Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na:

https://unece.org/status-1958-agreement-and-annexed-regulations.

Pravilnik ZN št. 161 – Enotne določbe o zaščiti motornih vozil pred nedovoljeno uporabo in homologaciji naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo (s sistemom zaklepanja) [2021/2274]

Datum začetka veljavnosti: 30. september 2021

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojno in pravno zavezujoče besedilo je: ECE/TRANS/WP.29/2021/48.

VSEBINA

Pravilnik

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

5.

Homologacija vozil kategorije M1 in N1 glede na naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo

6.

Sprememba tipa in razširitev homologacije

7.

Skladnost proizvodnih postopkov

8.

Kazni za neskladnost proizvodnje

9.

Dokončno prenehanje proizvodnje

10.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

Priloge

1

Opisni list

2

Sporočilo

3

Namestitev homologacijskih oznak

4

Del 1 – Postopek preizkušanja odpornosti na obrabo pri napravah za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki delujejo na krmilno napravo

4

Del – 2 Preizkusni postopek pri napravah za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki delujejo na krmilno napravo, z uporabo naprave za omejevanje navora

5

(rezervirano)

6

Parametri delovanja in preizkusni pogoji za naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo (s pomočjo sistema zaklepanja)

7

Elektromagnetna združljivost

1.   Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

1.1

homologacijo vozil kategorije M1 in N1 (1) glede na naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo.

1.2

Vgradnja naprav v vozila drugih kategorij je dovoljena, vendar morajo vse take naprave, če so vgrajene, izpolnjevati vse ustrezne določbe iz tega pravilnika.

1.3

Pogodbenice lahko na zahtevo proizvajalca podelijo homologacijo na podlagi tega pravilnika za vozila drugih kategorij in naprave, namenjene vgradnji v taka vozila.

1.4

Ta uredba se ne uporablja za frekvence radijskega prenosa, ne glede na to, ali so povezane z zaščito vozil pred nedovoljeno uporabo ali ne.

2.   Opredelitev pojmov

2.1

„Sestavni del“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve tega pravilnika ter ki je po namenu del vozila in je lahko homologirana neodvisno od vozila, kadar ta pravilnik to možnost izrecno določa.

2.2

„Samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve tega pravilnika ter ki je po namenu del vozila in je lahko homologirana ločeno, vendar samo v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozil, kadar ta pravilnik to možnost izrecno določa.

2.3

„Proizvajalec“ pomeni osebo ali organ, ki je homologacijskemu organu odgovoren za vse vidike homologacijskega postopka in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ta oseba ali organ ni nujno neposredno vključen v vse faze izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka.

2.4

„Tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih: 2.4.1 proizvajalčeva oznaka tipa, 2.4.2 namestitev in konstrukcija sestavnega dela ali sestavnih delov vozila, na katere deluje naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo; 2.4.3 tip naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo.

2.5

„Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo“ pomeni sistem zaklepanja, zasnovan za zaščito pred nedovoljenim običajnim zagonom motorja ali drugega vira glavne pogonske moči vozila v kombinaciji z najmanj enim sistemom, ki: (a) zaklene krmilno napravo ali (b) zaklene mehanizem za prenos moči ali (c) zaklene ročico menjalnika ali (d) zaklene zavore. Pri sistemu, ki zaklene zavore, se z izklopom naprave zavore ne smejo sprostiti samodejno in proti voznikovi volji.

2.6

„Krmilna naprava“ pomeni volan, volanski drog in njegovo dodatno oblogo, volansko gred, gonilo krmila in vse druge sestavne dele, ki neposredno vplivajo na učinkovitost naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo.

2.7

„Kombinacija“ pomeni eno od posebej razvitih in izdelanih različic sistema zaklepanja, ki ob ustreznem vklopu omogoča delovanje sistema zaklepanja.

2.8

„Ključ“ pomeni vsako napravo, ki je zasnovana in izdelana tako, da omogoči delovanje sistema zaklepanja, ki je zasnovan in izdelan tako, da se lahko upravlja le s to napravo.

2.9

„Spremenljiva koda“ pomeni elektronsko kodo, ki je sestavljena iz več elementov, pri kateri se kombinacija naključno spreminja po vsaki vključitvi oddajnega sklopa.

3.   Vloga za podelitev homologacije

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila ali sestavnega dela v skladu s tem pravilnikom vloži proizvajalec.

3.2

Vlogi se priloži opisni list, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1, z opisom tehničnih značilnosti naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo in načina vgradnje za vsako znamko in tip vozila, v katerega se lahko vgradi zaščitna naprava.

3.3

Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preizkuse, se predložijo vzorčna vozila/sestavni deli tipov, ki so v postopku podelitve homologacije.

4.   Homologacija

4.1

Če tip, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, se homologacija navedenega tipa podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 00, kar ustreza izvirni obliki Pravilnika) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila ali sestavnega dela iz tega pravilnika.

4.3

Obvestilo o podelitvi ali razširitvi homologacije tipa v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu ali sestavnem delu, ki je v skladu s tipom, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz: 4.4.1 kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2), in 4.4.2 številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je tip v skladu s tipom, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo pravilniki, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7

Pri vozilih se homologacijska oznaka namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8

V Prilogi 3 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitev homologacijskih oznak.

5.   Homologacija vozil kategorije M1 in N1glede na naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo

5.1   Splošne specifikacije

5.1.1

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo mora biti izdelana tako, da jo je nujno treba izključiti za to, da bi omogočili:

5.1.1.1

zagon motorja z običajno napravo za zagon in

5.1.1.2

upravljanje vozila z volanom, vožnja ali premikanje naprej z lastno močjo vozila.

5.1.1.3

Zahteva iz odstavka 5.1.1 se lahko izpolni hkrati z dejanji iz odstavkov 5.1.1.1 in 5.1.1.2 ali pred temi dejanji.

5.1.2

Zahteve iz odstavka 5.1.1 se izpolnijo z uporabo enega samega ključa.

5.1.3

Razen v primeru iz odstavka 5.2.1.5 sistem, ki se upravlja s ključem, vstavljenim v ključavnico, ne sme omogočati odstranitve ključa, dokler naprava iz odstavka 5.1.1 ne začne delovati oziroma dokler ni nastavljena v stanje pripravljenosti za delovanje.

5.1.4

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo iz odstavka 5.1.1 zgoraj in sestavni deli vozila, na katere deluje, morajo biti zasnovani tako, da jih ni mogoče na hitro in brez vzbujanja pozornosti odpreti, onesposobiti ali uničiti, na primer z uporabo cenovno dostopnega orodja, opreme ali izdelkov, ki jih je mogoče brez težav skriti in so dostopni širši javnosti.

5.1.5

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo mora biti vgrajena v vozilo kot del originalne opreme (tj. opreme, ki jo je vgradil proizvajalec vozila pred začetkom maloprodaje). Vgrajena mora biti tako, da je v blokiranem stanju tudi po odstranitvi ohišja ni mogoče odstraniti brez uporabe posebnega orodja. Če je mogoče napravo zaščito pred nedovoljeno uporabo onesposobiti z odstranitvijo vijakov, morajo biti vijaki, razen če so uporabljeni vijaki, ki jih ni mogoče odstraniti, prekriti z deli zaščitne naprave v blokiranem stanju.

5.1.6

Mehanski sistemi zaklepanja morajo omogočati najmanj 1 000 različnih kombinacij ali tako število kombinacij, ki je enako skupnemu številu v enem letu izdelanih vozil, če je manjše od 1 000. Pri vozilih istega tipa mora biti pogostost pojavljanja vsake kombinacije približno ena na 1 000.

5.1.7

Električni/elektronski sistemi zaklepanja, na primer daljinski upravljalnik, morajo omogočati najmanj 50 000 različnih kombinacij in morajo vključevati spremenljivo kodo in/ali mora čas za natančno preverjanje z namenom razkritja kode znašati najmanj deset dni, na primer največ 5 000 kombinacij v 24 urah pri najmanj 50 000 različnih kombinacijah.

5.1.8

Kar zadeva vrsto naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo, se uporablja odstavek 5.1.6 ali 5.1.7.

5.1.9

Koda ključa in ključavnice ne sme biti vidna.

5.1.10

Ključavnica mora biti zasnovana, izdelana in vgrajena tako, da je mogoče cilinder ključavnice v zaklenjenem položaju obračati z navorom, manjšim od 2,45 Nm, le s pripadajočim ključem, in

5.1.10.1

pri cilindrih ključavnic z zatičnimi pridržki nista več kot dva enaka pridržka, ki delujeta v isti smeri, nameščena eden poleg drugega, pri čemer ključavnica ne sme imeti več kot 60 % enakih pridržkov;

5.1.10.2

pri cilindrih ključavnice s ploščatimi pridržki ne smeta biti več kot dva enaka pridržka, ki delujeta v isti smeri, nameščena eden poleg drugega, pri čemer ključavnica ne sme imeti več kot 50 % enakih pridržkov.

5.1.11

Naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo morajo biti take, da je izključeno vsakršno tveganje njihove naključne vključitve medtem ko motor deluje, še posebno v primeru, ko bi blokiranje lahko neugodno vplivalo na varnost.

5.1.11.1

Vklop naprav za zaščito pred nedovoljeno uporabo ne sme biti mogoč brez predhodne zaustavitve motorja in izvedbe postopka, ki ni neposredno povezan z zaustavitvijo motorja, ali brez predhodne zaustavitve motorja ter ko vozilo miruje in je aktivirana parkirna zavora ali ko hitrost vozila ne presega 4 km/h.

5.1.11.2

V primeru, da se naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo vključijo takrat, ko ključ izvlečemo iz ključavnice, mora bodisi biti potreben pomik v dolžini najmanj 2 mm preden se naprava vključi, ali pa morajo biti opremljene z varnostnim sklopom, ki preprečuje, da bi ključ odstranili po naključju ali ga delno izvlekli.

5.1.11.3

Odstavki 5.1.10, 5.1.10.1 ali 5.1.10.2 in 5.1.11.2 se uporabljajo le za naprave, ki vključujejo mehanske ključe.

5.1.12

Dodaten vir energije se lahko uporablja samo za vključevanje oziroma sprožitev postopka zaklepanja in/ali odklepanja naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo. Naprava mora ostati v položaju za delovanje z lastnimi sredstvi, ki ne potrebujejo električnega napajanja.

5.1.13

Z uporabo običajnih upravljalskih sklopov ne sme biti mogoče vključiti motorja vozila dokler ostaja zaščitna naprava vključena.

5.1.14

Naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki preprečujejo sprostitev zavor pri vozilu, so dovoljene le, če je delovna površina zavor zaklenjena z uporabo izključno mehanske naprave. V tem primeru se določbe iz odstavka 5.1.13 ne uporabljajo.

5.1.15

Kadar je naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo opremljena z napravo za opozarjanje voznika, se mora le ta sprožiti, ko se odprejo vrata na voznikovi strani, razen v primeru, če je napravo za zaščito pred nedovoljeno uporabo v stanje pripravljenosti za delovanje naravnal upravljalec vozila in izvlekel ključ.

5.2   Posebne specifikacije

Poleg splošnih specifikacij iz odstavka 5.1 mora naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki so navedeni v nadaljevanju:

5.2.1

Naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki delujejo na krmilno napravo

5.2.1.1

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki deluje na krmilno napravo, mora krmilno napravo blokirati. Za zagon motorja je treba najprej ponovno vzpostaviti normalno delovanje krmilne naprave.

5.2.1.2

Kadar je naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo naravnana v stanje, v katerem je pripravljena za delovanje, ne sme biti mogoče preprečiti njenega delovanja.

5.2.1.3

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo mora še naprej izpolnjevati zahteve iz odstavkov 5.1.2011, 5.2.1.1, 5.2.1.2 in 5.2.1.4 po tem, ko je bilo med preizkusom odpornosti na obrabo iz dela 1 Priloge 4 k temu pravilniku na njej opravljenih 2 500 postopkov zaklepanja v obeh smereh.

5.2.1.4

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo mora, kadar se nahaja v položaju, ko je pripravljena za delovanje, izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev: 5.2.1.4.1 Naprava mora biti dovolj močna, da brez poškodb na krmilnem mehanizmu, ki bi lahko ogrozile varnost, v statičnih razmerah prenese delovanje navora 300 Nm na volanski drog v obeh smereh. 5.2.1.4.2 Vključevati mora mehanizem, ki je zasnovan tako, da omogoča popustitev ali zdrs, tako da sistem prenese neprekinjeno ali občasno delovanje navora vsaj 100 Nm. Sistem zaklepanja mora prenesti delovanje takega navora tudi po opravljenem preizkusu iz dela 2 Priloge 4 k temu pravilniku. 5.2.1.4.3 Vključevati mora mehanizem, ki je zasnovan tako, da omogoča neovirano vrtenje volana na blokiranem volanskem drogu. Blokirni mehanizem mora biti dovolj močan, da v statičnih razmerah prenese delovanje navora 200 Nm na volanski drog v obeh smereh.

5.2.1.5

Če je naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo take vrste, da je mogoče ključ izvleči tudi v drugih položajih in ne samo v tistih, v katerih je volan blokiran, mora biti konstruirana tako, da prijema, ki je potreben za doseganje takega položaja in za odstranitev ključa, ni mogoče izvesti naključno.

5.2.1.6

Kadar zaradi izpada sestavnega dela ni mogoče doseči zahtev glede navora, ki so navedene v odstavkih 5.2.1.4.1, 5.2.1.4.2 in 5.2.1.4.3, krmilni sistem pa je še naprej blokiran, sistem izpolnjuje zahteve.

5.2.2

Naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki delujejo na prenos moči ali zavore

5.2.2.1

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki deluje na prenos moči, mora preprečiti vrtenje pogonskih koles vozila.

5.2.2.2

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki deluje na zavore, mora na obeh straneh vsaj ene osi zavreti vsaj eno kolo.

5.2.2.3

Kadar je naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo naravnana v stanje, v katerem je pripravljena za delovanje, ne sme biti mogoče preprečiti njenega delovanja.

5.2.2.4

Nenamerno blokiranje prenosa moči ali zavor ne sme biti mogoče, kadar je ključ v ključavnici zaščitne naprave, niti v primeru, da je naprava, ki preprečuje zagon motorja, vklopljena ali v stanju pripravljenosti za delovanje. To ne velja, kadar zahteve iz odstavka 5.2.2 tega pravilnika izpolnjujejo naprave, ki imajo poleg zaščite vozila pred nedovoljeno uporabo dodatne funkcije, za katere je v zgoraj navedenih pogojih potrebno zaklepanje (npr. električna parkirna zavora).

5.2.2.5

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo mora biti konstruirana in izdelana tako, da ohrani polno učinkovitost tudi po tem, ko se je, kot posledica prestanih 2 500 postopkov zaklepanja in odklepanja v vsaki smeri, do določene mere obrabila. Pri zaščitni napravi, ki deluje na zavore, ta zahteva velja za vse mehanske ali električne sestavne dele naprave.

5.2.2.6

Če je pri napravi za zaščito pred nedovoljeno uporabo mogoče izvleči ključ tudi v položajih, v katerih prenos moči ali zavore niso zaklenjene, mora biti naprava zasnovana tako, da prijema, ki je potreben za doseganje takega položaja in za odstranitev ključa, ni mogoče izvesti nenamerno.

5.2.2.7

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki deluje na prenos moči, mora biti dovolj trdna, da brez poškodb, ki bi lahko ogrozile varnost, v obeh smereh in v statičnih razmerah prenese navor, ki je 50 % večji od največjega navora, ki lahko v običajnih razmerah deluje na prenos moči. Pri določanju vrednosti tega preizkusnega navora je treba upoštevati največji navor, ki ga lahko preneseta sklopka ali samodejni menjalnik, ne pa največji navor motorja.

5.2.2.8

Kadar je vozilo opremljeno z zaščitno napravo, ki deluje na zavore, mora naprava zadržati natovorjeno vozilo na 20 % strmini navzgor ali navzdol.

5.2.2.9

Pri vozilih, opremljenih z zaščitno napravo, ki deluje na zavore, zahteve iz tega pravilnika ne pomenijo opustitve zahtev iz Pravilnika ZN št. 13 ali 13-H, tudi v primeru okvare.

5.2.3

Naprave za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki delujejo na ročico menjalnika

5.2.3.1

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo, ki deluje na ročico menjalnika, ne sme dopuščati nikakršnega menjavanja prestav.

5.2.3.2

Pri ročnih menjalnikih, mora obstajati možnost zaklepanja ročice menjalnika samo v vključeni vzvratni prestavi; dovoljeno je tudi zaklepanje ročice menjalnika v položaju za prosti tek.

5.2.3.3

Pri avtomatskem menjalniku, ki ima položaj „parkiranje“, mora obstajati možnost zaklenitve mehanizma samo takrat, kadar se ročica nahaja v položaju za parkiranje; dovoljena je tudi zaklenitev v položaju za prosti tek in/ali vzvratno vožnjo.

5.2.3.4

Pri avtomatskem menjalniku, ki nima položaja „parkiranje“, mora biti mogoče zakleniti mehanizem samo v naslednjih položajih: prosti tek in/ali vzvratna vožnja.

5.2.3.5

Naprava za zaščito pred nedovoljeno uporabo mora biti konstruirana in izdelana tako, da ohrani polno učinkovitost tudi po tem, ko se je, kot posledica prestanih 2 500 postopkov zaklepanja in odklepanja v vsaki smeri, do določene mere obrabila.

5.3   Na elektromehanskih in elektronskih napravah za zaščito pred nedovoljeno uporabo se opravijo preizkusi, opisani v Prilogi 6.

6.   Sprememba tipa in razširitev homologacije

6.1   Vsaka sprememba tipa vozila ali sestavnega dela se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila ali sestavnega dela. Homologacijski organ potem:

(a)	ob posvetu s proizvajalcem odloči, da se podeli nova homologacija, ali

(b)	uporabi postopek iz odstavka 6.1.1 (Revizija) in, če je ustrezno, postopek iz odstavka 6.1.2 (Razširitev).

6.1.1   Revizija

Kadar se podatki v opisnih listih spremenijo in homologacijski organ presodi, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da stopalke v vsakem primeru še vedno izpolnjujejo zahteve, se sprememba označi kot „revizija“.

V takem primeru homologacijski organ po potrebi izda revidirane strani opisnih listov, pri čemer vsako revidirano stran označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum ponovne izdaje. Tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane posodobljene različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom spremembe.

6.1.2   Sprememba se označi kot „razširitev“, če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni in

(a)	so potrebni dodatni pregledi ali preizkusi ali

(b)	so bile spremenjene katere koli informacije v sporočilu (razen v njegovih prilogah) ali

(c)	se je zahtevala homologacija v skladu s poznejšimi spremembami Pravilnika po začetku njihove veljavnosti.

6.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

6.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu sporočilu na obrazcu za takšno razširitev.

7.   Skladnost proizvodnih postopkov

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

7.1

vozila/sestavni deli iz tega pravilnika se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz ustreznih delov tega pravilnika;

7.2

za vsak tip vozila ali sestavnega dela se opravijo preizkusi iz ustreznih delov tega pravilnika na podlagi statističnega preverjanja in naključnih vzorcev v skladu z enim od rednih postopkov zagotavljanja kakovosti.

7.3

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode na nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v posameznih proizvodnih obratih. Ti pregledi se običajno opravljajo enkrat na dve leti.

8.   Kazni za neskladnost proizvodnje

8.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila/sestavnega dela v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 7.

8.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

9.   Dokončno prenehanje proizvodnje

9.1

Če imetnik homologacije dokončno preneha proizvajati tip vozila/sestavnega dela, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2.

10.   Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

10.1

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 – https://unece.org/transport/standards/transport/vehicle-regulations-wp29/resolutions.

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 – https://unece.org/transport/standards/transport/vehicle-regulations-wp29/resolutions.

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na:

https://unece.org/status-1958-agreement-and-annexed-regulations.

Pravilnik ZN št. 162 – Enotni tehnični predpisi za homologacijo naprav za imobilizacijo vozila in homologacijo vozila glede na njegovo napravo za imobilizacijo [2021/2275]

Datum začetka veljavnosti: 30. september 2021

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojno in pravno zavezujoče besedilo je: ECE/TRANS/WP.29/2021/49.

VSEBINA

Pravilnik

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

5.

Specifikacije

6.

Sprememba tipa in razširitev homologacije

7.

Skladnost proizvodnje

8.

Kazni za neskladnost proizvodnje

9.

Dokončno prenehanje proizvodnje

10.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

Priloge

1

Opisni list

2

Sporočilo

3

Namestitev homologacijskih oznak

4

Vzorec potrdila o skladnosti

5

Vzorec potrdila o vgradnji

6

Parametri delovanja in preizkusni pogoji za napravo za imobilizacijo vozila

7

Elektromagnetna združljivost

1.   Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

1.1

homologacijo (a) naprav za imobilizacijo vozila, namenjenih za vozila kategorij M1 in N1, katerih največja masa ne presega 2 ton, če so take naprave vgrajene; in (b) vozil kategorij M1 in N1, katerih največja masa ne presega 2 ton, glede na vgrajene naprave za imobilizacijo vozila (1) (2).

1.2

Pogodbenice lahko na zahtevo proizvajalca podelijo homologacijo za vozila drugih kategorij in naprave za imobilizacijo, namenjene vgradnji v taka vozila.

1.3

Ta uredba se ne uporablja za frekvence radijskega prenosa, ne glede na to, ali so povezane z zaščito vozil pred nedovoljeno uporabo ali ne.

2.   Opredelitev pojmov

2.1

„sestavni del“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve tega pravilnika ter ki je po namenu del vozila in je lahko homologirana neodvisno od vozila, kadar ta pravilnik to možnost izrecno določa;

2.2

„samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve tega pravilnika ter ki je po namenu del vozila in je lahko homologirana ločeno, vendar samo v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozil, kadar ta pravilnik to možnost izrecno določa;

2.3

„proizvajalec“ pomeni osebo ali organ, ki je homologacijskemu organu odgovoren za vse vidike homologacijskega postopka in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ta oseba ali organ ni nujno neposredno vključen v vse faze izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka;

2.4

„naprava za imobilizacijo vozila“ pomeni napravo, ki je namenjena temu, da prepreči odpeljati vozilo na normalen način z njegovim lastnim pogonom (zaščita pred nedovoljeno uporabo);

2.5

„naprava za upravljanje delovanja“ pomeni napravo, ki je potrebna za vključitev (vzpostavitev stanja pripravljenosti za delovanje) in/ali izključitev (ukinitev stanja pripravljenosti za delovanje) naprave za imobilizacijo vozila;

2.6

„sklop za prikaz stanja“ pomeni vsako napravo, ki je namenjena za prikaz stanja, v katerem je naprava za imobilizacijo vozila (vključena/izključena, prehod iz vključenega stanja v izključeno in obratno);

2.7

„vključeno stanje“ pomeni stanje, v katerem vozila ni mogoče voziti normalno ob uporabi njegove lastne moči;

2.8

„izključeno stanje“ pomeni stanje, v katerem je mogoče vozilo normalno voziti;

2.9

„ključ“ pomeni vsako napravo, ki je zasnovana in izdelana tako, da omogoči delovanje sistema zaklepanja, ki je zasnovan in izdelan tako, da se lahko upravlja le s to napravo;

2.10

„varnostni sistem“ pomeni konstrukcijsko značilnost, ki omogoča zaklepanje naprave za imobilizacijo vozila v položaju, v katerem je njeno delovanje izključeno;

2.11

„spremenljiva koda“ pomeni elektronsko kodo, ki je sestavljena iz več elementov, pri kateri se kombinacija naključno spreminja po vsaki vključitvi oddajnega sklopa;

2.12

„tip naprave za imobilizacijo vozila“ pomeni sisteme, ki se ne razlikujejo bistveno po naslednjih bistvenih značilnostih: (a) trgovskem imenu ali blagovni znamki proizvajalca; (b) vrsti naprave za upravljanje delovanja; (c) načinu njihovega delovanja na ustreznih sistemih vozila (kot je navedeno v odstavku 5.2.1 spodaj);

2.13

„tip vozila glede na njegovo napravo za imobilizacijo“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo bistveno po naslednjih bistvenih značilnostih (a) trgovskem imenu ali blagovni znamki proizvajalca; (b) lastnostih vozila, ki bistveno vplivajo na zmogljivosti naprave za imobilizacijo vozila, (c) tipu in zasnovi naprave za imobilizacijo vozila.

3.   Vloga za podelitev homologacije

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila ali sestavnega dela v skladu s tem pravilnikom vloži proizvajalec.

3.2

Vlogi mora biti priložen opisni list, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1, z opisom tehničnih značilnosti naprave za imobilizacijo vozila in načini vgradnje za vse znamke in tipe vozil, v katere se naprava za imobilizacijo lahko vgradi.

3.3

Vzorec tipov vozil ali sestavnih delov, ki jih je treba homologirati, se predloži tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preizkusov.

4.   Homologacija

4.1

Če tip, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, se homologacija navedenega tipa podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 00, kar ustreza izvirni obliki Pravilnika) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila ali sestavnega dela iz tega pravilnika.

4.3

Obvestilo o podelitvi ali razširitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu ali sestavnem delu, ki je v skladu s tipom, homologiranem po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz: 4.4.1 kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3); ter 4.4.2 številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je tip v skladu s tipom, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo pravilniki, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7

Pri vozilih se homologacijska oznaka namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8

Če je sestavni del homologiran ločeno kot naprava za imobilizacijo vozila, proizvajalec namesti homologacijsko oznako na glavne elemente naprave. Pri sestavnem delu, homologiranem kot naprava za imobilizacijo vozila v skladu s tem pravilnikom, in alarmnem sistemu v skladu s Pravilnikom ZN št. 163 ali Dopolnilom 7 prvotne različice Pravilnika ZN št. 116 ali Dopolnilom 8 sprememb 01 Pravilnika ZN št. 97 proizvajalec namesti obe homologacijski oznaki na glavne elemente naprave.

4.9

V Prilogi 3 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitev homologacijskih oznak.

4.10

Namesto homologacijske oznake, opisane v odstavku 4.4 zgoraj, se lahko izda potrdilo o skladnosti za vsako napravo za imobilizacijo vozila, ki je v prodaji. Če proizvajalec naprave za imobilizacijo vozila dobavi proizvajalcu vozila napravo za imobilizacijo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, brez homologacijske oznake, ki naj bi jo ta proizvajalec vgradil kot originalno opremo v določen model vozila ali vrsto modelov vozil, mora proizvajalec naprave za imobilizacijo vozila proizvajalcu vozila dostaviti dovolj veliko število kopij potrdila o skladnosti, da lahko ta proizvajalec pridobi homologacijo vozila v skladu s tem pravilnikom. Če je naprava za imobilizacijo vozila izdelana iz ločenih sestavnih delov, morajo njeni glavni sestavni deli imeti referenčno oznako, potrdilo o skladnosti pa mora vsebovati seznam takih referenčnih oznak. Vzorec potrdila o skladnosti je podan v Prilogi 4 k temu pravilniku.

4.11

Če je naprava za imobilizacijo vozila, homologirana v skladu s tem pravilnikom ali Dopolnilom 7 prvotne različice Pravilnika ZN št. 116 ali Dopolnilom 8 sprememb 01 Pravilnika ZN št. 97 kot samostojna tehnična enota, vgrajena v vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, se preizkusi, ki jih mora naprava za imobilizacijo vozila opraviti za pridobitev homologacije v skladu s tem pravilnikom, ne ponovijo.

5.   Specifikacije

5.1   Splošne zahteve

5.1.1

Naprava za imobilizacijo vozila mora dovoljevati vključitev in izključitev v skladu z naslednjimi zahtevami.

5.1.2

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti konstruirana in vgrajena tako, da vsako, z njo opremljeno vozilo, še naprej izpolnjuje tehnične zahteve.

5.1.3

Naprave za imobilizacijo vozila ne sme biti mogoče vključiti, ko je ključ za vžig v položaju, ki omogoča delovanje motorja, razen ko: (a) je vozilo opremljeno ali predvideno, da se opremi za namene reševanja, gasilske in policijske namene, ali (b) mora motor: (i) poganjati mehanizme, ki so del vozila ali vgrajeni v vozilu za druge namene in ne za vožnjo, ali (ii) ohranjati napolnjenost akumulatorja vozila na ravni, potrebni za poganjanje mehanizmov ali naprav; in ko vozilo miruje, pri čemer je uporabljena ročna zavora. Ko je uporabljena ta izjema, je to treba navesti v točki 2 dodatka k sporočilu (Priloga 2 k temu pravilniku).

5.1.4

Naprave za imobilizacijo vozila ne sme biti mogoče stalno blokirati.

5.1.5

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti konstruirana in izdelana tako, da takrat, ko je vgrajena, ne vpliva neugodno na predvideno delovanje in varno upravljanje vozila tudi v primeru njene okvare.

5.1.6

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti konstruirana in izdelana tako, da je takrat, ko je v vozilo vgrajena v skladu z navodili proizvajalca, ni mogoče na hitro in brez vzbujanja pozornosti onesposobiti ali pa uničiti, na primer z uporabo cenenega orodja, opreme ali izdelkov, ki jih je mogoče brez težav skriti in so dostopni širši javnosti. Za onesposobitev naprave za imobilizacijo vozila mora biti potreben daljši in bolj zapleten poseg na enem izmed njenih najpomembnejših sestavnih delov ali na skupini njenih najpomembnejših sestavnih delov.

5.1.7

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti konstruirana in izdelana tako, da takrat, ko je v vozilo vgrajena v skladu z navodili proizvajalca, lahko razumno dolgo trajajoče časovno obdobje prenaša vplive okolja, ki jim je v vozilu izpostavljena (glede preizkusov glej odstavek 5.3). Predvsem pa vgraditev oziroma namestitev naprave za imobilizacijo vozila ne sme neugodno vplivati na električne lastnosti tokokrogov v vozilu (presek kablov, varnost kontaktov itd.).

5.1.8

Naprava za imobilizacijo vozila se lahko kombinira z drugimi sistemi na vozilu ali pa se lahko integrira v te sisteme (na primer upravljanje delovanja motorja, alarmni sistemi).

5.1.9

Ne sme biti mogoče, da naprava za imobilizacijo vozila prepreči sprostitev zavor pri vozilu, razen v primeru naprave za imobilizacijo vozila, ki preprečuje sprostitev pnevmatsko sproščenih vzmetnih zavor (4) in deluje tako, da so med normalnim delovanjem ali pri okvari izpolnjene tehnične zahteve iz Pravilnika št. 13, ki velja v času predložitve vloge za homologacijo po tem pravilniku. Z izpolnjevanjem zahtev iz tega odstavka naprava za imobilizacijo vozila, ki preprečuje sprostitev pnevmatsko sproščenih vzmetnih zavor, ni izvzeta iz izpolnjevanja tehničnih zahtev iz tega pravilnika.

5.1.10

Ne sme biti mogoče, da naprava za imobilizacijo vozila deluje tako, da uporablja zavore pri vozilu.

5.2   Posebne specifikacije

5.2.1   Stopnja imobilizacije

5.2.1.1

Naprava za imobilizacijo mora biti konstruirana in izdelana tako, da onemogoča upravljanje oziroma vožnjo vozila z njegovo lastno močjo, na najmanj enega izmed naslednjih načinov: 5.2.1.1.1 v primeru naknadne vgradnje ali vozila, opremljenega z dizelskim motorjem, prekine najmanj dva neodvisna tokokroga, ki sta potrebna za delovanje vozila z njegovo lastno močjo (na primer zaganjalnik, vžig, dovod goriva, pnevmatsko sproščene vzmetne zavore itd.); 5.2.1.1.2 prek kode vpliva na delovanje najmanj enega upravljavskega sklopa, potrebnega za delovanje vozila.

5.2.1.2

Naprava za imobilizacijo vozila, namenjena vgradnji v vozilo, opremljeno s katalizatorjem, ne sme povzročiti, da bi v izpušni sistem prihajalo nezgorelo gorivo.

5.2.2   Zanesljivost delovanja

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti zasnovana tako, da je zagotovljeno njeno delovanje v razmerah, ki so značilne za okolje v notranjosti vozila (glej odstavka 5.1.8 in 5.3).

5.2.3   Varnost delovanja

Poskrbljeno mora biti za to, da preizkusi, opisani v odstavku 5.3, ne privedejo do spremembe stanja, v katerem je naprava za imobilizacijo vozila (vključena/izključena).

5.2.4   Vključitev naprave za imobilizacijo vozila

5.2.4.1

Naprava za imobilizacijo vozila se mora vključiti, brez kakršnega koli dodatnega posega, ki ga izvede voznik, in sicer na najmanj enega od naslednjih načinov: (a) ob zasuku ključa za vžig v kontaktni ključavnici v položaj „0“ in kadar se odprejo ena izmed vrat; poleg tega je pri napravah za imobilizacijo vozila, ki se izključijo neposredno pred ali med običajnim postopkom zagona vozila, dovoljeno, da se vključijo ob izključitvi delovanja motorja, (b) največ 1 minuto po odstranitvi ključa iz kontaktne ključavnice.

5.2.4.2

Če se lahko naprava za imobilizacijo vozila vklopi, ko je ključ za vžig v položaju, ki omogoča delovanje motorja, kot je določeno v odstavku 5.1.3, se lahko vklopi tudi z odprtjem voznikovih vrat in/ali namernim dejanjem, ki ga izvede pooblaščeni uporabnik.

5.2.5   Izključitev

5.2.5.1

Izključitev naprave za imobilizacijo vozila mora biti mogoča z uporabo ene ali kombinacijo več naslednjih naprav. Dovoljene so tudi druge naprave z enako stopnjo varnosti in s katerimi je mogoče doseči enake rezultate.

5.2.5.1.1

Tipkovnica za vnos kode, ki jo je mogoče posamično izbrati izmed najmanj 10 000 različnih možnosti.

5.2.5.1.2

Električna/elektronska naprava, na primer daljinski upravljalnik, z najmanj 50 000 različnimi kombinacijami, ki mora vključevati spremenljive kode in/ali čas za natančno preverjanje z namenom razkritja kode mora znašati najmanj deset dni, na primer največ 5 000 kombinacij v 24 urah pri najmanj 50 000 različnih kombinacijah.

5.2.5.1.3

Če je izključitev mogoča prek daljinskega upravljanja, se mora naprava za imobilizacijo vozila vrniti v stanje vključenosti v petih minutah po izključitvi, če na tokokrogu zaganjalnika ni bil opravljen noben dodaten poseg.

5.2.6   Prikaz stanja

5.2.6.1

Za prikaz podatkov o stanju, v katerem se naprava za imobilizacijo vozila nahaja (vključeno/izključeno, prehod iz vključenega stanja v izključeno in obratno), so dovoljeni svetlobni prikazovalniki znotraj in optični signali zunaj prostora za potnike. Vsak optični signal ali vsaka uporaba svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav zunaj prostora za potnike mora izpolnjevati zahteve iz Pravilnika št. 48.

5.2.6.2

Če je omogočen prikaz kratkotrajnih „dinamičnih“ postopkov, kot je na primer prehod iz „vklopljenega stanja“ v „izklopljeno“ in obratno, mora biti prikaz svetloben oziroma viden v skladu z odstavkom 5.2.6.1. Poleg tega je dopustno, da se tak svetlobni prikaz doseže tudi s sočasnim delovanjem smernih svetilk in/ali svetilk v prostoru za potnike, ob pogoju, da trajanje takega svetlobnega sporočila z uporabo smernih svetilk ni daljše od 3 sekund.

5.3   Parametri delovanja in preizkusni pogoji

Na vseh sestavnih delih naprave za imobilizacijo vozila je treba opraviti preizkuse, opisane v Prilogi 6.

5.4   Navodila

(Odstavki 5.4.1 do 5.4.3 veljajo samo za naprave, ki se naknadno vgradijo v vozilo.)

Vsaki napravi za imobilizacijo vozila mora biti priloženo naslednje:

5.4.1

navodila za vgradnjo; 5.4.1.1 seznam vozil in modelov vozil za katere je naprava namenjena. Seznam je lahko specifičen ali pa splošen, na primer „vsa vozila z bencinskim motorjem in 12-voltnim akumulatorjem, pri katerem je negativni pol priključen na maso“; 5.4.1.2 način vgradnje, ponazorjen s fotografijami in/ali zelo natančnimi risbami; 5.4.1.3 podrobna navodila za vgradnjo, ki jih zagotovi dobavitelj, morajo biti taka, da v primeru, da se za vgradnjo takih naprav ustrezno strokovno usposobljena oseba ravna po njih, varnost in zanesljivost vozila nista ogroženi; 5.4.1.4 dostavljena navodila za vgradnjo morajo vsebovati podatke o zahtevah glede moči električnega napajanja pri napravi za imobilizacijo in, če pride v poštev, vsebovati tudi priporočilo za uporabo zmogljivejšega akumulatorja; 5.4.1.5 dobavitelj mora navesti postopke preverjanja vozila, ki jih je potrebno opraviti po vgradnji naprave. Pri tem mora biti posebna pozornost namenjena lastnostim, ki so povezane z varnostjo;

5.4.2

prazno oziroma neizpolnjeno potrdilo o vgradnji, katerega vzorec je podan v Prilogi 5;

5.4.3

splošna izjava, namenjena kupcu naprave za imobilizacijo vozila, ki ga opozarja na naslednje točke: 5.4.3.1 naprava za imobilizacijo vozila mora biti vgrajena skladno z navodili proizvajalca; 5.4.3.2 za vgradnjo naprave je priporočljivo izbrati ustrezno strokovno usposobljeno osebo (proizvajalec naprave za imobilizacijo vozila lahko na prošnjo priskrbi seznam ustrezno usposobljenih strokovnjakov); 5.4.3.3 za vgradnjo takih naprav usposobljeni strokovnjak mora izpolniti potrdilo o vgradnji, ki je priloženo napravi za imobilizacijo vozila;

5.4.4

navodila za uporabo;

5.4.5

navodila za vzdrževanje;

5.4.6

splošno opozorilo glede nevarnosti, ki so povezane s kakršnimi koli spremembami ali dograditvami naprav za imobilizacijo vozila; take spremembe in dograditve bi samodejno privedle do tega, da potrdilo o vgradnji iz odstavka 5.4.2 ne bi bilo več veljavno.

6.   Sprememba tipa in razširitev homologacije

6.1

Vsaka sprememba tipa vozila ali sestavnega dela v zvezi s tem pravilnikom se sporoči homologacijskemu organu, ki je homologiral tip vozila ali sestavnega dela. Homologacijski organ lahko nato: 6.1.1 meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da sestavni del ali vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali 6.1.2 od tehnične službe, ki izvaja preizkuse, zahteva nadaljnje poročilo o preizkusu.

6.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

6.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko vsakemu obrazcu sporočila, ki se sestavi za tako razširitev.

7.   Skladnost proizvodnje

7.1

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

7.2

za vsak tip vozila ali sestavnega dela se opravijo preizkusi iz ustreznih delov tega pravilnika na podlagi statističnega preverjanja in naključnih vzorcev v skladu z enim od rednih postopkov zagotavljanja kakovosti;

7.3

homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri skladnost metod nadzora, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

8.   Kazni za neskladnost proizvodnje

8.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila/sestavnega dela v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 7.

8.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

9.   Dokončno prenehanje proizvodnje

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila/sestavnega dela, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2.

10.   Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2 – https://unece.org/transport/standards/transport/vehicle-regulations-wp29/resolutions.

(2)  Obravnavajo se samo vozila z 12-voltnimi električnimi sistemi.

(3)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 – https://unece.org/transport/standards/transport/vehicle-regulations-wp29/resolutions.

(4)  Kot je opredeljeno v Prilogi 8 k Pravilniku ZN št. 13, kot je bil spremenjen.

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na:

https://unece.org/status-1958-agreement-and-annexed-regulations.

Pravilnik ZN št. 163 – Enotne določbe o homologaciji alarmnega sistema vozila in homologaciji vozila glede na njegov alarmni sistem [2021/2276]

Datum začetka veljavnosti: 30. september 2021

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojno in pravno zavezujoče besedilo je: ECE/TRANS/WP.29/2021/50.

VSEBINA

Pravilnik

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

Del I – Homologacija alarmnega sistema vozila

5.

Splošne specifikacije

6.

Posebne specifikacije

7.

Parametri delovanja in preizkuševalni pogoji

8.

Navodila

Del II – Homologacija vozila glede na njegov alarmni sistem

9.

Opredelitev pojmov

10.

Splošne specifikacije

11.

Posebne specifikacije

12.

Preizkuševalni pogoji

13.

Navodila

14.

Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

15.

Skladnost proizvodnih postopkov

16.

Kazni za neskladnost proizvodnje

17.

Dokončno prenehanje proizvodnje

18.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

Priloge

1

Opisni list

2

Sporočilo

3

Namestitev homologacijskih oznak

4

Vzorec potrdila o skladnosti

5

Vzorec potrdila o vgradnji

6

Specifikacije mehanskih stikal s ključem

7

Elektromagnetna združljivost

8

Preizkus sistemov za zavarovanje prostora za potnike

1.   Področje uporabe

Ta pravilnik se uporablja za:

1.1

homologacijo (a) alarmnih sistemov vozil, če so vgrajeni, ki so namenjeni predvsem vozilom kategorij M1 in N1 (1), katerih največja masa ne presega dveh ton in (b) vozil kategorij M1 in N1, katerih največja masa ne presega dveh ton, glede na njihov vgrajeni alarmni sistem. (2)

1.2

Na zahtevo proizvajalca lahko pogodbenice podelijo homologacije tudi za vozila drugih kategorij in alarmne sisteme vozil za vgradnjo v taka vozila.

1.3

Ta pravilnik se ne uporablja za radiodifuzne frekvence, ne glede na to, ali so povezane z zaščito vozil pred nedovoljeno uporabo ali ne.

2.   Opredelitev pojmov

2.1

„sestavni del“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve iz tega pravilnika ter ki je po namenu del vozila in je lahko homologirana neodvisno od vozila, kadar ta pravilnik to možnost izrecno določa;

2.2

„samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve tega pravilnika ter ki je po namenu del vozila in je lahko homologirana ločeno, vendar samo v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozil, kadar ta pravilnik to možnost izrecno določa;

2.3

„proizvajalec“ pomeni osebo ali organ, ki je homologacijskemu organu odgovoren za vse vidike homologacijskega postopka in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ta oseba ali organ ni nujno neposredno vključen v vse faze izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka;

2.4

„alarmni sistem vozila (ASV)“ pomeni sistem, ki je namenjen za vgradnjo v določene tipe vozil in zasnovan za opozarjanje, da je prišlo do vdora oziroma nepooblaščenega posega v vozilo; ti sistemi lahko nudijo dodatno zaščito pred nedovoljeno uporabo vozila;

2.5

„tipalo“ pomeni napravo, ki zazna spremembo, ki bi lahko bila posledica vdora ali nedovoljenega posega v vozilo;

2.6

„opozorilna naprava“ pomeni napravo, ki sporoča, da je prišlo do vdora ali nedovoljenega posega v vozilo;

2.7

„krmilna naprava“ pomeni napravo, ki je potrebna za vključitev in izključitev ter preizkušanje ASV in za pošiljanje sporočila o alarmu opozorilnim napravam;

2.8

„vključeno“ pomeni stanje ASV, v katerem se sporočilo o alarmu lahko prenese do opozorilnih naprav;

2.9

„izključeno“ pomeni stanje ASV, v katerem se sporočilo o alarmu ne more prenesti do opozorilnih naprav;

2.10

„ključ“ pomeni vsako napravo, ki je zasnovana in izdelana tako, da omogoči delovanje sistema za zaklepanje, ki je zasnovan in izdelan tako, da se lahko upravlja le s to napravo;

2.11

„tip alarmnega sistema vozila“ pomeni sisteme, ki se bistveno ne razlikujejo v pomembnih vidikih, kot so: (a) trgovsko ime ali blagovna znamka proizvajalca; (b) vrsta tipala; (c) vrsta opozorilne naprave; (d) vrsta krmilne naprave;

2.12

„homologacija alarmnega sistema vozila“ pomeni homologacijo tipa ASV glede na zahteve iz odstavkov 5, 6 in 7;

2.13

„naprava za imobilizacijo vozila“ pomeni napravo, ki je namenjena temu, da prepreči odpeljati vozilo z njegovim lastnim pogonom;

2.14

„alarm v sili“ pomeni napravo, ki človeku omogoča, da z uporabo alarma, ki je vgrajen v vozilo, prikliče pomoč, ko je to nujno potrebno.

3.   Vloga za podelitev homologacije

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila ali sestavnega dela v skladu s tem pravilnikom vloži proizvajalec.

3.2

Vlogi se priloži opisni list, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1, z opisom tehničnih značilnosti ASV in načinom vgradnje za vse znamke in tipe vozil, v katere se ASV lahko vgradi.

3.3

Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preizkuse, se predložijo vozila/sestavni deli, ki so predstavniki tipov v postopku homologacije.

4.   Homologacija

4.1

Če tip, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz zadevnih delov tega pravilnika, se homologacija navedenega tipa podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 00, kar ustreza izvirni obliki Pravilnika) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila ali sestavnega dela iz tega pravilnika.

4.3

Obvestilo o podelitvi ali razširitvi homologacije v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu ali sestavnem delu, ki je v skladu s tipom, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3) ter

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je tip v skladu s tipom, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih ZN, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo pravilniki, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7

Pri vozilih se homologacijska oznaka namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8

Če je sestavni del homologiran posebej kot alarmni sistem, proizvajalec namesti homologacijsko oznako na glavne elemente naprave.

4.9

V Prilogi 3 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitve homologacijskih oznak.

4.10

Namesto homologacijske oznake, opisane v odstavku 4.4, se lahko za vsak ASV, ki je v prodaji, izda potrdilo o skladnosti.

4.10.1

Kadar proizvajalec ASV dobavi proizvajalcu vozila ASV brez homologacijske oznake, ki je homologiran v skladu tem pravilnikom in naj bi ga navedeni proizvajalec vgradil kot originalno opremo v določen model vozila ali vrsto modelov vozil, mora proizvajalec ASV proizvajalcu vozila dostaviti dovolj veliko število kopij potrdila o skladnosti, da lahko navedeni proizvajalec pridobi homologacijo vozila v skladu s tem pravilnikom.

4.10.2

Če je ASV izdelan iz ločenih sestavnih delov, morajo njegovi glavni sestavni deli imeti referenčno oznako, potrdilo o skladnosti pa mora vsebovati seznam takih referenčnih oznak.

4.10.3

Vzorec potrdila o skladnosti je podan v Prilogi 4 k temu pravilniku.

Del I – Homologacija alarmnega sistema vozila

5.   Splošne specifikacije

5.1

V primeru poskusa vdora ali nedovoljenega posega v vozilo mora ASV oddajati opozorilni signal. Opozorilni signal mora biti bodisi zvočni, ki poleg tega lahko vključuje tudi svetlobne opozorilne naprave, bodisi s pomočjo radijskih valov delujoča alarmna naprava ali katera koli kombinacija zgoraj naštetih možnosti.

5.2

ASV mora biti zasnovan, izdelan in vgrajen tako, da z njim opremljeno vozilo še naprej izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve, zlasti glede elektromagnetne združljivosti (EMC).

5.3

Vgradnja ASV v vozilo ne sme (v izključenem stanju) vplivati na zmogljivost vozila ali varnost njegovega delovanja.

5.4

ASV in njegovi sestavni deli se ne smejo sprožiti naključno, zlasti ne takrat, ko motor deluje.

5.5

Okvare ASV ali okvare na njegovem električnem napajanju ne smejo neugodno vplivati na varnost delovanja vozila.

5.6

ASV, njegovi sestavni deli in sklopi, ki jih ti deli nadzorujejo, morajo biti zasnovani, izdelani in vgrajeni tako, da kar najbolj zmanjšajo tveganje, da bi jih lahko nekdo onesposobil ali jih na hitro in ne da bi pri tem vzbujal pozornost naredil neuporabne, na primer z uporabo cenenega orodja, opreme ali izdelkov, ki jih je mogoče brez težav skriti in so dostopni širši javnosti..

5.7

Načini za vključitev in izključitev ASV morajo biti zasnovani tako, da ne izničijo zahtev iz tega pravilnika. Dovoljene so električne povezave s sestavnimi deli, ki so zajeti v delu II tega pravilnika.

5.8

Sistem mora biti zasnovan tako, da kratek stik v katerem koli tokokrogu za oddajanje opozorilnega signala ne privede do onesposobitve delovanja katerega koli drugega elementa alarmnega sistema, ki je v nekem drugem tokokrogu in ne v tistem, v katerem je prišlo do kratkega stika.

5.9

ASV lahko vključuje napravo za imobilizacijo vozila, ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika ZN št. 162 (naprave za imobilizacijo vozila) ali Dopolnila 7 izvirne različice Pravilnika ZN št. 116 ali Dopolnila 8 sprememb 01 Pravilnika ZN št. 97.

6.   Posebne specifikacije

6.1   Stopnja zaščite

6.1.1   Posebne zahteve

ASV mora zaznati in signalizirati vsaj odpiranje katerih koli vrat vozila, pokrova motorja in prtljažnika. Okvara ali izključitev svetlobnih teles, na primer svetilke v prostoru za potnike, ne sme neugodno vplivati na učinkovitost delovanja nadzora.

Dovoljena je uporaba dodatnih učinkovitih tipal, ki, na primer, signalizirajo/posredujejo sporočilo o:

(a)	vdoru v vozilo, na primer nadzor prostora za potnike, nadzor okenskih stekel, razbitje katere koli zastekljene površine ali

(b)	poskusu odtujitve vozila, na primer tipalo nagiba,

pri čemer je treba upoštevati ukrepe za preprečevanje nepotrebnega oglašanja alarma (= lažnega alarma, glej odstavek 6.1.2).

Če ta dodatna tipala oddajajo alarmni signal tudi po opravljenem vdoru (na primer z razbitjem zastekljene površine) ali zaradi vpliva zunanjih dejavnikov (na primer vetra), se alarmni signal, ki se sproži po posredovanju enega od zgoraj navedenih tipal, ne sme sprožiti več kot desetkrat v istem obdobju aktiviranja ASV.

V tem primeru je obdobje aktiviranja omejeno s pooblaščeno izključitvijo sistema s posegom, ki ga izvede uporabnik vozila.

Nekatere vrste dodatnih tipal, na primer za nadzor prostora za potnike (ultrazvočno ali infrardeče) ali za zaznavanje nagiba itd., je mogoče namerno izključiti. V tem primeru je treba poseg opraviti posebej in namensko vsakič pred vključitvijo ASV. Ko je alarmni sistem vključen, izključitev tipal ne sme biti mogoča.

6.1.2   Varnost pred lažnimi alarmi

6.1.2.1

Z ustreznimi ukrepi, na primer: (a) z mehansko konstrukcijo in konstrukcijo električnih tokokrogov v skladu z razmerami, ki so značilne za motorna vozila; (b) z izbiro in uporabo načina delovanja in upravljanja alarmnega sistema in njegovih sestavnih delov, Treba je zagotoviti, da niti vključeni niti izključeni ASV ne more povzročiti, da bi se alarmni signal začel oglašati po nepotrebnem zaradi: (a) udarca v vozilo: preizkus je naveden v točki 7.2.13; (b) elektromagnetne združljivosti: preizkusi so navedeni v točki 7.2.12; (c) zmanjšanja napetosti akumulatorja zaradi neprekinjenega praznjenja: preizkus je naveden v točki 7.2.14; (d) lažnega alarma nadzora v prostoru za potnike: preizkus je naveden v točki 7.2.15.

6.1.2.2

Če lahko vložnik vloge za homologacijo dokaže, na primer s tehničnimi podatki, da je zadovoljivo poskrbljeno za zavarovanje pred lažnimi alarmi, lahko tehnična služba, ki izvaja homologacijske preizkuse, opusti zahtevo za izvedbo nekaterih zgoraj navedenih preizkusov.

6.2   Zvočni alarm

6.2.1   Splošno

Opozorilni signal mora biti jasno slišen in razpoznaven ter se mora znatno razlikovati od drugih zvočnih signalov, ki se uporabljajo v cestnem prometu.

Poleg originalne naprave za oddajanje zvočnih opozoril je lahko vgrajena tudi posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril, in sicer na območju vozila, ki ga nadzoruje ASV, kjer mora biti zavarovana pred preprostim in hitrim dostopom nepooblaščenih oseb.

Če se uporablja posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril v skladu z odstavkom 6.2.3.1, je originalno standardno zvočno opozorilno napravo mogoče upravljati oziroma sprožiti tudi prek ASV, če morebiten poskus onesposobitve standardne zvočne opozorilne naprave (ki je na splošno lažje dostopna) ne vpliva na delovanje dodatne zvočne opozorilne naprave.

6.2.2   Trajanje zvočnega signala

Najmanj: 25 s

Največ: 30 s

Zvočni signal se lahko začne ponovno oglašati šele po ponovnem poskusu nedovoljenega posega v vozilo, tj. po preteku zgoraj navedenega časa (omejitve: glej odstavka 6.1.1 in 6.1.2).

Z izključitvijo alarmnega sistema mora oglašanje alarmnega signala takoj prenehati.

6.2.3   Zahteve glede zvočnega signala

6.2.3.1

Signalna naprava s stalnim tonom (stalen frekvenčni spekter), na primer troblja: zvočni podatki itd. v skladu z delom I Pravilnika ZN št. 28. Prekinjeni signal (vklop/izklop): Sprožilna frekvenca: (2 ± 1) Hz Čas vklopa = čas izklopa ± 10 %

6.2.3.2

Naprava za oddajanje zvočnih signalov s frekvenčno modulacijo: akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I Pravilnika ZN št. 28, vendar z enakim prehodom, kar zadeva značilno frekvenčno območje znotraj zgoraj omenjenega območja (1 800 Hz do 3 550 Hz) v obeh smereh. Frekvenca prehoda: (2 ± 1) Hz

6.2.3.3

Raven zvoka Zvočilo mora biti: (a) zvočna opozorilna naprava, homologirana na podlagi dela I Pravilnika ZN št. 28 ali (b) naprava, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6.1 in 6.2 dela I Pravilnika ZN št. 28. Če zvok ne izvira iz originalno vgrajene zvočne opozorilne naprave, ampak iz drugega zvočila, se lahko najmanjša raven zvoka zmanjša na 100 dB(A), izmerjeno pod pogoji iz dela I Pravilnika ZN št. 28.

6.3   Svetlobni alarm – če je vgrajen

6.3.1   Splošno

V primeru vdora ali nedovoljenega posega v vozilo mora naprava sprožiti oddajanje svetlobnih signalov, kot je to natančno opredeljeno v odstavkih 6.3.2 in 6.3.3.

6.3.2   Trajanje svetlobnega signala

Oddajanje svetlobnega signala traja od 25 s do 5 minut po sprožitvi alarma. Z izključitvijo alarmnega sistema mora oddajanje signala takoj prenehati.

6.3.3   Vrsta svetlobnega signala

Utripanje vseh smernih svetilk in/ali svetilk v prostoru za potnike vozila, vključno z vsemi svetilkami, ki so priključene na isti električni tokokrog.

Sprožilna frekvenca: (2 ± 1) Hz

V zvezi z zvočnim signalom so dovoljeni tudi asinhroni signali.

Čas vklopa = čas izklopa ± 10 %

6.4   Alarm s pomočjo radijskega prenosa (pager) – če je vgrajen

ASV lahko vključuje napravo, ki oddaja alarmne signale s pomočjo radijskega prenosa.

6.5   Zapora vključitve alarmnega sistema

6.5.1

Ko motor deluje, mora biti onemogočena namerna ali nenamerna vključitev alarmnega sistema.

6.6   Vključitev in izključitev ASV

6.6.1   Vključitev

Dovoljen je kateri koli primeren način vključitve ASV, če tak način nenamerno oziroma naključno ne povzroči lažnih alarmov.

6.6.2   Izključitev

ASV se mora izključiti z eno od naslednjih naprav ali njihovo kombinacijo. Dovoljena je uporaba drugih naprav, s katerimi je mogoče doseči enake rezultate.

6.6.2.1

Mehanski ključ (ki izpolnjuje zahteve iz Priloge 6 k temu pravilniku), ki je lahko povezan z osrednjim sistemom za zaklepanje vozila, ki obsega najmanj 1 000 različnih kombinacij in se upravlja od zunaj.

6.6.2.2

Električna/elektronska naprava, na primer daljinski upravljalnik, z najmanj 50 000 različnimi kombinacijami, ki mora vključevati spremenljive kode in/ali čas za natančno preverjanje z namenom razkritja kode mora znašati najmanj deset dni, na primer največ 5 000 kombinacij v 24 urah pri najmanj 50 000 različnih kombinacijah.

6.6.2.3

Mehanski ključ ali električna/elektronska naprava znotraj zavarovanega prostora za potnike, s časovno krmiljeno zakasnitvijo vstopa/izstopa potnikov.

6.7   Zakasnitev pri izstopanju potnikov

Če je stikalo za vključitev ASV vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo. Obstajati mora možnost nastavljanja te zakasnitve začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo, in sicer v časovnem območju od 15 do 45 sekund po vključitvi stikala. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

6.8   Zakasnitev pri vstopanju potnikov

Če je stikalo za izključitev ASV vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti zagotovljena zakasnitev začetka delovanja, in sicer najmanj 5 sekund in največ 15 sekund pred sprožitvijo zvočnih in svetlobnih signalov. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

6.9   Prikaz stanja

6.9.1

Za zagotavljanje podatkov o stanju ASV (vključen/izključen, čas zakasnitve, alarm je bil sprožen), so dovoljeni svetlobni prikazovalniki znotraj in zunaj prostora za potnike. Vsak svetlobni signal ali vsaka uporaba svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav zunaj prostora za potnike izpolnjuje zahteve iz Pravilnika ZN št. 48.

6.9.2

V primeru, da je omogočen prikaz kratkotrajnih „dinamičnih“ postopkov kot so prehodi iz vključenega stanja v izključeno in obratno, mora biti prikaz svetloben, v skladu z določili točke 6.9.1. Poleg tega je dopustno, da se tak svetlobni prikaz doseže tudi s sočasnim delovanjem smernih svetilk in/ali svetilk v prostoru za potnike, ob pogoju, da trajanje takega svetlobnega sporočila z uporabo smernih svetilk ni daljše od treh sekund.

6.10   Oskrba z električno energijo

Vir energije za delovanje ASV je lahko akumulator vozila ali polnilna baterija. Če je tako določeno, se lahko uporabi dodatna polnilna baterija ali baterija za enkratno uporabo. Te baterije nikakor ne smejo z energijo oskrbovati drugih delov električnega sistema vozila.

6.11   Zahteve, ki se nanašajo na neobvezne funkcije

6.11.1   Samopreverjanje, samodejna naznanitev napake

Ob vključitvi ASV lahko sistem z uporabo funkcije samopreverjanja (kontrola verodostojnosti) ugotovi neustrezna stanja, na primer odprta vrata itd., in to tudi sporoči.

6.11.2   Alarm v sili

Svetlobni in/ali zvočni in/ali radijski alarm je dovoljen ne glede na stanje, v katerem se ASV nahaja (vključen ali izključen), in/ali njegovo funkcijo. Tak alarm mora biti mogoče sprožiti iz notranjosti vozila in ne sme vplivati na stanje, v katerem se ASV nahaja (vključen ali izključen). Poleg tega mora biti mogoče, da uporabnik vozila izključi alarm v sili. V primeru zvočnega alarma trajanje oddajanja zvočnega signala pri vsakokratni vključitvi ne sme biti omejeno. Alarm v sili ne sme onemogočiti delovanja motorja ali ga ugasniti, kadar le-ta deluje.

7.   Parametri delovanja in preizkuševalni pogoji

7.1   Parametri delovanja

Vsi sestavni deli ASV morajo v spodaj navedenih razmerah delovati brez napak.

7.1.1   Podnebne razmere

Opredeljena sta dva razreda temperature okolice, in sicer:

(a)	od – 40 °C do + 85 °C za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v prostor za potnike ali v prtljažnik;

(b)	od – 40 °C do + 125 °C za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v motorni prostor, če ni določeno drugače.

7.1.2   Stopnja zaščite pri vgradnji

Zagotovljene morajo biti naslednje stopnje zaščite, v skladu s publikacijo IEC 60529:1989:

(a)	IP 40 za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v prostoru za potnike;

(b)	IP 42 za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v prostoru za potnike pri roadsterjih/kabrioletih in vozilih s premično strešno ploščo, če je položaj namestitve tak, da zahteva večjo stopnjo zaščite od IP 40;

(c)	IP 54 za vse ostale sestavne dele.

Proizvajalec ASV mora v navodilih za vgradnjo navesti vse morebitne omejitve glede namestitve vsakega sestavnega dela sklopa glede na prah, vodo in temperaturo.

7.1.3   Odpornost proti vremenskim vplivom

Sedem dni, v skladu s publikacijo IEC 60068-2-30:1980.

7.1.4   Električni pogoji

Nazivna napajalna napetost: 12 V

Območje dejanskih napajalnih napetosti: od 9 V do 15 V temperaturnem območju iz točke 7.1.1.

Dovoljeni časi trajanja previsoke napetosti pri temperaturi 23 °C:

U = 18 V, največ 1 uro,

U = 24 V, največ 1 minuto.

7.2   Preizkuševalni pogoji

7.2.1   Preizkusi delovanja

Če se pri preizkusih delovanja, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 7.2.3, 7.2.4, 7.2.5, 7.2.6 in 7.2.8.4, nekateri preizkusi, ki se v posameznih odstavkih zahtevajo pred preizkusi delovanja, izvedejo zaporedoma na enem alarmnem sistemu vozila, se preizkus delovanja namesto po vsakem izbranem preizkusu lahko opravi le enkrat po koncu izbranih preizkusov. Proizvajalci vozil in dobavitelji morajo zagotoviti zadovoljive rezultate le pri neakumuliranih postopkih.

7.2.1.1

Preverjati je treba skladnost ASV z naslednjimi zahtevami: trajanje alarma v skladu z odstavkoma 6.2.2 in 6.3.2; frekvenca in razmerje časov, ko naprava oddaja signal in ko ga ne oddaja, v skladu z odstavkoma 6.3.3 in 6.2.3.1 ali odstavkom 6.2.3.2; število alarmnih ciklov v skladu z odstavkom 6.1.1, če je primerno; preizkus zapore vključitve v skladu z odstavkom 6.5.

7.2.1.2

Normalni preizkuševalni pogoji Napetost U = (12 ± 0,2) V Temperatura: T = (23 ± 5) °C

7.2.2   Odpornost proti spremembam temperature in napetosti

Skladnost z zahtevami, opredeljenimi v odstavku 7.2.1.1, je treba preverjati tudi pri naslednjih pogojih:

7.2.2.1

Preizkuševalna temperatura : T (– 40 ± 2) °C Preizkuševalna napetost : U = (9 ± 0.2) V Trajanje preizkusa : 4 ure

7.2.2.2

Za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v prostoru za potnike ali v prtljažniku: Preizkuševalna temperatura : T = (+ 85 ± 2) °C Preizkuševalna napetost : U = (15 ± 0.2) V Trajanje preizkusa : 4 ure

7.2.2.3

Za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v motornem prostoru, če ni drugače določeno: Preizkuševalna temperatura : T = (+ 125 ± 2) °C Preizkuševalna napetost : U = (15 ± 0.2) V Trajanje preizkusa : 4 ure

7.2.2.4

ASV se v vključenem in tudi v izključenem stanju za eno uro izpostavi delovanju prenapetosti (18 ± 0,2) V.

7.2.2.5

ASV je treba tako v vključenem kot tudi v izključenem stanju za eno minuto izpostaviti delovanju prenapetosti 24 V ± 0,2 V.

7.2.3   Varnost delovanja po opravljenih preizkusih vodotesnosti in odpornosti proti tujkom

Po končanem preizkusu vodotesnosti in odpornosti proti tujkom v skladu z objavo IEC 60529:1989, opravljenem za stopnje zaščite, navedene v odstavku 7.1.2, je treba ponoviti preizkuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1.

Po dogovoru s tehnično službo te zahteve ni treba uporabljati pri:

(a)

homologaciji ASV kot samostojne tehnične enote. V tem primeru proizvajalec ASV: (i) v točki 4.5 opisnega lista (Priloga 1) navede, da zahteva iz tega odstavka za ASV ni bila uporabljena (v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika), in (ii) v točki 4.1 opisnega lista navede seznam vozil, v katera se lahko vgradi ASV, v točki 4.2 pa ustrezne pogoje vgradnje;

(b)	homologaciji vozila glede na AS. V tem primeru proizvajalec vozila v točki 4.5 opisnega lista (Priloge 1) navede, da se zahteva iz tega odstavka za alarmni sistem ne uporablja zaradi posebnih pogojev vgradnje, in o tem predloži ustrezna dokazila;

(c)

homologaciji vozila glede na vgradnjo ASV, ki je homologiran kot samostojna tehnična enota. V tem primeru proizvajalec vozila v točki 4.5 opisnega lista (Priloga 1) navede, da se zahteva iz tega odstavka za vgradnjo ASV ne uporablja, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji vgradnje. Ta zahteva se ne uporablja, če so bile informacije, zahtevane v točki 4.5 Priloge 2 predložene že ob homologaciji alarmnega sistema kot samostojne tehnične enote.

7.2.4   Varnost delovanja po opravljenem preizkusu odpornosti proti kondenzirani vlagi

Po končanem preizkusu odpornosti proti kondenzirani vlagi, ki ga je treba opraviti v skladu s publikacijo IEC 60068-2-30:1980, je treba ponoviti preizkuse delovanja sistema v skladu z odstavkom 7.2.1.

7.2.5   Preizkus odpornosti proti zamenjavi polov napajanja

ASV in njegovi sestavni deli ne smejo biti uničeni po tem, ko so za dve minuti izpostavljeni napajanju z napetostjo do 13 V ob zamenjanih polih napajanja. Po koncu tega preizkusa je treba ponoviti preizkuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1, po potrebi z zamenjanimi varovalkami.

7.2.6   Preizkus zaščite pred kratkimi stiki

Vse električne povezave ASV morajo biti zavarovane pred kratkimi stiki pri največji napetosti 13 V in sicer tako, da so priključene na ozemljitev in/ali zavarovane z varovalkami. Po zaključku tega preizkusa je treba ponoviti preizkuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1, po potrebi z zamenjanimi varovalkami.

7.2.7   Poraba energije v vključenem stanju

Poraba energije v vključenem stanju v pogojih, opisanih v odstavku 7.2.1.2, ne sme biti večja od povprečno 20 mA za celoten alarmni sistem, vključno s sklopom za prikaz stanja.

Po dogovoru s tehnično službo te zahteve ni treba uporabljati pri:

(a)

homologaciji ASV kot samostojne tehnične enote. V tem primeru proizvajalec ASV: (i) v točki 4.5 opisnega lista (Priloga 1) navede, da zahteva iz tega odstavka za ASV ni bila uporabljena (v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika); (ii) v točki 4.1 opisnega lista navede seznam vozil, v katera se lahko vgradi ASV, v točki 4.2 pa ustrezne pogoje vgradnje in (iii) s predložitvijo ustrezne dokumentacije dokaže, da so zahteve glede porabe energije izpolnjene.

(b)	homologaciji vozila glede na AS. V tem primeru proizvajalec v točki 4.3.1.1 opisnega lista (Priloga 2) navede, da se zahteva iz tega odstavka za alarmni sistem ne uporablja zaradi posebnih pogojev vgradnje, in o tem predloži ustrezna dokazila;

(c)

homologaciji vozila glede na vgradnjo ASV, ki je homologiran kot samostojna tehnična enota. V tem primeru proizvajalec v točki 4.3.1.1 opisnega lista (Priloga 2) navede, da se zahteva iz tega odstavka za vgradnjo ASV ne uporablja, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji vgradnje. Ta zahteva se ne uporablja, kadar so bile informacije iz točke 4.3.1.1 Priloge 2 predložene že ob homologaciji alarmnega sistema kot samostojne tehnične enote.

7.2.8   Varnost delovanja po opravljenem vibracijskem preizkusu

7.2.8.1

Za ta preizkus so sestavni deli razdeljeni na dva tipa: tip 1 : sestavni deli, ki so običajno vgrajeni v vozilo; tip 2 : sestavni deli, ki so namenjeni pritrditvi na motor.

7.2.8.2

Sestavni deli/ASV se izpostavijo sinusnemu nihanju z naslednjimi značilnostmi: 7.2.8.2.1. Za tip 1 Frekvenca se mora spreminjati v območju od 10 Hz do 500 Hz, največja amplituda mora znašati ± 5 mm, največji pospešek pa 3 g (od 0 do največje vrednosti). 7.2.8.2.2. Za tip 2 Frekvenca se mora spreminjati v območju od 20 Hz do 300 Hz, največja amplituda mora znašati ± 2 mm, največji pospešek pa 15 g (od 0 do največje vrednosti). 7.2.8.2.3. Za tip 1 in tip 2 Frekvenca se mora spreminjati za eno oktavo na minuto. Število ciklov je 10, preizkus pa je treba opraviti vzdolž vsake od treh osi. Uporablja se nihanje pri nizkih frekvencah pri največji stalni amplitudi in z največjim stalnim pospeškom pri visokih frekvencah.

7.2.8.3

Med preizkusom mora biti VAS priključen na električno napetost, kabel pa podprt na oddaljenosti 200 mm.

7.2.8.4

Po zaključku vibracijskega preizkusa je treba ponoviti preizkuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1.

7.2.9   Preizkus vzdržljivosti

Pri preizkuševalnih pogojih, določenih v odstavku 7.2.1.2, je treba izvesti 300 popolnih ciklov oddajanja alarmnih opozoril (zvočnih in/ali svetlobnih) s petminutnimi obdobji mirovanja naprave, ki oddaja zvok.

7.2.10   Preizkusi zunanjega stikala s ključem (nameščenega na zunanji strani vozila)

Naslednje preizkuse je treba opraviti samo v primeru, če se za to ne uporablja originalni cilinder ključavnice v vratih vozila.

7.2.10.1

Stikalo s ključem mora biti zasnovano in izdelano tako, da ohrani svojo polno učinkovitost delovanja tudi po opravljenih 2 500 ciklih vključitve/izključitve v vsaki smeri, čemur sledi najmanj 96 ur trajajoči preizkus, pri katerem je stikalo izpostavljeno delovanju slanega razpršila, v skladu z IEC 68-2-11-1981, kar predstavlja preizkus odpornosti proti koroziji.

7.2.11   Preizkus sistemov za zavarovanje prostora za potnike

Alarm se mora sprožiti, ko skozi odprto okno prednjih vrat v prostor za potnike potisnemo navpično ploščo z merami 0,2 × 0,15 m do globine 0,3 m (merjeno od sredine navpične ravnine) v smeri naprej in vzporedno s cesto, s hitrostjo 0,4 m/s in pod kotom 45o glede na vzdolžno središčno ravnino vozila. (Glej risbe v Prilogi 8 k temu pravilniku.)

7.2.12   Elektromagnetna združljivost

Na ASV je treba opraviti preizkuse, opisane v Prilogi 7.

V tem primeru se za ASV, ki ustreza v vseh stanjih delovanja v preizkusih iz Priloge 7, šteje, da v skladu z zahtevami iz odstavka 6.1.2.1 ne povzroča po nepotrebnem vklopa alarmnega signala.

V zvezi s skladnostjo stanja delovanja v vsakem posameznem preizkusu se za ASV, pri katerem se mora alarm pri nekaterih pogojih uporabe iz Priloge 7 v vključenem stanju oglasiti ter se pri preizkusih tudi dejansko oglasi, šteje, da deluje v skladu z namenom in izpolnjuje zahteve posameznih preizkusov glede stanja delovanja. Proizvajalec ASV to dokaže s predložitvijo ustrezne dokumentacije.

7.2.13.   Varnost pred lažnim alarmom v primeru udarca v vozilo

Preveriti je treba, ali udarec polkrožno oblikovanega telesa z zaobljeno površino premera 165 mm in trdoto 70 ± 10 Shore A z energijo, ki ne presega 4,5 joula, v kateri koli del karoserije vozila ali zastekljenih površin, sproži lažni alarm.

7.2.14   Varnost pred lažnim alarmom v primeru zmanjšanja napetosti

Preveriti je treba, da počasno zmanjševanje napetosti glavnega akumulatorja, ki se prazni s stalno hitrostjo 0,5 V na uro do vrednosti 3 V, ne povzroči lažnih alarmov.

Preizkuševalni pogoji: glej odstavek 7.2.1.2.

7.2.15.   Preizkus varnosti pred lažnim alarmom pri nadzoru prostora za potnike

Sisteme, ki so namenjeni za zavarovanje prostora za potnike skladno z odstavkom 6.1.1, je treba preizkusiti skupaj z vozilom v običajnih pogojih (odstavek 7.2.1.2).

Sistem, vgrajen v skladu z navodili proizvajalca, se ne sme sprožiti med tem, ko je petkrat v 0,5 sekundnih presledkih izpostavljen preizkusu, opisanem v odstavku 7.2.13.

Navzočnost osebe, ki se vozila dotakne ali se giblje okoli zunanjega dela vozila (pri zaprtih oknih), ne sme povzročiti lažnih alarmov.

8.   Navodila

Vsakemu ASV mora biti priloženo naslednje:

8.1

navodila za vgradnjo: 8.1.1 seznam vozil in modelov vozil, za katere je naprava namenjena. Seznam je lahko specifičen ali pa splošen, na primer „vsa vozila z bencinskim motorjem in 12-voltnim akumulatorjem, pri katerem je negativni pol priključen na maso“; 8.1.2 način vgradnje, ponazorjen s fotografijami in/ali zelo jasnimi risbami; 8.1.3 v primeru AVS, ki vključuje napravo za imobilizacijo vozila, dodatna navodila v zvezi s skladnostjo z zahtevami Pravilnika ZN št. 162 (naprava za imobilizacijo vozila) ali Dopolnila 7 prvotne različice Pravilnika ZN št. 116 ali Dopolnila 8 sprememb 01 Pravilnika ZN št. 97;

8.2

neizpolnjeno potrdilo o vgradnji, katerega vzorec je podan v Prilogi 5;

8.3

splošna izjava, namenjena kupcu ASV, ki ga opozarja na naslednje točke: (a) ASV mora biti vgrajen skladno z navodili proizvajalca; (b) za vgradnjo je priporočljivo izbrati ustrezno strokovno usposobljeno osebo (proizvajalec ASV na zahtevo priskrbi seznam ustrezno strokovno usposobljenih oseb); (c) za vgradnjo takih naprav ustrezno strokovno usposobljena oseba mora izpolniti potrdilo o vgradnji, ki je priloženo ASV;

8.4

navodila za uporabo;

8.5

navodila za vzdrževanje;

8.6

splošno opozorilo glede nevarnosti, ki so povezane s kakršnimi koli spremembami ali dopolnitvami sistema; take spremembe in dopolnitve bi avtomatsko privedle do tega, da potrdilo o vgradnji iz točke 8.2, ne bi bilo več veljavno;

8.7

navedba mest, kjer se nahaja mednarodna homologacijska oznaka, omenjena v odstavku 4.4 tega pravilnika, in/ali mednarodno potrdilo o skladnosti, omenjeno v odstavku 4.10 tega pravilnika.

Del II – Homologacija vozila glede na njegov alarmni sistem

Če se ASV, homologiran v skladu z delom I tega pravilnika ali Dopolnilom 7 izvirne različice Pravilnika ZN št. 116 ali Dopolnilom 8 sprememb 01 Pravilnika ZN št. 97, vgradi v vozilo, ki je bilo predloženo v homologacijo v skladu z delom II tega pravilnika, se preizkusi, ki jih je moral ASV prestati za pridobitev homologacije v skladu z delom I tega pravilnika, ne ponovijo.

9.   Opredelitev pojmov

V delu II tega pravilnika

9.1

„alarmni sistem (AS)“ pomeni sklop sestavnih delov, ki so vgrajeni v določen tip vozila kot originalna oprema in zasnovani za sporočanje vdora oziroma nedovoljenega posega v vozilo; ti sistemi lahko nudijo dodatno zaščito pred nedovoljeno uporabo vozila;

9.2

„tip vozila glede na njegov alarmni sistem“ pomeni vozila, ki se bistveno ne razlikujejo v pomembnih vidikih, kot so: (a) trgovsko ime ali blagovna znamka proizvajalca; (b) značilnosti vozila, ki znatno vplivajo na delovanje AS; (c) tip in zasnova AS ali ASV.

9.3

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na zahteve iz odstavkov 10, 11 in 12;

9.4

druge opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za del II, so navedene v odstavku 2 tega pravilnika.

10.   Splošne specifikacije

10.1

AS mora biti zasnovan in izdelan tako, da v primeru vdora ali nedovoljenega posega v vozilo, oddaja opozorilni signal, ter lahko vključuje napravo za imobilizacijo vozila. Opozorilni signal mora biti bodisi zvočni, ki poleg tega lahko vključuje tudi svetlobne opozorilne naprave, bodisi s pomočjo radijskih valov delujoča alarmna naprava ali katera koli kombinacija zgoraj naštetih možnosti.

10.2

Vozila, ki so opremljena z alarmnimi sistemi, morajo izpolnjevati ustrezne tehnične zahteve, zlasti glede elektromagnetne združljivosti (EMC).

10.3

AS in njegovi sestavni deli se ne smejo vključiti nenamerno oziroma naključno, zlasti ne takrat, ko motor deluje.

10.4

Okvare AS ali okvare na njegovem električnem napajanju ne smejo neugodno vplivati na varnost delovanja vozila.

10.5

Alarmni sistem, njegovi sestavni deli in sklopi, ki jih ti deli nadzorujejo, morajo biti zasnovani, izdelani in vgrajeni tako, da kar najbolj zmanjšajo tveganje, da bi jih lahko nekdo onesposobil ali jih na hitro in ne da bi pri tem vzbujal pozornost naredil neuporabne, na primer z uporabo cenenega orodja, opreme ali izdelkov, ki jih je mogoče brez težav skriti in so dostopni širši javnosti.

10.6

Sistem mora biti zasnovan tako, da kratek stik v katerem koli tokokrogu za oddajanje opozorilnega signala ne privede do onesposobitve delovanja katerega koli drugega elementa alarmnega sistema, ki je v nekem drugem tokokrogu in ne v tistem, v katerem je prišlo do kratkega stika.

11.   Posebne specifikacije

11.1   Stopnja zaščite

11.1.1   Posebne zahteve

AS mora zaznati in signalizirati vsaj odpiranje katerih koli vrat pri vozilu, pokrova motorja in prtljažnika. Okvara ali izključitev svetlobnih teles, na primer svetilke v prostoru za potnike, ne sme neugodno vplivati na učinkovitost delovanja nadzora.

Dovoljena je vgradnja dodatnih učinkovitih tipal, ki, na primer signalizirajo/posredujejo sporočilo o:

(a)	vdoru v vozilo, na primer nadzor prostora za potnike, nadzor okenskih stekel, razbitje katere koli zastekljene površine, ali

(b)	poskusu odtujitve vozila, na primer tipalo nagiba,

pri čemer je treba upoštevati ukrepe za preprečevanje nepotrebnega oglašanja alarma (= lažnega alarma, glej odstavek 11.1.2).

Če ta dodatna tipala oddajajo alarmni signal tudi po opravljenem vdoru (na primer z razbitjem zastekljene površine) ali zaradi vpliva zunanjih dejavnikov (na primer vetra), se alarmni signal, ki se sproži po posredovanju enega od zgoraj navedenih tipal, ne sme sprožiti več kot desetkrat v istem času, v katerem je AS vključen.

V tem primeru je obdobje aktiviranja omejeno s pooblaščeno izključitvijo sistema s posegom, ki ga izvede uporabnik vozila.

Nekatere vrste dodatnih tipal, na primer za nadzor prostora za potnike (ultrazvočno ali infrardeče) ali za zaznavanje nagiba itd., je mogoče namerno izključiti. V tem primeru je treba poseg opraviti posebej in namensko vsakič pred vključitvijo AS. Ko je alarmni sistem vključen, izključitev tipal ne sme biti mogoča.

11.1.2   Varnost pred lažnimi alarmi

11.1.2.1

Treba je zagotoviti, da niti vključeni niti izključeni AS ne more povzročiti, da bi se alarmni signal začel oglašati po nepotrebnem zaradi: (a) udarca v vozilo: preizkus je naveden v točki 7.2.13; (b) elektromagnetne združljivosti: preizkusi so navedeni v točki 7.2.12; (c) zmanjšanja napetosti akumulatorja zaradi neprekinjenega praznjenja: preizkus je naveden v točki 7.2.14; (d) lažnega alarma nadzora v prostoru za potnike: preizkus je naveden v točki 7.2.15.

11.1.2.2

Če lahko vložnik vloge za homologacijo dokaže, na primer s tehničnimi podatki, da je zadovoljivo poskrbljeno za zavarovanje pred lažnimi alarmi, lahko tehnična služba, ki izvaja homologacijske preizkuse, opusti zahtevo za izvedbo nekaterih zgoraj navedenih preizkusov.

11.2   Zvočni alarm

11.2.1   Splošno

Opozorilni signal mora biti jasno slišen in razpoznaven ter se mora znatno razlikovati od drugih zvočnih signalov, ki se uporabljajo v cestnem prometu.

Poleg originalne naprave za oddajanje zvočnih opozoril je lahko vgrajena tudi posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril, in sicer na območju vozila, ki ga nadzoruje AS, kjer mora biti zavarovana pred preprostim in hitrim dostopom nepooblaščenih oseb.

Če se uporablja ločena zvočna opozorilna naprava v skladu z odstavkom 11.2.3.1, je originalno vgrajeno standardno zvočno opozorilno napravo mogoče sprožiti tudi prek AS, če morebiten poskus onesposobitve standardne zvočne opozorilne naprave (ki je na splošno dostopnejša) ne vpliva na neoporečnost delovanja dodatne zvočne opozorilne naprave.

11.2.2   Trajanje zvočnega signala

Najmanj: 25 s

Največ: 30 s

Zvočni signal se lahko začne ponovno oglašati šele po ponovnem poskusu nedovoljenega posega v vozilo, tj. po preteku zgoraj navedenega časa (omejitve: glej odstavka 11.1.1 in 11.1.2).

Z izključitvijo alarmnega sistema mora oglašanje alarmnega signala takoj prenehati.

11.2.3   Zahteve glede zvočnega signala

11.2.3.1

Signalna naprava s stalnim tonom (stalen frekvenčni spekter), na primer troblja: zvočni podatki itd. v skladu z delom I Pravilnika ZN št. 28. Prekinjeni signal (vklop/izklop): Sprožilna frekvenca: (2 ± 1) Hz Čas vklopa = čas izklopa ± 10 %

11.2.3.2

Naprava za oddajanje zvočnih signalov s frekvenčno modulacijo: akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I Pravilnika ZN št. 28, vendar z enakim prehodom, kar zadeva značilno frekvenčno območje znotraj zgoraj omenjenega območja (1 800 Hz do 3 550 Hz) v obeh smereh. Frekvenca prehoda: (2 ± 1) Hz

11.2.3.3

Raven zvoka Zvočilo mora biti: (a) zvočna opozorilna naprava, homologirana na podlagi dela I Pravilnika ZN št. 28 ali (b) naprava, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6.1 in 6.2 dela I Pravilnika ZN št. 28. Če zvok ne izvira iz originalno vgrajene zvočne opozorilne naprave, ampak iz drugega zvočila, se lahko najmanjša raven zvoka zmanjša na 100 dB(A), izmerjeno pod pogoji iz dela I Pravilnika ZN št. 28.

11.3   Svetlobni alarm – če je vgrajen

11.3.1   Splošno

V primeru vdora ali nedovoljenega posega v vozilo mora naprava sprožiti oddajanje svetlobnih signalov, kot je to natančno opredeljeno v odstavkih 11.3.2 in 11.3.3.

11.3.2   Trajanje svetlobnega signala

Oddajanje svetlobnega signala traja od 25 s do 5 minut po sprožitvi alarma. Z izključitvijo alarmnega sistema mora oddajanje signala takoj prenehati.

11.3.3   Vrsta svetlobnega signala

Utripanje vseh smernih svetilk in/ali svetilk v prostoru za potnike vozila, vključno z vsemi svetilkami, ki so priključene na isti električni tokokrog.

Sprožilna frekvenca: (2 ± 1) Hz

V zvezi z zvočnim signalom so dovoljeni tudi asinhroni signali.

Čas vklopa = čas izklopa ± 10 %

11.4   Alarm s pomočjo radijskega prenosa (pager) – če je vgrajen

AS lahko vključuje napravo, ki oddaja alarmne signale s pomočjo radijskega prenosa.

11.5   Zapora vključitve alarmnega sistema

11.5.1

Ko motor deluje, mora biti onemogočena namerna ali nenamerna vključitev alarmnega sistema.

11.6   Vključitev in izključitev AS

11.6.1

Vključitev Dovoljen je kateri koli primeren način vključitve AS, če tak način nenamerno oziroma naključno ne povzroči lažnih alarmov.

11.6.2

Izključitev AS se mora izključiti z eno od naslednjih naprav ali njihovo kombinacijo. Dovoljena je uporaba drugih naprav, s katerimi je mogoče doseči enake rezultate.

11.6.2.1

Mehanski ključ (ki izpolnjuje zahteve iz Priloge 6 k temu pravilniku), ki je lahko povezan z osrednjim sistemom za zaklepanje vozila, ki obsega najmanj 1 000 različnih kombinacij in se upravlja od zunaj.

11.6.2.2

Električna/elektronska naprava, na primer daljinski upravljalnik, z najmanj 50 000 različnimi kombinacijami, ki mora vključevati spremenljive kode in/ali čas za natančno preverjanje z namenom razkritja kode mora znašati najmanj deset dni, na primer največ 5 000 kombinacij v 24 urah pri najmanj 50 000 različnih kombinacijah.

11.6.2.3

Mehanski ključ ali električna/elektronska naprava znotraj zavarovanega prostora za potnike, s časovno krmiljeno zakasnitvijo vstopa/izstopa potnikov.

11.7   Zakasnitev pri izstopanju potnikov

Če je stikalo za vključitev AS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo. Obstajati mora možnost nastavljanja te zakasnitve začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo, in sicer v časovnem območju od 15 do 45 sekund po vključitvi stikala. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

11.8   Zakasnitev pri vstopanju potnikov

Če je stikalo za izključitev AS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti zagotovljena zakasnitev začetka delovanja, in sicer najmanj 5 sekund in največ 15 sekund, pred sprožitvijo zvočnih in svetlobnih signalov. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

11.9   Prikaz stanja

11.9.1

Za zagotavljanje podatkov o stanju AS (vključen/izključen, čas zakasnitve, alarm je bil sprožen), so dovoljeni svetlobni prikazovalniki znotraj in zunaj prostora za potnike. Vsak svetlobni signal ali vsaka uporaba svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav zunaj prostora za potnike izpolnjuje zahteve iz Pravilnika ZN št. 48.

11.9.2

V primeru, da je omogočen prikaz kratkotrajnih „dinamičnih“ postopkov kot so prehodi iz vključenega stanja v izključeno in obratno, mora biti prikaz svetloben, v skladu z določili odstavka 11.9.1. Poleg tega je dopustno, da se tak svetlobni prikaz doseže tudi s sočasnim delovanjem smernih svetilk in/ali svetilk v prostoru za potnike, ob pogoju, da trajanje takega svetlobnega sporočila z uporabo smernih svetilk ni daljše od treh sekund.

11.10   Oskrba z električno energijo

Vir energije za delovanje AS je lahko akumulator vozila ali polnilna baterija. Če je tako določeno, se lahko uporabi dodatna polnilna baterija ali baterija za enkratno uporabo. Te baterije nikakor ne smejo z energijo oskrbovati drugih delov električnega sistema vozila.

11.11   Zahteve, ki se nanašajo na neobvezne funkcije

11.11.1   Samopreverjanje, samodejna naznanitev napake

Ob vključitvi AS lahko sistem z uporabo funkcije samopreverjanja (kontrola verodostojnosti) ugotovi neustrezna stanja, na primer odprta vrata itd., in to tudi sporoči.

11.11.2   Alarm v sili

Svetlobni in/ali zvočni in/ali radijski alarm je dovoljen ne glede na stanje, v katerem se AS nahaja (vključen ali izključen), in/ali njegovo funkcijo. Tak alarm mora biti mogoče sprožiti iz notranjosti vozila in ne sme vplivati na stanje, v katerem se AS nahaja (vključen ali izključen). Poleg tega mora biti mogoče, da uporabnik vozila izključi alarm v sili. V primeru zvočnega alarma trajanje oddajanja zvočnega signala pri vsakokratni vključitvi ne sme biti omejeno. Alarm v sili ne sme onemogočiti delovanja motorja ali ga ugasniti kadar le-ta deluje.

12.   Preizkuševalni pogoji

Vse sestavne dele ASV ali AS je treba preizkusiti v skladu s postopki, opisanimi v odstavku 7.

Ta zahteva se ne uporablja za:

12.1

tiste sestavne dele, ki so vgrajeni in preizkušeni kot del vozila, ne glede na to, ali je vgrajen ASV/AS (na primer svetilke) ali

12.2

tiste sestavne dele, ki so že bili preizkušeni kot del vozila in za katere je bila predložena dokumentacija;

12.3

sestavne dele, ki niso vgrajeni v vozilo, npr. ključi.

13.   Navodila

Vsakemu vozilu mora biti priložena naslednje:

13.1

navodila za uporabo;

13.2

navodila za vzdrževanje;

13.3

splošno opozorilo glede nevarnosti, ki so povezane s kakršnimi koli spremembami ali dopolnitvami sistema.

14.   Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

14.1

Vsaka sprememba tipa vozila ali sestavnega dela se sporoči homologacijskemu organu, ki je homologiral tip vozila ali sestavnega dela. Homologacijski organ potem: (a) ob posvetu s proizvajalcem odloči, da se podeli nova homologacija, ali (b) uporabi postopek iz odstavka 14.1.1 (Revizija) in, če je ustrezno, postopek iz odstavka 14.1.2 (Razširitev).

14.1.1

Revizija Kadar se podatki v opisnih listih spremenijo in homologacijski organ presodi, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da alarmni sistem vozila v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, se sprememba označi kot „revizija“. V takem primeru homologacijski organ po potrebi izda revidirane strani opisnih listov, pri čemer vsako revidirano stran označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum ponovne izdaje. Tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane posodobljene različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom spremembe.

14.1.2

Sprememba se označi kot „razširitev“, če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni in (a) so potrebni dodatni pregledi ali preizkusi ali (b) so bile spremenjene katere koli informacije v sporočilu (razen v njegovih prilogah) ali (c) se je zahtevala homologacija v skladu s poznejšimi spremembami Pravilnika po začetku njihove veljavnosti.

14.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik. Poleg tega se ustrezno spremeni seznam opisnih listov in poročil o preizkusu, priložen dokumentu s sporočilom, da se zabeleži datum najnovejše revizije ali razširitve.

14.3

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu sporočilu na obrazcu za takšno razširitev.

15.   Skladnost proizvodnih postopkov

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

15.1

Vozila/sestavni deli, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da so skladni s homologiranim tipom ter izpolnjujejo zahteve iz ustreznih delov tega pravilnika.

15.2

Za vsak tip vozila ali sestavnega dela se opravijo preizkusi iz ustreznih delov tega pravilnika na podlagi statističnega preverjanja in naključnih vzorcev v skladu z enim od rednih postopkov zagotavljanja kakovosti.

15.3

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

16.   Kazni za neskladnost proizvodnje

16.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila/sestavnega dela v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 15.

16.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2.

17.   Dokončno prenehanje proizvodnje

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila/sestavnega dela, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2.

18.   Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 – https://unece.org/transport/standards/transport/vehicle-regulations-wp29/resolutions.

(2)  Obravnavajo se samo vozila z 12-voltno električno napeljavo.

(3)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 –https://unece.org/transport/standards/transport/vehicle-regulations-wp29/resolutions.