27.12.2021

Uradni list Evropske unije

L 461/13

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2306

z dne 21. oktobra 2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o uradnem nadzoru pošiljk ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve, namenjenih za uvoz v Unijo, ter o certifikatu o kontrolnem pregledu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (1) ter zlasti člena 38(8), točka (a)(ii), člena 46(7), točka (b), ter členov 48(4) in 57(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 45(1) Uredbe (EU) 2018/848 se lahko proizvod uvozi iz tretje države za namen dajanja tega proizvoda v promet v Uniji kot ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve, če je ta proizvod skladen s pravili Unije o ekološki pridelavi ali enakovrednimi pravili pridelave in nadzora tretje države iz člena 48 navedene uredbe, ki je bila priznana v skladu s členom 33(2) Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (2), ali je bil predmet nadzora s strani nadzornega organa ali izvajalca nadzora iz člena 57 Uredbe (EU) 2018/848, ki je bil priznan v skladu s členom 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007.

(2)

Da bi pristojni organi v državah članicah lahko preverili skladnost uvoženih proizvodov z Uredbo (EU) 2018/848, bi morala imeti vsaka pošiljka certifikat o kontrolnem pregledu, ki ga izda nadzorni organ ali izvajalec nadzora v tretji državi, potem ko je opravil ustrezna preverjanja pošiljk. Ta preverjanja bi morala vedno vključevati pregled dokumentov in glede na tveganje fizični pregled pošiljke.

(3)	Treba je določiti pravila v zvezi z vsebino certifikata o kontrolnem pregledu, načinom njegove izdaje in tehničnimi sredstvi, ki se uporabljajo za njegovo izdajo. Ta pravila bi morala zajemati tudi obveznosti pristojnih organov v državah članicah glede izpiska certifikata o kontrolnem pregledu.

(4)	Uradni nadzor proizvodov, namenjenih za dajanje v promet v Uniji kot ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve, za preverjanje njihove skladnosti z Uredbo (EU) 2018/848 je del uradnega nadzora, ki se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(5)

Določiti je treba dodatna pravila za pojasnitev meril in pogojev za izvajanje uradnega nadzora pred sprostitvijo ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, v prosti promet v Uniji v skladu s členom 45(5) Uredbe (EU) 2018/848. Navedena pravila bi morala zajemati tudi proizvode, ki so izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2305 (4).

(6)	Določiti bi bilo treba nekatera posebna pravila o uradnem nadzoru v zvezi s pošiljkami, danimi v posebne carinske postopke.

(7)	Poleg tega bi bilo treba določiti obveznosti nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki izdajo certifikat o kontrolnem pregledu v primerih nerazpoložljivosti sistema TRACES (Trade Control and Expert System) iz člena 2, točka 36, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1715 (5).

(8)

Poleg tega je treba določiti pravila o okoliščinah, v katerih morajo pristojni organi, nadzorni organi ali izvajalci nadzora v tretjih državah izvesti preiskavo po uradnem obvestilu o primerih suma na neskladje ali potrjenega neskladja z Uredbo (EU) 2018/848, ki jih je pristojni organ držav članic odkril med preverjanjem pošiljke.

(9)

Uporaba kvalificiranega elektronskega žiga v sistemu TRACES za izdajo certifikata o kontrolnem pregledu v tretjih državah in potrditev navedenega certifikata ter izpiskov tega certifikata s strani pristojnih organov držav članic morda ne bo izvedljiva pred 1. julijem 2022. Zato je treba določiti prehodne določbe za uporabo ročno podpisanih certifikatov o kontrolnem pregledu v papirni obliki in njihovih izpiskov, ki se uporabljajo do 30. junija 2022 kot alternativa uporabi elektronskih certifikatov o kontrolnem pregledu in njihovih izpiskov s kvalificiranim elektronskim žigom.

(10)

Trenutno so pravila o certifikatu o kontrolnem pregledu in izpiskih certifikata o kontrolnem pregledu za namene Uredbe (ES) št. 834/2007 določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1235/2008 (6). Ker ta uredba in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2307 (7) določata pravila za namene Uredbe (EU) 2018/848, bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1235/2008 razveljaviti.

(11)	Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2018/848 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o:

(a)	preverjanju pošiljk proizvodov, namenjenih dajanju v promet v Uniji kot ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve, v tretjih državah in izdaji certifikata o kontrolnem pregledu;

(b)	uradnem nadzoru proizvodov, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav in so namenjeni dajanju v promet v Uniji kot ekološki proizvodi ali proizvodi iz preusmeritve, in

(c)	ukrepih v primeru suma na neskladje ali potrjenega neskladja z Uredbo (EU) 2018/848, ki jih sprejmejo pristojni organi, nadzorni organi in izvajalci nadzora v tretjih državah.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„pošiljka“ pomeni pošiljko, kot je opredeljena v členu 3, točka 37, Uredbe (EU) 2017/625, in sicer proizvodov, ki so namenjeni za dajanje v promet v Uniji kot ekološki proizvodi ali proizvodi iz preusmeritve; vendar v primeru ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2305, pomeni količino proizvodov pod eno ali več oznakami kombinirane nomenklature, za katere velja enotni certifikat o kontrolnem pregledu, ki se prevažajo z istim prevoznim sredstvom in so uvožene iz iste tretje države;

(2)	„mejna kontrolna točka“ pomeni mejno kontrolno točko, kot je opredeljena v členu 3, točka 38, Uredbe (EU) 2017/625;

(3)	„točka sprostitve v prosti promet“ pomeni točko sprostitve v prosti promet, kjer se izvaja uradni nadzor nad ekološkimi proizvodi in proizvodi iz preusmeritve, izvzetimi iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2305;

(4)	„kontrolna točka“ pomeni kontrolno točko, ki ni mejna kontrolna točka v skladu s členom 53(1), točka (a), Uredbe (EU) 2017/625;

(5)	„dokumentacijski pregled“ pomeni dokumentacijski pregled, kot je opredeljen v členu 3, točka 41, Uredbe (EU) 2017/625;

(6)	„identifikacijski pregled“ pomeni identifikacijski pregled, kot je opredeljen v členu 3, točka 42, Uredbe (EU) 2017/625;

(7)	„fizični pregled“ pomeni fizični pregled, kot je opredeljen v členu 3, točka 43, Uredbe (EU) 2017/625;

(8)	„kvalificirani elektronski žig“ pomeni kvalificirani elektronski žig, kot je opredeljen členu 3, točka 27, Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

Člen 3

Preverjanje v tretji državi

1. Zadevni nadzorni organ ali izvajalec nadzora, priznan v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2018/848, preveri pošiljko v skladu s členom 16 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/1698 (9).

2. Za namene členov 48 in 57 Uredbe (EU) 2018/848 ustrezni nadzorni organ ali izvajalec nadzora preveri, ali pošiljka izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 834/2007 ter proizvodne standarde in nadzorne ukrepe, sprejete kot enakovredne. To preverjanje vključuje sistematične dokumentacijske preglede in, kot je ustrezno glede na oceno tveganja, fizične preglede, preden pošiljka zapusti tretjo državo izvoza ali porekla.

3. Za namene odstavkov 2 do 5 je zadevni nadzorni organ ali izvajalec nadzora:

(a)	nadzorni organ ali izvajalec nadzora iz člena 57 Uredbe (EU) 2018/848, ki je bil priznan za zadevne proizvode in za tretjo državo porekla proizvoda ali, kjer je ustrezno, v kateri je bila opravljen zadnji postopek za namen priprave, ali

(b)	nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki ga je imenoval pristojni organ priznane tretje države porekla proizvodov v skladu s členom 48 Uredbe (EU) 2018/848 ali, kjer je ustrezno, v kateri je bil opravljen zadnji postopek za namen priprave.

4. Preverjanje iz odstavka 2 opravi:

(a)	nadzorni organ ali izvajalec nadzora proizvajalca ali predelovalca zadevnega proizvoda ali

(b)

če izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev dejavnosti, ki izvajajo zadnji postopek za namen priprave, kot je opredeljeno v členu 3, točka 44, Uredbe (EU) 2018/848, ni proizvajalec ali predelovalec proizvoda, nadzorni organ ali izvajalec nadzora izvajalca dejavnosti ali skupina izvajalcev dejavnosti, ki izvajajo zadnji postopek za namen priprave.

5. Z dokumentacijskimi pregledi iz odstavka 2 se preveri:

(a)	sledljivost proizvodov in sestavin;

(b)	da je količina proizvodov, vključenih v pošiljko, v skladu s pregledi masne bilance zadevnih izvajalcev dejavnosti v skladu z oceno, ki jo opravi nadzorni organ ali izvajalec nadzora;

(c)	zadevne prevozne dokumente in poslovne dokumente (vključno z računi) za proizvode;

(d)

da so pri predelanih proizvodih vse ekološke sestavine takih proizvodov v tretji državi proizvedli izvajalci dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti, ki jih je certificiral nadzorni organ ali izvajalec dejavnosti, priznan v skladu s členom 46 ali naveden v členu 57 Uredbe (EU) 2018/848, ali tretja država, priznana v skladu s členoma 47 in 48 Uredbe (EU) 2018/848, ali so bile proizvedene in certificirane v Uniji v skladu z navedeno uredbo.

Navedeni dokumentacijski pregledi temeljijo na vseh ustreznih dokumentih, vključno s certifikatom iz člena 45(1), točka (b)(i), Uredbe (EU) 2018/848, evidencami o kontrolnih pregledih, načrtom pridelave za zadevni proizvod in evidencami, ki jih vodijo izvajalci dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti, razpoložljivimi prevoznimi dokumenti, poslovnimi in finančnimi dokumenti ter vsemi drugimi dokumenti, ki jih nadzorni organ ali izvajalec nadzora šteje za relevantne.

Člen 4

Izdaja certifikata o kontrolnem pregledu

1. Nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki je pošiljko preveril v skladu s členom 3, izda certifikat o kontrolnem pregledu v skladu s členom 5 za vsako pošiljko, preden pošiljka zapusti tretjo državo izvoza ali porekla.

2. Kadar je nadzorni organ ali izvajalec nadzora priznan v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2018/848, izda certifikat o kontrolnem pregledu za pošiljke, ki vsebujejo proizvode z visokim tveganjem, iz člena 8 Delegirane uredbe (EU) 2021/1698 šele, ko ima na voljo popolno dokumentacijo o sledljivosti ter prejme in oceni rezultate analiz vzorcev, odvzetih v pošiljki v skladu s členom 16(6) navedene delegirane uredbe.

Člen 5

Oblika certifikata o kontrolnem pregledu in uporaba sistema TRACES

1. Nadzorni organ ali izvajalec nadzora v sistemu TRACES izda certifikat o kontrolnem pregledu v skladu z vzorcem in opombami iz Priloge ter izpolni polja 1 do 18 navedenega certifikata.

2. Izvajalec nadzora ali nadzorni organ pri izdaji certifikata o kontrolnem pregledu v sistem TRACES vnese vsa dokazila, vključno z naslednjim:

(a)	rezultate analiz ali preskusov, opravljenih na odvzetih vzorcih, kjer je to ustrezno;

(b)	trgovinske dokumente in prevozne listine, kot so nakladnica, računi in seznam embalaže, ter potovalni načrt, pripravljen v skladu s členom 16(5) Delegirane uredbe (EU) 2021/1698, če je bil nadzorni organ ali izvajalec nadzora priznan v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2018/848.

3. Certifikat o kontrolnem pregledu se izda v sistemu TRACES in je opremljen s kvalificiranim elektronskim žigom.

Podatki v zvezi s številom pakiranj iz polja 13 certifikata o kontrolnem pregledu in podatki iz polj 16 in 17 certifikata ter dokumenti iz odstavka 2 se, če v času izdaje certifikata o kontrolnem pregledu niso na voljo, vključijo ali posodobijo v certifikat o kontrolnem pregledu v 10 dneh od njegove izdaje, v vsakem primeru pa, preden pristojni organ preveri in potrdi certifikat o kontrolnem pregledu v skladu s členom 6.

4. Certifikat o kontrolnem pregledu se sestavi:

(a)	v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice mejne kontrolne točke vstopa v Unijo v primeru proizvodov, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah;

(b)	v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri bo pošiljka sproščena v prosti promet, v primeru proizvodov, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2305.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 se navedena država članica lahko strinja, da so certifikati sestavljeni v drugem uradnem jeziku Unije, po potrebi pa jim je priložen overjen prevod.

Člen 6

Uradni nadzor pošiljk

1. Pristojni organ na mejni kontrolni točki ali na točki sprostitve v prosti promet, kot je ustrezno, izvaja uradni nadzor pošiljk za preverjanje skladnosti z Uredbo (EU) 2018/848, in sicer:

(a)	dokumentacijske preglede vseh pošiljk;

(b)	identifikacijske preglede vseh pošiljk in

(c)	fizične preglede s pogostostjo, odvisno od verjetnosti neskladnosti z Uredbo (EU) 2018/848.

Dokumentacijski pregledi vključujejo pregled certifikata o kontrolnem pregledu, vseh drugih dokazil, kot je določeno v členu 5, in po potrebi rezultatov analiz ali preskusov, opravljenih na odvzetih vzorcih.

Če certifikat o kontrolnem pregledu zahteva izključno redakcijske ali uredniške popravke, lahko pristojni organ sprejme, da nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki je izdal certifikat o kontrolnem pregledu, posodobi informacije v sistemu TRACES tako, da dokument nadomesti v skladu s postopkom, ki je na voljo v sistemu TRACES, ne da bi spremenil informacije v prvotnem certifikatu o identifikaciji pošiljke, njeni sledljivosti in jamstvih.

2. Za pošiljke proizvodov z visokim tveganjem iz člena 8 Delegirane uredbe (EU) 2021/1698 pristojni organ iz odstavka 1 tega člena izvede sistematične identifikacijske in fizične preglede, odvzame vsaj en reprezentativni vzorec pošiljk in pregleda dokumentacijo iz člena 16(6) navedene uredbe. Pristojni organ določi postopek reprezentativnega vzorčenja, ki ustreza kategoriji, količini in pakiranju proizvoda.

3. Po preverjanju iz odstavka 1 in po potrebi odstavka 2 pristojni organ sprejme odločitev o vsaki pošiljki. Odločitev o pošiljki se vpiše v polje 30 certifikata o kontrolnem pregledu v skladu z vzorcem in opombami iz Priloge ter navede eno od naslednjega:

(a)	pošiljka se lahko sprosti v prosti promet kot ekološka;

(b)	pošiljka se lahko sprosti v prosti promet kot iz preusmeritve;

(c)	pošiljka se lahko sprosti v prosti promet kot neekološka;

(d)	pošiljke ni mogoče sprostiti v prosti promet;

(e)	del pošiljke se lahko sprosti v prosti promet z izpiskom certifikata o kontrolnem pregledu.

Pristojni organ s kvalificiranim elektronskim žigom potrdi certifikat o kontrolnem pregledu v sistemu TRACES.

4. Za proizvode, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, se uporablja naslednje:

(a)

odstavek 3 se uporablja poleg pravil o uporabi skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta s strani pristojnih organov na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 56(3), točka (b)(i), Uredbe (EU) 2017/625 ter na kontrolnih točkah v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/2123 (10) in pravili o odločitvah o pošiljkah iz člena 55 Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	dokumentacijski pregledi iz odstavka 1, točka (a), se lahko izvajajo v oddaljenosti od mejnih kontrolnih točk v zvezi z nekaterimi ekološkimi proizvodi in proizvodi iz preusmeritve v skladu s členoma 7 in 8 Delegirane uredbe (EU) 2019/2123;

(c)	identifikacijski in fizični pregledi iz odstavka 1, točki (b) in (c), se lahko izvajajo na kontrolnih točkah v zvezi z nekaterimi ekološkimi proizvodi in proizvodi iz preusmeritve v skladu s členi 2 do 6 Delegirane uredbe (EU) 2019/2123.

5. Odločitev o pošiljkah, sprejeta v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2017/625, se nanaša na eno od navedb iz prvega pododstavka odstavka 3 tega člena. Kadar uvoznik z izpolnitvijo polja 23 certifikata o kontrolnem pregledu zahteva začetek posebnega carinskega postopka v skladu s členom 7(1) te uredbe, se v odločitvi o pošiljkah v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2017/625 navede veljavni carinski postopek.

Odločitev iz certifikata o kontrolnem pregledu, v kateri je navedeno, da pošiljke ali njenega dela ni mogoče sprostiti v prosti promet, se v sistemu TRACES nemudoma sporoči ustreznemu pristojnemu organu, ki izvaja uradni nadzor, da se preveri skladnost s pravili iz člena 1(2), točke (a) do (h) in (j), Uredbe (EU) 2017/625.

Če odločitev, sprejeta v skupnem zdravstvenem vstopnem dokumentu v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2017/625, kaže, da pošiljka ni skladna s pravili iz člena 1(2) navedene uredbe, pristojni organ na mejni kontrolni točki v sistemu TRACES obvesti pristojni organ, ki je sprejel odločitev v skladu z odstavkom 3 tega člena, da posodobi certifikat o kontrolnem pregledu. Poleg tega vsak pristojni organ, ki izvaja uradni nadzor, za preverjanje skladnost s pravili iz člena 1(2), točke (a) do (h) in (j), Uredbe (EU) 2017/625 v sistemu TRACES zagotovi vse ustrezne informacije, kot so rezultati laboratorijskih analiz, pristojnemu organu, ki je sprejel odločitev v skladu z odstavkom 3 tega člena, da se po potrebi posodobi certifikat o kontrolnem pregledu.

6. Če se v prosti promet sprosti le del pošiljke, se pošiljka pred sprostitvijo v prosti promet razdeli na različne serije. Uvoznik za vsako serijo izpolni in v sistemu TRACES predloži izpisek certifikata o kontrolnem pregledu v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2307. Pristojni organ države članice, v kateri se serija namerava sprostiti v prosti promet, preveri serijo in s kvalificiranim elektronskim žigom potrdi izpisek certifikata o kontrolnem pregledu v sistemu TRACES.

7. Za pošiljke, ki so predmet uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah iz odstavka 4, carinski organi dovolijo sprostitev pošiljke v prosti promet le ob predložitvi ustrezno dokončanega skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta v skladu s členom 57(2), točka (b), Uredbe (EU) 2017/625 in certifikata o kontrolnem pregledu, potrjenega v skladu z odstavkom 6 tega člena, v katerem je navedeno, da se pošiljka lahko sprosti v prosti promet.

Kadar je pošiljka razdeljena na različne serije, carinski organi zahtevajo predložitev ustrezno dokončanega skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta v skladu s členom 57(2), točka (b), Uredbe (EU) 2017/625 in izpiska certifikata o kontrolnem pregledu v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2307, v katerem je v polju 12 navedeno, da se serija lahko sprosti v prosti promet.

Člen 7

Posebni carinski postopki

1. Kadar je pošiljka dana v postopek carinskega skladiščenja ali aktivnega oplemenitenja iz člena 240(1) in člena 256(3), točka (b), Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter je zanjo opravljena ena ali več priprav iz drugega pododstavka tega odstavka, pristojni organ preveri pošiljko v skladu s členom 6 te uredbe pred prvo pripravo. Referenčna številka carinske deklaracije, pod katero je bilo blago prijavljeno za postopek carinskega skladiščenja ali aktivnega oplemenitenja, se vpiše v polje 23 certifikata o kontrolnem pregledu.

Priprave iz prvega pododstavka se omejijo na naslednje vrste postopkov:

(a)	pakiranje ali spremembo embalaže ali

(b)	pritrditev, odstranitev in spreminjanje oznak v zvezi s predstavitvijo metode ekološke pridelave.

2. Po pripravah iz odstavka 1 pristojni organ pred sprostitvijo pošiljke v prosti promet preveri pošiljko in potrdi certifikat o kontrolnem pregledu v skladu s členom 6.

3. Pošiljka se pred sprostitvijo v prosti promet lahko razdeli na različne serije pod carinskim nadzorom po preverjanju in potrditvi certifikata o kontrolnem pregledu v skladu s členom 6. Uvoznik izpolni in v sistem TRACES predloži izpisek certifikata o kontrolnem pregledu v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2307 za vsako serijo, ki izhaja iz razdelitve.

4. Pristojni organ države članice, v kateri se serija namerava sprostiti v prosti promet, preveri serijo v skladu s členom 6(1) in (2) in s kvalificiranim elektronskim žigom potrdi izpisek certifikata o kontrolnem pregledu v sistemu TRACES.

5. Priprava in postopek delitve pošiljke iz odstavkov 1 in 3 se opravita v skladu z zadevnimi določbami iz poglavij III in IV Uredbe (EU) 2018/848.

Člen 8

Ureditve za sistem TRACES ob izrednih razmerah v primeru nerazpoložljivosti in v primeru višje sile

1. Nadzorni organi in izvajalci nadzora, ki izdajo certifikat o kontrolnem pregledu v skladu s členom 4, hranijo na voljo predlogo, ki jo je mogoče urejati, navedenega certifikata v skladu z vzorcem iz Priloge in vseh dokumentov, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 in se lahko naložijo v sistem TRACES.

2. Če sistem TRACES ali ena od njegovih funkcij ni na voljo več kot 24 ur, lahko njegovi uporabniki za beleženje in izmenjavo informacij uporabijo tiskano ali elektronsko predlogo iz odstavka 1, ki jo je mogoče urejati.

Nadzorni organ ali izvajalec nadzora iz odstavka 1 vsakemu izdanemu certifikatu dodeli referenčno številko in vodi kronološko evidenco izdanih certifikatov, da se zagotovi ujemanje z alfanumerično referenčno številko, ki jo dodeli sistem TRACES, ko začne delovati.

Če se uporabljajo certifikati o kontrolnem pregledu v papirni obliki, jih neoverjene spremembe ali izbrisi razveljavijo.

3. Ko so sistem TRACES ali njegove funkcije ponovno na voljo, njegovi uporabniki uporabijo informacije, zapisane v skladu z odstavkom 2, za elektronsko pripravo certifikata o kontrolnem pregledu in nalaganje dokumentov iz odstavka 1.

4. Certifikati in dokumenti, pripravljeni v skladu z odstavkom 2, vsebujejo navedbo „pripravljeno v času izrednih ukrepov“.

5. V primeru višje sile se uporabljajo odstavki 1 do 4. Poleg tega pristojni organi, nadzorni organi ali izvajalci nadzora o takem dogodku nemudoma obvestijo Komisijo, nadzorni organi ali izvajalci nadzora pa v sistem TRACES v desetih koledarskih dneh po koncu tega dogodka vnesejo vse potrebne podrobnosti.

6. Člen 5(4) in (5) se smiselno uporablja za certifikate in dokumente, predložene v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Člen 9

Uporaba certifikata o kontrolnem pregledu in izpiska certifikata o kontrolnem pregledu s strani carinskih organov

Za proizvode, za katere velja uradni nadzor na točki sprostitve v prosti promet v skladu s členom 4 Delegirane uredbe (EU) 2021/2305, carinski organi dovolijo sprostitev pošiljke v prosti promet le ob predložitvi certifikata o kontrolnem pregledu, v katerem je v polju 30 navedeno, da se pošiljka lahko sprosti v prosti promet.

Kadar je pošiljka razdeljena na različne serije, carinski organi zahtevajo predložitev izpiska certifikata o kontrolnem pregledu v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2307, v katerem je v polju 12 navedeno, da se serija lahko sprosti v prosti promet.

Člen 10

Informacije, ki jih zagotovi pristojni organ, nadzorni organ ali izvajalec nadzora v tretji državi o sumu na neskladje ali potrjenem neskladju pošiljk

1. Kadar pristojni organ, nadzorni organ ali izvajalec nadzora v tretji državi prejme uradno obvestilo Komisije, potem ko je ta prejela uradno obvestilo države članice v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) 2021/2307 v zvezi s sumom na neskladje ali s potrjenim neskladjem, ki vpliva na neoporečnost uvoženih ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve, opravi preiskavo. Pristojni organ, nadzorni organ ali izvajalec nadzora odgovori Komisiji in državi članici, ki je poslala prvotno uradno obvestilo (država članica priglasiteljica), v 30 koledarskih dneh od datuma prejema tega uradnega obvestila ter obvesti o sprejetih ukrepih, vključno z rezultati preiskave, in zagotovi vse druge razpoložljive informacije, ki jih zahteva država članica priglasiteljica, pri čemer uporabi predlogo iz oddelka X Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/279 (12).

2. Pristojni organ, nadzorni organ ali izvajalec nadzora zagotovi vse dodatne informacije, ki jih zahteva država članica v zvezi z dodatnimi sprejetimi ukrepi.

Komisija ali država članica lahko zahteva, da pristojni organ, nadzorni organ ali izvajalec nadzora nemudoma da na voljo seznam vseh izvajalcev dejavnosti in vseh skupin izvajalcev dejavnosti v verigi ekološke pridelave, katere del je pošiljka, ter njihovih nadzornih organov ali izvajalcev nadzora.

3. Kadar je nadzorni organ ali izvajalec nadzora priznan v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2018/848, se uporablja člen 21(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) 2021/1698.

Člen 11

Prehodne določbe za certifikate o kontrolnem pregledu v papirni obliki in njihove izpiske

1. Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 5(3) se lahko do 30. junija 2022 certifikat o kontrolnem pregledu izda na papirju, potem ko je izpolnjen v sistemu TRACES in natisnjen. Ta certifikat v papirni obliki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	v polju 18 je opremljen z ročnim podpisom pooblaščene osebe nadzornega organa ali izvajalca nadzora, ki izda certifikat, in z uradnim žigom;

(b)	izda se, preden pošiljka, na katero se nanaša, zapusti tretjo državo izvoza ali porekla.

2. Z odstopanjem od člena 6(3) se do 30. junija 2022 uporablja naslednje:

(a)

če se certifikat o kontrolnem pregledu izda na papirju v skladu z odstavkom 1 tega člena, se ta certifikat potrdi v papirni obliki z ročnim podpisom pooblaščene osebe pristojnega organa na mejni kontrolni točki ali na točki sprostitve v prosti promet v poljih 23, 25 in 30, kot je ustrezno, potem ko je izpolnjen v sistemu TRACES in natisnjen;

(b)

če se certifikat o kontrolnem pregledu izda v sistemu TRACES in je opremljen s kvalificiranim elektronskim žigom v skladu s prvim pododstavkom člena 5(3), se ta certifikat potrdi v papirni obliki z ročnim podpisom pooblaščene osebe pristojnega organa na mejni kontrolni točki ali na točki sprostitve v prosti promet v poljih 23, 25 in 30, kot je ustrezno, potem ko je izpolnjen v sistemu TRACES in natisnjen.

3. Nadzorni organi, izvajalci nadzora in pristojni organi na vsaki stopnji izdaje certifikata o kontrolnem pregledu in po potrebi potrditve certifikata o kontrolnem pregledu preverijo, ali informacije na certifikatu o kontrolnem pregledu v papirni obliki ustrezajo informacijam na certifikatu, izpolnjenem v sistemu TRACES.

Če podatki v zvezi s številom pakiranj iz polja 13 certifikata o kontrolnem pregledu ali podatki v poljih 16 in 17 navedenega certifikata niso izpolnjeni v certifikatu o kontrolnem pregledu v papirni obliki ali če se te informacije razlikujejo od podatkov, navedenih v certifikatu v sistemu TRACES, pristojni organi za namene preverjanja pošiljke in potrditve certifikata upoštevajo samo informacije, izpolnjene v certifikatu v sistemu TRACES.

4. Certifikat o kontrolnem pregledu v papirni obliki iz odstavka 1 se predloži pristojnemu organu na mejni kontrolni točki vstopa v Unijo, kjer se nad pošiljko opravi uradni nadzor, ali pristojnemu organu na točki sprostitve v prosti promet, kot je ustrezno. Navedeni pristojni organ ta certifikat v papirni obliki vrne uvozniku.

5. Z odstopanjem od členov 6(6) in 7(4) se lahko do 30. junija 2022 izpisek certifikat o kontrolnem pregledu potrdi na papirju, potem ko je izpolnjen v sistemu TRACES in natisnjen. Ta izpisek certifikata v papirni obliki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	v polju 12 se potrdi na papirju z ročnim podpisom pooblaščene osebe pristojnega organa;

(b)	v polju 13 je opremljen z ročnim podpisom prejemnika serije.

Pristojni organ iz točke (a) prvega pododstavka vrne navedeni izpisek certifikata osebi, ki ga je predložila.

Člen 12

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1235/2008 se razveljavi.

Vendar se navedena uredba še naprej uporablja za namene izpolnjevanja in potrditve certifikatov o kontrolnem pregledu v obravnavi, izdanih pred 1. januarjem 2022, in izvlečkov certifikatov o kontrolnem pregledu v obravnavi, ki jih uvoznik predloži pred 1. januarjem 2022, ter za namen izjave prvega prejemnika ali prejemnika v certifikatu o kontrolnem pregledu ali izpisku certifikata o kontrolnem pregledu.

Člen 13

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. oktobra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 150, 14.6.2018, str. 1.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(3) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2305 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o primerih in pogojih, v katerih oz. pod katerimi so ekološki proizvodi in proizvodi iz preusmeritve izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, ter kraju uradnega nadzora ter o spremembi delegiranih uredb Komisije (EU) 2019/2123 in (EU) 2019/2124 (glej stran 5 tega Uradnega lista).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L 334, 12.12.2008, str. 25).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2307 z dne 21. oktobra 2021 o pravilih o dokumentih in uradnih obvestilih, ki se zahtevajo za ekološke proizvode in proizvode iz preusmeritve, namenjene za uvoz v Unijo (glej stran 30 tega Uradnega lista).

(8) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1698 z dne 13. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s postopkovnimi zahtevami za priznanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so pristojni za izvajanje nadzora nad izvajalci dejavnosti in skupinami izvajalcev dejavnosti, certificiranimi kot ekološkimi, ter nad ekološkimi proizvodi v tretjih državah, in s pravili o njihovem nadzoru ter nadzorih in drugih ukrepih, ki jih izvajajo ti nadzorni organi in izvajalci nadzora (UL L 336, 23.9.2021, str. 7).

(10) Delegirana Uredba Komisije (EU) 2019/2123 z dne 10. oktobra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil v zvezi s tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se identifikacijski in fizični pregledi nekaterega blaga lahko izvajajo na kontrolnih točkah, dokumentacijski pregledi pa v oddaljenosti od mejnih kontrolnih točk (UL L 321, 12.12.2019, str. 64).

(11) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/279 z dne 22. februarja 2021 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru in drugih ukrepih za zagotavljanje sledljivosti in skladnosti ekološke pridelave ter označevanja ekoloških proizvodov (UL L 62, 23.2.2021, str. 6).

PRILOGA

DEL I

CERTIFIKAT O KONTROLNEM PREGLEDU ZA UVOZ EKOLOŠKIH PROIZVODOV ALI PROIZVODOV IZ PREUSMERITVE V EVROPSKO UNIJO

1.	Nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izdaja certifikat

Postopek v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (1):

☐	skladnost (člen 46):

☐	enakovredna tretja država (člen 48);

☐	enakovredni nadzorni organ ali izvajalec nadzora (člen 57) ali

☐	enakovrednost v okviru trgovinskega sporazuma (člen 47).

3.	Referenčna številka certifikata o kontrolnem pregledu

4.	Proizvajalec ali predelovalec proizvoda

Izvoznik

6.	Izvajalec dejavnosti, ki kupuje ali prodaja proizvod brez skladiščenja ali fizičnega ravnanja z njim

7.	Nadzorni organ ali izvajalec nadzora

8.	Država porekla

9.	Država izvoza

10.	Mejna kontrolna točka / točka sprostitve v prosti promet

11.	Namembna država

12.

Uvoznik

13.	Opis proizvodov

Ekološki ali iz preusmeritve

Oznaka KN

Trgovsko ime

Kategorija

Število pakiranj

Številka serije

Neto masa

14.	Številka zabojnika

15.	Številka zalivke

16.	Skupna bruto masa

17.	Prevozno sredstvo

Način

Identifikacija

Mednarodni tovorni list

18.	Izjava nadzornega organa ali izvajalca nadzora iz polja 1, ki izda certifikat.

S tem se potrjuje, da je bil ta certifikat izdan na podlagi pregledov, ki se zahtevajo v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1698 (2) za skladnost (člen 46 Uredbe (EU) 2018/848) ali delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1342 (3) za enakovrednost (členi 47, 48 ali 57 Uredbe (EU) 2018/848), in da so zgoraj navedeni proizvodi v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2018/848.

Datum

Ime in podpis pooblaščene osebe / kvalificirani elektronski žig

Žig nadzornega organa ali izvajalca nadzora, ki izdaja certifikat

19.	Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko

20.	Predhodno uradno obvestilo

Datum

Čas

21.	Za prenos v/na:

22.	Podrobnosti o kontrolni točki

23.	Posebni carinski postopki

Carinsko skladiščenje ☐

Aktivno oplemenitenje ☐

Ime in naslov izvajalca dejavnosti, odgovornega za carinske postopke:

Nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki potrjuje izvajalca, odgovornega za carinske postopke:

☐	Preverjanje pošiljke pred posebnimi carinskimi postopki

Dodatne informacije:

Organ in država članica:

Datum:

Ime in podpis pooblaščene osebe

Referenčna številka carinske deklaracije za carinske postopke

24.	Prvi prejemnik v Evropski uniji

25.	Nadzor s strani ustreznega pristojnega organa

Dokumentacijski pregledi

☐	Zadovoljivi

☐	Nezadovoljivi

Izbrani za identifikacijske in fizične preglede

☐

Organ in država članica:

Datum:

Ime in podpis pooblaščene osebe / kvalificirani elektronski žig

26.	Za prenos z mejne kontrolne točke na kontrolno točko:

27.	Podrobnosti o kontrolni točki

☐ Da

☐ Ne

28.	Prevozno sredstvo z mejne kontrolne točke na kontrolno točko

29.	Identifikacijski in fizični pregledi

Identifikacijski pregledi

☐	Zadovoljivi

☐	Nezadovoljivi

Fizični pregledi

☐	Zadovoljivi

☐	Nezadovoljivi

Laboratorijski preskus

☐ Da

☐ Ne

Rezultat preskusa

☐ Zadovoljiv

☐ Nezadovoljiv

30.

Odločitev ustreznega pristojnega organa

☐	Se sprostijo kot ekološki;

☐	se sprostijo kot iz preusmeritve;

☐	se sprostijo kot neekološki;

☐	pošiljke ni mogoče sprostiti v prosti promet;

☐	del pošiljke se lahko sprosti v prosti promet.

Dodatne informacije:

Organ na mejni kontrolni točki / kontrolni točki / točki sprostitve v prosti promet in država članica:

Datum:

Ime in podpis pooblaščene osebe / kvalificirani elektronski žig

31	zjava prvega prejemnika

S tem se za embalažo ali posodo in po potrebi certifikat o kontrolnem pregledu ob prevzemu proizvodov potrdi, da:

☐	je v skladu s točko 6 Priloge III k Uredbi (EU) 2018/848 ali

☐	ni v skladu s točko 6 Priloge III k Uredbi (EU) 2018/848.

Ime in podpis pooblaščene osebe

Datum:

DEL II

OPOMBE ZA IZPOLNITEV VZORCA CERTIFIKATA O KONTROLNEM PREGLEDU

Polja 1 do 18 mora izpolniti ustrezni nadzorni organ ali izvajalec nadzora v tretji državi.

Polje 1: Ime, naslov in koda nadzornega organa ali izvajalca nadzora, priznanega v skladu s členom 46 ali iz člena 57 Uredbe (EU) 2018/848, ali nadzornega organa ali izvajalca nadzora, ki ga imenuje pristojni organ tretje države iz člena 47 ali 48 navedene uredbe. Ta nadzorni organ ali izvajalec nadzora izpolni tudi polja 2 do 18.

Polje 2: V tem polju sta navedeni določbi iz Uredbe (EU) 2018/848, ki sta povezani z izdajo in uporabo tega certifikata; označite ustrezno določbo.

Polje 3: Številka certifikata, ki jo samodejno dodeli elektronski sistem TRACES (Trade Control and Expert System).

Polje 4: Ime in naslov izvajalcev dejavnosti, ki so proizvedli ali predelali proizvode v tretji državi, navedeni v polju 8.

Polje 5: Ime in naslov izvajalca dejavnosti, ki izvaža proizvode iz države, navedene v polju 9. Izvoznik je izvajalec dejavnosti, ki opravi zadnji postopek za namene priprave, kot je opredeljena v členu 3, točka 44, Uredbe (EU) 2018/848, na proizvodih iz polja 13 in jih zapečati v ustrezni embalaži ali posodah v skladu s členom 6 Priloge III k Uredbi (EU) 2018/848.

Polje 6: Po potrebi navedite ime in naslov enega ali več izvajalcev dejavnosti, ki kupujejo ali prodajajo proizvod brez skladiščenja ali fizičnega ravnanja s proizvodom.

Polje 7: Ime in naslov izvajalcev nadzora ali nadzornih organov za spremljanje skladnosti pridelave ali predelave proizvodov s pravili ekološke pridelave v državi, navedeni v polju 8.

Polje 8: Država porekla pomeni državo(-e), kjer je bil proizvod proizveden/pridelan ali predelan.

Polje 9: Država izvoznica pomeni državo, kjer je bil na proizvodu opravljen zadnji postopek za namen priprave, kot je opredeljena v členu 3, točka 44, Uredbe (EU) 2018/848, proizvod pa je bil nato zapečaten v ustrezni embalaži ali posodah.

Polje 10: V primeru pošiljk, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 45(5) Uredbe (EU) 2018/848, navedite ime in edinstveno alfanumerično kodo, ki jo sistem TRACES dodeli mejni kontrolni točki prvega prispetja v Unijo, na kateri se uradni nadzor izvaja v skladu s členom 6(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2306 (4).

V primeru pošiljk, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2305 (5), navedite ime in edinstveno alfanumerično kodo, ki jo sistem TRACES dodeli točki sprostitve v prosti promet v Evropski uniji, kot je ustrezno, na kateri se uradni nadzor izvaja v skladu s členom 6(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2306.

Informacije iz tega polja lahko posodobi uvoznik ali njegov zastopnik pred prispetjem pošiljke na mejno kontrolno točko ali na točko sprostitve v prosti promet, kot je ustrezno.

Polje 11: Namembna država je država prvega prejemnika v Evropski uniji.

Polje 12: Ime, naslov ter registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (številka EORI), kot je opredeljena v členu 1(18) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (6), uvoznika, kot je opredeljen v členu 2(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2307 (7), ki predloži pošiljko za sprostitev v prosti promet samostojno ali prek zastopnika.

Polje 13: Opis proizvodov, ki vključuje:

—	navedbo, ali so proizvodi ekološki ali iz preusmeritve;

—	oznako kombinirane nomenklature (KN) iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 (8) za zadevne proizvode (po možnosti 8-mestna oznaka);

—	trgovsko ime;

—	kategorijo proizvoda v skladu s Prilogo II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/1378 (9);

—	število pakiranj (število škatel, zabojev, vreč, vrčev itd.);

—	številko serije in

—	neto maso.

Polje 14: Številka zabojnika: neobvezna.

Polje 15: Številka zalivke: neobvezna.

Polje 16: Celotna bruto masa, izražena v ustreznih enotah (kg, liter itd.).

Polje 17: Prevozna sredstva, ki se uporabljajo od države porekla do prihoda proizvoda na mejno kontrolno točko ali na mesto sprostitve v prosti promet za preverjanje pošiljke in potrditev certifikata o kontrolnem pregledu.

Način prevoza: letalo, plovilo, železniški prevoz, cestno vozilo, drugo.

Identifikacija prevoznega sredstva: za letala navedite številko leta, za plovila navedite ime ladje, za železnice navedite identifikacijo vlaka in številko vagona, za cestni prevoz navedite številko registrske tablice in po potrebi številko registrske tablice priklopnika.

V primeru trajekta navedite plovilo in cestno vozilo z identifikacijo vozila in zadevnega trajekta.

Polje 18: Izjava nadzornega organa ali izvajalca nadzora, ki izda certifikat. Izberite ustrezno delegirano uredbo Komisije. Ročni podpis pooblaščene osebe in žig se zahtevata le v primeru certifikatov o kontrolnem pregledu, izdanih v papirni obliki do 30. junija 2022 v skladu s členom 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2021/2306.

Polje 19: Ime, naslov in številka EORI, kot je opredeljena v členu 1(18) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko, kot je opredeljen v členu 2(2) Izvedbene uredbe (EU) 2021/2307. To polje mora izpolniti uvoznik, naveden v polju 12, če izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, ni navedeni uvoznik.

Polje 20: V primeru pošiljke proizvodov, namenjenih za dajanje v promet v Uniji kot ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 45(5) Uredbe (EU) 2018/848, navedite predvideni datum in uro prihoda na mejno kontrolno točko.

V primeru pošiljke proizvodov, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2305, navedite predvideni datum in uro prihoda na točko sprostitve v prosti promet v skladu z navedeno uredbo.

Polje 21: Izpolni uvoznik ali po potrebi izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, da zahteva prenos proizvodov na kontrolno točko v Uniji za nadaljnji uradni nadzor, če so pošiljko za identifikacijske in fizične preglede izbrali pristojni organi na mejni kontrolni točki. To polje se uporablja samo za proizvode, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 45(5) Uredbe (EU) 2018/848.

Polje 22: Navedite ime kontrolne točke v državi članici, kamor se proizvodi prenesejo za identifikacijske in fizične preglede, če so pošiljko za take preglede izbrali pristojni organi na mejni kontrolni točki. Izpolni uvoznik ali po potrebi izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko. To polje se uporablja samo za proizvode, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 45(5) Uredbe (EU) 2018/848.

Polje 23: To polje morata izpolniti ustrezni pristojni organ in uvoznik.

V primeru proizvodov, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, mora to polje izpolniti pristojni organ na mejni kontrolni točki.

Ročni podpis pooblaščene osebe se zahteva v primeru certifikatov o kontrolnem pregledu, potrjenih v papirni obliki do 30. junija 2022 v skladu s členom 11(2) Delegirane uredbe (EU)2021/2306.

Polje 24: Ime in naslov prvega prejemnika pošiljke v Evropski uniji. To polje mora izpolniti uvoznik.

Polje 25: To polje mora izpolniti pristojni organ po izvedbi dokumentacijskih pregledov v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) 2021/2306. Če so dokumentacijski pregledi nezadovoljivi, je treba izpolniti polje 30.

Navedeni organ mora navesti, ali je pošiljka izbrana za identifikacijske in fizične preglede.

Podpis pooblaščene osebe / kvalificirani elektronski žig se zahteva le, če pristojni organ ni organ iz polja 30. Ročni podpis pooblaščene osebe se zahteva le v primeru certifikatov o kontrolnem pregledu, potrjenih v papirni obliki do 30. junija 2022 v skladu s členom 11(2) Delegirane uredbe (EU) 2021/2306.

Polje 26: Izpolni pristojni organ na mejni kontrolni točki, če je pošiljka izbrana za identifikacijske in fizične preglede ter če je pošiljka sprejemljiva za prenos na kontrolno točko za nadaljnji uradni nadzor. To polje se uporablja samo za proizvode, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 45(5) Uredbe (EU) 2018/848.

Polje 27: V primeru prenosa na kontrolno točko navedite ime kontrolne točke v državi članici, kamor se je zahteval prenos za identifikacijske in fizične preglede, njene kontaktne podatke in edinstveno alfanumerično kodo, ki jo sistem TRACES dodeli kontrolni točki. Izpolni pristojni organ na mejni kontrolni točki. To polje se uporablja samo za proizvode, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 45(5) Uredbe (EU) 2018/848.

Polje 28: Glejte navodila za polje 17. To polje je treba izpolniti, če se pošiljka prenese na kontrolno točko za identifikacijske in fizične preglede.

Polje 29: To polje mora izpolniti pristojni organ, če so proizvodi izbrani za identifikacijske in fizične preglede.

Polje 30: To polje mora po potrebi izpolniti pristojni organ po pripravah iz člena 7(1) Delegirane uredbe (EU) 2021/2306, v vsakem primeru pa po preverjanju pošiljke v skladu s členom 6(1) in (2) navedene uredbe.

Pristojni organ mora izbrati ustrezno možnost in po potrebi dodati vse dodatne informacije, ki se štejejo za ustrezne. Zlasti je treba ustrezne informacije navesti pod „dodatne informacije“, če je bila izbrana možnost „pošiljke ni mogoče sprostiti v prosti promet“ ali „del pošiljke se lahko sprosti v prosti promet“.

V primeru proizvodov, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, mora to polje izpolniti pristojni organ na mejni kontrolni točki. Če se pošiljka prenese na kontrolno točko za identifikacijske in fizične preglede iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) 2021/2306, mora to polje izpolniti pristojni organ na navedeni kontrolni točki.

Pod „organ na mejni kontrolni točki / kontrolni točki / točki sprostitve v prosti promet“ navedite ime zadevnega organa, kot je ustrezno.

Ročni podpis pooblaščene osebe se zahteva le v primeru certifikatov o kontrolnem pregledu, potrjenih v papirni obliki do 30. junija 2022 v skladu s členom 11(2) Delegirane uredbe (EU) 2021/2306.

Polje 31: To polje mora izpolniti prvi prejemnik ob prevzemu proizvodov po sprostitvi v prosti promet z izbiro ene možnosti po opravljenih pregledih iz točke 6 Priloge III k Uredbi (EU) 2018/848.

Ročni podpis prvega prejemnika se zahteva za certifikate o kontrolnem pregledu, potrjene v papirni obliki do 30. junija 2022 v skladu s členom 11(2) Delegirane uredbe (EU) 2021/2306.

(1) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1698 z dne 13. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s postopkovnimi zahtevami za priznanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so pristojni za izvajanje nadzora nad izvajalci dejavnosti in skupinami izvajalcev dejavnosti, certificiranimi kot ekološkimi, ter nad ekološkimi proizvodi v tretjih državah, in s pravili o njihovem nadzoru ter nadzorih in drugih ukrepih, ki jih izvajajo ti nadzorni organi in izvajalci nadzora (UL L 336, 23.9.2021, str. 7).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1342 z dne 27. maja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o informacijah, ki jih morajo poslati tretje države ter nadzorni organi in izvajalci nadzora za nadzor priznanja iz člena 33(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 za uvožene ekološke proizvode, ter o ukrepih, ki jih je treba sprejeti pri izvajanju navedenega nadzora (UL L 292, 16.8.2021, str. 20).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2306 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o uradnem nadzoru pošiljk ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve, namenjenih za uvoz v Unijo, ter o certifikatu o kontrolnem pregledu (UL L 461, 27.12.2021, str. 13).

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2305 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o primerih in pogojih, v katerih oz. pod katerimi so ekološki proizvodi in proizvodi iz preusmeritve izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, ter kraju uradnega nadzora ter o spremembi delegiranih uredb Komisije (EU) 2019/2123 in (EU) 2019/2124 (UL L 461, 27.12.2021, str. 5).

(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(8) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1378 z dne 19. avgusta 2021 o določitvi nekaterih pravil v zvezi s certifikatom, izdanim izvajalcem dejavnosti, skupinam izvajalcev dejavnosti in izvoznikom v tretjih državah, ki se ukvarjajo z uvozom ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve v Unijo, ter določitvi seznama priznanih nadzornih organov in izvajalcev nadzora v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 297, 20.8.2021, str. 24).

27.12.2021

Uradni list Evropske unije

L 461/40

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2308

z dne 22. decembra 2021

o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) in zlasti člena 71(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene gojene in divje prašiče ter lahko močno vpliva na zadevno populacijo živali in donosnost gojenja, kar povzroča motnje pri premikih pošiljk navedenih živali in proizvodov iz njih znotraj Unije in pri izvozu v tretje države.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 (2) je bila sprejeta v okviru Uredbe (EU) 2016/429 in določa posebne ukrepe za obvladovanje afriške prašičje kuge, ki jih začasno uporabljajo države članice iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) na območjih z omejitvami I, II in III iz navedene priloge.

(3)

Območja z omejitvami I, II in III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 temeljijo na epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji. Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/2249 (3), in sicer po spremembi epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Nemčiji in na Poljskem.

(4)

Vse spremembe območij z omejitvami I, II in III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 bi morale temeljiti na epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo na območjih, ki jih je prizadela navedena bolezen, in splošnih epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo v zadevni državi članici, ravni tveganja za nadaljnje širjenje navedene bolezni, znanstveno utemeljenih načelih in merilih za geografsko opredelitev območij zaradi afriške prašičje kuge ter smernicah Unije, dogovorjenih z državami članicami v Stalnem odboru za rastline, živali in hrano, ki so javno dostopne na spletnem mestu Komisije (4). Take spremembe bi morale upoštevati tudi mednarodne standarde, kot je Kodeks za zdravje kopenskih živali (5) Svetovne organizacije za zdravje živali, in utemeljitve za določitev območij, ki jih predložijo pristojni organi zadevnih držav članic.

(5)	Od datuma sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2021/2249 je prišlo do novih izbruhov afriške prašičje kuge pri gojenih in divjih prašičih na Poljskem.

(6)

Decembra 2021 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih v regiji Świętokrzyskie na Poljskem na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ta novi izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in ga je prizadel navedeni nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami III v navedeni prilogi, sedanje meje območja z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da se bo upošteval navedeni nedavni izbruh.

(7)

Poleg tega je bilo decembra 2021 ugotovljenih več izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v regiji Dolnośląskie na Poljskem na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami II v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 in se nahaja v neposredni bližini območja, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I. Navedeni novi izbruhi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in je v neposredni bližini območja, ki je navedeno kot območje z omejitvami II, ki so ga prizadeli ti nedavni izbruhi afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami II v navedeni prilogi.

(8)

Poleg tega je bilo decembra 2021 ugotovljenih več izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v regiji Wielkopolskie na Poljskem na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 in se nahaja v neposredni bližini območja, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I. Navedeni novi izbruhi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in je v neposredni bližini območja, ki je navedeno kot območje z omejitvami III, ki so ga prizadeli ti nedavni izbruhi afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami II v navedeni prilogi.

(9)

Decembra 2021 je bil ugotovljen tudi en izbruh afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v regiji Wielkopolskie na Poljskem na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ta novi izbruh afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in ga je prizadel navedeni nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami II v navedeni prilogi, sedanje meje območja z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da se bo upošteval navedeni nedavni izbruh.

(10)

Po teh nedavnih izbruhih afriške prašičje kuge pri gojenih in divjih prašičih na Poljskem ter ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji je bila določitev območij v tej državi članici ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi ukrepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605.

(11)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba na Poljskem razmejiti dovolj velika nova območja z omejitvami ter jih ustrezno navesti kot območja z omejitvami I, II in III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ker so razmere v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji zelo dinamične, so se pri razmejitvi navedenih novih območij z omejitvami upoštevale razmere na okoliških območjih.

(12)	Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 iz te izvedbene uredbe začnejo veljati čim prej.

(13)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 z dne 7. aprila 2021 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge (UL L 129, 15.4.2021, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2249 z dne 16. decembra 2021 o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge (UL L 453, 17.12.2021, str. 48).

(4) Delovni dokument SANTE/7112/2015/Rev. 3 „Načela in merila za geografsko opredelitev regionalizacije afriške prašičje kuge“ („Principles and criteria for geographically defining ASF regionalisation“); https://ec.europa.eu/food/animals/animal-diseases/control-measures/asf_en.

(5) Kodeks za zdravje kopenskih živali OIE, 28. izdaja, 2019. ISBN Zvezka I: 978-92-95108-85-1; ISBN Zvezka II: 978-92-95108-86-8. https://www.oie.int/standard-setting/terrestrial-code/access-online/.

PRILOGA

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

OBMOČJA Z OMEJITVAMI

DEL I

1. Nemčija

Naslednja območja z omejitvami I v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

—

Landkreis Dahme-Spreewald:

—	Gemeinde Alt Zauche-Wußwerk,

—	Gemeinde Byhleguhre-Byhlen,

—	Gemeinde Märkische Heide, mit den Gemarkungen Alt Schadow, Neu Schadow, Pretschen, Plattkow, Wittmannsdorf, Schuhlen-Wiese, Bückchen, Kuschkow, Gröditsch, Groß Leuthen, Leibchel, Glietz, Groß Leine, Dollgen, Krugau, Dürrenhofe, Biebersdorf und Klein Leine,

—	Gemeinde Neu Zauche,

—	Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Groß Liebitz, Guhlen, Mochow und Siegadel,

—	Gemeinde Spreewaldheide,

—	Gemeinde Straupitz,

—

Landkreis Märkisch-Oderland:

—	Gemeinde Müncheberg mit den Gemarkungen Müncheberg, Eggersdorf bei Müncheberg und Hoppegarten bei Müncheberg,

—	Gemeinde Bliesdorf mit den Gemarkungen Kunersdorf - westlich der B167 und Bliesdorf - westlich der B167

—	Gemeinde Märkische Höhe mit den Gemarkungen Reichenberg und Batzlow,

—	Gemeinde Wriezen mit den Gemarkungen Haselberg, Frankenfelde, Schulzendorf, Lüdersdorf Biesdorf, Rathsdorf - westlich der B 167 und Wriezen - westlich der B167

—	Gemeinde Buckow (Märkische Schweiz),

—	Gemeinde Strausberg mit den Gemarkungen Hohenstein und Ruhlsdorf,

—	Gemeine Garzau-Garzin,

—	Gemeinde Waldsieversdorf,

—	Gemeinde Rehfelde mit der Gemarkung Werder,

—	Gemeinde Reichenow-Mögelin,

—	Gemeinde Prötzel mit den Gemarkungen Harnekop, Sternebeck und Prötzel östlich der B 168 und der L35,

—	Gemeinde Oberbarnim,

—	Gemeinde Bad Freienwalde mit der Gemarkung Sonnenburg,

—	Gemeinde Falkenberg mit den Gemarkungen Dannenberg, Falkenberg westlich der L 35, Gersdorf und Kruge,

—	Gemeinde Höhenland mit den Gemarkungen Steinbeck, Wollenberg und Wölsickendorf,

—

Landkreis Barnim:

—	Gemeinde Joachimsthal östlich der L220 (Eberswalder Straße), östlich der L23 (Töpferstraße und Templiner Straße), östlich der L239 (Glambecker Straße) und Schorfheide (JO) östlich der L238,

—	Gemeinde Friedrichswalde mit der Gemarkung Glambeck östlich der L 239,

—	Gemeinde Althüttendorf,

—	Gemeinde Ziethen mit den Gemarkungen Groß Ziethen und Klein Ziethen westlich der B198,

—	Gemeinde Chorin mit den Gemarkungen Golzow, Senftenhütte, Buchholz, Schorfheide (Ch), Chorin westlich der L200 und Sandkrug nördlich der L200,

—	Gemeinde Britz,

—	Gemeinde Schorfheide mit den Gemarkungen Altenhof, Werbellin, Lichterfelde und Finowfurt,

—	Gemeinde (Stadt) Eberswalde mit der Gemarkungen Finow und Spechthausen und der Gemarkung Eberswalde südlich der B167 und westlich der L200,

—	Gemeinde Breydin,

—	Gemeinde Melchow,

—	Gemeinde Sydower Fließ mit der Gemarkung Grüntal nördlich der K6006 (Landstraße nach Tuchen), östlich der Schönholzer Straße und östlich Am Postweg,

—	Hohenfinow südlich der B167,

—

Landkreis Uckermark:

—	Gemeinde Passow mit den Gemarkungen Briest, Passow und Schönow,

—	Gemeinde Mark Landin mit den Gemarkungen Landin nördlich der B2, Grünow und Schönermark,

—	Gemeinde Angermünde mit den Gemarkungen Frauenhagen, Mürow, Angermünde nördlich und nordwestlich der B2, Dobberzin nördlich der B2, Kerkow, Welsow, Bruchhagen, Greiffenberg, Günterberg, Biesenbrow, Görlsdorf, Wolletz und Altkünkendorf,

—	Gemeinde Zichow,

—	Gemeinde Casekow mit den Gemarkungen Blumberg, Wartin, Luckow-Petershagen und den Gemarkungen Biesendahlshof und Casekow westlich der L272 und nördlich der L27,

—	Gemeinde Hohenselchow-Groß Pinnow mit der Gemarkung Hohenselchow nördlich der L27,

—	Gemeinde Tantow,

—	Gemeinde Mescherin

—	Gemeinde Gartz (Oder) mit der Gemarkung Geesow sowie den Gemarkungen Gartz und Hohenreinkendorf nördlich der L27 und B2 bis Gartenstraße,

—	Gemeinde Pinnow nördlich und westlich der B2,

—

Landkreis Oder-Spree:

—	Gemeinde Storkow (Mark),

—	Gemeinde Spreenhagen mit den Gemarkungen Braunsdorf, Markgrafpieske, Lebbin und Spreenhagen,

—	Gemeinde Grünheide (Mark) mit den Gemarkungen Kagel, Kienbaum und Hangelsberg,

—	Gemeinde Fürstenwalde westlich der B 168 und nördlich der L 36,

—	Gemeinde Rauen,

—	Gemeinde Wendisch Rietz bis zur östlichen Uferzone des Scharmützelsees und von der südlichen Spitze des Scharmützelsees südlich der B246,

—	Gemeinde Reichenwalde,

—	Gemeinde Bad Saarow mit der Gemarkung Petersdorf und der Gemarkung Bad Saarow-Pieskow westlich der östlichen Uferzone des Scharmützelsees und ab nördlicher Spitze westlich der L35,

—	Gemeinde Tauche mit der Gemarkung Werder,

—	Gemeinde Steinhöfel mit den Gemarkungen Jänickendorf, Schönfelde, Beerfelde, Gölsdorf, Buchholz, Tempelberg und den Gemarkungen Steinhöfel, Hasenfelde und Heinersdorf westlich der L36 und der Gemarkung Neuendorf im Sande nördlich der L36,

—

Landkreis Spree-Neiße:

—	Gemeinde Peitz,

—	Gemeinde Turnow-Preilack,

—	Gemeinde Drachhausen,

—	Gemeinde Schmogrow-Fehrow,

—	Gemeinde Drehnow,

—	Gemeinde Teichland mit den Gemarkungen Maust und Neuendorf,

—	Gemeinde Dissen-Striesow,

—	Gemeinde Briesen,

—	Gemeinde Spremberg mit den Gemarkungen, Sellessen, Spremberg, Bühlow, Laubsdorf, Bagenz und den Gemarkungen Groß Buckow, Klein Buckow östlich des Tagebaues Welzow-Süd,

—	Gemeinde Neuhausen/Spree mit den Gemarkungen Kathlow, Haasow, Roggosen, Koppatz, Neuhausen, Frauendorf, Groß Oßnig, Groß Döbern und Klein Döbern,

—

Landkreis Oberspreewald-Lausitz:

—	Gemeinde Grünewald,

—	Gemeinde Hermsdorf,

—	Gemeinde Kroppen,

—	Gemeinde Ortrand,

—	Gemeinde Großkmehlen,

—	Gemeinde Lindenau.

—

Landkreis Elbe-Elster:

—	Gemeinde Großthiemig,

—

Landkreis Prignitz:

—	Gemeinde Groß Pankow mit den Gemarkungen Baek, Tangendorf und Tacken,

—	Gemeinde Karstadt mit den Gemarkungen Groß Warnow, Klein Warnow, Reckenzin, Streesow, Garlin, Dallmin, Postlin, Kribbe, Neuhof, Strehlen und Blüthen,

—	Gemeinde Pirow mit der Gemarkung Bresch,

—	Gemeinde Gülitz-Reetz,

—	Gemeinde Putlitz mit den Gemarkungen Lockstädt, Mansfeld und Laaske,

—	Gemeinde Triglitz,

—	Gemeinde Marienfließ mit der Gemarkung Frehne,

—	Gemeinde Kümmernitztal mit der Gemarkungen Buckow, Preddöhl und Grabow,

—	Gemeinde Gerdshagen mit der Gemarkung Gerdshagen,

—	Gemeinde Meyenburg,

—	Gemeinde Pritzwalk mit der Gemarkung Steffenshagen,

Bundesland Sachsen:

—

Landkreis Bautzen

—	Gemeinde Arnsdorf,

—	Gemeinde Burkau,

—	Gemeinde Crostwitz,

—	Gemeinde Cunewalde,

—	Gemeinde Demitz-Thumitz,

—	Gemeinde Doberschau-Gaußig,

—	Gemeinde Elsterheide,

—	Gemeinde Frankenthal,

—	Gemeinde Göda,

—	Gemeinde Großharthau,

—	Gemeinde Großnaundorf,

—	Gemeinde Großpostwitz/O.L.,

—	Gemeinde Haselbachtal,

—	Gemeinde Hochkirch, sofern nicht bereits der Sperrzone II,

—	Gemeinde Königswartha, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Kubschütz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Lichtenberg,

—	Gemeinde Lohsa, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Nebelschütz,

—	Gemeinde Neschwitz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Neukirch,

—	Gemeinde Neukirch/Lausitz,

—	Gemeinde Obergurig,

—	Gemeinde Ohorn,

—	Gemeinde Oßling,

—	Gemeinde Panschwitz-Kuckau,

—	Gemeinde Puschwitz,

—	Gemeinde Räckelwitz,

—	Gemeinde Radibor, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Ralbitz-Rosenthal,

—	Gemeinde Rammenau,

—	Gemeinde Schmölln-Putzkau,

—	Gemeinde Schwepnitz,

—	Gemeinde Sohland a. d. Spree,

—	Gemeinde Spreetal, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Stadt Bautzen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Stadt Bernsdorf,

—	Gemeinde Stadt Bischhofswerda,

—	Gemeinde Stadt Elstra,

—	Gemeinde Stadt Großröhrsdorf,

—	Gemeinde Stadt Hoyerswerda, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Stadt Kamenz,

—	Gemeinde Stadt Lauta,

—	Gemeinde Stadt Pulsnitz,

—	Gemeinde Stadt Radeberg,

—	Gemeinde Stadt Schirgiswalde-Kirschau,

—	Gemeinde Stadt Wilthen,

—	Gemeinde Stadt Wittichenau, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Steina,

—	Gemeinde Steinigtwolmsdorf,

—	Gemeinde Wachau,

—

Stadt Dresden:

—	Stadtgebiet, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—

Landkreis Görlitz:

—	Gemeinde Beiersdorf,

—	Gemeinde Bertsdorf-Hörnitz,

—	Gemeinde Dürrhennersdorf,

—	Gemeinde Großschönau,

—	Gemeinde Großschweidnitz,

—	Gemeinde Hainewalde,

—	Gemeinde Kurort Jonsdorf,

—	Gemeinde Kottmar,

—	Gemeinde Lawalde,

—	Gemeinde Leutersdorf,

—	Gemeinde Mittelherwigsdorf,

—	Gemeinde Oderwitz,

—	Gemeinde Olbersdorf,

—	Gemeinde Oppach,

—	Gemeinde Oybin,

—	Gemeinde Rosenbach, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Schönau-Berzdorf a. d. Eigen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Schönbach,

—	Gemeinde Stadt Bernstadt a. d. Eigen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Stadt Ebersbach-Neugersdorf,

—	Gemeinde Stadt Herrnhut,

—	Gemeinde Stadt Löbau, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Stadt Neusalza-Spremberg,

—	Gemeinde Stadt Ostritz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Stadt Seifhennersdorf,

—	Gemeinde Stadt Zittau,

—

Landkreis Meißen:

—	Gemeinde Diera-Zehren östlich der Elbe,

—	Gemeinde Klipphausen östlich der S 177,

—	Gemeinde Lampertswalde, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Niederau,

—	Gemeinde Priestewitz,

—	Gemeinde Stadt Coswig, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

—	Gemeinde Stadt Großenhain,

—	Gemeinde Stadt Meißen im Norden östlich der Elbe bis zur Bahnlinie, im Süden östlich der S 177,

—	Gemeinde Stadt Radebeul,

—	Gemeinde Weinböhla, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Bundesland Mecklenburg-Vorpommern:

—

Landkreis Vorpommern Greifswald

—	Gemeinde Penkun südlich der Autobahn A11,

—	Gemeinde Nadrense südlich der Autobahn A11,

—

Landkreis Ludwigslust-Parchim:

—	Gemeinde Balow mit dem Ortsteil: Balow

—	Gemeinde Barkhagen mit den Ortsteilen und Ortslagen: Altenlinden, Kolonie Lalchow, Plauerhagen, Zarchlin, Barkow-Ausbau, Barkow

—	Gemeinde Blievenstorf mit dem Ortsteil: Blievenstorf

—	Gemeinde Brenz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Neu Brenz, Alt Brenz

—	Gemeinde Domsühl mit den Ortsteilen und Ortslagen: Severin, Bergrade Hof, Bergrade Dorf, Zieslübbe, Alt Dammerow, Schlieven, Domsühl, Domsühl-Ausbau, Neu Schlieven

—	Gemeinde Gallin-Kuppentin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Kuppentin, Kuppentin-Ausbau, Daschow, Zahren, Gallin, Penzlin

—	Gemeinde Ganzlin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dresenow, Dresenower Mühle, Twietfort, Ganzlin, Tönchow, Wendisch Priborn, Liebhof, Gnevsdorf

—	Gemeinde Granzin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Lindenbeck, Greven, Beckendorf, Bahlenrade, Granzin

—	Gemeinde Grabow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Böschungsbereich und angrenzende Ackerfläche an der Alten Elde (angrenzend an die Gemeinden Prislich und Zierzow)

—	Gemeinde Groß Laasch mit den Ortsteilen und Ortslagen: Waldgebiet zwischen der Ortslage Groß Laasch und der Elde

—	Gemeinde Kremmin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Wiesen- und Ackerflächen zwischen K52, B5 und Bahnlinie Hamburg-Berlin

—	Gemeinde Kritzow mit den Ortsteilen und Ortslagen:

—	Schlemmin, Kritzow

—	Gemeinde Lewitzrand mit dem Ortsteil und Ortslage:

—	Matzlow-Garwitz (teilweise)

—	Gemeinde Lübz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Broock, Wessentin, Wessentin Ausbau, Bobzin, Lübz, Broock Ausbau, Riederfelde, Ruthen, Lutheran, Gischow, Burow, Hof Gischow, Ausbau Lutheran, Meyerberg

—	Gemeinde Muchow mit dem Ortsteil und Ortslage: Muchow

—	Gemeinde Neustadt-Glewe mit den Ortsteilen und Ortslagen: Flugplatz mit angrenzendem Waldgebiet entlang der K38 und B191 bis zur A24, Wabel

—	Gemeinde Obere Warnow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Grebbin und Wozinkel, Gemarkung Kossebade teilweise, Gemarkung Herzfeld mit dem Waldgebiet Bahlenholz bis an die östliche Gemeindegrenze, Gemarkung Woeten unmittelbar östlich und westlich der L16

—	Gemeinde Parchim mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dargelütz, Neuhof, Kiekindemark, Neu Klockow, Möderitz, Malchow, Damm, Parchim, Voigtsdorf, Neu Matzlow

—	Gemeinde Passow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Unterbrüz, Brüz, Welzin, Neu Brüz, Weisin, Charlottenhof, Passow

—	Gemeinde Plau am See mit den Ortsteilen und Ortslagen: Reppentin, Gaarz, Silbermühle, Appelburg, Seelust, Plau-Am See, Plötzenhöhe, Klebe, Lalchow, Quetzin, Heidekrug

—	Gemeinde Prislich mit den Ortsteilen und Ortslagen: Neese, Werle, Prislich, Marienhof

—	Gemeinde Rom mit den Ortsteilen und Ortslagen: Lancken, Stralendorf, Rom, Darze, Klein Niendorf, Paarsch

—	Gemeinde Spornitz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dütschow, Primark, Steinbeck, Spornitz

—	Gemeinde Stolpe mit den Ortsteilen und Ortslagen: Granzin, Barkow, Stolpe Ausbau, Stolpe

—	Gemeinde Werder mit den Ortsteilen und Ortslagen: Neu Benthen, Benthen, Tannenhof, Werder

—	Gemeinde Zierzow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Kolbow, Zierzow.

2. Estonija

Naslednja območja z omejitvami I v Estoniji:

—	Hiiu maakond.

3. Grčija

Naslednja območja z omejitvami I v Grčiji:

—

in the regional unit of Drama:

—	the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality),

—	the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality),

—	the municipal departments of Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality),

—	the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality),

—

in the regional unit of Xanthi:

—	the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality),

—	the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality),

—	the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality),

—

in the regional unit of Rodopi:

—	the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality),

—	the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality),

—	the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality),

—	the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality),

—

in the regional unit of Evros:

—	the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality),

—	the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality),

—	the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality),

—

in the regional unit of Serres:

—

the municipal departments of Kerkini, Livadia, Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Gonimo, Mandraki, Megalochori, Rodopoli, Ano Poroia, Katw Poroia, Sidirokastro, Vamvakophyto, Promahonas, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Kastanousi and Chortero and the community departments of Achladochori, Agkistro and Kapnophyto (in Sintiki municipality),

—	the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality),

—	the municipal departments of Dasochoriou, Irakleia, Valtero, Karperi, Koimisi, Lithotopos, Limnochori, Podismeno and Chrysochorafa (in Irakleia municipality).

4. Latvija

Naslednja območja z omejitvami I v Latviji:

—	Dienvidkurzemes novada Vērgales, Medzes, Grobiņas, Nīcas pagasta daļa uz ziemeļiem no apdzīvotas vietas Bernāti, autoceļa V1232, A11, V1222, Bārtas upes, Otaņķu pagasts, Grobiņas pilsēta,

—	Ropažu novada Stopiņu pagasta daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes.

5. Litva

Naslednja območja z omejitvami I v Litvi:

—	Klaipėdos rajono savivaldybė: Agluonėnų, Dovilų, Gargždų, Priekulės, Vėžaičių, Kretingalės ir Dauparų-Kvietinių seniūnijos,

—	Palangos miesto savivaldybė.

6. Madžarska

Naslednja območja z omejitvami I na Madžarskem:

—

Békés megye 950950, 950960, 950970, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150 és 956160 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

—	Csongrád-Csanád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950,

—	406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Győr-Moson-Sopron megye 100550, 100650, 100950, 101050, 101350, 101450, 101550, 101560 és 102150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Komárom-Esztergom megye 250150, 250250, 250450, 250460, 250550, 250650, 250750, 251050, 251150, 251250, 251350, 251360, 251650, 251750, 251850, 252250, kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Pest megye 571550, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575050, 575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

7. Poljska

Naslednja območja z omejitvami I na Poljskem:

w województwie kujawsko - pomorskim:

—	powiat rypiński,

—	powiat brodnicki,

—	powiat grudziądzki,

—	powiat miejski Grudziądz,

—	powiat wąbrzeski,

w województwie warmińsko-mazurskim:

—	gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim,

w województwie podlaskim:

—	gminy Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew i część gminy Kulesze Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię koleją w powiecie wysokomazowieckim,

—	gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

—	gminy Szumowo, Zambrów z miastem Zambrów i część gminy Kołaki Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

—	gminy Grabowo, Kolno i miasto Kolno, Turośl w powiecie kolneńskim,

w województwie mazowieckim:

—	powiat ostrołęcki,

—	powiat miejski Ostrołęka,

—	gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Bulkowo, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno, Staroźreby i Stara Biała w powiecie płockim,

—	powiat miejski Płock,

—	powiat ciechanowski,

—	gminy Baboszewo, Dzierzążnia, Joniec, Nowe Miasto, Płońsk i miasto Płońsk, Raciąż i miasto Raciąż, Sochocin w powiecie płońskim,

—	powiat sierpecki,

—	gmina Siemiątkowo w powiecie żuromińskim,

—	część powiatu ostrowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

—	gminy Radzanów, Strzegowo, Stupsk w powiecie mławskim,

—	powiat przasnyski,

—	powiat makowski,

—	powiat pułtuski,

—	część powiatu wyszkowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

—	część powiatu węgrowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

—	część powiatu wołomińskiego niewymieniona w części II załącznika I,

—	gminy Mokobody i Suchożebry w powiecie siedleckim,

—	gminy Dobre, Jakubów, Kałuszyn, Stanisławów w powiecie mińskim,

—	gminy Bielany i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

—	gminy Kowala, Wierzbica, część gminy Wolanów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie radomskim,

—	powiat miejski Radom,

—	gminy Jastrząb, Mirów, Orońsko w powiecie szydłowieckim,

—	powiat gostyniński,

w województwie podkarpackim:

—	powiat jasielski,

—	powiat strzyżowski,

—	część powiatu ropczycko – sędziszowskiego niewymieniona w części I i II załącznika I,

—	gminy Pruchnik, Rokietnica, Roźwienica, w powiecie jarosławskim,

—	gminy Fredropol, Krasiczyn, Krzywcza, Medyka, Orły, Żurawica, Przemyśl w powiecie przemyskim,

—	powiat miejski Przemyśl,

—	gminy Gać, Jawornik Polski, Kańczuga, część gminy Zarzecze położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Mleczka w powiecie przeworskim,

—	powiat łańcucki,

—	gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski, część gminy Świlcza położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 94 i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

—	gmina Raniżów w powiecie kolbuszowskim,

—	gminy Brzostek, Jodłowa, miasto Dębica, część gminy wiejskiej Dębica położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr A4 w powiecie dębickim,

w województwie świętokrzyskim:

—	gminy Nowy Korczyn, Solec–Zdrój, Wiślica, część gminy Busko Zdrój położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Siedlawy-Szaniec-Podgaje-Kołaczkowice w powiecie buskim,

—	powiat kazimierski,

—	powiat skarżyski,

—	część powiatu opatowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

—	część powiatu sandomierskiego niewymieniona w części II załącznika I,

—	gminy Bogoria, Osiek, Staszów i część gminy Rytwiany położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 764, część gminy Szydłów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 756 w powiecie staszowskim,

—

gminy Pawłów, Wąchock, część gminy Brody położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 oraz na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie, drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy i część gminy Mirzec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno - wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

—	powiat ostrowiecki,

—	gminy Fałków, Ruda Maleniecka, Radoszyce, Smyków, część gminy Końskie położona na zachód od linii kolejowej, część gminy Stąporków położona na południe od linii kolejowej w powiecie koneckim,

—	gminy Bodzentyn, Bieliny, Łagów, Nowa Słupia, część gminy Raków położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 756 i 764, w powiecie kieleckim,

—	gminy Działoszyce, Michałów, Pińczów, Złota w powiecie pińczowskim,

—	gminy Imielno, Jędrzejów, Nagłowice, Sędziszów, Słupia, Wodzisław w powiecie jędrzejowskim,

—	gminy Moskorzew, Radków, Secemin w powiecie włoszczowskim,

w województwie łódzkim:

—

gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, Nieborów, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącej od granicy miasta Łowicz do zachodniej granicy gminy oraz część gminy wiejskiej Łowicz położona na wschód od granicy miasta Łowicz i na północ od granicy gminy Nieborów w powiecie łowickim,

—	gminy Cielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka w powiecie rawskim,

—	gminy Bolimów, Głuchów, Godzianów, Lipce Reymontowskie, Maków, Nowy Kawęczyn, Skierniewice, Słupia w powiecie skierniewickim,

—	powiat miejski Skierniewice,

—	gminy Mniszków, Paradyż, Sławno i Żarnów w powiecie opoczyńskim,

—	powiat tomaszowski,

—	powiat brzeziński,

—	powiat łaski,

—	powiat miejski Łódź,

—	powat łódzki wschodni,

—	powiat pabianicki,

—	powiat wieruszowski,

—	gminy Aleksandrów Łódzki, Stryków, miasto Zgierz w powiecie zgierskim,

—	gminy Bełchatów z miastem Bełchatów, Drużbice, Kluki, Rusiec, Szczerców, Zelów w powiecie bełchatowskim,

—	powiat wieluński,

—	powiat sieradzki,

—	powiat zduńskowolski,

—	gminy Aleksandrów, Czarnocin, Grabica, Moszczenica, Ręczno, Sulejów, Wola Krzysztoporska, Wolbórz w powiecie piotrkowskim,

—	powiat miejski Piotrków Trybunalski,

—	gminy Masłowice, Przedbórz, Wielgomłyny i Żytno w powiecie radomszczańskim,

w województwie śląskim:

—	gmina Koniecpol w powiecie częstochowskim,

w województwie pomorskim:

—

gminy Ostaszewo, miasto Krynica Morska oraz część gminy Nowy Dwór Gdański położona na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

—	gminy Lichnowy, Miłoradz, Nowy Staw, Malbork z miastem Malbork w powiecie malborskim,

—	gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

—	powiat gdański,

—	Miasto Gdańsk,

—	powiat tczewski,

—	powiat kwidzyński,

w województwie lubuskim:

—	gmina Lubiszyn w powiecie gorzowskim,

—	gmina Dobiegniew w powiecie strzelecko – drezdeneckim,

w województwie dolnośląskim:

—	gminy Dobroszyce, Dziadowa Kłoda, Międzybórz, Syców, Twardogóra, część gminy wiejskiej Oleśnica położona na północ od linii wyznaczonej przez droge nr S8 w powiecie oleśnickim,

—	gminy Jordanów Śląski, Kąty Wrocławskie, Kobierzyce, Mietków, Sobótka, część gminy Długołęka położona na północ od linii wyznaczonej przez droge nr S8, część gminy Żórawina położona na zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie wrocławskim,

—	część gminy Domaniów położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie oławskim,

—	część powiatu miejskiego Wrocław położona na północny zachód od linii wyznaczonej przez autostradę nr A8,

—	gmina Wiązów w powiecie strzelińskim,

—	powiat średzki,

—	miasto Świeradów Zdrój w powiecie lubańskim,

—	część powiatu wołowskiego niewymieniona w części III załącznika I,

—	powiat miejski Legnica,

—	gminy Krotoszyce, Kunice, Legnickie Pole, Miłkowice, Prochowice, Ruja w powiecie legnickim,

—	gminy Pielgrzymka, Świerzawa, Złotoryja z miastem Złotoryja, miasto Wojcieszów w powiecie złotoryjskim,

—	powiat lwówecki,

—	gmina Ścinawa w powiecie lubińskim,

—	część powiatu trzebnickiego niewymieniona w części III załącznika I,

—	gmina Wądroże Wielkie w powiecie jaworskim,

—	gmina Krośnice w powiecie milickim,

w województwie wielkopolskim:

—

gminy Koźmin Wielkopolski, Rozdrażew, miasto Sulmierzyce, część gminy Krotoszyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 15 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 36, nr 36 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 15 do skrzyżowana z drogą nr 444, nr 444 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 36 do południowej granicy gminy w powiecie krotoszyńskim,

—	gminy Borek Wielkopolski, Gostyń, Piaski, Pogorzela, w powiecie gostyńskim,

—	gminy Granowo, Grodzisk Wielkopolski i część gminy Kamieniec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

—	gminy Czempiń, Kościan i miasto Kościan, Krzywiń, część gminy Śmigiel położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S5 w powiecie kościańskim,

—	powiat miejski Poznań,

—

gminy Buk, Dopiewo, Komorniki, Tarnowo Podgórne, Stęszew, Swarzędz, Pobiedziska, Czerwonak, Mosina, miasto Luboń, miasto Puszczykowo i część gminy Kórnik położona na zachód od linii wyznaczonych przez drogi: nr S11 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 434 i drogę nr 434 biegnącą od tego skrzyżowania do południowej granicy gminy, część gminy Rokietnica położona na południowy zachód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy w miejscowości Krzyszkowo do południowej granicy gminy w miejscowości Kiekrz oraz część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na południe od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie poznańskim,

—	gmina Kiszkowo i część gminy Kłecko położona na zachód od rzeki Mała Wełna w powiecie gnieźnieńskim,

—	powiat czarnkowsko-trzcianecki,

—

gmina Kaźmierz, część gminy Duszniki położona na południowy – wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Duszniki, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez ul. Niewierską oraz drogę biegnącą przez miejscowość Niewierz do zachodniej granicy gminy, część gminy Ostroróg położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 186 i 184 biegnące od granicy gminy do miejscowości Ostroróg, a następnie od miejscowości Ostroróg przez miejscowości Piaskowo – Rudki do południowej granicy gminy, część gminy Wronki położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wartę biegnącą od zachodniej granicy gminy do przecięcia z droga nr 182, a następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 182 oraz 184 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 182 do południowej granicy gminy, miasto Szamotuły i część gminy Szamotuły położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 i drogę łączącą miejscowości Lipnica - Ostroróg do linii wyznaczonej przez wschodnią granicę miasta Szamotuły i na południe od linii kolejowej biegnącej od południowej granicy miasta Szamotuły, do południowo-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Obrzycko położona na zachód od drogi nr 185 łączącej miejscowości Gaj Mały, Słopanowo i Obrzycko do północnej granicy miasta Obrzycko, a następnie na zachód od drogi przebiegającej przez miejscowość Chraplewo w powiecie szamotulskim,

—	gmina Budzyń w powiecie chodzieskim,

—	gminy Mieścisko, Skoki i Wągrowiec z miastem Wągrowiec w powiecie wągrowieckim,

—	powiat pleszewski,

—	gmina Zagórów w powiecie słupeckim,

—	gmina Pyzdry w powiecie wrzesińskim,

—	gminy Kotlin, Żerków i część gminy Jarocin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr S11 i 15 w powiecie jarocińskim,

—	powiat ostrowski,

—	powiat miejski Kalisz,

—

gminy Blizanów, Brzeziny, Żelazków, Godziesze Wielkie, Koźminek, Lisków, Opatówek, Szczytniki, część gminy Stawiszyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 25 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Zbiersk, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Zbiersk – Łyczyn – Petryki biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 25 do południowej granicy gminy, część gminy Ceków- Kolonia położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Młynisko – Morawin - Janków w powiecie kaliskim,

—

gminy Brudzew, Dobra, Kawęczyn, Przykona, Władysławów, Turek z miastem Turek część gminy Tuliszków położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 72 biegnącej od wschodniej granicy gminy do miasta Turek a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 biegnącej od skrzyżowania z drogą nr 72 w mieście Turek do zachodniej granicy gminy w powiecie tureckim,

—

gminy Rzgów, Grodziec, Krzymów, Stare Miasto, część gminy Rychwał położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 25 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Rychwał, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 25 w miejscowości Rychwał do wschodniej granicy gminy w powiecie konińskim,

—	powiat kępiński,

—	powiat ostrzeszowski,

w województwie opolskim:

—	gminy Domaszowice, Pokój, część gminy Namysłów położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od wschodniej do zachodniej granicy gminy w powiecie namysłowskim,

—	gminy Wołczyn, Kluczbork, Byczyna w powiecie kluczborskim,

—	gminy Praszka, Gorzów Śląski w powiecie oleskim,

—	gminy Grodków, Lewin Brzeski, Olszanka, miasto Brzeg, część gminy Skarbimierz położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 39 w powiecie brzeskim,

—	gmina Popielów w powiecie opolskim,

w województwie zachodniopomorskim:

—

gminy Nowogródek Pomorski, Barlinek, Myślibórz, część gminy Dębno położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 126 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 23 w miejscowości Dębno, następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 23 do skrzyżowania z ul. Jana Pawła II w miejscowości Cychry, następnie na północ od ul. Jana Pawła II do skrzyżowania z ul. Ogrodową i dalej na północ od linii wyznaczonej przez ul. Ogrodową, której przedłużenie biegnie do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim,

—	gmina Stare Czarnowo w powiecie gryfińskim,

—	gmina Bielice, Kozielice, Pyrzyce w powiecie pyrzyckim,

—	gminy Bierzwnik, Krzęcin, Pełczyce w powiecie choszczeńskim,

—

część powiatu miejskiego Szczecin położona na zachód od linii wyznaczonej przez rzekę Odra Zachodnia biegnącą od północnej granicy gminy do przecięcia z drogą nr 10, następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 10 biegnącą od przecięcia z linią wyznaczoną przez rzekę Odra Zachodnia do wschodniej granicy gminy,

—	gminy Dobra (Szczecińska), Kołbaskowo, Police w powiecie polickim,

w województwie małopolskim:

—	powiat brzeski,

—	powiat gorlicki,

—	powiat proszowicki,

—	powiat nowosądecki,

—	powiat miejski Nowy Sącz,

—	część powiatu dąbrowskiego niewymieniona w części III załącznika I,

—	część powiatu tarnowskiego niewymieniona w części III załącznika I.

8. Slovaška

Naslednja območja z omejitvami I na Slovaškem:

—	in the district of Nové Zámky: Mužla, Obid, Štúrovo, Nána, Kamenica nad Hronom, Chľaba, Leľa, Bajtava, Salka, Malé Kosihy, Kolta, Jasová, Dubník, Rúbaň, Strekov,

—	in the district of Komárno: Bátorové Kosihy, Búč, Kravany nad Dunajom,

—	in the district of Veľký Krtíš, the municipalities of Ipeľské Predmostie, Veľká nad Ipľom, Hrušov, Kleňany, Sečianky,

—	in the district of Levice, the municipalities of Ipeľské Úľany, Plášťovce, Dolné Túrovce, Stredné Túrovce, Šahy, Tešmak, Pastovce, Zalaba, Malé Ludince, Hronovce, Nýrovce, Želiezovce, Málaš, Čaka,

—	the whole district of Krupina, except municipalities included in part II,

—	the whole district of Banska Bystrica, except municipalities included in part II,

—

in the district of Liptovsky Mikulas – municipalities of Pribylina, Jamník, Svatý Štefan, Konská, Jakubovany, Liptovský Ondrej, Beňadiková, Vavrišovo, Liptovská Kokava, Liptovský Peter, Dovalovo, Hybe, Liptovský Hrádok, Liptovský Ján, Uhorská Ves, Podtureň, Závažná Poruba, Liptovský Mikuláš, Pavčina Lehota, Demänovská Dolina, Gôtovany, Galovany, Svätý Kríž, Lazisko, Dúbrava, Malatíny, Liptovské Vlachy, Liptovské Kľačany, Partizánska Ľupča, Kráľovská Ľubeľa, Zemianska Ľubeľa, Východná – a part of municipality north from the highway D1,

—	in the district of Ružomberok, the municipalities of Liptovská Lužná, Liptovská Osada, Podsuchá, Ludrová, Štiavnička, Liptovská Štiavnica, Nižný Sliač, Liptovské Sliače,

—	the whole district of Banska Stiavnica,

—	the whole district of Žiar nad Hronom.

DEL II

1. Bolgarija

Naslednja območja z omejitvami II v Bolgariji:

—	the whole region of Haskovo,

—	the whole region of Yambol,

—	the whole region of Stara Zagora,

—	the whole region of Pernik,

—	the whole region of Kyustendil,

—	the whole region of Plovdiv, excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Pazardzhik, excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Smolyan,

—	the whole region of Dobrich,

—	the whole region of Sofia city,

—	the whole region of Sofia Province,

—	the whole region of Blagoevgrad,

—	the whole region of Razgrad,

—	the whole region of Kardzhali,

—	the whole region of Burgas excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Varna excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Silistra, excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Ruse, excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Veliko Tarnovo, excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Pleven, excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Targovishte, excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Shumen, excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Sliven, excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Vidin, excluding the areas in Part III.

2. Nemčija

Naslednja območja z omejitvami II v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

—

Landkreis Oder-Spree:

—	Gemeinde Grunow-Dammendorf,

—	Gemeinde Mixdorf

—	Gemeinde Schlaubetal,

—	Gemeinde Neuzelle,

—	Gemeinde Neißemünde,

—	Gemeinde Lawitz,

—	Gemeinde Eisenhüttenstadt,

—	Gemeinde Vogelsang,

—	Gemeinde Ziltendorf,

—	Gemeinde Wiesenau,

—	Gemeinde Friedland,

—	Gemeinde Siehdichum,

—	Gemeinde Müllrose,

—	Gemeinde Briesen,

—	Gemeinde Jacobsdorf

—	Gemeinde Groß Lindow,

—	Gemeinde Brieskow-Finkenheerd,

—	Gemeinde Ragow-Merz,

—	Gemeinde Beeskow,

—	Gemeinde Rietz-Neuendorf,

—	Gemeinde Tauche mit den Gemarkungen Stremmen, Ranzig, Trebatsch, Sabrodt, Sawall, Mitweide, Lindenberg, Falkenberg (T), Görsdorf (B), Wulfersdorf, Giesensdorf, Briescht, Kossenblatt und Tauche,

—	Gemeinde Langewahl,

—	Gemeinde Berkenbrück,

—	Gemeinde Steinhöfel mit den Gemarkungen Arensdorf und Demitz und den Gemarkungen Steinhöfel, Hasenfelde und Heinersdorf östlich der L 36 und der Gemarkung Neuendorf im Sande südlich der L36,

—	Gemeinde Fürstenwalde östlich der B 168 und südlich der L36,

—	Gemeinde Diensdorf-Radlow,

—	Gemeinde Wendisch Rietz östlich des Scharmützelsees und nördlich der B 246,

—	Gemeinde Bad Saarow mit der Gemarkung Neu Golm und der Gemarkung Bad Saarow-Pieskow östlich des Scharmützelsees und ab nördlicher Spitze östlich der L35,

—

Landkreis Dahme-Spreewald:

—	Gemeinde Jamlitz,

—	Gemeinde Lieberose,

—	Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Goyatz, Jessern, Lamsfeld, Ressen, Speichrow und Zaue,

—

Landkreis Spree-Neiße:

—	Gemeinde Schenkendöbern,

—	Gemeinde Guben,

—	Gemeinde Jänschwalde,

—	Gemeinde Tauer,

—	Gemeinde Teichland mit der Gemarkung Bärenbrück,

—	Gemeinde Heinersbrück,

—	Gemeinde Forst,

—	Gemeinde Groß Schacksdorf-Simmersdorf,

—	Gemeinde Neiße-Malxetal,

—	Gemeinde Jämlitz-Klein Düben,

—	Gemeinde Tschernitz,

—	Gemeinde Döbern,

—	Gemeinde Felixsee,

—	Gemeinde Wiesengrund,

—	Gemeinde Spremberg mit den Gemarkungen Groß Luja, Türkendorf, Graustein, Waldesdorf, Hornow, Schönheide und Liskau,

—	Gemeinde Neuhausen/Spree mit den Gemarkungen Kahsel, Drieschnitz, Gablenz, Komptendorf und Sergen,

—

Landkreis Märkisch-Oderland:

—	Gemeinde Bleyen-Genschmar,

—	Gemeinde Neuhardenberg,

—	Gemeinde Golzow,

—	Gemeinde Küstriner Vorland,

—	Gemeinde Alt Tucheband,

—	Gemeinde Reitwein,

—	Gemeinde Podelzig,

—	Gemeinde Gusow-Platkow,

—	Gemeinde Seelow,

—	Gemeinde Vierlinden,

—	Gemeinde Lindendorf,

—	Gemeinde Fichtenhöhe,

—	Gemeinde Lietzen,

—	Gemeinde Falkenhagen (Mark),

—	Gemeinde Zeschdorf,

—	Gemeinde Treplin,

—	Gemeinde Lebus,

—	Gemeinde Müncheberg mit den Gemarkungen Jahnsfelde, Trebnitz, Obersdorf, Münchehofe und Hermersdorf,

—	Gemeinde Märkische Höhe mit der Gemarkung Ringenwalde,

—

Gemeinde Bliesdorf mit der Gemarkung Metzdorf und Gemeinde Bliesdorf – östlich der B167 bis östlicher Teil, begrenzt aus Richtung Gemarkungsgrenze Neutrebbin südlich der Bahnlinie bis Straße „Sophienhof“ dieser westlich folgend bis „Ruesterchegraben“ weiter entlang Feldweg an den Windrädern Richtung „Herrnhof“, weiter entlang „Letschiner Hauptgraben“ nord-östlich bis Gemarkungsgrenze Alttrebbin und Kunersdorf – östlich der B167,

—	Gemeinde Bad Freienwalde mit den Gemarkungen Altglietzen, Altranft, Bad Freienwalde, Bralitz, Hohenwutzen, Schiffmühle, Hohensaaten und Neuenhagen,

—	Gemeinde Falkenberg mit der Gemarkung Falkenberg östlich der L35,

—	Gemeinde Oderaue,

—	Gemeinde Wriezen mit den Gemarkungen Altwriezen, Jäckelsbruch, Neugaul, Beauregard, Eichwerder, Rathsdorf – östlich der B167 und Wriezen – östlich der B167,

—	Gemeinde Neulewin,

—	Gemeinde Neutrebbin,

—	Gemeinde Letschin,

—	Gemeinde Zechin,

—

Landkreis Barnim:

—	Gemeinde Lunow-Stolzenhagen,

—	Gemeinde Parsteinsee,

—	Gemeinde Oderberg,

—	Gemeinde Liepe,

—	Gemeinde Hohenfinow (nördlich der B167),

—	Gemeinde Niederfinow,

—	Gemeinde (Stadt) Eberswalde mit den Gemarkungen Eberswalde nördlich der B167 und östlich der L200, Sommerfelde und Tornow nördlich der B167,

—	Gemeinde Chorin mit den Gemarkungen Brodowin, Chorin östlich der L200, Serwest, Neuehütte, Sandkrug östlich der L200,

—	Gemeinde Ziethen mit der Gemarkung Klein Ziethen östlich der Serwester Dorfstraße und östlich der B198,

—

Landkreis Uckermark:

—	Gemeinde Angermünde mit den Gemarkungen Crussow, Stolpe, Gellmersdorf, Neukünkendorf, Bölkendorf, Herzsprung, Schmargendorf und den Gemarkungen Angermünde südlich und südöstlich der B2 und Dobberzin südlich der B2,

—	Gemeinde Schwedt mit den Gemarkungen Criewen, Zützen, Schwedt, Stendell, Kummerow, Kunow, Vierraden, Blumenhagen, Oderbruchwiesen, Enkelsee, Gatow, Hohenfelde, Schöneberg, Flemsdorf und der Gemarkung Felchow östlich der B2,

—	Gemeinde Pinnow südlich und östlich der B2,

—	Gemeinde Berkholz-Meyenburg,

—	Gemeinde Mark Landin mit der Gemarkung Landin südlich der B2,

—	Gemeinde Casekow mit der Gemarkung Woltersdorf und den Gemarkungen Biesendahlshof und Casekow östlich der L272 und südlich der L27,

—	Gemeinde Hohenselchow-Groß Pinnow mit der Gemarkung Groß Pinnow und der Gemarkung Hohenselchow südlich der L27,

—	Gemeinde Gartz (Oder) mit der Gemarkung Friedrichsthal und den Gemarkungen Gartz und Hohenreinkendorf südlich der L27 und B2 bis Gartenstraße,

—	Gemeinde Passow mit der Gemarkung Jamikow,

—	Kreisfreie Stadt Frankfurt (Oder),

—

Landkreis Prignitz:

—	Gemeinde Berge,

—	Gemeinde Pirow mit den Gemarkungen Hülsebeck, Pirow und Burow,

—	Gemeinde Putlitz mit den Gemarkungen Sagast, Nettelbeck, Porep, Lütkendorf, Putlitz, Weitgendorf und Telschow,

—	Gemeinde Marienfließ mit den Gemarkungen Jännersdorf, Stepenitz und Krempendorf,

Bundesland Sachsen:

—

Landkreis Bautzen:

—	Gemeinde Großdubrau,

—	Gemeinde Hochkirch nördlich der B6,

—	Gemeinde Königswartha östlich der B96,

—	Gemeinde Kubschütz nördlich der B6,

—	Gemeinde Laußnitz,

—	Gemeinde Lohsa östlich der B96,

—	Gemeinde Malschwitz,

—	Gemeinde Neschwitz östlich der B96,

—	Gemeinde Ottendorf-Okrilla,

—	Gemeinde Radibor östlich der B96,

—	Gemeinde Spreetal östlich der B97,

—	Gemeinde Stadt Bautzen östlich des Verlaufs der B96 bis Abzweig S 156 und nördlich des Verlaufs S 156 bis Abzweig B6 und nördlich des Verlaufs der B 6 bis zur östlichen Gemeindegrenze,

—	Gemeinde Stadt Hoyerswerda südlich des Verlaufs der B97 bis Abzweig B96 und östlich des Verlaufs der B96 bis zur südlichen Gemeindegrenze,

—	Gemeinde Stadt Königsbrück mit dem Ortsteil Röhrsdorf,

—	Gemeinde Stadt Weißenberg,

—	Gemeinde Stadt Wittichenau östlich der B96,

—

Stadt Dresden:

—	Stadtteile Gomlitz, Lausa/Friedersdorf, Marsdorf, Weixdorf,

—

Landkreis Görlitz:

—	Gemeinde Boxberg/O.L.,

—	Gemeinde Gablenz,

—	Gemeinde Groß Düben,

—	Gemeinde Hähnichen,

—	Gemeinde Hohendubrau,

—	Gemeinde Horka,

—	Gemeinde Kodersdorf,

—	Gemeinde Königshain,

—	Gemeinde Krauschwitz i.d. O.L.,

—	Gemeinde Kreba-Neudorf,

—	Gemeinde Markersdorf,

—	Gemeinde Mücka,

—	Gemeinde Neißeaue,

—	Gemeinde Quitzdorf am See,

—	Gemeinde Rietschen,

—	Gemeinde Rosenbach nördlich der S129,

—	Gemeinde Schleife,

—	Gemeinde Schönau-Berzdorf a. d. Eigen nördlich der S129,

—	Gemeinde Schöpstal,

—	Gemeinde Stadt Bad Muskau,

—	Gemeinde Stadt Bernstadt a. d. Eigen nördlich der S129,

—	Gemeinde Stadt Görlitz,

—	Gemeinde Stadt Löbau nördlich der B 6 von der Kreisgrenze Bautzen bis zum Abzweig der S 129, auf der S129 bis Gemeindegrenze,

—	Gemeinde Stadt Niesky,

—	Gemeinde Stadt Ostritz nördlich der S129 und K8616,

—	Gemeinde Stadt Reichenbach/O.L.,

—	Gemeinde Stadt Rothenburg/O.L.,

—	Gemeinde Stadt Weißwasser/O.L.,

—	Gemeinde Trebendorf,

—	Gemeinde Vierkirchen,

—	Gemeinde Waldhufen,

—	Gemeinde Weißkeißel,

—

Landkreis Meißen:

—	Gemeinde Ebersbach,

—	Gemeinde Lampertswalde mit den Ortsteilen Lampertswalde, Mühlbach, Quersa, Schönborn,

—	Gemeinde Moritzburg,

—	Gemeinde Schönfeld,

—	Gemeinde Stadt Coswig nördlich der S80 und östlich der S81,

—	Gemeinde Stadt Radeburg,

—	Gemeinde Thiendorf,

—	Gemeinde Weinböhla östlich der S81.

Bundesland Mecklenburg-Vorpommern:

—

Landkreis Ludwigslust-Parchim:

—	Gemeinde Brunow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Bauerkuhl,

—	Brunow (bei Ludwigslust), Klüß, Löcknitz (bei Parchim),

—	Gemeinde Dambeck mit dem Ortsteil und der Ortslage:

—	Dambeck (bei Ludwigslust),

—	Gemeinde Ganzlin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Barackendorf, Hof Retzow, Klein Damerow, Retzow, Wangelin,

—	Gemeinde Gehlsbach mit den Ortsteilen und Ortslagen: Ausbau Darß, Darß, Hof Karbow, Karbow, Karbow-Ausbau, Quaßlin, Quaßlin Hof, Quaßliner Mühle, Vietlübbe, Wahlstorf

—	Gemeinde Groß Godems mit den Ortsteilen und Ortslagen:

—	Groß Godems, Klein Godems,

—	Gemeinde Karrenzin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Herzfeld, Karrenzin, Karrenzin-Ausbau, Neu Herzfeld, Repzin, Wulfsahl,

—	Gemeinde Kreien mit den Ortsteilen und Ortslagen: Ausbau Kreien,

—	Hof Kreien, Kolonie Kreien, Kreien, Wilsen,

—	Gemeinde Kritzow mit dem Ortsteil und der Ortslage: Benzin,

—	Gemeinde Lübz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Burow, Gischow, Meyerberg,

—	Gemeinde Möllenbeck mit den Ortsteilen und Ortslagen: Carlshof, Horst, Menzendorf, Möllenbeck,

—	Gemeinde Parchim mit dem Ortsteil und Ortslage: Slate,

—	Gemeinde Rom mit dem Ortsteil und Ortslage: Klein Niendorf,

—	Gemeinde Ruhner Berge mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dorf Poltnitz, Drenkow, Griebow, Jarchow, Leppin, Malow, Malower Mühle, Marnitz, Mentin, Mooster, Poitendorf, Poltnitz, Suckow, Tessenow, Zachow,

—	Gemeinde Siggelkow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Groß Pankow, Klein Pankow, Neuburg, Redlin, Siggelkow,

—	Gemeinde Ziegendorf mit den Ortsteilen und Ortslagen: Drefahl, Meierstorf, Neu Drefahl, Pampin, Platschow, Stresendorf, Ziegendorf.

3. Estonija

Naslednja območja z omejitvami II v Estoniji:

—	Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

4. Latvija

Naslednja območja z omejitvami II v Latviji:

—	Aizkraukles novads,

—	Alūksnes novads,

—	Augšdaugavas novads,

—	Ādažu novads,

—	Balvu novads,

—	Bauskas novads,

—	Cēsu novads,

—

Dienvidkurzemes novada Aizputes, Cīravas, Lažas, Kalvenes, Kazdangas, Durbes, Dunalkas, Tadaiķu, Vecpils, Bārtas, Sakas, Bunkas, Priekules, Gramzdas, Kalētu, Virgas, Dunikas, Embūtes, Vaiņodes, Gaviezes, Rucavas pagasts, Nīcas pagasta daļa uz dienvidiem no apdzīvotas vietas Bernāti, autoceļa V1232, A11, V1222, Bārtas upes, Aizputes, Durbes, Pāvilostas, Priekules pilsēta,

—	Dobeles novads,

—	Gulbenes novads,

—	Jelgavas novads,

—	Jēkabpils novads,

—	Krāslavas novads,

—	Kuldīgas novads,

—	Ķekavas novads,

—	Limbažu novads,

—	Līvānu novads,

—	Ludzas novads,

—	Madonas novads,

—	Mārupes novads,

—	Ogres novads,

—	Olaines novads,

—	Preiļu novads,

—	Rēzeknes novads,

—	Ropažu novada Garkalnes, Ropažu pagasts, Stopiņu pagasta daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes, Vangažu pilsēta,

—	Salaspils novads,

—	Saldus novads,

—	Saulkrastu novads,

—	Siguldas novads,

—	Smiltenes novads,

—	Talsu novads,

—	Tukuma novads,

—	Valkas novads,

—	Valmieras novads,

—	Varakļānu novads,

—	Ventspils novads,

—	Daugavpils valstspilsētas pašvaldība,

—	Jelgavas valstspilsētas pašvaldība,

—	Jūrmalas valstspilsētas pašvaldība,

—	Rēzeknes valstspilsētas pašvaldība.

5. Litva

Naslednja območja z omejitvami II v Litvi:

—	Alytaus miesto savivaldybė,

—	Alytaus rajono savivaldybė,

—	Anykščių rajono savivaldybė,

—	Akmenės rajono savivaldybė,

—	Birštono savivaldybė,

—	Biržų miesto savivaldybė,

—	Biržų rajono savivaldybė,

—	Druskininkų savivaldybė,

—	Elektrėnų savivaldybė,

—	Ignalinos rajono savivaldybė,

—	Jonavos rajono savivaldybė,

—	Joniškio rajono savivaldybė,

—	Jurbarko rajono savivaldybė,

—	Kaišiadorių rajono savivaldybė,

—	Kalvarijos savivaldybė,

—	Kauno miesto savivaldybė,

—	Kauno rajono savivaldybė,

—	Kazlų rūdos savivaldybė,

—	Kelmės rajono savivaldybė,

—	Kėdainių rajono savivaldybė,

—	Klaipėdos rajono savivaldybė: Judrėnų, Endriejavo ir Veiviržėnų seniūnijos,

—	Kupiškio rajono savivaldybė,

—	Kretingos rajono savivaldybė,

—	Lazdijų rajono savivaldybė,

—	Marijampolės savivaldybė,

—	Mažeikių rajono savivaldybė,

—	Molėtų rajono savivaldybė,

—	Pagėgių savivaldybė,

—	Pakruojo rajono savivaldybė,

—	Panevėžio rajono savivaldybė,

—	Panevėžio miesto savivaldybė,

—	Pasvalio rajono savivaldybė,

—	Radviliškio rajono savivaldybė,

—	Rietavo savivaldybė,

—	Prienų rajono savivaldybė,

—	Plungės rajono savivaldybė,

—	Raseinių rajono savivaldybė,

—	Rokiškio rajono savivaldybė,

—	Skuodo rajono savivaldybės,

—	Šakių rajono savivaldybė,

—	Šalčininkų rajono savivaldybė,

—	Šiaulių miesto savivaldybė,

—	Šiaulių rajono savivaldybė,

—	Šilutės rajono savivaldybė,

—	Širvintų rajono savivaldybė,

—	Šilalės rajono savivaldybė,

—	Švenčionių rajono savivaldybė,

—	Tauragės rajono savivaldybė,

—	Telšių rajono savivaldybė,

—	Trakų rajono savivaldybė,

—	Ukmergės rajono savivaldybė,

—	Utenos rajono savivaldybė,

—	Varėnos rajono savivaldybė,

—	Vilniaus miesto savivaldybė,

—	Vilniaus rajono savivaldybė,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybė,

—	Visagino savivaldybė,

—	Zarasų rajono savivaldybė.

6. Madžarska

Naslednja območja z omejitvami II na Madžarskem:

—

Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950850, 950860, 951050, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 952150, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 953250, 953260, 953270, 953350, 953450, 953550, 953560, 953950, 954050, 954060, 954150, 956250, 956350, 956450, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Borsod-Abaúj-Zemplén megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

—	Fejér megye 403150, 403160, 403250, 403260, 403350, 404250, 404550, 404560, 404570, 405450, 405550, 405650, 406450 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Hajdú-Bihar megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

—	Heves megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

—

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750250, 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751250, 751260, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 751850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Komárom-Esztergom megye: 250350, 250850, 250950, 251450, 251550, 251950, 252050, 252150, 252350, 252450, 252460, 252550, 252650, 252750, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350, 253450 és 253550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye valamennyi vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 570950, 571050, 571150, 571250, 571350, 571650, 571750, 571760, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250, 577250, 580050 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Szabolcs-Szatmár-Bereg megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe.

7. Poljska

Naslednja območja z omejitvami II na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

—	gminy Kalinowo, Stare Juchy, Prostki oraz gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

—	powiat elbląski,

—	powiat miejski Elbląg,

—	powiat gołdapski,

—	powiat piski,

—	powiat bartoszycki,

—	powiat olecki,

—	powiat giżycki,

—	powiat braniewski,

—	powiat kętrzyński,

—	powiat lidzbarski,

—	gminy Jedwabno, Szczytno i miasto Szczytno i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

—	powiat mrągowski,

—	powiat węgorzewski,

—	gminy Dobre Miasto, Dywity, Świątki, Jonkowo, Gietrzwałd, Olsztynek, Stawiguda, Jeziorany, Kolno, część gminy Biskupiec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 57 w powiecie olsztyńskim,

—	powiat miejski Olsztyn,

—	powiat nidzicki,

—	gminy Kisielice, Susz, Zalewo w powiecie iławskim,

—	część powiatu ostródzkiego niewymieniona w części III załącznika I,

w województwie podlaskim:

—	powiat bielski,

—	powiat grajewski,

—	powiat moniecki,

—	powiat sejneński,

—	gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

—	powiat miejski Łomża,

—	powiat siemiatycki,

—	powiat hajnowski,

—	gminy Ciechanowiec, Klukowo, Szepietowo, Kobylin-Borzymy, Nowe Piekuty, Sokoły i część gminy Kulesze Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie wysokomazowieckim,

—	gmina Rutki i część gminy Kołaki Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

—	gminy Mały Płock i Stawiski w powiecie kolneńskim,

—	powiat białostocki,

—	powiat suwalski,

—	powiat miejski Suwałki,

—	powiat augustowski,

—	powiat sokólski,

—	powiat miejski Białystok,

w województwie mazowieckim:

—	gminy Domanice, Korczew, Kotuń, Mordy, Paprotnia, Przesmyki, Siedlce, Skórzec, Wiśniew, Wodynie, Zbuczyn w powiecie siedleckim,

—	powiat miejski Siedlce,

—	gminy Ceranów, Jabłonna Lacka, Kosów Lacki, Repki, Sabnie, Sterdyń w powiecie sokołowskim,

—	powiat łosicki,

—	powiat sochaczewski,

—	powiat zwoleński,

—	powiat kozienicki,

—	powiat lipski,

—	gminy Gózd, Iłża, Jastrzębia, Jedlnia Letnisko, Pionki z miastem Pionki, Skaryszew, Jedlińsk, Przytyk, Zakrzew w powiecie radomskim,

—	gminy Bodzanów, Słubice, Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim,

—	powiat nowodworski,

—	gminy Czerwińsk nad Wisłą, Naruszewo, Załuski w powiecie płońskim,

—

gminy: miasto Kobyłka, miasto Marki, miasto Ząbki, miasto Zielonka, część gminy Tłuszcz ograniczona liniami kolejowymi: na północ od linii kolejowej biegnącej od wschodniej granicy gminy do miasta Tłuszcz oraz na wschód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy do miasta Tłuszcz, część gminy Jadów położona na północ od linii kolejowej biegnącej od wschodniej do zachodniej granicy gminy w powiecie wołomińskim,

—	powiat garwoliński,

—

gminy Boguty – Pianki, Brok, Zaręby Kościelne, Nur, Małkinia Górna, część gminy Wąsewo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 60, część gminy wiejskiej Ostrów Mazowiecka położona na południe od miasta Ostrów Mazowiecka i na południe od linii wyznaczonej przez drogę 60 biegnącą od zachodniej granicy miasta Ostrów Mazowiecka do zachodniej granicy gminy w powiecie ostrowskim,

—	część gminy Sadowne położona na północny- zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Łochów położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie węgrowskim,

—	gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, część gminy Zabrodzie położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 w powiecie wyszkowskim,

—	gminy Chlewiska i Szydłowiec w powiecie szydłowieckim,

—	gminy Cegłów, Dębe Wielkie, Halinów, Latowicz, Mińsk Mazowiecki i miasto Mińsk Mazowiecki, Mrozy, Siennica, miasto Sulejówek w powiecie mińskim,

—	powiat otwocki,

—	powiat warszawski zachodni,

—	powiat legionowski,

—	powiat piaseczyński,

—	powiat pruszkowski,

—	powiat grójecki,

—	powiat grodziski,

—	powiat żyrardowski,

—	powiat białobrzeski,

—	powiat przysuski,

—	powiat miejski Warszawa,

w województwie lubelskim:

—	powiat bialski,

—	powiat miejski Biała Podlaska,

—	gminy Batorz, Godziszów, Janów Lubelski, Modliborzyce w powiecie janowskim,

—	powiat puławski,

—	powiat rycki,

—	powiat łukowski,

—	powiat lubelski,

—	powiat miejski Lublin,

—	powiat lubartowski,

—	powiat łęczyński,

—	powiat świdnicki,

—	gminy Aleksandrów, Biszcza, Józefów, Księżpol, Łukowa, Obsza, Potok Górny, Tarnogród w powiecie biłgorajskim,

—	gminy Dołhobyczów, Mircze, Trzeszczany, Uchanie i Werbkowice w powiecie hrubieszowskim,

—	powiat krasnostawski,

—	powiat chełmski,

—	powiat miejski Chełm,

—	powiat tomaszowski,

—	część powiatu kraśnickiego niewymieniona w części III załącznika I,

—	powiat opolski,

—	powiat parczewski,

—	powiat włodawski,

—	powiat radzyński,

—	powiat miejski Zamość,

—	gminy Adamów, Grabowiec, Komarów – Osada, Krasnobród, Łabunie, Miączyn, Nielisz, Sitno, Skierbieszów, Stary Zamość, Zamość w powiecie zamojskim,

w województwie podkarpackim:

—	część powiatu stalowowolskiego niewymieniona w części III załącznika I,

—	gminy Cieszanów, Horyniec - Zdrój, Narol, Stary Dzików, Oleszyce, Lubaczów z miastem Lubaczów w powiecie lubaczowskim,

—	gmina Stubno w powiecie przemyskim,

—	gminy Chłopice, Jarosław z miastem Jarosław, Pawłosiów i Wiązownice w powiecie jarosławskim,

—	gmina Kamień w powiecie rzeszowskim,

—	gminy Cmolas, Dzikowiec, Kolbuszowa, Majdan Królewski i Niwiska powiecie kolbuszowskim,

—	powiat leżajski,

—	powiat niżański,

—	powiat tarnobrzeski,

—	gminy Adamówka, Sieniawa, Tryńcza, Przeworsk z miastem Przeworsk, Zarzecze w powiecie przeworskim,

—	część gminy Sędziszów Małopolski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A4, część gminy Ostrów nie wymieniona w części III załącznika I w powiecie ropczycko – sędziszowskim,

w województwie pomorskim:

—	gminy Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim,

—	gmina Stare Pole w powiecie malborskim,

—	gminy Stegny, Sztutowo i część gminy Nowy Dwór Gdański położona na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

w województwie świętokrzyskim:

—	gmina Tarłów i część gminy Ożarów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 biegnącą od miejscowości Honorów do zachodniej granicy gminy w powiecie opatowskim,

—

część gminy Brody położona wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 i na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie oraz przez drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy i część gminy Mirzec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno – wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

—	gmina Gowarczów, część gminy Końskie położona na wschód od linii kolejowej, część gminy Stąporków położona na północ od linii kolejowej w powiecie koneckim,

—	gminy Dwikozy i Zawichost w powiecie sandomierskim,

w województwie lubuskim:

—	gminy Bogdaniec, Deszczno, Kłodawa, Kostrzyn nad Odrą, Santok, Witnica w powiecie gorzowskim,

—	powiat miejski Gorzów Wielkopolski,

—	gminy Drezdenko, Strzelce Krajeńskie, Stare Kurowo, Zwierzyn w powiecie strzelecko – drezdeneckim,

—	powiat żarski,

—	gmina Cybinka w powiecie słubickim,

—	gminy Gozdnica i Wymiarki w powiecie żagańskim,

—	powiat krośnieński,

—	powiat zielonogórski

—	powiat miejski Zielona Góra,

—	część powiatu nowosolskiego niewymieniona w części III załącznika I,

w województwie dolnośląskim:

—	powiat zgorzelecki,

—	gminy Grębocice i Polkowice w powiecie polkowickim,

—	gminy Rudna, Lubin z miastem Lubin w powiecie lubińskim,

—	gminy Leśna, Lubań i miasto Lubań, Olszyna, Platerówka, Siekierczyn w powiecie lubańskim,

—	część powiatu miejskiego Wrocław położona na południowy wschód od linii wyznaczonej przez autostradę A8,

—	gminy Czernica, Siechnice, część gminy Długołęka położona na południe od linii wyznaczonej przez droge nr S8, część gminy Żórawina położona na wschód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie wrocławskim,

—	gminy Jelcz - Laskowice, Oława z miastem Oława i część gminy Domaniów położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie oławskim,

—	gmina Bierutów, miasto Oleśnica, część gminy wiejskiej Oleśnica położona na południe od linii wyznaczonej przez droge nr S8 w powiecie oleśnickim,

—	gmina Cieszków, część gminy Milicz położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 15 biegnącej od północnej granicy gminy do południowej granicy gminy w miejcowości Lasowice w powiecie milickim,

w województwie wielkopolskim:

—	powiat wolsztyński,

—	gmina Wielichowo, Rakoniewice część gminy Kamieniec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

—	gminy Lipno, Osieczna, Święciechowa, Wijewo, Włoszakowice w powiecie leszczyńskim,

—	powiat miejski Leszno,

—	część gminy Śmigiel położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S5 w powiecie kościańskim,

—	powiat obornicki,

—	część gminy Połajewo na położona na południe od drogi łączącej miejscowości Chraplewo, Tarnówko-Boruszyn, Krosin, Jakubowo, Połajewo - ul. Ryczywolska do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie czarnkowsko-trzcianeckim,

—

gmina Suchy Las, część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na północ od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Rokietnica położona na północ i na wschód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy w miejscowości Krzyszkowo do południowej granicy gminy w miejscowości Kiekrz w powiecie poznańskim,

—

część gminy Duszniki położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Duszniki, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez ul. Niewierską oraz drogę biegnącą przez miejscowość Niewierz do zachodniej granicy gminy, część gminy Szamotuły położona na wschód od wschodniej granicy miasta Szamotuły i na północ od linii kolejowej biegnącej od południowej granicy miasta Szamotuły do południowo-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Obrzycko położona na wschód od drogi nr 185 łączącej miejscowości Gaj Mały, Słopanowo i Obrzycko do północnej granicy miasta Obrzycko, a następnie na wschód od drogi przebiegającej przez miejscowość Chraplewo w powiecie szamotulskim,

—

gmina Malanów, część gminy Tuliszków położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 72 biegnącej od wschodniej granicy gminy do miasta Turek, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 72 w mieście Turek do zachodniej granicy gminy w powiecie tureckim,

—

część gminy Rychwał położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 25 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Rychwał, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 biegnącą od skrzyżowania z drogę nr 25 w miejscowości Rychwał do wschodniej granicy gminy w powiecie konińskim,

—

gmina Mycielin, część gminy Stawiszyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 25 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Zbiersk, a następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Zbiersk – Łyczyn – Petryki biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 25 do południowej granicy gminy, część gminy Ceków - Kolonia położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Młynisko – Morawin - Janków w powiecie kaliskim,

—	gmina Pępowo w powiecie gostyńskim,

—

gminy Kobylin, Zduny, część gminy Krotoszyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 15 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 36, nr 36 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 15 do skrzyżowana z drogą nr 444, nr 444 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 36 do południowej granicy gminy w powiecie krotoszyńskim,

w województwie łódzkim:

—	gminy Białaczów, Drzewica, Opoczno i Poświętne w powiecie opoczyńskim,

—	gminy Biała Rawska, Regnów i Sadkowice w powiecie rawskim,

—	gmina Kowiesy w powiecie skierniewickim,

w województwie zachodniopomorskim:

—

gmina Boleszkowice i część gminy Dębno położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 126 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 23 w miejscowości Dębno, następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 23 do skrzyżowania z ul. Jana Pawła II w miejscowości Cychry, następnie na południe od ul. Jana Pawła II do skrzyżowania z ul. Ogrodową i dalej na południe od linii wyznaczonej przez ul. Ogrodową, której przedłużenie biegnie do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim,

—	gminy Banie, Cedynia, Chojna, Gryfino, Mieszkowice, Moryń, Trzcińsko – Zdrój, Widuchowa w powiecie gryfińskim,

w województwie opolskim:

—	gmina Lubsza część gminy Skarbimierz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 39 w powiecie brzeskim,

—	gminy Świerczów, Wilków, część gminy Namysłów położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od wschodniej do zachodniej granicy gminy w powiecie namysłowskim.

8. Slovaška

Naslednja območja z omejitvami II na Slovaškem:

—	the whole district of Gelnica,

—	the whole district of Poprad

—	the whole district of Spišská Nová Ves,

—	the whole district of Levoča,

—	the whole district of Kežmarok

—	in the whole district of Michalovce except municipalities included in zone III,

—	the whole district of Košice-okolie,

—	the whole district of Rožnava,

—	the whole city of Košice,

—	the whole district of Sobrance,

—	the whole district of Vranov nad Topľou,

—	the whole district of Humenné except municipalities included in zone III,

—	the whole district of Snina,

—	the whole district of Prešov,

—	the whole district of Sabinov,

—	the whole district of Svidník,

—	the whole district of Medzilaborce,

—	the whole district of Stropkov

—	the whole district of Bardejov,

—	the whole district of Stará Ľubovňa,

—	the whole district of Revúca,

—	the whole district of Rimavská Sobota except municipalities included in zone III,

—	in the district of Veľký Krtíš, the whole municipalities not included in part I,

—	the whole district of Lučenec,

—	the whole district of Poltár

—	the whole district of Zvolen,

—	the whole district of Detva,

—	in the district of Krupina the whole municipalities of Senohrad, Horné Mladonice, Dolné Mladonice, Čekovce, Lackov, Zemiansky Vrbovok, Kozí Vrbovok, Čabradský Vrbovok, Cerovo, Trpín, Litava,

—	In the district of Banska Bystica, the whole municipalites of Kremnička, Malachov, Badín, Vlkanová, Hronsek, Horná Mičiná, Dolná Mičiná, Môlča Oravce, Čačín, Čerín, Bečov, Sebedín, Dúbravica, Hrochoť, Poniky, Strelníky, Povrazník, Ľubietová, Brusno, Banská Bystrica,

—	the whole district of Brezno,

—	in the district of Liptovsky Mikuláš, the municipalities of Važec, Malužiná, Kráľova lehota, Liptovská Porúbka, Nižná Boca, Vyšná Boca a Východná – a part of municipality south of the highway D1.

DEL III

1. Bolgarija

Naslednja območja z omejitvami III v Bolgariji:

—	the whole region of Gabrovo,

—	the whole region of Lovech,

—	the whole region of Montana,

—

the Pazardzhik region:

—	the whole municipality of Pazardzhik,

—	the whole municipality of Panagyurishte,

—	the whole municipality of Lesichevo,

—	the whole municipality of Septemvri,

—	the whole municipality of Strelcha,

—

the Pleven region:

—	the whole municipality of Belene,

—	the whole municipality of Gulyantzi,

—	the whole municipality of Dolna Mitropolia,

—	the whole municipality of Dolni Dabnik,

—	the whole municipality of Iskar,

—	the whole municipality of Knezha,

—	the whole municipality of Nikopol,

—	the whole municipality of Pordim,

—	the whole municipality of Cherven bryag,

—

the Plovdiv region

—	the whole municipality of Hisar,

—	the whole municipality of Suedinenie,

—	the whole municipality of Maritsa

—	the whole municipality of Rodopi,

—	the whole municipality of Plovdiv,

—

the Ruse region:

—	the whole municipality of Dve mogili,

—

the Shumen region:

—	the whole municipality of Veliki Preslav,

—	the whole municipality of Venetz,

—	the whole municipality of Varbitza,

—	the whole municipality of Kaolinovo,

—	the whole municipality of Novi pazar,

—	the whole municipality of Smyadovo,

—	the whole municipality of Hitrino,

—

the Silistra region:

—	the whole municipality of Alfatar,

—	the whole municipality of Glavinitsa,

—	the whole municipality of Dulovo

—	the whole municipality of Kaynardzha,

—	the whole municipality of Tutrakan,

—

the Sliven region:

—	the whole municipality of Kotel,

—	the whole municipality of Nova Zagora,

—	the whole municipality of Tvarditza,

—

the Targovishte region:

—	the whole municipality of Antonovo,

—	the whole municipality of Omurtag,

—	the whole municipality of Opaka,

—

the Vidin region,

—	the whole municipality of Belogradchik,

—	the whole municipality of Boynitza,

—	the whole municipality of Bregovo,

—	the whole municipality of Gramada,

—	the whole municipality of Dimovo,

—	the whole municipality of Kula,

—	the whole municipality of Makresh,

—	the whole municipality of Novo selo,

—	the whole municipality of Ruzhintzi,

—	the whole municipality of Chuprene,

—

the Veliko Tarnovo region:

—	the whole municipality of Veliko Tarnovo,

—	the whole municipality of Gorna Oryahovitza,

—	the whole municipality of Elena,

—	the whole municipality of Zlataritza,

—	the whole municipality of Lyaskovetz,

—	the whole municipality of Pavlikeni,

—	the whole municipality of Polski Trambesh,

—	the whole municipality of Strazhitza,

—	the whole municipality of Suhindol,

—	the whole region of Vratza,

—

in Varna region:

—	the whole municipality of Avren,

—	the whole municipality of Beloslav,

—	the whole municipality of Byala,

—	the whole municipality of Dolni Chiflik,

—	the whole municipality of Devnya,

—	the whole municipality of Dalgopol,

—	the whole municipality of Provadia,

—	the whole municipality of Suvorovo,

—	the whole municipality of Varna,

—	the whole municipality of Vetrino,

—

in Burgas region:

—	the whole municipality of Burgas,

—	the whole municipality of Kameno,

—	the whole municipality of Malko Tarnovo,

—	the whole municipality of Primorsko,

—	the whole municipality of Sozopol,

—	the whole municipality of Sredets,

—	the whole municipality of Tsarevo,

—	the whole municipality of Sungurlare,

—	the whole municipality of Ruen,

—	the whole municipality of Aytos.

2. Italija

Naslednja območja z omejitvami III v Italiji:

—	tutto il territorio della Sardegna.

3. Poljska

Naslednja območja z omejitvami III na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

—	powiat działdowski,

—	część powiatu iławskiego niewymieniona w części II załącznika I,

—	powiat nowomiejski,

—	gminy Dąbrówno, Grunwald i Ostróda z miastem Ostróda w powiecie ostródzkim,

—	gminy Barczewo, Purda, część gminy Biskupiec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr w powiecie olsztyńskim,

—	gminy Dźwierzuty, Pasym w powiecie szczycieńskim,

w województwie mazowieckim:

—	część powiatu żuromińskiego niewymieniona w części I załącznika I,

—	część powiatu mławskiego niewymieniona w części I załącznika I,

w województwie lubelskim:

—	gminy Radecznica, Sułów, Szczebrzeszyn, Zwierzyniec w powiecie zamojskim,

—	gminy Biłgoraj z miastem Biłgoraj, Goraj, Frampol, Tereszpol i Turobin w powiecie biłgorajskim,

—	gminy Horodło, Hrubieszów z miastem Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

—	gminy Dzwola, Chrzanów i Potok Wielki w powiecie janowskim,

—	gminy Gościeradów i Trzydnik Duży w powiecie kraśnickim,

w województwie podkarpackim:

—	powiat mielecki,

—	gminy Radomyśl nad Sanem i Zaklików w powiecie stalowowolskim,

—

część gminy Ostrów położona na północ od drogi linii wyznaczonej przez drogę nr A4 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 986, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 986 biegnącą od tego skrzyżowania do miejscowości Osieka i dalej na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Osieka_- Blizna w powiecie ropczycko – sędziszowskim,

—	gminy Czarna, Pilzno, Żyraków i część gminy wiejskiej Dębica położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A4 w powiecie dębickim,

—	gmina Wielkie Oczy w powiecie lubaczowskim,

—	gminy Laszki, Radymno z miastem Radymno, w powiecie jarosławskim,

w województwie lubuskim:

—	gminy Górzyca, Ośno Lubuskie, Rzepin, Słubice w powiecie słubickim,

—	gminy Brzeźnica, Iłowa, Małomice, Niegosławice, Szprotawa, Żagań z miastem Żagań w powiecie żagańskim,

—	powiat sulęciński,

—	powiat międzyrzecki,

—	gminy Bytom Odrzański, Nowe Miasteczko, Siedlisko w powiecie nowosolskim,

—	powiat wschowski,

—	powiat świebodziński,

w województwie wielkopolskim:

—	gminy Krzemieniewo, Rydzyna w powiecie leszczyńskim,

—	gminy Krobia i Poniec w powiecie gostyńskim,

—	powiat rawicki,

—	powiat nowotomyski,

—	powiat międzychodzki,

—

gmina Pniewy, część gminy Ostroróg położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 186 i 184 biegnące od granicy gminy do miejscowości Ostroróg, a następnie od miejscowości Ostroróg przez miejscowości Piaskowo – Rudki do południowej granicy gminy, część gminy Wronki położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Wartę biegnącą od zachodniej granicy gminy do przecięcia z droga nr 182, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 182 oraz 184 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 182 do południowej granicy gminy, część gminy Szamotuły położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 i drogę łączącą miejscowości Lipnica - Ostroróg w powiecie szamotulskim,

w województwie dolnośląskim:

—	powiat górowski,

—	gminy Prusice i Żmigród w powiecie trzebnickim,

—	powiat głogowski,

—	powiat bolesławiecki,

—	gminy Chocianów, Gaworzyce, Radwanice i Przemków w powiecie polkowickim,

—	gmina Chojnów i miasto Chojnów w powiecie legnickim,

—	gmina Zagrodno w powiecie złotoryjskim,

—

część gminy Wołów położona na północ od linii wyznaczonej prze drogę nr 339 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Pełczyn, a następnie na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 339 i łączącą miejscowości Pełczyn – Smogorzówek, część gminy Wińsko polożona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 36 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Wińsko, a nastęnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 36 w miejscowości Wińsko i łączącą miejscowości Wińsko_- Smogorzów Wielki – Smogorzówek w powiecie wołowskim,

—	część gminy Milicz położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 15 biegnącej od północnej granicy gminy do południowej granicy gminy w miejcowości Lasowice w powiecie milickim,

w województwie świętokrzyskim:

—	gminy Gnojno, Pacanów, Stopnica, Tuczępy, część gminy Busko Zdrój położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Siedlawy-Szaniec- Podgaje-Kołaczkowice w powiecie buskim,

—	gminy Łubnice, Oleśnica, Połaniec, część gminy Rytwiany położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 764, część gminy Szydłów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 756 w powiecie staszowskim,

—	gminy Chęciny, Chmielnik, Daleszyce, Górno, Masłów, Miedziana Góra, Mniów, Morawica, Łopuszno, Piekoszów, Pierzchnica, Sitkówka-Nowiny, Strawczyn, Zagnańsk, część gminy Raków położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 756 i 764 w powiecie kieleckim,

—	powiat miejski Kielce,

—	gminy Kluczewsko, Krasocin, Włoszczowa w powiecie włoszczowskim,

—	gmina Kije w powiecie pińczowskim,

—	gminy Małogoszcz, Oksa, Sobków w powiecie jędrzejowskim,

—	gmina Słupia Konecka w powiecie koneckim,

w województwie małopolskim:

—	gminy Dąbrowa Tarnowska, Radgoszcz, Szczucin w powiecie dąbrowskim,

—	gminy Lisia Góra, Pleśna, Ryglice, Skrzyszów, Tarnów, Tuchów w powiecie tarnowskim,

—	powiat miejski Tarnów.

4. Romunija

Naslednja območja z omejitvami III v Romuniji:

—	Zona orașului București,

—	Județul Constanța,

—	Județul Satu Mare,

—	Județul Tulcea,

—	Județul Bacău,

—	Județul Bihor,

—	Județul Bistrița Năsăud,

—	Județul Brăila,

—	Județul Buzău,

—	Județul Călărași,

—	Județul Dâmbovița,

—	Județul Galați,

—	Județul Giurgiu,

—	Județul Ialomița,

—	Județul Ilfov,

—	Județul Prahova,

—	Județul Sălaj,

—	Județul Suceava

—	Județul Vaslui,

—	Județul Vrancea,

—	Județul Teleorman,

—	Judeţul Mehedinţi,

—	Județul Gorj,

—	Județul Argeș,

—	Judeţul Olt,

—	Judeţul Dolj,

—	Județul Arad,

—	Județul Timiș,

—	Județul Covasna,

—	Județul Brașov,

—	Județul Botoșani,

—	Județul Vâlcea,

—	Județul Iași,

—	Județul Hunedoara,

—	Județul Alba,

—	Județul Sibiu,

—	Județul Caraș-Severin,

—	Județul Neamț,

—	Județul Harghita,

—	Județul Mureș,

—	Județul Cluj,

—	Județul Maramureş.

5. Slovaška

Naslednja območja z omejitvami III na Slovaškem:

—

In the district of Lučenec: Lučenec a jeho časti, Panické Dravce, Mikušovce, Pinciná, Holiša, Vidiná, Boľkovce, Trebeľovce, Halič, Stará Halič, Tomášovce, Trenč, Veľká nad Ipľom, Buzitka (without settlement Dóra), Prša, Nitra nad Ipľom, Mašková, Lehôtka, Kalonda, Jelšovec, Ľuboreč, Fiľakovské Kováče, Lipovany, Mučín, Rapovce, Lupoč, Gregorova Vieska, Praha,

—	In the district of Poltár: Kalinovo, Veľká Ves,

—	The whole district of Trebišov’,

—	The whole district of Vranov and Topľou,

—	In the district of Humenné: Lieskovec, Myslina, Humenné, Jasenov, Brekov, Závadka, Topoľovka, Hudcovce, Ptičie, Chlmec, Porúbka, Brestov, Gruzovce, Ohradzany, Slovenská Volová, Karná, Lackovce, Kochanovce, Hažín nad Cirochou,

—	In the district of Michalovce: Strážske, Staré, Oreské, Zbudza, Voľa, Nacina Ves, Pusté Čemerné, Lesné, Rakovec nad Ondavou, Petríkovce, Oborín, Veľké Raškovce, Beša,

—	In the district of Nové Zámky: Sikenička, Pavlová, Bíňa, Kamenín, Kamenný Most, Malá nad Hronom, Belá, Ľubá, Šarkan, Gbelce, Nová Vieska, Bruty, Svodín,

—	In the district of Levice: Veľké Ludince, Farná, Kuraľany, Keť, Pohronský Ruskov, Čata,

—	In the district of Rimavská Sobota: Jesenské, Gortva, Hodejov, Hodejovec, Širkovce, Šimonovce, Drňa, Hostice, Gemerské Dechtáre, Jestice, Dubovec, Rimavské Janovce, Rimavská Sobota, Belín, Pavlovce, Sútor, Bottovo, Dúžava, Mojín, Konrádovce, Čierny Potok, Blhovce, Gemerček, Hajnáčka.

“

27.12.2021

Uradni list Evropske unije

L 461/78

SKLEP SVETA (SZVP) 2021/2309

z dne 22. decembra 2021

o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je Pogodbo o trgovini z orožjem (PTO) sprejela 2. aprila 2013, veljati pa je začela 24. decembra 2014. Vse države članice Unije so države pogodbenice PTO (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice).

(2)

Cilj PTO je vzpostaviti najvišje možne skupne mednarodne standarde za ureditev zakonite trgovine s konvencionalnim orožjem ter preprečiti in odpraviti nedovoljeno trgovino s konvencionalnim orožjem ter preprečiti preusmerjanja tega orožja. Pri tem sta ključna izziva učinkovito izvajanje PTO s strani držav pogodbenic in njena vsesplošna uporaba, pri čemer je treba upoštevati, da je urejanje mednarodne trgovine z orožjem globalno prizadevanje. Da bi Svet prispeval k obravnavi teh izzivov, je 16. decembra 2013 sprejel Sklep 2013/768/SZVP (1), s čimer je portfelj pomoči Unije v zvezi z nadzorom izvoza razširil na dejavnosti, specifične za PTO. Navedenemu sklepu je sledil Sklep Sveta (SZVP) 2017/915 (2) z dne 29. maja 2017 o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju PTO.

(3)

Dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi sklepov 2013/768/SZVP in (SZVP) 2017/915, pomagajo partnerskim državam zajeti širok spekter področij, pomembnih za vzpostavitev in razvoj nacionalnega sistema nadzora nad prenosom orožja, kot je zahtevano v PTO. Nekatere partnerske države so bile opredeljene kot države, ki ne potrebujejo več pomoči, zato se bodo ukrepi pomoči zanje postopoma opuščali oziroma ne bodo več vključene v tretjo fazo projekta. Sodelovanje se je razvilo z več državami upravičenkami, ki pred tem niso bile vključene v druge dejavnosti pomoči Unije, povezane z nadzorom izvoza, s čimer se odraža globalna narava PTO. V zvezi z nekaterimi od teh držav upravičenk so priporočljivi nadaljnji ukrepi, da bi zagotovili trajen napredek in te države spodbudili, da bi same ozaveščale druge države v regiji.

(4)

Poleg nadaljevanja dejavnosti s temi partnerskimi državami, ki so omenjene v Prilogi, je priporočljivo uporabiti pristop, ki temelji na povpraševanju, pri čemer bi se lahko dejavnosti pomoči aktivirale na prošnjo držav, ki so ugotovile, da potrebujejo pomoč glede izvajanja PTO. Tovrsten pristop se je izkazal za uspešnega pri zagotavljanju pomoči državam, ki so prek svojih prošenj za pomoč Unije izrazile zavezanost PTO in prevzele odgovornost v zvezi z njo. V tem sklepu je zato ohranjeno določeno število dejavnosti, ki bodo na voljo državam na zahtevo, tudi državam, ki še niso pogodbenice PTO.

(5)

Pomoč Unije, ki se zagotavlja na podlagi Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1464 (3) o spodbujanju učinkovitega nadzora nad izvozom orožja, je namenjena več državam bližnjega vzhodnega in južnega sosedstva Unije. Unija podpira sekretariat PTO in njegovo izvajanje PTO na podlagi Sklepa Sveta (SZVP) 2021/649 (4). Poleg tega Unija že dolgo nudi pomoč pri nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo, pri čemer podpira razvoj pravnih okvirov in institucionalnih zmogljivosti za vzpostavitev in izvrševanje učinkovitega nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo.

(6)

Unija prav tako podpira izvajanje Resolucije Varnostnega sveta ZN (RVSZN) 1540 (2004), ki predpisuje učinkovit nadzor nad prenosom blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje. Nadzor, vzpostavljen za izvajanje RVSZN 1540 (2004) in v okviru programov Unije za pomoč pri nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo, prispeva k splošni zmogljivosti za učinkovito izvajanje PTO, saj se zakoni in upravni postopki glede nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo, ter agencije, pristojne za tak nadzor, pogosto prekrivajo s tistimi za nadzor nad izvozom konvencionalnega orožja. Zato je ključno zagotoviti natančno usklajevanje med dejavnostmi nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo in podpornimi dejavnostmi za izvajanje PTO, tudi dejavnostjo v podporo sekretariata PTO.

(7)

Veliko število dejavnosti iz tega sklepa upravičuje uporabo dveh izvajalcev. Svet in Komisija sta nemški zvezni urad za gospodarske zadeve in nadzor izvoza (Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle – BAFA) pooblastila za tehnično izvedbo prejšnjih projektov, povezanih z nadzorom nad izvozom. BAFA je tako pridobil obsežno strokovno znanje in izkušnje. Expertise France je zadolžen za projekte Unije v okviru P2P, ki so povezani z blagom z dvojno rabo. Vloga Expertise France pri izvajanju tega sklepa bo pomoč pri zagotovitvi ustreznega usklajevanja s projekti, povezanimi z blagom z dvojno rabo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. V podporo učinkovitemu izvajanju in vsesplošni uporabi Pogodbe o trgovini z orožjem (PTO) Unija izvaja dejavnosti z naslednjimi cilji:

(a)	okrepitev ali razvoj zmogljivosti in strokovnega znanja v zvezi s prenosom orožja za izvajanje PTO v novih in obstoječih državah upravičenkah z instrumenti, kot so pravna pomoč ter usposabljanje uradnikov, pristojnih za izdajanje izvoznih dovoljenj, in nadzornih uradnikov;

(b)	ozaveščanje drugih držav, vključno z državami, ki niso pogodbenice PTO, da bi podprli vsesplošno uporabo PTO na nacionalni, regionalni in večstranski ravni.

2. Unija za uresničitev ciljev iz odstavka 1 izvaja naslednje projektne dejavnosti:

(a)

sodelovanje s skupnostjo strokovnjakov: take dejavnosti bodo osredotočene na krepitev sodelovanja s strokovnjaki iz projektne skupine strokovnjakov, ustanovljene na podlagi sklepov 2013/768/SZVP in (SZVP) 2017/915, in med njimi, pa tudi sodelovanja z novimi strokovnjaki, zlasti tistimi iz držav upravičenk in nekdanjih držav upravičenk v okviru procesa postopnega opuščanja pomoči;

(b)	nacionalne dejavnosti: nacionalne dejavnosti bodo ponujene posameznim državam upravičenkam na podlagi namenskega programa pomoči, prilagojenega posebnim potrebam zadevne države upravičenke;

(c)	študijski obiski: študijski obiski državam upravičenkam omogočajo dostop do vladnih organov in uradnikov v drugih državah, ki uporabljajo PTO;

(d)	kratkoročna usmerjena pomoč za posebna vprašanja ali težave, ki jih izpostavijo države upravičenke;

(e)	pristop usposabljanja izvajalcev usposabljanj, ki ga sestavljata delavnica in spletna platforma;

(f)	regionalne, medregionalne in mednarodne dejavnosti v odziv na zahteve držav upravičenk, ki se želijo učiti iz izkušenj držav v drugih delih sveta;

(g)	spremljajoči dogodki ob robu konferenc držav pogodbenic PTO;

(h)	zaključna konferenca za večjo ozaveščenost in prevzemanje odgovornosti partnerskih držav, ustreznih deležnikov, kot so nacionalni parlamenti, regionalne in mednarodne organizacije ter predstavniki civilne družbe, v zvezi s PTO.

Projektne dejavnosti iz tega odstavka so podrobno opisane v Prilogi.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).

2. Za tehnično izvajanje projektnih dejavnosti iz člena 1(2) skrbita nemški zvezni urad za gospodarske zadeve in nadzor izvoza (Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle – BAFA) in Expertise France.

3. BAFA in Expertise France te naloge opravljata pod pristojnostjo visokega predstavnika. Visoki predstavnik v ta namen z BAFA in Expertise France sprejme potrebne dogovore.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektnih dejavnosti iz člena 1(2) znaša 3 499 892,39 EUR. Predvideni skupni proračun za celotni projekt je 3 824 892,39 EUR. Del tega predvidenega proračuna, ki ni krit iz referenčnega zneska, s sofinanciranjem zagotovi vlada Zvezne republike Nemčije.

2. Odhodki, ki se financirajo iz referenčnega zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki veljajo za proračun Unije.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen z BAFA in Expertise France sklene potrebne sporazume. Ti sporazumi določajo, da morata BAFA in Expertise France zagotoviti prepoznavnost prispevka Unije, ustrezno njegovi višini.

4. Komisija si prizadeva skleniti sporazume iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. O kakršnih koli težavah v postopku in o datumu sklenitve teh sporazumov obvesti Svet.

Člen 4

1. Visoki predstavnik o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravita izvajalca. Poročila so izhodišče za ocenjevanje, ki ga opravi Svet.

2. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih izvajanja projektnih dejavnosti iz člena 1(2).

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Veljati preneha 36 mesecev po datumu sklenitve sporazumov iz člena 3(3) ali šest mesecev po datumu sprejetja tega sklepa, če v tem obdobju navedeni sporazumi niso bili sklenjeni.

V Bruslju, 22. decembra 2021

Za Svet

predsednik

G. DOVŽAN

(1) Sklep Sveta 2013/768/SZVP z dne 16. decembra 2013 o delovanju EU v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem v okviru evropske varnostne strategije (UL L 341, 18.12.2013, str. 56).

(2) Sklep Sveta (SZVP) 2017/915 z dne 29. maja 2017 o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem (UL L 139, 30.5.2017, str. 38).

(3) Sklep Sveta (SZVP) 2020/1464 z dne 12. oktobra 2020 o spodbujanju učinkovitega nadzora nad izvozom orožja (UL L 335, 13.10.2020, str. 3).

(4) Sklep Sveta (SZVP) 2021/649 z dne 16. aprila 2021 o podpori Unije dejavnostim sekretariata PTO v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem (UL L 133, 20.4.2021, str. 59).

PRILOGA

PROJEKTNI DOKUMENT

Projekt za ozaveščanje o PTO– tretja faza

1. Ozadje in razlogi za podporo Unije

Ta sklep temelji na prejšnjih sklepih Sveta o podpori postopku ZN, ki je privedel do oblikovanja Pogodbe o trgovini z orožjem (PTO) ter spodbujanja njenega učinkovitega izvajanja in splošne uporabe. PTO je Generalna skupščina ZN sprejela 2. aprila 2013, veljati pa je začela 24. decembra 2014.

Deklarirani cilj PTO je „vzpostaviti najvišje mogoče skupne mednarodne standarde za ureditev ali izboljšanje ureditve mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem, preprečiti in odpraviti nedovoljeno trgovino s konvencionalnim orožjem ter preprečiti njegovo preusmerjanje“. Njen deklarirani namen pa je „prispevati k mednarodnemu in regionalnemu miru, varnosti in stabilnosti; zmanjšati trpljenje ljudi ter spodbujati sodelovanje, preglednost in odgovorno ravnanje držav pogodbenic v mednarodni trgovini s konvencionalnim orožjem, s čimer bo vzpostavljeno zaupanje med državami pogodbenicami“ (1). Cilj in namen PTO sta tako skladna s splošnim ciljem zunanje in varnostne politike Unije, kot je zapisan v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji.

Po sprejetju PTO leta 2013 sta glavna izziva še vedno njeno učinkovito izvajanje in splošna uporaba.

V tem sklepu je določen celovit niz dejavnosti pomoči in ozaveščanja, s katerimi bi prispevali k obravnavi izzivov v zvezi z učinkovitim izvajanjem in splošno uporabo. Sklep temelji na rezultatih in spoznanjih, pridobljenih v dveh zgodnejših fazah, ki sta bili financirani na podlagi Sklepa 2013/768/SZVP in Sklepa (SZVP) 2017/915 ter priča o neprekinjeni in odločni podpori PTO s strani Unije in njenih držav članic.

2. Splošni cilji

Temeljni cilj tega sklepa je nadaljnje nudenje podpore več državam pri krepitvi njihovih sistemov nadzora nad prenosom orožja, kar je potrebno za učinkovito izvajanje PTO, z namenom opolnomočiti te države, da za ta nadzor v celoti prevzamejo odgovornost, in nadaljnje spodbujanje splošne uporabe PTO. Sodelovanje bo razširjeno in prilagojeno potrebam in napredku vsake države upravičenke, pri tem pa se bo upoštevala stopnja zrelosti in avtonomnosti nacionalnega sistema nadzora nad prenosom orožja v državi. Druge dejavnosti bodo namenjene spodbujanju držav, ki niso pogodbenice PTO, da sprejmejo Pogodbo in jo začnejo izvajati na nacionalni ravni.

Natančneje bodo dejavnosti Unije zagotovile:

(a)	okrepitev in/ali razvoj zmogljivosti in strokovnega znanja za nadzor nad prenosom orožja za izvajanje PTO v novih in sedanjih državah upravičenkah, in sicer z instrumenti, kot so pravna pomoč ter usposabljanje uradnikov, pristojnih za izdajo dovoljenj in izvrševanje;

(b)	ozaveščanje drugih držav, vključno z državami, ki niso pogodbenice PTO, da bi podprli splošno uporabo Pogodbe na nacionalni, regionalni in večstranski ravni.

3. Opis projektnih dejavnosti

3.1. Pomoč pri izvajanju PTO

Cilj posebnih programov pomoči za izvajanje PTO je okrepitev zmogljivosti držav upravičenk za celovito in trajno izpolnjevanje zahtev iz PTO. Med upravičenkami bodo nekatere države, ki so prejele pomoč na podlagi prejšnjih sklepov Sveta in so v tem sklepu navedene pod točko 3.1.2.3, ter države, ki bodo za pomoč zaprosile po sprejetju tega sklepa. Posebna pozornost bo namenjena sodelovanju z državami, ki trenutno niso pogodbenice PTO, in zagotavljanju podpore tem državam.

Dejavnosti pomoči bodo Uniji omogočile prožno in hitro odzivanje ter bodo zasnovane tako, da bodo ustrezale spreminjajočim se individualnim potrebam vsake države upravičenke v zvezi z izvajanjem PTO. Pri državah upravičenkah, ki so že imele koristi od prejšnjih programov pomoči EU in so pri izvajanju PTO dosegle znaten napredek, se bo poudarek pri sodelovanju s poglobljene tehnične pomoči preusmeril na prioritetno osredotočanje na samostojnost in samozadostnost (proces postopnega opuščanja) (2). Elementi tega procesa bodo vključeni v različne projektne dejavnosti, kadar koli je to primerno in izvedljivo.

Dejavnosti bodo namenjene posamezni državi upravičenki ali pa več državam s podobnimi potrebami. Potekale bodo v različnih oblikah (fizično, spletno, hibridno, e-učenje), strokovno znanje pa bodo prispevali strokovnjaki, ki jih bosta iz skupine strokovnjakov izbrala BAFA in Expertise France.

3.1.1 Sodelovanje s skupnostjo strokovnjakov

3.1.1.1 Cilj dejavnosti

Dejavnosti bodo usmerjene v krepitev sodelovanja s strokovnjaki iz projektne skupine strokovnjakov, ustanovljene na podlagi sklepov Sveta 2013/768/SZVP in (SZVP) 2017/915, in med njimi, pa tudi z novimi strokovnjaki, zlasti iz držav upravičenk in nekdanjih držav upravičenk v okviru procesa postopnega opuščanja. Promovirale bodo konstruktivno izmenjavo o izvajanju in rezultatih projekta, tako med strokovnjaki v skupini kot med strokovnjaki in državami upravičenkami, s čimer bodo spodbujale dolgoročno vključenost v projekt in mobilizacijo strokovnega znanja v širši skupnosti PTO. Dejavnosti bodo prispevale tudi k sodelovanju jug-jug, saj bodo po potrebi vključevale strokovnjake iz bližnjih sosednjih držav.

Za sodelovanje s strokovnjaki se bo uporabljal tričlenski pristop, ki bo vključeval naslednje:

—	srečanja, na katerih sodelujejo strokovnjaki iz skupine strokovnjakov, da se oblikujejo skupni cilji in pristopi, s katerimi bi dosegli države upravičenke;

—	srečanja za sodelovanje med strokovnjaki iz skupine strokovnjakov in kontaktnimi točkami iz držav upravičenk, da se poveča vključenost slednjih v projekt;

—	uporaba spletne platforme (ki je bila prvotno razvita v okviru druge faze projekta) in njenih orodij, da se izboljša komunikacija med strokovnjaki ter podpre izmenjava informacij o PTO in izvajanju projekta (dejavnosti, strokovnjaki itd.).

3.1.1.2 Opis dejavnosti

Izvajalca bosta organizirala srečanja strokovnjakov, ki bodo večinoma, vendar ne izključno, namenjena strokovnjakom, ki so sodelovali v prejšnjih fazah projekta in/ali so pogosto sodelovali v projektnih dejavnostih. Srečanja lahko potekajo na daljavo, s fizično prisotnostjo ali v hibridni obliki, njihov namen pa je zlasti:

—	med strokovnjaki uskladiti razumevanje izzivov in odzivov v zvezi s podporo izvajanju PTO; uskladiti in racionalizirati ključna sporočila, ki jih je treba posredovati med dejavnostmi ozaveščanja;

—	strokovnjakom zagotoviti posodobljene informacije o napredku, ki so ga partnerske države dosegle pri izvajanju PTO, in o pomoči, zagotovljeni v okviru projekta;

—	razviti in/ali po potrebi spremeniti skupne pristope pri zagotavljanju pomoči strokovnjakov, tako da so njihovi nasveti skladni in prilagojeni potrebam držav upravičenk.

Sestava sedanje skupine strokovnjakov se bo redno preučevala in posodabljala, skupina pa se bo po potrebi razširila z vključitvijo novih strokovnjakov. Novi strokovnjaki se med drugim določijo zlasti v državah upravičenkah z naprednimi sistemi, ki so v fazi postopnega opuščanja tehnične pomoči v okviru tega projekta. Kot del tega procesa bodo ti novi strokovnjaki prav tako deležni usposabljanja v okviru delavnic za vodje usposabljanj, opisanih v oddelku 3.1.5.2. Povečana udeležba strokovnjakov iz teh (nekdanjih) partnerskih držav bo še dodatno podpirala preobrazbo teh držav v multiplikatorje znanja znotraj projekta in njihovih regij.

Poleg sestankov strokovnjakov bodo organizirani tudi sodelovalni sestanki, na katerih se bodo zbrali ustrezni strokovnjaki iz skupine strokovnjakov in kontaktnih točk držav upravičenk (zlasti tisti, ki bi lahko bili v prihodnosti vključeni v skupino strokovnjakov), da bi razpravljali o sodelovanju v okviru projekta. Ti sestanki bodo namenjeni krepitvi komunikacijskih kanalov z državami upravičenkami in zbiranju povratnih informacij, ki se lahko uporabijo za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti dejavnosti pomoči. Poleg tega bodo ti sestanki služili kot forum za obveščanje kontaktnih točk o najnovejšem dogajanju in pobudah v zvezi z izvajanjem PTO in nadzorom trgovine z orožjem, o katerih se med drugim razpravlja na ravni EU in v okviru drugih ustreznih ureditev. To bo pripomoglo k razvoju strokovnega znanja potencialnih strokovnjakov iz držav upravičenk in bo zlasti pomembno za tiste države upravičenke, ki so del procesa postopnega opuščanja, da se zagotovi, da bodo lahko še naprej izpolnjevale veljavne mednarodne standarde.

Spletna platforma, ki je bila prvič razvita v skladu s prejšnjim sklepom, bo prav tako imela pomembno vlogo pri krepitvi sodelovanja s strokovnjaki in oblikovanju skupnosti strokovnjakov. Natančneje bo strokovnjakom omogočila, da:

—	registrirajo, oblikujejo svoj profil in podrobno opredelijo svoja strokovna področja za diverzificirano in učinkovito mobilizacijo skupine za dejavnosti projekta;

—	imajo dostop do knjižnice s pomembnimi informacijami in dokumenti, povezanimi s projektom in izvajanjem PTO, s čimer se zagotovi, da imajo vsi strokovnjaki dostop do skupne baze znanja o PTO;

—	se povežejo s forumom, v katerem lahko med seboj izmenjujejo in razpravljajo o vseh problemih, vprašanjih ali izkušnjah, ki so jih morda imeli v zvezi s PTO in ozaveščanjem.

3.1.2 Nacionalne dejavnosti

3.1.2.1 Cilj dejavnosti

Nacionalne dejavnosti bodo posameznim državam upravičenkam na voljo na podlagi posebnega programa pomoči, prilagojenega posebnim potrebam države upravičenke. Program bo pred dejavnostmi pomoči dogovorjen z državo upravičenko, da se državam upravičenkam zagotovi predvidljivost glede tega, kakšna pomoč je načrtovana. Hkrati bodo v programu predstavljene izboljšave, ki jih lahko država upravičenka pričakuje pri svojih zmogljivostih za nadzor nad prenosom. Med upravičenkami bodo države, ki so že navedene v tem sklepu v točki 3.1.2.3, in države, ki bodo zaprosile za pomoč po sprejetju tega sklepa.

3.1.2.2 Opis dejavnosti

Za vsako državo upravičenko, ki prejme individualno nacionalno pomoč, bo pred začetkom sodelovanja določen poseben program pomoči na podlagi začetne ocene ob upoštevanju trenutnega stanja izvedbenih ukrepov in dosežkov države upravičenke v zvezi s PTO. Program pomoči bo izvajal izvajalec ob podpori ustreznih strokovnjakov, če bo to potrebno. V posebnem programu pomoči so natančno navedene glavne teme, ki jih je treba obravnavati, in splošni cilji, ki jih je treba doseči v okviru sodelovanja.

Dejavnosti se bodo večinoma odvijale v obliki delavnic in seminarjev, organizirane pa bodo na prožen način in na podlagi povpraševanja v skladu s potrebami, interesi in absorpcijskimi sposobnostmi držav upravičenk. Vsaka dejavnost bo predvidoma trajala dva do tri dni.

Države upravičenke lahko po potrebi zahtevajo, da so predstavniki drugih držav upravičenk ali tretjih držav povabljeni na nacionalno dejavnost. Iz povratnih informacij, zbranih v okviru prejšnjih sklepov, izhaja, da partnerske države priložnosti za izmenjavo znanja, idej in dobrih praks na dvostranski ali podregionalni ravni močno pozdravljajo in imajo od njih tudi koristi, s čimer se spodbuja tudi tesnejše sodelovanje med sosednjimi državami.

Več dejavnosti v skladu s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/915 je bilo zaradi omejitev potovanj in stikov, povezanih z izbruhom COVID-19, treba organizirati v virtualni obliki. Čeprav vse dejavnosti niso primerne za izvedbo v virtualni obliki, uspeh številnih spletnih dejavnosti iz prejšnjega sklepa kaže, da se lahko v sedanjem sklepu učinkovito uporabi kombinacija virtualnih, fizičnih in hibridnih rešitev (ko se del udeležencev fizično udeleži dogodka, preostali udeleženci pa se povežejo na daljavo).

Nekatere države, ki so bile vključene v ta sklep, so bile tudi upravičenke do sodelovanja na podlagi načrta v skladu s Sklepom Sveta 2013/768/SZVP in Sklepom Sveta (SZVP) 2017/915 (glej točko 3.1.3 spodaj). Glede na pomoč, ki so jo te države že prejele, bo treba v posebnem programu pomoči za te dolgoročne države upravičenke upoštevati raven dosedanjega napredka in koristi nadaljevanja dejavnosti v enakem obsegu, kot je določeno v prejšnjih sklepih. Po potrebi bo posebni program pomoči prilagojen tako, da bo vključeval ukrepe postopnega opuščanja in preučitev vloge države upravičenke v projektu. To bo po potrebi med drugim vključevalo odmik od poglobljene nacionalne pomoči in namesto tega preusmeritev poudarka sodelovanja na naprednejša vprašanja nadzora trgovine z orožjem, kot so nastajajoče tehnologije in asimetrični akterji, ter podpiranje prehoda države upravičenke v dejavnejšo vlogo pri izmenjavi izkušenj in strokovnega znanja z drugimi državami, zlasti tistimi v njihovih regijah.

3.1.2.3 Partnerske države

Prvotni seznam partnerskih držav v skladu s tem sklepom je v prilogi. Več partnerskih držav, ki je prejelo pomoč v skladu s Sklepom Sveta 2013/768/SZVP in/ali Sklepom Sveta (SZVP) 2017/915, bo na podlagi priporočila izvajalcev še naprej prejemalo pomoč v skladu s tem sklepom. Poleg teh in odvisno od števila dejavnosti, ki so na voljo, bo med novim projektom za sodelovanje in prejemanje pomoči izbrano določeno število novih držav. V zvezi s tem bo poudarek na državah, ki niso pogodbenice PTO, ali na državah, ki so Pogodbo ratificirale šele pred kratkim.

Nove države, ki bodo izrazile zanimanje za sodelovanje v projektu, bodo pozvane, naj pripravijo prošnjo za pomoč pri izvajanju PTO. Njihova prošnja mora biti čim bolj utemeljena, najbolje pa bi bilo, če bi države že navedle vse podrobnosti v zvezi s pomočjo, ki jo potrebujejo. Če je ustrezno, bi morala država prosilka navesti, kako sodeluje oziroma je v preteklosti sodelovala z drugimi ponudniki pomoči (glej tudi oddelek 6 v nadaljevanju) ter razkriti informacije o svoji nacionalni strategiji za izvajanje PTO.

Visoki predstavnik se bo glede na stopnjo utemeljenosti prošnje in merila iz točke štiri skupaj z Delovno skupino Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM) in izvajalcem odločil, ali je država prosilka upravičena do pomoči.

Če je prošnja za pomoč odobrena, se opravi začetna ocena potreb in prednostnih nalog države, ki prosi za pomoč, na primer z uporabo vprašalnikov in zbiranjem obstoječih informacij. Na podlagi rezultatov te ocene bosta izvajalec in država upravičenka skupaj pripravila osnutek okvira za posebni program pomoči, pri čemer bosta upoštevala vso pomoč v zvezi s PTO, ki se morda zagotavlja prek Prostovoljnega skrbniškega sklada za PTO, Skrbniškega sklada ZN za podporo sodelovanju pri urejanju področja orožja (UNSCAR), sekretariata PTO ali drugih organizacij. Če je država, ki prosi za pomoč, že razvila nacionalno strategijo za izvajanje PTO, bo izvajalska agencija zagotovila tudi, da je načrt pomoči skladen s to nacionalno strategijo za izvajanje.

3.1.3 Študijski obiski

3.1.3.1 Cilj dejavnosti

Študijski obiski državam upravičenkam omogočajo dostop do vladnih organov in uradnikov v drugih državah, ki uporabljajo PTO. Zato pomembno dopolnjujejo nacionalne dejavnosti v državah upravičenkah, saj tem državam zagotavljajo širši referenčni okvir v zvezi s praktičnim izvajanjem Pogodbe. Poleg tega imajo zaradi tesnega sodelovanja med predstavniki države gostiteljice in gostujočimi uradniki tudi velik potencial za usposabljanje, zlasti za prihodnje strokovnjake in vodje usposabljanj. Študijski obiski bodo zato na voljo vladnim uradnikom, vključno s tistimi, ki so odgovorni za politiko, izdajanje dovoljenj in izvrševanje, iz vsake od držav upravičenk, opisanih v točki 3.1.2.3.

Poleg študijskih obiskov pri ustreznih organih držav članic se lahko del študijskih obiskov opravi tudi v tretjih državah, da se spodbudi mednarodno sodelovanje in sodelovanje jug-jug. Kot možne gostiteljice študijskih obiskov bi se lahko štele zlasti dolgoročne partnerske države (tj. upravičenke iz Sklepa Sveta 2013/768/SZVP in/ali Sklepa Sveta (SZVP) 2017/915). Ta pristop bi bil dodaten element v procesu postopnega opuščanja.

3.1.3.2 Opis dejavnosti

Vsak študijski obisk bo trajal največ tri dni in je v splošnem namenjen eni sami državi upravičenki, vendar je lahko na isti študijski obisk povabljenih več držav upravičenk, če se to zdi primerno in/ali če za to zaprosijo države same.

Glede na naravo študijskih obiskov bi jih bilo treba izvajati le kot dejavnosti s fizično prisotnostjo. Potekajo lahko v državi članici ali tretji državi (tretje države niso nujno države upravičenke v skladu s tem sklepom Sveta). Študijski obisk bo organiziral izvajalec, pristojen za državo partnerico, ki je upravičena do tega obiska.

3.1.4 Kratkoročna ciljno usmerjena pomoč

3.1.4.1 Cilj dejavnosti

Del pomoči, za katero običajno zaprosijo države upravičenke, zadeva kratkoročno pomoč pri posebnih vprašanjih ali problemih, ki so jih izpostavile države upravičenke. Ta vrsta praktične, usmerjene in neposredne podpore, ki se lahko ponudi na daljavo in/ali s fizično prisotnostjo, je lahko uporabno in prožno orodje za pomoč državam upravičenkam pri reševanju posameznih vprašanj zunaj delavnic in seminarjev. Primeri ukrepov, ki se lahko sprejmejo v okviru te oblike pomoči, vključujejo pregledovanje in ocenjevanje pravnih besedil in drugih uradnih dokumentov (npr. zakonodajnih osnutkov, posodobitev in predlogov sprememb); svetovanje v zvezi s posameznimi primeri, vprašanji ali situacijami (npr. v zvezi z izdajo določenega dovoljenja ali razvrstitvijo določenega blaga), tudi z neposredno podporo na kraju samem; ter razvoj gradiva za pomoč pri praktičnem izvajanju PTO v državi upravičenki (npr. smernice, diagrami, zbornik izbranih tem, povezanih s PTO).

3.1.4.2 Opis dejavnosti

Kratkoročna ciljno usmerjena pomoč se lahko izvede:

(a)	na daljavo, izvedejo jo strokovnjaki na podlagi gradiva ali z uporabo spletnih orodij/možnosti;

(b)	na kraju samem, na primer v obliki neposrednih in fizičnih informativnih sestankov ali daljših eno- do dvotedenskih nalog, ki jih opravi majhna skupina strokovnjakov (običajno samo eden ali dva), ki ustreznemu organu v državi upravičenki zagotavlja celovito posvetovanje in praktične nasvete; ali

(c)	kombinacijo obeh (t. i. „kombinirani pristop“, pri katerem se nekatere dejavnosti, odvisno od teme, izvajajo prek spleta, druge pa s fizično prisotnostjo).

Ta oblika pomoči bo na voljo vsem državam upravičenkam. V proračunu bo določeno največje število strokovnih dni, ki se lahko namenijo za te dejavnosti pomoči. Del proračuna bo kril tudi vsa tehnična orodja in opremo, ki so potrebni za izvajanje teh dejavnosti, kot so naročnine za spletne platforme za izmenjavo dokumentov.

3.1.5. Usposabljanje vodij usposabljanja

3.1.5.1 Cilj dejavnosti

Da bi spodbudili prevzemanje odgovornosti za izvajanje PTO na nacionalni ravni in zagotovili trajnostnost ukrepov pomoči Unije v okviru tega in prejšnjih sklepov, je ključno, da države upravičenke razvijejo zmogljivosti in orodja za nadaljevanje procesa izvajanja PTO neodvisno od zunanje pomoči. Da bi to dosegli, bo pomembno državam upravičenkam ponuditi podporo pri razvoju nacionalnih zmogljivosti v zvezi z a) usposabljanjem lastnega osebja ter b) oblikovanjem zbirke informacij in virov v zvezi z izvajanjem PTO, s katero se bo podpiral razvoj institucionalnega spomina (3).

Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju, bosta izvajalca, po potrebi in kjer je ustrezno, zagotovila usklajevanje z drugimi ukrepi na tem področju, ki jih financira EU, vključno s tistimi, ki jih izvaja sekretariat PTO.

3.1.5.2 Opis dejavnosti

Pristop usposabljanja vodij usposabljanja bo sestavljen iz dveh komplementarnih komponent, ki bosta prilagojeni različnim stopnjam napredka in zrelosti v sistemih za nadzor trgovine v državah upravičenkah.

Ena od komponent tega modula bo izvedba delavnic za usposabljanje več strokovnjakov iz držav upravičenk, da bi lahko v poznejši fazi učinkovito usposabljali svoje sodelavce, ob upoštevanju njihove ravni strokovnega znanja. Novo usposobljeni strokovnjaki bodo v svojih državah delovali kot multiplikatorji strokovnega znanja, povezanega s PTO, in pomagali pri krepitvi samostojnih institucionalnih zmogljivosti.

Cilj teh dejavnosti je prihodnjim vodjem usposabljanja zagotoviti didaktične in poučevalne veščine, ki jih potrebujejo za usposabljanje osebja v svoji državi, hkrati pa povečati zmogljivosti držav upravičenk v zvezi z upravljanjem znanja in institucionalnim spominom. Partnerske države se lahko po potrebi spodbuja k razvoju lastnega programa „usposabljanje vodij usposabljanja“, ki bo temeljil na pristopu usposabljanja in gradivu, ki sta bila razvita v tej in prejšnji fazi programa. Cilj teh dejavnosti je torej državam upravičenkam, zlasti tistim, ki so bile opredeljene za postopno opuščanje, omogočiti, da postanejo bolj neodvisne in samozadostne pri ustvarjanju, razširjanju in ohranjanju znanja, povezanega s PTO, v okviru ustreznih vladnih organov. Zaradi neposredne in praktične narave teh dejavnosti bi bila zanje najprimernejša oblika s fizično prisotnostjo; vendar bi bil lahko učinkovit tudi kombiniran pristop, ki vključuje dejavnosti s fizično prisotnostjo in v virtualni obliki.

Druga komponenta bo spletna platforma, ki bo prihodnjim vodjem usposabljanja pomagala pri pripravi lastnega gradiva za usposabljanje, in sicer bo na njej shranjena zbirka gradiva in dokumentov, ki se nanašajo na izvajanje PTO, kot jih zbereta in/ali po potrebi razvijeta izvajalca, in dajo na voljo državam upravičenkam. Poleg tega bo platforma prihodnjim vodjem usposabljanj omogočila, da se posvetujejo s skupnostjo strokovnjakov in razpravljajo o morebitnih težavah, s katerimi se morda srečujejo pri izvajanju nacionalnih usposabljanj. Platforma se bo uporabljala tudi za dejavnosti spremljanja in arhiviranje rezultatov, uresničenih v skladu s tem in prejšnjimi sklepi.

Na podlagi dela, opravljenega v okviru prejšnjega sklepa, bosta imela izvajalca možnost, da razvoj, obdelavo in pripravo takega gradiva preneseta na zunanje strokovnjake, ki so po potrebi lahko izbrani tudi iz skupine strokovnjakov. Da bi okrepili institucionalne zmogljivosti v ustreznih organih držav upravičenk, bi se morale dejavnosti usposabljanja osredotočiti tudi na spodbujanje držav upravičenk, naj razvijajo in vzdržujejo lastne zbirke informacij in dokumentacije o izvajanju PTO.

Projektna platforma bo povečala vidnost programa, olajšala stike med deležniki, spodbujala dialog med izvajalcema in partnerji ter ohranila sodelovanje zlasti z državami upravičenkami, ki so v fazi postopnega opuščanja projekta. Kjer bo mogoče, bo gradivo, razvito v okviru projekta, dostopno, uporaba tehnologije, ki je podobna družbenim omrežjem, pa bo omogočila dejavno spletno komunikacijo in izmenjavo informacij med udeleženci v njim dobro poznanem okolju. Institucije Unije in države članice bodo prav tako imele koristi od te namenske platforme, na kateri bosta izvajalca izmenjevala informacije o izvajanju dejavnosti.

Kadar je mogoče, bosta izvajalca oglaševala delavnice za vodje usposabljanj in pripravila gradivo; poleg tega bodo pri izvajanju dejavnosti pomoči v državah upravičenkah v skladu s tem sklepom iskali prihodnje vodje usposabljanj (končna odločitev o imenovanju bodočih vodij usposabljanja bo ostala v pristojnosti države upravičenke). Ti uradniki so lahko glede na svojo primernost naknadno registrirani kot člani skupine strokovnjakov in povabljeni, naj sodelujejo kot strokovnjaki pri drugih dejavnostih, opisanih v tem sklepu. Tudi to bi bil sestavni del procesa postopnega opuščanja, saj je bil napredek v teh državah že precejšen, poleg tega pa obstaja velik potencial za izmenjavo njihovega znanja in izkušenj z drugimi državami upravičenkami. Hkrati se bo s tem še naprej podpiral cilj povečanja vključenosti teh držav upravičenk v projekt kot vzor v svojih regijah.

3.2. Podpora splošni uporabi

Poleg zagotavljanja tehnične pomoči državam upravičenkam pri izvajanju PTO, je cilj tega sklepa tudi spodbujanje in pospeševanje splošne uporabe Pogodbe, s čimer se prispeva k širšim večstranskim prizadevanjem za preprečevanje preusmerjanja konvencionalnega orožja in nedovoljene trgovine z njim ter spodbujanje večje varnosti za vse.

V ta namen bodo ukrepi, sprejeti v okviru tega sklepa, osredotočeni tudi na vzpostavitev sodelovanja z državami, ki niso pogodbenice PTO, in spodbujanje pristopa k tej pogodbi. S tem povezane dejavnosti bodo izboljšale vidnost Pogodbe, povečale ozaveščenost javnosti o tveganjih in grožnjah, ki jih predstavljata preusmerjanje konvencionalnega orožja in nedovoljena trgovina z njim, hkrati pa spodbujale dialog med državami pogodbenicami in državami, ki niso pogodbenice PTO, da bi se okrepila zaupanje in preglednost.

Državam, ki niso pogodbenice PTO, vključenim v veljavni sklep, bo zato po potrebi ponujena podpora v obliki dejavnosti tehnične pomoči, kot je opisano v točki 3.1, vključno z nacionalnimi dejavnostmi in kratkoročno ciljno usmerjeno pomočjo. Te dejavnosti bodo organizirane na prošnjo države, ki ni pogodbenica PTO, in glede na povpraševanje in razpoložljivost v državi prosilki.

Poleg tega in za nadaljnje spodbujanje splošne uporabe Pogodbe bodo regionalne in mednarodne dejavnosti, kot so opisane v nadaljevanju, organizirane z namenom:

—	povečati ozaveščenost o tveganjih in izzivih preusmerjanja konvencionalnega orožja in nedovoljenega prometa z njim;

—	zagotoviti platformo za strokovnjake in uradnike ustreznih organov iz različnih držav, da bodo izmenjevali mnenja o strateških trgovinskih vprašanjih;

—	spodbujati cilje splošne uporabe, celovitega izvajanja in krepitve PTO.

Dejavnosti se izvajajo v tesnem sodelovanju z organi zadevnih nacionalnih vlad in po potrebi z ustreznimi akademskimi krogi, nevladnimi organizacijami in/ali regionalnimi organizacijami.

3.2.1 Regionalne, medregionalne in mednarodne dejavnosti

3.2.1.1 Cilj dejavnosti

Dejavnosti, osredotočene na regije, bodo združile več držav, bodisi iz ene same regije bodisi iz različnih regij (medregionalne in mednarodne dejavnosti), da bi izmenjale izkušnje in razpravljale o vprašanjih skupnega pomena in interesa v zvezi z izvajanjem PTO in nadzorom trgovine z orožjem. Države upravičenke, ki so predhodno prejele pomoč na podlagi Sklepa Sveta 2013/768/SZVP in/ali Sklepa Sveta (SZVP) 2017/915 ter so pokazale pomemben napredek in zavezanost v zvezi z izvajanjem PTO, bodo imele posebej pomembno vlogo pri takih dejavnostih kot vzor za svoje regije. To bi lahko spodbudilo prevzemanje odgovornosti za izvajanje PTO na regionalni ravni in dolgoročno promoviralo sodelovanje jug-jug.

Medregionalne in mednarodne dejavnosti so bile vključene v ta sklep kot odziv na zahteve držav upravičenk, ki se želijo učiti iz izkušenj držav v drugih delih sveta. Na ta način lahko medregionalne in mednarodne dejavnosti pripomorejo k spodbujanju in lajšanju bolj globalne izmenjave pristopov in praks v zvezi s PTO.

3.2.1.2 Opis dejavnosti

Regionalne dejavnosti bodo organizirane v obliki dvo- ali tridnevnih dogodkov in bodo dodeljene po regijah. Dejavnosti bi morale vključevati vsaj tri sodelujoče države. Pomembno bo, da lahko na teh dejavnostih poleg držav upravičenk iz točke 3.1.2.3 po potrebi sodelujejo tudi tretje države, ki sicer niso vključene v ta sklep, zlasti države, ki niso pogodbenice PTO. Poleg tega je priporočljivo, da se, kadar je to mogoče, vključi vsaj ena od naprednejših uveljavljenih držav upravičenk (tj. držav, ki so prejele pomoč na podlagi Sklepa Sveta 2013/768/SZVP in/ali Sklepa Sveta (SZVP) 2017/915, kot je opisano v točki 3.1.2.3, in katerih sistem nadzora trgovine z orožjem je že dosegel določeno stopnjo zrelosti), da delujejo kot multiplikator in/ali povabijo k sodelovanju strokovnjake iz teh držav kot način spodbujanja razvoja regionalnega strokovnega znanja in sodelovanja jug-jug.

V vsaki regiji bo potekala vsaj ena regionalna dejavnost. Preostale dejavnosti bodo organizirane glede na povpraševanje in razpoložljivost s strani držav gostiteljic. Fizična udeležba bo najprimernejša oblika za dejavnosti, saj bo zagotovila največji učinek; vendar se lahko glede na okoliščine in želje udeležencev uporabljajo tudi spletne ali hibridne oblike.

V nasprotju s Sklepom Sveta 2013/768/SZVP in Sklepom Sveta (SZVP) 2017/915 regionalne dejavnosti ne bodo omejene na posamezne regije, temveč bodo tudi države upravičenke iz različnih regij imele možnost udeležbe na medregionalnih dejavnostih. Med izvajanjem prejšnjih faz projekta se je izkazalo, da je med partnerskimi državami veliko povpraševanje po učenju in izmenjavi informacij ne le v lastnih regijah, pač pa tudi zunaj njih.

Da bi dosegli čim širše občinstvo in spodbudili ne le splošne uporabe PTO, temveč tudi prizadevanja EU za dosego tega cilja, bosta BAFA in Expertise France organizirala mednarodne konference kot večstranski spremljevalni dogodek, organiziran na ravni ZN, npr. med letnim zasedanjem Prvega odbora Generalne skupščine ZN v New Yorku ali, če to ni izvedljivo, na ravni EU, po možnosti v Bruslju.

Poleg teh dejavnosti bo projekt prek rednih spletnih seminarjev o temah, povezanih s PTO, vključeval tudi vse partnerske države, deležnike PTO in države, ki niso pogodbenice PTO. Spletne seminarje bosta vodila izvajalca, njihov namen pa bo mobilizirati skupino strokovnjakov in partnerskim državam omogočiti izmenjavo svojih izkušenj. Za vsak spletni seminar bo zagotovljeno simultano prevajanje, dogodek pa bo posnet in naložen na platformi ter na voljo za ponovno predvajanje.

O lokaciji in obsegu regionalnih in mednarodnih dejavnosti se bodo skupaj dogovorili izvajalca in morebitne države gostiteljice.

3.2.1.3 Regije

Na teh dejavnostih lahko sodelujejo vse regije na podlagi prošenj držav upravičenk.

3.2.2 Spremljajoči dogodki ob robu konference držav pogodbenic pto

3.2.2.1 Cilj dejavnosti

Letne konference držav pogodbenic PTO so edinstvena priložnost za ozaveščanje ustreznih uradnikov in deležnikov v zvezi s problematiko PTO. Na spremljajočih dogodkih, ki jih bo financirala EU, se bodo zlasti krepila ozaveščenost glede dejavnosti EU za podporo izvajanju, lajšali stiki z državami, ki bi lahko naknadno prosile za pomoč, in spodbujale dobre prakse, zlasti v državah upravičenkah.

3.2.2.2 Opis dejavnosti

Med trajanjem programa bodo organizirani trije spremljajoči dogodki, tj. eden ob vsaki letni konferenci držav pogodbenic PTO, ki jih bosta skupaj organizirala izvajalca. S sredstvi EU se lahko krijejo zlasti potni stroški določenega števila strokovnjakov ali uradnikov iz držav upravičenk.

3.2.3 Zaključna konferenca

3.2.3.1 Cilj dejavnosti

Cilj zaključne konference je izboljšati ozaveščenost in odgovornost za PTO ne le med partnerskimi državami, temveč tudi med zadevnimi deležniki, kot so nacionalni parlamenti, regionalne in mednarodne organizacije ter predstavniki civilne družbe, ki jih zanima širši učinek, ki bi ga morala imeti Pogodba. S tem, ko se bodo zbrali predstavniki iz različnih delov sveta, bo konferenca služila tudi kot forum za krepitev mednarodne mreže in skupnosti akterjev, ki sodelujejo pri izvajanju Pogodbe, in prizadevanj za njeno splošno uporabo.

3.2.3.2 Opis dejavnosti

Dejavnost bo izvedena v obliki dvodnevne konference, ki bo organizirana proti koncu izvajanja tega sklepa in po možnosti vzporedno s sejo COARM. Za njeno izvajanje bosta skupaj odgovorna izvajalca. Na konferenci se bodo zbrali ustrezni predstavniki držav, ki so upravičene do dejavnosti iz točke 3.1, in drugi deležniki, ki sodelujejo pri spodbujanju Pogodbe in njenih ciljev.

Na konferenci si bodo države upravičenke lahko izmenjale izkušnje, razjasnile svoja stališča glede PTO ter dale informacije glede statusa ratifikacije in izvajanja PTO, mogoče pa bo tudi izmenjati ustrezne informacije s predstavniki nacionalnih parlamentov, regionalnih organizacij in civilne družbe.

Med udeleženci te konference bi zato morali biti:

—	ustrezno osebje iz držav upravičenk, kot so diplomatsko, vojaško/obrambno, tehnično osebje in osebje organov pregona; zlasti iz organov, pristojnih za nacionalne politike in izvajanje PTO;

—	predstavniki nacionalnih, regionalnih in mednarodnih organizacij, ki zagotavljajo pomoč, ter predstavniki držav, ki so zainteresirane za zagotavljanje ali prejemanje pomoči pri strateškem trgovinskem nadzoru;

—	predstavniki ustreznih nevladnih organizacij, možganskih trustov, nacionalnih parlamentov in industrije.

Lokacija, oblika (fizična, spletna ali hibridna), končno število udeležencev ter končni seznam držav in organizacij, ki bodo povabljene, bodo določeni v posvetovanju s COARM na podlagi predloga izvajalcev.

4. Upravičenke do projektnih dejavnosti iz oddelka 3.1.2.3

Poleg držav upravičenk, ki so že navedene v tem sklepu, so lahko dodatne upravičenke do projektnih dejavnosti iz oddelka 3 države, ki zaprosijo za pomoč pri izvajanju PTO, izbrane pa bodo, med drugim, po naslednjih merilih:

—	stopnja politične in pravne zavezanosti pristopu k Pogodbi in stanje izvajanja mednarodnih instrumentov za nadzor trgovine z orožjem in prenosa orožja, ki veljajo za zadevno državo;

—	verjetnost pozitivnih rezultatov dejavnosti pomoči;

—	ocena morebitne že prejete ali načrtovane pomoči pri nadzoru nad prenosom blaga z dvojno rabo in orožja;

—	pomen države pri svetovni trgovini z orožjem;

—	pomen države za varnostne interese Unije;

—	upravičenost do uradne razvojne pomoči.

5. Izvajalca

Glede na delovno obremenitev, ki izhaja iz dejavnosti na podlagi tega sklepa, je priporočljivo uporabiti dva pristojna izvajalca, in sicer BAFA in Expertise France. Izvajalca bosta po potrebi sodelovala z agencijami držav članic za nadzor nad izvozom, ustreznimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, možganskimi trusti, raziskovalnimi inštituti in nevladnimi organizacijami oziroma bosta na njih prenesla naloge.

BAFA in Expertise France sta bila odgovorna za izvajanje Sklepa (SZVP) 2017/915 ter drugih prejšnjih in sedanjih programov EU za ozaveščanje. Oba izvajalca imata torej dokazane izkušnje, usposobljenost in potrebno strokovno znanje v zvezi s celo vrsto ustreznih dejavnosti Unije za nadzor nad izvozom, tudi na področju blaga z dvojno rabo in nadzora nad izvozom orožja.

6. Usklajevanje z drugimi ustreznimi dejavnostmi pomoči

Izvajalca zagotovita ustrezno usklajevanje med različnimi instrumenti Unije, pri čemer po potrebi izkoristita formalne mehanizme usklajevanja, ki so že vzpostavljeni v okviru drugih programov EU v okviru P2P (kot je usklajevalni mehanizem COARM na podlagi Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1464), da bi:

—	zagotovili skladen pristop dejavnosti Unije za ozaveščanje tretjih držav

—	preprečili prekrivanje pri časovnem razporedu in vsebini dejavnosti

—	izmenjali izkušnje v zvezi z izvajanjem projektov in opredelili morebitne sinergije med različnimi projekti pomoči na področju nadzora nad izvozom.

Izvajalca bi morala veliko pozornost nameniti tudi dejavnostim v zvezi s PTO, ki se izvajajo na podlagi Akcijskega programa ZN za preprečevanje vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njim in njihovo izkoreninjenje ter njegovega podpornega sistema za izvajanje (PoA-ISS), RVSZN 1540 (2004), Prostovoljnega skrbniškega sklada za PTO in UNSCAR, pa tudi drugim dvostranskim dejavnostim pomoči. Ustrezno bi morala sodelovati z drugimi subjekti, ki zagotavljajo pomoč, da bi se izmenjevale informacije, da ne bi prihajalo do nepotrebnih podvajanj ter da bi zagotovili kar največjo usklajenost in dopolnjevanje.

Namen projekta je tudi bolje seznaniti države upravičenke z instrumenti Unije, s katerimi je mogoče podpreti sodelovanje jug-jug pri nadzoru izvoza. Zato bi bilo treba pri dejavnostih pomoči obveščati o razpoložljivih instrumentih, kot je pobuda EU za centre odličnosti na področju KBRJ in drugi programi EU v okviru P2P, in spodbujati njihovo uporabo.

7. Prepoznavnost Unije in razpoložljivost gradiva o pomoči

Gradivo in orodja, pripravljena v okviru projekta, vključno s spletno platformo, opisano v točki 3.1.2.2, bodo zagotovili in okrepili prepoznavnost Unije. Vsi ti rezultati bodo opremljeni z logotipom in grafično podobo Priročnika o komunikaciji in prepoznavnosti v okviru zunanjega delovanja Evropske unije in vsebovali logotip „P2P program EU za nadzor izvoza“. Pri dogodkih v tretjih državah bi morale sodelovati delegacije Unije, da bi spodbudili politično nadgradnjo in prepoznavnost.

Za dejavnosti pomoči v zvezi s PTO na podlagi tega sklepa se bo spodbujala uporaba spletnega portala EU za P2P (https://circabc.europa.eu/ui/welcome). Zato bi morala izvajalca v ustrezne dejavnosti pomoči, ki jih izvajata, vključiti informacije s spletnega portala ter spodbujati k njegovi uporabi in uporabi njegovih tehničnih orodij. Pri spodbujanju uporabe spletnega portala bi morala zagotoviti prepoznavnost Unije. Poleg tega bi bilo treba dejavnostim dati vidno mesto tudi v biltenu EU za P2P.

8. Ocena učinka

Ko bodo končane zadnje dejavnosti, določene v tem sklepu, bi bilo treba strokovno oceniti njihov učinek. Učinek bo na podlagi informacij in poročil izvajalcev ocenil visoki predstavnik v sodelovanju s COARM in po potrebi delegacijami Unije v državah upravičenkah ter z drugimi ustreznimi deležniki.

Pri oceni učinka bi bilo treba posebno pozornost nameniti številu držav upravičenk, ki so ratificirale PTO, in razvoju njihovih zmogljivosti za nadzor nad prenosom orožja. V to oceno zmogljivosti držav upravičenk za nadzor nad prenosom orožja bi morali biti zajeti predvsem priprava in izdaja ustreznih nacionalnih predpisov, izpolnjevanje obveznosti iz PTO glede prijav ter pristojnost ustreznega upravnega organa, odgovornega za nadzor nad prenosom orožja.

9. Poročanje

Izvajalca bosta pripravila redna poročila, tudi po dokončanju vsake posamezne dejavnosti. Poročila bi morala biti predložena visokemu predstavniku najpozneje šest tednov po dokončanju zadevnih dejavnosti.

Dodatek

Izvajalca bosta partnerske države obravnavala na naslednji način:

Partnerske države BAFA v tretji fazi programa EU za ozaveščanje v podporo PTO:

—	Kolumbija*

—	Kostarika*

—

Malezija*

—

Peru*

—

Zambija*

—

Čile’

—	Kazahstan’

—

Tajska’

Partnerske države Expertise France v tretji fazi programa EU za ozaveščanje v podporo PTO:

—

Benin*

—	Burkina Faso*

—

Kamerun*

—

Gvajana’

—

Filipini*

—	Slonokoščena obala*

—

Senegal*

—

Togo*.

Od tega partnerske države, ki so bolj zrele (pripravljene na delo za postopno opuščanje)

1.	Burkina Faso

Kostarika

Malezija

Filipini

Senegal

Zambija

*:	nekdanje države, vključene v načrt druge faze programa EU za ozaveščanje v podporo PTO

’:	nekdanje ad hoc države v okviru druge faze programa EU za ozaveščanje v podporo PTO

v krepkem tisku:

nove partnerske države v okviru druge faze programa EU za ozaveščanje v podporo PTO

(1) Pogodba o trgovini z orožjem, člen 1.

(2) „Postopno opuščanje" bi bilo treba razumeti kot postopen pristop k prilagoditvi sodelovanja države/držav v času izvajanja projekta. Cilj tega pristopa je zmanjšati odvisnost držav od zunanje pomoči s krepitvijo institucij in razvojem lastnih zmogljivosti. V tem procesu bo sodelovanje med EU in zadevnimi državami ponovno definirano; prišlo bo do spremembe statusa upravičenk, ki bodo namesto tradicionalnih prejemnic tehnične pomoči postale multiplikatorji ter ponudniki znanja in izkušenj.

(3) Dodatna korist te dejavnosti bo razširitev projektne skupine strokovnjakov, kot je opisano v oddelku 3.1.1.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 461

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 27. december 2021

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Obvestilo o datumu začetka veljavnosti Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Avstralijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije	1
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2304 z dne 18. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o izdaji dopolnilnih certifikatov, ki potrjujejo neuporabo antibiotikov v ekološki pridelavi proizvodov živalskega izvora za namen izvoza ( 1 )	2
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2305 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o primerih in pogojih, v katerih oz. pod katerimi so ekološki proizvodi in proizvodi iz preusmeritve izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, ter kraju uradnega nadzora ter o spremembi delegiranih uredb Komisije (EU) 2019/2123 in (EU) 2019/2124 ( 1 )	5
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2306 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o uradnem nadzoru pošiljk ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve, namenjenih za uvoz v Unijo, ter o certifikatu o kontrolnem pregledu ( 1 )	13
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2307 z dne 21. oktobra 2021 o pravilih o dokumentih in uradnih obvestilih, ki se zahtevajo za ekološke proizvode in proizvode iz preusmeritve, namenjene za uvoz v Unijo ( 1 )	30
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2308 z dne 22. decembra 2021 o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge ( 1 )	40
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2021/2309 z dne 22. decembra 2021 o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem	78


	(1) Besedilo velja za EGP.