(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za pripravo znanstvene ocene ter Komisiji in državam članicam v vednost.

(3)

Agencija pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije sprejme odločitev o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Družba DuPont Nutrition Biosciences ApS je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o znanstveni utemeljitvi zdravstvene trditve v zvezi z Bifidobacterium animalis subsp. lactis Bi-07 (Bi-07) in prispevkom k povečanju prebave laktoze (vprašanje št. EFSA-Q-2020-00024). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Bifidobacterium animalis subsp. lactis Bi-07 prispeva k izboljšanju prebave laktoze pri posameznikih, ki imajo težave s prebavo laktoze.“

(6)

Komisija, države članice in vlagatelj so o navedeni trditvi prejeli znanstveno mnenje (2) Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Bifidobacterium animalis subsp. lactis Bi-07 in koristnim fiziološkim učinkom (tj. izboljšanjem simptomov slabe presnove laktoze) pri posameznikih s slabo prebavo laktoze ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 za vključitev na seznam dovoljenih trditev Unije, se ne bi smela odobriti.

(7)

Družba Tchibo GmbH je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o znanstveni utemeljitvi zdravstvene trditve v zvezi z uživanjem Coffee C21 in zmanjšanjem spontanega trganja verige DNK (vprašanje št. EFSA-Q-2019-00423). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Redno uživanje Coffee C21 prispeva k ohranjanju celovitosti DNK v telesnih celicah.“

(8)

Komisija, države članice in vlagatelj so o navedeni trditvi prejeli znanstveno mnenje (3) Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Coffee C21 in zaščito verige DNK pred spontanim trganjem ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 za vključitev na seznam dovoljenih trditev Unije, se ne bi smela odobriti.

(9)

Družba NattoPharma ASA je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o znanstveni utemeljitvi zdravstvene trditve v zvezi z uživanjem MenaQ7® in ohranjanjem prožnih lastnosti arterij (vprašanje št. EFSA-Q-2019-00229). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „MenaQ7®, vitamin K2 kot menakinon-7, izboljšuje togost arterij.“

(10)

Komisija, države članice in vlagatelj so o navedeni trditvi prejeli znanstveno mnenje (4) Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem MenaQ7® in ohranjanjem prožnih lastnosti arterij ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 za vključitev na seznam dovoljenih trditev Unije, se ne bi smela odobriti.

(11)

Pri sprejetju te uredbe so bile upoštevane pripombe družb DuPont Nutrition Biosciences ApS in Tchibo GmbH, ki jih je Komisija prejela v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe za nekatere skupine vertikalnih sporazumov in zadevnih usklajenih ravnanj, ki spadajo v člen 101(1) Pogodbe.

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 (3) opredeljuje skupino vertikalnih sporazumov, za katere je Komisija štela, da navadno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Izkušnje z uporabo Uredbe (EU) št. 330/2010, ki preneha veljati 31. maja 2022, so bile glede na oceno navedene uredbe na splošno pozitivne. Ob upoštevanju navedenih izkušenj in novega razvoja na trgu, kot je rast e-trgovanja, ter novih ali bolj razširjenih vrst vertikalnih sporazumov je primerno sprejeti novo uredbo o skupinskih izjemah.

(3)

Skupina sporazumov, za katere se lahko šteje, da navadno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe, vključuje vertikalne sporazume za nakup ali prodajo blaga ali storitev, če take sporazume sklenejo podjetja, ki si ne konkurirajo, nekateri konkurenti ali nekatera združenja trgovcev z blagom na drobno. Vključuje tudi vertikalne sporazume, ki vsebujejo pomožne določbe o prenosu ali uporabi pravic intelektualne lastnine. Izraz „vertikalni sporazumi“ bi bilo treba razumeti tako, da vključuje zadevna usklajena ravnanja.

(4)

Za uporabo člena 101(3) Pogodbe na podlagi uredbe ni treba opredeliti tistih vertikalnih sporazumov, ki lahko spadajo v člen 101(1) Pogodbe. Pri posamičnem ocenjevanju sporazumov iz člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, zlasti strukturo trga na strani ponudbe in povpraševanja.

(5)

Ugodnost skupinske izjeme, določene s to uredbo, bi morala biti omejena na vertikalne sporazume, za katere je mogoče z zadostno gotovostjo domnevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe.

(6)

Nekatere vrste vertikalnih sporazumov lahko izboljšajo ekonomsko učinkovitost znotraj proizvodne ali distribucijske verige, tako da omogočajo boljšo usklajenost med udeleženimi podjetji. Zlasti lahko vodijo k zmanjševanju transakcijskih in distribucijskih stroškov udeležencev ter k optimizaciji stopenj njihove prodaje in naložb.

(7)

Verjetnost, da bodo taki učinki izboljšanja učinkovitosti prevladali nad kakršnimi koli protikonkurenčnimi učinki omejitev v vertikalnih sporazumih, je odvisna od stopnje tržne moči udeležencev sporazuma in zlasti od stopnje izpostavljenosti teh podjetij konkurenci drugih dobaviteljev blaga ali storitev, ki jih imajo njihovi odjemalci zaradi značilnosti izdelkov, njihovih cen in namena uporabe za medsebojno zamenljive ali nadomestljive.

(8)

Domnevati je mogoče, da v primeru, ko tržni delež vsakega od v sporazumu udeleženih podjetij na upoštevnem trgu ne presega 30 %, vertikalni sporazumi, ki ne vsebujejo nekaterih vrst hudega omejevanja konkurence, na splošno vodijo v izboljšanje proizvodnje ali distribucije in potrošnikom omogočajo pravičen delež doseženih koristi.

(9)

Nad mejnim tržnim deležem 30 % ni mogoče domnevati, da bodo imeli vertikalni sporazumi, ki spadajo na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe, običajno objektivne pozitivne učinke take vrste in obsega, da bi izravnali negative učinke, ki jih imajo za konkurenco. Obenem ni mogoče domnevati, da so ti vertikalni sporazumi bodisi zajeti s členom 101(1) Pogodbe bodisi da ne izpolnjujejo pogojev iz člena 101(3) Pogodbe.

(10)

Gospodarstvo spletnih platform ima vse pomembnejšo vlogo pri distribuciji blaga in storitev. Podjetja, dejavna v gospodarstvu spletnih platform, omogočajo nove načine poslovanja, od katerih nekaterih ni lahko kategorizirati z uporabo konceptov, povezanih z vertikalnimi sporazumi v tradicionalnem gospodarstvu. Zlasti spletne posredniške storitve podjetjem omogočajo, da ponujajo blago ali storitve drugim podjetjem ali končnim potrošnikom, z namenom olajšanja začetka neposrednih poslov med podjetji ali med podjetji in končnimi potrošniki. Sporazumi, ki se nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev, so vertikalni sporazumi, zato bi zanje morala biti na voljo ugodnost skupinske izjeme, določene s to uredbo, pod pogoji iz te uredbe.

(11)

Za namen te uredbe bi bilo treba prilagoditi opredelitev spletnih posredniških storitev, ki je uporabljena v Uredbi (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Zlasti bi se morala opredelitev, uporabljena v tej uredbi, nanašati na podjetja, da bi se upoštevalo področje uporabe člena 101 Pogodbe. Vključevati bi morala tudi spletne posredniške storitve, ki olajšujejo začetek neposrednih poslov med podjetji, ter tudi tiste, ki olajšujejo začetek neposrednih poslov med podjetji in končnimi potrošniki.

(12)

Dvojna distribucija se nanaša na scenarij, v katerem dobavitelj ne prodaja blaga ali storitev le na ravni višje v prodajni verigi, ampak tudi na ravni nižje v prodajni verigi, s čimer konkurira svojim neodvisnim distributerjem. Če ni nedopustnih omejitev in pod pogojem, da kupec dobavitelju ne konkurira na ravni višje v prodajni verigi, je pri tem scenariju morebiten negativni vpliv vertikalnega sporazuma na konkurenčni odnos med dobaviteljem in kupcem na ravni nižje v prodajni verigi manj pomemben od morebitnega pozitivnega učinka vertikalnega sporazuma na konkurenco na splošno na ravni višje ali nižje v prodajni verigi. Ta uredba bi zato morala izvzeti vertikalne sporazume, sklenjene v takih scenarijih dvojne distribucije.

(13)

Izmenjava informacij med dobaviteljem in kupcem lahko prispeva k spodbujevalnim učinkom vertikalnih sporazumov na konkurenco, zlasti k optimizaciji proizvodnih in distribucijskih procesov. Vendar lahko pri dvojni distribuciji izmenjava nekaterih vrst informacij povzroči horizontalne pomisleke. Zato bi morala ta uredba izvzeti izmenjavo informacij med dobaviteljem in kupcem v scenariju dvojne distribucije samo, če je izmenjava informacij neposredno povezana z izvajanjem vertikalnega sporazuma in potrebna za izboljšanje proizvodnje ali distribucije pogodbenega blaga ali storitev.

(14)

Utemeljitev za izvzetje vertikalnih sporazumov v scenarijih dvojne distribucije se ne uporablja za vertikalne sporazume v zvezi z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, če je ponudnik spletnih posredniških storitev tudi konkurenčno podjetje na upoštevnem trgu za prodajo posredovanega blaga ali storitev. Ponudniki spletnih posredniških storitev, ki imajo tako hibridno funkcijo, so lahko zmožni in spodbujeni k temu, da vplivajo na izid konkurence na upoštevnem trgu za prodajo posredovanega blaga ali storitev. Ta uredba zato ne bi smela izvzeti takih vertikalnih sporazumov.

(15)

Ta uredba ne bi smela izvzeti vertikalnih sporazumov, ki vsebujejo omejitve, ki bi verjetno omejile konkurenco in škodile potrošnikom ali ki niso nujne za doseganje učinkov izboljšanja učinkovitosti. Zlasti se ugodnost skupinske izjeme, določene s to uredbo, ne bi smela uporabljati za vertikalne sporazume, ki vsebujejo nekatere vrste hudega omejevanja konkurence, kot so najnižje in fiksne cene za nadaljnjo prodajo ter nekatere vrste ozemeljske zaščite, vključno s preprečevanjem učinkovite uporabe interneta za prodajo ali nekaterimi omejitvami spletnega oglaševanja. V skladu s tem bi se morala za omejitve spletne prodaje in spletnega oglaševanja ugodnost skupinske izjeme, določene s to uredbo, uporabljati pod pogojem, da njihov cilj ni neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki, ki jih nadzorujejo udeleženci, preprečiti učinkovito uporabo interneta s strani kupca ali njegovih odjemalcev pri prodaji pogodbenega blaga ali storitev na določena ozemlja ali določenim odjemalcem ali preprečiti uporabo celotnega kanala za spletno oglaševanje, kot so storitve za primerjavo cen ali oglaševanje na iskalnikih. Na primer, za omejitve spletne prodaje se ugodnost skupinske izjeme, določene s to uredbo, ne bi smela uporabljati, če je njihov cilj znatno zmanjšati skupni obseg spletne prodaje pogodbenega blaga ali storitev na upoštevnem trgu ali možnost potrošnikov, da pogodbeno blago ali storitve kupijo prek spleta. Pri kategorizaciji omejitve kot nedopustne v smislu člena 4, točka (e), se lahko upoštevata vsebina in kontekst omejitve, vendar ta ne bi smela biti odvisna od razmer na posameznem trgu ali posamičnih značilnosti udeležencev.

(16)

Ta uredba ne bi smela izvzeti omejitev, za katere ni mogoče z zadostno gotovostjo domnevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Zlasti bi morali, da se zagotovi dostop do upoštevnega trga in prepreči nedovoljeno dogovarjanje na njem, za skupinsko izjemo veljati nekateri pogoji. Zato bi moralo biti izvzetje prepovedi konkurence omejeno na prepovedi, ki ne presegajo petih let. Obveznosti, zaradi katerih člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk določenih konkurenčnih dobaviteljev, bi morale biti prav tako izključene iz ugodnosti te uredbe. Ugodnost te uredbe se ne bi smela uporabljati za obveznosti o maloprodajni pariteti, zaradi katerih kupci spletnih posredniških storitev ne ponujajo, prodajajo ali nadalje prodajajo blaga ali storitev končnim uporabnikom pod ugodnejšimi pogoji prek konkurenčnih spletnih posredniških storitev.

(17)

Omejitev tržnega deleža, neizvzetje nekaterih vertikalnih sporazumov in pogoji iz te uredbe na splošno zagotavljajo, da sporazumi, za katere se uporablja skupinska izjema, udeleženim podjetjem ne omogočajo odprave konkurence za znaten del zadevnega blaga ali storitev.

(18)

Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (5) odvzame ugodnost te uredbe, če v posameznem primeru ugotovi, da ima sporazum, za katerega se uporablja skupinska izjema, določena s to uredbo, kljub temu učinke, ki niso združljivi s členom 101(3) Pogodbe. Organ države članice, pristojen za konkurenco, lahko odvzame ugodnost te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz člena 29(2) Uredbe (ES) št. 1/2003.

(19)

Kadar Komisija ali organ države članice, pristojen za konkurenco, odvzame ugodnost te uredbe, mora dokazati, da zadevni vertikalni sporazum spada na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe in da sporazum ne izpolnjuje vsaj enega od štirih pogojev iz člena 101(3) Pogodbe.

(20)

Pri ugotavljanju, ali bi bilo treba ugodnost te uredbe odvzeti v skladu s členom 29 Uredbe (ES) št. 1/2003, so zlasti pomembni morebitni protikonkurenčni učinki zaradi obstoja vzporednih mrež vertikalnih sporazumov, ki imajo podobne učinke in bistveno omejujejo dostop do upoštevnega trga ali konkurenco na njem. Takšni kumulativni učinki lahko nastanejo predvsem v primeru izključne distribucije, izključne dobave, selektivne distribucije, obveznosti o pariteti ali prepovedi konkurence.

(21)

Za okrepitev nadzora nad vzporednimi mrežami vertikalnih sporazumov, ki imajo podobne protikonkurenčne učinke in pokrivajo več kot 50 % danega trga, lahko Komisija z uredbo razglasi, da se ta uredba ne uporablja za vertikalne sporazume, ki vsebujejo določene omejitve glede zadevnega trga, s čimer za take sporazume znova vzpostavi polno uporabo člena 101 Pogodbe –

(1)

Češka jezikovna različica Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1300/2014 (2) vsebuje napaki v poglavju 7, oddelek 7.2, pododdelek 7.2.1, točka 7.2.1.1.2, prvi odstavek, točka 1, in drugi odstavek, ki spreminjata pomen določb.

(2)

Češko jezikovno različico Uredbe (EU) št. 1300/2014 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice teh napak ne vsebujejo.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 51(1) Direktive (EU) 2016/797 –

(1)

Svet je 6. junija 2019 pooblastil Komisijo, da v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih o Drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti (CETS št. 185) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o kibernetski kriminaliteti).

(2)

Odbor ministrov Sveta Evrope je 17. novembra 2021 sprejel Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki naj bi bil na voljo za podpis 12. maja 2022.

(3)

Določbe Protokola spadajo na področje, ki ga v veliki meri urejajo skupna pravila v smislu člena 3(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z instrumenti, ki olajšujejo pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, zagotavljajo minimalne standarde procesnih pravic ter varstvo podatkov in zasebnosti.

(4)

Komisija je predložila tudi zakonodajna predloga za uredbo o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah in direktivo o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih, s čimer se uvajajo zavezujoči čezmejni evropski nalogi za predložitev in zavarovanje dokazov, ki se naslovijo neposredno na predstavnika ponudnika storitev v drugi državi članici.

(5)

Komisija je s sodelovanjem pri pogajanjih o Protokolu zagotovila njegovo skladnost z ustreznimi skupnimi pravili Unije.

(6)

Za zagotovitev skladnosti Protokola s pravom in politikami Unije je potrebnih več pridržkov, izjav, uradnih obvestil in sporočil v zvezi s Protokolom. Drugi pridržki, izjave, uradna obvestila in sporočila so pomembni za zagotovitev enotne uporabe Protokola s strani držav članic Unije, ki so pogodbenice Protokola (v nadaljnjem besedilu: države članice pogodbenice), v njihovih odnosih s tretjimi državami, ki so pogodbenice Protokola (v nadaljnjem besedilu: tretje države pogodbenice), in učinkovite uporabe Protokola.

(7)

Pridržki, izjave, uradna obvestila in sporočila, glede katerih dobijo države članice smernice v Prilogi k temu sklepu, ne posegajo v nobene druge pridržke ali izjave, ki bi jih države članice želele dati posamično, kadar to dovoljuje Protokol.

(8)

Države članice, ki ob podpisu niso predložile pridržkov, izjav, uradnih obvestil in sporočil v skladu s Prilogo k temu sklepu, bi morale to storiti ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola.

(9)

Države članice bi morale po podpisu in ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola tudi spoštovati kazalnike iz Priloge k temu sklepu.

(10)

Protokol določa hitre postopke za izboljšanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov in visoko raven zaščitnih ukrepov. Zato bo začetek njegove veljavnosti prispeval k boju proti kibernetski kriminaliteti in drugim oblikam kriminala na svetovni ravni prek olajševanja sodelovanja med državami članicami pogodbenicami in tretjimi državami pogodbenicami, zagotovil visoko raven varstva posameznikov in obravnaval kolizije zakonov.

(11)

Protokol določa ustrezne zaščitne ukrepe v skladu z zahtevami za mednarodne prenose osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (1) in Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Zato bo začetek njegove veljavnosti prispeval k promociji standardov Unije za varstvo podatkov na svetovni ravni, olajšal pretok podatkov med državami članicami pogodbenicami in tretjimi državami pogodbenicami, ter zagotovil, da države članice pogodbenice izpolnjujejo svoje obveznosti, ki izhajajo iz pravil Unije o varstvu podatkov.

(12)

S hitrim začetkom veljavnosti Protokola bo potrjen tudi položaj Konvencije o kibernetski kriminaliteti kot glavnega večstranskega okvira za boj proti kibernetski kriminaliteti.

(13)

Unija ne more podpisati Protokola, saj so lahko njegove pogodbenice samo države.

(14)

Države članice bi bilo zato treba pooblastiti, da podpišejo Protokol, pri čemer delujejo skupaj v interesu Unije.

(15)

Države članice se spodbuja, da Protokol podpišejo na slovesnosti ob podpisu ali čim prej po tem.

(16)

V skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 21. januarja 2022.

(17)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(18)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(19)

Verodostojni različici Protokola sta angleška in francoska različica besedila, ki ga je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel 17. novembra 2021 –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/123 (2) je bil ustanovljen odbor za upravljanje omrežja, ki spremlja in usmerja izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa. Poleg tega je bila z navedeno uredbo ustanovljena Evropska koordinacijska celica za krizne razmere v letalstvu, ki zagotavlja učinkovito obvladovanje kriznih razmer na ravni omrežja.

(2)

Komisija v skladu s členom 18(7) in členom 19(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/123 imenuje članice/člane odbora in celice ter njihove namestnice/namestnike na podlagi predlogov njihovih organizacij, Evropske obrambne agencije (EDA) ali Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (Eurocontrol).

(3)

Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/2168 (3) so bili za obdobje od leta 2020 do leta 2024 imenovani predsednik, podpredsednica in podpredsednik odbora za upravljanje omrežja ter njegovi člani in članice in njihovi namestniki in namestnice, pa tudi člani in članice Evropske koordinacijske celice za krizne razmere v letalstvu in njihovi namestniki in namestnice.

(4)

V Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2020/2201 (4) so bili leta 2020 upoštevani številni predlogi imenovanih organov iz člena 18(7) in člena 19(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/123 za imenovanja v odbor za upravljanje omrežja in Evropsko koordinacijsko celico za krizne razmere v letalstvu.

(5)

Po začetku veljavnosti Izvedbenega sklepa (EU) 2020/2201 je Komisija prejela številne predloge za nova imenovanja v odbor za upravljanje omrežja in Evropsko koordinacijsko celico za krizne razmere v letalstvu.

(6)

Med prejetimi predlogi je bil predlog Eurocontrola, v katerem so bili predlagani štirje predstavniki izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa iz pridruženih držav za leti 2022 in 2023. V skladu s členom 18(7) Izvedbene uredbe (EU) 2019/123 bi morala Komisija za zagotovitev rotacije predstavnikov pridruženih držav v naslednjih letih ta imenovanja sprejeti le za leto 2022.

(7)

Predlog uporabnikov zračnega prostora za novega člana z glasovalno pravico in podpredsednika, ki bi zastopal uporabnike zračnega prostora, le delno izpolnjuje zahtevane kvalifikacije za to delovno mesto, saj so potrebne operativne izkušnje. To imenovanje se zato omeji na 31. december 2022, da se uporabnikom zračnega prostora omogoči več časa za predložitev predloga predstavnice/predstavnika, ki bolje izpolnjuje zahteve za to delovno mesto, za obdobje od 1. januarja 2023.

(8)

Vse osebe, predlagane za imenovanje, bi morale z začetkom veljavnosti tega sklepa nadomestiti osebe, imenovane z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/2168, kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/2201.

(9)

Ta sklep bi moral začeti veljati čim prej, da se lahko novoimenovane osebe udeležijo naslednjega srečanja odbora za upravljanje omrežja.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

(1)

Uredba (EU) 2021/953 določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: digitalno COVID potrdilo EU) z namenom, da se imetnikom olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Prav tako naj bi prispevala k lažji postopni in usklajeni odpravi omejitev prostega gibanja, ki so jih v skladu s pravom Unije uvedle države članice za omejitev širjenja SARS-CoV-2.

(2)

Uredba (EU) 2021/953 omogoča priznavanje COVID-19 potrdil, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, če Komisija ugotovi, da so navedena COVID-19 potrdila izdana v skladu s standardi, ki se štejejo za enakovredne standardom, določenim v skladu z navedeno uredbo. Poleg tega morajo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pravila, določena v Uredbi (EU) 2021/953, uporabljati za državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe, vendar se zakonito nahajajo ali prebivajo na njihovem ozemlju, in ki so upravičeni do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije. Zato bi se morale vse ugotovitve o enakovrednosti, določene v tem sklepu, uporabljati za potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Sejšeli izda državljanom Unije in njihovim družinskim članom. Podobno bi se morale na podlagi Uredbe (EU) 2021/954 take ugotovitve o enakovrednosti uporabljati tudi za potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Sejšeli pod pogoji iz navedene uredbe izda državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic.

(3)

Republika Sejšeli je 8. februarja 2022 Komisiji predložila podrobne informacije o izdaji interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom „Zdravstveno potrdilo Travizory“. Republika Sejšeli je Komisijo obvestila, da meni, da se njena COVID-19 potrdila izdajajo v skladu s standardom in tehnološkim sistemom, ki sta interoperabilna z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, in ki omogočata preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdil. V zvezi s tem je Republika Sejšeli obvestila Komisijo, da potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Sejšeli izda v skladu s sistemom „Zdravstveno potrdilo Travizory“, vsebujejo podatke, določene v Prilogi k Uredbi (EU) 2021/953.

(4)

Republika Sejšeli je Komisijo obvestila tudi, da priznava potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni, ki jih države članice in države EGP izdajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

(5)

Na prošnjo Republike Sejšeli je Komisija 5. aprila 2022 izvedla tehnične preskuse, ki so pokazali, da Republika Sejšeli izdaja potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom „Zdravstveno potrdilo Travizory“, ki je interoperabilen z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, in omogoča preverjanje njihove verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti. Komisija je potrdila tudi, da potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Sejšeli izda v skladu s sistemom „Zdravstveno potrdilo Travizory“, vsebujejo potrebne podatke.

(6)

Republika Sejšeli je poleg tega obvestila Komisijo, da izdaja interoperabilna potrdila o cepljenju s cepivi proti COVID-19. Ta cepiva trenutno vključujejo Comirnaty, Spikevax, Covishield, COVID-19 Vaccine Janssen, Sputnik V in BBIBP-CorV.

(7)

Republika Sejšeli je Komisijo prav tako obvestila, da izdaja interoperabilna potrdila o testu za amplifikacijske teste nukleinske kisline in za hitre antigenske teste, ki so navedeni na skupnem in posodobljenem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, ki ga je Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), sprejel na podlagi priporočila Sveta z dne 21. januarja 2021 (4).

(8)

Republika Sejšeli je Komisijo nadalje obvestila, da izdaja interoperabilna potrdila o preboleli bolezni. Ta potrdila veljajo največ 180 dni po datumu prvega pozitivnega testa.

(9)

Republika Sejšeli je poleg tega Komisijo obvestila, da se bodo pri preverjanju potrdil v Republiki Sejšeli osebni podatki, vključeni v potrdila, obdelovali samo za preverjanje in potrditev cepljenja, rezultata testa ali prebolele bolezni imetnika in se po tem ne bodo hranili.

(10)

S tem so izpolnjeni elementi, potrebni za ugotovitev, da se potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Sejšeli izda v skladu s sistemom „Zdravstveno potrdilo Travizory“, štejejo za enakovredna tistim, izdanim v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

(11)

Potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Sejšeli izda v skladu s sistemom „Zdravstveno potrdilo Travizory“, bi bilo zato treba priznati pod pogoji iz člena 5(5), člena 6(5) in člena 7(8) Uredbe (EU) 2021/953.

(12)

Da bi se ta sklep lahko izvajal, bi morala biti Republika Sejšeli povezana z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953.

(13)

Za zaščito interesov Unije, zlasti na področju javnega zdravja, lahko Komisija uporabi svoja pooblastila za začasno zadržanje uporabe tega sklepa ali njegovo razveljavitev, če pogoji iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2021/953 niso več izpolnjeni.

(14)

Glede na to, da je treba Republiko Sejšeli čim prej povezati z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 14 Uredbe (EU) 2021/953 –

(1)

Uredba (EU) 2021/953 določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: digitalno COVID potrdilo EU) z namenom, da se imetnikom olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Prav tako naj bi prispevala k lažji postopni in usklajeni odpravi omejitev prostega gibanja, ki so jih v skladu s pravom Unije uvedle države članice za omejitev širjenja SARS-CoV-2.

(2)

Uredba (EU) 2021/953 omogoča priznavanje COVID-19 potrdil, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, če Komisija ugotovi, da so navedena COVID-19 potrdila izdana v skladu s standardi, ki se štejejo za enakovredne standardom, določenim v skladu z navedeno uredbo. Poleg tega morajo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pravila, določena v Uredbi (EU) 2021/953, uporabljati za državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe, vendar se zakonito nahajajo ali prebivajo na njihovem ozemlju, in ki so upravičeni do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije. Zato bi se morale vse ugotovitve o enakovrednosti, določene v tem sklepu, uporabljati za potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Socialistična republika Vietnam izda državljanom Unije in njihovim družinskim članom. Podobno bi se morale na podlagi Uredbe (EU) 2021/954 take ugotovitve o enakovrednosti uporabljati tudi za potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Socialistična republika Vietnam pod pogoji iz navedene uredbe izda državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic.

(3)

Socialistična republika Vietnam je 22. oktobra 2021 Komisiji predložila podrobne informacije o izdaji interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom „

(4)

Socialistična republika Vietnam je Komisijo obvestila tudi, da priznava potrdila o cepljenju, amplifikacijskem testu nukleinske kisline in preboleli bolezni, ki jih izdajo države članice in države EGP v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

(5)

Na prošnjo Socialistične republike Vietnam je Komisija 14. aprila 2022 izvedla tehnične preskuse, ki so pokazali, da Socialistična republika Vietnam izdaja potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom „

(6)

Socialistična republika Vietnam je poleg tega obvestila Komisijo, da izdaja interoperabilna potrdila o cepljenju s cepivi proti COVID-19. Ta cepiva trenutno vključujejo Comirnaty, Spikevax, BBIBR COr-V, Abdala, Hayat-Vax, COVID-19 Vaccine Janssen, Sputnik V in Vaxzevria.

(7)

Socialistična republika Vietnam je Komisijo tudi obvestila, da izdaja interoperabilna potrdila o testu za amplifikacijske teste nukleinske kisline, ne pa tudi za hitre antigenske teste.

(8)

Socialistična republika Vietnam je Komisijo nadalje obvestila, da izdaja interoperabilna potrdila o preboleli bolezni. Ta potrdila veljajo največ 180 dni po datumu prvega pozitivnega testa.

(9)

Socialistična republika Vietnam je poleg tega Komisijo obvestila, da se bodo pri preverjanju potrdil v Socialistični republiki Vietnam osebni podatki, vključeni v potrdila, obdelovali samo za preverjanje in potrditev cepljenja, rezultata testa ali prebolele bolezni imetnika in se po tem ne bodo hranili.

(10)

S tem so izpolnjeni elementi, potrebni za ugotovitev, da se potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Socialistična republika Vietnam izda v skladu s sistemom „

(11)

Potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Socialistična republika Vietnam izda v skladu s sistemom „

(12)

Da bi se ta sklep lahko izvajal, bi morala biti Socialistična republika Vietnam povezana z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953.

(13)

Za zaščito interesov Unije, zlasti na področju javnega zdravja, lahko Komisija uporabi svoja pooblastila za začasno zadržanje uporabe tega sklepa ali njegovo razveljavitev, če pogoji iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2021/953 niso več izpolnjeni.

(14)

Glede na to, da je treba Socialistično republiko Vietnam čim prej povezati z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 14 Uredbe (EU) 2021/953 –

(1)

Uredba (EU) 2021/953 določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: digitalno COVID potrdilo EU) z namenom, da se imetnikom olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Prav tako naj bi prispevala k lažji postopni in usklajeni odpravi omejitev prostega gibanja, ki so jih v skladu s pravom Unije uvedle države članice za omejitev širjenja SARS-CoV-2.

(2)

Uredba (EU) 2021/953 omogoča priznavanje COVID-19 potrdil, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, če Komisija ugotovi, da so navedena COVID-19 potrdila izdana v skladu s standardi, ki se štejejo za enakovredne standardom, določenim v skladu z navedeno uredbo. Poleg tega morajo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pravila, določena v Uredbi (EU) 2021/953, uporabljati za državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe, vendar se zakonito nahajajo ali prebivajo na njihovem ozemlju, in ki so upravičeni do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije. Zato bi se morale vse ugotovitve o enakovrednosti, določene v tem sklepu, uporabljati za potrdila o cepljenju v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Indonezija izda državljanom Unije in njihovim družinskim članom. Podobno bi se morale na podlagi Uredbe (EU) 2021/954 take ugotovitve o enakovrednosti uporabljati tudi za potrdila o cepljenju v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Indonezija pod pogoji iz navedene uredbe izda državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic.

(3)

Republika Indonezija je 24. novembra 2021 Komisiji predložila podrobne informacije o izdaji interoperabilnih potrdil o cepljenju v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom „DIVOC“. Republika Indonezija je Komisijo obvestila, da meni, da se njena COVID-19 potrdila izdajajo v skladu s standardom in tehnološkim sistemom, ki sta interoperabilna z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, ter ki omogočata preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdil. V zvezi s tem je Republika Indonezija obvestila Komisijo, da potrdila o cepljenju v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Indonezija izda v skladu s sistemom „DIVOC“, vsebujejo podatke, določene v Prilogi k Uredbi (EU) 2021/953.

(4)

Republika Indonezija je Komisijo obvestila tudi, da priznava potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni, ki jih izdajo države članice in države EGP v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

(5)

Na prošnjo Republike Indonezije je Komisija 12. aprila 2022 izvedla tehnične preskuse, ki so pokazali, da Republika Indonezija izdaja potrdila o cepljenju v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom „DIVOC“, ki je interoperabilen z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, ter omogoča preverjanje njihove verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti. Komisija je potrdila tudi, da potrdila o cepljenju v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Indonezija izda v skladu s sistemom „DIVOC“, vsebujejo potrebne podatke.

(6)

Republika Indonezija je poleg tega obvestila Komisijo, da izdaja interoperabilna potrdila o cepljenju s cepivi proti COVID-19. Ta cepiva trenutno vključujejo Comirnaty, Spikevax, CoronaVac, Vaxzevria in BBIBP-CorV.

(7)

Republika Indonezija je Komisijo tudi obvestila, da ne izdaja interoperabilnih potrdil o testu za amplifikacijske teste nukleinske kisline ali za hitre antigenske teste.

(8)

Republika Indonezija je Komisijo nadalje obvestila, da ne izdaja interoperabilnih potrdil o preboleli bolezni.

(9)

Republika Indonezija je poleg tega Komisijo obvestila, da se bodo pri preverjanju potrdil v Republiki Indoneziji osebni podatki, vključeni v potrdila, obdelovali samo za preverjanje in potrditev cepljenja, rezultata testa ali prebolele bolezni imetnika in se po tem ne bodo hranili.

(10)

S tem so izpolnjeni elementi, potrebni za ugotovitev, da se potrdila o cepljenju v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Indonezija izda v skladu s sistemom „DIVOC“, štejejo za enakovredna tistim, izdanim v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

(11)

Potrdila o cepljenju v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Indonezija izda v skladu s sistemom „DIVOC“, bi bilo zato treba priznati pod pogoji iz člena 5(5) Uredbe (EU) 2021/953.

(12)

Da bi se ta sklep lahko izvajal, bi morala biti Republika Indonezija povezana z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953.

(13)

Za zaščito interesov Unije, zlasti na področju javnega zdravja, lahko Komisija uporabi svoja pooblastila za začasno zadržanje uporabe tega sklepa ali njegovo razveljavitev, če pogoji iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2021/953 niso več izpolnjeni.

(14)

Glede na to, da je treba Republiko Indonezijo čim prej povezati z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 14 Uredbe (EU) 2021/953 –