(1)

Pomembno je zagotoviti, da je zakonodaja Unije o finančnih storitvah primerna za digitalno dobo in da prispeva h gospodarstvu, ki je pripravljeno na prihodnost in deluje za državljane, vključno z omogočanjem uporabe inovativnih tehnologij. Unija ima politični interes za raziskovanje, razvoj in spodbujanje uporabe preobrazbenih tehnologij v finančnem sektorju, vključno z uporabo tehnologije razpršene evidence (DLT). V finančnem sektorju so kriptosredstva eden od glavnih načinov uporabe tehnologije razpršene evidence.

(2)

Večina kriptosredstev ne spada na področje uporabe zakonodaje Unije o finančnih storitvah in prinaša izzive, med drugim v zvezi z zaščito vlagateljev, celovitostjo trga, porabo energije in finančno stabilnostjo. Zato je za taka kriptosredstva potreben temu namenjen regulativni okvir na ravni Unije. Nasprotno pa se druga kriptosredstva štejejo za finančne instrumente v smislu Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Če se kriptosredstva šteje za finančne instrumente v skladu z navedeno direktivo, bi se lahko za izdajatelje takih kriptosredstev in podjetja, ki izvajajo dejavnosti v zvezi s takimi kriptosredstvi, uporabljal celoten sklop zakonodaje Unije o finančnih storitvah, vključno z uredbami (EU) št. 236/2012 (5), (EU) št. 596/2014 (6), (EU) št. 909/2014 (7) in (EU) 2017/1129 (8) ter direktivama 98/26/ES (9) in 2013/50/EU (10) Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

Tako imenovana tokenizacija finančnih instrumentov, in sicer digitalna reprezentacija finančnih instrumentov v razpršeni evidenci ali izdaja tradicionalnih razredov sredstev v obliki žetonov, da se omogoči njihova izdaja, shranjevanje in prenos na podlagi razpršene evidence, naj bi po pričakovanjih ustvarila priložnosti za izboljšanje učinkovitosti v procesu trgovanja in potrgovanja. Ker pa temeljni kompromisi glede kreditnega tveganja in likvidnosti v tokeniziranem svetu ostajajo, bo uspeh sistemov, ki temeljijo na žetonih, odvisen od tega, kako dobro so povezani s tradicionalnimi sistemi, ki temeljijo na računih, vsaj v vmesnem obdobju.

(4)

Zakonodaja Unije o finančnih storitvah ni bila zasnovana ob upoštevanju tehnologije razpršene evidence in kriptosredstev ter vsebuje določbe, ki bi lahko preprečile ali omejile uporabo tehnologije razpršene evidence pri izdajanju kriptosredstev, ki se štejejo za finančne instrumente, trgovanju z njimi in njihovi poravnavi. Trenutno tudi ni dovolj infrastruktur finančnega trga z dovoljenjem, ki uporabljajo tehnologijo razpršene evidence za zagotavljanje storitev trgovanja ali poravnave ali združitve takih storitev za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente. Razvoj sekundarnega trga za ta kriptosredstva bi lahko prinesel številne koristi, kot so večja učinkovitost, preglednost in konkurenca v zvezi s dejavnostmi trgovanja in poravnave.

(5)

Hkrati obstajajo regulativne vrzeli zaradi pravnih, tehnoloških in operativnih posebnosti, povezanih z uporabo tehnologije razpršene evidence in kriptosredstev, ki se štejejo za finančne instrumente. Na primer za protokole in pametne pogodbe na katerih temeljijo kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, ni zahtev glede preglednosti, zanesljivosti ali varnosti. Tehnologija, na kateri temeljijo, bi lahko povzročila tudi nekaj novih oblik tveganj, ki jih obstoječa pravila ne obravnavajo ustrezno. V Uniji je bilo razvitih več projektov za trgovanje s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, in povezane storitve in dejavnosti potrgovanja, vendar jih le malo že deluje, tisti, ki delujejo, pa imajo omejen obseg delovanja. Poleg tega bi, kot sta poudarili svetovalna skupina Evropske centralne banke (ECB) za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje ter njena svetovalna skupina za tržne infrastrukture za plačila, uporaba tehnologije razpršene evidence prinesla izzive, podobne tistim, s katerimi se srečuje konvencionalna tehnologija, na primer vprašanja glede razdrobljenosti in interoperabilnosti, in bi lahko ustvarila tudi nove težave, na primer v zvezi s pravno veljavnostjo žetonov. Glede na te omejene izkušnje v zvezi s trgovanjem s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, in povezanimi storitvami in dejavnostmi potrgovanja, je trenutno prezgodaj za bistveno spremembo zakonodaje Unije o finančnih storitvah, da se omogoči polna uporaba takih kriptosredstev in tehnologije, na kateri temeljijo. Hkrati je vzpostavitev infrastruktur finančnega trga za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, trenutno omejena z zahtevami iz zakonodaje Unije o finančnih storitvah, ki niso ustrezne za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, ali uporabo tehnologije razpršene evidence. Platforme za trgovanje s kriptosredstvi na primer običajno omogočajo neposreden dostop malim vlagateljem, medtem ko tradicionalna mesta trgovanja običajno omogočajo dostop malim vlagateljem samo prek finančnih posrednikov.

(6)

Da bi omogočili razvoj kriptosredstev, ki se štejejo za finančne instrumente, in tehnologije razpršene evidence, hkrati pa ohranili visoko raven zaščite vlagateljev, celovitosti trga, finančne stabilnosti in preglednosti ter se izognili regulativni arbitraži in vrzelim, bi bilo koristno vzpostaviti pilotno ureditev za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence, da bi preizkusili take tržne infrastrukture DLT (v nadaljnjem besedilu: pilotna ureditev). Pilotna ureditev bi morala omogočati, da se nekatere tržne infrastrukture DLT začasno izvzamejo iz nekaterih posebnih zahtev zakonodaje Unije o finančnih storitvah, ki bi upravljavce sicer lahko ovirale pri razvoju rešitev za trgovanje s kriptosredstvi in poravnavo poslov s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, ne da bi to oslabilo obstoječe zahteve ali zaščitne ukrepe, ki veljajo za tradicionalne tržne infrastrukture. Tržne infrastrukture DLT in njihovi upravljavci bi morali imeti vzpostavljene ustrezne zaščitne ukrepe, povezane z uporabo tehnologije razpršene evidence, da bi učinkovito zaščitili vlagatelje, vključno z jasno opredeljenimi verigami odgovornosti do strank za morebitne izgube zaradi operativnih napak. Pilotna ureditev bi morala Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (ESMA), in pristojnim organom omogočiti tudi, da iz pilotne ureditve črpajo izkušnje ter pridobijo izkušnje o priložnostih in posebnih tveganjih v zvezi s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, in z njimi povezanimi tehnologijami. Izkušnje, pridobljene v okviru pilotne ureditve, bi morale prispevati k oblikovanju morebitnih praktičnih predlogov za ustrezen regulativni okvir, da bi se lahko ciljno prilagodili pravu Unije, v zvezi z izdajanjem, hrambo in servisiranjem sredstev ter trgovanjem in poravnavo finančnih instrumentov DLT.

(7)

Za dosego cilja pilotne ureditve bi bilo treba vzpostaviti nov status Unije za tržno infrastrukturo DLT, da bo Unija lahko imela vodilno vlogo pri finančnih instrumentih v obliki žetonov in prispevala k razvoju sekundarnega trga za ta imetja. Status tržne infrastrukture DLT bi moral biti neobvezen in v skladu z obstoječo zakonodajo Unije o finančnih storitvah infrastrukturam finančnih trgov, kot so mesta trgovanja, centralne depotne družbe (CDD) in centralne nasprotne stranke (CNS), ne bi smel preprečevati razvoja trgovalnih in potrgovalnih storitev ter dejavnosti za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente ali temeljijo na tehnologiji razpršene evidence.

(8)

Tržne infrastrukture DLT bi morale finančne instrumente DLT uvrstiti v trgovanje ali evidentirati samo v okviru razpršene evidence. Finančni instrumenti DLT bi morali biti kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente ter so izdana, prenesena in shranjena v razpršeni evidenci.

(9)

Zakonodaja Unije o finančnih storitvah naj bi bila nevtralna glede uporabe različnih tehnologij. Zato se je treba izogibati sklicevanju na specifično vrsto tehnologije razpršene evidence. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali zagotoviti, da lahko izpolnijo vse veljavne zahteve, ne glede na to, katero tehnologijo uporabljajo.

(10)

Pri uporabi te uredbe bi bilo treba upoštevati načela tehnološke nevtralnosti, sorazmernosti in enakih konkurenčnih pogojev ter načelo „enaka dejavnost, enaka tveganja, enaka pravila“, da se zagotovi, da bodo udeleženci na trgu imeli regulativni prostor za inovacije, da se ohranijo vrednote preglednosti, pravičnosti, stabilnosti, zaščite vlagateljev, odgovornosti in celovitosti trga ter da se zagotovi varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, kot je določeno v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(11)

Dostop do pilotne ureditve ne bi smel biti omejen na uveljavljene subjekte, temveč bi moral biti odprt tudi za nove udeležence. Subjekt, ki nima dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali Direktivo 2014/65/EU, bi lahko zaprosil zanj na podlagi navedene uredbe oziroma navedene direktive, istočasno pa za posebno dovoljenje v skladu s to uredbo. V teh primerih pristojni organ ne bi smel ocenjevati, ali tak subjekt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014 ali Direktive 2014/65/EU, v zvezi s katerimi je bilo zaprošeno izvzetje v skladu s to uredbo. Ti subjekti bi smeli upravljati le tržne infrastrukture DLT v skladu s to uredbo, njihovo dovoljenje pa bi bilo treba po izteku njihovega posebnega dovoljenja preklicati, razen če subjekti predložijo popolno zahtevo za dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

(12)

Koncept tržne infrastrukture DLT obsega večstranske sisteme trgovanja DLT (DLT MTF), sisteme poravnave vrednostnih papirjev DLT (DLT SS) in sisteme trgovanja in poravnave DLT (DLT TSS). Tržne infrastrukture DLT bi morale imeti možnost sodelovati z drugimi udeleženci na trgu, da bi preizkusile inovativne rešitve na podlagi tehnologije razpršene evidence v različnih segmentih vrednostne verige za finančne storitve.

(13)

DLT MTF bi moral biti večstranski sistem trgovanja, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU in ki je pridobil posebno dovoljenje v skladu s to uredbo. Kreditni instituciji, pooblaščeni v skladu z Direktivo 2013/36/EU, ki zagotavlja investicijske storitve ali izvaja investicijske storitve, bi moralo biti dovoljeno upravljanje DLT MTF le, kadar je pooblaščena kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za DLT MTF in njihove upravljavce bi morale veljati vse zahteve, ki veljajo za večstranske sisteme trgovanja in njihove upravljavce v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12), Direktivo 2014/65/EU ali katero koli drugo veljavno zakonodajo Unije o finančnih storitvah, razen zahtev, v zvezi s katerimi je pristojni organ odobril izvzetje v skladu s to uredbo.

(14)

Uporaba tehnologije razpršene evidence, ko so vsi posli evidentirani v razpršeni evidenci, lahko pospeši in združi trgovanje in poravnavo na skoraj realni čas ter bi lahko omogočila združitev trgovalnih in potrgovalnih storitev in dejavnosti. Vendar obstoječa pravila ne predvidevajo združitve trgovalnih in potrgovalnih dejavnosti znotraj enega samega subjekta, ne glede na uporabljeno tehnologijo, in sicer zaradi političnih odločitev, povezanih s specializacijo tveganja in ločevanjem za namene spodbujanja konkurence. Pilotna ureditev ne bi smela biti precedens, ki bi upravičeval korenito preoblikovanje ločevanja dejavnosti trgovanja in potrgovanja ali področja infrastruktur finančnega trga. Vendar je glede na potencialne koristi tehnologije razpršene evidence v smislu združevanja trgovanja in poravnave v pilotni ureditvi upravičeno določiti namensko tržno infrastrukturo DLT, in sicer DLT TSS, ki bi združevala dejavnosti, ki jih običajno opravljajo večstranski sistemi trgovanja in sistemi poravnave vrednostnih papirjev.

(15)

DLT TSS bi moral biti bodisi DLT MTF, ki združuje storitve DLT MTF in DLT SS, upravljati pa bi ga moralo investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki je pridobil posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS v skladu s to uredbo, bodisi DLT SS, ki združuje storitve DLT MTF in DLT SS ter bi ga morala upravljati CDD, ki je pridobila posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS v skladu s to uredbo. Kreditni instituciji, pooblaščeni v skladu z Direktivo 2013/36/EU, ki zagotavlja investicijske storitve ali izvaja investicijske storitve, bi moralo biti dovoljeno upravljanje DLT TSS le, kadar je pooblaščena kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja DLT TSS, bi morale veljati zahteve, ki veljajo za DLT MTF, za CDD, ki upravlja DLT TSS, pa bi morale veljati zahteve, ki veljajo za DLT SS. Ker bi DLT TSS investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga omogočila tudi opravljanje storitev poravnave, CDD pa bi omogočila tudi opravljanje storitev trgovanja, morajo investicijska podjetja ali upravljavci trga izpolnjevati tudi zahteve, ki veljajo za DLT SS, CDD pa zahteve, ki veljajo za DLT MTF. Ker za CDD pri opravljanju investicijskih storitev ali poslov v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ne veljajo nekatere zahteve glede dovoljenja in organizacijske zahteve iz Direktive 2014/65/EU, je primerno, da se v pilotni ureditvi uporabi podoben pristop tako za investicijska podjetja in upravljavce trga kot za CDD, ki upravljajo DLT TSS. Zato bi bilo treba investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja DLT TSS, izvzeti iz omejenega sklopa zahtev glede dovoljenja in organizacijskih zahtev iz Uredbe (EU) št. 909/2014, saj bo moralo investicijsko podjetje ali upravljavec trga izpolnjevati tovrstne zahteve iz Direktive 2014/65/EU. Na drugi strani pa bi morala biti CDD, ki upravlja DLT TSS, izvzeta iz omejenega sklopa zahtev glede dovoljenja in organizacijskih zahtev iz Direktive 2014/65/EU, saj bo morala izpolnjevati tovrstne zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014. Ta izvzetja bi morala biti začasna in se ne bi smela uporabljati za tržno infrastrukturo DLT, ki deluje zunaj pilotne ureditve. ESMA bi moral imeti možnost oceniti tehnične standarde o vodenju evidenc in operativnih tveganjih, sprejete v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, da bi zagotovil, da se uporabljajo sorazmerno za investicijska podjetja ali upravljavce trga, ki upravljajo DLT TSS.

(16)

Upravljavci DLT TSS bi morali imeti možnost zaprositi za enaka izvzetja, kot so na voljo upravljavcem DLT MTF in DLT SS, če izpolnjujejo pogoje, povezane z izvzetji, in izvajajo izravnalne ukrepe, ki jih zahtevajo pristojni organi. Pomisleki, podobni tistim, ki veljajo za DLT MTF in DLT SS, bi morali veljati za izvzetja, ki so na razpolago DLT TSS, za vse pogoje, povezane s temi izvzetji ter za izravnalne ukrepe.

(17)

Da bi bilo za investicijska podjetja ali upravljavce trga, ki upravljajo DLT TSS, pri uporabi nekaterih zahtev iz Uredbe (EU) št. 909/2014 več prožnosti, obenem pa bi zanje veljali enaki konkurenčni pogoji kot za CDD, ki v okviru pilotne ureditve opravljajo storitve poravnave, bi morala biti CDD, ki upravljajo DLT SS ali DLT TSS, in investicijskim podjetjem ali upravljavcem trga, ki upravljajo DLT TSS, na voljo nekatera izvzetja iz zahtev iz navedene uredbe glede ukrepov za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav in zahtev glede udeležbe in preglednosti ter zahtev glede uporabe nekaterih komunikacijskih postopkov z udeleženci in drugimi tržnimi infrastrukturami. Za navedena izvzetja bi morali veljati pogoji, povezani z njimi, vključno z nekaterimi minimalnimi zahtevami, in morebitni izravnalni ukrepi, ki jih zahteva pristojni organ, da se izpolnijo cilji določb Uredbe (EU) št. 909/2014, za katere se zaprosi izvzetje, ali da se ohranijo zaščita vlagateljev, celovitost trga ali finančna stabilnost. Upravljavec DLT TSS bi moral dokazati, da je zahtevano izvzetje sorazmerno in utemeljeno z uporabo tehnologije razpršene evidence.

(18)

DLT SS bi moral biti sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD z dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, ki je v skladu s to uredbo prejel posebno dovoljenje za upravljanje DLT SS. Za DLT SS in CDD, ki ga upravlja, bi morale veljati vse ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014 in druga veljavna zakonodaja Unije o finančnih storitvah, razen zahtev, v zvezi s katerimi je bilo odobreno izvzetje v skladu s to uredbo.

(19)

Kadar ECB in nacionalne centralne banke ali druge institucije, ki jih upravljajo države članice in ki opravljajo podobne funkcije, ali drugi javni organi, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga v Uniji ali pri tem upravljanju posredujejo, upravljajo DLT SS, se od njih ne bi smelo zahtevati, da zaprosijo za posebno dovoljenje pristojnega organa, da bi bili upravičeni do izvzetja v skladu s to uredbo, saj tem subjektom ni treba poročati pristojnim organom ali ravnati v skladu z njihovimi navodili, zanje pa tudi velja omejen sklop zahtev iz Uredbe (EU) št. 909/2014.

(20)

Vzpostavitev pilotne ureditve ne bi smela posegati v naloge in pristojnosti ECB in nacionalnih centralnih bank v Evropskem sistemu centralnih bank, določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije in Protokolu št. 4 o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, da bi tako spodbujali nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter zagotovili učinkovite in zanesljive klirinške in plačilne sisteme v Uniji in s tretjimi državami.

(21)

Nadzorne pristojnosti iz te uredbe so podeljene na podlagi posebnih značilnosti in tveganj pilotne ureditve. Zato nadzorne strukture pilotne ureditve ne bi smeli razumeti kot precedens za kateri koli prihodnji zakonodajni akt o finančnih storitvah Unije.

(22)

Upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT bi morali biti odgovorni v primeru izgube sredstev, zavarovanja s premoženjem ali finančnega instrumenta DLT. Odgovornost upravljavca tržne infrastrukture DLT bi morala biti omejena do zneska, ki ne presega tržne vrednosti izgubljenih sredstev v trenutku, ko je izguba nastala. Upravljavec tržne infrastrukture DLT ne bi smel biti odgovoren za dogodke, ki jih ni mogel povzročiti, zlasti za vsakršne dogodke, za katere lahko upravljavec dokaže, da so se zgodili neodvisno od njegovega delovanja, vključno s težavami, ki nastanejo zaradi zunanjega dogodka, na katerega razumno ni mogel vplivati.

(23)

Da bi omogočili inovacije in preizkušanje v trdnem regulativnem okolju in hkrati ohranili zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost, bi morale biti vrste finančnih instrumentov, ki so uvrščene v trgovanje ali evidentirane v tržno infrastrukturo DLT, omejene na delnice, obveznice in enote v kolektivnih naložbenih podjemih, ki so upravičeni do izvzetja, ki velja samo za storitve izvrševanja, v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Ta uredba bi morala določiti mejne vrednosti, ki bi jih bilo mogoče v nekaterih primerih znižati. Da bi se izognili tveganju za finančno stabilnost, bi bilo treba zlasti omejiti skupno tržno vrednost finančnih instrumentov DLT, uvrščenih v trgovanje ali evidentiranih v tržni infrastrukturi na podlagi DLT.

(24)

Da bi se bolj približali enakim konkurenčnim pogojem za finančne instrumente, uvrščene v trgovanje na tradicionalnih mestih trgovanja v smislu Direktive 2014/65/EU, in zagotovili visoko raven zaščite vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti, bi morale za finančne instrumente DLT, uvrščene v trgovanje v DLT MTF ali v DLT TSS, veljati določbe, ki prepovedujejo zlorabo trga iz Uredbe (EU) št. 596/2014.

(25)

Na zaprosilo upravljavca DLT MTF bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno, da začasno odobrijo enega ali več izvzetij, če upravljavec izpolnjuje pogoje, povezane s takšnimi izvzetji, in vse dodatne zahteve iz te uredbe za obravnavanje novih oblik tveganj, ki jih povzroča uporaba tehnologije razpršene evidence. Upravljavec DLT MTF bi moral tudi izpolnjevati vse izravnalne ukrepe, ki jih zahteva pristojni organ, da bi bili izpolnjeni cilji določbe, iz katere je bilo zaprošeno izvzetje, ali da bi ohranili zaščito vlagateljev, celovitost trgov ali finančno stabilnost.

(26)

Na zaprosilo upravljavca DLT MTF bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno, da odobrijo izvzetje iz obveznosti posredovanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Trenutno smejo tradicionalni večstranski sistemi trgovanja kot člane ali udeležence uvrstiti samo investicijska podjetja, kreditne institucije in druge osebe z zadostno sposobnostjo trgovanja in usposobljenostjo ter vzdrževanimi ustreznimi organizacijskimi ureditvami in viri. Nasprotno pa številne platforme za trgovanje s kriptosredstvi ponujajo dostop brez posrednika in malim vlagateljem zagotavljajo neposreden dostop. Zato bi lahko bila ena od možnih regulativnih ovir za razvoj večstranskega sistema trgovanja za finančne instrumente DLT obveznost uporabe posrednikov iz Direktive 2014/65/EU. Na zaprosilo upravljavca DLT MTF bi zato moralo biti pristojnemu organu dovoljeno, da odobri začasno izvzetje iz te obveznosti posredovanja, da bi malim vlagateljem zagotovil neposreden dostop in jim omogočil poslovanje za svoj račun, pod pogojem, da so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi glede zaščite vlagateljev, da mali vlagatelji izpolnjujejo določene pogoje ter da upravljavec izpolnjuje morebitne dodatne ukrepe za zaščito vlagateljev, ki jih naloži pristojni organ. Mali vlagatelji, ki imajo neposreden dostop do DLT MTF kot člani ali udeleženci na podlagi izvzetja iz obveznosti posredovanja, se ne bi smeli šteti za investicijska podjetja v smislu Direktive 2014/65/EU zgolj zato, ker so člani ali udeleženci DLT MTF.

(27)

Na zaprosilo upravljavcev DLT MTF bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno tudi, da odobrijo izvzetje iz zahtev glede poročanja o poslih v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, če DLT MTF izpolnjuje določene pogoje.

(28)

Za odobritev izvzetja v skladu s to uredbo bi moral upravljavec DLT MTF dokazati, da je zaprošeno izvzetje sorazmerno in omejeno na uporabo tehnologije razpršene evidence, kot je opisano v njegovem poslovnem načrtu, ter da je zaprošeno izvzetje omejeno na DLT MTF in se ne širi na noben drug večstranski sistem trgovanja, ki ga upravlja isto investicijsko podjetje ali upravljavec trga.

(29)

Na zaprosilo CDD, ki upravlja DLT SS, bi morali pristojni organi imeti možnost odobritve več začasnih izvzetij, če ta izpolnjuje pogoje, povezane s takimi izvzetji, in vse dodatne zahteve iz te uredbe za obravnavanje novih oblik tveganj, ki jih povzroča uporaba tehnologije razpršene evidence. CDD, ki upravlja DLT SS, bi morala tudi izpolnjevati vse izravnalne ukrepe, ki jih zahteva pristojni organ, da bi bili izpolnjeni cilji določbe, iz katere je bilo zaprošeno izvzetje, ali da bi ohranili zaščito vlagateljev, celovitost trgov ali finančno stabilnost.

(30)

Dovoljeno bi moralo biti, da se CDD, ki upravljajo DLT SS, izvzame iz nekaterih določb Uredbe (EU) št. 909/2014, ki bi verjetno ustvarile regulativne ovire za razvoj DLT SS. Izvzetje bi na primer moralo biti možno v obsegu, da se pravila iz navedene uredbe, ki se uporabljajo za CDD in ki se nanašajo na pojme „dematerializirana oblika“, „račun vrednostnih papirjev“ ali „prenosni nalogi“, ne uporabljajo za CDD, ki upravljajo DLT SS, z izjemo zahtev za povezave CDD, ki bi se morale uporabljati smiselno. Kar zadeva pojem „račun vrednostnih papirjev“, bi izvzetje zajelo pravila o evidentiranju vrednostnih papirjev, celoti izdaje in ločevanju računov. CDD sicer upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev tako, da knjižijo v dobro in bremenijo račune vrednostnih papirjev svojih udeležencev, vendar dvostavno ali večstavno knjigovodstvo računov vrednostnih papirjev v DLT SS morda ni vedno izvedljivo. Zato bi moralo biti možno izvzetje tudi za CDD, ki upravlja DLT SS, iz pravil iz Uredbe (EU) št. 909/2014, ki se nanašajo na pojem ali „nematerializirana oblika“, kadar bi bilo tako izvzetje potrebno, da se omogoči evidentiranje finančnih instrumentov DLT v razpršeni evidenci. Vendar bi morala CDD, ki upravlja DLT SS, še vedno zagotoviti celovitost izdaje finančnih instrumentov DLT v razpršeni evidenci in ločevanje finančnih instrumentov DLT, ki pripadajo različnim udeležencem.

(31)

Za CDD, ki upravlja DLT SS, bi morale vedno veljati določbe Uredbe (EU) št. 909/2014, v skladu s katerimi je CDD, ki storitve ali dejavnosti odda v zunanje izvajanje tretji osebi, še naprej v celoti odgovorna za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti iz navedene uredbe in mora zagotoviti, da zunanje izvajanje ne povzroči prenosa njene odgovornosti. Uredba (EU) št. 909/2014 CDD, ki upravljajo DLT SS, dovoljuje samo, da osnovno storitev ali dejavnost oddajo v zunanje izvajanje šele po prejemu dovoljenja pristojnega organa. CDD, ki upravlja DLT SS, bi zato morala imeti možnost, da zaprosi za izvzetje iz te zahteve za dovoljenje, kadar CDD dokaže, da zahteva ni združljiva z uporabo tehnologije razpršene evidence, kot je predvidena v njenem poslovnem načrtu. Prenos nalog v zvezi z delovanjem DLT SS ali uporabo tehnologije razpršene evidence za izvedbo poravnave se ne bi smel šteti za zunanje izvajanje v smislu Uredbe (EU) št. 909/2014.

(32)

Obveznost posredovanja prek kreditne institucije ali investicijskega podjetja, da se malim vlagateljem prepreči, da bi pridobili neposredni dostop do sistemov poravnave in dostave, ki jih upravlja CDD, bi lahko ustvarila regulativno oviro za razvoj alternativnih modelov poravnave na podlagi tehnologije razpršene evidence, ki malim vlagateljem omogočajo neposreden dostop. Zato bi bilo treba CDD, ki upravljajo DLT SS, dovoliti izvzetje v smislu, da se šteje, da pojem „udeleženec“ iz Direktive 98/26/ES vključuje, pod določenimi pogoji, druge osebe kot tiste iz navedene direktive. Ko CDD, ki upravlja DLT SS, zaprosi za izvzetje iz obveznosti posredovanja v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, bi morala zagotoviti, da osebe, ki bodo uvrščene kot udeleženci, izpolnjujejo določene pogoje. CDD, ki upravlja DLT SS, bi morala zagotoviti, da imajo njeni udeleženci zadostno raven sposobnosti, usposobljenosti, izkušenj in znanja na področju dejavnosti potrgovanja in delovanja tehnologije razpršene evidence.

(33)

Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja v CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ustrezajo subjektom, ki so upravičeni do sodelovanja v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki je določen in priglašen v skladu z Direktivo 98/26/ES, saj Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva, da so sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, določeni in priglašeni v skladu z Direktivo 98/26/ES. Zato upravljavec sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi tehnologije razpršene evidence, ki želi biti izvzet iz zahtev glede udeležbe iz Uredbe (EU) št. 909/2014, ne bi izpolnjeval zahtev glede udeležbe iz Direktive 98/26/ES. Zato takega sistema poravnave vrednostnih papirjev ni mogoče določiti in priglasiti v skladu z navedeno direktivo in iz tega razloga se v tej uredbi ne navaja kot „sistem poravnave vrednostnih papirjev DLT“, temveč kot DLT SS. Ta uredba bi morala CDD omogočati, da upravlja DLT SS, ki se ne šteje za sistem poravnave vrednostnih papirjev, določen v skladu z Direktivo 98/26/ES, in na voljo bi moralo biti izvzetje iz pravil o dokončnosti poravnave iz Uredbe (EU) št. 909/2014 ob upoštevanju določenih izravnalnih ukrepov, vključno s posebnimi izravnalnimi ukrepi za zmanjšanje tveganj v zvezi z insolventnostjo, saj se zaščitni ukrepi v primeru insolventnosti v skladu z Direktivo 98/26/ES ne uporabljajo. Vendar tako izvzetje ne bi preprečilo določitve in priglasitve DLT SS, ki izpolnjuje vse zahteve iz Direktive 98/26/ES, kot sistema poravnave vrednostnih papirjev v skladu z navedeno direktivo.

(34)

Uredba (EU) št. 909/2014 spodbuja poravnavo poslov v centralnobančnem denarju. Kadar poravnava gotovinskih plačil v centralnobančnem denarju ni praktična in ni na voljo, bi moralo biti mogoče, da se poravnava izvede prek lastnih računov CDD v skladu z navedeno uredbo ali prek računov, odprtih pri kreditni instituciji (v nadaljnjem besedilu: denar komercialnih bank). Navedeno pravilo je morda težko uporabljati za DLT SS, saj bi morala CDD izvesti premike na denarnih računih hkrati z dostavo vrednostnih papirjev evidentiranih v razpršeni evidenci. Zato bi bilo treba CDD, ki upravljajo DLT SS, dovoliti začasno izvzetje iz določbe navedene uredbe o denarni poravnavi, da bi razvili inovativne rešitve v okviru pilotne ureditve z olajšanjem dostopa do denarja komercialnih bank ali uporabo „e-denarnih žetonov“. Za poravnavo v centralnobančnem denarju bi se lahko štelo, da ni praktična in da ni na voljo, če poravnava v centralnobančnem denarju v razpršeni evidenci ni na voljo.

(35)

Zahteve, povezane z denarno poravnavo v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, se še naprej uporabljajo zunaj pilotne ureditve, razen zahtev, ki se izkažejo za nepraktične v tehnološkem okolju razpršene evidence. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi zato morali v svojih poslovnih načrtih opisati, kako nameravajo doseči skladnost z naslovom IV Uredbe (EU) št. 909/2014 v primeru, da bi pozneje izstopili iz pilotne ureditve.

(36)

Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva, da CDD omogoči dostop do druge CDD ali drugih tržnih infrastruktur na nediskriminatoren in pregleden način. Omogočanje dostopa do CDD, ki upravlja DLT SS, je lahko tehnično zahtevnejše, obremenjujoče ali težko dosegljivo, saj interoperabilnost tradicionalnih sistemov s tehnologijo razpršene evidence še ni bila preizkušena. Zato bi morala obstajati tudi možnost, da se DLT SS odobri izvzetje iz te zahteve, če dokaže, da je uporaba te zahteve nesorazmerna z obsegom dejavnosti DLT SS.

(37)

Ne glede na zahtevo, iz katere se zahteva izvzetje, bi morala CDD, ki upravlja DLT SS, dokazati, da je zahtevano izvzetje sorazmerno in upravičeno z uporabo tehnologije razpršene evidence. Izvzetje bi moralo biti omejeno na DLT SS in ne bi smelo zajemati drugih sistemov poravnave, ki jih upravlja ista CDD.

(38)

Za tržne infrastrukture DLT in njihove upravljavce bi morale v primerjavi s tradicionalnimi tržnimi infrastrukturami veljati tudi dodatne zahteve. Dodatne zahteve so potrebne, da se preprečijo tveganja, povezana z uporabo tehnologije razpršene evidence ali načinom delovanja tržne infrastrukture DLT. Zato bi moral upravljavec tržne infrastrukture DLT izdelati jasen poslovni načrt, v katerem bi bilo podrobno opisano, kako se bo DLT uporabljala in kakšni so veljavni pravni pogoji.

(39)

Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali določiti ali po potrebi dokumentirati pravila o delovanju tehnologije razpršene evidence, ki jo uporabljajo, vključno s pravili za dostop do razpršene evidence in uvrstitev v trgovanje v njej, pravili o udeležbi validacijskih vozlišč in pravili za obravnavanje morebitnih nasprotij interesov ter ukrepi za upravljanje tveganj.

(40)

Od upravljavca tržne infrastrukture DLT bi bilo treba zahtevati, da člane, udeležence, izdajatelje in stranke obvesti o tem, kako namerava opravljati svoje dejavnosti in kako bo uporaba tehnologije razpršene evidence odstopala od načina, na katerega tradicionalni večstranski sistem trgovanja ali CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, storitve običajno opravljajo.

(41)

Tržne infrastrukture DLT bi morale imeti vzpostavljene posebne in zanesljive ureditve IT in kibernetske ureditve v zvezi z uporabo tehnologije razpršene evidence. Takšne ureditve bi morale biti sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo poslovnega načrta upravljavca tržne infrastrukture DLT. Te ureditve bi morale zagotavljati tudi kontinuiteto in stalno preglednost, razpoložljivost, zanesljivost in varnost zagotovljenih storitev, vključno z zanesljivostjo vseh uporabljenih pametnih pogodb, ne glede na to, ali te pametne pogodbe ustvari sama tržna infrastruktura DLT ali tretja oseba po postopku zunanjega izvajanja. Tržne infrastrukture DLT bi morale zagotavljati tudi celovitost, varnost, zaupnost, razpoložljivost in dostopnost podatkov, shranjenih v razpršeni evidenci. Pristojni organ tržne infrastrukture DLT bi moral imeti možnost zahtevati revizijo, s katero bi bilo zagotovljeno, da splošne ureditve IT in kibernetske ureditve tržne infrastrukture DLT ustrezajo svojemu namenu. Stroške takšne revizije bi moral kriti upravljavec tržne infrastrukture DLT.

(42)

Kadar poslovni načrt upravljavca tržne infrastrukture DLT vključuje hrambo denarnih sredstev strank, kot so denar ali njegovi ustrezniki, finančnih instrumentov DLT ali načinov za dostop do takih finančnih instrumentov DLT, tudi v obliki kriptografskih ključev, bi morala imeti tržna infrastruktura na podlagi DLT vzpostavljene ustrezne ureditve za hrambo teh sredstev. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT sredstev strank ne bi smeli uporabljati za svoj lastni račun, razen s predhodnim izrecnim pisnim soglasjem svojih strank. Tržna infrastruktura DLT bi morala ločiti denarna sredstva strank in finančne instrumente DLT ter načine za dostop do takih sredstev, od njihovih lastnih sredstev ali od sredstev drugih strank. Splošne ureditve IT in kibernetske ureditve tržnih infrastruktur na podlagi DLT bi morale zagotoviti, da so sredstva strank zaščitena pred goljufijami, kibernetskimi napadi in drugimi resnimi operativnimi nepravilnostmi.

(43)

V času izdaje posebnega dovoljenja bi morali imeti upravljavci tržnih infrastruktur DLT vzpostavljeno tudi verodostojno izhodno strategijo v primeru ukinitve pilotne ureditve ali odvzema posebnega dovoljenja ali preklica nekaterih odobrenih izvzetij ali preseganja mejnih vrednosti, določenih v tej uredbi. Ta strategija bi morala vključevati prehod ali vrnitev njihovih operacij na podlagi tehnologije razpršene evidence v tradicionalne tržne infrastrukture. V ta namen bi si morali novi udeleženci ali upravljavci DLT TSS, ki ne upravljajo tradicionalne tržne infrastrukture, na katero bi lahko prenesli finančne instrumente DLT, prizadevati za sklenitev dogovorov z upravljavci tradicionalnih tržnih infrastruktur. To je zlasti pomembno za evidentiranje finančnih instrumentov DLT. Zato bi morale za CDD veljati nekatere zahteve za vzpostavitev tovrstnih ureditev. Poleg tega bi morale CDD te dogovore skleniti na nediskriminatoren način in bi morale imeti možnost zaračunati razumno komercialno pristojbino na podlagi dejanskih stroškov.

(44)

Posebno dovoljenje, izdano upravljavcu tržne infrastrukture DLT, bi moralo na splošno slediti istim postopkom kot so tisti za dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali Direktivo 2014/65/EU. Vendar bi moral prosilec pri vložitvi vloge za posebno dovoljenje v skladu s to uredbo navesti izvzetja, za katera zaproša. Pristojni organ bi moral pred izdajo posebnega dovoljenja tržni infrastrukturi DLT zagotoviti ESMA vse ustrezne informacije. ESMA bi moral po potrebi izdati nezavezujoče mnenje o zaprošenih izvzetjih ali ustreznosti tehnologije razpršene evidence za namene te uredbe. To nezavezujoče mnenje se ne bi smelo šteti za mnenje v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA bi se moral pri pripravi mnenja posvetovati s pristojnimi organi drugih držav članic. ESMA bi si moral v svojem nezavezujočem mnenju prizadevati za zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na celotnem notranjem trgu, bi moral biti cilj nezavezujočega mnenja in smernic ESMA zagotoviti skladnost in sorazmernost izvzetij, ki jih odobrijo različni pristojni organi v Uniji, tudi pri ocenjevanju ustreznosti različnih vrst tehnologije razpršene evidence, ki jih uporabljajo upravljavci za namene te uredbe.

(45)

Evidentiranje vrednostnih papirjev, vodenje računov vrednostnih papirjev in upravljanje sistemov poravnave so dejavnosti, ki so zajete tudi v neharmoniziranih določbah nacionalnega prava, kot je pravo gospodarskih družb in vrednostnih papirjev. Zato je pomembno, da upravljavci tržnih infrastruktur DLT upoštevajo vsa veljavna pravila in to omogočajo tudi svojim uporabnikom.

(46)

Pristojni organ, ki obravnava vlogo upravljavca tržne infrastrukture DLT, bi moral imeti možnost, da zavrne izdajo posebnega dovoljenja, če obstajajo razlogi za domnevo, da tržna infrastruktura DLT ne bi mogla izpolnjevati veljavnih določb prava Unije ali določb nacionalnega prava, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, če obstajajo razlogi za domnevo, da bi tržna infrastruktura DLT pomenila tveganje za zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost, ali če je vloga poskus izogibanja obstoječim zahtevam.

(47)

V posebnem dovoljenju, ki ga pristojni organ izda upravljavcu tržne infrastrukture DLT, bi morala biti navedena izvzetja, odobrena navedeni tržni infrastrukturi DLT. Veljati bi moralo po vsej Uniji, vendar le za čas pilotnega režima. ESMA bi moral na svojem spletišču objaviti seznam tržnih infrastruktur DLT in seznam izvzetij, odobrenih vsaki od njih.

(48)

Posebna dovoljenja in izvzetja bi bilo treba izdati začasno za obdobje največ šestih let od datuma izdaje posebnega dovoljenja in bi morala veljati le za čas pilotnega režima. Navedeno šestletno obdobje bi moralo upravljavcem tržnih infrastruktur DLT zagotoviti dovolj časa, da svoje poslovne modele prilagodijo kakršnim koli spremembam pilotne ureditve in da v okviru pilotne ureditve delujejo na tržno donosen način. To bi ESMA in Komisiji tudi omogočilo zbiranje koristnih podatkov o delovanju pilotne ureditve po dodelitvi kritične mase posebnih dovoljenj in s tem povezanih izvzetij, ter poročanje o tem. Prav tako bi upravljavcem tržnih infrastruktur DLT omogočilo, da sprejmejo potrebne ukrepe za prenehanje svojih dejavnosti ali za prehod na nov regulativni okvir na podlagi poročil ESMA in Komisije.

(49)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 909/2014 in Direktivo 2014/65/EU bi morali biti pristojni organi pooblaščeni, da odvzamejo posebno dovoljenje ali prekličejo kakršno koli izvzetje, odobreno tržni infrastrukturi DLT, kadar je bila ugotovljena pomanjkljivost v tehnologiji, na kateri temelji infrastruktura, ali storitvah in dejavnostih, ki jih zagotavlja upravljavec tržne infrastrukture DLT, če ta pomanjkljivost prevlada nad koristmi te storitve in dejavnosti, ali kadar je upravljavec tržne infrastrukture DLT kršil kakršne koli obveznosti, povezane z dovoljenji ali izvzetji, ki jih je odobril pristojni organ, ali kadar je upravljavec tržne infrastrukture DLT evidentiral finančne instrumente, ki presegajo mejne vrednosti, določene v tej uredbi, ali ne izpolnjujejo drugih pogojev, ki veljajo za finančne instrumente DLT v skladu s to uredbo. V okviru svoje dejavnosti bi moral imeti upravljavec tržne infrastrukture DLT možnost, da zaprosi za dodatna izvzetja poleg tistih, za katere je bilo zaprošeno ob prvotni vlogi za izdajo dovoljenja. V takem primeru bi bilo treba za posebna izvzetja zaprositi pristojni organ, in sicer na enak način, kot ob prvotni vlogi za izdajo dovoljenja tržni infrastrukturi DLT.

(50)

Ker bi lahko upravljavcem tržnih infrastruktur DLT v skladu s pilotno ureditvijo začasno odobrili izvzetja iz nekaterih določb obstoječe zakonodaje Unije, bi morali v obdobju veljavnosti svojega posebnega dovoljenja tesno sodelovati s pristojnimi organi in ESMA. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali pristojne organe obvestiti o vseh bistvenih spremembah svojih poslovnih načrtov ali svojega kritičnega osebja, vseh dokazih o kibernetskih napadih ali drugih kibernetskih grožnjah, goljufijah ali resnih zlorabah, vseh spremembah informacij, zagotovljenih v času prvotne vloge za posebno dovoljenje, vseh tehničnih ali operativnih težavah, zlasti tistih, povezanih z uporabo tehnologije razpršene evidence, ter kakršnih koli novih tveganjih glede zaščite vlagateljev, celovitosti trga ali finančne stabilnosti, ki niso bila predvidena v času izdaje posebnega dovoljenja. Da se zagotovijo zaščita vlagateljev, celovitost trga in finančna stabilnost, bi moral pristojni organ, ko je bil obveščen o takšni bistveni spremembi, imeti možnost, da od tržne infrastrukture DLT zahteva, naj zaprosi za novo posebno dovoljenje ali izvzetje, ali pa sprejme kakršne koli korektivne ukrepe, ki se mu zdijo primerni. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali pristojnemu organu na zahtevo zagotoviti tudi vse ustrezne informacije. Pristojni organi bi morali informacije, ki jih prejmejo od upravljavcev tržnih infrastruktur DLT, in informacije o korektivnih ukrepih posredovati ESMA.

(51)

Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali predložiti redna poročila svojim pristojnim organom. ESMA bi moral organizirati razprave o teh poročilih, da bi vsem pristojnim organom po vsej Uniji omogočila pridobivanje izkušenj o učinku tehnologije razpršene evidence in ugotavljanje, ali bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije o finančnih storitvah, da bi se omogočila uporaba tehnologije razpršene evidence v večjem obsegu.

(52)

Pomembno je, da se v času delovanja pilotne ureditve pogosto spremlja in ocenjuje njen okvir in delovanje, da bi upravljavcem tržnih infrastruktur DLT priskrbeli čim več informacij. ESMA bi moral objavljati letna poročila, da bi udeleženci na trgu bolje razumeli delovanje in razvoj trgov ter da bi jim pojasnil uporabo pilotne ureditve. Ta letna poročila bi morala vključevati najnovejše informacije o najpomembnejših trendih in tveganjih. Ta letna poročila bi bilo treba predložiti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

(53)

Tri leta po datumu začetka uporabe te uredbe bi moral ESMA Komisiji predstaviti poročilo, ki vsebuje njegovo oceno pilotne ureditve. Komisija bi morala na podlagi poročila ESMA poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu bi bilo treba oceniti stroške in koristi podaljšanja pilotne ureditve za nadaljnje obdobje, razširitve pilotne ureditve na druge vrste finančnih instrumentov, drugačne spremembe pilotne ureditve, vzpostavitve stalne pilotne ureditve s predlaganjem ustreznih sprememb zakonodaje Unije o finančnih storitvah ali ukinitve pilotne ureditve. Izogniti bi se bilo treba temu, da bi imeli dve vzporedni ureditvi za tržne infrastrukture, ki temeljijo na DLT, in tržne infrastrukture, ki ne temeljijo na DLT. Če bo pilotna ureditev uspešna, bi lahko s spremembo ustrezne zakonodaje Unije o finančnih storitvah, s katero bi se vzpostavil enoten skladen okvir, postala stalna.

(54)

V obstoječi zakonodaji Unije o finančnih storitvah so bile ugotovljene nekatere potencialne vrzeli, kar zadeva njeno uporabo za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente. Zlasti regulativni tehnični standardi iz Uredbe (EU) št. 600/2014 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede sporočanja podatkov ter zahtevami glede preglednosti pred trgovanjem in po njem niso dobro prilagojeni finančnim instrumentom, izdanim na podlagi tehnologije razpršene evidence. Sekundarni trgi finančnih instrumentov, ki se izdajajo na podlagi tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije, so še vedno v nastajanju, zato bi se lahko njihove značilnosti razlikovale od trgov finančnih instrumentov, ki uporabljajo tradicionalno tehnologijo. Pravila iz teh regulativnih tehničnih standardov bi se morala uporabljati za vse finančne instrumente, ne glede na uporabljeno tehnologijo. Zato bi moral ESMA v skladu z obstoječimi mandati iz Uredbe (EU) št. 600/2014 za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov izvesti celovito oceno teh regulativnih tehničnih standardov in predlagati vse potrebne spremembe, da se zagotovi učinkovita uporaba pravil iz navedene uredbe za finančne instrumente DLT. ESMA bi moral pri izvajanju te ocene upoštevati posebnosti finančnih instrumentov DLT in ali potrebujejo prilagoditev standardov, ki bi omogočali razvoj teh finančnih instrumentov, ne da bi bili ogroženi cilji pravil iz regulativnih tehničnih standardov, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 600/2014.

(55)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi regulativnih ovir pri razvoju tržnih infrastruktur DLT za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, ki izhajajo iz zakonodaje Unije o finančnih storitvah, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(56)

Ta uredba ne posega v Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Istočasno bi bilo treba v zvezi s subjekti z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU uporabiti mehanizme za poročanje o kršitvah Uredbe (EU) št. 600/2014 ali Direktive 2014/65/EU, ki so vzpostavljeni v skladu z navedeno direktivo. V zvezi s subjekti z dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 bi bilo treba uporabiti mehanizme za poročanje o kršitvah navedene uredbe, ki so vzpostavljeni v skladu z navedeno uredbo.

(57)

Delovanje tržnih infrastruktur DLT bi lahko vključevalo obdelavo osebnih podatkov. Kadar je za namene te uredbe potrebna obdelava osebnih podatkov, bi se ta obdelava morala izvesti v skladu z veljavnim pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. Ta uredba ne posega v uredbi (EU) 2016/679 (14) in (EU) 2018/1725 (15) Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 23. aprila 2021.

(58)

Uredba (EU) št. 600/2014 določa prehodno obdobje, v katerem nediskriminatoren dostop do CNS ali mesta trgovanja iz navedene uredbe ne velja za CNS ali mesta trgovanja, ki so pri svojih pristojnih organih zaprosila za uporabo prehodne ureditve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi. Obdobje, v katerem bi lahko pristojni organ CNS ali mesto trgovanja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, izvzel iz pravil o nediskriminatornem dostopu, se je izteklo 3. julija 2020. Večja negotovost in nestanovitnost trgov sta negativno vplivali na operativna tveganja CNS in mest trgovanja, zato je bil datum začetka uporabe nove ureditve odprtega dostopa za CNS in mesta trgovanja, ki ponujajo storitve trgovanja in kliringa v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, s členom 95 Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta (16) preložen za eno leto, in sicer na 3. julij 2021. Razlogi za preložitev datuma začetka uporabe nove ureditve odprtega dostopa so še vedno prisotni. Poleg tega bi lahko bila ureditev odprtega dostopa v nasprotju z vzporednimi cilji politike spodbujanja trgovanja in inovacij v Uniji, saj bi lahko odvračala od inovacij na področju izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, ker bi konkurentom, ki so upravičenci do odprtega dostopa, omogočila uporabo infrastrukture in naložb uveljavljenih podjetij, da bi ponudili konkurenčne proizvode z nizkimi vnaprejšnjimi stroški. Vzdrževanje sistema, po katerem se kliring in trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti opravljata v vertikalno integriranem subjektu, je tudi v skladu z dolgoletnimi mednarodnimi trendi. Datum začetka uporabe nove ureditve odprtega dostopa bi bilo zato treba preložiti še za dve leti, in sicer na 3. julij 2023.

(59)

Trenutna opredelitev pojma finančni instrument v Direktivi 2014/65/EU izrecno ne vključuje finančnih instrumentov, izdanih z uporabo vrste tehnologij, ki podpira razpršeno evidentiranje šifriranih podatkov, in sicer tehnologije razpršene evidence. Da bi s tovrstnimi finančnimi instrumenti lahko trgovali na trgu v skladu z obstoječim pravnim okvirom, bi bilo treba opredelitev finančnih instrumentov iz Direktive 2014/65/EU spremeniti, da bi jih vključevala.

(60)

Ta uredba določa regulativni okvir za tržne infrastrukture DLT, vključno s tistimi, ki izvajajo storitve poravnave, splošni regulativni okvir za sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, pa je določen v Uredbi (EU) št. 909/2014, ki vključuje tudi določbe o disciplini pri poravnavi. Ureditev glede discipline pri poravnavi zajema pravila za poročanje o neuspešnih poravnavah, pobiranje in razdelitev denarnih kazni ter obvezne kritne nakupe. V skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, se določbe o disciplini pri poravnavi uporabljajo od 1. februarja 2022. Vendar so deležniki predložili dokaze, da bi obvezni kritni nakupi lahko povečali likvidnostni pritisk in stroške vrednostnih papirjev, pri katerih obstaja tveganje, da bodo predmet kritnega nakupa. Tak učinek bi se lahko še povečal v primeru nestanovitnosti trga. Iz vseh teh razlogov bi lahko uporaba pravil o obveznih kritnih nakupih, kot so določena v Uredbi (EU) št. 909/2014, negativno vplivala na učinkovitost in konkurenčnost kapitalskih trgov v Uniji. To bi lahko povzročilo večje cenovne razpone med ponudbo in povpraševanjem, manjšo učinkovitost trga in zmanjšane spodbud za posojanje vrednostnih papirjev na trgih posoje vrednostnih papirjev in repo poslov ter za poravnavo transakcij s CDD s sedežem v Uniji. Zato se pričakuje, da bi stroški uporabe pravil o obveznih kritnih nakupih prevladali nad morebitnimi koristmi. Ob upoštevanju takšnega morebitnega negativnega učinka bi bilo treba Uredbo (EU) št. 909/2014 spremeniti, da se za vsak ukrep discipline pri poravnavi omogoči drugačen datum začetka uporabe, s čimer bi lahko datum začetka uporabe pravil o obveznih kritnih nakupih znova preložili. Ta preložitev bi Komisiji omogočila, da v okviru prihodnjega zakonodajnega predloga o pregledu Uredbe (EU) št. 909/2014 oceni, kako bi bilo treba spremeniti okvir discipline pri poravnavi, zlasti pravila o obveznih kritnih nakupih, da bi se upoštevali in obravnavali navedeni pomisleki. Poleg tega bi s tako preložitvijo zagotovili, da udeleženci na trgu, vključno s tistimi tržnimi infrastrukturami DLT, za katere bi veljala ureditev discipline pri poravnavi, ne bi imeli dvakratnih stroškov izvajanja, če bi se ta pravila spremenila zaradi pregleda Uredbe (EU) št. 909/2014.

(61)

Delovanje tržne infrastrukture DLT ne bi smelo spodkopavati podnebnih politik držav članic. Zato je pomembno še naprej spodbujati razvoj nizkoemisijskih oziroma brezemisijskih tehnologij razpršene evidence in naložbe vanje –

(a)

izdajo in odvzemom posebnih dovoljenj za delovanje tržnih infrastruktur DLT v skladu s to uredbo;

(b)

odobritvijo, spremembo in preklicem izvzetij, povezanih s posebnimi dovoljenji;

(c)

pooblaščanjem, spreminjanjem in preklicem pogojev, povezanih z izvzetji, ter v zvezi s pooblaščanjem, spreminjanjem in preklicem izravnalnih ali korektivnih ukrepov;

(d)

upravljanjem tržnih infrastruktur DLT;

(e)

nadzorom nad tržnimi infrastrukturami DLT ter

(f)

sodelovanjem med upravljavci tržnih infrastruktur DLT, pristojnimi organi in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 (ESMA).

(1)

„tehnologija razpršene evidence“ ali „DLT“ pomeni tehnologijo, ki omogoča delovanje in uporabo razpršenih evidenc;

(2)

„razpršena evidenca“ pomeni repozitorij informacij, ki hrani evidence poslov in ki je skupen sklopu omrežnih vozlišč DLT ter sinhroniziran med njimi na podlagi mehanizma soglasja;

(3)

„mehanizem soglasja“ pomeni pravila in postopke, s katerimi omrežna vozlišča DLT dosežejo dogovor o potrditvi posla;

(4)

„omrežno vozlišče DLT“ pomeni napravo ali proces, ki je del omrežja in ima popolno ali delno kopijo evidenc o vseh poslih, opravljenih v razpršeni evidenci;

(5)

„tržna infrastruktura DLT“ pomeni večstranski sistem trgovanja DLT, sistem poravnave DLT ali sistem trgovanja in poravnave DLT;

(6)

„večstranski sistem trgovanja DLT“ ali „DLT MTF“ pomeni večstranski sistem trgovanja, ki v trgovanje uvršča samo finančne instrumente DLT;

(7)

„sistem poravnave DLT“ ali „DLT SS“ pomeni sistem poravnave, ki proti plačilu ali izročitvi poravna posle s finančnimi instrumenti DLT, ne glede na to, ali je bil ta sistem poravnave določen in priglašen v skladu z Direktivo 98/26/ES, in ki omogoča začetno evidentiranje finančnih instrumentov DLT ali opravljanje storitev hrambe v zvezi s finančnimi instrumenti DLT;

(8)

„poravnava“ pomeni poravnavo, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 7, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(9)

„neuspešna poravnava“ pomeni neuspešno poravnavo, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 15, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(10)

„sistem trgovanja in poravnave DLT“ ali „DLT TSS“ pomeni DLT MTF ali DLT SS, ki združuje storitve DLT MTF in DLT SS;

(11)

„finančni instrument DLT“ pomeni finančni instrument, ki se izda, evidentira, prenese in shrani z uporabo tehnologije razpršene evidence;

(12)

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kakor je opredeljen v členu 4(1), točka 15, Direktive 2014/65/EU;

(13)

„večstranski sistem trgovanja“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kakor je opredeljen v členu 4(1), točka 22, Direktive 2014/65/EU;

(14)

„centralna depotna družba“ ali „CDD“ pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(15)

„sistem poravnave vrednostnih papirjev “ pomeni sistem poravnave vrednostnih papirjev, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka 10, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(16)

„delovni dan“ pomeni delovni dan, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka 14, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(17)

„dostava proti plačilu“ pomeni dostavo proti plačilu, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 27, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(18)

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(19)

„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1), točka 1, Direktive 2014/65/EU;

(20)

„upravljavec trga“ pomeni upravljavca trga, kakor je opredeljen v členu 4(1), točka 18, Direktive 2014/65/EU;

(21)

„pristojni organ“ pomeni enega ali več pristojnih organov:

(1)

v členu 4(1) se točka 15 nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 93 se vstavi naslednji odstavek:

(1)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je uvedla nomenklaturo blaga (v nadaljnjem besedilu: KN), da bi hkrati izpolnila zahteve skupne carinske tarife, statistike Unije o zunanji trgovini ter drugih politik Unije, ki zadevajo uvoz ali izvoz blaga.

(2)

KN temelji na nomenklaturi harmoniziranega sistema Svetovne carinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: HS), ki je bila spremenjena v skladu s Priporočilom Sveta za carinsko sodelovanje z dne 28. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: HS 2022). Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1832 (2), ki je s 1. januarjem 2022 nadomestila Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, so bile navedene spremembe vnesene v KN za leto 2022 (v nadaljnjem besedilu: KN 2022).

(3)

V HS 2022 je bila ustvarjena ločena tarifna podštevilka 4421 20 00 za „krste“. V KN 2021 so bile „krste iz vlaknenih plošč“ uvrščene pod oznako KN 4421 99 10 s carinsko stopnjo 4 %, medtem ko so bile „krste iz drugih materialov“ uvrščene pod oznako KN 4421 99 91 s carinsko stopnjo „prosto“. S spremembami v HS 2022 so bile v KN 2022 „krste iz vlaknenih plošč“ prenesene v novo oznako KN 4421 20 00 s carinsko stopnjo „prosto“.

(4)

Da bi se leta 2022 uvedla enaka tarifna obravnava kot v KN 2021, je treba spremeniti KN 2022, pri čemer se upoštevajo spremembe iz HS 2022 in se doda ločen podrazdelek za „krste iz vlaknenih plošč“.

(5)

V HS 2022 je bila dodana ločena tarifna številka 8485 za „stroje za aditivno proizvodnjo“, znane tudi kot „3D tiskalniki“, ki je bila nadalje razdeljena v različne kategorije glede na različne vrste nanosa materiala (na primer „z nanosom kovin“, „z nanosom mavca, cementa, keramike ali stekla“ itd.). V novouvedeno tarifno številko 8485 so bili preneseni navedeni stroji iz različnih tarifnih podštevilk KN 2021 (3), pri čemer so bile uvedene posebne oznake KN, da bi se zagotovila enaka tarifna obravnava kot v KN 2021.

(6)

V KN 2021 so bili „stroji za aditivno proizvodnjo z nanosom peska, betona ali drugih mineralov“ uvrščeni pod tarifno podštevilko 8474 80 90„drugi“ s carinsko stopnjo „prosto“. Po spremembah HS 2022 so ti izdelki v KN 2022 uvrščeni pod novo tarifno podštevilko 8485 80 00 s carinsko stopnjo 1,7 %.

(7)

Da bi se za navedene „stroje za aditivno proizvodnjo z nanosom peska, betona ali drugih mineralov“, še naprej zagotavljala enaka tarifna obravnava kot v letu 2021, je treba KN 2022 spremeniti tako, da se doda ločen podrazdelek s carinsko stopnjo „prosto“.

(8)

Poleg tega bi morali biti v KN 2022 deli navedenih strojev deležni enake tarifne obravnave kot v KN 2021. Zato je primerno spremeniti poimenovanje oznake KN 8485 90 10 tako, da se vanj vključijo deli „strojev za aditivno proizvodnjo z nanosom peska, betona ali drugih mineralov“.

(9)

Uredbo (EGS) št. 2658/87 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Za zagotovitev, da bo tarifna obravnava v letu 2022 za 3D-tiskalnike in njihove dele enaka kot v letu 2021, bi se morale ustrezne spremembe uporabljati od 1. januarja 2022.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

V skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 1925/2006 lahko Komisija na lastno pobudo ali na podlagi informacij s strani držav članic začne postopek za vključitev snovi ali sestavine, ki vsebuje snov, ki ni vitamin ali mineral, v Prilogo III k navedeni uredbi, ki vključuje seznam snovi, katerih uporaba v živilih je prepovedana, omejena ali pod strogim nadzorom Unije, če je navedena snov povezana s potencialnim tveganjem za potrošnike, kot je določeno v členu 8(1) Uredbe (ES) št. 1925/2006.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je bila leta 2010 zaprošena za mnenje o znanstveni utemeljitvi zdravstvene trditve v zvezi z monakolinom K, predložene v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Agencija je 30. junija 2011 (3) izdala znanstveno mnenje o utemeljitvi zdravstvene trditve v zvezi z monakolinom K iz rdečega kvasnega riža in vzdrževanjem normalne koncentracije holesterola LDL v krvi. Ugotovila je, da je bila vzpostavljena vzročno-posledična povezava med uživanjem monakolina K iz rdečega kvasnega riža in vzdrževanjem normalne koncentracije holesterola LDL v krvi pri dnevnem odmerku v višini 10 mg.

(3)

Agencija je bila leta 2012 zaprošena za mnenje o znanstveni utemeljitvi zdravstvene trditve, predložene v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1924/2006 v zvezi s kombinacijo sestavin, med katerimi je tudi monakolin K iz rdečega kvasnega riža. 12. julija 2013 (4) je izdala znanstveno mnenje, v katerem je vzpostavila vzročno-posledično povezavo med uživanjem proizvoda, ki vsebuje 2 mg monakolina K iz rdečega kvasnega riža v kombinaciji z drugimi sestavinami, in zmanjšanjem koncentracij holesterola LDL v krvi.

(4)

V zgoraj navedenih znanstvenih mnenjih se je Agencija v zvezi z omejitvami uporabe sklicevala na povzetek glavnih značilnosti zdravil, ki vsebujejo lovastatin in so na voljo na trgu Unije, saj je menila, da je monakolin K v laktonski obliki identičen lovastatinu. Povzetek glavnih značilnosti zdravil zdravstvenim delavcem zagotavlja informacije o varni in učinkoviti uporabi teh zdravil. Povzetek glavnih značilnosti zdravil, ki vsebujejo lovastatin, opisuje lastnosti in uradno odobrene pogoje za njihovo uporabo ter vključuje posebna opozorila in previdnostne ukrepe za uporabo, ki se nanašajo na tveganje za miopatijo/rabdomiolizo, povečano s sočasno uporabo lovastatina z nekaterimi drugimi zdravili, ter odvrača od uporabe lovastatina pri nosečnicah in doječih materah.

(5)

V okviru razprav delovne skupine za prehranske in zdravstvene trditve glede navedenih znanstvenih mnenj so države članice izrazile morebitne pomisleke glede varnosti v zvezi z uživanjem živil, ki vsebujejo monakoline iz rdečega kvasnega riža.

(6)

Rdeči kvasni riž se pripravlja s fermentacijo riža s kvasovkami, zlasti Monascus purpureus, pri čemer se proizvajajo monakolini, med katerimi je največ monakolina K. Na Kitajskem se tradicionalno uporablja kot barvilo za živila in kot tradicionalno sredstvo za izboljšanje prebave in krvnega obtoka. V EU ni odobren kot barvilo za živila, saj ni vključen na seznam Unije iz Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Svata (5) o aditivih za živila. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo pripravke iz rdečega kvasnega riža, so se tržila in uživala v večjem obsegu pred 15. majem 1997, zato zanje Uredba (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o novih živilih ne velja. Za uporabo pripravkov iz rdečega kvasnega riža v drugih kategorijah živil je potrebno dovoljenje iz Uredbe (EU) 2015/2283 o novih živilih. Uporaba določb te uredbe ne posega v uredbi (EU) 2015/2283 in (ES) št. 1333/2008.

(7)

Komisija je na lastno pobudo začela postopek v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1925/2006 za monakoline v rdečem kvasnem rižu, saj je menila, da so bili na podlagi razpoložljivih informacij, ki so jih države članice predložile med posvetovanjem o varnosti monakolinov iz rdečega kvasnega riža, izpolnjeni potrebni pogoji in zahteve iz člena 8 navedene uredbe ter členov 3 in 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 307/2012 (7). Te razpoložljive informacije so vključevale mnenje Francoske agencije za hrano, okolje ter zdravje in varnost pri delu (ANSES) o tveganju, povezanem s prisotnostjo „rdečega kvasnega riža“ v prehranskih dopolnilih (8). V navedenem mnenju je bilo ugotovljeno, „da zaradi sestave rdečega kvasnega riža ter zlasti prisotnosti monakolina K (imenovanega tudi lovastatin, kadar se trži kot zdravilo), ki ima enake škodljive učinke kot statini, prisotnosti različnih ravni drugih monakolinov in spojin, katerih varnost ni bila ugotovljena, uživanje ‚rdečega kvasnega riža‛ nekatere potrošnike izpostavlja tveganju za zdravje.“ Razpoložljive informacije so vključevale tudi znanstveno svetovalno poročilo, ki ga je 13. februarja 2016 (9) sprejel belgijski višji zdravstveni svet in je vključevalo oceno domnevnih koristnih učinkov in možne toksičnosti prehranskih dopolnil na osnovi rdečega kvasnega riža za belgijsko prebivalstvo. Navedeno poročilo se je sklicevalo na tveganje, povezano s prisotnostjo monakolinov, zlasti monakolina K, v rdečem kvasnem rižu, ki vključuje škodljive učinke, enake tistim, opaženim pri pacientih, ki jemljejo statine, sklicevalo pa se je tudi na večje tveganje za razvoj toksičnih učinkov za nekatere ranljive skupine, kot so nosečnice, ljudje z boleznimi jeter, ledvic in mišic, osebe, starejše od 70 let ter otroci in mladostniki. Leta 2013 je nemška organizacija za financiranje raziskav DFG izvedla še eno pomembno znanstveno oceno (10), v kateri je ugotovila, da „rdeči kvasni riž ni varno živilo/prehransko dopolnilo“ .

(8)

Zato je Komisija leta 2017 v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1925/2006 Agencijo zaprosila za znanstveno mnenje o oceni varnosti monakolinov v rdečem kvasnem rižu.

(9)

Agencija je 25. junija 2018 (11) sprejela znanstveno mnenje o varnosti monakolinov v rdečem kvasnem rižu. Menila je, da je monakolin K v laktonski obliki enak lovastatinu, učinkovini v več zdravilih, odobrenih za zdravljenje hiperholesterolemije v EU. Monakolin K iz rdečega kvasnega riža je na voljo v prehranskih dopolnilih z različnimi priporočenimi dnevnimi vnosi zaradi učinka na vzdrževanje normalne ravni holesterola LDL v krvi. Agencija je na podlagi razpoložljivih informacij ugotovila, da bi zaradi vnosa monakolinov iz rdečega kvasnega riža prek prehranskih dopolnil ocenjena izpostavljenost monakolinu K lahko bila enaka ravni terapevtskih odmerkov lovastatina. Navedla je, da je profil škodljivih učinkov rdečega kvasnega riža podoben profilu škodljivih učinkov lovastatina. Po preučitvi štirih virov (12) poročil o posameznih primerih je poročala, da so škodljivi učinki v padajočem vrstnem redu pojavitve najbolj prizadeli mišično-skeletni sistem in vezivno tkivo (vključno z rabdomiolizo), jetra, živčni sistem, gastrointestinalni trakt ter kožno in podkožno tkivo. Menila je, da so bile razpoložljive informacije o škodljivih učinkih, o katerih se poroča pri ljudeh, ocenjene kot zadostne za ugotovitev, da pri monakolinih iz rdečega kvasnega riža, kadar se uporabljajo kot prehranska dopolnila, obstajajo resni varnostni pomisleki v zvezi z ravnjo uporabe 10 mg/dan. Agencija je nadalje upoštevala, da so bili sporočeni posamezni primeri hudih škodljivih učinkov za monakoline iz rdečega kvasnega riža celo pri tako nizki ravni vnosa, kot je 3 mg/dan, in sicer v obdobju od 2 tednov do enega leta, ter da so se pojavili primeri rabdomiolize, hepatitisa in kožnih obolenj, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija.

(10)

Agencija na podlagi razpoložljivih informacij in številnih negotovosti, izpostavljenih v njenem mnenju, ni mogla zagotoviti nasvetov o dnevnem vnosu monakolinov iz rdečega kvasnega riža, ki ne bi vzbujal pomislekov glede škodljivih učinkov na zdravje za splošno prebivalstvo in, kot je ustrezno, za ranljive podskupine prebivalstva, kot je zahtevala Komisija. Pojasnila je, da obstajajo negotovosti glede sestave in vsebnosti monakolinov v prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo rdeči kvasni riž, ter da se monakolini v rdečem kvasnem rižu uporabljajo v proizvodih z več sestavinami, katerih sestavine posamezno ali v kombinaciji niso bile v celoti ocenjene. Poleg tega zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče oceniti varne uporabe monakolinov pri nekaterih ranljivih skupinah potrošnikov in obstaja negotovost glede učinkov sočasnega uživanja prehranskih dopolnil na osnovi rdečega kvasnega riža ter živil ali zdravil, ki zavirajo encim (CYP3A4), ki sodeluje pri presnovi monakolinov.

(11)

V skladu s členom 4(5) Izvedbene uredbe (EU) št. 307/2012 in po tem, ko je Agencija objavila mnenje o monakolinih iz rdečega kvasnega riža, je Komisija prejela pripombe zainteresiranih strani o znanstveni oceni tveganja, ki jo je izvedla Agencija. Zainteresirane strani so predložile tudi izjave v podporo varni uporabi monakolinov iz rdečega kvasnega riža v kombinaciji z ustreznimi informacijami za potrošnike o varni uporabi snovi.

(12)

Navedene pripombe, ki so bile znanstvene narave, je Agencija pojasnila v okviru telekonferenc po sprejetju, ki so potekale z zainteresiranimi stranmi. Agencija je pojasnila vire dokazov za svoje znanstveno mnenje in razložila, zakaj se nekatere študije, ki so jih zainteresirane strani predložile v okviru javnega poziva k predložitvi podatkov, niso štele za dovolj zanesljive in znanstveno utemeljene, da bi bile vključene v njeno oceno varnosti. Razložila je znanstveno utemeljitev, da se varnostni podatki za lovastatin štejejo za pomembne za oceno varnosti monakolinov, in pojasnila, kako so bili podatki o škodljivih učinkih po dajanju na trg, ki so jih predložile zainteresirane strani, uporabljeni kot podporni dokazi v njeni oceni.

(13)

Komisija je Agencijo zaprosila za tehnično pomoč pri dveh znanstvenih študijah, sistematičnem pregledu in metaanalizi varnosti dodajanja rdečega kvasnega riža (13) ter pregledu in strokovnem mnenju o vlogi dopolnjevanja z rdečim kvasnim rižem pri nadzoru plazemskega holesterola (14), ki jih je Komisiji predložila zainteresirana stran po tem, ko je Agencija sprejela znanstveno mnenje. Agencija je navedla, da ne glede na rezultate kakršne koli intervencijske študije ali metaanalize o varnosti dodajanja rdečega kvasnega riža obstajajo poročila o stranskih učinkih, povezanih z uživanjem rdečega kvasnega riža pri ljudeh, monakolin K v laktonski obliki pa je enak lovastatinu, škodljivi učinki katerega so dobro dokumentirani, zato bi bilo treba navedene predložene študije obravnavati skupaj s celotnim sklopom dokazov, da bi lahko prišli do splošnega zaključka. Razložila je, da obstoja poročil o škodljivih učinkih ni mogoče zanemariti ali razveljaviti z rezultati preskusov, ki so bili relativno majhnega obsega in niso bili zasnovani za odkrivanje teh učinkov, ter da študije, kot je predložena študija o pregledu in strokovnem mnenju, ki zagotavljajo primerljivo razmerje med tveganjem in koristjo proizvodov, ki vsebujejo rdeči kvasni riž, niso bile pomembne za oceno varnosti snovi, namenoma dodanih živilom.

(14)

Glede na to, da ni bilo mogoče določiti dnevnega vnosa monakolinov iz rdečega kvasnega riža, ki ne bi vzbujal pomislekov za zdravje ljudi, in glede na znaten škodljivi učinek na zdravje, povezan z uporabo monakolinov iz rdečega kvasnega riža pri ravni 10 mg/dan in posameznimi primeri hudih škodljivih zdravstvenih reakcij celo pri tako nizki ravni, kot je 3 mg/dan, bi bilo treba prepovedati uporabo monakolinov iz rdečega kvasnega riža pri ravni 3 mg in več na obrok proizvoda, priporočenega za dnevno uživanje. Navedeno snov bi bilo zato treba vključiti v del B Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006, njeno dodajanje živilom oz. njena uporaba pri proizvodnji živil pa bi morala biti dovoljena le pod pogoji, določenimi v navedeni prilogi.

(15)

V skladu s členom 6 Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) je treba prehranska dopolnila označiti z deležem proizvoda, ki se priporoča za dnevno uživanje, skupaj z opozorilom, naj se navedeni priporočeni dnevni odmerek ne prekorači. Ker se lahko različna živila ali prehranska dopolnila, ki vsebujejo monakoline iz rdečega kvasnega riža, uživajo sočasno, obstaja možnost prekoračitve omejitve iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006, zato bi bilo treba določiti ustrezne zahteve glede označevanja za vsa živila, ki vsebujejo monakoline iz rdečega kvasnega riža.

(16)

Za zagotovitev popolnih informacij o vsebnosti monakolinov na oznakah živil, ki vsebujejo monakoline iz rdečega kvasnega riža, je treba določiti ustrezne zahteve glede označevanja za vsa živila, ki vsebujejo monakoline iz rdečega kvasnega riža.

(17)

Ker je Agencija ugotovila tveganje škodljivih učinkov zaradi medsebojnega delovanja z zdravili, je treba osebe, ki uporabljajo zdravila za zniževanje holesterola, opozoriti, naj se izogibajo sočasni uporabi živil, ki vsebujejo monakoline iz rdečega kvasnega riža. Agencija je navedla, da je profil škodljivih učinkov rdečega kvasnega riža podoben profilu škodljivih učinkov lovastatina, zato je primerno osebe opozoriti, naj v primeru zdravstvenih težav poiščejo zdravniško pomoč. Ker Agencija zaradi pomanjkanja podatkov ni mogla oceniti varne uporabe monakolinov pri nekaterih ranljivih skupinah potrošnikov in ker zato še vedno obstaja možnost škodljivih učinkov na zdravje, povezanih z uporabo monakolinov iz rdečega kvasnega riža, je poleg tega primerno odsvetovati uporabo živil, ki vsebujejo monakoline iz rdečega kvasnega riža, za nosečnice ali doječe matere, osebe, starejše od 70 let, otroke in mladostnike. Glede na zgoraj navedeno je treba določiti ustrezne zahteve glede označevanja za vsa živila, ki vsebujejo monakoline iz rdečega kvasnega riža.

(18)

Agencija ni mogla opredeliti vnosa monakolinov iz rdečega kvasnega riža s hrano, ki ne vzbuja pomislekov glede škodljivih učinkov na zdravje, za splošno prebivalstvo in, kot je ustrezno, za ranljive podskupine prebivalstva. Ker še vedno obstaja možnost škodljivih učinkov na zdravje, povezanih z uporabo monakolinov iz rdečega kvasnega riža, vendar v zvezi s tem še vedno obstaja tudi znanstvena negotovost, in glede na to, da se monakolini iz rdečega kvasnega riža lahko uporabljajo le v prehranskih dopolnilih in Agencija ni mogla določiti obsega uporabe navedenih prehranskih dopolnil, bi morala biti uporaba monakolinov iz rdečega kvasnega riža v prehranskih dopolnilih pod strogim nadzorom Unije in bi jih zato bilo treba vključiti v del C Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006. Glede na negotovosti, ki jih je Agencija navedla v svojem znanstvenem mnenju, in glede na izjave zainteresiranih strani o varnostnem profilu monakolinov iz rdečega kvasnega riža imajo navedene zainteresirane strani na podlagi člena 8(4) Uredbe (ES) št. 1925/2006 možnost, da Agenciji predložijo podatke, ki dokazujejo varnost monakolinov iz rdečega kvasnega riža, v skladu s členom 5 Izvedbene uredbe (EU) št. 307/2012. V skladu s členom 8(5) Uredbe (ES) št. 1925/2006 bi morala Komisija v štirih letih od začetka veljavnosti te uredbe sprejeti odločitev, ali bo monakoline iz rdečega kvasnega riža vključila v del A ali del B Priloge III, kot je ustrezno, ob upoštevanju mnenja Agencije o kakršnih koli predloženih podatkih.

(19)

Uredbo (ES) št. 1925/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

V tabeli v delu B „Omejene snovi“ se po abecednem vrstnem redu doda naslednji vnos:

2.

V tabeli v delu C „Snovi pod strogim nadzorom Skupnosti“ se po abecednem vrstnem redu doda naslednji vnos:

„Monakolini iz rdečega kvasnega riža“.

(1)

Zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini 24. februarja 2022 je prišlo do množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v Unijo, večinoma žensk in otrok. Več držav članic se sooča z izzivi brez primere, da bi hitro vključile razseljene otroke iz Ukrajine v svoj izobraževalni sistem.

(2)

Shema pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: šolska shema), določena z Uredbo (EU) št. 1308/2013, je namenjena otrokom, ki redno obiskujejo vrtec ali malo šolo, osnovno ali srednjo šolo v državah članicah. Razseljeni otroci iz Ukrajine, vključeni v izobraževalne sisteme držav članic, so torej upravičeni do sodelovanja v šolski shemi. Zaradi povečanja števila upravičenih otrok, v absolutnem smislu ali v odstotkih prebivalstva, se lahko več držav članic, ki so na prvi bojni črti ukrepanja v odziv na rusko invazijo Ukrajine, sooči s težavami pri izvajanju šolske sheme, kot je načrtovano, če se dodelitev pomoči Unije ne poveča.

(3)

V skladu s členom 3, prvi odstavek, točka (a), Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/39 (3) so države članice so države članice do 31. januarja 2022 vložile svoje zahtevke za pomoč Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter za šolsko mleko za šolsko leto 2022/2023, ki traja od 1. avgusta 2022 do 31. julija 2023. Komisija je na podlagi navedenih zahtevkov, vloženih pred rusko invazijo Ukrajine, določila dokončne dodelitve pomoči Unije po državah članicah z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2022/493 (4). Razpoložljive informacije o stopnji uporabe dokončnih dodelitev pomoči Unije v preteklih šolskih letih s strani s strani nekaterih držav članic kažejo na tveganje, da nekatere države članice ne bodo mogle v celoti uporabiti svojih dokončnih dodelitev.

(4)

V luči na novo nastalih potreb in v znak solidarnosti Unije in držav članic z Ukrajino je primerno določiti izredna pravila, ki državam članicam omogočajo, da do 15. junija 2022 vložijo drugi zahtevek za pomoč Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko za obdobje od 1. avgusta 2022 do 31. julija 2023. Ta možnost bi morala biti povezana s potrebo po skrbi za razseljene otroke iz Ukrajine, vpisane v izobraževalne ustanove držav članic v navedenem obdobju. Države članice bi morale imeti možnost navesti, da bi želele uporabiti več pomoči od tiste, ki je bila določena v Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2022/493, ali znesek dokončne dodelitve, ki ni bil zahtevan, v primeru, da ne bi želele uporabiti celotnega zneska navedene dodelitve. Zadnjo možnost bi bilo treba omejiti na države članice, ki so izkazale ustrezno črpanje svoje dokončne dodelitve pomoči Unije na podlagi finančnega izvajanja v šolskem letu 2018/2019, ki je bilo zadnje šolsko leto pred pandemijo COVID-19. Njihovi zahtevki bi morali temeljiti izključno na številu razseljenih otrok iz Ukrajine, ki spadajo v ciljno skupino, opredeljeno v strategiji držav članic v skladu s členom 2(1), točka (f), Izvedbene uredbe (EU) 2017/39, in biti ustrezno utemeljeni z razpoložljivimi podatki. Treba bi bilo šteti, da so države članice, ki niso vložile drugega zahtevka, potrdile dokončne dodelitve iz Priloge I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2022/493.

(5)

Člen 7(1) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 določa pravila za prerazporeditev pomoči Unije. Komisija določi dokončni znesek pomoči s prerazporeditvijo nezahtevanih okvirnih dodelitev ali njihovih nezahtevanih delov. Primerno je odstopiti od navedenih pravil, da se Komisiji omogoči, da upošteva tudi nove zahtevke, povezane z rusko invazijo Ukrajine, da se določi revidirana dokončna dodelitev pomoči Unije za obdobje od 1. avgusta 2022 do 31. julija 2023. Prerazporeditev katerih koli nezahtevanih zneskov dokončnih dodelitev pomoči Unije mora temeljiti na številu šest do deset let starih otrok v državah članicah, v skladu s členom 5(5), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1370/2013.

(6)

Ker bi bilo treba dokončno dodelitev pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko za obdobje od 1. avgusta 2022 do 31. julija 2023 ob upoštevanju drugega zahtevka za pomoč Unije izvesti čim prej, da bi lahko države članice pravočasno načrtovale in izvedle pripravljalne dejavnosti za izvajanje šolske sheme, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

da bi želele uporabiti več kot dokončno dodelitev pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo in/ali za šolsko mleko iz Priloge I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2022/493, in zahtevani dodatni znesek, v primeru, da bo na razpolago dodatna odobritev, ali

(b)

znesek dokončne dodelitve pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo in/ali za šolsko mleko iz Priloge I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2022/493, ki ni zahtevan, v primeru, da ne bi želele uporabiti celotnega zneska navedene dodelitve.

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 474/2006 (2) je bil vzpostavljen seznam letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Uniji.

(2)

Nekatere države članice in Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) so Komisiji v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 2111/2005 sporočile podatke, ki so pomembni pri posodabljanju navedenega seznama. Ustrezne podatke so predložile tudi tretje države in mednarodne organizacije. Na podlagi sporočenih podatkov bi bilo treba seznam posodobiti.

(3)

Komisija je vse zadevne letalske prevoznike neposredno ali prek organov za regulativni nadzor nad njimi obvestila o bistvenih dejstvih in pomislekih, ki bi lahko bili podlaga za odločitev o uvedbi prepovedi opravljanja letov v Uniji zanje ali o spremembi pogojev za prepoved opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki je vključen na seznam iz Priloge A ali B k Uredbi (ES) št. 474/2006.

(4)

Komisija je zadevnim letalskim prevoznikom dala možnost vpogleda v vso zadevno dokumentacijo ter jim omogočila, da predložijo pisne pripombe in pripravijo ustno predstavitev Komisiji in odboru, ustanovljenem s členom 15 Uredbe (ES) št. 2111/2005 (v nadaljnjem besedilu: Odbor EU za varnost v zračnem prometu).

(5)

Komisija je v okviru Uredbe (ES) št. 2111/2005 in Uredbe Komisije (ES) št. 473/2006 (3) Odbor EU za varnost v zračnem prometu seznanila s skupnimi posvetovanji, ki trenutno potekajo s pristojnimi organi in letalskimi prevozniki Armenije, Iraka, Kazahstana, Moldavije, Pakistana, Rusije in Južnega Sudana. Odbor EU za varnost v zračnem prometu je obvestila tudi o razmerah na področju varnosti v letalstvu v Zahodnem Kongu, Ekvatorialni Gvineji, Surinamu in na Madagaskarju.

(6)

Agencija je Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu obvestila o tehničnih ocenah, izvedenih za začetno oceno in stalno spremljanje dovoljenj operatorjev iz tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: TCO), izdanih v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 452/2014 (4).

(7)

Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu je obvestila tudi o rezultatih analize preverjanj na ploščadi, opravljenih na podlagi programa varnostnega ocenjevanja tujih zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: SAFA) v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 965/2012 (5).

(8)

Poleg tega je Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu seznanila s projekti tehnične pomoči, ki se izvajajo v tretjih državah, za katere velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 474/2006. Sporočila pa je tudi informacije o načrtih in prošnjah za nadaljnjo tehnično pomoč in sodelovanje za izboljšanje upravnih in tehničnih zmogljivosti organov za civilno letalstvo v tretjih državah, da bi jim pomagali pri odpravljanju neskladnosti z veljavnimi mednarodnimi varnostnimi standardi v civilnem letalstvu. Države članice so bile pozvane, naj se na navedene prošnje odzovejo na dvostranski ravni ob usklajevanju s Komisijo in Agencijo. Komisija je v zvezi s tem poudarila, kako koristno je, da zlasti z orodjem partnerstva za pomoč pri zagotavljanju varnosti v letalstvu v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu: ICAO) mednarodna letalska skupnost dobi informacije o tehnični pomoči, ki jo Unija in države članice zagotavljajo tretjim državam za izboljšanje varnosti v letalstvu po svetu.

(9)

Eurocontrol je Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu seznanil z najnovejšim stanjem sistema obveščanja SAFA in TCO, vključno s statističnimi podatki o opozorilih, izdanih za letalske prevoznike, za katere velja prepoved opravljanja letov.

(1)

Priloga A se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

(2)

Priloga B se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

(1)

Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) (1) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 87/415/EGS (2) ter je začela veljati 1. januarja 1988.

(2)

Na podlagi člena 15(3), točka (a), Konvencije lahko Skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 14(1) Konvencije (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor EU-CTC) s sklepi sprejme spremembe dodatkov h Konvenciji.

(3)

Skupni odbor EU-CTC naj bi v začetku leta 2022 sprejel sklep o spremembi dodatkov I, IIIa in IV h Konvenciji.

(4)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru EU-CTC, saj bo imel sklep pravne učinke v Uniji. Ker se Skupni odbor EU-CTC običajno sestane le enkrat letno, je primerno omogočiti, da se stališče Unije izrazi na eni od prihodnjih sej ali s pisnim postopkom.

(5)

Priloga B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 (3) in Priloga B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (4) sta bili spremenjeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/234 (5) oziroma Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/235 (6). Navedeni prilogi določata skupne podatkovne zahteve, oblike in oznake za tranzitno deklaracijo, da bi se bolje uskladili skupni podatkovni elementi za shranjevanje informacij in njihovo izmenjavo med carinskimi organi ter med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti. Te spremembe so bile potrebne za zagotovitev interoperabilnosti med carinskimi elektronskimi sistemi, ki se uporabljajo za različne vrste deklaracij in obvestil. Zato bi bilo treba Dodatek IIIa h Konvenciji, ki odraža Prilogo B k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 in Prilogo B k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447, ustrezno spremeniti.

(6)

Zaradi sprememb Dodatka IIIa h Konvenciji so bili odstavki in oddelki preštevilčeni. Zato bi bilo treba sklicevanja na Dodatek IIIa v Dodatku I h Konvenciji uskladiti z novim številčenjem.

(7)

Dodatek IV h Konvenciji določa pravila o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev. Ta pravila so pomembna, saj ščitijo finančne interese držav skupnega tranzita, Unije in držav članic. Ta pravila bi bilo treba revidirati, da se uskladijo z ustreznimi pravili Unije –

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, morajo opravljati neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)

Mandat sedanjega zunanjega revizorja centralne banke Lietuvos bankas, družbe Ernst & Young Baltic UAB, je potekel po reviziji za poslovno leto 2021. Zato je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2022.

(3)

Lietuvos bankas je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2022 do 2024 izbrala družbo UAB ROSK Consulting.

(4)

Svet ECB je priporočil, da se družba UAB ROSK Consulting imenuje za zunanjega revizorja centralne banke Lietuvos bankas za poslovna leta od 2022 do 2024.

(5)

Glede na priporočilo Sveta ECB bi bilo treba Sklep Sveta 1999/70/ES (2) ustrezno spremeniti –

(1)

Člen 287, točka 7, Direktive 2006/112/ES omogoča Češki, da oprosti plačila davka na dodano vrednost (DDV) tiste davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti zneska 35 000 EUR v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njenega pristopa.

(2)

Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 23. novembra 2021, je Češka zaprosila za dovoljenje, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 287, točka 7, Direktive 2006/112/ES, in tako oprosti plačila DDV davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti 85 000 EUR v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njenega pristopa (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Posebni ukrep bi se uporabljal do 31. decembra 2024, tj. datuma, do katerega morajo države članice prenesti Direktivo Sveta (EU) 2020/285 (2). Iz navedene direktive izhaja, da bodo lahko države članice od 1. januarja 2025 dobave blaga in storitev, ki jih opravijo davčni zavezanci, katerih letni promet v tej državi članici ne presega praga 85 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti, oprostile plačila DDV.

(3)

Na podlagi člena 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 16. decembra 2021 posredovala zahtevo Češke drugim državam članicam. Komisija je z dopisom z dne 20. decembra 2021 uradno obvestila Češko, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(4)

Posebni ukrep je v skladu z Direktivo (EU) 2020/285, katere namen je zmanjšati obremenitev malih podjetij z upoštevanjem predpisov in preprečiti izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

(5)

Posebni ukrep bo za davčne zavezance ostal neobvezen, saj se lahko še vedno odločijo za splošno ureditev DDV na podlagi člena 290 Direktive 2006/112/ES.

(6)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila Češka, bo imel posebni ukrep le zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov Češke, pobranih na ravni končne potrošnje.

(7)

Po začetku veljavnosti Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2021/769 (3) Češka ne bo izračunavala nadomestil glede na osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV v poročilu za proračunsko leto 2022 in pozneje.

(8)

Glede na to, da Češka pričakuje, da bo posebni ukrep privedel do zmanjšanih obveznosti v zvezi z DDV in s tem do zmanjšanja upravnega bremena in stroškov upoštevanja predpisov za mala podjetja in davčne organe ter ne bo imel večjega vpliva na skupne prihodke od DDV, bi bilo treba Češki dovoliti, da uvede posebni ukrep.

(9)

Uporaba posebnega ukrepa bi morala biti časovno omejena. Rok bi moral zadostovati, da Komisija oceni učinkovitost in ustreznost praga. Poleg tega morajo države članice na podlagi člena 3(1) Direktive (EU) 2020/285 do 31. decembra 2024 sprejeti in objaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1 navedene direktive, ki spreminja Direktivo 2006/112/ES in določa enostavnejša pravila o DDV za mala podjetja, ter jih uporabljati od 1. januarja 2025. Zato bi bilo primerno Češki dovoliti, da posebni ukrep uporablja do 31. decembra 2024 –

(1)

Družba Lanxess Deutschland GmbH (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je 11. marca 2016 v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 528/2012 Franciji predložila vlogo za vzporedno medsebojno priznavanje dovoljenja za biocidni proizvod Primer PIP (v nadaljnjem besedilu: biocidni proizvod). Biocidni proizvod je sredstvo za zaščito lesa vrste proizvodov 8, ki ga je treba uporabljati za preventivno tretiranje proti glivam, ki razbarvajo les, glivam odprtotrosnicam, ki uničujejo les, in lesnim ksilofagnim hroščem (ličinkam). Biocidni proizvod se uporablja pri ročnem namakanju, samodejnem namakanju ali samodejnem razprševanju, kot aktivne snovi pa vsebuje propikonazol, IPBC in permetrin. Nemčija je referenčna država članica, odgovorna za oceno vloge v skladu s členom 34(1) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(2)

V skladu s členom 35(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 je Francija koordinacijski skupini 9. marca 2020 predložila ugovore, pri čemer je navedla, da pogoji za izdajo dovoljenja, ki jih je določila Nemčija, ne zagotavljajo, da biocidni proizvod izpolnjuje zahtevo iz člena 19(1), točka (b)(iii), navedene uredbe. Francija meni, da je za zagotovitev varnega ravnanja z biocidnim proizvodom treba pri ročnem namakanju ali samodejnem razprševanju nositi osebno zaščitno opremo, ki vključuje zaščitne rokavice, odporne proti kemikalijam, ki izpolnjujejo zahteve evropskega standarda EN 374 (material rokavic določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu), in kombinezon vsaj tipa 6, kakor je določen v evropskem standardu EN 13034, pri samodejnem namakanju nositi osebno zaščitno opremo, ki vključuje zaščitne rokavice, odporne proti kemikalijam, ki izpolnjujejo zahteve evropskega standarda EN 374 (material rokavic določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu), pri poznejši ročni obdelavi sveže tretiranega lesa pa nositi rokavice, odporne proti kemikalijam, ki izpolnjujejo zahteve evropskega standarda EN 374. Po mnenju Francije uporaba tehničnih in organizacijskih ukrepov v skladu z Direktivo Sveta 98/24/ES (2), kot morebitna nadomestna možnost za nošenje osebne zaščitne opreme ne zagotavlja ustrezne zaščite, če navedeni ukrepi niso opredeljeni in ovrednoteni v oceni biocidnega proizvoda.

(3)

Nemčija meni, da Direktiva 98/24/ES določa prednostni vrstni red različnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za zaščito delavcev ter daje prednost uporabi tehničnih in organizacijskih ukrepov pred uporabo osebne zaščitne opreme za uporabo biocidnega proizvoda. Po mnenju Nemčije mora delodajalec v skladu z navedeno direktivo sprejeti odločitev, katere tehnične in organizacijske ukrepe je treba uporabiti, in ker obstaja širok nabor takih ukrepov, ukrepov ni mogoče opisati in ovrednotiti v dovoljenju za biocidni proizvod.

(4)

Ker v koordinacijski skupini ni bil dosežen dogovor, je Nemčija 28. oktobra 2020 Komisiji predložila nerešen ugovor v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Z navedenim dopisom je Komisiji predložila podroben opis zadeve, o kateri države članice niso mogle doseči dogovora, ter razloge za njihovo nestrinjanje. Navedeni opis je bil poslan zadevnim državam članicam in vlagatelju.

(5)

Člen 2(3), točki (b) in (c), Uredbe (EU) št. 528/2012 določa, da navedena uredba ne sme posegati v Direktivo Sveta 89/391/EGS (3) in Direktivo 98/24/ES.

(6)

V členu 19(1), točka (b)(iii), Uredbe (EU) št. 528/2012 je kot eno od meril za izdajo dovoljenja navedeno, da biocidni proizvod sam po sebi ali zaradi njegovih ostankov nima nesprejemljivih učinkov na zdravje ljudi.

(7)

Točka 9 Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 določa, da mora uporaba splošnih načel iz navedene priloge za ocenjevanje dokumentacije za biocidne proizvode iz člena 19(1), točka (b), navedene uredbe, kadar so povezani z drugimi pogoji iz člena 19 navedene uredbe, pristojne organe ali Komisijo voditi pri odločanju, ali se izda dovoljenje za biocidni proizvod ali ne. Tako dovoljenje lahko vključuje omejitve uporabe biocidnega proizvoda ali druge pogoje.

(8)

V točki 18(d) Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 je navedeno, da se z oceno tveganja za proizvod določijo ukrepi, potrebni za zaščito ljudi, živali in okolja, tako med predlagano običajno uporabo biocidnega proizvoda kot v realnem najslabšem možnem primeru.

(9)

V točki 56(2) Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 je navedeno, da je pri ugotavljanju skladnosti z merili iz člena 19(1), točka (b), navedene uredbe ena od možnih ugotovitev, ki jih sprejme organ za ocenjevanje, da ob posebnih pogojih/omejitvah biocidni proizvod lahko ustreza merilom.

(10)

V točki 62 Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 je navedeno, da organ za ocenjevanje po potrebi sklene, da je mogoče merilo iz člena 19(1), točka (b)(iii), navedene uredbe izpolniti le z izvajanjem ukrepov za preprečevanje in zaščito, vključno z oblikovanjem delovnih procesov, tehničnim nadzorom, uporabo ustrezne opreme in materialov, uporabo kolektivnih varnostnih ukrepov in, če izpostavljenosti ni mogoče drugače preprečiti, z uporabo individualnih varnostnih ukrepov, med drugim uporabo osebne zaščitne opreme, na primer plinske maske, dihalne maske, delovne obleke, rokavic in zaščitnih očal, da bi se zmanjšala izpostavljenost poklicnih uporabnikov.

(11)

Vendar točka 62 Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 ne določa, da je treba oceno, na podlagi katere se sklene, da se merilo iz člena 19(1), točka (b)(iii), navedene uredbe lahko izpolni le z uporabo ukrepov za preprečevanje in zaščito, opraviti v skladu z Direktivo 98/24/ES. Prav tako ne določa izrecno, da se navedena direktiva ne bi uporabljala. Zato iz navedenih določb ne bi smelo izhajati, da se Direktiva 98/24/ES ne uporablja. Poleg tega so ustrezne obveznosti iz Direktive 98/24/ES naložene delodajalcem in ne organom držav članic.

(12)

Člen 4 Direktive 98/24/ES določa, da morajo delodajalci za oceno kakršnega koli tveganja za varnost in zdravje delavcev zaradi prisotnosti kemičnih snovi pridobiti potrebne dodatne informacije od dobavitelja ali drugih dostopnih virov in da morajo navedene informacije po potrebi vključevati posebno oceno tveganja za uporabnike, pripravljeno na podlagi zakonodaje Unije o kemičnih snoveh.

(13)

Člen 6 Direktive 98/24/ES določa prednostno razvrstitev ukrepov, ki jih mora delodajalec sprejeti za zaščito delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu. Prednost ima nadomestitev nevarne snovi, če pa to ni mogoče, je treba tveganje zaradi nevarne kemične snovi za varnost in zdravje delavcev pri delu kar najbolj zmanjšati z uporabo varnostnih in preventivnih ukrepov. Če izpostavljenosti nevarni snovi ni mogoče preprečiti z drugimi sredstvi, je treba zagotoviti zaščito delavcev z uporabo individualnih varnostnih ukrepov, vključno z osebno zaščitno opremo.

(14)

Ob upoštevanju metod uporabe biocidnega proizvoda in razpoložljivih informacij organa za ocenjevanje taki tehnični ali organizacijski ukrepi niso bili opredeljeni v vlogi za izdajo dovoljenja za biocidni proizvod ali pri oceni navedene vloge.

(15)

Komisija zato meni, da biocidni proizvod izpolnjuje merilo iz člena 19(1), točka (b)(iii), Uredbe (EU) št. 528/2012, če je v dovoljenju in na oznaki biocidnega proizvoda vključen naslednji pogoj glede njegove uporabe: „Pri ročnem namakanju ali samodejnem razprševanju je obvezno nositi zaščitne rokavice, odporne proti kemikalijam, ki izpolnjujejo zahteve evropskega standarda EN 374 (material rokavic določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu), in kombinezon vsaj tipa 6, kakor je določen v evropskem standardu EN 13034, pri samodejnem namakanju je obvezno nositi zaščitne rokavice, odporne proti kemikalijam, ki izpolnjujejo zahteve evropskega standarda EN 374 (material rokavic določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu), pri poznejši ročni obdelavi sveže tretiranega lesa pa je obvezno nositi rokavice, odporne proti kemikalijam, ki izpolnjujejo zahteve evropskega standarda EN 374 (material rokavic določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu). To ne posega v uporabo Direktive Sveta 98/24/ES in druge zakonodaje Unije na področju zdravja in varnosti pri delu s strani delodajalcev.“

(16)

Kadar vlagatelj vloge za dovoljenje opredeli učinkovite tehnične ali organizacijske ukrepe, organ, ki izda dovoljenje, pa se strinja, da bi se s takimi ukrepi dosegla enakovredna ali višja raven zmanjšanja izpostavljenosti, ali organ, ki izda dovoljenje, sam opredeli ukrepe, s katerimi bi se dosegla enakovredna ali višja raven zmanjšanja izpostavljenosti, bi morali navedeni ukrepi nadomestiti nošenje osebne zaščitne opreme ter bi jih bilo treba navesti v dovoljenju in na oznaki biocidnega proizvoda.

(17)

Komisija je 15. februarja 2021 vlagatelju zagotovila možnost, da predloži pisne pripombe v skladu s členom 36(2) Uredbe (EU) št. 528/2012. Vlagatelj ni predložil pripomb.

(18)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

(1)

Cilj Direktive Sveta 2009/119/ES (1) je zagotoviti visoko stopnjo varnosti oskrbe z nafto v Uniji z zanesljivimi in preglednimi mehanizmi, ki temeljijo na solidarnosti med državami članicami. Določa zlasti pravila in postopke, ki se uporabljajo v izrednih razmerah. Upravni odbor Mednarodne agencije za energijo je 1. marca in 1. aprila 2022 sprejel usklajene načrte za mobilizacijo varnostnih zalog nafte, s katerimi je predvidel dajanje v promet 60 oziroma 120 milijonov sodčkov nafte (2).

(2)

Komisija in države članice so na štirih sejah koordinacijske skupine za nafto (22. in 25. februarja ter 2. in 31. marca) razpravljale o priložnostih, pričakovanih koristih in učinku skupnega ukrepanja Mednarodne agencije za energijo. Službe Komisije so z dopisoma z dne 4. marca in 5. aprila 2022, naslovljenima na koordinacijsko skupino za nafto, države članice opozorile na ustrezne določbe in obveznosti, ki veljajo na podlagi prava Unije.

(3)

Osemnajst držav članic (vključno z dvema državama članicama, ki nista članici Mednarodne agencije za energijo) je sodelovalo pri kolektivnih ukrepih Mednarodne agencije za energijo in obljubilo prostovoljne prispevke za približno 40 milijonov sodčkov ekvivalenta surove nafte.

(4)

Varnostne zaloge nafte, ki se trenutno hranijo v Uniji, so najnižje od leta 2013. V skladu s členom 3 Direktive 2009/119/ES odražajo neto uvoz surove nafte in naftnih derivatov v letu 2020, ki je bil neobičajno nizek, saj se je potrošnja zaradi sanitarnih ukrepov, namenjenih boju proti pandemiji COVID-19, zmanjšala (omejitve gibanja in zmanjšana mobilnost). Količine surove nafte in naftnih derivatov, potrebne za izpolnitev nove letne obveznosti vzdrževanja zalog, ki se uporablja od 1. julija 2022 za 12-mesečno obdobje, naj bi se v nekaterih državah članicah povečale za do 30 %.

(5)

V trenutnih razmerah, ki jih zaznamuje negotovost v zvezi z razvojem vojne v Ukrajini, je izjemno pomembno čim bolj omejiti povpraševanje po surovi nafti in naftnih derivatih ter se izogniti dodatnim pritiskom na naftnem trgu. Zato ni zaželeno, da države članice kratkoročno obnovijo tiste varnostne zaloge nafte, ki se dajejo ali bodo dane v promet v skladu s členom 20 Direktive 2009/119/ES, razen če obstaja tveganje za njihovo pripravljenost na področju zanesljivosti oskrbe. Vendar je še prezgodaj za opredelitev končnega roka za obnovitev zalog, danih v promet.

(6)

Države članice bi se morale izogibati nakupu dodatne surove nafte in naftnih derivatov v okviru priprav na prihodnjo novo letno obveznost vzdrževanja zalog, v veljavi od julija 2022, saj bi gotovo povzročil povečanje sedanjega povpraševanja po teh surovinah. V skladu s členom 20(6) Direktive 2009/119/ES bo Komisija pregledala rok, v katerem morajo države članice obnoviti svoje zaloge, da znova dosežejo obvezne minimalne ravni.

(7)

Komisija se je z usklajevalno skupino za nafto o tem priporočilu posvetovala na seji, ki je potekala 14. marca 2021 in na kateri so sodelovali predstavniki sekretariata Mednarodne agencije za energijo –