(1)

Glede na čezmejno razsežnost ravnanja s tržnimi podatki, kakovosti podatkov in potrebe po doseganju ekonomije obsega ter za preprečitev škodljivih učinkov morebitnih razlik v kakovosti podatkov in nalogah izvajalcev storitev sporočanja podatkov so bila z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pooblastila za izdajanje dovoljenj in nadzor v zvezi z dejavnostmi izvajalcev storitev sporočanja podatkov v Uniji prenesena na Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(2)

Hkrati za sisteme odobrenih objav (v nadaljnjem besedilu: APA) in odobrene mehanizme poročanja (v nadaljnjem besedilu: ARM) velja odstopanje od nadzora ESMA, tako da ti ostajajo pod nacionalnim nadzorom, kadar so njihove dejavnosti omejene pomembnosti za notranji trg.

(3)

Prvič, dejavnosti APA ali ARM je treba obravnavati, kot da so omejene pomembnosti za notranji trg na podlagi relativne količine strank s sedežem v državah članicah, ki niso matična država članica APA ali ARM. Če so storitve, ki jih ponujajo APA ali ARM, v veliki meri čezmejne storitve, se odstopanje ne uporablja. Drugič, pomen za notranji trg bi moral temeljiti na deležu skupnih sporočenih ali objavljenih poslov, ki jih sporočijo ali objavijo posamezni APA ali ARM. Če delež presega najnižji prag, se aktivnosti ne bi smele obravnavati, kot da so omejene pomembnosti za notranji trg. Izračun APA bi moral temeljiti na podatkih o preglednosti, ki se posredujejo v sistem referenčnih podatkov o finančnih instrumentih in v sistem preglednosti finančnih instrumentov, izračun ARM pa na poročilih o poslih, predloženih pristojnim organom.

(4)

Če en gospodarski subjekt upravlja APA in ARM ali več APA in ARM, je odstopanje od nadzora ESMA mogoče le, če so vsi APA ali ARM upravičeni do odstopanja.

(5)

Zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja novega nadzornega okvira za izvajalce storitev sporočanja podatkov, kot je določen v členu 4 Uredbe (EU) 2019/2175, bi morala ta uredba začeti veljati nemudoma in se začeti uporabljati čim prej –

(1)

Ruska invazija na Ukrajino 24. februarja 2022 vpliva na kmete v Uniji.

(2)

Glavna skrb v trgovini med Ukrajino in Unijo je razpoložljivost prevoza. Ukrajinska letališča so bila prva žrtev ruskega napada, prav tako so bile prekinjene tudi vse komercialne pomorske operacije v ukrajinskih pristaniščih.

(3)

Kriza bo verjetno imela resne posledice za dobavo žit na svetovni ravni, kar bo privedlo do nadaljnjega zvišanja cen, to pa prispeva k že tako hitro rastočim cenam energije in gnojil, ki vplivajo na kmete v Uniji.

(4)

Razlog za zaskrbljenost je tudi nezmožnost iz logističnih in finančnih razlogov, da bi se proizvodi Unije še naprej pretakali v Ukrajino ter morda tudi v Rusijo in Belorusijo, s čimer lahko nastanejo motnje v trgovini v nekaterih sektorjih, ki bi povzročile tržna neravnovesja na notranjem trgu. To bi vplivalo predvsem na sektorje vin in žganih pijač, predelane hrane (vključno s predelanim sadjem in zelenjavo), začetne formule za dojenčke in hrane za hišne živali v primeru Rusije, sadja in zelenjave v primeru Belorusije ter živalskih proizvodov v primeru Ukrajine.

(5)

Zato obstaja resna nevarnost motenj na trgu zaradi znatnega povišanja stroškov in motenj v trgovini, kar zahteva uspešno in učinkovito ukrepanje.

(6)

Ukrepi tržne intervencije, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 na voljo v obliki javne intervencije, pomoči za zasebno skladiščenje ali umikov s trga, so lahko učinkoviti pri ponovni vzpostavitvi določenega tržnega ravnovesja z začasnim ali trajnim umikom proizvodov s trga, vendar niso take narave, da bi lahko prispevali k preprečevanju nevarnosti motenj na trgu zaradi povišanja stroškov. Medtem ko se mora trg postopno prilagajati novim okoliščinam, je potrebna podpora za proizvajalce v sektorjih, v katerih se stroški vložkov dvigajo na nevzdržno raven in v katerih proizvodi ne morejo do svojega običajnega trga.

(7)

Za učinkovit in uspešen odziv na nevarnost motenj na trgu je bistvenega pomena, da je na voljo pomoč za proizvajalce v kmetijskih sektorjih v Uniji, ki jih take motnje na trgu prizadenejo. Države članice bi morale izbrati enega ali več zadevnih sektorjev oziroma njihovih delov za podporo proizvajalcem, ki so jih motnje na trgu najbolj prizadele.

(8)

Zato je primerno, da se državam članicam zagotovijo finančna sredstva za podporo proizvajalcem, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki spodbujajo prehransko varnost ali odpravljajo tržna neravnovesja, tako da bi se omogočile potrebne prilagoditve. Znesek, ki je na voljo vsaki državi članici, bi bilo treba določiti tako, da se upošteva teža posamezne države članice v kmetijskem sektorju Unije na podlagi neto zgornjih mej za neposredna plačila iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(9)

Države članice bi morale oblikovati ukrepe, ki prispevajo k prehranski varnosti ali odpravljajo tržna neravnovesja. Kmetje bi morali biti upravičeni do podpore v okviru teh ukrepov, če za doseganje navedenih ciljev opravljajo eno ali več naslednjih dejavnosti: dejavnosti krožnega gospodarstva, upravljanje hranil, učinkovita raba virov ter okolju in podnebju prijazne proizvodne metode.

(10)

Države članice bi morale pomoč razdeliti po najučinkovitejših kanalih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki upoštevajo obseg motenj na trgu v različnih sektorjih, obenem pa zagotoviti, da so kmetje končni prejemniki pomoči, ter se izogibati vsakršnemu izkrivljanju trga in konkurence.

(11)

Glede na to, da bi znesek, dodeljen vsaki državi članici, nadomestil samo del dejanske izgube proizvajalcev v kmetijskih sektorjih, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da navedenim proizvajalcem dodelijo dodatno nacionalno podporo, in sicer pod enakimi pogoji objektivnosti, nediskriminacije in neizkrivljanja konkurence. Glede na obseg trenutne krize lahko ta dodatna nacionalna podpora izjemoma znaša največ dvakratnik ustreznih zneskov, določenih v Prilogi k tej uredbi.

(12)

Da se državam članicam zagotovi prilagodljivost pri razdeljevanju pomoči, saj se v danih okoliščinah soočajo z motnjami na trgu, bi jim bilo treba dovoliti, da pomoč kumulirajo z drugo podporo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

(13)

Pomoč iz te uredbe bi se morala dodeliti kot ukrep za podpiranje kmetijskih trgov v skladu s členom 4(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 1306/2013 po prenosu sredstev iz rezerve za krize v kmetijskem sektorju iz člena 25 navedene uredbe.

(14)

Ker je pomoč Unije določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih državam članicam, ki niso sprejele eura, v njihove nacionalne valute. Zato je primerno določiti operativni dogodek za menjalni tečaj v skladu s členom 106 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Glede na načelo iz navedenega člena, odstavek 2, točka (b), in merila, določena v odstavku 5, točka (c), istega člena, bi moral biti operativni dogodek datum začetka veljavnosti te uredbe.

(15)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati odhodke, ki jih imajo države članice le, kadar se takšni odhodki izvršijo do datuma za upravičenost odhodkov.

(16)

Za zagotovitev preglednosti, spremljanja in ustreznega upravljanja zneskov, ki so jim na voljo, bi morale države članice Komisijo obvestiti o konkretnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, merilih, ki se uporabljajo za uvedbo teh ukrepov, utemeljitvi za porazdelitev pomoči po različnih sektorjih, ukrepih, ki so bili sprejeti za preprečevanje izkrivljanja konkurence na zadevnih trgih, ter načrtovanem učinku ukrepov in metodah za preverjanje, ali je ta dosežen.

(17)

Težave pri dostopu do vložkov in logistične težave, ki izhajajo iz nenadne zaustavitve komercialnih pošiljk, štejejo za takojšne motnje na trgu, zato je za učinkovito in uspešno reševanje razmer potrebno takojšnje ukrepanje.

(18)

Da bi proizvajalci pomoč prejeli čim prej, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da začnejo to uredbo izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporabljati bi se morala pod pogojem, da se prenos 350 000 000 EUR iz rezerve v proračunske vrstice za financiranje potrebnega ukrepa izvede v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (4), od dne objave sporočila Komisije v Uradnem listu Evropske unije, v katerem je navedeno, da je bil prenos izveden –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 18. februarja 2021 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom kalcijevega silicida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država ali Kitajska). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. januarja 2021 vložilo združenje Euroalliages (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije kalcijevega silicida v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je 17. septembra 2021 v skladu s členom 19a osnovne uredbe stranem predložila povzetek predlaganih začasnih dajatev ter podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe v zvezi s točnostjo izračunov. Ni bilo prejetih pripomb glede točnosti izračunov.

(4)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1811 (3) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz kalcijevega silicida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožnik, vlada Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada), kitajski sodelujoči proizvajalci izvozniki Ningxia Ketong New Material Technology Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Ketong), Ningxia Shun Tai Smelting Co., Ltd. in njegov povezani trgovec Overseas Metallurgy Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Shun Tai) in Shaanxi Shenghua Metallurgy-Chemical Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Shenghua) ter en uporabnik (proizvajalec polnjenih žic Filo d.o.o.) v pisnih izjavah sporočili svoja stališča glede začasnih ugotovitev.

(6)

Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost zagovora. Zaslišanje sta imela družba Filo d.o.o. in eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, tj. družba Ketong.

(7)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(8)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz kalcijevega silicida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(9)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila odobrena tudi ta možnost. Zaslišanje je potekalo z družbo Ketong.

(10)

Ker glede začetka preiskave po uvedbi začasnih ukrepov ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 12 začasne uredbe.

(11)

Ker glede vzorčenja proizvajalcev Unije, uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov iz LRK ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 15, 17 in 19 začasne uredbe.

(12)

Ker glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 25 začasne uredbe.

(13)

Ker glede obsega izdelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila ugotovitve iz uvodnih izjav 26 do 29 začasne uredbe.

(14)

Po začasnem razkritju so pritožnik, kitajska vlada in sodelujoči proizvajalci izvozniki predložili pripombe na začasne ugotovitve o dampingu.

(15)

Po začasnem razkritju so kitajska vlada ter družbi Ketong in Shenghua predložile pripombe, v katerih so med drugim izpodbijale zakonitost člena 2(6a) osnovne uredbe in obstoj znatnih izkrivljanj, ki jih je opisala Komisija. Te pripombe so podrobneje obravnavane v nadaljevanju.

(16)

Kitajska vlada je najprej v zvezi s poročilom navedla, da ni dokazov, da je Komisija poročilo odobrila ali podprla, zaradi česar obstajajo dvomi, ali lahko poročilo predstavlja uradno stališče Komisije. Kar zadeva dejansko podlago, je poročilo po navedbah kitajske vlade zavajajoče, enostransko in popolnoma neusklajeno z dejanskim stanjem. Poleg tega dejstvo, da je Komisija izdala poročila o državi le za nekaj izbranih držav, vzbuja pomisleke glede obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi. Komisija se po mnenju kitajske vlade tudi ne bi smela opirati na dokaze v poročilu, saj to ne bi bilo v skladu z duhom poštenega in pravičnega prava, saj dejansko pomeni presojo zadeve pred sojenjem.

(17)

Drugič, kitajska vlada je trdila, da računska določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ni v skladu s protidampinškim sporazumom STO, zlasti s členom 2.2 sporazuma, ki določa izčrpen seznam primerov, v katerih se lahko računsko določi normalna vrednost, pri čemer „znatna izkrivljanja“ niso navedena. Poleg tega uporaba podatkov iz primerne reprezentativne države po navedbah kitajske vlade ni v skladu s členom 6.1, točka (b), GATT in členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, ki določata, da se pri računski določitvi normalne vrednosti uporabijo stroški proizvodnje v državi porekla.

(18)

Tretjič, kitajska vlada je trdila, da so preiskovalne prakse Komisije iz člena 2(6a) osnovne uredbe neskladne s pravili STO, saj Komisija v nasprotju s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO ni upoštevala evidenc kitajskega proizvajalca in ni ugotavljala, ali so navedene evidence v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli na Kitajskem. V zvezi s tem je kitajska vlada opozorila, da sta pritožbeni organ v zadevi DS473 in odbor v zadevi DS494 trdila, da se v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, kadar se evidence izvoznika ali proizvajalca v preiskavi v sprejemljivih mejah natančno in zanesljivo ujemajo z vsemi dejanskimi stroški določenega proizvajalca ali izvoznika za obravnavani izdelek, za te evidence lahko šteje, da „razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka“, preiskovalni organ pa bi moral uporabiti take evidence za določitev stroškov proizvodnje proizvajalcev v preiskavi.

(19)

Četrtič, kitajska vlada je navedla, da bi Komisija morala biti dosledna in v celoti proučiti, ali v reprezentativni državi obstaja tako imenovano izkrivljanje trga. Po navedbah kitajske vlade pripravljenost sprejeti podatke reprezentativne države brez take presoje pomeni „dvojne standarde“. Kitajska vlada je opozorila zlasti na mehanizem oblikovanja cen na brazilskem trgu električne energije, na katerega so med preiskavo predhodno opozorili kitajski sodelujoči proizvajalci izvozniki. Po mnenju kitajske vlade enako velja za oceno cen in stroškov industrije EU. Kitajska vlada se je v zvezi s tem sklicevala na številne primere v EU, ki lahko vzbujajo pomisleke glede izkrivljanja trga.

(20)

V zvezi z argumentom o statusu poročila v skladu z zakonodajo EU je Komisija opozorila, da člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe ne predpisuje določene oblike poročil o znatnih izkrivljanjih niti ne opredeljuje načina njihove objav. Poročilo je tehnični dokument, ki temelji na dejstvih in se uporablja samo v okviru preiskav o trgovinski zaščiti. Zato je bilo ustrezno izdano kot delovni dokument služb Komisije, saj je zgolj opisno in ne izraža političnih stališč, preferenc ali sodb. To ne vpliva na njegovo vsebino, in sicer objektivne vire informacij o obstoju znatnih izkrivljanj v kitajskem gospodarstvu, pomembnih za uporabo člena 2(6a), točka (c), osnovne uredbe. V zvezi s pripombami, da je poročilo enostransko in napačno predstavljeno, je Komisija ugotovila, da je poročilo celovit dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti politike, ki jih je objavila kitajska vlada, poročili tretjih oseb iz mednarodnih organizacij, akademskimi študijami in članki strokovnjakov ter drugimi zanesljivimi neodvisnimi viri. Poročilo je javno dostopno že od decembra 2017, da bi imele vse zainteresirane strani dovolj možnosti za njegovo ovrženje oziroma dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi s poročilom in dokazi, na katerih temelji. Komisija je v zvezi s tem nadalje ugotovila, da kitajska vlada kljub temu, da je opozorila na povsem splošne in abstraktne pomanjkljivosti poročila, ni nikoli predložila izpodbijanja vsebine dokazov iz poročila.

(21)

V odgovor na trditev kitajske vlade v zvezi s kršitvijo obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi je Komisija opozorila, da se poročilo o državi, kot določa člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe, lahko pripravi za katero koli državo le, kadar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnih izkrivljanj v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi. Decembra 2017, ko so začele veljati nove določbe člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija imela take informacije glede znatnih izkrivljanj za Kitajsko. Komisija je oktobra 2020 (4) objavila tudi poročilo o izkrivljanju v Rusiji, ki mu bodo lahko po potrebi sledila še druga poročila. Poleg tega je opozorila, da poročila niso obvezna za uporabo člena 2(6a). V členu 2 (6a), točka (c), so opisani pogoji, pod katerimi Komisija objavi poročila o državi, v skladu s členom 2(6a), točka (d), pa pritožnikom ni treba uporabiti poročila, niti ni v skladu s členom 2(6a), točka (e), obstoj poročila o državi pogoj za začetek preiskave na podlagi člena 2(6a). V skladu s členom 2(6a), točka (e), za začetek preiskave na navedeni podlagi zadoščajo že zadostni dokazi glede znatnih izkrivljanj v kateri koli državi, ki jih predložijo pritožniki ob izpolnitvi pogojev iz člena 2(6a), točka (b). Pravila glede znatnih izkrivljanj v posameznih državah se torej uporabljajo za vse države brez kakršnih koli razlik in ne glede na obstoj poročila o državi. Ta pravila sama po sebi zato ne kršijo obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi.

(22)

V zvezi z drugim in tretjim argumentom kitajske vlade o domnevni nezdružljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s pravom STO, zlasti določbami člena 2.2 in člena 2.2.1.1. protidampinškega sporazuma STO, ter ugotovitvami v zadevah DS473 in DS494 je Komisija poudarila svoje stališče iz uvodnih izjav 72 in 73 začasne uredbe, da je člen 2(6a) osnovne uredbe popolnoma v skladu z obveznostmi EU v okviru STO. Poleg tega je Komisija v zvezi s trditvijo, da pojem znatnih izkrivljanj iz člena 2(6a) osnovne uredbe ni naveden med primeri, v katerih je dovoljeno računsko določiti normalno vrednost v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO, opozorila, da v notranjem pravu ni treba uporabljati popolnoma enakih pojmov kot v zajetih sporazumih, da bi se zagotovila skladnost z navedenima sporazumoma, in da je po njenem mnenju člen 2(6a) v celoti skladen z ustreznimi pravili protidampinškega sporazuma STO (zlasti kar zadeva možnosti za računsko določitev normalne vrednosti iz člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO). Poleg tega je v zvezi z zadevo DS494 Komisija opozorila, da sta se EU in Ruska federacija pritožili na ugotovitve odbora, ki niso dokončne in zato v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu STO, saj jih ni sprejel Organ za reševanje sporov. V poročilu odbora je v tem sporu v vsakem primeru izrecno navedeno, da določbe člena 2(6a) osnovne uredbe ne spadajo v okvir spora.

(23)

V zvezi s četrtim argumentom, ki od Komisije zahteva zagotovitev, da na podatke tretjih držav, uporabljene v postopkih Komisije, ne vpliva izkrivljanje na trgu, je Komisija opozorila, da v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost računsko določi na podlagi izbranih podatkov, ki niso domače cene in stroški v državi izvoznici, le, če ugotovi, da taki podatki čim bolje odražajo neizkrivljene cene in stroške. V tem postopku mora Komisija uporabiti le neizkrivljene podatke. V tem smislu so zainteresirane strani pozvane, da v zgodnjih fazah preiskave predložijo pripombe o predlaganih virih za določitev normalne vrednosti. Pri končni odločitvi Komisije o tem, kateri neizkrivljeni podatki bi se morali uporabiti za računsko določitev normalne vrednosti, se navedene pripombe v celoti upoštevajo. Kar zadeva stanje na brazilskem trgu električne energije, je bilo to vprašanje že podrobno obravnavano v uvodnih izjavah 132, 133 in 152 začasne uredbe, obravnavano pa je tudi v uvodni izjavi 45 v nadaljevanju. Kar zadeva zahtevo kitajske vlade, naj Komisija oceni morebitno izkrivljanje na notranjem trgu EU, Komisija ni razumela pomembnosti te točke v kontekstu ocene obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(24)

Komisija je zato zavrnila argumente kitajske vlade.

(25)

Družba Ketong je navedla, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni združljiv s sporazumi STO – vključno s Protokolom o pristopu Kitajske k STO in protidampinškim sporazumom STO – ter tudi odločbami Organa za reševanje sporov, zlasti v zadevi DS473. Družba Ketong je poudarila, da Komisija v začasni uredbi ni pojasnila združljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s STO, ampak je podala le zelo splošne izjave, ne da bi navedla ustrezno pravno podlago STO. Poleg tega je družba Ketong v zvezi z zadevo DS473 navedla, da Komisija ne bi smela zavreči njenih stroškov ali cen na podlagi domnevnega obstoja znatnih izkrivljanj, saj obstoj takih izkrivljanj v nobenem primeru ni zadostna podlaga za sklep, da v evidencah proizvajalca niso bili razumno upoštevani stroški surovin, povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka.

(26)

Družba Ketong je tudi ugovarjala temu, da se je Komisija sklicevala na številne medsektorske dejavnike, ki obstajajo na Kitajskem, da bi dokazala obstoj znatnih izkrivljanj. Zlasti je družba navedla, da je dejstvo, da je bila priznana kot „podjetniško tehnološko središče avtonomne regije leta 2020“ zgolj dokaz, kako je predana dejavnostim R&R in naložbam vanje ter da to ne pomeni poseganja države v njeno poslovanje. Podobno je družba Ketong navedla, da zanjo kot družbo v zasebni lasti veljajo sodobna tržno usmerjena pravila o korporativnem upravljanju, za svoje poslovne dejavnosti pa odgovarja izključno zasebnim delničarjem družbe v skladu s pravom družb LRK. Nadalje je družba trdila, da obstoj poseganja države ne bi pomenil znatnih izkrivljanj in da mora Komisija po zakonu ugotoviti izkrivljajoči učinek domnevnega poseganja države na njene cene in stroške.

(27)

V zvezi z argumentom glede združljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s sporazumi STO in sodno prakso Organa za reševanje sporov se poleg uvodnih izjav 72 in 73 začasne uredbe sklicuje na uvodno izjavo 22, v kateri je argument obravnavan.

(28)

V zvezi z domnevnim neobstojem znatnih izkrivljanj kljub obstoječim poseganjem države argumentov družbe Ketong ni mogoče sprejeti. Prvič, družba Ketong ni zagotovila nobenih informacij, ki bi povzročile dvom o ugotovitvah Komisije (glej uvodni izjavi 57 in 58 začasne uredbe), da kalcijev silicid šteje za spodbujano industrijo in je zato izpostavljen izkrivljanju. Enako velja za izkrivljanja v zvezi z vložki, potrebnimi za proizvodnjo izdelka v preiskavi (glej zlasti uvodni izjavi 62 in 63 začasne uredbe). Drugič, družba Ketong je priznanje, da je „podjetniško tehnološko središče avtonomne regije leta 2020“, označila kot dokaz priznavanja njenih dejavnosti R&R, ni pa izpodbijala obstoja finančne pomoči kitajskih organov in drugih oblik podpore, namenjene sektorju, kot je navedeno v uvodnih izjavah 57 in 58 začasne uredbe. Tretjič, kar zadeva trditev družbe Ketong, da je družba v zasebni lasti s sodobnim korporativnim upravljanjem, je Komisija v uvodnih izjavah 40 do 63 začasne uredbe opisala znatna poseganja države v LRK, kar je povzročilo izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli. Ta izkrivljanja vplivajo na gospodarske subjekte ne glede na lastniško strukturo ali sestavo poslovodstva.

(29)

Družba Ketong je ob dokončnem razkritju trdila, prvič, da Komisija še vedno ni zagotovila nadaljnje pojasnitve natančne pravne podlage ali podkrepila svoje pravne utemeljitve v zvezi z združljivostjo člena 2(6a) osnovne uredbe s sporazumi STO in odločbo STO v zadevi DS473. Po mnenju družbe Ketong zgolj ponavljanje Komisije, da je člen 2(6a) osnovne uredbe popolnoma v skladu z obveznostmi EU na podlagi prava STO, ni zagotovilo nobene dodatne jasnosti glede tega vprašanja. Drugič, družba Ketong je ponovila, da so podatki iz tretje države pri izračunu normalne vrednosti na podlagi domnevnega obstoja znatnih izkrivljanj nezdružljivi s členom 2.2 in členom 2.2.1.1. protidampinškega sporazuma STO in odločbo pritožbenega organa STO v zadevi DS473. Tretjič, družba Ketong je trdila, da ima Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe pravno obveznost, da ločeno oceni obstoj znatnih izkrivljanj za vsakega izvoznika in proizvajalca ter posamično ugotovi izkrivljajoči učinek domnevnega poseganja države na cene in stroške proizvajalca. Družba Ketong meni, da ni njena naloga predložiti dokaze, da izkrivljanja na ravni države zanjo ne veljajo, in da Komisija v zvezi s tem ni izpolnila svoje pravne obveznosti, da ugotovi izkrivljajoči učinek domnevnega poseganja države na njene cene in stroške.

(30)

Komisija se s tem ni strinjala. V zvezi z zahtevo za dodatno pojasnitev združljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s pravom STO, je Komisija jasno navedla svoje pravno stališče, in sicer da je računska določitev normalne vrednosti v primeru, ko je bil ugotovljen obstoj znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, v skladu s pravom STO, vključno z ustreznimi določbami člena 2.2 in člena 2.2.1.1. protidampinškega sporazuma STO in poročili STO o reševanju sporov, zlasti v zadevi DS473. Komisija je zato ponovila svoje stališče, izraženo v uvodnih izjavah 72 in 73 začasne uredbe ter ponovno navedeno v uvodnih izjavah 22 in 27 zgoraj. Poleg tega je Komisija tudi v zvezi z izjavo družbe Ketong glede uporabe podatkov tretjih držav poudarila, da lahko stanje v zvezi s trgom za podobni izdelek ali njegove vložke, kot je bilo ugotovljeno na Kitajskem, privede do stanja, ko izvoznikova domača prodaja podobnega izdelka ne omogoča ustrezne primerjave z izvoznikovo prodajo obravnavanega izdelka. To velja v tem primeru, ko lahko znatna izkrivljanja na kitajskem trgu povzročijo neravnovesje v primerjavi s stanjem na izvoznem trgu. Poleg tega je Komisija ugotovila, da družba Ketong ni predložila nobenega dodatnega argumenta v zvezi z uporabo podatkov tretjih držav, razen sklicevanja na njeno predhodno izjavo. Argument družbe Ketong o dokaznem bremenu, ki ga nosi Komisija, je napačen. Komisija je opozorila, da lahko po ugotovitvi, da zaradi obstoja znatnih izkrivljanj za državo izvoznico v skladu s členom 2(6a), točka (b), ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici, v skladu s členom 2(6a), točka (a), za vsakega proizvajalca izvoznika računsko določi normalno vrednost z uporabo neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi. Takšna ugotovitev je bila sprejeta na podlagi ocene iz uvodnih izjav 40 do 63 začasne uredbe in se je za družbo Ketong uporabila posamično. Komisija je nadalje opozorila, da člen 2(6a), točka (a), dovoljuje uporabo domačih stroškov, samo če je zanesljivo ugotovljeno, da niso izkrivljeni. Vendar nobeden od argumentov, ki jih je predložila družba Ketong (glej uvodno izjavo 26), ni pokazal, da bi bilo tako.

(31)

Glede na navedeno so bili argumenti družbe Ketong zavrnjeni.

(32)

Družba Shenghua se je sklicevala na svoje prejšnje pripombe ter ponovila svoje stališče, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni skladen s protidampinškim sporazumom STO, in sklenila, da ker Komisija ni utemeljila združljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s sporazumom STO, predhodno razkritje ne izpolnjuje pravnega standarda ustrezne utemeljitve razlogov, ki upravičujejo odločitev Komisije za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe.

(33)

Drugič, družba Shenghua je poudarila, da čeprav uporaba podatkov iz tretje države v skladu z odločbo v zadevi DS473 ni prepovedana, mora Komisija uporabiti podatke o stroških iz reprezentativne tretje države, da bi ugotovila stroške proizvodnje na Kitajskem. Navedla je, da Komisija tega ni storila, in v zvezi s tem trdila, da računsko določena normalna vrednost na podlagi proizvodnih dejavnikov v reprezentativni tretji državi nikakor ne more odražati cene in ravni stroškov v državi izvoznici, zaradi česar se nato normalna vrednost znatno razlikuje od vrednosti v evidencah proizvajalca izvoznika.

(34)

Tretjič, družba Shenghua je navedla, da zakonodaja EU uvaja pojem, ki v protidampinškem sporazumu STO ne obstaja, saj predvideva računsko določitev normalne vrednosti, če se ugotovi obstoj znatnih izkrivljanj, medtem ko člen 2.2. protidampinškega sporazuma STO določa, da se normalna vrednost računsko določi le, če ni prodaje v okviru običajnega poteka trgovanja.

(35)

Družba je poleg tega trdila, da v sektorju kalcijevega silicida na Kitajskem ni znatnih izkrivljanj, saj: (i) čeprav je družba Shenghua družba v lasti države, državno lastništvo ne pomeni nujno, da država posega v njeno poslovno ravnanje na trgu; nasprotno, nakup proizvodnih dejavnikov, ki ga je izvedla družba Shenghua, je temeljil na pogajanjih in pogodbah z dobavitelji, družba pa je tržno usmerjena, (ii) domnevna poseganja države na trg kalcijevega silicida so bila ugotovljena na podlagi poročila, ki je po mnenju družbe Shenghua pristransko in zastarelo ter je nanj vplivalo krožno sklepanje, saj ga je pripravila Komisija kot podlago za sklep o znatnih izkrivljanjih, (iii) Komisija se je opirala na sklicevanje na zakone, ki niso relevantni za sedanjo preiskavo – kot je zakonodaja o lastnini ali stečaju –, ali pa zgolj na nezavezujoče smernice – kot je 13. petletni načrt –, ter se je sklicevala na dejavnike, ki nikakor niso povezani z upravljanjem in poslovanjem družbe Shenghua – kot to, da je izvršni direktor hkrati tudi sekretar partije.

(36)

V zvezi z domnevnim neobstojem utemeljitve in pravnim standardom ustrezne utemeljitve razlogov se zdi, da je družba Shaanxi Shenghua obveznost, da se navedejo razlogi za vsebinsko uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, zamenjala z domnevno obveznostjo, da se pojasni pravna podlaga STO v podporo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je v uvodnih izjavah 40 do 63 začasne uredbe podrobno pojasnila razloge za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, s čimer je popolnoma izpolnila svojo pravno obveznost v zvezi z navedbo ustrezne utemeljitve razlogov.

(37)

Kar zadeva argumente družbe Shenghua v zvezi z združljivostjo člena 2(6a) osnovne uredbe s protidampinškim sporazumom STO in ugotovitvami Organa za reševanje sporov, se večinoma prekrivajo s podobnimi argumenti kitajske vlade in družbe Ketong ter so že bili obravnavani v uvodni izjavi 22.

(38)

V zvezi s trditvijo družbe Shenghua glede domnevnega neobstoja znatnih izkrivljanj je Komisija opozorila, da (i) je lahko v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe državno lastništvo pomemben kazalnik obstoja znatnih izkrivljanj; tudi proizvajalci kalcijevega silicida v zasebni lasti poslujejo v okolju, v katerem prevladujeta prisotnost države in smernice države za industrijo kalcijevega silicida ter tudi povezane industrije, kot so proizvajalci surovin; (ii) poročilo temelji na obsežnih objektivnih dokazilih, kot je podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi 20; (iii) znatna izkrivljanja, ki so posledica neustreznega delovanja zakonodaje o lastnini in stečaju, sistem načrtovanja, vključno z njegovo zavezujočo naravo, ter prisotnost države v podjetjih, tudi zaradi vse večjega vpliva Kitajske komunistične partije (KKP) na poslovno ravnanje gospodarskih subjektov, so pomembni tudi v primeru družbe Shenghua, saj se ti zakoni in pravila na Kitajskem uporabljajo na splošno in vplivajo na vse družbe, tudi na družbo Shenghua. Družba Shenghua ni predložila dokazov, da izkrivljanja, prisotna na ravni države, ne bi vplivala nanjo, prav tako ni dokazala, zakaj argument Komisije, da dejstvo, da je izvršni direktor družbe hkrati tudi sekretar partije, pomeni vpliv KKP na družbo, ne bi bil veljaven.

(39)

Družba Shenghua je po dokončnem razkritju izpodbijala uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe in trdila, da je Komisija za utemeljitev njegove uporabe predložila le splošno izjavo, s čimer ni upoštevala, da tudi če v osnovni uredbi ni treba uporabljati popolnoma enakih pojmov kot v zadevnem sporazumu STO, notranje pravo EU ne bi smelo biti v nasprotju s sporazumi STO. V zvezi s tem je družba Shenghua menila, da Komisija ni zagotovila zadostne utemeljitve za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Drugič, družba Shenghua je trdila, da državno lastništvo ne prispeva k znatnemu izkrivljanju. Natančneje, družba Shenghua je poudarila, da je njeno poslovanje tržno usmerjeno in da se njene odločitve odzivajo na povpraševanje na trgu. Kljub temu Komisija ni niti pojasnila povezave med zakonodajo o lastnini in stečaju ter znatnimi izkrivljanji niti ni razložila, zakaj bi izvršni direktor, ki zaseda položaj sekretarja partije, povzročil znatna izkrivljanja. Družba Shenghua se je sklicevala na obstoj političnih strank v drugih državah, tudi v EU. Poleg tega je opozorila, da ima dva delničarja, od katerih je le eden v državni lasti, drugi pa je fizična oseba, in da v skladu z njenim statutom delničar v državni lasti ne more sam nadzorovati poslovanja družbe. Poleg tega se je sklicevala na člen 6 kitajskega zakona o podjetjih v državni lasti (5), v skladu s katerim je treba javnoupravne funkcije ločiti od funkcij vlagatelja sredstev v državni lasti. Po mnenju družbe Shenghua je zato njeno delovanje neodvisno od vlade in državno lastništvo ne prispeva k znatnim izkrivljanjem.

(40)

Argument družbe Shenghua v zvezi z združljivostjo člena 2(6a) osnovne uredbe s pravom STO je podoben argumentu, ki ga je predložila družba Ketong, in je bil obravnavan v uvodni izjavi 30. V zvezi z argumenti družbe Shenghua o razmerju med državnim lastništvom ter zakonodajo o lastnini in stečaju ter znatnimi izkrivljanji je Komisija opozorila, da so v skladu s prvo in četrto alineo člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe prisotnost podjetij, ki delujejo v okviru državnega lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik, na zadevnem trgu ter pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje med pomembnimi elementi za oceno obstoja znatnih izkrivljanj. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da razen tega, da je družba Shenghua predstavila to splošno točko, ni postavila pod vprašaj podrobne analize Komisije iz uvodnih izjav 43, 44 in 46 začasne uredbe in uvodne izjave 38. Argumenti družbe Shenghua v zvezi z njeno neodvisnostjo od vlade so natančnejši, vendar ne morejo spremeniti ocene Komisije iz uvodnih izjav 47 in 48 začasne uredbe. Prvič, čeprav je sklicevanje družbe Shenghua na politične stranke v drugih državah v obravnavanih okoliščinah vsekakor nepomembno, je Komisija opozorila na vse močnejši nadzor KKP nad podjetji na splošno (glej uvodno izjavo 41 začasne uredbe) in zlasti nad sektorjem kalcijevega silicida (glej uvodni izjavi 47 in 48 začasne uredbe). Drugič, v zvezi z izvršnim direktorjem družbe Shenghua, ki je hkrati tudi partijski sekretar, je Komisija ugotovila, da družba Shenghua ni izpodbijala analize dejavnosti za krepitev partije in vloge KKP v družbi, ki jo je Komisija opravila v uvodni izjavi 48 začasne uredbe. Nasprotno, družba je na svojem spletišču (6)odkrito potrdila, da se zanaša na „močno podporo vlade in vseh sektorjev družbe“, in svoje namere, da „se ravna po duhu šestega plenarnega zasedanja 18. centralnega komiteja KKP in vrsti pomembnih govorov generalnega sekretarja Xija“. Komisija je v zvezi s tem opozorila tudi na uvodno izjavo 41 začasne uredbe in ustrezno oceno vpliva KKP na kitajsko gospodarstvo, zlasti na poglavje 2 poročila. Sklicevanje družbe Shenghua na svoj statut je zato zavajajoče. Manjšinski delničar, ki je hkrati izvršni direktor družbe, je zaradi svojega članstva v KKP izrecno zavezan k izvajanju načel in politik stranke (7). Zato statut, ki še zdaleč ne dokazuje neodvisnosti družbe Shenghua od države, dejansko dokazuje jasne vezi med politikami stranke/države in vodenjem poslov družbe. Tretjič, družba Shenghua kitajski zakon o podjetjih v državni lasti razlaga očitno selektivno. Medtem ko je družba poudarila formalno delitev med upravno vlogo in vlogo delničarjev države v skladu s členom 6 zakona o podjetjih v državni lasti, se je odločila, da se ne bo sklicevala na člen 1. Člen 1 opredeljuje splošni namen zakona, ki je med drugim podpirati vodilno vlogo gospodarskega sektorja v državni lasti v nacionalnem gospodarstvu in spodbujati razvoj socialističnega tržnega gospodarstva. Družba Shenghua se prav tako ni sklicevala na člen 7, ki državi nalaga, da spodbuja večje naložbe državnega kapitala v ključne industrije in področja, pomembna za nacionalno gospodarstvo; niti se ni sklicevala na člen 36, v skladu s katerim podjetja v državni lasti pri naložbah upoštevajo nacionalne industrijske politike.

(41)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov so bili argumenti družbe Shenghua zavrnjeni.

(42)

Pripombe pritožnika so v veliki meri odražale zgornje odgovore Komisije na argumente družbe Shenghua. Zlasti je pritožnik menil, da je člen 2(6a) osnovne uredbe popolnoma skladen z obveznostmi Unije v okviru STO ter da družba Shenghua dejansko predstavlja popoln primer znatnih izkrivljanj, ki obstajajo v sektorju kalcijevega silicida na Kitajskem, tudi zaradi nadzora vlade nad poslovno strukturo delov gospodarstva v državni lasti in vpliva KKP na upravljavske organe posameznih družb. Poleg tega je v zvezi s poročilom in nedavno preiskavo v zvezi s fero-silicijem (8) pritožnik navedel, da je sektor kalcijevega silicida na Kitajskem močno izkrivljen zaradi poseganja države. Na tej podlagi je pritožnik sklenil, da je bila uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe za izračun normalne vrednosti popolnoma upravičena.

(43)

Komisija je v začasni uredbi v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alineja, osnovne uredbe kot reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Podrobnosti o metodologiji, uporabljeni za izbor, so bile določene v prvem in drugem obvestilu, ki sta bili stranem na voljo v javni dokumentaciji 7. maja 2021 in 14. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo in drugo obvestilo), ter v uvodnih izjavah 86 do 139 začasne uredbe.

(44)

Po začasnem razkritju sta družbi Ketong in Shenghua ponovili trditve iz svojih pripomb v zvezi s prvim in drugim obvestilom, da Brazilija ni primerna reprezentativna država. Družba Ketong je ponovila, da so na brazilskem trgu električne energije znatna izkrivljanja, ter vztrajala, da zato Brazilija ni primerna reprezentativna država in da mora Komisija, da bi bila dosledna, uporabiti enaka merila za reprezentativno državo kandidatko, kot so merila, navedena v členu 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, ki jih je uporabila pri oceni, ali je v državi v preiskavi trg izkrivljen. To je trdila tudi kitajska vlada. Družba Ketong je trdila tudi, da v Braziliji ni na voljo smiselnih javnih podatkov za kvarcit, ki je pomemben vhodni material, ter ponovila, da je Rusija primernejša reprezentativna država.

(45)

Komisija je ugotovila, da niti družba Ketong niti kitajska vlada nista predložili dokazov, ki bi nakazovali, da je bila referenčna cena za električno energijo, ki jo je ugotovila Komisija na podlagi metodologije, navedene v uvodni izjavi 152 začasne uredbe, izkrivljena zaradi poseganja brazilske vlade. Komisija se v zvezi s tem sklicuje tudi na uvodno izjavo 133 začasne uredbe. Družba EDP Brasil je eno največjih brazilskih elektroenergetskih podjetij in je v zasebni lasti. Proizvaja, distribuira in prodaja električno energijo različnim odjemalcem, tudi industrijskim. Komisija v spisu ni imela nobenih indicev, da so cene električne energije, ki jih družba EDP Brasil zaračunava in objavlja na svojem spletišču, dejansko izkrivljene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(46)

V zvezi z neobstojem smiselnih javnih podatkov v Braziliji za kvarcit je Komisija ugotovila, da družba Ketong ni predložila nobenih argumentov razen že navedenih in obravnavanih v uvodnih izjavah 94 in 129 začasne uredbe. Iz tega razloga je bila trditev zavrnjena.

(47)

V zvezi s trditvijo, da je Rusija primernejša reprezentativna država, je Komisija ugotovila, da je družba Ketong ponovila svoje argumente, navedene v uvodni izjavi 114 začasne uredbe, ne da bi predložila nove argumente. Iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 90, 115 in 116 začasne uredbe, je bila trditev zavrnjena.

(48)

Ob dokončnem razkritju je družba Ketong ponovila svojo trditev, da Brazilija ni primerna reprezentativna država zaradi zatrjevanega pomanjkanja neizkrivljenih in zanesljivih podatkov o dveh najpomembnejših vložkih, električni energiji in kvarcitu. Družba Ketong je trdila, da je bil trg električne energije v Braziliji izkrivljen, Komisija pa tega dejstva ni upoštevala. Trdila je še, da Komisija ni pojasnila, zakaj neobstoj smiselnih javno dostopnih podatkov za kvarcit ni vplival na izbiro Brazilije kot reprezentativne države. Družba Ketong je ponovila, da je Rusija primernejša reprezentativna država kot Brazilija.

(49)

Komisija je ugotovila, da družba Ketong ni predložila nobenih novih argumentov razen tistih, ki jih je že navedla v svojih pripombah k začasnemu razkritju, ki bi lahko spremenili sklepe iz uvodnih izjav 45, 46 in 47. Zato je bila trditev družbe Ketong zavrnjena.

(50)

Družba Shenghua je ponovila trditev, da Brazilija ni primerna reprezentativna država iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 96 in 123 začasne uredbe, in da bi bilo treba namesto nje izbrati Kazahstan. Ker družba Shenghua ni zagotovila novih argumentov, ki bi lahko spremenili sklepe Komisije iz uvodnih izjav 118 in 124 začasne uredbe, je bila trditev zavrnjena.

(51)

Ker glede izbire Brazilije kot reprezentativne države ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 139 začasne uredbe.

(52)

Komisija je podrobnosti o virih, uporabljenih za določitev normalne vrednosti, navedla v uvodnih izjavah 140 in 141 začasne uredbe. Po objavi začasne uredbe je Komisija prejela trditve enega proizvajalca izvoznika glede različnih virov, uporabljenih za določitev normalne vrednosti.

(53)

Družba Ketong je trdila, da neizkrivljena vrednost za kvarcit, ki jo je Komisija določila s sklicevanjem na povprečno nakupno ceno, ki jo plača industrija Unije, ne izpolnjuje pravnih standardov člena 2(6a), in nasprotuje dejstvom. Prvič, družba Ketong je trdila, da bi morala neizkrivljena vrednost izhajati iz reprezentativne tretje države, ki je gospodarsko podobno razvita kot Kitajska. Drugič, družba je poudarila, da so izvorni podatki, uporabljeni za določitev referenčne cene, izhajali iz odgovorov proizvajalcev Unije na vprašalnik in zato niso javno dostopni. Tretjič, družba se je sklicevala na informacije, ki jih je predložila s svojimi pripombami na drugo obvestilo, ki naj bi dokazovale, da referenčna cena, ki jo je določila Komisija, odstopa od cene za kvarcit, navedene v ceniku enega od proizvajalcev Unije za isti material.

(54)

Komisija se s prvim argumentom družbe Ketong ni strinjala. V nasprotju s trditvijo družbe člen 2(6a) osnovne uredbe ne določa, da bi morale neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti izvirati izključno iz primerne reprezentativne države, ki je gospodarsko podobno razvita kot država izvoznica. Če Komisija meni, da je ustrezno, lahko uporabi tudi neizkrivljene mednarodne cene, stroške ali referenčne vrednosti iz člena 2(6a), točka (a), druga alineja. Ta določba ne vsebuje nobenih kvalifikatorjev v zvezi z izbiro primernih mednarodnih cen, stroškov ali referenčnih vrednosti. Prav tako ni nikjer omenjeno, da mora vir teh potencialnih referenčnih vrednosti izhajati iz države, ki je gospodarsko podobno razvita kot država izvoznica. Komisija ima torej diskrecijsko pravico, da izbere primerno referenčno vrednost v tistih primerih, ko v izbrani primerni reprezentativni državi ni mogoče uporabiti uvozne vrednosti. Ker ni ustreznih podatkov za kvarcit v Braziliji in ker v spisu ni drugih ustreznih mednarodnih cen, stroškov ali referenčnih vrednosti za kvarcit, se je Komisiji v tej preiskavi zdelo primerno, da ceno za kvarcit na trgu Unije uporabi kot ustrezno referenčno vrednost v skladu s členom 2(6a), točka (a), druga alineja.

(55)

Po dokončnem razkritju je družba Ketong trdila, da nakupna cena industrije Unije za kvarcit, ki jo je Komisija uporabila kot referenčno ceno, ni bila ustrezna referenčna vrednost, saj ni odražala pogojev v LRK brez znatnih izkrivljanj. Družba Ketong je trdila, da mora Komisija zagotoviti, da morajo informacije, ki jih uporablja, vključno z mednarodnimi cenami, stroški ali referenčnimi vrednostmi, odražati proizvodne stroške v državi izvoznici, ali vsaj prilagoditi te informacije tako, da ustrezajo tržnim pogojem v državi izvoznici brez znatnih izkrivljanj. Družba Ketong je nadalje trdila, da Komisija ni predložila dokazov, ki bi dokazovali, da povprečna nakupna cena, ki jo industrija Unije plačuje za kvarcit, predstavlja „mednarodne cene, stroške ali referenčna merila“ iz člena 2(6a), točka (a), druga alinea. Družba Ketong je še trdila, da cena, plačana v Uniji, težko predstavlja mednarodno raven cen, saj obstajajo številne druge države dobaviteljice kvarcita, katerih podatki bi po njenem mnenju morali biti prav tako del mednarodnega nabora podatkov za določitev neizkrivljene in razumne referenčne cene za kvarcit in ne le cena Unije.

(56)

Komisija se s tem ni strinjala. Prvič, ugotovila je, da družba Ketong s svojimi pripombami ni predložila mednarodne cene za kvarcit, ki bi jo Komisija lahko uporabila kot alternativo referenčni vrednosti, ki jo je določila. Drugič, družba Ketong ni predložila nobenega dokaza, da je bila referenčna vrednost, kot jo je določila Komisija, izkrivljena. Brez drugih alternativ je Komisija menila, da je cena kvarcita na trgu Unije ustrezna neizkrivljena referenčna vrednost. Zato je bila trditev zavrnjena.

(57)

V zvezi s trditvijo družbe Ketong, da vir podatkov, ki ga je Komisija uporabila za določitev referenčne vrednosti, ni bil javno dostopen, Komisija ugotavlja, da je javna dokumentacija vsebovala dejanske zbirne izvorne podatke, ki so jih predložili proizvajalci Unije, ki so izrecno dovolili razkritje teh informacij v skladu s členom 19(5), osnovne uredbe. Zato velja, da so podatki takoj dostopni. Komisija je nadalje ugotovila, da je preverila zadevne izvorne podatke in sklenila, da izkazujejo dejanske stroške kvarcita, ki je ustrezen za proizvodnjo zadevnega izdelka, ter da so ti zanesljivi in reprezentativni.

(58)

V zvezi s tretjim argumentom družbe Ketong je preiskava Komisije razkrila, da so se cene kvarcita na spletišču zadevnega proizvajalca Unije nanašale na zavrnjen kremen (odpadek), ki ni bil primeren za proizvodnjo kalcijevega silicida, zato tista cena ni bila reprezentativna za stroške kvarcita, uporabljenega za proizvodnjo zadevnega izdelka.

(59)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov so bili argumenti družbe Ketong zavrnjeni.

(60)

Po začasnem razkritju je družba Ketong trdila, da Komisija ne bi smela uporabiti domnevno regulirane cene električne energije, objavljene na spletišču družbe EDP Brasil, kot primernega vira za določitev neizkrivljene referenčne cene električne energije, ampak bi morala uporabiti ceno na prostem trgu, saj bi to bila cena, po kateri bi proizvajalci kalcijevega silicida kupovali električno energijo.

(61)

Komisija je ugotovila, da je družba Ketong ponovila svoje argumente iz uvodne izjave 131 začasne uredbe, ki jih je Komisija zavrnila s sklepi, navedenimi v uvodnih izjavah 132 in 133 začasne uredbe. Komisija je zato zavrnila trditev.

(62)

Ob dokončnem razkritju je družba Ketong trdila, da bi morala referenčna cena za električno energijo temeljiti na cenah na prostem trgu v Braziliji in ne na reguliranih cenah, ter nadalje trdila, da se njene trditve niso obravnavale v zadostni meri v uvodnih izjavah 132 in 133 začasne uredbe.

(63)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 45, družba Ketong ni predložila nobenih dokazov, da je bila referenčna cena električne energije, kot jo je izračunala Komisija, izkrivljena zaradi posredovanja brazilske vlade. Družba Ketong prav tako ni navedla, kako bi lahko Komisija v uvodnih izjavah 132 in 133 začasne uredbe bolj obravnavala njene trditve. Komisija je zato zavrnila trditev.

(64)

Družba Shenghua je trdila, da je v uvodni izjavi 281 začasne uredbe Komisija začasno sklenila, da električna energija v LRK ni podvržena izkrivljanju in da zato njena cena električne energije ne bi smela biti nadomeščena s ceno električne energije reprezentativne države.

(65)

Komisija se s tem ni strinjala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 52 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da cene električne energije v LRK niso tržno določene, nanje pa prav tako vplivajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Začasni sklep Komisije v zvezi z električno energijo, kot je naveden v uvodni izjavi 281 začasne uredbe, je, da električna energija ni podvržena izkrivljanju v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Izračun normalne vrednosti in ocena v zvezi z uporabo pravila nižje dajatve sta bila različni analizi, ki temeljita na različnih členih osnovne uredbe. Sklepi na podlagi člena 2(6), točka (b), so temeljili na razmerah v državi izvoznici, ob upoštevanju več različnih dejavnikov, preiskava na podlagi člena 7(2a) pa je bolj omejena in izvedena v okviru določitve ustreznosti pravila nižje dajatve, nanaša pa se na zaprt seznam primerov, ki ga vsebuje zadevni člen Dejstvo, da električna energija na Kitajskem ni bila podvržena izkrivljanju v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe, še ne pomeni, da na tak vložek niso vplivala znatna izkrivljanja na Kitajskem, kot je bilo ugotovljeno v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Zato je bila trditev družbe Shenghua zavrnjena.

(66)

Po objavi začasne uredbe je Komisija ugotovila, da so postali podatki GTA o uvozu v Brazilijo na voljo na ravni CIF. Z uporabo tega novega nabora podatkov in ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki za kalcijev silicid

(67)

Po začasnem razkritju je družba Ketong trdila, da je bila metoda, ki jo je Komisija uporabila za določitev uvoznih cen CIF za Brazilijo, kot je navedeno v uvodni izjavi 144 začasne uredbe, izkrivljajoča. Družba Ketong je navedla, da en sam koeficient ne more biti reprezentativen za stroške prevoza in zavarovanja, za katere je verjetno, da so se razlikovali glede na vrsto surovin in državo dobaviteljico, ter trdila, da bi morala Komisija določiti koeficient za vsako vhodno surovino in vsako državo dobaviteljico.

(68)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 66, je v zbirki GTA postal na voljo nov nabor podatkov, ki je vključeval podatke o uvozu na ravni CIF za Brazilijo. Komisija je na podlagi tega novega nabora podatkov določila neizkrivljene vrednosti surovin, navedenih v preglednici 1. Zato trditve družbe Ketong ni več obravnavala.

(69)

Po začasnem razkritju je družba Ketong trdila, da je bila metodologija, ki jo je Komisija uporabila za izračun referenčne vrednosti za električno energijo v Braziliji, pomanjkljiva. Družba Ketong je navedla, da je Komisija uporabila enostavno povprečje tarif za električno energijo in distribucijo, kot so bile na voljo na spletišču družbe EDP Brasil za leto 2021, prilagojeno za inflacijo. Družba je trdila, da bi morala Komisija uporabiti razpoložljive podatke o tarifi za električno energijo za obdobje preiskave in ne podatkov za leto 2021, popravljenih zaradi inflacije. Poudarila je še, da bi morala Komisija upoštevati tudi konične tarife in male tarife ter svoj izračun omejiti na cene, zaračunane energetsko intenzivnim industrijskim odjemalcem, kot so proizvajalci kalcijevega silicida.

(70)

Komisija je proučila trditev družbe Ketong in sklenila, da je razumna. Sprejela je trditev in ponovno izračunala referenčno vrednost za električno energijo na podlagi podatkov o tarifah, ki so bili na voljo za obdobje preiskave na spletišču družbe EDP Brasil (9), ob upoštevanju različnih tarif za obdobja ob konicah in zunaj njih ter ustreznih cen, zaračunanih energetsko intenzivnim industrijskim odjemalcem.

(71)

Ob dokončnem razkritju je družba Ketong trdila, da je bil na spletišču družbe EDP Brasil za obdobje preiskave na voljo tudi novejši nabor podatkov o tarifah, kot ga je uporabila Komisija, in da bi morala Komisija tudi ta nabor podatkov upoštevati pri izračunu referenčne cene za električno energijo.

(72)

Komisija je ugotovila, da ta trditev ni bila utemeljena. Zlasti nabor podatkov o tarifah, na katerega se sklicuje družba Ketong, ni bil na voljo na spletišču družbe EDP Brasil ali za obdobje preiskave in ga zato ni bilo mogoče preveriti ali uporabiti za to preiskavo. Zato Komisija trditve ni nadalje obravnavala.

(73)

Po začasnem razkritju je družba Ketong trdila, da je bila metodologija, ki jo je Komisija uporabila za določitev neizkrivljene referenčne vrednosti mikrosilike, kot je navedeno v uvodni izjavi 148 začasne uredbe, pomanjkljiva, saj je umetno povezala vrednost stranskega proizvoda z vrednostjo vhodnih materialov, kjer pa take povezave ni. Družba je predlagala, naj se podatki o izvozu iz reprezentativne države uporabijo za računsko določitev neizkrivljene referenčne vrednosti, saj je trdila, da je to uveljavljena praksa Komisije, če reprezentativni podatki o uvozu v reprezentativni državi niso na voljo.

(74)

Komisija je poudarila, da je ta postavka pomenila zanemarljiv del (manj kot 0,1 %) stroška materialov in da zadevno vprašanje torej ni vplivalo na raven ukrepov. Zadeva zato ni bila več obravnavana.

(75)

Ob dokončnem razkritju je družba Ketong ponovila, da je bila metodologija, ki jo je uporabila Komisija, izkrivljajoča. Vendar je Komisija ugotovila, da družba Ketong ni predložila nobenih novih argumentov, ki bi lahko spremenili sklepe iz uvodne izjave 74. Njena trditev je bila zato zavrnjena.

(76)

Družba Ketong je trdila, da bi morala Komisija referenčne vrednosti za potrošno blago in režijske stroške proizvodnje opredeliti ločeno od drugih vložkov, ne pa, da je za potrošno blago vrednost ekstrapolirala z uporabo izračunanega odstotka skupnih stroškov surovin, za režijske stroške pa z uporabo odstotka skupnih neposrednih stroškov, ki so jih dejansko imeli kitajski proizvajalci. Trdila je, da bi morala Komisija uporabiti dejanske stroške potrošnega blaga in režijske stroške. Družba Ketong je nadalje navedla, da se njena trditev enakovredno nanaša tudi na stroške prevoza za dobavo surovin, kjer je Komisija te stroške prevoza izrazila kot odstotek dejanskih stroškov surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Družba je navedla, da so bili, ker so bili stroški surovin ponovno izračunani z uporabo neizkrivljene cene, stroški prevoza povezani tudi s povečanjem vrednosti surovin, ki pa po njenem mnenju ni bila pravilna, saj taka povezava ni obstajala.

(77)

Komisija je navedla, da v skladu s svojo standardno prakso ne izračuna posameznih referenčnih vrednosti za potrošno blago, ampak jih izrazi kot odstotek skupnih stroškov surovin na podlagi podatkov o stroških, ki jih sporočijo proizvajalci izvozniki, ta odstotek pa nato uporabi pri ponovno izračunanih stroških materialov, ko uporabi določene neizkrivljene cene. Poleg tega je Komisija opozorila, da so bila v oddelku 3.1.1 ugotovljena znatna izkrivljanja. V navedenem primeru se v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe domači stroški lahko uporabijo, vendar le, če se na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni. Družba Ketong ni predložila nobenih dokazov v zvezi s proizvodnimi dejavniki, združenimi pod postavko „potrošno blago“, prav tako jih Komisija ni našla. Zato Komisija ni mogla uporabiti podatkov, ki jih je sporočila družba Ketong. Komisija je menila, da je njena metodologija za izračun neizkrivljene vrednosti za potrošno blago primerna, tudi zato, ker ni bilo na voljo boljših informacij. Družba Ketong prav tako ni zagotovila druge možnosti za referenčno vrednost, kot je bila izračunana z uporabo uvoznih vrednosti iz zbirke GTA za reprezentativno državo, kot tudi ne alternativne neizkrivljene referenčne vrednosti za potrošno blago. Zato je bila trditev v zvezi s potrošnim blagom zavrnjena.

(78)

V zvezi s trditvijo družbe Ketong glede metodologije, ki jo je Komisija uporabila za določitev neizkrivljene vrednosti njenih režijskih stroškov proizvodnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 154 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da podatki o režijskih stroških niso bili takoj na voljo ločeno v finančnih izkazih proizvajalca v reprezentativni državi. Poleg tega se, ko se ugotovijo znatna izkrivljanja, v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe lahko uporabijo domači stroški, vendar le, če se na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni. Družba Ketong ni predložila nobenih dokazov v zvezi z režijskimi stroški, prav tako jih Komisija ni našla. Zato je Komisija menila, da je bila njena metodologija za izračun neizkrivljene vrednosti za režijske stroške primerna, tudi zato, ker ni bilo na voljo boljših informacij. Družba Ketong ni predlagala alternativne neizkrivljene referenčne vrednosti za režijske stroške. Trditev je bila zato zavrnjena.

(79)

V zvezi s trditvijo družbe Ketong glede metodologije, ki jo je Komisija uporabila za določitev neizkrivljenih stroškov prevoza za dobavo surovin, kot je navedeno v uvodni izjavi 150 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da družba Ketong ni predlagala, kako bi morala Komisija posamično izračunati stroške prevoza za vsako surovino. Trditev je bila zato zavrnjena.

(80)

Po dokončnem razkritju je družba Ketong ponovila, da je bila metodologija Komisije za določitev referenčnih vrednosti za potrošno blago, režijske stroške proizvodnje in stroške prevoza izkrivljajoča. Vendar je Komisija ugotovila, da družba Ketong ni predložila nobenih novih argumentov, ki bi lahko spremenili sklepe iz uvodnih izjav 77, 78 in 79.

(81)

Podrobnosti izračuna normalne vrednosti so bile navedene v uvodnih izjavah 156 do 160 začasne uredbe.

(82)

Po začasnem razkritju je družba Ketong trdila, da Komisija v izračunu normalne vrednosti ne bi smela zavrniti določenih prilagoditev za stranske proizvode, ker jih ni družba ni knjižila. Družba je pripomnila, da veljavni pravni standard ne zahteva, da morajo vse stroškovne postavke izhajati iz računovodskih evidenc, zlasti kadar se uporablja člen 2(6a). Nadalje je trdila, da je pri ponovni računski določitvi proizvodnih stroškov pomembno to, da so stroškovne postavke dejansko nastale in da so izkazane v običajnem poslovanju podjetja. Ne nazadnje, družba Ketong je trdila, da je o dodatnih stroških, ki so nastali za zadevne stranske proizvode, poročala v preglednicah stroškov, ki jih je predložila z odgovorom na vprašalnik, in da bi morala Komisija te stroške odstraniti iz računsko določene normalne vrednosti.

(83)

Komisija je ugotovila, da v nasprotju s trditvami družba Ketong v svojih obračunih stroškov in preglednicah stroškov v odgovoru na vprašalnik ni poročala o stroških za zadevne stranske proizvode. V preglednicah stroškov je poročala o prodajni vrednosti stranskih proizvodov, ki bi jo bilo treba po njenih besedah odšteti od stroškov materialov, v svojih finančnih izkazih in obračunih stroškov pa take prodajne vrednosti ni prikazala. V preiskavi je bilo dejansko ugotovljeno, da družba od prodaje teh stranskih proizvodov ni prejela nobenih prihodkov, zato ostajajo strošek. Trditev je bila zato zavrnjena.

(84)

Po dokončnem razkritju je družba Ketong ponovila svojo trditev, da je bila zavrnitev prilagoditve normalni vrednosti v zvezi s stranskimi proizvodi s strani Komisije neutemeljena. Prvič, družba Ketong je trdila, da knjiženje v finančnih izkazih in obračunih stroškov družbe ni osnovni pogoj za računsko določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a). Drugič, družba Ketong je trdila, da Komisija ni izpodbijala dejstva, da so bili ti stranski proizvodi ustvarjeni s proizvodnim procesom družbe in da so njihove prodajne transakcije potekale pri njenem običajnem poslovanju. Po mnenju družbe Ketong neobstoj evidentiranja prihodkov v finančnih izkazih ne preprečuje, da bi bili stranski proizvodi sprejeti za prilagoditev stroškov. Tretjič, družba Ketong je trdila, da če bi Komisija zavrnila prihodke od prodaje kot prilagoditev stroškov stranskih proizvodov normalni vrednosti zadevnega izdelka, bi bilo treba ustrezne stroške, ki so dejansko nastali pri zbiranju istih stranskih proizvodov, sprejeti kot stroške teh stranskih proizvodov v računovodskih evidencah in jih ustrezno odstraniti iz računsko določene normalne vrednosti.

(85)

Komisija se s tem ni strinjala. Knjiženje stroškov in prihodkov družbe v računovodske evidence dokazuje njihov obstoj in količinsko opredelitev. V nasprotju s tem, kar je trdila družba Ketong, med navzkrižnimi preverjanji na daljavo ni bilo mogoče ugotoviti, da so bile prodajne transakcije stranskih proizvodov opravljene pri običajnem poslovanju, saj komercialni dokumenti niso bili na voljo in transakcije niso bile pojasnjene. Knjiženje stranskih proizvodov kot stroškov v računovodskih evidencah družbe dejansko odraža dejstvo, kot je navedeno že v uvodni izjavi 83, da družba Ketong ni prejela prihodkov od prodaje teh stranskih proizvodov. Zato so bile trditve družbe Ketong zavrnjene.

(86)

Družba Ketong je nadalje trdila, da je bila stopnja dobička, uporabljena v računski določitvi normalne vrednosti (18,96 %), pretirana glede na lastno ugotovitev Komisije, da se je stopnja dobička med 9,7 % in 12,5 % „v tej preiskavi štela za osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih“ (uvodna izjava 269 začasne uredbe). Družba je nadalje navedla, da Komisija ni pojasnila, zakaj je stopnja dobička v višini 18,96 % razumen dobiček za računsko določitev normalne vrednosti glede na to ugotovitev. Zato je še trdila, da je stopnja ciljnega dobička, določena za proizvajalce Unije, razumen in neizkrivljen dobiček, ki ga je treba uporabiti pri računski določitvi normalne vrednosti.

(87)

Komisija je ugotovila, da se ciljni dobiček in dobiček v reprezentativni državi nanašata na različna pojma in na različne države. Ciljni dobiček, na katerega se sklicuje družba Ketong, je namreč dobiček, ki ga ustvari industrija Unije z domačo prodajo v Uniji v normalnih konkurenčnih pogojih in ki se uporabi za izračun stopnje škode. Dobiček v reprezentativni državi se uporabi za izračun normalne vrednosti s sklicevanjem na primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. V tem dobičku je treba upoštevati dobiček, ki ga je ustvarila družba iz reprezentativne države, ki proizvaja izdelek v preiskavi ali podoben izdelek, in ni primerljiv s ciljnim dobičkom industrije EU.

(88)

Družba Ketong je trdila tudi, da Komisija v izračunu dobička ne bi smela upoštevati finančnih prihodkov, saj v skladu s svojo ustaljeno prakso takih prihodkov ni vključevala v izračun dobička ali prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški). Družba je nadalje navedla, da če bo Komisija vztrajala pri vključitvi finančnih prihodkov v določitev dobička, bi jih morala za izravnavo enako vključiti tudi v skupne PSA-stroške.

(89)

Komisija se s tem ni strinjala. Brazilska družba je o finančnih odhodkih poročala zunaj PSA-stroškov. Hkrati finančne odhodke izravnava s finančnimi prihodki in razliko (zaslužek) dodaja v dobiček. Ni dokazov, da tak zaslužek ni bil povezan z zadevnim izdelkom, zato bi bil odbitek takega zaslužka od sporočenega dobička brazilske družbe neutemeljen. V vsakem primeru vpliv te trditve ne bi bil pomemben za izračun dampinga, saj je bila finančna korist precej majhna, dajatev pa je na koncu določena na ravni precej nižje stopnje škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(90)

Ob dokončnem razkritju se družba Ketong še naprej ni strinjala s stališčem Komisije, da bi bilo treba finančne koristi vključiti v izračun dobička.

(91)

Komisija ponovno poudarja, da je običajna in dosledna praksa, da se upoštevajo vsi stroški in prihodki, povezani s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Komisija je ugotovila, da je družba Ketong samo zahtevala, naj Komisija ne upošteva nekaterih finančnih koristi, ne da bi predložila kakršno koli pojasnilo, dodatne informacije ali dokaze, da taki dobički niso povezani z izdelkom v preiskavi. Trditev družbe Ketong zato ni mogla spremeniti sklepov iz uvodne izjave 89.

(92)

Družba Ketong je trdila, da so bili PSA-stroški v reprezentativni državi določeni brez podrobne razčlenitve, kar je onemogočilo opredelitev neposrednih prodajnih stroškov, ki bi lahko vplivali na pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja. Nadalje je trdila, da bi morala Komisija zagotoviti tako razčlenitev in tudi primerjavo izvoznih cen z računsko določeno normalno vrednostjo na isti ravni trgovanja.

(93)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Ugotovila je, da trditev, da so bili neposredni prodajni stroški vključeni v PSA-stroške, sporočene za proizvajalca v reprezentativni državi, ni bila utemeljena. Nadalje je ugotovila, da ni bilo nobenih znakov, da so podatki o PSA-stroških, ki jih je sporočil proizvajalec v reprezentativni državi, vključevali postavke, ki bi jih bilo treba za zagotovitev poštene primerjave odšteti. Po začasnem razkritju družba Ketong ni predložila nobenih ustreznih podatkov o PSA-stroških za proizvajalca v Braziliji, na podlagi katerih bi lahko Komisija količinsko opredelila take neposredne prodajne stroške, ki so bili domnevno vključeni v podatke o PSA-stroških. Trditev je bila zato zavrnjena.

(94)

Po dokončnem razkritju je družba Ketong trdila, da bi morala Komisija še enkrat pojasniti, na kateri podlagi je sklenila, da PSA-stroški, navedeni v finančnem poročilu proizvajalca v reprezentativni državi, Komisiji omogočajo neposredno računsko določitev normalne vrednosti na ravni franko tovarna, in dokazati, da PSA-stroški, dodani stroškom prodanega blaga, niso vključevali elementov, zaradi katerih bi se računsko določena normalna vrednost določila na drugačni ravni trgovanja. Družba Ketong je trdila, da je Komisija prilagodila stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške pakiranja, stroške kredita in bančne stroške, da bi določila svojo izvozno ceno na ravni franko tovarna, vendar ni predložila informacij, ki bi zagotavljale, da te postavke niso bile vključene v PSA-stroške proizvajalca v reprezentativni državi.

(95)

Komisija je ugotovila, da na podlagi podatkov o PSA-stroških, ki jih je sporočil proizvajalec v reprezentativni državi, družba Ketong ni dokazala, da Komisija ni opravila poštene primerjave med računsko določeno normalno vrednostjo in izvozno ceno. Komisija je ugotovila tudi, da družba Ketong ni predložila nobenih dodatnih informacij, ki bi spremenile sklepe iz uvodne izjave 93. Zato je bila trditev družbe Ketong zavrnjena.

(96)

Brez poseganja v navedene premisleke Komisija opozarja tudi, da v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček. Družba Ketong ni predložila nobenih dokazov, da so bili zneski PSA-stroškov ali dobička, ki jih je uporabila Komisija, nerazumni za računsko določitev normalne vrednosti.

(97)

Komisija je podrobnosti o izračunu izvozne cene navedla v uvodnih izjavah 161 in 162 začasne uredbe. Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje začasne sklepe.

(98)

Po začasnem razkritju je družba Ketong trdila, da je Komisija normalno vrednost napačno prilagodila navzgor za razlike v ravni posredne obdavčitve, tako da je DDV dodala normalni vrednosti, izvozne cene družbe pa niso vključevale takega DDV.

(99)

V obdobju preiskave je LRK uporabljala stopnjo DDV v višini 13 % za domačo prodajo in izvoz zadevnega izdelka, kot je to potrdila obravnavana trditev. LRK je uporabljala tudi politiko nevračila DDV za izvoz zadevnega izdelka. Komisija je, da bi zagotovila primerjavo normalne vrednosti in izvoznih cen glede na enako stopnjo obdavčitve, določila normalno vrednost na podlagi plačanega DDV z uporabo stopnje DDV, ki se je uporabljala za izvoz.

(100)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija normalno vrednost določila v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča (10). Trditev družbe Ketong je bila zato zavrnjena.

(101)

Po dokončnem razkritju je družba Ketong trdila, da njena sporočena neto izvozna cena ni vključevala DDV. Družba Ketong je nadalje trdila, da je bila primerjava neto izvozne cene brez DDV z normalno vrednostjo, določeno na podlagi vključenega DDV, napačna in ni zagotovila poštene primerjave. Družba Ketong je Komisijo pozvala, naj to napako popravi.

(102)

Komisija je ugotovila, da je družba Ketong v izpolnjenem vprašalniku napačno poročala o svoji neto izvozni ceni, saj je DDV odštela od bruto vrednosti računa o izvozu, medtem ko na računih o uvozu ni bilo takega odbitka. Z drugimi besedami, računi o uvozih, ki jih je sporočila družba Ketong in jih je preverila Komisija, niso vsebovali bruto in neto izvozne vrednosti. Komisija je to popravila tako, da je neto vrednost računa, ki jo je sporočila družba Ketong, nadomestila z vrednostjo, navedeno na računih, ki vključuje DDV, tako da sta se normalna vrednost in izvozna cena primerjali na isti ravni obdavčitve, kot se zahteva v členu 2(10), točka (b), osnovne uredbe. Ti popravki so bili razkriti družbi Ketong.

(103)

Družba Shun Tai je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju izpodbijala prilagoditve svoje izvozne cene za provizije v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Trdila je, da bi morala prilagoditev temeljiti na dejanskem dobičku nepovezane trgovske družbe ali pa bi morala temeljiti na razliki v prodajni ceni za trgovce in končne uporabnike na domačem trgu.

(104)

V nasprotju s trditvijo družbe Shun Tai je metoda, uporabljena za prilagoditev njenih cen, v skladu s prakso Komisije in z obema uredbama, navedenima v njenih pripombah k dokončnemu razkritju. Poleg tega je Komisija prilagodila cene družbe Shun Tai, pri čemer je v celoti upoštevala posebne ugotovitve preiskave v zvezi z njeno organizacijo prodaje. Ker je družba Shun Tai svojo trditev utemeljila na napačnih predpostavkah, jo je bilo treba zavrniti. Ker je družba Shun Tai zahtevala zaupno obravnavo svojih prodajnih poti, so bile dodatne podrobnosti o analizi trditve, ki jo je opravila Komisija, družbi predložene dvostransko.

(105)

Ker v zvezi s primerjavo ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 163 in 164 začasne uredbe.

(106)

Glede na to, da je Komisija sprejela nekatere pripombe, ki so jih zainteresirane strani predložile po začasnem in dokončnem razkritju, je temu ustrezno ponovno izračunala stopnje dampinga. Te spremembe ne vplivajo na stopnjo dampinga, izračunano za „vse druge družbe“. Ker ni bilo pripomb, sta potrjeni uvodni izjavi 168 in 169 začasne uredbe v zvezi z ravnjo sodelovanja in metodo za določitev preostale stopnje dampinga, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(107)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so:

(108)

Izračuni individualnih stopenj dampinga, vključno s popravki in prilagoditvami na podlagi pripomb zainteresiranih strani, predloženih po začasnem in dokončnem razkritju, so bili razkriti sodelujočim proizvajalcem izvoznikom.

(109)

Pritožnik in proizvajalec polnjenih žic (Filo d.o.o.) sta predložila pripombe v zvezi z uvodno izjavo 285 začasne uredbe glede prestrukturiranja skupine Ferroglobe in nadaljevanja proizvodnje s strani industrije Unije. Proizvajalec polnjenih žic je izrazil dvom, ali proizvodnja v Uniji sploh poteka.

(110)

Oba pritožnika sta v obdobju preiskave nadaljevala proizvodnjo in prodajo, kot je potrjeno v uredbi o uvedbi začasnih ukrepov. Po obdobju preiskave sta oba še naprej poslovala kot delujoči podjetji, kot to potrjuje in dokumentira združenje Euroalliages. Družba OFZ je še naprej proizvajala in prodajala v podobnem obsegu kot prejšnja leta. Postopek prestrukturiranja družbe Ferropem, ki poteka in ki je v veliki meri posledica škodljivega dampinga, ne vpliva na njen status družbe kot delujočega podjetja. Družba je dejansko nadaljevala proizvodnjo in prodajo po obdobju preiskave, dokler se konec marca 2021 ni uradno začel postopek prestrukturiranja. Od takrat družba ohranja povsem delujoča proizvodna sredstva ter se je 15. novembra 2021 odločila, da bo proizvodnjo kalcijevega silicida ohranila v Franciji, ki jo bo prenesla na novo proizvodno linijo za kalcijev silicid v enem od drugih obratov družbe v Franciji, ki bo začel delovati septembra leta 2022 in bo imel znatno proizvodno zmogljivost. To odločitev podpira francoska vlada. V vmesnem času družba Ferropem kalcijev silicid kupuje v Argentini in še naprej oskrbuje svoje stranke v prehodnem obdobju, dokler nova proizvodna linija ne bo popolnoma delujoča. Če povzamemo, obe družbi sta še naprej proizvajalki Unije. Pravzaprav bodo protidampinški ukrepi pomagali ustvariti pogoje za nadaljnje obratovanje obeh družb, saj so obravnavana izkrivljanja, ki jih povzročajo nepoštene trgovinske prakse.

(111)

Ker v zvezi z opredelitvijo industrije Unije in proizvodnje Unije po uvedbi začasnih ukrepov ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 170 do 172 začasne uredbe.

(112)

Ker glede opredelitve upoštevnega trga Unije ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 173 do 177 začasne uredbe.

(113)

Ker glede potrošnje Unije ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 178 do 180 začasne uredbe.

(114)

Ker glede obsega in tržnega deleža uvoza iz LRK ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 181 do 184 začasne uredbe.

(115)

V uvodni izjavi 189 začasne uredbe je bilo pojasnjeno, da je tehtano povprečje stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen znašalo 10,6 %. En izvoznik, družba Shun Tai, je navedel, da bi bilo treba njegove izvozne cene CIF popraviti, ker niso bile pravilno pretvorjene v eure. Trditev je bila sprejeta in stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen je bila popravljena na 10,5 %.

(116)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 185 do 189 začasne uredbe.

(117)

Ker glede splošnih pripomb ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 190 in 191 začasne uredbe.

(118)

Ker glede proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 192 do 201 začasne uredbe.

(119)

Ker glede obsega prodaje in tržnega deleža ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 202 do 204 začasne uredbe.

(120)

Ker ni bilo pripomb glede rasti, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 205 začasne uredbe.

(121)

Ker glede zaposlenosti in produktivnosti ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 206 do 208 začasne uredbe.

(122)

Ker glede višine stopnje dampinga in okrevanja po preteklem dampingu ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 209 in 210 začasne uredbe.

(123)

Ker glede cen in dejavnikov, ki vplivajo nanje, ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 211 do 213 začasne uredbe.

(124)

Ker ni bilo pripomb glede stroškov dela, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 214 in 215 začasne uredbe.

(125)

Ker ni bilo pripomb glede zalog, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 216 do 218 začasne uredbe.

(126)

Ker glede dobičkonosnosti, denarnega toka, naložb, donosnosti naložb in zmožnosti zbiranja kapitala ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 219 do 224 začasne uredbe.

(127)

Ker ni bilo pripomb glede sklepov v tem oddelku, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 225 do 230 začasne uredbe.

(128)

Po začasnem razkritju je družba Shenghua pripomnila, da ni vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in uvozom iz Kitajske. Družba je navedla, da trend obsega uvoza iz Kitajske med obdobjem preiskave ni izpolnil zahteve glede znatnega povečanja uvoza iz člena 3(3) osnovne uredbe.

(129)

Družba Shenghua je nadalje trdila, da so se določeni gospodarski kazalniki (obseg proizvodnje, produktivnost, stroški dela, dobičkonosnost, donosnost naložb) od leta 2019 večinoma zmanjšali, hkrati pa se je znatno zmanjšal obseg uvoza iz Kitajske, zato zmanjšanje kazalnikov ni bilo nikakor povezano z uvozom iz Kitajske.

(130)

Te trditve se zavrnejo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 232 začasne uredbe, se je tržni delež Kitajske med letom 2017 in obdobjem preiskave povečal za 57 % v škodo industrije Unije, katere tržni delež se je zmanjšal za 50 %. Tako je prišlo do znatnega povečanja dampinškega uvoza v povezavi s potrošnjo v Uniji. V letih 2019–2020 se je tržni delež kitajskega uvoza s 55 % povečal na 61 %, kitajske uvozne cene pa so se znižale za 16 %, kar je pomembno vplivalo na industrijo Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 235 začasne uredbe.

(131)

Po začasnem razkritju je družba Shenghua navedla, da bi bilo treba v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe poleg dampinškega uvoza preiskati še druge znane dejavnike, ki tudi povzročajo škodo industriji Unije, da se škoda, ki jo ti drugi dejavniki povzročajo, ne pripisuje dampinškemu uvozu.

(132)

Družba je trdila, da so škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročili številni drugi dejavniki, kot so upad v jeklarski industriji, uvoz iz tretjih držav (uvoz iz Brazilije in njen tržni delež sta se bolj povečala) in pandemija COVID-19 v letu 2020.

(133)

V zvezi z argumentom, da je verjetneje, da je škodo povzročil uvoz iz Brazilije in ne uvoz iz LRK, je pritožnik navedel, da se je, prvič, tržni delež uvoza iz Kitajske znatno povečal in, drugič, da so kitajske cene vztrajno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, kar je povzročilo pritisk zniževanja cen, obseg uvoza iz Brazilije pa je bil znatno nižji od uvoza iz Kitajske.

(134)

Komisija je analizirala vzročno zvezo v oddelku 5 začasne uredbe v skladu s členom 3(7). Dejavniki, ki jih je družba Sheghua omenila v uvodni izjavi 132, so bili preverjeni posamično in skupno.

(135)

Prvič, v zvezi s trditvijo, da je bila škoda posledica zmanjšanega povpraševanja po jeklu, kot je navedeno v uvodnih izjavah 240 in 241 začasne uredbe, se je ob padajoči potrošnji tržni delež LRK povečal za 57 %, medtem ko so se proizvodnja, obseg prodaje, tržni delež, dobičkonosnost, zaposlenost in donosnost naložb industrije Unije zmanjšali za več, kot se je zmanjšala potrošnja v obdobju med letom 2017 in obdobjem preiskave. Razlog za to je bil, da je kitajski prodor na trg z nizkimi cenami znatno negativno vplival na te kazalnike škode. Zmanjšanje potrošnje torej ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(136)

Drugič, kot je navedeno v uvodnih izjavah 252 in 254 začasne uredbe, je bil obseg uvoza iz Brazilije vedno vsaj petkrat manjši od uvoza iz Kitajske, torej ni bil dovolj znaten, da bi zmanjšal vzročno zvezo med znatnimi količinami uvoza kalcijevega silicida iz Kitajske po nizkih cenah in škodo, povzročeno industriji Unije.

(137)

Tretjič, v zvezi z argumentom, da je škodo povzročila pandemija COVID-19, ki ga je navedla tudi kitajska vlada, kot je omenjeno v uvodnih izjavah 238 do 241 začasne uredbe, so škodljive razmere nastale že leta 2019, ko sta se zaradi prodora kitajskega uvoza proizvodnja in prodaja industrije Unije zmanjšali na ravni, ki niso več omogočale kritja naraščajočih stroškov na enoto. Poleg tega bi bilo treba pandemijo COVID-19 šteti za dejavnik poslabšanja za leto 2020, saj je bil njen vpliv viden šele leta 2020. Kitajski uvoz je v vsakem primeru še naprej pridobival tržni delež kljub zmanjšanemu povpraševanju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 240 začasne uredbe. Pandemija COVID-19 torej ni zmanjšala vzročne zveze med uvozom iz Kitajske po nizkih cenah in povzročeno škodo.

(138)

Družba Shenghua ali kitajska vlada ni predložila nobenih dodatnih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti drugačen sklep.

(139)

Kitajska vlada je po začasnem razkritju pripomnila tudi, da je Komisija težave z večjimi zalogami in zmanjšano izkoriščenostjo zmogljivosti industrije Unije pripisala proizvajalcem kalcijevega silicida iz Kitajske, ni pa upoštevala dejstva, da je industrija EU hitro povečala naložbe ter v letih 2018 in 2019 razširila svojo proizvodno zmogljivost, zaradi česar so se zaloge povečale.

(140)

Tega argumenta ni mogoče sprejeti, saj povečanje zalog ni bilo posledica naložb v novo proizvodno zmogljivosti, ampak dejstva, da industrija Unije ni mogla prodati količin, proizvedenih v obdobju 2018–2019. V tem obdobju so se proizvodne količine dejansko zmanjšale, a so bile še vedno večje od obsega prodaje. Večje zaloge so bile torej posledica povečanega dampinškega uvoza.

(141)

Družba Shenghua je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 132, da je Komisija podcenjevala vpliv drugih dejavnikov, kot sta upad v jeklarski industriji in COVID-19. Zlasti je trdila, da je glede na letno poročilo skupine Ferroglobe (11) (matična družba družbe Ferropem) industrija Unije priznala, da je njeno delovanje občutljivo za jeklarsko industrijo in se nanjo opira ter da bi upad v jeklarski industriji (v poročilu je navedeno, „da bi lahko“) negativno vplival na njeno poslovanje in delovanje. Družba Shenghua je navedla tudi, da pripombe, ki jih je združenje Eurofer podalo marca 2021, podpirajo njeno stališče, da je bil glavni razlog za slabšo uspešnost industrije kalcijevega silicida upad proizvodnje jekla in ne kitajski uvoz. Poleg tega je pripomnila, da je v finančnem poročilu skupine Ferroglobe navedeno, da je „COVID-19 pomembno škodljivo vplival na naše poslovanje in finančne rezultate“.

(142)

Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 135 in 137 te uredbe, so bile te trditve zavrnjene.

(143)

Družba Shenghua je nadalje pripomnila, da je znatno zvišanje cen energije prav tako močno škodilo uspešnosti industrije Unije. Prvič, navedla je članek agencije Fastmarkets MB (12), ki navaja, da je družba OFZ zmanjšala proizvodnjo za več kot polovico zaradi nedavnega, več kot šestkratnega porasta cen energije. Drugič, sklicevala se je na članek, ki ga je objavila borza Nasdaq in v katerem je navedeno, da „skupina Ferroglobe deluje v energetsko intenzivni industriji, zato trenutno okolje oblikovanja cen energije, zlasti v Španiji, negativno vpliva na naše poslovanje“ (13).

(144)

Komisija je ugotovila, da se je sklicevanje na družbo OFZ nanašalo na zaprtje štirih peči za železove zlitine, ki niso vključevale kalcijevega silicida, v obdobju po obdobju preiskave, medtem ko se je članek borze Nasdaq nanašal zlasti na Španijo, medtem ko družba Ferropem proizvaja kalcijev silicid v Franciji.

(145)

Komisija je zato menila, da predložene informacije niso bile izrecno povezane z uvozom zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju in niso zmanjšale vzročne zveze med uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(146)

Ker glede vzročne zveze ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 261 do 265 začasne uredbe.

(147)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 266 začasne uredbe, je pritožnik trdil, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je proučila, ali bi bila stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov višja kot njihova stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(148)

Komisija je v skladu s členom 9(4), tretji pododstavek, osnovne uredbe in glede na to, da v obdobju pred razkritjem ni registrirala uvoza, analizirala razvoj obsega uvoza, da bi ugotovila, ali je prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, ki je predmet preiskave, v obdobju pred razkritjem, opisanem v uvodni izjavi 3, in je tako upoštevala dodatno škodo, ki izhaja iz takega povečanja pri ugotavljanju stopnje škode.

(149)

Na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Surveillance je bil obseg uvoza iz LRK v štiritedenskem obdobju pred razkritjem za 36 % manjši od povprečnega obsega uvoza vsake štiri tedne v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da v obdobju pred razkritjem ni obstajala znatna rast uvoza, ki je predmet preiskave.

(150)

Komisija zato v zvezi s tem ni prilagodila stopnje odprave škode.

(151)

Po začasnem razkritju je družba Ketong navedla, da ker so bile vse podrobnosti na ravni vrste izdelka glede ciljne cene industrije Unije obravnavane kot zaupne informacije, je bila prikrajšana za smiselno razkritje, ki bi ji omogočilo predložitev mnenj o točnosti izračunov.

(152)

Komisija ugotavlja, da je v Prilogi 3 (14) k začasnemu razkritju, predloženi družbi Ketong 15. oktobra 2021, navedla, da „[z]aradi zaupnosti (cene industrije Unije so se nanašale na enega ali dva proizvajalca) podrobnega nelojalnega nižanja prodajnih cen s strani PCN ni mogoče razkriti“. Komisija potrjuje, da se nerazkritje teh podrobnih informacij glede vrst izdelka enako nanaša na ciljno ceno industrije Unije. Komisija je zato zavrnila to trditev.

(153)

Izvoznik Ningxia Shun Tai Smelting Co., Ltd je trdil, da Komisija njegovih izvoznih cen CIF meja Unije ni pravilno pretvorila v eure za izračun njegove stopnje škode. Komisija je to trditev sprejela in ustrezno ponovno izračunala njegovo stopnjo škode.

(154)

Kot je opisano v uvodni izjavi 115, je Komisija popravila izvozne cene CIF družbe Shun Tai. Zaradi tega popravka sta bili popravljeni dokončna stopnja škode za družbo Shun Tai in stopnja za „vse druge družbe“. Stopnja odprave škode za „vse druge družbe“ je določena enako kot stopnja dampinga za te družbe. Zato je končna stopnja odprave škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe naslednja:

(155)

Po začasnem razkritju je združenje Euroalliages trdilo, da bi morala Komisija ponovno razmisliti o svojem začasnem sklepu iz uvodne izjave 281 začasne uredbe, da električna energija ni bila podvržena izkrivljanju v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Združenje je navedlo, da oddelek 10 poročila o državi vsebuje ugotovitve, ki dokazujejo znatna izkrivljanja v energetskem sektorju na Kitajskem, v zvezi s katerimi pa kitajska vlada ni predložila pripomb. Nadalje je trdilo, da pritožba vsebuje več navedb, ki nakazujejo obstoj izkrivljanj cene električne energije. Združenje je trdilo, da bi bilo mogoče dokaze v zvezi s subvencijami za električno energijo, ki so bile odobrene na Kitajskem, skupaj z zgolj delno dokumentacijo v zvezi s sistemom z dvojnimi cenami za električno energijo v LRK šteti za zadosten dokaz za uporabo člena 7(2a) osnovne uredbe.

(156)

Znatna izkrivljanja iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe in iz oddelka 10 poročila o državi se razlikujejo od konkretnih ukrepov, navedenih v členu 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe proučila, ali je električna energija izkrivljena zaradi sistema z dvojnimi cenami ali drugega konkretnega ukrepa iz člena 7(2a) osnovne uredbe. V tej preiskavi ni dokazov, da bi taki ukrepi obstajali, navedbe v pritožbi pa niso bile potrjene, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 276 do 281 začasne uredbe. Trditev se zavrne in Komisija potrjuje svoje sklepe iz uvodne izjave 281 začasne uredbe.

(157)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(158)

Komisija ob upoštevanju dejstev in sklepov iz uvodne izjave 110 potrjuje svoje sklepe iz uvodne izjave 289 začasne uredbe, da bi bila uvedba ukrepov v interesu industrije kalcijevega silicida Unije. Protidampinški ukrepi bodo pomagali ustvariti pogoje za nadaljnjo obratovanje obeh družb, saj so obravnavana izkrivljanja, ki jih povzroča nepoštena trgovina.

(159)

En proizvajalec polnjenih žic (Filo d.o.o.) s sedežem v Uniji je navedel, da so po uvedbi začasnih ukrepov nastale težave z dobavo, saj industrija Unije na trgu ne prodaja zadostnih količin, zaradi protidampinških ukrepov pa so se kitajske cene na trgu zvišale. Ta proizvajalec je trdil, da je jeklarska industrija (glavna uporabniška industrija) zaradi znatnega zvišanja cen na trgu Unije kot o cenejši alternativi razmišljala o prehodu na izdelke iz čistega kalcija ali je ta prehod izvedla.

(160)

Združenje Euroalliages je podalo pripombe tudi glede tega razvoja po obdobju preiskave. Poudarilo je, da je imela industrija Unije začasne težave s proizvodnjo in prodajo. V zvezi z družbo Ferropem so se te težave nanašale na prestrukturiranje skupine Ferroglobe in selitvijo proizvodnje v nov obrat v Franciji – kar je bilo večinoma posledica škodljivih dampinških praks, potrjenih v začasni uredbi. V zvezi z družbo OFZ so se te težave nanašale na višje cene električne energije, ki so začasno povzročile motnje v običajnem načrtovanju obdobja proizvodnje. Združenje Euroalliages je navedlo tudi, da so cene čistega kalcija previsoke, da bi bil ekonomsko vzdržen kot nadomestek za kalcijev silicid. Zagotovilo je tudi zaupno korespondenco uporabnika Unije, ki uporablja kalcijev silicid nižje v prodajni verigi in je dejaven na področju proizvodnje polnjenih žic. V tej korespondenci je bila izražena podpora ukrepom, namenjenim ponovni vzpostavitvi poštene konkurence in ohranitvi različnih virov dobave, vključno s strani proizvajalcev Unije, na trgu Unije.

(161)

Komisija ugotavlja, da trditve družbe Filo d.o.o. niso utemeljene in da v nobenem primeru ne dokazujejo strukturnih sprememb tržnih razmer v primerjavi z obdobjem preiskave. Ko se uvedejo protidampinški ukrepi, so lahko strani, ki so nižje v dobavni verigi, dejansko podvržene spremembam na trgu. Vendar ukrepi niso moteči dejavnik, ampak so dejavnik, ki ponovno vzpostavi enake konkurenčne pogoje ter zagotavlja neprekinjeno dejavnost industrije Unije v sektorju in stabilnost dobave iz več virov. Poleg tega do oktobra 2021 uvozne cene za kalcijev silicid niso izkazovale tolikšnega zvišanja, ki ga navaja proizvajalec polnjenih žic, da bi bil prehod na čisti kalcij upravičen, tudi če se upoštevajo ukrepi.

(162)

Komisija je na podlagi navedenega menila, da razvoj v zvezi z dobavo po obdobju preiskave ni bil strukturen. Bilo je jasno, da so ukrepi bistveni za ponovno vzpostavitev poštene konkurence na trgu Unije. To bi industriji Unije omogočilo, da ponovno pridobi položaj, ki ga je imela na trgu pred škodljivim dampingom.

(163)

Kitajska vlada je pripomnila, da Komisija ni v celoti ocenila vpliva na jeklarsko industrijo. Navedla je, da je Komisija v pregledu zaščitnih ukrepov za jeklo menila, da proizvajalci jekla Unije potrebujejo stalno zaščito v obliki zaščitnih ukrepov za jeklo, ki zajemajo široko paleto izdelkov iz jekla. Zato uvedba dodatne dajatve na zanje pomembne vložke ni le škodljivo za razvoj jeklarskih podjetij, ampak tudi v nasprotju z logiko utemeljitve, ki jo je Komisija navedla v pregledu zaščitnih ukrepov za jeklo. Komisija je vpliv ukrepov na jeklarsko industrijo obravnavala v uvodni izjavi 302 začasne uredbe in na podlagi informacij, ki jih je prejela od uporabnika, sklenila, da kalcijev silicid v jeklarski industriji predstavlja zelo majhen delež stroškov.

(164)

Kitajska vlada je nadalje trdila, da bo ohranjanje ustrezne ravni konkurence na trgu Unije industriji nižje v verigi in potrošnikom zagotovilo več izbire in boljše izdelke, hkrati pa bo industrija Unije zaradi nje lahko izboljšala svojo konkurenčnost.

(165)

Družba Shenghua je podala pripombe tudi glede konkurence na trgu in navedla, da sta v Uniji le dva proizvajalca kalcijevega silicida, uvoznikov, trgovcev in uporabnikov pa je več kot šestdeset. Menila je, da bi uvedba ukrepov vodila do manjše konkurence in višjih cen na trgu Unije za uporabnike, kot je jeklarska industrija.

(166)

Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 161, Komisija meni, da bi morala biti konkurenca poštena za vse strani. Zato je bilo pomembno, da za uvozne cene kalcijevega silicida iz Kitajske veljajo protidampinške dajatve, da se ponovno vzpostavi poštena konkurenca.

(167)

Družba Shenghua je spomnila tudi na pripombe združenja Eurofer, da industrija Unije nikoli ni oskrbovala več kot 42 % povpraševanja Unije. Navedla je, da ker dva proizvajalca Unije ne moreta izpolniti povpraševanja Unije, bi prekinitev dobavne verige iz Kitajske škodljivo vplivala na uporabnike. Vendar pa Komisija ugotavlja, da bodo lahko uporabniki uvažali tudi iz tretjih držav, namen ukrepov pa ni, da se prekine dobava iz Kitajske. Namen je zagotoviti, da uvoz iz Kitajske na trg Unije vstopi po poštenih cenah.

(168)

Po dokončnem razkritju je družba Shenghua pripomnila, da se je Komisija neupravičeno osredotočila na interese industrije Unije ter ni dovolj upoštevala interesov uvoznikov in uporabnikov Unije. Zlasti je ponovila pripombe združenja Eurofer in nemškega jeklarskega združenja glede pritožbe, da domača industrija nikoli ni dobavljala več kot 42 % očitne potrošnje Unije oziroma da domača industrija ne more zadovoljiti povpraševanja po kalcijevem silicidu. Sklicevala se je tudi na pripombe družbe Filo d.o.o. iz septembra in oktobra 2021, da proizvajalci iz Unije in Brazilije ne ponujajo dobave kalcijevega silicida na trg Unije.

(169)

Po dokončnem razkritju sta družbi Filo d.o.o. in TDR Legure d.o.o. prav tako ponovili svojo pripombo, da proizvajalci Unije začasno ne morejo oskrbovati trga Unije.

(170)

Združenje Euroalliages je odgovorilo, da želijo proizvajalci Unije, ki so vložili pritožbo, ohraniti prodajo na trgu Unije, in predložilo dokaze o nedavnih ponudbah za dobavo kalcijevega silicida trgu Unije.

(171)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 161, Komisija meni, da ukrepi niso moteči dejavnik, ampak so dejavnik, ki ponovno vzpostavi enake konkurenčne pogoje ter zagotavlja neprekinjeno dejavnost industrije Unije v sektorju in stabilnost dobave iz več virov (vključno z LRK). V okviru preskusa interesa Unije člen 21 osnovne uredbe namreč določa, da „je posvečena posebna pozornost potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino, in vzpostavitvi učinkovite konkurence“. Komisija je zato zavrnila argumente.

(172)

Po dokončnem razkritju sta tudi družbi Filo d.o.o. in TDR Legure d.o.o. navedli, da bi v primeru uvedbe ukrepov s strani Komisije največjo težavo predstavljal uvoz kalcijevega silicida kitajskega porekla v Unijo, ki bi bil deklariran kot izdelek s poreklom iz druge tretje države (Ukrajine, Indije, Rusije, Tajske, Turčije itd.). Komisija je ugotovila, da je to špekulacija, ki ni pomembna za analizo interesa Unije.

(173)

Ker ni bilo drugih pripomb glede interesa Unije, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 303 začasne uredbe, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov proti uvedbi dokončnih dajatev v tej preiskavi.

(174)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi uvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(175)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 115, so bile v zaključni fazi nekoliko popravljene izvozne cene CIF enega proizvajalca. Sprejetje te trditve je tudi v manj vplivalo na njegovo stopnjo škode in na stopnjo škode „vseh drugih družb“.

(176)

Na podlagi navedenega bi morale biti dokončne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(177)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v izvedbene delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno omenjenimi, se ne morejo uporabljati te stopnje dajatev in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(178)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (15). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(179)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(180)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporabljena stopnja dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(181)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se lahko tako povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, ki je posledica uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava o izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(182)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(183)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je po dokončnem razkritju predložil ponudbo cenovne zaveze v skladu s členom 8 osnovne uredbe. Čeprav je izvažal več vrst zadevnega izdelka, je predlagal eno povprečno minimalno uvozno ceno.

(184)

Komisija je ponudbo ocenila ob upoštevanju nestanovitnosti cen izdelka v preiskavi. V zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja se je izkazalo, da je cena kalcijevega silicida, uvoženega na trg Unije iz več virov (Brazilija, Tajska, Argentina in Kitajska), znatno nihala. Zaradi takšne nestanovitnosti ni mogoče zagotoviti, da bo ena povprečna minimalna uvozna cena zadostovala za odpravo škodljivih učinkov dampinga v času trajanja ukrepov.

(185)

Zadevni izvoznik je nadalje predlagal indeksiranje predlagane minimalne uvozne cene na podlagi cen električne energije v Braziliji. Vendar ta stroškovni element ni dovolj velik za zagotovitev, da bi indeksiranje ustvarilo cene, ki bi odpravile škodo.

(186)

Izredno pomembno je, da obstaja jasna povezava med spremembo cene zadevnega izdelka, ki ga zadevni proizvajalec izvoznik prodaja v Unijo, in nihanjem cen surovin. Noben dokaz v spisu ni mogel dokazati obstoja take povezave in zadevni izvoznik ni dokazal, da taka povezava obstaja. To kaže, da imajo pri ugotovljenih nihanjih cen pomembno vlogo tudi drugi dejavniki.

(187)

Poleg tega predlagani ukrepi temeljijo na stopnjah škode (tj. na stroških industrije Unije), indeksiranje minimalne uvozne cene na podlagi razvoja brazilske cene električne energije pa ne more zagotoviti, da bi taka minimalna uvozna cena odpravila škodo. Stroški in cene industrije Unije niso odvisni od razvoja cen električne energije v navedeni državi.

(188)

Nazadnje, tudi če bi se cena električne energije v Braziliji štela za ustrezno, javno dostopni podatki, ki jih je predlagal vložnik, niso dovolj pogosti, da bi zanesljivo odražali nihanja cen električne energije.

(189)

Neizpolnjevanje enega od predhodnih vprašanj zadostuje za sklep, da ponudba cenovne zaveze ni ustrezna in je zato ni mogoče sprejeti.

(190)

V zvezi z nadzorom nad izvajanjem zaveze je preiskava pokazala, da računovodstvo vložnika ne izpolnjuje mednarodno sprejetih računovodskih načel in da zlasti med preiskavo niso bili na voljo nobeni izkazi o poslovanju ali računalniški seznam strank. V uradnih računovodskih izkazih so bile ugotovljene tudi nekatere druge relevantne težave. To postavlja pod vprašaj zanesljivost vložnika in kaže na praktične težave pri zanesljivem nadzoru nad izvajanjem morebitne zaveze.

(191)

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in premislekov ter v skladu z določbami člena 8 osnovne uredbe se je štelo, da ponudba ni ustrezna za zagotovitev odprave škodljivih učinkov dampinga. V skladu s členom 8(3) osnovne uredbe se je štelo tudi, da njen nadzor ne bi bil izvedljiv.

(192)

Zato je bila ponudba zavrnjena.

(193)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(194)

V skladu s členom 109 Uredbe 2018/1046 (16) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(195)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/72 (2) uvedla dokončne izravnalne dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremenila Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (3).

(2)

Stopnje dokončne izravnalne dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, so bile določene, kot sledi:

(3)

Zgoraj navedene stopnje izravnalnih dajatev so pravilne in so bile stranem razkrite med preiskavo. Vendar pa sta uvodni izjavi 217 in 339 Izvedbene uredbe (EU) 2022/72 vključevali tipkarske napake v zvezi s stopnjama subvencij Skupine FTT v zvezi s postavkama „nepovratna sredstva“ oziroma „preferenčno financiranje: posojila“. Pravilni stopnji bi morali znašati 1,88 % za „nepovratna sredstva“ oziroma 1,39 % za „preferenčno financiranje: posojila“.

(4)

Poleg tega je člen 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2022/72 vseboval tipkarsko napako v zvezi z dodatno oznako TARIC za „vse druge družbe“ v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/2011, ki bi morala biti C999 namesto C699.

(5)

Zato se je Komisija odločila popraviti uvodni izjavi 217 in 339 ter člen 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2022/72, ki ustrezno spreminja člen 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2021/2011. Ta popravek učinkuje od začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2022/72, tj. od 20. januarja 2022.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 (4) –

(1)

Sektor prašičjega mesa se že več mesecev sooča z resnimi težavami. Trg Unije za prašiče za zakol je pod pritiskom zaradi izrazite upočasnitve izvoza na Kitajsko, nadaljnjega širjenja afriške prašičje kuge v več držav članic in trajnega vpliva omejitev zaradi COVID-19.

(2)

Ruska invazija Ukrajine je povzročila dodatne motnje na trgu in močno prizadela izvoz prašičjega mesa iz Unije. Posledično se je izvozno povpraševanje po nekaterih proizvodih iz prašičjega mesa močno zmanjšalo.

(3)

Da bi se zmanjšalo trenutno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje prašičjega mesa in vnaprej določiti znesek pomoči.

(4)

Če ni s to uredbo določeno drugače, bi se morali za pomoč za zasebno skladiščenje prašičjega mesa uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 (3) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 (4), ki določata posebna pravila o izvajanju pomoči za zasebno skladiščenje.

(5)

Znesek pomoči bi bilo treba določiti vnaprej, da se izvajalcem omogoči hiter in prožen operativni sistem. V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1370/2013 se znesek pomoči določi na podlagi stroškov skladiščenja in drugih ustreznih tržnih elementov. Primerno je določiti fiksno stopnjo pomoči.

(6)

Da bi bila pomoč za zasebno skladiščenje učinkovita in bi imela dejanski vpliv na trg, bi jo bilo treba dodeliti le za proizvode, ki še niso bili uskladiščeni.

(7)

Za lažje upravljanje ukrepa bi bilo treba proizvode iz prašičjega mesa razvrstiti v kategorije, in sicer glede na podobno raven stroškov skladiščenja.

(8)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi bilo treba določiti minimalno količino proizvodov, ki jih je treba zajeti v vsakem zahtevku.

(9)

Treba bi bilo določiti varščino in tako zagotoviti, da bodo gospodarski subjekti izpolnili svoje pogodbene obveznosti in bo imel ukrep želeni učinek na trgu.

(10)

Člen 42(1), točka (b), Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 določa, da morajo države članice Komisijo enkrat tedensko uradno obvestiti o dopustnih zahtevkih. Da bi se zagotovili preglednost, spremljanje in ustrezno upravljanje zneskov, ki so na voljo za pomoč, so za učinkovito upravljanje sistema potrebna pogostejša uradna obvestila. Zato bi bilo treba določiti odstopanje od pogostosti uradnih obvestil.

(11)

Da bi ta uredba imela takojšen vpliv na trg in pripomogla k ustalitvi cen, bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Sklep Sveta (SZVP) 2022/338 (1) določa referenčni finančni znesek 450 000 000 EUR za kritje dobave opreme ukrajinskim oboroženim silam.

(2)

Glede na potekajoči oboroženi spopad na ukrajinskem ozemlju bi bilo treba referenčni finančni znesek povečati za dodatnih 450 000 000 EUR, trajanje ukrepa pomoči pa podaljšati za 12 mesecev.

(3)

Sklep (SZVP) 2022/338 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Sklep Sveta (SZVP) 2022/339 (1) vzpostavlja referenčni finančni znesek 50 000 000 EUR, namenjen financiranju dobave opreme in blaga, ki nista zasnovana za uporabo smrtonosne sile, kot so osebna varovalna oprema, kompleti za prvo pomoč in gorivo, ukrajinskim oboroženim silam.

(2)

Glede na potekajoči oboroženi spopad na ukrajinskem ozemlju, bi bilo treba referenčni finančni znesek povečati za dodatnih 50 000 000 EUR, trajanje ukrepa pomoči pa podaljšati za 12 mesecev.

(3)

Sklep (SZVP) 2022/339 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –