17.6.2022

Uradni list Evropske unije

L 162/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/930

z dne 10. marca 2022

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pristojbin, povezanih z nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov s strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 38n(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glede na čezmejno razsežnost ravnanja s tržnimi podatki, kakovosti podatkov in potrebe po doseganju ekonomije obsega ter za preprečitev škodljivih učinkov morebitnih razlik v kakovosti podatkov in nalogah izvajalcev storitev sporočanja podatkov so bila z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pooblastila za izdajanje dovoljenj in nadzor v zvezi z dejavnostmi izvajalcev storitev sporočanja podatkov v Uniji prenesena na Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(2)	Pomembno je, da se določijo pristojbine, ki jih lahko zaračuna ESMA v zvezi z vlogo, izdajo dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov.

(3)

Pristojbine, ki se zaračunajo izvajalcem storitev sporočanja podatkov, so namenjene povračilu vseh stroškov ESMA, povezanih z izdajo dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov. Nadzorne dejavnosti vključujejo oceno primernosti upravljalnega organa, nadzor nad tem, ali izvajalci storitev sporočanja podatkov izpolnjujejo organizacijske zahteve, izvajanje pooblastil za zahtevanje informacij, izvajanje preiskav in izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem ter nalaganje nadzornih ukrepov. ESMA oceni svoj proračun na letni ravni.

(4)

Pristojbine, ki se zaračunajo za dejavnosti ESMA v zvezi z izvajalci storitev sporočanja podatkov, bi bilo treba določiti na taki ravni, da se prepreči znatno kopičenje primanjkljajev ali presežkov. Če pride do ponavljajočega se znatnega primanjkljaja ali presežka, bi bilo treba revidirati raven pristojbin.

(5)

Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral svojo vlogo predložiti ESMA, da se tako zagotovi usklajena uporaba meril za odstopanje. V prvi fazi vloge bi moral ESMA določiti, ali je izvajalec storitev sporočanja podatkov upravičen do odstopanja od nadzora ESMA. Če veljajo merila za odstopanje, bi moral ESMA posredovati vlogo nacionalnemu pristojnemu organu. ESMA v tem primeru ne bi smel zaračunati pristojbine. Fiksne pristojbine v zvezi z izdajo dovoljenj s strani ESMA bi bilo treba razdeliti na pristojbino za vlogo, ki bi morala biti povezana z oceno popolnosti vloge, in na pristojbino za izdajo dovoljenja. Postopek izdaje dovoljenja bi moral biti končan v šestih mesecih.

(6)

ESMA oceni, ali bodo izvajalci storitev sporočanja podatkov, ki že imajo dovoljenje na nacionalni ravni od 1. januarja 2022, spadali pod nadzor ESMA, in obvesti ustrezne izvajalce storitev sporočanja podatkov. Izvajalci storitev sporočanja podatkov, ki že imajo dovoljenje na nacionalni ravni, naj ne bi potrebovali ponovnega dovoljenja ESMA. Ti izvajalci storitev sporočanja podatkov že izpolnjujejo zahteve, ki veljajo za izvajalce storitev sporočanja podatkov, in se jim ne bi smel ponovno zaračunati znesek za postopek izdaje dovoljenja ESMA.

(7)

Letne pristojbine, ki jih zaračuna ESMA, bi morale pokriti vse dejavnosti v zvezi z izvajalci storitev sporočanja podatkov. ESMA bi moral letno oceniti svoj nadzorni proračun v zvezi z vsako vrsto izvajalcev storitev sporočanja podatkov in vsakemu posameznemu izvajalcu storitev sporočanja podatkov zaračunati pristojbino, ki je sorazmerna z njegovimi prihodki v primerjavi s skupnimi prihodki vseh izvajalcev storitev sporočanja podatkov iste vrste. Prihodke, povezane z dejavnostmi, ki so neposredno pomožne glede na osrednje storitve izvajalcev storitev sporočanja podatkov, bi bilo treba vključiti v izračun upoštevanega prometa, če bi ta lahko vplival na nadzor ESMA nad izvajalcem storitev sporočanja podatkov in če še ni zajet z ločenimi nadzornimi dejavnostmi. Minimalna višina pristojbine za sisteme odobrenih objav (APA) in odobrene mehanizme poročanja (ARM) pokriva fiksne stroške, povezane z zahtevki za informacije, tekočim spremljanjem in preiskavami. Letna pristojbina velja za koledarsko leto.

(8)	ESMA lahko prenese nadzorne naloge na nacionalne pristojne organe in v tem primeru bi morala ESMA nacionalnim pristojnim organom povrniti nastale stroške.

(9)

Ker je za nadzor v letu 2022 težko zbrati informacije o nadzoru na podlagi stroškov, je bistveno zagotoviti prehodno določbo z metodo za izračun fiksne pristojbine, ki se uporablja v prvem letu nadzora s strani ESMA in temelji na lahko dostopnih in objektivnih podatkih. Za izpolnitev načela sorazmernosti bi bilo treba razlikovati med izvajalci storitev sporočanja podatkov tako, da se število poslov uporabi kot približek za pomembnost posameznih izvajalcev storitev sporočanja podatkov v primerjavi z vsemi izvajalci storitev sporočanja podatkov. Izračun za določitev pristojbine za nadzor za izvajalca storitev sporočanja podatkov za leto 2022 bi moral temeljiti na informacijah, ki jih predložijo pristojni nacionalni organi, o poslih, ki so jih APA in ARM objavili ali sporočili v prvi polovici leta 2021, pri tem pa bi bilo treba razlikovati med večjimi in manjšimi izvajalci storitev sporočanja podatkov.

(10)

Revidirani računovodski izkazi za izvajalce storitev sporočanja podatkov se bodo zahtevali, ko bo ESMA prevzel nadzor nad izvajalci storitev sporočanja podatkov. Zato je treba določiti prehodno določbo za prilagoditev metode za izračun prihodkov za leto 2023, v skladu s katero plačilo letne pristojbine za nadzor za leto 2023 najprej temelji na nerevidiranih informacijah o računih iz prvih šestih mesecev leta 2022. V drugi fazi bi bilo treba vzpostaviti popravni mehanizem, s katerim bi pristojbina temeljila na revidiranih računovodskih izkazih za celotno leto 2022.

(11)	Zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja novega nadzornega okvira za izvajalce storitev sporočanja podatkov, kot je določen v členu 4 Uredbe (EU) 2019/2175, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namen te uredbe „izvajalec storitev sporočanja podatkov“ pomeni sistem odobrenih objav ali odobreni mehanizem poročanja, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 34, in členu 2(1), točka 36, Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 2

Pristojbine za vloge in pristojbine za izdajo dovoljenja

Ko izvajalec storitev sporočanja podatkov zaprosi za dovoljenje za zagotavljanje storitev sporočanja podatkov, plača:

(a)	pristojbino za vlogo za APA in ARM v višini 20 000 EUR za prvo vlogo in 10 000 EUR za vsako naslednjo vlogo za dovoljenje za dodatne storitve sporočanja podatkov, če za vložnika ne velja odstopanje v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/466 o merilih za odstopanja (3).

(b)	pristojbino za izdajo dovoljenja za APA in ARM v višini 80 000 EUR za prvo dovoljenje in 40 000 EUR za vsako naslednje dovoljenje za dodatne storitve sporočanja podatkov, če za vložnika ne velja odstopanje v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2022/466.

Člen 3

Letne pristojbine za nadzor

1. Izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki ga nadzoruje ESMA, plača letno pristojbino za nadzor.

2. Skupna vsota letne pristojbine za nadzor in letna pristojbina za nadzor katerega koli izvajalca storitev sporočanja podatkov se izračunata na naslednji način:

(a)	skupna letna pristojbina za nadzor za določeno leto (n) je ocena stroškov v zvezi z nadzorom dejavnosti izvajalcev storitev sporočanja podatkov v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, kot je vključena v proračun ESMA za zadevno leto;

(b)

letna pristojbina za nadzor izvajalca storitev sporočanja podatkov za določeno leto (n) je skupna letna pristojbina za nadzor, določena v skladu s točko (a), porazdeljena med vse izvajalce storitev sporočanja podatkov, ki imajo dovoljenje za leto (n), sorazmerno z njihovim upoštevanim prometom, ki se izračuna v skladu s členom 4.

3. APA ali ARM, ki jim je ESMA izdal dovoljenje, v nobenem primeru za pristojbino za nadzor ne plačajo manj kot 30 000 EUR.

Če za subjekt velja minimalna višina pristojbine za nadzor za več kot eno storitev sporočanja podatkov, plača minimalno višino pristojbine za nadzor za vsako storitev, ki jo izvaja.

4. Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se pristojbina za prvo leto izračuna tako, da se pristojbina za izdajo dovoljenj iz člena 2(1), točka (b), zmanjša za faktor, enak številu dni med izdajo dovoljenja in koncem leta, ki se nato deli s skupnim številom dni v tem letu. Izračuna se torej na naslednji način:

pristojbina izvajalca storitev sporočanja podatkov za prvo leto = Min (pristojbina za izdajo dovoljenja, pristojbina za izdajo dovoljenja * koeficient)

Kadar izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje pridobi decembra, ne plača pristojbine za nadzor za prvo leto.

5. Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se, kadar se izvajalcu storitev sporočanja podatkov na podlagi ponovne ocene iz člena 1(3) Delegirane uredbe (EU) 2022/466 odobri odstopanje od nadzora ESMA, letna pristojbina za nadzor za leto, v katerem se odstopanje uporablja, v skladu s členom 1(4) Delegirane uredbe (EU) 2022/466 izračuna samo za tistih pet mesecev v navedenem letu, v katerih je ESMA še naprej nadzornik izvajalca storitev sporočanja podatkov.

Člen 4

Upoštevani promet

1. Izvajalci storitev sporočanja podatkov za namene te uredbe hranijo revidirane računovodske izkaze, v katerih se razlikuje med vsaj naslednjimi postavkami:

(a)	prihodki, ustvarjeni s storitvami ARM;

(b)	prihodki, ustvarjeni s storitvami APA;

(c)	prihodki, ustvarjeni s pomožnimi storitvami glede na dejavnosti ARM;

(d)	prihodki, ustvarjeni s pomožnimi storitvami glede na dejavnosti APA.

2. Upoštevani promet izvajalca storitev sporočanja podatkov za zadevno leto (n) je vsota:

(a)	njegovih prihodkov, ustvarjenih z glavnimi funkcijami izvajanja storitev ARM ali APA, na osnovi revidiranih računovodskih izkazov za leto (n – 2) ali, če ti še niso na voljo, za leto pred tem (n – 3), in

(b)	njegovih upoštevanih prihodkov od pomožnih storitev na osnovi revidiranih računovodskih izkazov za leto (n – 2) ali, če slednji še niso na voljo, za leto pred tem (n – 3), deljena z vsoto:

(c)	skupnih prihodkov vseh ARM ali APA z dovoljenjem, ustvarjenih z glavnimi funkcijami izvajanja storitev ARM ali APA, na osnovi revidiranih računovodskih izkazov za leto (n – 2) ali, če slednji še niso na voljo, za leto pred tem (n – 3), in

(d)	skupnih upoštevanih prihodkov od pomožnih storitev vseh ARM ali APA na podlagi revidiranih računovodskih izkazov za leto (n – 2) ali, če slednji še niso na voljo, za leto pred tem (n – 3).

3. Kadar izvajalec storitev sporočanja podatkov ni posloval celo leto (n – 2), se njegov upoštevani promet oceni v skladu s formulo iz odstavka 2, in sicer tako, da se za izvajalca storitev sporočanja podatkov vrednosti, izračunane za število mesecev v letu (n – 2), v katerih je izvajalec storitev sporočanja posloval, ekstrapolirajo na celotno leto (n – 2).

4. Izvajalci storitev sporočanja podatkov vsako leto predložijo ESMA revidirane računovodske izkaze iz odstavka 1. Dokumenti se ESMA predložijo elektronsko najpozneje 30. septembra vsako leto (n – 1). Če se izvajalcu storitev sporočanja podatkov izda dovoljenje po 30. septembru, podatke predloži takoj po prejemu dovoljenja in do konca leta, za katero velja izdano dovoljenje.

Člen 5

Običajni načini plačila

1. Vse pristojbine se plačujejo v eurih. Plačila se izvedejo, kot je podrobno opredeljeno v členih 6 in 7.

2. Za vsako zamudo pri plačilu se zaračunajo zamudne obresti iz člena 99 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

Člen 6

Plačilo pristojbin za vloge in pristojbin za izdajo dovoljenja

1. Pristojbine za vlogo, izdajo dovoljenja ali razširitev področja uporabe dovoljenja zapadejo v plačilo, ko izvajalec storitev sporočanja podatkov vloži vlogo, v celoti pa jih je treba plačati v roku 30 dni od datuma izdaje računa ESMA.

2. Ko se izvajalec storitev sporočanja podatkov odloči umakniti svojo vlogo za izdajo dovoljenja, preden ESMA sprejme utemeljeno odločitev za izdajo dovoljenja ali izdajo dovoljenja zavrne, se plačane pristojbine za vlogo ali pristojbine za izdajo dovoljenja ne povrnejo.

Člen 7

Plačilo letnih pristojbin za nadzor

1. Letna pristojbina za nadzor iz člena 3 zapade v plačilo na začetku vsakega koledarskega leta in jo je treba v celoti plačati ESMA v prvih treh mesecih navedenega leta. ESMA predloži račun, na katerem je navedena skupna vsota pristojbine za nadzor, najpozneje 30 dni pred skrajnim rokom za plačilo. Pristojbine se izračunajo na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov za letne pristojbine.

2. Če se izvajalec storitev sporočanja podatkov odloči umakniti svojo vlogo za izdajo dovoljenja, se letna pristojbina za nadzor ne povrne.

Člen 8

Povračilo stroškov nacionalnim pristojnim organom

1. Če ESMA naloge prenese na nacionalne pristojne organe, nacionalni pristojni organ stroškov, ki so nastali pri opravljanju nadzornih nalog, ki jih je nanj prenesel ESMA, ne zaračuna neposredno izvajalcu storitev sporočanja podatkov.

2. ESMA pristojnemu organu povrne dejanske stroške, ki so nastali zaradi izvajanja dela v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, zlasti kot posledica kakršnega koli prenosa nalog v skladu s členom 38o Uredbe (EU) št. 600/2014.

3. ESMA zagotovi, da stroški, ki ji je treba povrniti nacionalnemu pristojnemu organu, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	ESMA in nacionalni pristojni organ bi se morala o njih predhodno dogovoriti;

(b)	stroški bi morali biti sorazmerni s prometom zadevnega izvajalca storitev sporočanja podatkov in

(c)	ne bi smeli presegati skupnega zneska pristojbin za nadzor, ki jih je plačal zadevni izvajalec storitev sporočanja podatkov.

4. O vsakem prenosu nalog z ESMA na nacionalne pristojne organe se bo odločalo neodvisno, tak prenos se lahko kadar koli prekliče in ne vpliva na višino pristojbin, zaračunanih posameznemu izvajalcu storitev sporočanja podatkov.

Člen 9

Prehodna določba za leto 2022

1. ESMA za namene izračuna letne pristojbine za nadzor, ki velja za izvajalce storitev sporočanja podatkov pod nadzorom ESMA za leto 2022, pobere fiksno pristojbino na podlagi naslednjih izračunov:

(a)	350 000 EUR za APA, ki so objavili posle, ki so predstavljali več kot 10 % skupnega števila objavljenih poslov vseh APA z dovoljenjem za lastniške ali nelastniške instrumente v prvih šestih mesecih leta 2021, kot jih je sporočil zadevni pristojni organ;

(b)	50 000 EUR za APA, ki so objavili posle, ki so predstavljali manj kot 10 % skupnega števila objavljenih poslov vseh APA z dovoljenjem za lastniške ali nelastniške instrumente v prvih šestih mesecih leta 2021, kot jih je sporočil zadevni pristojni organ;

(c)	650 000 EUR za ARM, ki so zadevnim pristojnim organom predložili poročila o poslih, ki so predstavljala več kot 10 % skupnega števila poročil o poslih, predloženih pristojnim organom s strani vseh ARM z dovoljenjem, v prvih šestih mesecih leta 2021, kot jih je sporočil zadevni pristojni organ;

(d)	50 000 EUR za ARM, ki so zadevnim pristojnim organom predložili poročila o poslih, ki so predstavljala manj kot 10 % skupnega števila poročil o poslih, predloženih pristojnim organom s strani vseh ARM z dovoljenjem, v prvih šestih mesecih leta 2021, kot jih je sporočil zadevni pristojni organ.

2. ESMA zadevnim APA in ARM predloži račun, na katerem je navedena skupna vsota pristojbin za leto 2022, takoj ko je to praktično izvedljivo po začetku uporabe te uredbe, najpozneje pa 30 dni pred končnim datumom plačila.

Član 10

Prehodna določba za leto 2023

1. Izvajalcem storitev sporočanja podatkov, ki jih nadzoruje ESMA, se od 1. januarja 2023 zaračuna letna pristojbina za nadzor za leto 2023, izračunana v skladu s členom 3. Vendar se za namene člena 4(2) upoštevani promet izvajalcev storitev sporočanja podatkov izračuna v skladu z odstavkom 2.

2. Za namene odstavka 1 je upoštevani promet izvajalca storitev sporočanja podatkov vsota:

(a)	prihodkov izvajalca storitev sporočanja podatkov, ustvarjenih z glavnimi funkcijami zagotavljanja storitev ARM ali APA v prvih šestih mesecih leta 2022, in

(b)	prihodkov izvajalca storitev sporočanja podatkov, ustvarjenih z zagotavljanjem pomožnih storitev glede na dejavnosti ARM ali APA v prvih šestih mesecih leta 2022, deljena z vsoto:

(c)	skupnih prihodkov vseh ARM ali APA z dovoljenjem, ustvarjenih z glavnimi funkcijami zagotavljanja storitev ARM ali APA v prvih šestih mesecih leta 2022, in

(d)	skupnih prihodkov, ustvarjenih z zagotavljanjem pomožnih storitev glede na dejavnosti ARM ali APA v prvih šestih mesecih leta 2022.

Izvajalci storitev sporočanja podatkov do 30. septembra 2022 obvestijo ESMA o znesku prihodkov, ustvarjenih z glavnimi funkcijami zagotavljanja storitev ARM ali APA v prvih šestih mesecih leta 2022, in o znesku prihodkov od pomožnih storitev glede na dejavnosti ARM ali APA v prvih šestih mesecih leta 2022.

3. Takoj ko so na voljo revidirani računovodski izkazi za leto 2022, izvajalci storitev sporočanja podatkov iz odstavka 1 te revidirane računovodske izkaze nemudoma sporočijo ESMA v skladu s členom 4(1).

4. ESMA izračuna, ali obstaja razlika med letno pristojbino za nadzor za leto 2023, ki jo je plačal izvajalec storitev sporočanja podatkov v skladu z odstavkom 2, in letno pristojbino za nadzor, ki jo mora plačati za leto 2023, izračunano na podlagi revidiranih računovodskih izkazov, prejetih v skladu z odstavkom 3.

5. ESMA izvajalcem storitev sporočanja podatkov najpozneje 30 dni pred končnim datumom plačila predloži prvi račun, na katerem je naveden znesek pristojbine za nadzor za leto 2023 iz odstavka 2.

Ko so informacije iz odstavka 3 na voljo za vse izvajalce storitev sporočanja podatkov, jim ESMA predloži drugi račun, na katerem je naveden končni znesek pristojbine za nadzor za leto 2023 na podlagi izračuna iz odstavka 4. ESMA izvajalcem storitev sporočanja podatkov ta račun predloži najpozneje 30 dni pred končnim rokom za plačilo.

Člen 11

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati in se uporabljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2) Uredba (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L 334, 27.12.2019, str. 1).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/466 z dne 17. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo meril za odstopanje od načela, da sisteme odobrenih objav in odobrene mehanizme poročanja nadzoruje Evropski organ za vrednostne papirje in trge (UL L 96, 24.3.2022, str. 1).

(4) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

17.6.2022

Uradni list Evropske unije

L 162/7

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/931

z dne 23. marca 2022

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti člena 19(2), točka (a), Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2017/625 določa pravila za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti s strani pristojnih organov držav članic za preverjanje skladnosti z zakonodajo Unije o živilih in varnosti hrane. V skladu s členom 109 navedene uredbe morajo države članice zagotoviti, da pristojni organi uradni nadzor izvajajo na podlagi večletnega nacionalnega načrta nadzora. Uredba (EU) 2017/625 poleg tega določa splošno vsebino večletnega nacionalnega načrta nadzora, od držav članic zahteva, da v svoje večletne nacionalne načrte nadzora vključijo uradni nadzor nad onesnaževali v živilih, ter v zvezi s tem Komisijo pooblašča, da določi posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora, po potrebi vključno z obsegom vzorcev ter fazo proizvodnje, predelave in distribucije, v kateri morajo biti vzorci odvzeti.

(2)

Z Uredbo (EU) 2017/625 je bila razveljavljena Direktiva Sveta 96/23/ES (2), v kateri so bili določeni ukrepi za spremljanje nekaterih snovi, vključno z onesnaževali, v živih živalih in proizvodih živalskega izvora ter posebne zahteve za načrte spremljanja držav članic za odkrivanje ostankov ali snovi, ki spadajo na njeno področje uporabe. Vendar Uredba (EU) 2017/625 ne vključuje vseh ukrepov iz navedene direktive ali aktov, ki jih je Komisija sprejela na njeni podlagi. Cilj te uredbe skupaj z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/932 (3) je zato zagotoviti kontinuiteto pravil iz Direktive 96/23/ES glede vsebine večletnega nacionalnega načrta nadzora in njegove priprave, kot tudi obsega vzorcev ter faze proizvodnje, predelave in distribucije, v kateri morajo biti vzorci odvzeti, v zvezi z onesnaževali v živilih v okviru Uredbe (EU) 2017/625.

(3)

Vendar je v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2017/625, ki celovito obravnava onesnaževala v živilih, primerno, da se ta uredba uporablja tudi za uradni nadzor, potreben za odkrivanje prisotnosti vseh onesnaževal, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 (4). Zato bi se morala ta uredba uporabljati za uradni nadzor, potreben za odkrivanje prisotnosti onesnaževal, za katera zakonodaja Unije določa mejne vrednosti ali druge predpisane ravni, nad katerimi je potrebno ali se sproži ukrepanje pristojnih organov, v živilih.

(4)

Kar zadeva prisotnost živega srebra v živilih, se lahko šteje, da do nje pride zaradi onesnaženosti okolja, saj so pesticidi, ki vsebujejo živo srebro, v Uniji prepovedani že več kot trideset let. Zato bi bilo treba tudi uradni nadzor v zvezi z mejnimi vrednostmi živosrebrovih spojin iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (5), Direktive Komisije 2006/125/ES (6), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/127 (7) in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/128 (8) vključiti v to uredbo in ne v posebna pravila o nadzoru nad ostanki pesticidov.

(5)

Za učinkovit uradni nadzor v vseh državah članicah je primerno določiti pravila o kombinacijah onesnaževal ali skupin onesnaževal in skupin proizvodov, ki jih države članice vzorčijo, ter strategijo vzorčenja, vključno z merili za opredelitev vsebine njihovih načrtov in izvajanja s tem povezanega uradnega nadzora.

(6)	Zato je člen 19(1) Uredbe (EU) 2017/625 primerno dopolniti, tako da se določijo pravila za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih.

(7)

Člen 150(1) Uredbe (EU) 2017/625 določa prehodno obdobje do 14. decembra 2022, v katerem morajo države članice uradni nadzor izvajati v skladu z Direktivo 96/23/ES. Člen 19(1) Uredbe (EU) 2017/625 določa, da uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili o živilih in varnosti hrane ter krmi in varnosti krme vključuje uradni nadzor nad zadevnimi snovmi, vključno s snovmi za uporabo v materialih, namenjenih za stik z živili, onesnaževali ter neodobrenimi, prepovedanimi in neželenimi snovmi, katerih uporaba ali prisotnost na kmetijskih rastlinah ali živalih ali uporaba za proizvodnjo ali predelavo živil ali krme bi lahko povzročila, da bi bili ostanki navedenih snovi prisotni v živilih ali krmi. Ker pa se bodo zadnji načrti spremljanja, ki so jih države članice sprejele v skladu z Direktivo 96/23/ES, uporabljali za leto 2022, torej tudi po 14. decembru 2022, je primerno, da se ta uredba uporablja od 1. januarja 2023 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V tej uredbi se uporablja opredelitev pojma „onesnaževalo“ iz člena 1(1), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93.

Člen 2

Države članice nadzorujejo prisotnost onesnaževal v živilih v skladu s Prilogo I.

Države članice sprejmejo strategijo vzorčenja v skladu z merili iz Priloge II.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/932 z dne 9. Junija 2022 o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih ter posebni dodatni vsebini večletnih nacionalnih načrtov nadzora in posebnih dodatnih ureditvah za njihovo pripravo (glej stran 13 tega Uradnega lista).

(4) Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1).

(5) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(6) Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16).

(7) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/127 z dne 25. septembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih zahtev za sestavo in informacije pri začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah ter glede zahtev za informacije o hranjenju dojenčkov in majhnih otrok (UL L 25, 2.2.2016, str. 1).

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/128 z dne 25. septembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih zahtev za sestavo in informacije pri živilih za posebne zdravstvene namene (UL L 25, 2.2.2016, str. 30).

PRILOGA I

Pravila za izbiro posebne kombinacije onesnaževal ali skupin onesnaževal in skupin proizvodov

(1)

Države članice nadzorujejo naslednje kombinacije onesnaževal ali skupin onesnaževal v naslednjih skupinah proizvodov:

Skupine proizvodov	Halogenirana obstojna organska onesnaževala	Kovine	Mikotoksini	Druga onesnaževala
Nepredelano goveje, ovčje in kozje meso (vključno z užitno drobovino)	x	x		x
Nepredelano prašičje meso (vključno z užitno drobovino)	x	x		x
Nepredelano meso enoprstih kopitarjev (vključno z užitno drobovino)		x		x
Nepredelano perutninsko meso (vključno z užitno drobovino)	x	x		x
Nepredelano meso drugih gojenih kopenskih živali (*) (vključno z užitno drobovino)		x
Surovo kravje, ovčje in kozje mleko	x	x	x	x
Sveža kokošja jajca in druga jajca	x	x		x
Med		x		x
Nepredelani ribiški proizvodi (**) (razen rakov)	x	x		x
Raki in školjke	x	x		x
Živalske maščobe in olja ter maščobe in olja morskih živali	x	x		x
Predelani proizvodi živalskega izvora (***)	x	x		x

(2)

Države članice upoštevajo vse kombinacije onesnaževal ali skupin onesnaževal in skupin proizvodov živil neživalskega izvora, za katere zakonodaja Unije določa mejne vrednosti ali druge predpisane ravni.

(3)

Vsaka država članica pri izbiri posebnih kombinacij onesnaževal ali skupin onesnaževal in skupin proizvodov, nad katerimi se izvede nadzor, upošteva naslednja merila:

(a)	pogostost zaznane neskladnosti v vzorcih države članice, vzorcih drugih držav članic ali vzorcih tretjih držav, zlasti kadar se sporoči v okviru sistema hitrega obveščanja za živila in krmo ali sistema upravne pomoči in sodelovanja;

(b)	razpoložljivost ustreznih laboratorijskih metod in analitskih standardov;

(c)

morebitno tveganje za potrošnike ali nekatere skupine prebivalstva zaradi uživanja onesnaževal, prisotnih v živilih, ob upoštevanju ustreznih informacij, ki so na voljo pri Evropski agenciji za varnost hrane, ali če take informacije niso na voljo, drugih virov informacij, kot so znanstvene publikacije ali nacionalne ocene tveganja;

(d)	podatki o potrošnji (vzorci prehranske izpostavljenosti);

(e)

v zvezi z živili, ki spadajo na področje uporabe načrta nadzora za živila živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo, kot je opisano v členu 5 Uredbe (EU) 2022/932, se, kadar je to mogoče, upoštevajo tudi naslednja merila:

(i)	rezultati nadzora, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah;

(ii)	kakršne koli informacije, zaradi katerih je mogoče dvomiti o zanesljivosti jamstev glede skladnosti uvoženih živil s pravili Unije;

(iii)

informacije o večji pozornosti.

(*) Druge gojene kopenske živali, kot so opredeljene v vnosu 1017000 v Prilogi I, del A, k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(**) Ribiški proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(***) Predelani proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

PRILOGA II

Merila za strategijo vzorčenja

(1)

Država članica pri izbiri vrste živila, nad katerim se izvede nadzor, za vsakega nosilca živilske dejavnosti, ki se nadzira, upošteva naslednja merila:

(a)	zgodovino neskladnosti;

(b)	pomanjkljivosti pri uporabi analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk ter s tem povezanega samonadzora;

(c)	pomanjkljivosti pri vodenju evidence v zvezi z zahtevami iz Priloge I, del A, oddelek III, k Uredbi (ES) št. 852/2004;

(d)	reprezentativno vzorčenje ne glede na velikost nosilca živilske dejavnosti;

(e)	nove razmere (spremembe vzorcev potrošnje, naravne nesreče ali gospodarske težave, ki povzročijo spremembe v verigah trgovine z živili, itd.).

(2)

Vsaka država članica pri izbiri klavnic, razsekovalnic, obratov za proizvodnjo mleka, obratov za proizvodnjo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture in njihovo dajanje na trg, obratov za med in jajca ter pakirnih centrov za jajca upošteva naslednja merila:

(a)	merila iz točke 3 Priloge I in točke 1 te priloge;

(b)	delež zadevnega obrata glede na celotni obseg proizvodnje klavnic, razsekovalnic, obratov za proizvodnjo mleka, obratov za proizvodnjo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture in njihovo dajanje na trg, obratov za med in jajca ter pakirnih centrov za jajca v državi članici;

(c)	ustrezno poreklo zaklanih živali, mleka, proizvodov iz akvakulture, medu in jajc.

(3)

Pri jemanju vzorcev si je treba prizadevati, da se prepreči večkratno vzorčenje pri enem nosilcu živilske dejavnosti, razen če je bil nosilec dejavnosti opredeljen na podlagi meril iz točke 1 ali če je bila v načrtu nadzora navedena ustrezna utemeljitev. Zagotovi se skladnost z načrtovano pogostostjo pregledov.

(4)

V zvezi z živili, ki spadajo na področje uporabe načrta nadzora za živila, ki se dajejo na trg Unije, kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) 2022/932, se vzorčenje izvede na živilih, danih na trg, in živilih, namenjenih za dajanje na trg (primarna faza, prosta reja, klavnice, med predelavo, skladiščenjem ali prodajo živil itd.).

17.6.2022

Uradni list Evropske unije

L 162/13

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/932

z dne 9. junija 2022

o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih ter posebni dodatni vsebini večletnih nacionalnih načrtov nadzora in posebnih dodatnih ureditvah za njihovo pripravo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2017/625 določa pravila za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti s strani pristojnih organov držav članic za preverjanje skladnosti z zakonodajo Unije o živilih in varnosti hrane. V skladu s členom 109 navedene uredbe morajo države članice zagotoviti, da pristojni organi uradni nadzor izvajajo na podlagi večletnega nacionalnega načrta nadzora. Uredba (EU) 2017/625 poleg tega določa splošno vsebino večletnega nacionalnega načrta nadzora, od držav članic zahteva, da v svojih večletnih nacionalnih načrtih nadzora zagotovijo uradni nadzor onesnaževal v živilih, in v zvezi s tem pooblašča Komisijo, da določi posebno dodatno vsebino večletnega nacionalnega načrta nadzora in posebne dodatne ureditve za njegovo pripravo ter enotno najmanjšo pogostost uradnega nadzora ob upoštevanju nevarnosti in tveganj, povezanih s snovmi iz člena 19(1) navedene uredbe.

(2)

Z Uredbo (EU) 2017/625 je bila razveljavljena Direktiva Sveta 96/23/ES (2), v kateri so bili določeni ukrepi za spremljanje nekaterih snovi, vključno z onesnaževali, v živih živalih in proizvodih živalskega izvora ter posebne zahteve za načrte spremljanja držav članic za odkrivanje ostankov ali snovi, ki spadajo na njeno področje uporabe. Vendar Uredba (EU) 2017/625 ne vključuje vseh ukrepov iz navedene direktive ali aktov, ki jih je Komisija sprejela na njeni podlagi. Zato je bilo za zagotovitev nemotenega prehoda v Uredbi (EU) 2017/625 določeno, da pristojni organi še naprej izvajajo uradni nadzor v skladu s prilogami k Direktivi 96/23/ES do 14. decembra 2022 ali do datuma začetka uporabe ustreznih pravil, ki jih sprejme Komisija. Cilj te uredbe skupaj z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/931 (3) je zato zagotoviti kontinuiteto pravil iz Direktive 96/23/ES glede vsebine večletnega nacionalnega načrta nadzora, njegove priprave in najmanjše pogostosti uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih v okviru Uredbe (EU) 2017/625.

(3)

Glede na posebne določbe o uradnem nadzoru živil živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, določene v členu 47 Uredbe (EU) 2017/625, je primerno od držav članic zahtevati, da v svoje večletne nacionalne načrte nadzora vključijo dva različna načrta nadzora onesnaževal v živilih, in sicer enega za živila živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo, in drugega za vsa druga živila, dana na trg Unije.

(4)

Načrt za živila živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo, bi moral vključevati uradni nadzor vseh živil, ki so namenjena dajanju na trg Unije, pa tudi uradni nadzor ribiških proizvodov, ki se izvaja na plovilih, ko se ta ustavijo v pristanišču države članice, v skladu s členom 68 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 (4), saj se navedena plovila štejejo za podobna mejnim kontrolnim točkam, ne glede na zastavo, pod katero plujejo.

(5)

Načrt za živila, dana na trg Unije, bi se moral nanašati na vsa druga živila, in sicer na domačo proizvodnjo živil v vsaki državi članici, na živila, vnesena iz drugih držav članic, in na živila neživalskega izvora, ki vstopajo v Unijo. Nanašati bi se moral tudi na sestavljene proizvode v smislu Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/625 (5), tudi tiste, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, saj nekaterih od navedenih proizvodov ni treba nadzorovati na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Uredbo (EU) 2017/625.

(6)

Poleg pravil o vzorcih za kombinacije onesnaževal ali skupine onesnaževal in skupine proizvodov, ki jih odvzamejo države članice, ter strategije vzorčenja, vključno z merili, ki jih morajo uporabiti za opredelitev vsebine svojih načrtov in izvajanje s tem povezanega uradnega nadzora iz Delegirane uredbe (EU) 2022/931, bi bilo treba v tej uredbi za vsak načrt določiti najmanjšo pogostost nadzora za zagotovitev, da se po vsej Uniji vsaj do določene mere izvaja nadzor vseh proizvodov. Vendar bi bilo treba za zagotovitev sorazmernosti navedene najmanjše letne pogostosti nadzora določiti za vsako vrsto proizvodov posebej ob upoštevanju podatkov držav članic o proizvodnji in velikosti prebivalstva držav članic, vendar z razumno najmanjšo količino, ter števila uvoženih pošiljk. Iz istega razloga in zlasti da bi se izognili prevelikemu bremenu in stroškom, je primerno, da se državam članicam dovoli, da ne izvajajo uradnega nadzora nekaterih kombinacij onesnaževal/proizvodov vsako leto, če večletni nacionalni načrti nadzora upravičujejo to izbiro. Zlasti kar zadeva uvožene pošiljke, se živila, uvožena iz tretjih držav s seznama v Prilogi II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2129 (6), s katerimi je Unija sklenila sporazume o enakovrednosti fizičnih pregledov, ne bi smela šteti v število uvoženih pošiljk, saj morajo države članice izvajati svoj nadzor s pogostostjo, kot je določena v navedenih sporazumih.

(7)	Za zagotovitev celovite vsebine večletnih nacionalnih načrtov nadzora v zvezi s prisotnostjo onesnaževal v živilih bi bilo treba opredeliti informacije, ki jih morajo države članice vključiti v svoje večletne nacionalne načrte nadzora v zvezi z odločitvami, ki so jih sprejele v svojih načrtih.

(8)	Za zagotovitev enotnega izvajanja te uredbe je primerno od držav članic zahtevati, da Komisiji vsako leto predložijo svoje načrte nadzora v oceno in zagotovijo postopek za navedeno oceno.

(9)

Podatke, ki jih države članice zberejo z uradnim nadzorom prisotnosti onesnaževal v živilih, je treba v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7) posredovati tudi Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA). Da se omogoči spremljanje najnovejših podatkov o pojavnosti, bi morale vse države članice podatke predložiti redno in do istega datuma.

(10)

(11)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa enotne praktične ureditve za izvajanje uradnega nadzora prisotnosti onesnaževal v živilih, in sicer:

(a)	enotno najmanjšo letno pogostost tega uradnega nadzora ter

(b)	posebne ureditve in posebno vsebino večletnih nacionalnih načrtov nadzora držav članic poleg tistih iz člena 110 Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 (8), Uredbe (ES) št. 178/2002, Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (10), Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Priporočila Komisije 2013/165/EU (12), Uredbe Komisije (EU) 2017/644 (13) in Uredbe Komisije (EU) 2017/2158 (14).

POGLAVJE II

VSEBINA VEČLETNEGA NACIONALNEGA NAČRTA NADZORA

Člen 3

Splošne določbe

Države članice zagotovijo, da del večletnega nacionalnega načrta nadzora, ki se nanaša na izvajanje uradnega nadzora prisotnosti onesnaževal v živilih, vključuje naslednje:

(a)	„načrt nadzora živil, danih na trg Unije“, kot je določen v členu 4, in

(b)	„načrt nadzora živil živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo“, kot je določen v členu 5.

Člen 4

Načrt nadzora živil, danih na trg Unije

1. Države članice pripravijo načrt nadzora prisotnosti onesnaževal ali skupin onesnaževal v živilih, danih na trg Unije, razen živil živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo. Ta načrt zajema uradni nadzor domače proizvodnje živil v vsaki državi članici, živil, vnesenih iz drugih držav članic, živil neživalskega izvora, ki vstopajo v Unijo, in sestavljenih proizvodov, tudi tistih, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav.

2. Načrt nadzora živil, danih na trg Unije, določa:

(a)	seznam kombinacij onesnaževal ali skupin onesnaževal in skupin proizvodov, ki jih je treba nadzorovati kot določi država članica v skladu s Prilogo I k Delegirani uredbi (EU) 2022/931;

(b)	strategijo vzorčenja, kot jo določi država članica v skladu s Prilogo II k Delegirani uredbi (EU) 2022/931, in

(c)	dejansko pogostost nadzora, ki jo določi država članica ob upoštevanju najmanjše letne pogostosti nadzora, določene v Prilogi I.

3. Države članice lahko v načrte nadzora vključijo informacije o nadzoru kombinacij onesnaževal ali skupin onesnaževal in skupin proizvodov, za katere so nacionalne mejne vrednosti ali druge regulativne ravni določene z nacionalno zakonodajo.

Člen 5

Načrt nadzora živil živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo

1. Države članice pripravijo načrt nadzora prisotnosti onesnaževal ali skupin onesnaževal v živilih živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo in so namenjena dajanju na trg Unije. Ta načrt zajema uradni nadzor živil živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo in so namenjena dajanju na trg Unije, ter ribiških proizvodov, ki se izvaja na plovilih, ko se ta ustavijo v pristanišču države članice.

2. Načrt nadzora živil živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo, določa:

(a)	seznam kombinacij onesnaževal ali skupin onesnaževal in skupin proizvodov, ki jih je treba nadzorovati kot določi država članica v skladu s Prilogo I k Delegirani uredbi (EU) 2022/931;

(b)	strategijo vzorčenja, kot jo določi država članica v skladu s Prilogo II k Delegirani uredbi (EU) 2022/931, in

(c)	dejansko pogostost nadzora, ki jo določi država članica ob upoštevanju najmanjše letne pogostosti, določene v Prilogi II.

Člen 6

Skupne zahteve za načrte nadzora

V načrtih nadzora iz člena 3 se poleg tega navedejo:

(a)	utemeljitev izbranih kombinacij onesnaževal ali skupin onesnaževal in skupin proizvodov, vključno s pojasnilom, kako so bila upoštevana merila iz Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2022/931, tudi če ni bilo sprememb v primerjavi z načrtom iz prejšnjega leta;

(b)	če načrt določa, da se uradni nadzor nekaterih kombinacij onesnaževal ali skupin onesnaževal in skupin proizvodov ne izvaja letno, ampak v določenem časovnem obdobju, utemeljitev navedene odločitve; in

(c)	informacije o pristojnem organu/pristojnih organih, ki so odgovorni za izvajanje načrtov.

POGLAVJE III

PREDLOŽITEV IN OCENA NAČRTOV NADZORA TER PREDLOŽITEV PODATKOV S STRANI DRŽAV ČLANIC

Člen 7

Predložitev in ocena načrtov nadzora

Države članice vsako leto do 31. marca Komisiji v elektronski obliki predložijo načrte nadzora iz člena 3 za tekoče leto.

Komisija oceni načrte nadzora na podlagi te uredbe in Delegirane uredbe (EU) 2022/931 ter svojo oceno po potrebi sporoči vsaki državi članici.

Države članice upoštevajo pripombe Komisije pri izvajanju svojih načrtov nadzora in pri pripravi naslednje predložitve svojih načrtov v skladu s tem členom. Kadar pa Komisija ugotovi večjo neskladnost načrta, lahko od zadevne države članice zahteva, da predloži posodobljen načrt pred 31. marcem naslednjega leta.

Če se država članica na podlagi pripomb Komisije odloči, da svojih načrtov nadzora ne bo posodobila, svoje stališče utemelji.

Člen 8

Predložitev podatkov s strani držav članic

Države članice do 30. junija Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) predložijo vse podatke, zbrane v okviru načrtov nadzora iz člena 3.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 9

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. junija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/931 z dne 23. marca 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih (glej stran 7 tega Uradnega lista).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51).

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (UL L 131, 17.5.2019, str. 18).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2129 z dne 25. novembra 2019 o določitvi pravil za enotno uporabo pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov nekaterih pošiljk živali in blaga, ki vstopajo v Unijo (UL L 321, 12.12.2019, str. 122).

(7) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(8) Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1).

(9) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(10) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(11) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(12) Priporočilo Komisije 2013/165/EU z dne 27. marca 2013 o prisotnosti toksinov T-2 in HT-2 v žitih in žitnih proizvodih (UL L 91, 3.4.2013, str. 12).

(13) Uredba Komisije (EU) 2017/644 z dne 5. aprila 2017 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za nadzor vsebnosti dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v nekaterih živilih ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 589/2014 (UL L 92, 6.4.2017, str. 9).

(14) Uredba Komisije (EU) 2017/2158 z dne 20. novembra 2017 o blažilnih ukrepih in referenčnih ravneh za zmanjšanje prisotnosti akrilamida v živilih (UL L 304, 21.11.2017, str. 24).

PRILOGA I

Najmanjša pogostost nadzora v vsaki državi članici v načrtu nadzora živil, danih na trg Unije

1. Živila živalskega izvora

(a)

Države članice v načrtu nadzora živil, danih na trg Unije, upoštevajo naslednje najmanjše pogostosti nadzora:

	Pogostost nadzora
Nepredelano goveje meso (vključno z užitno drobovino)	Najmanj 0,02 % skupnega števila zaklanih živali
Nepredelano ovčje in kozje meso (vključno z užitno drobovino)	Najmanj 0,004 % skupnega števila zaklanih živali
Nepredelano prašičje meso (vključno z užitno drobovino)	Najmanj 0,003 % skupnega števila zaklanih živali
Nepredelano meso enoprstih kopitarjev (vključno z užitno drobovino)	Vsaka država članica določi število vzorcev glede na obseg proizvodnje in ugotovljene težave.
Nepredelano perutninsko meso (vključno z užitno drobovino)	Za vsako obravnavano kategorijo perutnine (brojlerji, izčrpane kokoši in druga perutnina) najmanj 1 vzorec na 3 000 ton letne proizvodnje (mrtva teža)
Nepredelano meso drugih gojenih kopenskih živali (*1) (vključno z užitno drobovino)	Vsaka država članica določi število vzorcev glede na obseg proizvodnje in ugotovljene težave.
Surovo kravje mleko	Najmanj 1 vzorec na 110 000 ton letne proizvodnje mleka
Surovo ovčje in kozje mleko	Vsaka država članica določi število vzorcev glede na obseg proizvodnje in ugotovljene težave.
Sveža kokošja jajca in druga jajca	Najmanj 1 vzorec na 3 700 ton letne proizvodnje jajc
med	Najmanj 1 vzorec na 1 300 ton letne proizvodnje
Nepredelani ribiški proizvodi (*2) (razen rakov)	Najmanj 1 vzorec na 700 ton letne proizvodnje akvakulture za prvih 60 000 ton proizvodnje in nato 1 vzorec za vsakih dodatnih 2 000 ton Za ribiške proizvode iz divjega ulova vsaka država članica določi število vzorcev glede na obseg proizvodnje in ugotovljene težave.
Raki in školjke	Vsaka država članica določi število vzorcev glede na obseg proizvodnje in ugotovljene težave.
Živalske maščobe in olja ter maščobe in olja morskih živali	Vsaka država članica določi število vzorcev glede na obseg proizvodnje in ugotovljene težave.
Predelani proizvodi živalskega izvora (*3)	Vsaka država članica določi število vzorcev glede na obseg proizvodnje in ugotovljene težave.

(b)

Države članice letno izvajajo nadzor nad „kovinami“ pri najmanj 10 % vzorcev, odvzetih za vsako skupino proizvodov v skladu s tabelo iz te priloge, razen za skupine proizvodov „raki in školjke“, „živalske maščobe in olja ter maščobe in olja morskih živali“ ter „predelani proizvodi živalskega izvora“.

(c)	Države članice letno izvajajo nadzor nad „mikotoksini“ pri najmanj 10 % vzorcev, odvzetih za skupini proizvodov „surovo kravje mleko“ in „surovo ovčje in kozje mleko“ v skladu s tabelo iz te priloge.

(d)	Za skupino proizvodov „nepredelano goveje, ovčje in kozje meso (vključno z užitno drobovino)“ države članice odvzamejo vzorce vseh vrst, pri čemer upoštevajo njihov relativni obseg proizvodnje.

(e)	Za skupino proizvodov „nepredelano perutninsko meso (vključno z užitno drobovino)“ države članice odvzamejo vzorce vseh vrst, pri čemer upoštevajo njihov relativni obseg proizvodnje.

(f)	Za določitev števila vzorcev za ribiške proizvode in školjke države članice upoštevajo tudi geografske vidike, obseg iztovarjanja/proizvodnje in posebne vzorce kontaminacije na območjih, na katerih so bili nabrani.

(g)	Za izračun najmanjše pogostosti nadzora države članice uporabijo najnovejše razpoložljive podatke o proizvodnji, vsaj iz prejšnjega ali največ iz predzadnjega leta, ki se po potrebi prilagodijo tako, da odražajo znane spremembe v proizvodnji od takrat, ko so bili podatki dani na voljo.

(h)	Če bi pogostost nadzora, izračunana v skladu s to prilogo, predstavljala manj kot pet vzorcev na leto, se vzorčenje lahko izvede enkrat na dve leti.

(i)	Če proizvodnja, ki ustreza najmanj enemu vzorcu, ni dosežena v obdobju treh let, države članice analizirajo najmanj dva vzorca enkrat na tri leta, če proizvodnja za ta proizvod poteka na njihovem ozemlju.

(j)	Vzorci, odvzeti za namene drugih načrtov nadzora, ki so relevantni za analizo onesnaževal (npr. farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov ter ostankov pesticidov), se lahko uporabijo tudi za nadzor onesnaževal, če so izpolnjene zahteve glede nadzora onesnaževal.

2. Živila neživalskega izvora (1)

Države članice odvzamejo vsaj 100 do 2 000 vzorcev na leto, odvisno od velikosti njihovega prebivalstva. Kadar pa je to potrebno zaradi tveganja, se za zagotovitev učinkovitosti nadzora odvzame več vzorcev.

Vzorčenje je reprezentativno za različna onesnaževala, ki so lahko prisotna v različnih proizvodih na trgu države članice, pri čemer se upoštevajo tudi različni vzorci onesnaževal v proizvodih s poreklom iz različnih regij ter različno število in velikost nosilcev živilske dejavnosti.

(*1) Druge gojene kopenske živali, kot so opredeljene v vnosu 1017000 v Prilogi I, del A, k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(*2) Ribiški proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 853/2004.

(*3) Predelani proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 852/2004.

(1) V tej uredbi se za sestavljene proizvode uporabljajo merila, relevantna za živila neživalskega izvora.

PRILOGA II

Najmanjša pogostost nadzora v vsaki državi članici v načrtu nadzora živil živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo

Države članice upoštevajo najmanjšo pogostost nadzora, kot je določena v spodnji tabeli.

Nadzor, opravljen na podlagi člena 47(1)(d) (okrepljeni pregledi) in člena 47(1)(e) (zaščitni ukrepi) Uredbe (EU) 2017/625, se ne upošteva pri doseganju najmanjše pogostosti nadzora iz te priloge.

Nadzor, ki se izvaja v skladu z vzpostavljenimi nujnimi ukrepi in okrepljenim uradnim nadzorom na podlagi člena 53 Uredbe (ES) št. 178/2002 in člena 65(4) Uredbe (EU) 2017/625, se ne upošteva pri doseganju najmanjše pogostosti nadzora iz te priloge.

Nadzor živil iz nekaterih tretjih držav iz Priloge II k Uredbi (EU) 2019/2129, s katerimi je Unija sklenila sporazume o enakovrednosti fizičnih pregledov, se ne upošteva pri doseganju najmanjše pogostosti nadzora iz te priloge.

Za nadzor ribiških proizvodov, ki se izvaja v skladu s členom 68 Uredbe (EU) 2019/627, države članice upoštevajo geografske vidike, obseg iztovarjanja/proizvodnje in posebne vzorce kontaminacije na območjih, na katerih so bili nabrani.

	Pogostost nadzora
Govedo (vključno z mesom, mletim mesom, mehansko izkoščenim mesom, užitno drobovino, mesnimi pripravki in mesnimi proizvodi)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Ovce/koze (vključno z mesom, mletim mesom, mehansko izkoščenim mesom, užitno drobovino, mesnimi pripravki in mesnimi proizvodi)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Prašiči (vključno z mesom, mletim mesom, mehansko izkoščenim mesom, užitno drobovino, mesnimi pripravki in mesnimi proizvodi)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Enoprsti kopitarji (vključno z mesom, mletim mesom, mehansko izkoščenim mesom, užitno drobovino, mesnimi pripravki in mesnimi proizvodi)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Perutnina (vključno z mesom, mletim mesom, užitno drobovino, mesnimi pripravki in mesnimi proizvodi)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Meso drugih gojenih kopenskih živali (*1) (vključno z mesom, mletim mesom, užitno drobovino, mesnimi pripravki in mesnimi proizvodi)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Mleko (vključuje surovo mleko, mlečne proizvode, kolostrum in proizvode na osnovi kolostruma vseh vrst)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Jajca (vključujejo jajca in jajčne proizvode vseh vrst ptic)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Med (vključuje med in druge čebelarske proizvode)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Nepredelani ribiški proizvodi (*2), razen rakov	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Raki in školjke (vključno z mišičnino in mesnimi proizvodi iz mišičnine)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk
Nepredelane živalske maščobe in olja ter nepredelane maščobe in olja morskih živali (*3)	Najmanj 1 % uvoženih pošiljk

Dodatne določbe:

1.	Pogostost nadzora drugih predelanih proizvodov živil živalskega izvora, kot sta želatina in kolagen, določi vsaka država članica ob upoštevanju števila uvoženih pošiljk in ugotovljenih težav.

2.	Za izračun najmanjše pogostosti nadzora iz te priloge države članice uporabijo najnovejše podatke o številu pošiljk, ki vstopajo v Unijo prek njihovih mejnih kontrolnih točk, vsaj iz prejšnjega ali največ iz predzadnjega leta.

Če je število pošiljk živil, ki vstopajo v Unijo in so namenjena za dajanje na trg Unije, manjše od števila pošiljk, ki ustrezajo enemu vzorcu, lahko države članice izvedejo vzorčenje enkrat na dve ali tri leta. Če je število pošiljk, uvoženih v obdobju treh let, manjše od števila pošiljk, ki ustrezajo enemu vzorcu, države članice odvzamejo vsaj en vzorec enkrat na tri leta.

4.	Vzorci, odvzeti za namene drugih načrtov nadzora, ki so relevantni za analizo onesnaževal (npr. farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov ter ostankov pesticidov itd.), se lahko uporabijo tudi za nadzor onesnaževal, če so izpolnjene zahteve glede nadzora onesnaževal.

(*1) Druge gojene kopenske živali, kot so opredeljene v vnosu 1017000 v Prilogi I, del A, k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(*2) Ribiški proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 853/2004.

(*3) Predelani proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 852/2004.

17.6.2022

Uradni list Evropske unije

L 162/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/933

z dne 13. junija 2022

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 57(4) in člena 58(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)	Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznaki KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)	Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznaki KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2022

Za Komisijo

Gerassimos THOMAS

generalni director

Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo

(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Trije izdelki, združeni v komplet za prodajo na drobno:

(a)

pleteno oblačilo brez rokavov (t. i. tekaški telovnik) (93 % sintetičnih vlaken in 7 % elastana), ki pokriva zgornji del telesa in sega do pasu. Sprednja stran ima izrez v obliki črke V in se spredaj popolnoma odpira z zadrgo, brez zapiranja s prekrivanjem. Na sprednji strani oblačila sta na delu prsnega koša dva pravokotna odprta žepa, ki merita približno 19 cm × 8 cm, ob pasu pa dva pravokotna odprta žepa, ki merita približno 12 cm × 14 cm.

Na hrbtni strani je žep z gumijastimi trakovi, ki so zasnovani za pritrditev, na primer, zložljivih sprehajalnih palic;

(b)	dva mehka bidona z ravnim dnom, vsak s prostornino 500 ml, ki se prilegata v sprednja žepa na delu prsnega koša, izdelana iz poliuretana, s plastičnim pokrovom z izvlečnim dulcem.

Glej sliki (*).

Uvrstitev opredeljujeta splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature.

Vsi trije skupaj predstavljeni izdelki so trije ločeni izdelki. Niso sestavljeni proizvodi, saj skupaj ne tvorijo celote, ki običajno ne bi bila naprodaj po posameznih delih. Ne gre za proizvode, pripravljene v kompletih za prodajo na drobno v smislu splošnega pravila 3(b) za razlago kombinirane nomenklature, saj niso ponujeni v kompletu za zadovoljevanje določene potrebe ali izvajanje določene dejavnosti, zlasti ker zasnova žepov ne omejuje njihove uporabe na nošenje določenih izdelkov za posebne potrebe ali dejavnosti. Izdelki so posamezni izdelki, ki se lahko uporabljajo neodvisno drug od drugega. Nošenje oblačila in pitje se razlikujeta in ne izpolnjujeta iste določene potrebe (oblačilo pokriva zgornji del telesa, bidona pa sta namenjena pitju).

Če eden ali več izdelkov iz „kompleta“ ne izpolnjuje iste posebne potrebe ali ni zasnovan za opravljanje iste določene dejavnosti, je treba vsak izdelek uvrstiti ločeno (glej tudi Smernice o uvrščanju blaga, pripravljenega v kompletih za prodajo na drobno, v kombinirano nomenklaturo, del B(II)(1) (1).

Zato je treba izdelke uvrstiti ločeno.

Posamezni izdelki, navedeni v opisu blaga, se uvrstijo, kakor je opisano v nadaljevanju.

6110 30 99

(a)	Uvrstitev opredeljujeta opomba 9, drugi odstavek, k poglavju 61 in besedilo oznak KN 6110 , 6110 30 in 6110 30 99 .

Na podlagi svojih objektivnih značilnosti je telovnik oblačilo iz tarifne številke 6110 . Ta tarifna številka zajema kategorijo pletenih ali kvačkanih izdelkov, namenjena za pokrivanje zgornjega dela telesa (jope, puloverji, telovniki in podobni izdelki) (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 6110 , prvi odstavek).

Oblačila iz navedene tarifne številke so namenjena za pokrivanje zgornjega dela telesa, z rokavi ali brez njih, s kakršno koli vrsto izreza, z ovratnikom ali brez njega, z žepi ali brez njih. Lahko so izdelana iz katere koli vrste pletenega ali kvačkanega materiala, vključno iz lahkih ali fino pletenih materialov iz katerih koli tekstilnih vlaken (glej tudi pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature k tarifni številki 6110 ).

Telovnika ni mogoče opredeliti kot zasnovanega za določen spol. Telovnik se uvrsti med jope, puloverje, telovnike in podobne izdelke, pletene ali kvačkane, iz umetnih ali sintetičnih vlaken, za ženske ali deklice.

3924 90 00

(b)	Uvrstitev opredeljuje besedilo oznak KN 3924 in 3924 90 00 .

Bidona je treba uvrstiti med druge gospodinjske izdelke in higienske ali toaletne izdelke, iz plastičnih mas.

(1) UL C 105, 11.4.2013, str. 1.

(*) Sliki sta zgolj informativni.

17.6.2022

Uradni list Evropske unije

L 162/27

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/934

z dne 16. junija 2022

o obvezni registraciji uvoza nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 14(5a) Uredbe,

po obvestitvi držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po pritožbi, ki jo je vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih aluminijastih koles v Uniji, z obvestilom, objavljenim 17. novembra 2021 v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka.

1. IZDELEK, ZA KATEREGA VELJA OBVEZNA REGISTRACIJA

(2)	Izdelek, za katerega velja obvezna registracija, so aluminijasta kolesa motornih vozil iz tarifnih številk 8701 do 8705, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, s poreklom iz Maroka (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(3)	Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznakami KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznaka TARIC: 8708701015, 8708701050, 8708705015 in 8708705050). Oznake KN in TARIC so zgolj informativne. Obseg te preiskave se navezuje na opredelitev izdelka v preiskavi, kot je navedeno zgoraj.

2. RAZLOGI ZA REGISTRACIJO

(4)

Komisija v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe registrira uvoz v obdobju predhodnega razkritja na podlagi člena 19a osnovne uredbe, da se od datuma take registracije proti navedenemu uvozu lahko uporabijo ukrepi, razen če ima dovolj dokazov, da pogoji iz člena 10(4)(c) oziroma člena 10(4)(d) osnovne uredbe niso izpolnjeni.

(5)

Komisija je preverila, ali so bili uvozniki seznanjeni oziroma bi morali biti seznanjeni z dampingom, in sicer kar zadeva obseg dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo. Prav tako je analizirala, ali je prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, kar bi z vidika časovnega okvira, obsega in drugih okoliščin verjetno resno ogrozilo popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve, ki bi se uporabila.

(6)	Komisija je zato proučila dokaze, ki jih je imela na voljo, v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. Pri tej analizi se je Komisija med drugim oprla na podatke o uvozu, kot so prikazani v preglednici 1.

2.1 Seznanjenost uvoznikov z dampingom, njegovim obsegom in domnevno škodo

(7)	Komisiji so na voljo zadostni dokazi, da se zadevni izdelek iz Maroka uvaža po dampinških cenah.

(8)	V obvestilu o začetku tega postopka, ki je bilo objavljeno 17. novembra 2021, je bilo poudarjeno, da je bila za vse države izračunana znatna stopnja dampinga, tj. 14 %. Dokazi v pritožbi so na tej stopnji zadostno kazali na to, da proizvajalci izvozniki izvajajo damping.

(9)	Pritožba je vsebovala tudi zadostne dokaze o domnevni škodi za industrijo Unije, vključno z upadom tržnega deleža in negativnim razvojem drugih ključnih kazalnikov uspešnosti industrije Unije.

(10)

Obvestilo o začetku postopka je z objavo v Uradnem listu Evropske unije postalo javni dokument, ki je dostopen vsem uvoznikom. Poleg tega imajo uvozniki kot zainteresirane strani v preiskavi dostop do nezaupne različice pritožbe in nezaupne dokumentacije. Zato je Komisija menila, da so bili uvozniki na podlagi tega seznanjeni ali bi morali biti seznanjeni z domnevnimi dampinškimi praksami, njihovim obsegom in domnevno škodo.

(11)	Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni dokazov, da zahteva iz člena 10(4)(c) osnovne uredbe ni bila izpolnjena.

2.2 Nadaljnje znatno povečanje uvoza

(12)

Komisija je na podlagi statističnih podatkov, povzetih v preglednici 1, ugotovila, da se je število aluminijastih koles, uvoženih iz Maroka v Unijo, v obdobju od 1. decembra 2021 do 30. aprila 2022, tj. po začetku postopka, povečalo za 43 % v primerjavi z obdobjem od 1. decembra 2020 do 30. aprila 2021, tj. v enakem obdobju prejšnjega leta in v delu obdobja preiskave (obdobje preiskave je od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021). Poleg tega je bil povprečni mesečni obseg uvoza iz Maroka v Unijo v obdobju od 1. decembra 2021 do 30. aprila 2022 za 92 300 enot višji od povprečnega mesečnega obsega uvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(13)

Glede na to nadaljnjo znatno rast uvoza iz zadevne države je Komisija zato sklenila, da ni dokazov, da ta zahteva ni bila izpolnjena.

Preglednica 1

	1. december 2020 – 30. april 2021	1. december 2021 – 30. april 2022	Δ	Mesečno povprečje 1. december 2020 – 30. april 2021	Mesečno povprečje 1. december 2021 – 30. april 2022
Obseg uvoza (v kosih)	1 068 018	1 529 755	+43 %	213 604	305 951
Vir: Komisijina podatkovna zbirka Surveillance za april 2022 in Eurostatova podatkovna zbirka Comext za druge mesece. Pretvorbeno razmerje med kg in enoto: 11,3 kg/enoto.

2.3 Oslabitev popravljalnega učinka dajatve

(14)

Kot je bilo ugotovljeno v oddelku 2.2, se je uvoz zadevnega izdelka od začetka sedanje preiskave nadalje znatno povečal. To povečanje pomeni približno 92 300 dodatnih aluminijastih koles mesečno v primerjavi s številom aluminijastih koles, uvoženih iz Maroka v obdobju preiskave. Samo to povečanje predstavlja približno 2 % potrošnje Unije v obdobju preiskave.

(15)

V skladu s podatki o uvozu, povzetimi v preglednici 2, je bila povprečna cena zadevnega izdelka na kolo v obdobju od 1. decembra 2021 do 30. aprila 2022 za 14,8 % višja od povprečne uvozne cene iz Maroka, ki je bila opažena v obdobju preiskave. Vendar je treba upoštevati, da primarni aluminij predstavlja približno 50 % stroškov proizvodnje aluminijastih koles in da je prodajna cena indeksirana glede na ceno aluminija na londonski borzi kovin. Komisija je ugotovila, da se je povprečna cena aluminija v obdobju preiskave v primerjavi z obdobjem od decembra 2021 do aprila 2022 zvišala za 50 %. Zdi se torej, da je 14,8-odstotno zvišanje cen le delni odraz povečanja stroškov proizvodnje, uvoz pa bi lahko še vedno povzročil pritisk na prodajo industrije Unije.

Preglednica 2

	Obdobje preiskave	December 2021 – april 2022	Δ
Povprečna uvozna cena (v EUR/kos)	44,7	51,3	+14,8 %
Vir: Komisijina podatkovna zbirka Surveillance za april 2022 in Eurostatova podatkovna zbirka Comext za druge mesece.

(16)	Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da glede na dokaze iz dokumentacije ni razvidno, da ta zahteva ni bila izpolnjena.

2.4 Sklepna ugotovitev

(17)

Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da ni prepričljivih dokazov, da registracija uvoza zadevnega izdelka v obdobju predhodnega razkritja v tem primeru ni upravičena. Od objave obvestila o začetku, kadar so se proizvajalci izvozniki zavedali ali bi se morali zavedati domnevnega dampinga in škode, se je uvoz zadevnega izdelka nadalje povečal tako, da bi lahko to resno ogrozilo popravljalne učinke protidampinških dajatev tudi v obdobju predhodnega razkritja.

(18)	Zato mora Komisija v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe v obdobju predhodnega razkritja registrirati uvoz zadevnega izdelka.

3. POSTOPEK

(19)	Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in predložijo ustrezne dokaze. Poleg tega lahko Komisija zainteresirane strani zasliši, če te vložijo pisni zahtevek, v katerem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

4. REGISTRACIJA

(20)	V skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe mora Komisija registrirati uvoz zadevnega izdelka v obdobju predhodnega razkritja v skladu s členom 19a osnovne uredbe, razen če obstaja dovolj dokazov, da zahteve iz člena 10(4)(c) in (d) niso izpolnjene.

(21)

Vsaka prihodnja obveznost mora izhajati iz dokončnih ugotovitev te protidampinške preiskave. Po ocenah iz pritožbe, s katero se zahteva začetek preiskave, stopnja dampinga za zadevni izdelek znaša okoli 14 %, povprečna stopnja odprave škode pa največ 43 %. Znesek morebitnih prihodnjih obveznosti je ocenjen na navedenih ravneh, ocenjenih na podlagi pritožbe, in sicer na 14 % kot delež uvozne vrednosti CIF zadevnega izdelka.

5. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

(22)	Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1 Carinskim organom se v skladu s členom 14(5a) Uredbe (EU) 2016/1036 odredi, da sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza nekaterih aluminijastih koles motornih vozil iz tarifnih številk 8701 do 8705, s priborom ali brez njega, z nameščenimi pnevmatikami ali brez njih, s poreklom iz Maroka, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznake TARIC: 8708701015, 8708701050, 8708705015 in 8708705050).

2 Registracija se zaključi štiri tedne po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) UL C 464, 17.11.2021, str. 19.

(3) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

17.6.2022

Uradni list Evropske unije

L 162/31

SKLEP SVETA (EU) 2022/935

z dne 13. junija 2022

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani, v zvezi s sprejetjem prednostnih nalog partnerstva EU-Egipt 2021-2027

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 25. junija 2001, veljati pa je začel 1. junija 2004.

(2)	Na podlagi Sporazuma je Pridružitveni svet, ustanovljen z navedenim sporazmom (v nadaljnjem besedilu: Pridružitveni svet EU-Egipt), pooblaščen za sprejemanje sklepov za doseganje ciljev Sporazuma ter lahko oblikuje ustrezna priporočila.

(3)	Za nadaljnjo krepitev trdnih in večplastnih odnosov med partnericama so bile opredeljene prednostne naloge partnerstva za obdobje 2021-2027, ki bodo podpirale izvajanje Sporazuma in vodile ter seznanjale partnerstvo EU-Egipt (v nadaljnjem besedilu: prednostne naloge partnerstva EU-Egipt 2021-2027).

(4)	Pridružitveni svet EU-Egipt naj bi na svojem devetem sestanku sprejel priporočilo o prednostnih nalogah partnerstva EU-Egipt 2021-2027.

(5)	Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Pridružitvenem svetu EU-Egipt, saj bo priporočilo v zvezi s prednostnimi nalogami partnerstva EU-Egipt 2021-2027 imelo pravne učinke za Unijo.

(6)	Stališče Unije v Pridružitvenem svetu EU-Egipt bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku priporočila –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na devetem sestanku Pridružitvenega sveta EU-Egipt, temelji na osnutku priporočila Pridružitvenega sveta EU-Egipt, priloženem temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 13. junija 2022

Za Svet

predsednik

M. FESNEAU

(1) Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani (UL L 304, 30.9.2004, str. 39).

OSNUTEK

PRIPOROČILO št. 1/2022 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-EGIPT

z dne …

o prednostnih nalogah partnerstva EU-Egipt 2021-2027

PRIDRUŽITVENI SVET EU-EGIPT –

ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 25. junija 2001, veljati pa je začel 1. junija 2004.

(2)	Člen 76 Sporazuma pooblašča Pridružitveni svet EU-Egipt j za sprejemanje odločitev za namene doseganja ciljev Sporazuma ter za izdajo ustreznih priporočil.

(3)	Na podlagi člena 86 Sporazuma pogodbenici sprejmeta vse splošne in posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz Sporazuma, ter poskrbita za doseganje ciljev iz Sporazuma.

(4)	Na podlagi pregleda evropske sosedske politike je bila predlagana nova faza sodelovanja s partnerji, ki omogoča večjo odgovornost obeh strani.

(5)

Evropska unija in Egipt sta se dogovorila, da bosta utrdila svoje partnerstvo, zato sta sprejela dogovor o vrsti prednostnih nalog za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: prednostne naloge partnerstva EU-Egipt 2021-2027), da bi obravnavala skupne izzive Unije in Egipta ter spodbujala skupne interese.

(6)	Pogodbenici Sporazuma sta se dogovorili o besedilu prednostnih nalog partnerstva EU-Egipt 2021-2027, ki bodo v podporo izvajanju Evro-mediteranskega sporazuma in osredotočene na sodelovanje v zvezi s skupno določenimi interesi –

PRIPOROČA:

Člen 1

Pridružitveni svet priporoča, da pogodbenici Sporazuma izvajata prednostne naloge partnerstva EU-Egipt 2021-2027, kot so določene v Prilogi k temu priporočilu (+).

Člen 2

S prednostnimi nalogami partnerstva EU-Egipt 2021-2027 se nadomestijo prednostne naloge partnerstva EU-Egipt, katerih izvajanje je bilo priporočeno s Priporočilom št. 1/2017 Pridružitvenega sveta (1).

Člen 3

To priporočilo začne veljati na dan sprejetja.

V …, …

Za Pridružitveni svet EU-Egipt

predsednik/predsednica

(+) Delegacije: glejte dokument ST 8663/2022 ADD1.

(1) Priporočilo št. 1/2017 Pridružitvenega sveta EU-Egipt z dne 25. julija 2017 o dogovoru o prednostnih nalogah partnerstva EU-Egipt (UL EU L 255, 3.10.2017, str. 26).

17.6.2022

Uradni list Evropske unije

L 162/35

SKLEP SVETA (EU) 2022/936

z dne 13. junija 2022

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 14. zasedanju Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet (OTIF) glede spremembe enotnih tehničnih predpisov za telematske aplikacije za tovorni promet in revizije Priloge B k enotnim pravilom ATMF o odstopanju ter v pisnem postopku Revizijskega odbora OTIF glede spremembe enotnih pravil ATMF

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (COTIF), pristopila s Sporazumom med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (1).

(2)	Na podlagi člena 13(1), točka (f), COTIF je bil ustanovljen Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja OTIF.

(3)

Na podlagi člena 20(1), točka (b), COTIF, in v skladu s členom 6 Dodatka F h COFIT o Enotnih pravilih za potrjevanje tehničnih standardov in sprejetju enotnih tehničnih predpisov, ki se uporabljajo za železniški material, namenjen za uporabo v mednarodnem prometu, je Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja pristojen za sprejetje ali spremembo, med drugim, enotnih tehničnih predpisov za telematske aplikacije za tovorni promet.

(4)

V skladu s členom 20(1), točka (e), COTIF ter členoma 7a in 21 Dodatka G h COTIF o enotnih pravilih v zvezi s tehničnim sprejetjem železniškega materiala, ki se uporablja v mednarodnem prometu (v nadaljnjem besedilu: enotna pravila ATMF) je Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja pristojen za sprejetje ali spremembo Priloge B k enotnim pravilom ATMF v zvezi z odstopanji od uporabe enotnih tehničnih predpisov.

(5)

Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja je na dnevni red svojega 14. zasedanja, ki bo potekalo 14. in 15. junija 2022, vključil predlog za sklepe o spremembi enotnih tehničnih predpisov za telematske aplikacije za tovorni promet in revizijo Priloge B k enotnim pravilom ATMF v zvezi z odstopanji od uporabe enotnih tehničnih predpisov.

(6)

Cilji predlaganih sklepov Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja je uskladiti enotne tehnične predpise za telematske aplikacije za tovorni promet s z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/541 (2), ter uskladiti Prilogo B z enotnimi pravili ATMF z Direktivo (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(7)	Revizijski odbor, vzpostavljen v skladu s členom 13(1), točka (c), Konvencije COTIF (v nadaljnjem besedilu: Revizijski odbor), naj bi izvedel pisni postopek za odločanje o spremembi člena 3a(5) in člena 15(2) enotnih pravil ATMF.

(8)	Cilj predlaganega sklepa Revizijskega odbora je uskladiti enotna pravila ATMF z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(9)	Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Odboru strokovnjakov za tehnična vprašanja in, v zvezi z revizijo enotnih pravil AMTF, v Revizijskem odboru OTIF, saj bodo predlagani sklepi za Unijo zavezujoči.

(10)	Predvideni sklepi OTIF so v skladu z zakonodajo in strateškimi cilji Unije, saj prispevajo k uskladitvi zakonodaje OTIF z enakovrednimi določbami prava Unije, zato bi jih Unija morala podpreti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 14. zasedanju Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja COTIF glede spremembe enotnih tehničnih predpisov za telematske aplikacije v tovornem prometu in reviziji Priloge B k enotnim pravilom ATMF v zvezi z odstopanji od uporabe enotnih tehničnih predpisov, je naslednje:

(1)	glasuje se za predlog Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja za posodobitev enotnih tehničnih predpisov za telematske aplikacije v tovornem prometu (delovni dokument Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja TECH-22004-CTE14);

(2)	glasuje se za predlog Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja za posodobitev Priloge B k enotnim pravilom ATMF v zvezi z odstopanji od uporabe enotnih tehničnih predpisov (delovni dokument Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja TECH-22005-CTE14).

Člen 2

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v pisnem postopku Revizijskega odbpra glede delne revizije enotnih pravil ATMF je, da se glasuje za predlog Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja za spremembo člena 3a(5) in člena 15(2) enotnih pravil ATMF (delovni dokument Odbora za tehnična vprašanja TECH-22019-CTE14-7).

Člen 3

Sklepi Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja in Revizijskega odbora se po sprejetju objavijo v Uradnem listu Evropske unije, vključno z navedbo datuma začetka veljavnosti.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu,13. junija 2022

Za Svet

predsednik

M. FESNEAU

(1) UL L 51, 23.2.2013, str. 8.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/541 z dne 26. marca 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2014 glede poenostavitve in izboljšanja izračuna in izmenjave podatkov ter posodobitve postopka upravljanja nadzora sprememb (UL L 108, 29.3.2021, str. 19).

(3) Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 138, 26.5.2016, str. 44).

(4) Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (UL L 138, 26.5.2016, str. 102).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 162

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 65 17. junij 2022

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/930 z dne 10. marca 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pristojbin, povezanih z nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov s strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/931 z dne 23. marca 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih ( 1 )	7
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/932 z dne 9. junija 2022 o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih ter posebni dodatni vsebini večletnih nacionalnih načrtov nadzora in posebnih dodatnih ureditvah za njihovo pripravo ( 1 )	13
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/933 z dne 13. junija 2022 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	23
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/934 z dne 16. junija 2022 o obvezni registraciji uvoza nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka	27
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/935 z dne 13. junija 2022 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani, v zvezi s sprejetjem prednostnih nalog partnerstva EU-Egipt 2021-2027	31
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/936 z dne 13. junija 2022 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 14. zasedanju Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet (OTIF) glede spremembe enotnih tehničnih predpisov za telematske aplikacije za tovorni promet in revizije Priloge B k enotnim pravilom ATMF o odstopanju ter v pisnem postopku Revizijskega odbora OTIF glede spremembe enotnih pravil ATMF	35
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/937 z dne 16. junija 2022 o razveljavitvi Odločbe 2006/563/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri prosto živečih pticah v Skupnosti ( 1 )	37


	(1) Besedilo velja za EGP.