ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 140

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 65
19. maj 2022


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2022/781 z dne 16. maja 2022 o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije

1

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/782 z dne 18. maja 2022 o preklicu odobritve aktivne snovi izopirazam v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 in razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1037/2012 ( 1 )

3

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2022/783 z dne 16. maja 2022 o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Kraljevine Španije

6

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/784 z dne 17. maja 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/1202 glede harmoniziranih standardov za šobe, preskuševalne zahteve in mere, ki se uporabljajo za avtomobilski sistem za polnjenje utekočinjenega naftnega plina za lahka in težka vozila ter za sisteme za dušenje eksplozij ( 1 )

8

 

*

Sklep Komisije (EU) 2022/785 z dne 17. maja 2022 o odobritvi revidiranega načrta izvedbe omrežja za tretjo referenčno obdobje načrta izvedbe enotnega evropskega neba (2020-2024) (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 3022)

12

 

 

NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

 

*

Poslovnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Maj 2022

14

 

 

Popravki

 

*

Popravek Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2022/523 z dne 31. marca 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU, Euratom) 2018/194 glede stroškov zbiranja in vzorcev za poročila o računih za upravičene zneske tradicionalnih lastnih sredstev ter obrazca za poročila o neizterljivih zneskih ( UL L 104, 1.4.2022 )

60

 

*

Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2306 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o uradnem nadzoru pošiljk ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve, namenjenih za uvoz v Unijo, ter o certifikatu o kontrolnem pregledu ( UL L 461, 27.12.2021 )

61

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

19.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/1


SKLEP SVETA (EU) 2022/781

z dne 16. maja 2022

o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 15. junija 2018 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o porazdelitvi tarifnih kvot, vključenih v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

(2)

Pogajanja z Novo Zelandijo so zaključena in 20. decembra 2021 je bil parafiran Sporazum med Evropsko unijo in Novo Zelandijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 16. maja 2022

Za Svet

predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)  Besedilo Sporazuma bo objavljeno skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.


UREDBE

19.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/3


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/782

z dne 18. maja 2022

o preklicu odobritve aktivne snovi izopirazam v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 in razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1037/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 21(3) in člena 78(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1037/2012 (2) je bil izopirazam v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 odobren kot aktivna snov in naveden na seznamu v delu B Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (3).

(2)

Odbor za oceno tveganja Evropske agencije za kemikalije je 10. decembra 2020 sprejel mnenje (4) v skladu s členom 37(4) Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5), v katerem je ugotovil, da izopirazam izpolnjuje merila, da se razvrsti kot strupen za razmnoževanje skupine 1B in rakotvoren skupine 2.

(3)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/692 (6) je zato spremenila Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 in izopirazam razvrstila kot strupen za razmnoževanje skupine 1B.

(4)

Na podlagi točke 3.6.4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 se aktivna snov odobri le, če ni ali ni bila razvrščena v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008 kot strupena za razmnoževanje skupine 1B, razen če je izpostavljenost ljudi tej snovi v fitofarmacevtskem sredstvu v realnih predlaganih pogojih uporabe zanemarljiva.

(5)

Pri reprezentativnih rabah izopirazama njegovi ostanki na živilih in krmi presegajo privzeto vrednost v smislu člena 18(1), točka (b), Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (7), zato pogoj zanemarljive izpostavljenosti, kar zadeva prehransko izpostavljenost, ni izpolnjen.

(6)

Zato izopirazam ne izpolnjuje več merila za odobritev iz točke 3.6.4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009.

(7)

Komisija je v skladu s členom 21(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 obvestila države članice, Evropsko agencijo za varnost hrane in vložnika, da po njenem mnenju merilo za odobritev iz točke 3.6.4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 morda ni več izpolnjeno, saj izopirazam izpolnjuje merila, da se razvrsti kot strupen za razmnoževanje skupine 1B, ter vložnika pozvala, naj predloži pripombe.

(8)

Vložnik ni predložil niti informacij, ki bi dokazovale zanemarljivo izpostavljenost, niti dokazov, da so pogoji iz člena 4(7) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s snovmi, ki so potrebne za nadzor resne nevarnosti za zdravje rastlin in jih ni mogoče obvladati z drugimi razpoložljivimi sredstvi, izpolnjeni.

(9)

Zato je primerno preklicati odobritev izopirazama.

(10)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, Izvedbeno uredbo (EU) št. 1037/2012 pa razveljaviti.

(11)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti dovolj časa za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo izopirazam.

(12)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo izopirazam in pri katerih države članice v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009 odobrijo morebitno prehodno obdobje, ki bi moralo biti čim krajše in bi moralo prenehati veljati najpozneje 6 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(13)

Ta uredba ne preprečuje predložitve ponovnega zahtevka za odobritev izopirazama v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Preklic odobritve

Odobritev aktivne snovi izopirazam se prekliče.

Člen 2

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

V delu B Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se vrstica 27 za izopirazam črta.

Člen 3

Prehodni ukrepi

Države članice prekličejo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo izopirazam kot aktivno snov, najpozneje do 8. septembra 2022.

Člen 4

Prehodno obdobje

Morebitno prehodno obdobje, ki ga države članice odobrijo v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, se izteče najpozneje 8. decembra 2022.

Člen 5

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) št. 1037/2012 se razveljavi.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1037/2012 z dne 7. novembra 2012 o odobritvi aktivne snovi izopirazam v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (UL L 308, 8.11.2012, str. 15).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(4)  Odbor za oceno tveganja, Mnenje, ki na ravni EU predlaga usklajeno razvrščanje in označevanje reakcijske zmesi 3-(difluorometil)-1-metil-N-[(1RS,4SR,9RS)-1,2,3,4-tetrahidro-9-izopropil-1,4-metanonaftalen-5-il]pirazol-4-karboksamid in 3-(difluorometil)-1-metil-N-[(1RS, 4SR,9SR)-1,2,3,4-tetrahidro-9-izopropil-1,4-metanonaftalen-5-il]pirazol-4-karboksamid [z relativno vsebnostjo > 78 % sin izomerov < 15 % anti izomerov]; izopirazam. Številka ES: – številka CAS: 881685-58-1 CLH-O-0000006915-65-01/F, sprejeta 10. decembra 2020.

(5)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(6)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/692 z dne 16. februarja 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 129, 3.5.2022, str. 1).

(7)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).


SKLEPI

19.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/6


SKLEP SVETA (EU) 2022/783

z dne 16. maja 2022

o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Kraljevine Španije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 302 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2019/853 z dne 21. maja 2019 o določitvi sestave Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju predloga španske vlade,

po posvetovanju z Evropsko komisijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 300(2) Pogodbe Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem s socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in kulturnega področja.

(2)

Svet je 2. oktobra 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/1392 (2) o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025.

(3)

Zaradi odstopa Andonija GARCÍE ARRIOLE se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

(4)

Španska vlada je za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2025, predlagala Jaumeja BERNISA CASTELLSA, Miembro de la Comisión Ejecutiva Nacional de COAG (Coordinadora de Organizaciones de Agricultores y Ganaderos) (član nacionalne izvršne komisije usklajevalnega organa kmetov in živinorejcev) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Jaume BERNIS CASTELLS, Miembro de la Comisión Ejecutiva Nacional de COAG (Coordinadora de Organizaciones de Agricultores y Ganaderos) (član nacionalne izvršne komisije usklajevalnega organa kmetov in živinorejcev) se za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2025, imenuje za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 16. maja 2022

Za Svet

predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)   UL L 139, 27.5.2019, str. 15.

(2)  Sklep Sveta (EU) 2020/1392 z dne 2. oktobra 2020 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025 ter razveljavitvi in nadomestitvi Sklepa Sveta o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025, sprejetega 18. septembra 2020 (UL L 322, 5.10.2020, str. 1).


19.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/8


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/784

z dne 17. maja 2022

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/1202 glede harmoniziranih standardov za šobe, preskuševalne zahteve in mere, ki se uporabljajo za avtomobilski sistem za polnjenje utekočinjenega naftnega plina za lahka in težka vozila ter za sisteme za dušenje eksplozij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 10(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 12 Direktive 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) se za proizvode, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, sklici na katere so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, domneva, da so v skladu z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Priloge II k navedeni direktivi, zajetimi v navedenih standardih ali delih standardov.

(2)

Komisija je z dopisom BC/CEN/46-92 – BC/CLC/05-92 z dne 12. decembra 1994 od Evropskega odbora za standardizacijo (CEN) in Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) zahtevala pripravo in revizijo harmoniziranih standardov v podporo Direktivi 94/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: zahtevek). Navedena direktiva je bila nadomeščena z Direktivo 2014/34/EU, ne da bi se spremenile bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Priloge II k Direktivi 94/9/ES. Navedene zahteve so trenutno določene v Prilogi II k Direktivi 2014/34/EU.

(3)

Natančneje, CEN in CENELEC sta bila pozvana, da pripravita osnutke novih standardov o zasnovi in preskušanju opreme za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, kot so navedeni v poglavju I programa za standardizacijo, o katerem so se dogovorili CEN in CENELEC ter Komisija, in so priložene zahtevku. CEN in CENELEC sta bila prav tako pozvana, da revidirata obstoječe standarde ter jih uskladita z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Direktive 94/9/ES.

(4)

CEN je na podlagi zahtevka pripravil naslednja harmonizirana standarda: EN 13760:2021 – Oprema in pribor za utekočinjeni naftni plin (UNP) – Sistem za polnjenje utekočinjenega naftnega plina za lahka in težka vozila – Šoba, preskuševalne zahteve in mere, ter EN 14373:2021 – Sistemi za dušenje eksplozij.

(5)

Komisija je skupaj s CEN ocenila, ali sta standarda EN 13760:2021 in EN 14373:2021 skladna z zahtevkom.

(6)

Standarda EN 13760:2021 in EN 14373:2021 izpolnjujeta zahteve, ki naj bi jih zajemala in ki so določene v Prilogi II k Direktivi 2014/34/EU. Zato je primerno, da se sklica na navedena standarda objavita v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Standard EN 13760:2021 nadomešča standard EN 13760:2003, standard EN 14373:2021 pa nadomešča standard EN 14373:2005. Zato je treba iz serije C Uradnega lista Evropske unije umakniti sklica na standarda EN 13760:2003 in EN 14373:2005, ki sta objavljena v sporočilu Komisije (2018/C 371/01) (4).

(8)

Da bi imeli proizvajalci dovolj časa za prilagoditev svojih izdelkov revidiranim različicam standardov EN 13760:2003 in EN 14373:2005, je treba odložiti umik sklicev na navedena standarda.

(9)

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/1202 (5) so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/34/EU. Da se zagotovi, da so sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/34/EU, vsi navedeni v enem aktu, bi bilo treba sklica na harmonizirana standarda EN 13760:2021 in EN 14373:2021 vključiti v navedeno prilogo.

(10)

V Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1202 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/34/EU, ki so umaknjeni iz serije C Uradnega lista Evropske unije. Sklica na harmonizirana standarda EN 13760:2003 in EN 14373:2005 bi bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2019/1202 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Na podlagi skladnosti s harmoniziranim standardom se lahko domneva skladnost z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije od datuma objave sklica na tak standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi zato moral začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2019/1202 se spremeni:

(1)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k temu sklepu;

(2)

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 17. maja 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(2)  Direktiva 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 96, 29.3.2014, str. 309).

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 100, 19.4.1994, str. 1).

(4)  Sporočilo Komisije (2018/C 371/01) v okviru izvajanja Direktive 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije) (UL C 371, 12.10.2018, str. 1).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1202 z dne 12. julija 2019 o harmoniziranih standardih za opremo in zaščitne sisteme, namenjene za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, pripravljenih v podporo Direktive 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 189, 15.7.2019, str. 71).


PRILOGA I

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1202 se dodata naslednja vnosa:

Št.

Sklic na standard

„10.

EN 13760:2021

Oprema in pribor za utekočinjeni naftni plin (UNP) – Sistem za polnjenje utekočinjenega naftnega plina za lahka in težka vozila – Šoba, preskuševalne zahteve in mere

11.

EN 14373:2021

Sistemi za dušenje eksplozij“


PRILOGA II

V Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1202 se dodata naslednja vnosa:

Št.

Sklic na standard

Datum umika

„9.

EN 13760:2003

Sistem za polnjenje utekočinjenega naftnega plina za lahka in težka vozila – Šoba, preskuševalne zahteve in mere

19. november 2023

10.

EN 14373:2005

Sistemi za dušenje eksplozij

19. november 2023“


19.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/12


SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/785

z dne 17. maja 2022

o odobritvi revidiranega načrta izvedbe omrežja za tretjo referenčno obdobje načrta izvedbe enotnega evropskega neba (2020-2024)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 3022)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (1) ter zlasti člena 19(3) Uredbe;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 10(5) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/317 upravitelj omrežja pripravi načrt izvedbe omrežja, ki ga Komisija oceni v skladu s členom 19(2) navedene izvedbene uredbe.

(2)

Upravitelj omrežja je 1. oktobra 2019 Komisiji najprej predložil osnutek načrta izvedbe omrežja za tretje referenčno obdobje. Zaradi spremembe okoliščin, ki jo je povzročil izbruh pandemije COVID-19, do katere je prišlo po predložitvi osnutka načrta izvedbe omrežja, Komisija ni zaključila ocene navedenega načrta. V skladu z izrednimi ukrepi za tretje referenčno obdobje, ki jih je Komisija sprejela v odziv na pandemijo COVID-19, kot so določeni v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1627 (2), mora upravitelj omrežja do 1. oktobra 2021 pripraviti revidirani osnutek načrta izvedbe omrežja za tretje referenčno obdobje in ga predložiti Komisiji.

(3)

V skladu s členom 19(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 in členom 3(5) Izvedbene uredbe (EU) 2020/1627 je upravitelj omrežja pripravil revidiran osnutek načrta izvedbe omrežja za tretje referenčno obdobje (3), ki ga je potrdil odbor za upravljanje omrežja, ustanovljen z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/123 (4). Upravitelj omrežja je 30. septembra 2021 Komisiji predložil revidirani osnutek načrta izvedbe omrežja.

(4)

V skladu s členom 19(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ob pomoči organa za oceno uspešnosti ocenila revidirani osnutek načrta izvedbe omrežja glede na merila iz Priloge V k navedeni uredbi. Navedena ocena je pokazala, da revidirani osnutek načrta izvedbe omrežja izpolnjuje navedena merila.

(5)

Zato je primerno, da Komisija odobri končno različico revidiranega načrta izvedbe omrežja za tretje referenčno obdobje, kot ga je sestavil upravitelj omrežja in ga 30. septembra 2021 predložil Komisiji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Revidiran načrt izvedbe omrežja za tretjo referenčno obdobje načrta izvedbe enotnega evropskega neba (2020-2024), ki ga je upravitelj omrežja predložil 30. septembra 2021, se odobri.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Eurocontrol kot upravljavca omrežja (5).

V Bruslju, 17. maja 2022

Za Komisijo

Adina VĂLEAN

članica Komisije


(1)   UL L 56, 25.2.2019, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1627 z dne 3. novembra 2020 o izrednih ukrepih za tretje referenčno obdobje (2020–2024) načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu zaradi pandemije COVID-19 (UL L 366, 4.11.2020, str. 7).

(3)  Revidirani načrt izvedbe omrežja upravitelja omrežja za tretje referenčno obdobje 2020–2024 načrta izvedbe, objavljen na spletišču enotnega evropskega neba (https://webgate.ec.europa.eu/eusinglesky/node_en).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/123 z dne 24. januarja 2019 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa in o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (UL L 28, 31.1.2019, str. 1).

(5)  Sklep Komisije C(2019) 3228 z dne 6. maja 2019.


NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

19.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/14


POSLOVNIK EVROPSKEGA EKONOMSKO-SOCIALNEGA ODBORA

MAJ 2022

PREAMBULA

1.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (v nadaljnjem besedilu: Odbor), ustanovljen z Rimskima pogodbama leta 1957, je posvetovalni organ Evropske unije.

2.

Na podlagi člena 300 Pogodbe o delovanju Evropske unije Odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem s socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in kulturnega področja.

Člani Odbora niso vezani na nikakršna obvezujoča navodila. Člani opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Unije.

Delo Odbora poteka v treh skupinah: skupini delodajalcev, skupini delojemalcev in skupini drugih predstavnikov civilne družbe.

3.

Odbor ima v okviru evropskih institucij posebno vlogo: je osrednji forum, v katerem so prek njegovih članov zastopane organizacije civilne družbe iz Evropske unije, ki imajo tako možnost razprave o svojih stališčih, in pomemben posrednik med organizirano civilno družbo in institucijami Evropske unije.

Posvetovalna vloga Odbora omogoča evropski civilni družbi, da sodeluje v postopku odločanja Evropske unije.

4.

Razprave na ravni Odbora pogosto preidejo v pogajanja, v katerih sodelujejo vse strani civilne družbe: delodajalci (I. skupina), delojemalci (II. skupina), in drugi predstavniki civilne družbe (III. skupina).

5.

Izkušnje in iskanje skupnih točk, ki izhajajo iz teh razprav in pogajanj, izboljšujejo kakovost in verodostojnost političnega odločanja Evropske unije, saj je evropskim državljanom s tem bolj razumljivo in sprejemljivo, večja pa je tudi preglednost, ki je ključna za demokracijo.

6.

Kot forum za dialog in pripravo mnenj Odbor prispeva h krepitvi demokratičnosti izgradnje Evropske unije in k spodbujanju njenih odnosov z ekonomskimi in socialnimi skupinami iz tretjih držav.

S tem pomaga razvijati pristno evropsko zavest.

7.

Po izteku veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo je Evropska komisija zadolžila Odbor, da prevzame pravni red in vire Svetovalnega odbora Evropske skupnosti za premog in jeklo. Tako je bila ustanovljena posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI), ki še vedno deluje v okviru Odbora.

8.

Odbor za uspešno izvajanje svoje naloge v skladu z drugim odstavkom člena 303 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme svoj poslovnik.

PRVI DEL

ORGANIZACIJA ODBORA

NASLOV I

ČLANI ODBORA

Člen 1 – Člani Odbora

1.

Odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev in delojemalcev ter drugih organizacij civilne družbe, predvsem s socialno-ekonomskega, državljanskega, poklicnega in kulturnega področja.

2.

Člani Odbora so imenovani za dobo petih let. Lahko so ponovno imenovani.

3.

Člani Odbora niso vezani na nikakršna obvezujoča navodila. Člani opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Unije.

4.

Člani Odbora so za opravljanje svojih nalog v skladu z zadevnimi sklepi Sveta EU in predsedstva Odbora upravičeni do nadomestil ter povračila potnih stroškov in stroškov bivanja.

Svet določi nadomestila za člane Odbora.

5.

Odbor si prizadeva za spoštovanje načel enakosti spolov in nediskriminacije, kakor ju opredeljuje pravo Evropske unije, v vseh organih Odbora.

Predsedstvo spremlja stanje glede uravnotežene zastopanosti spolov v vseh organih Odbora in po potrebi sprejema posebna priporočila.

Za oceno tega stanja predsedstvo redno prejema poročila, v pripravo katerih je vključena uprava. Na podlagi teh poročil predsedstvo Odbora sprejme konkretne ukrepe za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov.

Člen 2 – Statut članov

1.

Člani Odbora imajo naziv „član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora“.

2.

Pri opravljanju svojih nalog in med potjo do kraja seje in nazaj uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave, določene v členu 10 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen ustanovnim pogodbam.

3.

Statut članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (v nadaljnjem besedilu: Statut članov) opredeljuje pravice in dolžnosti članov Odbora ter pravila, ki urejajo njihovo delo in odnose z institucijo in njenimi službami.

Člen 3 – Kodeks ravnanja

1.

Člani so dolžni spoštovati standarde, določene v Kodeksu ravnanja članov EESO (v nadaljnjem besedilu: Kodeks ravnanja).

2.

Priloženi Kodeks ravnanja ima enako pravno veljavnost kot Poslovnik in določa standarde in načela ravnanja, ki veljajo za člane Odbora, delegate CCMI, namestnike in svetovalce.

3.

Kodeks ravnanja določa ustanovitev odbora za etiko.

Določa tudi postopek in ukrepe za primer kršitve standardov in načel.

4.

Nespoštovanje standardov in načel, opredeljenih v Kodeksu ravnanja, lahko privede do uvedbe ukrepov, določenih v njem.

Člen 4 – Prenehanje mandata članov

1.

Mandat članov Odbora poteče ob koncu petletnega mandatnega obdobja, ki ga ob prenovi Odbora določi Svet.

2.

Mandat posameznega člana Odbora lahko izjemoma preneha tudi zaradi smrti, odstopa, razrešitve, nepredvidenih okoliščin, nezdružljivosti funkcij ali izključitve.

3.

Član svoj odstop pisno sporoči predsedniku Odbora.

Razen v primerih, določenih v odstavku 8 tega člena, član v odstopu:

opravlja svojo funkcijo do pravnomočnosti imenovanja njegovega naslednika, če ne sporoči drugače;

lahko prekliče svoj odstop vse do dne, ko se ta posreduje Svetu v skladu z odstavkom 9 tega člena.

4.

Do razrešitve pride v okoliščinah iz člena 93(2) Poslovnika.

5.

Nepredvidene okoliščine nastanejo, kadar član Odbora iz zdravstvenih ali drugih razlogov več kot 12 mesecev ne more opravljati svoje funkcije.

6.

Nezdružljivost funkcij nastane, kadar je član Odbora imenovan ali izvoljen za člana vlade ali parlamenta ali za namestnika ministra s političnimi pooblastili, postane član institucije ali organa Evropske unije ali se zaposli kot uradnik ali uslužbenec EU.

7.

Okoliščine za izključitev člana so opisane v členu 14(3) in členu 16 Kodeksa ravnanja.

8.

V primeru razrešitve, nepredvidenih okoliščin ali nezdružljivosti funkcij mora član odstopiti.

Če v takem primeru ne odstopi, se lahko uporabita člen 14(3) in člen 16 Kodeksa ravnanja.

9.

V vseh izjemnih primerih prenehanja mandata člana predsednik Odbora obvesti Svet, da ta preveri sprostitev sedeža in sproži postopek zamenjave.

Novi član se imenuje za preostanek tekočega mandatnega obdobja.

NASLOV II

ORGANI ODBORA

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 5 – Izvršni organi, sestava in struktura

1.

Izvršna organa Odbora sta njegov predsednik in predsedstvo.

2.

Delo v Odboru poteka v okviru plenarnih zasedanj skupščine, kjer sodelujejo vsi člani, ter sej strokovnih skupin in drugih organov Odbora, kjer sodelujejo samo člani teh strokovnih skupin ali organov.

Sekretariat posodablja seznam organov Odbora in ga objavlja na intranetni strani Odbora.

3.

Odbor je razdeljen v tri skupine, katerih sestavo in vlogo opredeljuje člen 6.

Poglavje II

Skupine

Člen 6 – Sestava in vloga skupin

1.

Na konstitutivni seji Odbora se ustanovijo tri skupine: v prvi so predstavniki delodajalcev, v drugi predstavniki delojemalcev in v tretji predstavniki drugih komponent organizirane civilne družbe.

2.

Skupine delujejo demokratično, pregledno in samostojno v skladu s svojimi načeli, notranjo prakso in določbami Poslovnika.

3.

Član Odbora se lahko prostovoljno pridruži eni izmed skupin, če se njeni člani s tem strinjajo.

Član lahko v istem obdobju pripada samo eni skupini.

4.

Skupine sodelujejo pri pripravi, organizaciji in usklajevanju dela Odbora in njegovih organov.

Skupine si prizadevajo doseči soglasje z drugimi skupinami.

Skupine pripravljajo predloge za izvolitev in imenovanja na funkcije ter za sestavo organov Odbora v skladu z določbami Poslovnika.

5.

Vsaka skupina ima svoje tajništvo.

Člen 7 – Predsedniki skupin

1.

Vsaka skupina izvoli svojega predsednika in po potrebi podpredsednike.

2.

Predsedniki skupin postanejo avtomatično člani predsedstva Odbora.

3.

Predsedniki skupin svetujejo ožjemu predsedstvu in predsedstvu Odbora glede oblikovanja politik Odbora.

4.

Predsedniki skupin se za pripravo dela predsedstva Odbora in skupščine v skladu s členom 20(3) redno sestajajo z ožjim predsedstvom Odbora v okviru razširjenega ožjega predsedstva.

Člen 8 – Člani, ki ne pripadajo nobeni skupini

1.

Članstvo v skupini je prostovoljno in član se lahko odloči, da ne bo pripadal nobeni od treh skupin.

2.

Člani, ki ne pripadajo nobeni skupini, nimajo nobenih posebnih ugodnosti ali neugodnosti glede na preostale člane.

3.

Z vidika vključenosti v delo Odbora imajo člani, ki ne pripadajo nobeni skupini, enake pravice in obveznosti kot preostali člani.

Članom, ki ne pripadajo nobeni skupini, je zagotovljena materialna in tehnična pomoč, potrebna za izvajanje njihovega mandata.

To pomoč jim zagotavlja generalni sekretariat.

4.

Predsedstvo podrobno določi način vključitve članov, ki ne pripadajo nobeni skupini, v delo Odbora.

Podrobnosti glede materialne pomoči, ki jo zagotavlja sekretariat, določi predsedstvo na predlog generalnega sekretarja.

5.

O sodelovanju članov, ki ne pripadajo nobeni skupini, v študijskih skupinah in njihovem imenovanju za poročevalca odloča predsednik Odbora po posvetovanju s skupinami.

6.

Na plenarnih zasedanjih je treba pri določanju časa govora upoštevati tudi člane, ki ne pripadajo nobeni skupini.

7.

Članom, ki ne pripadajo nobeni skupini, mora biti zagotovljen dostop do vseh informacij, ki jih prejmejo preostali člani.

Poglavje III

Skupščina

Člen 9 – Sestava skupščine

1.

Skupščino sestavljajo vsi člani Odbora, ki jih je imenoval Svet. Sestaja se na plenarnih zasedanjih.

2.

Delegati CCMI, namestniki in svetovalci niso člani Odbora in niso del skupščine.

Člen 10 – Pooblastila skupščine

1.

Skupščina ima vsa pooblastila, ki jih Pogodbe in drugi pravni instrumenti podeljujejo Odboru.

Svoja pooblastila pa lahko dodeli drugim organom Odbora v Poslovniku, Kodeksu ravnanja ali Statutu članov v skladu z določbami Poslovnika.

Poleg tega lahko izrecno prenese svoja pooblastila v primerih, določenih v Poslovniku.

2.

Skupščina ima vsa preostala pooblastila, ki niso dodeljena ostalim organom s Poslovnikom, Kodeksom ravnanja ali Statutom članov.

3.

Skupščina sprejema mnenja in druge akte, ki jih pripravi Odbor v okviru posvetovalne vloge, ki jo ima na podlagi Pogodb.

4.

Skupščina sprejme Poslovnik, Kodeks ravnanja in Statut članov.

5.

Skupščina določi število članov predsedstva v skladu z določbami Poslovnika.

Na predlog skupin določi tudi število in pristojnosti strokovnih skupin ter število članov strokovnih skupin in CCMI.

6.

Skupščina imenuje predsednika in podpredsednika Odbora, predsednike strokovnih skupin in CCMI ter preostale člane predsedstva Odbora, razen predsednikov skupin, ki jih izvolijo skupine same.

Na predlog skupin imenuje tudi člane strokovnih skupin, člane in delegate CCMI ter člane njihovih predsedstev, člane pododborov, opazovalnih skupin, delegacij in odbora za etiko, kvestorje in člane komisije za poslovnik.

7.

Skupščina lahko na podlagi pritožbe spremeni nekatere sklepe predsedstva v skladu z odstavkom 8 člena 12.

8.

Pooblastil iz odstavkov 2 do 7 tega člena ni mogoče prenesti na noben drug organ ali mu jih dodeliti.

Poglavje IV

Predsedstvo odbora

Člen 11 – Sestava predsedstva

Predsedstvo sestavljajo:

a)

predsednik Odbora,

b)

podpredsednika Odbora,

c)

predsedniki vseh treh skupin, izvoljeni v skladu z drugo alineo člena 37(2)(a),

d)

predsedniki strokovnih skupin in CCMI,

e)

spremenljivo število članov, ki ne presega števila držav članic.

Člen 12 – Pooblastila predsedstva

1.

Predsedstvo je politično odgovorno za splošno vodenje Odbora.

Pri tem zagotavlja zlasti, da so dejavnosti Odbora, njegovih organov in osebja v skladu z njegovo institucionalno vlogo.

2.

Predsedstvo določi cilje, strategije in prednostne naloge Odbora na vseh področjih.

Določi delovni program Odbora in oceni njegovo izvajanje.

Po posvetovanju z razširjenim ožjim predsedstvom sprejme delovni program Odbora.

3.

Predsedstvo ima proračunska in finančna pooblastila, določena z Uredbo o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (1) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba), in Poslovnikom.

4.

Predsedstvo:

opravlja naloge odredbodajalca, dodeljene Odboru v skladu s Finančno uredbo. Ta pooblastila prenese na generalnega sekretarja kot odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil, pri čemer navede obseg prenesenih pooblastil in ali lahko generalni sekretar svoja pooblastila prenese naprej;

določi pravila glede izplačila nadomestil ter povračila potnih stroškov in stroškov bivanja članom, delegatom CCMI, namestnikom in svetovalcem v skladu z ustreznim proračunom in veljavnimi finančnimi postopki;

v skladu z veljavnimi proračunskimi in finančnimi postopki določi pravila glede:

pomoči invalidnim članom, delegatom CCMI, namestnikom in svetovalcem;

sofinanciranja stroškov izobraževanj, informacijske tehnologije, telekomunikacij in pisarniške opreme članom in delegatom CCMI;

plačila ali povračila stroškov za reprezentanco in razvedrilo članom in delegatom CCMI;

odobri dejavnosti v skladu z določbami člena 13.

5.

Predsedstvo zagotavlja, da Odbor ustrezno uporablja svoje človeške, proračunske in tehnične vire.

Poleg tega določi organizacijo in delovne postopke Odbora ter sprejme organizacijsko shemo na predlog generalnega sekretarja.

6.

Predsedstvo sprejme izvedbene določbe Poslovnika po posvetovanju s skupinami v skladu z določbami Poslovnika.

7.

Predsedstvo lahko ustanovi ad hoc skupine za obravnavo posameznih vprašanj, ki so v njegovi pristojnosti. Ustanovi lahko tudi stalne skupine, kakor je določeno v členu 35.

8.

Predsedstvo na zahtevo člana ali generalnega sekretarja Odbora pojasni tolmačenje Poslovnika in njegovih izvedbenih določb. Za tolmačenje Poslovnika v zvezi s pristojnostmi predsedstva pa je pristojna skupščina.

Na sklepe predsedstva glede tolmačenja Poslovnika se je mogoče pritožiti skupščini v skladu s postopkom, določenim v izvedbenih določbah Poslovnika.

Sklep skupščine je dokončen.

9.

Vsakih šest mesecev predsedstvo na podlagi poročila, pripravljenega v ta namen, prouči ukrepe, sprejete na podlagi mnenj Odbora.

10.

Predsedstvo pravočasno obravnava predloge in priporočila zunanjih nadzornih in preiskovalnih organov.

11.

Predsedstvo določi pravila svojega delovanja.

Člen 13 – Odobritev dejavnosti

Predsedstvo lahko s posameznimi sklepi odobri dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s posvetovalno funkcijo Odbora, in sicer zlasti:

vzpostavljanje, sestavo in upravljanje forumov, platform in drugih struktur Odbora za tematska posvetovanja ter način sodelovanja Odbora v posvetovalnih strukturah, ki so jih ustanovile institucije Evropske unije, ali strukturah, v katerih te institucije sodelujejo;

sodelovanje članov v zunanjih strukturah, kar se redno spremlja in ocenjuje. Zastopanost članov v zunanjih strukturah mora biti uravnotežena in upoštevati načelo rotacije;

pripravo ali naročilo študij in njihovo objavo;

organizacijo delovnih obiskov in dogodkov zunaj sedeža.

Člen 14 – Ocenjevanje politik

1.

Predsedstvo po potrebi odobri ocenjevanje politik.

2.

Ocenjevanje politik je naknadno ocenjevanje politik in pravnih instrumentov Evropske unije, ki se že izvajajo.

Naknadno ocenjevanje mora biti kvalitativno in ciljno usmerjeno.

Pri ocenjevanju politik se upoštevajo gospodarski, družbeni in okoljski učinki.

3.

Ocene politik imajo lahko obliko mnenja ali poročila o oceni, kakor je določeno v Poslovniku:

kadar na izrecno zahtevo institucij Evropske unije ali na lastno pobudo Odbora izražajo stališča, presoje in zahteve organizirane civilne družbe glede učinkov politik Unije, se ocene politik sprejmejo v obliki mnenja;

kadar na izrecno zahtevo institucij Evropske unije predstavljajo dejstva ter sklepe in priporočila, se ocene politik sprejmejo v obliki poročila o oceni.

Člen 15 – Delovni postopki predsedstva Odbora

1.

Sejo predsedstva vodi predsednik Odbora, v njegovi odsotnosti pa eden izmed podpredsednikov.

Predsedstvo se sestaja redno pred plenarnimi zasedanji in po potrebi na izredni seji.

2.

Predsednik Odbora skliče sejo predsedstva po uradni dolžnosti ali na zahtevo desetih članov predsedstva.

3.

Za vsako sejo predsedstva se sestavi zapisnik.

Zapisnik mora potrditi predsedstvo na svoji naslednji seji.

4.

Delo predsedstva lahko poteka tudi po pisnem postopku.

Predsedstvo določi pisni postopek v pravilih svojega delovanja.

5.

Do prve seje novega Odbora po prenovi na vsakih pet let tekoče zadeve opravlja dotedanje predsedstvo.

6.

„Tekoče zadeve“ pomenijo zadeve, ki jih je treba obravnavati, da se zagotovi kontinuiteta storitev in normalno delovanje Odbora v obdobju med koncem enega mandata Odbora in konstituiranjem Odbora v novem mandatu („vmesno obdobje“), kot so zlasti:

vprašanja glede vsakodnevnega upravljanja, ki jih je treba sproti reševati in ne zahtevajo novih sklepov, ki bi bili za Odbor trajno zavezujoči;

odprta vprašanja, v zvezi s katerimi so že bile sprejete odločitve in so v fazi, ko je treba doseči rezultate;

nujne zadeve, kadar bi odlog njihove obravnave škodoval Odboru. V tem primeru lahko predsedstvo izključno na člana, katerega mandat je bil obnovljen, prenese pooblastila za nadaljevanje določenih konkretnih dejavnosti v „vmesnem obdobju“.

Člen 16 – Navodila glede zunanjega in medinstitucionalnega sodelovanja

1.

Predsedstvo lahko predsednika Odbora zadolži za pogajanja in sklepanje sporazumov o sodelovanju z institucijami in drugimi organi Evropske unije ali zunanjimi organi ali organizacijami.

2.

Predsedstvo lahko zadolži tudi generalnega sekretarja ali enega od direktorjev Odbora za pogajanja in sklepanje sporazumov, ki so izključno upravne narave, z institucijami in organi Evropske unije ali zunanjimi organi ali organizacijami. Nanje lahko tudi prenese pooblastila za to.

3.

Pri tem se določijo področje, obseg in omejitve tega navodila ali pooblastila ter postopek za pogajanja o takih sporazumih in njihovo sklepanje v imenu Odbora.

Člen 17 – Komisija za finančne in proračunske zadeve (CAF)

1.

Ustanovi se komisija za finančne in proračunske zadeve (CAF), ki jo sestavlja dvanajst članov in ima svojega predsednika, ki je eden od dveh podpredsednikov Odbora, in enajst članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

2.

Komisija za finančne in proračunske zadeve ima naslednja pooblastila:

a)

predhodni osnutek načrta prihodkov in odhodkov za naslednje proračunsko leto, ki ga prejme od generalnega sekretarja, prouči, o njem razpravlja z generalnim sekretarjem in ga skupaj s pripombami in predlaganimi spremembami predloži predsedstvu v odobritev;

b)

pripravi osnutke sklepov predsedstva, ki so finančne, proračunske ali organizacijske narave, če imajo finančne ali proračunske posledice;

c)

svetuje predsedstvu glede:

vseh pomembnih vprašanj, ki bi lahko ogrozila dobro upravljanje dodeljenih proračunskih sredstev ali preprečila doseganje zastavljenih ciljev, zlasti kar zadeva napovedi o porabi dodeljenih proračunskih sredstev;

izvrševanja tekočega proračuna, prenosa sredstev, proračunskih posledic postopkov v zvezi s kadrovskim načrtom, sredstev za upravljanje in dejavnosti pri projektih, povezanih s stavbami. Poda tudi oceno stanja in predloge prihodnjih ukrepov;

postopka razrešnice v tesnem sodelovanju z generalnim sekretarjem in poročevalcem Evropskega parlamenta.

3.

Predsedstvo lahko na komisijo za finančne in proračunske zadeve prenese tudi druga pooblastila.

4.

Komisija za finančne in proračunske zadeve predsedstvu v odobritev predloži osnutek svojega poslovnika.

5.

Komisija za finančne in proračunske zadeve za vsako redno sejo predsedstva pripravi poročilo o svojih dejavnostih.

6.

Predsednik komisije za finančne in proračunske zadeve zastopa Odbor pred proračunskim organom Evropske unije in o tem poroča predsedstvu.

Člen 18 – Komisija za komuniciranje (COCOM)

1.

Ustanovi se komisija za komuniciranje (COCOM), ki jo sestavlja dvanajst članov in ima svojega predsednika, ki je eden od dveh podpredsednikov Odbora, in enajst članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

2.

Komisija za komuniciranje ima naslednja pooblastila:

a)

usmerjanje in spremljanje strategije Odbora na področju komuniciranja;

b)

svetovanje predsedstvu in predsedniku Odbora v zvezi s komuniciranjem;

c)

usklajevanje dejavnosti struktur, pristojnih za komuniciranje, stike z mediji in kulturo, in zagotavljanje, da so te dejavnosti v skladu s strategijo in programi Odbora.

3.

Komisija za komuniciranje predsedstvu v odobritev predloži osnutek svojega poslovnika.

4.

Komisija za komuniciranje za vsako redno sejo predsedstva pripravi poročilo o svojih dejavnostih.

Poglavje V

Ožje predsedstvo

Člen 19 – Predsednik Odbora

1.

Predsednik zastopa Odbor.

Predsednik lahko pooblastilo za zastopanje prenese na enega od podpredsednikov ali po potrebi na enega od članov.

2.

Predsednik vodi dejavnosti Odbora in njegovih organov v skladu s Pogodbami, veljavnimi pravnimi instrumenti in Poslovnikom.

3.

Predsednik Odbora skliče zasedanja skupščine ter seje predsedstva in razširjenega ožjega predsedstva in jim predseduje.

Predsednik ima vsa potrebna pooblastila za vodenje razprav teh organov in zagotavlja njihov ustrezen potek.

4.

Predsednik pri svojem delu stalno sodeluje s podpredsednikoma, na katera lahko prenese določene svoje naloge in pooblastila.

Podpredsednika glede prenosa teh pooblastil odgovarjata predsedniku.

5.

Predsednik poroča skupščini o dejanjih in ukrepih, ki jih je v imenu Odbora izvedel v obdobju med plenarnima zasedanjema.

Tem poročilom lahko sledi razprava.

6.

Predsednik lahko posamezne naloge za določen čas prenese na generalnega sekretarja. Generalni sekretar o tem poroča predsedniku.

7.

Odbor v vlogi upravljavca osebnih podatkov zastopa njegov predsednik.

Predsednik v imenu Odbora izvaja naloge in pooblastila, ki so Odboru kot organu Evropske unije dodeljeni z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

Predsednik lahko to pooblastilo prenese na generalnega sekretarja.

8.

Predsednik po svoji izvolitvi skupščini predstavi delovni program za svoje mandatno obdobje.

Predsednik ob koncu svojega mandatnega obdobja skupščini predstavi rezultate opravljenega dela.

Ti dve predstavitvi sta predmet razprave na plenarnem zasedanju.

Člen 20 – Ožje predsedstvo

1.

Ožje predsedstvo Odbora sestavljajo predsednik in dva podpredsednika.

2.

Eden od podpredsednikov je predsednik komisije za finančne in proračunske zadeve, drugi pa predsednik komisije za komuniciranje. Svoje delo opravljata pod vodstvom predsednika Odbora.

3.

Ožje predsedstvo Odbora in predsedniki skupin se kot razširjeno ožje predsedstvo sestanejo, da pripravijo delo predsedstva in skupščine.

Na te seje so lahko povabljeni tudi predsedniki strokovnih skupin.

4.

Ožje predsedstvo Odbora se sestane najmanj dvakrat letno s predsedniki skupin, strokovnih skupin in CCMI, da se opredeli delovni program Odbora in oceni njegovo izvajanje ter po potrebi predsedstvu predložijo predlogi.

Člen 21 – Razširjeno ožje predsedstvo

1.

Razširjeno ožje predsedstvo sestavljajo predsednik in podpredsednika Odbora ter predsedniki skupin.

2.

Naloge razširjenega ožjega predsedstva so:

a)

pripravljati in lajšati delo predsedstva in skupščine;

b)

lajšati sprejemanje potrebnih sklepov v nujnih ali izrednih primerih;

c)

svetovati predsedstvu pri oblikovanju politik Odbora;

d)

razpravljati v primeru nesoglasja pri določanju velikosti študijske skupine ali v zvezi z njenim delom;

e)

predlagati predsedstvu dnevni red plenarnega zasedanja;

f)

po potrebi svetovati glede imenovanja uradnikov in zaposlitve drugih uslužbencev v skladu s Poslovnikom.

3.

Razširjeno ožje predsedstvo se sestane, da pripravi delo predsedstva in skupščine ali po potrebi.

Poleg tega se sestane najmanj dvakrat letno s predsedniki strokovnih skupin in CCMI, da se pripravi delovni program Odbora in oceni njegovo izvajanje ter po potrebi predsedstvu predložijo predlogi.

Na seje razširjenega ožjega predsedstva so lahko po potrebi povabljene tudi druge osebe.

Poglavje VI

Strokovne skupine

Člen 22 – Oblikovanje strokovnih skupin

1.

Posvetovalno delo Odbora se razdeli med strokovne skupine, razen če je v Poslovniku določeno drugače.

2.

Odbor ustanovi strokovne skupine na konstitutivni seji po prenovi na vsakih pet let.

Strokovne skupine ustanovi skupščina za področja, ki so po Pogodbah v pristojnosti Odbora.

3.

Seznam in pristojnosti strokovnih skupin se lahko pregledajo ob prenovi na vsakih pet let.

Člen 23 – Člani strokovnih skupin

1.

O številu članov strokovnih skupin odloča skupščina.

2.

Člane strokovnih skupin imenuje skupščina na podlagi predlogov skupin za obdobje dveh let in pol z možnostjo obnove mandata.

3.

Z izjemo predsednika mora biti vsak član Odbora član vsaj ene strokovne skupine.

Član je lahko član več kot dveh strokovnih skupin hkrati samo, če prihaja iz države članice, ki nima več kot devet članov Odbora.

Nihče pa ne more biti član več kot treh strokovnih skupin hkrati.

4.

Za zamenjavo člana strokovne skupine se uporablja enak postopek kot za njegovo imenovanje.

Naslednik lahko pripada drugi skupini.

Člen 24 – Ožja predsedstva in predsedstva strokovnih skupin

1.

Predsedstvo strokovne skupine je izvoljeno za dve leti in pol, sestavlja pa ga dvanajst članov, vključno s predsednikom in tremi podpredsedniki.

2.

Člane predsedstva strokovne skupine imenuje skupščina na predlog skupin.

Predsednik in ostali člani predsedstva strokovne skupine so lahko ponovno izvoljeni.

3.

Ožje predsedstvo strokovne skupine se zamenja na naslednji način:

na začetku petletnega mandata se zamenja ožje predsedstvo polovice strokovnih skupin na podlagi rotacije med skupinami;

ožje predsedstvo druge polovice strokovnih skupin pa se zamenja ob prenovi na polovici mandata dve leti in pol pozneje na podlagi rotacije med skupinami;

ista skupina ne more predsedovati posamezni strokovni skupini več kot dva zaporedna dveinpolletna mandata.

Člen 25 – Naloge strokovnih skupin

1.

Naloga strokovne skupine je sprejemanje osnutkov mnenj, katerih zaprosila so ji bila dodeljena.

2.

Strokovna skupina je lahko zadolžena tudi za sprejemanje osnutkov poročil o oceni in osnutkov informativnih poročil.

3.

Vsaka strokovna skupina ima za opravljanje nalog, ki so ji dodeljene, svoje tajništvo.

Poglavje VII

Pododbori in opazovalne skupine

Člen 26 – Pododbori

1.

Skupščina lahko na pobudo predsedstva v izjemnih primerih ustanovi pododbore, ki so zadolženi za pripravo osnutkov mnenj o izključno horizontalnih splošnih vprašanjih.

Ti osnutki mnenj se pošljejo predsedstvu in predložijo skupščini v odobritev.

Člane pododbora imenuje skupščina na predlog skupin.

2.

V obdobju med plenarnima zasedanjema lahko pododbore ustanovi tudi predsedstvo.

Na predlog skupin lahko imenuje tudi njihove člane.

V tem primeru skupščina naknadno potrdi sklep o ustanovitvi pododbora in imenovanju njegovih članov.

3.

Pododbor se lahko ustanovi samo za obravnavo ene same zadeve.

Pododbor se samodejno razpusti, ko skupščina glasuje o osnutku mnenja, ki ga je pripravil.

4.

Kadar je za določeno zadevo pristojnih več organov, pododbor sestavljajo člani teh organov.

5.

Določbe za strokovne skupine se smiselno uporabljajo tudi za pododbore.

Člen 27 – Opazovalne skupine

1.

Odbor lahko ustanovi opazovalne skupine, kadar narava, obseg in kompleksnost obravnavane teme zahtevajo posebno prožnost metod dela ter postopkov in instrumentov, ki se uporabljajo.

2.

Opazovalna skupina se ustanovi s sklepom skupščine, ki po potrebi potrdi predhodni sklep predsedstva glede predloga strokovne skupine ali skupine.

3.

V sklepu skupščine o ustanovitvi opazovalne skupine so opredeljene njene naloge, struktura, sestava in trajanje.

Ta sklep lahko skupščina pozneje na predlog predsedstva prekliče ali spremeni.

4.

Člane opazovalne skupine imenuje skupščina na predlog skupin.

5.

Brez poseganja v pristojnosti strokovnih skupin in CCMI lahko opazovalna skupina pripravi informativne dokumente in izvede študije o učinkih pravnih instrumentov Evropske unije ali njihovega neobstoja na področjih, ki so v njeni pristojnosti.

Ti informativni dokumenti in študije se lahko na podlagi sklepa skupščine posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ali drugi instituciji ali organu Evropske unije.

6.

Opazovalna skupina deluje pod nadzorom ene od strokovnih skupin.

7.

Predsedstvo lahko strokovni skupini odobri, da za pripravo osnutka mnenja zadolži opazovalno skupino, ki deluje v okviru te strokovne skupine.

Osnutek mnenja, ki ga pripravi opazovalna skupina, se predloži v sprejetje strokovni skupini.

Če strokovna skupina sprejme osnutek mnenja, ga predloži v sprejetje skupščini.

Poglavje VIII

Posvetovalne komisije

Člen 28 – Posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)

1.

Odbor ustanovi posvetovalno komisijo za spremembe v industriji (CCMI) na plenarnem zasedanju v treh mesecih od prenove Odbora na pet let.

2.

CCMI sestavljajo člani Odbora in delegati predstavniških organizacij različnih ekonomskih in socialnih sektorjev ter civilne družbe, ki jih zadevajo spremembe v industriji. O številu njenih članov in delegatov odloča skupščina na predlog predsedstva.

Mandat članov CCMI traja dve leti in pol, delegatov CCMI pa pet let. V obeh primerih se mandat lahko podaljša.

3.

Člane CCMI imenuje skupščina na predlog skupin.

4.

Delegate CCMI imenuje skupščina na predlog predsedstva, ki temelji na priporočilih skupin.

Vsaka skupina sprejme svoja priporočila glede imenovanja delegatov v skladu s svojimi pravili.

5.

Predsednik CCMI je član predsedstva Odbora. Slednjemu vsaki dve leti in pol poroča o dejavnosti CCMI.

6.

Za delegate veljajo ista pravila glede nadomestil, potnih stroškov in stroškov bivanja kot za člane Odbora.

Na sejah in med pripravljalnim delom CCMI jih ne morejo nadomeščati namestniki.

7.

CCMI ima svoje tajništvo.

Člen 29 – Ustanovitev drugih posvetovalnih komisij

1.

Odbor lahko ustanovi druge posvetovalne komisije, če se to izkaže za potrebno za izpolnjevanje nalog, ki so Odboru dodeljene s Pogodbami ali drugimi pravnimi instrumenti.

Sestavljajo jih člani Odbora in delegati s področij organizirane civilne družbe, ki jih Odbor želi vključiti v svoje delo.

2.

Za ustanovitev novih posvetovalnih komisij je treba vnaprej pridobiti izrecno odobritev proračunskih organov Unije.

3.

Posvetovalne komisije se ustanovijo s sklepom plenarne skupščine, ki potrdi ustrezen sklep predsedstva.

V sklepu skupščine o ustanovitvi posvetovalne komisije so opredeljene njene naloge, struktura, sestava in trajanje ter morebitni pogoji za opravljanje funkcije delegata.

Poglavje IX

Dialog z ekonomskimi in socialnimi organizacijami iz držav evropske unije in tretjih držav

Člen 30 – Odnosi z zunanjimi organizacijami

1.

Odbor lahko na pobudo predsedstva vzdržuje strukturirane stike z ekonomsko-socialnimi sveti in podobnimi institucijami ter ekonomskimi in socialnimi organizacijami civilne družbe iz držav Evropske unije in tretjih držav.

2.

Izvaja lahko tudi ukrepe, katerih cilj je spodbujati ustanavljanje ekonomsko-socialnih svetov ali podobnih institucij v državah, v katerih še ne obstajajo.

Člen 31 – Delegacije in skupni posvetovalni odbori

1.

Skupščina lahko na predlog predsedstva imenuje delegacije za vzdrževanje stikov z različnimi ekonomskimi in socialnimi komponentami organizirane civilne družbe v državah ali združenjih držav, ki niso članice Evropske unije.

2.

Sodelovanje med Odborom in partnerji iz organizacij civilne družbe iz držav kandidatk poteka v skupnih posvetovalnih odborih, če so jih pridružitveni sveti ustanovili.

Drugače sodelovanje poteka v skupinah za stike.

Člane skupnih posvetovalnih odborov in skupin za stike imenuje predsedstvo na predlog skupin.

3.

Skupni posvetovalni odbori in skupine za stike pripravljajo poročila in izjave, ki jih Odbor lahko posreduje pristojnim institucijam in ustreznim akterjem.

Poglavje X

Drugi organi

Člen 32 – Skupina kvestorjev

1.

Skupščina na predlog predsedstva za vsako dveinpolletno obdobje izvoli tri člane Odbora, ki sestavljajo skupino kvestorjev.

2.

Funkcija kvestorja ni združljiva s funkcijo člana naslednjih organov:

predsedstva Odbora,

komisije za finančne in proračunske zadeve (CAF),

odbora za etiko in

revizijskega odbora.

3.

Naloge kvestorjev so:

a)

nadzor in zagotavljanje pravilnega izvajanja Statuta članov,

b)

oblikovanje predlogov za izboljšanje Statuta članov,

c)

prizadevanje, z ustreznimi pobudami, za razrešitev dvomov ali sporov glede izvajanja Statuta članov,

d)

zagotavljanje stikov med člani Odbora in generalnim sekretariatom pri izvajanju Statuta članov.

Člen 33 – Odbor za etiko

1.

Skupščina na predlog predsedstva in ob zagotavljanju enake zastopanosti spolov za vsako dveinpolletno obdobje izmed svojih članov izvoli dvanajst članov odbora za etiko: šest stalnih članov in šest nadomestnih članov.

Podrobnosti njihove izvolitve so določene v členu 10 Kodeksa ravnanja.

2.

Funkcija člana odbora za etiko ni združljiva s funkcijo člana naslednjih organov:

predsedstva Odbora,

skupine kvestorjev in

revizijskega odbora.

3.

Predsednika odbora za etiko izmenično imenuje vsaka od treh skupin za dve leti in pol.

Člen 34 – Revizijski odbor

1.

Za svetovanje predsedniku Odbora in predsedstvu na področju revizije se ustanovi revizijski odbor.

2.

Revizijski odbor opravlja naloge, dodeljene odboru za spremljanje poteka notranjih revizij v skladu s členom 123 Finančne uredbe.

Naloga revizijskega odbora je zagotavljanje neodvisnosti notranjega revizorja, spremljanje kakovosti notranjega revizijskega dela ter zagotavljanje, da službe Odbora ustrezno upoštevajo in spremljajo priporočila notranjih in zunanjih revizij.

3.

Revizijski odbor poroča predsedstvu.

4.

Predsedstvo odloča o strukturi, sestavi, nalogah in pravilih delovanja revizijskega odbora, pri čemer se upošteva organizacijska avtonomija Odbora in pomen neodvisnega strokovnega svetovanja.

5.

Člane revizijskega odbora imenuje predsedstvo na predlog skupin.

Predsednika revizijskega odbora izmenično imenuje vsaka od treh skupin za dve leti in pol.

6.

Funkcija člana revizijskega odbora ni združljiva s funkcijo člana naslednjih organov:

predsedstva Odbora,

komisije za finančne in proračunske zadeve (CAF),

skupine kvestorjev in

odbora za etiko.

7.

Revizijski odbor sprejme osnutek listine notranjega revizorja v skladu s Finančno uredbo in ustreznimi mednarodnimi standardi notranje revizije in ga predloži predsedstvu v sprejetje.

Člen 35 – Stalne skupine

1.

Odbor lahko ustanovi stalno skupino, kadar je posamezno področje politike EU zelo pomembno za civilno družbo in zahteva posebno temeljito spremljanje.

2.

Stalna skupina se ustanovi s sklepom predsedstva na predlog strokovne skupine ali skupine.

3.

V sklepu predsedstva o ustanovitvi stalne skupine so opredeljene njene naloge, struktura, sestava in trajanje, ki ne sme biti daljše od konca aktualnega mandata.

4.

Člane stalne skupine imenuje predsedstvo na predlog skupin.

5.

Stalna skupina deluje pod nadzorom ene od strokovnih skupin.

Poglavje XI

Interesne skupine

Člen 36 – Interesne skupine

1.

Člani Odbora se lahko prostovoljno združujejo v interesne skupine, ki predstavljajo različne ekonomske in socialne interese organizirane civilne družbe Evropske unije.

2.

Posamezno interesno skupino sestavlja najmanj deset članov.

V primeru nesoglasij glede pridružitve člana posamezni interesni skupini odloča predsedstvo po posvetovanju s člani zadevne interesne skupine.

Član se ne more pridružiti več kot eni interesni skupini hkrati.

3.

Ustanovitev interesne skupine mora odobriti predsedstvo, ki o tem obvesti skupščino.

4.

V sklepu predsedstva o ustanovitvi interesne skupine so opredeljene njene naloge, struktura, sestava, trajanje in pravila delovanja.

Ta sklep lahko predsedstvo naknadno spremeni ali prekliče.

DRUGI DEL

POSTOPKI

NASLOV I

KONSTITUIRANJE ODBORA TER IZVOLITVE IN IMENOVANJA

Poglavje I

Konstituiranje Odbora

Člen 37 – Prva seja skupščine in konstituiranje Odbora

1.

Prva seja Odbora po prenovi na vsakih pet let je namenjena konstituiranju Odbora.

Najpozneje 40 dni po objavi sklepa Sveta o imenovanju članov jo skliče in ji predseduje najstarejši član Odbora, pod pogojem da je Svet imenoval vsaj polovico članov.

Če vsi člani Odbora niso imenovani z istim sklepom Sveta, začne navedeni rok teči od datuma sklepa o imenovanju večine članov.

2.

Na konstitutivni seji poteka naslednje:

a)

Ustanovitev skupin

Člani Odbora izjavijo, kateri skupini želijo pripadati, nakar se ustanovijo vse tri skupine.

Vsaka skupina se nato zbere na ločeni seji in izvoli svojega predsednika in podpredsednike, če je to potrebno.

Skupščino se seznani z imeni predsednikov teh treh skupin.

b)

Ustanovitev strokovnih skupin

Skupščina določi število strokovnih skupin in področja v njihovi pristojnosti.

Člani Odbora izjavijo, katerim strokovnim skupinam se želijo pridružiti.

Skupščina imenuje člane strokovnih skupin in le-te ustanovi.

c)

Vzpostavitev predsedstva Odbora

Skupščina določi število članov predsedstva.

Skupščina izvoli člane predsedstva, ki niso predsedniki katere od skupin, za dve leti in pol od dneva konstituiranja Odbora v skladu z določbami Poslovnika.

d)

Imenovanje članov na druge vodilne funkcije v Odboru v skladu z določbami Poslovnika.

3.

Pod predsedstvom najstarejšega člana se obravnavajo samo vprašanja, povezana s temi postopki.

Člen 38 – Seja ob prenovi na polovici mandata

1.

Na polovici petletnega mandata, tj. dve leti in pol od konstituiranja Odbora, se zamenjajo nosilci vodilnih funkcij v Odboru.

2.

Plenarno sejo, na kateri se izvolijo ali imenujejo člani na funkcije, navedene v prejšnjem odstavku, za zadnji dve leti in pol tekočega petletnega obdobja, skliče dotedanji predsednik Odbora.

3.

Ta seja, ki ji predseduje dotedanji predsednik Odbora, poteka na začetku plenarnega zasedanja v mesecu, ko se izteče mandat prvega predsedstva.

Poglavje II

Izvolitve in imenovanja

Oddelek 1 – Izvolitev članov predsedstva

Člen 39 – Komisija za pripravo volitev in seznami kandidatov za volitve članov predsedstva

1.

Skupščina izmed svojih članov ustanovi komisijo za pripravo volitev, ki jo sestavlja po en predstavnik iz vsake države članice, pri čemer so uravnoteženo zastopane vse tri skupine.

Člani komisije za pripravo volitev ne morejo biti kandidati za člana predsedstva.

2.

Komisija za pripravo volitev je zadolžena za zbiranje seznamov kandidatov, preverjanje ustreznosti prijav v skladu z odstavkom 6 tega člena in predložitev seznamov kandidatov skupščini, ki izvoli člane predsedstva.

3.

Skupine prek svojih predsednikov sodelujejo v pogajanjih in pri pripravi skupnega seznama kandidatov za člane predsedstva, ki ga predložijo komisiji za pripravo volitev.

4.

Komisiji za pripravo volitev se lahko predloži tudi alternativni popolni seznam kandidatov, ki ga pripravi vsaj 25 članov.

5.

Komisija za pripravo volitev skupščini v glasovanje najprej predloži skupni seznam skupin, po potrebi pa tudi alternativne sezname.

6.

Skupščina glasuje samo o seznamih, ki so v skladu z določbami člena 1(5) in člena 41 in ki so jim priložene izjave o soglasju vseh kandidatov, ki navedejo mesto, ki ga želijo zasesti.

Člen 40 – Izvolitev članov predsedstva

Izvolitev članov predsedstva poteka postopoma, po potrebi z več zaporednimi glasovanji in v naslednjem vrstnem redu:

1.

Skupščina najprej odloča o seznamu ali seznamih kandidatov za predsedstvo.

a)

Najprej se glasuje o skupnem seznamu skupin.

Če seznam podpreta več kot dve tretjini članov Odbora, velja, da so člani predsedstva izvoljeni.

b)

Če skupni seznam ne prejme potrebne večine glasov, se glasuje o alternativnih seznamih po vrstnem redu, ki ga je določila komisija za pripravo volitev.

Če seznam podpreta več kot dve tretjini članov Odbora, velja, da so člani predsedstva izvoljeni.

c)

Če nobeden od seznamov, predloženih skupščini, ne prejme potrebne večine glasov, se opravi ponovno glasovanje po postopku iz točk (a) in (b) zgoraj.

Potrebna večina v tem primeru je več kot polovica članov Odbora.

d)

Če v drugem krogu nobeden od seznamov ne prejme zahtevane nove večine, se seja prekine in prestavi.

Ko se seja nadaljuje, se opravi tretje glasovanje po postopku iz točk (a) in (b) zgoraj.

Potrebna večina v tem primeru je več kot polovica prisotnih ali zastopanih članov.

2.

Ko skupščina sprejme seznam članov predsedstva, nato izvoli, po potrebi z več zaporednimi glasovanji, člane, ki niso predsedniki skupin, na mesta v predsedstvu, in sicer pod naslednjimi pogoji:

a)

Samo člani predsedstva s seznama, ki ga je skupščina že sprejela, so lahko izvoljeni.

b)

Glasuje se po naslednjem vrstnem redu:

i.

izvolitev predsednika Odbora,

ii.

izvolitev obeh podpredsednikov Odbora,

iii.

izvolitev predsednikov strokovnih skupin,

iv.

izvolitev predsednika CCMI.

c)

Potrebna večina je več kot polovica glasov prisotnih ali zastopanih članov Odbora.

d)

Če nobeden od kandidatov ne prejme potrebne večine glasov, se opravi drugi krog, vendar le med kandidatoma, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov.

Izbran je kandidat, ki v drugem krogu prejme največ glasov.

Člen 41 – Pogoji za izvolitev članov predsedstva

Za veljavnost izvolitve članov predsedstva morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

Sestava predsedstva mora biti v skladu z določbami člena 1(5) in odražati splošno ravnovesje med skupinami in geografsko ravnovesje, pri čemer vsako državo članico zastopa najmanj en član in največ trije.

2.

Predsednika Odbora se za vsak dveinpolletni mandat izvoli izmenično izmed članov vseh treh skupin.

3.

Podpredsednika Odbora pripadata različnim skupinam in sta izvoljena izmed članov preostalih dveh skupin, ki jima ne pripada predsednik Odbora.

4.

Predsednik in podpredsednika Odbora ne morejo biti ponovno izvoljeni na isto funkcijo.

5.

Predsednik Odbora v obdobju dveh let in pol, ki sledi njegovemu mandatu, ne more biti član predsedstva kot podpredsednik Odbora, predsednik skupine, strokovne skupine ali CCMI.

Člen 42 – Zamenjava člana predsedstva

1.

Če se član predsedstva znajde v enem od primerov iz člena 4(2), se ga za preostanek mandata zamenja pod pogoji, opisanimi v členu 41.

2.

O zamenjavi glasuje skupščina na podlagi predloga skupine, ki ji pripada ta član. Če član ne pripada nobeni skupini, skupine pripravijo predlog za zamenjavo.

Potrebna večina je več kot polovica glasov prisotnih ali zastopanih članov Odbora.

Če kandidat, ki ga predlaga zadevna skupina, ne prejme potrebne večine glasov, skupina tako dolgo pripravlja nove predloge, dokler ni imenovan nov član.

Oddelek 2 – Izvolitev članov na druge funkcije

Člen 43 – Glasovanje skupščine o kandidatih za druge funkcije

1.

Ko so na konstitutivni seji izvoljeni člani predsedstva in dodeljene funkcije v predsedstvu, skupščina izvoli člane na naslednje funkcije:

a)

tri člane skupine kvestorjev,

b)

šest članov in šest nadomestnih članov odbora za etiko,

c)

člane predsedstev strokovnih skupin (razen predsednikov).

2.

V izvedbenih določbah Poslovnika je opisan postopek izvolitve na te funkcije.

Člen 44 – Imenovanje poročevalcev in članov študijskih skupin

Merila in postopek imenovanja poročevalcev in članov študijskih skupin so določeni v členu 55 Poslovnika.

Oddelek 3 – Sodelovanje skupin pri izvolitvah in imenovanjih

Člen 45 – Predlogi skupin

1.

Skupine pripravijo predloge kandidatov za volitve članov predsedstva in imenovanje članov organov Odbora ob upoštevanju načel enakosti spolov in nediskriminacije, kakor ju opredeljuje pravni red Evropske unije.

2.

Pri izvajanju tega člena si skupine prizadevajo za ravnovesje in upoštevajo strokovno znanje in izkušnje predlaganih članov.

Pri tem upoštevajo tudi člane, ki ne pripadajo nobeni skupini.

NASLOV II

POSVETOVALNI POSTOPEK

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 46 – Opravljanje posvetovalne vloge

Odbor skliče njegov predsednik na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije.

Sestane se lahko tudi na lastno pobudo.

Svojo posvetovalno vlogo uresničuje s pripravo mnenj, poročil o oceni, informativnih poročil in resolucij o aktualnih vprašanjih.

Člen 47 – Mnenja Odbora

Mnenje je pravni instrument, določen v Pogodbah, s katerim Odbor izraža stališča organizirane civilne družbe.

Mnenja Odbora so v skladu z določbami člena 53 razvrščena v naslednje tri kategorije:

1.

Mnenja kategorije A

V to kategorijo spadajo mnenja, ki so pripravljena na podlagi:

obveznih ali neobveznih zaprosil Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije o temah, ki jih Odbor obravnava prednostno;

vseh zaprosil Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije za pripravo raziskovalnih mnenj;

vseh sprejetih predlogov za pripravo mnenj na lastno pobudo.

Ta mnenja pripravijo študijske skupine z različnim številom članov (od 6 do 24), ki so jim za to na voljo ustrezna sredstva.

2.

Mnenja kategorije B

V to kategorijo spadajo mnenja, pripravljena na podlagi obveznih ali neobveznih zaprosil, ki so nujna ali se nanašajo na teme drugotnega pomena za Odbor.

Ta mnenja pripravi samostojni ali glavni poročevalec, razen v primerih, določenih v Poslovniku.

Predsedstvo lahko v ustrezno utemeljenih primerih odloči, da mnenje kategorije B obravnava tričlanska redakcijska skupina (kategorija B+).

3.

Mnenja kategorije C

V to kategorijo spadajo mnenja, ki so pripravljena na podlagi obveznih ali neobveznih zaprosil izključno tehnične narave in ne zahtevajo imenovanja poročevalca ali študijske skupine.

Za zaprosila v tej kategoriji se pripravi standardno mnenje, ki ga predsedstvo predloži neposredno skupščini.

Ta postopek ne vključuje niti imenovanja poročevalca niti obravnave v strokovni skupini, temveč izključno sprejetje ali zavrnitev standardnega mnenja na plenarnem zasedanju.

Na obravnavi na plenarnem zasedanju skupščina najprej izrazi svoje mnenje glede obravnave zaprosila po zgoraj navedenem postopku in nato glasuje o sprejetju standardnega mnenja.

Člen 48 – Poročila o oceni

1.

Poročilo o oceni je dokument Odbora, namenjen oceni politike EU v skladu s členom 14.

To poročilo mora zahtevati evropska institucija.

2.

Poročilo o oceni pripravi študijska skupina s poročevalcem.

3.

Skupaj s sklepi in priporočili ter morebitnimi prilogami se predloži v sprejetje pristojni strokovni skupini ali komisiji CCMI. Za amandmaje na ravni strokovne skupine se uporabljajo določbe iz člena 60(1).

4.

Poročevalec skupščini predstavi poročilo, ki ga je sprejela strokovna skupina ali CCMI.

Poročilo o oceni, ki ni v skladu z odstavkom 1 tega člena, predsedstvo vrne strokovni skupini ali CCMI.

Člani in skupine lahko za plenarno zasedanje vložijo amandmaje k poročilu o oceni, če so amandmaji v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Skupščina glasuje o poročilu in po potrebi o tem, da se pošlje drugim evropskim institucijam.

5.

Poročila o oceni se ne objavijo v Uradnem listu Evropske unije, lahko pa se pošljejo drugim institucijam, če tako odloči skupščina.

Člen 49 – Informativna poročila

1.

Informativno poročilo je dokument, v katerem Odbor obravnava vprašanje v zvezi s politikami Evropske unije ali njihovim možnim razvojem in v katerem so predstavljena samo dejstva in po možnosti povzetek informacij, brez priporočil.

2.

Informativno poročilo pripravi študijska skupina s poročevalcem.

3.

Skupaj z morebitnimi povzetki informacij in prilogami se predloži v sprejetje pristojni strokovni skupini ali komisiji CCMI. Za amandmaje na ravni strokovne skupine se uporabljajo določbe iz člena 60(1).

4.

Poročevalec skupščini predstavi poročilo, ki ga je sprejela strokovna skupina ali CCMI.

Informativno poročilo, ki ni v skladu z odstavkom 1 tega člena, predsedstvo vrne strokovni skupini ali CCMI.

Skupščina glasuje o poročilu in po potrebi o tem, da se pošlje drugim evropskim institucijam.

5.

Informativna poročila se ne objavijo v Uradnem listu Evropske unije, lahko pa se pošljejo drugim institucijam, če tako odloči skupščina.

6.

Informativno poročilo je lahko podlaga za pripravo mnenja na lastno pobudo.

Člen 50 – Resolucije o aktualnih vprašanjih

1.

Odbor lahko pripravi resolucijo o aktualnem vprašanju.

2.

Predlog mora podpisati predsednik Odbora, predsednik strokovne skupine, predsednik skupine ali najmanj petindvajset članov Odbora.

Vključevati mora osnutek resolucije in tajništvu predsedstva ga je treba predložiti po možnosti 48 ur pred začetkom plenarnega zasedanja.

3.

Osnutki resolucij so po možnosti prednostno uvrščeni na dnevni red plenarnega zasedanja.

Plenarna skupščina razpravlja in glasuje o resolucijah o aktualnih vprašanjih ter jih sprejme, če prejmejo večino glasov.

Poglavje II

Začetek posvetovalnega postopka

Člen 51 – Začetek postopka na podlagi zaprosila institucij

1.

Evropski parlament, Svet ali Komisija zaprosijo Odbor za pripravo mnenja v primerih, določenih v Pogodbah.

2.

Te institucije se lahko posvetujejo z Odborom tudi v vseh drugih primerih, za katere menijo, da je to primerno. Odbor lahko prejme tudi zaprosilo za pripravo poročila o oceni politike.

3.

Institucija po potrebi Odboru določi rok za predložitev mnenja.

Če ob izteku tega roka mnenje ni pripravljeno, to ne prepreči nadaljnjega ukrepanja.

4.

Zaprosila institucij se posredujejo predsedniku Odbora.

Predsednik v dogovoru s predsedstvom organizira delo Odbora ob upoštevanju rokov, določenih v zaprosilu za mnenje.

Člen 52 – Začetek postopka na lastno pobudo

1.

Odbor lahko objavi mnenje na lastno pobudo v primerih, za katere meni, da je to primerno.

2.

Skupščina lahko na predlog predsedstva, sprejetega z večino glasov njegovih članov, sklene pripraviti mnenje na lastno pobudo o vseh vprašanjih v zvezi z Evropsko unijo, njenimi politikami in njihovim možnim razvojem.

3.

Skupščina lahko na predlog predsedstva sklene pripraviti informativno poročilo, da se prouči določeno vprašanje v zvezi s politikami Evropske unije in njihovim možnim razvojem.

4.

Skupščina lahko na predlog predsednika Odbora, ene od strokovnih skupin, ene od skupin ali najmanj petindvajsetih članov sklene pripraviti resolucijo o aktualnem vprašanju.

Poglavje III

Delo strokovnih skupin

Oddelek 1 – Priprava dela strokovnih skupin

Člen 53 – Določitev strokovnih skupin in razdelitev mnenj

1.

Predsedstvo Odbora za pripravo mnenja, poročila o oceni ali informativnega poročila določi strokovno skupino, pristojno za pripravo dela.

Kadar je zadeva nedvoumno v pristojnosti določene strokovne skupine, slednjo predsednik Odbora zadolži za pripravo dela v zvezi z zadevo in o tem obvesti predsedstvo.

Predsedstvo na svoji naslednji seji po potrebi to potrdi.

2.

Predsedniki strokovnih skupin pripravijo predlog razvrstitve mnenj v tri kategorije, določene v členu 47.

Predlog se predloži predsedstvu, ki določi prednostno razvrstitev mnenj in jih razvrsti v kategorije.

Kategorija mnenja določa, ali ga pripravi samostojni poročevalec ali pa poročevalcu pomaga študijska skupina.

3.

Strokovne skupine določijo okvirno število članov študijske skupine za vsako mnenje, poročilo o oceni ali informativno poročilo.

V primeru nesoglasja med strokovnimi skupinami se zadeva predloži v odločanje razširjenemu ožjemu predsedstvu.

Končni predlog se predloži v odločanje predsedstvu, ki sprejme sklep.

4.

V ustrezno utemeljenih primerih lahko predsedniki skupin po sprejetju sklepa predsedstva predlagajo spremembo števila članov študijske skupine.

Predsedstvo po potrebi na svoji naslednji seji potrdi novi predlog in določi končno število članov študijske skupine.

Kadar je zaradi spoštovanja medinstitucionalnih rokov potreben nujni postopek, so strokovne skupine o teh spremembah obveščene hkrati z imenovanji, za odobritev predsedstva Odbora pa lahko zaprosijo po pisnem postopku.

Člen 54 – Pripravljalno delo strokovnih skupin

Za pripravljalno delo strokovne skupine sta zadolžena študijska skupina in poročevalec.

Izjemoma je lahko za to zadolžen:

poročevalec, ki sodeluje z enim ali dvema soporočevalcema, oziroma dva ali trije poročevalci z enako težo znotraj študijske skupine;

samostojni poročevalec, ki mu po potrebi pomaga redakcijska skupina.

Člen 55 – Študijske skupine

1.

Študijske skupine imajo različno število članov: od 6 do 24.

Tričlanska študijska skupina se imenuje redakcijska skupina.

2.

Predsedniki strokovnih skupin imenujejo poročevalca – in po potrebi soporočevalce – ter člane študijske skupine na podlagi predlogov, o katerih se dogovorijo predsedniki skupin.

3.

Predsedniki strokovnih skupin lahko sprejmejo potrebne ukrepe za začetek dela, da bi omogočili hitro vzpostavitev študijskih skupin, zlasti v nujnih primerih, če se predsedniki vseh treh skupin strinjajo glede predloga za imenovanje poročevalcev in po potrebi soporočevalcev ter glede sestave študijskih ali redakcijskih skupin.

V teh primerih se morajo z odločitvijo predsednika strokovne skupine o imenovanju poročevalca oziroma soporočevalcev in članov študijske skupine strinjati vsi trije predsedniki skupin.

4.

Imenovani poročevalci in po potrebi soporočevalci skupaj s svojimi svetovalci proučijo zadevo, upoštevajo stališča članov študijske skupine in na podlagi tega pripravijo osnutek mnenja, ki ga pošljejo predsedniku strokovne skupine.

Študijske skupine ne glasujejo.

5.

Študijske skupine ne morejo postati stalne strukture.

V izjemnih primerih jim lahko predsedstvo predhodno odobri podaljšanje njihovih dejavnosti za obdobje, ki nikakor ne sme biti daljše od konca tekočega dveinpolletnega mandata.

Člen 56 – Dopolnilna mnenja

1.

Kadar želi strokovna skupina, zadolžena za pripravo mnenja, pridobiti stališče CCMI, ali kadar želi CCMI izraziti svoje stališče do mnenja, ki je bilo dodeljeno posamezni strokovni skupini, lahko predsedstvo Odbora odobri pripravo dopolnilnega mnenja ali predložitev dodatnih pripomb v zvezi s točkami, ki so predmet glavnega zaprosila za mnenje.

Takšen sklep lahko predsedstvo sprejme tudi na lastno pobudo.

2.

Predsednik Odbora uradno obvesti predsednika CCMI o takšnem sklepu in roku, v katerem mora strokovna skupina delo zaključiti. O tem obvesti tudi predsednika pristojne strokovne skupine.

3.

Predsednik Odbora člane obvesti o dodelitvi zadeve CCMI in datumu plenarnega zasedanja, na katerem bo zadeva obravnavana.

4.

Predsedstvo organizira delo tako, da CCMI pravočasno pripravi dopolnilno mnenje, da ga bo zadevna strokovna skupina lahko upoštevala.

5.

Za poročanje skupščini je pristojna samo strokovna skupina.

Kljub temu mora svojemu mnenju priložiti dopolnilno mnenje CCMI.

Oddelek 2 – Seje strokovnih skupin

Člen 57 – Seje strokovnih skupin

1.

Sejo strokovne skupine pripravi njen predsednik v dogovoru s predsedstvom strokovne skupine, razen če je v Poslovniku določeno drugače.

Skliče jo predsednik strokovne skupine.

2.

Sejo strokovne skupine vodi predsednik te strokovne skupine, v njegovi odsotnosti pa eden izmed njenih podpredsednikov.

3.

Za vsako sejo strokovne skupine se sestavi kratek zapisnik, ki se skupaj s seznamom prisotnih predloži v potrditev strokovni skupini na njeni naslednji seji. Zapisnik se objavi na spletni strani EESO.

Člen 58 – Skupne seje

Predsednik Odbora lahko v soglasju s predsedstvom strokovni skupini odobri izvedbo skupne seje z drugo strokovno skupino, CCMI, odborom Evropskega parlamenta ali s komisijo Odbora regij.

Člen 59 – Sklepčnost strokovnih skupin

1.

Seja strokovne skupine je sklepčna, če je prisotna ali zastopana več kot polovica njenih članov, razen če je v Poslovniku določeno drugače.

2.

V primeru nesklepčnosti predsednik sejo zaključi in v roku, ki se mu zdi ustrezen, vendar še isti dan, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število prisotnih ali zastopanih članov.

Člen 60 – Mnenja strokovnih skupin

1.

Strokovna skupina obravnava besedilo osnutka mnenja, ki ga predlaga poročevalec oziroma soporočevalci.

V okviru sej strokovne skupine lahko člani vlagajo amandmaje k osnutkom mnenj.

Strokovna skupina glasuje o mnenju strokovne skupine in ga sprejme z večino glasov.

2.

Mnenje strokovne skupine vsebuje le besedilo, ki ga je sprejela.

Zavrnjeni amandmaji se skupaj z navedbo rezultatov glasovanja priložijo mnenju, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov.

Oddelek 3 – Postopki po seji strokovne skupine

Člen 61 – Predložitev mnenja strokovne skupine skupščini

1.

Predsednik strokovne skupine pošlje mnenje strokovne skupine skupaj s prilogami predsedstvu Odbora, ki ga nato čim prej predloži skupščini.

2.

Ti dokumenti morajo biti pravočasno na voljo članom Odbora.

Člen 62 – Ponovna obravnava mnenja strokovne skupine

Predsednik Odbora lahko v soglasju s predsedstvom ali skupščino – odvisno od faze postopka – strokovni skupini vrne mnenje v ponovno obravnavo, če niso bile upoštevane določbe Poslovnika, ki se nanašajo na postopek priprave mnenja, ali če je treba zadevo dodatno proučiti.

Poglavje IV

Delo skupščine

Oddelek 1 – Priprava dela skupščine

Člen 63 – Priprava plenarnega zasedanja

1.

Skupščina se sestaja na plenarnih zasedanjih, kjer sprejema mnenja Odbora, poročila o oceni, informativna poročila in resolucije o aktualnih vprašanjih.

2.

Zasedanja pripravlja predsednik Odbora v dogovoru s predsedstvom.

3.

Predsedstvo se zaradi organizacije dela sestane pred vsakim zasedanjem in po potrebi med zasedanjem.

Člen 64 – Priprava dnevnega reda

1.

Predsedstvo na podlagi predloga razširjenega ožjega predsedstva določi predlog dnevnega reda.

2.

Če je bila predlagana nezaupnica v skladu s členom 92, je njena obravnava vedno prva točka dnevnega reda naslednjega plenarnega zasedanja.

3.

Osnutki resolucij so prednostno uvrščeni na dnevni red plenarnega zasedanja.

4.

Če je strokovna skupina besedilo sprejela z manj kot petimi glasovi proti, ga lahko predsedstvo uvrsti na dnevni red plenarnega zasedanja med zadeve, o katerih se glasuje brez razprave.

5.

Predsedstvo lahko za vsako mnenje določi trajanje splošne razprave na zasedanju.

6.

Predsednik Odbora pošlje predlog dnevnega reda vsem članom Odbora ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji vsaj petnajst dni pred začetkom zasedanja.

7.

Dokumenti, o katerih bo Odbor razpravljal, morajo biti članom Odbora na voljo pravočasno pred začetkom zasedanja.

Člen 65 – Vlaganje amandmajev

1.

Predsedstvo določi način vlaganja amandmajev, da zagotovi nemoten potek dela plenarne skupščine.

2.

Samo člani Odbora in skupine lahko vlagajo amandmaje k mnenjem, poročilom o oceni in informativnim poročilom Odbora.

3.

Amandmaji se oddajo sekretariatu pred začetkom zasedanja v pisni obliki in s podpisi njihovih avtorjev.

Skupščina dovoli vlaganje amandmajev tudi pred začetkom zadevne seje do 12.00, če jih vloži skupina ali podpiše najmanj petindvajset članov.

4.

V amandmaju mora biti naveden del besedila, na katerega se nanaša, in kratka obrazložitev.

5.

Vsi amandmaji se članom razdelijo pred začetkom plenarnega zasedanja ali, v primeru iz drugega stavka odstavka 3, pred začetkom seje.

Oddelek 2 – Potek plenarnega zasedanja

Člen 66 – Začetek zasedanja in preverjanje sklepčnosti

1.

Predsednik Odbora odpre zasedanje, vodi razprave in skrbi za spoštovanje Poslovnika.

Pri tem mu pomagata podpredsednika Odbora.

2.

Predsednika Odbora v primeru odsotnosti nadomešča eden od podpredsednikov.

V primeru odsotnosti podpredsednikov ga nadomešča najstarejši član predsedstva.

3.

Predsednik Odbora na začetku vsake seje preveri sklepčnost.

Skupščina je sklepčna, če je prisotna ali zastopana več kot polovica članov.

4.

V primeru nesklepčnosti predsednik Odbora sejo zaključi in v roku, ki se mu zdi ustrezen, vendar med istim zasedanjem, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število prisotnih ali zastopanih članov.

Člen 67 – Potrditev dnevnega reda

1.

Predlog dnevnega reda se na začetku zasedanja predloži skupščini v potrditev.

2.

Pri potrjevanju dnevnega reda lahko predsednik Odbora po potrebi napove razpravo o aktualnem vprašanju.

3.

Skupščina lahko predlog dnevnega reda spremeni zaradi obravnave osnutkov resolucij, predloženih v skladu s postopkom iz člena 50.

4.

O zadevi, ki jo je predsedstvo uvrstilo na dnevni red plenarnega zasedanja med zadeve, o katerih se glasuje brez razprave, bo kljub temu potekala razprava:

če to zahteva najmanj petindvajset članov,

če so bili vloženi amandmaji za obravnavo na plenarnem zasedanju ali

če zadevna strokovna skupina zahteva, da se o dokumentu razpravlja na plenarnem zasedanju.

5.

Po potrditvi dnevnega reda je treba posamezne točke obravnavati na seji, za katero so bile načrtovane, in sicer po vrstnem redu, ki je bil določen.

Člen 68 – Razprava in glasovanje

1.

Podlaga za obravnavo na plenarnem zasedanju je delo pristojne strokovne skupine.

2.

Skupščina odloča z večino oddanih glasov, razen če je v Poslovniku določeno drugače.

3.

Za mnenja, poročila o oceni in informativna poročila Odbora se uporablja naslednji postopek glasovanja:

a)

najprej se glasuje o amandmajih k osnutku dokumenta;

b)

po glasovanju o amandmajih se glasuje še o celotnem dokumentu, kakor je bil eventualno spremenjen.

Člen 69 – Čas govora

1.

Predsednik lahko v izjemnih primerih na lastno pobudo ali na zahtevo člana skupščino pozove, da odloči o omejitvi časa govora in števila govornikov, prekinitvi seje ali koncu razprave.

2.

Po koncu razprave lahko član dobi besedo samo za pojasnitev glasovanja, vendar šele po koncu glasovanja in za čas, ki ga določi predsednik Odbora.

3.

V primeru proceduralnih vprašanj lahko član v vsakem trenutku zaprosi za besedo in jo tudi prednostno dobi.

Člen 70 – Obravnava amandmajev

1.

Skupščina dela na podlagi seznama amandmajev.

2.

Poročevalec lahko priporoči, kateri izmed amandmajev, vloženih k njegovemu osnutku mnenja, naj se sprejmejo.

Če poročevalec amandma sprejme, ne pomeni, da se o njem ne glasuje.

3.

Amandmaji, katerih oblika in vsebina se ponavljata, se obravnavajo skupaj in na enak način.

4.

Pri obravnavi posameznih amandmajev dobijo besedo tako njihovi zagovorniki kot nasprotniki po načelu enake obravnave. Besedo dobi tudi poročevalec, če to želi.

Če se predsednik Odbora odloči omejiti čas govora, velja ta omejitev enako za vse po načelu enake obravnave.

5.

Če je število govornikov v razpravi o dokumentu, o katerem glasuje skupščina, omejeno v skladu z določbami člena 69(1), ima pravico do besede enako število zagovornikov in nasprotnikov amandmaja, poročevalec pa ima pravico biti zadnji od teh govornikov.

6.

Med obravnavo amandmaja lahko poročevalec s soglasjem avtorja amandmaja predstavi kompromisne predloge, po možnosti v pisni obliki.

V tem primeru skupščina glasuje le o kompromisnem predlogu.

7.

O amandmajih se glasuje po vrstnem redu točk besedila, na katerega se nanašajo, in naslednjem prednostnem vrstnem redu:

najprej o kompromisnih amandmajih,

nato o amandmajih poročevalca in

na koncu o drugih amandmajih.

8.

Če se na isti del besedila nanašata dva medsebojno izključujoča se amandmaja ali več takih amandmajev, lahko predsednik na predlog strokovnih skupin odloči, da se najprej glasuje o amandmaju, ki se najbolj razlikuje od izvirnika.

9.

Predsednik Odbora pred glasovanjem napove, ali bo sprejetje določenega amandmaja povzročilo brezpredmetnost drugih amandmajev, bodisi ker se amandmaji nanašajo na isto besedilo in se izključujejo bodisi ker ustvarjajo protislovje.

Amandma postane brezpredmeten, če je v protislovju s prejšnjim glasovanjem v zvezi z besedilom istega mnenja.

10.

Če celotno besedilo ne prejme večine glasov med končnim glasovanjem, se lahko skupščina odloči za eno od naslednjih možnosti:

a)

dokument vrne pristojni strokovni skupini v ponovno obravnavo v skladu s členom 62,

b)

imenuje glavnega poročevalca, ki skupščini na istem ali drugem zasedanju predstavi nov osnutek besedila, ali

c)

pripravo mnenja opusti.

V tem zadnjem primeru predsednik Odbora o tem obvesti institucijo, ki je zaprosila za pripravo mnenja.

11.

Če sprejetje amandmajev podre skladnost končnega besedila, lahko predsednik Odbora po posvetovanju s predsednikom pristojne strokovne skupine, zadevnim poročevalcem in avtorji teh amandmajev skupščini predlaga, da se amandmaji obravnavajo tako, da se ohrani skladnost končnega besedila.

Skupščina glasuje o tem predlogu predsednika Odbora.

Člen 71 – Nasprotno mnenje

1.

Amandma ali sklop amandmajev, ki izraža popolnoma drugačno stališče od mnenja strokovne skupine ali CCMI, se opredeli kot nasprotno mnenje.

2.

Za opredelitev enega ali več amandmajev kot nasprotno mnenje je pristojno predsedstvo.

Tovrstne zahteve lahko predsedstvu predložijo skupine.

Predsedstvo sprejme sklep po tem, ko se je seznanilo s stališči predsednikov skupin in predsednika zadevne strokovne skupine ali CCMI.

3.

Predsedstvo lahko po tem, ko enega ali več amandmajev opredeli kot nasprotno mnenje, sklene, da se osnutek mnenja skupaj z nasprotnim mnenjem vrne zadevni strokovni skupini ali CCMI v ponovno obravnavo, če to omogočajo roki, predpisani za sprejetje mnenja.

Če predsedstvo sklene, da se osnutek mnenja ne vrne v ponovno obravnavo, se ga doda na dnevni red zadnjega dne plenarnega zasedanja, če je to še mogoče.

4.

Če amandma ni vložen pravočasno, da bi predsedstvo lahko sprejelo sklep o opredelitvi za nasprotno mnenje, mora sklep o tem in o morebitni vrnitvi zadevnemu organu sprejeti skupščina na predlog predsednika in po posvetovanju s predsednikom zadevnega organa in avtorji nasprotnega mnenja.

5.

Če predsedstvo predlaganega besedila ne označi za nasprotno mnenje ali če ga, vendar se osnutek mnenja ne vrne zadevnemu organu, plenarna skupščina o vloženih amandmajih glasuje po postopku za amandmaje.

6.

Nasprotno mnenje je sprejeto, če prejme večino glasov skupščine. Skupščina posebej glasuje o tem, ali se prvotno besedilo priloži sprejetemu mnenju. Prvotno besedilo se priloži novemu besedilu, če prejme najmanj četrtino oddanih glasov.

7.

Nasprotno mnenje se priloži prvotnemu mnenju, tudi če ne prejme večine glasov, vendar prejme najmanj četrtino oddanih glasov.

Člen 72 – Zapisnik plenarnega zasedanja

1.

Za vsako plenarno zasedanje se sestavi zapisnik, ki se na naslednjem zasedanju predloži skupščini v potrditev.

2.

Končno različico zapisnika podpišeta predsednik in generalni sekretar Odbora.

Člen 73 – Zaključek plenarnega zasedanja

Predsednik pred koncem plenarnega zasedanja sporoči kraj in datum naslednjega zasedanja.

Sporoči lahko tudi že vse znane točke dnevnega reda.

Oddelek 3 – Postopki po plenarnem zasedanju

Člen 74 – Vsebina mnenj Odbora, poslanih institucijam

1.

Mnenja Odbora poleg navedbe pravne podlage vsebujejo tudi obrazložitev in stališča Odbora do celotne zadeve.

Razdeljena so na vsebinski in postopkovni del.

2.

Rezultat glasovanja o celotnem besedilu mnenja se navede v postopkovnem delu mnenja.

V primeru poimenskega glasovanja se navedejo imena glasovalcev.

3.

Amandmaji z obrazložitvami, ki jih je skupščina zavrnila, se skupaj z rezultati glasovanja priložijo mnenju Odbora, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov.

Enako velja tudi za nasprotna mnenja.

4.

Deli besedila mnenja strokovne skupine, ki so bili zavrnjeni zaradi amandmajev, ki jih je sprejela skupščina, se prav tako priložijo mnenju Odbora skupaj z rezultati glasovanja, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov.

5.

Če ima ena izmed treh skupin Odbora ali ena izmed interesnih skupin predstavnikov ekonomskega in socialnega življenja, navedenih v členu 36, drugačno skupno stališče do zadeve, ki je bila predložena v obravnavo skupščini, se lahko odloči, da se to stališče po poimenskem glasovanju, s katerim se zaključi razprava o zadevi, povzame v kratki izjavi in priloži mnenju.

Člen 75 – Pošiljanje mnenj

1.

Mnenja, ki jih sprejme Odbor, in zapisnik plenarnega zasedanja se pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.

Mnenja, ki jih sprejme Odbor, se lahko pošljejo vsem zainteresiranim ustanovam in organizacijam.

Poglavje V

Skupne določbe

Oddelek 1 – Glasovanje

Člen 76 – Glasovanje

1.

Veljavne oblike glasovanja so „za“, „proti“ in „vzdržan“.

2.

Pri sprejemanju besedil in sklepov Odbora in njegovih organov odloča večina oddanih glasov „za“ in „proti“, razen če je v Poslovniku določeno drugače.

3.

Glasovanje je lahko javno, tajno ali poimensko. V primeru poimenskega glasovanja se imena in glasovi zabeležijo v zapisnik seje.

4.

O resoluciji, amandmaju, nasprotnem mnenju, celotnem mnenju ali kateremkoli drugem besedilu se glasuje poimensko, če to zahteva četrtina prisotnih ali zastopanih članov.

5.

Člani se za različne funkcije zastopanja vedno izvolijo s tajnim glasovanjem.

V ostalih primerih je glasovanje tajno, če to zahteva večina prisotnih ali zastopanih članov Odbora.

6.

Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika seje.

Oddelek 2 – Poročevalci

Člen 77 – Naloge poročevalca

1.

Naloga poročevalca je pripraviti osnutek mnenja, poročila o oceni ali informativnega poročila, pri čemer si mora prizadevati, da vanj vključi različne prispevke članov študijske skupine.

Besedilo, ki ga je pripravil, predstavi ustreznemu organu.

Če je sprejeto, predstavi osnutek mnenja skupščini.

2.

Naloga poročevalca je spremljati ukrepanje v zvezi mnenjem po njegovem sprejetju na plenarnem zasedanju, po potrebi s pomočjo svetovalca.

Pri tej nalogi mu pomaga tajništvo zadevne strokovne skupine, ki se ji poroča o ugotovitvah tega spremljanja.

3.

Če zadevni organ sprejme amandmaje, ki bistveno spreminjajo besedilo, ki ga je pripravil poročevalec, lahko poročevalec pisno obvesti predsednika tega organa, da odstopa od te funkcije, lahko pa tudi zahteva, da se njegovo ime po koncu postopka izbriše iz mnenja.

Po njegovem odstopu lahko organ, ki ga je imenoval za poročevalca, imenuje novega poročevalca po posvetovanju s skupinami.

Člen 78 – Samostojni poročevalec

Samostojni poročevalec brez pomoči študijske skupine pripravi osnutek mnenja, ki ga predloži strokovni skupini ali CCMI. Po potrebi mu lahko pomagata še dva člana v okviru redakcijske skupine.

Člen 79 – Glavni poročevalec

1.

Glavni poročevalec brez pomoči študijske ali redakcijske skupine sam pripravi osnutek mnenja in poroča skupščini, ne da bi mnenje prej obravnavala strokovna skupina ali CCMI.

2.

Glavnega poročevalca imenuje:

skupščina ali

predsednik Odbora v primeru nujnih zaprosil.

Če ga imenuje predsednik Odbora, ga mora skupščina potrditi pred obravnavo njegovega osnutka mnenja.

3.

V vseh drugih pogledih ima glavni poročevalec enake naloge in obveznosti kot drugi poročevalci.

Oddelek 3 – Predstavitve

Člen 80 – Predstavitve

Različni organi ali delovne strukture Odbora lahko v okviru pripravljalnega dela povabijo zunanje goste na predstavitev, če pomembnost vprašanja o določeni zadevi to upravičuje. V pripravo tovrstnih predstavitev so vključene vse tri skupine v enaki meri.

Oddelek 4 – Svetovalci

Člen 81 – Svetovalci

1.

Odbor lahko po potrebi in v pomoč poročevalcem ali skupinam pri določenem pripravljalnem delu imenuje svetovalce.

2.

Svetovalci ne zastopajo Odbora in ne govorijo v njegovem imenu.

3.

Člani Odbora ne morejo biti imenovani za svetovalca.

Namestniki so lahko imenovani za svetovalca, pri čemer se jim mandat namestnika začasno prekine.

4.

Za svetovalce, ki sodelujejo pri delu, veljajo ista pravila glede nadomestil ter povračila potnih stroškov in stroškov bivanja kot za člane Odbora.

5.

Vsakršno sklicevanje na poročevalce v okviru tega člena se smiselno uporablja tudi za soporočevalce.

Člen 82 – Svetovalec poročevalca

1.

Poročevalci lahko po potrebi predlagajo imenovanje svetovalcev.

2.

Te svetovalce imenujejo predsedniki strokovnih skupin na predlog poročevalcev, da le-tem pomagajo pri pripravi dokumentov v zvezi s posvetovalnim delom Odbora, kakor je določeno v členu 46 Poslovnika.

3.

Svetovalec poročevalca se lahko na predlog slednjega udeleži nekaterih sej, kadar je njegova prisotnost potrebna in upravičena za obravnavo dokumenta, za pripravo katerega je bil imenovan.

Pod temi pogoji se lahko udeleži naslednjih sej:

sej študijskih skupin,

sej strokovnih skupin,

sej CCMI,

sej pododborov,

sej ad hoc skupin.

Udeleži se lahko tudi ene pripravljalne seje s poročevalcem.

Udeležbo na drugih sejah, vključno s srečanji s predstavniki drugih institucij in drugimi deležniki, mora vnaprej odobriti predsednik strokovne skupine.

4.

Svetovalec poročevalca se lahko plenarnega zasedanja udeleži le v izjemnih primerih, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

i.

na plenarnem zasedanju poteka razprava o dokumentu, pri katerem sodeluje, in

ii.

njegovo udeležbo vnaprej odobri predsednik strokovne skupine.

5.

Svetovalec glavnega poročevalca se lahko udeleži plenarnega zasedanja.

Člen 83 – Svetovalec skupine

1.

Predsednik skupine lahko imenuje svetovalca skupine.

2.

Svetovalec skupine se lahko udeleži seje študijske skupine.

3.

Svetovalec skupine se lahko udeleži pripravljalne seje, seje strokovne skupine in plenarnega zasedanja le v izjemnih primerih, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

i.

na seji ali plenarnem zasedanju poteka razprava o zadevnem dokumentu in

ii.

njegovo udeležbo vnaprej odobri predsednik zadevne skupine.

4.

Svetovalec skupine lahko pomaga tudi pri pripravi drugih dokumentov ali poročil za skupine v zvezi s posvetovalnim in političnim delom Odbora, kar odobri predsedstvo. V tem primeru se lahko udeleži največ dveh pripravljalnih sej s člani skupin. Dodatnih sej se lahko udeleži samo, če to vnaprej odobri predsednik zadevne skupine.

5.

Vsaka skupina določi svoja merila in postopke za imenovanje svetovalca skupine.

Oddelek 5 – Odsotnost in nadomeščanje

Člen 84 – Prenos glasovalne pravice

1.

Član Odbora, ki se ne more udeležiti plenarnega zasedanja, lahko svojo glasovalno pravico prenese na drugega člana Odbora.

Član Odbora, ki se ne more udeležiti seje strokovne skupine, lahko svojo glasovalno pravico prenese na drugega člana te strokovne skupine.

2.

Član, ki se seje ne more udeležiti, o tem pisno obvesti tajništvo svoje skupine, ki nato o tem obvesti predsednika zadevnega organa.

Član, ki ne pripada nobeni skupini, o tem sam obvesti predsednika zadevnega organa.

3.

Član na plenarnem zasedanju ali seji strokovne skupine ne more imeti več kot ene tako prenesene glasovalne pravice.

4.

Za ugotavljanje sklepčnosti in večine se član, ki prenese svojo glasovalno pravico, šteje kot zastopani član.

Člen 85 – Nadomeščanje

1.

Član, ki se ne more udeležiti seje, na katero je bil povabljen v skladu s pravili, lahko drugega člana Odbora pooblasti, da ga nadomešča na tej seji.

2.

Član, ki se seje ne more udeležiti, o tem pisno obvesti tajništvo svoje skupine, ki nato o tem obvesti predsednika zadevnega organa.

Član, ki ne pripada nobeni skupini, o tem sam obvesti predsednika zadevnega organa.

3.

Pooblastilo za nadomeščanje velja izključno za sejo, za katero je bilo dano.

Pooblastilo vključuje prenos glasovalne pravice v skladu s členom 84 na člana, ki ga nadomešča, razen če je v pooblastilu določeno drugače.

4.

Nadomeščanje v smislu tega člena ne velja za seje:

predsedstva Odbora,

komisije za finančne in proračunske zadeve (CAF),

skupine kvestorjev,

odbora za etiko,

revizijskega odbora.

Člen 86 – Zamenjava znotraj študijske skupine

1.

Ko se ustanovi študijska skupina, lahko član te študijske skupine zaprosi strokovno skupino, da ga zamenja drug član Odbora.

2.

Te zamenjave, ki velja za določeno zadevo in za celotno obdobje njene obravnave v strokovni skupini, ni mogoče preklicati.

Člen 87 - Namestniki

1.

Član Odbora lahko določi namestnika za pripravljalno delo. Namestnike imenuje predsedstvo.

Delegat CCMI ne more določiti namestnika.

2.

Za namene tega člena kot pripravljalno delo štejejo naslednje seje, ki potekajo v Bruslju zaradi priprave mnenja, poročila o oceni ali informativnega poročila:

seje študijskih skupin,

seje strokovnih skupin,

seje CCMI,

seje opazovalnih skupin,

seje pododborov.

3.

Namestnik ni član Odbora.

Člani Odbora in delegati CCMI ne morejo biti namestniki.

4.

Namestnik mora biti z istega področja ali iz iste kategorije civilne družbe kot član, ki ga nadomešča.

Ime in položaj izbranega namestnika se predložita predsedstvu Odbora v odobritev.

5.

Namestnik lahko nadomešča samo enega člana naenkrat.

6.

Namestnik opravlja enake naloge kot član, ki ga nadomešča, z naslednjimi izjemami:

namestnik nima glasovalne pravice;

če želi član uveljavljati svojo glasovalno pravico, mora poslati pisno pooblastilo za prenos glasovalne pravice drugemu članu Odbora v skladu s členom 84 Poslovnika;

če ima član funkcijo predsednika strokovne ali študijske skupine ali člana predsedstva strokovne skupine, ga namestnik ne more nadomeščati pri opravljanju te funkcije;

namestnik ne more opravljati funkcije poročevalca ali soporočevalca.

7.

Glede izplačila nadomestil in povračila potnih stroškov in stroškov bivanja namestnikom odločata Svet in predsedstvo.

8.

Namestnik je lahko imenovan za svetovalca.

V tem primeru se njegov status namestnika dejansko prekine za čas njegovega imenovanja za svetovalca.

9.

Član lahko kadarkoli prekliče pooblastilo svojemu namestniku in o tem obvesti predsedstvo.

V vsakem primeru pooblastilo namestniku preneha veljati, ko se izteče mandat člana, ki ga nadomešča.

V primeru odstopa člana se mandat njegovega namestnika izteče na dan, ko član Odbora dejansko preneha opravljati to funkcijo.

10.

Merila in postopek imenovanja namestnikov se določijo s sklepom predsedstva po posvetovanju s skupinami.

Oddelek 6 – Delovni postopki CCMI

Člen 88 – Posebnosti v zvezi z delom CCMI

1.

Komisija CCMI pripravlja dopolnilna mnenja.

Predsedstvo lahko naroči CCMI tudi, da pripravi osnutek mnenja, vključno z mnenjem na lastno pobudo, osnutek poročila o oceni ali osnutek informativnega poročila.

2.

Določbe, ki veljajo za strokovne skupine, se smiselno uporabljajo tudi za CCMI, ob upoštevanju naslednjega:

Samo član Odbora je lahko imenovan za poročevalca. Delegat je lahko imenovan samo za soporočevalca.

Pri sprejemanju osnutka mnenja, osnutka poročila o oceni ali osnutka informativnega poročila predsednik CCMI najprej povabi delegate, da izrazijo svoje stališče na nezavezujočem glasovanju, in sporoči rezultate tega glasovanja.

Nato odpre glasovanje za člane Odbora.

Pri odločanju o sprejetju osnutka mnenja, poročila o oceni ali informativnega poročila se upoštevajo samo glasovi članov Odbora.

Isti postopek se uporabi za glasovanje o amandmajih.

Delegat lahko vlaga amandmaje k osnutkom mnenj, poročil o oceni in informativnih poročil, o katerih glasuje CCMI. Ne more pa vlagati amandmajev za plenarno zasedanje.

NASLOV III

DRUGI POSTOPKI

Poglavje I

Nujni postopki

Člen 89 – Nujni postopek na ravni skupščine

1.

V primerih, ki so nujni zaradi roka, ki ga Evropski parlament, Svet ali Komisija določi Odboru za predložitev mnenja, se lahko uporabi nujni postopek, če predsednik Odbora ugotovi, da je to potrebno za pravočasno sprejetje mnenja.

Nujni postopek na ravni skupščine se lahko uporabi tudi za sprejetje poročila o oceni, informativnega poročila ali resolucije o aktualnem vprašanju, če po mnenju predsednika Odbora ni mogoče počakati do naslednjega plenarnega zasedanja.

2.

Nujni postopek na ravni skupščine predsedniku Odbora omogoča, da nemudoma in po pisnem obvestilu razširjenemu ožjemu predsedstvu sprejme vse potrebne ukrepe za nemoten potek dela Odbora.

Predsednik Odbora nemudoma obvesti člane predsedstva o sprejetih ukrepih.

3.

Ukrepi, ki jih sprejme predsednik Odbora, se predložijo skupščini v potrditev na naslednjem zasedanju.

Člen 90 – Nujni postopek na ravni predsedstva

1.

Če mora predsedstvo nujno sprejeti sklep v roku, ki onemogoča čakanje na naslednjo sejo in uporaba pisnega postopka ni mogoča, lahko predsednik Odbora nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev nemotenega delovanja Odbora.

O sprejetih ukrepih obvesti člane predsedstva.

2.

Ukrepi, ki jih sprejme predsednik Odbora, se predložijo predsedstvu v potrditev na njegovi naslednji seji.

Člen 91 – Nujni postopek na ravni strokovne skupine

1.

V primerih, ki so nujni zaradi rokov, določenih strokovni skupini za pripravo mnenja, lahko njen predsednik s soglasjem predsednikov vseh treh skupin pri organizaciji njenega dela odstopa od ustreznih določb Poslovnika.

Nujni postopek na ravni strokovne skupine se lahko uporabi tudi za sprejetje poročila o oceni, informativnega poročila ali resolucije o aktualnem vprašanju, če po mnenju predsednika strokovne skupine ni mogoče počakati do naslednje seje.

Predsednik strokovne skupine o sprejetih ukrepih obvesti člane predsedstva te strokovne skupine.

2.

Ukrepi, ki jih v okviru nujnega postopka sprejme predsednik te strokovne skupine, se predložijo v potrditev na njeni naslednji seji.

Predsednik strokovne skupine lahko sklene, da se njegov predlog pisno potrdi pred naslednjo sejo strokovne skupine. V tem primeru določi rok za odgovor. Glede potrebne večine se uporabljajo pravila, ki veljajo za sprejemanje sklepov znotraj strokovne skupine.

3.

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za komisijo CCMI.

Poglavje II

Postopki v zvezi s člani

Člen 92 – Nezaupnica

1.

Skupščina lahko na predlog predsedstva, ki so ga sprejele najmanj tri četrtine članov predsedstva, ali na zahtevo več kot polovice članov Odbora glasuje o nezaupnici predsedniku Odbora.

V tem primeru je ta predlog prva točka dnevnega reda na naslednjem plenarnem zasedanju.

Med obravnavo nezaupnice vodi skupščino podpredsednik, pristojen za CAF.

2.

Skupščina odloča s tajnim glasovanjem in brez možnosti prenosa glasovalne pravice, najprej pa po vrsti zasliši po enega člana vsake skupine, člane ožjega predsedstva, ki želijo izraziti svoje mnenje, po potrebi zastopnika članov, ki so zahtevali nezaupnico, in nazadnje predsednika Odbora.

Skupščina o tem predlogu odloča z dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino vseh članov.

V nasprotnem primeru je nezaupnica zavrnjena.

3.

Skupščina takoj začne postopek zamenjave predsednika Odbora z drugim članom iz njegove skupine.

4.

Skupščina glasuje o kandidatu, ki ga predlaga zadevna skupina. Če kandidat ni sprejet, se delo skupščine prekine, da lahko zadevna skupina predlaga druge člane te skupine, dokler ni eden od kandidatov izvoljen za predsednika Odbora.

Začasni predsednik znova skliče skupščino, po možnosti še isti dan.

5.

Novi predsednik Odbora je izvoljen za preostanek trenutnega mandata.

Člen 93 – Razrešitev

1.

Član Odbora, ki se ne more udeležiti seje, na katero je bil povabljen v skladu s pravili, mora o tem pred sejo obvestiti tajništvo svoje skupine, ki o tem obvesti predsednika zadevnega organa.

Član, ki ne pripada nobeni skupini, o tem sam obvesti predsednika zadevnega organa.

2.

Če je član Odbora odsoten na več kot petih zaporednih plenarnih zasedanjih, ne da bi prenesel svojo glasovalno pravico na drugega člana v skladu s členom 84 in ne da bi za to podal upravičen razlog, lahko predsednik Odbora po posvetovanju s predsedstvom in po pozivu članu, naj utemelji svojo odsotnost, člana pozove k odstopu v skladu s členom 4(8) in po potrebi v skladu s členom 4(9) Poslovnika prosi Svet, naj člana razreši.

3.

Če je član strokovne skupine ali komisije CCMI odsoten na več kot petih zaporednih sejah tega organa, ne da bi prenesel svojo glasovalno pravico na drugega člana v skladu s členom 84, ne da bi ga nadomeščal drug član v skladu s členom 85 in ne da bi za to podal upravičen razlog, lahko predsednik tega organa po pozivu članu, naj utemelji svojo odsotnost, od člana zahteva, da zapusti ta organ.

Predsednik strokovne skupine o tem obvesti predsedstvo Odbora, postopek zamenjave pa se začne v skladu s členom 23(4) Poslovnika.

Člen 94 – Disciplinski postopek

Če član Odbora, delegat, namestnik ali svetovalec krši etične standarde, pravila, načela ali standarde ravnanja ali ne izpolnjuje dolžnosti in obveznosti iz Poslovnika, Kodeksa ravnanja ali Statuta članov, se uporabi disciplinski postopek iz tretjega dela Kodeksa ravnanja.

Člen 95 – Izguba imunitete

Vsakršna zahteva za odvzem imunitete članu Odbora, ki ga na predsednika Odbora naslovi pristojni organ države članice, se obravnava po postopku, določenem v Poglavju IV Statuta članov.

Člen 96 – Pomoč

1.

Članom Odbora se lahko odobri pomoč, ki jo Unija zagotavlja uradnikom v primerih in pod pogoji, ki so določeni v Kadrovskih predpisih za uradnike Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi).

2.

O prošnji člana za pomoč odloča predsedstvo na predlog predsednika Odbora.

Predsedstvo sprejme sklep po posvetovanju z zadevnim članom.

3.

Če je član, ki prosi za pomoč, član predsedstva, se ne udeleži dela seje predsedstva, ki se nanaša na to zadevo.

Če za pomoč zaprosi predsednik Odbora, predsedstvo odloča na predlog podpredsednika, pristojnega za CAF.

Poglavje III

Objava in posredovanje dokumentov

Člen 97 – Objava dokumentov

1.

Odbor svoja mnenja objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.

Imena članov Odbora, predsedstva in strokovnih skupin ter vse spremembe njihovega članstva se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Odbora.

Člen 98 – Preglednost, javnost in pravica dostopa do dokumentov Odbora

1.

Odbor zagotavlja preglednost in čim večjo javnost svojih odločitev.

2.

Vsak državljan Evropske unije lahko v skladu s četrtim odstavkom člena 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije piše Odboru v enem od uradnih jezikov in tudi prejme odgovor v istem jeziku.

3.

Vsi državljani Evropske unije in vse fizične in pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic imajo v skladu s členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije pravico dostopa do dokumentov Odbora v katerikoli obliki.

Za dostop do dokumentov Odbora veljajo načela, pogoji in omejitve, določeni v evropskih uredbah in notranjih sklepih Odbora ter pravila EU o varstvu podatkov.

4.

Odbor vodi register svojih dokumentov.

Predsedstvo sprejme notranja pravila o načinu dostopa do tega registra in določi seznam dokumentov, ki so neposredno dostopni.

Namen tega je zagotoviti evidentiranje vseh dokumentov Odbora, zlasti sklepov skupščine, predsedstva in predsednika Odbora.

5.

Za sprejemanje ukrepov za zagotavljanje dostopa javnosti do ustreznih dokumentov je zadolžen generalni sekretar, ki se v ta namen prej posvetuje z razširjenim ožjim predsedstvom in pravno službo.

Člen 99 – Javnost sej Odbora

1.

Plenarna zasedanja Odbora in seje strokovnih skupin in CCMI so javni.

2.

Določene razprave teh organov, ki se ne nanašajo na posvetovalno delo, lahko skupščina razglasi za zaupne.

Zadevna institucija ali organ, pa tudi predsedstvo, lahko od skupščine zahtevajo razpravo za zaprtimi vrati.

3.

Druge seje niso javne.

V upravičenih primerih, o katerih presoja predsednik seje, so lahko na nejavnih sejah kot opazovalci prisotne tudi druge osebe.

4.

Predsednik seje lahko povabi poslance Evropskega parlamenta, predstavnike Sveta in Komisije ter po potrebi druge deležnike, da se udeležijo plenarnega zasedanja ali seje predsedstva, strokovne skupine, CCMI ali drugega organa Odbora ter na njih nagovorijo prisotne in odgovarjajo na vprašanja.

TRETJI DEL

UPRAVA ODBORA

Poglavje I

Generalni sekretariat

Člen 100 – Generalni sekretariat

1.

Odboru pomaga generalni sekretariat, ki ga vodi generalni sekretar.

2.

Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme tak kadrovski načrt generalnega sekretariata in organizacijsko shemo Odbora, da je omogočeno učinkovito delovanje Odbora in njegovih organov, članom pa je zagotovljena pomoč pri izvajanju njihovega mandata, zlasti pri organizaciji sej in pripravi mnenj.

Člen 101 – Generalni sekretar

1.

Generalni sekretar opravlja svoje naloge pod vodstvom predsednika Odbora, ki zastopa predsedstvo.

2.

Generalni sekretar se udeležuje sej predsedstva, kjer ima svetovalno vlogo in vodi zapisnik.

3.

Generalni sekretar se pred predsedstvom slovesno zaveže, da bo svoje naloge opravljal vestno in povsem nepristransko.

4.

Generalni sekretar izvaja sklepe, ki jih sprejmejo skupščina, predsedstvo in predsednik Odbora, v skladu s Poslovnikom.

Generalni sekretar v zvezi z izvajanjem sklepov teh organov predsedniku Odbora po potrebi vsake tri mesece predloži pisno poročilo o merilih in izvedbenih določbah, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo v zvezi z upravnimi in organizacijskimi težavami ter kadrovskimi vprašanji.

Predsednik Odbora te informacije nemudoma posreduje predsedstvu.

5.

Pooblastila, ki jih ima generalni sekretar na podlagi prenosa pooblastil predsedstva ali predsednika Odbora, se iztečejo najpozneje 21 dni po izvolitvi novega predsedstva ali imenovanju novega predsednika Odbora.

Generalni sekretar lahko prenese pooblastila, ki mu jih je podelilo predsedstvo ali predsednik Odbora, v mejah, ki jih določi organ, ki je nanj prenesel pooblastila.

6.

Generalni sekretar lahko prenese svoja pooblastila in v zadevnih notranjih upravnih pravilih določi uslužbence, na katere prenese te naloge, obseg prenesenih pooblastil in ali lahko te osebe prenesejo ta pooblastila na druge osebe.

Poglavje II

Uradniki in drugi uslužbenci

Člen 102 – Pooblastila organa za imenovanja

V skladu s Kadrovskimi predpisi je organ za imenovanja:

1.

v primeru uradnika, imenovanega na mesto generalnega sekretarja, predsedstvo;

2.

v primeru uradnika, imenovanega na mesto namestnika generalnega sekretarja ali direktorja:

predsedstvo na predlog generalnega sekretarja, kar zadeva izvajanje členov 29, 30, 31, 40, 41, 49, 50, 51, 78 in 90(2) Kadrovskih predpisov;

kar zadeva izvajanje ostalih določb Kadrovskih predpisov, vključno s členom 90(1), pa predsednik Odbora na predlog generalnega sekretarja;

3.

v primeru uradnika, imenovanega na mesto namestnika direktorja ali vodje enote, predsednik Odbora na predlog generalnega sekretarja.

O imenovanju teh uradnikov se podrobno obvesti razširjeno ožje predsedstvo in se z njim posvetuje;

4.

v primeru uradnika funkcionalne skupine AD, ki ne opravlja vodstvenih nalog na ravni vodje enote ali višji ravni, in uradnika funkcionalne skupine AST ali AST/SC, pa generalni sekretar.

Člen 103 – Pooblastila organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi

V skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev) je organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi:

1.

v primeru začasnega osebja, imenovanega na mesto generalnega sekretarja, predsedstvo;

2.

v primeru začasnega osebja, imenovanega na mesto namestnika generalnega sekretarja ali direktorja:

predsedstvo na predlog generalnega sekretarja, kar zadeva izvajanje členov 11, 17, 33 in 48 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev;

kar zadeva izvajanje ostalih določb Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, pa predsednik Odbora na predlog generalnega sekretarja;

3.

v primeru začasnega osebja, imenovanega na mesto namestnika direktorja ali vodje enote, predsednik Odbora na predlog generalnega sekretarja.

O imenovanju tega osebja se podrobno obvesti razširjeno ožje predsedstvo in se z njim posvetuje;

4.

v primeru začasnega osebja funkcionalne skupine AD, ki ne opravlja vodstvenih nalog na ravni vodje enote ali višji ravni, in začasnega osebja funkcionalnih skupin AST in AST/SC, generalni sekretar;

5.

v primeru posebnih svetovalcev generalni sekretar;

6.

v primeru pogodbenih uslužbencev generalni sekretar.

Člen 104 – Druge določbe Kadrovskih predpisov

1.

Pooblastila, ki jih ima Odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov za uslužbence Evropske unije pri izvajanju splošnih izvedbenih določb Kadrovskih predpisov in pravil, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, izvaja predsednik Odbora.

Pooblastila za izvajanje drugih splošnih določb izvaja generalni sekretar.

2.

V vseh drugih primerih, ki niso določeni v Poslovniku, pooblastila, ki jih Odboru podeljujejo Kadrovski predpisi ali Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, izvaja generalni sekretar.

3.

Predsedstvo, predsednik Odbora in generalni sekretar lahko prenesejo pooblastila, ki jih imajo na podlagi členov 102, 103 in 104 Poslovnika.

Akti o prenosu določajo, na katere uradnike ali uslužbence so prenesena ta pooblastila, ter obseg prenesenih pooblastil in njihovo vsebinsko in časovno omejitev; poleg tega določajo, ali lahko imetniki prenesenih pooblastil ta pooblastila prenesejo naprej.

Člen 105 – Imenovanje generalnega sekretarja

Postopek, ki se uporablja za imenovanje in zaposlitev novega generalnega sekretarja, je naslednji:

A.

Predsedstvo (prva faza):

i.

odloči o statusu delovnega mesta generalnega sekretarja (uradnik ali začasni uslužbenec);

ii.

imenuje redakcijsko komisijo, ki jo sestavljajo trije člani Odbora in je zadolžena za pripravo osnutka objave prostega delovnega mesta s pomočjo pristojnih služb generalnega sekretariata, ter določi rok, v katerem mu mora ta komisija predložiti osnutek objave prostega delovnega mesta;

iii.

odobri besedilo objave prostega delovnega mesta na podlagi osnutka, ki ga je pripravila redakcijska komisija;

iv.

imenuje komisijo za predizbor, ki jo sestavlja šest članov Odbora, in določi rok, do katerega mu mora ta komisija predstaviti rezultate svojega dela.

B.

Komisija za predizbor:

i.

ima naslednje naloge:

pregleda prijave,

opravi razgovore,

pripravi pisno utemeljeno poročilo s prednostno razvrstitvijo kandidatov glede na njihove sposobnosti in v skladu s postopkom in merili, opredeljenimi v objavi prostega delovnega mesta,

predlaga seznam kandidatov za delovno mesto.

Če je prejetih dovolj prijav, ki izpolnjujejo pogoje iz objave prostega delovnega mesta, se na ta seznam uvrstijo vsaj trije kandidati za to delovno mesto. Če so kandidati enako kvalificirani, se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov.

Če gre za delovno mesto uradnika, komisija za predizbor razvrsti kandidate v skladu z vrstnim redom iz člena 29 Kadrovskih predpisov;

ii.

deluje povsem neodvisno, nepristransko in zaupno, na podlagi meril, opredeljenih v besedilu objave prostega delovnega mesta, ki jo je sprejelo predsedstvo.

Pri tem ji pomagajo pristojne službe generalnega sekretariata Odbora, po potrebi pa lahko zaprosi tudi za pomoč zunanjih strokovnjakov ali zahteva testiranje v „ocenjevalnem centru“.

C.

Predsedstvo (druga faza):

i.

pregleda poročilo in dokumente, na katerih temelji, ter seznam kandidatov, ki ga je predložila komisija za predizbor,

ii.

opravi razgovor s kandidati, ki jih je predlagala komisija za predizbor,

iii.

sprejme končno odločitev z glasovanjem za zaprtimi vrati, ki po potrebi poteka v več krogih.

Kandidat, za katerega pri prvem glasovanju glasuje več kot polovica članov predsedstva, je izbran in drugi krog glasovanja ni potreben.

Če nobeden od kandidatov ne prejme večine glasov, predsedstvo v drugem krogu glasuje o dveh kandidatih, ki sta v prvem krogu prejela največje število glasov. Izbran je kandidat, ki prejme več kot polovico glasov članov predsedstva.

V primeru enakega števila glasov, zaradi katerega po prvem krogu ni mogoče ohraniti samo dveh kandidatov ali po drugem krogu izbrati generalnega sekretarja, se čim prej skliče nova seja predsedstva v ta namen.

Na tej drugi seji predsedstvo ponovno opravi razgovore s kandidati, ki jih je predlagala komisija za predizbor.

Če predsedstvo na koncu ne izbere nobenega kandidata, se izbirni postopek konča brez imenovanja, predsedstvo pa objavi nov izbirni postopek.

Člen 106 – Imenovanje na druge vodilne položaje

1.

Brez poseganja v možnosti zapolnitve delovnih mest s premestitvijo ali napredovanjem znotraj institucije, ki jih je treba proučiti najprej, se za imenovanje uradnikov in zaposlitev drugih uslužbencev na mesta namestnika generalnega sekretarja, direktorja, namestnika direktorja ali vodje enote za posvetovalno delo uporabi naslednji postopek:

a)

Organ za imenovanja ali organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, odloči, ali bo delovno mesto objavljeno samo interno ali tudi na medinstitucionalni ravni.

V primeru mesta namestnika generalnega sekretarja in direktorja se lahko prosto delovno mesto objavi tudi v skladu s členom 29(2) Kadrovskih predpisov.

b)

Generalni sekretar pred pregledom kandidatur določi ocenjevalno preglednico za preverjanje na podlagi besedila objave prostega delovnega mesta.

c)

Pri pregledu kandidatur generalnemu sekretarju pomagajo uradniki generalnega sekretariata, ki so v enakem ali višjem razredu in na enakem ali višjem položaju, kot je razpisano delovno mesto. V primeru mesta namestnika generalnega sekretarja mora biti uradnik vsaj direktor.

Pri delu te komisije sodelujejo tudi trije člani, ki jih imenuje predsedstvo.

d)

Na koncu postopka generalni sekretar poda predlog za imenovanje ali zaposlitev, pri čemer se v primeru uradnika upošteva vrstni red iz člena 29 Kadrovskih predpisov.

e)

Generalni sekretar predloži svoj predlog:

v primeru imenovanja ali zaposlitve namestnika generalnega sekretarja ali direktorja predsedstvu, ki nato odloči;

v primeru imenovanja ali zaposlitve namestnika direktorja ali vodje enote za posvetovalno delo predsedniku Odbora, ki nato odloči. Pred imenovanjem in zaposlitvijo se v teh primerih podrobno obvesti razširjeno ožje predsedstvo in se z njim posvetuje.

2.

Generalni sekretar lahko sprejme sklep s podrobnimi pravili za izvajanje tega člena.

Poglavje III

Tajništva

Člen 107 – Kabinet predsednika Odbora

1.

Predsednik Odbora ima svoj kabinet.

2.

Ta kabinet sestavljajo uradniki, premeščeni vanj ali uslužbenci, zaposleni v okviru proračuna za začasno osebje.

V obeh primerih pooblastila organa za imenovanja ali organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi izvaja predsednik Odbora.

Člen 108 – Tajništva strokovnih skupin

Strokovne skupine in CCMI imajo svoja tajništva, ki sodijo v okvir generalnega sekretariata in imajo svoje vodje enot.

Člen 109 – Tajništva skupin

1.

Vsaka skupina ima svoje tajništvo. Vodja tajništva skupine odgovarja neposredno predsedniku te skupine.

2.

V primeru uradnikov, napotenih v skupine na podlagi druge alinee člena 37(a) Kadrovskih predpisov, se pooblastila organa za imenovanja glede uporabe člena 38 Kadrovskih predpisov, vključno z odločitvami glede njihovega poklicnega razvoja v skupini, izvajajo na predlog predsednika skupine.

Kadar se uradnik, ki je bil napoten v skupino, vrne v sekretariat Odbora, se ga uvrsti v razred, do katerega bi bil upravičen kot uradnik.

3.

V primeru začasnih uslužbencev, napotenih v skupine na podlagi člena 2(c) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se pooblastila organa za sklepanje pogodb glede uporabe tretjega odstavka člena 8, člena 9 in tretjega odstavka člena 10 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev izvajajo na predlog predsednika skupine.

Poglavje IV

Proračun

Člen 110 – Priprava proračuna Odbora

1.

Generalni sekretar v prvih štirih mesecih leta komisiji za finančne in upravne zadeve predloži predhodni osnutek letnega načrta prihodkov in odhodkov Odbora za naslednje proračunsko leto, ki se nato predloži predsedstvu.

2.

Komisija za finančne in proračunske zadeve prouči osnutek, o njem razpravlja z generalnim sekretarjem in ga z morebitnimi pripombami in spremembami predloži predsedstvu.

3.

Predsedstvo pripravi letni načrt prihodkov in odhodkov Odbora.

Nato ga posreduje proračunskemu organu v skladu s postopki in roki, določenimi v Finančni uredbi.

4.

Predsednik Odbora izvršuje izkaz prihodkov in odhodkov ali zagotovi njegovo izvrševanje v skladu s Finančno uredbo.

Poglavje V

Razno

Člen 111 – Uradna korespondenca

Korespondenca, naslovljena na Odbor, se pošlje predsedniku Odbora ali generalnemu sekretarju.

Člen 112 – Načela v zvezi s potekom sej

1.

Zaradi ustreznega delovanja Odbora se organizirajo seje Odbora s fizično prisotnostjo. Seje lahko sicer potekajo tudi v hibridni obliki.

2.

Posebne določbe o organizaciji in poteku sej v hibridni obliki ter načinu udeležbe članov, delegatov CCMI, namestnikov in svetovalcev na teh sejah sprejme predsedstvo po posvetovanju s skupinami in razširjenim ožjim predsedstvom.

ČETRTI DEL

KONČNE DOLOČBE

Člen 113 – Spol in terminologija

Izrazi, ki se uporabljajo za funkcije in naloge, navedene v Poslovniku, veljajo za oba spola.

Člen 114 – Simboli Odbora

1.

Odbor priznava in sprejema za svoje naslednje simbole Evropske unije:

a)

zastavo, na kateri je upodobljen krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi;

b)

himno, ki izvira iz Ode radosti iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna;

c)

geslo „Združena v raznolikosti“.

2.

Odbor praznuje dan Evrope 9. maja.

3.

Zastava je razobešena v vseh stavbah Odbora in ob uradnih prireditvah.

4.

Himna se predvaja ob začetku vsake konstitutivne seje na začetku mandata in ob drugih slavnostnih sejah, zlasti v dobrodošlico voditeljem držav in vlad ter v pozdrav novim članom po širitvi.

Člen 115 – Revizija Poslovnika

1.

Skupščina lahko z absolutno večino svojih članov odloči, da je potrebna revizija Poslovnika.

2.

V tem primeru skupščina oblikuje posebno komisijo za poslovnik.

Skupščina imenuje glavnega poročevalca, ki pripravi osnutek novega poslovnika. Komisija za poslovnik in glavni poročevalec si prizadevata doseči soglasje o vseh ključnih vprašanjih. Če to ni mogoče, se osnutku, ki ga je pripravil glavni poročevalec, priložijo alternativni predlogi, ki jih je podprla vsaj polovica članov komisije za poslovnik.

3.

Osnutek se predstavi skupščini in nanj je mogoče vlagati amandmaje.

4.

Skupščina sprejme nov poslovnik, če zanj glasuje več kot polovica članov Odbora.

Člen 116 – Sprejetje izvedbenih določb Poslovnika

1.

Skupščina po tem, ko sprejme Poslovnik, podaljša mandat komisije za poslovnik za največ devetdeset delovnih dni, da bi ta po potrebi pripravila predlog sprememb izvedbenih določb.

2.

Predlog se predloži predsedstvu, ta pa o njem odloča po posvetovanju s skupinami in ga sprejme, če zanj glasuje več kot polovica njegovih članov.

3.

Če se Poslovnik spremeni, izvedbene določbe pa ostanejo nespremenjene, le-te veljajo še naprej.

Vedno jih je treba razlagati tako, da se zagotovi spoštovanje določb veljavnega poslovnika.

4.

Izvedbene določbe se lahko spremenijo tudi, če predsedstvo meni, da je potrebna revizija.

V tem primeru predsedstvo od skupščine zahteva, da ustanovi komisijo za revizijo izvedbenih določb, pri čemer se smiselno uporablja postopek, opisan v odstavkih 1 in 2 tega člena.

5.

Izvedbene določbe začnejo veljati dan po objavi na intranetni strani Odbora.

Člen 117 – Začetek veljavnosti Poslovnika

Poslovnik začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.


(1)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(2)  Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (UL L 287, 29.10.2013, str. 15). Konsolidirano besedilo: EUR-Lex - 01962R0031-20220101 - EN - EUR-Lex (europa.eu).


Popravki

19.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/60


Popravek Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2022/523 z dne 31. marca 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU, Euratom) 2018/194 glede stroškov zbiranja in vzorcev za poročila o računih za upravičene zneske tradicionalnih lastnih sredstev ter obrazca za poročila o neizterljivih zneskih

( Uradni list Evropske unije L 104 z dne 1. aprila 2022 )

Stran 158, Priloga III, številka opombe v preglednici se spremeni:

besedilo:

„(4)“

se glasi:

„(3)“.

Stran 158, Priloga III, številki opomb v preglednici se spremenita:

besedilo:

„(5) (6)“

se glasi:

„(4) (5)“.


19.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/61


Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2306 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o uradnem nadzoru pošiljk ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve, namenjenih za uvoz v Unijo, ter o certifikatu o kontrolnem pregledu

( Uradni list Evropske unije L 461 z dne 27. decembra 2021 )

Stran 21, člen 10(1):

besedilo:

„, pri čemer uporabi predlogo iz oddelka X Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/279 (*1).

se glasi:

„, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2021/1698.“.


(*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/279 z dne 22. februarja 2021 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru in drugih ukrepih za zagotavljanje sledljivosti in skladnosti ekološke pridelave ter označevanja ekoloških proizvodov (UL L 62, 23.2.2021, str. 6).“