ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 83

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 65
10. marec 2022


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/400 z dne 7. marca 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/128 o določitvi neto zneskov, ki so na voljo za odhodke EKJS

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/401 z dne 8. marca 2022 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom

4

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/402 z dne 9. marca 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

7

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/403 z dne 3. marca 2022 glede izvzetij iz razširjene protidampinške dajatve na nekatere dele za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu z Uredbo (ES) št. 88/97 (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 1262)

39

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/404 z dne 3. marca 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/919 glede harmoniziranih standardov za krmilni mehanizem - sistemi s kabli in škripčevjem ( 1 )

44

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/405 z dne 3. marca 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/1956 glede harmoniziranih standardov za prekrivne plošče in folije, svetilke, električni pribor, sisteme napajalnih razvodnic, odklopnike, električno opremo za meritve, nadzor in laboratorijsko uporabo ter opremo za uporovno varjenje ( 1 )

48

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/406 z dne 3. marca 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/1202 glede harmoniziranih standardov za avtomatske točilne ventile, vgrajene v napravah za točenje goriva, tlačne in sesalne naprave za točenje goriva in naprave za točenje goriva z daljinskim upravljanjem, varnostne zapore za tlačne in sesalne naprave za točenje goriva, varovalne ventile ter vrtljive dele na tlačnih in sesalnih napravah za točenje goriva, ki se uporabljajo na bencinskih servisih ( 1 )

55

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/407 z dne 9. marca 2022 o zaključku delnega vmesnega pregleda izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Republike Turčije

60

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (EU) 2021/1297 z dne 4. avgusta 2021 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede perfluorokarboksilnih kislin, ki vsebujejo od 9 do 14 ogljikovih atomov v verigi (PFCA C9–C14), njihovih soli in snovi, povezanih s PFCA C9–C14 ( UL L 282, 5.8.2021 )

64

 

*

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2077 z dne 26. novembra 2021 o dovoljenju za L-valin, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC 7.366, kot krmni dodatek za vse živalske vrste ( UL L 426, 29.11.2021 )

65

 

*

Popravek Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 ( UL L 170, 25.6.2019 )

66

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/400

z dne 7. marca 2022

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/128 o določitvi neto zneskov, ki so na voljo za odhodke EKJS

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti člena 16(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/128 (2) določa neto zneske, ki so na voljo za odhodke Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), in zneske, ki so na voljo za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za proračunska leta od 2021 do 2027 v skladu s členom 7(2) in členom 14 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(2)

V skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je letna zgornja meja odhodkov EKJS za obdobje 2021–2027 sestavljena iz najvišjih zneskov za vmesno zgornjo mejo za odhodke, povezane s trgom, in neposredna plačila iz Priloge I k Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (4).

(3)

V skladu s členom 11(6), četrti pododstavek, Uredbe (EU) št. 1307/2013 je več držav članic Komisijo uradno obvestilo o svoji odločitvi o zmanjšanju zneska neposrednih plačil v skladu s členom 11(1) navedene uredbe in o posledičnem ocenjenem rezultatu zmanjšanja za koledarsko leto 2022. V skladu s členom 7(2) navedene uredbe se ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil da na voljo kot podpora Unije, ki se financira v okviru EKSRP.

(4)

V skladu s členom 14(1), sedmi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1307/2013 je več držav članic Komisijo uradno obvestilo o svoji odločitvi, da kot dodatno podporo v okviru EKSRP v proračunskem letu 2023 dajo na voljo določen odstotek svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za koledarsko leto 2022.

(5)

V skladu s členom 14(2), sedmi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1307/2013 je več držav članic Komisijo uradno obvestilo o svoji odločitvi, da dajo kot neposredna plačila za koledarsko leto 2022 na voljo določen odstotek podpore, ki se financira v okviru EKSRP v proračunskem letu 2023.

(6)

Ustrezne nacionalne zgornje meje iz prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 so bile posledično prilagojene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/42 (5).

(7)

V skladu s členom 2(1) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 se posebna zgornja meja večletnega finančnega okvira za odhodke, povezane s trgom, in neposredna plačila iz Priloge I k navedeni uredbi prilagodi v skladu s tehnično prilagoditvijo iz člena 4 navedene uredbe po opravljenih prenosih med EKSRP in neposrednimi plačili.

(8)

Zato je treba prilagoditi neto zneske, ki so na voljo za odhodke EKJS, kot je določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/128. Zaradi jasnosti bi bilo treba zneske, ki se morajo dati na voljo EKSRP, tudi objaviti.

(9)

Izvedbeno uredbo (EU) 2021/128 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/128 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/128 z dne 3. februarja 2021 o določitvi neto zneskov, ki so na voljo za odhodke EKJS (UL L 40, 4.2.2021, str. 8).

(3)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(4)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/42 z dne 8. novembra 2021 o spremembi prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih in neto zgornjih mej za neposredna plačila za nekatere države članice za koledarsko leto 2022 (UL L 9, 14.1.2022, str. 3).


PRILOGA

„PRILOGA

Neto zneski, dani na voljo za odhodke EKJS

(v milijonih EUR)

Proračunsko leto

Zneski, ki so na voljo EKSRP

Zneski, ki se prenesejo iz EKSRP

Neto zneski, dani na voljo za odhodke EKJS

člen 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013

člen 7(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013

člen 14(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013

2021

1 099,539

58,165

600,658

40 367,954

2022

1 086,292

57,919

525,400

40 638,189

2023

1 277,253

55,858

507,322

40 692,211

2024

 

 

 

41 649,000

2025

 

 

 

41 782,000

2026

 

 

 

41 913,000

2027

 

 

 

42 047,000


10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/401

z dne 8. marca 2022

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 z dne 7. julija 2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2465/96 (1) in zlasti člena 11(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1210/2003 so navedene fizične in pravne osebe, telesa ali entitete, povezane z režimom bivšega predsednika Sadama Huseina, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov ter prepoved dajanja na razpolago sredstev ali gospodarskih virov.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 3. marca 2022 sklenil s seznama oseb in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, črtati sedem oseb.

(3)

Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 1210/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 1210/2003 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2022

Za Komisijo

v imenu predsednice

generalni direktor

Generalni direktorat za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov


(1)   UL L 169, 8.7.2003, str. 6.


PRILOGA

V Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1210/2003 se črtajo naslednji vnosi:

„8.   IME: Aziz Salih al-Numan

DATUM ROJSTVA/KRAJ ROJSTVA: 1941 ali 1945, An Nasiriyah

DRŽAVLJANSTVO: Iračan

PODLAGA RESOLUCIJE VSZN 1483:

predsednik regionalnega poveljstva stranke Ba'th;

bivši guverner Karbale in An Najafa;

bivši minister za kmetijstvo in kmetijske reforme (1986–1987)“

„10.   IME: Kamal Mustafa Abdallah

Drugo ime: Kamal Mustafa Abdallah Sultan al-Tikriti

DATUM ROJSTVA/KRAJ ROJSTVA: 1952 ali 4. maj 1955, Tikrit

DRŽAVLJANSTVO: Iračan

PODLAGA RESOLUCIJE VSZN 1483:

sekretar republikanske garde;

vodil posebne republikanske garde in poveljeval obema korpusoma republikanske garde“

„18.   IME: Latif Nusayyif Jasim Al-Dulaymi

DATUM ROJSTVA/KRAJ ROJSTVA: cca. 1941, ar-Rašidija, predmestje Bagdada

DRŽAVLJANSTVO: Iračan

PODLAGA RESOLUCIJE VSZN 1483:

namestnik predsednika vojaškega urada stranke Ba'th;

minister za delo in socialne zadeve (1993–1996)“

„40.   IME: Abd-al-Baqi Abd-al-Karim Abdallah Al-Sa'dun

DATUM ROJSTVA/KRAJ ROJSTVA: 1947

DRŽAVLJANSTVO: Iračan

PODLAGA RESOLUCIJE VSZN 1483:

predsednik regionalnega poveljstva stranke Ba'th, Diyala;

namestnik poveljnika, južna regija, 1998 do 2000;

bivši predsednik državnega zbora“

„41.   IME: Muhammad Zimam Abd-al-Razzaq Al-Sa'dun

DATUM ROJSTVA/KRAJ ROJSTVA: 1942, okrožje Suq Ash-Shuyukh, Dhi-Qar

DRŽAVLJANSTVO: Iračan

PODLAGA RESOLUCIJE VSZN 1483:

predsednik regionalnega poveljstva stranke Ba'th, At-Tamin;

minister za notranje zadeve, 1995 do 2001“

„42.   IME: Samir Abd al-Aziz Al-Najim

DATUM ROJSTVA/KRAJ ROJSTVA: 1937 ali 1938, Bagdad

DRŽAVLJANSTVO: Iračan

PODLAGA RESOLUCIJE VSZN 1483:

predsednik regionalnega poveljstva stranke Ba'th, vzhodni Bagdad“

„53.   IME: Qaid Husein Al-Awadi

DRŽAVLJANSTVO: Iračan

PODLAGA RESOLUCIJE VSZN 1483:

predsednik regionalnega poveljstva stranke Ba'th, Ninawa;

bivši guverner An-Najafa, cca. 1998 do 2002“.


10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/7


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/402

z dne 9. marca 2022

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Po protidampinški preiskavi je Svet z Uredbo (ES) št. 925/2009 (2) uvedel protidampinško dajatev na nekatere aluminijaste folije s poreklom iz Armenije, Brazilije in Kitajske (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava). Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2384 (3)17. decembra 2015 podaljšala ukrepe za izvoz iz Kitajske in ukinila ukrepe za Brazilijo (v nadaljnjem besedilu: prejšnja preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa). Protidampinški ukrepi proti uvozu s poreklom iz Armenije so prenehali veljati 7. oktobra 2014.

(2)

Komisija je na podlagi preiskave proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/271 (4) razširila protidampinško dajatev, uvedeno na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih nekoliko spremenjenih aluminijastih folij.

(3)

Po drugi preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe je Komisija z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/1474 (5) razširila protidampinško dajatev, uvedeno z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2384 in Izvedbeno uredbo (EU) 2017/271 na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih aluminijastih folij, poslanih iz Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot s poreklom iz Tajske ali ne.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (6) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek za pregled so 10. septembra 2020 vložili proizvajalci Unije, ki predstavljajo približno 90 % celotne proizvodnje nekaterih aluminijastih folij v Uniji (v nadaljnjem besedilu: vložniki). Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 17. decembra 2020 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država) na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe.

1.4   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(7)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2019 do 30. septembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5   Zainteresirane strani

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.6   Vzorčenje

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.6.1   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 77 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji in 75 % ocenjenega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Prejela ni nobenih pripomb. Vzorec se je zato štel za reprezentativen za industrijo Unije.

1.6.2   Vzorčenje uvoznikov

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(13)

Zahtevane informacije je predložil le en nepovezan uvoznik, ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

1.6.3   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(15)

Odzvala sta se dva proizvajalca izvoznika v zadevni državi in predložila zahtevane informacije. Vendar je eden od njiju izjavil, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni proizvajal niti izvažal izdelka, ki se pregleduje, in zato ne želi sodelovati pri preiskavi. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

1.7   Izpolnjeni vprašalniki in navzkrižno preverjanje na daljavo

(16)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(17)

Ob začetku je bil vprašalnik na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino (8).

(18)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, Proizvajalec izvoznik, ki se je javil med vzorčenjem, ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Noben nepovezan uvoznik ni poslal odgovora. Noben od uporabnikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika ali se javil med preiskavo. Tudi kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika.

(19)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki in kitajska vlada niso sodelovali, so ugotovitve v zvezi z dampingom in škodo temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je bilo ustrezno obveščeno. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(20)

Komisija je zbrala vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo. V skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (9), so bila navzkrižna preverjanja na daljavo prek videokonference izvedena z naslednjimi družbami:

proizvajalci Unije:

Alcomet AD Shumen, Bolgarija,

Slim Aluminium SpA, Cisterna di Latina, Italija,

Symetal, Athens, Grčija.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(21)

Izdelek, ki se pregleduje, je aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in največ 0,018 mm, brez podlage, brez nadaljnje obdelave razen valjanja, v zvitkih širine do vključno 650 mm in teže več kot 10 kg s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, trenutno uvrščena pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaka TARIC 7607111910) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje, gospodinjska aluminijasta folija ali AHF).

(22)

Izdelek, ki se pregleduje, se uporablja za večnamensko kratkotrajno pakiranje v gospodinjstvu, pri pripravi in dostavi hrane, v živilski industriji in pri prodaji cvetja na drobno.

2.2   Podobni izdelek

(23)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

izdelek, ki se pregleduje;

izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu zadevne države, ter

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(24)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   DAMPING

(25)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

3.1   Uvodne pripombe

(26)

Čeprav se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval, je dosegel le 1 588 ton, kar je 2 % tržnega deleža potrošnje Unije. Večina tega izvoza je bila opravljena v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (10), zato zanj ni veljala niti protidampinška dajatev niti carina. Komisija je sklenila, da je obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v vezi s pregledom.

3.2   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe

(27)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(28)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce iz LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Teh informacij ni predložil noben proizvajalec.

(29)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Prejela ni nobenih prispevkov.

(30)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Obvestila jo je, da bodo lahko rezultati, če bodo ugotovitve temeljile na dejstvih, razpoložljivih v skladu s členom 18, manj ugodni za zadevno stran, kot če bi ta stran sodelovala. Kitajska vlada ni poslala nobenih pripomb.

(31)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla, da sta glede na dokaze, razpoložljive v tej fazi preiskave, Brazilija in Turčija možni reprezentativni državi za določitev normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za LRK. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(32)

Komisija je 29. januarja 2021 objavila prvo obvestilo k dokumentaciji in zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. Na podlagi zahtevka za pregled in informacij, ki so jih predložili vložniki, je v navedenem obvestilu zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je na podlagi meril, ki služijo kot smernice pri izbiri neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, v tej fazi preiskave opredelila tri možne reprezentativne države, tj. Brazilijo, Rusko federacijo (v nadaljnjem besedilu: Rusija) in Turčijo. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo svoje pripombe. V zvezi s prvim obvestilom ni prejela pripomb.

(33)

Komisija je 28. maja 2021 objavila drugo obvestilo k dokumentaciji. V tem obvestilu je sestavila seznam proizvodnih dejavnikov in zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. Komisija je izbrala Turčijo kot reprezentativno državo. Ker v nobeni od možnih reprezentativnih držav ni bilo primernega reprezentativnega proizvajalca izdelka, ki se pregleduje, je Komisija menila, da bi lahko bili podatki družb, ki proizvajajo izdelek v isti splošni kategoriji, v katero spada tudi izdelek, ki se pregleduje, ustrezen vir finančnih podatkov (prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček). Zato je Komisija zainteresirane strani obvestila, da bo PSA-stroške in dobiček določila na podlagi finančnih informacij petih turških družb, ki proizvajajo iztiskane izdelke iz aluminija. Menila je, da so tehnične lastnosti iztiskanih izdelkov iz aluminija zelo podobne tehničnim lastnostim izdelka, ki se pregleduje, in da imajo ti izdelki tudi podobno sestavo izvornega materiala. Te izdelke pogosto proizvajajo iste družbe, ki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje, ali pa se proizvajajo znotraj iste skupine. Zaradi podobnosti izdelka, ki se pregleduje, in iztiskanih izdelkov iz aluminija ter dejstva, da so bili opredeljeni dobičkonosni proizvajalci iztiskanih izdelkov iz aluminija, se taki podatki štejejo za reprezentativne za položaj družb, ki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje, in zato za ustrezne za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(34)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe, vendar ni prejela nobenih pripomb glede drugega obvestila.

3.3   Normalna vrednost

3.3.1   Obstoj znatnega izkrivljanja

(35)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede sektorja aluminija v LRK (11) ugotovila, da je bilo prisotno znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(36)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila znatno poseganje države v LRK, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (12). Sklenila je zlasti, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju aluminija ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (13), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške (14). Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (15). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (16). Prav tako je ugotovila izkrivljanje stroškov plač v sektorju aluminija v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (17) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (18).

(37)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s sektorjem aluminija v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, saj obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v zahtevku in Delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (19) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(38)

Zahtevek se je v tem primeru skliceval na poročilo, zlasti na oddelke v zvezi s sektorjem aluminija in podjetji v javni lasti, ter na prejšnje preiskave Komisije v zvezi z izdelki nižje v proizvodni verigi (20). Skliceval se je tudi na neodvisne študije, kot sta študija OECD iz leta 2019 z naslovom Measuring distortions in international markets: the aluminium value chain (Merjenje izkrivljanja na mednarodnih trgih: vrednostna veriga aluminija) (21) in poročilo nemškega združenja industrije neželeznih kovin WVMetalle iz leta 2017 (22), v katerih je bilo ugotovljeno, da je kitajski trg aluminija izkrivljen zaradi znatnega subvencioniranja. Te študije so bile na začetku preiskave vključene v dokumentacijo o preiskavi. Pripomb glede njih ni predložila nobena zainteresirana stran. V zahtevku je poudarjeno, da so bili pri navedenih študijah ugotovljeni znaten delež podjetij v državni lasti v kitajskem sektorju aluminija, zagotavljanje poceni vhodnih surovin proizvajalcem aluminija in davčni režim, ki učinkovito izkrivlja trg. Poudarjeno je bilo tudi, da kitajski organi določijo cene premoga, električne energije, zemeljskega plina in nafte, kar izkrivlja cene energije v sektorju aluminija, pri čemer se zahtevek ponovno sklicuje na poročilo in prejšnje preiskave Komisije. Skliceval se je tudi na izkrivljanje plač v sektorju aluminija. Poleg tega je vključeval domnevo o izkrivljanju stroškov strojev, zlasti glede na to, da kitajski organi štejejo sektor aluminija za spodbujani sektor in da je ta sektor zato naveden v katalogu smernic kitajske vlade za prilagajanje industrijske strukture, med drugim tudi v njegovi zadnji različici iz leta 2019 (23). V zahtevku je nadalje poudarjeno izkrivljanje finančnih stroškov zaradi splošne ureditve kitajskega bančnega sistema in zaradi številnih dokumentov politike, kot so nacionalni in sektorski petletni načrti ali politike, ki finančne institucije pozivajo k podpori industrije aluminija. Nazadnje so v zahtevku navedena izkrivljanja, ki izhajajo iz dodatnih vladnih ukrepov, kot so shema izvoznih kreditov za prodajalce, davčne olajšave za stroške raziskav in razvoja ali rabati v zvezi z DDV za doma proizvedeno opremo. Zahtevek se je v zvezi s tem skliceval na subvencijsko preiskavo kitajskega sektorja aluminijaste folije, ki jo je leta 2018 opravilo ministrstvo Združenih držav za trgovino (24).

(39)

Kitajska vlada v sektorju aluminija ohranja znatno stopnjo lastništva in nadzora v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Večina največjih proizvajalcev je v državni lasti. Ker kitajski izvozniki izdelka, ki se pregleduje, niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci. Vendar je bilo pri preiskavi potrjeno, da so številni veliki proizvajalci v sektorju aluminija podjetja v državni lasti, vključno z Aluminium Corporation of China ali Shenhuo Group Aluminium, ki proizvajata tudi izdelek, ki se pregleduje.

(40)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v družbah vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, za javna in zasebna podjetja v sektorju aluminija veljajo politični nadzor in smernice. Komisija je dejavnosti za krepitev partije obsežno dokumentirala v svojih prejšnjih preiskavah sektorja aluminija, pri katerih so sodelovali številni proizvajalci, ki proizvajajo tudi izdelek, ki se pregleduje (25). Poleg tega veliko proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, na svojih spletiščih izrecno poudarja dejavnosti za krepitev partije, ima člane partije v svojih upravah in poudarja svojo pripadnost KKP.

(41)

Skupina Nanshan Group je na primer v zvezi z dogodkom, namenjenim krepitvi partije, ki je potekal marca 2021, nedavno poročala naslednje: „Podružnica partije, ki je neposredno pod okriljem skupine Nanshan Holdings, je 19. marca organizirala tematski dan partije, katerega namen je bil poglobljeno proučiti in uresničiti duh govora generalnega sekretarja Ši Džinpinga na konferenci o mobilizaciji študija in izobraževanja v zvezi z zgodovino partije (Party History Study and Education Mobilization Conference) – nauči se bistva zgodovine partije, zberi moči in trdo delaj. Srečanju so predsedovali zadevni vodje podružnice partije, ki je neposredno pod okriljem skupine Nanshan Holdings. Sekretar podružnice je v svojem poročilu o predavanju o partiji poudaril, da morajo člani in kadri partije v celoti razviti svojo zgledno in vodilno vlogo, pri tem pa ne smejo pozabiti svojih prvotnih ciljev in poslanstva. […] Vsi člani in kadri partije so navedli, da bodo še naprej proučevali in uresničevali duh govora generalnega sekretarja Ši Džinpinga na konferenci o mobilizaciji študija in izobraževanja v zvezi z zgodovino partije (Party History Study and Education Mobilization Conference), usklajevali mnenja in ukrepe v zvezi z zahtevami in izvajanjem 14. petletnega načrta, da ne bodo pozabili na prvotni namen in poslanstvo ter da bodo trdo delali. Zagotovili bodo napredek, prizadevali si bodo za inovacije, v celoti bodo razvili zgledno vodilno vlogo članov partije v podjetju […]“ (26).

(42)

Podobno je skupina v državni lasti Dengfeng Electricity Group na svojem spletišču navedla, da „je popoldne 10. novembra [2020] usposabljanje vodstva družbe skupine v učilnici potekalo v šesti sejni dvorani. Udeležilo se ga je skupaj 66 oseb, ki so vključevale direktorje družb znotraj skupine in vodstveno osebje ter vodje različnih poslovnih oddelkov, neposredno povezanih podjetij in hčerinskih družb. […] Skupina bo tudi nadalje vestno proučevala pomemben govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga s plenarnega zasedanja, da bi razumela duh plenarnega zasedanja, […] ter zares razumela odločitve in izvajanje centralnega komiteja partije, pa tudi zbrala modrost in moč za doseganje ciljev in opravljanje nalog iz 14. petletnega načrta“ (27).

(43)

Poleg tega so v sektorju aluminija uvedene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe.

(44)

Za sektor aluminija se uporabljajo številni načrti, smernice, direktive in drugi dokumenti politike, objavljeni na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Navedene politike, ki so se izvajale v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, od 13. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj (28) ali razvojnega načrta za industrijo neželeznih kovin (2016–2020) in drugih politik na nacionalni ravni do regionalnih načrtov, kot je obvestilo vlade province Shandong o izvajanju načrta za pospešitev visokokakovostnega razvoja sedmih energijsko intenzivnih industrijskih panog, je Komisija obsežno dokumentirala v svojih prejšnjih preiskavah sektorja (29). Podrobno je dokumentirala tudi, da ima industrija aluminija koristi od vladnih smernic in poseganja v zvezi z glavnimi surovinami in vložki, zlasti energijo (30). Enako velja za druge vladne ukrepe v sektorju, ki vplivajo na tržne sile, med drugim na primer za politike v zvezi z izvozom, politike kopičenja zalog, politike povečanja proizvodne zmogljivosti (31) ali zagotavljanje vložkov po cenah, nižjih od tržnih (32).

(45)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih vložkov za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(46)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju aluminija, kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 36, ne bi vplivala na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje.

(47)

Na sektor aluminija vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 36. Navedena izkrivljanja prizadenejo sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(48)

Prav tako v tej preiskavi niso bili predloženi dokazi o tem, da sektorja aluminija ne prizadene poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 36. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(49)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, kupijo ali naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlijo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju, lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala, poleg tega pa zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(50)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka, ki se pregleduje, niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(51)

Nobena zainteresirana stran ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(52)

Razpoložljivi dokazi so skratka pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato računsko določila normalno vrednost izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

3.3.2   Reprezentativna država

(a)    Splošne pripombe

(53)

V skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe je izbira reprezentativne države temeljila na naslednjih merilih:

stopnji gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji v LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo glede na podatkovno zbirko Svetovne banke podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK (33);

proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi;

razpoložljivosti ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi;

kadar je več možnih reprezentativnih držav, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(54)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 32 in 33, je Komisija objavila dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo k dokumentaciji in drugo obvestilo k dokumentaciji. V drugem obvestilu k dokumentaciji je Komisija zainteresirane strani obvestila, da bo kot primerno reprezentativno državo v tem primeru izbrala Turčijo, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(b)    Stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK, in proizvodnja izdelka, ki se pregleduje

(55)

V prvem obvestilu k dokumentaciji je Komisija opredelila Armenijo, Brazilijo, Rusijo in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka vse države na podlagi bruto nacionalnega dohodka v OPP uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je bilo znano, da se je v njih proizvajal izdelek, ki se pregleduje.

(56)

V zvezi z državami, opredeljenimi v navedenem obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe.

(c)    Razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi

(57)

Komisija je za države iz uvodne izjave 55 nadalje preverila razpoložljivost javnih finančnih podatkov o proizvajalcih izdelka, ki se pregleduje.

(58)

Kar zadeva Armenijo, ni bilo javno dostopnih finančnih podatkov za edinega znanega proizvajalca (34). Ker zainteresirane strani niso predložile pripomb, je Komisija sklenila, da se Armenija ne more šteti za primerno reprezentativno državo v tej preiskavi.

(59)

Kar zadeva Brazilijo, je Komisija v prvem obvestilu k dokumentaciji opredelila dva proizvajalca AHF, in sicer družbi Companhia Brasileira de Aluminio (v nadaljnjem besedilu: družba CBA) in Novelis do Brasil Ltda (v nadaljnjem besedilu: družba Novelis). Družba CBA je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom poslovala z izgubo ter je bila zato izključena iz določitve PSA-stroškov in dobička. Čeprav so bili finančni podatki družbe Novelis dostopni in je bila družba v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dobičkonosna, je Komisija v drugem obvestilu k dokumentaciji sklenila, da družbe ni mogoče upoštevati iz naslednjih razlogov: prvič, Komisija je ugotovila, da v Braziliji poteka protidampinški postopek v zvezi z uvozom izdelkov iz aluminija iz Kitajske, vključno z AHF. Domnevni dampinški uvoz iz Kitajske ima lahko učinek izkrivljanja na brazilskem trgu, na primer tako, da znižuje cene ali povzroča škodljive izgube v brazilski industriji aluminija. Drugič, celotni dobiček, prikazan v računovodskih izkazih družbe Novelis, vzetih iz podatkovne zbirke Dun & Bradstreet, ni bil v skladu s finančnimi rezultati, ki so pokazali poslovanje z izgubo in so bili predstavljeni v okviru protidampinške preiskave, ki so jo izvedli brazilski organi in pri kateri je bila družba Novelis eden od domačih pritožnikov. To je vzbudilo resne dvome glede kakovosti in točnosti finančnih podatkov družbe Novelis, razpoložljivih v podatkovni zbirki Dun & Bradstreet. Poleg tega je Komisija v drugem obvestilu k dokumentaciji poudarila obstoj izvoznih omejitev za izdelke iz aluminija v Braziliji, predvsem izvozne kvote za ključni vložek (aluminijeve zlitine) in stranski proizvod (odpadni aluminij) v proizvodnji gospodinjske aluminijaste folije. Zato je v drugem obvestilu k dokumentaciji sklenila, da se Brazilija ne more šteti za primerno reprezentativno državo.

(60)

Kar zadeva Rusijo, je Komisija v drugem obvestilu k dokumentaciji sklenila, da se Rusija ne more šteti za primerno reprezentativno državo, čeprav so bili finančni podatki treh proizvajalcev gospodinjske aluminijaste folije, opredeljenih v prvem obvestilu k dokumentaciji, javno dostopni. Tako je sklenila zaradi izvoznih omejitev za aluminij, izkrivljanj v zvezi z zemeljskim plinom na domačem trgu in dejstva, da je na trgu aluminija v Rusiji dozdevno prevladovala ena skupina družb (Rusal), kar je preprečevalo učinkovito konkurenco na ruskem domačem trgu.

(61)

Kar zadeva Turčijo, so bili od treh proizvajalcev gospodinjske aluminijaste folije, opredeljenih v prvem obvestilu k dokumentaciji, najnovejši finančni podatki na voljo le za eno družbo, tj. družbo Asaş Aluminyum. Vendar je bil dobiček družbe Asaş Aluminyum blizu praga dobičkonosnosti. Komisija tako nizke stopnje dobička ni štela za razumno v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe ob upoštevanju, da (i) je bila stopnja dobička, ki je bila leta 2018 dosežena v sektorju iztiskanih izdelkov iz aluminija v Turčiji, precej višja, tj. 7,3 %, kot je določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1428 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (35), ter da (ii) je dobiček, ki ga je ustvarila industrija Unije brez škodljivega dampinga in kot je bil uporabljen v prvotni preiskavi, znašal 5 %. Zato je Komisija v drugem obvestilu k dokumentaciji sklenila, da finančnih podatkov družbe Asaş Aluminyum ni mogoče uporabiti kot podlago za določitev PSA-stroškov in dobička v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, v katerem je določeno, da „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(62)

Skratka, v Turčiji ni bilo proizvajalcev gospodinjske aluminijaste folije, katerih finančni podatki bi se lahko uporabili za določitev razumnega zneska PSA-stroškov in dobička.

(63)

Komisija je zato proučila, ali bi se lahko uporabili podatki družb, ki proizvajajo izdelek v isti splošni kategoriji, v katero spada tudi izdelek, ki se pregleduje. V drugem obvestilu k dokumentaciji je sklenila, da so tehnične lastnosti iztiskanih izdelkov iz aluminija zelo podobne tehničnim lastnostim izdelka, ki se pregleduje, in da imajo ti izdelki podobno sestavo izvornega materiala. Oboje pogosto proizvajajo iste družbe ali pa se ti izdelki proizvajajo znotraj iste skupine. Zato je Komisija ugotovila, da je v tem primeru primerno uporabiti podatke turških družb, dejavnih v sektorju iztiskanih izdelkov iz aluminija. Finančni podatki za polovico obdobja preiskave v zvezi s pregledom so bili na voljo za pet proizvajalcev iztiskanih izdelkov iz aluminija v Turčiji (36): ti podatki so se šteli za reprezentativne za položaj družb, ki proizvajajo gospodinjsko aluminijasto folijo. Zato se je na podlagi tehtanega povprečja PSA-stroškov in dobička teh petih družb določil neizkrivljen in razumen znesek PSA-stroškov in dobička za družbe, ki proizvajajo gospodinjsko aluminijasto folijo.

(64)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Turčije kot reprezentativne države in petih proizvajalcev iztiskanih izdelkov iz aluminija kot proizvajalcev v reprezentativni državi. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(d)    Raven socialne zaščite in varstva okolja

(65)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(e)    Sklep glede reprezentativne države

(66)

Glede na zgornjo analizo je Turčija izpolnila vsa merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, in se je zato štela za primerno reprezentativno državo.

3.3.3   Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(67)

Komisija je v prvem obvestilu k dokumentaciji navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(68)

Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali in zainteresirane strani niso predložile pripomb, je Komisija upoštevala informacije, ki jih je predložil vložnik. Komisija je v drugem obvestilu k dokumentaciji posodobila seznam proizvodnih dejavnikov, ki se uporabljajo za določitev normalne vrednosti, pri čemer je upoštevala navzkrižno preverjene informacije, ki jih je predložil eden od vložnikov, katerega proizvodni dejavniki in proizvodni proces so se glede na navedbe vložnikov in ker druge informacije niso bile na voljo, šteli za reprezentativne za kitajske proizvajalce izvoznike.

(69)

Komisija je v drugem obvestilu k dokumentaciji tudi navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA) (37), da bi opredelila neizkrivljene stroške glavnih proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela (38) in energije (39) uporabila informacije turškega statističnega urada.

(70)

Nazadnje, Komisija je navedla, da bo za določitev PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke petih turških proizvajalcev iztiskanih izdelkov iz aluminija, kot je navedeno v uvodni izjavi 63.

(71)

Komisija je vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Razmerje med režijskimi in neposrednimi proizvodnimi stroški je določila na podlagi podatkov proizvajalca Unije iz uvodne izjave 68, ki je v ta namen predložil specifične informacije. Metodologija je ustrezno pojasnjena v oddelku 3.3.4.

3.3.4   Proizvodni dejavniki

(72)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani ter ki so bile zbrane in navzkrižno preverjene med navzkrižnimi preverjanji na daljavo, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Proizvodni dejavniki AHF

Proizvodni dejavnik

Oznaka blaga

Vrednost (v RMB)

Enota

Surovine

Aluminijeve zlitine, surove, drugo (lito navitje)

7601 20 80

14,01

kg

Olje za valjanje

2710 19 29

12,34

kg

Energija

Električna energija

n. r.

0,61

kWh

Zemeljski plin

2711 21 00

1,97

M3

Delo

Stroški dela v proizvodnem sektorju (NACE C.24)

n. r.

57,59

ur/kg

Stranski proizvod

Odpadni aluminij

7602 00 19

10,63

kg

(1)    Surovine in stranski proizvodi

(73)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno na ravni cen CIF za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, in ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza, če je to ustrezno. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cene uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (40).

(74)

Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.3.1 sklenila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja niso enako vplivala na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Ta izključitev ni imela znatnega vpliva, saj je bil preostali uvoz še vedno znaten (tj. 75 000 ton folije, 700 000 ton olja za valjanje in 161 000 ton odpadnega aluminija).

(2)    Delo

(75)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti stroškov dela v reprezentativni državi uporabila najnovejše statistične podatke, ki jih je objavil turški statistični urad (41). Ta urad objavlja podrobne informacije o stroških dela v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je referenčno vrednost določila na podlagi stroškov dela na uro v letu 2016 (42) za gospodarsko dejavnost C.24, tj. proizvodnjo osnovnih kovin (43) v skladu s klasifikacijo NACE Rev.2. Vrednosti so bile nadalje prilagojene glede na inflacijo, pri čemer se je uporabil indeks cen domačih proizvajalcev (44), da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(3)    Električna energija

(76)

Cene električne energije za industrijske uporabnike v Turčiji objavlja turški statistični urad (45). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe v kurusih/kWh, ki zajemajo OPP.

(4)    Zemeljski plin

(77)

Cene zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Turčiji objavlja turški statistični urad (46). Komisija je uporabila podatke o cenah zemeljskega plina za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe v kurusih/M3, ki zajemajo OPP.

(5)    Režijski stroški proizvodnje, PSA-stroški in dobiček

(78)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(79)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih proizvodnih stroškov uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je na podlagi podatkov proizvajalcev Unije, ki so jih predložili vložniki, določila razmerje med režijskimi in neposrednimi proizvodnimi stroški. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost neposrednih proizvodnih stroškov, da je dobila neizkrivljeno vrednost režijskih proizvodnih stroškov.

(80)

Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSA-stroškov in dobička določila na podlagi najnovejših razpoložljivih finančnih podatkov petih družb v Turčiji, ki so bile v drugem obvestilu k dokumentaciji opredeljene kot dejavni in dobičkonosni proizvajalci izdelka v isti splošni kategoriji, tj. iztiskanih izdelkov iz aluminija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 63. Uporabili so se finančni podatki naslednjih petih družb, kot so bili povzeti iz podatkovne zbirke Dun & Bradstreet (47):

(1)

Eksal Aluminyum Kalip Sanayi Ve Ticaret Limited Sirketi (proračunsko leto 2020),

(2)

Okyanus Aluminyum Sanayi Ticaret Anonim Sirketi (proračunsko leto 2020),

(3)

Cuhadaroglu Metal Sanayi Ve Pazarlama Anonim Sirketi (proračunsko leto 2020),

(4)

P.M.S. Metal Profil Aluminyum Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi (proračunsko leto 2020),

(5)

Cansan Aluminyum Profil Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi (proračunsko leto 2019).

3.3.5   Izračun normalne vrednosti

(81)

Na podlagi navedenega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna.

(82)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Ker ni sodeloval noben kitajski proizvajalec, je uporabila informacije o uporabi posameznih dejavnikov (material in delo) za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ki jih je predložil eden od vložnikov, kot je navedeno v uvodni izjavi 68. Ti deleži porabe so bili preverjeni med navzkrižnimi preverjanji na daljavo. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.3.4.

(83)

Ko je določila neizkrivljene proizvodne stroške, je Komisija k njim prištela režijske stroške proizvodnje in amortizacijo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 78, da bi dobila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(84)

Za stroške proizvodnje, določene v skladu s prejšnjo uvodno izjavo, je Komisija uporabila PSA-stroške in dobiček petih družb v reprezentativni državi. PSA-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 14,1 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 7,1 %.

(85)

Na tej podlagi je Komisija je določila normalno vrednost na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

3.4   Izvozna cena

(86)

Ker ni sodeloval noben kitajski proizvajalec, je bila izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi dostopnih dejstev. Zato so izvozne cene temeljile na cenah CIF, kot jih je zabeležil Eurostat, in so bile prilagojene na raven cen franko tovarna. Tako je bila izvozna cena CIF znižana za stroške pomorskega prevoza in zavarovanja ter stroške notranjega prevoza na Kitajskem. Stroški domačega prevoza na Kitajskem in stroški mednarodnega prevoza so bili določeni na podlagi informacij, ki so jih vložniki predložili v zahtevku za pregled in ki so bile v skladu s stroški prevoza, izračunanimi na podlagi zunanjih podatkovnih zbirk (Svetovna banka in OECD).

3.5   Primerjava in stopnja dampinga

(87)

Komisija je normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, in izvozno ceno, kot je določena zgoraj, primerjala na podlagi franko tovarna.

(88)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, v OPP znašalo 72,2 %.

3.6   Sklep

(89)

Komisija je sklenila, da je bil izvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej dampinški.

4.   VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA V PRIMERU IZTEKA UKREPOV

(90)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v OPP proučila verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi iztekli v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Analizirani so bili naslednji elementi: proizvodna in prosta zmogljivost v LRK, razpoložljivost drugih trgov in cenovna politika kitajskega izvoza ter privlačnost trga Unije. Opozoriti je treba, da je analiza zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in kitajske vlade temeljila na dejstvih, ki so bila na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na zahtevku za pregled, statističnih podatkih GTA in javno dostopnih informacijah.

4.1   Proizvodna in prosta zmogljivost v LRK

(91)

Ker kitajska vlada in kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija za analizo proizvodne in proste zmogljivosti v LRK uporabila informacije, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled, in javno dostopne informacije, kot je določeno v uvodnih izjavah v nadaljevanju.

(92)

Preiskava je pokazala, da je hitra rast med letoma 2005 in 2015 povzročila splošno presežno zmogljivost v kitajskem sektorju aluminija (48). Enako velja tudi zlasti za sektor AHF (49). Po navedbah družbe CRU se približno 8 % skupne proizvodnje aluminijastih folij uporabi za proizvodnjo AHF (50). Na podlagi tega proizvodna zmogljivost AHF na Kitajskem znatno presega sedanji obseg proizvodnje, zato so kitajski proizvajalci močno odvisni od izvoza. Leta 2020 je potrošnja gospodinjske aluminijaste folije na Kitajskem znašala približno 250 000 ton, proizvodnja in proizvodna zmogljivost pa sta bili ocenjeni na približno 308 000 ton oziroma približno 360 000 ton. To pomeni, da je kitajska prosta zmogljivost leta 2020 znašala približno 52 000 ton ali 65 % potrošnje AHF v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar je približno 80 000 ton.

(93)

Presežno zmogljivost na Kitajskem potrjujejo javno dostopne informacije šanghajske občinske komisije za gospodarstvo in informacije, ki poroča, da na Kitajskem nastaja celo nova zmogljivost aluminijaste folije in da je bila ta nova proizvodna zmogljivost leta 2020 rekordno visoka, tj. 1,65 milijona ton (51). Ob predpostavki, da bi se na primer 8 % te skupne zmogljivosti (tj. 132 000 ton) uporabilo za AHF, bi samo povečanje skupne proizvodne zmogljivosti za AHF predstavljalo več kot 150 % potrošnje Unije.

(94)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki znatne proste zmogljivosti in da se te še vedno povečujejo. Te proste zmogljivosti bi se v primeru izteka ukrepov lahko uporabile za izvoz v Unijo.

4.2   Povpraševanje na kitajskem domačem trgu in trgih drugih tretjih držav

(95)

Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali, ni na voljo nobenih informacij o kitajskem domačem trgu AHF, zato je bila domača potrošnja določena glede na ocene vložnikov na podlagi podatkov CRU. Izkazalo se je, da je skupna potrošnja na Kitajskem znatno nižja od nameščene zmogljivosti, zaradi česar so proizvajalci na Kitajskem odvisni od izvoznih trgov. Na Kitajskem je bilo v zadnjih letih (med letoma 2017 in 2020) ugotovljeno stalno povečevanje povpraševanja za približno 3 % na leto (tj. približno 8 000 ton na leto), prosta zmogljivost pa je leta 2020 znašala 52 000 ton. Povpraševanje torej ni tolikšno, da bi lahko absorbiralo celotno prosto zmogljivost na Kitajskem.

(96)

Komisija je analizirala tudi razmere na trgih drugih tretjih držav in njihovo zmožnost absorbiranja povečanega izvoza AHF iz Kitajske. Kitajski proizvajalci so v OPP izvažali v številne druge tretje države, pri čemer so bile Tajska, Indija, Južna Koreja, Indonezija in Japonska glavni namembni kraji za izvoz, v katere je bilo izvoženega skoraj 40 % celotnega izvoza iz Kitajske v OPP.

(97)

Za izvoz AHF s poreklom iz LRK veljajo številni ukrepi trgovinske zaščite in druge uvozne omejitve. Po podatkih organizacije Global Trade Alert (52), STO (53) in informacijah iz zahtevka za pregled (54) se ukrepi trgovinske zaščite izvajajo v Argentini (protidampinški), Indiji (protidampinški), Mehiki (protidampinški), Turčiji (protidampinški), Združenih državah Amerike (protidampinški in protisubvencijski) in Indoneziji (zaščitni). Zaradi navedenih ukrepov je dostop kitajskih proizvajalcev na navedene trge omejen, zato ni verjetno, da se bo izvoz nanje v bližnji prihodnosti znatno povečal.

(98)

En uvoznik je trdil, da je zaradi povečanja povpraševanja v azijsko-pacifiški regiji in nižjih stroškov prevoza v primerjavi s stroški prevoza pri izvozu na trg Unije za kitajske proizvajalce izvoznike izvoz AHF v azijsko-pacifiško regijo ekonomsko učinkovitejši od izvoza na trg Unije, kljub ukrepom trgovinske zaščite in drugim oviram za trgovino v nekaterih od teh držav.

(99)

Izvoz aluminijaste folije na pet največjih izvoznih trgov Kitajske se je od leta 2017 do OPP povečal za 34 %. Vendar je Komisija menila, da je kljub povečanju povpraševanja na Kitajskem in v njenih sosednjih državah v zadnjih letih še vedno na voljo znatna prosta zmogljivost, kar kaže, da to povečanje povpraševanja kljub nižjim stroškom prevoza pri takem izvozu verjetno ne bo absorbiralo razpoložljive proste zmogljivosti.

(100)

Zato je zelo verjetno, da se bo velik del proste zmogljivosti v primeru izteka ukrepov in odprave znatnih omejitev dostopa do trga Unije uporabil za povečanje izvoza iz Kitajske v Unijo.

4.3   Cenovna politika kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgih drugih tretjih držav

(101)

Komisija je menila, da so ravni cen na trgih drugih tretjih držav razumen kazalnik za verjetno prihodnjo cenovno politiko na trgu Unije. Zato je analizirala ravni izvoznih cen iz Kitajske na njene najpomembnejše izvozne trge v OPP, tj. Tajsko, Indijo, Južno Korejo, Indonezijo in Japonsko. Ta analiza je pokazala, da so bile izvozne cene v te države nižje od izvoznih cen v Unijo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 102. Poleg tega so bile za izvoz v Unijo v OPP ugotovljene znatne stopnje dampinga, zato ni bilo razloga za sklep, da izvozne cene v Unijo v primeru izteka ukrepov ne bodo še naprej dampinške.

4.4   Privlačnost trga Unije

(102)

Kot je določeno v uvodnih izjavah 119 in 120, je izvoz iz Kitajske v Unijo potekal (zlasti) v okviru sheme aktivnega oplemenitenja, pri čemer se niso izvajali protidampinški ukrepi ali carina, in tudi v okviru običajnega carinskega postopka. Komisija je menila, da se bo uvoz v okviru običajnega carinskega postopka v primeru izteka ukrepov najverjetneje povečal in sčasoma močno presegel uvoz v okviru sheme aktivnega oplemenitenja. To temelji na dejstvu, da je znaten uvoz pred uvedbo protidampinških dajatev potekal v okviru običajnega carinskega postopka in da je trg Unije, kot je določeno v uvodni izjavi 103, eden največjih trgov na svetu in lahko vsaj delno absorbira znatno prosto zmogljivost Kitajske. Zato so se uvozne cene v okviru običajnega uvoznega režima štele za ustrezno referenčno vrednost za določitev, ali je trg Unije z vidika ravni cen privlačen za uvoz iz Kitajske. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da so bile ravni kitajskih izvoznih cen za Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v povprečju za 7 % višje od povprečne cene za druge glavne izvozne trge Kitajske (brez protidampinške dajatve). Glede na to je trg Unije z vidika cen privlačen, saj je donosnejši.

(103)

Trg Unije za aluminijasto folijo je za Kitajsko drugi največji na svetu in predstavlja 15 % svetovnega povpraševanja (55). Zato je Unija za kitajske proizvajalce AHF privlačna tudi z vidika velikosti.

(104)

Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 2 in 3, so si kitajski proizvajalci izvozniki v preteklosti pogosto zagotovili dostop do trga Unije s praksami izogibanja, tako da so izvažali nekoliko spremenjen izdelek ali vzpostavili dejavnosti sestavljanja na Tajskem, izključno z namenom, da bi se izognili veljavnim protidampinškim dajatvam. Te prakse izogibanja dokazujejo veliko zanimanje kitajskih proizvajalcev za dostop do trga Unije brez omejitev in torej privlačnost trga Unije za te proizvajalce.

(105)

Komisija je zato sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov preusmerili izvoz v Unijo po dampinških cenah.

4.5   Sklep v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga

(106)

Preiskava je pokazala, da se je izvoz iz Kitajske na trg Unije nadaljeval po dampinških cenah in da se bodo nepoštene prakse oblikovanja cen, ki jih uporabljajo kitajski proizvajalci izvozniki AHF, v primeru izteka ukrepov verjetno nadaljevale v večjem obsegu.

(107)

Izvozne cene iz Kitajske na njene druge glavne izvozne trge so še nižje od cen za Unijo in v več drugih jurisdikcijah se izvaja več ukrepov trgovinske zaščite proti izvozu AHF iz Kitajske, kar potrjuje nepoštene prakse oblikovanja cen, ki jih uporabljajo kitajski proizvajalci izvozniki.

(108)

Poleg tega je Komisija našla druge kazalnike, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno nadaljeval, na primer veliko prosto zmogljivost AHF na Kitajskem ter privlačnost trga Unije z vidika ravni cen in velikosti. Hkrati ni videti, da bi lahko kitajski domači trg in trgi drugih tretjih držav absorbirali del znatne proste zmogljivosti na Kitajskem, ki bi zato v primeru izteka ukrepov bila na voljo za izvoz v Unijo.

(109)

Komisija je zato sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se damping v primeru izteka ukrepov nadaljeval.

5.   ŠKODA

5.1   Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(110)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Uniji proizvajalo šest proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(111)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na 39 460 ton. Komisija je podatek pridobila na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in ocenjenih podatkov, ki so jih predložili nevzorčeni proizvajalci in vložniki (56). Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 80 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

5.2   Potrošnja Unije

(112)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Unije, namenjene za trg Unije, podatkov o obsegu uvoza, pridobljenih iz statističnih podatkov Eurostata, in uvoza nekoliko spremenjenega izdelka, ki se pregleduje, iz LRK na podlagi praks izogibanja, kot so ga države članice evidentirale v podatkovni zbirki iz člena 14(6) osnovne uredbe (57).

(113)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)  (58)

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Skupna potrošnja Unije

74 030

72 074

74 356

80 065

Indeks

100

97

100

108

Vir:

Eurostat, podatkovna zbirka iz člena 14(6), informacije, ki so jih predložili vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci Unije, informacije, ki jih je predložilo združenje proizvajalcev Unije

(114)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala. Čeprav je bila med letoma 2017 in 2019 razmeroma stabilna, se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 8 % v primerjavi s predhodnim letom in letom 2017.

5.3   Uvoz iz LRK

5.3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz LRK

(115)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 112, je Komisija obseg uvoza iz LRK določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata in informacij iz podatkovne zbirke iz člena 14(6). Tržni delež je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je navedena v uvodni izjavi 113.

(116)

Uvoz iz LRK se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza iz LRK (59) (v tonah)

2 103

2 071

2 242

1 588

Indeks

100

98

107

76

Tržni delež (v %)

2,8

2,9

3,0

2,0

Indeks

100

101

106

70

Vir:

Eurostat in podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(117)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz zadevne države se je med letoma 2017 in 2019 povečal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa zmanjšal. Na splošno se je uvoz iz zadevne države med letom 2017 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 24 %. Tržni delež uvoza iz LRK je med letoma 2017 in 2019 ostal stabilen in se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub znatnejšemu zmanjšanju uvoza v absolutnem smislu zmanjšal za približno 1 odstotno točko.

(118)

To gibanje pa bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju velikega povečanja uvoza izdelka s Tajske na podlagi praks izogibanja v istem obdobju, kot je navedeno v uvodnih izjavah 131 in 133.

(119)

Izdelek, ki se pregleduje, se uvaža iz LRK v okviru običajnega režima, pa tudi v okviru sistema aktivnega oplemenitenja.

(120)

Uvoz iz LRK v okviru običajnega režima in sistema aktivnega oplemenitenja se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) iz LRK v okviru običajnega režima in sistema aktivnega oplemenitenja

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza iz LRK v okviru običajnega režima (v tonah)

861

934

1 124

249

Indeks

100

109

131

29

Tržni delež (v %)

1,2

1,3

1,5

0,3

Indeks

100

112

130

27

Obseg uvoza iz LRK v okviru sistema aktivnega oplemenitenja (v tonah)

1 243

1 136

1 118

1 339

Indeks

100

91

90

108

Tržni delež (v %)

1,7

1,6

1,5

1,7

Indeks

100

94

90

100

Vir:

Eurostat in podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(121)

Obseg uvoza v okviru običajnega režima se je med letoma 2017 in 2019 povečal za 31 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa močno zmanjšal, zaradi česar se je tržni delež med letoma 2017 in 2019 povečal z 1,2 % na 1,5 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa zmanjšal na 0,3 %. Nasprotno se je uvoz v okviru sistema aktivnega oplemenitenja med letoma 2017 in 2019 zmanjšal za 10 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa povečal za 20 %. Zato se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza v okviru sistema aktivnega oplemenitenja na splošno povečal za 8 %, čeprav se z vzporednim povečanjem potrošnje ni povečal tržni delež, ki je na splošno ostal pri 1,7 %.

5.3.2   Cene uvoza iz LRK in nelojalno nižanje prodajnih cen

(122)

Povprečna cena uvoza iz LRK se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Uvozne cene iz LRK v okviru običajnega režima

2 573

2 509

2 609

2 737

Indeks

100

97

101

106

Uvozne cene iz LRK v okviru sistema aktivnega oplemenitenja

2 152

2 312

2 329

2 277

Indeks

100

107

108

106

Uvozne cene iz LRK (vsi carinski postopki)

2 179

2 373

2 450

2 351

Indeks

100

109

112

108

Vir:

Eurostat in podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(123)

Na splošno so se povprečne uvozne cene iz LRK v okviru običajnega carinskega postopka in sistema aktivnega oplemenitenja v obravnavanem obdobju povečale za 8 %. Uvozne cene (vsi carinski postopki) so v OP ostale pod cenami proizvajalcev Unije (preglednica 9).

(124)

Povprečna uvozna cena v okviru običajnega carinskega postopka je med letoma 2017 in 2019 ostala razmeroma stabilna in se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 5 odstotnih točk, povprečna uvozna cena v okviru sistema aktivnega oplemenitenja pa se je do leta 2019 stalno povečevala in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 2 odstotni točki.

(125)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(1)

tehtano povprečno prodajno ceno proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, in

(2)

ustrezno tehtano povprečno uvozno ceno izdelka, ki se pregleduje, iz LRK po podatkih Eurostata v okviru običajnega carinskega postopka, določeno na podlagi CIF, vključno s protidampinško dajatvijo, z ustreznimi prilagoditvami za carine in stroške po uvozu. Ker ni bilo drugih informacij, so bili ti stroški ocenjeni na 1 % vrednosti CIF.

(126)

Rezultati primerjave niso pokazali nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(127)

Podrobnejša analiza posameznega uvoznega režima pa je pokazala, da je uvoz v okviru sistema aktivnega oplemenitenja prodajne cene industrije Unije nelojalno znižal za povprečno 7,2 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi 173, so se ravni cen tega uvoza štele za zanesljiv kazalnik prihodnjih ravni cen za Unijo brez protidampinških dajatev.

(128)

Poleg tega je bilo pri obravnavanju povprečne uvozne cene celotnega uvoza iz Kitajske, ne glede na uvozni režim in brez protidampinških dajatev, ugotovljeno, da je ta uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za povprečno 4,2 %. Tudi te cene so se štele za razumen kazalnik možnih prihodnjih ravni cen v primeru razveljavitve ukrepov.

(129)

Poleg tega je Komisija upoštevala ravni cen uvoza s Tajske na podlagi praks izogibanja, saj je bil to v resnici uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so se izogibali protidampinškim dajatvam na uvoz s poreklom iz Kitajske. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je ta uvoz (z ustreznimi prilagoditvami za carino in stroške po uvozu) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižal cene industrije Unije za povprečno 3,5 %.

5.3.3   Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(130)

Izdelek, ki se pregleduje, se je uvažal tudi iz drugih tretjih držav, in sicer zlasti iz Armenije, Tajske in Turčije.

(131)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav ter tržni delež in gibanje cen so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

Država

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Armenija

obseg (v tonah)

14 164

19 278

18 373

17 257

 

Indeks

100

136

130

122

 

tržni delež (v %)

19

27

25

22

 

Indeks

100

140

129

113

 

povprečna cena

2 804

2 895

2 730

2 533

 

Indeks

100

103

97

90

Tajska

obseg (v tonah)

28

1 027

2 659

6 820

 

Indeks

100

3 693

9 565

24 534

 

tržni delež (v %)

0,04

1,4

4

9

 

Indeks

100

3 793

9 364

22 685

 

povprečna cena

2 337

2 544

2 426

2 381

 

Indeks

100

109

104

102

Turčija

obseg (v tonah)

16 221

15 289

17 565

18 103

 

Indeks

100

94

108

112

 

tržni delež (v %)

22

21

24

23

 

Indeks

100

97

108

103

 

povprečna cena

2 878

2 952

2 828

2 601

 

Indeks

100

103

98

90

Preostali svet

obseg (v tonah)

3 407

2 539

1 968

558

 

Indeks

100

75

58

16

 

tržni delež (v %)

5

4

3

1

 

Indeks

100

77

58

15

 

povprečna cena

2 751

2 928

2 918

3 117

 

Indeks

100

106

106

113

Tretje države skupaj, razen LRK

obseg (v tonah)

33 820

38 133

40 564

42 738

 

Indeks

100

113

120

126

 

tržni delež (v %)

46

53

55

53

 

Indeks

100

116

119

117

 

povprečna cena

2 834

2 910

2 764

2 545

 

Indeks

100

103

98

90

Tretje države skupaj, razen Tajske in LRK

obseg (v tonah)

33 792

37 106

37 905

35 918

 

Indeks

100

110

112

106

 

tržni delež (v %)

46

51

51

45

 

Indeks

100

113

112

98

 

povprečna cena

2 834

2 921

2 785

2 576

 

Indeks

100

103

98

91

Vir:

Eurostat

(132)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz drugih tretjih držav povečal za približno 9 000 ton, tj. za 26 %, kar presega povečanje potrošnje Unije, zaradi česar se je tržni delež povečal s 46 % na 53 %.

(133)

76 % tega povečanja (6 792 ton) predstavlja uvoz s Tajske, ki se izogiba dokončnim protidampinškim ukrepom, ki veljajo za uvoz iz Kitajske, kot je navedeno v uvodni izjavi 3, in ga je zato treba obravnavati kot uvoz iz Kitajske.

(134)

Kot je prikazano v preglednici 5, se je uvoz iz drugih tretjih držav, razen s Tajske, v obravnavanem obdobju povečal za 6 % (2 126 ton), vendar počasneje kot potrošnja Unije, uvoz s Tajske pa se je povečal več tisočkrat, zaradi česar se je tržni delež z 0 % povečal na 9 %. Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav, razen s Tajske, se je zmanjšal, zlasti med letom 2019 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, ko je bilo najizrazitejše povečanje tržnega deleža uvoza s Tajske (+5 odstotnih točk).

(135)

Ugotovljeno je bilo, da so ravni cen uvoza s Tajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za povprečno 3,5 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 129, hkrati pa so bile uvozne cene iz drugih tretjih držav, razen s Tajske, v skladu s prodajnimi cenami industrije Unije.

5.4   Gospodarski položaj industrije Unije

5.4.1   Splošne pripombe

(136)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(137)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(138)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz odgovorov vzorčenih proizvajalcev na protidampinški vprašalnik in makroekonomskih podatkov, ki so jih predložili nevzorčeni proizvajalci in združenje proizvajalcev Unije ter ki jih je navzkrižno preverila s podatki iz zahtevka za pregled. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(139)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(140)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

5.4.2   Makroekonomski kazalniki

5.4.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(141)

Skupna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

41 387

35 173

36 292

39 460

Indeks

100

85

88

95

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

52 900

47 600

48 100

50 750

Indeks

100

90

91

96

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

78,2

73,9

75,5

77,8

Indeks

100

94

96

99

Vir:

informacije, ki so jih predložili vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci Unije, informacije, ki jih je predložilo združenje proizvajalcev Unije.

(142)

Čeprav se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 8 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 113, se je obseg proizvodnje podobnega izdelka med letoma 2017 in 2018 zmanjšal za 15 %, nato pa se je v preostalem obravnavanem obdobju nekoliko povečal, kar je pomenilo 5-odstotno zmanjšanje v celotnem obravnavanem obdobju. Zato povečanje potrošnje Unije ni koristilo industriji Unije.

(143)

Zmanjšanje obsega proizvodnje je delno posledica postopkov prestrukturiranja industrije Unije, da bi okrevala po škodi, ki jo je utrpela v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prejšnje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014), in delno posledica vse večje nelojalne konkurence, s katero se je industrija Unije spopadala zaradi uvoza izdelka, ki se pregleduje, s Tajske na podlagi praks izogibanja. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 132, obseg uvoza iz tretjih držav se je povečal predvsem zaradi povečanja uvoza AHF s Tajske na podlagi praks izogibanja.

5.4.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(144)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

38 107

31 871

31 550

35 739

Indeks

100

84

83

94

Tržni delež (v %)

51

44

42

45

Indeks

100

86

82

87

Vir:

informacije, ki jih je predložil vložnik, ter informacije, ki so jih predložili vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci Unije.

(145)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Do leta 2019 se je postopno zmanjševal (za 17 %), nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom delno povečal za 11 %. Vendar to povečanje ni bilo v skladu s povečanjem potrošnje Unije, zaradi česar se je tržni delež industrije Unije na splošno zmanjšal, in sicer z 51 % leta 2017 na 45 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (zmanjšanje za 6 odstotnih točk), tržni delež uvoza s Tajske na podlagi praks izogibanja pa se je v istem obdobju povečal za 9 odstotnih točk.

5.4.2.3   Rast

(146)

Čeprav se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 8 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 6 %, zaradi česar se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 13 %. Zato industrija Unije v obravnavanem obdobju ni beležila rasti.

5.4.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(147)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih (v ekvivalentu polnega delovnega časa)

394

356

359

378

Indeks

100

90

91

96

Produktivnost (enota/zaposlenega)

105

99

101

104

Indeks

100

94

96

99

Vir:

informacije, ki jih je predložil vložnik, ter informacije, ki so jih predložili vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci Unije.

(148)

Število zaposlenih v industriji Unije se je med letom 2017 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšalo za 4 %. Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega, se je do leta 2019 gibala enako in se nato povečala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po povečanju proizvodnje in prodaje, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 142 in 145.

(149)

Število zaposlenih se je zmanjšalo zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje, kar je povezano tudi z zmanjšanjem obsega prodaje industrije Unije.

5.4.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(150)

Komisija je v uvodni izjavi 89 sklenila, da se je damping iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. Sklenila je tudi, da obstaja velika verjetnost, da bi se damping iz LRK v primeru izteka ukrepov nadaljeval.

(151)

Ne glede na protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo od leta 2009, se je obseg prodaje industrije Unije znatno zmanjšal, kar je razvidno iz zmanjšanja tržnega deleža v obravnavanem obdobju za 13 %. Zato ni bilo mogoče ugotoviti popolnega okrevanja od preteklega dampinga in industrija Unije ostaja zelo ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

5.4.3   Mikroekonomski kazalniki

5.4.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(152)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji na celotnem trgu (v EUR/tono)

2 822

2 930

2 810

2 663

Indeks

100

104

100

94

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

2 645

2 776

2 620

2 574

Indeks

100

105

99

97

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(153)

Povprečna prodajna cena na enoto se je med letoma 2017 in 2018 zvišala ter se leta 2019 znižala na enako raven kot leta 2017, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižala za 6 %. Čeprav je industriji Unije v celotnem obravnavanem obdobju uspelo ohraniti prodajne cene, višje od stroškov proizvodnje na enoto, se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pokazal učinek cenovnega pritiska zaradi povečanja uvoza s Tajske na podlagi praks izogibanja na prodajne cene industrije Unije, ki so se v navedenem obdobju znižale bolj kot stroški na enoto.

5.4.3.2   Stroški dela

(154)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

19 444

19 827

20 487

22 184

Indeks

100

102

105

114

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(155)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju postopno povišali. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se na splošno zvišali za 14 %. Na to gibanje je vplival zlasti postopek prestrukturiranja industrije Unije, saj so nekateri proizvajalci vložili sredstva v vzpostavitev prodajnih struktur v različnih državah članicah.

5.4.3.3   Zaloge

(156)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge (v tonah)

978

940

1 693

1 425

Indeks

100

96

173

146

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

2,4

2,7

4,7

3,6

Indeks

100

113

197

153

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(157)

Zalog ni mogoče obravnavati kot pomemben kazalnik škode v tem sektorju, saj proizvodnja in prodaja temeljita predvsem na naročilih, zaradi česar proizvajalci običajno vzdržujejo omejene zaloge. Zato so gibanja zalog navedena zgolj informativno.

(158)

Na splošno so se zaloge v obravnavanem obdobju povečale za 46 %. Najprej so se med letoma 2017 in 2018 zmanjšale za 4 %, nato pa so se leta 2019 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postopoma povečevale.

5.4.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(159)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje)

8,2

7,4

6,8

3,4

Indeks

100

90

83

41

Denarni tok (v EUR)

10 768 045

10 888 351

8 682 415

10 199 898

Indeks

100

101

81

95

Naložbe (v EUR)

1 141 165

4 327 224

1 119 149

1 665 356

Indeks

100

379

98

146

Donosnost naložb (v %)

10

7

5

1

Indeks

100

74

55

15

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(160)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(161)

Po prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, navedeni v uvodni izjavi 1, pri kateri so bili naloženi protidampinški ukrepi, se je položaj industrije Unije izboljšal, njena stopnja dobička pa je leta 2017 dosegla 8,2 %. Vendar se je položaj nato poslabšal, stopnja dobička pa se je od leta 2018 zniževala in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala le 3,4 %, kar ustreza znižanju za 59 % v obravnavanem obdobju.

(162)

Razlog za to je bil predvsem cenovni pritisk zaradi uvoza s Tajske na podlagi praks izogibanja, ki je ob vstopu v Unijo nelojalno znižal cene industrije Unije in povzročil znaten cenovni pritisk, ki je industrijo Unije prisilil k znižanju ravni cen, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 153.

(163)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Ker je industrija Unije kljub zmanjševanju še vedno dobičkonosna, je denarni tok v obravnavanem obdobju na splošno ostal sorazmerno stabilen.

(164)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 46 % predvsem zaradi prizadevanj industrije Unije, da bi racionalizirala svojo proizvodnjo ter povečala učinkovitost in produktivnost pri obravnavanju vse večjega poceni uvoza. V istem obdobju pa se je donosnost naložb, ki je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, zmanjšala z 10 % na 1 % in se je torej gibala enako kot dobičkonosnost.

(165)

Ker se dobičkonosnost in donosnost naložb zmanjšujeta, vzorčeni proizvajalci Unije vse težje zbirajo kapital za naložbe. Zaradi tako hitrega upada donosnosti naložb je zmožnost vzorčenih proizvajalcev za zbiranje kapitala v prihodnosti še bolj ogrožena.

5.4.4   Sklep o škodi

(166)

Razvoj mikro- in makrokazalnikov v obravnavanem obdobju je pokazal, da se je finančni položaj industrije Unije poslabšal. Na splošno so se gibanja glavnih ekonomskih kazalnikov v obravnavanem obdobju poslabšala.

(167)

Zmanjšali so se zlasti proizvodnja, obseg prodaje in tržni delež in znižale so se prodajne cene, kar je negativno vplivalo na zaposlenost in produktivnost ter dobičkonosnost. Ker se je povečal cenovni pritisk predvsem zaradi uvoza s Tajske na podlagi praks izogibanja, industrija Unije svojih prodajnih cen ni mogla uskladiti z razvojem stroškov proizvodnje, kar je negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za skoraj 60 %. Ne nazadnje hitro zmanjševanje donosa naložb negativno vpliva na zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala za naložbe.

(168)

Po drugi strani je industrija Unije kljub zmanjševanju še vedno ohranila velik obseg prodaje in precejšen tržni delež. Podobno je dobičkonosnost kljub negativnemu gibanju ostala pozitivna v celotnem obravnavanem obdobju. Komisija je zato sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, ampak je bila v negotovem položaju.

(169)

Zato je Komisija nadalje proučila verjetnost, da bi se škoda v primeru izteka ukrepov ponovila.

6.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(170)

Komisija je v uvodni izjavi 168 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode, ampak je bila v negotovem položaju. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(171)

Da bi Komisija ugotovila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevne države, je upoštevala naslednje elemente: (i) obseg proizvodnje in prosto zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije; (ii) verjetne ravni cen uvoza iz LRK in njihov vpliv na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov ter (iii) obstoj praks izogibanja.

6.1   Obseg proizvodnje in prosta zmogljivost v LRK – privlačnost trga Unije

(172)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 91, proizvodna zmogljivost v LRK znatno presega obseg proizvodnje in domače povpraševanje na kitajskem domačem trgu. Če se poleg tega upoštevajo sklepi o privlačnosti trga Unije, kot so opisani v uvodnih izjavah 102 do 105, se bo ta prosta zmogljivost v primeru izteka ukrepov najverjetneje v veliki meri uporabila za izvoz na trg Unije.

6.2   Verjetne ravni cen uvoza iz LRK in njihov vpliv na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov

(173)

Da bi Komisija ocenila vpliv prihodnjega uvoza na položaj industrije Unije, je ravni cen kitajskega izvoza brez protidampinških dajatev štela za razumen kazalnik prihodnjih ravni cen za trg Unije. Na podlagi tega in kot je določeno v uvodnih izjavah 127 oziroma 128, je ugotovljena povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za izdelek, ki se pregleduje, znašala 4,2 % v okviru vseh uvoznih režimov in 7,2 % v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, pri čemer se slednji, za katerega se ne uporabljajo nobene dajatve, šteje za najboljši kazalnik verjetnih ravni cen, če ne bi bilo protidampinških ukrepov.

(174)

Poleg tega se je skoraj celoten uvoz iz LRK v Unijo izvajal v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 120. Zato je mogoče skleniti, da so protidampinški ukrepi učinkovito preprečevali vstop dampinškega uvoza iz LRK na trg Unije in da se bo ta uvoz v primeru izteka ukrepov najverjetneje nadaljeval.

(175)

Izdelek, ki se pregleduje, je osnovni izdelek, zato je trg cenovno občutljiv. Porast uvoza po nizkih cenah bi industrijo Unije prisilil k dodatnemu znižanju njenih cen, kot je že storila zaradi konkuriranja uvozu s Tajske na podlagi praks izogibanja, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 133 in 135.

(176)

Ob upoštevanju navedenega in v primeru povečanja uvoza iz LRK po nizkih cenah bi proizvajalci Unije, da bi ohranili obseg prodaje in tržni delež, znižali svoje cene za 4,2 % (na stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen), kar bi vplivalo na splošno donosnost industrije, ki bi se s 3,4 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala na –1 % in tako kratkoročno postala negativna.

(177)

Po drugi strani, če industrija Unije ohrani trenutne ravni cen in ob upoštevanju, da je AHF osnovni izdelek, bi to skoraj takoj negativno vplivalo na njen obseg prodaje in proizvodnje ter tržni delež. Poleg tega bi se z zmanjšanjem obsega proizvodnje zvišali stroški proizvodnje na enoto, ker bi se zmanjšala ekonomija obsega. Zaradi tega bi se dodatno zmanjšala donosnost industrije Unije, ki bi se kratkoročno spremenila v izgube.

(178)

Če bi se donosnost zmanjšala, industrija Unije ne bi mogla izvesti potrebnih naložb. Nazadnje bi to povzročilo tudi izgubo delovnih mest in tveganje zaprtja proizvodnih linij.

6.3   Obstoj praks izogibanja

(179)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 104, so kitajski izvozniki v preteklosti že uporabljali dampinške prakse pri izvozu na trg Unije. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 2 in 3, se trenutno izvajata dva ukrepa proti izogibanju, in sicer eden proti uvozu nekoliko spremenjenih izdelkov iz Kitajske, drug novejši pa proti uvozu s Tajske, kjer so kitajski proizvajalci izvozniki vzpostavili dejavnosti sestavljanja.

(180)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 153 in 162, so bile prakse izogibanja s Tajske glavni razlog za zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju. Obstoj teh praks izogibanja je pokazal, da uvoz na podlagi teh praks, ki vstopi na trg Unije brez protidampinških dajatev, močno negativno vpliva na položaj industrije Unije, posledice pa so zaradi cenovne občutljivosti trga hitro vidne.

6.4   Sklep

(181)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi iztek ukrepov po vsej verjetnosti povzročil znatno povečanje dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, in s tem še dodatno poslabšal že tako zelo negotov gospodarski položaj industrije Unije. Zelo verjetno bi se zaradi tega ponovila znatna škoda, posledično pa bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena.

7.   INTERES UNIJE

(182)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, distributerjev in uporabnikov.

(183)

Vse zainteresirane strani so imele v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe možnost, da izrazijo svoja stališča.

7.1   Interes industrije Unije

(184)

Industrija Unije zajema približno osem družb in neposredno zaposluje približno 1 000 delavcev, še veliko več pa jih je od nje odvisnih posredno. Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je Komisija zbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vanj so bili vključeni trije proizvajalci Unije, ki so izpolnili vprašalnik. Vzorec se je štel za reprezentativen za industrijo Unije.

(185)

Kot je že bilo navedeno, industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode, je pa njen položaj negotov, kot so potrdila negativna gibanja kazalnikov škode. Z odpravo protidampinških dajatev bi se verjetno ponovila znatna škoda, zaradi česar bi se zmanjšali obseg prodaje in proizvodnje ter tržni delež, to pa bi povzročilo zmanjšanje donosnosti in izgubo delovnih mest.

(186)

Po drugi strani je industrija Unije dokazala, da je sposobna preživeti. Po zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa ji je pod poštenimi pogoji na trgu Unije uspelo izboljšati svoj položaj, izvesti naložbe in doseči pošteno donosnost. Z nadaljnjim izvajanjem ukrepov bi se na trgu Unije preprečila poplava uvoza iz LRK po nizkih cenah, industriji Unije pa bi se tako omogočilo, da ohrani trajnostne ravni cen in poveča svojo donosnost, da bi dosegla potrebne ravni za prihodnje naložbe.

(187)

Zato je Komisija na podlagi tega sklenila, da je ohranitev protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

7.2   Interes nepovezanih uvoznikov, trgovcev in uporabnikov

(188)

Komisija je vzpostavila stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki, trgovci in uporabniki. Pripombe je predložil le en uvoznik, tj. družba Cellofix, ki pa ni izpolnil vprašalnika.

(189)

Družba Cellofix je ugovarjala podaljšanju veljavnih ukrepov, pri čemer je trdila, da: (i) to ne bi povzročilo ponovitve škode za industrijo Unije in (ii) da podaljšanje ne bi bilo v interesu Unije.

(190)

Kar zadeva prvo točko, je družba Cellofix navedla, da se trenutni ukrepi izvajajo že več kot enajst let in da si je industrija Unije v tem obdobju opomogla od kakršne koli škode, ki jo je utrpela. To dokazuje tudi rast industrije.

(191)

Komisija se s to trditvijo ne strinja. Kot je navedeno v oddelku 5.4, je bilo pri preiskavi ugotovljeno splošno negativno gibanje gospodarskih in finančnih kazalnikov industrije Unije ter da je bil položaj industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom negotov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 146, Komisija tudi ni ugotovila rasti industrije Unije. Opozoriti je treba, da je na podlagi teh okoliščin sklenila, da bi se v primeru izteka ukrepov verjetno ponovila znatna škoda. Trditve uvoznika v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(192)

Kar zadeva drugo točko, da podaljšanje ukrepov ne bi bilo v interesu Unije, je uvoznik trdil, da ima od sprejetja dokončnih protidampinških ukrepov v letu 2009 težave pri kupovanju AHF od industrije Unije zaradi njene premajhne proizvodne zmogljivosti, pa tudi zaradi pritiska, ki so ga njegovi večji konkurenti izvajali na proizvajalce Unije, da bi se omejila oskrba družbe Cellofix.

(193)

V zvezi z domnevno premajhno proizvodno zmogljivostjo je bilo pri preiskavi ugotovljeno, da je industrija Unije imela na voljo približno 10 000 ton proste zmogljivosti, kar ne kaže na kakršne koli težave industrije Unije pri oskrbi trga Unije. Kar zadeva domnevni pritisk na industrijo Unije, da bi omejila dobavo AHF, družba te trditve ni podprla z nobenimi dokazi. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(194)

Ker niso sodelovali nobeni drugi uvozniki, trgovci ali uporabniki, niso bile na voljo nobene informacije o učinku dajatev na te strani. Vendar je bilo pri prvotni preiskavi ugotovljeno, da morebiten učinek na druge zainteresirane strani ni bil tak, da bi bilo treba šteti, da so ukrepi v nasprotju z interesom Unije, in podobno je prejšnja preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa pokazala, da ohranitev ukrepov ne bi znatno negativno vplivala na položaj teh strani.

(195)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov ne bi bistveno negativno vplivala na uvoznike, trgovce ali uporabnike.

7.3   Sklep o interesu Unije

(196)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v interesu Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK.

8.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(197)

Komisija na podlagi svojih sklepov glede nadaljevanja dampinga iz LRK, ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz LRK, in interesa Unije ugotavlja, da bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih aluminijastih folij iz LRK ohraniti.

(198)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi zelo različnih stopenj dajatev, so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev uporabe individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(199)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(200)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(201)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(202)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (60). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(203)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(204)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (61) Evropskega parlamenta in Sveta je obrestna mera, kadar je treba povrniti znesek na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(205)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Dokončna protidampinška dajatev se uvede na uvoz aluminijaste folije debeline najmanj 0,008 mm in največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjane, vendar dalje ne obdelane, v zvitkih, širokih do vključno 650 mm in z maso več kot 10 kg, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaka TARIC 7607111910), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:

Država

Družba

Protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

LRK

Alcoa (Shanghai) Aluminium Products Co., Ltd. in Alcoa (Bohai) Aluminium Industries Co., Ltd.

6,4  %

A944

Shandong Loften Aluminium Foil Co., Ltd.

20,3  %

A945

Zhenjiang Dingsheng Aluminium Co., Ltd.

24,2  %

A946

Vse druge družbe

30,0  %

A999

3.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevna država]. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

4.   Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“, kot so določene v odstavku 2, se razširi na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v Unijo, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7607 11 19 in ex 7607 11 90 (oznake TARIC 7607111930, 7607111940, 7607111950, 7607119044, 7607119046, 7607119071 in 7607119072), razen aluminijastih folij, ki so jih proizvedle družbe v nadaljevanju:

Ime družbe

Dodatna oznaka TARIC

Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd.

C198

Luoyang Wanji Aluminium Processing Co., Ltd.

C199

Xiamen Xiashun Aluminium Foil Co., Ltd

C200

Yantai Donghai Aluminum Foil Co., Ltd.

C201

5.   Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kot je navedena v odstavku 2, se razširi na uvoz nekaterih aluminijastih folij, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7607 11 19 in ex 7607 11 90 (oznake TARIC 7607111910, 7607111930, 7607111940, 7607111950, 7607119044, 7607119046, 7607119071 in 7607119072), poslanih s Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot s poreklom s Tajske ali ne (dodatna oznaka TARIC C601).

6.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 925/2009 z dne 24. septembra 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske (UL L 262, 6.10.2009, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2384 z dne 17. decembra 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in zaključku postopka za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Brazilije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 332, 18.12.2015, str. 63).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/271 z dne 16. februarja 2017 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 925/2009 na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih nekoliko spremenjenih aluminijastih folij (UL L 40, 17.2.2017, str. 51).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1474 z dne 14. septembra 2021 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2384 in Izvedbeno uredbo (EU) 2017/271 na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih aluminijastih folij, poslanih iz Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot s poreklom iz Tajske ali ne. (UL L 325, 15.9.2021, str. 6).

(6)   UL C 98, 25.3.2020, str. 10.

(7)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 436, 17.12.2020, str. 10).

(8)  https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2500.

(9)   UL C 86, 16.3.2020, str. 6.

(10)  Aktivno oplemenitenje pomeni, da se neunijsko blago uvozi za uporabo na carinskem območju Unije v okviru ene ali več operacij oplemenitenja, na primer za namene proizvodnje ali popravila. Pri uvozu tako blago ni zavezano plačilu uvoznih dajatev.

(11)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/546 z dne 29. marca 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 109, 30.3.2021, str. 1). Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/582 z dne 9. aprila 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 124, 12.4.2021, str. 40). Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/983 z dne 17. junija 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 216, 18.6.2021, str. 142).

(12)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1428 z dne 12. oktobra 2020 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 336, 13.10.2020, str. 8) uvodne izjave 91–97 in 154–158; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/582 uvodne izjave 125–131 in 185–188); Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 80–86 in 140–143).

(13)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1428, uvodne izjave 98–104 Izvedbena uredba (EU) 2021/582 uvodne izjave 132–137; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 87–92.

(14)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1428, uvodne izjave 105–112; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 138–143); Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 93–98). Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, izraža ustrezne lastniške pravice, so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti zaradi političnega načela. Po poročilih naj bi tudi izvajala pritisk na zasebne družbe ter zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini. Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah. Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci aluminijastih folij in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(15)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1428, uvodne izjave 113–135; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 144–166); Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 99–120.

(16)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1428, uvodne izjave 136–140; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 167–171; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 121–125.

(17)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1428, uvodni izjavi 141 in 142; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodni izjavi 172 in 173); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/983, uvodni izjavi 126 in 127.

(18)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1428, uvodne izjave 143–153; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 174–184; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 128–139.

(19)  SWD(2017) 483 final/2 z dne 20. decembra 2017, https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2017/december/tradoc_156474.pdf.

(20)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/915 z dne 4. junija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 146, 5.6.2019, str. 63).

(21)  OECD Trade Policy Papers, št. 218, OECD Publishing, Pariz, na voljo na: http://dx.doi.org/10.1787/c82911ab-en

(22)  Think!Desk China Research & Consulting, Final Report – Analysis of Market-Distortions in the Chinese Non-Ferrous Metals Industry (Končno poročilo: analiza izkrivljanj trga v kitajski industriji neželeznih kovin).

(23)  http://www.gov.cn/xinwen/2019-11/06/content_5449193.htm (zadnji ogled 29. oktobra 2021).

(24)   Certain Aluminium Foil from the People’s Republic of China: Amended Final Affirmative Countervailing Duty Determination and Countervailing Duty Order (Nekatere aluminijaste folije iz Ljudske republike Kitajske: spremenjena končna potrditev določitve in odredbe izravnalne dajatve), zvezni predpisi 83-17360 (ministrstvo za trgovino, 19. april 2018).

(25)  Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodni izjavi 141 in 142; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodni izjavi 96 in 97).

(26)  Na voljo na: http://www.nanshan.com.cn/searchdetails?id=2838&cid= (dostop 31. avgusta 2021).

(27)  Na voljo na: https://www.dfdcjt.com/article/item.html?id=2166 (dostop 31. avgusta 2021).

(28)   The 13th Five-Year Plan for Economic and Social Development of the People’s Republic of China (13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj Ljudske republike Kitajske) (2016–2020), na voljo na:

https://en.ndrc.gov.cn/newsrelease_8232/201612/P020191101481868235378.pdf (zadnji ogled 6. maja 2021).

(29)  Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 147–155; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 102–109.

(30)  Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 156–158; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodna izjava 111.

(31)  Glede na razpoložljive informacije se je kitajska proizvodnja aluminijaste folije leta 2020 povečala za 3,8 % v primerjavi s predhodnim letom (glej novice o kitajski industriji neželeznih kovin – Exploring a new "blue ocean" for aluminum foil applications (Raziskovanje novega „modrega oceana“ za uporabo aluminijastih folij), na voljo na: https://finance.sina.com.cn/money/future/indu/2021-07-14/doc-ikqciyzk5369663.shtml, zadnji ogled 22. septembra 2021). Poleg tega je bilo leta 2020 sporočeno, da je kitajska zmogljivost proizvodnje elektrolitskega aluminija znašala približno 38,55 milijona ton na leto, po pričakovanjih pa naj bi se leta 2021 povečala za 3,163 milijona ton (glej pregled in napovedi za trg aluminija iz leta 2020, na voljo na: https://www.sohu.com/a/445610891_782456, zadnji ogled 22. septembra 2021)

(32)  Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 162–165; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 116–120.

(33)  Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(34)  Finančni podatki za edino družbo proizvajalko (Rusal Armenal, CJSC) niso bili na voljo niti v podatkovni zbirki Dun & Bradstreet (https://globalfinancials.com/index-admin.html) niti na spletišču družbe ali kje drugje v spletu.

(35)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1428, uvodna izjava 169.

(36)  Finančni podatki teh petih proizvajalcev iztiskanih izdelkov iz aluminija so se uporabili pri zadnjih dveh preiskavah Komisije o izdelkih iz aluminija , in sicer ploščato valjanih izdelkih iz aluminija (UL L 124, 12.4.2021, str. 40, uvodni izjavi 266 in 267) in konverterski aluminijasti foliji (UL L 216, 18.6.2021, str. 142, uvodna izjava 223).

(37)  http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm

(38)  https://data.tuik.gov.tr/Kategori/GetKategori?p=istihdam-issizlik-ve-ucret-108&dil=2

(39)  https://data.tuik.gov.tr/Kategori/GetKategori?p=cevre-ve-enerji-103&dil=2

(40)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav. Te države so Azerbajdžan, Belorusija, Severna Koreja, Turkmenistan in Uzbekistan (UL L 123, 19.5.2015, str. 33). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.

(41)  https://data.tuik.gov.tr/Kategori/GetKategori?p=istihdam-issizlik-ve-ucret-108&dil=2

(42)  To je bilo zadnje obdobje, za katero so bili v trenutku vpogleda v nabor podatkov na voljo stroški dela na uro za to dejavnost.

(43)  V kategoriji „osnovne kovine“ je aluminij uvrščen pod kodo C24.42 (glej https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3859598/5902521/KS-RA-07-015-EN.PDF, str. 156).

(44)  https://data.tuik.gov.tr/Bulten/DownloadIstatistikselTablo?p=RQJc6lWaNMpivNV6h1MxkWk9ycHqk1cNqZM2UJkJfMUYAmenKIIz/lKzy74RY7Y2

(45)  https://data.tuik.gov.tr/Kategori/GetKategori?p=cevre-ve-enerji-103&dil=2

(46)  https://data.tuik.gov.tr/Kategori/GetKategori?p=cevre-ve-enerji-103&dil=2

(47)  https://globalfinancials.com/index-admin.html (obiskano 28. septembra 2021).

(48)  Priloga 1C.3 k zahtevku za pregled (CRU: Overcapacity in Chinese rolled product sector increases focus on exports (Večji poudarek na izvozu zaradi čezmerne zmogljivosti v kitajskem sektorju valjanih izdelkov) in Gospodarska zbornica Evropske unije na Kitajskem: Overcapacity in China – an impediment to the Party’s reform agenda (Čezmerna zmogljivost na Kitajskem – ovira za program reforme partije)) ter poglavje 15 Delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite.

(49)  Priloga 1C.3 k zahtevku za pregled (CRU: Overcapacity in Chinese rolled product sector increases focus on exports).

(50)  Poglavje 6 poročila CRU, The Global Market Outlook for Aluminium Foil to 2022 (Svetovne tržne napovedi za aluminijaste folije do leta 2022) (Priloga 1C.3 k zahtevku za pregled).

(51)  http://www.sheitc.sh.gov.cn/jjyw/20210106/ada4d50132bf4ccaa5c97944073a7d2d.html (zadnji ogled 2. septembra 2021).

(52)  https://www.globaltradealert.org/data_extraction

(53)  http://i-tip.wto.org/goods/Forms/TableView.aspx

(54)  t20.007357 (Priloga 1B.4: Open Annexes (Odprte priloge), del 1, str. 27–32).

(55)  Priloga 1C.3 k zahtevku za pregled (CRU: Global outlook for foil and outlook for primary aluminium (Svetovne napovedi za folijo in napovedi za primarni aluminij), str. 9).

(56)  Obseg proizvodnje temelji na podatkih EU-27, saj je Združeno kraljestvo s 1. februarjem 2020 prenehalo biti del Evropske unije, prehodno obdobje za izstop Združenega kraljestva pa se je končalo 31. decembra 2020.

(57)  Izvedbena uredba (EU) 2017/271.

(58)  Potrošnja temelji na podatkih EU-27, brez podatkov, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo.

(59)  V obdobju preiskave je bilo 1 339 ton uvoženih v okviru statističnega režima aktivnega oplemenitenja, 106 ton v okviru običajnega statističnega režima in 143 ton na podlagi praks izogibanja v skladu z Uredbo (EU) 2017/271.

(60)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate G, Rue de la Loi 170, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.

(61)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).


SKLEPI

10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/39


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/403

z dne 3. marca 2022

glede izvzetij iz razširjene protidampinške dajatve na nekatere dele za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu z Uredbo (ES) št. 88/97

(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 1262)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 13(4) Uredbe,

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/45 z dne 20. januarja 2020 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1379 v zvezi z razširitvijo protidampinške dajatve, uvedene na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 (2),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 88/97 z dne 20. januarja 1997 o dovoljenju za oprostitev plačila uvozne dajatve na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93 (3) in razširjene z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 o protidampinški dajatvi, in zlasti členov 4 do 7 Uredbe,

po obvestitvi držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za uvoz bistvenih delov koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska) se uporablja protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: razširjena dajatev), ki je posledica razširitve protidampinške dajatve, uvedene na uvoz koles s poreklom iz Kitajske z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 (4).

(2)

V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 71/97 je Komisija pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov, s katerimi se odobri izvzetje za uvoz bistvenih delov za kolesa, pri katerem ni izogibanja protidampinški dajatvi.

(3)

Ti izvedbeni ukrepi so določeni v Uredbi Komisije (ES) št. 88/97 (v nadaljnjem besedilu: uredba o izvzetju) o uvedbi posebnega sistema oprostitev.

(4)

Na tej podlagi je Komisija iz plačila razširjene dajatve izvzela številne sestavljavce koles.

(5)

V skladu s členom 16(2) uredbe o izvzetju je Komisija v Uradnem listu Evropske unije že večkrat objavila seznam izvzetih strank (5).

(6)

Zadnji izvedbeni sklep Komisije glede izvzetij na podlagi uredbe o izvzetju je bil sprejet 15. aprila 2021 (6).

(7)

V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 88/97.

(8)

Komisija je 25. avgusta 2019 od poljske družbe Rowerland Piotr Tokarz (v nadaljnjem besedilu: Rowerland ali družba) prejela zahtevek za izvzetje z informacijami, ki so potrebne za ugotovitev, ali je ta zahtevek sprejemljiv v skladu s členom 4 uredbe o izvzetju.

(9)

V skladu s členom 5(1) uredbe o izvzetju se od dne, ko Komisija prejme njen ustrezno utemeljen zahtevek za izvzetje, do odločitve glede ustreznosti zahtevka oprosti plačilo razširjene dajatve za vsak uvoz bistvenih delov za kolesa, ki ga družba Rowerland deklarira za prosti promet.

(10)

Strani iz preglednice 1 je bila dodeljena dodatna oznaka TARIC C529, da se identificira uvoz bistvenih delov za kolesa, deklariranih za prosti promet, ter ob predpostavki oprostitve plačila razširjene dajatve.

Preglednica 1

Dodatna oznaka TARIC

Ime

Naslov

Datum učinkovanja

C529

Rowerland Piotr Tokarz

ul. Klubowa 23,

PL-32-600 Broszkowice, Poljska

17.10.2019

(11)

Komisija je v skladu s členom 6 uredbe o izvzetju obdobje od 1. novembra 2019 do 31. oktobra 2020 določila kot obdobje preiskave, da bi preverila dejavnosti družbe Rowerland v obdobju oprostitve plačila in odločila, ali se izvzetje odobri (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave).

(12)

Družba Rowerland je januarja 2021 Komisiji predložila podatke in številke (ter jih dopolnila maja 2021), iz katerih naj bi bilo razvidno, da je družba v obdobju preiskave izpolnjevala pogoje iz uredbe o izvzetju, da bi ji bilo izvzetje odobreno.

(13)

Natančneje, družba Rowerland je trdila, (a) da je za sestavljanje koles uporabljala glavne dele za kolesa v količinah, ki presegajo prag 299 enot na tip glavnih delov za kolesa na mesečni osnovi („pravilo de minimis“), in (b) da je bila dodana vrednost delov, ki je bila delom dodana med aktivnostmi sestavljanja, večja od 25 % proizvodnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: merilo dodane vrednosti 25 %). Zato njene aktivnosti sestavljanja niso spadale na področje uporabe člena 13(2) osnovne uredbe. Poleg tega družba Rowerland ni trdila, da so deli, vneseni iz Kitajske, predstavljali manj kot 60 % skupne vrednosti delov, uporabljenih v aktivnosti sestavljanja v obdobju preiskave v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: merilo 60–40 %).

(14)

Komisija je novembra 2021 opravila preveritveni obisk v prostorih družbe, da bi preučila ustreznost zahtevka za izvzetje.

(15)

Službe Komisije so med pregledom ugotovile, da:

(a)

je družba Rowerland ravnala v skladu s pravilom de minimis, kot je navedeno v uvodni izjavi (13), tako v smislu količine delov za kolesa, ki so bili kupljeni in uporabljeni za aktivnosti sestavljanja, kot je bilo potrjeno na podlagi količine sestavljenih koles;

(b)

številke, ki jih je družba uporabila za dokazovanje skladnosti s pravili proti izogibanju, so se ujemale s tistimi, ki so evidentirane v računovodskem sistemu;

(c)

računovodski sistem, ki ga uporablja družba Rowerland, ji ni omogočal sledenja izvora delov za kolesa, ki so bili kupljeni in uporabljeni pri sestavljanju, zato merila 60–40 % ni bilo mogoče oceniti;

(d)

je preiskava pokazala, da družba Rowerland razen obročnikov ni proizvajala nobenih delov za kolesa;

(e)

je bilo v skladu z dokumentacijo in pojasnili, ki jih je predložila družba Rowerland med postopkom preverjanja, več stroškov, ki jih je družba Rowerland navedla kot dodano vrednost, spremenjenih, kot je podrobno opisano v točkah (i) in (ii) spodaj, medtem ko drugi stroški, kot so podrobno opisani v točkah (iii) do (v) spodaj, niso bili sprejeti kot stroški, neposredno povezani z aktivnostmi sestavljanja:

(i)

znesek, sporočen kot neposredni stroški energije, je družba Rowerland izračunala na podlagi števila delavcev, dodeljenih aktivnostim sestavljanja, medtem ko je znesek, naveden kot posredni stroški energije, izračunala na podlagi števila upravnih delavcev. Ta metodologija se ni štela za primerno, ker so stroški energije povezani s prostori, v katerih potekajo aktivnosti sestavljanja, in ne s številom delavcev. Zato so bili stroški energije ponovno izračunani in dodeljeni na podlagi kvadratnih metrov prostorov, v katerih so se izvajale aktivnosti sestavljanja (neposredni stroški energije), ter kvadratnih metrov pisarne in skladišč, v katerih so se deli za kolesa skladiščili (posredni stroški energije);

(ii)

znesek, ki ga je družba Rowerland sporočila kot strošek najema/zakupa in navedla kot posredni proizvodni strošek, je bil spremenjen zaradi administrativne napake;

(iii)

znesek, ki ga je družba Rowerland sporočila kot posredne stroške energije, je vključeval stroške energije za prostore, ki niso povezani z aktivnostmi sestavljanja družbe. Zato se ti stroški niso upoštevali pri proizvodnih stroških koles;

(iv)

znesek, ki ga je družba Rowerland sporočila v okviru „drugih neposrednih proizvodnih stroškov“, je vključeval stroške v zvezi z lakiranjem delov za kolesa, ki niso bili uporabljeni v obdobju preiskave. Zato se ti stroški prav tako niso upoštevali pri proizvodnih stroških koles, sestavljenih v obdobju preiskave;

(v)

znesek, ki ga je družba Rowerland sporočila kot amortizacijo, je vključeval amortizacijo za vse zgradbe, objekte in prostore družbe. Družba ni poročala o amortizaciji strojev, saj je bila omejena oprema v lasti družbe že amortizirana. Ker amortizacija poslovne zgradbe (trgovine) in povezanih skladišč ni bila povezana z aktivnostmi sestavljanja, se je štela za upravne stroške in ne za del proizvodnih stroškov;

(f)

po ponovnem izračunu je dodana vrednost delov, ki jo je družba Rowerland dodala med aktivnostmi sestavljanja, znašala manj kot 25 % proizvodnih stroškov.

(16)

Zato družba ni izpolnjevala meril za izvzetje. Zlasti je družba Rowerland v obdobju preiskave spadala na področje uporabe člena 13(2) osnovne uredbe.

(17)

Iz teh razlogov in v skladu s členom 7(3) uredbe o izvzetju bi bilo treba zavrniti zahtevek za izvzetje in odpraviti oprostitev plačila razširjene dajatve iz člena 5 iste uredbe.

(18)

Zato bi bilo treba razširjeno dajatev pobrati retroaktivno od datuma začetka veljavnosti oprostitve, to je od 17. oktobra 2019.

(19)

Družba je bila 25. januarja 2022 obveščena o zgornjih ugotovitvah, na podlagi katerih je Komisija nameravala predlagati zavrnitev njenega zahtevka za izvzetje, pri čemer ji je bila dana možnost, da predloži pripombe. Družbi je bila dana tudi možnost zaslišanja, do katerega je tudi prišlo.

(20)

V svojih pripombah po razkritju je družba Rowerland ugovarjala popravku njenih stroškov, ki ga je izvedla Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi (15). Družba Rowerland je zlasti trdila, da bi moral znesek amortizacije, vključen v izračun dodane vrednosti, vključevati tudi stroške amortizacije, ki ustrezajo dodatnim objektom, kot so tlakovano dvorišče, šotor in poslovna zgradba z njenim skladiščem, saj naj bi bili ti objekti neposredno povezani z dejavnostmi sestavljanja koles in/ali sestavni del celotnega obrata.

(21)

V splošnem se izpostavlja, da so pri računanju v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe, ali je dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih tekom aktivnosti sestavljanja, večja od 25 % proizvodnih stroškov, stroški, vključeni v izračun dodane vrednosti, stroški, ki so nastali v proizvodnem procesu, ki vodijo k povečani vrednosti končnega izdelka kot presežek njegovih začetnih stroškov (npr. stroški proizvodnega dela, tovarniški režijski stroški, amortizacije obratov za sestavljanje, v lastni režiji proizvedenih delov). Ti stroški bi morali zato nastati izključno v proizvodnem procesu in postopku dokončanja koles. Stroški, ki so nastali družbi in jih ni mogoče povezati s proizvodnim procesom v obdobju preiskave, niso vključeni v izračun dodane vrednosti. Zato druge vrste prodajnih, splošnih in upravnih stroškov niso vključene v izračun dodane vrednosti, saj taki stroški družbi ne nastanejo v proizvodnem procesu in ne povečajo dodane vrednosti izdelka.

(22)

Poleg tega je treba opozoriti, da, kot je navedeno v uvodni izjavi (15)(d), družba Rowerland razen obročnikov za kolesa ni proizvajala nobenih drugih delov za kolesa. Sporočeni stroški amortizacije so se nanašali predvsem na več zgradb. Preiskava je pokazala, da je imela družba Rowerland aprila 2020 tudi zgradbo, ki se je uporabljala za prodajo koles. Amortizacija te zgradbe torej ni bila vključena v izračun dodane vrednosti. Vendar je bila amortizacija zgradb, v katerih so potekale dejavnosti sestavljanja ali ki so bile povezane z dejavnostmi sestavljanja, vključena v izračun dodane vrednosti. Poleg tega je Komisija upoštevala tudi najem dveh skladišč, v katerih so se skladiščili deli za kolesa, saj so taki stroški povezani s proizvodnim procesom. V zvezi s tlakovanim dvoriščem in šotorom niso bili predloženi zadostni dokazi o neposredni povezavi z dejavnostjo sestavljanja. V vsakem primeru je učinek tega vprašanja v praksi zanemarljiv, saj bi bila dodana vrednost še vedno manjša od 25 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

(23)

Družba Rowerland se poleg tega ni strinjala s popravkom stroškov električne energije, ki ga je izvedla Komisija in je naveden v uvodnih izjavah 15(e)(i) in 15(e)(iii). Trdila je, da je njen razdelitveni ključ, ki je bil uporabljen za električno energijo, izbral pooblaščeni revizor. V zvezi s tem ni bil predložen noben dokaz. Trditev je bila zato zavrnjena.

(24)

Družba Rowerland je tudi trdila, da bi bilo treba v izračun dodane vrednosti vključiti stroške, povezane z vodo, zagotovljeno zaposlenim, in odstranjevanjem odpadkov. Vendar so bili ti stroški tako nizki, da niso bistveno vplivali na izračun dodane vrednosti.

(25)

Nazadnje je družba Rowerland trdila, da je med preveritvenim obiskom nenamerno napačno obvestila skupino Komisije, ki je odgovorna za zadevo, o obdobju uporabe nekaterih delov za kolesa, pri katerih so nastali stroški lakiranja. Trdila je, da so bili ti deli uporabljeni za sestavljanje koles v obdobju preiskave, zato bi bilo treba stroške lakiranja vključiti v izračun dodane vrednosti.

(26)

Komisija ugotavlja, da v zvezi s tem ni bil predložen noben dokaz, zato je bila trditev zavrnjena kot neutemeljena –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zahtevek za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve, ki ga je vložila stran iz preglednice v tem členu, se zavrne v skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 88/97.

Stran, za katero se oprostitev odpravi

Dodatna oznaka TARIC

Ime

Naslov

Datum učinkovanja

C529

Rowerland Piotr Tokarz

ul. Klubowa 23,

PL-32-600 Broszkowice, Poljska

17.10.2019

Člen 2

Oprostitev plačila razširjene protidampinške dajatve v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 88/97 se odpravi za stran iz preglednice v členu 1.

Razširjeno dajatev bi bilo treba pobrati od datuma iz stolpca z naslovom „Datum učinkovanja“.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice in stran iz člena 1 ter se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 3. marca 2022

Za Komisijo

Valdis DOMBROVSKIS

izvršni podpredsednik


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)   UL L 16, 21.1.2020, str. 7.

(3)   UL L 17, 21.1.1997, str. 17.

(4)   UL L 16, 18.1.1997, str. 55.

(5)   UL C 45, 13.2.1997, str. 3, UL C 112, 10.4.1997, str. 9, UL C 220, 19.7.1997, str. 6, UL L 193, 22.7.1997, str. 32, UL L 334, 5.12.1997, str. 37, UL C 378, 13.12.1997, str. 2, UL C 217, 11.7.1998, str. 9, UL C 37, 11.2.1999, str. 3, UL C 186, 2.7.1999, str. 6, UL C 216, 28.7.2000, str. 8, UL C 170, 14.6.2001, str. 5, UL C 103, 30.4.2002, str. 2, UL C 35, 14.2.2003, str. 3, UL C 43, 22.2.2003, str. 5, UL C 54, 2.3.2004, str. 2, UL L 343, 19.11.2004, str. 23, UL C 299, 4.12.2004, str. 4, UL L 17, 21.1.2006, str. 16, UL L 313, 14.11.2006, str. 5, UL L 81, 20.3.2008, str. 73, UL C 310, 5.12.2008, str. 19, UL L 19, 23.1.2009, str. 62, UL L 314, 1.12.2009, str. 106, UL L 136, 24.5.2011, str. 99, UL L 343, 23.12.2011, str. 86, UL L 119, 23.4.2014, str. 67, UL L 132, 29.5.2015, str. 32, UL L 331, 17.12.2015, str. 30, UL L 47, 24.2.2017, str. 13, UL L 79, 22.3.2018, str. 31, UL L 171, 26.6.2019, str. 117, UL L 138, 30.4.2020, str. 8, UL L 158, 20.5.2020, str. 7, UL L 325, 7.10.2020, str. 74, UL L 140, 23.4.2021, str. 1.

(6)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/659 z dne 15. aprila 2021 glede izvzetij iz razširjene protidampinške dajatve na nekatere dele za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu z Uredbo (ES) št. 88/97 (UL L 140, 23.4.2021, str. 1).


10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/44


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/404

z dne 3. marca 2022

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/919 glede harmoniziranih standardov za krmilni mehanizem - sistemi s kabli in škripčevjem

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 10(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 14 Direktive 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) se za izdelke, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, sklici na katere so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, šteje, da so skladni z zahtevami, ki jih zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli, iz člena 4(1) Direktive 2013/53/EU in Priloge I k navedeni direktivi.

(2)

Komisija je z Izvedbenim sklepom C(2015) 8736 (3) od Evropskega odbora za standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: CEN) in Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: CENELEC) zahtevala pripravo in revizijo harmoniziranih standardov v podporo Direktivi 2013/53/EU, da bi se obravnavale strožje bistvene zahteve iz člena 4(1) Direktive 2013/53/EU in Priloge I k navedeni direktivi v primerjavi z razveljavljeno Direktivo 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(3)

Z Izvedbenim sklepom C(2015) 8736 je bilo od CEN in CENELEC zahtevano tudi, da revidirata standarde, sklici na katere so bili objavljeni v Sporočilu Komisije 2015/C 087/01 (5).

(4)

CEN je na podlagi zahteve iz Izvedbenega sklepa C(2015) 8736 revidiral harmonizirani standard EN ISO 8847:2017 za krmilni mehanizem - sistemi s kabli in škripčevjem, ki je nadomestil prejšnji harmonizirani standard EN ISO 8847:2004 in sklic na katerega je bil objavljen v Sporočilu Komisije 2017/C 435/06 (6). Na podlagi tega je bil sprejet harmonizirani standard EN ISO 8847:2021.

(5)

Komisija je skupaj s CEN ocenila, ali je navedeni standard, kot ga je revidiral CEN, skladen z zahtevo iz Izvedbenega sklepa C(2015) 8736.

(6)

Standard EN ISO 8847:2021 določa zahteve za zasnovo, vgradnjo in testiranje krmilnih sistemov s kabli in škripčevjem na malih plovilih s pogonskim motorjem ali brez njega in na malih plovilih z zunajkrmnim motorjem do vključno 37 kW skupne moči.

(7)

Standard EN ISO 8847:2021 izpolnjuje zahteve, ki naj bi jih zajemal in ki so določene v členu 4(1) Direktive 2013/53/EU ter delu A Priloge I k navedeni direktivi. Zato je primerno, da se sklic na navedeni standard objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(8)

Standard EN ISO 8847:2021 naj bi nadomestil standard EN ISO 8847:2017.

(9)

Zato je treba sklic na standard EN ISO 8847:2017 umakniti iz Uradnega lista Evropske unije.

(10)

Da bi imeli proizvajalci dovolj časa za prilagoditev svojih proizvodov revidirani različici harmoniziranega standarda EN ISO 8847:2017, je treba odložiti umik sklica na navedeni standard.

(11)

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/919 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2013/53/EU. Sklic na harmonizirani standard EN ISO 8847:2021 bi bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(12)

V Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/919 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2013/53/EU, ki so umaknjeni iz serije C Uradnega lista Evropske unije. Sklic na harmonizirani standard EN ISO 8847:2017 bi bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(13)

Izvedbeni sklep (EU) 2019/919 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Skladnost s harmoniziranim standardom zagotavlja domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije od datuma objave sklica na tak standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi moral zato začeti veljati na datum objave –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2019/919 se spremeni:

(1)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k temu sklepu;

(2)

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 3. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(2)  Direktiva 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih ter razveljavitvi Direktive 94/25/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 90).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije C(2015) 8736 z dne 15. decembra 2015 o zahtevi za standardizacijo Evropskemu odboru za standardizacijo in Evropskemu odboru za elektrotehnično standardizacijo glede plovil za rekreacijo in osebnih plovil v podporo Direktivi 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih ter razveljavitvi Direktive 94/25/ES.

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (UL L 164, 30.6.1994, str. 15).

(5)  Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije) (UL C 87, 13.3.2015, str. 1).

(6)  Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih ter razveljavitvi Direktive 94/25/ES (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije) (UL C 435, 15.12.2017, str. 144).


PRILOGA I

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/919 se doda naslednji vnos:

Št.

Sklic na standard

„44.

EN ISO 8847:2021

 

Mala plovila - krmilni mehanizem - sistemi s kabli in škripčevjem“.


PRILOGA II

V Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/919 se doda naslednji vnos:

Št.

Sklic na standard

Datum umika

„37.

EN ISO 8847:2017

Mala plovila - krmilni mehanizem - sistemi s kabli in škripčevjem“.

10. september 2023“.


10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/48


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/405

z dne 3. marca 2022

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/1956 glede harmoniziranih standardov za prekrivne plošče in folije, svetilke, električni pribor, sisteme napajalnih razvodnic, odklopnike, električno opremo za meritve, nadzor in laboratorijsko uporabo ter opremo za uporovno varjenje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 10(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 12 Direktive 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) je treba za električno opremo, ki je v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, sklici na katere so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, domnevati, da je skladna z varnostnimi cilji, navedenimi v členu 3 navedene direktive in določenimi v Prilogi I k navedeni direktivi ter zajetimi v navedenih harmoniziranih standardih ali njihovih delih.

(2)

Komisija je z dopisom M/511 z dne 8. novembra 2012 od Evropskega odbora za standardizacijo (CEN), Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo (Cenelec) in Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI) zahtevala zagotovitev prvega popolnega seznama naslovov harmoniziranih standardov ter pripravo, revizijo in dokončanje harmoniziranih standardov za električno opremo, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, v podporo Direktivi 2014/35/EU. Varnostni cilji, navedeni v členu 3 Direktive 2014/35/EU in določeni v Prilogi I k navedeni direktivi, se niso spremenili, odkar je bila vložena zahteva pri odborih CEN in Cenelec ter inštitutu ETSI.

(3)

CEN in Cenelec sta na podlagi zahtevka M/511 pripravila harmonizirani standard EN IEC 61010-2-034:2021 in njegovo spremembo EN IEC 61010-2-034:2021/A11:2021 za varnostne zahteve za električno opremo za meritve, nadzor in laboratorijsko uporabo.

(4)

Na podlagi zahtevka M/511 sta CEN in Cenelec revidirala in spremenila naslednje harmonizirane standarde, sklici na katere so objavljeni v Sporočilu Komisije (2016/C 249/03) (3): EN 50520:2009 za prekrivne plošče in folije, EN 60898-2:2006 za odklopnike za izmenični in enosmerni tok, EN 61010-2-051:2015 za laboratorijsko opremo za mešanje in premešavanje in EN 61010-2-030:2010 za opremo s preskusnimi ali merilnimi vezji. To je privedlo do sprejetja naslednjih harmoniziranih standardov in sprememb: EN 50520:2020 in EN 50520:2020/A1:2021, EN 60898-2:2021, EN IEC 61010-2-051:2021 in EN IEC 61010-2-051:2021/A11:2021 ter EN IEC 61010-2-030:2021 in EN IEC 61010-2-030:2021/A11:2021. Na podlagi navedenega zahtevka sta CEN in Cenelec revidirala tudi harmonizirani standard EN 61010-2-061:2015 za laboratorijske atomske spektrometre s toplotno atomizacijo in ionizacijo, sklic na katerega je objavljen v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2019/1956 (4). To je privedlo do sprejetja standarda EN IEC 61010-2-061:2021 in njegove spremembe EN IEC 61010-2-061:2021/A11:2021.

(5)

Na podlagi zahtevka M/511 sta CEN in Cenelec tudi spremenila in popravila naslednje harmonizirane standarde, sklici na katere so objavljeni v Sporočilu Komisije (2016/C 249/03): EN 60598-2-13:2006, kakor je bil spremenjen s standardom EN 60598-2-13:2006/A1:2012 in popravljen s standardom EN 60598-2-13:2006/AC:2006, za v tla vgrajene svetilke; EN 61534-1:2011, kakor je bil spremenjen s standardom EN 61534-1:2011/A1:2014, za sisteme napajalnih razvodnic; EN 61534-21:2014 za sisteme napajalnih razvodnic; EN 61534-22:2014 za sisteme napajalnih razvodnic in EN 62135-1:2015 za opremo za uporovno varjenje. To je privedlo do sprejetja naslednjih harmoniziranih standardov, s katerimi se uvajajo spremembe, in popravka: EN 60598-2-13:2006/A11:2021, EN 61534-1:2011/A11:2021, EN 61534-1:2011/A2:2021, EN 61534-21:2014/A11:2021, EN 61534-21:2014/A1:2021, EN 61534-22:2014/A11:2021, EN 61534-22:2014/A1:2021 in EN 62135-1:2015/AC:2016.

(6)

Komisija je skupaj z odboroma CEN in Cenelec ocenila, ali so navedeni harmonizirani standardi ter njihove spremembe in popravki skladni z zahtevo iz dopisa M/511.

(7)

Harmonizirani standard EN IEC 61010-2-034:2021, kakor je bil spremenjen s standardom EN IEC 61010-2-034:2021/A11:2021; EN 50520:2020, kakor je bil spremenjen s standardom EN 50520:2020/A1:2021; EN 60898-2:2021; EN IEC 61010-2-051:2021, kakor je bil spremenjen s standardom EN IEC 61010-2-051:2021/A11:2021; EN IEC 61010-2-061:2021, kakor je bil spremenjen s standardom EN IEC 61010-2-061:2021/A11:2021; EN IEC 61010-2-030:2021, kakor je bil spremenjen s standardom EN IEC 61010-2-030:2021/A11:2021; EN 60598-2-13:2006, kakor je bil spremenjen s standardoma EN 60598-2-13:2006/A1:2012 in EN 60598-2-13:2006/A11:2021 ter popravljen s standardom EN 60598-2-13:2006/AC:2006; EN 61534-1:2011, kakor je bil spremenjen s standardi EN 61534-1:2011/A1:2014, EN 61534-1:2011/A11:2021 in EN 61534-1:2011/A2:2021; EN 61534-21:2014, kakor je bil spremenjen s standardoma EN 61534-21:2014/A11:2021 in EN 61534-21:2014/A1:2021; EN 61534-22:2014, kakor je bil spremenjen s standardoma EN 61534-22:2014/A11:2021 in EN 61534-22:2014/A1:2021; ter EN 62135-1:2015, kakor je bil popravljen s standardom EN 62135-1:2015/AC:2016, izpolnjujejo varnostne cilje, ki naj bi jih zajemali in ki so določeni v Direktivi 2014/35/EU. Zato je primerno, da se sklici na navedene standarde objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

(8)

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1956 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, na podlagi katerih se domneva skladnost z Direktivo 2014/35/EU. Da se zagotovi, da so sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/35/EU, navedeni v enem aktu, bi bilo treba sklice na navedene standarde vključiti v navedeno prilogo.

(9)

Zato je treba umakniti sklice na naslednje harmonizirane standarde skupaj s sklici na vse standarde, s katerimi so bili navedeni standardi spremenjeni ali popravljeni, objavljenimi v Uradnem listu Evropske unije: EN 50520:2009, EN 60898-2:2006, EN 61010-2-051:2015, EN 61010-2-061:2015, EN 61010-2-030:2010, EN 60598-2-13:2006, EN 61534-1:2011, EN 61534-21:2014, EN 61534-22:2014 in EN 62135-1:2015.

(10)

V Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1956 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/35/EU, ki so umaknjeni iz serije C Uradnega lista Evropske unije. Zato je navedene sklice primerno vključiti v navedeno prilogo. Ker pa je sklic na harmonizirani standard EN 61010-2-061:2015 objavljen v Prilogi IB k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1956, je treba navedeni sklic črtati iz navedene priloge.

(11)

Da bi imeli proizvajalci dovolj časa za pripravo na uporabo harmoniziranih standardov EN 50520:2020, kakor je bil spremenjen s standardom EN 50520:2020/A1:2021; EN 60898-2:2021; EN IEC 61010-2-051:2021, kakor je bil spremenjen s standardom EN IEC 61010-2-051:2021/A11:2021; EN IEC 61010-2-061:2021, kakor je bil spremenjen s standardom EN IEC 61010-2-061:2021/A11:2021; EN IEC 61010-2-030:2021, kakor je bil spremenjen s standardom EN IEC 61010-2-030:2021/A11:2021; EN 60598-2-13:2006, kakor je bil spremenjen s standardoma EN 60598-2-13:2006/A1:2012 in EN 60598-2-13:2006/A11:2021 ter popravljen s standardom EN 60598-2-13:2006/AC:2006; EN 61534-1:2011, kakor je bil spremenjen s standardi EN 61534-1:2011/A1:2014, EN 61534-1:2011/A11:2021 in EN 61534-1:2011/A2:2021; EN 61534-21:2014, kakor je bil spremenjen s standardoma EN 61534-21:2014/A11:2021 in EN 61534-21:2014/A1:2021; EN 61534-22:2014, kakor je bil spremenjen s standardoma EN 61534-22:2014/A11:2021 in EN 61534-22:2014/A1:2021, ter EN 62135-1:2015, kakor je bil popravljen s standardom EN 62135-1:2015/AC:2016, je treba odložiti umik sklicev na naslednje harmonizirane standarde skupaj s sklici na vse standarde, s katerimi so bili standardi spremenjeni ali popravljeni: EN 50520:2009, EN 60898-2:2006, EN 61010-2-051:2015, EN 61010-2-061:2015, EN 61010-2-030:2010, EN 60598-2-13:2006, EN 61534-1:2011, EN 61534-21:2014, EN 61534-22:2014 in EN 62135-1:2015.

(12)

Izvedbeni sklep (EU) 2019/1956 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Skladnost s harmoniziranim standardom zagotavlja domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami, vključno z varnostnimi cilji, iz harmonizacijske zakonodaje Unije od datuma objave sklica na tak standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi zato moral začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2019/1956 se spremeni:

(a)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k temu sklepu,

(b)

Priloga IB se spremeni v skladu s Prilogo II k temu sklepu,

(c)

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo III k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1, točka (b), se uporablja od 10. septembra 2023.

V Bruslju, 3. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(2)  Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 96, 29.3.2014, str. 357).

(3)  Sporočilo Komisije (2016/C 249/03) v okviru izvajanja Direktive 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL C 249, 8.7.2016, str. 62).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1956 z dne 26. novembra 2019 o harmoniziranih standardih za električno opremo, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, pripravljenih v podporo Direktivi 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 306, 27.11.2019, str. 26).


PRILOGA I

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1956 se dodajo naslednje vrstice:

Št.

Sklic na standard

„101.

EN IEC 61010-2-034:2021

Varnostne zahteve za električno opremo za meritve, nadzor in laboratorijsko uporabo - 2-034. del: Posebne zahteve za merilno opremo za izolacijsko upornost in preskusno opremo za električno trdnost

EN IEC 61010-2-034:2021/A11:2021

102.

EN 50520:2020

Prekrivne plošče in folije za zaščito in opozarjanje na položaj kablov ali zasutih kanalov v podzemnih napeljavah

EN 50520:2020/A1:2021

103.

EN 60898-2:2021

Električni pribor - Odklopniki za nadtokovno zaščito za gospodinjstvo in podobne inštalacije - 2. del: Odklopniki za izmenični in enosmerni tok

104.

EN IEC 61010-2-051:2021

Varnostne zahteve za električno opremo za meritve, nadzor in laboratorijsko uporabo - 2-051. del: Posebne zahteve za laboratorijsko opremo za mešanje in premešavanje

EN IEC 61010-2-051:2021/A11:2021

105.

EN IEC 61010-2-061:2021

Varnostne zahteve za električno opremo za meritve, nadzor in laboratorijsko uporabo - 2-061. del: Posebne zahteve za laboratorijske atomske spektrometre s toplotno atomizacijo in ionizacijo

EN IEC 61010-2-061:2021/A11:2021

106.

EN IEC 61010-2-030:2021

Varnostne zahteve za električno opremo za meritve, nadzor in laboratorijsko uporabo - 2-030. del: Posebne zahteve za preskusna in merilna vezja

EN IEC 61010-2-030:2021/A11:2021

107.

EN 60598-2-13:2006

Svetilke - 2-13. del: Posebne zahteve - v tla vgrajene svetilke

EN 60598-2-13:2006/A1:2012

EN 60598-2-13:2006/A11:2021

EN 60598-2-13:2006/AC:2006

108.

EN 61534-1:2011

Sistemi napajalnih razvodnic - 1. del: Splošne zahteve

EN 61534-1:2011/A1:2014

EN 61534-1:2011/A11:2021

EN 61534-1:2011/A2:2021

109.

EN 61534-21:2014

Sistemi napajalnih razvodnic - 21. del: Posebne zahteve za sisteme napajalnih razvodnic, predvidene za stensko in stropno montažo

EN 61534-21:2014/A11:2021

EN 61534-21:2014/A1:2021

110.

EN 61534-22:2014

Sistemi napajalnih razvodnic - 22. del: Posebne zahteve za sisteme napajalnih razvodnic, predvidene za montažo na podu ali pod njim

EN 61534-22:2014/A11:2021

EN 61534-22:2014/A1:2021

111.

EN 62135-1:2015

Oprema za uporovno varjenje - 1. del: Varnostne zahteve za zasnovo, izdelavo in inštalacijo

EN 62135-1:2015/AC:2016“


PRILOGA II

Vrstica 29 Priloge IB k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1956 se črta.


PRILOGA III

V Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1956 se dodajo naslednje vrstice:

Št.

Sklic na standard

Datum umika

„96.

EN 50520:2009

Prekrivne plošče in folije za zaščito in opozarjanje na položaj kablov ali zasutih kanalov v podzemnih napeljavah

10. september 2023

97.

EN 60898-2:2006

Električni pribor - Odklopniki za nadtokovno zaščito za gospodinjstvo in podobne inštalacije - 2. del: Odklopniki za izmenični in enosmerni tok

10. september 2023

98.

EN 61010-2-051:2015

Varnostne zahteve za električno opremo za meritve, nadzor in laboratorijsko uporabo - 2-051. del: Posebne zahteve za laboratorijsko opremo za mešanje in premešavanje

10. september 2023

99.

EN 61010-2-030:2010

Varnostne zahteve za električno opremo za meritve, nadzor in laboratorijsko uporabo - 2-030. del: Posebne zahteve za opremo s preskusnimi ali merilnimi vezji

10. september 2023

100.

EN 60598-2-13:2006

Svetilke - 2-13. del: Posebne zahteve - v tla vgrajene svetilke

EN 60598-2-13:2006/A1:2012

EN 60598-2-13:2006/AC:2006

10. september 2023

101.

EN 61534-1:2011

Sistemi napajalnih razvodnic - 1. del: Splošne zahteve

EN 61534-1:2011/A1:2014

10. september 2023

102.

EN 61534-21:2014

Sistemi napajalnih razvodnic - 21. del: Posebne zahteve za sisteme napajalnih razvodnic, predvidene za stensko in stropno montažo

10. september 2023

103.

EN 61534-22:2014

Sistemi napajalnih razvodnic - 22. del: Posebne zahteve za sisteme napajalnih razvodnic, predvidene za montažo na podu ali pod njim

10. september 2023

104.

EN 62135-1:2015

Oprema za uporovno varjenje - 1. del: Varnostne zahteve za zasnovo, izdelavo in inštalacijo

10. september 2023“


10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/55


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/406

z dne 3. marca 2022

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/1202 glede harmoniziranih standardov za avtomatske točilne ventile, vgrajene v napravah za točenje goriva, tlačne in sesalne naprave za točenje goriva in naprave za točenje goriva z daljinskim upravljanjem, varnostne zapore za tlačne in sesalne naprave za točenje goriva, varovalne ventile ter vrtljive dele na tlačnih in sesalnih napravah za točenje goriva, ki se uporabljajo na bencinskih servisih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 10(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 12 Direktive 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) se za proizvode, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, sklici na katere so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, domneva, da so v skladu z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Priloge II k navedeni direktivi, zajetimi v navedenih standardih ali delih standardov.

(2)

Komisija je z dopisom BC/CEN/46-92 – BC/CLC/05-92 z dne 12. decembra 1994 od Evropskega odbora za standardizacijo (CEN) in Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) zahtevala pripravo in revizijo harmoniziranih standardov v podporo Direktivi 94/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Navedena direktiva je bila nadomeščena z Direktivo 2014/34/EU, ne da bi se spremenile bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Priloge II k Direktivi 94/9/ES.

(3)

Natančneje, CEN in CENELEC sta bila pozvana, da pripravita osnutek naslednjih standardov za izdelke, ki se uporabljajo na bencinskih servisih: izdelava in lastnosti avtomatskih točilnih ventilov, vgrajenih v napravah za točenje goriva, varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti tlačnih in sesalnih naprav za točenje goriva in naprav za točenje goriva z daljinskim upravljanjem, varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti varnostnih zapor za tlačne in sesalne naprave za točenje goriva, varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti varovalnih ventilov ter varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti vrtljivih delov na tlačnih in sesalnih napravah za točenje goriva. Ta standardizacija je bila navedena v poglavju I programa za standardizacijo, o katerem so se dogovorili CEN, CENELEC ter Komisija, in priložena zahtevku BC/CEN/46-92 – BC/CLC/05-92. CEN in CENELEC sta bila prav tako pozvana, da revidirata obstoječe standarde ter jih uskladita z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Direktive 94/9/ES.

(4)

Na podlagi zahtevka BC/CEN/46-92 – BC/CLC/05-92 je CEN pripravil naslednje harmonizirane standarde za izdelke, ki se uporabljajo na bencinskih servisih: EN 13012:2021 – Izdelava in lastnosti avtomatskih točilnih ventilov, vgrajenih v napravah za točenje goriva, EN 13617-1:2021 – Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti tlačnih in sesalnih naprav za točenje goriva in naprav za točenje goriva z daljinskim upravljanjem, EN 13617-2:2021 – Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti varnostnih zapor za tlačne in sesalne naprave za točenje goriva, EN 13617-3:2021 – Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti varovalnih ventilov ter EN 13617-4:2021 – Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti vrtljivih delov na tlačnih in sesalnih napravah za točenje goriva.

(5)

Komisija je skupaj s CEN ocenila, ali so standardi EN 13012:2021, EN 13617-1:2021, EN 13617-2:2021, EN 13617-3:2021, EN 13617-4:2021, ki jih je pripravil CEN, skladni z zahtevo BC/CEN/46-92 – BC/CLC/05-92.

(6)

Standardi EN 13012:2021, EN 13617-1:2021, EN 13617-2:2021, EN 13617-3:2021 in EN 13617-4:2021 izpolnjujejo zahteve, ki naj bi jih zajemali in ki so določene v Prilogi II k Direktivi 2014/34/EU. Zato je primerno, da se sklici na navedene standarde objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Standard EN 13012:2021 nadomešča standard EN 13012:2012. Standard EN 13617-1:2021 nadomešča standard EN 13617-1:2012. Standard EN 13617-2:2021 nadomešča standard EN 13617-2:2012. Standard EN 13617-3:2021 nadomešča standard EN 13617-3:2012. Standard EN 13617-4:2021 nadomešča standard EN 13617-4:2012. Zato je treba iz Uradnega lista Evropske unije umakniti sklice na standarde EN 13012:2012, EN 13617-1:2012, EN 13617-2:2012, EN 13617-3:2012 in EN 13617-4:2012, ki so objavljeni v Sporočilu Komisije (2018/C 371/01) (4).

(8)

Da bi se proizvajalcem zagotovilo dovolj časa za prilagoditev njihovih izdelkov revidiranim različicam standardov EN 13012:2012, EN 13617-1:2012, EN 13617-2:2012, EN 13617-3:2012 in EN 13617-4:2012, je treba odložiti umik sklica na navedene standarde.

(9)

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/1202 (5) so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/34/EU. Za zagotovitev, da so sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/34/EU, navedeni v enem aktu, bi bilo treba sklice na harmonizirane standarde EN 13012:2021, EN 13617-1:2021, EN 13617-2:2021, EN 13617-3:2021 in EN 13617-4:2021 vključiti v navedeno prilogo.

(10)

V Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1202 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/34/EU, ki so umaknjeni iz serije C Uradnega lista Evropske unije. Sklice na harmonizirane standarde EN 13012:2012, EN 13617-1:2012, EN 13617-2:2012, EN 13617-3:2012 in EN 13617-4:2012 bi bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2019/1202 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Skladnost s harmoniziranim standardom zagotavlja domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije od datuma objave sklica na tak standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi zato moral začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2019/1202 se spremeni:

(1)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k temu sklepu;

(2)

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 3. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(2)  Direktiva 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 96, 29.3.2014, str. 309).

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 100, 19.4.1994, str. 1).

(4)  Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije) (UL C 371, 12.10.2018, str. 1).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1202 z dne 12. julija 2019 o harmoniziranih standardih za opremo in zaščitne sisteme, namenjene za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, pripravljenih v podporo Direktive 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 189, 15.7.2019, str. 71).


PRILOGA I

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1202 se dodajo naslednji vnosi:

Št.

Sklic na standard

„5.

EN 13012:2021

Bencinski servisi – Izdelava in lastnosti avtomatskih točilnih ventilov, vgrajenih v napravah za točenje goriva

6.

EN 13617-1:2021

Bencinski servisi – 1. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti tlačnih in sesalnih naprav za točenje goriva in naprav za točenje goriva z daljinskim upravljanjem

7.

EN 13617-2:2021

Bencinski servisi – 2. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti varnostnih zapor za tlačne in sesalne naprave za točenje goriva

8.

EN 13617-3:2021

Bencinski servisi – 3. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti varovalnih ventilov

9.

EN 13617-4:2021

Bencinski servisi – 4. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti vrtljivih delov na tlačnih in sesalnih napravah za točenje goriva“


PRILOGA II

V Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1202 se dodajo naslednji vnosi:

Št.

Sklic na standard

Datum umika

„4.

EN 13012:2012

Bencinski servisi – Izdelava in lastnosti avtomatskih točilnih ventilov, vgrajenih v napravah za točenje goriva

3. september 2023

5.

EN 13617-1:2012

Bencinski servisi – 1. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti tlačnih in sesalnih naprav za točenje goriva in naprav za točenje goriva z daljinskim upravljanjem

3. september 2023

6.

EN 13617-2:2012

Bencinski servisi – 2. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti varnostnih zapor za tlačne in sesalne naprave za točenje goriva

3. september 2023

7.

EN 13617-3:2012

Bencinski servisi – 3. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti varovalnih ventilov

3. september 2023

8.

EN 13617-4:2012

Bencinski servisi – 4. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti vrtljivih delov na tlačnih in sesalnih napravah za točenje goriva“

3. september 2023“


10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/60


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/407

z dne 9. marca 2022

o zaključku delnega vmesnega pregleda izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Republike Turčije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), ter zlasti člena 14(1) in člena 19 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/309 (2) je Komisija uvedla dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Republike Turčije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

Komisija se je 4. junija 2018 po delnem vmesnem pregledu v zvezi s subvencioniranjem vseh proizvajalcev izvoznikov v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/823 (3) odločila, da ohrani ukrepe, kot so bili določeni v prvotni preiskavi.

(3)

Ugotovila je, da sprememba turške zakonodaje o subvencijah za proizvajalce postrvi, ki je bila predmet pregleda, ni upravičevala revizije izravnalnih dajatev za vse proizvajalce postrvi v Turčiji. Vendar je bilo ugotovljeno, da se je učinek zakonodajne spremembe razlikoval na ravni posameznih družb (4).

(4)

Komisija je 15. maja 2020 po delnem vmesnem pregledu v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/658 (5) spremenila stopnjo izravnalne dajatve za enega proizvajalca izvoznika.

(5)

Komisija se je 20. maja 2021 po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/823 (6) odločila, da ohrani stopnjo izravnalnih dajatev, kot je bila določena v prvotni preiskavi in kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/658.

(6)

Ugotovila je, da bi iztek veljavnih ukrepov povzročil nadaljevanje subvencioniranja, saj bi se subvencionirani izvoz zadevnega izdelka v Unijo nadaljeval v znatnem obsegu. Poleg tega je glede na ogromno neizkoriščeno zmogljivost v Turčiji, privlačnost trga Unije, ravni cen uvoza iz Turčije in njihov verjetni učinek na industrijo Unije obstajala verjetnost nadaljevanja škode v primeru izteka ukrepov.

(7)

Ugotovljeno je bilo, da v interesu Unije ni bilo utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov.

(8)

Trenutno veljavne dokončne izravnalne dajatve znašajo od 1,5 % do 9,5 %.

1.2   Začetek delnega vmesnega pregleda

(9)

Komisija je 29. maja 2020 prejela zahtevek za delni vmesni pregled veljavne izravnalne dajatve v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2016/1037 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), ki ga je vložil proizvajalec izvoznik Selina Balik Isleme Tesis Ithalat Ihracat ve Ticaret Anonim Sirketi (v nadaljnjem besedilu: vložnik).Zahtevek za delni vmesni pregled je bil po obsegu omejen na preučitev subvencioniranja vložnika.

(10)

Komisija je 5. februarja 2021 začela vmesni pregled izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Republike Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Unijo, v skladu s členom 19 osnovne uredbe. V Uradnem listu Evropske unije je objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (7).

(11)

Vložnik je trdil, da se zdi, da so se okoliščine, ki upravičujejo obstoječe izravnalne ukrepe, spremenile in da so bile, kar zadeva vložnika, trajne.

1.3   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(12)

Pregled v zvezi s subvencioniranjem vložnika je zajemal obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020.

1.4   Zainteresirane strani

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo stopijo v stik, če želijo sodelovati v pregledu. Poleg tega je o začetku pregleda izrecno obvestila vložnika, znane proizvajalce in združenja Unije ter vlado zadevne države ter jih povabila k sodelovanju.

(14)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.4.1   Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(15)

Komisija je poslala vprašalnike vložniku in organom zadevne države.

(16)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike tako od vložnika kot tudi od organov zadevne države.

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(17)

Izdelek, ki je predmet tega pregleda, so šarenke (Oncorhynchus mykiss)

žive mase 1,2 kg ali manj posamezno ali

sveže, ohlajene, zamrznjene in/ali dimljene:

v obliki cele ribe (z glavo), s škrgami ali brez njih, z drobovjem ali brez njega, mase 1,2 kg ali manj posamezno, ali

brez glave, s škrgami ali brez njih, z drobovjem ali brez njega, mase 1 kg ali manj posamezno, ali

v obliki filetov mase 400 g ali manj posamezno,

s poreklom iz Republike Turčije, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 0301 91 90, ex 0302 11 80, ex 0303 14 90, ex 0304 42 90, ex 0304 82 90 in ex 0305 43 00 (oznake TARIC 0301919011, 0302118011, 0303149011, 0304429010, 0304829010 in 0305430011) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(18)

Kot v prvotni preiskavi je Komisija ugotovila, da imata izdelek, ki se proizvaja v Turčiji in izvaža v Unijo, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enake osnovne končne uporabe. Zato sta se ta izdelka štela za podobna izdelka v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

3.   UMIK ZAHTEVKA

(19)

Vložnik je v dopisu Komisiji z dne 30. novembra 2021 umaknil svoj zahtevek za vmesni pregled.

(20)

V skladu s členom 14(1) osnovne uredbe se postopek lahko zaključi, razen če tak zaključek ne bi bil v interesu Unije.

(21)

V preiskavi ni bilo ugotovljeno, da tak zaključek ne bi bil v interesu Unije.

(22)

Poleg tega je Komisija 20. septembra 2021 začela delni vmesni pregled izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Republike Turčije (8) v Unijo, na ravni države. Zato bodo trenutno veljavni protisubvencijski ukrepi pregledani za vse proizvajalce izvoznike v tem okviru.

4.   SKLEP IN RAZKRITJE

(23)

Komisija je zato menila, da bi bilo treba postopek delnega vmesnega pregleda zaključiti brez uradne ugotovitve v zvezi s kakršnimi koli pomembnimi trajnimi spremembami in subvencioniranjem vložnika.

(24)

Zainteresirane strani so bile o tem ustrezno obveščene in so imele možnost predložiti pripombe.

(25)

Komisija ni prejela pripomb, ki bi kazale, da tak zaključek ne bi bil v interesu Unije.

(26)

Ta sklep je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(1) osnovne uredbe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Delni vmesni pregled izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Republike Turčije, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 0301 91 90, ex 0302 11 80, ex 0303 14 90, ex 0304 42 90, ex 0304 82 90 in ex 0305 43 00 (oznake TARIC 0301919011, 0302118011, 0303149011, 0304429010, 0304829010 in 0305430011), se, kar zadeva vložnika, zaključi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 9. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/309 z dne 26. februarja 2015 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije (UL L 56, 27.2.2015, str. 12).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/823 z dne 4. junija 2018 o zaključku delnega vmesnega pregleda izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Republike Turčije (UL L 139, 5.6.2018, str. 14).

(4)  Uvodna izjava 49 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/823.

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/658 z dne 15. maja 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/309 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije, po vmesnem pregledu v skladu s členom 19(4) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 155, 18.5.2020, str. 3).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/823 z dne 20. maja 2021 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 183, 25.5.2021, str. 5).

(7)   UL C 40, 5.2.2021, str. 12.

(8)   UL C 380, 20.9.2021, str. 15.


Popravki

10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/64


Popravek Uredbe Komisije (EU) 2021/1297 z dne 4. avgusta 2021 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede perfluorokarboksilnih kislin, ki vsebujejo od 9 do 14 ogljikovih atomov v verigi (PFCA C9–C14), njihovih soli in snovi, povezanih s PFCA C9–C14

( Uradni list Evropske unije L 282 z dne 5. avgusta 2021 )

Stran 32, Priloga, uvodni stavek:

besedilo:

„V Prilogi XVII se vnos 68 nadomesti z naslednjim:“

se glasi:

„V Prilogi XVII se doda naslednji vnos:“.

Stran 33, Priloga, preglednica, odstavek 10:

besedilo:

„Do 25. avgusta 2024 je mejna koncentracija iz odstavka 2 za vsoto PFCA C9–C14 v fluoroplastih in fluoroelastomerih, ki vsebujejo perfluoroalkoksi skupine, 2 000 ppb. Od 25. avgusta 2024 je mejna koncentracija za vsoto PFCA C9–C14 v fluoroplastih in fluoroelastomerih, ki vsebujejo perfluoroalkoksi skupine, 100 ppb.“

se glasi:

„Do 25. avgusta 2024 je mejna koncentracija iz odstavka 2 za vsoto PFCA C9–C14 v fluoroplastih in fluoroelastomerih, ki vsebujejo perfluoroalkoksi skupine, 2 000 ppb. Od 26. avgusta 2024 je mejna koncentracija za vsoto PFCA C9–C14 v fluoroplastih in fluoroelastomerih, ki vsebujejo perfluoroalkoksi skupine, 100 ppb.“.


10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/65


Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2077 z dne 26. novembra 2021 o dovoljenju za L-valin, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum CGMCC 7.366, kot krmni dodatek za vse živalske vrste

( Uradni list Evropske unije L 426 z dne 29. novembra 2021 )

Stran 7, Priloga, prvi stolpec:

besedilo:

„3c371i“

se glasi:

„3c371ii“.


10.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/66


Popravek Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003

( Uradni list Evropske unije L 170 z dne 25. junija 2019 )

1. Stran 50, Priloga I, Del II, FKS 1(C)(II)(a): ENOSTAVNO ANORGANSKO GNOJILO Z MIKROHRANILI, točka 2, šesta vrstica tabele:

besedilo:

„Kelatno gnojilo z mikrohranili

Vodotopno enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili, v katerem je deklarirano mikrohranilo kemično vezano s kelatnimi reagenti, ki izpolnjujejo zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II

5 masnih odstotkov kelatnega gnojila z mikrohranili sestavlja vodotopno mikrohranilo in

vsaj 80 % vodotopnega mikrohranila je kelatiranega s kelatnim reagentom, ki izpolnjuje zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II“

se glasi:

„Gnojilo s kelatiranimi mikrohranili

Vodotopno enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili, v katerem je deklarirano mikrohranilo kemično vezano s kelatnimi reagenti, ki izpolnjujejo zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II

5 masnih odstotkov gnojila s kelatiranimi mikrohranili sestavlja vodotopno mikrohranilo in

vsaj 80 % vodotopnega mikrohranila je kelatiranega s kelatnim reagentom, ki izpolnjuje zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II“.

2. Stran 50, Priloga I, Del II, FKS 1(C)(II)(a): ENOSTAVNO ANORGANSKO GNOJILO Z MIKROHRANILI, točka 2, zadnja vrstica tabele:

besedilo:

„Kompleksno gnojilo z mikrohranili

Vodotopno enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili, v katerem je deklarirano mikrohranilo kemično vezano s kompleksirajočimi reagenti, ki izpolnjujejo zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II

5 masnih odstotkov kompleksnega gnojila z mikrohranili sestavlja vodotopno mikrohranilo in

vsaj 80 % vodotopnega mikrohranila je kompleksiranega s kompleksirajočim reagentom, ki izpolnjuje zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II“

se glasi:

„Gnojilo s kompleksiranimi mikrohranili

Vodotopno enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili, v katerem je deklarirano mikrohranilo kemično vezano s kompleksirajočimi reagenti, ki izpolnjujejo zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II

5 masnih odstotkov gnojila s kompleksiranimi mikrohranili sestavlja vodotopno mikrohranilo in

vsaj 80 % vodotopnega mikrohranila je kompleksiranega s kompleksirajočim reagentom, ki izpolnjuje zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II“.