(1)

Komisija je s Sklepom 95/196/ES (1) odobrila shemo za dolgoročno državno pomoč kmetijstvu v severnih regijah Finske (v nadaljnjem besedilu: shema nordijske pomoči), kot jo je priglasila Finska v skladu s členom 143 Akta o pristopu z namenom, da pridobi odobritev v skladu s členom 142 Akta o pristopu. Sklep 95/196/ES je bil nadomeščen s Sklepom Komisije C(2009) 3067 z dne 30. aprila 2009 (2). Navedeni sklep je bil nadomeščen s Sklepom Komisije (EU) 2018/672 (3).

(2)

Ker dovoljenje Finske za izvajanje sheme nordijske pomoči, kot je določeno v Sklepu (EU) 2018/672, preneha veljati 31. decembra 2021, je treba sprejeti nov sklep.

(3)

Dolgoročna državna pomoč iz člena 142 Akta o pristopu je namenjena ohranitvi kmetijske dejavnosti v severnih regijah, kot je določila Komisija.

(4)

Ob upoštevanju dejavnikov iz člena 142(1) in (2) Akta o pristopu bi bilo treba državno pomoč na podlagi navedenega člena omejiti na območja, ki ležijo severno od 62. vzporednika ali ob tem vzporedniku in ki se soočajo s primerljivimi podnebnimi razmerami, ki kmetijsko dejavnost še posebej otežujejo. Občino (kunta) bi bilo treba izbrati kot ustrezno upravno enoto, vključno z občinami, obkroženimi z drugimi občinami znotraj teh območij, tudi če ne izpolnjujejo enakih zahtev.

(5)

Za lažje upravljanje sheme ter njeno uskladitev s podporo na podlagi uredb (EU) št. 1305/2013 (4) in št. 1307/2013 (5) Evropskega parlamenta in Sveta ter s shemami državne pomoči je primerno v območja, ki prejemajo pomoč na podlagi tega sklepa, vključiti tiste občine, ki so del območja, razmejenega v skladu členom 32(2), drugi odstavek, Uredbe (EU) št. 1305/2013, v program razvoja podeželja za celinsko Finsko za obdobje 2014–2020.

(6)

Referenčno obdobje, v zvezi s katerim je treba obravnavati razvoj kmetijske proizvodnje in raven skupne podpore na podlagi razpoložljivih nacionalnih statističnih podatkov, bi moralo ostati isto kot v Sklepu (EU) 2018/672 in zajemati leta 1991, 1992 in 1993, kar zadeva kmetijsko proizvodnjo.

(7)

V skladu s členom 142 Akta o pristopu bi moral skupni znesek dodeljene pomoči zadostovati za ohranitev kmetijske dejavnosti v severnih regijah Finske, vendar se ne sme razviti v splošno podporo, ki presega raven podpore iz predpristopnega referenčnega obdobja. Zato je treba dohodkovno pomoč v okviru skupne kmetijske politike upoštevati pri določitvi najvišje dovoljene ravni pomoči na podlagi navedenega člena. Na podlagi podatkov iz leta 2020 bi bilo treba najvišji letni znesek pomoči določiti na 574,5 milijona EUR, kar je izračunano povprečje za šestletno obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2027.

(8)

Najvišji povprečni letni znesek pomoči bi bilo treba razdeliti med kategorije pomoči za živinorejo, pridelavo rastlin in drugo nordijsko pomoč. Za proizvodnjo kravjega mleka je primerno določiti ločen najvišji povprečni letni znesek pomoči, ki zadostuje za ohranitev proizvodnje v severnih regijah Finske.

(9)

Pomoč bi se morala dodeljevati letno na podlagi proizvodnih dejavnikov (kot so glave velike živine in hektarji) v okviru skupnih omejitev, določenih s tem sklepom.

(10)

Pomoč za severne jelene bi bilo treba dodeliti na žival in omejiti na tradicionalno število severnih jelenov v severnih regijah Finske. Za shranjevanje divjega jagodičevja in gob bi bilo treba omogočiti izplačilo pomoči na kilogram, za prevoz mleka in mesa ter storitve, nujno potrebne za živinorejo, pa na osnovi nastalih stroškov, pri čemer se odštejejo vsa druga javna plačila, ki zajemajo iste stroške.

(11)

Za kravje mleko bi bilo treba omogočiti izplačilo pomoči na kilogram mleka, da bi se ohranila spodbuda za učinkovito proizvodnjo.

(12)

Da bi omogočili hitro odzivanje na nestanovitnost in zagotovili ohranitev kmetijskih dejavnosti v severnih regijah Finske, je primerno Finski dovoliti, da za vsako koledarsko leto določi znesek pomoči na sektor v posamezni kategoriji pomoči in na proizvedeno enoto.

(13)

V tem smislu bi morala Finska razlikovati med pomočmi v severnih regijah in določiti letne zneske pomoči glede na obseg naravnih omejitev ter druga objektivna, pregledna in utemeljena merila v zvezi s cilji iz člena 142(3), tretji pododstavek, Akta o pristopu, katerih namen je ohraniti tradicionalno primarno proizvodnjo in predelavo, ki sta posebej prilagojeni podnebnim razmeram zadevnih regij, izboljšati strukture za proizvodnjo, trženje in predelavo kmetijskih proizvodov, olajšati prodajo navedenih proizvodov ter zagotoviti varstvo okolja in ohranjanje podeželja.

(14)

Za zagotovitev rednih plačil v koledarskem letu bi morali Finski omogočiti, da izplačuje pomoč za dano leto z uporabo predplačil na podlagi prvotnih ocen števila proizvodnih dejavnikov in proizvedenih enot ter izplačuje pomoč za proizvodnjo mleka v mesečnih obrokih na podlagi dejanske proizvodnje.

(15)

Prekomerna nadomestila za proizvajalce bi bilo treba preprečiti tako, da bi se neupravičena izplačila izterjala pred 1. junijem naslednjega leta.

(16)

Kot je določeno v členu 142(3) Akta o pristopu, pomoč, dodeljena na podlagi tega sklepa, ne bi smela povzročiti povečanja skupne proizvodnje nad raven tradicionalne proizvodnje na območju, vključenem v shemo nordijske pomoči.

(17)

Zato je treba največje letno število upravičenih proizvodnih dejavnikov za vsako kategorijo pomoči, vključno z ločenim najvišjim številom krav molznic, določiti na ravni, ki je enaka ali nižja kot v referenčnih obdobjih.

(18)

Kar zadeva število krav molznic, bi bilo treba upoštevati razvoj količine proizvodnje na proizvodni dejavnik od referenčnih obdobij. Zato je bilo največje upravičeno število krav molznic določeno v Sklepu (EU) 2018/672.

(19)

Pomoč za vzrejo, predelavo in trženje severnih jelenov bi bilo treba odobriti tako, da se prepreči preplačilo v povezavi s pomočjo, dodeljeno v skladu s členom 213 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(20)

Da bi, kar zadeva pridelavo rastlin, omogočili prožno uporabo kmetijskih zemljišč med različnimi proizvodnimi sektorji, bi moralo največje dovoljeno območje obsegati 944 300 ha, kar lahko vključuje največ 481 200 ha travinja.

(21)

Za proizvodnjo v rastlinjakih bi bilo treba določiti ločeno največje dovoljeno območje velikosti 203 ha, kar ustreza tradicionalnemu območju proizvodnje v severnih regijah Finske.

(22)

Kadar število proizvodnih dejavnikov v posamezni kategoriji presega največje število v danem letu, bi bilo treba število upravičenih proizvodnih dejavnikov zmanjšati za ustrezno število proizvodnih dejavnikov v koledarskem letu po letu, v katerem je bila najvišja raven presežena.

(23)

V skladu s členom 143(2) Akta o pristopu mora Finska Komisiji predložiti informacije o izvajanju in učinkih pomoči. Da bi se lahko bolje ocenili dolgoročni učinki pomoči in določile ravni pomoči kot šestletna povprečja, je primerno, da se poroča o socialno-ekonomskih učinkih pomoči in da se predložijo letna poročila, ki vsebujejo finančne in druge informacije o izvajanju, potrebne za zagotovitev skladnosti s pogoji, določenimi v temu sklepu.

(24)

Finska bi morala zagotoviti, da se v zvezi z upravičenci do pomoči sprejmejo ustrezni nadzorni ukrepi. Da bi se zagotovili učinkovitost navedenih ukrepov in preglednost pri izvajanju sheme, bi morali biti navedeni nadzorni ukrepi čim bolj usklajeni s tistimi, ki se izvajajo v okviru skupne kmetijske politike.

(25)

Ker je nordijska pomoč tesno povezana z drugimi podpornimi ukrepi na področju kmetijstva, razvoja podeželja in gozdarstva v skladu s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (7), bi bilo treba obdobje uporabe tega sklepa uskladiti z navedeno uredbo.

(26)

Zaradi jasnosti bi bilo treba Sklep (EU) 2018/672 razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2022. Vendar bi se morale določbe o informacijah in nadzornih ukrepih še naprej uporabljati do 1. junija 2022 –

(1)

S Sklepom Komisije (EU) 2020/491 (3) se odobrita oprostitev uvoznih dajatev in oprostitev plačila davka na dodano vrednost (DDV) za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, do 31. decembra 2021.

(2)

Komisija se je 8. novembra 2021 posvetovala z državami članicami, ali je potrebno podaljšanje, nato pa so države članice zaprosile za nadaljnjo uporabo ukrepa za zagotovitev oprostitve uvoznih dajatev in oprostitve plačila DDV za uvoz za blago, in sicer Avstrija, Belgija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Španija 12. novembra 2021, Irska 16. novembra 2021, Bolgarija, Finska, Italija, Malta, Nemčija, Nizozemska in Švedska 17. novembra 2021, Estonija 18. novembra 2021, Danska in Luksemburg 19. novembra 2021 ter Češka 23. novembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: države članice prosilke).

(3)

Uvoz, ki so ga države članice prosilke izvedle v skladu s Sklepom (EU) 2020/491, je koristil državnim organizacijam ali organizacijam, ki so jih v državah članicah odobrili pristojni organi, pri dostopu do potrebnih zdravil, medicinske opreme in osebne zaščitne opreme, ki jih primanjkuje. Trgovinski statistični podatki za tako blago kažejo, da se uvoz, povezan s tem blagom, zmanjšuje, vendar je še vedno znaten in niha glede na povpraševanje po blagu, potrebnem za spopadanje s pandemijo COVID-19. Kljub potekajočemu cepljenju v državah članicah in številnim ukrepom, sprejetim za preprečevanje širjenja virusa, število okužb s COVID-19 v državah članicah še vedno predstavlja tveganje za javno zdravje. Ker države članice prosilke še vedno poročajo o pomanjkanju blaga, potrebnega za spopadanje s pandemijo COVID-19, je primerno, da se odobri oprostitev uvoznih dajatev, ki se zaračunajo na blago, uvoženo za namene iz člena 74 Uredbe (ES) št. 1186/2009, in oprostitev DDV, ki se zaračuna na blago, uvoženo za namene iz člena 51 Direktive 2009/132/ES.

(4)

Države članice prosilke bi morale Komisijo obvestiti o vrsti in količinah različnega blaga, ki se lahko za namene spopadanja s posledicami izbruha COVID-19 uvozi brez plačila uvoznih dajatev in DDV, organizacijah, ki so jih odobrile za razdeljevanje ali dajanje na voljo tega blaga, ter ukrepih, sprejetih za preprečevanje uporabe tega blaga za namene, ki ne spadajo na področje spopadanja s posledicami tega izbruha. Država članica prosilka bi morala zagotoviti, da se taka oprostitev uvoznih dajatev in oprostitev plačila DDV pravilno uporabljata v skladu s carinsko zakonodajo in zakonodajo o DDV ter da se preprečijo goljufije, utaje, izogibanje ali zlorabe.

(5)

Ob upoštevanju izjemnih izzivov, s katerimi se soočajo države članice prosilke, bi bilo treba odobriti oprostitev uvoznih dajatev in DDV za uvoz od 1. januarja 2022 naprej. Oprostitev bi morala veljati do 30. junija 2022.

(6)

Posvetovanja z državami članicami so bila opravljena 3. decembra 2021 v skladu s členom 76, prvi odstavek, Uredbe (ES) št. 1186/2009 in členom 53, prvi odstavek, Direktive 2009/132/ES –

(a)

seznam organizacij, ki jih odobrijo pristojni organi v državah članicah v skladu s členom 1(1), točka (c);

(b)

konsolidirane informacije o vrsti in količinah različnega blaga, uvoženega brez plačila uvoznih dajatev in DDV v skladu s členom 1;

(c)

ukrepe, ki so bili sprejeti za zagotovitev skladnosti s členi 78, 79 in 80 Uredbe (ES) št. 1186/2009 ter s členi 55, 56 in 57 Direktive 2009/132/ES glede blaga, ki sodi na področje uporabe tega sklepa.

(1)

Zahtevek za prijavo evropske državljanske „POBUDE EVE ZA UVEDBO PRAVICE DO ODLOČANJA“ je bil Komisiji predložen 9. septembra 2021.

(2)

Komisija je s sklepom z dne 5. oktobra 2021 v obliki dopisa (C(2021) 7294 final) v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) 2019/788 skupino organizatorjev obvestila, da so zahteve za prijavo iz člena 6(3), prvi pododstavek, točke (a), (d) in (e), navedene uredbe izpolnjene in da se člen 6(3), prvi pododstavek, točka (b), ne uporablja. Komisija je tudi pojasnila, da pobuda ne izpolnjuje zahteve iz člena 6(3), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU) 2019/788. Komisija je zato skupino organizatorjev v skladu s členom 6(4), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/788 pozvala, naj svojo pobudo spremeni. Skupino organizatorjev je opozorila, da Uredba (EU) 2019/788 državljanskim pobudam ne omogoča priprave predlogov za revizijo Pogodb. Poleg tega je skupino organizatorjev pozvala, naj navede, kateri pravni akt Unije naj predlaga Komisija, in pojasni vsebino takega(-ih) pravnega(-ih) akta(-ov).

(3)

Skupina organizatorjev je 19. oktobra 2021 službam Komisije poslala dopis, v katerem se je pozanimala o (i) zahtevi za predložitev „predloga“ z utemeljitvijo, da je priprava zakonodajnih predlogov naloga Komisije, in (ii) o preučitvi pobude ter možnosti srečanja s predstavniki Komisije, da bi skupaj ocenili predlagani projekt EVE (katerega cilj bi prispeval k oblikovanju nove „pravice do odločanja“) in oblikovali vsebino pobude (ki se zmotno sklicuje na člen 15 Uredbe (EU) 2019/788, ki se uporablja samo za veljavne pobude). Službe Komisije so v odgovoru z dne 5. novembra 2021 ponovno poudarile, da morajo cilji pobude izpolnjevati pogoje iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/788.

(4)

Skupina organizatorjev je 17. novembra 2021 ponovno predložila pobudo. Čeprav je bila pobuda preoblikovana, je njena vsebina ostala nespremenjena kljub pozivu Komisije, naj se upošteva njena ocena iz sklepa z dne 5. oktobra 2021.

(5)

Cilji pobude so: Glede na dokumentacijo, priloženo v „PREDLOGU Pobude EVE“, Evropsko komisijo pozivamo, naj pripravi akt ali zakonodajo, ki bi bila potrebna, da Evropska komisija uvede (človekovo) pravico do odločanja in jo prenese na javne institucije. To bi ustvarilo sistem neposredne demokracije, v katerem bi lahko državljani na usklajen način sprejemali odločitve o zadevah skupnega ali javnega interesa in tako izvajali suverenost ljudstva tako prek predstavnikov kot brez njih. Glede na obseg te zahteve je bil predložen tudi osnutek predloga, ki bi se lahko uporabil pri uvedbi pravice do odločanja. Pobuda zato poziva tudi k preučitvi naslednjih treh možnosti: (1) EU in njene institucije bi lahko samostojno uvedle pravico, ki jo zahteva pobuda; (2) EU bi lahko ustvarila poseben način predhodne preučitve izvedljivosti predloga in posledično zagotovila, da se predlog pripravi skupaj z vsemi možnimi pristojnimi stranmi v EU; (3) EU bi lahko odobrila javno pripravo in preskušanje predloga; to bi opravila samo določena stran ali bi bilo opravljeno za določeno stran ali posamezen predlog. Pobuda nadalje navaja, da si prizadeva doseči splošni cilj „oblikovati kakršno koli dejanje ali ukrep, potreben za izvedbo predmeta evropske državljanske pobude“, kar se verjetno nanaša na razvoj vsebine in/ali izvajanje (projekta, ki vodi k vzpostavitvi nove) „pravice do odločanja“.

(6)

Organizatorji v pobudi pozivajo Komisijo, naj pripravi predlog za uvedbo nove temeljne pravice, s katero bi na ravni institucij Unije vzpostavili „sistem neposredne demokracije“, v katerem bi lahko državljani „na koheziven način“ odločali o „zadevah skupnega ali javnega interesa“ ter tako skupaj izvajali „suverenost ljudstva“. Po mnenju skupine organizatorjev bi bilo treba to doseči bodisi (1) „na lastno pobudo EU“, (2) „z odobritvijo“ razvoja cilja za zasebnega zastopnika pobude in projekta EVE in z njegove strani bodisi (3) „v povezavi s projektom EVE“. Skupina organizatorjev pojasnjuje, da lahko tak predlog pomeni spremembe Pogodb, vendar po njenem mnenju Uredba (EU) 2019/788 državljanskim pobudam omogoča, da Komisijo pozovejo, naj tak predlog pripravi. V okviru možnosti (2) ali (3) skupina organizatorjev predlaga, naj Komisija „odobri“ zasebni projekt (v nadaljnjem besedilu: projekt EVE), katerega cilj bi bil prispevati k vzpostavitvi nove temeljne pravice. Vsi drugi cilji iz spremnega dokumenta služijo splošnemu cilju uvedbe nove pravice.

(7)

Evropska državljanska pobuda v skladu s členom 11(4), prvi pododstavek, PEU in členom 1 Uredbe (EU) 2019/788 pomeni pobudo, ki Komisijo poziva, naj v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za namen izvajanja Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije, in ki jo je podprlo najmanj milijon upravičenih podpisnikov iz vsaj ene četrtine vseh držav članic. V skladu s členom 6(3), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU) 2019/788 Komisija ne prijavi državljanske pobude, če ta „sodi očitno izven okvira, v katerem ima Komisija pristojnost za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za izvajanje Pogodb“.

(8)

Splošno sodišče je v sodbi v zadevi T-611/19 razsodilo, da se pojem pravnega akta v smislu člena 11 PEU ter člena 2, točka 1, in člena 4(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) v skladu s členom 288 PDEU nanaša na uredbe, direktive, sklepe, priporočila in mnenja, ki jih sprejmejo institucije. Uredba (EU) št. 211/2011 je bila s 1. januarjem 2020 razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2019/788. Vendar pa se obseg uporabe državljanske pobude in pravni pogoji za prijavo niso spremenili. Uredba (EU) 2019/788 ne omogoča, da bi se z državljansko pobudo Komisijo pozvalo, naj predlaga spremembe Pogodb, saj omogoča le pobude, na podlagi katerih se od Komisije zahteva, da v okviru svojih pristojnosti predlaga akte sekundarne zakonodaje za izvajanje Pogodb.

(9)

Kot priznava skupina organizatorjev, bi bilo treba cilj pobude doseči s spremembami Pogodb, saj ga ni mogoče doseči s pravnimi akti, kot so tisti iz člena 288 PDEU. Poleg tega Komisija ugotavlja, da pobuda ponuja začetek zasebnega projekta („projekta EVE“), katerega cilj je prispevati k oblikovanju nove „pravice do odločanja“, kar tudi ne bi vključevalo nobenega predloga takšnega akta.

(10)

Predlagana državljanska „POBUDA EVE ZA UVEDBO PRAVICE DO ODLOČANJA “ je iz navedenih razlogov očitno zunaj okvira pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb v smislu točke (c) člena 6(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2019/788.

(11)

Zahtevek za registracijo bi bilo zato treba zavrniti –

(1)

Člen 29(1) Direktive 96/23/ES zahteva, da tretje države, iz katerih je državam članicam dovoljen uvoz živali in živalskih proizvodov, zajetih z navedeno direktivo, predložijo načrte spremljanja ostankov, ki zagotavljajo potrebna jamstva (v nadaljnjem besedilu: načrti). Navedeni načrti bi morali zajemati vsaj skupine ostankov in snovi iz Priloge I k Direktivi 96/23/ES.

(2)

S Sklepom Komisije 2011/163/EU (2) so bili odobreni načrti, ki so jih predložile nekatere tretje države v zvezi z živalmi in živalskimi proizvodi, navedenimi v Prilogi k navedenemu sklepu.

(3)

Tretje države, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih mesnih proizvodov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (3), so navedene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/404 (4). Tretje države, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih mesnih proizvodov v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (5), so navedene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/405 (6).

(4)

Albanija, Argentina, Avstralija, Belorusija, Brazilija, Čile, Kitajska, Kolumbija, Egipt, Indija, Iran, Japonska, Libanon, Mongolija, Maroko, Nova Zelandija, Pakistan, Paragvaj, Rusija, Srbija, Švica, Sirija, Tunizija, Turčija, Ukrajina, Združeno kraljestvo (7), Urugvaj in Uzbekistan so predložili posebne načrte spremljanja ostankov za ovitke, ki jih je Komisija zadovoljivo ocenila. Vsi predloženi načrti zadostujejo kot jamstvo in bi jih bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno vključiti vnos za navedene tretje države za ovitke.

(5)

Stolpec „akvakultura“ v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU bi bilo treba razdeliti na štiri podstolpce, in sicer „ribe“, „proizvodi iz rib“, „raki“ in „mehkužci“, da se bolje uskladi s kategorijami, ki se uporabljajo za spričevala iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/2235 (8), ter s seznami držav, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih proizvodov iz prilog VIII in IX k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405 v Unijo.

(6)

Da bi se upoštevali različni proizvodi iz akvakulture, ki jih izvažajo tretje države, je Komisija ovrednotila njihove načrte spremljanja ostankov in ustrezno dopolnila štiri podstolpce, in sicer „ribe“, „proizvodi iz rib“, „raki“ in „mehkužci“, na podlagi informacij iz predloženih načrtov spremljanja ostankov v akvakulturi.

(7)

Albanija, Argentina, Armenija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Falklandski otoki, Ferski otoki, Otok Man, Izrael, Japonska, Kenija, Mavricij, Moldavija, Črna gora, Maroko, Nova Zelandija, Severna Makedonija, Srbija, Singapur, Turčija, Uganda, Ukrajina, Združeno kraljestvo in Urugvaj so predložili posebne načrte spremljanja ostankov, omejene na samo eno podkategorijo akvakulture, tj. „ribe“, Komisija pa jih je zadovoljivo ocenila. Vsi navedeni načrti zadostujejo kot jamstvo in bi jih bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba v podstolpec za ribe na seznamu v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno vključiti vnos za navedene tretje države.

(8)

Avstralija, Iran in Madagaskar so predložili posebne načrte spremljanja ostankov, ki se nanašajo na podkategorijo akvakulture „proizvodi iz rib“, Komisija pa jih je zadovoljivo ocenila. Vsi navedeni načrti zadostujejo kot jamstvo in bi jih bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba v podstolpec za proizvode iz rib na seznamu v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno vključiti vnos za navedene tretje države.

(9)

Belize, Brunej, Kuba, Gvatemala, Mozambik, Nova Kaledonija, Nikaragva, Nigerija, Tanzanija in Venezuela so predložili posebne načrte spremljanja ostankov, omejene na samo eno podkategorijo akvakulture, in sicer „raki“, Komisija pa jih je zadovoljivo ocenila. Vsi navedeni načrti zadostujejo kot jamstvo in bi jih bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba v podstolpec za rake na seznamu v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno vključiti vnos za navedene tretje države.

(10)

Mehika Komisiji ni predložila načrta za proizvode iz svinjine. Vendar je Mehika predložila jamstva v zvezi s proizvodi iz svinjine s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Mehiko v stolpcu za prašiče z ustrezno opombo.

(11)

Združeni arabski emirati Komisiji niso predložili načrta za ribe. Vendar so Združeni arabski emirati predložili jamstva v zvezi z ribami s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Združene arabske emirate v podstolpcu za ribe z ustrezno opombo.

(12)

Tretje države lahko predelane proizvode živalskega izvora, ki jih vsebujejo sestavljeni proizvodi, pridobijo iz držav članic ali iz drugih tretjih držav, odobrenih za uvoz takih predelanih proizvodov v Unijo, z namenom, da se uporabljajo samo za pripravo sestavljenih proizvodov za izvoz v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za tretje države, ki zahtevajo uporabo takega predelanega proizvoda živalskega izvora, ki ga vsebujejo sestavljeni proizvodi, z ustrezno opombo.

(13)

Albanija ne more zagotoviti načrta spremljanja ostankov za mleko, enakovrednega tistemu, ki ga zahteva člen 7 Direktive 96/23/ES. Vendar je Albanija z izjavo v skladu s členom 2 Sklepa 2011/163/EU predložila jamstva, da bo v sestavljenem proizvodu za izvoz v Unijo uporabljala samo mleko s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Albanijo v zvezi z mlekom.

(14)

Egipt ne more zagotoviti načrta spremljanja ostankov za mleko, enakovrednega tistemu, ki ga zahteva člen 7 Direktive 96/23/ES. Vendar je Egipt z izjavo v skladu s členom 2 Sklepa 2011/163/EU predložil jamstva, da bo v sestavljenem proizvodu za izvoz v Unijo uporabljal samo mleko s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Egipt v zvezi z mlekom.

(15)

Indonezija ne more zagotoviti načrta spremljanja ostankov za mleko in jajca, enakovrednega tistemu, ki ga zahteva člen 7 Direktive 96/23/ES. Vendar je Indonezija z izjavo v skladu s členom 2 Sklepa 2011/163/EU predložila jamstva, da bo v sestavljenem proizvodu za izvoz v Unijo uporabljala samo mleko in jajca s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Indonezijo v zvezi z mlekom in jajci.

(16)

Japonska ne more zagotoviti načrta spremljanja ostankov za med, enakovrednega tistemu, ki ga zahteva člen 7 Direktive 96/23/ES. Vendar je Japonska z izjavo v skladu s členom 2 Sklepa 2011/163/EU predložila jamstva, da bo v sestavljenem proizvodu za izvoz v Unijo uporabljala samo med s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Japonsko v zvezi z medom.

(17)

Mehika ne more zagotoviti načrta spremljanja ostankov za mleko, enakovrednega tistemu, ki ga zahteva člen 7 Direktive 96/23/ES. Vendar je Mehika z izjavo v skladu s členom 2 Sklepa 2011/163/EU predložila jamstva, da bo v sestavljenem proizvodu za izvoz v Unijo uporabljala samo mleko s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Mehiko v zvezi z mlekom.

(18)

Maroko ne more zagotoviti načrta spremljanja ostankov za mleko, rake in jajca, enakovrednega tistemu, ki ga zahteva člen 7 Direktive 96/23/ES. Vendar je Maroko z izjavo v skladu s členom 2 Sklepa 2011/163/EU predložil jamstva, da bo v sestavljenem proizvodu za izvoz v Unijo uporabljal samo mleko, rake in jajca s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Maroko v zvezi z mlekom, raki in jajci.

(19)

Oman ne more zagotoviti načrta spremljanja ostankov za mleko, jajca in med, enakovrednega tistemu, ki ga zahteva člen 7 Direktive 96/23/ES. Vendar je Oman z izjavo v skladu s členom 2 Sklepa 2011/163/EU predložil jamstva, da bo v sestavljenem proizvodu za izvoz v Unijo uporabljal samo mleko, jajca in med s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Oman v zvezi z mlekom, jajci in medom.

(20)

Tajvan ne more zagotoviti načrta spremljanja ostankov za mleko, enakovrednega tistemu, ki ga zahteva člen 7 Direktive 96/23/ES. Vendar je Tajvan z izjavo v skladu s členom 2 Sklepa 2011/163/EU predložil jamstva, da bo v sestavljenem proizvodu za izvoz v Unijo uporabljal samo mleko s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Tajvan v zvezi z mlekom.

(21)

Vietnam ne more zagotoviti načrta spremljanja ostankov za mleko in jajca, enakovrednega tistemu, ki ga zahteva člen 7 Direktive 96/23/ES. Vendar je Vietnam z izjavo v skladu s členom 2 Sklepa 2011/163/EU predložil jamstva, da bo v sestavljenem proizvodu za izvoz v Unijo uporabljal samo mleko in jajca s poreklom iz držav članic ali tretjih držav, odobrenih za izvoz takih proizvodov v Unijo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno dodati vnos za Vietnam v zvezi z mlekom in jajci.

(22)

Avstralija je Komisiji predložila načrt za jajca. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno vključiti vnos za Avstralijo za jajca.

(23)

Gana je trenutno vključena na seznam odobritev v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU za med. Gana je Komisiji predložila načrt za med, ki ne zadostuje kot jamstvo. Zato bi bilo treba s seznama v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU črtati vnos za Gano v zvezi z medom.

(24)

Iran je trenutno vključen na seznam odobritev v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU za proizvode iz akvakulture, razen rib. Iran je Komisiji predložil načrt za proizvode iz rib in za rake. Ta načrt zadostuje kot jamstvo. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno vključiti vnos za Iran samo za proizvode iz rib in za rake.

(25)

Oman je trenutno vključen na seznam odobritev v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU za proizvode iz akvakulture, razen rakov. Oman je Komisiji predložil načrt za ribe, ki ne zadostuje kot jamstvo. Zato bi bilo treba s seznama v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno črtati vnos za Oman v zvezi z ribami.

(26)

Tunizija je trenutno vključena na seznam odobritev v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU za prostoživečo divjad. Tunizija Komisiji ni predložila načrta za prostoživečo divjad in je navedla, da se prostoživeča divjad ne proizvaja že mnogo let. Zato bi bilo treba s seznama v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno črtati vnos za Tunizijo v zvezi s prostoživečo divjadjo.

(27)

Wallis in Futuna je Komisiji predložil načrt za med. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU ustrezno vključiti vnos za Wallis in Futuna za med.

(28)

Sklep 2011/163/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(29)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –