021 vložil proizvajalec Unije Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH (v nadaljnjem besedilu: vložnik), ki predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje obročnih mehanizmov za vezavo v Uniji. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(11)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 11. maja 2021 na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka ukrepa, ki se uporablja za uvoz obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in ki je razširjen na Vietnam in Laoško ljudsko demokratično republiko. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (11) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(12)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo stopijo v stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe LRK, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in jih povabila k sodelovanju.

(14)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nobena od zainteresiranih strani ni zahtevala zaslišanja.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da morajo trije znani proizvajalci Unije, in sicer I.M.L. Industria Meccanica Lombarda SRL, Koloman Handler Fémárugyár Magyarország Kft in Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH., v 37 dneh po datumu objave obvestila o začetku predložiti izpolnjene vprašalnike. Komisija je povabila tudi druge proizvajalce Unije in reprezentativna združenja, če obstajajo, naj se javijo in zahtevajo vprašalnik. Javil se ni noben drug proizvajalec Unije ali reprezentativno združenje.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Zahtevanih informacij ni predložil noben nepovezani uvoznik. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(18)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(19)

Noben proizvajalec izvoznik iz LRK ni predložil zahtevanih informacij in/ali se strinjal z vključitvijo v vzorec. Kitajski proizvajalci torej niso sodelovali, ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK pa temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(20)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(21)

Komisija je vprašalnik poslala proizvajalcem Unije, nepovezanim uvoznikom in proizvajalcem izvoznikom. Isti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletišču GD za trgovino (12).

(22)

Izpolnjene vprašalnike so poslali proizvajalci Unije Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH in Koloman Handler Kft., dve strani iz iste skupine z enim proizvodnim obratom (v nadaljnjem besedilu skupaj: Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH), in I.M.L. Industria Meccanica Lombarda S.r.l.

(23)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Obiski zaradi preveritve v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

—

Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH, Oroszlany, Madžarska,

—

I.M.L. Industria Meccanica Lombarda S.r.l., Offanengo, Italija.

(24)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer nekateri obročni mehanizmi za vezavo s poreklom iz LRK, ki sestojijo iz dveh jeklenih listov ali iz žic z najmanj štirimi polobroči iz jeklene žice, pritrjenimi na njej, katere skupaj drži jeklen ovitek. Lahko se odpirajo s potegom polobročev ali z majhnim sprožilnim mehanizmom iz jekla, pritrjenim na obročni mehanizem za vezavo (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje). Obročni mehanizmi za vezavo se ob začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2016/703 uvrščajo pod oznako KN ex 8305 10 00 (oznake TARIC 8305100011, 8305100013, 8305100019, 8305100021, 8305100023, 8305100029, 8305100034 in 8305100035).

(25)

Obročni mehanizmi za vezavo se uporabljajo za različne namene, na primer pri izdelavi priročnikov za programsko opremo, katalogov in brošur, tehničnih priročnikov, pisarniških map, predstavitvenih map, drugih map za spenjanje, fotoalbumov in albumov za znamke.

(26)

V Uniji je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prodano veliko število različnih vrst obročnih mehanizmov za vezavo. Razlike med temi vrstami so bile določene na podlagi širine osnove, vrste mehanizma, števila obročev, sistema odpiranja, nominalne kapacitete držanja papirja, premera obročev, oblike obročev, dolžine in razmika med obroči. Glede na dejstvo, da imajo vse vrste enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter so znotraj določenih serij zamenljive, je bilo ugotovljeno, da za namene sedanjega postopka vsi obročni mehanizmi za vezavo predstavljajo en sam izdelek. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(27)

Kot je pokazala preiskava, s katero so bili uvedeni veljavni ukrepi (13), imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter enake osnovne uporabe:

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(28)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK nadaljeval, čeprav je bil veliko manjši kot med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa (tj. od januarja 2014 do decembra 2014). Po podatkih Eurostatove podatkovne zbirke COMEXT je uvoz obročnih mehanizmov za vezavo iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 0,7 % trga Unije v primerjavi z 2,3-odstotnim tržnim deležem med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa.

(29)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Zato je Komisija kitajsko vlado obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede Ljudske republike Kitajske morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(30)

Zato so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, javno dostopnih podatkih za obe turški družbi, ki poslujeta pod kodo 2599 NACE Rev. 2, informacijah, ki jih je predložil vložnik, informacijah turškega nacionalnega statističnega urada, Eurostatovi podatkovni zbirki COMEXT, podatkovni zbirki Global Trade Atlas, spletišču International Transport and Insurance Costs of Merchandise Trade (ITIC) OECD (Stroški mednarodnega prevoza in zavarovanja trgovine z blagom (ITIC)) ter spletišču Svetovne banke „Doing Business“.

(31)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(32)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(33)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz prve alinee člena 2(6a) osnovne uredbe proučila možne primerne države.

(34)

Komisija je 20. oktobra 2021 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države in določila Turčijo kot ustrezno reprezentativno državo. V zvezi s prvim obvestilom je od vložnika prejela eno pripombo.

(35)

Komisija je 7. februarja 2022 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo navedla Turčijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da namerava turški družbi (D S C Otomotiv in Samet Kalip ve Madeni), ki poslujeta pod kodo 2599 NACE Rev. 2 in proizvajata izdelke v isti splošni kategoriji, v katero spadajo obročni mehanizmi za vezavo, uporabiti kot podlago za določitev PSA-stroškov in dobička za računsko določitev normalne vrednosti.

(36)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(37)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški).

(38)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(39)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede jeklarskega sektorja v LRK (14), pri čemer je jeklo glavni proizvodni dejavnik za obročne mehanizme za vezavo, ugotovila, da je bilo prisotno znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija je v tej preiskavi sklenila, da je na podlagi razpoložljivih dokazov primerna tudi uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe.

(40)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar je povzročilo izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (15). Komisija je sklenila zlasti, da kitajska vlada v sektorju jekla, ki je glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (16) ter da ji prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (17) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (18). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (19). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (20) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (21).

(41)

Zahtevek je vseboval informacije o izkrivljanjih v jeklarskem sektorju in zlasti navajal nedavne ugotovitve protidampinških preiskav Evropske komisije, v katerih je bil potrjen obstoj izkrivljanj v jeklarskem sektorju. Zahtevek je vseboval tudi informacije o izkrivljanjih v sektorju neželeznih kovin, zlasti v zvezi z nikljem, ki je pomembna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega se je zahtevek skliceval na poročilo Komisije o znatnih izkrivljanjih na Kitajskem (22) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), s poudarkom zlasti na izkrivljanjih na trgu dela in pri dostopu do financiranja.

(42)

Komisija je v tej preiskavi proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK.

(43)

Zlasti v sektorju jekla, ki je glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Številni največji proizvajalci jekla so v državni lasti. Nekateri so posebej navedeni v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020. Kitajska družba v državni lasti Shanxi Taiyuan Iron & Steel Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Tisco) na primer na svojem spletišču navaja, da je „velikan na področju železa in jekla“, ki se je „razvil v izjemno obsežen železarski in jeklarski kompleks, ki je povezan z dejavnostjo rudarjenja železa ter proizvodnjo, predelavo, dobavo in trgovanjem na področju železa in jekla“ (23). Baosteel je še ena pomembna kitajska družba v državni lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla in je del nedavno konsolidirane skupine China Baowu Steel Group Co. Ltd. (prej Baosteel Group in Wuhan Iron & Steel) (24).. . Nominalni števili družb v državni in v zasebni lasti sta skoraj enaki, ob tem pa so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki se uvrščajo med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri podjetja v državni lasti (25). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60–70 % proizvodnje jekla v približno desetih velikih podjetjih (26). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (27). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi podjetji v državni lasti (28).

(44)

Poleg tega je veliko največjih proizvajalcev v jeklarskem sektorju izrecno navedenih v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020. Družba Tisco na svojem spletišču na primer navaja, da je „velikan na področju železa in jekla“, ki se je „razvil v izjemno obsežen železarski in jeklarski kompleks, ki je povezan z dejavnostjo rudarjenja železa ter proizvodnjo, predelavo, dobavo in trgovanjem na področju železa in jekla“ (29).

(45)

Ker je sektor obročnih mehanizmov za vezavo zelo razdrobljen in je večina proizvajalcev podjetij v državni lasti, med preiskavo ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med proizvajalci obročnih mehanizmov za vezavo v državni lasti in proizvajalci obročnih mehanizmov za vezavo v zasebni lasti.

(46)

Ker je v sektorju jekla, ki je glavna surovina za proizvodnjo obročnih mehanizmov za vezavo, veliko podjetij v državni lasti, niti proizvajalci v zasebni lasti ne morejo poslovati pod tržnimi pogoji. Za javna podjetja in zasebne družbe v sektorju obročnih mehanizmov za vezavo dejansko veljajo tudi politični nadzor in smernice, kot je navedeno v uvodnih izjavah 47 do 53 spodaj.

(47)

Kar zadeva to, da lahko kitajska vlada zaradi svoje prisotnosti v družbah vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, se v preiskavi niso proučile posamezne družbe, ker je sektor obročnih mehanizmov za vezavo zelo razdrobljen in sestoji predvsem iz MSP.

(48)

Poleg tega so v sektorju obročnih mehanizmov za vezavo uvedene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe.

(49)

Kitajska vlada šteje sektor jekla, ki je glavna sestavina za proizvodnjo obročnih mehanizmov za vezavo, za ključno industrijo (30). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, osredotočenih na jeklo, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, na primer v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva, nacionalni temelj“ (31). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (32).

(50)

13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (33) predvideva podporo za družbe, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (34). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (35).

(51)

V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (36) (v nadaljnjem besedilu: katalog) je jeklarstvo navedeno kot spodbujana industrija.

(52)

Kitajska vlada nadalje usmerja razvoj sektorja v skladu z raznovrstnimi orodji in smernicami politike, ki so med drugim povezani s sestavo in prestrukturiranjem trga, surovinami, naložbami, zmanjšanjem zmogljivosti, obsegom izdelkov, premestitvijo, nadgradnjo itd. S temi in drugimi sredstvi kitajska vlada usmerja in nadzira skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja (37). Sedanja težava presežne zmogljivosti je verjetno najbolj jasen prikaz posledic politik kitajske vlade in izkrivljanja, ki izhaja iz tega.

(53)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo jekla kot glavne surovine za proizvodnjo obročnih mehanizmov za vezavo. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(54)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v jeklarskem sektorju, kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 40, ne bi vplivala na proizvajalce obročnih mehanizmov za vezavo.

(55)

Na sektor obročnih mehanizmov za vezavo vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno v uvodni izjavi 40. Navedena izkrivljanja prizadenejo sektor neposredno (pri proizvodnji obročnih mehanizmov za vezavo ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (38).

(56)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor obročnih mehanizmov za vezavo, kot je prav tako navedeno v uvodni izjavi 40. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(57)

Komisija nazadnje opozarja, da je za proizvodnjo obročnih mehanizmov za vezavo potrebnih več vložkov. LRK je ena največjih proizvajalk jekla – ključne surovine v postopku proizvodnje obročnih mehanizmov za vezavo. Ko proizvajalci obročnih mehanizmov za vezavo kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Morda si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(58)

Posledica tega je, da domače prodajne cene obročnih mehanizmov za vezavo niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(59)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 29, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(60)

Razpoložljivi dokazi so skratka pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v ustrezni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(61)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(62)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 34 in 35, je Komisija objavila dve obvestili k spisu o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 20. oktobra 2021 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 7. februarja 2022 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo). V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe, prejete od strani o teh elementih in ustreznih virih. V drugem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava razmisliti o uporabi Turčije kot primerne reprezentativne države v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(63)

V prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija opredelila Turčijo in Tajsko kot državi, ki imata glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka vse tri države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je bilo znano, da se je v njih proizvajal izdelek, ki se pregleduje, ali izdelek, ki je iz iste splošne kategorije in/ali sektorja kot izdelek, ki se pregleduje.

(64)

Vložnik je predložil eno pripombo v zvezi z obvestilom. Strinjal se je, da se obe državi uvrščata med države z višjim srednjim dohodkom. Vendar je v svojem odgovoru na prvo obvestilo navedel, da že desetletja proizvaja in prodaja izdelek, ki se pregleduje, vendar ne ve za nobeno turško ali tajsko podjetje, ki bi proizvajalo obročne mehanizme za vezavo. Poleg tega je vztrajal, da obstaja nejasnost pri razlikovanju med proizvodnjo rinčnih map, tj. izdelkom v nadaljnjem proizvodnem procesu, in obročnimi mehanizmi za vezavo, tj. kovinskim delom mape. Vložnik je v zvezi z družbami, ki jih je Komisija predstavila kot proizvajalce v Turčiji in na Tajskem, navedel, da so vse družbe, naštete v obvestilu z dne 20. oktobra, podjetja za proizvodnjo pisarniških izdelkov, ki proizvajajo izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu. Pojasnil je, da je v zahtevku za pregled izbral Turčijo zaradi njene velikosti in gospodarskega razvoja, hkrati pa se je zavedal, da se v Turčiji obročni mehanizmi za vezavo ne proizvajajo. Zato je predlagal družbe s podobnimi metodami proizvodnje, proizvodnimi dejavniki in proizvodnimi elementi na podlagi kode 2599 NACE Rev. 2.

(65)

Ker imajo vse države, v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, drugačno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, je Komisija navedla, da bo za določitev primerne reprezentativne države za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe uporabila proizvodnjo izdelka v isti splošni kategoriji izdelkov, tj. koda 2599 NACE Rev. 2, kot je izdelek, ki se pregleduje.

(66)

Komisija je za države, opredeljene in omenjene zgoraj, dodatno preverila razpoložljivost javnih podatkov, zlasti javnih finančnih podatkov proizvajalcev v splošni kategoriji kode 2599 NACE Rev. 2.

(67)

Komisija je nadalje proučila javno dostopne finančne podatke družb, ki jih je opredelil vložnik (koda 2599 NACE Rev. 2). Čeprav navedene družbe ne proizvajajo izdelka, ki se pregleduje, v svojih proizvodnih postopkih uporabljajo podobne proizvodne dejavnike. Komisija je ugotovila, da le dve od šestih opredeljenih družb poslujeta pod kodo 2599 NACE Rev. 2, in sicer D S C Otomotiv in Samet Kalip ve Madeni, obe v Turčiji. Ugotovila je, da sta opredeljeni družbi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom poslovali z dobičkom. Sorazmerno visoke ravni PSA-stroškov in dobička, če se uporabi tehtano povprečje obeh družb, je mogoče pojasniti z dejstvom, da sta v svojih sektorjih pomembni proizvajalki. D S C Otomotiv je dobavitelj za avtomobilsko industrijo, Samet Kalip pa je pomemben akter na globalnem trgu industrije dodatkov za pohištvo. V vsakem primeru Komisija ni pridobila informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ravni PSA-stroškov in dobička družb D S C Otomotiv in Samet Kalip niso razumne za sektor, v katerem poslujeta.

(68)

Komisija je analizirala tudi uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v Turčijo. Analiza podatkov o uvozu je pokazala, da na uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v Turčijo ni pomembno vplival uvoz iz LRK ali iz katere od držav, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (41), zato je mogoče Turčijo uporabiti kot primerno reprezentativno državo.

(69)

Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Turčijo kot primerno reprezentativno državo, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(70)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede primernosti Turčije kot reprezentativne države. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(71)

Prvotni izbor potencialnih reprezentativnih držav in primernih družb z javno dostopnimi podatki Komisiji ne preprečuje, da bi tak izbor in svojo raziskavo pozneje dopolnila ali izpopolnila, vključno s predložitvijo novih predlogov za potencialno reprezentativno državo. Pravzaprav je namen obvestil o proizvodnih dejavnikih ravno pozvati zainteresirane strani, naj predložijo pripombe k predhodni raziskavi služb Komisije, in če je to upravičeno, predlagajo alternative, da jih službe Komisije nato nadalje proučijo. Obvestila vsebujejo posebno prilogo, ki stranem pomaga pri predložitvi informacij o morebitnih dodatnih reprezentativnih državah in/ali družbah za namen člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(72)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, zadnji stavek, osnovne uredbe.

(73)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(74)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(75)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah in stranskih proizvodih. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela in energije uporabila podatke turškega nacionalnega statističnega urada (42).

(76)

Komisija je v izračun vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je uporabila finančne podatke enega od proizvajalcev Unije, ki je sodeloval v preiskavi in je v ta namen predložil posebne informacije (43), tj. družbe Koloman Handler Kft (v nadaljnjem besedilu: KH). Metodologija je ustrezno pojasnjena v oddelku 3.3.5.

(77)

Kot je navedeno v drugem obvestilu, je Komisija za določitev PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke izbranih turških družb, navedenih v uvodni izjavi 67.

(78)

Komisija si je z obvestiloma o proizvodnih dejavnikih prizadevala določiti seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabil za določitev popolnega seznama vložkov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci v LRK uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Komisija ni prejela pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov.

(79)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov v postopku pregleda se je morala Komisija pri določitvi proizvodnih dejavnikov, ki se uporabljajo v proizvodnji obročnih mehanizmov za vezavo, opreti na evropskega proizvajalca KH. Na podlagi podatkov, zbranih od kitajskih družb med prvotno preiskavo, in informacij, ki so na voljo na spletiščih kitajskih proizvajalcev obročnih mehanizmov za vezavo, se zdi, da so njihovi proizvodni postopki in uporabljeni materiali podobni tistim, ki jih je zagotovila družba KH.

(80)

Zaradi nesodelovanja Komisija razen šestmestnih oznak harmoniziranega sistema (v nadaljnjem besedilu: HS) za vsak proizvodni dejavnik ni imela na voljo natančnejših oznak blaga.

(81)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je predložila družba KH, in ker ni bilo pripomb na obvestili o virih za določitev normalne vrednosti v zvezi s proizvodnimi dejavniki, so bili, kjer je primerno, opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in oznake HS:

Proizvodni dejavniki za obročne mehanizme za vezavo

(82)

Komisija je za določitev neizkrivljenih cen surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo za vsako surovino, ki jo družba KH uporablja v proizvodnji obročnih mehanizmov za vezavo, uporabila tehtano povprečje uvozne cene za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, in ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Komisija je preverila sporočene uporabljene surovine in ustrezne deleže porabe pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cene uvoza na enoto iz vseh tretjih držav razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 (44). Po izključitvi navedenega uvoza so statistični podatki o uvozu ostali dovolj reprezentativni. Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 60 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja nimajo enakega vpliva na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene.

(83)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, dostavljenih do vrat tovarne proizvajalca, uporabila uvozno dajatev reprezentativne države na ustreznih ravneh, odvisno od države porekla uvoženih količin (45). Dodala je stroške notranjega prevoza, izračunane za kg na podlagi navedbe cen za dobave od Istanbula do mejnega prehoda Kapikule, kot je navedeno v poročilu Svetovne banke „Doing Business“ (46).

(84)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov v postopku pregleda se je Komisija pri določitvi stranskih proizvodov, pridobljenih pri proizvodnji obročnih mehanizmov za vezavo, oprla na podatke družbe KH. Družba je poročala le o enem stranskem proizvodu: odpadki in ostanki pokositrenega železa ali jekla.

(85)

Ker ni bilo uvoza navedenega predmeta iz Turčije, je Komisija poiskala drug vir za referenčno vrednost. Na podlagi podatkov iz zbirke GTA je opredelila največjega svetovnega izvoznika zadevnega izdelka, Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA). Referenčno vrednost je tako izračunala kot tehtano povprečje izvozne cene z vsemi stroški na enoto (CIF + uvozne dajatve v državah z uvozom iz ZDA) na podlagi izvoza iz ZDA v preostale dele sveta v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(86)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stroške dela uporabila javno dostopne nacionalne statistične podatke Turčije, ki vključujejo davke in dajatve delodajalca (47).

(87)

Komisija je kot osnovo za izračun uporabila statistične podatke s podatkovnega portala turškega nacionalnega statističnega urada Turkstat, na katerem so bile na voljo podrobne informacije o stroških dela na uro v različnih gospodarskih sektorjih po letih. Kot referenčno vrednost je uporabila podatke, sporočene za kodo C.25 NACE Rev. 2: Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.

(88)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za električno energijo uporabila cene električne energije v industriji glede na skupino potrošnje, objavljene na spletišču turškega nacionalnega statističnega urada Turkstat (48).

(89)

Komisija je uporabila navedbo cene električne energije na podatkovnem portalu turškega nacionalnega statističnega urada Turkstat, ki zagotavlja polletna povprečja cen na enoto električne energije. Kot referenčno vrednost je uporabila povprečje cen za industrijske odjemalce, navedenih za obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(90)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(91)

Komisija je na podlagi proizvodnih dejavnikov iz uvodne izjave 81 izračunala režijske stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je izračun teh režijskih stroškov proizvodnje temeljil na količniku režijskih stroškov proizvodnje, deljenih s stroški proizvodnje, ki jih je sporočila družba KH. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(92)

Za PSA-stroške in dobiček je Komisija uporabila finančne podatke dveh turških proizvajalcev, omenjenih v uvodni izjavi 67. Najprej je določila delež PSA-stroškov in dobička v stroških prodanega blaga za vsakega proizvajalca. Nato je določila povprečne PSA-stroške in dobiček v reprezentativni državi (ponderirane glede na prihodke družb od prodaje). Javno dostopni revidirani računovodski izkazi teh družb so bili dani na voljo zainteresiranim stranem kot priloga k drugemu obvestilu.

(93)

Na podlagi navedenih referenčnih vrednosti je Komisija računsko določila normalno vrednost na podlagi naslednje metodologije.

(94)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije, ki jih je predložila družba KH o potrošnji vsakega posameznega proizvodnega dejavnika (surovine, delo in energija) za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Ta obseg potrošnje je bil pomnožen z neizkrivljenimi stroški na enoto, določenimi v Turčiji, kot je opisano v oddelku 3.3.4.

(95)

Drugič, da bi Komisija dobila neizkrivljene stroške proizvodnje, je neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala delež režijskih stroškov proizvodnje, ki je bil določen, kot je opisano v uvodni izjavi 90.

(96)

Komisija je poleg stroškov proizvodnje, določenih, kot je opisano v uvodni izjavi 95, uporabila PSA-stroške in dobiček v reprezentativni državi, določene, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 92. PSA-stroški in dobiček, izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 31,3 % oziroma 24,7 %.

(97)

Normalna vrednost, izračunana, kot je opisano v uvodnih izjavah 93 do 96, je bila zmanjšana za neizkrivljeno vrednost stranskega proizvoda. Neizkrivljena vrednost stranskega proizvoda je bila določena tako, da se je količina, prodana v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kot jo je sporočila družba KH, pomnožila z neizkrivljeno ceno na enoto, določeno za Turčijo, kot je opisano v oddelku 3.3.4.2.

(98)

LRK za nekatere izdelke izvaja politiko le delnega povračila DDV ob izvozu. Za zagotovitev, da je normalna vrednost izražena z enako stopnjo obdavčitve kot izvozna cena, se normalna vrednost prilagodi navzgor z delom DDV, ki je bil obračunan na izvoz izdelka, ki se pregleduje, in ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom ni bil povrnjen. Podatki s spletišča kitajske davčne in carinske uprave ter podatki portala Transcustoms (49) kažejo, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom DDV, zaračunan za izvoz obročnih mehanizmov za vezavo, ni bil v celoti povrnjen. Končna normalna vrednost je bila tako skladno s tem prilagojena navzgor za 3 %.

(99)

Na tej podlagi je Komisija računsko določila normalno vrednost na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Ker ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik, se normalna vrednost uporablja na ravni države.

(100)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi razpoložljivih dejstev.

(101)

Po podatkih Eurostata je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom iz LRK uvoženih le 356 tisoč kosov obročnih mehanizmov za vezavo. Ta količina je zanemarljiva ne le z vidika celotne potrošnje Unije, ampak tudi zato, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 26, ker je bilo v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prodano veliko število različnih vrst obročnih mehanizmov za vezavo. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov Komisija nima nobenih informacij o naboru izdelkov v tako majhnem obsegu uvoza. Tako je sklenila, da ta majhen obseg ne zagotavlja zadostne osnove za ugotovitev glede nadaljevanja dampinga, in preverila verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov.

(102)

Na podlagi sklepa iz uvodne izjave 101 je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirala je naslednje elemente: obstoj dampinga na podlagi izvoza v tretje države, proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije.

(103)

Komisija je na podlagi statističnih podatkov GTA o uvozu opredelila štiri največje uvoznike obročnih mehanizmov za vezavo iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom: Mehiko, ZDA, Malezijo in Vietnam (50). Te štiri države so pomenile 61 % celotnega „svetovnega“ uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske.

(104)

V zvezi s kitajskim izvozom obročnih mehanizmov za vezavo na navedene štiri glavne trge so bili izračuni dampinga opravljeni na podlagi spodaj opisane metodologije.

(105)

Komisija je za oceno dampinga iz LRK v tretje države uporabila normalno vrednost, ki je bila računsko določena, kot je opisano v uvodnih izjavah 93 do 99.

(106)

Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali, je bila verjetna izvozna cena v Unijo ocenjena z analizo kitajskih izvoznih cen za tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in sicer na podlagi ustreznih statističnih podatkov GTA o uvozu za posamezne države.

(107)

Malezija in Vietnam sta o svojih vrednostih uvoza poročala le na ravni CIF. Komisija je zato sporočene vrednosti prilagodila na raven FOB, tako da je odštela stroške pomorskega prevoza in zavarovanja (51). Ta prilagoditev pa ni bila potrebna za Mehiko in ZDA, saj so bile na voljo vrednosti uvoza na ravni FOB.

(108)

V drugem koraku so bile vrednosti uvoza FOB vseh štirih držav prilagojene na raven franko tovarna, tako da se je odštel strošek notranjega prevoza na Kitajskem (52).

(109)

Komisija je konstruirano normalno vrednost in cene izvoza v tretje države primerjala na podlagi franko tovarna.

(110)

Zgornja primerjava je pokazala stopnjo dampinga na ravni države za kitajski izvoz v štiri države, izraženo kot delež njihovih vrednosti CIF (53), kot sledi:

(111)

Povprečna izvozna cena, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za vsako od navedenih držav, bi povzročila stopnjo dampinga v višini več kot 20 % v primerjavi z normalno vrednostjo, določeno v oddelku 3.3.6. To pomeni, da bi bil tak uvoz iz LRK, če bi prišel v Unijo na navedeni ravni, dampinški.

(112)

Neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem, v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa ocenjena na 375 milijonov kosov, za več kot sedemkratnik presega celotno potrošnjo Unije, ki znaša 40 milijonov kosov – 60 milijonov kosov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kitajska zmogljivost se je v zadnjem desetletju dramatično povečala in trenutno znaša približno 830 milijonov kosov, kar je znatno več od sedanjih proizvedenih 455 milijonov kosov.

(113)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo obročnih mehanizmov za vezavo za izvoz v Unijo.

(114)

Glede na podatke GTA so kitajski proizvajalci izvozniki izvažali na svoje glavne tretje trge po cenah, ki so bile od 1,2 % do 32,5 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Ob upoštevanju navedene ravni cen je izvoz v Unijo potencialno privlačen za kitajske izvoznike, saj bi zaradi izteka ukrepov lahko prodajali po cenah, višjih od tistih, po katerih izvažajo v druge države, ki pa bi bile še vedno nižje od cen industrije EU.

(115)

Trg Unije je za kitajske proizvajalce privlačen tudi zaradi svoje velikosti, saj je po navedbah v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa za nekatere vrste obročnih mehanizmov za vezavo največji na svetu.

(116)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v primeru izteka veljavnih ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve dampinga. Zlasti raven normalne vrednosti, določene v LRK, raven kitajskih izvoznih cen na trgih tretjih držav, privlačnost trga Unije in razpoložljivost precejšnje proizvodne zmogljivosti v LRK kažejo na veliko verjetnost ponovitve dampinga v primeru, da bi se veljavni ukrepi iztekli.

(117)

Podobni izdelek sta v obdobju preiskave v Uniji izdelovala dva proizvajalca: Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH (Oroszlany, Madžarska) in I.M.L. Industria Meccanica Lombarda S.r.l. (Offanengo, Italija). Ta predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(118)

Oba proizvajalca (od katerih je prvi vložnik) sta sodelovala v preiskavi. Ker sta obe družbi skupaj predstavljali celotno proizvodnjo obročnih mehanizmov za vezavo v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, se šteje, da predstavljata industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(119)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na približno [40 000–60 000] kosov (54). Komisija je to količino določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov obeh proizvajalcev. Ker so bili mikro- in makroekonomski podatki določeni na podlagi podatkov dveh proizvajalcev Unije, so podatki zaradi zaupnosti navedeni v razponu.

(120)

Komisija je določila potrošnjo Unije na podlagi (a) preverjenega obsega prodaje podobnega izdelka s strani industrije Unije na trgu Unije, sporočenega v ustreznih izpolnjenih vprašalnikih proizvajalcev Unije, ter (b) obsega uvoza obročnih mehanizmov za vezavo (raven TARIC) na trg Unije, o katerem poroča Eurostat in je pretvorjen v kose. Komisija je v okviru nomenklature TARIC, veljavne ob začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2016/703, opredelila dve skupini obročnih mehanizmov za vezavo:

(121)

V podatkih Eurostata je merska enota za obročni mehanizem za vezavo teža (v kg). Komisija je za vsako od navedenih skupin obročnih mehanizmov za vezavo izračunala pretvorbeni faktor na podlagi preverjenih podatkov o proizvodnji industrije Unije. Tako izračunana pretvorbena faktorja je uporabila za določitev ustreznega obsega uvoza v kosih.

(122)

Izračun teh pretvorbenih faktorjev je bil ustrezno pojasnjen v obvestilu k spisu (55). V njem je Komisija navedla, kateri vir podatkov je uporabila za izračun obeh pretvorbenih faktorjev (podatke o prodaji industrije Unije za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, predložene v teži in številu enot) in katero metodologijo (skupna teža prodaje vsake skupine izdelkov v Unijo, deljena z ustreznim številom kosov). V zvezi z navedenim obvestilom k spisu ni prejela nobenih pripomb.

(123)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja na trgu Unije

(124)

Pregled je pokazal, da se je potrošnja obročnih mehanizmov za vezavo v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšala za 31 % s približno 70–90 milijonov kosov leta 2017 na 40–60 milijonov kosov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (56).

(125)

Stalno zmanjševanje potrošnje Unije je posledica digitalizacije. Vendar industrija Unije meni, da je učinek digitalizacije v zadnji fazi in da se bo trg postopoma stabiliziral, zlasti glavna trga, tj. trg šolskih potrebščin in trg map za vzorce. Poleg tega je izbruh pandemije COVID-19 leta 2020 povzročil dodatno začasno zmanjšanje povpraševanja v navedenem letu.

(126)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi statističnih podatkov Eurostata, kot je ustrezno pojasnjeno v uvodni izjavi 120. Tržni delež je določila s primerjavo uvoza in potrošnje Unije, kot je razvidno iz preglednice 1.

(127)

Uvoz iz zadevne države se je gibal, kot sledi:

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

(128)

Obseg uvoza obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz LRK je bil v obravnavanem obdobju zelo majhen, njegov tržni delež se je gibal okoli 1 %.

(129)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK in zelo majhnih količin uvoza v Unijo iz LRK, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 101, ni bilo mogoče določiti zanesljivih uvoznih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, zato ni bilo mogoče smiselno izračunati nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(130)

V teh okoliščinah je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(131)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodka od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazal je nelojalno nižanje prodajnih cen v višini do 32,5 %, odvisno od uporabljenih cen na glavnih izvoznih trgih. Če se bodo ukrepi iztekli, se pričakujejo podobne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen na trgu Unije.

(132)

Komisija je obseg in cene uvoza določila na podlagi enake metodologije, kot jo je uporabila za LRK (glej uvodno izjavo 126).

(133)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju spreminjal, kot sledi:

Preglednica 3

Uvoz iz tretjih držav

(134)

Med celotnim obravnavanim obdobjem sta bili glavni državi izvoznici obročnih mehanizmov za vezavo v Unijo Indija in Kambodža. Uvoz iz teh držav je v celotnem obravnavanem obdobju predstavljal znaten delež trga Unije, in sicer je znašal med 10 % in 16 %. Treba pa je tudi omeniti, da sta se obseg in tržni delež uvoza iz Indije in Kambodže v obravnavanem obdobju močno zmanjšala. Znižale so se tudi cene takega uvoza, industrija Unije pa ni predložila nobenega dokaza, da je tak uvoz na trg Unije dampinški.

(135)

Uvoz iz drugih tretjih držav je zanemarljiv. Tajska, nekoč drugi največji izvoznik v Unijo, je skoraj izginila s trga.

(136)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(137)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, vzorčenje ni bilo uporabljeno. Zato Komisija za določitev škode ni razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode, saj so v pregledu sodelovali vsi proizvajalci Unije.

(138)

Zaradi spoštovanja zaupnih poslovnih podatkov je bilo treba informacije v zvezi z obema proizvajalcema Unije predstaviti v razponih. Če bi bili navedeni točni podatki, bi lahko en proizvajalec Unije izračunal natančne podatke o proizvodnji drugega proizvajalca, obstajalo pa bi tudi tveganje, da bi enako naredili drugi udeleženci na trgu, ki imajo podatke o trgu.

(139)

Celotna proizvodnja v Uniji, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(140)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 22 %. Ta trend je sledil trendu potrošnje, čeprav je bil padec proizvodnje industrije Unije manjši od zmanjšanje potrošnje. V obravnavanem obdobju je industrija Unije doživela enak padec stopnje izkoriščenosti zmogljivosti za 22 %, zmogljivost sama pa je ostala nespremenjena. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla rekordno nizko stopnjo med 50 % in 60 % v absolutnem smislu.

(141)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež