(1)

Komisija je v skladu s členom 53(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Portugalske za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Carne Mertolenga“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

Baselski odbor za bančni nadzor je decembra 2019 pregledal svoj okvir za steber 3, vključno z zahtevami po razkritju obrestnega tveganja v bančni knjigi (IRRBB) (2). V skladu z razvojem mednarodnih standardov, dogovorjenih z Baselskim odborom za bančni nadzor, so bile zahteve po razkritju informacij o IRRBB, ki se uporabljajo od junija 2021, z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta (3) uvedene v člen 448 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/637 (4) bi morala vključevati tudi nove izvedbene tehnične standarde o javnih razkritjih informacij o IRRBB iz člena 448 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(3)

Za zagotovitev, da institucije razkrijejo celovite in primerljive informacije o IRRBB, bi bilo treba določiti razpredelnico s kvalitativnimi informacijami o obrestnih tveganjih dejavnosti iz netrgovalne knjige in predlogo s kvantitativnimi informacijami o obrestnih tveganjih dejavnosti iz netrgovalne knjige.

(4)

Da bi imele institucije dovolj časa za pripravo na razkritje informacij v skladu s to uredbo, bi bilo dovolj ob prvem razkritju zahtevati le informacije za tekoče obdobje.

(5)

Izvedbeno uredbo (EU) 2021/637 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(7)

Evropski bančni organ je o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/715 (2) določa ukrepe v zvezi s sadjem vrst Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovimi hibridi, razen sadja vrst Citrus aurantium L. in Citrus latifolia Tanaka (v nadaljnjem besedilu: opredeljeno sadje), s poreklom iz Argentine, Brazilije, Južne Afrike in Urugvaja, da se prepreči vnos škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der Aa (v nadaljnjem besedilu: opredeljeni škodljivi organizem) na ozemlje Unije in njegovo širjenje na ozemlju Unije. Navedeni izvedbeni sklep preneha veljati 31. marca 2022.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 (3) v delu A Priloge II določa seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, za katere ni znano, da bi se pojavljali na ozemlju Unije. Cilj Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 je preprečiti vnos, naselitev in širjenje navedenih škodljivih organizmov na ozemlju Unije.

(3)

Opredeljeni škodljivi organizem je uvrščen na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/1702 je naveden tudi kot prednostni škodljivi organizem (4).

(4)

Države članice so od leta 2016 poročale o številnih neskladnostih zaradi navzočnosti opredeljenega škodljivega organizma na opredeljenem sadju s poreklom iz Argentine, Brazilije, Južne Afrike in Urugvaja, uvoženem v Unijo. Zato je treba ohraniti in posodobiti ukrepe iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/715 za vsako od navedenih držav in jih zaradi jasnosti določiti v uredbi.

(5)

Poleg tega je bilo v letu 2021 ugotovljeno veliko število neskladnosti zaradi navzočnosti opredeljenega škodljivega organizma na opredeljenem sadju s poreklom iz Zimbabveja. Veliko število neskladnosti iz Zimbabveja kaže, da ukrepi iz točke 60 Priloge VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ne zadoščajo za zagotovitev odsotnosti opredeljenega škodljivega organizma na opredeljenem sadju iz Zimbabveja, zato je treba opredeljeno sadje s poreklom iz Zimbabveja vključiti v področje uporabe začasnih ukrepov zoper opredeljeni škodljivi organizem, določenih v tej uredbi.

(6)

Za učinkovitejše preprečevanje vnosa opredeljenega škodljivega organizma na ozemlje Unije in ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z uporabo Izvedbenega sklepa (EU) 2016/715 je treba določiti dodatne ukrepe za opredeljeno sadje s poreklom iz Argentine, Brazilije, Južne Afrike, Urugvaja in Zimbabveja.

(7)

Ti ukrepi so potrebni za zagotovitev, da opredeljeno sadje izvira z mest in enot pridelave, ki so registrirani pri nacionalnih organizacijah za varstvo rastlin Argentine, Brazilije, Južne Afrike, Urugvaja ali Zimbabveja ter so jih te organizacije odobrile. Potrebni so tudi za zagotovitev, da navedeno sadje spremlja oznaka za sledljivost, ki omogoča izsleditev enote pridelave, kadar je to potrebno zaradi odkritja opredeljenega škodljivega organizma. Navedeni ukrepi so prav tako potrebni za zagotovitev, da opredeljeno sadje izvira z enot pridelave, na katerih opredeljeni škodljivi organizem v predhodni in trenutni sezoni trgovanja ni bil odkrit.

(8)

Nacionalne organizacije za varstvo rastlin Argentine, Brazilije, Južne Afrike, Urugvaja in Zimbabveja bi morale tudi preveriti pravilno uporabo postopkov tretiranja na terenu, saj se je izkazalo, da je to najučinkovitejši način za zagotavljanje odsotnosti opredeljenega škodljivega organizma na opredeljenem sadju.

(9)

Opredeljeno sadje bi moralo obenem spremljati fitosanitarno spričevalo, ki vključuje datum inšpekcijskega pregleda, število pakiranj s posamezne enote pridelave in oznake za sledljivost. Države članice bi morale navesti oznake za sledljivost, kadar v elektronskem sistemu uradnega obveščanja priglasijo neskladnosti.

(10)

Po reviziji uvoznih zahtev za opredeljeno sadje s poreklom iz Argentine v letu 2021, na podlagi katere je bil Izvedbeni sklep (EU) 2016/715 spremenjen z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/682 (5), bi moralo vzorčenje za potrditev pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev na terenu temeljiti na neskladnostih, ugotovljenih pri inšpekcijskih pregledih na terenu ali v obratih za pakiranje pred izvozom ali pri pregledih pošiljk na mejnih kontrolnih točkah v Uniji. To je potrebno za zagotovitev, da vzorčenje temelji na tveganju.

(11)

Zaradi velikega števila neskladnosti v zvezi z opredeljenim sadjem s poreklom iz Južne Afrike, ki so jih države članice priglasile v letu 2021, je treba povečati zahteve za vzorčenje v primerjavi z zadevnimi zahtevami iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/715, da se opredeljeni škodljivi organizem na opredeljenem sadju odkrije v različnih fazah v obratu za pakiranje, dokler navedeno sadje ni pripravljeno za izvoz.

(12)

Glede na to, da je bilo število neskladnosti, ki so jih države članice priglasile v zvezi z opredeljenim sadjem s poreklom iz Brazilije in Urugvaja, od leta 2019 majhno, je mogoče sklepati, da sta ti državi z uporabo ukrepov iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/715 preprečili vnos organizma Phyllosticta citricarpa v Unijo in njegovo širjenje v Uniji. Navedeni ukrepi bi se zato morali za navedeni državi še naprej uporabljati. Ni pa več treba ohraniti obveznosti glede izvajanja preskusov latence za pomaranče Valencia za Urugvaj, saj je število neskladnosti v zvezi z opredeljenim škodljivim organizmom na navedenem opredeljenem sadju od leta 2016 znatno upadlo.

(13)

Z vidika ocene tveganja zaradi škodljivega organizma Evropske agencije za varnost hrane (6) uvoz opredeljenega sadja, namenjenega izključno za predelavo, pomeni manjše tveganje prenosa opredeljenega škodljivega organizma na primerno gostiteljsko rastlino, saj je podvrženo uradnemu nadzoru znotraj Unije in mora izpolnjevati posebne zahteve v zvezi s premiki, predelavo, skladiščenjem, zabojniki, pakiranjem in označevanjem. Zato je mogoče tak uvoz dovoliti z manj strogimi zahtevami.

(14)

Po opravljenih fizičnih pregledih iz člena 49 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (7) bi bilo treba opredeljeno sadje, namenjeno izključno za predelavo, neposredno in brez odlašanja prepeljati v predelovalne objekte ali v skladišče, da se zagotovi čim manjše fitosanitarno tveganje.

(15)

Da bi nacionalnim organizacijam za varstvo rastlin, pristojnim organom in zadevnim izvajalcem poslovnih dejavnosti dali na voljo dovolj časa za prilagoditev zahtevam iz te uredbe in zagotovili, da se bodo navedene zahteve začele uporabljati takoj po izteku veljavnosti Izvedbenega sklepa (EU) 2016/715, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. aprila 2022.

(16)

Da bi izvajalcem dejavnosti iz Brazilije, Urugvaja in Zimbabveja dali na voljo dovolj časa za prilagoditev novim pravilom, bi se morala zahteva, da se opredeljeno sadje prideluje na enoti pridelave, na kateri opredeljeni škodljivi organizem v predhodni rastni in izvozni sezoni ali pri uradnih inšpekcijskih pregledih v navedenih državah ali pri pregledih pošiljk, ki so vstopale v Unijo v navedeni rastni in izvozni sezoni, ni bil odkrit, uporabljati šele od 1. aprila 2023 v primerih opredeljenega sadja s poreklom iz navedenih držav. Taka odložena uporaba ni potrebna za Argentino ali Južno Afriko, ki sta potrdili, da tako zahtevo že uporabljata.

(17)

Fitosanitarno tveganje, ki ga povzročata navzočnost opredeljenega škodljivega organizma v Argentini, Braziliji, Južni Afriki, Urugvaju in Zimbabveju ter uvoz opredeljenega sadja iz navedenih tretjih držav v Unijo, se še vedno vsako leto razlikuje glede na tretjo državo porekla opredeljenega sadja. Zato bi ga bilo treba dodatno oceniti na podlagi zadnjih tehničnih in znanstvenih dosežkov pri preprečevanju in obvladovanju opredeljenega škodljivega organizma. Uredba bi zato morala biti začasna, njena veljavnosti pa bi se morala izteči 31. marca 2025, da se omogoči njen pregled.

(18)

Ker Izvedbeni sklep (EU) 2016/715 preneha veljati 31. marca 2022 in da bi trgovina z opredeljenim sadjem potekala v skladu s pravili iz te uredbe takoj po navedenem prenehanju veljavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(19)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za pripravek iz Lactiplantibacillus plantarum DSM 26571. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz Lactiplantibacillus plantarum DSM 26571 kot krmni dodatek za vse živalske vrste ter za njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 29. septembra 2021 (2) ugotovila, da pripravek iz Lactiplantibacillus plantarum DSM 26571 pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali na okolje. Ugotovila je tudi, da bi bilo treba dodatek obravnavati kot povzročitelja preobčutljivosti dihal. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je tudi ugotovila, da zadevni pripravek lahko izboljša ohranjanje hranilnih snovi v silaži, pripravljeni s krmo, ki se preprosto, srednje težko in težko silira. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Lactiplantibacillus plantarum DSM 26571 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo pripravka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 mora Komisija z uredbo določiti mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za farmakološko aktivne snovi, ki so namenjene uporabi v Uniji v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za živali za proizvodnjo živil ali v biocidnih proizvodih, ki se uporabljajo v živinoreji.

(2)

V razpredelnici 1 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 (2) so določene farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede na MRL v živilih živalskega izvora.

(3)

Bambermicin je že vključen v navedeno razpredelnico kot dovoljena snov za kunce, in sicer samo za oralno uporabo. Obstoječi vnos je razvrščen med tiste, ki nosijo oznako „MRL se ne zahteva“.

(4)

Huvepharma N.V je 3. decembra 2019 v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropski agenciji za zdravila (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložila zahtevek za razširitev vnosa za bambermicin na tkiva piščancev.

(5)

Agencija je 18. marca 2021 v mnenju Odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (v nadaljnjem besedilu: CVMP) ugotovila, da določitev MRL za bambermicin v tkivih piščancev ni potrebna, in priporočila razvrstitev „MRL se ne zahteva“.

(6)

Komisija je 5. maja 2021 Agencijo pozvala, naj ponovno preuči svoje mnenje z dne 18. marca 2021, da bi določila MRL, da se pristojnim organom olajšata uradni nadzor in izvrševanje zakonodajnih določb.

(7)

Agencija je 15. julija 2021 na podlagi mnenja Odbora ob upoštevanju zahtevka in zahteve Komisije priporočila določitev številčnih mejnih vrednosti ostankov za bambermicin za uporabo pri piščancih, ki se nanašajo na mišičevje, kožo in maščevje v naravnem razmerju, jetra in ledvice, ne pa tudi njihovo uporabo za živali, ki nesejo jajca za prehrano ljudi.

(8)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 470/2009 mora EMA preučiti, ali se lahko MRL, ki so za neko farmakološko aktivno snov v posameznem živilu že določene, uporabijo tudi za drugo živilo, pridobljeno iz iste živalske vrste, oziroma ali se lahko MRL, ki so za neko farmakološko aktivno snov že določene za eno ali več živalskih vrst, uporabijo tudi za druge živalske vrste.

(9)

Agencija je sklenila, da je ekstrapolacija MRL za bambermicin s tkiv piščancev na tkiva druge perutnine primerna, vendar ne na perutninska jajca.

(10)

Ob upoštevanju mnenja Agencije se šteje, da je primerno določiti priporočene MRL za bambermicin v tkivu piščancev in jih ekstrapolirati na tkiva druge perutnine, vendar ne na perutninska jajca.

(11)

Uredbo (EU) št. 37/2010 bi bilo zato potrebno ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

(1)

Svet je 16. oktobra 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/1869 (1) o svetovalni misiji Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq).

(2)

Svet je 7. aprila 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/513 (2) o spremembi mandata EUAM Iraq in o njegovem podaljšanju do 30. aprila 2022.

(3)

Politični in varnostni odbor je po strateškem pregledu EUAM Iraq priporočil, da se njen mandat spremeni in podaljša do 30. aprila 2024.

(4)

Sklep (SZVP) 2017/1869 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

EUAM Iraq se bo izvajal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji –

(1)

Svet je 28. februarja 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/338 (1), v katerem je bil določen ukrep pomoči z referenčnim finančnim zneskom 450 000 000 EUR za kritje dobave vojaške opreme in platform, zasnovanih za uporabo smrtonosnih sil, ukrajinskim oboroženim silam.

(2)

Svet je 23. marca 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/471 (2) o spremembi Sklepa (SZVP) 2022/338, s katerim je referenčni finančni znesek povečal na 900 000 000 EUR.

(3)

Glede na trajajoči oboroženi napad Ruske federacije na Ukrajino bi bilo treba referenčni finančni znesek povečati za dodatnih 450 000 000 EUR, trajanje ukrepa pomoči pa bi bilo treba podaljšati za 24 mesecev.

(4)

Sklep (SZVP) 2022/338 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je 28. februarja 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/339 (1), ki je vzpostavil ukrep pomoči z referenčnim finančnim zneskom 50 000 000 EUR, namenjen kritju financiranja dobave opreme in blaga, ki nista zasnovana za uporabo smrtonosne sile, kot so osebna varovalna oprema, kompleti za prvo pomoč in gorivo, ukrajinskim oboroženim silam.

(2)

Svet je 23. marca 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/472 (2) o spremembi Sklepa (SZVP) 2022/339, s katerim je referenčni finančni znesek povečal na 100 000 000 EUR.

(3)

Glede na trajajoči oboroženi napad Ruske federacije na Ukrajino, bi bilo treba za dodatnih 50 000 000 EUR povečati referenčni finančni znesek, namenjen kritju financiranja dobave opreme in blaga, ki nista zasnovana za uporabo smrtonosne sile, kot so osebna varovalna oprema, kompleti za prvo pomoč in gorivo, ukrajinskim oboroženim silam. Trajanje ukrepa pomoči bi bilo treba tudi podaljšati za 24 mesecev.

(4)

Sklep (SZVP) 2022/339 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

(1)

Ruska federacija je 23. februarja 2022 začela neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo v Ukrajini, ki jo je Evropski svet v sklepih, sprejetih 24. februarja 2022, najostreje obsodil.

(2)

Evropski svet je v sklepih, sprejetih 24. marca 2022, navedel, da „Rusija z vojaško agresijo v Ukrajini grobo krši mednarodno pravo ter je odgovorna za veliko število smrtnih žrtev in ranjenih med civilisti. Rusija izvaja napade na civilno prebivalstvo; njeni cilji so civilni objekti, tudi bolnišnice, zdravstvene ustanove, šole in zatočišča. Ti vojni zločini se morajo takoj ustaviti. Odgovorni in njihovi sostorilci bodo odgovarjali za svoja dejanja v skladu z mednarodnim pravom.“ Poleg tega je Evropski svet ponovno potrdil Izjavo iz Versaillesa z dne 11. marca 2022, v kateri je zlasti pozdravil odločitev tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, da začne preiskavo kaznivih dejanj, ki spadajo v njegovo pristojnost.

(3)

Sklep 2014/486/SZVP (1) vzpostavlja EUAM Ukraine, da bi pomagal Ukrajini na področju reforme sektorja civilne varnosti, tudi na področju policije in pravne države.

(4)

EUAM Ukraine bi morala ukrajinskim oblastem zagotavljati podporo za lažje preiskovanje in pregon mednarodne kriminalitete, storjene v zvezi z vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini.

(5)

Sklep 2014/486/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Misija EUAM Ukraine se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji –

(1)

Kraljevina Belgija je po postopku pred priglasitvijo z dopisom z dne 19. decembra 2019 v skladu s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Komisijo uradno obvestila o mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti na ravni celotnega trga (v nadaljnjem besedilu: ukrep).

(2)

Z dopisom z dne 21. septembra 2020 je Komisija sporočila Belgiji, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) PDEU glede mehanizma zmogljivosti.

(3)

Sklep Komisije, da začne postopek (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka), je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Belgija je z dopisom z dne 22. oktobra 2020 predložila pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka. Komisija je prejela tudi pripombe 15 zainteresiranih strani. Posredovala jih je Belgiji in ji dala možnost, da nanje odgovori. Njene pripombe so prispele z dopisom z dne 24. decembra 2020.

(5)

Belgija se je dne 9. julija 2021 izjemoma strinjala, da se odpove pravicam iz člena 342 PDEU v povezavi s členom 3 Uredbe št. 1/1958 (3) in da se ta sklep sprejme in priglasi v angleškem jeziku.

(6)

Belgija ocenjuje, da se bo od leta 2025 spopadala s težavo z zadostnostjo proizvodnje električne energije, ki je predvsem posledica njene odločitve, da v obdobju 2022–2025 postopno opusti vse jedrske zmogljivosti, ter razgradnje zmogljivosti za proizvodnjo toplotne energije v Belgiji in sosednjih državah.

(7)

Zato je cilj ukrepa zagotoviti, da je na voljo zadostna zmogljivost za proizvodnjo električne energije in da taka proizvodnja zadostuje pričakovanemu povpraševanju po električni energiji.

(8)

V okviru mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti bi bili upravičenci izbrani po konkurenčnem postopku zbiranja ponudb in bili nagrajeni za svojo razpoložljivost. Podpora bi bila v obliki plačila zmogljivosti za čas trajanja pogodbe o zmogljivostih. V zameno bi bili uspešni ponudniki razpoložljivi za izpolnitev povpraševanja operaterja prenosnega sistema v obdobju povečanih obremenitev, ki bi se lahko zgodile.

(9)

Belgija je svoje nacionalne cilje razogljičenja določila v svojem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) (4). Na podlagi tega NEPN naj bi se delež obnovljivih virov energije v belgijski porabi električne energije povečal s 17 % leta 2017 na vsaj 40,4 % leta 2030. Za dosego teh ciljev bo treba vključiti pomembne obnovljive vire energije, kot sta veter in sončna energija, ki pa lahko zaradi svoje nestalnosti predstavljata izziv za zadostnost in zanesljivost oskrbe.

(10)

Čeprav razvoj obnovljivih virov energije ni glavni cilj mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, njegova zasnova zajema ambiciozne cilje za nadaljnjo uvedbo obnovljivih virov energije v belgijski mešanici virov energije in deluje kot dopolnilo nadaljnjemu razvoju novih nestalnih obnovljivih virov energije.

(11)

Pravna podlaga ukrepa je zakon o električni energiji z dne 29. aprila 1999 o organizaciji belgijskega trga električne energije (v nadaljnjem besedilu: zakon o električni energiji), ki je bil spremenjen z zakoni (5), objavljenimi 16. maja 2019 in 19. marca 2021 v belgijskem uradnem listu.

(12)

Poleg tega so bile za nadaljnjo opredelitev načinov delovanja mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti pripravljeni kraljevi odloki (6) in pravila o delovanju belgijskega mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti (7):

(13)

Belgijski operater prenosnega sistema Elia je avgusta 2020 izvedel javno posvetovanje o pravilih o delovanju belgijskega mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti (13).

(14)

Glavni cilj predlaganega mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti je zagotoviti zanesljivost oskrbe, kot je opredeljena v standardu zanesljivosti.

(15)

Kot so bila priglašena leta 2019, so bila merila zanesljivosti v Belgiji opredeljena z dvodelnim merilom pričakovanega izpada napajanja (LOLE): predvideno število ur, v katerih vsi proizvodni viri, ki so na voljo belgijskemu elektroenergetskemu omrežju, ne bodo mogli pokriti obremenitve in potrebe po operativnih rezervah, pri čemer se upoštevajo tudi prilagajanje odjema, shranjevanje in povezovalni daljnovodi, ne sme presegati treh ur za statistično normalno leto. Kot drugo merilo mora pričakovani izpad napajanja ostati pod 20 urami v statistično neobičajnem letu (LOLE95) (14). Te vrednosti so bile tudi zapisane v zakonu o električni energiji.

(16)

Standard zanesljivosti je izraz ocene vrednosti, ki jo porabniki pripisujejo preprečevanju prekinitev oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: vrednost nezadostnega napajanja ali VOLL), in pričakovanih stroškov novih zmogljivosti v Belgiji (v nadaljnjem besedilu: stroški novega vstopa ali CONE).

(17)

Člen 23(6) Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (15) (v nadaljnjem besedilu: uredba o električni energiji) določa vzpostavitev metodologije Unije za izračun vrednosti nezadostnega napajanja, stroškov novega vstopa in standarda zanesljivosti.

(18)

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) je 2. oktobra 2020 odobrila metodologijo za izračun vrednosti nezadostnega napajanja (v nadaljnjem besedilu: metodologija VOLL), stroškov novega vstopa (v nadaljnjem besedilu: metodologija CONE) in standarda zanesljivosti (v nadaljnjem besedilu: metodologija RS). Te tri metodologije se skupaj imenujejo „metodologija VOLL/CONE/RS“ (16).

(19)

Belgija je 7. junija 2021 predložila izračun nove vrednosti nezadostnega napajanja, stroškov novega vstopa in standard zanesljivosti v skladu z metodologijo VOLL/CONE/RS.

(20)

Belgijski regulator za energijo (CREG) je 28. maja 2021 ministru za energijo poslal predlog za standard zanesljivosti za Belgijo. Standard zanesljivosti, ki ga je predlagal CREG, je bil 2 uri in 43 minut.

(21)

Generalni direktorat za energijo zvezne javne službe za gospodarstvo je v svojem mnenju z dne 2. junija 2021 priporočil, da se standard zanesljivosti zaokroži na tri ure, da se zagotovi skladnost s prejšnjimi študijami o zadostnosti nacionalnih in evropskih virov, da se omogoči skladnost s prakso izražanja standardov zanesljivosti v zaokroženih urah kot v sosednjih državah in da se upošteva dejstvo, da bo neomejeni primanjkljaj, ugotovljen za Belgijo, zapolnjen z mešanico virov energije in ne z eno samo referenčno tehnologijo.

(22)

V skladu z osnutkom kraljevega odloka o določitvi standarda zanesljivosti in odobritvi vrednosti za stroške vrednosti nezadostnega napajanja in stroškov novega vstopa je novi standard zanesljivosti določen na tri ure.

(23)

Osnutek kraljevega odloka prav tako odobrava enotno oceno stroškov vrednosti nezadostnega napajanja – na podlagi vrednosti, ki jo je določil generalni direktorat za energijo zvezne javne službe za gospodarstvo skupaj z uradom za načrtovanje – in stroškov novega vstopa na podlagi tehnologije za prilagajanje odjema (17).

(24)

Vrednost nezadostnega napajanja bo določena na 16 033 EUR/MWh, stroški novega vstopa pa na 45 EUR/kW/leto.

(25)

Vrednost nezadostnega napajanja je bila izračunana z uporabo metode triangulacije, ki je upoštevala proizvodno funkcijo in raziskavo o pripravljenosti za plačilo, ki jo je izvedel CREG. Po mnenju belgijskih organov raziskava, ki jo je izvedel CREG, ni bila zanesljiva, saj med drugim predlagani scenarij (pri temperaturi pod +5 °C) ni bil reprezentativen za večino scenarijev pomanjkanja. Zato je bila zanesljivost rezultatov raziskave za oceno vrednosti nezadostnega napajanja omejena.

(26)

V skladu z zakonom o električni energiji bodo izračuni, pomembni za mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, izvedeni na podlagi standarda zanesljivosti, ki je veljal 15. septembra v letu pred dražbo.

(27)

Belgija je zaradi kratkega časovnega razporeda izračunala količino, ki jo je treba kupiti na dražbah Y–4 in Y–1, načrtovanih za oktober 2021 oziroma 2024, na podlagi starega standarda zanesljivosti, in sicer ob upoštevanju zaveze, da se količine po potrebi prilagodijo, če bi novi standard zanesljivosti in ocena zadostnosti pokazala znatno manjšo potrebo po zmogljivosti.

(28)

Belgija se je prav tako zavezala, da bo posodobila vrednost nezadostnega napajanja na podlagi nove raziskave o pripravljenosti za plačilo v skladu z metodologijo CONE/VOLL/RS in po potrebi določila nov standard zanesljivosti pred septembrom 2022, da bi ga lahko uporabila za določitev količine, ki jo je treba kupiti najpozneje za dražbo leta 2023.

(29)

Po mnenju belgijskih organov se bo Belgija od leta 2025 spopadala s težavo z zadostnostjo, kar bo predvsem posledica postopnega opuščanja jedrske energije, ki je načrtovano za obdobje 2022–2025, okrepljenega z razgradnjo zmogljivosti za proizvodnjo toplotne energije v sosednjih državah. Težava z zadostnostjo je bila vzpostavljena z nacionalno študijo o zadostnosti virov, pri čemer je bilo predvidenih več scenarijev.

(30)

V nacionalni študiji o zadostnosti, ki je zajela obdobje 2020–2030 in jo je junija 2019 objavil belgijski operater prenosnega sistema Elia (v nadaljnjem besedilu: študija o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019) (18), je bila ugotovljena sistematična potreba po novi zmogljivosti v višini najmanj 3,9 GW v scenariju z visokim učinkom in nizko verjetnostjo (EU-HiLo) do zime 2025–2026. Ta scenarij upošteva uvoženo električno energijo in predvideva, da več francoskih jedrskih enot morda ne bo na voljo (poleg „običajne“ nerazpoložljivosti). Enak scenarij je bil uporabljen v okviru ocene količine strateških rezerv (19). Osnovni scenarij EU (20) kaže pomanjkanje 2,4 GW, če se ohrani obstoječa toplotna zmogljivost v sistemu (glej sliko 4-18 v študiji o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019).

(31)

Rezultati študije o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019 za scenarij EU-HiLo kažejo, da bi bil pričakovani izpad napajanja brez posredovanja leta 2025 visok in bi znašal 10,5 ure, s čimer bi se znatno presegel nacionalni standard zanesljivosti v smislu zanesljivosti oskrbe. Kazalnik LOLE95 bi se celo povečal na 84 ur. V naslednji preglednici so prikazani rezultati pričakovanega izpada napajanja, kot je bila vključena v nacionalno študijo o zadostnosti za scenarija EU-HiLo in EU-base:

Preglednica 1

Rezultati pričakovanega izpada napajanja za Belgijo v študiji o zadostnosti in prilagodljivosti

Vir: študija o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019.

(32)

CREG je 11. julija 2019 objavil analizo študije o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019 (21). V tej analizi je med drugim podvomil o uporabi scenarija EU-HiLo kot glavnega scenarija. Po mnenju CREG bi bilo treba izboljšati metodologijo za ocenjevanje donosnosti obstoječih in novih zmogljivosti ter upoštevati vse razpoložljive rezerve za izravnavo v Belgiji in tujini.

(33)

Novembra 2019 je Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E) objavila vmesno napoved zadostnosti za leto 2019 (MAF 2019) (22), ki kaže naslednje rezultate za Belgijo za leto 2025:

Preglednica 2

Ravni pričakovanega izpada napajanja za Belgijo v vmesni napovedi zadostnosti za leto 2019

Vir: „Vmesna napoved zadostnosti – 2019“ mreže ENTSO-E.

(34)

Vendar po navedbah Belgije vmesna napoved zadostnosti za leto 2019, ki jo je pripravila ENTSO-E, ne prikazuje dovolj natančnih rezultatov pričakovanega izpada napajanja za Belgijo, saj predvideva razpoložljivost dodatnega 2,5 GW (24), kar v resnici ni zagotovljeno.

(35)

V svojem končnem poročilu iz aprila 2020 (25) je petstranski energetski forum (26) predstavil naslednje rezultate za Belgijo za leto 2025:

Preglednica 3

Ravni pričakovanega izpada napajanja za Belgijo v splošni oceni zadostnosti petstranskega energetskega foruma za leto 2020

Vir: petstranski energetski forum, „Ocena zadostnosti proizvodnje – april 2020 – končno poročilo“.

(36)

Novembra 2020 je ENTSO-E izdala vmesno napoved zadostnosti za leto 2020. Za osnovni scenarij do leta 2025 rezultati vmesne napovedi zadostnosti za leto 2020 kažejo povprečno 0,4 ure pričakovanega izpada napajanja, ki torej izpolnjuje merilo pravne zadostnosti za Belgijo v višini treh ur pričakovanega izpada napajanja.

(37)

Vendar je Belgija v pripombah držav, priloženih vmesni napovedi zadostnosti za leto 2020, navedla: „V vmesni napovedi zadostnosti za leto 2020 je znatna količina predvidenih ‚novozgrajenih‘ zmogljivosti, porazdeljenih na velik nabor držav. Opozoriti bi bilo treba, da na splošno ni gotovo, da bi se te zmogljivosti dokončno uresničile leta 2025, zato bi bilo treba te predpostavke in rezultate, ki sledijo tistim, predstavljenim v vmesni napovedi zadostnosti za leto 2020, razlagati previdno. Poleg tega je Belgija že več let del regije, v kateri je bilo spajanje trgov, ki temelji na pretokih moči, že izvedeno. Medtem ko je Elia razvil in izvedel simulacijski model, ki temelji na pretokih moči, na primer v študiji Elia iz leta 2019, in ki se je uporabil tudi v študiji o oceni zadostnosti proizvodnje za leto 2020 petstranskega energetskega foruma, se tak pristop še ne uporablja v sedanji študiji o vmesni napovedi zadostnosti za leto 2020“.

(38)

Belgijski organi so v uradnem obvestilu navedli, da so metodologija in podatki usklajeni na evropski ravni, tako da je študija o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019 v skladu z vmesno napovedjo zadostnosti za leto 2019.

(39)

V skladu s členom 23(3) uredbe o električni energiji bi morala ENTSO-E razviti metodologijo, ki se bo uporabila za evropsko oceno zadostnosti virov (ERAA) in katero koli nacionalno oceno zadostnosti virov (NRAA) (glej člen 24 uredbe o električni energiji). To metodologijo bi moral odobriti ACER.

(40)

ACER je 2. oktobra 2020 odobril metodologijo za evropsko oceno zadostnosti virov (v nadaljnjem besedilu: metodologija ERAA) (30).

(41)

30. junija 2021 je Elia objavil novo študijo o zadostnosti in prilagodljivosti za obdobje 2022–2032 (v nadaljnjem besedilu: študija o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021).

(42)

V skladu z metodologijo ERAA je Elia v okvir študije o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021 vključil elemente spodaj navedene metodologije ERAA:

(43)

Belgijski organi so navedli, da so bile glavne metodološke zahteve, določene v metodologiji ERAA, izvedene v tej študiji.

(44)

Nacionalna ocena zadostnosti virov mora na podlagi uredbe o električni energiji vsebovati referenčne centralne scenarije. Ti scenariji med drugim vključujejo oceno ekonomske sposobnosti sredstev za proizvodne naprave. Metodologija ERAA nadalje določa, da je treba opredeliti dva referenčna centralna scenarija, enega z mehanizmi zmogljivosti po vsej Evropi in drugega brez takih mehanizmov zmogljivosti.

(45)

Zato sta bila v študiji o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021 preučena dva centralna scenarija:

(46)

Študija o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021 upošteva prispevek vseh virov, vključno z obstoječo in prihodnjimi možnostmi za proizvodnjo, shranjevanje energije, sektorsko povezovanje, prilagajanje odjema ter uvoz in izvoz in njihov prispevek k prožnemu obratovanju sistema.

(47)

Belgijski organi so navedli, da se pri oblikovanju najvišjih poravnalnih cen, izvedenih v študiji o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021, upoštevajo vse razpoložljive pravne določbe, kot so trenutno veljavna najvišja dovoljena cena, pravilo 60 % (31) iz Uredbe Komisije (EU) 2015/1222 z dne 24. julija 2015 o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti (32) ter Sklep št. 4/2017 ACER z dne 14. novembra 2017.

(48)

Študija o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021 modelira samodejno povišanje najvišje poravnalne cene od leta 2025. Po mnenju belgijskih organov je najverjetneje, da pred letom 2025 ne bo nobenega pričakovanega izpada napajanja, zato pred letom 2025 ni modelirano nobeno povišanje najvišje poravnalne cene. Vendar tudi če bi prišlo do povišanja zamejitve cene, po mnenju belgijskih organov modeliranje kaže, da se rezultati ocene ekonomske sposobnosti preživetja za leto 2025 ne bi spremenili (glej sliko 3-72 v študiji o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021). Belgija se je zavezala zagotoviti, da bo nova študija o zadostnosti, ki bo objavljena do junija 2023, v celoti upoštevala metodologijo za dinamično povišanje cen od začetka obdobja simulacije.

(49)

V skladu s študijo zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021 se bo Belgija od leta 2025, ko se bo postopno opuščanje jedrske energije končalo, srečevala s strukturno potrebo po novih zmogljivostih. Ta potreba po centralnem scenariju „EU-BASE“ leta 2025 znaša 2 GW in se do leta 2032 postopoma povečuje na 3,9 GW. Povečana potreba je povezana s pričakovanim povečanjem porabe električne energije in zmanjšanjem uvoza v obdobjih pomanjkanja v Belgiji.

(50)

V študiji o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021 je navedeno, da bo do leta 2025 le zelo majhen delež novih zmogljivosti izvedljiv na samo energetskem trgu.

(51)

Zato belgijski organi menijo, da bo brez ukrepanja v Belgiji od leta 2025 obstajala težava v zvezi z zadostnostjo virov.

(52)

Študija o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021 predstavlja najnovejši in najboljši pogled na potrebo po mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti.

(53)

Belgija je ugotovila nekaj pomanjkljivosti trga, ki ovirajo dobro delujoč, varen, cenovno dostopen in trajnosten trg električne energije.

(54)

Prva pomanjkljivost trga izhaja iz različnih dejavnikov, ki preprečujejo učinkovite cenovne signale, in dejstva, da cene energije ne morejo naraščati do vrednosti nezadostnega napajanja in drugih pomanjkljivosti pri zasnovi trga.

(55)

Kombinacija teh pomanjkljivosti trga in s tem povezanih regulativnih ukrepov lahko na trgih električne energije „zavira“ cenovne signale, tako da se cene v času pomanjkanja ne povišajo na „učinkovito“ raven. To vodi do kroničnega pomanjkanja prihodkov za upravljavce elektrarn in upravljavce prilagajanja odjema, tako da vpliva na sposobnost izterjave njihovih fiksnih in variabilnih stroškov, ki se običajno imenujejo „denarni primanjkljaj“, kar tržnim silam preprečuje, da bi dosegle zahtevano raven zadostnosti.

(56)

V teoriji bi se lahko nezmožnost odjemalcev, da izberejo želeno raven zanesljivosti, obravnavala na samo energetskem trgu, tako da bi se omogočilo, da bi se cene povišale na regulativno raven, ki bi izražala ceno, ki je potrošniki ne bi bili več pripravljeni plačevati za energijo in ki proizvajalcem ne bi omogočala, da prejemajo rente za omejenost virov. Vendar je zaradi nizkega prilagajanja odjema težko zajeti dejansko vrednost nezadostnega napajanja, skokovite rasti cen pa se srečujejo z vprašanji politične sprejemljivosti.

(57)

Po mnenju belgijskih organov je druga pomanjkljivost trga posledica izogibanja tveganju vlagateljev v okviru povečane nestanovitnosti in velike regulativne negotovosti. Zaradi naraščajočega prodora nestalnih obnovljivih virov energije so cene bolj nestanovitne in povečujejo negotovost glede možnosti, da si konvencionalne tehnologije povrnejo svoje fiksne stroške na trgu električne energije. Po navedbah Belgije bi lahko majhne spremembe pogojev v zvezi z ravnjo uvedbe obnovljivih virov energije, na primer cilji glede sončne energije, energija iz vetrnih elektrarn na kopnem in morju, znatno vplivale na prihodke konvencionalnih proizvodnih tehnologij. Težava z „denarnim primanjkljajem“ postaja vse hujša, saj se nestalna zmogljivost povečuje. Posledično po mnenju belgijskih organov to povečuje gospodarsko tveganje, povezano z naložbami v prožne konvencionalne proizvodne tehnologije. Poleg tega po navedbah Belgije cene energije običajno ne predvidevajo več kot triletno obdobje varovanja pred tveganji, ki je kratko za izgradnjo naložbenega primera za vlagatelje. Poleg tega po mnenju belgijskih organov ne bi mogli zagotoviti varovanja pred tveganjem v primeru pomembnega strukturnega šoka, kot je načrtovano postopno opuščanje jedrske energije v Belgiji, čeprav bi terminski trgi lahko sprejeli postopne spremembe v ponudbi in povpraševanju.

(58)

Tretjič, zanesljivost elektroenergetskih sistemov ima nekatere značilnosti javnega dobrega. Razlog za to je, da naložbe za višjo raven zanesljivosti oskrbe koristijo vsem, medtem ko operater sistema, kot je bilo predhodno pojasnjeno, ne more selektivno izključiti večine posameznih končnih porabnikov na podlagi njihove pripravljenosti za plačilo. Tako bodo proizvajalci verjetno imeli neoptimalne spodbude za naložbe v proizvodne zmogljivosti, kar bi na koncu prineslo neoptimalne ravni zanesljivosti sistema.

(59)

Po mnenju belgijskih organov ta vprašanja dobijo posebno obliko v Belgiji, saj gre za razmeroma majhen in močno povezan trg, na katerega vplivajo tudi podobna tveganja oskrbe iz sosednjih trgov električne energije. Zato po mnenju belgijskih organov na zadostnost Belgije večinoma vplivajo razmere na sosednjih trgih električne energije.

(60)

Komisija je leta 2018 odobrila strateško rezervo za Belgijo do 31. marca 2022 (33). Cilj strateške rezerve je zadostiti konični obremenitvi v zimskih obdobjih, ko trgu tega ne uspe storiti, tako da ohrani nekatere obstoječe proizvodne zmogljivosti in zmogljivosti prilagajanja odjema zunaj trga kot rezervo, ki jo je treba aktivirati šele, ko so izravnalni viri izčrpani.

(61)

Komisija je 25. novembra 2019 prejela načrt za izvedbo (34) belgijskega ministrstva za energijo, pripravljen v skladu s členom 20(3) uredbe o električni energiji, ki od držav članic, ki imajo težave v zvezi z zadostnostjo, zahteva, da v načrtu za izvedbo določijo ukrepe za odpravo regulativnih izkrivljanj ali pomanjkljivosti trga na svojih trgih. Komisija je po javnem posvetovanju 30. aprila 2020 sprejela mnenje o načrtu Belgije za izvedbo v skladu s členom 20(5) uredbe o električni energiji (35). Belgija je sprejela in Komisiji predložila končno različico svojega načrta za izvedbo (36).

(62)

V zvezi z izravnalnimi trgi je Belgija v svoj mehanizem za določanje cen odstopanja uvedla tako imenovani „alfa del“. Predstavlja dodatni del cenovnega odstopanja, ki je naložen bilančno odgovornim akterjem za povečanje signala cen v realnem času, ko se poveča neravnovesje sistema belgijskega regulacijskega območja. Komisija je v svojem mnenju Belgijo pozvala, naj preuči, ali bi morala funkcija oblikovanja cen v obdobjih pomanjkanja veljati ne le za bilančno odgovorne akterje, ampak tudi za izvajalce storitev izravnave. To lahko prispeva k zanesljivosti oskrbe z zagotavljanjem, da imajo bilančno odgovorni akterji in izvajalci storitev izravnave enako ceno za proizvedeno/porabljeno energijo, saj lahko razlike v cenah povzročijo neučinkovito arbitražo med udeleženci na trgu. Komisija tudi meni, da bi moralo funkcijo oblikovanja cen v obdobjih pomanjkanja sprožiti pomanjkanje rezerv v sistemu in da bi jo bilo treba umeriti, da se povišajo cene izravnalne energije na vrednost nezadostnega napajanja, ko bo sistemu zmanjkalo rezerv. Belgijo je pozvala, naj najpozneje do 1. januarja 2022 ustrezno preuči možnost spremembe svoje sheme oblikovanja cen v obdobjih pomanjkanja. Poleg tega Belgija izvaja netiranje odstopanj ter se pripravlja na pridružitev platformam EU za izravnavo za avtomatično rezervo za povrnitev frekvence in ročno rezervo za povrnitev frekvence, ki naj bi bile vzpostavljene do konca leta 2021 oziroma leta 2022. Poleg tega se je Belgija v zvezi z naročanjem izravnalnih in pomožnih storitev zavezala storiti naslednje:

(63)

V letnem poročilu, ki ga je Belgija predložila julija 2021, je potrjeno, da so se ti ukrepi medtem izvajali.

(64)

V Belgiji je prilagajanje odjema upravičeno do udeležbe na veleprodajnih trgih električne energije (vključno za dan vnaprej in znotraj dneva) in na izravnalnem trgu ter se obravnava podobno kot drugi udeleženci na trgu in izvajalci storitev izravnave. Odziv na strani povpraševanja je lahko predstavljen bodisi posamično bodisi prek agregatorjev. Da bi Belgija nadalje olajšala prilagajanje odjema, se je v svojem načrtu za izvedbo (predloženem leta 2019) zavezala uvedbi pametnih števcev, ki se bodo razlikovali za vsako od njenih regij:

(65)

Belgija je imela leta 2020 21-odstotno stopnjo elektroenergetske medsebojne povezanosti. Z že načrtovanimi projekti (glej zvezni razvojni načrt za obdobje 2020–2030 (38)) bo stopnja elektroenergetske medsebojne povezanosti v Belgiji do leta 2030 dosegla približno 30 % (39). Naslednje belgijske okrepitve omrežja so začele delovati pred kratkim ali pa bodo začele delovati v prihodnjih letih:

(66)

Mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti bo odprt za vse zmogljivosti, ki lahko prispevajo k zadostnosti virov, tako obstoječe kot tudi nove zmogljivosti, shranjevanje in prilagajanje odjema. Dovoljeno bo združevanje zmogljivosti, vključno z različnimi tehnologijami.

(67)

Dovoljena bo tudi udeležba tujih zmogljivosti. Pravila so podrobneje opisana v oddelku 1.10.

(68)

Upravičenci mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti bodo ponudniki zmogljivosti, izbrani v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb.

(69)

Minimalni prag za udeležbo je določen na 1 MW, zlasti iz naslednjih razlogov:

(70)

Kraljevi odlok o merilih o izpolnjevanju pogojev v zvezi s kumulativno podporo in minimalnim pragom za udeležbo predvideva oceno ravni minimalnega praga za udeležbo v življenjski dobi mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti vsaj vsakih pet let.

(71)

Pravila združevanja omogočajo sodelovanje manjših ponudnikov zmogljivosti, ki ne izpolnjujejo zahteve glede minimalnega praga.

(72)

Več ponudnikov zmogljivosti se lahko odloči za združevanje v enotno enoto trga zmogljivosti z minimalno močjo 1 MW brez omejitve največje velikosti. Edina omejitev je, da dostavna mesta, za katera se uporabljajo dnevni programi trgov energije (običajno današnja dostavna mesta z velikostjo nad 25 MW), ne morejo biti del združenega portfelja. Združevanje je dovoljeno v vseh tehnologijah. Poleg tega je ponovna dodelitev komponent znotraj združene enote trga zmogljivosti dovoljena, da se poveča prožnost do agregatorjev in spodbudi njihovo sodelovanje v dražbenem postopku.

(73)

Pravila združevanja bodo občasno pregledana in spremenjena, če bodo belgijski organi menili, da je to potrebno, da se zagotovi, da pravila združevanja ne ovirajo sodelovanja na dražbi.

(74)

V mehanizmu je predvidena posebna kategorija „nedokazane zmogljivosti“. Opredeljena je kot zmogljivost, ki je na začetku postopka predkvalifikacije Y–4 ni mogoče povezati z dostavnim mestom in zato ne more izpolnjevati predkvalifikacijskih zahtev dostavnega mesta. Ta kategorija je odprta za vse tehnologije in je namenjena spodbujanju sodelovanja zmogljivosti, ki bi lahko imele več težav, da bi že zagotovile standardno zahtevano stopnjo zrelosti v Y–4. Nedokazane zmogljivosti predstavljajo manj zrele projekte, na primer kadar mesto dobave še ni znano; načrt za izvedbo projekta ni na voljo, projekt pa v obdobju pred dobavo le še bolj dozori. Belgijski organi so pojasnili, da je bil pojem „nedokazane zmogljivosti“ uveden na zahtevo trga in bi lahko bil koristen zlasti za agregatorje/ponudnike prilagajanja odjema, ki menijo, da lahko tako zmogljivost najdejo v obdobju pred dobavo, vendar morajo na primer še vedno dokončati sporazume z lokacijami povpraševanja/razmišljajo o več možnostih. Neizkazano zmogljivost bi bilo treba ponuditi le na dražbi Y–4. To kategorijo je mogoče dodeliti le standardni kategoriji zmogljivosti enoletne pogodbe (glej uvodni izjavi 138 in 145).

(75)

Za omejitev tveganja za varnost sistema z uporabo manj zrelih projektov je skupna zmogljivost, ki jo je treba sprejeti v tej kategoriji, omejena na 200 MW za prvo dražbo. Zakon o električni energiji predvideva, da se odločitev o tej največji skupni zmogljivosti sprejme na dražbi. Prag bi se lahko sčasoma še naprej razvijal na podlagi pozitivnih izkušenj.

(76)

Mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti je odprt za vse imetnike zmogljivosti glede na njihovo stopnjo razpoložljivosti in njihov prispevek k cilju zadostnosti virov. Od enot trga zmogljivosti se ne pričakuje, da bodo na voljo ves čas pri 100 % referenčne moči zaradi na primer vremenskih razmer, vzdrževalnih ciklov in okvar.

(77)

Zato se za vsako tehnologijo izračuna dejavnik zmanjšanja zmogljivosti, da se oceni njena zanesljivost in prispevek k zanesljivosti oskrbe v trenutkih, ki so še posebej pomembni z vidika zadostnosti (t. i. simulirane ure pomanjkanja). Imetniki zmogljivosti lahko zato sodelujejo samo na dražbi in so zato upravičeni le do pogodb o zmogljivosti do svoje zmanjšane zmogljivosti (41).

(78)

Metodologija za izračun teh parametrov zmanjšanja zmogljivosti se razlikuje glede na posamezno tehnologijo in je podrobneje določena v kraljevem odloku, ki določa metodologijo za izračun zmogljivosti in dražbene parametre. Odvisna bo od kategorije zmogljivosti:

(79)

Belgija je 4. maja 2021 predložila posodobljene dejavnike zmanjšanja zmogljivosti, prikazane v spodnji tabeli:

Preglednica 4

Dejavniki zmanjšanja zmogljivosti

Vir: priglasitev (42).

(80)

Pravila zmanjšanja zmogljivosti se lahko pregledajo letno in po potrebi spremenijo. Operater prenosnega sistema se bo posvetoval zlasti o seznamu sedanjih tehnologij, ki obstajajo na trgu. Če bi bile prejete povratne informacije, da na seznamu manjka nova vrsta tehnologije, bi se to še vedno lahko upoštevalo pri letnem umerjanju dejavnikov zmanjšanja zmogljivosti. Zato se bodo, če bo to potrebno, dejavniki zmanjšanja zmogljivosti in tehnologije posodabljali vsako leto in pregledali.

(81)

V zvezi s čezmejno udeležbo operater sistema v skladu s členom 26 uredbe o električni energiji določi največjo vhodno zmogljivost, ki je na voljo za udeležbo posrednih tujih zmogljivosti v regulacijskem območju, za vsako tržno območje, ki je neposredno električno povezano z belgijskim regulacijskim območjem.

(82)

Do sprejetja ustreznih strategij, predlogov ali sklepov za izvajanje člena 26 uredbe o električni energiji se prispevek vsakega tržnega območja, ki je neposredno povezano z Belgijo, določi s prispevkom teh območij v simuliranih urah pomanjkanja, kot je opisano v oddelku 1.10.1.

(83)

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev z drugimi pogodbenimi zmogljivostmi na dražbi Y–4 bo Elia uporabil dejavnike zmanjšanja zmogljivosti, ki so znani v trenutku dražbe Y–4, kot vhodni parameter za standardni postopek predkvalifikacije nedokazanih zmogljivosti (saj se lahko standardni postopek predkvalifikacije, povezan s temi zmogljivostmi, organizira do 24 mesecev po dražbi Y–4).

(84)

V skladu s priglasitvijo bo operater prenosnega sistema organiziral dražbe mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti v okviru ravni virov zmogljivosti, ki so potrebni za zagotovitev zadostne ravni zadostnosti virov za doseganje standarda zanesljivosti.

(85)

Dražba zmogljivosti poteka vsako leto za dobavo čez štiri leta na t. i. „dražbi Y–4“. Dodatna dražba za leto vnaprej se organizira v letu neposredno pred letom dobave iz glavne dražbe (v nadaljnjem besedilu: dražba Y–1). Prva dražba Y–4 naj bi bila organizirana leta 2021, prva dražba Y–1 pa leta 2024.

(86)

V prejšnji različici zakona o električni energiji je bilo v členu 7j(2) navedeno, da je metodologijo, ki opredeljuje parametre, ki določajo količino zmogljivosti, ki jo je treba kupiti, predlagal operater prenosnega sistema. V skladu z uredbo o električni energiji, ki se uporablja od 1. januarja 2020, država članica odobri količino za prodajo na dražbi na podlagi predloga CREG. Odbor mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti (zvezna javna služba za gospodarstvo, CREG, Elia in kabinet ministra za energijo) je zato že leta 2019 sklenil, da bo CREG pripravil predlog metodologije za parametre, ki določajo količino, ki jo je treba kupiti na dražbah. V naslednjih uvodnih izjavah je podrobneje opisana kronologija.

(87)

Elia je 22. novembra 2019 pripravil osnutek predloga kraljevega odloka za določitev metodologije za dražbene parametre (kot so dejavniki zmanjšanja zmogljivosti, izvršilna in referenčna cena ter vmesna zgornja meja), vključno s postopkom za določitev scenarija za določitev potrebne zmogljivosti (43). CREG je 6. decembra 2019 sprejel mnenje (44) o predlogu Elia, v katerem je zlasti pojasnil, da je uporaba scenarija EU-HiLo za določitev zmogljivosti, ki jo je treba kupiti, neprimerna (45) in ni v skladu s členom 24(1) uredbe o električni energiji.

(88)

CREG je 18. marca 2020 belgijskemu ministru za energijo poslal osnutek predloga 2064 za določitev količine zmogljivosti za nakup. Osnutek predloga se je večinoma zgledoval po opombi (Z) 2024 regulatorja CREG, ki je bila ministru poslana 20. decembra 2019 po javnem posvetovanju (46). CREG je končni predlog sprejel 24. marca 2020 (47). Ta predlog:

(a)

izhaja iz proračunske omejitve, v kateri morajo biti stroški mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti nižji od stroškov za porabnika zaradi pričakovane nedobavljene energije (EENS) (48), ki se ji mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti izogne. Stroški mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti so stroški zmogljivosti, zahtevane za uskladitev s standardom zanesljivosti. Pričakovani stroški manjkajoče energije so pričakovana nedobavljena energija, pomnožena s pripravljenostjo za plačilo za odjemalce, ki nenamerno ne prejmejo te energije (vrednost nezadostnega napajanja). V primeru tveganja zanesljivosti oskrbe ta vrednost nezadostnega napajanja predstavlja strošek nedobave, ki je bila napovedana vnaprej. CREG z uporabo vrednosti nezadostnega napajanja, ki jih je pridobil urad za načrtovanje (49), in študije ACER (50) izhaja iz naslednjih proračunskih omejitev: Vir: CREG, „Predlog (E)2064 – 24. marec 2020“.

(b)	izhaja iz naslednje krivulje povpraševanja, kjer je ciljna količina za prodajo na dražbi C-Q (51): Vir: CREG, „Predlog (E)2064 – 24. marec 2020“.

(89)

Ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja o opombi CREG do leta 2024 je belgijsko ministrstvo za energijo sklenilo, da metodologija, ki jo je predlagal CREG (zlasti proračunska omejitev), ne zagotavlja zadostnih jamstev, da bo cilj mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti za „zagotovitev zahtevane ravni zanesljivosti oskrbe“ upoštevan v skladu s pravnimi merili.

(90)

Zato je belgijsko ministrstvo za energijo pripravilo alternativno metodo, ki opredeljuje parametre, ki določajo količino zmogljivosti, kupljene v okviru mehanizma zmogljivosti, ob upoštevanju predloga Elia za kraljevi odlok, navedenega v uvodni izjavi 87, in predloga CREG, navedenega v uvodni izjavi 88. Javno posvetovanje o tej prilagojeni metodologiji je potekalo od 23. do 27. marca 2020. V skladu s spremenjenim zakonom o mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti prilagojeni člen 7j(2) zakona o električni energiji določa, da se parametri, ki določajo količino, ki jo je treba kupiti, opredelijo v kraljevem odloku na podlagi predloga regulatorja. Končni kraljevi odlok je bil objavljen v belgijskem uradnem listu 30. aprila 2021 po odobritvi spremenjenega zakona o mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti (52). Uvodne izjave 91 do 99 opisujejo postopek, kot je določeno v tem končnem kraljevem odloku.

(91)

Vsako leto se količina zmogljivosti, ki je potrebna za izpolnitev standarda zanesljivosti v določenem prihodnjem letu dobave (tj. ciljna količina), določi na podlagi predloga regulatorja. Regulator pripravi ta predlog ob upoštevanju podatkov, ki jih zagotovi operater prenosnega sistema, vendar operater prenosnega sistema tudi te podatke izračuna na podlagi scenarija in vmesnih vrednosti, ki jih je predlagal regulator in določil minister. Ciljna količina je določena na podlagi zakonskega standarda zanesljivosti, ki ustreza določeni vrednosti pričakovanega izpada napajanja. Scenarij je umerjen, da se zagotovi izpolnjevanje tega merila. Ko je scenarij umerjen, se izvede tržna simulacija, ki privede do identifikacije simuliranih ur pomanjkanja. Ciljna količina se nato izračuna kot vsota povprečne obremenitve v simuliranih urah pomanjkanja in potrebe po izravnavi, od katere se odšteje povprečna nedobavljena energija v simuliranih urah pomanjkanja.

(92)

Scenarij iz uvodne izjave 91 bo eden od referenčnih centralnih scenarijev, uporabljenih za opredelitev težave v zvezi z zadostnostjo virov (53), bodisi iz najnovejše evropske ocene zadostnosti virov bodisi iz najnovejše nacionalne ocene zadostnosti virov (54), in bo posodobljen z najnovejšimi razpoložljivimi informacijami (55). Postopek za dokončanje količine zmogljivosti za nakup mora prav tako upoštevati ustrezne dele uredbe o električni energiji.

(93)

Kraljevi odlok določa naslednji postopek za določitev referenčnega scenarija. Belgijski operater prenosnega sistema bo objavil priporočilo kot prispevek k odločitvi ministra za energijo po javnem posvetovanju s stranmi na trgu o podatkih in predpostavkah. Poleg tega bo regulator podal predlog o referenčnem scenariju, pri čemer bo upošteval metodologijo, predvideno v kraljevem odloku. Nazadnje bo zvezna javna služba za gospodarstvo objavila nasvet o tem predlogu. Za končno odločitev o izbiri scenarija je odgovoren minister za energijo.

(94)

Globalna omejitev dražbe določa najvišje nadomestilo, ki ga je mogoče prejeti s ponudbo na dražbi mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti in se uporablja za vse kategorije zmogljivosti. Z omejitvijo najvišjega nadomestila, ki ga je mogoče prejeti, globalna zgornja meja dražbe omejuje možnost zlorabe tržne moči s predložitvijo neprimernih ponudb. Globalna zamejitev cene na dražbi se izračuna kot zmnožek neto stroškov novega vstopa (56) s faktorjem X. Vrednost korekcijskega faktorja X upošteva negotovosti v zvezi z oceno neto stroškov novega vstopa na ravni bruto stroškovne variabilnosti novega udeleženca, povezane z različnimi tehnologijami, ter pri določanju letnih inframejnih rent na trgu energije in neto prihodkov na trgu pomožnih storitev izravnave. Globalna zamejitev cene na dražbi za prvo dražbo je enaka 75 EUR/kW/leto, kar je enako neto stroškom novega vstopa, pomnoženim s korekcijskim faktorjem 1,50 (57).

(95)

Krivulja povpraševanja za dražbe Y–4 je zasnovana na podlagi treh točk, kot je prikazano na sliki spodaj:

(96)

Krivulja povpraševanja za dražbe Y–1 je zasnovana na podlagi istih točk B in C kot za dražbe Y–4, vendar je ciljna količina prilagojena tako, da upošteva zmogljivosti, ki so bile že naročene na dražbi Y–4 in ustrezajo istemu obdobju dobave. Točka A na ordinati prikazuje globalno zamejitev cene na dražbi, na abscisi pa ciljno količino.

(97)

Belgijski organi menijo, da zasnova krivulj povpraševanja upošteva dve načeli:

(98)

V skladu z zakonom o električni energiji je treba minimalno količino zmogljivosti rezervirati za dražbe Y–1 in jo odšteti od ciljne količine za dražbo Y–4. Ta rezervirana količina mora biti vsaj enaka zmogljivosti, ki se v povprečju zahteva za pokritje celotne konične zmogljivosti za manj kot 200 ur obratovanja na leto. V skladu s kraljevim odlokom za določitev metodologije za izračun zmogljivosti in dražbenih parametrov v okviru mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti se zmogljivost, ki je potrebna za pokrivanje skupne konične zmogljivosti za povprečno manj kot 200 ur, določi za vsak blok 100 MW s povprečnim številom ur, potrebnih za izpolnjevanje merila zanesljivosti oskrbe na podlagi krivulje trajanja obremenitve. To so ure, ki jih določene zmogljivosti potrebujejo za dosego največje porabe električne energije. Ocena krivulje povpraševanja je povzročila rezervacijo približno 2,5 GW za dražbo Y–1, predvideno za leto 2024. Po navedbah Belgije odločitev, da se del količine za nakup rezervira za dražbeni postopek Y–1, izraža pripravljenost, da se v njej poudarita tehnična nevtralnost in tehnična odprtost mehanizma. Ta ukrep spodbuja sodelovanje ponudnikov prilagajanja odjema, saj bi te zmogljivosti morda težje načrtovale svojo razpoložljivost daleč vnaprej, kar bi lahko otežilo njihovo sodelovanje na dražbi Y–4. Ne glede na ta prenos količine zmogljivosti na dražbo Y–1 lahko vsi imetniki zmogljivosti sodelujejo v dražbenih postopkih Y–4 in Y–1 za določeno obdobje dobave.

(99)

Pričakovanje izvajanja končnega osnutka kraljevega odloka:

(100)

Krivulja povpraševanja za dražbo Y–4 oktobra 2021 temelji na centralnem scenariju vmesne napovedi zadostnosti za leto 2019, s posodobljenimi podatki in popravki, ki temeljijo na „oceni zadostnost proizvodnje“, ki jo je izvedel petstranski energetski forum in je bila objavljena aprila 2020 (glej tudi uvodne izjave 287 do 289).

(101)

Študija o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021 uporablja centralni scenarij vmesne napovedi zadostnosti za leto 2020, dopolnjen z najnovejšim naborom podatkov, ki so na voljo za vsako državo in zbrani v okviru ENTSO-E, ter javnimi informacijami ali posodobljenimi nacionalnimi študijami za druge države. Po navedbah Belgije je z uporabo istega vira (vmesne napovedi zadostnosti) kot podatkovnega niza za oceno zadostnosti virov in umerjanje krivulje povpraševanja zagotovljena skladnost.

(102)

Belgija je pojasnila, da je bila občutljivost, uporabljena pri izračunih krivulje povpraševanja za prvo dražbo o nerazpoložljivosti francoske jedrske zmogljivosti (v skladu z „oceno zadostnosti proizvodnje“, ki jo je izvedel petstranski energetski forum), oblikovana tudi v študiji o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2021.

(103)

Ocenjena količina, ki jo je treba kupiti na prvih dražbah Y–4 in Y–1, je približno 9,5 GW. Skupna količina je določena za posamezno dražbo in temelji na metodologiji, opisani v oddelku 1.5.2. Pri krivulji povpraševanja za dražbo Y–4 so belgijski organi za dražbo Y–1 namenili precejšnjo količino, s čimer so zagotovili, da se bo izvedlo novo umerjanje, ki bo bližje letu dobave, in preprečili, da bi bilo na prvi dražbi Y–4 prodanih preveč zmogljivosti. Ta velika rezervacija Y–1 belgijskim organom omogoča, da obvladujejo rahla odstopanja po novih vhodnih podatkih in metodoloških izboljšavah, hkrati pa zagotavlja, da imajo nove in inovativne tehnologije dovolj možnosti za sodelovanje, s čimer se v praksi zagotavlja tehnološka nevtralnost ukrepa.

(104)

Na splošno bo v letu 2021 na dražbi Y–4 naročene približno 54 % povprečne konične porabe v trenutkih pomanjkanja, s čimer se bo ciljna količina zmanjšala na nujno potrebno.

(105)

Belgija se je zavezala, da bo navzkrižno preverjala in po potrebi prilagodila količine za nakup na dražbi T–4 leta 2023 in dražbi T–1 leta 2026 glede na rezultate NRAA 2023.

(106)

Obvezen postopek predkvalifikacije se uporablja za vse imetnike proizvodne zmogljivosti nad 1 MW. Kljub temu predkvalificiranim zmogljivostim ni treba sodelovati v postopku zbiranja ponudb (izvzetje). Za olajšanje te obvezne predkvalifikacije je predviden hiter postopek predkvalifikacije, ki imetnikom zmogljivosti omogoča, da z minimalnim trudom izpolnijo predkvalifikacijsko obveznost (zahteva se le minimalna količina informacij, kot so identifikacijska številka, vrsta dobavnega mesta in skupna inštalirana zmogljivost): imetniki zmogljivosti po hitrem postopku predkvalifikacije, zmogljivost se samodejno obravnava kot izvzetje.

(107)

Zahteve za predkvalifikacijo vključujejo omejitev emisij: ponudniki zmogljivosti, ki presegajo spodnjo omejitev emisij, ne morejo sodelovati na dražbi zmogljivosti:

(108)

Poleg tega morajo kandidati v okviru postopka predkvalifikacije predložiti začasno finančno jamstvo, da bi lahko sodelovali na dražbi. To začasno finančno jamstvo začne veljati, ko je enota trga zmogljivosti izbrana na dražbi. Če ponudnik zmogljivosti po izbiri na dražbi ne spoštuje svojih pogodbenih obveznosti ali če ni pripravljen podpisati pogodbe o zmogljivosti, se bodo v okviru postopka nadzora pred dobavo uporabile denarne kazni. Nasprotna pogodbena stranka ima pravico zahtevati finančno jamstvo, če bi te kazni ostale neplačane. V času predkvalifikacije bo znesek začasnega finančnega jamstva znašal 20 000 EUR/MW za virtualne in dodatne enote trga zmogljivosti ter 10 000 EUR/MW za obstoječe enote trga zmogljivosti v okviru količine, ki je upravičena do pomoči, enote trga zmogljivosti (glede na to, da pogodbena zmogljivost še ni znana in da je finančno jamstvo sorazmerno z velikostjo projekta in posledičnim tveganjem za sistem v primeru neizvedbe). Če je končna pogodbena zmogljivost enote trga zmogljivosti nižja od njene količine, ki je upravičena do pomoči, se znesek finančnega jamstva zniža za pozitivno razliko med količino, ki je upravičena do pomoči, in pogodbeno zmogljivostjo, pomnoženo z 20 000 EUR (za virtualne in dodatne enote trga zmogljivosti) ali 10 000 EUR (za obstoječe enote trga zmogljivosti).

(109)

Poleg tega se morajo stranke, ki želijo zaprositi za predkvalifikacijo za nove obrate (za 15-letno pogodbo o zmogljivosti) na fosilna goriva, zavedati, da s pridobitvijo pogodbe o zmogljivosti niso izvzete iz veljavne in prihodnje zakonodaje ter ciljev, ki sta jih določili Evropska unija in/ali Belgija za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Poleg tega se morajo zavedati, da jih pridobivanje pogodbe o zmogljivosti zavezuje, da prispevajo k pripravi politike za dosego teh ciljev. V ta namen morajo priložiti pisno izjavo, v kateri se zavežejo, da bodo:

(110)

Skladnost z obveznostmi iz uvodne izjave 109 je treba dokazati generalnemu direktoratu za energijo zvezne javne službe za gospodarstvo.

(111)

Konkurenčni dražbeni mehanizem uporablja obliko dražbe zapečatenih ponudb, pri kateri ponudniki anonimno predložijo ponudbe, trg pa se nato sprosti v enem samem krogu. Po mnenju belgijskih organov oblika dražbe zapečatenih ponudb omejuje možnost zlorabe tržne moči, saj ne zagotavlja informacij trgu med poravnavo trga in ponudnikom ne omogoča posodobitve njihovih ponudb. Prav tako ti organi navajajo, da pri postopku zapečatenih ponudb, za razliko od dražb z zniževanjem cene, ponudniki (običajno) niso vezani za 2–3 dni, v katerih morajo biti na voljo za odziv na informacije, ki so na voljo za dražbeni postopek. Manj zapleten in časovno krajši dražbeni postopek bi lahko še dodatno zmanjšal vstopno oviro, zlasti za nove in majhne akterje ter stranke za prilagajanje odjema, katerih osrednja dejavnost ni trg energije.

(112)

Vsi uspešni ponudniki bodo prejeli nadomestilo za zmogljivost, ki bo temeljilo na pravilu oblikovanja cen po načelu plačila glede na ponujeno ceno za vse dražbe, povezane z vsaj začetnima dvema dobavnima rokoma (dražbi Y–4 in Y–1 za obdobji dobave, ki se začneta v novembru 2025 in novembru 2026). Povedano drugače, uspešni ponudniki zmogljivosti bodo prejeli svojo ponudbeno ceno kot nadomestilo za zmogljivost.

(113)

Po predložitvi ocenjevalnega poročila parlamentu bi se lahko za dražbe, povezane s poznejšimi obdobji dobave, uporabilo pravilo oblikovanja cena po načelu plačila po enotni poravnalni ceni. V skladu s pravilom plačila po enotni poravnalni ceni je nadomestilo za zmogljivost enako ponudbeni ceni najdražje izbrane ponudbe (z omejitvijo vmesne zgornje meje, glej oddelek 2.5.4.2).

(114)

Belgijski organi menijo, da bodo razmere glede zadostnost v Belgiji okrog leta 2025 zahtevale nove zmogljivosti (glej uvodno izjavo 29). Zato bodo imetniki zmogljivosti, ki predstavljajo zelo heterogene stroškovne strukture, verjetno konkurirali na začetnih dražbah mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti. Belgijski organi se zaradi tega bojijo, da bi lahko nekateri ponudniki zmogljivosti imeli koristi od visokih inframejnih rent za mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti in s tem od nepričakovanega dobička, če bi se uporabilo pravilo oblikovanja cen po načelu plačila po enotni poravnalni ceni. Po navedbah Belgije bi v teoriji v primeru popolnih informacij, ko lahko udeleženci na trgu predvidijo morebitno tržno poravnalno ceno na podlagi plačila po enotni poravnalni ceni, bi pravilo oblikovanja cen po načinu plačila glede na ponujeno ceno povzročilo enak izid, saj imajo ponudniki spodbudo, da licitirajo po tej pričakovani poravnalni ceni. V praksi pa je določena stopnja negotovosti in nepredvidljivosti v zvezi s potencialno tržno ceno po načelu plačila po enotni poravnalni ceni neizogibno povezana s prvimi dražbami mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti. Zato lahko udeleženci na trgu v skladu s pravilom po načinu plačila glede na ponujeno ceno ravnajo bolj preudarno, da se izognejo tveganju, da ne bodo izbrani, zato lahko plačilo glede na ponujeno ceno privede do cenejšega rezultata.

(115)

Vendar Belgija meni, da se stroškovna učinkovitost dražb s plačilom glede na ponujeno ceno sčasoma verjetno zmanjšuje, ne le zato, ker bi lahko izginila zahteva po novih zmogljivostih, ampak tudi zato, ker ponavljajoče se dražbe s plačilom glede na ponujeno ceno udeležencem na trgu omogočajo, da bolje predvidijo referenčno tržno poravnalno ceno, kar povzroči ravno krivuljo ponudbe. Poleg tega bi se lahko, če bi vprašanje denarnega primanjkljaja izginilo v srednje- do dolgoročnem obdobju, s plačilom glede na ponujeno ceno preprečilo, da bi cena dosegla ničelno vrednost, saj ponudniki zmogljivosti nimajo spodbude za licitiranje pri ničelni vrednosti v skladu s pravilom oblikovanja cen po načelu plačila glede na ponujeno ceno.

(116)

Belgija meni, da bi lahko bilo pravilo oblikovanja cen po načelu plačila po enotni poravnalni ceni po poznejših dražbah boljša izbira za spodbujanje konkurence, zagotovitev preglednega cenovnega signala in omogočanje, da se nadomestila za zmogljivosti zmanjšajo na nič, kadar se pričakuje, da bo zagotovljena raven zmogljivosti zadostovala za doseganje zahtevane ravni zmogljivosti. Pomembna značilnost pravila oblikovanja cen po načelu plačila po enotni poravnalni ceni je, da racionalno ravnanje pomeni zbiranje ponudb po dejanskih stroških. Ker oblikovanje cen po načelu plačila po enotni poravnalni ceni zagotavlja pregleden cenovni signal za trg, so lahko te informacije poleg tega zlasti koristne za male enote in nove udeležence na trgu, saj jim lahko dajo boljšo predstavo o sedanjih in prihodnjih pričakovanih tržnih razmerah, s čimer sčasoma spodbujajo udeležbo. Poleg tega pravilo oblikovanja cen po načelu plačila po enotni poravnani ceni olajšuje pogodbene dogovore, zlasti za združevanja. Zato bo Belgija predvidela postopek, ki bo omogočil spremembo pravila oblikovanja cen po načelu plačila po enotni poravnalni ceni, ko se bo izkazalo, da je to koristno.

(117)

Kot je podrobno opisano v oddelku 1.6, se lahko enota trga zmogljivosti, ki zahteva znatne naložbe, prijavi za večletno pogodbo o zmogljivosti. To pravilo se za zdaj ne uporablja za posredno udeležbo v tujini, v okviru katere je mogoča le enoletna pogodba (glej uvodni izjavi 143 in 144). Po mnenju belgijskih organov se enote trga zmogljivosti v okviru enoletne pogodbene kategorije spopadajo z ničnimi ali nizkimi zahtevami za kritje stroškov naložbe (v nasprotnem primeru bi bile upravičeni do večletne pogodbe). Zato je predvidena uporaba vmesne zgornje meje za enote trga zmogljivosti v enoletni pogodbeni kategoriji, da se preprečijo nepričakovani dobički. To pravilo se bo uporabljalo tudi za pogodbe, dodeljene posredni tuji zmogljivosti (glej podrobnosti v oddelku 2.10.1).

(118)

Enote trga zmogljivosti v enoletni pogodbeni kategoriji ne bodo smele licitirati po ceni, ki je višja od vmesne zgornje meje. Poleg tega tudi v skladu s pravilom plačila po enotni poravnalni ceni (glej uvodno izjavo 113) te enote trga zmogljivosti ne bi prejele plačil zmogljivosti, ki bi bila višja od vmesne zgornje meje.

(119)

Po navedbah belgijskih organov bo vmesna zgornja meja akterjem na trgu z znatno tržno močjo tudi preprečila strateško odločitev za začasno zaustavitev obratovanja ali zapiranje obstoječih zmogljivosti, s čimer bo zmogljivost učinkovito umaknjena s trga, kar bo vplivalo na tržno poravnalno ceno. Z omejitvijo najvišjih nadomestil za zmogljivosti v enoletni pogodbeni kategoriji zmogljivosti (med katerimi so obstoječa sredstva) bi vmesna zgornja meja omejila potencial za čezmerne inframejne rente.

(120)

Belgijski organi navajajo, da bi morala biti vmesna zgornja meja po eni strani dovolj nizka, da bi se izognili nepričakovanim dobičkom, po drugi strani pa ne bi smela biti prenizka, da bi preprečila običajne donose za vlagatelje ali celo preprečila udeležbo enote trga zmogljivosti na dražbi mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti in ustvarila neželen izhodni signal.

(121)

Metodologija, opisana v kraljevem odloku, ki določa metodologijo za izračun dražbenih parametrov v okviru mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, določa, da se vmesna zgornja meja umeri na pričakovano raven „denarnega primanjkljaja“ najslabše tehnologije, ki je trenutno na trgu, ob upoštevanju stroškov in prihodkov.

(122)

Upoštevajo se naslednji stroški:

(123)

Te stroškovne komponente so deljene z veljavnimi dejavniki zmanjšanja zmogljivosti, saj se vmesna zgornja meja uporablja na dražbi, na kateri so cene izražene za posamezno zmanjšanje zmogljivosti MW. Belgijski organi so predložili podatke, predstavljene v preglednici 5 spodaj (64).

Preglednica 5

Skupni letni stroški za ožji izbor obstoječih tehnologij  (65)

Vir: priglasitev.

(124)

Upoštevajo se naslednji letni prihodki:

(125)

Belgijski organi so predložili podatke, predstavljene v preglednici 6 spodaj.

Preglednica 6

Skupni letni prihodki za ožji izbor obstoječih tehnologij  (67)

Vir: priglasitev.

(126)

Nazadnje se „denarni primanjkljaj“ izračuna tako, da se letni prihodki odštejejo od vrednosti letnih stroškov. Izpeljani številki se doda 5-odstotni pribitek zaradi negotovosti, da se upoštevajo splošne negotovosti, povezane z oceno „denarnega primanjkljaja“, zlasti glede na to, da umerjanje vmesne zgornje meje zahteva posplošitev podatkov o stroških in prihodkih za posamezno tehnologijo in da se ta ocena izvede več let pred ustreznim obdobjem dobave.

(127)

Belgijski organi so predložili podatke v preglednici 7. Različne „ravni“ za vrednost „denarnega primanjkljaja“ predstavljajo naslednjo kategorizacijo: raven 1 upošteva nizke stroške in visoke prihodke; raven 2 upošteva nizke stroške in srednje prihodke; raven 3 upošteva nizke stroške in nizke prihodke; raven 4 upošteva srednje stroške in visoke prihodke; raven 5 upošteva srednje stroške in srednje prihodke; raven 6 upošteva srednje stroške in nizke prihodke.

Preglednica 7

Vrednosti „denarnega primanjkljaja“, pridobljene za ožji izbor obstoječih tehnologij  (69)

Vir: priglasitev.

(128)

Belgijski organi so na podlagi vložkov in podatkov, ki jih je predložil Elia, ter nasvetov regulatorja o teh podatkih določili vmesno zgornjo mejo za prvo dražbo, tj. dražbo Y–4 z obdobjem dobave od novembra 2025 do oktobra 2026, v višini 20 EUR/kW zmanjšane zmogljivosti/leto.

(129)

Med formalnim postopkom preiskave je Belgija vzpostavila mehanizem, ki omogoča posamično odstopanje od vmesne zgornje meje (70).

(130)

Mehanizem odstopanja je bil uveden s kraljevim odlokom za določitev metodologije za izračun zmogljivosti in dražbenih parametrov v okviru mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti. Mehanizem odstopanja se uporablja enako za nacionalne in posredne čezmejne zmogljivosti.

(131)

Na podlagi kraljevega odloka bo odstopanje za prvo dražbo zaradi omejenega časa med zasnovo mehanizma odstopanja in pripravo prve dražbe odobreno naknadno, tj. po zaključku dražbe. Belgija je pojasnila, da bodo morebitni upravičenci zaprosili za odstopanje pred dražbami in pred njimi predložili tudi vse ustrezne informacije. Vsa merila in pravila za odstopanje bodo pregledno določena pred dražbami. Odstopanje ne bo odvisno od predloženih ponudb katerega koli udeleženca dražbe. Nazadnje, če se naknadno sklene, da nekatere enote ne izpolnjujejo pogojev za odstopanje in so njihova plačila zmanjšana, to ne vpliva na izid (pogodbo, plačilo in dodeljeno količino) za druge enote, ki so sodelovale na dražbi.

(132)

Dražbo zmogljivosti bi bilo treba poravnati z izbiro kombinacije ponudb, ki povečujejo socialno varstvo, pri čemer se upoštevajo krivulja povpraševanja (določena na upravni način) in krivulja ponudbe (z združevanjem različnih ponudb imetnikov zmogljivosti) ter količina in cenovne komponente različnih ponudb. Socialno varstvo se v tem okviru izračuna kot vsota presežka porabnika (presežek za družbo zaradi zadostitve povpraševanju po zanesljivosti oskrbe po ceni, ki je nižja od pripravljenosti za plačilo zmogljivosti, kot jo opredeljuje krivulja povpraševanja) in presežka proizvajalca (presežek za ponudnike zmogljivosti pri izbiri njihovih ponudb po ceni, ki je višja od ponudbene cene).

(133)

Če je več rešitev za poravnavo (tj. kombinacija ponudb) enakovrednih v smislu povečanja gospodarskega presežka, se izbere rešitev z najnižjimi emisijami CO2. Če sta dve rešitvi enakovredni, tako v smislu čim večjega gospodarskega presežka kot tudi v smislu tehtanega povprečja emisij CO2, se izbere rešitev z najkrajšim tehtanim povprečnim trajanjem pogodbe, katere cilj je omejiti vezanost na ponudnika za več let (71).

(134)

Algoritem za dražbo bo upošteval tudi omejitve omrežja, tako da bo zavrnil nekatere kombinacije ponudb, ki skupaj niso izvedljive za omrežje. Sklop omejitev omrežja v zvezi z omrežjem operaterja prenosnega sistema, ki se bodo uporabljale med poravnavo na dražbi, bo določen pred izvajanjem poravnave na dražbi in ga bodo usmerjali pomisleki glede varnosti sistema ali omejitve fizične oddaljenosti.

(135)

Po mnenju belgijskih organov daljše trajanje pogodbe o zmogljivosti ponudniku zmogljivosti omogoča, da zagotovi dolgoročno financiranje za razporeditev stroškov naložbe v daljšem časovnem obdobju. To bi lahko zmanjšalo letno zahtevano nadomestilo za zmogljivosti in pomagalo zagotoviti, da bo nov projekt konkurenčen obstoječim projektom na trgu. Potencial za nov vstop po konkurenčni ceni je izredno pomemben tudi za nadzor tržne moči obstoječih ponudnikov zmogljivosti.

(136)

Vendar ima lahko daljše trajanje pogodbe o zmogljivostih tudi učinek vezanosti tehnologije na trgu energije za daljše časovno obdobje. Zato se je Belgija odločila za različne kategorije zmogljivosti (1 leto, do 3, 8 in 15 let). Posledično se novim naložbam ne odobri takoj pogodba o zmogljivosti za najdaljše obdobje (15 let), s čimer se prepreči, da bi bil prihodnji trg energije zaklenjen za nove (in potencialno okolju prijaznejše) tehnologije.

(137)

V kraljevem odloku z dne 12. decembra 2019 (72), ki ga je predlagal CREG, so upravičeni stroški določeni kot: „začetni in enkratni naložbeni odhodki, ki se naročijo od datuma objave rezultatov dražbe, pri kateri se ponudba za to zmogljivost ohrani in izvede najpozneje na dan pred prvim dnem obdobja zagotavljanja zmogljivosti, ki je potrebno za izgradnjo in/ali zagotavljanje bistvenih fizičnih tehničnih elementov zmogljivosti in za ponudbo dodatne zmogljivosti na belgijskem trgu od prvega obdobja dobave, ki ga zajema pogodba o zmogljivosti“. Za obstoječe zmogljivosti so izdatki, ki imajo učinek zagotavljanja dodatnih zmogljivosti: (i) izdatki, ki so potrebni, da se omogočita skladnost zmogljivosti z okoljskimi standardi in njena posledična ohranitev na trgu; (ii) izdatki, potrebni za povečanje inštalirane zmogljivosti ali tehnične življenjske dobe obrata, in (iii) v primeru neposredne tuje zmogljivost izdatki, potrebni za priključitev enote na omrežje znotraj belgijskega regulacijskega območja (glej oddelek 2.10.2).

(138)

Predlagani kraljevi odlok predvideva pragove, predstavljene v preglednici 8. Ti naložbeni pragovi so bili izračunani tako, da se zagotovi, da so povprečni ocenjeni stroški naložbe, preračunani na letno osnovo, enaki med kategorijami zmogljivosti, povezanimi z najdaljšim trajanjem pogodbe o zmogljivosti, tj. 15, 8 in 3 leta. CREG bo predlagal, naj se naložbeni pragovi posodobijo, ko bo to potrebno, in sicer vsaj vsaka tri leta (73). Prag upošteva inštalirano zmogljivost in ne zmanjšane zmogljivosti. Po navedbah Belgije bi zmogljivosti z visokim dejavnikom zmanjšanja zmogljivosti, če bi se za naložbene pragove namesto inštalirane zmogljivosti upoštevala zmanjšana zmogljivost, ki jo ponuja enota trga zmogljivosti, lažje dosegle naložbene pragove za večletne pogodbe, kar bi bilo v nasprotju s ciljem mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti.

Preglednica 8

Naložbeni pragovi za dolgoročne pogodbe o nadomestilu za zmogljivost

Vir: zvezna javna služba za gospodarstvo.

(139)

CREG bo spremljal stroške naložbe, da bi pred oddajo enote in po njej zagotovil, da je kategorija zmogljivosti, dodeljena vsakemu ponudniku zmogljivosti, primerna. Zlasti mora ponudnik zmogljivosti predložiti naknadno naložbeno dokumentacijo, ki jo regulator lahko uporabi za naknadno oceno dodeljene kategorije zmogljivosti. Če naknadna analiza pokaže, da stroškovna merila niso bila izpolnjena (vključno z omejenim razponom dovoljenega odstopanja, da se upoštevajo majhne negotovosti), bi bilo mogoče pogodbene pogoje revidirati (npr. prerazvrstitev enote trga zmogljivosti v ustrezno kategorijo pogodbe). Če poleg tega naknadna naložbena dokumentacija ni (pravočasno) predložena, je možna tudi prerazvrstitev enote trga zmogljivosti v enoletno kategorijo zmogljivosti s strani regulatorja.

(140)

V skladu s prvotnim predlogom je pogodbena kategorija dodeljena tudi združenim ponudbam. Če je združena ponudba sestavljena iz zmogljivosti, ki ustrezajo različnim pogodbenim kategorijam, je združena ponudba dodeljena pogodbeni kategoriji, ki ustreza zmogljivosti z najkrajšo pogodbeno kategorijo.

(141)

Ta predlog je bil revidiran po formalnem postopku preiskave. Na podlagi kraljevega odloka, ki določa naložbene pragove, merila o izpolnjevanju pogojev za stroške naložbe in postopek razvrščanja, je vsaka zmogljivost, ki je del združene ponudbe, razvrščena v kategorijo zmogljivosti. CREG na podlagi razvrstitve zmogljivosti po potrebi določi svoje različne kombinacije razvrstitev in vsako kombinacijo poveže z največjo nazivno referenčno močjo, ki ustreza vsoti nazivnih referenčnih zmogljivosti med zmogljivostmi združene ponudbe, ki so razvrščene v kategorijo zmogljivosti, ki je enaka navedeni kategoriji zmogljivosti ali višja od nje. Na podlagi tega upravljavec združene ponudbe izbere kategorijo zmogljivosti, ki velja za združeno ponudbo.

(142)

Po formalnem postopku preiskave je Belgija spremenila tudi določbe kraljevega odloka o upravičenih stroških naložbe. V spremenjenem kraljevem odloku je navedeno, da bodo v okviru mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti upravičeni samo stroški za prilagoditev prihodnjim standardom Unije.

(143)

Po mnenju belgijskih organov ni mogoče predvideti možnosti za večletne pogodbe za tuje zmogljivosti, saj dolgoročno ni mogoče vedno zagotoviti zadostne vstopne zmogljivosti. Slednja ni odvisna le od ravni medsebojne povezanosti in njene razpoložljivosti, ampak tudi od tveganja hkratne preobremenitve sistema s sosednjimi državami. Navedeno tveganje se lahko sčasoma znatno razlikuje, odvisno od zadostnosti in razmer na trgu v drugih državah.

(144)

Vendar so se belgijski organi zavezali, da bodo pregledali možnost tujih zmogljivosti za dostop do večletnih pogodb. Prvi pregled bo izveden do 15. januarja 2023, nato pa vsaki dve leti. Če pregled pokaže, da so tveganja, povezana z ravnjo in razpoložljivostjo povezovalnega daljnovoda, ter tveganje obremenitve sočasnega sistema, ustrezno zmanjšana, tako da več kot enoletne pogodbe za posredno tujo zmogljivost ne povzročajo nerazumnih tveganj za ustreznost, se lahko za tuje zmogljivosti odobrijo večletne pogodbe.

(145)

Nazadnje, nedokazana zmogljivost je lahko upravičena le do enoletne pogodbe o zmogljivosti, ker je težko utemeljiti natančne podatke o stroških, ki bi navedenim pogodbam omogočili uvrstitev v eno od večletnih pogodbenih kategorij (glej oddelek 2.4.4).

(146)

V belgijskem mehanizmu zmogljivosti nasprotna pogodbena stranka kupi zmogljivost od ponudnikov zmogljivosti v obliki možnosti zanesljivosti. Na dražbi izbrani ponudniki zmogljivosti prodajajo možnosti zanesljivosti centralnemu kupcu in v zameno prejmejo fiksno nadomestilo za zmogljivost. Kadar referenčna cena preseže vnaprej določeno raven, t. i. izvršilno ceno, mora ponudnik zmogljivosti centralnemu kupcu vrniti razliko med referenčno ceno in izvršilno ceno, izračunano na podlagi pogodbenih količin zmogljivosti.

(147)

Posledično so prihodki ponudnika zmogljivosti na samo energetskem trgu omejeni na izvršilno ceno, ponudnikom zmogljivosti pa je v zameno zagotovljeno fiksno in gotovo nadomestilo za zmogljivost. Povedano drugače, ponudniki zmogljivosti se odrečejo delu svojih negotovih rent za omejenost virov, da bi v zameno prejeli določeno nadomestilo za zmogljivost, kar znatno zmanjša tveganje nestanovitnih prihodkov in s tem tveganja, povezana z naložbo, ki jo je treba izvesti. Cilj možnosti zanesljivosti je dvojen. Prvič, obveznost vračila omejuje možnost nepričakovanega dobička in, drugič, spodbuja enote trga zmogljivosti, da so na voljo v trenutkih, pomembnih za zanesljivost oskrbe.

(148)

Belgija je za referenčno ceno izbrala ceno trga za dan vnaprej. Po navedbah Belgije so njene glavne prednosti naslednje:

(149)

Belgija je pojasnila, da se lahko metodologija referenčne cene v prihodnosti pregleda, da se zagotovi pošiljanje najprimernejšega cenovnega signala, ko se bo zapadlost drugih promptnih trgov povečala na raven, ki je blizu trgu za dan vnaprej. Zlasti cene trga znotraj dneva se lahko ponovno upoštevajo, ko je likvidnost zadostna in neprekinjena.

(150)

Belgija se je odločila za enotno izvršilno ceno z nekaterimi popravki, da bi zagotovila tehnološko odprtost sistema in omejila nepričakovane dobičke pri umerjanju. Po mnenju belgijskih organov so ti popravki potrebni za omejitev tveganja enotne izvršilne cene za sodelovanje nekaterih tehnologij v mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti. Brez teh popravkov so lahko ovirane zlasti tehnologije s kratkoročnimi mejnimi stroški nad izvršilno ceno.

(151)

Kot je predvideno v členu 7j(2) zakona o električni energiji, bo parameter izvršilne cene vsako leto umerjen z ministrskim odlokom najpozneje do 31. marca tistega leta (za dražbi Y–4 in Y–1) in bo temeljil na metodologiji, določeni v kraljevem odloku za dražbene parametre.

(152)

Temeljil bo na analizi agregatnih krivulj, ki zbirajo prožni del količine reakcije s trga, ugotovljene na trgu za dan vnaprej, tehtanem v triletnem obdobju za zadevna obdobja v teh treh letih (zimski delovni dnevi). Metodologija kaže, da bi bilo treba umerjeno izvršilno ceno izbrati v ustreznem razponu [75 %; 85 %] cenovno prožne količine odziva trga, ki se odziva nanjo, in ob upoštevanju številnih vodilnih načel:

(153)

Za oceno prvega merila se to obravnava glede na rezultate in hipoteze, uporabljene v študiji o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019, zlasti v oddelkih 2.9.3 in 2.9.4. Izračun teh kratkoročnih mejnih stroškov temelji na več predpostavkah: oceni cen goriva, oceni morebitnega razvoja cene CO2, oceni učinkovitosti različnih tehnologij, obravnavanih v študiji o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019 (v tem primeru plinska turbina s kombiniranim krožnim procesom, plinska turbina z odprtim krožnim procesom in dizelski generator).

(154)

Belgija je predlagala, naj se okvirni umerjeni razpon izvršilnih cen, ki temelji na zadnjih treh zimskih obdobjih (zima 2016/2017 do zime 2018/2019), omeji na [320; 500] EUR/MWh.

(155)

To pomeni, da se lahko izvršilna cena sčasoma spreminja (vendar ostaja fiksna za trajanje pogodbe o zmogljivostih enote trga zmogljivosti) v skladu z razvojem na trgu energije in da pogodbe o zmogljivostih, ki so posledica ene dražbe, ne vključujejo nujno iste izvršilne cene kot pogodbe o zmogljivostih, povezane z drugo dražbo. V vsakem primeru bodo ponudniki zmogljivosti pred vsako dražbo obveščeni o veljavni izvršilni ceni, kar jim bo omogočilo, da te informacije vključijo v svoje ponudbe.

(156)

Poleg tega se je Belgija odločila, da bo enotam trga zmogljivosti brez individualne obveznosti razporeda (ponudniki prilagajanja odjema in agregatorji običajno spadajo v to kategorijo) ponudila možnost, da enotno izvršilno ceno nadomestijo z navedeno tržno ceno (tj. njihovimi kratkoročnimi mejnimi stroški) v obveznosti povračila, kadar koli bi bila ta višja od enotne izvršilne cene. Povedano drugače, za te enote trga zmogljivosti brez obveznosti individualnega razporeda (in s tem za ponudnike prilagajanja odjema) obveznost vračila velja le, če referenčna cena preseže njihovo navedeno tržno ceno, ki predstavlja ceno, nad katero so se ti ponudniki zmogljivosti zavezali dobavljati energijo na trgu energije. Povedano drugače, če bi umerjanje enotne izvršilne cene povzročilo ceno, nižjo od njihovih stroškov aktivacije, tem enotam trga zmogljivosti ni treba vrniti prihodkov, ki niso bili prejeti na trgu energije (če bi referenčna cena presegla izvršilno ceno, vendar bi bila nižja od njihove prijavljene tržne cene). Ta ukrep je bil uveden po postopku javnega posvetovanja, da bi se zmanjšala zaskrbljenost ponudnikov storitev prilagajanja odjema in drugih strank, ki bi se v nasprotnem primeru spopadali z večjimi težavami pri sodelovanju, saj bi morda morali izvesti vračila, ne da bi bili dispečirani in ne da bi sploh prejeli prihodke. Po navedbah Belgije zagotavlja tudi tehnološko odprtost in hkrati omejuje nepričakovane dobičke. Zlasti bi moral po mnenju organov ta element zasnove izrecno olajšati sodelovanje prilagajanja odjema v mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti in kateri koli drugi tehnologiji z višjimi kratkoročnimi mejnimi stroški.

(157)

Poleg tega se lahko enote trga zmogljivosti brez individualne obveznosti razporeda odločijo, da kot navedeno tržno ceno prijavijo več cen za dan vnaprej. To velja zlasti za agregatorje, ki lahko imajo portfelj, sestavljen iz enot trga zmogljivosti z različnimi mejnimi cenami, s katerimi je izražena njihova dejanska krivulja stroškov. S tem naj bi se izognili uporabi obveznosti vračila za energijo, ki ni bila prodana na trgu in kjer ni bil ustvarjen noben prihodek.

(158)

Kadar cena električne energije na veleprodajnem trgu za dan vnaprej preseže izvršilno ceno, mora ponudnik zmogljivosti regulatorju Elia plačati razliko med referenčno ceno in izvršilno ceno, izračunano na podlagi pogodbenih količin zmogljivosti. Posledično so prihodki ponudnika zmogljivosti na samo energetskem trgu omejeni na izvršilno ceno, ponudnikom zmogljivosti pa je v zameno zagotovljeno fiksno in gotovo nadomestilo za zmogljivost.

(159)

Za ponudnika zmogljivosti bo veljala obveznost vračila, ne glede na to, ali je v zadevnem obdobju poravnave prodajal električno energijo po visokih cenah.

(160)

Dodati je treba, da je možnost zanesljivosti zasnovana tako, da so načrtovane in nenačrtovane prekinitve napajanja sredstev, ki so bile ustrezno sporočene vnaprej, izvzete iz te obveznosti vračila v primeru nerazpoložljivosti. Namen obveznosti vračila je namreč preprečiti nepričakovane dobičke s povračilom nepričakovanih prihodkov s trga energije. Vendar v primeru prekinitev napajanja (načrtovanih in nenačrtovanih) ni dobave energije. Posledično v primeru (ustrezno sporočenih) prekinitev napajanja ponudnik zmogljivosti ne more zajeti višjih prihodkov od energije, ki so posledica skokovitih rasti cen, zato v teh okoliščinah ne bi smela veljati obveznost povračila.

(161)

Za enote prilagajanja odjema in druge zmogljivosti brez obveznosti dnevnega razporeda obveznost vračila velja, če referenčna cena preseže njihovo navedeno tržno ceno (glej uvodno izjavo 156).

(162)

Belgijski organi so se zavezali, da bodo izvedli tehnično in ekonomsko analizo, v kateri bodo preučene ponudbe in rezultati dražb, s posebnim poudarkom na učinku obveznosti vračila. Analiza bo izvedena vsaki dve leti, z začetkom po prvi dražbi spomladi 2022. Rezultati analize bodo predloženi v javno posvetovanje.

(163)

Belgija bo uvedla tudi mehanizem za omejitev izgub pri obveznosti vračila (ki je povezana z možnostmi zanesljivosti) in kaznih za nerazpoložljivost, ki se uporabljajo kumulativno (glej oddelek 1.8.4).

(164)

Tak mehanizem za omejitev izgub pomeni, da ponudniku zmogljivosti v okviru mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti nikoli ne bo treba vrniti zneska, ki presega vrednost letnega nadomestila za zmogljivost. Povedano drugače, če se pogodbena vrednost zmanjša na nič, ni obveznosti plačila (ne za možnosti zanesljivosti ne za plačila za razpoložljivost). To načelo pomeni uporabno omejitev tveganja za ponudnika zmogljivosti, ki omogoča ničelne ponudbe, če se „denarni primanjkljaj“ na trgu energije zmanjša na nič. Nasprotno pa bi ponudnik zmogljivosti brez takega mehanizma za omejitev izgub tvegal, da bodo zanj veljale obveznost vračila in/ali kazni, tudi če ne bi imel denarnega primanjkljaja in vrednosti pogodbe o zmogljivosti v višini 0 EUR. Za kritje tega tveganja ponudnik zmogljivosti ne bi nikoli ponudil 0 EUR/MW/leto (tudi če ne bi imel denarnega primanjkljaja) brez izvajanja tega mehanizma za omejitev izgub.

(165)

V obdobju pred dobavo (tj. v obdobju po tem, ko je bila na dražbi izbrana enota trga zmogljivosti, vendar pred začetkom obdobja dobave) za izbrane ponudnike zmogljivosti velja sklop zahtev, ki zagotavljajo, da bo njihova pogodbena zmogljivost na voljo na začetku obdobja dobave in bo prispevala k zanesljivosti oskrbe. Zlasti naj bi zahteve ublažile tveganje špekulacij in pokrile negotovost, povezano z novimi naložbami (npr. zamude pri gradbenih delih).

(166)

Za zagotovitev zahtevanega in točnega izpolnjevanja vseh obveznosti v zvezi z nadzorom pred dobavo, ki izhajajo iz pogodbe o zmogljivosti in/ali pravil o delovanju tržnih pravil mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, je potrebno pogojno finančno jamstvo (glej uvodno izjavo 108). V primeru neupoštevanja obveznosti ponudnika zmogljivosti v obdobju pred dobavo se je mogoče sklicevati na finančno jamstvo.

(167)

Za obstoječe enote trga zmogljivosti bodo organizirani preskusi razpoložljivosti pred dobavo, za katere v primeru neskladnosti veljajo kazni. Poleg tega so za dodatne in virtualne enote trga zmogljivosti predvidene dodatne obveznosti in zahteve za spremljanje med Y–4 in obdobjem dobave. Spremljanje teh novih zmogljivosti pred dobavo bo temeljilo na podrobnem načrtovanju projekta, ki ga bo zagotovil ponudnik zmogljivosti. Če ponudnik zmogljivosti ne bo dosegel mejnikov, določenih v načrtovanju projekta, kar bo povzročilo preostalo zamudo, bodo veljale kazni, vključno s finančnimi kaznimi (ki jih krije finančno jamstvo), ali v nekaterih primerih zmanjšanje prvotne pogodbene zmogljivosti (in s tem letnega nadomestila za zmogljivost) in/ali zmanjšanje trajanja pogodbe o zmogljivosti (in s tem števila let, v katerih bo prejeto nadomestilo za zmogljivost).

(168)

Belgijski operater prenosnega sistema zagotavlja razpoložljivost vseh pogodbenih enot trga zmogljivosti (ob upoštevanju zmanjšanja zmogljivosti), da bi dosegel ciljno raven zanesljivosti oskrbe. Glede na to, da je glavni cilj mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti zagotoviti ustrezno raven zmogljivosti v sistemu, se spremljanje razpoložljivosti izvaja v trenutkih, ki so pomembni za zanesljivost oskrbe. V zvezi s tem je določen prožilec za spremljanje razpoložljivosti, da se opredelijo pomembni trenutki z vidika zadostnosti, med katerimi bo operater prenosnega sistema spremljal razpoložljivost enot trga zmogljivosti.

(169)

Prožilec za spremljanje razpoložljivosti temelji na tržni ceni za dan vnaprej. Razlogi za izbiro tržne cene za dan vnaprej so enaki kot za obveznost vračila, kot je opisano v oddelku 1.7.2. Operater prenosnega sistema lahko v trenutkih prožilca za spremljanje razpoložljivosti (tj. v trenutkih, ko tržna cena za dan vnaprej presega sprožilec za spremljanje razpoložljivosti) preveri, ali se lahko pridobljena zmogljivost dejansko odzove na signal trga za dan vnaprej. Če zmogljivost ne izpolnjuje obvezne zmogljivosti (74) (na podlagi pogojev iz pogodbe o zmogljivosti in pravil delovanja), je del obveznosti, ki ni bil na voljo, lahko predmet kazni, razen če lahko enota trga zmogljivosti prek sekundarnega trga mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti pokrije pozitivno razliko med obvezno zmogljivostjo in razpoložljivo zmogljivostjo (75) (glej oddelek 1.9). S prodajo obveznosti na sekundarnem trgu lahko ponudnik zmogljivosti učinkovito zmanjša obvezno zmogljivost, da se prepreči neskladje med obvezno in razpoložljivo zmogljivostjo, s tem pa tudi kazni.

(170)

Za izračun obvezne zmogljivosti je treba razlikovati med energetsko omejenimi in energetsko neomejenimi sredstvi, saj različno prispevajo k zanesljivosti oskrbe. Energetsko omejeno sredstvo (npr. baterije, prilagajanje odjema) je lahko na voljo samo v določenem številu zaporednih ur, medtem ko te omejitve ne veljajo za neomejena sredstva.

(171)

Pri energetsko neomejenih sredstvih (npr. termoelektrarne, vetrne elektrarne) trajanje prožilca za spremljanje razpoložljivosti (izraženo v številu ur) ne vpliva na razpoložljivo zmogljivost. V povprečju bi morala biti ta sredstva sposobna zagotoviti vsaj njihovo zmanjšano zmogljivost. Zato je na vsako uro prožilca za spremljanje razpoložljivosti v času trajanja pogodbe o zmogljivostih obvezna zmogljivost enaka zmanjšani zmogljivosti sredstva, kot je določeno v fazi predkvalifikacije.

(172)

Glede na to, da so lahko sredstva, omejena z energijo (npr. baterije, prilagajanje odjema), na voljo le v določenem številu zaporednih ur, lahko te enote trga zmogljivosti v fazi predkvalifikacije izberejo določen sporazum o ravni storitve. Zato je obvezna zmogljivost enaka njihovi nezmanjšani zmogljivosti za ure v okviru njihovih energetskih omejitev. Obvezna zmogljivost bo enaka 0 MW za katero koli drugo uro prožilca za spremljanje razpoložljivosti v istem dnevu. Enota trga zmogljivosti si pridržuje pravico, da svoje sredstvo dispečira za kateri koli trenutek prožilca za spremljanje razpoložljivosti v višini nabora izbranih ur prožilca za spremljanje razpoložljivosti, dokler je izpolnila obveznosti dobave v skladu s sporazumom o ravni storitve v vseh urah prožilca za spremljanje razpoložljivosti v dnevu.

(173)

Predpostavlja se, da imajo ponudniki zmogljivosti z obveznostjo dnevnega razporeda na trgu energije razpoložljivo zmogljivost ob vsaki razpoložljivi uri prožilca za spremljanje razpoložljivosti največje moči (Pmax) (76).

(174)

Po drugi strani pa je dejanska razpoložljivost za ponudnike zmogljivosti brez take obveznosti načrtovanja manj vidna. Zato morajo navedeni ponudniki zmogljivosti pred zaprtjem trga za dan vnaprej vedno sporočiti ceno za dan naprej, nad katero bi dobavljali energijo na trg z enoto trga zmogljivosti, v skladu z vsaj obvezno zmogljivostjo, ki je lahko višja od cene prožilca za spremljanje razpoložljivosti. Če pride do poravnave trga pod to ceno, se šteje, da je enota na voljo (vendar ne dobavlja energije) v skladu z izjavo. V primeru poravnave trga nad navedeno ceno za dan vnaprej bo operater prenosnega sistema preveril dobavo energije. Na ta način spremljanje ne nalaga dobave energije v vseh trenutkih prožilca za spremljanje razpoložljivosti, temveč le v primeru ugodnih tržnih pogojev za enoto trga zmogljivosti (tj. navedena cena za dan vnaprej).

(175)

Poleg tega lahko ponudnik zmogljivosti brez obveznosti razporeda prijavi tudi druge cene, da navede dobavo na drugih trgih (trgi znotraj dneva ali izravnalni trgi) in/ali za manjše količine. To naj bi izražalo delovanje trga, saj je del energije mogoče prodati bližje realnemu času. Operater prenosnega sistema bo spremljal razpoložljivost z uporabo cene, ki ustreza času dobave energije. Če navedene cene na svojih zadevnih trgih niso nikoli presežene, sredstvo ne bo dovolj vidno na trgu in bo zato bolj nagnjeno k preskušanju. Pravila o delovanju mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti bodo vključevala pravico operaterja prenosnega sistema, da zahteva določeno število preskusov v obdobju dobave (glej oddelek 1.8.3).

(176)

Po navedbah Belgije obstajata dva glavna dejavnika, ki ponudniku zmogljivosti omogočata, da prijavi pravilne cene za svoje enote trga zmogljivosti v zvezi z obveznostjo povračila in spremljanjem razpoložljivosti:

(177)

Elia lahko preveri razpoložljivost enote trga zmogljivosti z nenapovedanimi preskusi razpoložljivosti. Ponudnika zmogljivosti bo o takih preskusih obvestil najpozneje dan pred preskusom razpoložljivosti med 15.00 in 15.30 po srednjeevropskem času, tj. isti trenutek, ko je sporočena določitev ur prožilca za spremljanje razpoložljivosti.

(178)

Elia lahko enoto trga zmogljivosti do trikrat uspešno preskusi v zimskem obdobju, enkrat pa jo lahko uspešno preskusi izven zimskega obdobja. Poleg tega si pridržuje pravico, da vsaj enkrat uspešno preskusi celotno trajanje sporazuma o ravni storitve (če obstaja). Elia ne bo izvajal preskusov razpoložljivosti v obdobju, ko ima predhodno znanje o načrtovani nerazpoložljivosti za zadevno enoto trga zmogljivosti na (delu) zmogljivosti, ki ni na voljo (tj. obvezna zmogljivost je omejena na tisto, za kar je znano, da je na voljo).

(179)

Elia bo izbral enote trga zmogljivosti, ki bodo preskušene v skladu z internim postopkom, ki ne bo javno razkrit. Kljub temu Elia svoj postopek opre na merila, ki med drugim vključujejo:

(180)

Ko Elia ponudnika zmogljivosti obvesti o preskusu razpoložljivosti skupaj s pričakovanim trajanjem (celotno trajanje sporazuma o ravni storitve ali četrt ure), mora obvestilo vsebovati tudi njegov začetni in končni čas. V tem obdobju ima ponudnik zmogljivosti pravico organizirati dobavo energije, kot mu najbolj ustreza.

(181)

Za vsako manjkajočo zmogljivost v tem obdobju lahko velja kazen glede razpoložljivosti. Vse stroške preskusov razpoložljivosti krije ponudnik zmogljivosti.

(182)

Za vsako manjkajočo zmogljivost, tj. pozitivno razliko med obvezno in razpoložljivo zmogljivostjo v času ure prožilca za spremljanje razpoložljivosti, lahko velja kazen glede razpoložljivosti.

(183)

Skupni znesek kazni glede razpoložljivosti, ki jih lahko ponudnik zmogljivosti prejme za eno enoto trga zmogljivosti, eno obdobje dobave in manjkajočo zmogljivost, ki ima primarno tržno obveznost ali sekundarno tržno transakcijo, katere obdobje transakcije zajema vsaj eno celotno obdobje dobave, je omejen na dodeljene izbrane ponudbene cene na dražbah za obdobje dobave, pomnožene s pogodbenimi zmogljivostmi na dražbah.

(184)

Skupni znesek kazni glede razpoložljivosti, ki jih lahko ponudnik zmogljivosti prejme za eno enoto trga zmogljivosti, en mesec in manjkajočo zmogljivost, ki izhaja iz primarne tržne obveznosti ali sekundarne tržne transakcije, katere obdobje transakcije zajema vsaj eno celotno obdobje dobave, je omejen na 20 % dodeljenih izbranih ponudbenih cen na dražbah za obdobje dobave, pomnoženih s pogodbenimi zmogljivostmi na dražbah.

(185)

Če se v treh ločenih trenutkih in/ali preskusih razpoložljivosti prožilca za spremljanje razpoložljivosti za isto enoto trga zmogljivosti ugotovi manjkajoča zmogljivost, ki presega 20 % obvezne zmogljivosti, Elia izda popravek navzdol za nadomestilo za zmogljivost za navedeno enoto trga zmogljivosti, sorazmerno z največjo manjkajočo zmogljivostjo, določeno v navedenem obdobju. Ponudnik zmogljivosti pa ohranja obveznost glede razpoložljivosti in ostaja zavezan morebitnim kaznim glede razpoložljivosti za navedeno enoto trga zmogljivosti kot v prvotni pogodbi o zmogljivosti. Skupna vrednost pogodbe se ne spremeni. Izvirno nadomestilo za zmogljivost se ponovno vzpostavi, potem ko je enota trga zmogljivosti uspešno zagotovila svojo obvezno zmogljivost, ki ustreza pogodbeni zmogljivosti in sporazumu o ravni storitve v primarni pogodbi, med tremi zaporednimi trenutki prožilca za spremljanje razpoložljivosti ali preskusi razpoložljivosti.

(186)

Če bi se nadomestilo za zmogljivost enote trga zmogljivosti v dveh zaporednih obdobjih dobave popravilo navzdol, enota trga zmogljivosti pa v 12 tednih po vsaki reviziji ne bi ponovno vzpostavila prvotnega nadomestila za zmogljivost, enota trga zmogljivosti po prenehanju uporabe te klavzule izgubi možnost za ponovno vzpostavitev prvotnega nadomestila za zmogljivost in vse pogodbe o zmogljivostih, ki se uporabljajo za obdobja dobave, pri čemer je treba začeti s tistim, ki ga zajema prva prihodnja dražba Y–1.

(187)

Belgija bo vzpostavila sekundarni trg, ki bo ponudnikom zmogljivosti zagotovil mehanizem za izboljšanje obvladovanja tveganja v okviru mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti. Če se ponudnik zmogljivosti dejansko spopada z manjšo razpoložljivostjo od pričakovane (nižjo od njegove obvezne zmogljivosti, izračunane v skladu s pravili trga), ima možnost, da pokrije pozitivno razliko med svojo pogodbeno obvezno zmogljivostjo in razpoložljivo zmogljivostjo na sekundarnem trgu, ne da bi zanj veljale kakršne koli kazni za nerazpoložljivost. V primeru transakcij na sekundarnem trgu se izvede popoln prenos obveznosti, vključno z izvršilno ceno začetne obveznosti.

(188)

Sekundarni trg bo vzpostavljen najpozneje eno leto pred začetkom prvega obdobja dobave. Načini delovanja mehanizma sekundarnega trga so opisani v pravilih o delovanju mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti.

(189)

Belgija bo tujim zmogljivostim v državi članici, ki ima neposredno omrežno povezavo z Belgijo, dovolila, da sodelujejo vse od prve dobave. Pravila so določena v kraljevem odloku (77). Ker so bili metodologije, skupna pravila in pogoji iz člena 26(11) uredbe o električni energiji odobreni šele decembra 2020 (78) in ker operaterji prenosnega sistema še niso mogli skleniti potrebnih sporazumov, po navedbah Belgije ni bilo mogoče organizirati čezmejne udeležbe od prve dražbe Y–4. Po navedbah belgijskih organov bo to vzpostavljeno v najkrajšem možnem času. Medtem je bila za dražbo Y–1 rezervirana količina, ki zagotavlja, da lahko čezmejne zmogljivosti sodelujejo od prvega leta dobave, tj. od leta 2025.

(190)

Sodelovanje bo odprto za vse tehnologije. Razlikuje se med dvema vrstama tujih zmogljivosti – neposredne in posredne.

(191)

Posredna tuja zmogljivosti je zmogljivost v sosednjih državah članicah. Za vsako od sosednjih držav članic se organizira preddražba. Glede na omejeno zmogljivost povezovalnih daljnovodov je namen preddražbe zagotoviti učinkovito predkvalifikacijo, saj je predpogoj za glavno dražbo. Vsaka preddražba se bo začela najpozneje 1. junija in jo bo organiziral operater prenosnega sistema v skladu z navodili ministra iz člena 7j(6) zakona o električni energiji, določila pa jo bo sosednja država članica. V svojem navodilu lahko minister po potrebi odloči, da se preddražba s sosednjo državo članico ne organizira. Parametri preddražbe so enaki parametrom ustrezne dražbe. Vendar referenčna cena za vsako sosednjo državo članico izraža ceno, ki bi jo posredni tuji ponudnik zmogljivosti pridobil na trgih električne energije, ki jih upravlja NEMO (79), imenovan s posredno tujo zmogljivostjo.

(192)

V skladu z metodologijo, ki jo je odobril ACER, iz člena 26(11), točka (a), uredbe o električni energiji, operater prenosnega sistema na podlagi priporočila regionalnega koordinacijskega centra iz člena 26(7) uredbe o električni energiji vsako leto določi največjo vhodno zmogljivost, ki je na voljo za udeležbo posrednih tujih zmogljivosti vsake sosednje države članice.

(193)

Do sprejetja ustreznih strategij, predlogov ali sklepov za izvajanje člena 26 uredbe o električni energiji se prispevek vsakega tržnega območja, ki je neposredno povezano z Belgijo, določi s prispevkom teh območij v simuliranih urah pomanjkanja, ki temeljijo na ERAA ali NRAA.

(194)

Drugi pogoji, ki urejajo čezmejno udeležbo, so določeni v Sklepu ACER št. 36/2020 o tehničnih specifikacijah za čezmejno udeležbo v mehanizmih zmogljivosti.

(195)

Če je oblikovana povezava neto prenosne zmogljivosti med Belgijo in drugim električno neposredno povezanim tržnim območjem, potem velja naslednje:

(196)

Če je v simulaciji, ki vključuje Belgijo, opredeljena domena, ki temelji na pretokih moči, potem:

(197)

Posredna tuja zmogljivost, ki želi oddati ponudbo v preddražbi, operaterju prenosnega sistema zagotovi informacije o obsegu zmogljivosti, ponujene po uporabi dejavnika zmanjšanja zmogljivosti, ponujeni ceni in emisijah CO2 zadevne zmogljivosti.

(198)

Posredna tuja zmogljivost, katere ponudba je izbrana ob koncu preddražbe, predloži predkvalifikacijsko dokumentacijo. Oceno predkvalifikacijske dokumentacije bo v sodelovanju z Elia opravil sosednji operater prenosnega sistema v skladu s pravili, določenimi v metodologijah iz člena 26(11), točka (f), uredbe o električni energiji, in, kadar je to primerno, v skladu s sporazumom, sklenjenim med operaterji prenosnega sistema.

(199)

Po mnenju belgijskih organov je neposredna tuja zmogljivost zmogljivost v sosednji državi članici, vendar ima neposredno in izključno povezavo z belgijskim omrežjem in ni povezana z omrežjem te sosednje države članice.

(200)

Zmogljivost mora tudi biti v sosednji državi članici, s katero je Belgija sklenila sporazum o udeležbi neposrednih tujih zmogljivosti v mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, s čimer se zagotovi:

(201)

V skladu s členom 21(2) uredbe o električni energiji je Belgija med oktobrom in decembrom 2019 opravila posvetovanje s sosednjimi državami članicami.

(202)

Dodelitev prihodkov, ki izhajajo iz dodelitve čezmejnih vstopnic, tj. pravic dostopa za tuje ponudnike zmogljivosti za sodelovanje v belgijskem mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, v celoti ureja člen 26(9) uredbe o električni energiji.

(203)

Belgija je navedla, da se bodo prihodki od prezasedenosti uporabljali za namene iz člena 19(2) uredbe o električni energiji, kot zahteva člen 26(9) navedene uredbe.

(204)

Belgija je potrdila, da bo ravnala v skladu s Sklepom ACER št. 36/2020, ki med drugim določa metodologijo za delitev prihodkov, ki izhajajo iz dodelitve vstopne zmogljivosti.

(205)

V skladu s členom 3 kraljevega odloka o merilih o izpolnjevanju pogojev v zvezi s kumulativno podporo in minimalnim pragom za udeležbo je zmogljivost, ki je že upravičena do pomoči za tekoče poslovanje, izključena iz faze predkvalifikacije. Zmogljivosti, ki so upravičene do take pomoči, lahko sodelujejo v fazi predkvalifikacije pod pogojem, da se odpovejo pomoči, če jim je dodeljena pogodba o mehanizmu zmogljivosti. Obrazec, ki potrjuje to zavezo o odpovedi, je objavilo ministrstvo za energijo. Poleg tega se zmogljivosti zavezujejo, da ob predložitvi vloge za fazo predkvalifikacije ne bodo zaprosile za drugo pomoč za tekoče poslovanje v obdobju, ko imajo sklenjeno pogodbo o zmogljivosti.

(206)

Natančne stroške ukrepa bodo določile dražbe. Glede na najnovejšo oceno stroškov, ki so jo predložili belgijski organi in jo je januarja 2021 izvedlo svetovalna družba Haulogy, ki so jo pooblastili belgijski organi, je mogoče skupne stroške ukrepa oceniti na 238 do 253 milijonov EUR na leto.

(207)

Belgijski parlament je 16. julija 2020 (80) sprejel resolucijo, v kateri je navedel, da se bodo stroški mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti financirali prek „obveznosti javne službe“ regulatorja Elia v omrežninah.

(208)

Belgijski organi navajajo, da se mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti financira s parafiskalnimi dajatvami ali davki, dodeljenimi upravičencu. V skladu s členom 12(1) zakona o električni energiji se za povezavo, uporabo infrastrukture in električnih sistemov ter, kadar je to primerno, pomožne storitve operaterja sistema uporabljajo tarife za upravljanje prenosnega sistema in omrežij s funkcijo prenosa. Poleg tega operater sistema v skladu s členom 12(13) zakona o električni energiji uporabnikom svojega omrežja čim prej sporoči tarife, ki jih mora uporabljati, in jih da na voljo vsem osebam, ki to zahtevajo.

(209)

V skladu s členom 12(5), točka 11, zakona o električni energiji se neto stroški nalog javne službe, ki jih nalaga ta zakon, pregledno in nediskriminatorno upoštevajo pri tarifah, in to v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi.

(210)

V skladu s členom 4(2) odloka, ki ga je CREG sprejel 28. junija 2018 na podlagi člena 12 zakona o električni energiji (81) in ki določa omrežnine za obdobje 2020–2023, so omrežnine cene, ki jih uporabniki omrežja plačajo operaterju omrežja. V skladu s členom 4(7) istega odloka splošna tarifna struktura razlikuje med tarifami za prenos, ki zajemajo skupne prihodke operaterja sistema, in tarifami za obveznosti javne službe. Člen 6 odloka določa, da tarife za obveznosti javne službe nadomestijo neto stroške obveznosti javne službe, vključno s stroški upravljanja in finančnimi dajatvami, ki se naložijo operaterju sistema in za katere zakon, odlok ali odredba ali njihovi izvedbeni odloki niso predvideli posebnega mehanizma nadomestil s preobremenitvijo ali drugo dajatvijo v zameno za izvajanje sistema.

(211)

Na podlagi tega bo operater prenosnega sistema vsako leto CREG predložil v odobritev tarifni predlog za obveznost javne službe, ki mu bo priložen proračun, ki vključuje napoved vseh stroškov (nadomestilo za zmogljivost, stroški upravljanja in razvoja operaterja prenosnega sistema) ter prihodkov mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti za naslednje leto. Predlagana tarifa za obveznost javne službe bo upoštevala tudi bilanco, preneseno iz prejšnjega poslovnega leta.

(212)

Ob koncu leta bo operater prenosnega sistema CREG predložil v odobritev poročilo o tarifi, v katerem bodo navedeni dejanski stroški in prihodki za preteklo leto ter prihodki, ki izhajajo iz uporabe tarife. CREG bo po preverjanju točnosti podatkov ter razumnosti stroškov upravljanja in razvoja mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, ki jih ima operater prenosnega sistema, določil bilanco, ki jo je treba prenesti.

(213)

Vsi prihodki, povezani z mehanizmom nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, se uporabijo za kritje stroškov, vključenih v tarifo za obveznost javne službe, brez poseganja v člen 26(9) uredbe o električni energiji.

(214)

Tarifa se enotno uporablja na podlagi EUR/MWh za vse porabnike (neposredno za porabnika, priključenega na prenosno omrežje, ali posredno, prek operaterja distribucijskega sistema in dobaviteljev, za porabnike, priključene na distribucijsko omrežje).

(215)

Posebni načini financiranja mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti se bodo začeli uporabljati najhitreje januarja 2025, kot je določeno v členu 7j(15) zakona o električni energiji.

(216)

V skladu z resolucijo parlamenta se bo tarifa najpozneje od leta 2029 zaračunavala na podlagi konične moči, ki je odvisna od uporabe pametnih števcev v regijah. Zato bo vlada najpozneje do konca leta 2023 opravila analizo pričakovane uporabe pametnih števcev.

(217)

Belgija je zaprosila za odobritev za mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti za najdaljše dovoljeno obdobje desetih let (82) od datuma prve dražbe.

(218)

Belgija se je zavezala, da bo v zakon o električni energiji vključila pogoj, da če tri leta zapored ne bo sklenjena nova pogodba o zmogljivosti v skladu s členom 7j(11) zakona o električni energiji, naslednje leto ne bo organizirana nobena nova dražba v okviru mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti.

(219)

Belgija je navedla, da bo izpolnjevala zahteve iz sporočila o preglednosti (83).

(220)

Belgija se je zavezala, da bo začasno prekinila dodelitev in/ali plačilo kakršne koli pomoči v okviru priglašene sheme pomoči kateremu koli podjetju, ki je imelo koristi od prejšnje nezakonite pomoči, ki je bila s sklepom Komisije razglašena za nezdružljivo.

(221)

Belgija je navedla, da upravičencem v težavah ne bo dodeljena nobena pomoč (84).

(222)

Komisija je dvomila o združljivosti nekaterih vidikov ukrepa z notranjim trgom.

(223)

Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij in elementov, opisanih v sklepu o začetku postopka, želela pojasnila in zbrala pripombe o naslednjih zadevah:

(224)

Komisija je prav tako dvomila o skladnosti ukrepa z neločljivo povezanimi določbami prava Unije, in sicer s členoma 22 in 24 uredbe o električni energiji.

(225)

Ta oddelek povzema pripombe, ki jih je Komisija prejela v obdobju posvetovanja, od 15 zainteresiranih strani, zlasti od zainteresiranih strani, dejavnih v energetskem sektorju, ter trgovinskih združenj in nevladnih organizacij. Pripombe sta poslala tudi ena sosednja država in njen operater prenosnega sistema.

(226)

Različni deležniki so izrazili svoje mnenje o prikazu potrebe po mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti in izračunu količine za dražbe, pri čemer so včasih združili obe temi.

(227)

Štiri zainteresirane strani so nasprotovale temu, da je bila ta potreba zadostno dokazana. Po drugi strani pa so tri druge potrdile potrebo in poudarile njeno nujnost.

(228)

Tri zainteresirane strani so navedle, da se uporaba scenarija EU-HiLo ne zdi primerna za določitev ravni težave z zadostnostjo virov, saj obstaja tveganje, da se težava preceni in izkrivlja trg električne energije.

(229)

Štiri zainteresirane strani so poudarile, da se nedavna metodologija ERAA in metodologija VOLL/CONE/RS v celoti uporabljata za predlagani belgijski mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti.

(230)

Pet zainteresiranih strani je trdilo, da prejšnje študije o zadostnosti, ki so se uporabljale za dokazovanje potrebe po mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, niso združljive z metodologijo ERAA, zlasti:

(231)

Ena zainteresirana stran je trdila, da Belgija ne more organizirati prve dražbe leta 2021 na podlagi zastarele in neskladne NRAA. Po njenem mnenju se mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti ne bi smel niti izvajati do objave ERAA.

(232)

Štiri zainteresirane strani so poudarile, da standard zanesljivosti, ki ga je Belgija uporabila za dokazovanje potrebe po mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti in/ali za izračun količine za prvo dražbo, ni v skladu z metodologijo, ki se zahteva z uredbo o električni energiji.

(233)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba zagotoviti skladnost v postopkih, metodologijah, podatkih in scenarijih, ki se po eni strani uporabljajo za dokazovanje potrebe po mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, po drugi strani pa za določitev zahtevane količine, ki se bo prodala na dražbi v okviru takega mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti.

(234)

Druga zainteresirana stran je poudarila, da bi se lahko standard zanesljivosti in metodologija za opredelitev vrednosti nezadostnega napajanja in stroškov novega vstopa spremenila med prvotno dražbo T–4 in poznejšimi dražbami, kar bi privedlo do drugačne opredelitve količine.

(235)

Tri zainteresirane strani menijo, da bi lahko strateška rezerva bolje obravnavala opredeljeno težavo z zadostnostjo kot pa mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti na ravni celotnega trga. Nekatere strani so navedle, da možnost strateške rezerve ni bila ocenjena.

(236)

Ena zainteresirana stran je predlagala uvedbo dražbe T–2, da bi se izognili čezmernemu naročanju v T–4 na podlagi pretirano varnih predpostavk ter upoštevali spremenjeni standard zanesljivosti na podlagi metodologije ACER.

(237)

Ena zainteresirana stran je tudi trdila, da so imetniki zmogljivosti, upravičeni do udeležbe (kot je SPTE z zmogljivostjo nad 1 MW), izključeni iz udeležbe, če so v določenem obdobju upravičeni do pomoči za tekoče poslovanje z zelenimi certifikati (GSC) in/ali certifikati SPTE.

(238)

Ena zainteresirana stran je poudarila, da izdatki, ki omogočajo, da je zmogljivost skladna z okoljskimi standardi iz člena 3(2), točka 1, osnutka kraljevega odloka o naložbenih pragovih, ne bi smeli biti upravičeni do pogodb za daljše obdobje.

(239)

Po mnenju ene zainteresirane strani bi bilo treba parametre, ki določajo količino zmogljivosti za nakup na dražbi, odobriti na podlagi predloga regulatorja. Ista zainteresirana stran je trdila, da predloga regulatorja ni mogoče spremeniti in da ga lahko država članica le zavrne ter zahteva nov predlog.

(240)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi morala biti sredstva za shranjevanje izvzeta iz obveznosti javne službe za financiranje mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti. Izjema bi morala vključevati shranjevanje pred dobavo odjemalcem in pri odjemalcih.

(241)

Druga stran je trdila, da lahko mehanizem financiranja vpliva na količino zmogljivosti mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti. Na primer, povezovanje stroškov za financiranje mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti s porabo električne energije v obdobjih največjega povpraševanja bi bilo mogoče obravnavati kot spodbudo za zadevne stranke, da zmanjšajo svojo porabo v obdobjih največjega povpraševanja, kar bi privedlo do zmanjšanja potrebe po zmogljivosti za prodajo na dražbi.

(242)

Dve zainteresirani strani sta trdili, da veljavna pravila o upravičenosti za večletne pogodbe ovirajo združevanje, natančneje pravilo, da sredstvo z najkrajšim trajanjem pogodbe v združenem portfelju določa trajanje pogodbe za celoten portfelj.

(243)

Dve drugi zainteresirani strani sta trdili, da bi bilo treba prag za individualno združevanje prilagoditi. Trenutno se v osnutku pravil o delovanju mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti predvideva, da zmogljivosti, za katere velja obveznost dnevnega razporeda, ne morejo biti del združene enote trga zmogljivosti.

(244)

Ena zainteresirana stran je navedla, da sodelovanje z združevanjem ni mogoče za obrate z močjo nad 25 MW. Zainteresirana stran zato želi, da se ta prag določi na 75 MW.

(245)

Tri zainteresirane strani so trdile, da raven naložbenih pragov za večletne pogodbe ni v skladu z nedavnim razvojem trga in zato naložbeni pragovi ne spoštujejo tehnološke nevtralnosti, kar bo povzročilo diskriminacijo med nekaterimi tehnološkimi razredi (plinska turbina s kombiniranim krožnim procesom in plinska turbina z odprtim krožnim procesom razreda H/HL nad razredom F) ter med obstoječimi in novimi zmogljivostmi.

(246)

Ena stran je trdila, da bi se morale naložbe, ki ustvarjajo prožnost ali povečujejo zmanjšano zmogljivost brez povečanja inštalirane zmogljivosti, prav tako šteti za upravičene stroške. Po navedbah te zainteresirane strani bi bile naložbe v predlagatelje, razširitev zbiralnika energije obstoječe baterije ali zmogljivosti za shranjevanje za industrijske procese zato izključene iz večletnih pogodb.

(247)

Dve zainteresirani strani sta trdili, da v primerjavi z mehanizmi zmogljivosti v sosednjih državah, kot sta Francija ali Združeno kraljestvo, belgijski dejavniki zmanjšanja zmogljivosti pomenijo tveganje za strogo kaznovanje tehnologij, kot so shranjevanje, prilagajanje odjema ali obnovljivi viri energije.

(248)

Ena zainteresirana stran je trdila, da dejavniki zmanjšanja zmogljivosti, ki jih je belgijski mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti objavil v sklepu o začetku postopka, ustvarjajo resne ovire za vstop na trg, zlasti za shranjevanje, na splošno pa tudi za energetsko omejene ponudnike zmogljivosti.

(249)

Dve zainteresirani strani sta trdili, da obveznosti vračila v pogodbah o zmogljivostih diskriminirajo med „polnim razporedom“ in „nepopolnim razporedom“ enot trga zmogljivosti ter kršijo načelo „enotne izvršilne cene“.

(250)

Po mnenju ene zainteresirane strani mehanizem „obveznosti vračila“ diskriminira upravljavce zmogljivosti s polnim razporedom, saj ne upošteva dejavnosti teh operaterjev v zvezi z varovanjem pred tveganji, pri čemer velik del pričakovane količine prodajo vnaprej na terminskih trgih, kar jih izpostavi vračilu prihodkov, ki jih niso zaslužili. Nasprotno pa imajo operaterji nepopolnega razporeda precejšnjo prožnost, da učinkovito prijavijo individualne tržne cene, ki delujejo kot izvršilna cena, s čimer se omeji njihovo tveganje, da bodo morali vrniti nezaslužene prihodke, in zagotovijo tudi morebitne priložnosti za izognitev obveznosti vračila.

(251)

Druga stran je trdila, da obveznost vračila diskriminira med polnim razporedom in nepopolnim razporedom enote trga zmogljivosti, prvič zaradi odsotnosti izjeme od obveznosti vračila za zmogljivost, ki je bila že prodana na terminskih trgih (in ne zajema cen v obdobjih pomanjkanja), in drugič zaradi uvedbe „navedene tržne cene“ za enote trga zmogljivosti, ki niso predmet polnega razporeda, kar v praksi uvaja večkratne izvršilne cene.

(252)

Ena zainteresirana stran je izrazila zaskrbljenost, da bo uvedba vmesne zgornje meje izkrivila konkurenco na dražbi, ker nekatere obstoječe zmogljivosti, ki zahtevajo, da naložbe ostanejo ekonomsko donosne, morda nimajo jamstva za izterjavo „denarnega primanjkljaja“ in bodo morda prisiljene zapustiti trg.

(253)

Po navedbah ene zainteresirane strani obstaja bistvena „naložbena vrzel“ med naložbenim pragom za triletne pogodbe, ki trenutno znaša 177 EUR/kW, in vmesno zgornjo mejo, ki se trenutno pričakuje med 21 in 31 EUR/kW, kar vodi do diskriminacije obstoječih zmogljivosti, ki zahtevajo naložbe, ki bi lahko tudi imele znaten „denarni primanjkljaj“.

(254)

Dve zainteresirani strani sta navedli, da bi lahko imela možnost neposredne čezmejne udeležbe neupravičene negativne učinke na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(255)

Po mnenju teh zainteresiranih strani lahko neposredna čezmejna udeležba zmanjša spodbude za naložbe v zmogljivosti povezovalnih daljnovodov. Poleg tega lahko ukrep ogrozi spajanje trgov, saj lahko mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti vodi v položaj, ko ponudniki zmogljivosti iščejo dostop do najprivlačnejšega trga z neposredno in izključno povezavo. Pri ukrepu bi bilo treba upoštevati tudi, v kakšnem obsegu bi lahko povezovanje odpravilo morebitno težavo z zadostnostjo proizvodnje.

(256)

V skladu s členom 24(1) uredbe o električni energiji lahko države članice v svojo oceno zadostnosti vključijo občutljivosti, ki so povezane z „nacionalnimi posebnostmi ponudbe in odjema električne energije“. Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila dvome, ali je mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti v skladu s členom 24(1), saj je bil v belgijski študiji o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019 uporabljen scenarij EU-HiLo na podlagi predpostavk o francoski oskrbi z električno energijo. Pet zainteresiranih strani je kritiziralo razlago Komisije iz člena 24(1) uredbe o električni energiji in navedlo, da je preveč omejevalna.

(257)

Te zainteresirane strani so trdile, da metodologija za ERAA potrjuje, da morajo imeti NRAA regionalno razsežnost in lahko vključujejo dodatne občutljivosti. Ne določa ali omejuje pa narave teh dodatnih občutljivosti. Kot je navedeno v členu 3(6) navedene metodologije, lahko te občutljivosti zajemajo najrazličnejše spremembe predpostavk na celotnem obravnavanem geografskem področju uporabe, vključno z različnimi predpostavkami v zvezi z vhodnimi podatki, kot so inštalirane zmogljivosti.

(258)

Ena zainteresirana stran je ugotovila, da tudi smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (85) izrecno potrjujejo, da bi bilo treba pri oceni zadostnosti virov upoštevati „oceno vpliva spremenljive proizvodnje, tudi iz sosednjih sistemov“.

(259)

Dve zainteresirani strani sta poudarili, da v zakonodajnih/regulativnih aktih ni določb za opuščanje mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti.

(260)

Dve zainteresirani strani sta trdili, da velik delež zmogljivosti, rezerviranih za plin v mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, ni združljiv s cilji za razogljičenje Unije in opuščanje subvencij za fosilna goriva v skladu z evropskim zelenim dogovorom, podporo smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo in belgijske zvezne vlade za podnebno nevtralnost do leta 2050.

(261)

Ena zainteresirana stran je poudarila, da Belgija razmišlja o ohranitvi 2 GW jedrske energije, če poročilo o oceni prvih dražb zmogljivosti razkrije nepričakovano težavo glede zanesljivosti oskrbe. Po mnenju te strani to odpira več vprašanj o potrebi po mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti in njegovi zasnovi.

(262)

Ena zainteresirana stran je poudarila, da bi bilo treba pri načinu oddaje dolgoročnih pogodb upoštevati vse manjšo težavo v zvezi z zadostnostjo skozi leto in se izogniti kakršnemu koli učinku „vezanosti na ponudnika“.

(263)

Ena zainteresirana stran se je sklicevala na trajanje pogodb (15 let), kar bi lahko preseglo trajanje ukrepa (10 let), kar bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z začasno naravo ukrepa.

(264)

V tem oddelku so povzete pripombe Belgije glede sklepa o začetku postopka, ki so prispele 22. oktobra 2020, ter pripombe, ki so prispele 24. decembra 2020 v zvezi s pripombami tretjih strani. Vključuje tudi posodobljene informacije, ki jih je Belgija predložila 28. januarja 2021, 1. marca 2021, 13. in 27. aprila 2021, 4., 5., 19. in 26. maja 2021 ter 17. avgusta 2021.

(265)

Po mnenju Belgije njena analiza, podprta s stališčem operaterja prenosnega sistema, kaže, da bi odsotnost mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti zaradi postopnega opuščanja jedrskih zmogljivosti med letoma 2022 in 2025, ki trenutno predstavljajo več kot polovico zmogljivosti za proizvodnjo toplote v Belgiji, negativno vplivala na zanesljivost oskrbe Belgije z električno energijo. To potrebo potrjuje tudi več drugih študij, ki so jih v obdobju 2017–2020 izvedli akademiki, tehnološki inštituti in Zvezni urad za načrtovanje, neodvisno od analize operaterja prenosnega sistema.

(266)

Belgija je navedla, da sta tako scenarij HiLo kot tudi scenarij EU-base pokazala pomembno težavo z zanesljivostjo oskrbe, tj. več kot trikrat višji pričakovani izpad napajanja od zakonskega merila, in utemeljujeta potrebo po intervenciji z uporabo mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti.

(267)

Belgija je poudarila, da je ACER metodologijo, na kateri bi morala temeljiti ERAA/NRAA, odobril šele 2. oktobra 2020. Metodologija ACER vključuje pomembne spremembe in zato predvideva postopno izvajanje, tj. prva ERAA, ki bo objavljena konec leta 2021, bo vključevala le nekatere vidike metodologije ACER. ENTSO-E predvideva popolno izvajanje metodologije ERAA do leta 2023.

(268)

Belgija je navedla, da ni bilo mogoče pričakovati, da se bo metodologija ACER v celoti uporabila za ERAA in NRAA v prejšnjih študijah, saj metodologija takrat še ni bila znana. Vendar je kljub temu poudarila, da je bilo veliko pomembnih elementov, ki izhajajo iz metodologije, izvedenih že pred njeno odobritvijo, na primer ocena ekonomske sposobnosti, modeliranje, ki temelji na pretokih moči, verjetnostno modeliranje in razvoj v drugih državah.

(269)

Belgija je izpodbijala trditev, da se mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti ne bi smel izvajati do objave ERAA. Po navedbah Belgije lahko države članice izvedejo tudi dopolnilne nacionalne ocene in ocenijo potrebo po mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti na podlagi take NRAA in ne morejo čakati na popolno uvedbo ERAA (predvideno za leto 2023).

(270)

V zvezi s standardom zanesljivosti je Belgija poudarila, da je ACER metodologijo za izračun vrednosti nezadostnega napajanja in stroškov novega vstopa ter metodologijo za določitev standarda zanesljivosti objavil šele 2. oktobra 2020. Zato mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti časovno ni mogoče začasno ustaviti, dokler je v pripravi opredelitev novega standarda zanesljivosti. Poleg tega končno odgovornost za določitev želene ravni zanesljivosti oskrbe nosi država članica.

(271)

V zvezi s podnebnimi leti, ki se uporabljajo v nacionalnih študijah o zadostnosti, je Belgija pojasnila, da ker metodologija še ni objavljena, te študije zaradi skladnosti uporabljajo enako zbirko podatkov o podnebju, kot se uporablja v vmesni napovedi zadostnosti.

(272)

V zvezi s tržnimi prihodki je Belgija navedla, da se v obstoječih nacionalnih študijah o zadostnosti do leta 2019 pričakovani prihodki modelirajo z uporabo mediane prihodkov vseh simuliranih let. Ta pristop, čeprav poenostavljen, je mogoče obravnavati kot odraz pričakovanih prihodkov, ki upoštevajo cenovna tveganja, kar je v metodologiji ACER priznano kot pomemben element.

(273)

V zvezi z zamejitvami cene in celotnim tržnim modeliranjem na splošno je Belgija pojasnila, da je ureditev, ki se uporablja v nacionalnih študijah o zadostnosti, enaka tisti, ki se uporablja na evropski ravni (ENTSO-E, petstranski energetski forum). Šteje se za najboljši možni razpoložljivi pristop, ki izraža zasnovo evropskega trga, vključno s prevladujočimi tehničnimi omejitvami za zbiranje ponudb, ki jih predvidevajo NEMO.

(274)

V zvezi s funkcijo oblikovanja cen v obdobjih pomanjkanja, kot je poudarjeno v posodobljenem belgijskem načrtu za izvedbo, Belgija preučuje, v kolikšni meri bi bilo mogoče predvideti tako pobudo. Belgija je pojasnila, da v zvezi s tem nacionalni regulativni organ in operater prenosnega sistema izvajata študijo.

(275)

Belgija je ugotovila, da je študija o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019 že uporabila najboljše razpoložljive napovedi uvedbe prilagodljivosti in vetrne elektrarne na morju v skladu z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom ter uporabila 70-odstotno pravilo minRAM. V osnovnem scenariju se šteje, da vse evropske države to pravilo izpolnjujejo pravočasno.

(276)

Kar zadeva težavo v zvezi z zadostnostjo, je Belgija navedla, da čeprav je pravilno, da študije kažejo nihanje v posebej izračunani potrebi po zmogljivostih, to ne zmanjšuje pomena dejstva, da potreba po zmogljivostih do leta 2025 zahteva poseg, ki je usmerjen tudi v nove zmogljivosti.

(277)

Najnovejša študija o zadostnosti in prilagodljivosti kaže vse večjo potrebo po zmogljivostih med letoma 2025 in 2032.

(278)

Belgija se ne strinja z nekaterimi zainteresiranimi stranmi, da bi bila strateška rezerva primernejša od mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti na ravni celotnega trga.

(279)

Belgija se je sklicevala na študijo o zadostnosti in prilagodljivosti iz leta 2019 ter preučila scenarij EOM in strateške rezerve ter scenarij EOM in mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti. V tej študiji je bilo ugotovljeno, da v scenariju EOM in strateške rezerve merilo zanesljivosti oskrbe ne bo izpolnjeno.

(280)

V zvezi z dražbo T–2 je Belgija pojasnila, da dražbi T–4 in T–1, kot je to v drugih državah članicah pri mehanizmu nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, omogoča sodelovanje vseh tehnologij z daljšim ali krajšim pripravljalnim obdobjem za vključitev v mehanizem in državi članici omogoča relativno zagotovilo, da je mogoče zagotoviti zadostno količino za zagotovitev zanesljivosti oskrbe v dobavnem letu. Razdelitev količin med dražbama T–1 in T–2 povzroča tveganje, da bi se na teh dražbah pretirano zmanjšala konkurenca.