22.12.2021

Uradni list Evropske unije

L 458/1

UREDBA (EU) 2021/2282 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. decembra 2021

o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 114 in 168 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Razvoj zdravstvenih tehnologij je ključno gonilo gospodarske rasti in inovacij v Uniji ter bistven za doseganje visoke ravni varovanja zdravja, ki ga morajo zagotavljati zdravstvene politike v korist vseh. Zdravstvene tehnologije predstavljajo inovativen gospodarski sektor in so del celotnega trga odhodkov za zdravstveno varstvo, ki znašajo 10 % bruto domačega proizvoda Unije. Zdravstvene tehnologije obsegajo zdravila, medicinske pripomočke, in vitro diagnostične medicinske pripomočke in medicinske postopke ter ukrepe za preprečevanje, diagnostiko ali zdravljenje bolezni.

(2)

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij je z znanstvenimi dokazi podprt postopek, s katerim lahko pristojni organi določijo relativno učinkovitost novih ali obstoječih zdravstvenih tehnologij. Osredotoča se predvsem na dodano vrednost posamezne zdravstvene tehnologije v primerjavi z drugimi novimi ali obstoječimi zdravstvenimi tehnologijami.

(3)	Vrednotenje zdravstvenih tehnologij lahko prispeva k spodbujanju inovacij, ki dajejo najboljše rezultate za paciente in za družbo kot celoto, ter je pomembno orodje za zagotavljanje pravilnega izvajanja in uporabe zdravstvenih tehnologij.

(4)

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij lahko, odvisno od sistema zdravstvenega varstva, zajema tako klinične kot neklinične vidike posamezne zdravstvene tehnologije. V okviru skupnih ukrepov na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, ki jih sofinancira Unija (v nadaljnjem besedilu: skupni ukrepi mreže EUnetHTA), je bilo opredeljenih devet področij, na katerih se vrednotijo zdravstvene tehnologije. Od teh devetih področij so štiri klinična, pet pa je nekliničnih. Štiri klinična področja vrednotenja se nanašajo na opredelitev zdravstvenega problema in obstoječo zdravstveno tehnologijo, pregled tehničnih lastnosti vrednotene zdravstvene tehnologije, njeno relativno varnost in njeno relativno klinično učinkovitost. Pet nekliničnih področij vrednotenja se nanaša na stroškovno in ekonomsko oceno zdravstvene tehnologije ter njene etične, organizacijske, socialne in pravne vidike.

(5)

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij lahko izboljša znanstvene dokaze, ki se uporabljajo pri sprejemanju kliničnih odločitev in dostopu pacientov do zdravstvenih tehnologij, tudi kadar zdravstvena tehnologija postane zastarela. Rezultat vrednotenja zdravstvenih tehnologij prispeva k sprejemanju odločitev o razdeljevanju proračunskih sredstev na področju zdravja, na primer v povezavi z določitvijo cen ali stopenj povračil za zdravstvene tehnologije. Vrednotenje zdravstvenih tehnologij tako lahko državam članicam pomaga pri oblikovanju in ohranjanju vzdržnih sistemov zdravstvenega varstva ter spodbujanju inovacij, ki zagotavljajo boljše izide za paciente.

(6)

Če vrednotenja sočasno izvaja več držav članic in med nacionalno zakonodajo, predpisi in upravnimi določbami o postopkih in metodologijah vrednotenja obstajajo razlike, se lahko razvijalci zdravstvenih tehnologij srečujejo z večkratnimi in različnimi zahtevami za podatke. To lahko vodi do podvajanja, pa tudi do razlik v rezultatih, ki so posledica posebnosti nacionalnih zdravstvenovarstvenih kontekstov.

(7)

Čeprav so države članice izvedle nekatera skupna vrednotenja v okviru skupnih ukrepov mreže EUnetHTA, prostovoljno sodelovanje in pridobivanje rezultatov ni bilo zadostno, saj je zaradi neobstoja trajnostnega modela sodelovanja temeljilo na projektnem sodelovanju. Na ravni držav članic je uporaba rezultatov skupnih ukrepov mreže EUnetHTA, vključno z njihovimi skupnimi kliničnimi ocenami, ostala omejena, kar pomeni, da se ni zadovoljivo rešilo podvajanja vrednotenj iste zdravstvene tehnologije, ki jih v enakih ali podobnih časovnih okvirih izvajajo organi in telesa za vrednotenje zdravstvenih tehnologij v različnih državah članicah. Po drugi strani bi bilo treba pri izvajanju te uredbe upoštevati glavne rezultate skupnih ukrepov mreže EUnetHTA, zlasti znanstvene prispevke, kot so metodološki in usmerjevalni dokumenti ter orodja informacijske tehnologije (IT) za shranjevanje in izmenjavo informacij.

(8)

Svet je v svojih sklepih z dne 1. decembra 2014 o inovacijah v korist pacientov (3) priznal ključno vlogo vrednotenja zdravstvenih tehnologij kot orodja zdravstvene politike v podporo na dokazih temelječim, trajnostnim in enakopravnim izbiram v zdravstvenem varstvu ter zdravstvenim tehnologijam v korist pacientov. V teh sklepih je Svet nadalje pozval Komisijo, naj še naprej podpira sodelovanje na trajnosten način ter da naj se poglobi sodelovanje med državami članicami pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij in se raziščejo priložnosti za sodelovanje pri izmenjavi informacij med pristojnimi organi. Poleg tega je Svet v svojih sklepih z dne 7. decembra 2015 (4) o personalizirani medicini za bolnike pozval države članice in Komisijo, naj okrepijo metodologije vrednotenja zdravstvenih tehnologij, ki se uporabljajo v personalizirani medicini, v sklepih Sveta z dne 17. junija 2016 (5) o večji uravnoteženosti farmacevtskih sistemov v Uniji in njenih državah članicah pa je bilo še enkrat ugotovljeno, da ima sodelovanje pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij po mnenju držav članic jasno dodano vrednost. Tudi v skupnem poročilu Generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve ter Odbora za ekonomsko politiko iz oktobra 2016 se poziva k okrepljenemu evropskemu sodelovanju na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij. Svet je nazadnje v sklepih z dne 15. junija 2021 o dostopu do zdravil in medicinskih pripomočkov za močnejšo in odporno EU (6) države članice in Komisijo pozval, naj preučijo možnost oblikovanja akcijskega načrta EU za zbiranje podatkov in pripravo dokazov iz resničnega kliničnega okolja, s čimer bi spodbudili boljše usklajevanje med tekočimi nacionalnimi in čezmejnimi pobudami ter bi lahko prispevali k zmanjšanju vrzeli v dokazih pri odločanju organov za vrednotenje zdravstvenih tehnologij in plačnikov.

(9)

Evropski parlament je v svoji Resoluciji z dne 2. marca 2017 o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil (7), Komisijo pozval, naj čim prej predlaga zakonodajo o evropskem sistemu za vrednotenje zdravstvenih tehnologij in uskladi pregledna merila vrednotenja zdravstvenih tehnologij, da se ocenita dodana terapevtska vrednost in relativna učinkovitost zdravstvenih tehnologij v primerjavi z najboljšimi razpoložljivimi alternativami, pri čemer se upoštevata raven inovacij in korist za paciente.

(10)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 28. oktobra 2015 z naslovom „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ izrazila namero, da bo s pobudo v zvezi s vrednotenjem zdravstvenih tehnologij povečala usklajenost in tako preprečila večkratno ocenjevanje istega izdelka v različnih državah članicah ter izboljšala delovanje enotnega trga za zdravstvene tehnologije.

(11)

Cilj te uredbe je doseči visoko raven varovanja zdravja pacientov in uporabnikov ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga za zdravila, medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke. Hkrati ta uredba vzpostavlja okvir za podporo sodelovanju med državami članicami in ukrepom, potrebnim za klinično vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Cilja se uresničujeta istočasno in, čeprav sta neločljivo povezana, nobeden od njiju ni drugotnega pomena. Kar zadeva člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ta uredba določa postopke in pravila za izvajanje skupnega dela in vzpostavitev okvira na ravni Unije. Kar zadeva člen 168 PDEU, je ta uredba usmerjena v zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja, hkrati pa predvideva sodelovanje med državami članicami pri nekaterih vidikih vrednotenja zdravstvenih tehnologij.

(12)	Skupno delo bi moralo potekati v skladu z načelom dobre upravne prakse in bi moralo biti usmerjeno v doseganje najvišje ravni kakovosti, preglednosti in neodvisnosti.

(13)

Razvijalci zdravstvenih tehnologij imajo pogosto težave, ko morajo različnim državam članicam, tudi v različnih časovnih obdobjih, predložiti enake informacije, podatke, analize in druge dokaze. Za razvijalce zdravstvenih tehnologij lahko podvajanje pri predložitvah in upoštevanje različnih rokov za predložitev po državah članicah predstavlja znatno upravno breme, zlasti za manjša podjetja z omejenimi viri, in lahko prispeva k oviranju in izkrivljanju dostopa do trga, kar vodi v nezadostno predvidljivost poslovanja, višje stroške, dolgoročno pa tudi v negativne učinke na inovacije. Zato bi morala ta uredba določiti mehanizem, ki zagotavlja, da mora razvijalec zdravstvenih tehnologij kakršne koli informacije, podatke, analize in druge dokaze, potrebne za skupno klinično oceno, predložiti le enkrat na ravni Unije.

(14)

Države članice so v skladu s členom 168(7) PDEU odgovorne za opredelitev svojih zdravstvenih politik ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe. Te odgovornosti vključujejo upravljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe, zlasti razporejanje dodeljenih virov. Zato je potrebno, da ostane ukrepanje Unije omejeno na tiste vidike vrednotenja zdravstvenih tehnologij, ki se nanašajo na skupno klinično oceno posamezne zdravstvene tehnologije, in da se zagotovi, da v skupnih kliničnih ocenah ne bo vrednostnih sodb, tako da se spoštuje odgovornost držav članic na podlagi člena 168(7) PDEU. V zvezi s tem skupne klinične ocene, ki jih določa ta uredba, pomenijo znanstveno analizo relativnih učinkov zdravstvene tehnologije na zdravstvene izide, ocenjene glede na izbrane parametre opredeljene na podlagi obsega ocenjevanja. Znanstvena analiza bo poleg tega vključevala upoštevanje stopnje verjetnosti relativnih učinkov ob upoštevanju teže in omejitev razpoložljivih dokazov. Rezultat skupnih kliničnih ocen torej ne bi smel vplivati na diskrecijsko pravico držav članic, da izvedejo ocene klinične dodane vrednosti zadevnih zdravstvenih tehnologij, niti prejudicirati poznejših odločitev o cenah in povračilih za zdravstvene tehnologije, vključno z določanjem meril za odločitve o teh cenah in povračilih, ki so lahko odvisne tako od kliničnih kot nekliničnih preudarkov, posamično ali skupaj, in ostajajo izključno v nacionalni pristojnosti.

(15)

Države članice bi morale imeti možnost, da za zdravstvene tehnologije, za katere je na voljo poročilo o skupni klinični oceni, izvedejo dopolnilne klinične analize, ki so potrebne za njihov splošni nacionalni proces vrednotenja zdravstvenih tehnologij. Zlasti bi morale imeti države članice možnost, da izvedejo dopolnilne klinične analize, med drugim v zvezi s skupinami pacientov, primerjalnimi tehnologijami ali zdravstvenimi izidi, ki v poročilo o skupni klinični oceni niso vključeni, ali z uporabo drugačne metodologije, če bi to metodologijo terjal splošni nacionalni proces vrednotenja zdravstvene tehnologije v zadevni državi članici. Če bi bile za dopolnilne klinične analize potrebne dodatne informacije, podatki, analize in drugi dokazi, bi morale države članice imeti možnost, da razvijalce zdravstvenih tehnologij pozovejo k predložitvi teh potrebnih informacij, podatkov, analiz in drugih dokazov. Ta uredba nikakor ne bi smela omejevati pravic držav članic, da izvajajo neklinične ocene iste zdravstvene tehnologije pred objavo poročila o skupni klinični oceni, med njegovo pripravo ali po objavi poročila o skupni klinični oceni.

(16)

Da se zajamči najvišja kakovost skupnih kliničnih ocen, zagotovi široko sprejemanje ter omogoči združevanje strokovnega znanja in virov med nacionalnimi organi in telesi za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, je ustrezno uporabiti postopni pristop, torej začeti s skupnim ocenjevanjem manjšega števila zdravil in šele v poznejši fazi zahtevati skupne klinične ocene za druga zdravila, za katera se uporablja centralizirani postopek pridobitve dovoljenja za promet, določen v Uredbi (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ter kadar so zadevna zdravila naknadno odobrena za novo terapevtsko indikacijo.

(17)

Skupne klinične ocene bi bilo treba izvajati tudi za določene medicinske pripomočke kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ki so v najvišjih razredih tveganja in za katere so ustrezni strokovni odbori iz člena 106(1) navedene uredbe zagotovili svoja mnenja ali stališča, pa tudi za in vitro diagnostične medicinske pripomočke, razvrščene v razred D na podlagi Uredbe (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(18)

Ob upoštevanju kompleksnosti nekaterih medicinskih pripomočkov in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov ter strokovnega znanja, potrebnega za njihovo vrednotenje, bi morale države članice imeti možnost prostovoljno sodelovati pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij, ko gre za medicinske pripomočke, razvrščene v razred IIb ali III na podlagi člena 51 Uredbe (EU) 2017/745, ter ko gre za in vitro diagnostične medicinske pripomočke, razvrščene v razred D na podlagi člena 47 Uredbe (EU) 2017/746, ki so programska oprema in ne spadajo v področje uporabe skupnih kliničnih ocen v okviru te uredbe.

(19)

Da bi se zagotovilo, da skupne klinične ocene zdravstvenih tehnologij ostanejo natančne in relevantne, da so visoke kakovosti ter da temeljijo na najboljših znanstvenih dokazih, ki so na voljo v vsakem trenutku, je ustrezno določiti pogoje za posodabljanje teh ocen, zlasti kadar se lahko z dodatnimi podatki, ki so na voljo po začetni oceni, povečata njena točnost in kakovost.

(20)

Vzpostaviti bi bilo treba koordinacijsko skupino držav članic za vrednotenje zdravstvenih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: koordinacijska skupina), ki bi jo sestavljali predstavniki držav članic, zlasti iz organov in teles za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki bi bila odgovorna za nadzor nad izvajanjem skupnih kliničnih ocen in drugega skupnega dela v okviru področja uporabe te uredbe. Da se zagotovi pristop k skupnim kliničnim ocenam in skupnim znanstvenim posvetovanjem, ki ga bodo vodile države članice, bi države članice morale imenovati člane koordinacijske skupine. Navedeni člani bi morali biti imenovani s ciljem zagotovitve visoke ravni kompetentnosti v koordinacijski skupini. Člani koordinacijske skupine bi morali v podskupine imenovati organe in telesa za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki imajo dovolj strokovnih izkušenj in znanja za izvajanje skupnih kliničnih ocen in skupnih znanstvenih posvetovanj ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju strokovnega znanja o vrednotenju zdravstvenih tehnologij, ko gre za zdravila, medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke.

(21)

Da bi se upoštevala znanstvena narava sodelovanja in zagotovilo, da odločitve, ki jih sprejme koordinacijska skupina, izpolnjujejo cilje zagotavljanja skupnega dela najvišje znanstvene kakovosti in nepristranskosti, bi si morala koordinacijska skupina po svojih najboljših močeh prizadevati za dosego soglasja. Če takšnega soglasja ni mogoče doseči in da se zagotovi nemoten mehanizem odločanja v koordinacijski skupini, bi bilo treba odločitve tehnične in znanstvene narave sprejemati z navadno večino, kar pomeni, da ima vsaka država članica en glas, ne glede na število članov koordinacijske skupine iz katerekoli posamezne države članice. Izjemoma in glede na njihovo različno naravo bi bilo treba odločitve o sprejetju letnega delovnega programa, letnega poročila in strateške usmeritve dela podskupin sprejemati s kvalificirano večino.

(22)	Komisija ne bi smela sodelovati pri glasovanju o skupnih kliničnih ocenah ali komentirati vsebine poročil o skupnih kliničnih ocenah.

(23)

Koordinacijska skupina bi morala zagotoviti, da je pri znanstvenem skupnem delu ter postopkih in metodologiji za pripravo poročil o skupnih kliničnih ocenah in dokumentih o rezultatih skupnih znanstvenih posvetovanj zajamčena najvišja kakovost, da so pripravljeni pravočasno in da odražajo medicinsko znanost, ki je v času njihove priprave najsodobnejša.

(24)

Metodologije za izvajanje skupnih kliničnih ocen in skupnih znanstvenih posvetovanj bi bilo treba prilagoditi tako, da bodo vključevale posebnosti novih zdravstvenih tehnologij, za katere nekateri podatki morda niso takoj na voljo. To lahko med drugim velja za zdravila sirote, cepiva in zdravila za napredno zdravljenje.

(25)	Obseg ocenjevanja pri skupnih kliničnih ocenah bi moral biti vključujoč in bi moral odražati potrebe vseh držav članic glede podatkov in analiz, ki jih mora predložiti razvijalec zdravstvene tehnologije.

(26)

Kadar se skupne klinične ocene uporabljajo za pripravo naknadnih upravnih odločitev na ravni držav članic, le te predstavljajo enega od več pripravljalnih korakov večfaznega postopka. Edini subjekt, pristojen za nacionalne procese vrednotenja zdravstvenih tehnologij, za zaključke o vrednosti posamezne zdravstvene tehnologije in za odločitve, ki izhajajo iz vrednotenj zdravstvenih tehnologij, ostajajo države članice. Države članice lahko določijo, v kateri fazi njihovega procesa vrednotenja zdravstvenih tehnologij se obravnavajo poročila o skupnih kliničnih ocenah in kateri organ ali telo jih obravnava.

(27)

Koordinacijska skupina bi si morala v največji meri prizadevati za soglasno potrditev poročila o skupnih kliničnih ocenah. Kadar soglasja ni mogoče doseči, bi bilo treba v ta poročila vključiti različna znanstvena mnenja, da se zagotovi dokončanje poročil o skupnih kliničnih ocenah v določenem časovnem okviru. Da bi zagotovili celovitost sistema skupnih kliničnih ocen in dosego soglasja, bi bilo treba vključitev različnih znanstvenih mnenj omejiti na tista mnenja, ki so v celoti utemeljena z znanstvenimi razlogi, in to zato šteti za izjemen ukrep.

(28)

Države članice bi morale biti še naprej pristojne za sprejemanje zaključkov na nacionalni ravni o klinični dodani vrednosti zdravstvene tehnologije, saj so ti zaključki odvisni od posebnega zdravstvenovarstvenega konteksta v vsaki državi članici in od ustreznosti posameznih analiz, vključenih v poročilo o skupni klinični oceni (na primer, v poročilo o skupni klinični oceni bi bilo lahko vključenih več primerjalnih tehnologij, od katerih je za dano državo članico relevanten samo izbor). Poročilo o skupni klinični oceni bi moralo vključevati opis opaženih relativnih učinkov za analizirane zdravstvene izide, vključno z numeričnimi rezultati in intervali zaupanja, ter analizo znanstvene negotovosti ter prednosti in omejitve pri dokazih (na primer notranja in zunanja veljavnost). Poročilo o skupni klinični oceni bi moralo biti stvarno in ne bi smelo vsebovati nikakršnih vrednostnih sodb ali razvrščanja zdravstvenih izidov, ugotovitev o splošni koristi ali klinični dodani vrednosti ovrednotene zdravstvene tehnologije, niti nikakršnega stališča glede ciljne populacije, med katero naj bi se zdravstvena tehnologija uporabljala, nikakršnega stališča o mestu, ki naj bi ga zdravstvena tehnologija imela v terapevtski, diagnostični ali preventivni strategiji.

(29)	Preglednost in ozaveščenost javnosti o postopku sta bistvenega pomena. Kadar so podatki iz poslovnih razlogov zaupni, morajo biti razlogi za zaupnost jasno opredeljeni in utemeljeni, zaupni podatki pa jasno razmejeni in varovani.

(30)

Kadar države članice izvajajo vrednotenje zdravstvenih tehnologij na nacionalni ali regionalni ravni za zdravstvene tehnologije, ki so bile ovrednotene na ravni Unije, bi morale na tej ravni upoštevati poročila o skupnih kliničnih ocenah. V zvezi s tem, zlasti ob upoštevanju, da se za nacionalne odločitve o vrednotenju zdravstvenih tehnologij lahko uporabljajo drugačni časovni okviri, bi morale imeti države članice možnost upoštevati informacije, podatke, analize in druge dokaze, ki niso bili zajeti v skupno klinično oceno na ravni Unije. Vrednotenje zdravstvene tehnologije izvedeno na nacionalni ali regionalni ravni za zdravstveno tehnologijo, ki je bila ovrednotena na ravni Unije, bi moralo biti dostopno koordinacijski skupini.

(31)

V kontekstu te uredbe izraz „ustrezno upoštevati“, kadar se uporablja v zvezi s poročilom o skupni klinični oceni, pomeni, da bi moralo biti poročilo del dokumentacije organov ali teles, vključenih v dejavnosti vrednotenja zdravstvenih tehnologij na ravni držav članic ali regij, in bi moralo biti upoštevano pri vsakem vrednotenju zdravstvene tehnologije na ravni držav članic. Če je poročilo o skupni klinični oceni na voljo, bi moralo biti vključeno v dokumentacijo v nacionalnem procesu vrednotenja zdravstvenih tehnologij. Vendar je vsebina poročila o skupni klinični oceni znanstvene narave in za zadevne organe, telesa ali države članice ne bi smela biti zavezujoča. Če poročilo o skupni klinični oceni ni na voljo do dokončanja nacionalnega vrednotenja zdravstvenih tehnologij, to ne bi smelo zadržati nadaljnjih postopkov na ravni države članice. Poročilo o skupni klinični oceni ne bi smelo imeti zunanjega učinka na predlagatelje in druge strani, ki niso države članice.

(32)

Z obveznostjo držav članic, da na nacionalni ravni ne zahtevajo nikakršnih informacij, podatkov, analiz ali drugih dokazov, ki so jih razvijalci zdravstvenih tehnologij predložili na ravni Unije, se – kadar razvijalci zdravstvenih tehnologij ravnajo v skladu z zahtevami glede predložitve informacij, določenimi na podlagi te uredbe –, zmanjšujeta upravno in finančno breme razvijalcev zdravstvenih tehnologij, ki bi lahko nastala zaradi soočanja z večkratnimi in različnim zahtevami po informacijah, podatkih, analizah ali drugih dokazih na ravni držav članic. Ta obveznost pa ne bi smela izključevati možnosti, da države članice od razvijalcev zdravstvenih tehnologij zahtevajo pojasnila v zvezi s predloženimi informacijami, podatki, analizami ali drugimi dokazi.

(33)

Obveznost, naložena državam članicam, da na nacionalni ravni ne zahtevajo istih informacij, podatkov, analiz ali drugih dokazov, kot so jih razvijalci zdravstvenih tehnologij že predložili na ravni Unije, se ne bi smela nanašati na informacije, podatke, analize ali druge dokaze v okviru programov za zgodnji dostop na ravni držav članic. Namen takšnih programov za zgodnji dostop na ravni držav članic je zagotoviti pacientom dostop do zdravil v primerih velikih neizpolnjenih zdravstvenih potreb, preden je izdano dovoljenje za promet po centraliziranem postopku.

(34)

Razvijalcem zdravstvenih tehnologij naj na nacionalni ravni ne bi bilo treba predložiti informacij, podatkov, analiz ali drugih dokazov, ki so že bili predloženi na ravni Unije. To zagotavlja, da bodo države članice od razvijalcev zdravstvenih tehnologij na nacionalni ravni lahko zahtevale le tiste informacije, podatke, analize ali druge dokaze, ki na ravni Unije še niso na voljo.

(35)

Za zdravila bi bilo treba ob izvajanju skupne klinične ocene prednostno upoštevati neposredne primerjalne klinične študije, ki so randomizirane, slepe in vključujejo kontrolno skupino, katerih metodologija je v skladu z mednarodnimi standardi z dokazi podprte medicine. Vendar ta pristop sam po sebi ne bi smel izključevati opazovalnih študij, tudi tistih, ki temeljijo na podatkih iz prakse, kadar so takšne študije dostopne.

(36)

Časovni okvir za skupne klinične ocene zdravil bi moral biti, kolikor je to mogoče, določen glede na časovni okvir, ki se uporablja za dokončanje centraliziranega postopka za pridobitev dovoljenja za promet, določenega v Uredbi (ES) št. 726/2004. Takšno usklajevanje bi moralo zagotoviti, da bi skupne klinične ocene lahko dejansko olajšale dostop na trg in k pravočasni razpoložljivosti inovativnih zdravstvenih tehnologij za paciente. Zato bi morali razvijalci zdravstvenih tehnologij pri predložitvi zahtevanih informacij, podatkov, analiz in drugih dokazov, spoštovati roke, določene na podlagi te uredbe.

(37)

Pri določanju časovnega okvira za skupne klinične ocene medicinskih pripomočkov in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov bi bilo treba upoštevati dejstvo, da ti pripomočki na trg dostopajo zelo decentralizirano, in razpoložljivost ustreznih dokaznih podatkov, potrebnih za izvedbo skupne klinične ocene. Ker se lahko zgodi, da so zahtevani dokazi na voljo šele po tem, ko je medicinski pripomoček ali in vitro diagnostični medicinski pripomoček že dan na trg, in da bi jih bilo mogoče pravočasno izbrati za skupno klinično oceno, bi izvedba vrednotenja teh pripomočkov morala biti mogoča po tem, ko so že dani na trg.

(38)

V vseh primerih bi moralo biti skupno delo, ki se izvaja v skladu s to uredbo, zlasti skupne klinične ocene, namenjeno doseganju visokokakovostnih in pravočasnih rezultatov ter spodbujanju tesnejšega sodelovanja med državami članicami na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij za medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke, ter ne bi smelo upočasnjevati ali ovirati označevanja medicinskih pripomočkov ali in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov z oznako CE ali upočasnjevati njihov dostop na trg. To delo bi moralo biti ločeno in bi se moralo razlikovati od regulativnih ocen, izvedenih na podlagi uredb (EU) 2017/745 in (EU) 2017/746, ter ne bi smelo vplivati na odločitve, sprejete v skladu z navedenima uredbama.

(39)

Razvijalcem zdravstvenih tehnologij bi morala biti za lažje pripravljanje skupnih kliničnih ocen v ustreznih primerih dana možnost, da se vključijo v skupna znanstvena posvetovanja s koordinacijsko skupino, da bi pridobili usmeritve glede informacij, podatkov, analiz in drugih dokazov, ki jih bo verjetno treba predložiti v okviru kliničnih študij. Klinične študije zajemajo klinična preskušanja zdravil, klinične raziskave, potrebne za klinično oceno medicinskih pripomočkov, in študije učinkovitosti, potrebne za oceno učinkovitosti in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov. Glede na predhodno naravo posvetovanja katerekoli ponujene usmeritve ne bi smele biti pravno zavezujoče ne za razvijalce zdravstvenih tehnologij ne za organe in telesa za vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Vendar pa bi morale takšne usmeritve odražati medicinsko znanost, ki je v času skupnih znanstvenih posvetovanj najsodobnejša, zlasti v korist pacientov.

(40)

Kadar skupna znanstvena posvetovanja potekajo vzporedno s pripravo znanstvenih mnenj o zdravilih iz Uredbe (ES) št. 726/2004 ali vzporedno s posvetovanjem o medicinskih pripomočkih iz Uredbe (EU) 2017/745, bi morali ti vzporedni procesi, vključno z izmenjavo informacij med podskupinami in Evropsko agencijo za zdravila ali strokovnimi odbori na področju medicinskih pripomočkov, biti izvedeni tako, da se zagotovi, da bo pri pridobivanju dokazov zadoščeno potrebam vsakega od teh okvirov, pri čemer pa bi področja pristojnosti ostala ločena.

(41)

Za skupne klinične ocene in skupna znanstvena posvetovanja je nujna izmenjava zaupnih informacij med razvijalci zdravstvenih tehnologij ter organi in telesi za vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Da se zagotovi varstvo tovrstnih informacij, bi bilo treba informacije, ki se koordinacijski skupini predložijo v okviru skupnih kliničnih ocen in skupnih znanstvenih posvetovanj, tretji osebi razkriti šele po sklenitvi sporazuma o zaupnosti. Poleg tega je nujno, da so vse objavljene informacije o rezultatih skupnih znanstvenih posvetovanj predstavljene v anonimizirani obliki, tako da se vse poslovno občutljive informacije odstranijo.

(42)

Da bi se zagotovila učinkovita uporaba razpoložljivih sredstev, je primerno določiti izvedbo „analize perspektiv“, da se omogoči zgodnje prepoznavanje nastajajočih zdravstvenih tehnologij, ki bodo verjetno imele velik vpliv na paciente, javno zdravje in sisteme zdravstvenega varstva, ter da bi se prispevalo k raziskavam. Takšno analizo perspektiv bi bilo mogoče uporabiti v podporo koordinacijski skupini pri načrtovanju njenega dela, zlasti v zvezi s skupnimi kliničnimi ocenami in skupnimi znanstvenimi posvetovanji, zagotavljala pa bi lahko tudi informacije za namene dolgoročnega načrtovanja tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni.

(43)

Unija bi morala še naprej podpirati prostovoljno sodelovanje med državami članicami na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij na področjih, kot so razvoj in izvajanje programov cepljenja ter krepitev zmogljivosti nacionalnih sistemov za vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Takšno prostovoljno sodelovanje bi prav tako moralo olajšati sinergije s pobudami v okviru strategije za digitalni enotni trg na relevantnih digitalnih in podatkovnih področjih zdravstvenega varstva, da se zagotovijo dodatni dokazi iz prakse, ki so relevantni za vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Prostovoljno sodelovanje pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij lahko zajema tudi področja, kot so diagnostika, ki se uporablja kot dopolnilo zdravljenju, kirurški posegi, preventivni in presejalni programi in programi promocije zdravja, orodja informacijske in komunikacijske tehnologije ter postopki celostne oskrbe. Zahteve za vrednotenje različnih zdravstvenih tehnologij se razlikujejo glede na njihove posebne značilnosti, zato bi bil na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij potreben usklajen in ustrezen pristop za te različne zdravstvene tehnologije.

(44)

Da bi zagotovili vključenost in preglednost skupnega dela, bi morala koordinacijska skupina sodelovati in se obširno posvetovati z organizacijami deležnikov, ki jih zanima sodelovanje Unije pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij, vključno z organizacijami pacientov, zdravstvenovarstvenimi strokovnimi organizacijami, kliničnimi in znanstvenimi združenji, združenji razvijalcev zdravstvenih tehnologij, potrošniškimi organizacijami in drugimi ustreznimi nevladnimi organizacijami na področju zdravja. Vzpostaviti bi bilo treba mrežo deležnikov, ki bi olajšala dialog med organizacijami deležnikov in koordinacijsko skupino.

(45)

Za zagotovitev, da je skupno delo najvišje znanstvene kakovosti in odraža najsodobnejše dosežke, bi morali zunanji strokovnjaki z ustreznim poglobljenim specializiranim strokovnim znanjem prispevati k skupnim kliničnim ocenam in skupnim znanstvenim posvetovanjem. Takšni strokovnjaki bi morali vključevati klinične strokovnjake na zadevnem terapevtskem področju, paciente, ki jih je prizadela bolezen, in druge ustrezne strokovnjake, na primer strokovnjake za določeno vrsto zadevne zdravstvene tehnologije ali vprašanja, povezana z načrtovanjem kliničnih študij. Evropske referenčne mreže bi se lahko uporabile tudi kot vir za opredelitev teh strokovnjakov in dostop do ustreznega znanja na posebnih terapevtskih področjih. Paciente, klinične strokovnjake in druge ustrezne strokovnjake bi bilo treba izbrati na podlagi njihovega strokovnega znanja ter bi morali delovati kot posamezniki, namesto da bi zastopali določeno organizacijo, institucijo ali državo članico. Za ohranitev znanstvene integritete skupnih kliničnih ocen in skupnih znanstvenih posvetovanj bi bilo treba oblikovati pravila za zagotavljanje neodvisnosti in nepristranskosti pacientov, kliničnih strokovnjakov in drugih ustreznih vključenih strokovnjakov ter preprečevanje nasprotja interesov.

(46)

Sodelovanje na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij ima pomembno vlogo v celotnem življenjskem ciklu zdravstvene tehnologije od zgodnje razvojne faze, prek „analize perspektiv“ in skupnega znanstvenega posvetovanja ter pozneje, ko zdravstvena tehnologija pride na trg, prek skupne klinične ocene in njenega posodabljanja.

(47)

Da se zagotovi enoten in s strani držav članic voden pristop k skupnemu delu iz te uredbe, bi morala koordinacijska skupina za namene skupnih kliničnih ocen, posodobitev skupnih kliničnih ocen in skupnih znanstvenih posvetovanj oblikovati podrobne postopkovne korake in časovni okvir zanje. Po potrebi in ob upoštevanju rezultatov dela, ki je bilo opravljeno v okviru skupnih ukrepov mreže EUnetHTA, bi morala koordinacijska skupina za zdravila, medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke oblikovati ločena pravila.

(48)

Koordinacijska skupina bi morala pripraviti metodološke smernice o skupnem delu iz te uredbe v skladu z mednarodnimi standardi na področju z dokazi podprte medicine. Postopek vrednotenja bi moral temeljiti na ustreznih, posodobljenih in visokokakovostnih kliničnih dokazih. Koordinacijska skupina bi morala oblikovati tudi smernice o imenovanju ocenjevalcev in soocenjevalcev za skupne klinične ocene in skupna znanstvena posvetovanja, med drugim glede strokovnega znanja, potrebnega za izvajanje skupnega dela, določenega v tej uredbi.

(49)

Da se zagotovi enoten pristop k skupnemu delu iz te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za odločanje, da se, kadar so izpolnjeni določeni pogoji, za druga zdravila opravijo skupne klinične ocene na datum pred datumom določenim v tej uredbi, da izbere določene medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke za skupno klinično oceno in da določi natančna postopkovna pravila glede posameznih vidikov skupnih kliničnih ocen in skupnih znanstvenih posvetovanj, splošna postopkovna pravila glede določenih vidikov skupnih kliničnih ocen ter obliko in predloge za predložitvene dokumente in poročila. Kadar je ustrezno, bi bilo treba razviti ločena pravila za zdravila, medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(50)

Ob pripravi izvedbenih aktov iz te uredbe, je zlasti pomembno, da se Komisija med svojim pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s koordinacijsko skupino in na ravni strokovnjakov ter da so ta posvetovanja izvedena v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12).

(51)

Da bi bilo za skupno delo iz te uredbe na voljo dovolj sredstev, bi si morala Unija prizadevati zagotoviti stabilno in stalno financiranje za skupno delo, prostovoljno sodelovanje in za okvir za podporo teh dejavnosti. Financiranje bi moralo pokriti zlasti stroške priprave poročil o skupnih kliničnih ocenah in skupnih znanstvenih posvetovanjih. Države članice bi morale tudi imeti možnost, da v Komisijo napotijo nacionalne strokovnjake za pomoč sekretariatu koordinacijske skupine.

(52)

Da se olajšata skupno delo in izmenjava informacij med državami članicami o vrednotenju zdravstvenih tehnologij, bi bilo treba predvideti določbo o vzpostavitvi informacijske platforme, ki bi vsebovala ustrezne podatkovne zbirke in varne komunikacijske kanale. Komisija bi morala graditi na podatkovnih zbirkah in funkcionalnostih, razvitih v okviru skupnih ukrepov mreže EUnetHTA za izmenjavo informacij in dokazov, ter si prizadevati za povezavo med informacijsko platformo in drugimi podatkovnimi infrastrukturami, pomembnimi za namene vrednotenja zdravstvenih tehnologij, kot so registri in podatkovne zbirke, ki temeljijo na podatkih iz prakse. Pri razvoju takšne informacijske platforme bi bilo treba preučiti tudi priložnosti, ki jih ponuja prihodnji evropski zdravstveni podatkovni prostor.

(53)	Da se zagotovi nemoteno uvajanje in izvajanje skupnih kliničnih ocen na ravni Unije ter za zaščito njihove kakovosti je ustrezno začeti z manjšim številom skupnih kliničnih ocen. Po treh letih od datuma začetka uporabe te uredbe bi se moralo število skupnih kliničnih ocen postopno povečevati.

(54)

Da se zagotovi okvir podpore, ki bo še naprej karseda učinkovit in stroškovno učinkovit, bi morala Komisija najpozneje tri leta po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o njeni uporabi. V poročilu bi bilo treba pregledati zlasti, kakšna je dodana vrednost skupnega dela s stališča držav članic. V poročilu bi bilo treba obravnavati zlasti vprašanje, ali ne bi bilo morda treba uvesti mehanizma plačevanja pristojbin, ki bi zagotavljal neodvisnost koordinacijske skupine, prav tako pa bi prek njega k financiranju skupnih znanstvenih posvetovanj prispevali tudi razvijalci zdravstvenih tehnologij. Poleg tega bi bilo treba v poročilu pregledati učinek nepodvajanja zahtev za informacije, podatke, analize in druge dokaze za skupno klinično oceno v smislu zmanjšanja upravnega bremena za države članice in razvijalce zdravstvenih tehnologij, lažjega dostopa do trga za nove in inovativne izdelke ter zmanjšanja stroškov. Poročilo bi lahko sprožilo vrednotenje napredka, doseženega v zvezi z dostopom pacientov do inovativnih zdravstvenih tehnologij, vzdržnostjo zdravstvenih sistemov in zmogljivostjo vrednotenja zdravstvenih tehnologij na ravni držav članic.

(55)

Najpozneje dve leti po začetku ocenjevanja zdravil, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, bi morale države članice Komisiji poročati o uporabi te uredbe ter zlasti o svoji oceni dodane vrednosti poročil o skupnih kliničnih ocenah za svoje nacionalne procese vrednotenja zdravstvenih tehnologij in o delovni obremenjenosti koordinacijske skupine.

(56)

Za prilagajanje seznama informacij, ki jih morajo predložiti razvijalci zdravstvenih tehnologij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spreminjanjem Prilog I in II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(57)

V Direktivi 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) je določeno, da Unija podpira in olajšuje sodelovanje in izmenjavo znanstvenih informacij med državami članicami v okviru prostovoljne mreže, ki povezuje nacionalne organe ali telesa, pristojne za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki jih imenujejo države članice. Ker so te zadeve urejene s to uredbo, bi bilo treba Direktivo 2011/24/EU ustrezno spremeniti.

(58)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve okvira za skupne klinične ocene zdravstvenih tehnologij, ki spadajo v področje uporabe te uredbe na ravni Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1. Ta uredba določa:

(a)	okvir podpore in postopke za sodelovanje držav članic na področju zdravstvenih tehnologij na ravni Unije;

(b)	mehanizem, ki določa, da razvijalec zdravstvene tehnologije vse informacije, podatke, analize in druge dokaze, potrebne za skupno klinično oceno zdravstvenih tehnologij, predloži samo enkrat na ravni Unije;

(c)	skupna pravila in metodologije za skupno klinično oceno zdravstvenih tehnologij.

2. Ta uredba ne vpliva na pristojnost držav članic, da oblikujejo zaključke o relativni učinkovitosti zdravstvenih tehnologij ali sprejmejo odločitve o njihovi uporabi v specifičnih nacionalnih zdravstvenih okoliščinah. Ne posega v izključne nacionalne pristojnosti držav članic, vključno s pristojnostmi za odločanje o cenah in povračilih na nacionalni ravni, ter ne vpliva na nobene druge pristojnosti, ki zadevajo upravljanje in zagotavljanje zdravstvenih storitev ali zdravstvene oskrbe v državah članicah ali razporejanje dodeljenih virov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„zdravilo“ pomeni zdravilo, kot je opredeljeno v členu 1, točka 2, Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(2)	„medicinski pripomoček“ pomeni medicinski pripomoček, kot je opredeljen v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2017/745;

(3)	„in vitro diagnostični medicinski pripomoček“ pomeni in vitro diagnostični medicinski pripomoček, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2017/746;

(4)	„zdravstvena tehnologija“ pomeni zdravstveno tehnologijo, kot je opredeljena v členu 3, točka 1, Direktive 2011/24/EU;

(5)	„vrednotenje zdravstvenih tehnologij“ pomeni večdisciplinarni proces, ki sistematično, pregledno, nepristransko in zanesljivo povzema informacije o zdravstvenih, pacientovih in socialnih vidikih ter o ekonomskih in etičnih vprašanjih, povezanih z uporabo zdravstvenih tehnologij;

(6)

„skupna klinična ocena“ zdravstvene tehnologije pomeni znanstveno zbiranje in opis primerjalne analize razpoložljivih kliničnih dokazov o zdravstveni tehnologiji v primerjavi z eno ali več drugimi zdravstvenimi tehnologijami ali obstoječimi postopki, v skladu z obsegom ocenjevanja, dogovorjenim na podlagi te uredbe, in na podlagi znanstvenih vidikov kliničnih področij vrednotenja zdravstvenih tehnologij: opisa zdravstvenega problema, ki ga obravnava zdravstvena tehnologija, in trenutne uporabe drugih zdravstvenih tehnologij, ki obravnavajo navedeni zdravstveni problem, opisa zdravstvene tehnologije in njenih tehničnih lastnosti, relativne klinične učinkovitosti in relativne varnosti zdravstvene tehnologije;

(7)	„neklinična ocena“ pomeni del vrednotenja zdravstvenih tehnologij na podlagi nekliničnih področij vrednotenja zdravstvenih tehnologij: stroškovne in ekonomske ocene zdravstvene tehnologije ter etičnih, organizacijskih, socialnih in pravnih vidikov, povezanih z njeno uporabo;

(8)	„sodelovalno ocenjevanje“ pomeni klinično vrednotenje medicinskega pripomočka ali in vitro diagnostičnega medicinskega pripomočka, ki ga na ravni Unije izvede več zainteresiranih organov in teles za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki pri tem prostovoljno sodelujejo;

(9)	„obseg ocenjevanja“ pomeni niz parametrov za skupno klinično oceno v smislu populacije pacientov, intervencije, primerjalnih tehnologij in zdravstvenih izidov na skupno zahtevo držav članic.

Člen 3

Koordinacijska skupina držav članic za vrednotenje zdravstvenih tehnologij

1. Ustanovi se koordinacijska skupina držav članic za vrednotenje zdravstvenih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: koordinacijska skupina).

2. Države članice v koordinacijsko skupino imenujejo svoje člane ter o tem in vseh poznejših spremembah obvestijo Komisijo. Člani koordinacijske skupine svoje predstavnike v koordinacijski skupini imenujejo na ad hoc podlagi ali za stalno ter o njihovem imenovanju in vseh poznejših spremembah obvestijo Komisijo.

3. Člani koordinacijske skupine za člane podskupin koordinacijske skupine imenujejo svoje nacionalne ali regionalne organe in telesa. Člani koordinacijske skupine lahko brez poseganja v pravilo, da ima vsaka država članica en glas, v podskupino imenujejo več kot enega člana, med drugim tudi člana koordinacijske skupine. Člani podskupine imenujejo svoje predstavnike, ki morajo imeti ustrezno strokovno znanje na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, v podskupinah na ad hoc podlagi ali za stalno ter o njihovem imenovanju in vseh poznejših spremembah obvestijo Komisijo. Kadar je potrebno specifično znanje, lahko člani podskupine imenujejo več kot enega predstavnika.

4. Koordinacijska skupina načeloma odloča soglasno. Kadar soglasja ni mogoče doseči, je za sprejetje odločitve potrebna podpora članov, ki predstavljajo navadno večino držav članic. Vsaka država članica ima en glas. Izidi glasovanja se navedejo v zapisnikih sestankov koordinacijske skupine. V primeru glasovanja lahko člani zahtevajo, da se različna mnenja vključijo v zapisnik sestanka, na katerem je potekalo glasovanje.

5. Kadar soglasja ni mogoče doseči, koordinacijska skupina z odstopanjem od odstavka 4 tega člena sprejme svoj letni delovni program, letno poročilo in strateško usmeritev iz odstavka 7, točki (b) in (c), tega člena s kvalificirano večino, kot je določena v členu 16(4) PEU in členu 238(3), točka (a), PDEU.

6. Sestankom koordinacijske skupine predsedujeta in sopredsedujeta člana skupine, ki prihajata iz različnih držav članic in sta izvoljena izmed članov koordinacijske skupine za omejeno obdobje, ki ga je treba določiti v poslovniku. Predsednik in sopredsednik sta nepristranska in neodvisna. Komisija deluje kot sekretariat koordinacijske skupine in podpira njeno delo v skladu s členom 28.

7. Koordinacijska skupina:

(a)	sprejme svoj poslovnik in ga po potrebi posodobi;

(b)	sprejme svoj letni delovni program in letno poročilo v skladu s členom 6;

(c)	strateško usmerja delo svojih podskupin;

(d)	sprejme metodološke smernice za skupno delo na podlagi mednarodnih standardov z dokazi podprte medicine;

(e)	določi podrobne postopkovne korake in časovni okvir za izvajanje skupnih kliničnih ocen in njihovih posodobitev;

(f)	določi podrobne postopkovne korake in časovni okvir za izvedbo skupnih znanstvenih posvetovanj, tudi za predložitev zahtevkov razvijalcev zdravstvenih tehnologij;

(g)	sprejme smernice za imenovanje ocenjevalcev in soocenjevalcev za skupne klinične ocene in skupna znanstvena posvetovanja, med drugim glede potrebnega strokovnega znanja;

(h)	usklajuje in potrjuje delo svojih podskupin;

(i)	zagotavlja sodelovanje z ustreznimi organi na ravni Unije, ustanovljenimi na podlagi uredb (ES) št. 726/2004, (EU) 2017/745 in (EU) 2017/746, da omogoči pridobivanje dodatnih dokazov, ki jih potrebuje za svoje delo;

(j)	zagotavlja, da so deležniške organizacije in strokovnjaki ustrezno vključeni v njeno delo;

(k)

ustanovi podskupine, zlasti za:

(i)	skupne klinične ocene;

(ii)	skupna znanstvena posvetovanja;

(iii)

prepoznavanje nastajajočih zdravstvenih tehnologij;

(iv)	oblikovanje metodoloških in postopkovnih smernic.

8. Koordinacijska skupina in njene podskupine se lahko sestajajo v različnih sestavah, zlasti za naslednje kategorije zdravstvenih tehnologij: zdravila, medicinske pripomočke, in vitro diagnostične medicinske pripomočke in druge zdravstvene tehnologije.

Člen 4

Zagotavljanje kakovosti

1. Koordinacijska skupina zagotavlja, da je skupno delo, ki se opravlja na podlagi členov 7 do 23, najvišje kakovosti, skladno z mednarodnimi standardi z dokazi podprte medicine in pravočasno izvedeno. V ta namen koordinacijska skupina vzpostavi postopke, ki se sistematično pregledujejo. Koordinacijska skupina pri pripravi takšnih postopkov upošteva posebnosti zdravstvene tehnologije, na katero se skupno delo nanaša, vključno z zdravili sirotami, cepivi in zdravili za napredno zdravljenje.

2. Koordinacijska skupina določi in redno pregleduje standardne operativne postopke, ki spadajo na področje uporabe člena 3(7), točke (d), (e), (f) in (g).

3. Koordinacijska skupina redno pregleduje in po potrebi posodobi metodološke in postopkovne smernice, ki spadajo na področje uporabe člena 3(7), točke (d), (e), (f) in (g).

4. Po potrebi se ob upoštevanju metodologije, ki so jo razvili že skupni ukrepi mreže EUnetHTA, oblikujejo specifične metodološke in postopkovne smernice za zdravila, medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke.

Člen 5

Preglednost in nasprotje interesov

1. Koordinacijska skupina izvaja svoje dejavnosti neodvisno, nepristransko in pregledno.

2. Predstavniki, imenovani v koordinacijsko skupino in njene podskupine, ter pacienti, klinični strokovnjaki in drugi ustrezni strokovnjaki, ki sodelujejo pri katerem koli skupnem delu, ne smejo imeti finančnih ali drugih interesov v panogi, v kateri so dejavni razvijalci zdravstvenih tehnologij, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost ali nepristranskost.

3. Predstavniki, imenovani v koordinacijsko skupino in njene podskupine, podajo izjavo o svojih finančnih in drugih interesih ter jo vsako leto in po potrebi posodobijo. Razkrijejo tudi vsa druga dejstva, s katerimi se seznanijo in za katera je mogoče v dobri veri razumno pričakovati, da bodo vključevala ali povzročila nasprotje interesov.

4. Predstavniki, ki sodelujejo na sestankih koordinacijske skupine in njenih podskupin, pred vsakim sestankom podajo izjave o morebitnih interesih, za katere bi se lahko štelo, da vplivajo na njihovo neodvisnost ali nepristranskost v zvezi s točkami dnevnega reda. Če Komisija odloči, da prijavljeni interes pomeni nasprotje interesov, zadevni predstavnik ne sodeluje v razpravah ali pri odločanju ter v zvezi z zadevno točko dnevnega reda ne dobi nobenih informacij. Take izjave predstavnikov in odločitev Komisije se navedejo v povzetku zapisnika sestanka.

5. Pacienti ter klinični in drugi ustrezni strokovnjaki podajo izjavo o morebitnih finančnih ali drugih interesih, ki so pomembni za skupno delo, pri katerem naj bi sodelovali. Take izjave in vsi posledični ukrepi se navedejo v povzetku zapisnika sestanka in v sklepnih dokumentih o zadevnem skupnem delu.

6. Predstavniki, imenovani v koordinacijsko skupino in njene podskupine, pa tudi pacienti ter klinični strokovnjaki in drugi ustrezni strokovnjaki, ki sodelujejo pri delu katere koli podskupine, morajo tudi po prenehanju svojih dolžnosti spoštovati obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

7. Komisija določi pravila za izvajanje tega člena v skladu s členom 25(l), točka (a), zlasti pravila za ocenjevanje nasprotja interesov iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena ter ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru dejanskega ali morebitnega nasprotja interesov.

Člen 6

Letni delovni program in letno poročilo

1. Koordinacijska skupina vsako leto najpozneje do 30. novembra sprejme letni delovni program, ki ga pozneje po potrebi spremeni.

2. V letnem delovnem programu se navede skupno delo, ki ga je treba izvesti v koledarskem letu po njegovem sprejetju in ki zajema:

(a)	načrtovano število in vrsto skupnih kliničnih ocen ter načrtovano število posodobitev skupnih kliničnih ocen v skladu s členom 14;

(b)	načrtovano število skupnih znanstvenih posvetovanj;

(c)	načrtovano število ocen na področju prostovoljnega sodelovanja, glede na njihov vpliv na paciente, javno zdravje ali sisteme zdravstvenega varstva.

3. Koordinacijska skupina pri pripravi ali spremembi letnega delovnega programa:

(a)	upošteva poročila o nastajajočih zdravstvenih tehnologijah iz člena 22;

(b)

upošteva informacije Evropske agencije za zdravila, ki jih Komisija zagotovi na podlagi člena 28 in zadevajo status vloženih in prihodnjih vlog za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili iz člena 7; ko so na voljo novi regulativni podatki, Komisija te informacije deli s koordinacijsko skupino, da se letni delovni program lahko spremeni;

(c)

upošteva informacije, ki jih zagotovi Koordinacijska skupina za medicinske pripomočke, ustanovljena s členom 103 Uredbe (EU) 2017/745 (v nadaljnjem besedilu: Koordinacijska skupina za medicinske pripomočke), ali ki prihajajo iz drugih virov, in informacije, ki jih o delu ustreznih strokovnih odborov iz člena 106(1) Uredbe (EU) 2017/745 (v nadaljnjem besedilu: strokovni odbori) zagotovi Komisija na podlagi člena 28 te uredbe;

(d)	opravi posvetovanje z deležniško mrežo iz člena 29 in upošteva njene pripombe;

(e)	upošteva sredstva, ki so koordinacijski skupini na voljo za skupno delo;

(f)	opravi posvetovanje s Komisijo o osnutku letnega delovnega programa in upošteva njeno mnenje.

4. Koordinacijska skupina vsako leto najpozneje do 28. februarja sprejme svoje letno poročilo.

5. V letnem poročilu se navedejo informacije o skupnem delu, izvedenem v koledarskem letu pred njegovim sprejetjem.

POGLAVJE II

SKUPNO DELO PRI VREDNOTENJU ZDRAVSTVENIH TEHNOLOGIJ NA RAVNI UNIJE

ODDELEK 1

Skupne klinične ocene

Člen 7

Zdravstvene tehnologije, za katere se izvedejo skupne klinične ocene

1. Skupne klinične ocene se izvedejo za naslednje zdravstvene tehnologije:

(a)	zdravila iz člena 3(1) in (2), točka (a), Uredbe (ES) št. 726/2004 za katera je vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet v skladu z navedeno uredbo po izteku ustreznih datumov, določenih v odstavku 2 tega člena in za katera je navedena vloga v skladu s členom 8(3) Direktive 2001/83/ES;

(b)	zdravila, dovoljena v Uniji, za katera je bilo objavljeno poročilo o skupni klinični oceni, v primerih kadar se na podlagi drugega pododstavka člena 6(1) Direktive 2001/83/ES izda dovoljenje za spremembo obstoječega dovoljenja za promet, ki ustreza novi terapevtski indikaciji;

(c)

medicinske pripomočke, uvrščene v razred IIb ali III na podlagi člena 51 Uredbe (EU) 2017/745, za katere so ustrezni strokovni odbori zagotovili znanstveno mnenje v okviru postopka za posvetovanje o klinični oceni v skladu s členom 54 navedene uredbe, pri čemer je treba upoštevati izbor iz odstavka 4 tega člena;

(d)	in vitro diagnostične medicinske pripomočke, uvrščene v razred D na podlagi člena 47 Uredbe (EU) 2017/746, za katere so ustrezni strokovni odbori predložili svoja stališča v okviru postopka v skladu s členom 48(6) navedene uredbe, pri čemer je treba upoštevati izbor iz odstavka 4 tega člena.

2. Datumi iz odstavka 1, točka (a), so naslednji:

(a)

12. januar 2025 za zdravila z novimi zdravilnimi učinkovinami, za katera vlagatelj v vlogi za pridobitev dovoljenja, ki jo predloži Evropski agenciji za zdravila, navede, da vsebujejo novo zdravilno učinkovino, katere terapevtska indikacija je zdravljenje raka, in zdravila, ki so na podlagi Uredbe (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (15) regulirana kot zdravila za napredno zdravljenje;

(b)	13. januar 2028 za zdravila, ki so določena kot zdravila sirote na podlagi Uredbe (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (16);

(c)	13. januar 2030 za zdravila iz odstavka 1 razen za tista iz točk (a) in (b) tega odstavka.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena Komisija na priporočilo koordinacijske skupine sprejme odločitev in z izvedbenim aktom, odloči, da se za zdravila iz navedenega odstavka izvede skupna klinična ocena na datum, ki je zgodnejši od datumov iz navedenega odstavka, če bi lahko z zdravilom, zlasti v skladu s členom 22, zadostili neizpolnjenim zdravstvenim potrebam, se odzvali na izredne razmere na področju javnega zdravja ali pomembno vplivali na sisteme zdravstvenega varstva.

4. Komisija po 12. januarju 2025, potem ko zaprosi za priporočilo koordinacijske skupine, sprejme odločitev z izvedbenim aktom in vsaj vsaki dve leti izbere medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke iz odstavka 1, točki (c) in (d), za skupno klinično oceno na podlagi enega ali več naslednjih meril:

(a)	neizpolnjenih zdravstvenih potreb;

(b)	prvovrstnosti;

(c)	morebitnega vpliva na paciente, javno zdravje ali sisteme zdravstvenega varstva;

(d)	uporabe programske opreme, ki temelji na umetni inteligenci, tehnologijah ali algoritmih za strojno učenje;

(e)	precejšnje čezmejne razsežnosti;

(f)	večje dodane vrednosti na ravni Unije.

5. Izvedbeni akti iz odstavkov 3 in 4 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Člen 8

Začetek skupnih kliničnih ocen

1. Koordinacijska skupina skupne klinične ocene zdravstvenih tehnologij izvaja na podlagi svojega letnega programa dela.

2. Koordinacijska skupina začne skupne klinične ocene zdravstvenih tehnologij tako, da imenuje podskupino za skupne klinične ocene, ki v njenem imenu nadzoruje izvajanje skupne klinične ocene.

3. Skupna klinična ocena se izvede v skladu s postopkom, ki ga koordinacijska skupina določi v skladu z zahtevami določenimi v tem členu, členu 3(7), točka (e), ter členih 4, 9, 10, 11 in 12, pa tudi zahtevami, ki se določijo v skladu s členi 15, 25 in 26.

4. Imenovana podskupina izmed svojih članov imenuje ocenjevalca in soocenjevalca, ki prihajata iz različnih držav članic, da izvedeta skupno klinično oceno. Pri imenovanjih se upošteva strokovno znanje, potrebno za ocenjevanje. Če je bilo v zvezi z zdravstveno tehnologijo opravljeno skupno znanstveno posvetovanje v skladu s členi 16 do 21, se ocenjevalec in soocenjevalec razlikujeta od tistih, ki sta bila v skladu s členom 18(3) imenovana za pripravo sklepnega dokumenta o skupnem znanstvenem posvetovanju.

5. Ne glede na odstavek 4 se lahko v izjemnih okoliščinah, kadar potrebno specifično strokovno znanje ni na voljo drugače, za izvedbo skupne klinične ocene imenujeta ocenjevalec ali soocenjevalec, ali oba, ki sta vključena tudi v skupno znanstveno posvetovanje. Tako imenovanje, ki ga je treba utemeljiti, mora odobriti koordinacijska skupina ter se zabeleži v poročilu o skupni klinični oceni.

6. Imenovana podskupina začne postopek določanja obsega, v katerem opredeli ustrezne parametre za obseg ocenjevanja. Obseg ocenjevanja je vključujoč in odraža potrebe držav članic v smislu parametrov ter informacij, podatkov, analiz ali drugih dokazov, ki jih mora predložiti razvijalec zdravstvene tehnologije. Obseg ocenjevanja vključuje zlasti vse ustrezne parametre za oceno v smislu:

(a)	populacije pacientov;

(b)	intervencije ali intervencij;

(c)	primerjalne tehnologije ali tehnologij;

(d)	zdravstvenih izidov.

Pri postopku določanja obsega se upoštevajo tudi informacije, ki jih predloži razvijalec zdravstvene tehnologije in prispevki pacientov ter kliničnih strokovnjakov in drugih ustreznih strokovnjakov.

7. Koordinacijska skupina obvesti Komisijo o obsegu ocenjevanja skupne klinične ocene.

Člen 9

Poročila o skupnih kliničnih ocenah in dokumentacija razvijalcev zdravstvenih tehnologij

1. Na podlagi skupne klinične ocene se pripravi poročilo o skupni klinični oceni, ki mu je priloženo zbirno poročilo. Ti poročili ne vsebujeta vrednostne ocene ali zaključkov o splošni klinični dodani vrednosti ocenjene zdravstvene tehnologije in sta omejeni na opis znanstvene analize:

(a)	ocenjenih relativnih učinkov zdravstvene tehnologije na zdravstvene izide glede na izbrane parametre na podlagi obsega ocenjevanja, določenega v skladu s členom 8(6);

(b)	stopnje gotovosti relativnih učinkov ob upoštevanju teže in omejitev razpoložljivih dokazov.

2. Poročili iz odstavka 1 temeljita na dokumentaciji, ki vsebuje popolne in posodobljene informacije, podatke, analize in druge dokaze, ki jih predloži razvijalec zdravstvene tehnologije za oceno parametrov vključenih v obseg ocenjevanja.

3. Dokumentacija izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	predloženi dokazi so celoviti, kar zadeva razpoložljive študije in podatke, ki bi lahko bili podlaga za oceno;

(b)	podatki se analizirajo z uporabo ustreznih metod, ki omogočajo, da se odgovori na vsa raziskovalna vprašanja v okviru ocene;

(c)	podatki so predstavljeni v dobro strukturirani in pregledni obliki, da se omogoči ustrezna ocena v omejenih časovnih okvirih, ki so na voljo;

(d)	predstavljene informacije so podprte z osnovno dokumentacijo, da lahko ocenjevalci in soocenjevalci preverijo njihovo točnost.

4. Dokumentacija za zdravila vključuje informacije iz Priloge I. Dokumentacija za medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke vključuje informacije, določene v Prilogi II.

5. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte, s katerimi spreminja Prilogo I glede informacij, ki se zahtevajo v dokumentaciji za zdravila, ter spreminja Prilogo II glede informacij, ki se zahtevajo v dokumentaciji za medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke.

Člen 10

Obveznosti razvijalcev zdravstvenih tehnologij in posledice njihovega neizpolnjevanja

1. Komisija obvesti razvijalca zdravstvene tehnologije o obsegu ocenjevanja in zahteva predložitev dokumentacije (prva zahteva). Ta zahteva vključuje rok za predložitev in predlogo dokumentacije v skladu s členom 26(1), točka (a), ter se sklicuje na zahteve za dokumentacijo v skladu s členom 9(2), (3) in (4). Za zdravila je rok za predložitev najpozneje 45 dni pred predvidenim datumom, na katerega Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 726/2004 poda mnenje.

2. Razvijalec zdravstvene tehnologije predloži dokumentacijo Komisiji v skladu z zahtevo za predložitev, podano v skladu z odstavkom 1.

3. Razvijalcu zdravstvene tehnologije na nacionalni ravni ni treba predložiti nobenih informacij, podatkov, analiz ali drugih dokazov, ki so že bili predloženi na ravni Unije. Ta zahteva ne vpliva na zahteve po dodatnih informacijah o zdravilih, ki spadajo na področje uporabe programov za zgodnji dostop na ravni držav članic, katerih namen je pacientom v primeru velikih neizpolnjenih zdravstvenih potreb zagotoviti dostop do zdravil še pred izdajo centraliziranega dovoljenja za promet.

4. Kadar Komisija potrdi, da je bila dokumentacija v skladu z odstavkom 1 tega člena predložena pravočasno ter izpolnjuje zahteve iz člena 9(2), (3) in (4), jo da Komisija pravočasno na voljo članom koordinacijske skupine prek informacijske platforme iz člena 30 in o tem obvesti razvijalca zdravstvene tehnologije.

5. Kadar Komisija ugotovi, da dokumentacija ne izpolnjuje zahtev iz člena 9(2), (3) in (4), od razvijalca zdravstvene tehnologije zahteva manjkajoče informacije, podatke, analize in druge dokaze (druga zahteva). V takem primeru razvijalec zdravstvene tehnologije predloži zahtevane informacije, podatke, analize ali druge dokaze v časovnih okvirih določenih na podlagi člena 15.

6. Kadar, po drugi zahtevi iz odstavka 5 tega člena, Komisija meni, da razvijalec zdravstvene tehnologije dokumentacije ni predložil pravočasno, ali potrdi, da dokumentacija ne izpolnjuje zahtev iz člena 9(2), (3) in (4), koordinacijska skupina prekine izvajanje skupne klinične ocene. Če se izvajanje ocene prekine, Komisija na informacijski platformi iz člena 30 poda izjavo, v kateri utemelji razloge za prekinitev, in o tem ustrezno obvesti razvijalca zdravstvene tehnologije. V primeru prekinitve izvajanja skupne klinične ocene se člen 13(1), točka (d), ne uporablja.

7. Kadar je bilo izvajanje skupne klinične ocene prekinjeno in koordinacijska skupina v skladu s členom 13(1), točka (e), naknadno prejme informacije, podatke, analize in druge dokaze, ki so bile del zahteve za predložitev iz odstavka 1 tega člena, lahko koordinacijska skupina ponovno začne izvajati skupno klinično oceno v skladu s postopkom določenim v tem oddelku najpozneje šest mesecev po izteku roka za predložitev iz odstavka 1 tega člena, potem ko Komisija potrdi, da so bile izpolnjene zahteve iz člena 9(2), (3) in (4).

8. V primeru ponovnega začetka izvajanja skupne klinične ocene lahko Komisija brez poseganja v odstavek 7 od razvijalca zdravstvene tehnologije zahteva, da predloži posodobitve predhodno predloženih informacij, podatkov, analiz in drugih dokazov.

Člen 11

Postopek ocenjevanja za skupne klinične ocene

1. Ocenjevalec s pomočjo soocenjevalca na podlagi dokumentacije, ki jo predloži razvijalec zdravstvene tehnologije, in obsega ocenjevanja, kot je določen na podlagi člena 8(6), pripravi osnutek poročila o skupni klinični oceni in osnutek zbirnega poročila. Koordinacijska skupina potrdi osnutka poročil v skladu s časovnim okvirom, določenim na podlagi člena 3(7), točka (e). Ti časovni okviri so naslednji:

(a)	za zdravila, najpozneje 30 dni po sprejetju sklepa Komisije o izdaji dovoljenja za promet;

(b)	za medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke, v skladu s postopki za skupne klinične ocene, sprejetimi na podlagi člena 3(7), točka (e), in člena 15(1), točka (b).

2. Kadar ocenjevalec, ki mu pomaga soocenjevalec, kadar koli med pripravo osnutkov poročil meni, da so za izvedbo ocene potrebne dodatne specifikacije ali pojasnila ali dodatne informacije, podatki, analize ali drugi dokazi, Komisija od razvijalca zdravstvene tehnologije zahteva, da predloži take informacije, podatke, analize ali druge dokaze. Ocenjevalec in soocenjevalec lahko po potrebi uporabita zbirke podatkov in druge vire kliničnih informacij, kot so registri pacientov. Kadar so med procesom ocenjevanja na voljo novi klinični podatki, zadevni razvijalec zdravstvene tehnologije proaktivno obvesti koordinacijsko skupino.

3. Člani imenovane podskupine predložijo pripombe na osnutka poročil.

4. Podskupina zagotovi, da so v proces ocenjevanja vključeni pacienti, klinični strokovnjaki in drugi ustrezni strokovnjaki, in sicer tako, da imajo možnost prispevati k osnutkom poročil. Ti prispevki se zagotovijo znotraj okvira in v roku, določenem na podlagi člena 15(1), točka (c) in členom 25(1), točka (b), ter postopkom, ki ga sprejme koordinacijska skupina, in se koordinacijski skupini dajo pravočasno na voljo prek informacijske platforme iz člena 30.

5. Osnutka poročil se predložita razvijalcu zdravstvene tehnologije. Razvijalec zdravstvene tehnologije v rokih, določenih na podlagi člena 15, sporoči vse izključno tehnične ali stvarne netočnosti. Razvijalec zdravstvene tehnologije prav tako opozori na vse informacije, za katere meni, da so zaupne, in utemelji njihovo poslovno občutljivost. Razvijalec zdravstvene tehnologije ne predloži pripomb na rezultate osnutka ocene.

6. Po prejemu in obravnavi pripomb, predloženih v skladu s tem členom, ocenjevalec s pomočjo soocenjevalca pripravi revidirana osnutka poročil in ju prek informacijske platforme iz člena 30 predloži koordinacijski skupini.

Člen 12

Dokončno oblikovanje skupne klinične ocene

1. Koordinacijska skupina pregleda revidiran osnutek poročila o skupni klinični oceni in revidiran osnutek zbirnega poročila po njunem prejemu.

2. Koordinacijska skupina si v časovnem okviru določenim na podlagi člena 3(7), točka (e), in na podlagi člena 15(1), točka (c), prizadeva revidirana osnutka poročil potrditi s soglasjem. Kadar soglasja ni mogoče doseči, se z odstopanjem od člena 3(4) v poročili vključijo različna znanstvena mnenja, vključno z znanstvenimi razlogi na katerih so ta mnenja utemeljena, poročili pa se štejeta za potrjeni.

3. Koordinacijska skupina predloži potrjeni poročili Komisiji v postopkovni pregled v skladu s členom 28, točka (d). Kadar Komisija v 10 delovnih dneh po prejemu potrjenih poročil ugotovi, da navedeni poročili nista skladni s postopkovnimi pravili, določenimi na podlagi te uredbe, ali da odstopata od zahtev, ki jih je sprejela koordinacijska skupina na podlagi te uredbe, koordinacijsko skupino obvesti o razlogih za svojo ugotovitev in zahteva pregled poročil. Koordinacijska skupina pregleda poročili s postopkovnega vidika, sprejme vse potrebne korektivne ukrepe in ponovno potrdi poročili v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena.

4. Komisija postopkovno skladni poročili, ki ju je potrdila ali ponovno potrdila koordinacijska skupina, pravočasno objavi na javno dostopni spletni strani informacijske platforme iz člena 30(1), točka (a), ter o objavi obvesti razvijalca zdravstvene tehnologije.

5. Če Komisija ugotovi, da ponovno potrjeni poročili še vedno nista skladni s postopkovnimi pravili iz odstavka 3 tega člena, ju skupaj z njunim postopkovnim pregledom preko varnega intraneta informacijske platforme iz člena 30(1), točka (b), da pravočasno na voljo državam članicam, da ju preučijo, in o tem obvesti razvijalca zdravstvene tehnologije. Koordinacijska skupina vključi zbirna poročila o teh poročilih v svoje letno poročilo, ki ga sprejme v skladu s členom 6(4) in objavi na informacijski platformi iz člena 30(3), točka (g).

Člen 13

Pravice in obveznosti držav članic

1. Pri izvajanju nacionalnega vrednotenja zdravstvenih tehnologij za zdravstveno tehnologijo, za katero so bila objavljena poročila o skupnih kliničnih ocenah ali v zvezi s katero se je začela skupna klinična ocena, države članice:

(a)

pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij na ravni države članice ustrezno upoštevajo objavljena poročila o skupnih kliničnih ocenah in vse druge informacije v zvezi z navedeno skupno klinično oceno, ki so na voljo na informacijski platformi iz člena 30, vključno z izjavo o prekinitvi izvajanja iz člena 10(6); to ne vpliva na pristojnost držav članic, da oblikujejo lastne zaključke o splošni klinični dodani vrednosti zdravstvene tehnologije glede na svoj specifični zdravstveni sistem in da upoštevajo dele poročil, ki so v tem smislu relevantni;

(b)	dokumentacijo, ki jo je predložil razvijalec zdravstvene tehnologije v skladu s členom 10(2), priložijo dokumentaciji o vrednotenju zdravstvenih tehnologij na ravni države članice;

(c)	objavljeno poročilo o skupni klinični oceni priložijo poročilu o vrednotenju zdravstvenih tehnologij na ravni države članice;

(d)	na nacionalni ravni ne zahtevajo informacij, podatkov, analiz ali drugih dokazov, ki jih je predložil razvijalec zdravstvene tehnologije na ravni Unije v skladu s členom 10(1) ali (5);

(e)	koordinacijski skupini prek informacijske platforme iz člena 30 takoj posredujejo o vse informacije, podatke, analize ali druge dokaze, ki jih prejmejo od razvijalca zdravstvene tehnologije na ravni države članice in so del zahteve za predložitev, podane v skladu s členom 10(1).

2. Države članice v 30 dneh po zaključku nacionalnega vrednotenja zdravstvenih tehnologij za zdravstveno tehnologijo, za katero se je opravila skupna klinična ocena, koordinacijski skupini prek informacijske platforme iz člena 30 zagotovijo informacije o tem vrednotenju. Države članice zlasti zagotovijo informacije o tem, kako so bila poročila o skupni klinični oceni upoštevana pri izvajanju nacionalnega vrednotenja zdravstvene tehnologije. Komisija na podlagi informacij držav članic povzame upoštevanje poročil o skupnih kliničnih ocenah pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij na ravni držav članic in ob koncu vsakega leta na informacijski platformi iz člena 30 o tem objavi poročilo, da se olajša izmenjava informacij med državami članicami.

Člen 14

Posodobitve skupnih kliničnih ocen

1. Koordinacijska skupina posodobi skupne klinične ocene, če je v začetnem poročilu o skupni klinični oceni navedeno, da bo potrebna posodobitev, ko bodo na voljo dodatni dokazi za nadaljnjo oceno.

2. Koordinacijska skupina lahko posodobi skupne klinične ocene, če to zahteva eden ali več njenih članov in če so na voljo novi klinični dokazi. Koordinacijska skupina lahko pri pripravi letnega delovnega programa preuči, ali je treba skupne klinične ocene posodobiti, in sprejme odločitev v zvezi s tem.

3. Posodobitve se izvedejo v skladu z istimi zahtevami, kot so v tej uredbi določene za skupno klinično oceno, in postopkovnimi pravili, določenimi na podlagi člena 15(1).

4. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 lahko države članice na nacionalni ravni posodobijo vrednotenja zdravstvenih tehnologij, za katere je bila opravljena skupna klinična ocena. Koordinacijsko skupino njeni člani o posodobitvah obvestijo, preden se te izvedejo. Kadar potrebna posodobitev zadeva več kot eno državo članico, lahko zadevni člani od koordinacijske skupine zahtevajo, da izvede skupno posodobitev v skladu z odstavkom 2.

5. Ko so nacionalne posodobitve izvedene, se članom koordinacijske skupine posredujejo prek informacijske platforme iz člena 30.

Člen 15

Sprejetje podrobnih postopkovnih pravil za skupne klinične ocene

1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna postopkovna pravila za:

(a)	sodelovanje, predvsem v obliki izmenjave informacij z Evropsko agencijo za zdravila v zvezi s pripravo in posodobitvami skupnih kliničnih ocen zdravil;

(b)	sodelovanje, predvsem v obliki izmenjave informacij s priglašenimi telesi in strokovnimi odbori v zvezi s pripravo in posodobitvami skupnih kliničnih ocen medicinskih pripomočkov in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov;

(c)	interakcijo, vključno s časovnim usklajevanjem, s koordinacijsko skupino in njenimi podskupinami, z razvijalci zdravstvenih tehnologij, pacienti ter kliničnimi strokovnjaki in drugimi ustreznimi strokovnjaki ter tudi med njimi, med izvajanjem in posodabljanjem skupnih kliničnih ocen.

2. Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

ODDELEK 2

Skupna znanstvena posvetovanja

Člen 16

Načela za skupna znanstvena posvetovanja

1. Koordinacijska skupina izvaja skupna znanstvena posvetovanja, da bi z razvijalci zdravstvenih tehnologij izmenjala informacije v zvezi z njihovimi razvojnimi načrti za dano zdravstveno tehnologijo. Ta posvetovanja omogočajo lažje pridobivanje dokazov, ki zadostujejo verjetnim zahtevam glede dokazov v okviru naknadne skupne klinične ocene te zdravstvene tehnologije. Skupno znanstveno posvetovanje zajema sestanek z razvijalcem zdravstvene tehnologije, izid tega posvetovanja pa je sklepni dokument, v katerem se oriše podano znanstveno priporočilo. Skupna znanstvena posvetovanja se nanašajo zlasti na vse relevantne vidike zasnove kliničnih študij ali vse relevantne vidike zasnove kliničnih raziskav, kar med drugim vključuje primerjalne zdravstvene tehnologije, intervencije, zdravstvene izide in populacije pacientov. Pri izvajanju skupnih znanstvenih posvetovanj o zdravstvenih tehnologijah, ki niso zdravila, se upoštevajo posebnosti teh tehnologij.

2. V zvezi z dano zdravstveno tehnologijo se lahko izvedejo skupna znanstvena posvetovanja na podlagi odstavka 1 tega člena, če je verjetno, da bo ta tehnologija predmet skupnih kliničnih ocen na podlagi člena 7(1) in če so klinične študije in klinične raziskave še v fazi načrtovanja.

3. Sklepni dokument o skupnem znanstvenem posvetovanju ne bo imel nikakršnih pravnih učinkov za države članice, koordinacijsko skupino ali razvijalca zdravstvene tehnologije. Skupna znanstvena posvetovanja ne bodo vplivala na morebitno skupno klinično oceno iste zdravstvene tehnologije.

4. Kadar država članica izvede nacionalno znanstveno posvetovanje o zdravstveni tehnologiji, ki je bila predmet skupnega znanstvenega posvetovanja, da bi dopolnila to slednje ali da bi obravnavala na specifičen kontekst vezana vprašanja glede nacionalnega sistema vrednotenja zdravstvenih tehnologij, zadevni član koordinacijske skupine o tem prek informacijske platforme iz člena 30 obvesti koordinacijsko skupino.

5. Skupna znanstvena posvetovanja o zdravilih lahko potekajo vzporedno z znanstvenim svetovanjem Evropske agencije za zdravila na podlagi člena 57(1), točka (n), Uredbe (ES) št. 726/2004. Takšna vzporedna posvetovanja predpostavljajo izmenjavo informacij in sinhronizirano časovnico, ob ohranitvi ločenih zadevnih pristojnosti koordinacijske skupine in Evropske agencije za zdravila. Skupna znanstvena posvetovanja o medicinskih pripomočkih in posvetovanja s strokovnimi odbori na podlagi člena 61(2) Uredbe (EU) 2017/745 lahko potekajo vzporedno.

Člen 17

Zahtevki za skupna znanstvena posvetovanja

1. Razvijalci zdravstvenih tehnologij lahko v zvezi z zdravstvenimi tehnologijami iz člena 16(2) vložijo zahtevek za skupno znanstveno posvetovanje.

2. Razvijalci zdravstvenih tehnologij lahko v zvezi z zdravili zaprosijo, da skupno znanstveno posvetovanje poteka vzporedno s procesom prejemanja znanstvenih nasvetov od Evropske agencije za zdravila. V takem primeru razvijalec zdravstvene tehnologije Evropsko agencijo za zdravila za znanstveno svetovanje zaprosi ob vložitvi zahtevka za skupno znanstveno posvetovanje. Razvijalci zdravstvenih tehnologij lahko v zvezi z medicinskimi pripomočki zaprosijo, da skupno znanstveno posvetovanje in posvetovanje s strokovnim odborom potekata vzporedno. Po potrebi lahko v takem primeru ob vložitvi zahtevka za skupno znanstveno posvetovanje zaprosijo za posvetovanje s strokovnim odborom.

3. Koordinacijska skupina roke za predložitev zahtevkov objavi na informacijski platformi iz člena 30, na kateri navede tudi načrtovano število skupnih znanstvenih posvetovanj za vsakega od teh rokov. Kadar ob izteku posameznega roka število upravičenih zahtevkov presega število načrtovanih skupnih znanstvenih posvetovanj, koordinacijska skupina izbere zdravstvene tehnologije za katere bodo izvedena skupna znanstvena posvetovanja, pri čemer zagotovi enakost obravnavanja zahtevkov v zvezi z zdravstvenimi tehnologijami s podobnimi predvidenimi indikacijami. Merila za izbiro med upravičenimi zahtevki v zvezi z zdravili in medicinskimi pripomočki so:

(a)	neizpolnjene zdravstvene potrebe;

(b)	prvovrstnost;

(c)	morebiten vpliv na paciente, javno zdravje ali sisteme zdravstvenega varstva;

(d)	znatna čezmejna razsežnost;

(e)	večja dodana vrednost na ravni Unije ali

(f)	prednostne naloge Unije glede kliničnega raziskovanja.

4. Koordinacijska skupina v 15 delovnih dneh po izteku roka za vložitev zahtevkov razvijalca zdravstvene tehnologije, ki je vložil zahtevek, obvesti o tem, ali bo začela skupno znanstveno posvetovanje. Če koordinacijska skupina zahtevek zavrne, o tem obvesti razvijalca zdravstvene tehnologije in pojasni razloge glede na merila iz odstavka 3.

Člen 18

Priprava sklepnega dokumenta o skupnem znanstvenem posvetovanju

1. Potem ko koordinacijska skupina v skladu s členom 17 ugodi zahtevku za skupno znanstveno posvetovanje, to posvetovanje začne izvajati tako, da zanj imenuje podskupino. Skupno znanstveno posvetovanje se izvede v skladu z zahtevami in postopki, določenimi na podlagi člena 3(7), točka (f), ter členov 20 in 21.

2. Razvijalec zdravstvene tehnologije predloži posodobljeno dokumentacijo, ki vsebuje informacije, potrebne za skupno znanstveno posvetovanje, v skladu z zahtevami, določenimi na podlagi člena 21, točka (b), v časovnem okviru, določenem na podlagi člena 3(7), točka (f).

3. Imenovana podskupina med svojimi člani imenuje ocenjevalca in soocenjevalca, ki prihajata iz različnih držav članic, da izvedeta skupno znanstveno posvetovanje. Pri imenovanjih se upošteva strokovno znanje, potrebno za posvetovanje.

4. Ocenjevalec ob pomoči soocenjevalca pripravi osnutek sklepnega dokumenta o skupnem znanstvenem posvetovanju v skladu z zahtevami iz tega člena ter v skladu z usmeritvenimi dokumenti in postopkovnimi pravili, določenimi na podlagi člena 3(7), točka (f), in člena 20. Za zdravila se v skladu z mednarodnimi standardi z dokazi podprte medicine, kadar koli je to primerno, prednostno priporoča neposredne primerjalne klinične študije, ki so randomizirane, slepe in vključujejo kontrolno skupno.

5. Med pripravo osnutka sklepnega dokumenta o skupnem znanstvenem posvetovanju imajo člani imenovane podskupine možnost, da predložijo pripombe. Člani imenovane podskupine lahko po potrebi predložijo dodatna priporočila, specifična za njihovo državo članico.

6. Imenovana podskupina zagotovi, da je pacientom ter kliničnim strokovnjakom in drugim ustreznim strokovnjakom dana možnost, da prispevajo k pripravi osnutka sklepnega dokumenta o skupnem znanstvenem posvetovanju.

7. Imenovana podskupina organizira sestanek v živo ali virtualni sestanek za izmenjavo stališč z razvijalcem zdravstvene tehnologije, pacienti ter kliničnimi strokovnjaki in drugimi ustreznimi strokovnjaki.

8. Kadar se skupno znanstveno posvetovanje izvaja vzporedno s pripravo znanstvenega nasveta, ki ga daje Evropska agencija za zdravila ali s posvetovanjem s strokovnim odborom, so predstavniki Evropske agencije za zdravila ali predstavniki strokovnega odbora povabljeni, da se udeležijo sestanka, da bi se po potrebi omogočilo lažje usklajevanje.

9. Ocenjevalec ob pomoči soocenjevalca po prejemu in proučitvi morebitnih pripomb in prispevkov, podanih v skladu s tem členom, dokonča osnutek sklepnega dokumenta o skupnem znanstvenem posvetovanju.

10. Ocenjevalec ob pomoči soocenjevalca upošteva pripombe, prejete med pripravo sklepnega dokumenta o skupnem znanstvenem posvetovanju, končni osnutek tega dokumenta, vključno z morebitnimi priporočili, specifičnimi za posamezne države članice, pa predloži koordinacijski skupini.

Člen 19

Odobritev sklepnih dokumentov o skupnih znanstvenih posvetovanjih

1. Končni osnutek sklepnega dokumenta o skupnem znanstvenem posvetovanju mora odobriti koordinacijska skupina skladno s časovnim okvirom, določenim na podlagi člena 3(7), točka (f).

2. Komisija pošlje razvijalcu zdravstvene tehnologije, ki je vložil zahtevek, sklepni dokument o skupnem znanstvenem posvetovanju najpozneje 10 delovnih dni po njegovem dokončanju.

3. Koordinacijska skupina povzetek anonimiziranih, zbirnih in nezaupnih informacij o skupnih znanstvenih posvetovanjih, vključno s pripombami, prejetimi med njihovo pripravo, vključi v svoja letna poročila in na javno dostopno spletno stran informacijske platforme iz člena 30(1), točka (a).

Člen 20

Sprejetje podrobnih postopkovnih pravil za skupna znanstvena posvetovanja

1. Komisija po posvetovanju s koordinacijsko skupino z izvedbenimi akti sprejme podrobna postopkovna pravila za:

(a)	predložitev zahtevkov s strani razvijalcev zdravstvenih tehnologij;

(b)	izbor deležniških organizacij ter pacientov, kliničnih strokovnjakov in drugih ustreznih strokovnjakov in za posvetovanje z njimi v okviru skupnega znanstvenega posvetovanja;

(c)

sodelovanje, predvsem v obliki izmenjave informacij z Evropsko agencijo za zdravila v zvezi s skupnimi znanstvenimi posvetovanji o zdravilih, kadar razvijalec zdravstvene tehnologije zaprosi, da se tovrstno posvetovanje izvede vzporedno s procesom znanstvenega svetovanja Evropske agencije za zdravila;

(d)	sodelovanje, predvsem v obliki izmenjave informacij s strokovnimi odbori v zvezi s skupnimi znanstvenimi posvetovanji o medicinskih pripomočkih, kadar razvijalec zdravstvene tehnologije zaprosi, da se tovrstno posvetovanje in posvetovanje s temi strokovnimi odbori izvajata vzporedno.

2. Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Člen 21

Oblika in predloge dokumentov za predložitev in sklepnih dokumentov za skupna znanstvena posvetovanja

Koordinacijska skupina v skladu s postopkovnimi pravili iz člena 20(1), točka (a), določi obliko in predloge:

(a)	zahtevkov razvijalcev zdravstvenih tehnologij za skupna znanstvena posvetovanja;

(b)	dokumentacije z informacijami, podatki, analizami ali drugimi dokazi, ki jih morajo v zvezi s skupnimi znanstvenimi posvetovanji predložiti razvijalci zdravstvenih tehnologij;

(c)	sklepnih dokumentov o skupnih znanstvenih posvetovanjih.

ODDELEK 3

Nastajajoče zdravstvene tehnologije

Člen 22

Prepoznavanje nastajajočih zdravstvenih tehnologij

1. Koordinacijska skupina poskrbi za pripravo poročil o nastajajočih zdravstvenih tehnologijah, za katere se pričakuje, da bodo imele pomemben vpliv na paciente, javno zdravje ali sisteme zdravstvenega varstva. V teh poročilih so obravnavani zlasti ocenjeni klinični vpliv ter morebitne organizacijske in finančne posledice nastajajočih zdravstvenih tehnologij za nacionalne sisteme zdravstvenega varstva.

2. Priprava poročil iz odstavka 1 temelji na obstoječih znanstvenih poročilih ali pobudah o nastajajočih zdravstvenih tehnologijah in informacijah iz ustreznih virov, med drugim:

(a)	registrov kliničnih študij in znanstvenih poročil;

(b)	Evropske agencije za zdravila v zvezi s prihajajočimi vlogami za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili iz člena 7(1);

(c)	Koordinacijske skupine za medicinske pripomočke;

(d)	razvijalcev zdravstvenih tehnologij v zvezi s tehnologijami, ki jih razvijajo;

(e)	članov deležniške mreže iz člena 29.

3. Koordinacijska skupina se po potrebi lahko posvetuje z deležniškimi organizacijami, ki niso članice deležniške mreže iz člena 29, in drugimi ustreznimi strokovnjaki.

ODDELEK 4

Prostovoljno sodelovanje pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij

Člen 23

Prostovoljno sodelovanje

1. Komisija podpira sodelovanje in izmenjavo znanstvenih informacij med državami članicami v zvezi z:

(a)	nekliničnimi ocenami zdravstvenih tehnologij;

(b)	sodelovalnimi ocenjevanji medicinskih pripomočkov in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov;

(c)	vrednotenji zdravstvenih tehnologij, ki niso zdravila, medicinski pripomočki ali in vitro diagnostični medicinski pripomočki;

(d)	zagotavljanjem dodatnih dokazov, potrebnih pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij, zlasti v zvezi z zdravstvenimi tehnologijami za sočutno uporabo in zastarelimi zdravstvenimi tehnologijami;

(e)

kliničnimi ocenami zdravstvenih tehnologij iz člena 7, za katere se še ni začela izvajati skupna klinična ocena, in zdravstvenih tehnologij, ki niso navedene v navedenem členu, zlasti takšnih, za katere je bilo v poročilu o nastajajočih zdravstvenih tehnologijah iz člena 22 ugotovljeno, da naj bi imele pomemben vpliv na paciente, javno zdravje ali sisteme zdravstvenega varstva.

2. Koordinacijska skupina služi za olajšanje sodelovanja iz odstavka 1.

3. Sodelovanje iz odstavka 1, točki (b) in (c), tega člena lahko poteka z uporabo postopkovnih pravil, določenih v skladu s členom 3(7) in členoma 15 in 25, in splošnih pravil, določenih v skladu s členom 26.

4. Sodelovanje iz odstavka 1 tega člena se vključi v letne delovne programe koordinacijske skupine, rezultati sodelovanja pa v njena letna poročila in na informacijsko platformo iz člena 30.

5. Države članice lahko koordinacijski skupini prek platforme IT iz člena 30 po članu, ki so ga imenovale v to skupino, posredujejo poročila o nacionalnem vrednotenju zdravstvene tehnologije, ki ni navedena v členu 7, zlasti v zvezi z zdravstvenimi tehnologijami, za katere je bilo v poročilu o nastajajočih zdravstvenih tehnologijah iz člena 22 ugotovljeno, da naj bi imele pomemben vpliv na paciente, javno zdravje ali sisteme zdravstvenega varstva.

6. Države članice lahko metodološke smernice, pripravljene na podlagi člena 3(7), točka (d), uporabijo za namene nacionalnih vrednotenj.

POGLAVJE III

SPLOŠNA PRAVILA ZA SKUPNE KLINIČNE OCENE

Člen 24

Nacionalna poročila o kliničnih ocenah

Kadar država članica izvede vrednotenje zdravstvene tehnologije, ki je navedena v členu 7(1), ali to vrednotenje posodobi, koordinacijski skupini prek informacijske platforme iz člena 30 po članu, ki ga je imenovala v to skupino, predloži poročilo o nacionalnem vrednotenju te zdravstvene tehnologije v 30 dneh po zaključku tega vrednotenja.

Člen 25

Splošna postopkovna pravila

1. Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki z izvedbenimi akti sprejme splošna postopkovna pravila:

(a)	s katerimi zagotovi, da člani koordinacijske skupine in njenih podskupin ter pacienti, klinični in drugi ustrezni strokovnjaki neodvisno, transparentno in brez nasprotja interesov sodelujejo pri skupnih kliničnih ocenah;

(b)	o izboru deležniških organizacij ter pacientov, kliničnih strokovnjakov in drugih ustreznih strokovnjakov in glede posvetovanja z njimi v okviru skupnih kliničnih ocen na ravni Unije.

2. Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Člen 26

Oblika in predloge dokumentov za predložitev in poročil

1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko in predloge:

(a)	dokumentacije z informacijami, podatki, analizami ali drugimi dokazi, ki jih morajo razvijalci zdravstvenih tehnologij zagotoviti za skupne klinične ocene;

(b)	poročil o skupnih kliničnih ocenah;

(c)	povzetkov poročil o skupnih kliničnih ocenah.

2. Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

POGLAVJE IV

OKVIR PODPORE

Člen 27

Financiranje s strani Unije

1. Unija zagotovi financiranje dela koordinacijske skupine in njenih podskupin ter dejavnosti v podporo temu delu, kar vključuje sodelovanje s Komisijo, Evropsko agencijo za zdravila, Koordinacijsko skupino za medicinske pripomočke, strokovnimi odbori in deležniško mrežo iz člena 29. Finančna pomoč Unije za dejavnosti v okviru te uredbe se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

2. Financiranje iz odstavka 1 vključuje sredstva za sodelovanje članov, ki jih v koordinacijsko skupino in njene podskupine imenujejo države članice, v podporo delu pri skupnih kliničnih ocenah in skupnih znanstvenih posvetovanjih, vključno z razvojem metodoloških in drugih smernic ter prepoznavanjem nastajajočih zdravstvenih tehnologij. Ocenjevalci in soocenjevalci so v skladu z notranjimi pravili Komisije upravičeni do posebnega nadomestila za svoje delo pri skupnih kliničnih ocenah in skupnih znanstvenih posvetovanjih.

Člen 28

Podpora Komisije koordinacijski skupini

Komisija podpira delo koordinacijske skupine in deluje kot njen sekretariat. Komisija zlasti:

(a)	v svojih prostorih organizira sestanke koordinacijske skupine in njenih podskupin;

(b)	v skladu z zahtevami iz člena 5 in splošnih postopkovnih pravil sprejetih v skladu s členom 25(1), točka (a), odloča o nasprotjih interesov;

(c)	od razvijalca zdravstvene tehnologije v skladu s členom 10 zahteva dokumentacijo;

(d)	nadzoruje postopke za skupne klinične ocene in koordinacijsko skupino obvešča o morebitnih kršitvah teh postopkov;

(e)	zagotavlja administrativno, tehnično in informacijsko podporo;

(f)	vzpostavi in vzdržuje informacijsko platformo, postavljeno na podlagi člena 30;

(g)	na informacijski platformi v skladu s členom 30 objavlja informacije in dokumente, tudi letne delovne programe koordinacijske skupine, njena letna poročila, povzetke zapisnikov njenih sestankov ter poročila in zbirna poročila o skupnih kliničnih ocenah;

(h)	omogoča lažje sodelovanje, predvsem prek izmenjave informacij z Evropsko agencijo za zdravila v zvezi s skupnim delom iz te uredbe, povezanim z zdravili, vključno s souporabo zaupnih informacij;

(i)

omogoča lažje sodelovanje, predvsem prek izmenjave informacij s strokovnimi odbori in Koordinacijsko skupino za medicinske pripomočke v zvezi s skupnim delom iz te uredbe, povezanim z medicinskimi pripomočki in in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki, vključno s souporabo zaupnih informacij.

Člen 29

Deležniška mreža

1. Komisija vzpostavi deležniško mrežo. Deležniška mreža na zahtevo podpira delo koordinacijske skupine in njenih podskupin.

2. Deležniška mreža se vzpostavi prek odprtega povabila k oddaji prijav, namenjenega vsem primernim deležniškim organizacijam, zlasti združenjem pacientov, potrošniškim organizacijam, nevladnim organizacijam s področja zdravja, razvijalcem zdravstvenih tehnologij in zdravstvenim delavcem. Merila primernosti se določijo v odprtem povabilu k oddaji prijav, vključujejo pa naslednje:

(a)	dokaz o potekajoči ali načrtovani udeležbi pri razvoju na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij;

(b)	strokovno znanje, relevantno za deležniško mrežo;

(c)	geografska pokritost, zajemajoča več držav članic;

(d)	zmogljivosti na področju komunikacije in razširjanja.

3. Organizacije, ki se želijo včlaniti v deležniško mrežo, podajo izjavo o tem, kdo so njihovi člani in kateri so njihovi viri financiranja. Predstavniki deležniških organizacij, ki sodelujejo pri dejavnostih deležniške mreže, podajo izjavo o morebitnih finančnih ali drugih interesih v panogi, v kateri so dejavni razvijalci zdravstvenih tehnologij, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost ali nepristranskost.

4. Seznam deležniških organizacij, ki so vključene v deležniško mrežo, izjave teh organizacij o tem, kdo so njihovi člani in kateri so njihovi viri financiranja, in izjave o interesih predstavnikov deležniških organizacij se objavijo na informacijski platformi iz člena 30.

5. Koordinacijska skupina se z deležniško mrežo sestane vsaj enkrat vsako leto, da:

(a)	deležnike seznani z najnovejšimi informacijami o skupnem delu koordinacijske skupine, tudi o glavnih rezultatih;

(b)	zagotovi izmenjavo informacij.

6. Koordinacijska skupina lahko člane deležniške mreže povabi, naj se njenih sestankov udeležijo kot opazovalci.

Člen 30

Informacijska platforma

1. Komisija vzpostavi in vzdržuje informacijsko platformo, ki jo sestavljajo:

(a)	javno dostopna spletna stran;

(b)	varen intranet za izmenjavo informacij med člani koordinacijske skupine in njenih podskupin;

(c)	varen sistem za izmenjavo informacij med koordinacijsko skupino in njenimi podskupinami ter razvijalci zdravstvenih tehnologij in strokovnjaki, ki sodelujejo pri skupnem delu iz te uredbe, pa tudi Evropsko agencijo za zdravila in Koordinacijsko skupino za medicinske pripomočke;

(d)	varen sistem za izmenjavo informacij med člani deležniške mreže.

2. Komisija državam članicam, članom deležniške mreže in širši javnosti zagotavlja ustrezne ravni dostopa do informacij na informacijski platformi.

3. Javno dostopna spletna stran vsebuje zlasti:

(a)	posodobljen seznam članov koordinacijske skupine in njihovih imenovanih predstavnikov, skupaj z njihovimi kvalifikacijami in strokovnimi področji ter izjavami o nasprotju interesov, po zaključku skupnega dela;

(b)	posodobljen seznam članov podskupin in predstavnikov, ki jih ti imenujejo, skupaj z njihovimi kvalifikacijami in strokovnimi področji ter izjavami o nasprotju interesov po zaključku skupnega dela;

(c)	poslovnik koordinacijske skupine;

(d)	vso dokumentacijo v skladu s členom 9(1), členom 10(2) in (5) ter členom 11(1), in sicer ob objavi poročila o skupni klinični oceni, dokumentacijo v skladu s členom 10(7), v primeru, da je bilo izvajanje skupne klinične ocene prekinjeno, ter dokumentacijo v skladu s členi 15, 25 in 26;

(e)	dnevne rede in povzetke zapisnikov sestankov koordinacijske skupine, vključno s sprejetimi odločitvami in rezultati glasovanja;

(f)	merila primernosti, ki jih morajo izpolnjevati deležniki;

(g)	letne delovni programe in letna poročila;

(h)	informacije o načrtovanih, potekajočih in zaključenih skupnih kliničnih ocenah, vključno s posodobitvami v skladu s členom 14;

(i)	poročila o skupnih kliničnih ocenah, za katera se šteje, da so v skladu s členom 12 postopkovno ustrezna, skupaj z vsemi pripombami, prejetimi med njihovo pripravo;

(j)	informacije v zvezi s poročili držav članic o nacionalnih kliničnih ocenah iz člena 13(2), vključno z informacijami držav članic o tem, kako so bila poročila o skupni klinični oceni upoštevana na nacionalni ravni, in člena 24;

(k)	povzetek anonimiziranih, zbirnih in nezaupnih informacij o skupnih znanstvenih posvetovanjih;

(l)	študije o prepoznavanju nastajajočih zdravstvenih tehnologij;

(m)	anonimizirane, zbirne in nezaupne informacije iz poročil, navedenih v členu 22, o nastajajočih zdravstvenih tehnologijah;

(n)	rezultate prostovoljnega sodelovanja med državami članicami, izvedenega na podlagi člena 23;

(o)	kadar je bilo izvajanje skupne klinične ocene prekinjeno, izjavo na podlagi člena 10(6), vključno s seznamom informacij, podatkov, analiz ali drugih dokazov, ki jih razvijalec zdravstvene tehnologije ni predložil;

(p)	postopkovni pregled, ki ga Komisija opravi v skladu s členom 12(3);

(q)	standardne operativne postopke in smernice v zvezi z zagotavljanjem kakovosti na podlagi člena 4(2) in (3);

(r)	seznam deležniških organizacij, ki so vključene v deležniško mrežo, skupaj z izjavami teh organizacij o njihovih članih in virih financiranja, ter izjavami o interesih predstavnikov teh organizacij na podlagi člena 29(4).

Člen 31

Ocenjevanje in poročanje

1. Komisija najpozneje 13. januarja 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o uporabi te uredbe. Predvsem se v poročilu pregleda:

(a)	dodano vrednost skupnega dela, opravljenega na podlagi poglavja II, za države članice, zlasti pa, ali zdravstvene tehnologije, za katere se izvedejo skupne klinične ocene v skladu s členom 7, in kakovost teh skupnih kliničnih ocen ustrezajo potrebam držav članic;

(b)	nepodvajanje zahtev za informacije, podatke, analize in druge dokaze za skupno klinično oceno z vidika zmanjševanja upravnega bremena za države članice in razvijalce zdravstvenih tehnologij;

(c)	delovanje okvira podpore iz tega poglavja, zlasti pa, ali je treba uvesti mehanizem plačevanja pristojbin, prek katerega bi k financiranju skupnih znanstvenih posvetovanj prispevali tudi razvijalci zdravstvenih tehnologij.

2. Države članice najpozneje 13. januarja 2027 Komisiji poročajo o uporabi te uredbe, zlasti pa, kako je bilo skupno delo, opravljeno na podlagi poglavja II, upoštevano pri njihovih nacionalnih procesih vrednotenja zdravstvenih tehnologij, vključno z načinom kako so bila poročila o skupnih kliničnih ocenah upoštevana pri izvajanju nacionalnih vrednotenj zdravstvenih tehnologij na podlagi člena 13(2), ter o delovni obremenitvi koordinacijske skupine. Države članice poročajo tudi o tem, ali so upoštevale metodološke smernice, pripravljene na podlagi člena 3(7), točka (d), za namene nacionalnih vrednotenj iz člena 23(6).

3. Komisija se pri pripravljanju njenega poročila posvetuje s koordinacijsko skupino in uporabi:

(a)	informacije, ki jih zagotovijo države članice v skladu z odstavkom 2;

(b)	poročila o nastajajočih zdravstvenih tehnologijah, pripravljena v skladu s členom 22;

(c)	informacije, ki jih zagotovijo države članice v skladu s členom 13(2) in členom 14(4).

4. Komisija na podlagi tega poročila, če je ustrezno, predloži zakonodajni predlog, s katerim naj bi posodobila to uredbo.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 11. januarja 2022.

3. Prenos pooblastila iz člena 9(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 33

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 34

Priprava izvedbenih aktov

1. Komisija najpozneje do datuma začetka uporabe te uredbe sprejme izvedbene akte iz členov 15, 20, 25 in 26.

2. Komisija pri pripravi teh izvedbenih aktov upošteva posebne lastnosti sektorja zdravil, medicinskih pripomočkov in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov.

Člen 35

Sprememba Direktive 2011/24/EU

1. Člen 15 Direktive 2011/24/EU se črta.

2. Sklicevanje na črtani člen se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 36

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporablja se od 12. januarja 2025.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 15. decembra 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. LOGAR

(1) UL C 283, 10.8.2018, str. 28 in UL C 286, 16.7.2021, str. 95.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 (UL C 449, 23.12.2020, str. 638) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 9. novembra 2021 (UL C 493, 8.12.2021, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL C 438, 6.12.2014, str. 12.

(4) UL C 421, 17.12.2015, str. 2.

(5) UL C 269, 23.7.2016, str. 31.

(6) UL C 269I, 7.7.2021, str. 3.

(7) UL C 263, 25.7.2018, str. 4.

(8) Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Unije za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

(9) Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).

(10) Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176).

(11) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(13) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(14) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(15) Uredba (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 324, 10.12.2007, str. 121).

(16) Uredba (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (UL L 18, 22.1.2000, str. 1).

(17) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

PRILOGA I

Specifikacije dokumentacije za zdravila

Pri zdravilih dokumentacija iz člena 9(2) te uredbe vključuje naslednje informacije:

(a)	podatke o klinični varnosti in učinkovitosti, vključene v vlogo za predložitev Evropski agenciji za zdravila;

(b)

vse najnovejše objavljene in neobjavljene informacije, podatke, analize in druge dokaze, pa tudi poročila o študijah, študijske protokole in načrte analiz iz študij v zvezi z zdravilom, ki ga je razvijalec zdravstvene tehnologije sponzoriral, ter vse razpoložljive informacije o potekajočih ali prekinjenih študijah v zvezi z zdravilom, ki ga razvijalec zdravstvene tehnologije sponzorira ali je tozadevno kako drugače finančno udeležen, in ustrezne informacije o morebitnih študijah, ki so jih opravile tretje osebe, če so te informacije razpoložljive, relevantne za obseg ocenjevanja, določen v skladu s členom 8(6), vključno s poročili o kliničnih študijah in protokoli kliničnih študij, če so na voljo razvijalcu zdravstvene tehnologije;

(c)	poročila o vrednotenju zdravstvene tehnologije, za katero se izvede skupna klinična ocena;

(d)	informacije o študijah na podlagi registrov;

(e)	če je bilo za zdravstveno tehnologijo izvedeno skupno znanstveno posvetovanje, razvijalčevo pojasnilo o vsakršnem odstopanju od priporočljivih dokazov;

(f)	opis bolezenskega stanja, ki ga je treba zdraviti, vključno s ciljno populacijo pacientov;

(g)	lastnosti ocenjevanega zdravila;

(h)	raziskovalno vprašanje razdelano v dokumentaciji za predložitev, kot odraz obsega ocenjevanja določenega na podlagi člena 8(6);

(i)	opis metod, ki jih razvijalec zdravstvene tehnologije uporablja pri oblikovanju vsebine dokumentacije;

(j)	rezultate pridobivanja informacij;

(k)	značilnosti vključenih študij;

(l)	rezultate v smislu učinkovitosti in varnosti ocenjevane intervencije in tudi primerjalne zdravstvene tehnologije;

(m)	zadevno ključno dokumentacijo v zvezi s točkami (f) do (l).

PRILOGA II

Specifikacije dokumentacije za medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke

Pri medicinskih pripomočkih dokumentacija iz člena 9(2) te uredbe vključuje:

(a)	poročilo o vrednotenju klinične ocene;

(b)	proizvajalčevo dokumentacijo o klinični oceni, predloženo priglašenemu organu na podlagi oddelka 6.1, točki (c) in (d), Priloge II, k Uredbi (EU) 2017/745;

(c)	znanstveno mnenje, ki ga ustrezni strokovni odbori zagotovijo v okviru postopka za posvetovanje o klinični oceni;

(d)

vse najnovejše objavljene in neobjavljene informacije, podatke, analize in druge dokaze, pa tudi poročila o študijah, protokole kliničnih študij in načrte analiz iz kliničnih študij v zvezi z medicinskim pripomočkom, ki ga je razvijalec zdravstvene tehnologije sponzoriral, ter vse razpoložljive informacije o potekajočih ali prekinjenih kliničnih študijah v zvezi z medicinskim pripomočkom, ki ga razvijalec zdravstvene tehnologije sponzorira ali je tozadevno kako drugače finančno udeležen, in ustrezne informacije o morebitnih kliničnih študijah, ki jih opravijo tretje osebe, če so te informacije relevantne za obseg ocenjevanja, določen v skladu s členom 8(6), vključno s poročili o kliničnih študijah in protokoli kliničnih študij, če so na voljo razvijalcu zdravstvene tehnologije;

(e)	po potrebi poročila o vrednotenju zdravstvene tehnologije, za katero je bila izvedena skupna klinična ocena;

(f)	podatke iz registrov v zvezi z medicinskimi pripomočki in informacije o študijah na podlagi registrov;

(g)	če je bilo za zdravstveno tehnologijo izvedeno skupno znanstveno posvetovanje, razvijalčevo pojasnilo o vsakršnem odstopanju od priporočenih dokazov.

(h)	opis bolezenskega stanja, ki ga je treba zdraviti, vključno s ciljno populacijo pacientov;

(i)	opis ocenjevanega medicinskega pripomočka, vključno z navodili za uporabo;

(j)	raziskovalno vprašanje razdelano v dokumentaciji za predložitev kot odraz obsega ocenjevanja določenega v skladu s členom 8(6);

(k)	opis metod, ki jih razvijalec zdravstvene tehnologije uporablja pri oblikovanju vsebine dokumentacije;

(l)	rezultate pridobivanja informacij;

(m)	značilnosti vključenih študij.

Pri in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih dokumentacija iz člena 9(2) in (3) te uredbe vključuje:

(a)	proizvajalčevo poročilo o oceni učinkovitosti;

(b)	proizvajalčevo dokumentacijo o oceni učinkovitosti iz oddelka 6.2, Priloga II, Uredbe (EU) 2017/746;

(c)	znanstveno mnenje, ki ga ustrezni strokovni odbori zagotovijo v okviru postopka za posvetovanje o oceni učinkovitosti;

(d)	poročilo referenčnega laboratorija Unije.

22.12.2021

Uradni list Evropske unije

L 458/48

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2284

z dne 10. decembra 2021

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadzorniškim poročanjem in razkritji investicijskih podjetij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (1) ter zlasti člena 49(2) in člena 54(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zahteve glede poročanja za investicijska podjetja, določene v členu 54 Uredbe (EU) 2019/2033, bi morale biti prilagojene poslovanju investicijskih podjetij in sorazmerne z velikostjo ter kompleksnostjo različnih investicijskih podjetij. Pri teh zahtevah bi bilo treba zlasti upoštevati, da je treba nekatera investicijska podjetja šteti za mala in nepovezana skladno s pogoji iz člena 12 Uredbe (EU) 2019/2033.

(2)

V skladu s členom 54(1) Uredbe (EU) 2019/2033 morajo mala in nepovezana investicijska podjetja poročati informacije o ravni in sestavi kapitala, kapitalskih zahtevah, podlagi za izračun kapitalskih zahtev ter stopnji dejavnosti v zvezi s pogoji iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Malim in nepovezanim podjetjem tako informacij ni treba poročati na enaki ravni podrobnosti kot drugim investicijskim podjetjem, za katera velja Uredba (EU) 2019/2033. Predloge za poročanje v zvezi z izračunom faktorja K se zato ne bi smele uporabljati za mala in nepovezana investicijska podjetja. Poleg tega v skladu s členom 54(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033 malim in nepovezanim podjetjem ni treba poročati o tveganju koncentracije, pristojni organi pa lahko mala in nepovezana podjetja izvzamejo iz obveznosti poročanja o likvidnostnih zahtevah.

(3)

Vsa investicijska podjetja, za katera velja Uredba (EU) 2019/2033, bi morala poročati o profilu in obsegu dejavnosti, da lahko pristojni organi ocenijo, ali ta investicijska podjetja izpolnjujejo pogoje iz člena 12 Uredbe (EU) 2019/2033, da se lahko razvrstijo kot mala in nepovezana investicijska podjetja.

(4)

Za zagotovitev preglednosti njihovim vlagateljem in na širših trgih člen 46 Uredbe (EU) 2019/2033 od investicijskih podjetij, ki niso mala in nepovezana, zahteva javno razkritje informacij iz dela 6 navedene uredbe. Zahteve za ta razkritja ne veljajo za mala in nepovezana investicijska podjetja, razen kadar izdajo instrumente dodatnega temeljnega kapitala, da bi se zagotovila preglednost za investitorje v te instrumente.

(5)

Ta uredba bi morala investicijskim podjetjem zagotoviti predloge in razpredelnice za predstavitev dovolj izčrpnih in primerljivih informacij o sestavi ter kakovosti njihovega kapitala. Konkretno je treba uvesti predlogo za kvantitativna razkritja o sestavi kapitala in prilagodljivo predlogo o uskladitvi regulativnega kapitala z revidiranimi računovodskimi izkazi. Iz istega razloga je treba določiti tudi predlogo z informacijami o najpomembnejših značilnostih kapitalskih instrumentov, ki jih izdaja investicijsko podjetje.

(6)

Za olajšanje izvajanja zahtev glede poročanja in razkritij je treba predloge za poročanje in predloge za razkritja bolj uskladiti. Predloga za razkritja o sestavi kapitala bi morala biti zato tesno usklajena s povezano predlogo za poročanje o ravni in sestavi kapitala. Iz istega razloga bi morala biti predloga za razkritje o celoviti uskladitvi kapitala z revidiranimi računovodskimi izkazi prilagodljiva, in sicer bi morala struktura predloge temeljiti na strukturi bilance stanja v revidiranih računovodskih izkazih investicijskega podjetja. Poleg tega bi morala biti predloga za razkritje informacij o glavnih značilnostih regulativnega kapitala fiksna, njena kompleksnost pa bi morala biti odvisna od kompleksnosti kapitalskih instrumentov.

(7)

Za zagotovitev, da se stroški zagotavljanja skladnosti s predpisi za investicijska podjetja ne povečajo nerazumno in da se ohrani kakovost podatkov, bi morale biti zahteve glede poročanja in zahteve glede razkritij vsebinsko v največji možni meri usklajene. Zato je primerno, da se v eni sami uredbi določijo standardi, ki se uporabljajo tako za zahteve za poročanje kot zahteve za razkritja.

(8)	Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ (EBA) po posvetovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.

(9)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

NADZORNIŠKO POROČANJE

Člen 1

Referenčni datumi poročanja

1. Informacije iz člena 54(1) Uredbe se poročajo po njihovem stanju na naslednje referenčne datume poročanja:

(a)	četrtletno poročanje: 31. marca, 30. junija, 30. septembra in 31. decembra;

(b)	letno poročanje: 31. decembra.

2. Referenčni datumi poročanja iz odstavka 1 se lahko prilagodijo, kadar zakonodaja investicijskim podjetjem dovoljuje poročanje finančnih informacij na podlagi njihovega računovodskega leta, ki se razlikuje od koledarskega, tako da četrtletno poročanje informacij poteka vsake tri mesece zadevnega računovodskega leta, letno poročanja pa na koncu računovodskega leta.

Člen 2

Datumi predložitve

1. Informacije iz člena 54(1) Uredbe (EU) 2019/2033 se predložijo do konca delovnega dne na naslednje datume predložitve:

(a)	četrtletno poročanje: 12. maja, 11. avgusta, 11. novembra in 11. februarja;

(b)	letno poročanje: 11. februarja.

2. Če je datum predložitve državni praznik v državi članici pristojnega organa, ki mu je treba predložiti poročilo, oziroma sobota ali nedelja, je datum predložitve naslednji delovni dan.

3. Če investicijska podjetja informacije poročajo s prilagojenimi referenčnimi datumi poročanja na podlagi računovodskega leta, kot je določeno v členu 1(2), je treba datume predložitve ustrezno prilagoditi, tako da se ohrani enako obdobje za predložitev glede na prilagojeni referenčni datum poročanja.

4. Investicijska podjetja lahko predložijo nerevidirane podatke. Če revidirani podatki odstopajo od predloženih nerevidiranih podatkov, se brez nepotrebnega odlašanja predložijo revidirani podatki. Za namene tega člena so nerevidirani podatki podatki, za katere ni bilo dano mnenje zunanjega revizorja, revidirani podatki pa so podatki, ki jih je revidiral zunanji revizor, ki je dal revizijsko mnenje.

5. Pristojnim organom se brez odlašanja predložijo popravki predloženih poročil.

Člen 3

Uporaba zahtev glede poročanja na posamični podlagi

Za izpolnjevanje zahtev glede poročanja iz člena 54 Uredbe (EU) 2019/2033 na posamični podlagi investicijska podjetja poročajo informacije, določene v členih 5, 6 in 7 te uredbe, in sicer tako pogosto, kot je tam določeno.

Člen 4

Uporaba zahtev glede poročanja na konsolidirani podlagi

Za izpolnjevanje zahtev glede poročanja iz člena 54 Uredbe (EU) 2019/2033 na konsolidirani podlagi investicijska podjetja poročajo informacije, določene v členih 5 in 6 te izvedbene uredbe, in sicer tako pogosto, kot je tam določeno.

Člen 5

Oblika in pogostost poročanja investicijskih podjetij, ki niso mala in nepovezana investicijska podjetja

1. Investicijska podjetja, ki niso mala in nepovezana investicijska podjetja, vsako četrtletje poročajo informacije, ki se zahtevajo v odstavkih 1 in 2 člena 54 Uredbe (EU) 2019/2033 z uporabo predlog iz Priloge I k tej uredbi v skladu z navodili iz Priloge II k tej uredbi.

2. Investicijska podjetja, ki niso mala in nepovezana investicijska podjetja, ki določajo zahtevo za faktor K RtM na podlagi K-NPR v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2019/2033, vsako četrtletje poročajo informacije iz predlog C 18.00 do C 24.00 Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 (3) v skladu z navodili iz dela 2 Priloge II k navedeni izvedbeni uredbi.

3. Investicijska podjetja, ki niso mala in nepovezana investicijska podjetja, ki uporabljajo odstopanje iz člena 25(4) Uredbe (EU) 2019/2033, vsako četrtletje poročajo informacije iz predloge C 34.02 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451 v skladu z navodili iz dela 2 Priloge II k navedeni izvedbeni uredbi.

4. Investicijska podjetja, ki niso mala in nepovezana investicijska podjetja, ki uporabljajo odstopanje iz člena 25(5), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033, vsako četrtletje poročajo informacije iz predloge C 25.00 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/451 v skladu z navodili iz dela 2 Priloge II k navedeni izvedbeni uredbi.

Člen 6

Oblika in pogostost poročanja malih in nepovezanih investicijskih podjetij

1. Mala in nepovezana investicijska podjetja vsako leto poročajo informacije iz predlog v Prilogi III k tej uredbi v skladu z navodili iz Priloge IV k tej uredbi. Investicijska podjetja, ki imajo korist od izvzetja iz člena 43(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033, so izvzeta iz obveznosti predložitve informacij iz predloge IF 09.01 iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 7

Oblika in pogostost poročanja subjektov, ki imajo korist od uporabe člena 8 Uredbe (EU) 2019/2033

Z odstopanjem od člena 4 te uredbe subjekti iz člena 8(3) Uredbe (EU) 2019/2033, ki imajo korist od uporabe navedenega člena, vsako četrtletje poročajo informacije iz predlog v Prilogi VIII k tej uredbi v skladu z navodili iz Priloge IX k tej uredbi.

Člen 8

Natančnost podatkov in informacije, povezane s predloženimi podatki

1. Investicijska podjetja informacije, določene v tej uredbi, predložijo v oblikah izmenjave podatkov in predstavljanja, ki jih določijo pristojni organi, pri čemer upoštevajo opredelitev podatkovne točke modela podatkovnih točk in formule za validacijo iz Priloge V ter naslednje zahteve:

(a)	informacije, ki niso zahtevane ali relevantne, se ne vključijo v predložene podatke;

(b)

numerične vrednosti se predložijo kot dejstva v skladu z naslednjimi dogovori:

(i)	podatkovne točke podatkov vrste „monetarno“ se poročajo z najmanjšim ekvivalentom natančnosti na tisoč enot;

(ii)	podatkovne točke podatkov vrste „odstotek“ se izrazijo na enoto z najmanjšim ekvivalentom natančnosti na štiri decimalna mesta;

(iii)

podatkovne točke podatkov tipa „celo število“ se poročajo brez decimalnih mest in z ekvivalentom natančnosti na enoto.

2. Investicijska podjetja se identificirajo z njihovim identifikatorjem pravnih subjektov (LEI). Pravne osebe in nasprotne stranke, ki niso investicijska podjetja, se identificirajo z LEI, če je na voljo.

3. Informacijam, ki jih predložijo investicijska podjetja v skladu s to uredbo, se priložijo naslednje informacije:

(a)	referenčni datum poročanja in referenčno obdobje;

(b)	valuta poročanja;

(c)	računovodski standard;

(d)	identifikator pravnih subjektov (LEI) institucije poročevalke;

(e)	obseg konsolidacije.

POGLAVJE II

JAVNA RAZKRITJA INVESTICIJSKIH PODJETIJ

Člen 9

Načela, ki se uporabljajo za razkritja

1. Za informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s to uredbo, se uporabljajo naslednja načela:

(a)	za razkritja se izvaja enako intenzivno notranje preverjanje kot za poročilo poslovodstva, vključeno v računovodsko poročilo investicijskega podjetja;

(b)	razkritja so jasna, predstavljena v obliki, ki je uporabnikom informacij razumljiva, in predložena na dostopnem nosilcu podatkov. Pomembna sporočila so poudarjena in jih je lahko najti. Zapletene zadeve so pojasnjene v preprostem jeziku. Povezane informacije so predstavljene skupaj;

(c)	razkritja so smiselna in dosledna skozi čas, da se uporabnikom informacij omogoči primerjava informacij med obdobji razkritja;

(d)	kvantitativna razkritja spremljajo kvalitativna pojasnila in vse druge dodatne informacije, ki so morda potrebne, da uporabniki teh informacij razumejo ta razkritja, pri čemer se zlasti navedejo vse pomembne spremembe posameznega razkritja v primerjavi z informacijami iz prejšnjih razkritij.

Člen 10

Razkritja investicijskih podjetij v zvezi s kapitalom

Investicijska podjetja opravijo razkritja v zvezi s kapitalom, kot se zahteva v členu 49(1) Uredbe (EU) 2019/2033, z uporabo predlog iz Priloge VI k tej uredbi in v skladu z ustreznimi navodili iz Priloge VII k tej uredbi.

Člen 11

Splošne določbe glede razkritij

1. Investicijska podjetja pri razkrivanju informacij iz člena 10 te uredbe zagotovijo, da so numerične vrednosti predložene kot dejstva v skladu z naslednjim:

(a)	kvantitativni monetarni podatki se razkrijejo z najmanjšim ekvivalentom natančnosti na tisoč enot;

(b)	kvantitativni podatki, razkriti kot „odstotek“, se izrazijo na enoto z najmanjšim ekvivalentom natančnosti na štiri decimalna mesta.

2. Investicijska podjetja pri razkrivanju informacij iz člena 10 te uredbe zagotovijo, da so podatki povezani z vsemi naslednjimi informacijami:

(a)	referenčni datum in referenčno obdobje razkritja;

(b)	valuta razkritja;

(c)	ime in, kjer je relevantno, identifikator pravnih subjektov (LEI) institucije, ki opravlja razkritja;

(d)	kjer je relevantno, računovodski standard;

(e)	kjer je relevantno, obseg konsolidacije.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. decembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 314, 5.12.2019, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/451 z dne 17. decembra 2020 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 (UL L 97, 19.3.2021, str. 1).

PRILOGA I

POROČANJE INVESTICIJSKIH PODJETIJ, KI NISO MALA IN NEPOVEZANA INVESTICIJSKA PODJETJA

PREDLOGE ZA INVESTICIJSKA PODJETJA
Številka predloge	Koda predloge	Ime predloge / skupine predlog	Kratko ime
		KAPITAL: raven, sestava, zahteve in izračun
1	I 01.00	Kapital	I1
2.1	I 02.01	Kapitalske zahteve	I2.1
2.2	I 02.02	Kapitalski količniki	I2.2
3	I 03.00	Izračun zahtev na podlagi stalnih splošnih stroškov	I3
4	I 04.00	Izračuni skupne zahteve za faktor K	I4
		MALA IN NEPOVEZANA INVESTICIJSKA PODJETJA
5	I 05.00	Stopnja dejavnosti – pregled pragov	I5
		ZAHTEVE ZA FAKTOR K – DODATNE PODROBNOSTI
6.1	I 06.01	Upravljana sredstva – dodatne podrobnosti o AUM	I6.1
6.2	I 06.02	Povprečje skupne mesečne vrednosti AUM	I6.2
6.3	I 06.03	Denar strank, ki se upravlja – dodatne podrobnosti o CMH	I6.3
6.4	I 06.04	Povprečje skupne dnevne vrednosti CMH	I6.4
6.5	I 06.05	Zaščitena in upravljana sredstva – dodatne podrobnosti o ASA	I6.5
6.6	I 06.06	Povprečje skupne dnevne vrednosti ASA	I6.6
6.7	I 06.07	Obravnavana naročila strank – dodatne podrobnosti o COH	I6.7
6.8	I 06.08	Povprečje skupne dnevne vrednosti COH	I6.8
6.9	I 06.09	K-NPR – dodatne podrobnosti o K-NPR	I6.9
6.1	I 06.10	Zagotovljeno klirinško kritje – dodatne podrobnosti o CMG	I6.10
6.11	I 06.11	Neplačilo nasprotne stranke v poslu – dodatne podrobnosti o TCD	I6.11
6.12	I 06.12	Dnevni tok trgovanja – dodatne podrobnosti o DTF	I6.12
6.13	I 06.13	Povprečje skupne dnevne vrednosti DTF	I6.13
		TVEGANJE KONCENTRACIJE
7	I 07.00	K-CON – dodatne podrobnosti	I7
8.1	I 08.01	Stopnja tveganja koncentracije – denar strank, ki se upravlja	I8.1
8.2	I 08.02	Stopnja tveganja koncentracije – zaščitena in upravljana sredstva	I8.2
8.3	I 08.03	Stopnja tveganja koncentracije – skupna deponirana lastna denarna sredstva	I8.3
8.4	I 08.04	Stopnja tveganja koncentracije – skupni dobiček	I8.4
8.5	I 08.05	Izpostavljenosti iz trgovalne knjige	I8.5
8.6	I 08.06	Postavke iz netrgovalne knjige in zunajbilančne postavke	I8.6
		LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE
9	I 09.00	Likvidnostne zahteve	I9

I 01.00 – SESTAVA KAPITALA (I1)

Vrstice	Postavka	Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	KAPITAL
0020	TEMELJNI KAPITAL
0030	NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL
0040	V celoti vplačani kapitalski instrumenti
0050	Vplačani presežek kapitala
0060	Zadržani dobiček
0070	Zadržani dobiček preteklih let
0080	Priznan dobiček
0090	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
0100	Druge rezerve
0110	Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu
0120	Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov
0130	Druga sredstva
0140	(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA
0150	(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala
0160	(–) Neposredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala
0170	(–) Posredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala
0180	(–) Sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala
0190	(–) Izgube tekočega poslovnega leta
0200	(–) Dobro ime
0210	(–) Druga neopredmetena sredstva
0220	(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek
0230	(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja
0240	(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja
0250	(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih investicijsko podjetje nima pomembne naložbe
0260	(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima investicijsko podjetje pomembno naložbo
0270	(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami
0280	(–) Drugi odbitki
0290	Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
0300	DODATNI TEMELJNI KAPITAL
0310	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
0320	Vplačani presežek kapitala
0330	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA
0340	(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala
0350	(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala
0360	(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala
0370	(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala
0380	(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih investicijsko podjetje nima pomembne naložbe
0390	(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima investicijsko podjetje pomembno naložbo
0400	(–) Drugi odbitki
0410	Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
0420	DODATNI KAPITAL
0430	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
0440	Vplačani presežek kapitala
0450	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA
0460	(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala
0470	(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala
0480	(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala
0490	(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega kapitala
0500	(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih investicijsko podjetje nima pomembne naložbe
0510	(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima investicijsko podjetje pomembno naložbo
0520	Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

I 02.01 – KAPITALSKE ZAHTEVE (I2.1)

Vrstice	Postavka	Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	Kapitalska zahteva
0020	Zahteva za stalni minimalni kapital
0030	Zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov
0040	Skupna zahteva za faktor K
	Prehodne kapitalske zahteve
0050	Prehodna zahteva na podlagi kapitalskih zahtev v skladu s CRR
0060	Prehodna zahteva na podlagi kapitalskih zahtev na podlagi stalnih splošnih stroškov
0070	Prehodna zahteva za investicijska podjetja, za katera je prej veljala le zahteva glede ustanovnega kapitala
0080	Prehodna zahteva na podlagi zahteve glede ustanovnega kapitala ob izdaji dovoljenja
0090	Prehodna zahteva za investicijska podjetja, ki nimajo dovoljenja za opravljanje določenih storitev
0100	Prehodna zahteva v višini najmanj 250 000 EUR
	Pojasnjevalne postavke
0110	Dodatna kapitalska zahteva
0120	Smernica glede dodatnega kapitala
0130	Skupna kapitalska zahteva

IF 02.02 – KAPITALSKI KOLIČNIKI (IF2.2)

Vrstice	Postavka	Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala
0020	Presežek (+)/primanjkljaj (–) navadnega lastniškega temeljnega kapitala
0030	Količnik temeljnega kapitala
0040	Presežek (+)/primanjkljaj (–) temeljnega kapitala
0050	Količnik kapitala
0060	Presežek (+)/primanjkljaj (–) skupnega kapitala

I 03.00 – IZRAČUN ZAHTEV NA PODLAGI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV (I3)

		Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	Zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov
0020	Letni stalni splošni stroški predhodnega leta po razdelitvi dobička
0030	Skupni odhodki predhodnega leta po razdelitvi dobička
0040	Od tega: fiksni odhodki, nastali v imenu investicijskega podjetja pri tretjih osebah
0050	(–) Odbitki skupaj
0060	(–) Bonusi za osebje in drugi prejemki
0070	(–) Deleži zaposlenih, direktorjev in partnerjev v čistem dobičku
0080	(–) Druga diskrecijska plačila dobička in variabilnih prejemkov
0090	(–) Deljene plačljive opravnine in provizije
0100	(–) Provizije, posredniške provizije in drugi stroški, plačani CNS, ki se zaračunajo strankam
0110	(–) Provizije za vezane zastopnike
0120	(–) Obresti, plačane strankam, za denar strank, ki se upravlja, kadar je to v diskreciji podjetja
0130	(–) Izredni stroški zaradi izrednih dejavnosti
0140	(–) Izdatki za davke
0150	(–) Izgube iz trgovanja za svoj račun s finančnimi instrumenti
0160	(–) Pogodbeni dogovori o prenosu poslovnega izida
0170	(–) Izdatki za surovine
0180	(–) Plačila v sklad za splošna bančna tveganja
0190	(–) Odhodki, povezani s postavkami, ki so že bile odbite od kapitala
0200	Napovedani stalni splošni stroški tekočega leta
0210	Variacija stalnih splošnih stroškov

I 04.00 – IZRAČUNI SKUPNE ZAHTEVE ZA FAKTOR K (I4)

		Znesek faktorja	Zahteva za faktor K
Vrstice	Postavka	0010	0020
0010	SKUPNA ZAHTEVA ZA FAKTOR K
0020	Tveganje za stranko
0030	Upravljana sredstva
0040	Denar strank, ki se upravlja – ločen
0050	Denar strank, ki se upravlja – neločen
0060	Zaščitena in upravljana sredstva
0070	Obravnavana naročila strank – denarni posli
0080	Obravnavana naročila strank – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti
0090	Tveganje za trg
0100	Zahteva za K-NPR
0110	Zagotovljeno klirinško kritje
0120	Tveganje za podjetje
0130	Neplačilo nasprotne stranke v poslu
0140	Dnevni tok trgovanja – denarni posli
0150	Dnevni tok trgovanja – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti
0160	Zahteva za K-CON

I 05.00 – STOPNJA DEJAVNOSTI – PREGLED PRAGOV (I5)

		Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	(Združena) upravljana sredstva
0020	(Združena) obravnavana naročila strank – denarni posli
0030	(Združena) obravnavana naročila strank – izvedeni finančni instrumenti
0040	Zaščitena in upravljana sredstva
0050	Denar strank, ki se upravlja
0060	Dnevni tok trgovanja – denarni posli in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti
0070	Tveganje neto pozicije
0080	Zagotovljeno klirinško kritje
0090	Neplačilo nasprotne stranke v poslu
0100	(Združena) bilančna in zunajbilančna vsota
0110	Združeni skupni letni bruto prihodki
0120	Skupni letni bruto prihodki
0130	(–) Del letnih bruto prihodkov, ustvarjen znotraj skupine
0140	Od tega: prihodki od sprejemanja in posredovanja naročil
0150	Od tega: prihodki od izvrševanja naročil
0160	Od tega: prihodki od poslovanja za svoj račun
0170	Od tega: prihodki od upravljanja portfeljev
0180	Od tega: prihodki od investicijskega svetovanja
0190	Od tega: prihodki od izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa
0200	Od tega: prihodki od plasiranja finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa
0210	Od tega: prihodki od upravljanja MTF
0220	Od tega: prihodki od upravljanja OTF
0230	Od tega: prihodki od hrambe in upravljanja finančnih instrumentov
0240	Od tega: prihodki od odobravanja posojil vlagateljem
0250	Od tega: prihodki od svetovanja podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strategije in sorodnih zadev ter svetovanja in storitev v zvezi z združevanji in nakupi podjetij
0260	Od tega: prihodki od menjalniških storitev
0270	Od tega: prihodki od investicijskih raziskav in finančnih analiz
0280	Od tega: prihodki od storitev v zvezi z izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa
0290	Od tega: investicijske storitve in posli ter pomožne storitve, ki zadevajo podlago izvedenih finančnih instrumentov

I 06.00 Faktor K – dodatne podrobnosti (I 06)

I 06.01 Upravljana sredstva – dodatne podrobnosti o AUM

		Znesek faktorja
		Mesec t	Mesec t-1	Mesec t-2
		0010	0020	0030
0010	Skupna AUM (povprečni zneski)
0020	Od tega: AUM – diskrecijsko upravljanje portfeljev
0030	Od tega: AUM, uradno prenesena na drug subjekt
0040	AUM – Tekoče nediskrecijsko svetovanje

I 06.02 Mesečna upravljana sredstva

		Vrednosti na koncu mesecev
		Mesec t-3	Mesec t-4	Mesec t-5	Mesec t-6	Mesec t-7	Mesec t-8	Mesec t-9	Mesec t-10	Mesec t-11	Mesec t-12	Mesec t-13	Mesec t-14	Mesec t-15	Mesec t-16
		0010	0020	0030	0040	0050	0060	0070	0080	0090	0100	0110	0120	0130	0140
0010	Skupna mesečna upravljana sredstva
0020	Mesečna upravljana sredstva – diskrecijsko upravljanje portfeljev
0030	od tega: sredstva, uradno prenesena na drug subjekt
0040	Mesečna upravljana sredstva – tekoče nediskrecijsko svetovanje

I 06.03 Denar strank, ki se upravlja – dodatne podrobnosti o CMH

		Znesek faktorja
		Mesec t	Mesec t-1	Mesec t-2
		0010	0020	0030
0010	CMH – Ločen (povprečni zneski)
0020	CMH – Neločen (povprečni zneski)

I 06.04 Povprečje skupnih dnevnih vrednosti denarja strank, ki se upravlja

		Mesečna povprečja skupnih dnevnih vrednosti denarja strank, ki se upravlja
		Mesec t-3	Mesec t-4	Mesec t-5	Mesec t-6	Mesec t-7	Mesec t-8	Mesec t-9	Mesec t-10
		0010	0020	0030	0040	0050	0060	0070	0080
0010	Skupni dnevni denar strank, ki se upravlja – ločen
0020	Skupni dnevni denar strank, ki se upravlja – neločen

I 06.05 Zaščitena in upravljana sredstva – dodatne podrobnosti o ASA

		Znesek faktorja
		Mesec t	Mesec t-1	Mesec t-2
		0010	0020	0030
0010	Skupna ASA (povprečni zneski)
0020	Od tega: poštena vrednost finančnih instrumentov (raven 2)
0030	Od tega: poštena vrednost finančnih instrumentov (raven 3)
0040	Od tega: sredstva, uradno prenesena na drug finančni subjekt
0050	Od tega: sredstva drugega finančnega subjekta, ki je uradno prenesel na investicijsko podjetje

I 06.06 Povprečje skupnih dnevnih vrednosti zaščitenih in upravljanih sredstev

		Mesečna povprečja vrednosti skupnih dnevnih ASA
		Mesec t-3	Mesec t-4	Mesec t-5	Mesec t-6	Mesec t-7	Mesec t-8	Mesec t-9	Mesec t-10
		0010	0020	0030	0040	0050	0060	0070	0080
0010	Zaščitena in upravljana sredstva
0020	Od tega: poštena vrednost finančnih instrumentov (raven 2)
0030	Od tega: poštena vrednost finančnih instrumentov (raven 3)
0040	Od tega: sredstva, uradno prenesena na drug finančni subjekt
0050	Od tega: sredstva drugega finančnega subjekta, ki je uradno prenesel na investicijsko podjetje

I 06.07 Obravnavana naročila strank – dodatne podrobnosti o COH

		Znesek faktorja
		Mesec t	Mesec t-1	Mesec t-2
		0010	0020	0030
0010	COH – denarni posli (povprečni zneski)
0020	Od tega: izvrševanje naročil strank
0030	Od tega: sprejemanje in posredovanje naročil strank
0040	COH – izvedeni finančni instrumenti (povprečni zneski)
0050	Od tega: izvrševanje naročil strank
0060	Od tega: sprejemanje in posredovanje naročil strank

I 06.08 Povprečje skupnih dnevnih vrednosti obravnavanih naročil strank

		Mesečna povprečja skupnih dnevnih vrednosti obravnavanih naročil strank
		Mesec t-3	Mesec t-4	Mesec t-5	Mesec t-6	Mesec t-7
		0010	0020	0030	0040	0050
0010	Skupna dnevna vrednost obravnavanih naročil strank – denarna vrednost
0020	Od tega: izvrševanje naročil strank
0030	Od tega: sprejemanje in posredovanje naročil strank
0040	Skupna dnevna vrednost obravnavanih naročil strank – izvedeni finančni instrumenti
0050	Od tega: izvrševanje naročil strank
0060	Od tega: sprejemanje in posredovanje naročil strank

I 06.09 K-NPR – dodatne podrobnosti o K-NPR

		Zahteva za faktor K / znesek
		0010
0010	Skupaj standardizirani pristop
0020	Pozicijsko tveganje
0030	Lastniški instrumenti
0040	Dolžniški instrumenti
0050	Od tega: listinjenja
0055	Posamezni pristop za pozicijsko tveganje v KNP
0060	Valutno tveganje
0070	Blagovno tveganje
0080	Pristop notranjih modelov

I 06.10 Zagotovljeno klirinško kritje – dodatne podrobnosti o CMG

Klirinški član			Prispevek k dnevno zahtevanemu skupnemu kritju na dan
Ime	Koda	Vrsta kode	najvišji znesek skupnega kritja	drugi najvišji znesek skupnega kritja	tretji najvišji znesek skupnega kritja
0010	0020	0030	0040	0050	0060

I 06.11 Neplačilo nasprotne stranke v poslu – dodatne podrobnosti o TCD

		Zahteva za faktor K	Vrednost izpostavljenosti	Nadomestitveni stroški (RC)	Potencialna prihodnja izpostavljenost (PFE)	Zavarovanje (C)
		0010	0020	0030	0040	0050
	Razčlenitev glede na metodo za določitev vrednosti izpostavljenosti
0010	Uporaba uredbe o investicijskih podjetjih: K-TCD
0020	Alternativni pristopi: vrednost izpostavljenosti določena v skladu s CRR
0030	SA-CCR
0040	Poenostavljeni SA-CCR
0050	Metoda originalne izpostavljenosti
0060	Alternativni pristopi: polna uporaba okvira CRR
0070	Pojasnjevalna postavka: CVA sestavina
0080	od tega: izračunano v skladu z okvirom CRR
	Razčlenitev glede na vrsto nasprotne stranke
0090	Centralne ravni držav, centralne banke in organi javnega sektorja
0100	Kreditne institucije in investicijska podjetja
0110	Druge nasprotne stranke

I 06.12 Dnevni tok trgovanja – dodatne podrobnosti o DTF

		Znesek faktorja
		Mesec t	Mesec t-1	Mesec t-2
		0010	0020	0030
0010	Skupni DTF – denarni posli (povprečni zneski)
0020	Skupni DTF – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (povprečni zneski)

I 06.13 Povprečje vrednosti skupnega dnevnega toka trgovanja

		Mesečna povprečja vrednosti skupnega dnevnega toka trgovanja
		Mesec t-3	Mesec t-4	Mesec t-5	Mesec t-6	Mesec t-7	Mesec t-8	Mesec t-9	Mesec t-10
		0010	0020	0030	0040	0050	0060	0070	0080
0010	Dnevni tok trgovanja – denarni posli
0020	Dnevni tok trgovanja – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti

I 07.00 – K-CON – dodatne podrobnosti (I7)

ID nasprotne stranke					Izpostavljenosti iz trgovalne knjige, ki presegajo omejitve iz člena 37(1) uredbe o investicijskih podjetjih
Koda	Vrsta kode	Ime	Skupine/posamezniki	Vrsta nasprotne stranke	Vrednost izpostavljenosti	Vrednost izpostavljenosti (kot % kapitala)	Kapitalska zahteva skupne izpostavljenosti (OFR)	Presežek vrednosti izpostavljenosti (EVL)	Trajanje presežka (v dnevih)	Kapitalska zahteva K-CON za presežek (OFRE)
0010	0020	0030	0040	0050	0060	0070	0080	0090	0100	0110

I 08.00 – TVEGANJE KONCENTRACIJE – člen 54 uredbe o investicijskih podjetjih (I8)

I 08.01 Stopnja tveganja koncentracije – denar strank, ki se upravlja

Institucije				Skupni CMH na datum poročanja
Koda	Vrsta kode	Ime	Skupine/posamezniki	Skupni CMH na datum poročanja	Odstotek denarja strank pri tej instituciji
0010	0020	0030	0040	0050	0060

I 08.02 Stopnja tveganja koncentracije – zaščitena in upravljana sredstva

Institucije				Skupni ASA na datum poročanja
Koda	Vrsta kode	Ime	Skupine/posamezniki	Skupni ASA na datum poročanja	Odstotek vrednostnih papirjev strank, deponiranih pri tej instituciji
0010	0020	0030	0040	0050	0060

I 08.03 Stopnja tveganja koncentracije – skupna deponirana lastna denarna sredstva

Institucija				Deponirana lastna denarna sredstva podjetja – 5 največjih izpostavljenosti
Koda	Vrsta kode	Ime	Skupine/posamezniki	Znesek denarnih vlog podjetja pri instituciji	Odstotek lastnih denarnih vlog podjetja pri instituciji

0010	0020	0030	0040	0050	0060

I 08.04 Stopnja tveganja koncentracije – skupni dobiček

Stranka				Dobiček – 5 največjih izpostavljenosti
Koda	Vrsta kode	Ime	Skupine/posamezniki	Skupni dobiček od te stranke	Prihodki od obresti in dividend				Provizije in opravnine ter drugi prihodki
Koda	Vrsta kode	Ime	Skupine/posamezniki	Skupni dobiček od te stranke	Znesek, ustvarjen s pozicijami v trgovalni knjigi	Znesek, ustvarjen s pozicijami v netrgovalni knjigi	od tega: znesek, ustvarjen z zunajbilančnimi postavkami	Odstotek prihodkov od obresti in dividend od te stranke	Znesek	Odstotek prihodkov iz naslova provizij in opravnin ter drugih prihodkov od te stranke
0010	0020	0030	0040	0050	0060	0070	0080	0090	0100	0110

I 08.05 Izpostavljenosti iz trgovalne knjige

Nasprotna stranka				5 največjih izpostavljenosti iz trgovalne knjige
Koda	Vrsta kode	Ime	Skupine/posamezniki	Odstotek izpostavljenosti do te nasprotne stranke glede na kapital podjetja (samo pozicije v trgovalni knjigi)
0010	0020	0030	0040	0050

I 08.06 Postavke iz netrgovalne knjige in zunajbilančne postavke

Nasprotna stranka				5 največjih izpostavljenosti (vključno s postavkami iz netrgovalne knjige in zunajbilančnimi postavkami)
Koda	Vrsta kode	Ime	Skupine/posamezniki	Odstotek izpostavljenosti glede na kapital podjetja (vključno z zunajbilančnimi sredstvi in postavkami iz netrgovalne knjige)
0010	0020	0030	0040	0050

I 09.00 – LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE (I9)

		Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	Likvidnostna zahteva
0020	Jamstva strankam
0030	Likvidna sredstva skupaj
0040	Neobremenjene kratkoročne vloge
0050	Skupne sprejemljive terjatve, ki zapadejo v 30 dneh
0060	Sredstva stopnje 1
0070	Kovanci in bankovci
0080	Rezerve v centralni banki, ki se lahko dvignejo
0090	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank
0100	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države
0110	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne/lokalne ravni države
0120	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do subjektov javnega sektorja
0130	Sredstva, ki predstavljajo terjatve v domači in tuji valuti do enot centralne ravni države in centralnih bank, ki se lahko pripoznajo kot sredstva stopnje 1
0140	Sredstva, ki jih izdajo kreditne institucije (z zavarovanjem vlade države članice, dajalec promocijskih kreditov)
0150	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do multilateralnih razvojnih bank in mednarodnih organizacij
0160	Izjemno visokokakovostne krite obveznice
0170	Sredstva stopnje 2A
0180	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ravni države / enot lokalne ravni države ali subjektov javnega sektorja (država članica, utež tveganja 20 %)
0190	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do centralne banke ali enot centralne / regionalne ravni države ali enot lokalne ravni države ali subjektov javnega sektorja (tretja država, utež tveganja 20 %)
0200	Visokokakovostne krite obveznice (stopnja kreditne kakovosti 2)
0210	Visokokakovostne krite obveznice (tretja država, stopnja kreditne kakovosti 1)
0220	Podjetniški dolžniški vrednostni papirji (stopnja kreditne kakovosti 1)
0230	Sredstva stopnje 2B
0240	Vrednostni papirji s premoženjskim kritjem
0250	Podjetniški dolžniški vrednostni papirji
0260	Delnice (glavni borzni indeks)
0270	Odobreni okvirni likvidnostni krediti centralne banke z omejenim dostopom
0280	Visokokakovostne krite obveznice (utež tveganja 35 %)
0290	Kvalificirane delnice/enote KNP
0300	Skupaj drugi sprejemljivi finančni instrumenti

PRILOGA II

POROČANJE INVESTICIJSKIH PODJETIJ, KI NISO MALA IN NEPOVEZANA INVESTICIJSKA PODJETJA

Kazalo vsebine

DEL I:

SPLOŠNA NAVODILA

Struktura in dogovori

1.1

Struktura

1.2

Dogovor glede oštevilčenja

1.3

Dogovor glede predznaka

1.4

Bonitetna konsolidacija

DEL II:

NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

KAPITAL: RAVEN, SESTAVA, ZAHTEVE IN IZRAČUN

1.1

Splošne opombe

1.2

I 01.00 – SESTAVA KAPITALA (I 1)

1.2.1

Navodila za posamezne pozicije

1.3

I 02.01 – KAPITALSKE ZAHTEVE (I 2.1)

1.3.1

Navodila za posamezne pozicije

1.4

I 02.02 – KAPITALSKI KOLIČNIKI (I 2.2)

1.4.1

Navodila za posamezne pozicije

1.5

I 03.00 – IZRAČUN ZAHTEV NA PODLAGI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV (I 3)

1.5.1

Navodila za posamezne pozicije

1.6

I 04.00 – IZRAČUNI SKUPNE ZAHTEVE ZA FAKTOR K (I 4)

1.6.1

Navodila za posamezne pozicije

MALA IN NEPOVEZANA INVESTICIJSKA PODJETJA

2.1

I 05.00 – STOPNJA DEJAVNOSTI – PREGLED PRAGOV (I 5)

2.1.1

Navodila za posamezne pozicije

ZAHTEVE ZA FAKTOR K – DODATNE PODROBNOSTI

3.2

I 06.00 – UPRAVLJANA SREDSTVA – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.1)

3.2.1

Navodila za posamezne pozicije

3.3

I 06.02 – MESEČNA UPRAVLJANA SREDSTVA (I 6.2)

3.3.1

Navodila za posamezne pozicije

3.4

I 06.03 – DENAR STRANK, KI SE UPRAVLJA – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.3)

3.4.1

Navodila za posamezne pozicije

3.5

I 06.04 – POVPREČNA SKUPNA DNEVNA VREDNOST DENARJA STRANK, KI SE UPRAVLJA (I 6.4)

3.5.1

Navodila za posamezne pozicije

3.6

I 06.05 – ZAŠČITENA IN UPRAVLJANA SREDSTVA – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.5)

3.6.1

Navodila za posamezne pozicije

3.7

I 06.06 – POVPREČNA SKUPNA DNEVNA VREDNOST ZAŠČITENIH IN UPRAVLJANIH SREDSTEV (I 6.6)

3.7.1

Navodila za posamezne pozicije

3.8

I 06.07 – OBRAVNAVANA NAROČILA STRANK – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.7)

3.8.1

Navodila za posamezne pozicije

3.9

I 06.08 – POVPREČNA SKUPNA DNEVNA VREDNOST OBRAVNAVANIH NAROČIL STRANK (I 6.8)

3.9.1

Navodila za posamezne pozicije

3.10

I 06.09 – K-NPR – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.9)

3.10.1

Navodila za posamezne pozicije

3.11

I 06.10 – ZAGOTOVLJENO KLIRINŠKO KRITJE – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.10)

3.11.1

Navodila za posamezne pozicije

3.12

I 06.11 – NEPLAČILO NASPROTNE STRANKE V POSLU – DODATNE PODROBNOSTI O TCD (I 6.11)

3.12.1

Navodila za posamezne pozicije

3.13

I 06.12 – DNEVNI TOK TRGOVANJA – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.12)

3.13.1

Navodila za posamezne pozicije

3.14

I 06.13 – POVPREČNA VREDNOST SKUPNEGA DNEVNEGA TOKA TRGOVANJA (I 6.13)

3.14.1

Navodila za posamezne pozicije

POROČANJE O TVEGANJU KONCENTRACIJE

4.1

Splošne opombe

4.2

I 07.00 – DODATNE PODROBNOSTI O K-CON (I7)

4.2.1

Navodila za posamezne pozicije

4.3

I 08.01 – STOPNJA TVEGANJA KONCENTRACIJE – DENAR STRANK, KI SE UPRAVLJA (I 8.1)

4.3.1

Navodila za posamezne stolpce

4.4

I 08.02 – STOPNJA TVEGANJA KONCENTRACIJE – ZAŠČITENA IN UPRAVLJANA SREDSTVA (I 8.2)

101

4.4.1

Navodila za posamezne stolpce

101

4.5

I 08.03 – STOPNJA TVEGANJA KONCENTRACIJE – SKUPNA DEPONIRANA LASTNA DENARNA SREDSTVA (I 8.3)

101

4.5.1

Navodila za posamezne stolpce

101

4.6

I 08.04 – STOPNJA TVEGANJA KONCENTRACIJE – SKUPNI DOBIČEK (I 8.4)

102

4.6.1

Navodila za posamezne stolpce

102

4.7

I 08.05 – IZPOSTAVLJENOSTI IZ TRGOVALNE KNJIGE (I 8.5)

103

4.7.1

Navodila za posamezne stolpce

103

4.8

I 08.06 – POSTAVKE IZ NETRGOVALNE KNJIGE IN ZUNAJBILANČNE POSTAVKE (I 8.6)

104

4.8.1

Navodila za posamezne stolpce

104

LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE

105

5.1

I 09.00 – LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE (I 9)

105

5.1.1

Navodila za posamezne pozicije

106

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

1. Struktura in dogovori

1.1 Struktura

Okvir zajema skupaj naslednje sklope informacij:

(a)

kapital;

(b)	izračun kapitalskih zahtev;

(c)	izračun zahtev na podlagi stalnih splošnih stroškov;

(d)	stopnja dejavnosti v zvezi s pogoji iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(e)	izračun zahtev za faktor K;

(f)	zahteve za tveganje koncentracije;

(g)	likvidnostne zahteve.

Za vsako predlogo so navedeni sklici na pravno podlago. Ta del te uredbe vsebuje dodatne podrobne informacije glede splošnejših vidikov poročanja v zvezi s posameznim sklopom predlog, navodila glede posebnih pozicij in validacijska pravila.

1.2 Dogovor glede oštevilčenja

Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in celice predlog se v dokumentu upošteva dogovor glede označevanja iz točk 4 do 7. Te številčne kode se obsežno uporabljajo v validacijskih pravilih.

V navodilih se uporablja naslednji splošen zapis: {predloga; vrstica; stolpec}.

V primeru validacije znotraj predloge, pri kateri se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica; stolpec}.

V primeru predlog, ki imajo samo en stolpec, so navedene samo vrstice: {predloga; vrstica}

Če je validacija opravljena za predhodno navedene vrstice ali stolpce, se to označi z zvezdico.

1.3 Dogovor glede predznaka

Vsak znesek, ki povečuje kapital ali kapitalske zahteve ali likvidnostne zahteve, se poroča kot pozitivna vrednost. Na drugi strani se vsak znesek, ki zmanjšuje skupni kapital ali skupne kapitalske zahteve, poroča kot negativna vrednost. Če je pred postavko negativen predznak (–), se za zadevno postavko ne poroča nobena pozitivna vrednost.

1.4 Bonitetna konsolidacija

Razen če je bilo odobreno izvzetje, se Uredba (EU) 2019/2033 in Direktiva (EU) 2019/2034 uporabljata za investicijska podjetja na posamični in konsolidirani podlagi, kar vključuje zahteve glede poročanja iz dela 7 Uredbe (EU) 2019/2033. V členu 4(1), točka 11, Uredbe (EU) 2019/2033 je konsolidirani položaj opredeljen kot položaj, ki nastane, ker se zahteve iz Uredbe (EU) 2019/2033 uporabljajo za skupino investicijskih podjetij, kot če bi podjetja skupine skupaj tvorila eno samo investicijsko podjetje. Skupine investicijskih podjetij z uporabo člena 7 Uredbe (EU) 2019/2033 izpolnijo zahteve glede poročanja v vseh predlogah na podlagi njihovega obsega bonitetne konsolidacije (ki se lahko razlikuje od njihovega obsega konsolidacije za računovodske namene).

DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

1. KAPITAL: RAVEN, SESTAVA, ZAHTEVE IN IZRAČUN

1.1 Splošne opombe

10.

Oddelek s pregledom kapitala vsebuje informacije o kapitalu, ki ga ima investicijsko podjetje, in o njegovih kapitalskih zahtevah. Sestavljata ga dve predlogi:

(a)	Predloga I 01.00 vsebuje sestave vrst kapitala, ki ga ima investicijsko podjetje: navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), dodatnega temeljnega kapitala (AT1) in dodatnega kapitala (T2).

(b)	Predlogi I 02.01 in I 02.02 vsebujeta skupno kapitalsko zahtevo, zahtevo za stalni minimalni kapital, zahtevo na podlagi stalnih splošnih stroškov in skupno zahtevo za faktor K, kot tudi vse dodatne kapitalske zahteve ter smernice in prehodno kapitalsko zahtevo ter kapitalske količnike.

(c)	Predloga I 03.00 vključuje informacije v zvezi z izračunom zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov.

(d)	Predloga I 04.00 vsebuje zahteve za faktorje K in zneske faktorja.

11.

V postavkah iz teh predlog niso upoštevane predhodne prilagoditve. To pomeni, da so vrednosti (razen kadar je posebej navedena prehodna kapitalska zahteva) izračunane v skladu s končnimi določbami (tj. kot da ne bi bilo prehodnih določb).

1.2 I 01.00 – SESTAVA KAPITALA (I 1)

1.2.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

0010

KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Kapital investicijskega podjetja sestavlja vsota njegovega temeljnega in dodatnega kapitala.

0020

TEMELJNI KAPITAL

Temeljni kapital je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala.

0030

NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 50 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0040

V celoti vplačani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (a), in členi 27 do 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vključijo se kapitalski instrumenti vzajemnih, zadružnih ali podobnih institucij (člena 27 in 29 Uredbe (EU) št. 575/2013).

Vplačani presežek kapitala, povezan z instrumenti, se ne vključi.

Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0050

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

0060

Zadržani dobiček

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Zadržani dobiček vključuje zadržani dobiček preteklega leta in priznani dobiček med letom ali čisti dobiček poslovnega leta.

Poroča se vsota vrstic 0070 in 0080.

0070

Zadržani dobiček preteklih let

Člen 4(1), točka 123, in člen 26(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

V členu 4(1), točka 123, Uredbe (EU) št. 575/2013 je zadržani dobiček opredeljen kot „prenesen[i] dobičk[i] in izgube, ki izhajajo iz dobičkov ali izgub iz preteklih let, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom“.

0080

Priznan dobiček

Člen 4(1), točka 121, in člen 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

V skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 se lahko kot zadržani dobički vključijo dobički med letom ali čisti dobički poslovnega leta ob predhodnem dovoljenju pristojnega organa, če so izpolnjeni določeni pogoji.

0090

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0100

Druge rezerve

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 4(1), točka 117, in člen 26(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.

0110

Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu

Členi 84(1), 85(1) in 87(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vsota vseh zneskov manjšinskih deležev odvisnih podjetij, vključenih v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital.

0120

Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Členi 32 do 35 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0130

Druga sredstva

Člen 9(4) Uredbe (EU) 2019/2033.

0140

(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Poroča se vsota vrstic 0150 in 0190–0280.

0150

(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 36(1), točka (f), in člen 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lasten navadni lastniški temeljni kapital, ki ga ima institucija ali skupina poročevalka na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Delež v delnicah, vključen v „kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi“, se ne poroča v tej vrstici.

Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

0160

(–) Neposredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 36(1), točka (f), in člen 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so v lasti investicijskega podjetja.

0170

(–) Posredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 36(1), točka (f), in člen 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so v lasti investicijskega podjetja.

0180

(–) Sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 4(1), točka 114, člen 36(1), točka (f), in člen 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0190

(–) Izgube tekočega poslovnega leta

Člen 36(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0200

(–) Dobro ime

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 4(1), točka 113, člen 36(1), točka (b), in člen 37 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0210

(–) Druga neopredmetena sredstva

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 4(1), točka 115, člen 36(1), točka (b), in člen 37, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

0220

(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek

Člen 9(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0230

(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja

Člen 10(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

0240

(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja

Člen 10(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

0250

(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih investicijsko podjetje nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 36(1), točka (h), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0260

(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima investicijsko podjetje pomembno naložbo

Člen 9(2), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (i), Uredbe (EU) 575/2013.

0270

(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

Člen 9(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0280

(–) Drugi odbitki

Vsota vseh drugih odbitkov v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki niso vključeni v nobeno od vrstic 0150 do 0270 zgoraj.

0290

Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavki 1, 2 in 3, ter členi 484 do 487 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnih manjšinskih deležev (člena 479 in 480 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	drugih prehodnih prilagoditev navadnega lastniškega temeljnega kapitala (členi 469 do 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditev odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—	drugih elementov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 0040 do 0280.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

0300

DODATNI TEMELJNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 61 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Poroča se vsota vrstic 0310–0330 in 0410.

0310

V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 51, točka (a), in členi 52, 53 ter 54 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

0320

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 51, točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

0330

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Člen 56 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Poroča se vsota vrstic 0340 in 0380–0400.

0340

(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 52(1), točka (b), člen 56, točka (a), in člen 57 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki jih ima investicijsko podjetje na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 57 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

0350

(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0360

(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0370

(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0380

(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih investicijsko podjetje nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0390

(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima investicijsko podjetje pomembno naložbo

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0400

(–) Drugi odbitki

Vsota vseh drugih odbitkov v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki niso vključeni v nobeno od vrstic 0340 do 0390 zgoraj.

0410

Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 4 in 5, členi 484 do 487 ter člena 489 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—

instrumentov, ki jih izdajo odvisna podjetja, ki se pripoznajo v dodatnem temeljnem kapitalu (členi 83, 85 in 86 Uredbe (EU) št. 575/2013): vsota vseh zneskov kvalificiranega temeljnega kapitala odvisnih podjetij, vključena v konsolidirani dodatni temeljni kapital, kar vključuje tudi kapital, ki ga izda subjekt s posebnim namenom (člen 83 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnega pripoznanja v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki jih izdajo odvisna podjetja (člen 480 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditev kvalificiranega temeljnega kapitala, vključenega v konsolidirani dodatni temeljni kapital zaradi prehodnih določb,

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega temeljnega kapitala (členi 472, 473a, 474, 475, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov zaradi prehodnih določb,

—

presežka odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom, odbitega od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1), točka (j), Uredbe (EU) št. 575/2013: dodatni temeljni kapital ne more biti negativen, vendar je mogoče, da odbitki od postavk dodatnega temeljnega kapitala presegajo znesek razpoložljivih postavk dodatnega temeljnega kapitala. kadar pride do tega, ta postavka predstavlja znesek, potreben za povečanje zneska, sporočenega v vrstici 0300, na nič, in je enaka obratni vrednosti presežka odbitkov od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad postavkami dodatnega temeljnega kapitala, ki je vključen med druge odbitke v vrstici 0280,

—	drugih elementov dodatnega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 0310 do 0400.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

0420

DODATNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 71 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Poroča se vsota vrstic 0430 do 0450 in 0520.

0430

V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 62, točka (a), in člena 63 ter 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

0440

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 62, točka (b), in člen 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

0450

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA

Člen 66 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0460

(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 63, točka (b)(i), člen 66, točka (a), in člen 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lastni instrumenti dodatnega kapitala, ki jih ima institucija ali skupina poročevalka na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Delež v delnicah, vključen v „kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi“, se ne poroča v tej vrstici.

Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

0470

(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala

Člen 63, točka (b), člen 66, točka (a), in člen 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0480

(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala

Člen 4(1), točka 114, člen 63, točka (b), člen 66, točka (a), in člen 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0490

(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega kapitala

Člen 4(1), točka 126, člen 63, točka (b), člen 66, točka (a), in člen 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0500

(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih investicijsko podjetje nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 66, točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0510

(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima investicijsko podjetje pomembno naložbo

Člen 4(1), točka 27, člen 66, točka (d), ter členi 68, 69 in 79 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Deleži institucije v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja (kot so opredeljeni v členu 4(1), točka 27, Uredbe (EU) št. 575/2013), v katerih ima investicijsko podjetje pomembno naložbo, se v celoti odbijejo.

0520

Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 6 in 7, ter členi 484, 486, 488, 490 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—

instrumentov, ki jih izdajo odvisna podjetja, ki se pripoznajo v dodatnem kapitalu (členi 83, 87 in 88 Uredbe (EU) št. 575/2013): vsota vseh zneskov kvalificiranega kapitala odvisnih podjetij, vključena v konsolidirani dodatni kapital, kar vključuje tudi kvalificirani dodatni kapital, ki ga izda subjekt s posebnim namenom (člen 83 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnega pripoznanja v dodatnem kapitalu instrumentov, ki jih izdajo odvisna podjetja (člen 480 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditve kvalificiranega kapitala v konsolidiranem dodatnem kapitalu zaradi prehodnih določb,

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega kapitala (členi 472, 473a, 476, 477, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov od dodatnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—

presežka odbitka od postavk dodatnega kapitala nad dodatnim kapitalom, odbitega od dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členom 56, točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013: dodatni kapital ne more biti negativen, vendar je mogoče, da odbitki od postavk dodatnega kapitala presegajo znesek razpoložljivih postavk dodatnega kapitala. Kadar pride do tega, ta postavka predstavlja znesek, potreben za povečanje zneska, sporočenega v vrstici 0420, na nič,

—	drugih elementov dodatnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 0430 do 0510.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

1.3 I 02.01 – KAPITALSKE ZAHTEVE (I 2.1)

1.3.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Kapitalska zahteva Člen 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Znesek je znesek brez uporabe člena 57(3), (4) ali (6) Uredbe (EU) 2019/2033. Znesek, ki se poroča v tej vrstici, je najvišji znesek, ki se poroča v vrsticah 0020, 0030 in 0040.
0020	Zahteva za stalni minimalni kapital Člen 14 Uredbe (EU) 2019/2033. Znesek je znesek brez uporabe člena 57(3), (4) ali (6) Uredbe (EU) 2019/2033.
0030	Zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov Člen 13 Uredbe (EU) 2019/2033. Znesek je znesek brez uporabe člena 57(3), (4) ali (6) Uredbe (EU) 2019/2033.
0040	Skupna zahteva za faktor K Člen 15 Uredbe (EU) 2019/2033. Znesek je znesek brez uporabe člena 57(3), (4) ali (6) Uredbe (EU) 2019/2033.
0050–0100	Prehodne kapitalske zahteve
0050	Prehodna zahteva na podlagi kapitalskih zahtev v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Člen 57(3), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033.
0060	Prehodna zahteva na podlagi kapitalske zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov Člen 57(3), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.
0070	Prehodna zahteva za investicijska podjetja, za katera je prej veljala le zahteva glede ustanovnega kapitala Člen 57(4), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033.
0080	Prehodna zahteva na podlagi zahteve glede ustanovnega kapitala ob izdaji dovoljenja Člen 57(4), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.
0090	Prehodna zahteva za investicijska podjetja, ki nimajo dovoljenja za opravljanje določenih storitev Člen 57(4), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.
0100	Prehodna zahteva v višini najmanj 250 000 EUR Člen 57(6) Uredbe (EU) 2019/2033.
0110–0130	Pojasnjevalne postavke
0110	Dodatna kapitalska zahteva Člen 40 Direktive (EU) 2019/2034. Dodatni kapital, ki se zahteva na podlagi SREP.
0120	Smernica glede dodatnega kapitala Člen 41 Direktive (EU) 2019/2034. Dodatni kapital, ki se zahteva kot smernica glede dodatnega kapitala.
0130	Skupna kapitalska zahteva Skupno kapitalsko zahtevo investicijskega podjetja sestavljajo vsota njegovih kapitalskih zahtev, ki veljajo na referenčni datum, dodatna kapitalska zahteva, kot se poroča v vrstici 0110, in smernica glede dodatnega kapitala, kot se poroča v vrstici 0120.

1.4 I 02.02 – KAPITALSKI KOLIČNIKI (I 2.2)

1.4.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 9(1), točka (a), in člen 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 9(4) Uredbe (EU) 2019/2033. Ta postavka je izražena v odstotkih.
0020	Presežek (+)/primanjkljaj (–) navadnega lastniškega temeljnega kapitala Ta postavka prikazuje presežek ali primanjkljaj navadnega lastniškega temeljnega kapitala glede na zahtevo iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Prehodne določbe iz člena 57(3) in (4) Uredbe (EU) 2019/2033 se pri tej postavki ne upoštevajo.
0030	Količnik temeljnega kapitala Člen 9(1), točka (b), in člen 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Ta postavka je izražena v odstotkih.
0040	Presežek (+)/primanjkljaj (–) temeljnega kapitala Ta postavka prikazuje presežek ali primanjkljaj temeljnega kapitala glede na zahtevo iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Prehodne določbe iz člena 57(3) in (4) Uredbe (EU) 2019/2033 se pri tej postavki ne upoštevajo.
0050	Količnik kapitala Člen 9(1), točka (c), in člen 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Ta postavka je izražena v odstotkih.
0060	Presežek (+)/primanjkljaj (–) skupnega kapitala Ta postavka prikazuje presežek ali primanjkljaj kapitala glede na zahtevo iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Prehodne določbe iz člena 57(3) in (4) Uredbe (EU) 2019/2033 se pri tej postavki ne upoštevajo.

1.5 I 03.00 – IZRAČUN ZAHTEV NA PODLAGI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV (I 3)

1.5.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

0010

Zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov

Člen 13(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Sporočeni znesek znaša vsaj 25 % letnih stalnih splošnih stroškov predhodnega leta (vrstica 0020).

V primeru pomembne spremembe je sporočeni znesek zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov, ki jo naloži pristojni organ v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) 2019/2033.

V primerih, določenih v členu 13(3) Uredbe (EU) 2019/2033, je znesek, ki se poroča, znesek napovedanih stalnih splošnih stroškov tekočega leta (vrstica 0210).

0020

Letni stalni splošni stroški predhodnega leta po razdelitvi dobička

Člen 13(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Investicijska podjetja poročajo letne stalne splošne stroške predhodnega leta po razdelitvi dobička.

0030

Skupni odhodki predhodnega leta po razdelitvi dobička

Člen 13(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Znesek, ki se poroča, je znesek po razdelitvi dobička.

0040

Od tega: fiksni odhodki, nastali v imenu investicijskega podjetja pri tretjih osebah

Kadar v imenu investicijskega podjetja nastanejo fiksni odhodki, za katere so odgovorne tretje osebe, vključno z vezanimi zastopniki, in ti fiksni odhodki niso že vključeni v skupne odhodke v letnem računovodskem izkazu iz odstavka 1, se dodajo med skupne odhodke investicijskega podjetja. Če je na voljo razčlenitev odhodkov tretje osebe, investicijsko podjetje k znesku, ki predstavlja skupne odhodke, doda samo tisti del teh fiksnih odhodkov, ki se nanaša na investicijsko podjetje. Če taka razčlenitev ni na voljo, investicijsko podjetje k znesku, ki predstavlja skupne odhodke, doda samo svoj del odhodkov tretje osebe, ki izhaja iz poslovnega načrta investicijskega podjetja.

0050

(–) Odbitki skupaj

Poleg postavk za odbitek iz člena 13(4) Uredbe (EU) 2019/2033 se od skupnih odhodkov odbijejo tudi naslednje postavke, kadar so vključene v skupne odhodke v skladu z ustreznim računovodskim okvirom:

(a)

provizije, posredniške provizije in drugi stroški, plačani centralnim nasprotnim strankam, borzam in drugim mestom trgovanja ter posrednikom za izvrševanje, registriranje ali kliring poslov, samo kadar se ti neposredno prenesejo in zaračunajo strankam. Ne vključujejo provizij in drugih stroškov, potrebnih za ohranjanje članstva ali drug način izpolnjevanja finančnih obveznosti za delitev izgub do centralnih nasprotnih strank, borz in drugih mest trgovanja;

(b)	obresti, plačane strankam, za denar strank, ki se upravlja, kadar ni nobene obveznosti plačila takih obresti;

(c)	izdatki za davke, kadar zapadejo v plačilo povezavi z letnim dobičkom investicijskega podjetja;

(d)	izgube iz trgovanja za svoj račun s finančnimi instrumenti;

(e)	plačila, povezana s pogodbenimi dogovori o prenosu poslovnega izida, v skladu s katerim mora investicijsko podjetje po pripravi svojih letnih računovodskih izkazov svoj letni rezultat prenesti na obvladujoče podjetje;

(f)	plačila v sklad za splošna bančna tveganja v skladu s členom 26(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g)	odhodki, povezani s postavkami, ki so že bile odbite od kapitala v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

0060

(–) Bonusi za osebje in drugi prejemki

Člen 13(4), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Za bonuse za osebje in druge prejemke se šteje, da so odvisni od čistega dobička investicijskega podjetja v zadevnem letu, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(h)	bonusi za osebje ali drugi prejemki, ki se bodo odbili, so že bili plačani zaposlenim v letu pred letom plačila ali pa plačilo bonusov za osebje ali drugih prejemkov zaposlenim ne bo vplivalo na kapitalski položaj podjetja v letu plačila;

(i)	za tekoče leto in prihodnja leta podjetju ni treba dodeliti ali nameniti dodatnih bonusov ali drugih plačil v obliki prejemkov, razen če v zadevnem letu ustvari čisti dobiček.

0070

(–) Deleži zaposlenih, direktorjev in partnerjev v čistem dobičku

Člen 13(4), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Deleži zaposlenih, direktorjev in partnerjev v dobičku se izračunajo na podlagi čistega dobička.

0080

(–) Druga diskrecijska plačila dobička in variabilnih prejemkov

Člen 13(4), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

0090

(–) Deljene plačljive opravnine in provizije

Člen 13(4), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

0100

(–) Provizije, posredniške provizije in drugi stroški, plačani CNS, ki se zaračunajo strankam

Provizije, posredniške provizije in drugi stroški, plačani centralnim nasprotnim strankam, borzam in drugim mestom trgovanja ter posrednikom za izvrševanje, registriranje ali kliring poslov, samo kadar se ti neposredno prenesejo in zaračunajo strankam. Ne vključujejo provizij in drugih stroškov, potrebnih za ohranjanje članstva ali drug način izpolnjevanja finančnih obveznosti za delitev izgub do centralnih nasprotnih strank, borz in drugih mest trgovanja;

0110

(–) Provizije za vezane zastopnike

Člen 13(4), točka (e), Uredbe (EU) 2019/2033.

0120

(–) Obresti, plačane strankam, za denar strank, ki se upravlja, kadar je to v diskreciji podjetja

Obresti, plačane strankam, za denar, ki se upravlja, kadar ni nobene obveznosti plačila takih obresti.

0130

(–) Izredni stroški zaradi izrednih dejavnosti

Člen 13(4), točka (f), Uredbe (EU) 2019/2033.

0140

(–) Izdatki za davke

Izdatki za davke, kadar zapadejo v plačilo v povezavi z letnim dobičkom investicijskega podjetja.

0150

(–) Izgube iz trgovanja za svoj račun s finančnimi instrumenti

Izgube iz naslova trgovanja za svoj račun s finančnimi instrumenti.

0160

(–) Pogodbeni dogovori o prenosu poslovnega izida

Plačila, povezana s pogodbenimi dogovori o prenosu poslovnega izida, v skladu s katerim mora investicijsko podjetje po pripravi svojih letnih računovodskih izkazov svoj letni rezultat prenesti na obvladujoče podjetje.

0170

(–) Izdatki za surovine

Trgovci z blagom in pravicami do emisij lahko odbijejo izdatke za surovine v povezavi s trgovanjem investicijskega podjetja z izvedenimi finančnimi instrumenti na osnovno blago.

0180

(–) Plačila v sklad za splošna bančna tveganja

Plačila v sklad za splošna bančna tveganja v skladu s členom 26(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013.

0190

(–) Odhodki, povezani s postavkami, ki so že bile odbite od kapitala

Odhodki, povezani s postavkami, ki so že bile odbite od kapitala v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

0200

Napovedani stalni splošni stroški tekočega leta

Napoved stalnih splošnih stroškov za tekoče leto po razdelitvi dobička.

0210

Variacija stalnih splošnih stroškov

Znesek se poroča kot absolutna vrednost:

[(napovedani stalni splošni stroški tekočega leta) – (letni stalni splošni stroški predhodnega leta)] / (letni stalni splošni stroški predhodnega leta)

1.6 I 04.00 – IZRAČUNI SKUPNE ZAHTEVE ZA FAKTOR K (I 4)

1.6.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	SKUPNA ZAHTEVA ZA FAKTOR K Člen 15(1) Uredbe (EU) 2019/2033.
0020	Tveganje za stranko Člen 16 Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je vsota vrstic 0030–0080.
0030	Upravljana sredstva Člen 15(2) in člen 17 Uredbe (EU) 2019/2033. Upravljana sredstva vključujejo diskrecijsko upravljanje portfeljev in nediskrecijske svetovalne ureditve.
0040	Denar strank, ki se upravlja – ločen Člen 15(2) in člen 18 Uredbe (EU) 2019/2033.
0050	Denar strank, ki se upravlja – neločen Člen 15(2) in člen 18 Uredbe (EU) 2019/2033.
0060	Zaščitena in upravljana sredstva Člen 15(2) in člen 19 Uredbe (EU) 2019/2033.
0070	Obravnavana naročila strank – denarni posli Člen 15(2), člen 20(1) in člen 20(2), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.
0080	Obravnavana naročila strank – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti Člen 15(2), člen 20(1) in člen 20(2), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.
0090	Tveganje za trg Člen 21(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je vsota vrstic 0100–0110.
0100	Zahteva za K-NPR Člen 22 Uredbe (EU) 2019/2033.
0110	Zagotovljeno klirinško kritje Člen 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0120	Tveganje za podjetje Člen 24 Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je vsota vrstic 0130–0160.
0130	Neplačilo nasprotne stranke v poslu Člen 26 in člen 24 Uredbe (EU) 2019/2033.
0140	Dnevni tok trgovanja – denarni posli Za namene izračuna zahteve za faktor K investicijska podjetja poročajo z uporabo koeficienta iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2019/2033. V primeru težkih tržnih pogojev v skladu s členom 15(5), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033 investicijska podjetja uporabijo prilagojeni koeficient, kot je določen v členu 1(1), točka (a), regulativnega tehničnega standarda za določitev prilagoditev koeficientov K-DTF. Faktor dnevnega toka trgovanja se izračuna v skladu s členom 33(2), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.
0150	Dnevni tok trgovanja – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti Za namene izračuna zahteve za faktor K investicijska podjetja poročajo z uporabo koeficienta iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2019/2033. V primeru težkih tržnih pogojev v skladu s členom 15(5), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033 investicijska podjetja uporabijo prilagojeni koeficient, kot je določen v členu 1(1), točka (b), regulativnega tehničnega standarda za določitev prilagoditev koeficientov K-DTF. Faktor dnevnega toka trgovanja se izračuna v skladu s členom 33(2), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.
0160	Zahteva za K-CON Člen 37(2), člen 39 in člen 24 Uredbe (EU) 2019/2033.

Stolpci

Pravna podlaga in navodila

0010

Znesek faktorja

Investicijska podjetja poročajo znesek, ki ustreza vsakemu faktorju, preden vsak faktor pomnožijo z ustreznim koeficientom.

0020

Zahteva za faktor K

Izračuna se v skladu s členi 16, 21 in 24 Uredbe (EU) 2019/2033.

2. MALA IN NEPOVEZANA INVESTICIJSKA PODJETJA

2.1 I 05.00 – STOPNJA DEJAVNOSTI – PREGLED PRAGOV (I 5)

2.1.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	(Združena) upravljana sredstva Člen 12(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Kadar je poročajoče investicijsko podjetje del skupine, je sporočena vrednost določena na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Investicijska podjetja vključijo diskrecijsko in nediskrecijsko upravljana sredstva. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0020	(Združena) obravnavana naročila strank – denarni posli Člen 12(1), točka (b)(i), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Kadar je poročajoče investicijsko podjetje del skupine, je sporočena vrednost določena na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0030	(Združena) obravnavana naročila strank – izvedeni finančni instrumenti Člen 12(1), točka (b)(ii), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Kadar je poročajoče investicijsko podjetje del skupine, je sporočena vrednost določena na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0040	Zaščitena in upravljana sredstva Člen 12(1), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0050	Denar strank, ki se upravlja Člen 12(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0060	Dnevni tok trgovanja – denarni posli in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti Člen 12(1), točka (e), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0070	Tveganje neto pozicije Člen 12(1), točka (f), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0080	Zagotovljeno klirinško kritje Člen 12(1), točka (f), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0090	Neplačilo nasprotne stranke v poslu Člen 12(1), točka (g), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0100	(Združena) bilančna in zunajbilančna vsota Člen 12(1), točka (h), Uredbe (EU) 2019/2033. Kadar je poročajoče investicijsko podjetje del skupine, je sporočena vrednost določena na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0110	Združeni skupni letni bruto prihodki Člen 12(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033. Kadar je poročajoče investicijsko podjetje del skupine, je sporočena vrednost določena na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0120	Skupni letni bruto prihodki Vrednost skupnih letnih bruto prihodkov brez bruto prihodkov, ustvarjenih v skupini, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0130	(–) Del letnih bruto prihodkov, ustvarjen znotraj skupine Vrednost bruto prihodkov, ustvarjenih znotraj skupine investicijskih podjetij, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0140	Od tega: prihodki od sprejemanja in posredovanja naročil Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0150	Od tega: prihodki od izvrševanja naročil za račun strank Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0160	Od tega: prihodki od poslovanja za svoj račun Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0170	Od tega: prihodki od upravljanja portfeljev Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0180	Od tega: prihodki od investicijskega svetovanja Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0190	Od tega: prihodki od izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0200	Od tega: prihodki od plasiranja finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0210	Od tega: prihodki od upravljanja MTF Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0220	Od tega: prihodki od upravljanja OTF Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0230	Od tega: prihodki od hrambe in upravljanja finančnih instrumentov Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0240	Od tega: prihodki od odobravanja posojil vlagateljem Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0250	Od tega: prihodki od svetovanja podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strategije in sorodnih zadev ter svetovanja in storitev v zvezi z združevanji in nakupi podjetij Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0260	Od tega: prihodki od menjalniških storitev Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0270	Od tega: prihodki od investicijskih raziskav in finančnih analiz Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0280	Od tega: prihodki od storitev v zvezi z izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0290	Od tega: investicijske storitve in posli ter pomožne storitve, ki zadevajo podlago izvedenih finančnih instrumentov Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.

3. ZAHTEVE ZA FAKTOR K – DODATNE PODROBNOSTI

3.1 Splošne opombe

12.

Predloga I 06.00 za vsakega od faktorjev K (AUM, ASA, CMH, COH, DTF) vsebuje dve namenski razpredelnici.

13.

Prva razpredelnica v stolpcih vsebuje informacije v zvezi z „zneskom faktorja“ za vsak mesec četrtletja poročanja. Znesek faktorja je vrednost, ki se uporabi za izračun vsakega faktorja K pred uporabo koeficienta iz razpredelnice 1 iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2019/2033.

14.

Druga razpredelnica vsebuje podrobne informacije, potrebne za izračun zneska faktorja.

V primeru AUM to ustreza vrednosti upravljanih sredstev na zadnji dan meseca, kot je določeno v členu 17 Uredbe (EU) 2019/2033.

V primeru CMH, ASA, COH in DTF sporočena vrednost ustreza povprečju dnevne vrednosti ustreznega kazalnika v danem mesecu.

3.2 I 06.00 – UPRAVLJANA SREDSTVA – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.1)

3.2.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Skupna AUM (povprečni zneski) Člen 4(1), točka 27, Uredbe (EU) 2019/2033. Skupna vrednost AUM kot aritmetična sredina v skladu s členom 17(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočena vrednost je vsota vrstic 0020 in 0040.
0020	Od tega: AUM – diskrecijsko upravljanje portfeljev Skupni znesek sredstev, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje opravlja storitev upravljanja portfeljev, kot je opredeljeno v členu 4(1), točka 8, Direktive 2014/65/EU, izračunan v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) 2019/2033.
0030	Od tega: AUM, uradno prenesena na drug subjekt Člen 17(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0040	AUM – Tekoče nediskrecijsko svetovanje Skupni znesek sredstev, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje opravlja storitev investicijskega svetovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1), točka 4, Direktive 2014/65/EU, na tekoči in nediskrecijski osnovi.

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010	Znesek faktorja – mesec t AUM na koncu tretjega (tj. zadnjega) meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.
0020	Znesek faktorja – mesec t–1 AUM za drugi mesec četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.
0030	Znesek faktorja – mesec t-2 AUM za prvi mesec četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.

3.3 I 06.02 – MESEČNA UPRAVLJANA SREDSTVA (I 6.2)

3.3.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Skupna mesečna upravljana sredstva Člen 4(1), točka 27, Uredbe (EU) 2019/2033. Skupna mesečna upravljana sredstva na zadnji delovni dan zadevnega meseca, kot je navedeno v členu 17(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Vrednost, sporočena v tej vrstici, je vsota vrstic 0020 in 0040.
0020	Mesečna upravljana sredstva – diskrecijsko upravljanje portfeljev Sporočeni znesek so mesečna sredstva, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje opravlja storitev upravljanja portfeljev, kot je opredeljeno v členu 4(1), točka 8, Direktive 2014/65/EU, na zadnji delovni dan zadevnega meseca, kot je navedeno v členu 17(1) Uredbe (EU) 2019/2033.
0030	Od tega: sredstva, uradno prenesena na drug subjekt Člen 17(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Mesečna sredstva, katerih upravljanje je bilo uradno preneseno na drug subjekt, sporočena po stanju na zadnji delovni dan zadevnega meseca.
0040	Mesečna upravljana sredstva – tekoče nediskrecijsko svetovanje Skupni znesek sredstev, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje opravlja storitev investicijskega svetovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1), točka 4, Direktive 2014/65/EU, na tekoči in nediskrecijski osnovi, sporočen po stanju na zadnji delovni dan zadevnega meseca.

Stolpci

Pravna podlaga in navodila

0010–0140

Vrednosti na koncu mesecev

Poročajo se vrednosti na zadnji delovni dan zadevnega meseca, kot je navedeno v členu 17(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

3.4 I 06.03 – DENAR STRANK, KI SE UPRAVLJA – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.3)

3.4.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

0010

CMH – Ločen (povprečni zneski)

Člen 4(1), točki 28 in 49, Uredbe (EU) 2019/2033 ter člen 1 regulativnega tehničnega standarda o opredelitvi ločenega računa (člen 15(5), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033).

Sporočena vrednost je aritmetična sredina dnevnih vrednosti CMH, kadar se denar strank upravlja na ločenih računih, v skladu s členom 18(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033.

0020

CMH – Neločen (povprečni zneski)

Člen 4(1), točki 28 in 49, Uredbe (EU) 2019/2033.

Sporočena vrednost je aritmetična sredina dnevnih vrednosti CMH, kadar se denar strank ne upravlja na ločenih računih, v skladu s členom 18(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033.

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010	Znesek faktorja – mesec t CMH na koncu tretjega (tj. zadnjega) meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo. Znesek se izračuna kot aritmetična sredina dnevnih zneskov v obdobju, določenem v členu 18(1) Uredbe (EU) 2019/2033.
0020	Znesek faktorja – mesec t–1 CMH na koncu drugega meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo. Znesek se izračuna kot aritmetična sredina dnevnih zneskov v obdobju, določenem v členu 18(1) Uredbe (EU) 2019/2033.
0030	Znesek faktorja – mesec t-2 CMH na koncu prvega meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo. Znesek se izračuna kot aritmetična sredina dnevnih zneskov v obdobju, določenem v členu 18(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

3.5 I 06.04 – POVPREČNA SKUPNA DNEVNA VREDNOST DENARJA STRANK, KI SE UPRAVLJA (I 6.4)

3.5.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

0010

Skupni dnevni denar strank, ki se upravlja – ločen

Člen 4(1), točki 28 in 49, Uredbe (EU) 2019/2033 ter regulativni tehnični standard o opredelitvi ločenega računa (člen 15(5), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033).

Sporočena vrednost je mesečno povprečje skupne dnevne vrednosti denarja strank, ki se upravlja, kadar se denar strank upravlja na ločenih računih, v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

0020

Skupni dnevni denar strank, ki se upravlja – neločen

Člen 4(1), točki 28 in 49, Uredbe (EU) 2019/2033.

Sporočena vrednost je mesečno povprečje skupne dnevne vrednosti denarja strank, ki se upravlja, kadar se denar strank ne upravlja na ločenih računih, v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Stolpci

Pravna podlaga in navodila

0010–0080

Mesečna povprečja skupnih dnevnih vrednosti denarja strank, ki se upravlja

Investicijska podjetja vsak mesec poročajo mesečno povprečno skupno dnevno vrednost denarja strank, ki se upravlja, merjeno na koncu vsakega poslovnega dne, v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

3.6 I 06.05 – ZAŠČITENA IN UPRAVLJANA SREDSTVA – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.5)

3.6.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Skupna ASA (povprečni zneski) Člen 4(1), točka 29, Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 5(1) regulativnega tehničnega standarda za določitev metod za merjenje faktorjev K (člen 15(5), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033). Skupna vrednost ASA kot drseče povprečje vrednosti skupnih dnevnih zaščitenih in upravljanih sredstev, merjene konec vsakega delovnega dne v preteklih devetih mesecih, razen v zadnjih treh mesecih, v skladu s členom 19(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033.
0020	Od tega: poštena vrednost finančnih instrumentov (raven 2) Člen 5(1), točka (a), regulativnega tehničnega standarda za določitev metod za merjenje faktorjev K (člen 15(5), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033). Finančni instrumenti ravni 2, ovrednoteni v skladu z MSRP 13, 81. člen.
0030	Od tega: poštena vrednost finančnih instrumentov (raven 3) Člen 5(1), točka (a), regulativnega tehničnega standarda za določitev metod za merjenje faktorjev K (člen 15(5), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033). Ovrednotenje na podlagi neopazovanih vložkov z uporabo najboljših razpoložljivih informacij, MSRP 13, 86. člen.
0040	Od tega: sredstva, uradno prenesena na drug finančni subjekt Člen 19(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Vrednost sredstev, katerih zaščita in upravljanje sta bila uradno prenesena na drug finančni subjekt, kot aritmetična sredina v skladu s členom 19(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033.
0050	Od tega: sredstva drugega finančnega subjekta, ki je uradno prenesel na investicijsko podjetje Člen 19(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Vrednost sredstev drugega finančnega subjekta, ki je zaščito in upravljanje uradno prenesel na investicijsko podjetje, kot aritmetična sredina v skladu s členom 19(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033.

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010	Znesek faktorja – mesec t ASA na koncu tretjega (tj. zadnjega) meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.
0020	Znesek faktorja – mesec t–1 ASA na koncu drugega meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.
0030	Znesek faktorja – mesec t-2 ASA na koncu prvega meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.

3.7 I 06.06 – POVPREČNA SKUPNA DNEVNA VREDNOST ZAŠČITENIH IN UPRAVLJANIH SREDSTEV (I 6.6)

3.7.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Zaščitena in upravljana sredstva Člen 4(1), točka 29, Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 5(1) regulativnega tehničnega standarda za določitev metod za merjenje faktorjev K (člen 15(5), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033). Sporočena vrednost je mesečno povprečje skupne dnevne vrednosti zaščitenih in upravljanih sredstev v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) 2019/2033.
0020	Od tega: poštena vrednost finančnih instrumentov (raven 2) Člen 5(2) regulativnega tehničnega standarda za določitev metod za merjenje faktorjev K (člen 15(5), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033). Finančni instrumenti ravni 2, ovrednoteni v skladu z MSRP 13, 81. člen.
0030	Od tega: poštena vrednost finančnih instrumentov (raven 3) Člen 5(1), točka (a), regulativnega tehničnega standarda za določitev metod za merjenje faktorjev K (člen 15(5), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033). Ovrednotenje na podlagi neopazovanih vložkov z uporabo najboljših razpoložljivih informacij, MSRP 13, 86. člen.
0040	Od tega: sredstva, uradno prenesena na drug finančni subjekt Člen 19(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočena vrednost je mesečno povprečje skupne dnevne vrednosti sredstev, zaščita in upravljanje katerih sta bila uradno prenesena na drug finančni subjekt, v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) 2019/2033.
0050	Od tega: sredstva drugega finančnega subjekta, ki je uradno prenesel na investicijsko podjetje Člen 19(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočena vrednost je mesečno povprečje skupne dnevne vrednosti sredstev drugega finančnega subjekta, ki je zaščito in upravljanje uradno prenesel na investicijsko podjetje, v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Stolpci

Pravna podlaga in navodila

0010–0080

Mesečna povprečja skupnih dnevnih vrednosti zaščitenih in upravljanih sredstev

Investicijska podjetja vsak mesec poročajo dnevno povprečno skupno dnevno vrednost zaščitenih in upravljanih sredstev, merjeno na koncu vsakega poslovnega dne, v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

3.8 I 06.07 – OBRAVNAVANA NAROČILA STRANK – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.7)

3.8.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	COH – denarni posli (povprečni zneski) Vrednost „COH – denarni posli“, kot so opredeljena v členu 4(1), točka 30, Uredbe (EU) 2019/2033 in merjena v skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Investicijska podjetja poročajo aritmetično sredino zneskov „COH – denarni posli“ za preteklih šest mesecev, razen zadnjih treh mesecev, v skladu s členom 20(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033, ki se izmerijo v skladu s členom 20(2), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.
0020	Od tega: izvrševanje naročil strank COH za denarne posle, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje izvaja storitve izvrševanja naročil strank v imenu stranke, kot so opredeljene v členu 4(1), točka 5, Direktive 2014/65/EU. Poroča se znesek aritmetične sredine vrednosti COH za preteklih šest mesecev, razen zadnjih treh mesecev, v skladu s členom 20(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033.
0030	Od tega: sprejemanje in posredovanje naročil strank COH za denarne posle, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje izvaja storitve sprejemanja in posredovanja naročil strank. Poroča se znesek aritmetične sredine vrednosti COH za preteklih šest mesecev, razen zadnjih treh mesecev, v skladu s členom 20(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033.
0040	COH – izvedeni finančni instrumenti (povprečni zneski) Člen 4(1), točka 30, Uredbe (EU) 2019/2033. Investicijska podjetja poročajo aritmetično sredino zneskov „COH – izvedeni finančni instrumenti“ za preteklih šest mesecev, razen zadnjih treh mesecev, v skladu s členom 20(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033, ki se izmerijo v skladu s členom 20(2), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.
0050	Od tega: izvrševanje naročil strank COH za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje izvaja storitve izvrševanja naročil strank v imenu stranke, kot so opredeljene v členu 4(1), točka 5, Direktive 2014/65/EU. Poroča se znesek aritmetične sredine vrednosti COH za preteklih šest mesecev, razen zadnjih treh mesecev, v skladu s členom 20(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033.
0060	Od tega: sprejemanje in posredovanje naročil strank COH za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje izvaja storitve sprejemanja in posredovanja naročil strank. Poroča se znesek aritmetične sredine vrednosti COH za preteklih šest mesecev, razen zadnjih treh mesecev, v skladu s členom 20(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033.

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010	Znesek faktorja – mesec t Vrednost COH na koncu tretjega (tj. zadnjega) meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.
0020	Znesek faktorja – mesec t–1 Vrednost COH na koncu drugega meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.
0030	Znesek faktorja – mesec t-2 Vrednost COH na koncu prvega meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.

3.9 I 06.08 – POVPREČNA SKUPNA DNEVNA VREDNOST OBRAVNAVANIH NAROČIL STRANK (I 6.8)

3.9.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Skupna dnevna vrednost obravnavanih naročil strank – denarni posli Člen 4(1), točka 30, Uredbe (EU) 2019/2033. Povprečna skupna dnevna vrednost obravnavnih naročil strank (denarni posli) za zadevni mesec, kot je navedeno v členu 20(1) Uredbe (EU) 2019/2033, ki se izmerijo v skladu s členom 20(2), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.
0020	Od tega: izvrševanje naročil strank Povprečna skupna dnevna vrednost obravnavnih naročil strank za denarne posle, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje izvaja storitve izvrševanja naročil strank v imenu stranke, kot so opredeljene v členu 4(1), točka 5, Direktive 2014/65/EU.
0030	Od tega: sprejemanje in posredovanje naročil strank Povprečna skupna dnevna vrednost obravnavnih naročil strank za denarne posle, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje izvaja storitve sprejemanja in posredovanja naročil strank.
0040	Skupna dnevna vrednost obravnavanih naročil strank – izvedeni finančni instrumenti Člen 4(1), točka 30, Uredbe (EU) 2019/2033. Povprečna skupna dnevna vrednost obravnavnih naročil strank (izvedeni finančni instrumenti) za zadevni mesec, kot je navedeno v členu 20(1) Uredbe (EU) 2019/2033, ki se izmerijo v skladu s členom 20(2), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.
0050	Od tega: izvrševanje naročil strank Povprečna skupna dnevna vrednost obravnavnih naročil strank za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje izvaja storitve izvrševanja naročil strank v imenu stranke, kot so opredeljene v členu 4(1), točka 5, Direktive 2014/65/EU.
0060	Od tega: sprejemanje in posredovanje naročil strank Povprečna skupna dnevna vrednost obravnavnih naročil strank za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, v zvezi s katerimi investicijsko podjetje izvaja storitve sprejemanja in posredovanja naročil strank.

Stolpci

Pravna podlaga in navodila

0010–0050

Mesečna povprečja skupnih dnevnih vrednosti obravnavanih naročil strank

Investicijska podjetja vsak mesec poročajo povprečno mesečno vrednost skupnih dnevnih vrednosti obravnavanih naročil strank v skladu s členom 20(1).

3.10 I 06.09 – K-NPR – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.9)

3.10.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Skupaj standardizirani pristop Člen 22(a) Uredbe (EU) 2019/2033. Pozicije, za katere je kapitalska zahteva določena v skladu s poglavji 2, 3 ali 4 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0020	Pozicijsko tveganje Člen 22(a) in člen 21(3) Uredbe (EU) 2019/2033. Pozicije iz trgovalne knjige, za katere je kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje določena v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0030	Lastniški instrumenti Člen 22(a) in člen 21(3) Uredbe (EU) 2019/2033. Pozicije iz trgovalne knjige v lastniških instrumentih, za katere je kapitalska zahteva določena v skladu z oddelkom 3 poglavja 2 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0040	Dolžniški instrumenti Člen 22(a) in člen 21(3) Uredbe (EU) 2019/2033. Pozicije iz trgovalne knjige v dolžniških instrumentih, za katere je kapitalska zahteva določena v skladu z oddelkom 2 poglavja 2 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0050	Od tega: listinjenja Člen 22(a) in člen 21(3) Uredbe (EU) 2019/2033. Pozicije v instrumentih listinjenja iz člena 337 Uredbe (EU) št. 575/2013 in pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo iz člena 338 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0055	Posamezni pristop za pozicijsko tveganje v KNP Člen 22(a) in člen 21(3) Uredbe (EU) 2019/2033. Skupni znesek izpostavljenosti tveganju za pozicije v KNP, če se kapitalske zahteve izračunajo v skladu s členom 348(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in sicer takoj ali kot posledica zgornje meje, določene v členu 350(3), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013. Uredba (EU) št. 575/2013 teh pozicij ne razporeja eksplicitno na obrestno tveganje ali tveganje lastniških vrednostnih papirjev. Če se uporabi posamezni pristop v skladu s prvim stavkom člena 348(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, znaša sporočeni znesek 32 % neto pozicije zadevne izpostavljenosti do KNP. Če je uporabljen posamezni pristop v skladu z drugim stavkom člena 348(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, je znesek, ki ga je treba sporočiti, nižji izmed naslednjih dveh zneskov: 32 % neto pozicije zadevne izpostavljenosti KNP ali razlika med 40 % te neto pozicije in kapitalskimi zahtevami, ki izhajajo iz valutnega tveganja, povezanega s to izpostavljenostjo KNP.
0060	Valutno tveganje Člen 22(a) in člen 21, točki 3 ter 4, Uredbe (EU) 2019/2033. Pozicije, izpostavljene valutnemu tveganju, za katere je kapitalska zahteva določena v skladu s poglavjem 3 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0070	Blagovno tveganje Člen 22(a) in člen 21, točki 3 ter 4, Uredbe (EU) 2019/2033. Pozicije, izpostavljene blagovnemu tveganju, za katere je kapitalska zahteva določena v skladu s poglavjem 4 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0080	Pristop notranjih modelov Člen 57(2) in člen 21, točki 3 ter 4, Uredbe (EU) 2019/2033. Pozicije iz trgovalne knjige in pozicije iz netrgovalne knjige, izpostavljene valutnemu in blagovnemu tveganju, za katere je kapitalska zahteva določena v skladu s poglavjem 5 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.

3.11 I 06.10 – ZAGOTOVLJENO KLIRINŠKO KRITJE – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.10)

15.

Podjetja, ki poslujejo za svoj račun, v tej predlogi poročajo vse klirinške člane kvalificiranih centralnih nasprotnih strank, pod odgovornostjo katerih potekata izvrševanje in poravnava poslov podjetja.

3.11.1 Navodila za posamezne pozicije

Stolpec	Pravna podlaga in navodila
0010–0030	Klirinški član
0010	Ime Investicijska podjetja poročajo imena klirinških članov kvalificiranih centralnih nasprotnih strank, pod odgovornostjo katerih potekata izvrševanje in poravnava poslov podjetja, ki posluje za svoj račun.
0020	Koda Koda mora biti kot del identifikatorja vrstice enoznačna za vsak sporočeni subjekt. Koda za investicijska podjetja je koda LEI. Koda za druge subjekte je koda LEI ali nacionalna koda, če koda LEI ni na voljo. Koda je enoznačna in se uporablja dosledno v vseh predlogah in skozi čas. Koda ima vedno določeno vrednost.
0030	Vrsta kode Za vrsto kode, sporočene v stolpcu 0020, se navede „koda LEI“ ali „nacionalna koda“.
0040–0060	Prispevek k dnevno zahtevanemu skupnemu kritju Investicijska podjetja poročajo informacije za tri dneve v predhodnih treh mesecih, v katerih so bili izračunani najvišji, drugi najvišji in tretji najvišji znesek dnevno zahtevanega skupnega kritja, kot je navedeno v členu 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Investicijsko podjetje v predlogo vključi vse klirinške člane, ki so se uporabili na vsaj enega od teh dni. Prispevek k dnevno zahtevanemu skupnemu kritju se poroča kot znesek pred pomnožitvijo s faktorjem 1,3, kot je navedeno v členu 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0040	Prispevek k dnevno zahtevanemu skupnemu kritju – na dan najvišjega zneska zahtevanega skupnega kritja
0050	Prispevek k dnevno zahtevanemu skupnemu kritju – na dan drugega najvišjega zneska zahtevanega skupnega kritja
0060	Prispevek k dnevno zahtevanemu skupnemu kritju – na dan tretjega najvišjega zneska zahtevanega skupnega kritja

3.12 I 06.11 – NEPLAČILO NASPROTNE STRANKE V POSLU – DODATNE PODROBNOSTI O TCD (I 6.11)

3.12.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010–0080	Razčlenitev glede na metodo za določitev vrednosti izpostavljenosti
0010	Uporaba Uredbe (EU) 2019/2033: K-TCD Člen 26 Uredbe (EU) 2019/2033. Izpostavljenosti, za katere je kapitalska zahteva izračunana kot K-TCD v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2019/2033.
0020	Alternativni pristopi: vrednost izpostavljenosti, določena v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Člen 25(4), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033. Izpostavljenosti, za katere je vrednost izpostavljenosti določena v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in katerih povezane kapitalske zahteve so izračunane s pomnožitvijo vrednosti izpostavljenosti z dejavnikom tveganja iz razpredelnice 2 iz člena 26 Uredbe (EU) 2019/2033.
0030	SA-CCR Člen 274 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0040	Poenostavljeni SA-CCR Člen 281 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0050	Metoda originalne izpostavljenosti Člen 282 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0060	Alternativni pristopi: polna uporaba okvira Uredbe (EU) št. 575/2013 Člen 25(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033. Izpostavljenosti, za katere so vrednost izpostavljenosti in kapitalske zahteve določene v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013.
0070	Pojasnjevalna postavka: CVA sestavina Člen 25(5) in člen 26 Uredbe (EU) 2019/2033. Kadar institucije uporabljajo pristop iz člena 26 Uredbe (EU) 2019/2033 ali odstopanje iz člena 26(5), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033, se CVA sestavina določi kot razlika med ustreznim zneskom po uporabi multiplikatorja faktorja CVA in ustreznim zneskom pred uporabo multiplikatorja faktorja CVA. Kadar institucije uporabijo odstopanje iz člena 25(5), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033, se CVA sestavina določi v skladu z naslovom IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
0080	od tega: izračunano v skladu z okvirom Uredbe (EU) št. 575/2013 Člen 25(5), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033.
0090–0110	Razčlenitev glede na vrsto nasprotne stranke Razčlenitev glede na vrsto nasprotne stranke temelji na vrstah nasprotnih strank iz razpredelnice 2 iz člena 26 Uredbe (EU) 2019/2033.
0090	Centralne ravni držav, centralne banke in organi javnega sektorja
0100	Kreditne institucije in investicijska podjetja
0110	Druge nasprotne stranke

Stolpec	Pravna podlaga in navodila
0010	Zahteva za faktor K Kapitalska zahteva se poroča, kot je izračunana v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2019/2033 ali ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 575/2013.
0020	Vrednost izpostavljenosti Vrednost izpostavljenosti, kot je izračunana v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2019/2033 ali ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 575/2013.
0030	Nadomestitveni stroški (RC) Člen 28 Uredbe (EU) 2019/2033.
0040	Potencialna prihodnja izpostavljenost (PFE) Člen 29 Uredbe (EU) 2019/2033.
0050	Zavarovanje (C) Člen 30(2) in (3) Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočena vrednost je vrednost zavarovanja s premoženjem, kot je uporabljena za izračun vrednosti izpostavljenosti in tako, kadar je ustrezno, vrednost po uporabi prilagoditve za nestanovitnost in prilagoditve za nestanovitnost za valutno neusklajenost iz člena 30(1) in (3) Uredbe (EU) 2019/2033.

3.13 I 06.12 – DNEVNI TOK TRGOVANJA – DODATNE PODROBNOSTI (I 6.12)

3.13.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

0010

Skupni DTF – denarni posli (povprečni zneski)

Investicijska podjetja poročajo aritmetično sredino zneskov „DTF – denarni posli“ za preostalih šest mesecev, v skladu s členom 33(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033, ki se izmerijo v skladu s členom 33(2), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.

Pri znesku, ki se poroča v tej celici, se upošteva člen 33(3) Uredbe (EU) 2019/2033.

0020

Skupni DTF – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (povprečni zneski)

Člen 33(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Investicijska podjetja poročajo aritmetično sredino zneskov „DTF – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti“ za preostalih šest mesecev, v skladu s členom 33(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033, ki se izmerijo v skladu s členom 33(2), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.

Pri znesku, ki se poroča v tej celici, se upošteva člen 33(3) Uredbe (EU) 2019/2033.

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010	Povprečni znesek faktorja – mesec t Vrednost DTF na koncu tretjega (tj. zadnjega) meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.
0020	Povprečni znesek faktorja – mesec t–1 Vrednost DTF na koncu drugega meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.
0030	Povprečni znesek faktorja – mesec t-2 Vrednost DTF na koncu prvega meseca četrtletja, na katerega se nanaša poročilo.

3.14 I 06.13 – POVPREČNA VREDNOST SKUPNEGA DNEVNEGA TOKA TRGOVANJA (I 6.13)

3.14.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

0010

Dnevni tok trgovanja – denarni posli

Povprečna vrednost skupnega dnevnega toka trgovanja (denarna vrednost) za zadevni mesec, kot je navedeno v členu 33(1) Uredbe (EU) 2019/2033, ki se izmeri v skladu s členom 33(2), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.

0020

Dnevni tok trgovanja – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti

Povprečna vrednost skupnega dnevnega toka trgovanja (posli z izvedenimi finančnimi instrumenti) za zadevni mesec, kot je navedeno v členu 33(1) Uredbe (EU) 2019/2033, ki se izmerijo v skladu s členom 33(2), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.

Stolpci

Pravna podlaga in navodila

0010–0080

Mesečna povprečja vrednosti skupnega dnevnega toka trgovanja

Investicijska podjetja v vsakem ustreznem stolpcu meseca poročajo mesečno povprečno vrednost skupnega dnevnega toka trgovanja, merjenega vsak poslovni dan, v skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

4. POROČANJE O TVEGANJU KONCENTRACIJE

4.1 Splošne opombe

16.

Poročanje o tveganju koncentracije vsebuje informacije o tveganjih koncentracije, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno prek pozicij iz trgovalne knjige zaradi neplačila nasprotnih strank. To povzroči izračun K-CON, dodatne kapitalske zahteve zaradi izpostavljenosti, ki jih ima investicijsko podjetje v bilanci stanja. To je v skladu z opredelitvijo „tveganja koncentracije“ iz člena 4(1), točka 31, Uredbe (EU) 2019/2033, pri kateri: „tveganje koncentracije“ ali „CON“ pomeni izpostavljenosti v trgovalni knjigi investicijskega podjetja do stranke ali skupine povezanih strank, katerih vrednost presega omejitve iz člena 37(1).

17.

Poročanje o tveganju koncentracije vključuje tudi informacije o naslednjem:

i.	denarju strank, ki se upravlja,

ii.	sredstvih strank,

iii.	lastnih denarnih sredstvih podjetja,

iv.	dobičkih od strank,

v.	pozicijah v trgovalni knjigi.

vi.	izpostavljenostih, izračunanih ob upoštevanju sredstev in zunajbilančnih postavk, ki niso evidentirani v trgovalni knjigi.

18.

Čeprav se besedilo v členu 54(2) Uredbe (EU) 2019/2033 sklicuje tudi na „tveganje koncentracije“, opredelitev tega pojma v členu 4(1), točka 31, Uredbe (EU) 2019/2033 in omejitve iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2019/2033 niso združljivi s postavkami, opisanimi v členu 54(2), točke (b) do (e), Uredbe (EU) 2019/2033. Zaradi tega razloga je zahtevano poročanje osredotočeno na pet največjih pozicij, če so na voljo, v zvezi z vsako od postavk (i) do (vi) odstavka 19, ki jih ima ali se lahko pripišejo določeni instituciji, strani ali subjektu. To poročanje omogoča pristojnim organom, da bolje razumejo tveganja, s katerimi se soočajo investicijska podjetja v zvezi z njimi.

19.

Poročanje o tveganju koncentracije je zajeto v predlogah I 07.00 in I 08.00, v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) 2019/2033 pa podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, ni treba poročati informacij v zvezi s tem.

4.2 I 07.00 – DODATNE PODROBNOSTI O K-CON (I7)

4.2.1 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci

Pravna podlaga in navodila

0010–0060

ID nasprotne stranke

Investicijsko podjetje poroča identiteto nasprotnih strank ali skupine povezanih strank, do katerih ima izpostavljenost, ki presega omejitve iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

0010

Koda

Koda mora biti kot del identifikatorja vrstice enoznačna za vsak sporočeni subjekt. Koda za investicijska podjetja in zavarovalnice je koda LEI. Koda za druge subjekte je koda LEI ali nacionalna koda, če koda LEI ni na voljo. Koda je enoznačna in se uporablja dosledno v vseh predlogah in skozi čas. Koda ima vedno določeno vrednost.

0020

Vrsta kode

Investicijska podjetja za vrsto kode, sporočene v stolpcu 0010, navedejo „koda LEI“ ali „nacionalna koda“.

Vrsto kode je treba vedno sporočiti.

0030

Ime

V primeru poročanja o skupini povezanih strank ime ustreza imenu obvladujočega podjetja. V vseh drugih primerih ime ustreza posamezni nasprotni stranki.

0040

Skupine/posamezniki

Investicijsko podjetje navede „1“ za poročanje o izpostavljenostih do posameznih strank ali „2“ za poročanje o izpostavljenostih do skupin povezanih strank.

0050

Vrsta nasprotne stranke

Investicijsko podjetje za vsako izpostavljenost poroča, ali je povezana s:

1.	kreditno institucijo ali skupino povezanih strank, ki vključuje kreditno institucijo;

2.	investicijskim podjetjem ali skupino povezanih strank, ki vključuje investicijsko podjetje;

3.	drugim subjektom, ki ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, ali skupino povezanih strank, ki vključuje investicijsko podjetje ali institucijo.

0060–0110

Izpostavljenosti iz trgovalne knjige, ki presegajo omejitve iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2019/2033

Investicijsko podjetje poroča informacije o vsaki izpostavljenosti, ki presega omejitve, določene v členu 37(1) Uredbe (EU) 2019/2033, v skladu s členoma 36 in 39 Uredbe (EU) 2019/2033.

0060

Vrednost izpostavljenosti

Člen 36 Uredbe (EU) 2019/2033.

0070

Vrednost izpostavljenosti (kot % kapitala)

Izpostavljenost, izračunana v skladu s členom 36 Uredbe (EU) 2019/2033 in izražena kot odstotek kapitala podjetja.

0080

Kapitalska zahteva skupne izpostavljenosti (OFR)

Kapitalska zahteva skupne izpostavljenosti do posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih strank, izračunana kot skupni znesek K-TCD in posebne zahteve za tveganje za K-NPR za zadevno izpostavljenost.

0090

Presežek vrednosti izpostavljenosti (EVL)

Znesek, izračunan v skladu s členom 37(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033, za zadevno izpostavljenost.

0100

Trajanje presežka (v dnevih)

Število dni, ki je preteklo, odkar je prvič prišlo do presežka izpostavljenosti.

0110

Kapitalska zahteva K-CON za presežek (OFRE)

Znesek, izračunan v skladu s členom 39(2) Uredbe (EU) 2019/2033, za zadevno izpostavljenost.

4.3 I 08.01 – STOPNJA TVEGANJA KONCENTRACIJE – DENAR STRANK, KI SE UPRAVLJA (I 8.1)

4.3.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010–0060	Skupaj CMH Člen 54(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Investicijsko podjetje sporoči identiteto petih, če obstajajo, nasprotnih strank ali skupin povezanih nasprotnih strank, pri katerih so največji zneski denarja strank.
0010	Koda Koda mora biti kot del identifikatorja vrstice enoznačna za vsak sporočeni subjekt. Koda za investicijska podjetja in zavarovalnice je koda LEI. Koda za druge subjekte je koda LEI ali nacionalna koda, če koda LEI ni na voljo. Koda je enoznačna in se uporablja dosledno v vseh predlogah in skozi čas. Koda ima vedno določeno vrednost.
0020	Vrsta kode Investicijska podjetja za vrsto kode, sporočene v stolpcu 0010, navedejo „koda LEI“ ali „nacionalna koda“.
0030	Ime V primeru poročanja o skupini povezanih nasprotnih strank ime ustreza imenu obvladujočega podjetja. V vseh drugih primerih ime ustreza posamezni nasprotni stranki.
0040	Skupine/posamezniki Podjetje navede „1“ za poročanje o izpostavljenostih do posameznih strank ali „2“ za poročanje o izpostavljenostih do skupin povezanih strank.
0050	Skupni CMH na datum poročanja Podjetje poroča skupni znesek denarja strank na datum poročanja.
0060	Odstotek denarja strank pri tej instituciji Podjetje poroča znesek denarja strank, ki je na datum poročanja pri vsaki od nasprotnih strank ali skupin povezanih nasprotnih strank, za katere se poroča, izražen kot odstotek skupnega zneska (sporočenega v stolpcu 0050).

4.4 I 08.02 – STOPNJA TVEGANJA KONCENTRACIJE – ZAŠČITENA IN UPRAVLJANA SREDSTVA (I 8.2)

4.4.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010–0060	Skupaj ASA Člen 54(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033. Podjetje poroča identiteto petih, če obstajajo, nasprotnih strank ali skupin povezanih nasprotnih strank, pri katerih so deponirani največji zneski vrednostnih papirjev strank.
0010	Koda Koda mora biti kot del identifikatorja vrstice enoznačna za vsak sporočeni subjekt. Koda za investicijska podjetja in zavarovalnice je koda LEI. Koda za druge subjekte je koda LEI ali nacionalna koda, če koda LEI ni na voljo. Koda je enoznačna in se uporablja dosledno v vseh predlogah in skozi čas. Koda ima vedno določeno vrednost.
0020	Vrsta kode Investicijska podjetja za vrsto kode, sporočene v stolpcu 0010, navedejo „koda LEI“ ali „nacionalna koda“.
0030	Ime V primeru poročanja o skupini povezanih nasprotnih strank ime ustreza imenu obvladujočega podjetja. V vseh drugih primerih ime ustreza posamezni nasprotni stranki.
0040	Skupine/posamezniki Podjetje navede „1“ za poročanje o izpostavljenostih do posameznih strank ali „2“ za poročanje o izpostavljenostih do skupin povezanih strank.
0050	Skupni ASA na datum poročanja Podjetje poroča skupni znesek vrednostnih papirjev strank, deponiranih pri vsaki instituciji na datum poročanja.
0060	Odstotek vrednostnih papirjev strank, deponiranih pri tej instituciji Podjetje poroča znesek vrednostnih papirjev strank, ki so na datum poročanja deponirani pri vsaki od nasprotnih strank ali skupin povezanih nasprotnih strank, za katere se poroča, izražen kot odstotek skupnega zneska (sporočenega v stolpcu 0050).

4.5 I 08.03 – STOPNJA TVEGANJA KONCENTRACIJE – SKUPNA DEPONIRANA LASTNA DENARNA SREDSTVA (I 8.3)

4.5.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010–0060	Skupna deponirana lastna denarna sredstva Člen 54(2), točki (d) in (f), Uredbe (EU) 2019/2033. Podjetje poroča identiteto petih, če obstajajo, nasprotnih strank ali skupin povezanih nasprotnih strank, pri katerih so deponirani največji zneski lastnih denarnih sredstev podjetja.
0010	Koda Koda mora biti kot del identifikatorja vrstice enoznačna za vsak sporočeni subjekt. Koda za investicijska podjetja in zavarovalnice je koda LEI. Koda za druge subjekte je koda LEI ali nacionalna koda, če koda LEI ni na voljo. Koda je enoznačna in se uporablja dosledno v vseh predlogah in skozi čas. Koda ima vedno določeno vrednost.
0020	Vrsta kode Investicijska podjetja za vrsto kode, sporočene v stolpcu 0010, navedejo „koda LEI“ ali „nacionalna koda“.
0030	Ime V primeru poročanja o skupini povezanih nasprotnih strank ime ustreza imenu obvladujočega podjetja. V vseh drugih primerih ime ustreza posamezni nasprotni stranki.
0040	Skupine/posamezniki Podjetje navede „1“ za poročanje o izpostavljenostih do posameznih strank ali „2“ za poročanje o izpostavljenostih do skupin povezanih strank.
0050	Znesek denarnih vlog podjetja pri instituciji Podjetje poroča skupni znesek lastnih denarnih sredstev pri vsaki instituciji na datum poročanja.
0060	Odstotek lastnih denarnih vlog podjetja pri instituciji Podjetje poroča znesek lastnih denarnih sredstev, ki so na datum poročanja deponirana pri vsaki od nasprotnih strank ali skupin povezanih nasprotnih strank, za katere se poroča, izražen kot odstotek skupnih lastnih denarnih sredstev investicijskega podjetja.

4.6 I 08.04 – STOPNJA TVEGANJA KONCENTRACIJE – SKUPNI DOBIČEK (I 8.4)

4.6.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010–0080	Skupni dobiček Člen 54(2), točki (e) in (f), Uredbe (EU) 2019/2033. Podjetje poroča identiteto petih, če obstajajo, strank ali skupin povezanih strank, od katerih izhajajo največji zneski dobička podjetja.
0010	Koda Koda mora biti kot del identifikatorja vrstice enoznačna za vsak sporočeni subjekt. Koda za investicijska podjetja in zavarovalnice je koda LEI. Koda za druge subjekte je koda LEI ali nacionalna koda, če koda LEI ni na voljo. Koda je enoznačna in se uporablja dosledno v vseh predlogah in skozi čas. Koda ima vedno določeno vrednost.
0020	Vrsta kode Investicijska podjetja za vrsto kode, sporočene v stolpcu 0010, navedejo „koda LEI“ ali „nacionalna koda“.
0030	Ime V primeru poročanja o skupini povezanih strank ime ustreza imenu obvladujočega podjetja. V vseh drugih primerih ime ustreza posamezni stranki.
0040	Skupine/posamezniki Podjetje navede „1“ za poročanje o izpostavljenostih do posameznih strank ali „2“ za poročanje o izpostavljenostih do skupin povezanih strank.
0050	Skupni dobiček od te stranke Podjetje poroča skupni dobiček na stranko ali skupino povezanih strank, ustvarjen od začetka računovodskega leta. Dobiček se razčleni na prihodke od obresti in dividend na eni strani ter prihodke iz naslova provizij in opravnin ter druge prihodke na drugi strani.
0060–0090	Prihodki od obresti in dividend
0060	Prihodki od obresti in dividend – znesek, ustvarjen s pozicijami v trgovalni knjigi Trgovalna knjiga, kot je opredeljena v členu 4(1), točka 54, Uredbe (EU) 2019/2033.
0070	Prihodki od obresti in dividend – znesek, ustvarjen s pozicijami v netrgovalni knjigi
0080	Prihodki od obresti in dividend – od tega: znesek, ustvarjen z zunajbilančnimi postavkami
0090	Odstotek prihodkov od obresti in dividend od te stranke Podjetje poroča prihodke od obresti in dividend, ustvarjene z vsako od strank ali skupin povezanih strank, izražene kot odstotek skupnih prihodkov od obresti in dividend investicijskega podjetja.
0100–0110	Prihodki iz naslova provizij in opravnin ter drugi prihodki
0100	Prihodki iz naslova provizij in opravnin ter drugi prihodki – znesek
0110	Odstotek prihodkov iz naslova provizij in opravnin ter drugih prihodkov od te stranke Podjetje poroča prihodke iz naslova provizij in opravnin ter druge prihodke, ustvarjene z vsako od strank ali skupin povezanih strank, izražene kot odstotek skupnih prihodkov iz naslova provizij in opravnin ter drugih prihodkov investicijskega podjetja.

4.7 I 08.05 – IZPOSTAVLJENOSTI IZ TRGOVALNE KNJIGE (I 8.5)

4.7.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010–0050	Izpostavljenosti iz trgovalne knjige Člen 54(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Podjetje poroča informacije v zvezi s petimi, če obstajajo, največjimi izpostavljenostmi iz trgovalne knjige.
0010	Koda Koda mora biti kot del identifikatorja vrstice enoznačna za vsak sporočeni subjekt. Koda za investicijska podjetja in zavarovalnice je koda LEI. Koda za druge subjekte je koda LEI ali nacionalna koda, če koda LEI ni na voljo. Koda je enoznačna in se uporablja dosledno v vseh predlogah in skozi čas. Koda ima vedno določeno vrednost.
0020	Vrsta kode Investicijska podjetja za vrsto kode, sporočene v stolpcu 0010, navedejo „koda LEI“ ali „nacionalna koda“.
0030	Ime V primeru poročanja o skupini povezanih nasprotnih strank ime ustreza imenu obvladujočega podjetja. V vseh drugih primerih ime ustreza posamezni nasprotni stranki.
0040	Skupine/posamezniki Podjetje navede „1“ za poročanje o izpostavljenostih do posameznih strank ali „2“ za poročanje o izpostavljenostih do skupin povezanih strank.
0050	Odstotek izpostavljenosti do te nasprotne stranke glede na kapital podjetja (samo pozicije v trgovalni knjigi) Podjetje poroča znesek izpostavljenosti iz trgovalne knjige na datum poročanja do vsake od nasprotnih strank ali skupin povezanih nasprotnih strank, za katere se poroča, izražen kot odstotek kapitala.

4.8 I 08.06 – POSTAVKE IZ NETRGOVALNE KNJIGE IN ZUNAJBILANČNE POSTAVKE (I 8.6)

4.8.1 Navodila za posamezne stolpce

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010–0050	Postavke iz netrgovalne knjige in zunajbilančne postavke Člen 54(2), točka (f), Uredbe (EU) 2019/2033. Podjetje poroča informacije v zvezi s petimi, če obstajajo, največjimi izpostavljenostmi, izračunanimi ob upoštevanju sredstev, ki niso evidentirana v trgovalni knjigi.
0010	Koda Koda mora biti kot del identifikatorja vrstice enoznačna za vsak sporočeni subjekt. Koda za investicijska podjetja in zavarovalnice je koda LEI. Koda za druge subjekte je koda LEI ali nacionalna koda, če koda LEI ni na voljo. Koda je enoznačna in se uporablja dosledno v vseh predlogah in skozi čas. Koda ima vedno določeno vrednost.
0020	Vrsta kode Investicijska podjetja za vrsto kode, sporočene v stolpcu 0010, navedejo „koda LEI“ ali „nacionalna koda“.
0030	Ime V primeru poročanja o skupini povezanih nasprotnih strank ime ustreza imenu obvladujočega podjetja. V vseh drugih primerih ime ustreza posamezni nasprotni stranki.
0040	Skupine/posamezniki Podjetje navede „1“ za poročanje o izpostavljenostih do posameznih strank ali „2“ za poročanje o izpostavljenostih do skupin povezanih strank.
0050	Odstotek izpostavljenosti glede na kapital podjetja (vključno z zunajbilančnimi sredstvi in postavkami iz netrgovalne knjige) Podjetje poroča izpostavljenosti, pridobljene na podlagi izračuna, ki poleg pozicij v trgovalni knjigi upošteva tudi sredstva in zunajbilančne postavke, ki niso evidentirani v trgovalni knjigi, na datum poročanja do vsake od nasprotnih strank ali skupin nasprotnih strank, o katerih se poroča, izražene kot odstotek sprejemljivega kapitala.

5. LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE

5.1 I 09.00 – LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE (I 9)

5.1.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Likvidnostna zahteva Člen 43(1) Uredbe (EU) 2019/2033.
0020	Jamstva strankam Člen 45 Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočena vrednost je 1,6 % skupnega zneska jamstev, danih strankam, v skladu s členom 45 Uredbe (EU) 2019/2033.
0030	Likvidna sredstva skupaj Člen 43(1), točka (a), in člen 43(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Skupni znesek likvidnih sredstev se poroča po uporabi ustreznih odbitkov. Ta vrstica je vsota vrstic 0040, 0050, 0060, 0170, 0230, 0290 in 0300.
0040	Neobremenjene kratkoročne vloge Člen 43(1), točka (d), in člen 43(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0050	Skupne sprejemljive terjatve, ki zapadejo v 30 dneh Člen 43(3) Uredbe (EU) 2019/2033 in člen 43(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0060	Sredstva stopnje 1 Člen 10 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 in člen 43(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Skupni znesek likvidnih sredstev se poroča po uporabi ustreznih odbitkov. Vsota vrstic 0070–0160.
0070	Kovanci in bankovci Člen 10(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2015/61. Skupni znesek denarnih sredstev v obliki kovancev in bankovcev.
0080	Rezerve v centralni banki, ki se lahko dvignejo Člen 10(1), točka (b)(iii), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0090	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank Člen 10(1), točka (b)(i) in (ii), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0100	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države Člen 10(1), točka (c)(i) in (ii), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0110	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne/lokalne ravni države Člen 10(1), točka (c)(iii) in (iv), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0120	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do subjektov javnega sektorja Člen 10(1), točka (c)(v), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0130	Sredstva, ki predstavljajo terjatve v domači in tuji valuti do enot centralne ravni države in centralnih bank, ki se lahko pripoznajo kot sredstva stopnje 1 Člen 10(1), točka (d), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0140	Sredstva, ki jih izdajo kreditne institucije (z zavarovanjem vlade države članice, dajalec promocijskih kreditov) Člen 10(1), točka (e)(i) in (ii), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0150	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do multilateralnih razvojnih bank in mednarodnih organizacij Člen 10(1), točka (g), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0160	Izjemno visokokakovostne krite obveznice Člen 10(1), točka (f), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0170	Sredstva stopnje 2A Člen 11 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 in člen 43(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0180	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ravni države / enot lokalne ravni države ali subjektov javnega sektorja (država članica, utež tveganja 20 %) Člen 11(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0190	Sredstva, ki predstavljajo terjatve do centralne banke ali enot centralne / regionalne ravni države ali enot lokalne ravni države ali subjektov javnega sektorja (tretja država, utež tveganja 20 %) Člen 11(1), točka (b), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0200	Visokokakovostne krite obveznice (stopnja kreditne kakovosti 2) Člen 11(1), točka (c), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0210	Visokokakovostne krite obveznice (tretja država, stopnja kreditne kakovosti 1) Člen 11(1), točka (d), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0220	Podjetniški dolžniški vrednostni papirji (stopnja kreditne kakovosti 1) Člen 11(1), točka (e), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0230	Sredstva stopnje 2B Člen 12 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 in člen 43(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0240	Vrednostni papirji s premoženjskim kritjem Člen 12(1), točka (a), in člen 13(2), točka (g), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0250	Podjetniški dolžniški vrednostni papirji Člen 12(1), točka (b), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0260	Delnice (glavni borzni indeks) Člen 12(1), točka (c), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0270	Odobreni okvirni likvidnostni krediti centralne banke z omejenim dostopom Člen 12(1), točka (d), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0280	Visokokakovostne krite obveznice (utež tveganja 35 %) Člen 15(2), točka (f), Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
0290	Kvalificirane delnice/enote KNP Člen 15 Delegirane uredbe (EU) 2015/61. Člen 43(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.
0300	Skupaj drugi sprejemljivi finančni instrumenti Člen 43(1), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

PRILOGA III

POROČANJE ZA MALA IN NEPOVEZANA INVESTICIJSKA PODJETJA

PREDLOGE ZA INVESTICIJSKA PODJETJA
Številka predloge	Koda predloge	Ime predloge / skupine predlog	Kratko ime
		KAPITAL: raven, sestava, zahteve in izračun
1	I 01.01	Kapital	I1.1
2.3	I 02.03	Kapitalske zahteve	I2.3
2.4	I 02.04	Kapitalski količniki	I2.4
3.1	I 03.01	Izračun zahtev na podlagi stalnih splošnih stroškov	I3.1
		MALA IN NEPOVEZANA INVESTICIJSKA PODJETJA
5	I 05.00	Stopnja dejavnosti – pregled pragov	I5.0
		LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE
9.1	I 09.01	Likvidnostne zahteve	I9.1

I 01.01 – SESTAVA KAPITALA (I1.1)

Vrstice	Postavka	Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	KAPITAL
0020	TEMELJNI KAPITAL
0030	NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL
0040	V celoti vplačani kapitalski instrumenti
0050	Vplačani presežek kapitala
0060	Zadržani dobiček
0070	Zadržani dobiček preteklih let
0080	Priznan dobiček
0090	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
0100	Druge rezerve
0110	Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu
0120	Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov
0130	Druga sredstva
0140	(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA
0190	(–) Izgube tekočega poslovnega leta
0200	(–) Dobro ime
0210	(–) Druga neopredmetena sredstva
0220	(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek
0230	(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja
0240	(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja
0285	(–) Drugi odbitki
0290	Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
0300	DODATNI TEMELJNI KAPITAL
0310	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
0320	Vplačani presežek kapitala
0330	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA
0410	Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
0420	DODATNI KAPITAL
0430	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
0440	Vplačani presežek kapitala
0450	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA
0520	Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

I 02.03 – KAPITALSKE ZAHTEVE (I2.3)

Vrstice	Postavka	Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	Kapitalska zahteva
0020	Zahteva za stalni minimalni kapital
0030	Zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov
	Prehodne kapitalske zahteve
0050	Prehodna zahteva na podlagi kapitalskih zahtev v skladu s CRR
0060	Prehodna zahteva na podlagi kapitalskih zahtev na podlagi stalnih splošnih stroškov
0070	Prehodna zahteva za investicijska podjetja, za katera je prej veljala le zahteva glede ustanovnega kapitala
0080	Prehodna zahteva na podlagi zahteve glede ustanovnega kapitala ob izdaji dovoljenja
0090	Prehodna zahteva za investicijska podjetja, ki nimajo dovoljenja za opravljanje določenih storitev
	Pojasnjevalne postavke
0110	Dodatna kapitalska zahteva
0120	Skupna kapitalska zahteva

I 02.04 – KAPITALSKI KOLIČNIKI (I2.4)

		Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala
0020	Presežek (+)/primanjkljaj (–) navadnega lastniškega temeljnega kapitala
0030	Količnik temeljnega kapitala
0040	Presežek (+)/primanjkljaj (–) temeljnega kapitala
0050	Količnik kapitala
0060	Presežek (+)/primanjkljaj (–) skupnega kapitala

I 03.01 – IZRAČUN ZAHTEV NA PODLAGI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV (I3.1)

		Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	Zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov
0020	Letni stalni splošni stroški predhodnega leta po razdelitvi dobička
0030	Skupni odhodki predhodnega leta po razdelitvi dobička
0040	Od tega: fiksni odhodki, nastali v imenu investicijskega podjetja pri tretjih osebah
0050	(–) Odbitki skupaj
0060	(–) Bonusi za osebje in drugi prejemki
0070	(–) Deleži zaposlenih, direktorjev in partnerjev v čistem dobičku
0080	(–) Druga diskrecijska plačila dobička in variabilnih prejemkov
0090	(–) Deljene plačljive opravnine in provizije
0100	(–) Provizije, posredniške provizije in drugi stroški, plačani CNS, ki se zaračunajo strankam
0110	(–) Provizije za vezane zastopnike
0130	(–) Izredni stroški zaradi izrednih dejavnosti
0140	(–) Izdatki za davke
0150	(–) Izgube iz trgovanja za svoj račun s finančnimi instrumenti
0160	(–) Pogodbeni dogovori o prenosu poslovnega izida
0170	(–) Izdatki za surovine
0180	(–) Plačila v sklad za splošna bančna tveganja
0190	(–) Odhodki, povezani s postavkami, ki so že bile odbite od kapitala
0200	Napovedani stalni splošni stroški tekočega leta
0210	Variacija stalnih splošnih stroškov

I 05.00 – STOPNJA DEJAVNOSTI – PREGLED PRAGOV (I5)

		Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	(Združena) upravljana sredstva
0020	(Združena) obravnavana naročila strank – denarni posli
0030	(Združena) obravnavana naročila strank – izvedeni finančni instrumenti
0040	Zaščitena in upravljana sredstva
0050	Denar strank, ki se upravlja
0060	Dnevni tok trgovanja – denarni posli in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti
0070	Tveganje neto pozicije
0080	Zagotovljeno klirinško kritje
0090	Neplačilo nasprotne stranke v poslu
0100	(Združena) bilančna in zunajbilančna vsota
0110	Združeni skupni letni bruto prihodki
0120	Skupni letni bruto prihodki
0130	(–) Del letnih bruto prihodkov, ustvarjen znotraj skupine
0140	Od tega: prihodki od sprejemanja in posredovanja naročil
0150	Od tega: prihodki od izvrševanja naročil
0160	Od tega: prihodki od poslovanja za svoj račun
0170	Od tega: prihodki od upravljanja portfeljev
0180	Od tega: prihodki od investicijskega svetovanja
0190	Od tega: prihodki od izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa
0200	Od tega: prihodki od plasiranja finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa
0210	Od tega: prihodki od upravljanja MTF
0220	Od tega: prihodki od upravljanja OTF
0230	Od tega: prihodki od hrambe in upravljanja finančnih instrumentov
0240	Od tega: prihodki od odobravanja posojil vlagateljem
0250	Od tega: prihodki od svetovanja podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strategije in sorodnih zadev ter svetovanja in storitev v zvezi z združevanji in nakupi podjetij
0260	Od tega: prihodki od menjalniških storitev
0270	Od tega: prihodki od investicijskih raziskav in finančnih analiz
0280	Od tega: prihodki od storitev v zvezi z izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa
0290	Od tega: investicijske storitve in posli ter pomožne storitve, ki zadevajo podlago izvedenih finančnih instrumentov

I 09.01 – LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE (I9.1)

		Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	Likvidnostna zahteva
0020	Jamstva strankam
0030	Likvidna sredstva skupaj

PRILOGA IV

POROČANJE ZA MALA IN NEPOVEZANA INVESTICIJSKA PODJETJA

Kazalo vsebine

DEL I:

SPLOŠNA NAVODILA

114

Struktura in dogovori

114

1.1

Struktura

114

1.2

Dogovor glede oštevilčenja

115

1.3

Dogovor glede predznaka

115

1.4

Bonitetna konsolidacija

115

DEL II:

NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

115

KAPITAL: RAVEN, SESTAVA, ZAHTEVE IN IZRAČUN

115

1.1

Splošne opombe

115

1.2

I 01.01 – SESTAVA KAPITALA (I 1,1)

115

1.2.1

Navodila za posamezne pozicije

115

1.3

I 02.03 – KAPITALSKE ZAHTEVE (I 2.3)

120

1.3.1

Navodila za posamezne pozicije

120

1.4

I 02.04 – KAPITALSKI KOLIČNIKI (I 2.4)

121

1.4.1

Navodila za posamezne pozicije

121

1.5

I 03.01 – IZRAČUN ZAHTEV NA PODLAGI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV (I 3,1)

122

1.5.1

Navodila za posamezne pozicije

122

MALA IN NEPOVEZANA INVESTICIJSKA PODJETJA

124

2.1

I 05.00 – STOPNJA DEJAVNOSTI – PREGLED PRAGOV (I 5)

124

2.1.1

Navodila za posamezne pozicije

124

LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE

127

3.1

I 09.01 – LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE (I 9,1)

127

3.1.1

Navodila za posamezne pozicije

127

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

1. Struktura in dogovori

1.1 Struktura

Okvir zajema skupaj naslednje sklope informacij:

(a)

kapital;

(b)	izračun kapitalskih zahtev;

(c)	izračun zahtev na podlagi stalnih splošnih stroškov;

(d)	stopnja dejavnosti v zvezi s pogoji iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(e)	likvidnostne zahteve.

1.2 Dogovor glede oštevilčenja

Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in celice predlog se v dokumentu upošteva dogovor glede označevanja iz točk 4 do 7. Te številčne kode se obsežno uporabljajo v validacijskih pravilih.

V navodilih se uporablja naslednji splošen zapis: {predloga; vrstica; stolpec}.

V primeru validacije znotraj predloge, pri kateri se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica; stolpec}.

V primeru predlog, ki imajo samo en stolpec, so navedene samo vrstice: {predloga; vrstica}

Če je validacija opravljena za predhodno navedene vrstice ali stolpce, se to označi z zvezdico.

1.3 Dogovor glede predznaka

1.4 Bonitetna konsolidacija

DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

1. KAPITAL: RAVEN, SESTAVA, ZAHTEVE IN IZRAČUN

1.1 Splošne opombe

10.

Oddelek s pregledom kapitala vsebuje informacije o kapitalu, ki ga ima investicijsko podjetje, in o njegovih kapitalskih zahtevah. Sestavljata ga dve predlogi:

(a)	Predloga I 01.01 vsebuje sestave vrst kapitala, ki ga ima investicijsko podjetje: navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), dodatnega temeljnega kapitala (AT1) in dodatnega kapitala (T2).

(b)	Predlogi I 02.03 in I 02.04 vsebujeta skupno kapitalsko zahtevo, zahtevo za stalni minimalni kapital, zahtevo na podlagi stalnih splošnih stroškov, kot tudi vse dodatne kapitalske zahteve ter smernice in prehodno kapitalsko zahtevo ter kapitalske količnike.

(c)	Predloga I 03.01 vključuje informacije v zvezi z izračunom zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov.

11.

1.2 I 01.01 – SESTAVA KAPITALA (I 1,1)

1.2.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

0010

KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Kapital investicijskega podjetja sestavlja vsota njegovega temeljnega in dodatnega kapitala.

Poroča se vsota vrstic 0020 in 0380.

0020

TEMELJNI KAPITAL

Temeljni kapital je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala.

0030

NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 50 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Poroča se vsota vrstic 0040 do 0060, 0090 do 0140 in 0290.

0040

V celoti vplačani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (a), in členi 27 do 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vključijo se kapitalski instrumenti vzajemnih, zadružnih ali podobnih institucij (člena 27 in 29 Uredbe (EU) št. 575/2013).

Vplačani presežek kapitala, povezan z instrumenti, se ne vključi.

Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0050

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

0060

Zadržani dobiček

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Zadržani dobiček vključuje zadržani dobiček preteklega leta in priznani dobiček med letom ali čisti dobiček poslovnega leta.

Poroča se vsota vrstic 0070 in 0080.

0070

Zadržani dobiček preteklih let

Člen 4(1), točka 123, in člen 26(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0080

Priznan dobiček

Člen 4(1), točka 121, člen 26(2) in člen 36(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0090

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0100

Druge rezerve

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 4(1), točka 117, in člen 26(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.

0110

Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu

Členi 84(1), 85(1) in 87(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vsota vseh zneskov manjšinskih deležev odvisnih podjetij, vključenih v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital.

0120

Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Členi 32 do 35 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0130

Druga sredstva

Člen 9(4) Uredbe (EU) 2019/2033.

0140

(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Poroča se vsota vrstic 0190 do 0285.

0190

(–) Izgube tekočega poslovnega leta

Člen 36(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0200

(–) Dobro ime

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 4(1), točka 113, člen 36(1), točka (b), in člen 37 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0210

(–) Druga neopredmetena sredstva

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 4(1), točka 115, člen 36(1), točka (b), in člen 37, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

0220

(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek

Člen 9(2), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 36(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0230

(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja

Člen 10(1), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.

0240

(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja

Člen 10(1), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.

0285

(–) Drugi odbitki

Vsota vseh drugih odbitkov v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki niso vključeni v nobeno od vrstic 0160 do 0240 zgoraj.

0290

Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavki 1, 2 in 3, ter členi 484 do 487 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnih manjšinskih deležev (člena 479 in 480 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	drugih prehodnih prilagoditev navadnega lastniškega temeljnega kapitala (členi 469 do 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditev odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—	drugih elementov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 0040 do 0285.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

0300

DODATNI TEMELJNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 61 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Poroča se vsota vrstic 0310 do 0410.

0310

V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 51, točka (a), in členi 52, 53 ter 54 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

0320

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 51, točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z „v celoti vplačanimi, neposredno izdanimi kapitalskimi instrumenti“.

0330

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Člen 56 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0410

Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 4 in 5, členi 484 do 487 ter člena 489 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnega pripoznanja v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki jih izdajo odvisna podjetja (člen 480 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditev kvalificiranega temeljnega kapitala, vključenega v konsolidirani dodatni temeljni kapital zaradi prehodnih določb,

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega temeljnega kapitala (členi 472, 473a, 474, 475, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov zaradi prehodnih določb,

—

—	drugih elementov dodatnega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 0310 do 0330.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

0420

DODATNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 71 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Poroča se vsota vrstic 0430 do 0520.

0430

V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 62, točka (a), in člena 63 ter 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

0440

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 62, točka (b), in člen 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z „v celoti vplačanimi, neposredno izdanimi kapitalskimi instrumenti“.

0450

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA

Člen 66 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0520

Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 6 in 7, ter členi 484, 486, 488, 490 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnega pripoznanja v dodatnem kapitalu instrumentov, ki jih izdajo odvisna podjetja (člen 480 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditve kvalificiranega kapitala v konsolidiranem dodatnem kapitalu zaradi prehodnih določb,

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega kapitala (členi 472, 473a, 476, 477, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov od dodatnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—

—	drugih elementov dodatnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 0430 do 0450.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

1.3 I 02.03 – KAPITALSKE ZAHTEVE (I 2.3)

1.3.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Kapitalska zahteva Člen 11(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/2033. Ta vrstica je najvišja vrednost vrstic 0020 in 0030.
0020	Zahteva za stalni minimalni kapital Člen 14 Uredbe (EU) 2019/2033.
0030	Zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov Člen 13 Uredbe (EU) 2019/2033.
0050–0090	Prehodne kapitalske zahteve
0050	Prehodna zahteva na podlagi kapitalskih zahtev v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Člen 57(3), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.
0060	Prehodna zahteva na podlagi kapitalskih zahtev na podlagi stalnih splošnih stroškov Člen 57(3), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.
0070	Prehodna zahteva za investicijska podjetja, za katera je prej veljala le zahteva glede ustanovnega kapitala Člen 57(4), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.
0080	Prehodna zahteva na podlagi zahteve glede ustanovnega kapitala ob izdaji dovoljenja Člen 57(4), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.
0090	Prehodna zahteva za investicijska podjetja, ki nimajo dovoljenja za opravljanje določenih storitev Člen 57(4), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.
0110–0130	Pojasnjevalne postavke
0110	Dodatna kapitalska zahteva Člen 40 Direktive (EU) 2019/2034. Dodatni kapital, ki se zahteva na podlagi SREP.
0120	Skupna kapitalska zahteva Skupno kapitalsko zahtevo investicijskega podjetja sestavljajo vsota njegovih kapitalskih zahtev, ki veljajo na referenčni datum, dodatna kapitalska zahteva, kot se poroča v vrstici 0110, in smernica glede dodatnega kapitala, kot se poroča v vrstici 0120.

1.4 I 02.04 – KAPITALSKI KOLIČNIKI (I 2.4)

1.4.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala Člen 9(1), točka (a), ter člen 11(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/2033. Ta postavka je izražena v odstotkih.
0020	Presežek (+)/primanjkljaj (–) navadnega lastniškega temeljnega kapitala Ta postavka prikazuje presežek ali primanjkljaj navadnega lastniškega temeljnega kapitala glede na zahtevo iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Prehodne določbe iz člena 57(3) in (4) Uredbe (EU) 2019/2033 se pri tej postavki ne upoštevajo.
0030	Količnik temeljnega kapitala Člen 9(1), točka (b), ter člen 11(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/2033. Ta postavka je izražena v odstotkih.
0040	Presežek (+)/primanjkljaj (–) temeljnega kapitala Ta postavka prikazuje presežek ali primanjkljaj temeljnega kapitala glede na zahtevo iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Prehodne določbe iz člena 57(3) in (4) Uredbe (EU) 2019/2033 se pri tej postavki ne upoštevajo.
0050	Količnik kapitala Člen 9(1), točka (c), ter člen 11(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/2033. Ta postavka je izražena v odstotkih.
0060	Presežek (+)/primanjkljaj (–) skupnega kapitala Ta postavka prikazuje presežek ali primanjkljaj kapitala glede na zahtevo iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Prehodne določbe iz člena 57(3) in (4) Uredbe (EU) 2019/2033 se pri tej postavki ne upoštevajo.

1.5 I 03.01 – IZRAČUN ZAHTEV NA PODLAGI STALNIH SPLOŠNIH STROŠKOV (I 3,1)

1.5.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

0010

Zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov

Člen 13(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Sporočeni znesek znaša vsaj 25 % letnih stalnih splošnih stroškov predhodnega leta (vrstica 0020).

V primeru pomembne spremembe, kot je omenjeno v členu 13(2) Uredbe (EU) 2019/2033, je sporočeni znesek zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov, ki jo naloži pristojni organ v skladu z navedenim členom.

V primerih, določenih v členu 13(3) Uredbe (EU) 2019/2033, je znesek, ki se poroča, znesek napovedanih stalnih splošnih stroškov tekočega leta (vrstica 0200).

0020

Letni stalni splošni stroški predhodnega leta po razdelitvi dobička

Člen 13(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Investicijska podjetja poročajo letne stalne splošne stroške predhodnega leta po razdelitvi dobička.

0030

Skupni odhodki predhodnega leta po razdelitvi dobička

Člen 13(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Znesek, ki se poroča, je znesek po razdelitvi dobička.

0040

Od tega: fiksni odhodki, nastali v imenu investicijskega podjetja pri tretjih osebah

Člen 13 Uredbe (EU) 2019/2033.

0050

(–) Odbitki skupaj

Poleg postavk za odbitek iz člena 13, točka 4, Uredbe (EU) 2019/2033 se od skupnih odhodkov odbijejo tudi naslednje postavke, kadar so vključene v skupne odhodke v skladu z ustreznim računovodskim okvirom:

(a)

(b)	obresti, plačane strankam, za denar strank, ki se upravlja, kadar ni nobene obveznosti plačila takih obresti;

(c)	izdatki za davke, kadar zapadejo v plačilo povezavi z letnim dobičkom investicijskega podjetja;

(d)	izgube iz trgovanja za svoj račun s finančnimi instrumenti;

(e)	plačila, povezana s pogodbenimi dogovori o prenosu poslovnega izida, v skladu s katerim mora investicijsko podjetje po pripravi svojih letnih računovodskih izkazov svoj letni rezultat prenesti na obvladujoče podjetje;

(f)	plačila v sklad za splošna bančna tveganja v skladu s členom 26(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g)	odhodki, povezani s postavkami, ki so že bile odbite od kapitala v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

0060

(–) Bonusi za osebje in drugi prejemki

Člen 13(4), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.

Za bonuse za osebje in druge prejemke se šteje, da so odvisni od čistega dobička investicijskega podjetja v zadevnem letu, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(h)	bonusi za osebje ali drugi prejemki, ki se bodo odbili, so že bili plačani zaposlenim v letu pred letom plačila ali pa plačilo bonusov za osebje ali drugih prejemkov zaposlenim ne bo vplivalo na kapitalski položaj podjetja v letu plačila;

(i)	za tekoče leto in prihodnja leta podjetju ni treba dodeliti ali nameniti dodatnih bonusov ali drugih plačil v obliki prejemkov, razen če v zadevnem letu ustvari čisti dobiček.

0070

(–) Deleži zaposlenih, direktorjev in partnerjev v čistem dobičku

Člen 13(4), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.

Deleži zaposlenih, direktorjev in partnerjev v dobičku se izračunajo na podlagi čistega dobička.

0080

(–) Druga diskrecijska plačila dobička in variabilnih prejemkov

Člen 13(4), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

0090

(–) Deljene plačljive opravnine in provizije

Člen 13(4), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033.

0100

(–) Provizije, posredniške provizije in drugi stroški, plačani CNS, ki se zaračunajo strankam

0110

(–) Provizije za vezane zastopnike

Člen 13(4), točka (e), Uredbe (EU) 2019/2033.

0130

(–) Izredni stroški zaradi izrednih dejavnosti

Člen 13(4), točka (f), Uredbe (EU) 2019/2033.

0140

(–) Izdatki za davke

Izdatki za davke, kadar zapadejo v plačilo v povezavi z letnim dobičkom investicijskega podjetja.

0150

(–) Izgube iz trgovanja za svoj račun s finančnimi instrumenti

Razumljivo samo po sebi.

0160

(–) Pogodbeni dogovori o prenosu poslovnega izida

0170

(–) Izdatki za surovine

Trgovci z blagom in pravicami do emisij lahko odbijejo izdatke za surovine v povezavi s trgovanjem investicijskega podjetja z izvedenimi finančnimi instrumenti na osnovno blago.

0180

(–) Plačila v sklad za splošna bančna tveganja

Plačila v sklad za splošna bančna tveganja v skladu s členom 26(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013.

0190

(–) Odhodki, povezani s postavkami, ki so že bile odbite od kapitala

Odhodki, povezani s postavkami, ki so že bile odbite od kapitala v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

0200

Napovedani stalni splošni stroški tekočega leta

Napoved stalnih splošnih stroškov za tekoče leto po razdelitvi dobička.

0210

Variacija stalnih splošnih stroškov

Znesek se poroča kot absolutna vrednost:

[(letni stalni splošni stroški tekočega leta) – (napovedani stalni splošni stroški predhodnega leta) / (letni stalni splošni stroški predhodnega leta)]

2. MALA IN NEPOVEZANA INVESTICIJSKA PODJETJA

2.1 I 05.00 – STOPNJA DEJAVNOSTI – PREGLED PRAGOV (I 5)

2.1.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	(Združena) upravljana sredstva Člen 12(1), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033. Kadar je poročajoče investicijsko podjetje del skupine, je sporočena vrednost določena na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Investicijska podjetja vključijo diskrecijsko in nediskrecijsko upravljana sredstva. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0020	(Združena) obravnavana naročila strank – denarni posli Člen 12(1), točka (b)(i), Uredbe (EU) 2019/2033. Kadar je poročajoče investicijsko podjetje del skupine, je sporočena vrednost določena na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0030	(Združena) obravnavana naročila strank – izvedeni finančni instrumenti Člen 12(1), točka (b)(i), Uredbe (EU) 2019/2033. Kadar je poročajoče investicijsko podjetje del skupine, je sporočena vrednost določena na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0040	Zaščitena in upravljana sredstva Člen 12(1), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0050	Denar strank, ki se upravlja Člen 12(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0060	Dnevni tok trgovanja – denarni posli in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti Člen 12(1), točka (e), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0070	Tveganje neto pozicije Člen 12(1), točka (f), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0080	Zagotovljeno klirinško kritje Člen 12(1), točka (f), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0090	Neplačilo nasprotne stranke v poslu Člen 12(1), točka (g), Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočeni znesek je znesek, ki bi se uporabil za izračun faktorjev K pred uporabo ustreznih koeficientov.
0100	(Združena) bilančna in zunajbilančna vsota Člen 12(1), točka (h), Uredbe (EU) 2019/2033. Kadar je poročajoče investicijsko podjetje del skupine, je sporočena vrednost določena na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0110	Združeni skupni letni bruto prihodki Člen 12(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033. Kadar je poročajoče investicijsko podjetje del skupine, je sporočena vrednost določena na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočena vrednost je enaka seštevku vrstic 0120 in 0130.
0120	Skupni letni bruto prihodki Vrednost skupnih letnih bruto prihodkov brez bruto prihodkov, ustvarjenih v skupini, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0130	(–) Del letnih bruto prihodkov, ustvarjen znotraj skupine Vrednost bruto prihodkov, ustvarjenih znotraj skupine investicijskih podjetij, v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0140	Od tega: prihodki od sprejemanja in posredovanja naročil Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0150	Od tega: prihodki od izvrševanja naročil za račun strank Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0160	Od tega: prihodki od poslovanja za svoj račun Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0170	Od tega: prihodki od upravljanja portfeljev Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0180	Od tega: prihodki od investicijskega svetovanja Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0190	Od tega: prihodki od izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0200	Od tega: prihodki od plasiranja finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0210	Od tega: prihodki od upravljanja MTF Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0220	Od tega: prihodki od upravljanja OTF Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.
0230	Od tega: prihodki od hrambe in upravljanja finančnih instrumentov Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0240	Od tega: prihodki od odobravanja posojil vlagateljem Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0250	Od tega: prihodki od svetovanja podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strategije in sorodnih zadev ter svetovanja in storitev v zvezi z združevanji in nakupi podjetij Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0260	Od tega: prihodki od menjalniških storitev Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0270	Od tega: prihodki od investicijskih raziskav in finančnih analiz Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0280	Od tega: prihodki od storitev v zvezi z izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.
0290	Od tega: investicijske storitve in posli ter pomožne storitve, ki zadevajo podlago izvedenih finančnih instrumentov Člen 54(1), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033. Člen 4(1), točka 3, Direktive 2014/65/EU.

3. LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE

3.1 I 09.01 – LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE (I 9,1)

3.1.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Likvidnostna zahteva Člen 43(1) Uredbe (EU) 2019/2033.
0020	Jamstva strankam Člen 45 Uredbe (EU) 2019/2033. Sporočena vrednost je 1,6 % skupnega zneska jamstev, danih strankam, v skladu s členom 45 Uredbe (EU) 2019/2033.
0030	Likvidna sredstva skupaj Člen 43(1), točka (a), in člen 43(2) Uredbe (EU) 2019/2033. Skupni znesek likvidnih sredstev se poroča po uporabi ustreznih odbitkov.

PRILOGA V

Del I: Enotni model podatkovnih točk

Vsi podatki iz prilog k tej uredbi se pretvorijo v enotni model podatkovnih točk, ki je podlaga za poenotene informacijske sisteme institucij in pristojnih organov.

Enotni model podatkovnih točk izpolnjuje naslednja merila:

(a)	zagotavlja strukturirano predstavitev vseh podatkovnih elementov iz prilog I, III in VIII;

(b)	določa vse poslovne koncepte iz prilog I do IV in VIII do IX;

(c)	zagotavlja podatkovni slovar, v katerem so navedene oznake razpredelnic, oznake ordinat, oznake osi, oznake domen, oznake razsežnosti in oznake članov;

(d)	zagotavlja metrike, ki opredeljujejo lastnosti ali količino podatkovnih točk;

(e)	zagotavlja opredelitve podatkovnih točk, ki so izražene kot skupek značilnosti, ki nedvoumno določajo koncept;

(f)	vsebuje vse ustrezne tehnične specifikacije, potrebne za razvoj informacijskih rešitev za poročanje, ki proizvajajo enotne nadzorniške podatke.

Del II: Validacijska pravila

Za podatke iz prilog k tej uredbi se uporabljajo validacijska pravila, ki zagotavljajo kakovost in skladnost.

Validacijska pravila izpolnjujejo naslednja merila:

(a)	opredeljujejo logična razmerja med zadevnimi podatkovnimi točkami;

(b)	vključujejo filtre ter predpogoje, ki opredeljujejo niz podatkov, za katerega se uporablja validacijsko pravilo;

(c)	preverjajo doslednost sporočenih podatkov;

(d)	preverjajo točnost sporočenih podatkov;

(e)	določajo privzete vrednosti, ki se uporabijo, če zadevne informacije niso bile sporočene.

PRILOGA VI

PREDLOGE ZA RAZKRITJE KAPITALA

RAZKRITJE INVESTICIJSKIH PODJETIJ
Številka predloge	Koda predloge	Ime	Pravna podlaga
		KAPITAL
1	I CC1	SESTAVA REGULATIVNEGA KAPITALA	člen 49(1)(c)
2	I CC2	USKLADITEV KAPITALA Z REVIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI IZKAZI	člen 49(1)(a)
3	I CCA	GLAVNE ZNAČILNOSTI KAPITALA	člen 49(1)(b)

Predloga EU IF CC1.01 – Sestava regulativnega kapitala (investicijska podjetja razen malih in nepovezanih)

		(a)	(b)
		Zneski	Vir na podlagi referenčnih številk/črk bilance stanja v revidiranih računovodskih izkazih
Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve
1	KAPITAL
2	TEMELJNI KAPITAL
3	NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL
4	V celoti vplačani kapitalski instrumenti
5	Vplačani presežek kapitala
6	Zadržani dobiček
7	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
8	Druge rezerve
9	Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu
10	Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov
11	Druga sredstva
12	(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA
13	(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala
14	(–) Neposredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala
15	(–) Posredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala
16	(–) Sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala
17	(–) Izgube tekočega poslovnega leta
18	(–) Dobro ime
19	(–) Druga neopredmetena sredstva
20	(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek
21	(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja
22	(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja
23	(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
24	(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
25	(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami
26	(–) Drugi odbitki
27	Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
28	DODATNI TEMELJNI KAPITAL
29	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
30	Vplačani presežek kapitala
31	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA
32	(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala
33	(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala
34	(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala
35	(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala
36	(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
37	(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
38	(–) Drugi odbitki
39	Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
40	DODATNI KAPITAL
41	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
42	Vplačani presežek kapitala
43	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA
44	(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala
45	(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala
46	(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala
47	(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega kapitala
48	(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
49	(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo
50	Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Predloga EU IF CC1.02 – Sestava regulativnega kapitala (mala in nepovezana investicijska podjetja)

		(a)	(b)
		Zneski	Vir na podlagi referenčnih številk/črk bilance stanja v revidiranih računovodskih izkazih
Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve
1	KAPITAL
2	TEMELJNI KAPITAL
3	NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL
4	V celoti vplačani kapitalski instrumenti
5	Vplačani presežek kapitala
6	Zadržani dobiček
7	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
8	Druge rezerve
9	Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov
10	Druga sredstva
11	(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA
12	(–) Izgube tekočega poslovnega leta
13	(–) Dobro ime
14	(–) Druga neopredmetena sredstva
15	(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek
16	(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja
17	(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja
18	(–) Drugi odbitki
19	Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
20	DODATNI TEMELJNI KAPITAL
21	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
22	Vplačani presežek kapitala
23	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA
24	Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
25	DODATNI KAPITAL
26	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
27	Vplačani presežek kapitala
28	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA
29	Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Predloga EU IF CC1.03 – Sestava regulativnega kapitala (preskus kapitala skupine)

		(a)	(b)
		Zneski	Vir na podlagi referenčnih številk/črk bilance stanja v revidiranih računovodskih izkazih
Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve
1	KAPITAL
2	TEMELJNI KAPITAL
3	NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL
4	V celoti vplačani kapitalski instrumenti
5	Vplačani presežek kapitala
6	Zadržani dobiček
7	Zadržani dobiček preteklih let
8	Priznan dobiček ali izguba
9	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
10	Druge rezerve
11	Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov
12	Druga sredstva
13	(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA
14	(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala
15	(–) Izgube tekočega poslovnega leta
16	(–) Dobro ime
17	(–) Druga neopredmetena sredstva
18	(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek
19	(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja
20	(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja
21	(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
22	(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami
23	(–) Drugi odbitki
24	Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
25	DODATNI TEMELJNI KAPITAL
26	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
27	Vplačani presežek kapitala
28	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA
29	(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala
30	(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
31	(–) Drugi odbitki
32	Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
33	DODATNI KAPITAL
34	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
35	Vplačani presežek kapitala
36	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA
37	(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala
38	(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe
39	Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Predloga EU ICC2: Kapital: uskladitev regulativnega kapitala z bilanco stanja v revidiranih računovodskih izkazih

Prilagodljiva predloga.

Vrstice se morajo poročati v skladu z bilanco stanja, vključeno v revidirane računovodske izkaze investicijskega podjetja.

Stolpci so fiksni, razen če ima investicijsko podjetje isti obseg konsolidacije za računovodske in regulativne namene; v tem primeru se vrednosti vnesejo samo v stolpec (a).

		a	b	c
		Bilanca stanja iz objavljenih/revidiranih računovodskih izkazov	V okviru konsolidacije za regulativne namene	Navzkrižni sklic na EU IF CC1
		Na koncu obdobja	Na koncu obdobja
Sredstva – Razčlenitev po kategorijah sredstev glede na bilanco stanja v objavljenih/revidiranih računovodskih izkazih
1
2
3
4
5




xxx	Sredstva skupaj
Obveznosti – Razčlenitev po kategorijah obveznosti glede na bilanco stanja v objavljenih/revidiranih računovodskih izkazih
1
2
3
4




xxx	Obveznosti skupaj
Lastniški kapital
1
2
3

xxx	Lastniški kapital skupaj

Predloga EU I CCA: Kapital: glavne značilnosti kapitalskih instrumentov, ki jih izda podjetje

		a
		Prosto besedilo
1	Izdajatelj
2	Edinstvena oznaka (npr. koda CUSIP, koda ISIN ali oznaka Bloomberg za prodajo zaprtemu krogu vlagateljev)
3	Javna prodaja ali prodaja zaprtemu krogu vlagateljev
4	Zakonodaja, ki ureja instrument
5	Vrsta instrumenta (vrste določi posamezna jurisdikcija)
6	Znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu (valuta v milijonih, na zadnji datum poročanja)
7	Nominalni znesek instrumenta
8	Cena izdaje
9	Cena odkupa
10	Računovodska razvrstitev
11	Prvotni datum izdaje
12	Brez zapadlosti ali z zapadlostjo
13	Prvotni datum zapadlosti
14	Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve
15	Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek
16	Naknadni datumi odpoklica, če je relevantno
	Kuponi / dividende
17	Fiksna ali spremenljiva dividenda/kuponska obrestna mera
18	Kuponska obrestna mera in vsak z njo povezan indeks
19	Obstoj možnosti neizplačila donosov
20	Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezno (glede na časovno razporeditev)
21	Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezno (glede na znesek)
22	Možnost povečanja ali druge spodbude za odkup
23	Nekumulativni ali kumulativni
24	Konvertibilni ali nekonvertibilni
25	Če so konvertibilni, kateri so sprožilni dogodki za konverzijo
26	Če so konvertibilni, ali so v celoti ali delno
27	Če so konvertibilni, kakšna je stopnja konverzije
28	Če so konvertibilni, ali je konverzija obvezna ali izbirna
29	Če so konvertibilni, navedba vrste instrumenta, v katerega se konvertirajo
30	Če so konvertibilni, navedite izdajatelja instrumenta, v katerega se konvertirajo
31	Možnosti odpisa
32	V primeru odpisa, kateri so sprožilni dogodki
33	V primeru odpisa, ali gre za popoln ali delen odpis
34	V primeru odpisa, ali je stalen ali začasen
35	V primeru začasnega odpisa, opis mehanizma za zvišanje vrednosti
36	Neskladne značilnosti v prehodnem obdobju
37	Če je odgovor da, navedite neskladne značilnosti
38	Povezava do vseh določil in pogojev instrumenta (sklicevanje)
(1) Vstavite „N.R.“, če vprašanje ni relevantno.

PRILOGA VII

NAVODILA ZA PREDLOGE ZA RAZKRITJA O KAPITALU

Predloga EU I CC1.01, EU I CC1.02 in EU I CC1.03 – Sestava regulativnega kapitala

Investicijska podjetja uporabljajo navodila iz te priloge za izpolnjevanje predloge EU I CC1 iz Priloge VI v skladu s členom 49(1), točki (a) in (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Investicijska podjetja izpolnijo stolpec (b), da pojasnijo vir vsakega pomembnejšega vnosa, ki mora biti povezan z ustreznimi vrsticami v predlogi EU I CC2.

Investicijska podjetja v besedilo, priloženo predlogi, vključijo opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izračun kapitala v skladu s členom 49(1), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033, ter instrumentov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve. Pojasnijo tudi glavne spremembe razkritih zneskov v primerjavi s prejšnjimi obdobji razkritja.

Ta predloga je fiksna in investicijska podjetja jo razkrijejo s popolnoma isto obliko, kot je določena v Prilogi VI.

Investicijska podjetja, razen malih in nepovezanih, razkrijejo informacije o sestavi kapitala v skladu s predlogo EU I CC1.01 v Prilogi VI. Mala in nepovezana investicijska podjetja z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala razkrijejo informacije o sestavi kapitala v skladu s predlogo EU I CC1.02, ki je prav tako v Prilogi VI.

Predloga EU I CC1.01 – Sestava regulativnega kapitala (investicijska podjetja razen malih in nepovezanih)

Pravna podlaga in navodila

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

Kapital

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Kapital investicijskega podjetja je sestavljen iz vsote njegovega navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala.

Ta vrstica je vsota vrstice 2 in vrstice 40.

Temeljni kapital

Temeljni kapital je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala.

Ta vrstica je vsota vrstic 3 in 28.

Navadni lastniški temeljni kapital

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 50 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Razkrije se vsota vrstic 4 do 12 in vrstice 27.

V celoti vplačani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (a), in členi 27 do 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vključijo se kapitalski instrumenti vzajemnih, zadružnih ali podobnih institucij (člena 27 in 29 Uredbe (EU) št. 575/2013).

Vplačani presežek kapitala, povezan z instrumenti, se ne vključi.

Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se razkrije v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

Zadržani dobiček

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Zadržani dobiček vključuje zadržani dobiček preteklega leta in priznani dobiček med letom ali čisti dobiček poslovnega leta.

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druge rezerve

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 4(1), točka 117, in člen 26(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.

Manjšinski delež, pripoznan v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu

Vsota vseh zneskov manjšinskih deležev odvisnih podjetij, vključena v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital.

Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Členi 32 do 35 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druga sredstva

Člen 9(4) Uredbe (EU) 2019/2033.

(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Razkrije se vsota vrstice 13 in vrstic 17 do 26.

(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (f), in člen 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lasten navadni lastniški temeljni kapital, ki ga ima institucija ali skupina poročevalka na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Delež v delnicah, vključen v „kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi“, se ne razkrije v tej vrstici.

Znesek, ki se razkrije, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

(–) Neposredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (f), in člen 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so v lasti investicijskega podjetja.

(–) Posredni deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (f), in člen 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so v lasti investicijskega podjetja.

(–) Sintetični deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 4(1), točka 114, člen 36(1), točka (f), in člen 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Izgube tekočega poslovnega leta

Člen 36(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Dobro ime

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 4(1), točka 113, člen 36(1), točka (b), in člen 37 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Druga neopredmetena sredstva

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 4(1), točka 115, člen 36(1), točka (b), in člen 37, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druga neopredmetena sredstva vključujejo neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek

Člen 9(2)(a) Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja

Člen 10(1)(a) Uredbe (EU) št. 2019/2033.

(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja

Člen 10(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 36(1), točka (h), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 9(2), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 36(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

Člen 9(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Drugi odbitki

Vsota vseh drugih odbitkov iz člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavki 1, 2 in 3, ter členi 484 do 487 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnih manjšinskih deležev (člena 479 in 480 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	drugih prehodnih prilagoditev navadnega lastniškega temeljnega kapitala (členi 469 do 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditev odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—	drugih elementov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 4 do 26.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

DODATNI TEMELJNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 61 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Razkrije se vsota vrstic 29 do 31 in vrstice 39.

V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 51, točka (a), in členi 52, 53 ter 54 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 51, točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se razkrije v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Člen 56 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Razkrije se vsota vrstice 32 in vrstic 36 do 38.

(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 52(1), točka (b), člen 56, točka (a), in člen 57 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki jih ima investicijsko podjetje na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 57 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Drugi odbitki

Vsota vseh drugih odbitkov v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki niso vključeni v nobeno od zgornjih vrstic.

Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 4 in 5, členi 484 do 487 ter člena 489 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnega pripoznanja v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki jih izdajo odvisna podjetja (člen 480 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditev kvalificiranega temeljnega kapitala, vključenega v konsolidirani dodatni temeljni kapital zaradi prehodnih določb,

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega temeljnega kapitala (členi 472, 473a, 474, 475, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov zaradi prehodnih določb,

—

presežka odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom, odbitega od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1), točka (j), Uredbe (EU) št. 575/2013: dodatni temeljni kapital ne more biti negativen, vendar je mogoče, da odbitki od postavk dodatnega temeljnega kapitala presegajo znesek razpoložljivih postavk dodatnega temeljnega kapitala. kadar pride do tega, ta postavka predstavlja znesek, potreben za povečanje zneska, sporočenega v vrstici 28, na nič, in je enaka obratni vrednosti presežka odbitkov od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad postavkami dodatnega temeljnega kapitala, ki je vključen med druge odbitke v vrstici 38,

—	drugih elementov dodatnega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 29 do 38.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

DODATNI KAPITAL

Člen 9(2) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 71 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Razkrije se vsota vrstic 41 do 43 in vrstice 50.

V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 62, točka (a), in člena 63 ter 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 62, točka (b), in člen 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se razkrije v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA

Člen 66 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 63, točka (b)(i), člen 66, točka (a), in člen 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lastni instrumenti dodatnega kapitala, ki jih ima institucija ali skupina poročevalka na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Delež v delnicah, vključen v „kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi“, se ne razkrije v tej vrstici.

Znesek, ki se razkrije, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

(–) Neposredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala

Člen 63, točka (b), člen 66, točka (a), in člen 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala

Člen 4(1), točka 114, člen 63, točka (b), člen 66, točka (a), in člen 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Sintetični deleži v instrumentih dodatnega kapitala

Člen 4(1), točka 126, člen 63, točka (b), člen 66, točka (a), in člen 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 66, točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo

Člen 4(1), točka 27, člen 66, točka (d), ter členi 68, 69 in 79 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 6 in 7, ter členi 484, 486, 488, 490 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnega pripoznanja v dodatnem kapitalu instrumentov, ki jih izdajo odvisna podjetja (člen 480 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditve kvalificiranega kapitala v konsolidiranem dodatnem kapitalu zaradi prehodnih določb,

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega kapitala (členi 472, 473a, 476, 477, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov od dodatnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—

—	drugih elementov dodatnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 41 do 49.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

Predloga EU I CC1.02 – Sestava regulativnega kapitala (mala in nepovezana investicijska podjetja)

Pravna podlaga in navodila

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

Kapital

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Kapital investicijskega podjetja je sestavljen iz vsote njegovega navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala.

Razkrije se vsota vrstic 2 in 25.

Temeljni kapital

Temeljni kapital je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala.

Razkrije se vsota vrstic 3 in 20.

Navadni lastniški temeljni kapital

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 50 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Razkrije se vsota vrstic 4 do 11 in vrstice 19.

V celoti vplačani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (a), in členi 27 do 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vključijo se kapitalski instrumenti vzajemnih, zadružnih ali podobnih institucij (člena 27 in 29 Uredbe (EU) št. 575/2013).

Vplačani presežek kapitala, povezan z instrumenti, se ne vključi.

Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se razkrije v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

Zadržani dobiček

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Zadržani dobiček vključuje zadržani dobiček preteklega leta in priznani dobiček med letom ali čisti dobiček poslovnega leta.

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druge rezerve

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 4(1), točka 117, in člen 26(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.

Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Členi 32 do 35 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druga sredstva

Člen 9(4) Uredbe (EU) 2019/2033.

(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Razkrije se vsota vrstic 12 do 18.

(–) Izgube tekočega poslovnega leta

Člen 36(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Dobro ime

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 4(1), točka 113, člen 36(1), točka (b), in člen 37 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Druga neopredmetena sredstva

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 4(1), točka 115, člen 36(1), točka (b), in člen 37, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek

Člen 9(2)(a) Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja

Člen 10(1)(a) Uredbe (EU) št. 2019/2033.

(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja

Člen 10(1)(a) Uredbe (EU) št. 2019/2033.

(–) Drugi odbitki

Vsota vseh drugih odbitkov iz člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavki 1, 2 in 3, ter členi 484 do 487 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnih manjšinskih deležev (člena 479 in 480 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	drugih prehodnih prilagoditev navadnega lastniškega temeljnega kapitala (členi 469 do 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditev odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—	drugih elementov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 4 do 18.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

DODATNI TEMELJNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 61 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Razkrije se vsota vrstic 21 do 24.

V celoti vplačan, neposredno izdan kapital

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 51, točka (a), in členi 52, 53 ter 54 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 51, točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se razkrije v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Člen 56 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 4 in 5, členi 484 do 487 ter člena 489 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnega pripoznanja v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki jih izdajo odvisna podjetja (člen 480 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditev kvalificiranega temeljnega kapitala, vključenega v konsolidirani dodatni temeljni kapital zaradi prehodnih določb,

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega temeljnega kapitala (členi 472, 473a, 474, 475, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov zaradi prehodnih določb,

—

presežka odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom, odbitega od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1), točka (j), Uredbe (EU) št. 575/2013: dodatni temeljni kapital ne more biti negativen, vendar je mogoče, da odbitki od postavk dodatnega temeljnega kapitala presegajo znesek razpoložljivih postavk dodatnega temeljnega kapitala. kadar pride do tega, ta postavka predstavlja znesek, potreben za povečanje zneska, sporočenega v vrstici 20, na nič, in je enaka obratni vrednosti presežka odbitkov od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad postavkami dodatnega temeljnega kapitala, ki je vključen med druge odbitke v vrstici 18,

—	drugih elementov dodatnega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 21 do 23.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

DODATNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 71 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Razkrije se vsota vrstic 26 do 29.

V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 62, točka (a), in člena 63 ter 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 62, točka (b), in člen 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se razkrije v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA

Člen 66 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 6 in 7, ter členi 484, 486, 488, 490 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—

—	prehodnih prilagoditev zaradi dodatnega pripoznanja v dodatnem kapitalu instrumentov, ki jih izdajo odvisna podjetja (člen 480 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditve kvalificiranega kapitala v konsolidiranem dodatnem kapitalu zaradi prehodnih določb,

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega kapitala (členi 472, 473a, 476, 477, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov od dodatnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—

—	drugih elementov dodatnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 26 do 28.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

Predloga EU I CC1.03 – Sestava regulativnega kapitala (preskus kapitala skupine)

Podjetja iz člena 8(3) Uredbe (EU) 2019/2033, ki imajo korist od uporabe tega istega člena, razkrijejo informacije o sestavi kapitala v skladu s predlogo EU I CC1.03 in naslednjimi navodili.

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Kapital investicijskega podjetja sestavlja vsota njegovega temeljnega in dodatnega kapitala.

TEMELJNI KAPITAL

Temeljni kapital je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala.

NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 50 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (a), in členi 27 do 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vključijo se kapitalski instrumenti vzajemnih, zadružnih ali podobnih institucij (člena 27 in 29 Uredbe (EU) št. 575/2013).

Vplačani presežek kapitala, povezan z instrumenti, se ne vključi.

Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se razkrije v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

Zadržani dobiček

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Zadržani dobiček vključuje zadržani dobiček preteklega leta in priznani dobiček med letom ali čisti dobiček poslovnega leta.

Zadržani dobiček preteklih let

Člen 4(1), točka 123, in člen 26(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Priznan dobiček ali izguba

Člen 4(1), točka 121, člen 26(2) in člen 36(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Obratno se v skladu s členom 36(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013 od navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbijejo izgube.

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 26(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druge rezerve

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 4(1), točka 117, in člen 26(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.

Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Členi 32 do 35 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druga sredstva

Člen 9(4) Uredbe (EU) 2019/2033.

(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Razkrije se vsota vrstic 14 do 23.

(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (f), in člen 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lasten navadni lastniški temeljni kapital, ki ga ima institucija ali skupina poročevalka na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Delež v delnicah, vključen v „kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi“, se ne poroča v tej vrstici.

Znesek, ki se razkrije, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

(–) Izgube tekočega poslovnega leta

Člen 36(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Dobro ime

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 4(1), točka 113, člen 36(1), točka (b), in člen 37 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Druga neopredmetena sredstva

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 4(1), točka 115, člen 36(1), točka (b), in člen 37, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek

Člen 9(2)(a) Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja

Člen 10(1)(a) Uredbe (EU) št. 2019/2033.

(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja

Člen 10(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 36(1), točka (h), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

Člen 9(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Drugi odbitki

Vsota vseh drugih odbitkov iz člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavki 1, 2 in 3, ter členi 484 do 487 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	drugih prehodnih prilagoditev navadnega lastniškega temeljnega kapitala (členi 469 do 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditev odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—	drugih elementov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 4 do 23.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

DODATNI TEMELJNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 61 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Razkrije se vsota vrstic 26 do 28 in vrstice 32.

Vplačani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 51, točka (a), in členi 52, 53 ter 54 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 51, točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se razkrije v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Člen 56 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Razkrije se vsota vrstic 29 do 31.

(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 52(1), točka (b), člen 56, točka (a), in člen 57 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki jih ima investicijsko podjetje na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 57 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56, točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Drugi odbitki

Vsota vseh drugih odbitkov v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 575/2013, z izjemo odbitkov v skladu s členom 56, točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013, ki niso vključeni v nobeno od vrstic 0340 ali 0380 zgoraj.

Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 4 in 5, členi 484 do 487 ter člena 489 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega temeljnega kapitala (členi 472, 473a, 474, 475, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov zaradi prehodnih določb,

—

—	drugih elementov dodatnega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 26 do 31.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

DODATNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 71 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Razkrije se vsota vrstic 34 do 36 in vrstice 39.

V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 62, točka (a), in člena 63 ter 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se razkrije, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 62, točka (b), in člen 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se razkrije v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA

Člen 66 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 63, točka (b)(i), člen 66, točka (a), in člen 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lastni instrumenti dodatnega kapitala, ki jih ima institucija ali skupina poročevalka na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Delež v delnicah, vključen v „kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi“, se ne razkrije v tej vrstici.

Znesek, ki se razkrije, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 66, točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 6 in 7, ter členi 484, 486, 488, 490 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega kapitala (členi 472, 473a, 476, 477, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov od dodatnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—

—	drugih elementov dodatnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 34 do 38.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

Predloga EU I CC2 – Uskladitev regulativnega kapitala z bilanco stanja v revidiranih računovodskih izkazih

Investicijska podjetja uporabljajo navodila iz te priloge za izpolnjevanje predloge EU I CC2 iz Priloge VI v skladu s členom 49(1), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.

Investicijska podjetja razkrijejo bilanco stanja iz svojih objavljenih računovodskih izkazov. Računovodski izkazi so revidirani računovodski izkazi za razkritja ob koncu leta.

Vrstice predloge so prilagodljive, investicijska podjetja pa jih razkrijejo v skladu s svojimi računovodskimi izkazi. Postavke kapitala v revidiranih računovodskih izkazih zajemajo vse postavke, ki so sestavine regulativnega kapitala, vključno z lastniškim kapitalom, ali ki se odštejejo od njega, obveznosti, kot je dolg, ali druge bilančne postavke, ki vplivajo na regulativni kapital, kot so neopredmetena sredstva, dobro ime in odložene terjatve za davek. Investicijska podjetja razširijo postavke kapitala iz bilance stanja, kot je potrebno za zagotovitev, da so vse sestavine, vključene v predlogo za razkritja o sestavi kapitala (predloga EU I CC1), prikazane ločeno. Investicijska podjetja elemente iz bilance stanja razširijo le do ravni razdrobljenosti, ki je potrebna za pridobitev sestavin, ki se zahtevajo s predlogo EU I CC1. Razkritje je sorazmerno s kompleksnostjo bilance stanja investicijskega podjetja.

10.

Stolpci so fiksni in se razkrijejo, kot sledi:

a.	stolpec a: investicijska podjetja vključijo številke, ki se poročajo v bilanci stanja iz revidiranih računovodskih izkazov v skladu z obsegom konsolidacije za računovodske namene;

b.	stolpec b: investicijska podjetja poročajo številke, ki ustrezajo obsegu konsolidacije za regulativne namene;

c.	stolpec c: investicijska podjetja vključijo navzkrižna sklicevanja med postavko kapitala v predlogi EU I CC2 in ustreznimi postavkami v predlogi za razkritja o kapitalu EU I CC1. Sklic v stolpcu c predloge EU I CC2 je povezan s sklicem v stolpcu b predloge EU I CC1.

11.

Če sta obseg konsolidacije za računovodske namene in obseg konsolidacije za regulativne namene investicijskega podjetja povsem enaka, se izpolni samo stolpec (a), to dejstvo pa se jasno razkrije, in sicer to velja za naslednje primere:

kadar investicijska podjetja izpolnjujejo obveznosti iz dela 6 Uredbe (EU) 2019/2033 o bonitetnih zahtevah investicijskih podjetij na konsolidirani podlagi, vendar sta obseg in metoda konsolidacije, uporabljena za bilanco stanja v računovodskih izkazih identična obsegu in metodi konsolidacije, določenima v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) 2019/2033, in investicijska podjetja v priloženem opisu k predlogi jasno navedejo, da med zadevnima obsegoma in metodama konsolidacije ni nobenih razlik;

e.	kadar investicijska podjetja izpolnjujejo obveznosti iz dela 6 Uredbe (EU) 2019/2033 na posamični podlagi.

Razpredelnica EU I CCA – Glavne značilnosti kapitalskih instrumentov, ki jih izda podjetje

12.

Investicijska podjetja uporabljajo navodila iz te priloge za izpolnjevanje razpredelnice EU I CCA iz Priloge VI v skladu s členom 49(1), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.

13.

Investicijska podjetja izpolnijo razpredelnico EU I CCA za naslednje kategorije: instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in instrumenti dodatnega kapitala.

14.

Razpredelnice sestavljajo ločeni stolpci z značilnostmi vsakega instrumenta regulativnega kapitala. Če imajo različni instrumenti iste kategorije enake značilnosti, lahko investicijska podjetja izpolnijo le en stolpec, v katerem razkrijejo te enake značilnosti, in navedejo izdaje, ki imajo enake značilnosti.

Navodila za izpolnjevanje razpredelnice z glavnimi značilnostmi kapitalskih instrumentov, ki jih izda podjetje
Številka vrstice	Pojasnilo
1	Izdajatelj Navede se pravni subjekt izdajatelja. Prosto besedilo
2	Edinstvena oznaka (npr. koda CUSIP, koda ISIN ali oznaka Bloomberg za prodajo zaprtemu krogu vlagateljev) Navede se edinstvena oznaka (npr. koda CUSIP, koda ISIN ali oznaka Bloomberg za prodajo zaprtemu krogu vlagateljev). Prosto besedilo
3	Javna prodaja ali prodaja zaprtemu krogu vlagateljev Navede se, ali je za instrument izvedena javna prodaja ali prodaja zaprtemu krogu vlagateljev. Izberite z menija: [javna], [zaprti krog vlagateljev]
4	Zakonodaja, ki ureja instrument Navede se zakonodaja, ki ureja instrument. Prosto besedilo
5	Vrsta instrumenta (vrste določi posamezna jurisdikcija) Navede se vrsta instrumenta, ki se razlikuje glede na jurisdikcijo. Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala se izbere ime instrumenta s seznama instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga objavi EBA. Za druge instrumente se izbere izmed: možnosti menija investicijskim podjetjem zagotovi posamezna jurisdikcija – za vsako vrsto instrumenta se vstavijo sklici na člene Uredbe (EU) 2019/2033.
6	Znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu (valuta v milijonih, na zadnji datum poročanja) Navede se znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu (skupni pripoznani znesek instrumenta pred prehodnimi določbami o ustrezni ravni razkritja – valuta, ki se uporablja za obveznosti poročanja). Prosto besedilo – zlasti se navede, ali so kateri deli instrumentov na različnih stopnjah regulativnega kapitala in ali se znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu, razlikuje od izdanega zneska.
7	Nominalni znesek instrumenta Nominalni znesek instrumenta (v valuti izdaje in valuti, ki se uporablja za obveznosti poročanja). Prosto besedilo
8	Cena izdaje Cena izdaje instrumenta. Prosto besedilo
9	Cena odkupa Cena odkupa instrumenta. Prosto besedilo
10	Računovodska razvrstitev Navede se računovodska razvrstitev. Izberite z menija: [lastniški kapital], [obveznost – odplačna vrednost], [obveznost – opcija poštene vrednosti], [neobvladujoči delež v konsolidiranem odvisnem podjetju].
11	Prvotni datum izdaje Navede se datum izdaje. Prosto besedilo
12	Brez zapadlosti ali z zapadlostjo Navede se, ali imajo instrumenti določen rok zapadlosti ali so brez zapadlosti. Izberite z menija: [brez zapadlosti], [z zapadlostjo]
13	Prvotni datum zapadlosti Za instrumente z zapadlostjo se navede prvotni datum zapadlosti (dan, mesec in leto). Za instrumente brez zapadlosti se navede „brez zapadlosti“. Prosto besedilo
14	Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve Navede se, ali obstaja opcija odpoklica izdajatelja (vse vrste opcij odpoklica). Izberite z menija: [da], [ne]
15	Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek Za instrument z opcijo odpoklica izdajatelja, se navede prvi datum odpoklica, če ima instrument opcijo odpoklica na določen datum (dan, mesec in leto), in ali ima instrument opcijo odpoklica zaradi davčnega in/ali regulativnega dogodka/obravnave. Navede se tudi cena odkupa. To pomaga pri oceni stalnosti. Prosto besedilo
16	Naknadni datumi odpoklica, če je relevantno Navede se, ali obstajajo naknadni datumi odpoklica in kako pogosti so, če je ustrezno. To pomaga pri oceni stalnosti. Prosto besedilo
17	Fiksna ali spremenljiva dividenda/kuponska obrestna mera Navede se, ali je kuponska obrestna mera/dividenda: fiksna ali spremenljiva v celotni življenjski dobi instrumenta ali trenutno fiksna, ampak se bo v prihodnje pretvorila v spremenljivo obrestno mero, ali trenutno spremenljiva, ampak se bo v prihodnje pretvorila v fiksno obrestno mero. Izberite z menija: [fiksna], [spremenljiva], [fiksna, nato spremenljiva], [spremenljiva, nato fiksna].
18	Kuponska obrestna mera in vsak z njo povezan indeks Navedba kuponske obrestne mere instrumenta in vsakega povezanega indeksa, na katerega se sklicuje kuponska obrestna mera/dividenda. Prosto besedilo
19	Obstoj možnosti neizplačila donosov Navedba, ali neizplačilo kupona ali dividende instrumenta prepoveduje izplačilo dividend na navadne delnice (tj. ali obstaja možnost neizplačila donosov). Izberite z menija: [da], [ne].
20	Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezno (glede na časovno razporeditev) Navedba, ali ima izdajatelj popolno diskrecijsko pravico, delno diskrecijsko pravico ali nima diskrecijske pravice v zvezi z izplačilom kupona/dividende. Če ima institucija popolno diskrecijsko pravico do ukinitve izplačil kupona/dividende v vseh okoliščinah, mora izbrati možnost „popolna diskrecijska pravica“ (tudi če obstaja možnost neizplačila donosov, ki instituciji ne more preprečiti ukinitve izplačil instrumenta). Če je za ukinitev izplačila potrebno izpolnjevati določene pogoje (npr. kapital pod določenim pragom), mora institucija izbrati možnost „delna diskrecijska pravica“. Če institucija ne more ukiniti izplačila, razen v primeru insolventnosti, mora izbrati „obvezno“. Izberite z menija: [popolna diskrecijska pravica], [delna diskrecijska pravica], [obvezno]. Prosto besedilo (navedite razloge za diskrecijsko pravico ter obstoj možnosti gotovega izplačila donosov, možnosti neizplačila donosov in alternativnega mehanizma za poravnavo kuponske obrestne mere).
21	Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezno (glede na znesek) Navedba, ali ima izdajatelj popolno diskrecijsko pravico, delno diskrecijsko pravico ali nima diskrecijske pravice v zvezi z zneskom izplačanega kupona/dividende. Izberite z menija: [popolna diskrecijska pravica], [delna diskrecijska pravica], [obvezno].
22	Možnost povečanja ali druge spodbude za odkup Navedba, ali obstaja možnost povečanja stopnje izplačila ali druga spodbuda za odkup. Izberite z menija: [da], [ne]
23	Nekumulativni ali kumultativni Navedba, ali so dividende/kuponi kumulativni ali nekumulativni. Izberite z menija: [nekumulativni], [kumulativni], [alternativni mehanizem za poravnavo kuponske obrestne mere].
24	Konvertibilni ali nekonvertibilni Navedba ali so instrumenti konvertibilni ali ne. Izberite z menija: [konvertibilni], [nekonvertibilni].
25	Če so konvertibilni, kateri so sprožilni dogodki za konverzijo Navedba pogojev, pod katerimi bo instrument konvertiran, vključno s točko neizvedljivosti. Če lahko eden ali več organov sproži konverzijo, se ti organi navedejo. V zvezi z vsakim organom se navede, ali mu pravno podlago za sprožitev konverzije zagotavljajo pogoji iz pogodbe za instrument (pogodbeni pristop) ali mu je pravna podlaga zagotovljena na zakonski osnovi (zakonski pristop). Prosto besedilo
26	Če so konvertibilni, ali so v celoti ali delno Navedba, ali se bo instrument vedno v celoti konvertiral, se bo lahko konvertiral v celoti ali delno ali se bo vedno konvertiral delno. Izberite z menija: [vedno v celoti], [v celoti ali delno], [vedno delno].
27	Če so konvertibilni, kakšna je stopnja konverzije Navedba stopnje, po kateri se instrument konvertira v instrument, ki bolj pokriva izgube. Prosto besedilo
28	Če so konvertibilni, ali je konverzija obvezna ali izbirna Za konvertibilne instrumente navedba, ali je konverzija obvezna ali izbirna. Izberite z menija: [obvezna], [izbirna], [n. r.] in [po izbiri imetnikov], [po izbiri izdajatelja], [po izbiri imetnikov in izdajatelja].
29	Če so konvertibilni, navedba vrste instrumenta, v katerega se konvertirajo Za konvertibilne instrumente navedba vrste instrumenta, v katerega se konvertirajo. Izberite z menija: [navadni lastniški temeljni kapital], [dodatni temeljni kapital], [dodatni kapital], [drugo].
30	Če so konvertibilni, navedite izdajatelja instrumenta, v katerega se konvertirajo Če so konvertibilni, navedba izdajatelja instrumenta, v katerega se konvertirajo. Prosto besedilo
31	Možnosti odpisa Navedba, ali obstaja možnost odpisa. Izberite z menija: [da], [ne]
32	V primeru odpisa, kateri so sprožilni dogodki Navedba sprožilnih dogodkov, pri katerih pride do odpisa, vključno s točko neizvedljivosti. Če lahko eden ali več organov sproži odpis, se ti organi navedejo. V zvezi z vsakim organom navedba, ali mu pravno podlago za odpis zagotavljajo pogoji iz pogodbe za instrument (pogodbeni pristop) ali mu je pravna podlaga zagotovljena na zakonski osnovi (zakonski pristop). Prosto besedilo
33	V primeru odpisa, ali gre za popoln ali delen odpis Navedba, ali bo instrument vedno odpisan v celoti, ali se lahko odpiše delno ali se bo vedno odpisal delno. To pomaga pri oceni ravni pokritja izgub pri odpisu. Izberite z menija: [vedno v celoti], [v celoti ali delno], [vedno delno].
34	V primeru odpisa, ali je stalen ali začasen Institucije za odpisane instrumente navedba, ali je odpis trajen ali začasen. Izberite z menija: [trajen] [začasen] [n.r.].
35	V primeru začasnega odpisa, opis mehanizma za zvišanje vrednosti Opis mehanizma za pripis višje vrednosti. Prosto besedilo
36	Neskladne značilnosti v prehodnem obdobju Navedba, ali obstajajo neskladne značilnosti. Izberite med [da] ali [ne].
37	Če je odgovor da, navedite neskladne značilnosti Če obstajajo neskladne značilnosti, jih institucija navede. Prosto besedilo
38	Povezava do vseh določil in pogojev instrumenta (sklicevanje) Navedba spletne povezave, ki omogoča dostop do prospekta izdaje, vključno z vsemi določili in pogoji instrumenta.

PRILOGA VIII

POROČANJE O PRESKUSU KAPITALA SKUPINE

PREDLOGE ZA INVESTICIJSKA PODJETJA
Številka predloge	Koda predloge	Ime predloge / skupine predlog	Kratko ime
		PRESKUS KAPITALA SKUPINE
11.1	I 11.01	SESTAVA KAPITALA – PRESKUS KAPITALA SKUPINE	I11.1
11.2	I 11.02	KAPITALSKI INSTRUMENTI – PRESKUS KAPITALA SKUPINE	I11.2
11.3	I 11.03	INFORMACIJE O ODVISNIH PODJETJIH	I11.3

I 11.01 – SESTAVA KAPITALA – PRESKUS KAPITALA SKUPINE (I11.1)

Vrstice	Postavka	Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	KAPITAL
0020	TEMELJNI KAPITAL
0030	NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL
0040	V celoti vplačani kapitalski instrumenti
0050	Vplačani presežek kapitala
0060	Zadržani dobiček
0070	Zadržani dobiček preteklih let
0080	Priznan dobiček
0090	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
0100	Druge rezerve
0120	Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov
0130	Druga sredstva
0145	(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA
0150	(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala
0190	(–) Izgube tekočega poslovnega leta
0200	(–) Dobro ime
0210	(–) Druga neopredmetena sredstva
0220	(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek
0230	(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja
0240	(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja
0250	(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih investicijsko podjetje nima pomembne naložbe
0270	(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami
0280	(–) Drugi odbitki
0295	Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
0300	DODATNI TEMELJNI KAPITAL
0310	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
0320	Vplačani presežek kapitala
0335	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA
0340	(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala
0380	(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih investicijsko podjetje nima pomembne naložbe
0400	(–) Drugi odbitki
0415	Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala
0420	DODATNI KAPITAL
0430	V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti
0440	Vplačani presežek kapitala
0455	(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA
0460	(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala
0500	(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih obvladujoče podjetje nima pomembne naložbe
0525	Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

I 11.02 – KAPITALSKI INSTRUMENTI – PRESKUS KAPITALA SKUPINE (I11.2)

		Znesek
Vrstice	Postavka	0010
0010	Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij, kadar ima obvladujoče podjetje znatno naložbo v teh subjektih
0020	Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij, kadar ima obvladujoče podjetje znatno naložbo v teh subjektih
0030	Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij, kadar ima obvladujoče podjetje znatno naložbo v teh subjektih
0040	Deleži subjektov finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij v obsegu, v katerem ne predstavljajo kapitala za subjekt skupine, v katerega je vložilo obvladujoče podjetje
0050	Podrejene terjatve subjektov finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij
0060	Pogojne obveznosti v korist subjektov v skupini investicijskih podjetij
0070	Skupne kapitalske zahteve za odvisna podjetja

I 11.03: INFORMACIJE O ODVISNIH PODJETJIH (I11.3)

Koda	Vrsta kode	Ime podjetja	Obvladujoče podjetje / odvisno podjetje	Država	Naložbe obvladujočega podjetja					Podrejene obveznosti obvladujočega podjetja v korist subjekta	Skupne kapitalske zahteve
					CET1	AT1	T2	Deleži	Podrejene terjatve			Stalni minimalni kapital	Zahteva za faktor K													Zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov
					CET1	AT1	T2	Deleži	Podrejene terjatve			Stalni minimalni kapital		Upravljana sredstva	Denar strank, ki se upravlja – ločen	Denar strank, ki se upravlja – neločen	Zaščitena in upravljana sredstva	Obravnavana naročila strank – denarni posli	Obravnavana naročila strank – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti	Zahteva za K-NPR	Zagotovljeno klirinško kritje	Neplačilo nasprotne stranke v poslu	Dnevni tok trgovanja – denarni posli	Dnevni tok trgovanja – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti	Zahteva za K-CON	Zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov
0010	0020	0030	0040	0050	0060	0070	0080	0090	0100	0110	0120	0130	0140	0150	0160	0170	0180	0190	0200	0210	0220	0230	0240	0250	0260	0270

PRILOGA IX

POROČANJE O PRESKUSU KAPITALA SKUPINE

Kazalo vsebine

DEL I:

SPLOŠNA NAVODILA

162

Struktura in dogovori

162

1.1

Struktura

162

1.2

Dogovor glede oštevilčenja

162

1.3

Dogovor glede predznaka

162

DEL II:

NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

163

KAPITAL: RAVEN, SESTAVA, ZAHTEVE IN IZRAČUN

163

1.1

Splošne opombe

163

1.2

I 11.01 – SESTAVA KAPITALA – PRESKUS KAPITALA SKUPINE (I11.1)

163

1.2.1

Navodila za posamezne pozicije

163

1.3

I 11.02 KAPITALSKE ZAHTEVE – PRESKUS KAPITALA SKUPINE (I11.2)

169

1.3.1

Navodila za posamezne pozicije

169

1.4

IF 11.03 INFORMACIJE O ODVISNIH PODJETJIH (IF11.3)

170

1.4.1

Navodila za posamezne pozicije

170

DEL I: SPLOŠNA NAVODILA

1. Struktura in dogovori

1.1 Struktura

Na splošno poročanje o preskusu kapitala skupine sestavljata dve predlogi:

(a)	sestava kapitala,

(b)	kapitalski instrumenti.

1.2 Dogovor glede oštevilčenja

Pri sklicevanju na stolpce, vrstice in celice predlog se v dokumentu upošteva dogovor glede označevanja iz točk 4 do 7. Te številčne kode se obsežno uporabljajo v validacijskih pravilih.

V navodilih se uporablja naslednji splošen zapis: {predloga; vrstica; stolpec}.

V primeru validacije znotraj predloge, pri kateri se uporabijo samo podatkovne točke zadevne predloge, v zapisih predloga ni navedena: {vrstica; stolpec}.

V primeru predlog, ki imajo samo en stolpec, so navedene samo vrstice: {predloga; vrstica}

Če je validacija opravljena za predhodno navedene vrstice ali stolpce, se to označi z zvezdico.

1.3 Dogovor glede predznaka

DEL II: NAVODILA V ZVEZI S PREDLOGAMI

1. KAPITAL: RAVEN, SESTAVA, ZAHTEVE IN IZRAČUN

1.1 Splošne opombe

10.

Oddelek s pregledom kapitala vsebuje informacije o kapitalu, ki ga ima investicijsko podjetje, in o njegovih kapitalskih zahtevah. Sestavljata ga dve predlogi:

(a)	Predloga I 11.01 vsebuje sestave vrst kapitala, ki ga ima investicijsko podjetje: navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), dodatnega temeljnega kapitala (AT1) in dodatnega kapitala (T2).

(b)	Predloga I 11.02 vsebuje informacije o „kapitalskih zahtevah“ v okviru preskusa kapitala skupine, tj. deležih znotraj skupine, pogojnih obveznostih in skupnih kapitalskih zahtevah odvisnih podjetij.

(c)	Predloga I 11.03 vsebuje ustrezne informacije o kapitalskih zahtevah, pogojnih obveznostih, podrejenih terjatvah in deležih subjektov finančnega sektorja na ravni odvisnih podjetij, razčlenjene po posameznih subjektih.

11.

1.2 I 11.01 – SESTAVA KAPITALA – PRESKUS KAPITALA SKUPINE (I11.1)

1.2.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica

Pravna podlaga in navodila

0010

KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Kapital investicijskega podjetja sestavlja vsota njegovega temeljnega in dodatnega kapitala.

0020

TEMELJNI KAPITAL

Temeljni kapital je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala.

0030

NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 50 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0040

V celoti vplačani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (a), in členi 27 do 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vključijo se kapitalski instrumenti vzajemnih, zadružnih ali podobnih institucij (člena 27 in 29 Uredbe (EU) št. 575/2013).

Vplačani presežek kapitala, povezan z instrumenti, se ne vključi.

Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah, se vključijo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 31 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0050

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

0060

Zadržani dobiček

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Zadržani dobiček vključuje zadržani dobiček preteklega leta in priznani dobiček med letom ali čisti dobiček poslovnega leta.

Poroča se vsota vrstic 0070 in 0080.

0070

Zadržani dobiček preteklih let

Člen 4(1), točka 123, in člen 26(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0080

Priznan dobiček

Člen 4(1), točka 121, člen 26(2) in člen 36(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0090

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 26(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0100

Druge rezerve

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 4(1), točka 117, in člen 26(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje davčnih obremenitev, predvidljivih v času izračuna.

0120

Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Členi 32 do 35 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0130

Druga sredstva

Člen 9(4) Uredbe (EU) 2019/2033.

0145

(–) SKUPAJ ODBITKI OD NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Člen 8(2), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033, in člen 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 z izjemo točke (i) navedenega odstavka.

Poroča se vsota vrstic 0150 in 0190–0280.

0150

(–) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 36(1), točka (f), in člen 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lasten navadni lastniški temeljni kapital, ki ga ima institucija ali skupina poročevalka na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 42 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Delež v delnicah, vključen v „kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi“, se ne poroča v tej vrstici.

Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

0190

(–) Izgube tekočega poslovnega leta

Člen 36(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0200

(–) Dobro ime

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 4(1), točka 113, člen 36(1), točka (b), in člen 37 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0210

(–) Druga neopredmetena sredstva

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 4(1), točka 115, člen 36(1), točka (b), in člen 37, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Druga neopredmetena sredstva so neopredmetena sredstva v skladu z veljavnim računovodskim standardom, pri čemer se ne upošteva dobro ime, prav tako v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

0220

(–) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik, zmanjšane za povezane obveznosti za davek

Člen 9(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0230

(–) Kvalificiran delež izven finančnega sektorja, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja

Člen 10(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

0240

(–) Skupaj kvalificirani deleži v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % kapitala podjetja

Člen 10(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

0250

(–) Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih obvladujoče podjetje nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (h), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Obvladujoče podjetje Unije v tej vrstici pomeni nadrejena investicijska podjetja Unije, nadrejene investicijske holdinge Unije, obvladujoče mešane finančne holdinge Unije in katero koli drugo obvladujoče podjetje, ki je investicijsko podjetje, finančna institucija, družba za pomožne storitve ali vezani zastopnik.

0270

(–) Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami

Člen 9(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 36(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0280

(–) Drugi odbitki

Vsota vseh drugih odbitkov v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, z izjemo odbitkov v skladu s členom 36(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 575/2013, ki niso vključeni v nobeno od vrstic 0150 do 0270 zgoraj.

0295

Navadni lastniški temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavki 1, 2 in 3, ter členi 484 do 487 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	drugih prehodnih prilagoditev navadnega lastniškega temeljnega kapitala (členi 469 do 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013), prilagoditev odbitkov od navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—	drugih elementov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 0040 do 0280.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

0300

DODATNI TEMELJNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 61 Uredbe (EU) št. 575/2013.

0310

V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 51, točka (a), in členi 52, 53 ter 54 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

0320

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 51, točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

0335

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA

Člen 56 Uredbe (EU) št. 575/2013 z izjemo točke (d) navedenega člena.

Poroča se vsota vrstic 0340, 0380 in 0400.

0340

(–) Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 52(1), točka (b), člen 56, točka (a), in člen 57 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lastni instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki jih ima investicijsko podjetje na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 57 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

0380

(–) Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih obvladujoče podjetje nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 56, točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0400

(–) Drugi odbitki

0415

Dodatni temeljni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 4 in 5, členi 484 do 487 ter člena 489 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega temeljnega kapitala (členi 472, 473a, 474, 475, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov zaradi prehodnih določb,

—

—	drugih elementov dodatnega temeljnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega temeljnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 0310 do 0400.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

0420

DODATNI KAPITAL

Člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 71 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Poroča se vsota vrstic 0430 do 0455 in 0525.

0430

V celoti vplačani, neposredno izdani kapitalski instrumenti

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 62, točka (a), in člena 63 ter 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Znesek, ki se poroča, ne vključuje vplačanega presežka kapitala, povezanega z instrumenti.

0440

Vplačani presežek kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 62, točka (b), in člen 65 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vplačani presežek kapitala ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Znesek, ki se poroča v okviru te postavke, je del, povezan z „vplačanimi kapitalskimi instrumenti“.

0455

(–) SKUPAJ ODBITKI OD DODATNEGA KAPITALA

Člen 66 Uredbe (EU) št. 575/2013 z izjemo točke (d) navedenega člena.

0460

(–) Lastni instrumenti dodatnega kapitala

Člen 9(1), točka (i), Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 63, točka (b)(i), člen 66, točka (a), in člen 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lastni instrumenti dodatnega kapitala, ki jih ima institucija ali skupina poročevalka na datum poročanja. Veljajo izjeme iz člena 67 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Delež v delnicah, vključen v „kapitalske instrumente, ki niso sprejemljivi“, se ne poroča v tej vrstici.

Znesek, ki se poroča, vključuje presežek kapitala, povezan z lastnimi delnicami.

0500

(–) Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih obvladujoče podjetje nima pomembne naložbe

Člen 9(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 2019/2033.

Člen 66, točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

0525

Dodatni kapital: drugi elementi, odbitki in prilagoditve kapitala

Ta vrstica vključuje vsoto naslednjih postavk, kjer je ustrezno:

—	prehodnih prilagoditev zaradi instrumentov dodatnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila (člen 483, odstavka 6 in 7, ter členi 484, 486, 488, 490 in 491 Uredbe (EU) št. 575/2013),

—	drugih prehodnih prilagoditev dodatnega kapitala (členi 472, 473a, 476, 477, 478 in 481 Uredbe (EU) št. 575/2013): prilagoditve odbitkov od dodatnega kapitala zaradi prehodnih določb,

—

—	drugih elementov dodatnega kapitala ali odbitkov od elementa dodatnega kapitala, ki se ne morejo razvrstiti v eno od vrstic 0430 do 0500.

Ta vrstica se ne uporabi za vključitev kapitalskih postavk ali odbitkov, ki v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 ali Uredbo (EU) št. 575/2013 niso zajeti v izračun količnikov kapitalske ustreznosti.

1.3 I 11.02 KAPITALSKE ZAHTEVE – PRESKUS KAPITALA SKUPINE (I11.2)

1.3.1 Navodila za posamezne pozicije

Vrstica	Pravna podlaga in navodila
0010	Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij, kadar ima obvladujoče podjetje znatno naložbo v teh subjektih Člen 8(3), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033 v povezavi s členom 36(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 575/2013.
0020	Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij, kadar ima obvladujoče podjetje znatno naložbo v teh subjektih Člen 8(3), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033 v povezavi s členom 56, točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.
0030	Instrumenti dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij, kadar ima obvladujoče podjetje znatno naložbo v teh subjektih Člen 8(3), točka (a), v povezavi s členom 66, točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.
0040	Deleži subjektov finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij v obsegu, v katerem ne predstavljajo kapitala za subjekt skupine, v katerega je vložilo obvladujoče podjetje Člen 8(3), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Ta vrstica vključuje deleže obvladujočega podjetja v obsegu, v katerem ne predstavljajo kapitala za subjekt skupine, v katero je vložilo obvladujoče podjetje.
0050	Podrejene terjatve subjektov finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij Člen 8(3), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Ta vrstica vključuje podrejene terjatve v obsegu, v katerem ne predstavljajo kapitala za subjekt skupine, v katero je vložilo obvladujoče podjetje.
0060	Pogojne obveznosti v korist subjektov v skupini investicijskih podjetij Člen 8(3), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.
0070	Skupne kapitalske zahteve za odvisna podjetja V primeru uporabe člena 8(4) Uredbe (EU) št. 2019/2033.

1.4 IF 11.03 INFORMACIJE O ODVISNIH PODJETJIH (IF11.3)

10.

V tej predlogi se poročajo vsi subjekti, vključeni v obseg preskusa kapitala skupine. To vključuje tudi obvladujoče podjetje skupine.

1.4.1 Navodila za posamezne pozicije

Stolpci	Pravna podlaga in navodila
0010	Koda Koda mora biti kot del identifikatorja vrstice enoznačna za vsak sporočeni subjekt. Koda za investicijska podjetja in zavarovalnice je koda LEI. Koda za druge subjekte je koda LEI ali nacionalna koda, če koda LEI ni na voljo. Koda je enoznačna in se uporablja dosledno v vseh predlogah in skozi čas. Koda ima vedno določeno vrednost.
0020	Vrsta kode Subjekt, ki poroča, za vrsto kode, sporočene v stolpcu 0010, navede „koda LEI“ ali „nacionalna koda“. Vrsto kode je treba vedno sporočiti.
0030	Ime podjetja Ime podjetja, vključenega v obseg konsolidacije.
0040	Obvladujoče podjetje / odvisno podjetje Navedba, ali je subjekt, ki se poroča v vrstici, obvladujoče podjetje skupine ali odvisno podjetje.
0050	Država Poroča se država, v kateri se nahaja odvisno podjetje.
0060–0100	Naložbe obvladujočega podjetja Člen 8(3), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033. V tem oddelku se poročajo naložbe obvladujočega podjetja v subjekte skupine.
0060	CET1 Člen 8(3), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033 v povezavi s členom 36(1), točka (i), Uredbe (EU) št. 575/2013.
0070	AT1 Člen 8(3), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033 v povezavi s členom 56, točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.
0080	T2 Člen 8(3), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033 v povezavi s členom 66, točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.
0090	Deleži Člen 8(3), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Ta stolpec vključuje deleže obvladujočega podjetja v obsegu, v katerem ne predstavljajo kapitala za subjekt skupine, v katero je vložilo obvladujoče podjetje.
0100	Podrejene terjatve Člen 8(3), točka (a), Uredbe (EU) št. 2019/2033. Ta stolpec vključuje podrejene terjatve v obsegu, v katerem ne predstavljajo kapitala za subjekt skupine, v katero je vložilo obvladujoče podjetje.
0110	Podrejene obveznosti obvladujočega podjetja v korist subjekta Člen 8(3), točka (b), Uredbe (EU) št. 2019/2033.
0120	Skupne kapitalske zahteve za odvisna podjetja Člen 8(4) Uredbe (EU) 2019/2033.
0130	Stalni minimalni kapital Člen 14 Uredbe (EU) 2019/2033.
0140	Zahteva za faktor K Člen 15 Uredbe (EU) 2019/2033.
0150	Upravljana sredstva Člen 15(2) in člen 17 Uredbe (EU) 2019/2033.
0160	Denar strank, ki se upravlja – ločen Člen 15(2) in člen 18 Uredbe (EU) 2019/2033.
0170	Denar strank, ki se upravlja – neločen Člen 15(2) in člen 18 Uredbe (EU) 2019/2033.
0180	Zaščitena in upravljana sredstva Člen 15(2) in člen 19 Uredbe (EU) 2019/2033.
0190	Obravnavana naročila strank – denarni posli Člen 15(2), člen 20(1) in člen 20(2), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.
0200	Obravnavana naročila strank – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti Člen 15(2), člen 20(1) in člen 20(2), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.
0210	Zahteva za K-NPR Člen 22 Uredbe (EU) 2019/2033.
0220	Zagotovljeno klirinško kritje Člen 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033.
0230	Neplačilo nasprotne stranke v poslu Člen 26 in člen 24 Uredbe (EU) 2019/2033.
0240	Dnevni tok trgovanja – denarni posli Za namene izračuna zahteve za faktor K investicijska podjetja poročajo z uporabo koeficienta iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2019/2033. V primeru težkih tržnih pogojev v skladu s členom 15(5), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033 investicijska podjetja uporabijo prilagojeni koeficient, kot je določen v navedeni točki. Faktor dnevnega toka trgovanja se izračuna v skladu s členom 33(2), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2033.
0250	Dnevni tok trgovanja – posli z izvedenimi finančnimi instrumenti Za namene izračuna zahteve za faktor K investicijska podjetja poročajo z uporabo koeficienta iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2019/2033. V primeru težkih tržnih pogojev v skladu s členom 15(5), točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033 investicijska podjetja uporabijo prilagojeni koeficient, kot je določen v navedeni točki. Faktor dnevnega toka trgovanja se izračuna v skladu s členom 33(2), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2033.
0260	Zahteva za K-CON Člen 37(2), člen 39 in člen 24 Uredbe (EU) 2019/2033.
0270	Zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov Člen 13 Uredbe (EU) 2019/2033.

22.12.2021

Uradni list Evropske unije

L 458/173

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2285

z dne 14. decembra 2021

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 glede določitve seznamov škodljivih organizmov, prepovedi in zahtev za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Unijo ter njihovih premikov po Uniji ter o razveljavitvi odločb 98/109/ES in 2002/757/ES ter izvedbenih uredb (EU) 2020/885 in (EU) 2020/1292

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 5(2), člena 32(2), člena 37(2) in (4), člena 40(2), člena 41(2), člena 53(2), člena 54(2), člena 72(1), člena 73, člena 79(2) in člena 80(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 (2) določa sezname karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje in nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo. Poleg tega določa zahteve za vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Unijo ali za njihove premike po Uniji, da se prepreči vstop navedenih škodljivih organizmov na ozemlje Unije ter njihova naselitev in širjenje na ozemlju Unije.

(2)

Izvedbeno uredbo (EU) 2019/2072 bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale razpoložljive znanstvene in tehnične informacije iz ocen tveganja zaradi škodljivih organizmov, kategorizacij tveganja zaradi škodljivih organizmov in analiz tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jih izvajajo Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: EPPO) ter države članice. Take spremembe so potrebne tudi glede na zadržanja v zvezi s škodljivimi organizmi na meji Unije in izbruhe na ozemlju Unije ter nadaljnjo analizo, ki so jo opravile ustrezne delovne skupine Komisije.

(3)

Agencija je ponovno ocenila več škodljivih organizmov iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, da bi posodobila njihov fitosanitarni status v skladu z najnovejšim tehničnim in znanstvenim razvojem (v nadaljnjem besedilu: ponovna ocena). V primeru skupin nadzorovanih škodljivih organizmov so bili zadevni škodljivi organizmi pri navedeni ponovni oceni preučeni samo glede na njihovo navzočnost na ozemlju Unije in torej ne za celotno evropsko celino.

(4)

Glede na navedeno ponovno oceno bi bilo treba vrste in rodove, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I, člen 3 in oddelek 1, k Uredbi (EU) 2016/2031, iz skupin Acleris spp. (3), Choristoneura spp. (4), Cicadellidae, ki so znane kot vektorji Xylella fastidiosa (Wells et al.) (5), Margarodidae (6), Premnotrypes spp. (7), fitoplazme Palm lethal yellowing (8), Tephritidae (9), virusi, viroidi in fitoplazme krompirja (10), virusi, viroidi in fitoplazme Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. in Vitis L. (11) določiti v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(5)

Na podlagi ponovne ocene skupine Tephritidae so bili opredeljeni specifične vrste in rodovi, ki niso navzoči ali imajo omejeno navzočnost na ozemlju Unije in bi jih bilo treba uvrstiti na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo. Na seznam karantenskih škodljivih organizmov Unije bi bilo treba uvrstiti več rodov, da bi se omogočili ukrepi varstva pred njimi, dokler ne bodo na voljo metode za njihovo določitev na ravni vrst, zlasti na stopnjah ličink. Zato bi bilo treba zadevne posebne zahteve iz Priloge VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ustrezno spremeniti.

(6)

Na podlagi ponovne ocene neevropski izolati virusov krompirja A, M, V in Y, Arracacha virus B, različek oca, in Papaya leaf crumple virus ne izpolnjujejo več pogojev iz Priloge I, člen 3 in oddelek 1, k Uredbi (EU) 2016/2031 glede njihovih morebitnih učinkov in se ne štejejo več za karantenske škodljive organizme za Unijo. Zato bi jih bilo treba črtati s seznama karantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(7)	Na podlagi ponovne ocene je bilo ugotovljeno, da Citrus chlorotic spot virus izpolnjuje pogoje iz Priloge I, člen 3 in oddelek 1, k Uredbi (EU) 2016/2031, zato bi ga bilo treba vključiti na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(8)

Imena škodljivih organizmov Amauromyza maculosa (Malloch), Anomala orientalis (Waterhouse), Cicadellidae, ki so znane kot vektorji Xylella fastidiosa (Wells et al.), Heliothis zea (Boddie), Phoma andina (Turkensteen), Rhizoecus hibisci Kawai and Takagi, Scolytidae spp. in Witches’ broom disease of lime bi bilo treba ustrezno nadomestiti z Nemorimyza maculosa (Malloch) (12), Exomala orientalis (Waterhouse) (13), Cicadomorpha, ki so znane kot vektorji Xylella fastidiosa (Wells et al.) (14), Helicoverpa zea (Boddie) (15), Stagonosporopsis andigena (Turkensteen) Aveskamp, Gruyter & Verkley (16), Ripersiella hibisci Kawai and Takagi (17), Scolytinae spp. (18) in referenčni sev Candidatus Phytoplasma aurantifolia (19), da bi odražala najnovejši razvoj mednarodne nomenklature iz zadevnih znanstvenih mnenj Agencije.

(9)

Strawberry witches’ broom disease je bila prijavljena kot bolezen, ki prizadene Fragaria L. Fitoplazma, ki je povzročitelj bolezni, v preteklosti ni bila ugotovljena z orodji za molekularno identifikacijo. Na podlagi nedavnega znanstvenega mnenja Agencije (20) bi bilo treba fitoplazmo, ki je bila prej znana in uvrščena na seznam iz Priloge II, del A, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 kot fitoplazma Strawberry witches’ broom, črtati s seznama in jo nadomestiti z vnosom za Candidatus Phytoplasma hispanicum.

(10)

Poleg tega je glede na odsotnost Candidatus Phytoplasma australiense Davis et al. na ozemlju Unije in ob upoštevanju zadevnega mnenja Agencije zadevni škodljivi organizem tehnično upravičeno uvrstiti na seznam iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 kot karantenski škodljivi organizem za Unijo. V skladu s tem bi bilo treba navedeni škodljivi organizem črtati s seznama nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov iz Priloge IV, del J, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 v zvezi z razmnoževalnim materialom sadnih rastlin in sadnimi rastlinami, namenjenimi za pridelavo sadja, vrste Fragaria L.

(11)

Zato bi bilo treba posebne zahteve iz Priloge VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 v zvezi s fitoplazmo Strawberry witches’ broom nadomestiti s posebnimi zahtevami v zvezi s Candidatus Phytoplasma australiense Davis et al. (referenčni sev), Candidatus Phytoplasma fraxini (referenčni sev) Griffiths et al. in Candidatus Phytoplasma hispanicum (referenčni sev) Davis et al., saj je Agencija za navedene škodljive organizme ugotovila, da imajo učinek na Fragaria L.

(12)

Škodljivi organizem Anoplophora glabripennis (Motschulsky) je naveden na seznamu iz Priloge II, del A, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. Vendar je Italija sporočila, da izkoreninjenje tega škodljivega organizma na nekaterih delih njenega ozemlja ni več izvedljivo, in zahtevala sistem zadrževanja. Zato bi bilo treba ta škodljivi organizem uvrstiti na seznam kot škodljivi organizem, za katerega je znano, da je navzoč na ozemlju Unije, in ga premakniti v Prilogo II, del B, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(13)

Španija je leta 2015 (21) izvedla analizo tveganja zaradi škodljivega organizma za ambrozijskega podlubnika Euwallacea in z njim povezani glivi Fusarium ambrosium in Fusarium euwallaceae, EPPO pa je leta 2017 (22) pripravila tudi poročilo o analizi tveganja zaradi škodljivega organizma na podlagi analize tveganja zaradi škodljivega organizma, ki jo je Španija izvedla v zvezi z Euwallacea fornicatus sensu lato in Fusarium euwallaceae. Glede na navedeni analizi navedeni škodljivi organizmi izpolnjujejo pogoje iz Priloge I, člen 3 in oddelek 1, k Uredbi (EU) 2016/2031 v zvezi z ozemljem Unije. Euwallacea fornicatus sensu lato je že regulirana kot karantenski škodljivi organizem za Unijo z uvrstitvijo na seznam iz Priloge II, del A, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 pod skupino Scolytidae spp. (neevropske). Ta škodljivi organizem bi bilo zdaj treba izrecno navesti v Prilogi II, del A, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, saj bi bilo treba določiti posebne zahteve v zvezi z njim. Simbionta Fusarium ambrosium in Fusarium euwallaceae bi bilo treba na podlagi taksonomskih sprememb regulirati pod znanstvenima imenoma Neocosmospora ambrosia in Neocosmospora euwallaceae.

(14)

EPPO je izvedla več analiz tveganja za škodljive organizme Apriona germari (Hope), Apriona rugicollis Chevrolat, Apriona cinerea Chevrolat (23), Ceratothripoides claratris (Shumsher) (24), Massicus raddei (Blessig) (25), Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback (26), Prodiplosis longifila Gagné (27) in Trirachys sartus Solsky (28). Glede na navedene analize navedeni škodljivi organizmi izpolnjujejo pogoje iz Priloge I, člen 3 in oddelek 1, k Uredbi (EU) 2016/2031 v zvezi z ozemljem Unije in bi jih zato bilo treba uvrstiti na seznam iz Priloge II, del A, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 kot karantenske škodljive organizme za Unijo.

(15)

Na podlagi metodologije, ki jo je razvila EPPO (29), je bilo ugotovljeno, da Pseudomonas syringae pv. actinidiae Takikawa, Serizawa, Ichikawa, Tsuyumu & Goto izpolnjuje merila za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme iz Priloge I, oddelek 4, k Uredbi (EU) 2016/2031. Zato je upravičeno, da se navedeni škodljivi organizem vključi v Prilogo IV, dela D in M, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, v kateri je naveden seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov v zvezi z razmnoževalnim materialom okrasnih rastlin oz. razmnoževalnim materialom sadnih rastlin in sadnimi rastlinami, namenjenimi za pridelavo sadja, vrste Actinidia Lindl. Poleg tega bi bilo za preprečitev navzočnosti navedenega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah za saditev treba določiti posebne ukrepe v Prilogi V, dela C in K, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(16)	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/885 (30) določa ukrepe za preprečevanje vnosa v Unijo in širjenja znotraj Unije Pseudomonas syringae pv. actinidiae.

(17)	Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) 2020/885 razveljaviti, saj bodo njene določbe prenesene v Izvedbeno uredbo (EU) 2019/2072.

(18)

Na podlagi metodologije, ki jo je razvila EPPO, je bilo ugotovljeno, da Phytophthora ramorum (unijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld izpolnjuje merila za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme iz Priloge I, oddelek 4, k Uredbi (EU) 2016/2031. Zato je upravičeno, da se navedeni škodljivi organizem vključi v Prilogo IV, deli D, E in J, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, v kateri je naveden seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov v zvezi z razmnoževalnim materialom okrasnih rastlin, gozdnim reprodukcijskim materialom, razen semen, oz. razmnoževalnim materialom sadnih rastlin in sadnimi rastlinami, namenjenimi za pridelavo sadja. Poleg tega bi bilo za preprečitev navzočnosti navedenega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah za saditev treba določiti posebne ukrepe v Prilogi V, dela C in K, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(19)

Na podlagi metodologije, ki jo je razvila EPPO, je bilo ugotovljeno, da Citrus bark cracking viroid (CBCVd) izpolnjuje merila za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme iz Priloge I, oddelek 4, k Uredbi (EU) 2016/2031. Zato je upravičeno, da se navedeni škodljivi organizem vključi v Prilogo IV, del L, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, v kateri je naveden seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov v zvezi z rastlinami za saditev Humulus lupulus L. Za preprečitev navzočnosti navedenega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah za saditev bi bilo treba določiti posebne ukrepe v Prilogi V, del J, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(20)

Na podlagi ukrepov za obvladovanje tveganj proti Candidatus Phytoplasma pyri, ki jih države članice izvajajo od začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072, in po izmenjavi mnenj z državami članicami o sorazmernosti teh ukrepov bi bilo treba ukrepe za obvladovanje tveganja za ta škodljivi organizem pregledati. Posodobljene ukrepe za preprečevanje navzočnosti Candidatus Phytoplasma pyri na specifičnih rastlinah za saditev bi bilo treba določiti v Prilogi V, del C, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(21)	V Prilogi V, del E, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 bi bilo treba ime Bruchus pisorum (L.) spremeniti v Bruchus pisorum (Linnaeus), ime Bruchus rufimanus L. pa v Bruchus rufimanus Boheman, da bi se upoštevala pravila iz Mednarodnega kodeksa zoološke nomenklature.

(22)

Gomolji semenskega krompirja se trenutno lahko pridelujejo iz rastlin, ki rastejo na območjih, za katera je znano, da so prosta Candidatus Liberibacter solanacearum Liefting et al. Zato bi bilo treba ukrepe v zvezi s partijami semenskega krompirja glede navedenega škodljivega organizma iz Priloge V, del F, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 spremeniti, da bi se upoštevalo to dejstvo in omogočile manj stroge zahteve za semenski krompir, pridelan na navedenih območjih.

(23)

Na podlagi znanstvenega in tehničnega znanja ter ocene tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jo je izvedla Agencija (31), in dokumenta o obvladovanju tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki ga je objavila EPPO (32), bi bilo treba vnos izoliranega lubja Acer macrophyllum Pursh, Aesculus californica (Spach) Nutt., Lithocarpus densiflorus (Hook. & Arn.) Rehd., Quercus L. in Taxus brevifolia Nutt. s poreklom iz Kanade, Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike in Vietnama v Unijo prepovedati zaradi nesprejemljivega tveganja, ki ga predstavlja zaradi karantenskega škodljivega organizma za Unijo Phytophthora ramorum (neunijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld. Navedene rastlinske proizvode bi bilo zato treba v zvezi z navedenimi tretjimi državami uvrstiti na seznam iz Priloge VI k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, prilogi VII in XI k navedeni uredbi pa bi bilo treba v skladu s tem spremeniti, brez poseganja v uporabo prava Unije za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko v skladu s členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski k Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu.

(24)

Na podlagi znanstvenega in tehničnega znanja ter ocene tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jo je izvedla Agencija, in evidence o obvladovanju tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jo je objavila EPPO, je primerno uvesti posebne zahteve za vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije ter njihove premike po ozemlju Unije zaradi verjetnosti, da bodo gostitelji karantenskega škodljivega organizma za Unijo Phytophthora ramorum (neunijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld. Zato bi bilo treba zadevne rastline in rastlinske proizvode uvrstiti na seznam iz Priloge VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(25)	Odločba Komisije 2002/757/ES (33) določa izredne ukrepe za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije.

(26)	Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba Odločbo 2002/757/ES razveljaviti, saj bodo njegove določbe prenesene v Izvedbeno uredbo (EU) 2019/2072.

(27)

Priloga VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 med drugim določa zahtevo za registracijo mest pridelave rastlin za saditev in potrebo po pregledu. Izkušnje so pokazale, da ta praksa prispeva k fitosanitarnemu varstvu ozemlja Unije. Zato bi bilo treba tako zahtevo določiti za vnos vseh rastlin za saditev iz vseh tretjih držav v Unijo.

(28)

Na podlagi znanstvenega in tehničnega znanja iz analize tveganja zaradi zadevnih škodljivih organizmov, ki jo je izvedla EPPO, je treba določiti posebne zahteve za vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije zaradi verjetnosti, da bodo gostitelji škodljivih organizmov Apriona germari (Hope), Apriona rugicollis Chevrolat, Apriona cinerea Chevrolat, Ceratothripoides claratris (Shumsher), Euwallacea fornicatus sensu lato, Massicus raddei (Blessig), Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback, Prodiplosis longifila Gagné in Trirachys sartus Solsky. Zato bi bilo treba zadevne rastline in rastlinske proizvode ter ustrezne zahteve navesti v Prilogi VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(29)

Glede na širjenje Agrilus planipennis Fairmaire v nekaterih tretjih državah ter iz Ukrajine in Rusije na ozemlje Unije in Belorusije ter tehnične informacije, ki so na voljo za navedeni škodljivi organizem, bi bilo treba določiti dodatne posebne zahteve v zvezi z vnosom gostiteljskih rastlin, lesa in lubja iz navedenih držav na ozemlje Unije. Navedene zahteve bi morale biti podobne zahtevam iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1292 (34) o določitvi ukrepov za preprečevanje vstopa Agrilus planipennis Fairmare iz Ukrajine v Unijo. Take posebne zahteve bi morale zajemati prilagoditve zaradi upoštevanja tehničnega in znanstvenega znanja, pridobljenega od sprejetja navedene izvedbene uredbe. Prilogo VII, točke 36, 87, 88 in 89, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, državam porekla pa dodati Ukrajino in Belorusijo. Poleg tega bi bilo treba na podlagi informativne karte za preiskavo škodljivega organizma Agrilus planipennis Fairmaire, ki jo je objavila Agencija (35), v točke 36, 87, 88 in 89 dodati novo gostiteljsko rastlino Chionanthus virginicus L.

(30)	Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1292 razveljaviti, saj bodo njene določbe prenesene v Izvedbeno uredbo (EU) 2019/2072.

(31)

Da bi se preprečili navzočnost, naselitev in širjenje Agrilus planipennis Fairmaire znotraj ozemlja Unije, premiki nekaterih rastlin ter nekaterih vrst in tipov lesa in lubja ne bi smeli biti dovoljeni z območij ozemlja Unije, ki se nahajajo na določeni razdalji od območij izbruhov na ozemlju Unije ali od območij izbruhov v sosednjih tretjih državah. Zato bi bilo treba v Prilogo VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 dodati posebne zahteve. Poleg tega bi bilo treba v Prilogo VIII dodati posebne zahteve v zvezi s premiki drugih tipov lesa s poreklom s takih območij po ozemlju Unije. Spremeniti bi bilo treba tudi Prilogo XIII, da bi se za premike proizvodov iz navedenega lesa s poreklom z navedenih območij po ozemlju Unije zahteval rastlinski potni list.

(32)

Na podlagi znanstvenega in tehničnega znanja ter analize tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jo je izvedla EPPO (36) (37), ocene tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jo je izvedla Španija (38), informativnih kart za preiskavo škodljivih organizmov, ki jih je objavila Agencija (39), in podatkov o zadržanjih je treba določiti posebne zahteve za vnos nekaterih rastlin v Unijo zaradi verjetnosti, da bodo gostiteljice Bactrocera dorsalis (Hendel), Bactrocera latifrons (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders). Zato bi bilo treba zadevne rastline ter ustrezne zahteve navesti v Prilogi VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(33)

Na podlagi obvestil držav članic o izbruhu in ocene tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jo je izvedla Agencija (40), je treba v Prilogi VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 določiti posebne zahteve za vnos nekaterih rastlin na ozemlje Unije zaradi varstva pred Eotetranychus lewisi (McGregor).

(34)	Na podlagi ocene tveganja zaradi škodljivega organizma Pantoea stewartii subsp. stewartii, ki jo je izvedla Agencija (41), je treba spremeniti posebne zahteve iz Priloge VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

(35)

Uvozne zahteve iz Odločbe Komisije 98/109/ES (42) za uvoz rezanega cvetja Orchidaceae s poreklom iz Tajske v Unijo bi bilo treba vključiti v Prilogo VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. To je potrebno za izboljšanje pravne jasnosti z navedbo vseh uvoznih zahtev za rastline v istem izvedbenem aktu. Iz istega razloga bi bilo treba navedeno odločbo razveljaviti.

(36)	Nekatere oznake KN ali njihova poimenovanja, ki se uporabljajo v prilogah k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, bi bilo treba dodati ali spremeniti zaradi prilagoditve zadnji spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1577 (43).

(37)

Na podlagi znanstvenega in tehničnega znanja, ki izhaja iz kategorizacije tveganj zaradi škodljivih organizmov, ki jo je izvedla Agencija (44), bi bilo treba vključiti posebne zahteve za vnos nekaterih rastlin na ozemlje Unije in njihove premike po ozemlju Unije, kadar je to ustrezno, zaradi verjetnosti, da bodo gostiteljice Aleurocanthus spiniferus (Quaintance), Popillia japonica Newman in Toxoptera citricida (Kirkaldy), saj so navedeni škodljivi organizmi uvrščeni na seznam iz Priloge II, del B, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 in je zanje znano, da so navzoči na ozemlju Unije. Poleg tega je Aleurocanthus spiniferus (Quaintance) polifagen škodljivi organizem, ki je na ozemlju Unije navzoč samo pri nekaterih rastlinah gostiteljicah, zato je primerno zadevne posebne zahteve omejiti samo na navedeni seznam rastlin gostiteljic.

(38)

Posebno zahtevo za premike lesenega pakirnega materiala po ozemlju Unije v zvezi z Geosmithia morbida Kolarík, Freeland, Utley & Tisserat in njenim vektorjem Pityophthorus juglandis Blackman, kot je določena v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, bi bilo treba spremeniti s pojasnilom, da zadeva le lesen pakirni material iz lesa Juglans L. in Pterocarya Kunth. Obveznost izdaje rastlinskega potnega lista bi bilo treba črtati, saj zaradi trenutne omejene razširjenosti škodljivega organizma na ozemlju Unije predstavlja nesprejemljivo breme za vse izvajalce poslovne dejavnosti.

(39)	Zaradi sprememb taksonomije reda Pinales bi bilo treba vse navedbe rastlin in lesa iz reda Pinales nadomestiti z navedbami rastlin in lesa iglavcev (Pinopsida).

(40)	Pojasniti bi bilo treba, da bi se morala ta uredba v zvezi s pelodom, namenjenim za opraševanje, uporabljati samo za pelod, namenjen za saditev, saj ta vrsta peloda pomeni fitosanitarno tveganje, ki zahteva ukrepe za obvladovanje tveganja.

(41)	Priloge I, II, IV do VIII in X do XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(42)

Ta uredba bi se morala uporabljati od 11. aprila 2022. Ukrepi za rastline za saditev v zvezi s škodljivim organizmom fitoplazma Grapevine flavescence dorée, uvedeni s to uredbo, bi se morali uporabljati od 1. maja 2022. To obdobje je potrebno, da se lahko pristojni organi in izvajalci poslovne dejavnosti prilagodijo novim zahtevam, pri njem pa se upošteva tudi obdobje letnih preiskav navedenega škodljivega organizma. Ukrepi za vse rastline za saditev v zvezi s škodljivima organizmoma Meloidogyne enterolobii in Euwallacea fornicatus sensu lato, uvedeni s to uredbo, bi se morali uporabljati od 11. januarja 2023. Navedeni obdobji sta potrebni, da se lahko pristojni organi in izvajalci poslovne dejavnosti prilagodijo novim zahtevam.

(43)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072

Izvedbena uredba (EU) 2019/2072 se spremeni:

(1)

v členu 2(2) se doda naslednja točka (d):

„(d)	‚pelod‘ pomeni pelod v smislu člena 2(1), točka (k), Uredbe (EU) 2016/2031, ki je namenjen za saditev.“;

(2)	priloge I, II, IV do VIII in X do XIV se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Razveljavitve

Odločbi 98/109/ES in 2002/757/ES ter izvedbeni uredbi (EU) 2020/885 in (EU) 2020/1292 se razveljavijo.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 11. aprila 2022. Vendar se točka 7(e) Priloge uporablja od 1. maja 2022, točka 6(b)(i) in točka 6(l)(i) Priloge pa se uporabljata od 11. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. decembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1).

(3) Scientific Opinion on the pest categorisation of non-EU Acleris spp. (Znanstveno mnenje o kategorizaciji neunijskih škodljivih organizmov Acleris spp.). EFSA Journal 2019;17(10):5856, 37 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2019.5856.

(4) Scientific Opinion on the pest categorisation of non-EU Choristoneura spp. (Znanstveno mnenje o kategorizaciji neunijskih škodljivih organizmov Choristoneura spp.). EFSA Journal 2019;17(5):5671, 31 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2019.5671.

(5) Scientific Opinion on the pest categorisation of non-EU Cicadomorpha vectors of Xylella spp. (Znanstveno mnenje o kategorizaciji neunijskih škodljivih organizmov Cicadomorpha, ki so vektorji Xylella spp.). EFSA Journal 2019;17(6):5736, 53 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2019.5736.

(6) Pest categorisation of non-EU Margarodidae (Kategorizacija neunijskih škodljivih organizmov Margarodidae). EFSA Journal 2019;17(4):5672, 42 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2019.5672.

(7) Scientific Opinion on the pest categorisation of the Andean Potato Weevil (APW) complex (Coleoptera: Curculionidae) (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivega organizma Andean Potato Weevil (APW) complex (Coleoptera: Curculionidae)). EFSA Journal 2020;18(7):6176, 38 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.6176.

(8) Scientific Opinion on pest categorisation of Palm lethal yellowing phytoplasmas (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivih organizmov fitoplazme Palm lethal yellowing). EFSA Journal 2017;15(10):5028, 27 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2017.5028.

(9) Pest categorisation of non-EU Tephritidae (Kategorizacija neunijskih škodljivih organizmov Tephritidae). EFSA Journal 2020;18(1):5931, 62 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.5931.

(10) Več znanstvenih mnenj EFSA (2019, 2020).

(11) Več znanstvenih mnenj EFSA (2019, 2020).

(12) Scientific Opinion on the pest categorisation of Nemorimyza maculosa (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivega organizma Nemorimyza maculosa). EFSA Journal 2020;18(3):6036, 29 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.6036.

(13) Scientific Opinion on the pest categorisation of Exomala orientalis (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivega organizma Exomala orientalis). EFSA Journal 2020;18(4):6103, 29 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.6103.

(14) Scientific Opinion on the pest categorisation of non-EU Cicadomorpha vectors of Xylella spp. (Znanstveno mnenje o kategorizaciji neunijskih škodljivih organizmov Cicadomorpha, ki so vektorji Xylella spp.). EFSA Journal 2019;17(6):5736, 53 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2019.5736.

(15) Scientific Opinion on the pest categorisation of Helicoverpa zea (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivega organizma Helicoverpa zea). EFSA Journal 2020;18(7):6177, 31 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.6177.

(16) Scientific Opinion on the pest categorisation of Stagonosporopsis andigena (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivega organizma Stagonosporopsis andigena). EFSA Journal 2018;16(10):5441, 25 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5441.

(17) Scientific Opinion on the pest categorisation of Ripersiella hibisci (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivega organizma Ripersiella hibisci). EFSA Journal 2020;18(6):6178, 28 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.6178.

(18) Scientific Opinion on the list of non-EU Scolytinae of coniferous hosts (Znanstveno mnenje o seznamu neunijskih Scolytinae gostiteljic iz vrst iglavcev). EFSA Journal 2020;18(1):5933, 56 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.5933;

Scientific Opinion on the pest categorisation of non-EU Scolytinae of coniferous hosts (Znanstveno mnenje o kategorizaciji neunijskih škodljivih organizmov Scolytinae gostiteljic iz vrst iglavcev). EFSA Journal 2020;18(1):5934, 39 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.5934.

(19) Scientific Opinion on pest categorisation of Witches’ broom disease of lime (Citrus aurantifolia) phytoplasma (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivega organizma fitoplazma Witches’ broom disease of lime (Citrus aurantifolia)). EFSA Journal 2017;15(10):5027, 22 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2017.5027.

(20) Scientific Opinion on the list of non-EU phytoplasmas of Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. and Vitis L. (Znanstveno mnenje o seznamu neunijskih fitoplazem Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. in Vitis L.). EFSA Journal 2020;18(1):5930, 25 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.5930;

Scientific Opinion on the pest categorisation of the non-EU phytoplasmas of Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. and Vitis L. (Znanstveno mnenje o kategorizaciji neunijskih škodljivih organizmov fitoplazme Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. in Vitis L.). EFSA Journal 2020;18(1):5929, 97 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.5929.

(21) Pest Risk Analysis for the Ambrosia* beetle Euwallacea sp. including all the species within the genus Euwallacea that are morphologically similar to E. fornicatus, *Associated fungi: Fusarium sp. (E.g: F. ambrosium, Fusarium euwallaceae) or other possible symbionts (Analiza tveganja zaradi škodljivega organizma ambrozijski* podlubnik Euwallacea sp., vključno z vsemi vrstami iz rodu Euwallacea, ki so morfološko podobne E. fornicatus. *Povezane glive: Fusarium sp. (npr.: F. ambrosium, Fusarium euwallaceae) ali drugi morebitni simbionti.). Španija (2015).

(22) Report of a Pest Risk Analysis for Euwallacea fornicatus sensu lato and Fusarium euwallaceae (Poročilo o analizi tveganja zaradi škodljivega organizma za Euwallacea fornicatus sensu lato in Fusarium euwallaceae). EPPO (2017).

(23) EPPO (2013). Pest risk analysis for Apriona germari, A. japonica, A. cinerea (Analiza tveganja zaradi škodljivega organizma za Apriona germari, A. japonica, A. cinerea).

(24) EPPO (2017). Pest risk analysis for Ceratothripoides brunneus and C. claratris (Analiza tveganja zaradi škodljivega organizma za Ceratothripoides brunneus in C. claratris).

(25) EPPO (2018). Pest risk analysis for Massicus raddei (Analiza tveganja zaradi škodljivega organizma za Massicus raddei).

(26) EPPO (2010). Pest risk analysis for Meloidogyne enterolobii (Analiza tveganja zaradi škodljivega organizma za Meloidogyne enterolobii).

(27) EPPO (2017). Pest risk analysis for Prodiplosis longifila (Analiza tveganja zaradi škodljivega organizma za Prodiplosis longifila).

(28) EPPO (2000). Pest risk analysis for Aeolesthes sarta (Analiza tveganja zaradi škodljivega organizma za Aeolesthes sarta).

(29) A methodology for preparing a list of recommended regulated non-quarantine pests (RNQPs) (Metodologija za pripravo seznama priporočenih nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov). EPPO Bulletin (2017), 47(3), 551–558.

(30) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/885 z dne 26. junija 2020 o ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Pseudomonas syringae pv. actinidiae Takikawa, Serizawa, Ichikawa, Tsuyumu & Goto v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 205, 29.6.2020, str. 9).

(31) Scientific Opinion on the Pest Risk Analysis on Phytophthora ramorum prepared by the FP6 project RAPRA (Znanstveno mnenje o analizi tveganja zaradi škodljivega organizma za Phytophthora ramorum, pripravljeno v okviru projekta RAPRA 6. OP). EFSA Journal 2011;9(6):2186. [108 str.] doi:10.2903/j.efsa.2011.2186.

(32) EPPO (2013). Pest risk management for Phytophthora kernoviae and Phytophthora ramorum (Obvladovanje tveganja zaradi škodljivih organizmov Phytophthora kernoviae in Phytophthora ramorum).

(33) Odločba Komisije 2002/757/ES z dne 19. septembra 2002 o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in t Veld sp. nov. v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (UL L 252, 20.9.2002, str. 37).

(34) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1292 z dne 15. septembra 2020 glede ukrepov za preprečevanje vstopa Agrilus planipennis Fairmaire iz Ukrajine v Unijo in o spremembi Priloge XI k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 (UL L 302, 16.9.2020, str. 20).

(35) Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma Agrilus planipennis. Povezana objava EFSA 2020:EN-1945. 43 str. doi:10.2903/sp.efsa.2020.EN-1945.

(36) EPPO (2009, revidirano 2017). Pest risk analysis for Bactrocera invadens (Analiza tveganja zaradi škodljivega organizma za Bactrocera invadens).

(37) EPPO (2017). Pest risk analysis for Bactrocera latifrons (Analiza tveganja zaradi škodljivega organizma za Bactrocera latifrons); https://gd.eppo.int/taxon/DACULA.

(38) 2019, neobjavljeno poročilo o oceni tveganja zaradi škodljivih organizmov.

(39) Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma Bactrocera dorsalis. Povezana objava EFSA 2019:EN-1714. 24 str. doi:10.2903/sp.efsa.2019.EN-1714;

Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma Bactrocera zonata. Povezana objava EFSA 2021:EN-1999. 28 str. doi:10.2903/sp.efsa.2021.EN-1999.

(40) Scientific Opinion on the pest categorisation of Eotetranychus lewisi (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivega organizma Eotetranychus lewisi). EFSA Journal 2014;12(7):3776, 35 str. doi:10.2903/j.efsa.2014.3776;

Scientific Opinion on the pest risk assessment of Eotetranychus lewisi for the EU territory (Znanstveno mnenje o oceni tveganja zaradi škodljivega organizma Eotetranychus lewisi za ozemlje EU). EFSA Journal 2017; 15(10):4878, 122 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2017.4878.

(41) Scientific Opinion on the risk assessment of the entry of Pantoea stewartii subsp. stewartii on maize seed imported by the EU from the USA (Znanstveno mnenje o oceni tveganja zaradi vstopa Pantoea stewartii subsp. stewartii na semenu koruze, uvoženem v EU iz ZDA). EFSA Journal 2019;17(10):5851, 49 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2019.5851.

(42) Odločba Komisije z dne 2. februarja 1998 o pooblastitvi držav članic za začasno uvedbo nujnih ukrepov proti širjenju palmovega resarja Thrips palmi Karny iz Tajske (98/109/ES) (UL L 27, 3.2.1998, str. 47).

(43) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1577 z dne 21. septembra 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 361, 30.10.2020, str. 1).

(44) Scientific Opinion on the pest categorisation of Aleurocanthus spp. (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivih organizmov Aleurocanthus spp.). EFSA Journal 2018; 16(10):5436, 31 str. doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5436;

Scientific Opinion on the pest categorisation of Popillia japonica (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivega organizma Popillia japonica). EFSA Journal 2018; 16(11):5438, 30 str. doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5438;

Scientific Opinion on the pest categorisation of Toxoptera citricida (Znanstveno mnenje o kategorizaciji škodljivega organizma Toxoptera citricida). EFSA Journal 2018; 16(1):5103, 22 str. doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5103.

PRILOGA

Priloge I, II, IV do VIII in X do XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 se spremenijo:

(1)

v Prilogi I, del B, se prvi stolpec preglednice spremeni:

(a)

besedilo v enajsti vrstici se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA XIII, točka 5

Seme žit“;

(b)

besedilo v dvanajsti vrstici se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA XIII, točka 6

Seme zelenjadnic“;

(c)

besedilo v trinajsti vrstici se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA XIII, točka 9

Seme oljnic in predivnic“;

(2)

Priloga II se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

Seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo in njihovih oznak, ki jih je dodelila organizacija EPPO

VSEBINA

Del A: Škodljivi organizmi, za katere ni znano, da bi bili navzoči na ozemlju Unije

Bakterije

Glive in oomicete

Žuželke in pršice

Ogorčice

Parazitske rastline

Virusi, viroidi in fitoplazme

Del B: Škodljivi organizmi, za katere je znano, da so navzoči na ozemlju Unije

Bakterije

Glive in oomicete

Žuželke in pršice

Mehkužci

Ogorčice

Virusi, viroidi in fitoplazme

DEL A

ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE NI ZNANO, DA BI BILI NAVZOCI NA OZEMLJU UNIJE

Karantenski škodljivi organizmi in njihove oznake, ki jim jih je dodelila organizacija EPPO

Bakterije

Candidatus Liberibacter africanus [LIBEAF]

Candidatus Liberibacter americanus [LIBEAM]

Candidatus Liberibacter asiaticus [LIBEAS]

Curtobacterium flaccumfaciens pv. flaccumfaciens (Hedges) Collins and Jones [CORBFL]

Pantoea stewartii subsp. stewartii (Smith) Mergaert, Verdonck & Kersters [ERWIST]

Ralstonia pseudosolanacearum Safni et al. [RALSPS]

Ralstonia syzygii subsp. celebesensis Safni et al. [RALSSC]

Ralstonia syzygii subsp. indonesiensis Safni et al.[RALSSI]

Xanthomonas oryzae pv. oryzae (Ishiyama) Swings et al. [XANTOR]

10.

Xanthomonas oryzae pv. oryzicola (Fang et al.) Swings et al. [XANTTO]

11.

Xanthomonas citri pv. aurantifolii (Schaad et al.) Constantin et al. [XANTAU]

12.

Xanthomonas citri pv. citri (Hasse) Constantin et al. [XANTCI]

2.	Glive in oomicete

Anisogramma anomala (Peck) E. Müller [CRSPAN]

Apiosporina morbosa (Schwein.) Arx [DIBOMO]

Atropellis spp. [1ATRPG]

Botryosphaeria kuwatsukai (Hara) G. Y. Sun and E. Tanaka [PHYOPI]

Bretziella fagacearum (Bretz) Z. W de Beer, T. A. Duong & M. J. Wingfield, comb. nov. [CERAFA]

Chrysomyxa arctostaphyli Dietel [CHMYAR]

Cronartium spp. [1CRONG], razen Cronartium gentianeum (Thümen) [CRONGE], Cronartium pini (Willdenow) Jørstad [ENDCPI] in Cronartium ribicola Fischer [CRONRI]

Davidsoniella virescens (R. W. Davidson) Z. W. de Beer, T. A. Duong & M. J. Wingfield [CERAVI]

Elsinoë australis Bitanc. & Jenkins [ELSIAU]

10.

Elsinoë citricola X. L. Fan, R.W. Barreto & Crous [ELSICI ]

11.

Elsinoë fawcettii Bitanc. & Jenkins [ELSIFA]

12.

Fusarium oxysporum f. sp. albedinis (Kill. & Maire) W. L. Gordon [FUSAAL]

13.

Guignardia laricina (Sawada) W. Yamam & Kaz. Itô [GUIGLA]

14.

Gymnosporangium spp. [1GYMNG], razen:

Gymnosporangium amelanchieris E. Fisch. ex F. Kern [GYMNAM], Gymnosporangium atlanticum Guyot & Malençon [GYMNAT], Gymnosporangium clavariiforme (Wulfen) DC [GYMNCF], Gymnosporangium confusum Plowr. [GYMNCO], Gymnosporangium cornutum Arthur ex F. Kern [GYMNCR], Gymnosporangium fusisporum E. Fisch. [GYMNFS], Gymnosporangium gaeumannii H. Zogg [GYMNGA], Gymnosporangium gracile Pat. [GYMNGR], Gymnosporangium minus Crowell [GYMNMI], Gymnosporangium orientale P. Syd. & Syd. [GYMNOR], Gymnosporangium sabinae (Dicks.) G. Winter [GYMNFU], Gymnosporangium torminali-juniperini E. Fisch. [GYMNTJ], Gymnosporangium tremelloides R. Hartig [GYMNTR]

15.

Coniferiporia sulphurascens (Pilát) L. W. Zhou & Y. C. Dai [PHELSU]

16.

Coniferiporia weirii (Murrill) L. W. Zhou & Y. C. Dai [INONWE]

17.

Melampsora farlowii (Arthur) Davis [MELMFA]

18.

Melampsora medusae f. sp. tremuloidis Shain [MELMMT]

19.

Mycodiella laricis-leptolepidis (Kaz. Itô, K. Satô & M. Ota) Crous [MYCOLL]

20.

Neocosmospora ambrosia (Gadd & Loos) L. Lombard & Crous [FUSAAM]

21.

Neocosmospora euwallaceae (S. Freeman, Z. Mendel, T. Aoki & O’Donnell) Sandoval-Denis, L. Lombard & Crous [FUSAEW]

22.

Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der Aa [GUIGCI]

23.

Phyllosticta solitaria Ellis & Everhart [PHYSSL]

24.

Phymatotrichopsis omnivora (Duggar) Hennebert [PHMPOM]

25.

Phytophthora ramorum (neunijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld [PHYTRA]

26.

Pseudocercospora angolensis (T. Carvalho & O. Mendes) Crous & U. Braun [CERCAN]

27.

Pseudocercospora pini-densiflorae (Hori & Nambu) Deighton [CERSPD]

28.

Puccinia pittieriana Hennings [PUCCPT]

29.

Septoria malagutii E. T. Cline [SEPTLM]

30.

Sphaerulina musiva (Peck) Quaedvlieg, Verkley & Crous. [MYCOPP]

31.

Stagonosporopsis andigena (Turkensteen) Aveskamp, Gruyter & Verkley [PHOMAN]

32.

Stegophora ulmea (Fr.) Syd. & P. Syd [GNOMUL]

33.

Thecaphora solani (Thirumulachar & O'Brien) Mordue [THPHSO]

34.

Tilletia indica Mitra [NEOVIN]

35.

Venturia nashicola S. Tanaka & S. Yamamoto [VENTNA]

3.	Žuželke in pršice

Acleris spp.:

1.1.	Acleris gloverana (Walsingham) [ACLRGL]

1.2.	Acleris issikii Oku [ACLRIS]

1.3.	Acleris minuta (Robinson) [ACLRMI]

1.4.	Acleris nishidai Brown [ACLRNI]

1.5.	Acleris nivisellana (Walsingham) [ACLRNV]

1.6.	Acleris robinsoniana (Forbes) [ACLRRO]

1.7.	Acleris semipurpurana (Kearfott) [CROISE]

1.8.	Acleris senescens (Zeller) [ACLRSE]

1.9.	Acleris variana (Fernald) [ACLRVA]

Acrobasis pyrivorella (Matsumura) [NUMOPI]

Agrilus anxius Gory [AGRLAX]

Agrilus planipennis Fairmaire [AGRLPL]

Aleurocanthus citriperdus Quaintance & Baker [ALECCT]

Aleurocanthus woglumi Ashby [ALECWO]

Andean potato weevil kompleks:

7.1.	Phyrdenus muriceus Germar [PHRDMU]

7.2.	Premnotrypes spp. [1PREMG]

7.3.	Rhigopsidius tucumanus Heller [RHGPTU]

Anthonomus bisignifer Schenkling [ANTHBI]

Anthonomus eugenii Cano [ANTHEU]

10.

Anthonomus grandis (Boh.) [ANTHGR]

11.

Anthonomus quadrigibbus Say [TACYQU]

12.

Anthonomus signatus Say [ANTHSI]

13.

Apriona cinerea Chevrolat [APRICI]

14.

Apriona germari (Hope) [APRIGE]

15.

Apriona rugicollis Chevrolat [APRIJA]

16.

Arrhenodes minutus Drury [ARRHMI]

17.

Aschistonyx eppoi Inouye [ASCXEP]

18.

Bactericera cockerelli (Šulc.) [PARZCO]

19.

Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije), za katere je znano, da so vektorji virusov [BEMITA]

20.

Carposina sasakii Matsumara [CARSSA]

21.

Ceratothripoides claratris (Shumsher) [CRTZCL]

22.

Choristoneura spp.:

22.1.

Choristoneura carnana Barnes & Busck [CHONCA]

22.2.

Choristoneura conﬂictana Walker [ARCHCO]

22.3.

Choristoneura fumiferana Clemens [CHONFU]

22.4.

Choristoneura lambertiana Busck [TORTLA]

22.5.

Choristoneura occidentalis biennis Freeman

22.6.

Choristoneura occidentalis occidentalis Freeman [CHONOC]

22.7.

Choristoneura orae Freeman [CHONOR]

22.8.

Choristoneura parallela Robinson [CHONPA]

22.9.

Choristoneura pinus Freeman [CHONPI]

22.10.

Choristoneura retiniana Walsingham [CHONRE]

22.11.

Choristoneura rosaceana Harris [CHONRO]

23.

Cicadomorpha, za katere je znano, da so vektorji Xylella fastidiosa (Wells et al.) [XYLEFA]:

23.1.

Acrogonia citrina Marucci [ACRGCI]

23.2.

Acrogonia virescens (Metcalf) [ACRGVI]

23.3.

Aphrophora angulata Ball [APHRAN]

23.4.

Aphrophora permutata Uhler [APHRPE]

23.5.

Bothrogonia ferruginea (Fabricius) [TETTFE]

23.6.

Bucephalogonia xanthopis (Berg)

23.7.

Clasteroptera achatina Germar

23.8.

Clasteroptera brunnea Ball

23.9.

Cuerna costalis (Fabricius) [CUERCO]

23.10.

Cuerna occidentalis Osman and Beamer [CUEROC]

23.11.

Cyphonia clavigera (Fabricius)

23.12.

Dechacona missionum Berg

23.13.

Dilobopterus costalimai Young [DLBPCO]

23.14.

Draeculacephala minerva Ball [DRAEMI]

23.15.

Draeculacephala sp. [1DRAEG]

23.16.

Ferrariana trivittata Signoret

23.17.

Fingeriana dubia Cavichioli

23.18.

Friscanus friscanus (Ball)

23.19.

Graphocephala atropunctata (Signoret) [GRCPAT]

23.20.

Graphocephala conﬂuens Uhler

23.21.

Graphocephala versuta (Say) [GRCPVE]

23.22.

Helochara delta Oman

23.23.

Homalodisca ignorata Melichar

23.24.

Homalodisca insolita Walker [HOMLIN]

23.25.

Homalodisca vitripennis (Germar) [HOMLTR].

23.26.

Lepyronia quadrangularis (Say) [LEPOQU]

23.27.

Macugonalia cavifrons (Stal)

23.28.

Macugonalia leucomelas (Walker)

23.29.

Molomea consolida Schroder

23.30.

Neokolla hyeroglyphica (Say)

23.31.

Neokolla severini DeLong

23.32.

Oncometopia facialis Signoret [ONCMFA]

23.33.

Oncometopia nigricans Walker [ONCMNI]

23.34.

Oncometopia orbona (Fabricius) [ONCMUN]

23.35.

Oragua discoidula Osborn

23.36.

Pagaronia confusa Oman

23.37.

Pagaronia furcata Oman

23.38.

Pagaronia trecedecempunctata Ball

23.39.

Pagaronia triunata Ball

23.40.

Parathona gratiosa (Blanchard)

23.41.

Plesiommata corniculata Young

23.42.

Plesiommata mollicella Fowler

23.43.

Poophilus costalis (Walker) [POOPCO]

23.44.

Sibovia sagata (Signoret)

23.45.

Sonesimia grossa (Signoret)

23.46.

Tapajosa rubromarginata (Signoret)

23.47.

Xyphon ﬂaviceps (Riley) [CARNFL]

23.48.

Xyphon fulgida (Nottingham) [CARNFU]

23.49.

Xyphon triguttata (Nottingham) [CARNTR]

24.

Conotrachelus nenuphar (Herbst) [CONHNE]

25.

Dendrolimus sibiricus Chetverikov [DENDSI]

26.

Diabrotica barberi Smith and Lawrence [DIABLO]

27.

Diabrotica undecimpunctata howardi Barber [DIABUH]

28.

Diabrotica undecimpunctata undecimpunctata Mannerheim [DIABUN]

29.

Diabrotica virgifera zeae Krysan & Smith [DIABVZ]

30.

Diaphorina citri Kuwayana [DIAACI]

31.

Eotetranychus lewisi (McGregor) [EOTELE]

32.

Euwallacea fornicatus sensu lato [XYLBFO]

33.

Exomala orientalis (Waterhouse) [ANMLOR]

34.

Grapholita inopinata (Heinrich) [CYDIIN]

35.

Grapholita packardi Zeller [LASPPA]

36.

Grapholita prunivora (Walsh) [LASPPR]

37.

Helicoverpa zea (Boddie) [HELIZE]

38.

Hishimonus phycitis (Distant) [HISHPH]

39.

Keiferia lycopersicella (Walsingham) [GNORLY]

40.

Liriomyza sativae Blanchard [LIRISA]

41.

Listronotus bonariensis (Kuschel) [HYROBO]

42.

Lopholeucaspis japonica Cockerell [LOPLJA]

43.

Lycorma delicatula (White) [LYCMDE]

44.

Margarodidae:

44.1.

Dimargarodes meridionalis Morrison

44.2.

Eumargarodes laingi Allsopp et al. [EUMGLA]

44.3.

Eurhizococcus brasiliensis Jakubski [EURHBR]

44.4.

Eurhizococcus colombianus Jakubski

44.5.

Margarodes capensis Giard [MARGCA]

44.6.

Margarodes greeni Brain [MARGGR]

44.7.

Margarodes prieskaensis (Jakubski) [MARGPR]

44.8.

Margarodes trimeni Brain [MARGTR]

44.9.

Margarodes vitis Reed [MARGVI]

44.10.

Margarodes vredendalensis de Klerk [MARGVR]

44.11.

Porphyrophora tritici Sarkisov et al. [PORPTR]

45.

Massicus raddei (Blessig) [MALLRA]

46.

Monochamus spp. (neevropske populacije) [1MONCG]

47.

Myndus crudus van Duzee [MYNDCR]

48.

Naupactus leucoloma Boheman [GRAGLE]

49.

Nemorimyza maculosa (Malloch) [AMAZMA]

50.

Neoleucinodes elegantalis (Guenée) [NEOLEL]

51.

Oemona hirta (Fabricius) [OEMOHI]

52.

Oligonychus perditus Pritchard and Baker [OLIGPD]

53.

Pissodes cibriani O'Brien [PISOCI]

54.

Pissodes fasciatus Leconte [PISOFA]

55.

Pissodes nemorensis Germar [PISONE]

56.

Pissodes nitidus Roelofs [PISONI]

57.

Pissodes punctatus Langor & Zhang [PISOPU]

58.

Pissodes strobi (Peck) [PISOST]

59.

Pissodes terminalis Hopping [PISOTE]

60.

Pissodes yunnanensis Langor & Zhang [PISOYU]

61.

Pissodes zitacuarense Sleeper [PISOZI]

62.

Polygraphus proximus Blandford [POLGPR]

63.

Prodiplosis longifila Gagné [PRDILO]

64.

Pseudopityophthorus minutissimus (Zimmermann) [PSDPMI]

65.

Pseudopityophthorus pruinosus (Eichhoff) [PSDPPR]

66.

Rhynchophorus palmarum (L.) [RHYCPA]

67.

Ripersiella hibisci Kawai and Takagi [RHIOHI]

68.

Saperda candida Fabricius [SAPECN]

69.

Scirtothrips aurantii Faure [SCITAU]

70.

Scirtothrips citri (Moulton) [SCITCI]

71.

Scirtothrips dorsalis Hood [SCITDO]

72.

Scolytinae spp. (neevropske) [1SCOLF]

73.

Spodoptera eridania (Cramer) [PRODER]

74.

Spodoptera frugiperda (Smith) [LAPHFR]

75.

Spodoptera litura (Fabricus) [PRODLI]

76.

Tecia solanivora (Povolný) [TECASO]

77.

Tephritidae:

77.1.

Acidiella kagoshimensis (Miyake)

77.2.

Acidoxantha bombacis de Meijere

77.3.

Acroceratitis distincta (Zia)

77.4.

Adrama spp. [1ADRAG]

77.5.

Anastrepha spp. [1ANSTG]

77.6.

Anastrepha ludens (Loew) [ANSTLU]

77.7.

Asimoneura pantomelas (Bezzi)

77.8.

Austrotephritis protrusa (Hardy & Drew)

77.9.

Bactrocera spp. [1BCTRG], razen Bactrocera oleae (Gmelin) [DACUOL]

77.10.

Bactrocera dorsalis (Hendel) [DACUDO]

77.11.

Bactrocera latifrons (Hendel) [DACULA]

77.12.

Bactrocera zonata (Saunders) [DACUZO]

77.13.

Bistrispinaria fortis (Speiser)

77.14.

Bistrispinaria magniceps Bezzi

77.15.

Callistomyia ﬂavilabris Hering

77.16.

Campiglossa albiceps (Loew)

77.17.

Campiglossa californica (Novak)

77.18.

Campiglossa duplex (Becker)

77.19.

Campiglossa reticulata (Becker)

77.20.

Campiglossa snowi (Hering)

77.21.

Carpomya incompleta (Becker) [CARYIN]

77.22.

Carpomya pardalina (Bigot) [CARYPA]

77.23.

Ceratitis spp. [1CERTG], razen Ceratitis capitata (Wiedemann) [CERTCA]

77.24.

Craspedoxantha marginalis (Wiedemann) [CRSXMA]

77.25.

Dacus spp. [1DACUG]

77.26.

Dioxyna chilensis (Macquart)

77.27.

Dirioxa pornia (Walker) [TRYEMU]

77.28.

Euleia separata (Becker)

77.29.

Euphranta camelliae Hardy

77.30.

Euphranta canadensis (Loew) [EPOCCA]

77.31.

Euphranta cassia Hancock and Drew

77.32.

Euphranta japonica (Ito) [RHACJA]

77.33.

Euphranta oshimensis Sun et al.

77.34.

Eurosta solidaginis (Fitch)

77.35.

Eutreta spp. [1EUTTG]

77.36.

Gastrozona nigrifemur David & Hancock

77.37.

Goedenia stenoparia (Steyskal)

77.38.

Gymnocarena spp.

77.39.

Insizwa oblita Munro

77.40.

Marriottella exquisita Munro

77.41.

Monacrostichus citricola Bezzi [MNAHCI]

77.42.

Neaspilota alba (Loew)

77.43.

Neaspilota reticulata Norrbom

77.44.

Paracantha trinotata (Foote)

77.45.

Parastenopa limata (Coquillett)

77.46.

Paratephritis fukaii Shiraki

77.47.

Paratephritis takeuchii Ito

77.48.

Paraterellia varipennis Coquillett

77.49.

Philophylla fossata (Fabricius)

77.50.

Procecidochares spp. [1PROIG]

77.51.

Ptilona conﬁnis (Walker)

77.52.

Ptilona persimilis Hendel

77.53.

Rhagoletis spp. [1RHAGG], razen Rhagoletis alternata (Fallén) [RHAGAL], Rhagoletis batava Hering [RHAGBA], Rhagoletis berberidis Klug, Rhagoletis cerasi L. [RHAGCE], Rhagoletis cingulata (Loew) [RHAGCI], Rhagoletis completa Cresson [RHAGCO], Rhagoletis meigenii (Loew) [CERTME], Rhagoletis suavis (Loew) [RHAGSU], Rhagoletis zernyi Hendel

77.54.

Rhagoletis pomonella (Walsh) [RHAGPO]

77.55.

Rioxoptilona dunlopi (van der Wulp)

77.56.

Sphaeniscus binoculatus (Bezzi)

77.57.

Sphenella nigricornis Bezzi

77.58.

Strauzia [1STRAG] spp., razen Strauzia longipennis (Wiedemann)[STRALO]

77.59.

Taomyia marshalli Bezzi

77.60.

Tephritis leavittensis Blanc

77.61.

Tephritis luteipes Merz

77.62.

Tephritis ovatipennis Foote

77.63.

Tephritis pura (Loew)

77.64.

Toxotrypana curvicauda Gerstaecker [TOXTCU]

77.65.

Toxotrypana recurcauda Tigrero

77.66.

Trupanea bisetosa (Coquillett)

77.67.

Trupanea femoralis (Thomson)

77.68.

Trupanea wheeleri Curran

77.69.

Trypanocentra nigrithorax Malloch

77.70.

Trypeta ﬂaveola Coquillett

77.71.

Urophora christophi Loew

77.72.

Xanthaciura insecta (Loew)

77.73.

Zacerata asparagi Coquillett

77.74.

Zeugodacus spp. [1ZEUDG]

77.75.

Zonosemata electa (Say) [ZONOEL]

78.

Thaumatotibia leucotreta (Meyrick) [ARGPLE]

79.

Thrips palmi Karny [THRIPL]

80.

Trirachys sartus Solsky [AELSSA]

81.

Unaspis citri (Comstock) [UNASCI]

Ogorčice

Hirschmanniella spp. Luc & Goodey [1HIRSG], razen:

Hirschmanniella behningi (Micoletzky) Luc & Goodey [HIRSBE], Hirschmanniella gracilis (de Man) Luc & Goodey [HIRSGR], Hirschmanniella halophila Sturhan & Hall [HIRSHA], Hirschmanniella loofi Sher [HIRSLO] in Hirschmanniella zostericola (Allgén) Luc & Goodey [HIRSZO]

Longidorus diadecturus Eveleigh and Allen [LONGDI]

Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback [MELGMY]

Nacobbus aberrans (Thorne) Thorne and Allen [NACOBA]

Xiphinema americanum Cobb sensu stricto [XIPHAA]

Xiphinema bricolense Ebsary, Vrain & Graham [XIPHBC]

Xiphinema californicum Lamberti & Bleve-Zacheo [XIPHCA]

Xiphinema inaequale Khan et Ahmad [XIPHNA]

Xiphinema intermedium Lamberti & Bleve-Zacheo [XIPHIM]

10.

Xiphinema rivesi (neunijske populacije) Dalmasso [XIPHRI]

11.

Xiphinema tarjanense Lamberti & Bleve-Zacheo [XIPHTA]

5.	Parazitske rastline

Arceuthobium spp. [1AREG], razen:

Arceuthobium azoricum Wiens & Hawksworth [AREAZ], Arceuthobium gambyi Fridl [AREGA] in Arceuthobium oxycedri DC. M. Bieb. [AREOX]

6.	Virusi, viroidi in fitoplazme

Beet curly top virus [BCTV00]

Begomovirusi, razen:

Abutilon mosaic virus [ABMV00], Papaya leaf crumple virus [PALCRV], Sweet potato leaf curl virus [SPLCV0], Tomato leaf curl New Delhi Virus [TOLCND], Tomato yellow leaf curl virus [TYLCV0], Tomato yellow leaf curl Sardinia virus [TYLCSV], Tomato yellow leaf curl Malaga virus [TYLCMA], Tomato yellow leaf curl Axarquia virus [TYLCAX]

Black raspberry latent virus [TSVBL0]

referenčni sev Candidatus Phytoplasma aurantifolia [PHYPAF]

Chrysanthemum stem necrosis virus [CSNV00]

Citrus leprosis virusi [CILV00]:

6.1.	CiLV-C [CILVC0]

6.2.	CiLV-C2 [CILVC2]

6.3.	HGSV-2 [HGSV20];

6.4.	OFV, različek Citrus [OFV00]

6.5.	CiLV-N sensu novo

6.6.	Citrus chlorotic spot virus

Citrus tristeza virus (neunijski izolati) [CTV000]

Coconut Cadang-Cadang viroid [CCCVD0]

Cowpea mild mottle virus [CPMMV0]

10.

Lettuce infectious yellows virus [LIYV00]

11.

Melon yellowing-associated virus [MYAV00]

12.

Fitoplazme Palm lethal yellowing [PHYP56]:

12.1.

Candidatus Phytoplasma cocostanzania – podskupina 16SrIV-C

12.2.

Candidatus Phytoplasma palmae – podskupine 16SrIV-A, 16SrIV-B, 16SrIV-D, 16SrIV-E, 16SrIV-F

12.3.

Candidatus Phytoplasma palmicola – 16SrXXII-A

12.4.

Candidatus Phytoplasma palmicola soroden sev 16SrXXII-B

12.5.

Nova Candidatus Phytoplasma, ki povzroča palm lethal yellowing iz skupine 16SrIV – „Bogia coconut syndrome“

13.

Satsuma dwarf virus [SDV000]

14.

Squash vein yellowing virus [SQVYVX]

15.

Sweet potato chlorotic stunt virus [SPCSV0]

16.

Sweet potato mild mottle virus [SPMMV0]

17.

Tobacco ringspot virus [TRSV00]

18.

Tomato chocolate virus [TOCHV0]

19.

Tomato marchitez virus [TOANV0]

20.

Tomato mild mottle virus [TOMMOV]

21.

Tomato ringspot virus [TORSV0]

22.

Virusi, viroidi in fitoplazme Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. in Vitis L.:

22.1.

American plum line pattern virus [APLPV0]

22.2.

Apple fruit crinkle viroid [AFCVD0]

22.3.

Apple necrotic mosaic virus

22.4.

Fitoplazma Buckland valley grapevine yellows [PHYP77]

22.5.

Blueberry leaf mottle virus [BLMOV0]

22.6.

Candidatus Phytoplasma aurantifolia sorodni sevi (Pear decline Taiwan II, fitoplazma Crotalaria witches’ broom, fitoplazma Sweet potato little leaf [PHYP39])

22.7.

Candidatus Phytoplasma australiense Davis et al. [PHYPAU] (referenčni sev)

22.8.

Candidatus Phytoplasma fraxini (referenčni sev) Griffiths et al. [PHYPFR]

22.9.

Candidatus Phytoplasma hispanicum (referenčni sev) Davis et al. [PHYP07]

22.10.

Candidatus Phytoplasma phoenicium [PHYPPH]

22.11.

Candidatus Phytoplasma pruni soroden sev (North American grapevine yellows, NAGYIII) Davis et al.

22.12.

Candidatus Phytoplasma pyri soroden sev (Peach yellow leaf roll) Norton et al.

22.13.

Candidatus Phytoplasma ziziphi (referenčni sev) Jung et al. [PHYPZI]

22.14.

Cherry rasp leaf virus (CRLV) [CRLV00]

22.15.

Cherry rosette virus

22.16.

Cherry rusty mottle associated virus [CRMAV0]

22.17.

Cherry twisted leaf associated virus [CTLAV0]

22.18.

Grapevine berry inner necrosis virus [GINV00]

22.19.

Grapevine red blotch virus [GRBAV0]

22.20.

Grapevine vein-clearing virus [GVCV00]

22.21.

Peach mosaic virus [PCMV00]

22.22.

Peach rosette mosaic virus [PRMV00]

22.23.

Raspberry latent virus [RPLV00]

22.24.

Raspberry leaf curl virus [RLCV00]

22.25.

Strawberry chlorotic ﬂeck-associated virus

22.26.

Strawberry leaf curl virus

22.27.

Strawberry necrotic shock virus [SNSV00]

22.28.

Temperate fruit decay-associated virus

23.

Virusi, viroidi in fitoplazme Solanum tuberosum L. in druge Solanum spp., ki tvorijo gomolje:

23.1.

Andean potato latent virus [APLV00]

23.2.

Andean potato mild mosaic virus [APMMV0]

23.3.

Andean potato mottle virus [APMOV0]

23.4.

Candidatus Phytoplasma americanum

23.5.

Candidatus Phytoplasma aurantifolia sorodni sevi (GD32; St_JO_10, 14, 17; PPT-SA; Rus-343F; PPT-GTO29, -GTO30, -SINTV; Potato Huayao Survey 2; Potato hair sprouts)

23.6.

Candidatus Phytoplasma fragariae sorodna seva (YN-169, YN-10G)

23.7.

Candidatus Phytoplasma pruni sorodni sevi (Clover yellow edge, Potato purple top Akpot7, MT117, Akpot6; PPT-COAHP, -GTOP)

23.8.

Chilli leaf curl virus [CHILCU]

23.9.

Potato black ringspot virus [PBRSV0]

23.10.

Potato virus B [PVB000]

23.11.

Potato virus H [PVH000]

23.12.

Potato virus P [PVP000]

23.13.

Potato virus T [PVT000]

23.14.

Potato yellow dwarf virus [PYDV00]

23.15.

Potato yellow mosaic virus [PYMV00]

23.16.

Potato yellow vein virus [PYVV00]

23.17.

Potato yellowing virus [PYV000]

23.18.

Tomato mosaic Havana virus [THV000]

23.19.

Tomato mottle Taino virus [TOMOTV]

23.20.

Tomato severe rugose virus [TOSRV0]

23.21.

Tomato yellow vein streak virus [TOYVSV]

23.22.

neunijski izolati virusov krompirja S, X ter Potato leafroll virus [PVS000], [PVX000] in [PLRV00]

DEL B

ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE JE ZNANO, DA SO NAVZOCI NA OZEMLJU UNIJE

Karantenski škodljivi organizmi in njihove oznake, ki jim jih je dodelila organizacija EPPO

Bakterije

Clavibacter sepedonicus (Spieckermann and Kottho) Nouioui et al. [CORBSE]

Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. Emend. Safni et al. [RALSSL]

Xylella fastidiosa (Wells et al.) [XYLEFA]

2.	Glive in oomicete

Ceratocystis platani (J. M. Walter) Engelbr. & T. C. Harr [CERAFP]

Fusarium circinatum Nirenberg & O’Donnell [GIBBCI]

Geosmithia morbida Kolarík, Freeland, Utley & Tisserat [GEOHMO]

Synchytrium endobioticum (Schilb.) Percival [SYNCEN]

3.	Žuželke in pršice

Aleurocanthus spiniferus (Quaintance) [ALECSN]

Anoplophora chinensis (Thomson) [ANOLCN]

Anoplophora glabripennis (Motschulsky) [ANOLGL]

Aromia bungii (Faldermann) [AROMBU]

Pityophthorus juglandis Blackman [PITOJU]

Popillia japonica Newman [POPIJA]

Toxoptera citricida (Kirkaldy) [TOXOCI]

Trioza erytreae Del Guercio [TRIZER]

Mehkužci

Pomacea (Perry) [1POMAG]

Ogorčice

Bursaphelenchus xylophilus (Steiner and Bührer) Nickle et al. [BURSXY]

Globodera pallida (Stone) Behrens [HETDPA]

Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens [HETDRO]

Meloidogyne chitwoodi Golden et al. [MELGCH]

Meloidogyne fallax Karssen [MELGFA]

6.	Virusi, viroidi in fitoplazme

Fitoplazma Grapevine flavescence dorée [PHYP64]

Tomato leaf curl New Delhi virus [TOLCND]

“;

(3)

Priloga IV se spremeni:

(a)	v razdelku „Vsebina“ se doda naslednja vrstica: „Del M: Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi v zvezi z razmnoževalnim materialom sadnih rastlin in sadnimi rastlinami, namenjenimi za pridelavo sadja, Actinidia Lindl., razen semen“;

(b)

del D se spremeni:

(i)

med prvo in drugo vrstico preglednice „Bakterije“ se vstavi naslednja vrstica:

„Pseudomonas syringae pv. actinidiae Takikawa, Serizawa, Ichikawa, Tsuyumu & Goto [PSDMAK]

Rastline za saditev, razen semen

Actinidia Lindl.

0 %“;

(ii)

med četrto in peto vrstico preglednice „Glive in oomicete“ se vstavi naslednja vrstica:

„Phytophthora ramorum (unijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld [PHYTRA]

Rastline za saditev, razen peloda in semen

Camellia L., Castanea sativa Mill., Fraxinus excelsior L., Larix decidua Mill., Larix kaempferi (Lamb.) Carrière, Larix × eurolepis A. Henry, Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco, Quercus cerris L., Quercus ilex L., Quercus rubra L., Rhododendron L., razen R. simsii L., Viburnum L.

0 %“;

(c)

del E se nadomesti z naslednjim:

„DEL E

Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi v zvezi z gozdnim reprodukcijskim materialom, razen semen

Glive in oomicete
Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi ali simptomi, ki jih povzročajo nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi	Rastline za saditev (rod ali vrsta)	Prag za zadevni gozdni reprodukcijski material
Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr [ENDOPA]	Rastline za saditev, razen semen Castanea sativa Mill.	0 %
Dothistroma pini Hulbary [DOTSPI]	Rastline za saditev, razen semen Pinus L.	0 %
Dothistroma septosporum (Dorogin) Morelet [SCIRPI]	Rastline za saditev, razen semen Pinus L.	0 %
Lecanosticta acicola (von Thümen) Sydow [SCIRAC]	Rastline za saditev, razen semen Pinus L.	0 %
Phytophthora ramorum (unijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld	Rastline za saditev, razen peloda in semen Castanea sativa Mill., Fraxinus excelsior L., Larix decidua Mill., Larix kaempferi (Lamb.) Carrière, Larix × eurolepis A. Henry, Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco, Quercus cerris L., Quercus ilex L., Quercus rubra L.	0 %“;

(d)

v delu F se v preglednici „Žuželke in pršice“ druga in tretja vrstica nadomestita z naslednjim:

„Bruchus pisorum (Linnaeus) [BRCHPI]	Pisum sativum L.	0 %
Bruchus rufimanus Boheman [BRCHRU]	Vicia faba L.	0 %“;

(e)

del J se spremeni:

(i)

v preglednici „Glive in oomicete“ se med dvaindvajseto in triindvajseto vrstico vstavi naslednja vrstica:

„Phytophthora ramorum (unijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld [PHYTRA]

Rastline za saditev, razen peloda in semen

Castanea sativa Mill., Vaccinium L.

0 %“;

(ii)	v preglednici „Virusi, viroidi, virozam podobne bolezni in fitoplazme“ se enaindvajseta vrstica črta;

(f)

v delu L se za preglednico „Glive in oomicete“ doda naslednja preglednica:

„Virusi, viroidi, bolezni, podobne virusnim, in fitoplazme

Citrus bark cracking viroid [CBCVD0]

Rastline za saditev, razen peloda in semen

Humulus lupulus L.

0 %“;

(g)

doda se naslednji del:

„DEL M

Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi v zvezi z razmnoževalnim materialom sadnih rastlin in sadnimi rastlinami, namenjenimi za pridelavo sadja, Actinidia Lindl., razen semen

Bakterije
Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi ali simptomi, ki jih povzročajo nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi	Rastline za saditev (rod ali vrsta)	Prag za zadevni razmnoževalni material sadnih rastlin in sadne rastline
Pseudomonas syringae pv. actinidiae Takikawa, Serizawa, Ichikawa, Tsuyumu & Goto [PSDMAK]	Actinidia Lindl.	0%“;

(4)

Priloga V se spremeni:

(a)	v razdelku „Vsebina“ se doda naslednja vrstica: „Del K: Ukrepi za preprečevanje navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov na razmnoževalnem materialu sadnih rastlin in sadnih rastlinah, namenjenih za pridelavo sadja, Actinidia Lindl., razen semen“;

(b)

del C se spremeni:

(i)

v preglednici „Bakterije“ se med prvo in drugo vrstico vstavi naslednja vrstica:

„Pseudomonas syringae pv. actinidiae Takikawa, Serizawa, Ichikawa, Tsuyumu & Goto [PSDMAK]

Rastline za saditev, razen semen

Actinidia Lindl.

(a)	Rastline so bile pridelane na območjih, ki jih je pristojni organ v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določil kot prosta Pseudomonas syringae pv. actinidiae, ali

(b)

(i)	na rastlinah na enoti pridelave v zadnji popolni rastni sezoni niso bili opaženi simptomi Pseudomonas syringae pv. actinidiae, ali

(ii)

simptomi Pseudomonas syringae pv. actinidiae so bili opaženi na največ 1 % rastlin na enoti pridelave, navedene rastline in vse simptomatične rastline v neposredni bližini pa so bile izruvane in takoj uničene, ter

reprezentativni del preostalih asimptomatičnih rastlin je bil vzorčen in testiran na Pseudomonas syringae pv. actinidiae, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je prost škodljivega organizma,

ter

rastline so bile pred trženjem naključno vzorčene in testirane na Pseudomonas syringae pv. actinidiae, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so proste škodljivega organizma. “;

(ii)

v preglednici „Glive in oomicete“ se med drugo in tretjo vrstico vstavi naslednja vrstica:

„Phytophthora ramorum (unijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld

(a)	Rastline so bile pridelane na območjih, ki jih je pristojni organ v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določil kot prosta Phytophthora ramorum (unijski izolati), ali

(b)	na rastlinah gostiteljicah na enoti pridelave v zadnji popolni rastni sezoni niso bili opaženi simptomi Phytophthora ramorum (unijski izolati) ali

(c)

(i)	rastline, ki kažejo simptome Phytophthora ramorum (unijski izolati), na enoti pridelave, in vse rastline v polmeru 2 m od simptomatičnega materiala so bile izruvane in uničene, vključno z zemljo, ki se jih je držala, ter

(ii)

za vse rastline gostiteljice v polmeru 10 m od simptomatičnih rastlin in vse preostale rastline iz prizadete partije velja naslednje:

—

v treh mesecih po odkritju simptomatičnih rastlin pri vsaj dveh pregledih ob ustreznem času za odkritje škodljivega organizma na navedenih rastlinah niso bili opaženi simptomi Phytophthora ramorum (unijski izolati) in v navedenem trimesečnem obdobju ni bilo izvedeno nobeno tretiranje, ki bi prikrilo simptome Phytophthora ramorum (unijski izolati), ter

—	po navedenem trimesečnem obdobju:

—	na navedenih rastlinah na enoti pridelave niso bili opaženi simptomi Phytophthora ramorum (unijski izolati) ali

—	testiran je bil reprezentativni vzorec navedenih rastlin, ki naj bi se premaknile, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je prost Phytophthora ramorum (unijski izolati),

(iii)

za vse druge rastline na mestu pridelave velja naslednje:

—	na navedenih rastlinah na enoti pridelave niso bili opaženi simptomi Phytophthora ramorum (unijski izolati) ali

—	testiran je bil reprezentativni vzorec navedenih rastlin, ki naj bi se premaknile, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je prost Phytophthora ramorum (unijski izolati). “;

(iii)

v preglednici „Žuželke in pršice“ se v tretji vrstici tretji stolpec nadomesti z naslednjim:

„(a)	Rastline so se v celotni življenjski dobi gojile na območju, ki ga je pristojni uradni organ v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe potrdil kot prosto Rhynchophorus ferrugineus (Olivier), ali

(b)	rastline so se v dveh letih pred premikom gojile na enoti v Uniji s fizično izolacijo pred vnosom Rhynchophorus ferrugineus (Olivier), ali na enoti v Uniji, kjer so bila izvedena ustrezna preventivna tretiranja v zvezi z navedenim škodljivim organizmom, in

(c)	rastline so bile najmanj enkrat vsake štiri mesece vizualno pregledane za potrditev, da je navedeni material prost Rhynchophorus ferrugineus (Olivier).“;

(iv)

v preglednici „Virusi, viroidi, virozam podobne bolezni in fitoplazme“ se v tretji vrstici tretji stolpec nadomesti z naslednjim:

„(a)	Rastline izvirajo iz matičnih rastlin, ki so bile vizualno pregledane, pri čemer je bilo ugotovljeno, da nimajo simptomov Candidatus Phytoplasma pyri Seemüller & Schneider, ter

(b)

(i)	rastline so bile pridelane na območjih, ki jih je pristojni organ v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določil kot prosta Candidatus Phytoplasma pyri Seemüller & Schneider, ali

(ii)	rastline so se gojile na enoti pridelave, za katero je bilo z vizualnim pregledom ugotovljeno, da je bila v zadnji popolni rastni sezoni prosta škodljivega organizma, vse simptomatične rastline v neposredni bližini pa so bile takoj izruvane in uničene,

ali

(c)	med vizualnimi pregledi, izvedenimi ob ustreznem času v zadnjih treh rastnih sezonah, so bile rastline na enoti pridelave in vse rastline v neposredni bližini, ki so kazale simptome Candidatus Phytoplasma pyri Seemüller & Schneider, takoj izruvane in uničene.“;

(v)

del D se nadomesti z naslednjim:

„DEL D

Ukrepi za preprečevanje navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov na gozdnem reprodukcijskem materialu, razen semen

Pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa opravlja preglede in sprejema druge ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve glede ustreznih nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov in rastlin za saditev iz tretjega stolpca naslednje preglednice.

Glive in oomicete

Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi ali simptomi, ki jih povzročajo nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi

Rastline za saditev

Zahteve

Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr

Rastline za saditev, razen semen

Castanea sativa Mill.

(a)	Gozdni reprodukcijski material izvira z območij, ki jih je pristojni organ v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določil kot prosta Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr, ali

(b)	na enoti pridelave v zadnji popolni rastni sezoni niso bili opaženi simptomi Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr ali

(c)	gozdni reprodukcijski material, ki je kazal simptome Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr, je bil izruvan, preostali material se je tedensko pregledoval, najmanj tri tedne pred premikom navedenega materiala pa na enoti pridelave niso bili opaženi simptomi Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr.

Dothistroma pini Hulbary,

Dothistroma septosporum (Dorogin) Morelet

Lecanosticta acicola (von Thümen) Sydow

Rastline za saditev, razen semen

Pinus L.

(a)	Gozdni reprodukcijski material izvira z območij, ki jih je pristojni organ v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določil kot prosta Dothistroma pini Hulbary, Dothistroma septosporum (Dorogin) Morelet in Lecanosticta acicola (von Thümen) Sydow, ali

(b)	na enoti pridelave ali v njeni neposredni bližini v zadnji popolni rastni sezoni niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jo povzroča Dothistroma pini Hulbary, Dothistroma septosporum (Dorogin) Morelet ali Lecanosticta acicola (von Thümen) Sydow, ali

(c)

na enoti pridelave so bila izvedena ustrezna tretiranja proti bolezni, ki jo povzroča Dothistroma pini Hulbary, Dothistroma septosporum (Dorogin) Morelet ali Lecanosticta acicola (von Thümen) Sydow, gozdni reprodukcijski material pa je bil pred premikom vizualno pregledan, pri čemer je bilo ugotovljeno, da nima simptomov te bolezni.

Phytophthora ramorum (unijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld

Rastline za saditev, razen peloda in semen

Castanea sativa Mill., Fraxinus excelsior L., Larix decidua Mill., Larix kaempferi (Lamb.) Carrière, Larix × eurolepis A. Henry, Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco, Quercus cerris L., Quercus ilex L., Quercus rubra L.

(a)	Gozdni reprodukcijski material izvira z območij, ki jih je pristojni organ v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določil kot prosta Phytophthora ramorum (unijski izolati), ali

(b)	na gozdnem reprodukcijskem materialu na enoti pridelave v zadnji popolni rastni sezoni niso bili opaženi simptomi Phytophthora ramorum (unijski izolati), ali

(c)

(i)

gozdni reprodukcijski material, ki je kazal simptome Phytophthora ramorum (unijski izolati), na enoti pridelave in ves gozdni reprodukcijski material, skupaj z zemljo, ki se ga je držala, v polmeru 2 m od simptomatičnega materiala, sta bila izruvana in uničena, vključno z zemljo, ki se ju je držala,

ter

(ii)

za ves gozdni reprodukcijski material v polmeru 10 m od simptomatičnih rastlin in ves preostali gozdni reprodukcijski material iz prizadete partije velja naslednje:

—

v treh mesecih po odkritju simptomatičnega gozdnega reprodukcijskega materiala pri vsaj dveh pregledih ob ustreznem času za odkritje škodljivega organizma na navedenem gozdnem reprodukcijskem materialu niso bili opaženi simptomi Phytophthora ramorum (unijski izolati) in v navedenem trimesečnem obdobju ni bilo izvedeno nobeno tretiranje, ki bi prikrilo simptome Phytophthora ramorum (unijski izolati), in

—

po navedenem trimesečnem obdobju:

—	na navedenem gozdnem reprodukcijskem materialu na enoti pridelave niso bili opaženi simptomi Phytophthora ramorum (unijski izolati) ali

—	testiran je bil reprezentativni vzorec navedenega gozdnega reprodukcijskega materiala, ki naj bi se premaknil, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je prost Phytophthora ramorum (unijski izolati), in

(iii)

za ves drug gozdni reprodukcijski material na mestu pridelave velja naslednje:

—	na navedenem gozdnem reprodukcijskem materialu na enoti pridelave niso bili opaženi simptomi Phytophthora ramorum (unijski izolati) ali

—	testiran je bil reprezentativni vzorec navedenega gozdnega reprodukcijskega materiala, ki naj bi se premaknil, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je prost Phytophthora ramorum (unijski izolati). “;

(vi)

v delu E se vrstici za „Bruchus pisorum (L.)“ in „Bruchus rufimanus L.“ nadomestita z naslednjim:

„Bruchus pisorum (Linnaeus)

Pisum sativum L.

(a)	Reprezentativni vzorec semen, ki so bila pred tem lahko ustrezno tretirana, je bil ob najustreznejšem času za odkritje škodljivega organizma vizualno pregledan in

(b)	ugotovljeno je bilo, da je seme prosto Bruchus pisorum (Linnaeus).

Bruchus rufimanus Boheman

Vicia faba L.

(a)	Reprezentativni vzorec semen, ki so bila pred tem lahko ustrezno tretirana, je bil ob najustreznejšem času za odkritje škodljivega organizma vizualno pregledan in

(b)	ugotovljeno je bilo, da je seme prosto Bruchus rufimanus Boheman. “;

(vii)

v delu F se prva vrstica tretje preglednice nadomesti z naslednjim:

„Candidatus Liberibacter solanacearum Liefting et al.

Solanum tuberosum L.

Pristojni organ je partije uradno pregledal in potrdil, da so v skladu z ustreznimi določbami iz Priloge IV, razen če je bila partija pridelana iz rastlin, ki izpolnjujejo zahteve iz točke (b)(i) tretjega stolpca druge vrstice prve preglednice v delu F Priloge V. “;

(viii)

v delu J se v preglednici „Glive“ prva vrstica nadomesti z naslednjim:

„Glive in oomicete“;

(ix)

v delu J se za preglednico „Glive“ doda naslednja preglednica:

„Virusi, viroidi, bolezni, podobne virusnim, in fitoplazme

Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi ali simptomi, ki jih povzročajo nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi

Rastline za saditev

Zahteve

Citrus bark cracking viroid [CBCVD0]

Humulus lupulus L.

(a)	Rastline so bile pridelane na območjih, ki jih je pristojni organ v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določil kot prosta Citrus bark cracking viroida, ali

(b)

(i)

z vizualnim pregledom rastlin ob najustreznejšem času za odkritje škodljivega organizma je bilo ugotovljeno, da je bilo mesto pridelave v zadnjih dveh popolnih rastnih sezonah prosto Citrus bark cracking viroida, za preprečitev mehanskega prenosa pa so se na mestu pridelave izvajali ustrezni higienski ukrepi, ter

(ii)

rastline za saditev izvirajo iz matičnih rastlin, za katere je bilo ugotovljeno, da so proste Citrus bark cracking viroida, ter

—

v primeru matičnih rastlin, ki so bile na enoti pridelave fizično zaščitene pred viri okužbe s Citrus bark cracking viroidom, so bile matične rastline vsako leto vizualno pregledane, vzorčene in testirane ob najustreznejšem času za odkritje navzočnosti Citrus bark cracking viroida, da bi se vse matične rastline testirale v petletnem intervalu, ali

—

v primeru matičnih rastlin, ki na enoti pridelave niso bile fizično zaščitene pred viri okužbe s Citrus bark cracking viroidom, je bilo v zadnjih petih popolnih rastnih sezonah z vizualnim pregledom ob najustreznejšem času za odkritje škodljivega organizma ugotovljeno, da so matične rastline proste Citrus bark cracking viroida, in

—	reprezentativni vzorec matičnih rastlin je bil v zadnjih 12 mesecih testiran ob najustreznejšem času za odkritje škodljivega organizma, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je prost Citrus bark cracking viroida, in

—	matične rastline so bile izolirane od Humulus lupulus L., gojenih na sosednjih mestih pridelave, v oddaljenosti vsaj 20 m, ter

(iii)

v primeru pridelave ukoreninjenih rastlin za saditev, ki naj bi se premaknile, za enoto pridelave, ki se uporablja za ukoreninjenje, velja:

—	od proizvodnih nasadov Humulus lupulus L. je bila izolirana v oddaljenosti vsaj 20 m, ali

—	bila je fizično zaščitena pred viri okužbe s Citrus bark cracking viroidom.“;

(x)

doda se naslednji del:

„DEL K

Ukrepi za preprečevanje navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov na razmnoževalnem materialu sadnih rastlin in sadnih rastlinah, namenjenih za pridelavo sadja, Actinidia Lindl., razen semen

Pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa opravlja preglede in sprejema druge ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve glede ustreznega nadzorovanega nekarantenskega škodljivega organizma in rastlin za saditev iz tretjega stolpca naslednje preglednice.

Bakterije

Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi ali simptomi, ki jih povzročajo nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi

Rastline za saditev

Ukrepi

Pseudomonas syringae pv. actinidiae Takikawa, Serizawa, Ichikawa, Tsuyumu & Goto [PSDMAK]

Actinidia Lindl.

(a)	Razmnoževalni material in sadne rastline so bili pridelani na območjih, ki jih je pristojni organ v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določil kot prosta Pseudomonas syringae pv. actinidiae, ali

(b)	razmnoževalni material in sadne rastline izvirajo iz matičnih rastlin, ki so bile vizualno pregledane dvakrat letno, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so proste Pseudomonas syringae pv. actinidiae, ter

(c)

(i)

v primeru matičnih rastlin, ki so bile v objektih s fizično zaščito pred okužbo s Pseudomonas syringae pv. actinidiae, je bil reprezentativni delež matičnih rastlin vsaka štiri leta vzorčen in testiran na navzočnost Pseudomonas syringae pv. actinidiae, da bi se vse matične rastline testirale v osemletnem intervalu, ali

(ii)	v primeru matičnih rastlin, ki niso bile v zgoraj navedenih objektih, je bil reprezentativni delež matičnih rastlin vsako leto vzorčen in testiran na navzočnost Pseudomonas syringae pv. actinidiae, da bi se vse matične rastline testirale v triletnem intervalu, ter

(d)

(i)	v primeru razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin, ki so bili v zgoraj navedenih objektih, na navedenem razmnoževalnem materialu in navedenih sadnih rastlinah na enoti pridelave v zadnji popolni rastni sezoni niso bili opaženi simptomi Pseudomonas syringae pv. actinidiae, ali

(ii)

v primeru razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin, ki niso bili v zgoraj navedenih objektih, na navedenem razmnoževalnem materialu in navedenih sadnih rastlinah na enoti pridelave v zadnji popolni rastni sezoni niso bili opaženi simptomi Pseudomonas syringae pv. actinidiae, navedeni razmnoževalni material in navedene sadne rastline pa so bili pred trženjem tudi naključno vzorčeni in testirani na Pseudomonas syringae pv. actinidiae, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so prosti zadevnega škodljivega organizma, ali

(iii)

v primeru razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin, ki niso bili v zgoraj navedenih objektih, so bili simptomi Pseudomonas syringae pv. actinidiae na enoti pridelave opaženi pri največ 1 % razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin, navedeni razmnoževalni material in navedene sadne rastline ter ves simptomatični razmnoževalni material in sadne rastline v neposredni bližini so bili izruvani in takoj uničeni, reprezentativni del preostalega asimptomatičnega razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin pa je bil vzorčen in testiran na Pseudomonas syringae pv. actinidiae, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so prosti zadevnega škodljivega organizma. “;

(5)

Priloga VI se spremeni:

(a)

med točki 3 in 4 se vstavi naslednja točka:

„3.1

Izolirano lubje Acer macrophyllum Pursh, Aesculus californica (Spach) Nutt., Lithocarpus densiflorus (Hook. & Arn.) Rehd., Quercus L. in Taxus brevifolia Nutt.

ex 1404 90 00 ex 4401 40 90

Kanada, Vietnam, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo (1)

(b)

točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Izolirano lubje Quercus L., razen Quercus suber L.

ex 1404 90 00 ex 4401 40 90

Mehika“;

(c)

v točki 18 se v stolpcu „Oznaka KN“ oznake KN nadomestijo z naslednjim:

„ex 0602 10 90

ex 0602 90 30

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99“;

(6)

Priloga VII se spremeni:

(a)

med točki 2 in 3 se vstavi naslednja točka:

„2.1

Rastline za saditev, razen čebulic, stebelnih gomoljev, korenik, semen, gomoljev in rastlin v tkivni kulturi

0602 10 90

0602 20 20

0602 20 80

0602 30 00

0602 40 00

0602 90 20

0602 90 30

0602 90 41

0602 90 45

0602 90 46

0602 90 47

0602 90 48

0602 90 50

0602 90 70

0602 90 91

0602 90 99

ex 0704 10 00

ex 0704 90 10

ex 0704 90 90

ex 0705 11 00

ex 0705 19 00

ex 0709 40 00

ex 0709 99 10

ex 0910 99 31

ex 0910 99 33

Tretje države, razen Švice.

Uradna izjava, da so bile rastline:

(a)	vzgojene v drevesnicah, ki jih je registrirala in jih nadzoruje državna organizacija za varstvo rastlin države porekla, ter

(b)	pregledane ob ustreznem času in pred izvozom.“ ;

(b)

za točko 4 se vstavijo naslednje spremembe:

(i)

vstavi se naslednja točka 4.1:

„4.1

Rastline za saditev s koreninami, razen rastlin v tkivni kulturi

ex 0601 20 30

ex 0601 20 90

ex 0602 30 00

ex 0602 40 00

ex 0602 90 20

ex 0602 90 30

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Tretje države.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	izvirajo iz države, ki jo je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback, ali

(b)	izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)

so se v celotni življenjski dobi gojile v rastnem substratu, za katerega je v času saditve rastlin veljalo naslednje:

(i)	bil je brez zemlje in organskih snovi ter se prej ni uporabljal za gojenje rastlin ali druge kmetijske namene ali

(ii)	v celoti je bil sestavljen iz šote ali vlaken Cocos nucifera L. in se prej ni uporabljal za gojenje rastlin ali druge kmetijske namene ali

(iii)

učinkovito je bil zaplinjen ali toplotno tretiran za zagotovitev, da je prost Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback, kar je navedeno v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(iv)	zanj je bil uporabljen učinkovit sistemski pristop za zagotovitev, da je prost Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback, kar je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, ter

v vseh primerih iz točk (i) do (iv) je bil skladiščen in hranjen v ustreznih pogojih, da je ostal prost Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback, od sajenja pa so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zagotovitev, da rastline ostanejo proste Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback, pri čemer ti ukrepi vključujejo vsaj:

—	fizično izolacijo rastnega substrata od zemlje in drugih možnih virov kontaminacije ter

—	higienske ukrepe

ali

(d)

(i)	izvirajo z mesta pridelave, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback, in

(ii)	so bile neposredno pred izvozom pregledane korenine reprezentativnega vzorca pošiljke, pri čemer je bilo ugotovljeno, da nimajo simptomov Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback.“ ;

(ii)

vstavi se naslednja točka 4.2:

„4.2

Rastline za saditev z rastnimi substrati, namenjenim za vzdrževanje vitalnosti rastlin, razen rastlin v tkivni kulturi in vodnih rastlin

ex 0602 20 80

ex 0602 30 00

ex 0602 40 00

ex 0602 90 20

ex 0602 90 30

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Indija, Japonska, Kanada, Kitajska, Rusija, Švica in Združene države Amerike.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin države porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Popillia japonica Newman. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(b)

so se gojile na mestu pridelave, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Popillia japonica Newman in za katero velja naslednje:

(i)

na njem je bil izveden letni uradni pregled in vsaj mesečni pregled v treh mesecih pred izvozom na prisotnost znakov Popillia japonica Newman ob ustreznem času za odkritje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, in sicer vsaj z vizualnim pregledom vseh rastlin, vključno s pleveli, ter vzorčenjem rastnih substratov, v katerem rastejo rastline,

ter

(ii)	obdano je z varovalnim pasom vsaj 100 m, kjer je bila z uradnimi preiskavami, izvedenimi vsako leto ob ustreznem času, potrjena odsotnost Popillia japonica Newman, ter

(iii)

rastline in rastni substrati so bili tik pred izvozom uradno pregledani, vključno z vzorčenjem rastnih substratov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so prosti Popillia japonica Newman,

ter

(iv)

za rastline velja naslednje:

—	z njimi se ravna in se pakirajo ali prevažajo tako, da se prepreči napadenost s Popillia japonica Newman po tem, ko zapustijo mesto pridelave, ali

—	se premaknejo zunaj sezone letenja Popillia japonica Newman

ali

(c)

so se v celotni življenjski dobi gojile na enoti pridelave s fizično izolacijo pred vnosom Popillia japonica Newman in za rastline velja naslednje:

(i)	z njimi se ravna in se pakirajo ali prevažajo tako, da se prepreči napadenost s Popillia japonica Newman po tem, ko zapustijo enoto pridelave, ali

(ii)	se premaknejo zunaj sezone letenja Popillia japonica Newman

ali

(d)	so bile pridelane na podlagi sistemskega pristopa, odobrenega v skladu s postopkom iz člena 107 Uredbe (EU) 2016/2031, za zagotovitev, da so proste Popillia japonica Newman.“ ;

(c)

točka 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.

Rastline za saditev zelnatih vrst, razen čebulic, stebelnih gomoljev, rastlin iz družine Poaceae, korenik, semen, gomoljev in rastlin v tkivni kulturi

ex 0602 10 90

0602 90 20

ex 0602 90 30

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

ex 0704 10 00

ex 0704 90 10

ex 0704 90 90

ex 0705 11 00

ex 0705 19 00

ex 0705 21 00

ex 0705 29 00

ex 0706 90 10

ex 0709 40 00

ex 0709 99 10

ex 0910 99 31

ex 0910 99 33

Tretje države, za katere je znano, da se v njih pojavljata Liriomyza sativae (Blanchard) in Nemorimyza maculosa (Malloch).

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Liriomyza sativae (Blanchard) in Nemorimyza maculosa (Malloch). Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(b)

izvirajo z mesta pridelave, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin države porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Liriomyza sativae (Blanchard) in Nemorimyza maculosa (Malloch), in ki je navedeno v fitosanitarnem spričevalu v rubriki „Dopolnilna izjava“ ter za katero je bilo na podlagi uradnih pregledov, ki so bili v treh mesecih pred izvozom izvedeni vsaj mesečno, priznano, da je prosto Liriomyza sativae (Blanchard) in Nemorimyza maculosa (Malloch),

ali

(c)

so bile tik pred izvozom ustrezno tretirane proti Liriomyza sativae (Blanchard) in Nemorimyza maculosa (Malloch) ter je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da so proste Liriomyza sativae (Blanchard) in Nemorimyza maculosa (Malloch).

Podrobni podatki o tretiranju iz točke (c) se navedejo v fitosanitarnem spričevalu.“;

(d)

točka 20 se nadomesti z naslednjim:

„20.

Gomolji Solanum tuberosum L. za saditev

0701 10 00

Tretje države.

Uradna izjava, da za gomolje velja naslednje:

(a)	izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Meloidogyne chitwoodi Golden et al., Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback in Meloidogyne fallax Karssen, ali

(b)

izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Meloidogyne chitwoodi Golden et al., Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback in Meloidogyne fallax Karssen. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(c)

izvirajo z mesta pridelave, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla določila kot prosto Meloidogyne chitwoodi Golden et al., Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback in Meloidogyne fallax Karssen na podlagi letne preiskave gostiteljskih kmetijskih rastlin z vizualnim pregledom gostiteljskih rastlin ob ustreznem času ter z vizualnim pregledom zunanjosti in z rezanjem gomoljev po spravilu krompirja, ki se je gojil na mestu pridelave,

ali

(d)

so bili po spravilu naključno vzorčeni in je bila preverjena navzočnost simptomov z ustrezno metodo za induciranje simptomov oz. so bili laboratorijsko testirani, poleg tega pa so bili gomolji pregledani z vizualnim pregledom zunanjosti in z rezanjem gomoljev ob ustreznem času in v vseh primerih ob zapiranju pakiranj ali zabojnikov, pri čemer niso bili odkriti simptomi Meloidogyne chitwoodi Golden et al., Meloidogyne enterolobii Yang & Eisenback in Meloidogyne fallax Karssen.“;

(e)

med točki 21 in 22 se vstavita naslednji točki:

„21.1

Rastline za saditev Cucurbitaceae Juss. in Solanaceae Juss., razen čebulic, stebelnih gomoljev, korenik, peloda, semen, gomoljev in rastlin v tkivni kulturi

ex 0602 10 90

ex 0602 90 30

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Tretje države.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Ceratothripoides claratris (Shumsher), ali

(b)	izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Ceratothripoides claratris (Shumsher). Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	so se v celotni življenjski dobi gojile na enoti pridelave, ki je fizično zaščitena pred vnosom Ceratothripoides claratris (Shumsher) in na kateri je bil vsaj tri mesece pred izvozom izveden vsaj en pregled za odkritje navzočnosti Ceratothripoides claratris (Shumsher).

21.2

Rastline za saditev

Allium cepa L., Asparagus L.,

Cynara scolymus L.,

Citrullus lanatus (Thnb.) Matusm. & Nakai, Cucurbita L., Cucumis melo L., Cucumis sativum L., Glycine max (L.), Merr., Gossypium L., Medicago sativa, L., Persea americana Mill., Phaseolus L., Ricinus communis L.,

in Tagetes L., razen čebulic, stebelnih gomoljev, rastlin v tkivni kulturi, korenik, peloda, semen in gomoljev

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 90 30

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Bolivija, Ekvador, Kolumbija, Peru in Združene države Amerike.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Prodiplosis longifila Gagné. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(b)

so se vsaj dva meseca pred izvozom ali, v primeru rastlin, ki so mlajše od dveh mesecev, v celotni življenjski dobi gojile na enoti pridelave s fizično zaščito, ki je v državi porekla določena kot prosta Prodiplosis longifila Gagnén, na podlagi uradnih pregledov, izvedenih v njihovi celotni življenjski dobi ali v zadnjih dveh mesecih pred izvozom.“ ;

(f)

med točki 24 in 25 se vstavi naslednja točka:

„24.1

Rastline za saditev Euphorbia pulcherrima Willd., Fragaria L. in Rubus L., razen rastlin v tkivni kulturi, peloda in semen

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 90 30

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Tretje države.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Eotetranychus lewisi (McGregor), ali

(b)	izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Eotetranychus lewisi (McGregor). Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	izvirajo z mesta pridelave, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Eotetranychus lewisi (McGregor).“;

(g)

točka 28 se nadomesti z naslednjim:

„28.

Rezano cvetje Chrysanthemum L., Dianthus L., Gypsophila L. in Solidago L. ter listnata zelenjava Apium graveolens L. in Ocimum L.

0603 12 00 ,

0603 14 00

ex 0603 19 70

0709 40 00

ex 0709 99 10

ex 0709 99 90

ex 1211 90 86

ex 1404 90 00

Tretje države.

Uradna izjava, da za rezano cvetje in listnate vrtnine velja naslednje:

(a)	izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Liriomyza sativae (Blanchard) in Nemorimyza maculosa (Malloch), ali

(b)	so bili tik pred izvozom uradno pregledani, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so prosti Liriomyza sativae (Blanchard) in Nemorimyza maculosa (Malloch).“ ;

(h)

točka 29 se nadomesti z naslednjim:

„29.

Rezano cvetje Orchidaceae

0603 13 00

Tretje države, razen Tajske.

Uradna izjava, da za rezano cvetje velja naslednje:

(a)	izvira iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Thrips palmi Karny, ali

(b)	je bilo tik pred izvozom uradno pregledano, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je prosto Thrips palmi Karny.

29.1

Rezano cvetje Orchidaceae

0603 13 00

Tajska.

Uradna izjava, da za rezano cvetje velja naslednje:

(a)	pridelano je bilo na mestu pridelave, za katero je bilo na podlagi uradnih pregledov, izvedenih vsaj enkrat mesečno v treh mesecih pred izvozom, ugotovljeno, da je prosto Thrips palmi Karny, ali

(b)	je bilo ustrezno zaplinjeno za zagotovitev, da je prosto Thrips palmi Karny, podrobnosti tretiranja pa so navedene v fitosanitarnem spričevalu.“ ;

(i)

med točki 30 in 31 se vstavi naslednja točka:

„30.1

Rastline za saditev Diospyros kaki L., Ficus carica L., Hedera helix L., Laurus nobilis L., Magnolia L., Malus Mill., Melia L., Mespilus germanica L., Parthenocissus Planch., Prunus L., Psidium guajava L., Punica granatum L., Pyracantha M. Roem., Pyrus L., Rosa L., razen semen, peloda in rastlin v tkivni kulturi

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 40 00

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Avstralija, Bangladeš, Butan, Črna gora, Država Brunej, Esvatini, Filipini, Guam, Indija, Indonezija, Iran, Japonska, Južna Afrika, Južna Koreja, Kambodža, Kitajska, Kenija, Laos, Malezija, Mauritius, Mikronezija, Nigerija, Pakistan, Palau, Papua Nova Gvineja, Reunion, Severna Koreja, Severni Marijanski otoki, Šrilanka, Tajska, Tajvan, Tanzanija, Uganda, Vietnam in Združene države Amerike.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin države porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Aleurocanthus spiniferus (Quaintance). Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(b)

so se gojile na mestu pridelave, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Aleurocanthus spiniferus (Quaintance) in za katero velja naslednje:

(i)	na njem so bili v zadnjem letu pred izvozom izvedeni uradni pregledi ob ustreznem času ter

(ii)	z rastlinami se je ravnalo in so bile pakirane tako, da se prepreči napadenost po tem, ko zapustijo mesto pridelave,

ali

(c)	so bile učinkovito tretirane za zagotovitev, da so proste Aleurocanthus spiniferus (Quaintance), in zanje je bilo pred izvozom ugotovljeno, da so proste navedenega škodljivega organizma.“ ;

(j)	v točki 31 se v prvem stolpcu „Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti“ besedilo nadomesti z naslednjim: „Rastline iglavcev (Pinopsida), razen plodov in semen“;

(k)

točka 32 se nadomesti z naslednjim:

„32.

Rastline iglavcev (Pinopsida), višje od 3 m, razen plodov in semen

ex 0602 20 80 ex 0602 90 41 ex 0602 90 47 ex 0602 90 50 ex 0602 90 99 ex 0604 20 20 ex 0604 20 40 ex 1404 90 00

Tretje države, razen Albanije, Andore, Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Ferskih otokov, Gruzije, Islandije, Kanarskih otokov, Lihtenštajna, Moldavije, Monaka, Norveške, Rusije (samo naslednjih delov: osrednjega zveznega okrožja, severozahodnega zveznega okrožja, južnega zveznega okrožja, severnega kavkaškega zveznega okrožja in privolškega zveznega okrožja), San Marina, Severne Makedonije, Srbije, Švice, Turčije, Ukrajine in Združenega kraljestva (1).

Uradna izjava, da so bile rastline pridelane na mestu pridelave, ki je prosto Scolytinae spp. (neevropske populacije).“ ;

(l)

za točko 32 se vstavijo naslednje spremembe:

(i)

vstavi se naslednja točka 32.1:

„32.1

Rastline za saditev Acacia Mill., Acer buergerianum Miq., Acer macrophyllum Pursh, Acer negundo L., Acer palmatum Thunb., Acer paxii Franch., Acer pseudoplatanus L., Aesculus californica (Spach) Nutt., Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, Albizia falcate Backer ex Merr., Albizia julibrissin Durazz., Alectryon excelsus Gärtn., Alnus rhombifolia Nutt., Archontophoenix cunninghamiana H. Wendl. & Drude, Artocarpus integer (Thunb.) Merr., Azadirachta indica A. Juss., Baccharis salicina Torr. & A.Gray, Bauhinia variegata L., Brachychiton discolor F.Muell., Brachychiton populneus R.Br., Camellia semiserrata C.W.Chi, Camellia sinensis (L.) Kuntze, Canarium commune L., Castanospermum australe A.Cunningham & C.Fraser, Cercidium floridum Benth. ex A.Gray, Cercidium sonorae Rose & I.M.Johnst., Cocculus laurifolius DC., Combretum kraussii Hochst., Cupaniopsis anacardioides (A.Rich.) Radlk., Dombeya cacuminum Hochr., Erythrina corallodendron L., Erythrina coralloides Moc. & Sessé ex DC., Erythrina falcata Benth., Erythrina fusca Lour., Eucalyptus ficifolia F.Müll., Fagus crenata Blume, Ficus L., Gleditsia triacanthos L., Hevea brasiliensis (Willd. ex A.Juss) Muell.Arg., Howea forsteriana (F.Müller) Becc., Ilex cornuta Lindl. & Paxton, Inga vera Willd., Jacaranda mimosifolia D.Don, Koelreuteria bipinnata Franch., Liquidambar styraciflua L., Magnolia grandiflora L., Magnolia virginiana L., Mimosa bracaatinga Hoehne, Morus alba L., Parkinsonia aculeata L., Persea americana Mill., Pithecellobium lobatum Benth., Platanus x hispanica Mill. ex Münchh., Platanus mexicana Torr., Platanus occidentalis L., Platanus orientalis L., Platanus racemosa Nutt., Podalyria calyptrata Willd., Populus fremontii S.Watson, Populus nigra L., Populus trichocarpa Torr. & A.Gray ex Hook., Prosopis articulata S.Watson, Protium serratum Engl., Psoralea pinnata L., Pterocarya stenoptera C.DC., Quercus agrifolia Née, Quercus calliprinos Webb., Quercus chrysolepis Liebm, Quercus engelmannii Greene, Quercus ithaburensis Dence., Quercus lobata Née, Quercus palustris Marshall, Quercus robur L., Quercus suber L., Ricinus communis L., Salix alba L., Salix babylonica L., Salix gooddingii C.R.Ball, Salix laevigata Bebb, Salix mucronata Thnb., Shorea robusta C.F.Gaertn., Spathodea campanulata P.Beauv., Spondias dulcis Parkinson, Tamarix ramosissima Kar. ex Boiss., Virgilia oroboides subsp. ferrugine B.-E.van Wyk, Wisteria floribunda (Willd.) DC. in Xylosma avilae Sleumer, razen rastlin v tkivni kulturi, peloda in semen

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Tretje države.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	imajo premer rastlin na spodnjem delu stebla manj kot 2 cm ali

(b)	izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Euwallacea fornicatus sensu lato, ali

(c)	izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Euwallacea fornicatus sensu lato. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(d)

so se gojile:

(i)

vsaj šest mesecev pred izvozom na enoti pridelave s fizično izolacijo pred vnosom Euwallacea fornicatus sensu lato, na kateri se izvajajo uradni pregledi ob ustreznem času in za katero je bilo ugotovljeno, da je prosta škodljivega organizma, kar se potrdi vsaj s pastmi, ki se pregledajo vsaj vsake štiri tedne, vključno neposredno pred izvozom,

ali

(ii)

na enoti pridelave, za katero je bilo od začetka zadnjega popolnega vegetacijskega cikla med uradnimi pregledi, izvedenimi vsaj vsake štiri tedne, ugotovljeno, da je prosta Euwallacea fornicatus sensu lato, kar se potrdi vsaj s pastmi; v primeru suma navzočnosti škodljivega organizma na enoti pridelave so bila izvedena ustrezna tretiranja proti škodljivemu organizmu, da se zagotovi odsotnost škodljivega organizma; vzpostavi se 1 km veliko okoliško območje, ki se ob ustreznem času nadzoruje za Euwallacea fornicatus sensu lato, in kadar se ugotovi navzočnost škodljivega organizma, bi bilo treba navedene rastline takoj izruvati in uničiti,

ter

neposredno pred izvozom je bil izveden uradni pregled pošiljk rastlin za odkrivanje navzočnosti škodljivega organizma, zlasti v steblih in vejah rastlin, vključno z destruktivnim vzorčenjem. Velikost vzorca za pregled je takšna, da omogoča odkritje vsaj 1-odstotne stopnje napadenosti z 99-odstotno stopnjo zaupanja.“;

(ii)

vstavijo se naslednje točke 32.2 do 32.7:

„32.2

Rastline za saditev Artocarpus chaplasha Roxb., Artocarpus heterophyllus Lam., Artocarpus integer (Thunb.) Merr., Alnus formosana Makino, Bombax malabaricum DC.,

Broussonetia papyrifera (L.) Vent., Broussonetia kazinoki Siebold, Cajanus cajan (L.) Huth, Camellia oleifera C.Abel, Castanea Mill.,

Celtis sinensis Pers., Cinnamomum camphora (L.) J.Presl,

Cunninghamia lanceolata (Lamb.) Hook., Dalbergia L.f., Eriobotrya japonica (Thunb.) Lindl., Ficus carica L., Ficus hispida L.f., Ficus infectoria Willd., Ficus retusa L., Juglans regia L., Maclura tricuspidata Carrière, Melia azedarach L., Morus L., Populus L., Robinia pseudoacacia L., Salix L., Sapium sebiferum (L.) Roxb., Schima superba Gardner & Champ., Sophora japonica L., Trema amboinense (Willd.) Blume, Trema orientale (L.) Blume, Ulmus L., Vernicia fordii (Hemsl.) Airy Shaw, in Xylosma G.Forst., razen rastlin v tkivni kulturi, peloda in semen

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Afganistan, Bahrajn, Bangladeš, Butan, Država Brunej, Filipini, Indija, Indonezija, Irak, Iran, Japonska, Jemen, Jordanija, Južna Koreja, Kambodža, Katar, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajska, Kuvajt, Laos, Libanon, Maldivi, Malezija, Mjanmar/Burma, Mongolija, Nepal, Oman, Pakistan, Rusija (samo naslednji deli: daljnjevzhodno zvezno okrožje, sibirsko zvezno okrožje in uralsko zvezno orožje), Saudova Arabija, Severna Koreja, Singapur, Sirija, Šrilanka, Tadžikistan, Tajska, Turkmenistan, Uzbekistan, Vietnam, Vzhodni Timor in Združeni arabski emirati.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	imajo premer rastlin na spodnjem delu debla manj kot 1 cm ali

(b)	izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Apriona germari (Hope), ali

(c)	so se v celotni življenjski dobi gojile na območju, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Apriona germari (Hope). Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(d)

so se v celotni življenjski dobi ali v obdobju vsaj dveh let pred izvozom gojile na mestu pridelave, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Apriona germari (Hope)

ter

(i)	na katerem so bili dvakrat letno ob ustreznem času izvedeni uradni pregledi na prisotnost znakov Apriona germari (Hope), pri čemer niso bili opaženi znaki tega škodljivega organizma, ter

(ii)	na katerem se izvajajo ustrezna preventivna tretiranja in ki je obdano z vsaj 2 000 m širokim varovalnim pasom, kjer je bila z uradnimi preiskavami, izvedenimi vsako leto ob ustreznem času, potrjena odsotnost Apriona germari (Hope), ter

(iii)

so bile tik pred izvozom pregledane za odkrivanje navzočnosti Apriona germari (Hope), zlasti v deblih rastlin; kadar je to ustrezno, bi moral ta pregled vključevati destruktivno vzorčenje,

ali

(e)

so se v celotni življenjski dobi ali vsaj dve leti pred izvozom gojile na enoti pridelave s fizično izolacijo pred vnosom Apriona germari (Hope)

so bile tik pred izvozom pregledane za odkrivanje navzočnosti Apriona germari (Hope), zlasti v deblih rastlin; kadar je to ustrezno, bi moral ta pregled vključevati destruktivno vzorčenje.

32.3

Rastline za saditev Caesalpinia japonica Siebold & Zucc., Camellia sinensis (L.) Kuntze, Celtis sinensis Pers., Cercis chinensis Bunge, Chaenomeles sinensis (Thouin) Koehne, Cinnamomum camphora (L.) J.Presl, Cornus kousa Bürger ex Hanse, Crataegus cordata Aiton, Debregeasia edulis (Siebold & Zucc.) Wedd., Diospyros kaki L., Eriobotrya japonica (Thunb.) Lindl., Enkianthus perulatus (Miq.) C.K.Schneid., Fagus crenata Blume, Ficus carica L., Firmiana simplex (L.) W.Wight, Gleditsia japonica Miq., Hovenia dulcis Thunb., Lagerstroemia indica L., Morus L., Platanus x hispanica Mill. ex Münchh., Platycarya strobilacea Siebold & Zucc., Populus L., Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., Pterocarya stenoptera C.DC., Punica granatum L., Robinia pseudoacacia L., Salix L., Spiraea thunbergii Siebold ex Blume, Ulmus parvifolia Jacq., Villebrunea pedunculata Shirai in Zelkova serrata (Thunb.) Makino, razen rastlin v tkivni kulturi, peloda in semen

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

daljnjevzhodno zvezno okrožje, sibirsko zvezno okrožje in uralsko zvezno orožje), Saudova Arabija, Severna Koreja, Singapur, Sirija, Šrilanka, Tadžikistan, Tajska, Turkmenistan, Uzbekistan, Vietnam, Vzhodni Timor in Združeni arabski emirati.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	imajo premer rastlin na spodnjem delu debla manj kot 1 cm ali

(b)	izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Apriona rugicollis Chevrolat, ali

(c)	so se v celotni življenjski dobi gojile na območju, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Apriona rugicollis Chevrolat. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(d)

ter

(i)	na katerem so bili dvakrat letno ob ustreznem času izvedeni uradni pregledi na prisotnost znakov Apriona rugicollis Chevrolat, pri čemer niso bili opaženi znaki tega škodljivega organizma, ter

(ii)	na katerem se izvajajo ustrezna preventivna tretiranja in ki je obdano z vsaj 2 000 m širokim varovalnim pasom, kjer je bila z uradnimi preiskavami, izvedenimi vsako leto ob ustreznem času, potrjena odsotnost Apriona rugicollis Chevrolat, ter

(iii)

so bile tik pred izvozom pregledane za odkrivanje navzočnosti Apriona rugicollis Chevrolat, zlasti v deblih rastlin; kadar je to ustrezno, bi moral ta pregled vključevati destruktivno vzorčenje,

ali

(e)

so se v celotni življenjski dobi ali vsaj dve leti pred izvozom gojile na enoti pridelave s fizično izolacijo pred vnosom Apriona rugicollis Chevrolat,

so bile tik pred izvozom pregledane za odkrivanje navzočnosti Apriona rugicollis Chevrolat, zlasti v deblih rastlin; kadar je to ustrezno, bi moral ta pregled vključevati destruktivno vzorčenje.

32.4

Rastline za saditev Debregeasia hypoleuca (Hochst. ex Steud.) Wedd., Ficus L., Maclura pomifera (Raf.) C.K.Schneid., Morus L., Populus L. in Salix L., razen rastlin v tkivni kulturi, peloda in semen

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Afganistan, Bahrajn, Bangladeš, Butan, Država Brunej, Filipini, Indija, Indonezija, Irak, Iran, Japonska, Jemen, Jordanija, Južna Koreja, Kambodža, Katar, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajska, Kuvajt, Laos, Libanon, Maldivi, Malezija, Mjanmar/Burma, Moldavija, Mongolija, Nepal, Oman, Pakistan, Rusija (samo naslednji deli: daljnjevzhodno zvezno okrožje, sibirsko zvezno okrožje in uralsko zvezno orožje), Saudova Arabija, Severna Koreja, Singapur, Sirija, Šrilanka, Tadžikistan, Tajska, Turkmenistan, Uzbekistan, Vietnam, Vzhodni Timor in Združeni arabski emirati.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	imajo premer rastlin na spodnjem delu debla manj kot 1 cm ali

(b)	izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Apriona cinerea Chevrolat, ali

(c)	so se v celotni življenjski dobi gojile na območju, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Apriona cinerea Chevrolat. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(d)

ter

(i)	na katerem so bili dvakrat letno ob ustreznem času izvedeni uradni pregledi na prisotnost znakov Apriona cinerea Chevrolat, pri čemer niso bili opaženi znaki tega škodljivega organizma, ter

(ii)	na katerem se izvajajo ustrezna preventivna tretiranja in ki je obdano z vsaj 2 000 m širokim varovalnim pasom, kjer je bila z uradnimi preiskavami, izvedenimi vsako leto ob ustreznem času, potrjena odsotnost Apriona cinerea Chevrolat, ter

(iii)

so bile tik pred izvozom pregledane za odkrivanje navzočnosti Apriona cinerea Chevrolat, zlasti v deblih rastlin; kadar je to ustrezno, bi moral ta pregled vključevati destruktivno vzorčenje,

ali

(e)

so se v celotni življenjski dobi ali vsaj dve leti pred izvozom gojile na enoti pridelave s fizično izolacijo pred vnosom Apriona cinerea Chevrolat,

so bile tik pred izvozom pregledane za odkrivanje navzočnosti Apriona cinerea Chevrolat, zlasti v deblih rastlin; kadar je to ustrezno, bi moral ta pregled vključevati destruktivno vzorčenje.

32.5

Rastline Acer macrophyllum Pursh, Acer pseudoplatanus L., Adiantum aleuticum (Rupr.) Paris, Adiantum jordanii C. Muell., Aesculus californica (Spach) Nutt., Aesculus hippocastanum L., Arbutus menziesii Pursch., Arbutus unedo L., Arctostaphylos Adans, Calluna vulgaris (L.) Hull, Camellia L., Castanea sativa Mill., Fagus sylvatica L., Frangula californica (Eschsch.) Gray, Frangula purshiana (DC.) Cooper, Fraxinus excelsior L., Griselinia littoralis (Raoul), Hamamelis virginiana L., Heteromeles arbutifolia (Lindley) M. Roemer, Kalmia latifolia L., Larix decidua Mill., Larix kaempferi (Lamb.) Carrière, Larix × eurolepis A. Henry Laurus nobilis L., Leucothoe D. Don, Lithocarpus densiflorus (Hook. & Arn.) Rehd., Lonicera hispidula (Lindl.) Dougl. ex Torr.&Gray, Magnolia L., Michelia doltsopa Buch.-Ham. ex DC., Nothofagus obliqua (Mirbel) Blume, Osmanthus heterophyllus (G. Don) P. S. Green, Parrotia persica (DC) C.A. Meyer, Photinia x fraseri Dress, Pieris D. Don, Pseudotsuga menziesii (Mirbel) Franco, Quercus L., Rhododendron L., razen Rhododendron simsii Planch., Rosa gymnocarpa Nutt., Salix caprea L., Sequoia sempervirens (Lamb. ex D. Don) Endl., Syringa vulgaris L., Taxus L., Trientalis latifolia (Hook.), Umbellularia californica (Hook. & Arn.) Nutt., Vaccinium L. in Viburnum L., razen plodov, peloda in semen

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 30 00

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

ex 0603 19 70

ex 0604 20 40

ex 0604 20 90

ex 0604 90 91

ex 1401 90 00

ex 1404 90 00

Kanada, Vietnam, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo (2).

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)

rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da so prosta Phytophthora ramorum (neunijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld, kot jih je določila državna organizacija za varstvo rastlin države porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(b)

na nobeni od občutljivih rastlin na mestu pridelave niso bili opaženi znaki Phytophthora ramorum (neunijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld med uradnimi pregledi, vključno z laboratorijskim testiranjem, glede sumljivih simptomov, izvedenimi od začetka zadnjega popolnega vegetacijskega cikla,

pred odpremo je bil pregledan reprezentativni vzorec rastlin, pri čemer je bilo pri teh pregledih ugotovljeno, da je prost Phytophthora ramorum (neunijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld.

32.6

Rastline za saditev Acer L., Betula L., Elaeagnus L., Fraxinus L., Gleditsia L., Juglans L., Malus Mill., Morus L., Platanus L., Populus L., Prunus L., Pyrus L., Quercus L., Robinia L., Salix L., ali Ulmus L., razen cepičev, podtaknjencev, rastlin v tkivni kulturi, peloda ali semen

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Afganistan, Indija,

Iran, Kirgizistan, Pakistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	imajo premer rastlin na spodnjem delu debla manj kot 9 cm ali

(b)	so se v celotni življenjski dobi gojile na območju, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin države porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Trirachys sartus Solsky. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)

so se v celotni življenjski dobi ali v obdobju vsaj dveh let pred izvozom gojile na enoti pridelave, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe prosta Trirachys sartus Solsky, in rastline so se gojile

(i)	na enoti pridelave s fizično izolacijo pred vnosom Trirachys sartus Solsky, ki je vsaj enkrat letno pregledana na prisotnost znakov Trirachys sartus Solsky ob ustreznem času v letu za odkritje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, ali

(ii)

na enoti pridelave, na kateri se izvajajo ustrezna preventivna tretiranja in vsaj dva pregleda letno na prisotnost znakov Trirachys sartus Solsky, izvedena ob ustreznem času v letu za odkritje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, in ki je obdana z varovalnim pasom širine vsaj 500 m, kjer je bila med temi uradnimi preiskavami potrjena odsotnost Trirachys sartus Solsky,

in rastline so bile tik pred izvozom pregledane za odkritje navzočnosti Trirachys sartus Solsky, zlasti v deblih rastlin, vključno z destruktivnim vzorčenjem, kadar je to ustrezno, pri čemer niso bili opaženi znaki navzočnosti Trirachys sartus Solsky.

32.7

Rastline za saditev Castanea Mill., Castanopsis (D. Don) Spach in Quercus L., razen rastlin v tkivni kulturi, peloda in semen

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 47

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

Južna Koreja, Kitajska, Rusija, Severna Koreja, Tajvan in Vietnam.

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	imajo premer rastlin na spodnjem delu debla manj kot 9 cm ali

(b)	so se v celotni življenjski dobi gojile na območju, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Massicus raddei (Blessig). Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)

(i)	na enoti pridelave s fizično izolacijo pred vnosom Massicus raddei (Blessig), ki je vsaj enkrat letno pregledana na prisotnost znakov Massicus raddei (Blessig) ob ustreznem času v letu za odkritje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, ali

(ii)

na enoti pridelave, na kateri se izvajajo ustrezna preventivna tretiranja in vsaj dva pregleda letno na prisotnost znakov Massicus raddei (Blessig), izvedena ob ustreznem času v letu za odkritje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, in ki je obdana z varovalnim pasom širine vsaj 2 000 m, kjer je bila med uradnimi preiskavami potrjena odsotnost Massicus raddei (Blessig),

in rastline so bile tik pred izvozom pregledane za odkritje navzočnosti Massicus raddei (Blessig), zlasti v deblih rastlin, vključno z destruktivnim vzorčenjem, kadar je to ustrezno, pri čemer niso bili opaženi znaki navzočnosti Massicus raddei (Blessig).

(m)

točka 36 se nadomesti z naslednjim:

„36.

Rastline Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., razen plodov in semen

ex 0602 10 90

ex 0602 20 20

ex 0602 20 80

ex 0602 90 41

ex 0602 90 45

ex 0602 90 46

ex 0602 90 48

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 99

ex 0604 20 90

ex 1404 90 00

Belorusija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Mongolija, Rusija, Severna Koreja, Tajvan, Ukrajina in Združene države Amerike.

Uradna izjava, da rastline izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Agrilus planipennis Fairmaire in ki je oddaljeno vsaj 100 km od najbližjega znanega območja, na katerem je bila uradno potrjena navzočnost navedenega škodljivega organizma; ime območja je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države pa je Komisiji vnaprej pisno sporočila status območja, prostega škodljivega organizma.“;

(n)	v točki 45 se v tretjem stolpcu „Poreklo“ in četrtem stolpcu „Posebne zahteve“ besedilo „neevropski virusi, viroidi in fitoplazme“ nadomesti z naslednjim: „virusi, viroidi in fitoplazme iz Priloge II, del A, točka 22“;

(o)

v točki 49 se v tretjem stolpcu „Poreklo“ in četrtem stolpcu „Posebne zahteve“ besedilo „fitoplazmo Strawberry witches' broom“ nadomesti z naslednjim: „Candidatus Phytoplasma australiense Davis et al. (referenčni sev), Candidatus Phytoplasma fraxini (referenčni sev) Griffiths et al. in Candidatus Phytoplasma hispanicum (referenčni sev) Davis et al.“;

(p)

točka 56 se nadomesti z naslednjim:

„56.

Rastline za saditev Cryptocoryne sp., Hygrophila sp. in Vallisneria sp., razen peloda in semen

ex 0602 10 90

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 99

Tretje države, razen Švice.

Uradna izjava, da so bile korenine iz reprezentativnega vzorca testirane vsaj na ogorčice z ustreznimi metodami za odkritje teh škodljivih organizmov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so proste škodljivih ogorčic.“;

(q)

točka 61 se nadomesti z naslednjim:

„61.

Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovih hibridov, Mangifera L. in Prunus L.

ex 0804 50 00

0805 10 22

0805 10 24

0805 10 28

ex 0805 10 80

ex 0805 21 10

ex 0805 21 90

ex 0805 22 00

ex 0805 29 00

ex 0805 40 00

ex 0805 50 10

ex 0805 50 90

ex 0805 90 00

0809 10 00

0809 21 00

0809 29 00

0809 30 10

0809 30 90

0809 40 05

0809 40 90

Tretje države.

Uradna izjava, da:

(a)

plodovi, za katere je znano, da so občutljivi na Tephritidae iz Priloge II, del A, preglednica 3, točka 77, izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta navedenega škodljivega organizma, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status države, proste navedenega škodljivega organizma,

ali

(b)

plodovi, za katere je znano, da so občutljivi na Tephritidae iz Priloge II, del A, preglednica 3, točka 77, izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto navedenega škodljivega organizma in ki je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, ter da je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status območja, prostega škodljivega organizma,

ali

(c)

pri uradnih pregledih, izvedenih vsaj enkrat mesečno v treh mesecih pred spravilom, na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjega popolnega vegetacijskega cikla niso bili opaženi znaki Tephritidae iz Priloge II, del A, preglednica 3, točka 77, ter da je bilo z ustreznimi uradnimi pregledi ugotovljeno, da nobeden od plodov, ki so bili pobrani na mestu pridelave in za katere je znano, da so občutljivi na zadevni organizem, ne kaže znakov njegove navzočnosti, ter da so podatki o sledljivosti navedeni v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(d)

je bil za plodove, za katere je znano, da so občutljivi na Tephritidae iz Priloge II, del A, preglednica 3, točka 77, uporabljen učinkovit sistemski pristop ali učinkovito tretiranje po spravilu za zagotovitev, da so prosti navedenega škodljivega organizma, podatki o uporabi sistemskega pristopa ali metodi tretiranja pa so navedeni v fitosanitarnem spričevalu, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila sistemski pristop ali metodo tretiranja po spravilu.“;

(r)

točka 67 se nadomesti z naslednjim:

„67.

Plodovi Solanaceae

0702 00 00

0709 30 00

0709 60 10

0709 60 91

0709 60 95

0709 60 99

ex 0709 99 90

ex 0810 90 75

Avstralija, Nova Zelandija ter Severna in Južna Amerika.

Uradna izjava, da plodovi izvirajo:

(a)	iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Bactericera cockerelli (Sulc.), če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status države, proste škodljivega organizma, ali

(b)

z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Bactericera cockerelli (Sulc.), in ki je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status območja, prostega škodljivega organizma,

ali

(c)

z mesta pridelave, na katerem so bili, vključno z območji v njegovi neposredni bližini, v zadnjih treh mesecih pred izvozom izvedeni uradni pregledi in preiskave za ugotavljanje navzočnosti Bactericera cockerelli (Sulc.) ter na katerem so bila pred izvozom izvedena učinkovita tretiranja za zagotovitev, da so prosti škodljivega organizma, in pregledi reprezentativnih vzorcev plodov, ter da so podatki o sledljivosti navedeni v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(d)

z enote pridelave s protiinsektno zaščito, ki jo je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla na podlagi uradnih pregledov in preiskav, izvedenih v treh mesecih pred izvozom, določila kot prosto Bactericera cockerelli (Sulc.), ter da so podatki o sledljivosti navedeni v fitosanitarnem spričevalu.“;

(s)

med točki 68 in 69 se vstavi naslednja točka:

„68.1

Plodovi Capsicum L. in Solanum lycopersicum L.

0702 00 00

0709 60 10

0709 60 91

0709 60 95

0709 60 99

ex 0709 99 90

Bolivija, Ekvador, Kolumbija, Peru in Združene države Amerike.

Uradna izjava, da za plodove velja naslednje:

(a)

izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Prodiplosis longifila Gagné, in ki je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status območja, prostega škodljivega organizma,

ali

(b)

izvirajo z mesta pridelave, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Prodiplosis longifila Gagné, in v rastni sezoni so bili na mestu pridelave ob ustreznem času za odkritje navzočnosti navedenega škodljivega organizma izvedeni uradni pregledi in preiskave, vključno s pregledom reprezentativnih vzorcev plodov, za katere je bilo ugotovljeno, da so prosti Prodiplosis longifila Gagné, podatki o sledljivosti pa so navedeni v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(c)

izvirajo z enote pridelave s fizično izolacijo pred vnosom Prodiplosis longifila Gagné, ki jo je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla na podlagi uradnih pregledov, izvedenih v dveh mesecih pred izvozom, določila kot prosto Prodiplosis longifila Gagné, podatki o sledljivosti pa so navedeni v fitofarmacevtskem spričevalu,

ali

(d)

je bil zanje uporabljen učinkovit sistemski pristop ali učinkovito tretiranje po spravilu za zagotovitev, da so prosti Prodiplosis longifila Gagné, podatki o uporabi sistemskega pristopa ali metodi tretiranja pa so navedeni v fitosanitarnem spričevalu, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila sistemski pristop ali metodo tretiranja po spravilu,

podatki o sledljivosti so navedeni v fitosanitarnem spričevalu.“;

(t)

točka 71 se nadomesti z naslednjim:

„71.

Plodovi Momordica L.

ex 0709 99 90

Tretje države.

Uradna izjava, da plodovi izvirajo:

(a)	iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Thrips palmi Karny, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status države, proste škodljivega organizma, ali

(b)

z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Thrips palmi Karny, in ki je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status območja, prostega škodljivega organizma.“ ;

(u)

med točki 72 in 73 se vstavijo naslednje točke:

„72.1

Plodovi Capsicum L. in Solanum L.

0702 00 00

0709 30 00

0709 60 10

0709 60 91

0709 60 95

0709 60 99

Alžirija, Angola, Benin,

Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Čad, Džibuti, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Esvatini, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Južna Afrika, Južni Sudan, Kamerun, Kenija, Komori, Lesoto, Liberija, Libija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mauritius, Mavretanija, Maroko, Mayotte, Mozambik, Namibija,

Niger, Nigerija, Reunion, Ruanda, São Tomé in Príncipe, Sejšeli, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Tanzanija, Togo, Tunizija, Uganda, Vzhodni Kongo, Zahodni Kongo, Zambija, Zelenortski otoki, Zimbabve.

Uradna izjava, da za plodove velja naslednje:

(a)	izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Bactrocera latifrons (Hendel), če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status države, proste škodljivega organizma, ali

(b)

izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Bactrocera latifrons (Hendel), in ki je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status območja, prostega škodljivega organizma,

ali

(c)

pri uradnih pregledih, izvedenih vsaj enkrat mesečno v treh mesecih pred spravilom, na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjega popolnega vegetacijskega cikla niso bili opaženi znaki Bactrocera latifrons (Hendel), in z ustreznimi uradnimi pregledi je bilo ugotovljeno, da nobeden od plodov, ki so bili pobrani na mestu pridelave, ne kaže znakov Bactrocera latifrons (Hendel),

ter

podatki o sledljivosti so navedeni v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(d)

je bil zanje uporabljen učinkovit sistemski pristop ali učinkovito tretiranje po spravilu za zagotovitev, da so prosti Bactrocera latifrons (Hendel),

uporaba sistemskega pristopa ali podatki o metodi tretiranja pa so navedeni v fitosanitarnem spričevalu, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila sistemski pristop ali metodo tretiranja po spravilu.

72.2

Plodovi Annona L. in Carica papaya L.

ex 0810 90 75

0807 20 00

Alžirija, Angola, Benin,

Afganistan, Bahrajn, Bangladeš, Butan, Država Brunej, Filipini, Indija, Indonezija, Irak, Iran, Japonska,

Jemen, Jordanija, Južna Koreja, Kambodža, Katar, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajska, Kuvajt,

Laos,

Libanon, Maldivi, Malezija, Mjanmar/Burma, Mongolija, Nepal, Oman, Pakistan, Rusija (samo naslednji deli: daljnjevzhodno zvezno okrožje, sibirsko zvezno okrožje in uralsko zvezno orožje), Saudova Arabija, Severna Koreja, Singapur, Sirija, Šrilanka, Tadžikistan, Tajska, Turkmenistan, Uzbekistan, Vietnam, Vzhodni Timor in Združeni arabski emirati.

Uradna izjava, da za plodove velja naslednje:

(a)	izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Bactrocera dorsalis (Hendel), če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status države, proste škodljivega organizma, ali

(b)

izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Bactrocera dorsalis (Hendel), in ki je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status območja, prostega škodljivega organizma,

ali

(c)

pri uradnih pregledih, izvedenih vsaj enkrat mesečno v treh mesecih pred spravilom, na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjega popolnega vegetacijskega cikla niso bili opaženi znaki Bactrocera dorsalis (Hendel) in z ustreznimi uradnimi pregledi je bilo ugotovljeno, da nobeden od plodov, ki so bili pobrani na mestu pridelave, ne kaže znakov Bactrocera dorsalis (Hendel),

ter

podatki o sledljivosti so navedeni v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(d)

je bil zanje uporabljen učinkovit sistemski pristop ali učinkovito tretiranje po spravilu za zagotovitev, da so prosti Bactrocera dorsalis (Hendel), in

72.3

Plodovi Psidium guajava L.

ex 0804 50 00

Alžirija, Angola, Benin,

Afganistan, Bahrajn, Bangladeš, Butan, Država Brunej, Filipini, Indija, Indonezija, Irak, Iran, Japonska,

Jemen, Jordanija, Južna Koreja, Kambodža, Katar, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajska, Kuvajt,

Laos,

Uradna izjava, da za plodove velja naslednje:

(a)

izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Bactrocera dorsalis (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders), če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status države, proste škodljivih organizmov,

ali

(b)

izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Bactrocera dorsalis (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders), in ki je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila ta status območja, prostega škodljivih organizmov,

ali

(c)

pri uradnih pregledih, izvedenih vsaj enkrat mesečno v treh mesecih pred spravilom, na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjega popolnega vegetacijskega cikla niso bili opaženi znaki Bactrocera dorsalis (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders) in z ustreznimi uradnimi pregledi je bilo ugotovljeno, da nobeden od plodov, ki so bili pobrani na mestu pridelave, ne kaže znakov Bactrocera dorsalis (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders),

ter

podatki o sledljivosti so navedeni v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(d)

je bil zanje uporabljen učinkovit sistemski pristop ali učinkovito tretiranje po spravilu za zagotovitev, da so prosti Bactrocera dorsalis (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders), podatki o uporabi sistemskega pristopa ali metodi tretiranja pa so navedeni v fitosanitarnem spričevalu, če je državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države Komisiji vnaprej pisno sporočila sistemski pristop ali metodo tretiranja po spravilu.“;

(v)

točka 73 se nadomesti z naslednjim:

„73.

Semena Zea mays L.

0712 90 11

1005 10 13

1005 10 15

1005 10 18

1005 10 90

Tretje države.

Uradna izjava, da:

(a)	semena izvirajo iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Pantoea stewartii subsp. stewartii (Smith) Mergaert, Verdonck & Kersters, ali

(b)

semena izvirajo z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Pantoea stewartii subsp. stewartii (Smith) Mergaert, Verdonck & Kersters in ki je navedeno v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(c)

je bil testiran reprezentativni vzorec semen, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je prost Pantoea stewartii subsp. stewartii (Smith) Mergaert, Verdonck & Kersters. Velikost vzorca za pregled je takšna, da omogoča odkritje vsaj 0,5-odstotne stopnje napadenosti z 99-odstotno stopnjo zaupanja. Vendar je bil v primeru partij semen, manjših od 8 000 semen, testiran reprezentativni vzorec 10 % partije, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je prost Pantoea stewartii subsp. stewartii (Smith) Mergaert, Verdonck & Kersters.“;

(w)

točka 76 se spremeni:

(i)	besedi „iglavcev (Pinales)“ v stolpcu „Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti“ se nadomestita z besedama „iglavcev (Pinopsida)“;

(ii)	v drugem stolpcu „Oznake KN“ se pred oznako „ex 4416 00 00“ doda oznaka „ex 4409 10 18“;

(x)	v točki 77 se besedi „iglavcev (Pinales)“ v stolpcu „Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti“ nadomestita z besedama „iglavcev (Pinopsida)“;

(y)	v točki 78 se v drugem stolpcu „Oznake KN“ pred oznako „ex 4416 00 00“ doda oznaka „ex 4409 10 18“;

(z)

točka 79 se spremeni:

(i)	besedi „iglavcev (Pinales)“ v stolpcu „Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti“ se nadomestita z besedama „iglavcev (Pinopsida)“;

(ii)	v drugem stolpcu „Oznake KN“ se pred oznako „ex 4416 00 00“ doda oznaka „ex 4409 10 18“;

(iii)

besede „Scolytidae spp. (neevropske vrste)“ v stolpcu „Posebne zahteve“ se nadomestijo z besedami „Scolytinae spp. (neevropske vrste)“;

(aa)

točka 80 se spremeni:

(i)	besedi „iglavcev (Pinales)“ v stolpcu „Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti“ se nadomestita z besedama „iglavcev (Pinopsida)“;

(ii)	v drugem stolpcu „Oznake KN“ se pred oznako „ex 4416 00 00“ doda oznaka „ex 4409 10 18“;

(bb)

točka 81 se spremeni:

(i)	besedi „iglavcev (Pinales)“ v stolpcu „Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti“ se nadomestita z besedama „iglavcev (Pinopsida)“;

(ii)	besede „Scolytidae spp. (neevropske vrste)“ v stolpcu „Posebne zahteve“ se nadomestijo z besedami „Scolytinae spp. (neevropske vrste)“;

(cc)	v točki 82 se besedi „iglavcev (Pinales)“ v stolpcu „Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti“ nadomestita z besedama „iglavcev (Pinopsida)“;

(dd)

točke 87, 88 in 89 se nadomestijo z naslednjim:

„87.

Les Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., razen v obliki:

—	sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, delno ali v celoti pridobljenih iz teh dreves,

—

lesenega pakirnega materiala v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, sodov in podobne embalaže za pakiranje, palet, zabojnih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, podpornega lesa, ne glede na to, ali se dejansko uporablja pri prevozu vseh vrst predmetov ali ne, razen podpornega lesa, ki se uporablja za podporo pošiljk lesa, ki je iz lesa iste vrste in kakovosti kot les v pošiljki ter izpolnjuje iste fitosanitarne zahteve Unije kot les v pošiljki,

vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, ter pohištvom in drugimi predmeti iz netretiranega lesa

ex 4401 12 00

ex 4403 12 00

ex 4403 99 00

ex 4404 20 00

ex 4406 12 00

ex 4406 92 00

4407 95 10

4407 95 91

4407 95 99

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

ex 4409 29 10

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

ex 4416 00 00

ex 9406 10 00

Belorusija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Mongolija, Rusija, Severna Koreja, Tajvan, Ukrajina in Združene države Amerike.

Uradna izjava, da:

(a)

les izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznala kot prosto Agrilus planipennis Fairmaire in ki je oddaljeno vsaj 100 km od najbližjega znanega območja, na katerem je bila uradno potrjena navzočnost navedenega škodljivega organizma; območje je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države pa je Komisiji vnaprej pisno sporočila status območja, prostega škodljivega organizma,

ali

(b)	sta bila lubje in vsaj 2,5 cm zunanjega dela beljave odstranjena v obratu, ki ga je odobrila in ga nadzoruje državna organizacija za varstvo rastlin, ali

(c)	je bil za les uporabljen postopek ionizirajočega obsevanja, da je bila dosežena minimalna absorbirana doza 1 kGy v celotnem profilu lesa.

88.

Les v obliki sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, delno ali v celoti pridobljen iz Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc.

ex 4401 22 90

ex 4401 40 10

ex 4401 40 90

ex 4404 20 00

Belorusija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Mongolija, Rusija, Severna Koreja, Tajvan, Ukrajina in Združene države Amerike.

Uradna izjava, da les izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznala kot prosto Agrilus planipennis Fairmaire in ki je oddaljeno vsaj 100 km od najbližjega znanega območja, na katerem je bila uradno potrjena navzočnost navedenega škodljivega organizma; območje je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države pa je Komisiji vnaprej pisno sporočila status območja, prostega škodljivega organizma.

89.

Izolirano lubje in predmeti iz lubja Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc.

ex 1404 90 00

ex 4401 40 90

Belorusija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Mongolija, Rusija, Severna Koreja, Tajvan, Ukrajina in Združene države Amerike.

Uradna izjava, da lubje izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznala kot prosto Agrilus planipennis Fairmaire in ki je oddaljeno vsaj 100 km od najbližjega znanega območja, na katerem je bila uradno potrjena navzočnost navedenega škodljivega organizma; območje je navedeno v fitosanitarnem spričevalu, državna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države pa je Komisiji vnaprej pisno sporočila status območja, prostega škodljivega organizma.“;

(ee)	v točkah 91, 93, 97, 99 in 101 se v drugem stolpcu „Oznake KN“ oznaka „ex 4401 22 00“ nadomesti z „ex 4401 22 90“;

(ff)

dodajo se naslednje točke:

„102.

Les Acacia Mill., Acer buergerianum Miq., Acer macrophyllum Pursh, Acer negundo L., Acer palmatum Thunb., Acer paxii Franch., Acer pseudoplatanus L., Aesculus californica (Spach) Nutt., Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, Albizia falcate Backer ex Merr., Albizia julibrissin Durazz., Alectryon excelsus Gärtn., Alnus rhombifolia Nutt., Archontophoenix cunninghamiana H. Wendl. & Drude, Artocarpus integer (Thunb.) Merr., Azadirachta indica A. Juss., Baccharis salicina Torr. & A.Gray, Bauhinia variegata L., Brachychiton discolor F.Muell., Brachychiton populneus R.Br., Camellia semiserrata C.W.Chi, Camellia sinensis (L.) Kuntze, Canarium commune L., Castanospermum australe A.Cunningham & C.Fraser, Cercidium floridum Benth. ex A.Gray, Cercidium sonorae Rose & I.M.Johnst., Cocculus laurifolius DC., Combretum kraussii Hochst., Cupaniopsis anacardioides (A.Rich.) Radlk., Dombeya cacuminum Hochr., Erythrina corallodendron L., Erythrina coralloides Moc. & Sessé ex DC., Erythrina falcata Benth., Erythrina fusca Lour., Eucalyptus ficifolia F.Müll., Fagus crenata Blume, Ficus L., Gleditsia triacanthos L., Hevea brasiliensis (Willd. ex A.Juss) Muell.Arg., Howea forsteriana (F.Müller) Becc., Ilex cornuta Lindl. & Paxton, Inga vera Willd., Jacaranda mimosifolia D.Don, Koelreuteria bipinnata Franch., Liquidambar styraciflua L., Magnolia grandiflora L., Magnolia virginiana L., Mimosa bracaatinga Hoehne, Morus alba L., Parkinsonia aculeata L., Persea americana Mill., Pithecellobium lobatum Benth., Platanus x hispanica Mill. ex Münchh., Platanus mexicana Torr., Platanus occidentalis L., Platanus orientalis L., Platanus racemosa Nutt., Podalyria calyptrata Willd., Populus fremontii S.Watson, Populus nigra L., Populus trichocarpa Torr. & A.Gray ex Hook., Prosopis articulata S.Watson, Protium serratum Engl., Psoralea pinnata L., Pterocarya stenoptera C.DC., Quercus agrifolia Née, Quercus calliprinos Webb., Quercus chrysolepis Liebm, Quercus engelmannii Greene, Quercus ithaburensis Dence. Quercus lobata Née, Quercus palustris Marshall, Quercus robur L., Quercus suber L., Ricinus communis L., Salix alba L., Salix babylonica L., Salix gooddingii C.R.Ball, Salix laevigata Bebb, Salix mucronata Thnb., Shorea robusta C.F.Gaertn., Spathodea campanulata P.Beauv., Spondias dulcis Parkinson, Tamarix ramosissima Kar. ex Boiss., Virgilia oroboides subsp. ferrugine B.-E.van Wyk, Wisteria floribunda (Willd.) DC. in Xylosma avilae Sleumer,

razen v obliki:

—	sekancev, žagovine, oblancev in lesnih odpadkov, delno ali v celoti pridobljenih iz teh rastlin,

—

vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine

ex 4401 12 00

ex 4403 12 00

4403 91 00

4403 93 00

4403 97 00

4403 98 00

ex 4403 99 00

ex 4404 20 00

ex 4406 12 00

ex 4406 92 00

4407 91 15

4407 91 31

4407 91 39

4407 91 90

4407 92 00

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

4407 97 10

4407 97 91

4407 97 99

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

ex 4416 00 00

ex 9406 10 00

Tretje države.

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Euwallacea fornicatus sensu lato, ali

(b)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Euwallacea fornicatus sensu lato. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C za zagotovitev, da je prost Euwallacea fornicatus sensu lato, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu, ali

(d)

je bil sušen v peči do manj kot 20-odstotne vsebnosti vlage, izražene kot delež suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda, kar se označi z oznako „kiln-dried“ (sušen v peči) ali „KD“ ali drugo mednarodno priznano oznako na lesu ali njegovi embalaži v skladu s trenutno rabo.

103.

Les Artocarpus chaplasha Roxb., Artocarpus heterophyllus Lam., Artocarpus integer (Thunb.) Merr., Alnus formosana Makino, Bombax malabaricum DC., Broussonetia papyrifera (L.) Vent., Broussonetia kazinoki Siebold, Cajanus cajan (L.) Huth, Camellia oleifera C.Abel, Castanea Mill., Celtis sinensis Pers., Cinnamomum camphora (L.) J.Presl, Citrus L., Cunninghamia lanceolata (Lamb.) Hook., Dalbergia L.f., Eriobotrya japonica (Thunb.) Lindl., Ficus carica L., Ficus hispida L.f., Ficus infectoria Willd., Ficus retusa L., Juglans regia L., Maclura tricuspidata Carrière, Malus Mill., Melia azedarach L., Morus L., Populus L., Prunus pseudocerasus, Pyrus spp., Robinia pseudoacacia L., Salix L., Sapium sebiferum (L.) Roxb., Schima superba Gardner & Champ., Sophora japonica L., Trema amboinense (Willd.) Blume, Trema orientale (L.) Blume, Ulmus L., Vernicia fordii (Hemsl.) Airy Shaw, in Xylosma G.Forst., razen v obliki:

—	sekancev, žagovine, oblancev in lesnih odpadkov, delno ali v celoti pridobljenih iz teh rastlin,

—

vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine

ex 4401 12 00

ex 4403 12 00

4403 97 00

ex 4403 99 00

ex 4404 20 00

ex 4406 12 00

ex 4406 92 00

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

4407 94 10

4407 94 91

4407 94 99

4407 97 10

4407 97 91

4407 97 99

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

ex 4416 00 00

ex 9406 10 00

Laos,

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Apriona germari (Hope), ali

(b)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Apriona germari (Hope). Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu, ali

(d)	je bil zanj uporabljen ustrezen postopek ionizirajočega obsevanja, da je bila dosežena minimalna absorbirana doza 1 kGy v celotnem profilu lesa, ali

(e)	je brez lubja in ne presega 20 cm v prečnem prerezu največje dimenzije ter je bil ustrezno tretiran z zaplinjevanjem s sulfuril fluoridom v skladu z ustreznim mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe.

104.

Les v obliki sekancev in lesnih odpadkov, delno ali v celoti pridobljen iz Artocarpus chaplasha Roxb., Artocarpus heterophyllus Lam., Artocarpus integer (Thunb.) Merr., Alnus formosana Makino, Bombax malabaricum DC., Broussonetia papyrifera (L.) Vent., Broussonetia kazinoki Siebold, Cajanus cajan (L.) Huth, Camellia oleifera C.Abel, Castanea Mill., Celtis sinensis Pers., Cinnamomum camphora (L.) J.Presl, Citrus spp., Cunninghamia lanceolata (Lamb.) Hook., Dalbergia L.f., Eriobotrya japonica (Thunb.) Lindl., Ficus carica L., Ficus hispida L.f., Ficus infectoria Willd., Ficus retusa L., Juglans regia L., Maclura tricuspidata Carrière, Malus Mill., Melia azedarach L., Morus L., Populus L., Prunus pseudocerasus, Pyrus spp., Robinia pseudoacacia L., Salix L., Sapium sebiferum (L.) Roxb., Schima superba Gardner & Champ., Sophora japonica L., Trema amboinense (Willd.) Blume, Trema orientale (L.) Blume, Ulmus L., Vernicia fordii (Hemsl.) Airy Shaw, in Xylosma G.Forst.

ex 4401 22 90

ex 4401 40 90

Laos,

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Apriona germari (Hope), ali

(b)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Apriona germari (Hope). Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	je predelan v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm, ali

(d)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu.

105.

Les Caesalpinia japonica Siebold & Zucc., Camellia sinensis (L.) Kuntze, Celtis sinensis Pers., Cercis chinensis Bunge, Chaenomeles sinensis (Thouin) Koehne, Cinnamomum camphora (L.) J.Presl, Citrus spp., Cornus kousa Bürger ex Hanse, Crataegus cordata Aiton, Debregeasia edulis (Siebold & Zucc.) Wedd., Diospyros kaki L., Eriobotrya japonica (Thunb.) Lindl., Enkianthus perulatus (Miq.) C.K.Schneid., Fagus crenata Blume, Ficus carica L., Firmiana simplex (L.) W.Wight, Gleditsia japonica Miq., Hovenia dulcis Thunb., Lagerstroemia indica L., Malus pumila Mill., Morus L., Platanus x hispanica Mill. ex Münchh., Platycarya strobilacea Siebold & Zucc., Populus L., Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., Pterocarya stenoptera C.DC., Punica granatum L., Pyrus pyrifolia (Burm.f.) Nakai, Robinia pseudoacacia L., Salix L., Spiraea thunbergii Siebold ex Blume, Ulmus parvifolia Jacq., Villebrunea pedunculata Shirai in Zelkova serrata (Thunb.) Makino, razen v obliki:

—	sekancev, žagovine, oblancev in lesnih odpadkov, delno ali v celoti pridobljenih iz teh rastlin,

—

vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine

ex 4401 12 00

ex 4403 12 00

4403 97 00

4403 93 00

ex 4403 99 00

ex 4404 20 00

ex 4406 12 00

ex 4406 92 00

4407 92 00

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

4407 97 10

4407 97 91

4407 97 99

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

ex 4416 00 00

ex 9406 10 00

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Apriona rugicollis Chevrolat, ali

(b)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Apriona rugicollis Chevrolat. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu, ali

(d)	je bil zanj uporabljen ustrezen postopek ionizirajočega obsevanja, da je bila dosežena minimalna absorbirana doza 1 kGy v celotnem profilu lesa, ali

(e)	je brez lubja in ne presega 20 cm v prečnem prerezu največje dimenzije ter je bil ustrezno tretiran z zaplinjevanjem s sulfuril fluoridom v skladu z ustreznim mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe.

106.

Les v obliki sekancev in lesnih odpadkov, delno ali v celoti pridobljen iz Caesalpinia japonica Siebold & Zucc., Camellia sinensis (L.) Kuntze, Celtis sinensis Pers., Cercis chinensis Bunge, Chaenomeles sinensis (Thouin) Koehne, Cinnamomum camphora (L.) J.Presl, Citrus spp., Cornus kousa Bürger ex Hanse, Crataegus cordata Aiton, Debregeasia edulis (Siebold & Zucc.) Wedd., Diospyros kaki L., Eriobotrya japonica (Thunb.) Lindl., Enkianthus perulatus (Miq.) C.K.Schneid., Fagus crenata Blume, Ficus carica L., Firmiana simplex (L.) W.Wight, Gleditsia japonica Miq., Hovenia dulcis Thunb., Lagerstroemia indica L., Malus pumila Mill., Morus L., Platanus x hispanica Mill. ex Münchh., Platycarya strobilacea Siebold & Zucc., Populus L., Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., Pterocarya stenoptera C.DC., Punica granatum L., Pyrus pyrifolia (Burm.f.) Nakai, Robinia pseudoacacia L., Salix L., Spiraea thunbergii Siebold ex Blume, Ulmus parvifolia Jacq., Villebrunea pedunculata Shirai in Zelkova serrata (Thunb.) Makino

ex 4401 22 90

ex 4401 40 90

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Apriona rugicollis Chevrolat, ali

(b)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Apriona rugicollis Chevrolat. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	je predelan v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm, ali

(d)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu.

107.

Les Debregeasia hypoleuca (Hochst. ex Steud.) Wedd., Ficus L., Maclura pomifera (Raf.) C.K.Schneid., Malus domestica (Suckow) Borkh., Morus L., Populus L., Prunus spp., Pyrus spp. in Salix L., razen v obliki:

—	sekancev, žagovine, oblancev in lesnih odpadkov, delno ali v celoti pridobljenih iz teh rastlin,

—

vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine

ex 4401 12 00

ex 4403 12 00

4403 97 00

ex 4403 99 00

ex 4404 20 00

ex 4406 12 00

ex 4406 92 00

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

4407 94 10

4407 94 91

4407 94 99

4407 97 10

4407 97 91

4407 97 99

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

ex 4416 00 00

ex 9406 10 00

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Apriona cinerea Chevrolat, ali

(b)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Apriona cinerea Chevrolat. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu, ali

(d)	je bil zanj uporabljen ustrezen postopek ionizirajočega obsevanja, da je bila dosežena minimalna absorbirana doza 1 kGy v celotnem profilu lesa, ali

(e)	je brez lubja in ne presega 20 cm v prečnem prerezu največje dimenzije ter je bil ustrezno tretiran z zaplinjevanjem s sulfuril fluoridom v skladu z ustreznim mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe.

108.

Les v obliki sekancev in lesnih odpadkov, delno ali v celoti pridobljen iz Debregeasia hypoleuca (Hochst. ex Steud.) Wedd., Ficus L., Maclura pomífera (Raf.) C.K.Schneid., Malus domestica ( Suckow) Borkh., Morus L., Populus L., Prunus spp., Pyrus spp. in Salix L.

ex 4401 22 90

ex 4401 40 90

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira iz države, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe priznana kot prosta Apriona cinerea Chevrolat, ali

(b)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Apriona cinerea Chevrolat. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	je predelan v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm, ali

(d)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu.

109.

Les Acer L., Betula L., Elaeagnus L., Fraxinus L., Gleditsia L., Juglans L., Malus Mill., Morus L., Platanus L., Populus L., Prunus L., Pyrus L., Quercus L., Robinia L., Salix L., ali Ulmus L., razen v obliki:

—	sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov ali ostankov, delno ali v celoti pridobljenih iz teh dreves,

—

vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine

ex 4401 12 00

ex 4403 12 00

4403 91 00

4403 95 10

4403 95 90

4403 96 00

4403 97 00

ex 4403 99 00

ex 4404 20 00

ex 4406 12 00

ex 4406 92 00

4407 91 15

4407 91 31

4407 91 39

4407 91 90

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

4407 94 10

4407 94 91

4407 94 99

4407 95 10

4407 95 91

4407 95 99

4407 96 10

4407 96 91

4407 96 99

4407 97 10

4407 97 91

4407 97 99

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

ex 4416 00 00

ex 9406 10 00

Afganistan, Indija,

Iran, Kirgizistan, Pakistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Trirachys sartus Solsky. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(b)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	je bil zanj uporabljen postopek ionizirajočega obsevanja, da je bila dosežena minimalna absorbirana doza 1 kGy v celotnem profilu lesa, ali

(d)	je brez lubja in ne presega 20 cm v prečnem prerezu največje dimenzije ter je bil ustrezno tretiran z zaplinjevanjem s sulfuril fluoridom v skladu z ustreznim mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe.

110.

Les v obliki sekancev, iveri, oblancev, lesnih odpadkov ali ostankov, delno ali v celoti pridobljen iz Acer L., Betula L., Elaeagnus L., Fraxinus L., Gleditsia L., Juglans L., Malus Mill., Morus L., Platanus L., Populus L., Prunus L., Pyrus L., Quercus L., Robinia L., Salix L., ali Ulmus L.

ex 4401 22 90

ex 4401 40 90

Afganistan, Indija,

Iran, Kirgizistan, Pakistan, Tadžikistan, Turkmenistan ali Uzbekistan.

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Trirachys sartus Solsky. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(b)	je predelan v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm, ali

(c)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu.

111.

Les Acer macrophyllum Pursh, Aesculus californica (Spach) Nutt., Lithocarpus densiflorus (Hook. & Arn.) Rehd., Quercus L. in Taxus brevifolia Nutt., razen v obliki:

—

ex 4401 11 00

ex 4401 12 00

ex 4401 21 00

ex 4401 22 90

ex 4401 40 90

ex 4403 11 00

ex 4403 12 00

4403 91 00

ex 4403 99 00

ex 4404 20 00

ex 4406 12 00

ex 4406 92 00

4407 91 15

4407 91 31

4407 91 39

4407 91 90

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

ex 4416 00 00

ex 9406 10 00

Kanada, Vietnam, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo (3).

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)

izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Phytophthora ramorum (neunijski izolati) Werres, De Cock & Man in 't Veld. Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu,

ali

(b)

mu je bilo odstranjeno lubje in zanj velja naslednje:

(i)	bil je štirikotno obtesan, da se je v celoti odstranila okrogla površina, ali

(ii)	vsebnost vode v lesu, izražena kot delež suhe snovi, ne presega 20 % ali

(iii)

je bil razkužen z ustreznim tretiranjem z vročim zrakom ali vročo vodo

ali

(c)

je bil v primeru žaganega lesa, ki se ga držijo ostanki lubja ali ne, sušen v peči do manj kot 20-odstotne vsebnosti vlage, izražene kot delež suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda, kar se označi z oznako „kiln-dried“ (sušen v peči) ali „KD“ ali drugo mednarodno priznano oznako na lesu ali njegovi embalaži v skladu s trenutno rabo.

112.

Les Castanea Mill., Castanopsis (D. Don) Spach in Quercus L., razen v obliki:

—	sekancev, žagovine in oblancev, v celoti ali delno pridobljenih iz teh rastlin,

—

ex 4401 12 00

ex 4401 40 90

ex 4403 12 00

4403 91 00

ex 4403 99 00

ex 4404 20 00

ex 4406 12 00

ex 4406 92 00

4407 91 15

4407 91 31

4407 91 39

4407 91 90

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

ex 4416 00 00

ex 9406 10 00

Južna Koreja, Kitajska, Rusija, Severna Koreja, Tajvan in Vietnam.

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Massicus raddei (Blessig). Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(b)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu, ali

(c)	je bil zanj uporabljen ustrezen postopek ionizirajočega obsevanja, da je bila dosežena minimalna absorbirana doza 1 kGy v celotnem profilu lesa, ali

(d)	je brez lubja in ne presega 20 cm v prečnem prerezu največje dimenzije ter je bil ustrezno tretiran z zaplinjevanjem s sulfuril fluoridom v skladu z ustreznim mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe.

113.

Les v obliki sekancev, delno ali v celoti pridobljen iz Castanea Mill., Castaniopsis (D. Don) Spach in Quercus L.

ex 4401 22 90

Južna Koreja, Kitajska, Rusija, Severna Koreja, Tajvan in Vietnam.

Uradna izjava, da za les velja naslednje:

(a)	izvira z območja, ki ga je državna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določila kot prosto Massicus raddei (Blessig). Ime območja se navede v fitosanitarnem spričevalu, ali

(b)	je predelan v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm, ali

(c)	je bil ustrezno toplotno tretiran tako, da je bila v celotnem profilu sekancev za najmanj 30 zaporednih minut dosežena vsaj temperatura 56 °C, kar je treba navesti v fitosanitarnem spričevalu.

(7)

Priloga VIII se spremeni:

(a)

med točki 2 in 3 se vstavi naslednja točka:

„2.1

Rastline za saditev z rastnimi substrati, razen rastlin v tkivni kulturi in vodnih rastlin

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	izvirajo z območja, za katero je znano, da je prosto Popillia japonica Newman, kot so ga pristojni organi določili v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, ali

(b)

so se gojile na mestu pridelave, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določeno kot prosto Popillia japonica Newman in za katero velja naslednje:

(i)

vsako leto je uradno pregledano in v treh mesecih pred premikom je bil na njem izveden vsaj mesečni pregled na prisotnost znakov Popillia japonica Newman ob ustreznem času v letu za odkritje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, in sicer vsaj z vizualnim pregledom vseh rastlin, vključno s pleveli, in vzorčenjem rastnih substratov, v katerem rastejo rastline,

ter

(ii)	obdano je z varovalnim pasom vsaj 100 m, kjer je bila z uradnimi preiskavami, izvedenimi vsako leto ob ustreznem času, potrjena odsotnost Popillia japonica Newman, ter

(iii)

rastline in rastni substrati so bili pred premikom uradno pregledani, vključno z vzorčenjem rastnih substratov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so prosti Popillia japonica Newman,

ter

(iv)

za rastline velja naslednje:

—	z njimi se je ravnalo in pakirale ali prevažale so se tako, da se prepreči napadenost s Popillia japonica Newman po tem, ko zapustijo mesto pridelave, ali

—	so se premaknile zunaj sezone letenja Popillia japonica Newman

ali

(c)

so se v celotni življenjski dobi gojile na enoti pridelave s fizično izolacijo pred vnosom Popillia japonica Newman in za rastline velja naslednje:

—	z njimi se je ravnalo in pakirale ali prevažale so se tako, da se prepreči napadenost s Popillia japonica Newman po tem, ko zapustijo enoto pridelave, ali

—	so se premaknile zunaj sezone letenja Popillia japonica Newman

ali

(d)

so se v celotni življenjski dobi gojile na enoti pridelave, za katero velja naslednje:

(i)	pristojni organ jo je odobril posebej za namen pridelave rastlin, prostih Popillia japonica Newman, in

(ii)	na njej se zagotavlja, da je rastni substrat prost Popillia japonica Newman z uporabo ustreznih mehanskih ukrepov ali drugih tretiranj, in

(iii)

za rastline so bili izvedeni ustrezni ukrepi za zagotovitev, da so proste Popillia japonica Newman,

ter

(iv)	rastline in rastni substrati so bili pred premikom uradno pregledani, vključno z vzorčenjem rastnih substratov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so prosti Popillia japonica Newman, ter

(v)

za rastline velja naslednje:

—	z njimi se je ravnalo in pakirale ali prevažale so se tako, da se prepreči napadenost s Popillia japonica Newman po tem, ko zapustijo enoto pridelave, ali

—	so se premaknile zunaj sezone letenja Popillia japonica Newman.“;

(b)

točka 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.

Rastline za saditev Solanum L., ki tvorijo stolone ali gomolje, ali njihovi hibridi, razen gomoljev Solanum tuberosum L., podrobneje opredeljenih v vnosu 5, 6, 7, 8 ali 9, in razen materiala za vzdrževanje kultur, ki se hrani v genskih bankah ali založnih genetskih zbirkah, ter razen semen Solanum tuberosum L., podrobneje opredeljenih v vnosu 21

Uradna izjava, da se rastline vzdržujejo v pogojih za karanteno in da je bilo z laboratorijskim testiranjem ugotovljeno, da so proste karantenskih škodljivih organizmov za Unijo.

Laboratorijsko testiranje:

(a)	nadzira zadevni pristojni organ, izvaja pa znanstveno usposobljeno osebje navedenega organa ali katerega koli drugega uradno odobrenega organa;

(b)	se izvaja na mestu, ki je ustrezno opremljeno za preprečevanje širjenja karantenskih škodljivih organizmov za Unijo in vzdrževanje materiala, vključno z indikatorskimi rastlinami, na tak način, da se odpravi vsako tveganje za širjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo;

(c)

se izvede na vsaki enoti materiala:

(i)	z vizualnim pregledom v rednih časovnih presledkih med celotnim trajanjem vsaj enega obdobja vegetativne rasti, ob upoštevanju vrste materiala in njegove razvojne stopnje med programom testiranja, za ugotavljanje simptomov, ki jih povzročajo karantenski škodljivi organizmi za Unijo;

(ii)

z laboratorijskim testiranjem pri materialu krompirja v kakršni koli obliki vsaj za:

—	Andean potato latent virus,

—	Andean potato mottle virus,

—	Potato black ringspot virus,

—

Potato virus T,

—	neunijske izolate virusov krompirja S, X in Potato leafroll virus,

—	Clavibacter sepedonicus (Spieckermann and Kottho) Nouioui et al.,

—	Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. emend. Safni et al.; Ralstonia pseudosolanacearum Safni et al., Ralstonia syzigii subsp. celebensis Safni et al. in Ralstonia syzigii subsp. indonesiensis Safni et al.;

(iii)

v primeru semen Solanum tuberosum L., razen tistih, ki so podrobneje opredeljena v točki 21, vsaj za zgoraj navedene viruse in viroide, razen Andean potato mottle virusa in neunijskih izolatov virusov krompirja S, X ter Potato leafroll virusa;

(d)	vključuje ustrezno testiranje glede na vse druge simptome, opažene pri vizualnem pregledu, da se ugotovijo karantenski škodljivi organizmi za Unijo, ki so povzročili take simptome.“;

(c)

med točki 17 in 18 se vstavi naslednja točka:

„17.1

Rastline za saditev Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, Diospyros kaki L., Ficus carica L., Hedera helix L., Laurus nobilis L., Magnolia L., Malus Mill., Melia L., Mespilus germanica L., Parthenocissus Planch., Prunus L., Psidium guajava L., Punica granatum L., Pyracantha M. Roem., Pyrus L., Rosa L., Vitis vinifera L., razen semen, peloda in rastlin v tkivni kulturi

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	izvirajo z območja, za katero je znano, da je prosto Aleurocanthus spiniferus (Quaintance), kot so ga pristojni organi določili v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, ali

(b)

so se gojile na mestu pridelave, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitofarmacevtske ukrepe določeno kot prosto Aleurocanthus spiniferus (Quaintance) in z njimi se je ravnalo in pakirale so se tako, da se prepreči napadenost s škodljivim organizmom po tem, ko zapustijo mesto pridelave,

ali

(c)	je bilo zanje uporabljeno učinkovito tretiranje za zagotovitev, da so proste Aleurocanthus spiniferus (Quaintance), in je bilo pred premikom ugotovljeno, da so proste navedenega škodljivega organizma.“;

(d)

med točki 18 in 19 se vstavi naslednja točka:

„18.1

Rastline za saditev Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen semen, peloda in rastlin v tkivni kulturi

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	izvirajo z območja, za katero je znano, da je prosto Toxoptera citricida (Kirkaldy), kot so ga pristojni organi določili v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, ali

(b)

so se gojile na mestu pridelave, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitofarmacevtske ukrepe določeno kot prosto Toxoptera citricida (Kirkaldy) in z njimi se je ravnalo in pakirale so se tako, da se prepreči napadenost s škodljivim organizmom po tem, ko zapustijo mesto pridelave.“;

(e)

točka 19 se nadomesti z naslednjim:

„19.

Rastline za saditev Vitis L., razen semen

Uradna izjava, da za rastline za saditev velja naslednje:

(a)	izvirajo z območja, za katero je znano, da je prosto fitoplazme Grapevine flavescence dorée, ali

(b)

izvirajo z enote pridelave, za katero velja naslednje:

(i)

na enoti pridelave in okoliškem območju širine 20 m od začetka zadnjega popolnega vegetacijskega cikla niso bili opaženi simptomi fitoplazme Grapevine flavescence dorée na rastlinah Vitis L. V primeru rastlin, namenjenih razmnoževanju Vitis L. na enoti pridelave in okoliškem območju širine 20 m od enote pridelave cepičev ali 40 m od enote pridelave podlag od začetka zadnjih dveh popolnih vegetacijskih ciklov niso bili opaženi simptomi fitoplazme Grapevine flavescence dorée na rastlinah Vitis spp., ter

(ii)	spremljajo se vektorji in na območjih, na katerih so vektorji navzoči, se izvajajo ustrezna tretiranja za obvladovanje vektorjev fitoplazme Grapevine flavescence dorée ter

(iii)

opuščene rastline Vitis L. na okoliškem območju širine 20 m od enote pridelave so bile izruvane

ali

(c)	so bile tretirane z vročo vodo v skladu z mednarodnimi standardi.“;

(f)

točka 25 se nadomesti z naslednjim:

„25.

Lesen pakirni material iz lesa Juglans L. in Pterocarya Kunth v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, sodov in podobne embalaže za pakiranje, palet, zabojnih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, podpornega lesa, ne glede na to, ali se dejansko uporablja pri prevozu vseh vrst predmetov ali ne, razen neobdelanega lesa debeline 6 mm ali manj, predelanega lesa, izdelanega z lepilom, vročino in tlakom ali njihovo kombinacijo, ter podpornega lesa, ki se uporablja za podporo pošiljk lesa, ki je iz lesa iste vrste in kakovosti kot les v pošiljki ter izpolnjuje iste fitosanitarne zahteve Unije kot les v pošiljki

Lesen pakirni material:

(a)	izvira z območja, ki so ga pristojni organi v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe določili kot prosto Geosmithia morbida Kolarík, Freeland, Utley & Tisserat in njegovega vektorja Pityophthorus juglandis Blackman, ali

(b)

je izdelan iz obeljenega lesa, kot je določeno v Prilogi I k mednarodnemu standardu FAO za fitosanitarne ukrepe št. 15 – Pravila za lesen pakirni material v mednarodni trgovini, ter (i) je bil tretiran z enim od odobrenih tretiranj, kot so določena v Prilogi I k navedenemu mednarodnemu standardu, in (ii) je opremljen z oznako, kot je določeno v Prilogi II k navedenemu mednarodnemu standardu, ki označuje, da je bil lesen pakirni material tretiran po odobrenem fitosanitarnem postopku tretiranja v skladu s tem standardom.“;

(g)

dodajo se naslednje točke:

„26.

Rastline Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., razen plodov in semen

Rastline izvirajo z območja, za katero je znano, da je prosto Agrilus planipennis Fairmaire, in ki je oddaljeno vsaj 100 km od najbližjega znanega območja, na katerem je bila uradno potrjena navzočnost Agrilus planipennis Fairmaire.

27.

Les Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., ki izvira z območja, ki je oddaljeno manj kot 100 km od najbližjega znanega območja, na katerem je bila uradno potrjena navzočnost Agrilus planipennis Fairmaire, razen v obliki:

—	sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, delno ali v celoti pridobljenih iz teh dreves,

—

vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, ter pohištvom in drugimi predmeti iz netretiranega lesa

Uradna izjava, da:

(a)	sta bila lubje in vsaj 2,5 cm zunanjega dela beljave odstranjena v obratu, ki ga je odobrila in ga nadzoruje državna organizacija za varstvo rastlin, ali

(b)	je bil za les uporabljen postopek ionizirajočega obsevanja, da je bila dosežena minimalna absorbirana doza 1 kGy v celotnem profilu lesa.

28.

Les izvira z območja, za katero je znano, da je prosto Agrilus planipennis Fairmaire, in ki je oddaljeno vsaj 100 km od najbližjega znanega območja, na katerem je bila uradno potrjena navzočnost Agrilus planipennis Fairmaire.

29.

Izolirano lubje in predmeti iz lubja Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc.

Lubje izvira z območja, za katero je znano, da je prosto Agrilus planipennis Fairmaire, in ki je oddaljeno vsaj 100 km od najbližjega znanega območja, na katerem je bila uradno potrjena navzočnost Agrilus planipennis Fairmaire.“;

(8)

Priloga X se spremeni:

(a)

med točki 3 in 4 se vstavi naslednja točka:

„3.1

Rastline zelnatih vrst za saditev, razen čebulic, stebelnih gomoljev, rastlin iz družine Gramineae, korenik, semen in gomoljev

ex 0602 10 90

0602 90 20

ex 0602 90 30

ex 0602 90 50

ex 0602 90 70

ex 0602 90 91

ex 0602 90 99

ex 0704 10 00

ex 0704 90 10

ex 0704 90 90

ex 0705 11 00

ex 0705 19 00

ex 0705 21 00

ex 0705 29 00

ex 0706 90 10

ex 0709 40 00

ex 0709 99 10

ex 0910 99 31

ex 0910 99 33

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	rastline izvirajo z območja, za katero je znano, da je prosto Liriomyza bryoniae (Kaltenbach), Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess), ali

(b)	pri uradnih pregledih, izvedenih vsaj enkrat mesečno v treh mesecih pred premikom z mesta pridelave, na navedenem mestu pridelave niso bili opaženi znaki Liriomyza bryoniae (Kaltenbach), Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess) ali

(c)

so bile rastline tik pred trženjem uradno pregledane, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so proste Liriomyza bryoniae (Kaltenbach), Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess), in so bile ustrezno tretirane proti Liriomyza bryoniae (Kaltenbach) Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess)

ali

(d)

rastline izvirajo iz rastlinskega materiala, ki je prost Liriomyza bryoniae (Kaltenbach), Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess); gojijo se in vitro v sterilnem mediju v sterilnih pogojih, ki ne dopuščajo možnosti napadenosti z Liriomyza bryoniae (Kaltenbach), Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess) in se pošiljajo v prozorni embalaži v sterilnih pogojih.

(a)

Irska;

(b)	Združeno kraljestvo (Severna Irska).“;

(b)	v točki 4 se v drugem stolpcu oznaka „0706 90 30“ nadomesti z „0706 90 10“;

(c)	v točki 14 se v prvem stolpcu črtata besedi „Ficus L.“;

(d)	v točki 15 se v tretjem stolpcu besedi „Gremmeniella abiedina“ nadomestita z besedama „Gremmeniella abietina“;

(e)	v točkah 22 do 28 se v prvem stolpcu črtajo besede „razen plodov in semen“;

(f)

med točki 31 in 32 se vstavi naslednja točka:

„31.1

Rezano cvetje, listnata zelenjava Apium graveolens L. in Ocimum L.

0603 12 00

0603 14 00

ex 0603 19 70

0709 40 00

ex 0709 99 90

Uradna izjava, da za rastline velja naslednje:

(a)	rastline izvirajo z območja, za katero je znano, da je prosto Liriomyza bryoniae (Kaltenbach), Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess), ali

(b)	so bile rastline tik pred trženjem uradno pregledane, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so proste Liriomyza bryoniae (Kaltenbach), Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess).

(a)

Irska;

(b)	Združeno kraljestvo (Severna Irska).“;

(g)	točka 35 se črta;

(h)	v točkah 39 do 44 se v stolpcu „Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti“ besede „Les iglavcev (Pinales)“ nadomestijo z besedami „Les iglavcev (Pinopsida)“;

(i)	v točkah 46 do 51 se v stolpcu „Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti“ besede „Izolirano lubje iglavcev (Pinales)“ nadomestijo z besedami „Izolirano lubje iglavcev (Pinopsida)“;

(9)

Priloga XI se spremeni:

(a)

del A se spremeni:

(i)

točka 2 („Splošne kategorije“) se spremeni:

—

v drugem stolpcu se za 16. elementom „0602 90 99“ med drugim vnosom („Druge žive rastline (vključno njihove korenine), potaknjenci in cepiči; razen gobjih micelijev“) in tretjim vnosom „Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže, za saditev“ vstavi naslednje besedilo:

—	„Mahovi, sveži

—	ex 0604 20 19“;

—	tretja vrstica („Rastline Cryptocoryne sp. ...“) se črta;

(ii)

točka 3 („Deli rastlin, razen plodov in semen“) se spremeni:

—

v tretji vrstici („Convolvulus L., Ipomoea L. ...“) se v drugem stolpcu med oznako „ex 0604 20 90“ in vnosom „Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, sveži:“ vstavi naslednje besedilo:

—	„Druge vrtnine, sveže ali ohlajene: ex 0709 99 90“;

—	v četrti vrstici („Listnate vrtnine Apium graveolens L., ...“) se v drugem stolpcu za oznako „ex 0709 99 90“ črta besedilo „(vključno semena in plodovi)“;

—	v šesti vrstici („Iglavci (Pinales)“) se v prvem in drugem stolpcu besedilo „Iglavci (Pinales)“ oz. „iglavcev (Pinales)“ nadomesti z besedilom „Iglavci (Pinopsida)“ oz. „iglavcev (Pinopsida)“;

—	v sedmi vrstici („Castanea Mill. ...“) se v prvem stolpcu besede „Dendranthema (DC.) Des Moul.“ nadomestijo z besedami „Chrysanthemum L.“;

—

enajsta vrstica („Fraxinus L., …“) se nadomesti z naslednjim:

„Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans L., Pterocarya Kunth in Ulmus davidiana Planch.

Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, primerni za šopke ali za okras, sveži:

ex 0604 20 90

Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, sveži:

ex 1404 90 00

Belorusija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Mongolija, Rusija, Severna Koreja, Tajvan, Ukrajina in Združene države Amerike.“

—

v trinajsti vrstici („Acer macrophyllum Pursh, ...“) se v tretjem stolpcu besedi „Združene države“ nadomestita z besedami „Kanada, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo (1) in Vietnam“

(1)

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, za namene te priloge sklici na Združeno kraljestvo ne vključujejo Severne Irske.“;

(iii)

točka 5 („Plodovi“) se spremeni:

—	naslov se nadomesti s „Plodovi v botaničnem smislu, nepretlačeni:“;

—	v drugi vrstici („Actinidia Lindl., …“) se v drugem stolpcu za oznako „0806 10 90“ besedilo „Melone (vključno lubenice) in papaja, sveže ali ohlajene:“ nadomesti z besedilom „Papaja, sveža ali ohlajena:“;

(iv)

točka 8 („Semena“) se spremeni:

—

prva vrstica („Brassicaceae, …“) se spremeni:

—	v sedmem vnosu drugega stolpca („Seme sirka“) se oznaka „1007 90 00“ nadomesti z oznako „1007 10 90“;

—	v osemnajstem vnosu drugega stolpca („Seme ljuljke ...“) se oznaka „1205 25 90“ nadomesti z oznako „1209 25 90“;

—

tretja vrstica („Citrus L., Fortunella Swingle …“) se spremeni:

—	v prvem stolpcu se besede „Phaseolus cocineus sp. L.“ nadomestijo z besedami „Phaseolus coccineus L.“;

—

v drugem stolpcu se med oznako „ex 0709 99 60“ in „Fižol (Phaseolus spp.) za setev:“ vstavi naslednje besedilo:

„–

– –Hibridi sladke koruze (Zea mays var. saccharata) za setev:

—	0712 90 11“;

(v)

točka 11 („Izolirano lubje“) se spremeni:

—	v prvi vrstici („Iglavci ...“) se besedi „Iglavci (Pinales)“ nadomestita z besedama „Iglavci (Pinopsida)“;

—

tretja vrstica („Fraxinus L., …“) se nadomesti z naslednjim:

„Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans L., Pterocarya Kunth in Ulmus davidiana Planch.

Rastlinski proizvodi iz lubja, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

ex 1404 90 00

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver, sekanci in podobno; žagovina, odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike:

—

Odpadki in ostanki, neaglomerirani:

—	ex 4401 40 90

Belorusija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Mongolija, Rusija, Severna Koreja, Tajvan, Ukrajina in Združene države Amerike.“

—	v zadnji vrstici („Acer macrophyllum Pursh, …“) se v tretjem stolpcu besedi „Združene države“ nadomestita z besedami „Kanada, Združene države Amerike, Vietnam“;

(vi)

točka 12 („Les, ki: ...“) se nadomesti z naslednjim:

„12.

Les, ki:

(a)	se šteje za rastlinski proizvod v smislu člena 2(2) Uredbe (EU) 2016/2031 in

(b)	je bil v celoti ali delno pridobljen iz enega od redov, rodov ali vrst, opisanih v nadaljevanju, razen lesenega pakirnega materiala, ter

(c)	je uvrščen pod ustrezno oznako KN in ustreza enemu od naslednjih poimenovanj iz srednjega stolpca, kakor so določena v Prilogi I, del II, k Uredbi (EGS) št. 2658/87:

Quercus L., vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine, razen lesa, ki ustreza poimenovanju oznake KN 4416 00 00 in kadar obstajajo dokazila, da je bil pri obdelavi ali predelavi toplotno tretiran, pri čemer je bila za 20 minut dosežena vsaj temperatura 176 °C

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

hrastov (Quercus spp.):

—	4403 91 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Železniški ali tramvajski pragovi iz lesa neiglavcev:

—

Neimpregnirani:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih)

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

– –

hrastov (Quercus spp.):

4407 91 15

4407 91 31

4407 91 39

4407 91 90

Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa), za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm: – Drugo:

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne:

– – –

Neiglavcev, drugo:

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Kanada, Vietnam, Združene države Amerike.

Platanus L., vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Železniški ali tramvajski pragovi iz lesa neiglavcev:

—

Neimpregnirani:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih)

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

– – –

Neiglavcev, drugo:

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Albanija, Armenija, Švica, Turčija ali Združene države Amerike.

Populus L., vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

topolov in trepetlikov (Populus spp.):

—	4403 97 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Železniški ali tramvajski pragovi iz lesa neiglavcev:

—

Neimpregnirani:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih)

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

– –

topolov in trepetlikov (Populus spp.):

4407 97 10

4407 97 91

4407 97 99

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

– – –

Neiglavcev, drugo:

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Severna in Južna Amerika.

Acer saccharum Marsh., vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Železniški ali tramvajski pragovi iz lesa neiglavcev:

—

Neimpregnirani:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih)

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

– –

javorov (Acer spp.):

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

– – –

Neiglavcev, drugo:

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Združene države Amerike in Kanada.

Iglavci (Pinopsida), vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

iglavcev:

—	4401 11 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

iglavcev:

—	4401 21 00

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

iglavcev:

—	4403 11 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

iglavcev, razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

borov (Pinus spp.):

—	ex 4403 21 10

—	ex 4403 21 90

—	ex 4403 22 00

– –

jelkin (Abies spp.) in smrekov (Picea spp.):

—	ex 4403 23 10

—	ex 4403 23 90

—	ex 4403 24 00

– –

drugi, iglavcev:

—	ex 4403 25 10

—	ex 4403 25 90

—	ex 4403 26 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Iglavcev:

—	ex 4404 10 00

Železniški ali tramvajski pragovi iz lesa iglavcev:

—

Neimpregnirani:

—	4406 11 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

—	4406 91 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

—

Iglavcev:

– –

borov (Pinus spp.):

—	4407 11 10

—	4407 11 20

—	4407 11 90

– –

jelkin (Abies spp.) in smrekov (Picea spp.):

—	4407 12 10

—	4407 12 20

—	4407 12 90

– –

drugi, iglavcev:

—	4407 19 10

—	4407 19 20

—	4407 19 90

—

Iglavcev:

—	4408 10 15

—	4408 10 91

—	4408 10 98

– – –

iglavcev, drugo:

ex 4409 10 18

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Kazahstan, Rusija in Turčija ter druge tretje države, razen: Albanije, Andore, Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Ferskih otokov, Gruzije, Islandije, Kanarskih otokov, Lihtenštajna, Moldavije, Monaka, Norveške, San Marina, Severne Makedonije, Srbije, Švice, Ukrajine in Združenega kraljestva (4).

Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans L., Pterocarya Kunth in Ulmus davidiana Planch., vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Železniški ali tramvajski pragovi iz lesa neiglavcev:

—

Neimpregnirani:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

– –

jesenov (Fraxinus spp.):

4407 95 10

4407 95 91

4407 95 99

– –

drugo:

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

– – –

Neiglavcev, drugo:

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Belorusija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Mongolija, Rusija, Severna Koreja, Tajvan, Ukrajina in Združene države Amerike.

Betula L., vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

brezov (Betula spp.):

—	4403 95 10

—	4403 95 90

—	4403 96 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Železniški ali tramvajski pragovi iz lesa neiglavcev:

—

Neimpregnirani:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

– –

brezov (Betula spp.):

4407 96 10

4407 96 91

4407 96 99

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

– – –

Neiglavcev, drugo:

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Kanada in Združene države Amerike.

Amelanchier Medik., Aronia Medik., Cotoneaster Medik., Crataegus L., Cydonia Mill., Malus Mill., Pyracantha M. Roem., Pyrus L. in Sorbus L., vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine, razen žagovine in oblancev

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

– –

90odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Železniški ali tramvajski pragovi iz lesa neiglavcev:

—

Neimpregnirani:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

– – –

Neiglavcev, drugo:

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Kanada in Združene države Amerike.

Prunus L., vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Železniški ali tramvajski pragovi iz lesa neiglavcev:

—

Neimpregnirani:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

– –

češnjev (Prunus spp.):

4407 94 10

4407 94 91

4407 94 99

– –

drugo:

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

– – –

Neiglavcev, drugo:

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Mongolija, Severna Koreja, Vietnam, Združene države Amerike ali katera koli tretja država, za katero je znano, da je v njej navzoč Aromia bungii.

Acer L., Aesculus L., Alnus L., Betula L., Carpinus L., Cercidiphyllum Siebold & Zucc., Corylus L., Fagus L., Fraxinus L., Koelreuteria Laxm., Platanus L., Populus L., Salix L., Tilia L. in Ulmus L., vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

bukov (Fagus spp.):

—	4403 93 00

—	4403 94 00

– –

brezov (Betula spp.):

—	4403 95 10

—	4403 95 90

—	4403 96 00

– –

topolov in trepetlikov (Populus spp.):

—	4403 97 00

– –

drugo:

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Železniški ali tramvajski pragovi iz lesa neiglavcev:

—

Neimpregnirani:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

– –

bukov (Fagus spp.):

4407 92 00

– –

javorov (Acer spp.):

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

– –

jesenov (Fraxinus spp.):

4407 95 10

4407 95 91

4407 95 99

– –

brezov (Betula spp.):

4407 96 10

4407 96 91

4407 96 99

– –

topolov in trepetlikov (Populus spp.):

4407 97 10

4407 97 91

4407 97 99

– –

drugo:

4407 99 27

4407 99 40

4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

– – –

Neiglavcev, drugo:

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Tretje države, za katere je znano, da je v njih navzoč Anoplophora glabripennis.

Acer macrophyllum Pursh, Aesculus californica (Spach) Nutt., Lithocarpus densiflorus (Hook. & Arn.) Rehd., Quercus L. in Taxus brevifolia Nutt.

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

iglavcev:

—	ex 4401 11 00

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

iglavcev:

—	ex 4401 21 00

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

iglavcev:

—	ex 4403 11 00

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

drugi, iglavcev:

—	ex 4403 25 10

—	ex 4403 25 90

—	ex 4403 26 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

drugo, neiglavcev:

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Iglavcev:

—	ex 4404 10 00

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Leseni železniški ali tramvajski pragovi:

—

Neimpregnirani:

– –

iglavcev:

—	ex 4406 11 00

– –

neiglavcev:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

– –

iglavcev:

—	ex 4406 91 00

– –

neiglavcev

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

–

Iglavcev:

ex 4407 19 10

ex 4407 19 20

ex 4407 19 90

– –

javorov (Acer spp.):

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

– –

drugo:

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

—

Iglavcev:

—	ex 4408 10 15

—	ex 4408 10 91

—	ex 4408 10 98

—

Drugo:

—	ex 4408 90 15

—	ex 4408 90 35

—	ex 4408 90 85

—	ex 4408 90 95

– – –

Neiglavcev, drugo:

ex 4409 29 91

ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Kanada, Vietnam, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo (4).

Artocarpus chaplasha Roxb., Artocarpus heterophyllus Lam., Artocarpus integer (Thunb.) Merr., Alnus formosana Makino, Bombax malabaricum DC., Broussonetia papyrifera (L.) Vent., Broussonetia kazinoki Siebold, Caesalpinia japonica Siebold & Zucc., Cajanus cajan (L.) Huth, Camellia sinensis (L.) Kuntze, Camellia oleífera C.Abel, Castanea Mill., Celtis sinensis Pers., Cercis chinensis Bunge, Chaenomeles sinensis (Thouin) Koehne, Cinnamomum camphora (L.) J.Presl, Citrus L., Cornus kousa Bürger ex Hanse, Crataegus cordata Aiton, Cunninghamia lanceolata (Lamb.) Hook., Dalbergia L.f., Debregeasia edulis (Siebold & Zucc.) Wedd., Debregeasia hypoleuca (Hochst. ex Steud.) Wedd., Diospyros kaki L., Enkianthus perulatus (Miq.) C.K.Schneid., Eriobotrya japonica (Thunb.) Lindl., Fagus crenata Blume, Ficus L., Firmiana simplex (L.) W.Wight, Gleditsia japonica Miq., Hovenia dulcis Thunb., Juglans regia L., Lagerstroemia indica L., Maclura tricuspidata Carrière, Maclura pomifera (Raf.) C.K.Schneid., Malus Mill., Melia azedarach L., Morus L., Platanus x hispanica Mill. ex Münchh., Platycarya strobilaceae Siebold & Zucc., Populus L., Prunus spp, Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., Pterocarya stenoptera C.DC., Punica granatum L., Pyrus spp., Robinia pseudoacacia L., Salix L., Sapium sebiferum (L.) Roxb., Schima superba Gardner & Champ., Sophora japonica L., Spiraea thunbergii Siebold ex Blume, Trema amboinensis (Willd.) Blume, Trema orientale (L.) Blume, Ulmus L., Vernicia fordii (Hemsl.) Airy Shaw, Villebrunea pedunculata Shirai, Xylosma G.Forst in Zelkova serrata (Thunb.) Makino

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

bukov (Fagus spp.):

—	ex 4403 93 00

—	ex 4403 94 00

– –

topolov in trepetlikov (Populus spp.):

—	ex 4403 97 00

– –

drugo:

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Leseni železniški ali tramvajski pragovi:

—

Neimpregnirani:

– –

neiglavcev:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

– –

neiglavcev

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

—

Drugo (razen lesa iglavcev ali tropskega lesa):

– –

bukov (Fagus spp.):

—	ex 4407 92 00

– –

češnjev (Prunus spp.):

– – –

skobljan; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne:

—	ex 4407 94 10

– – –

drugo:

—	ex 4407 94 91

—	ex 4407 94 99

– –

topolov in trepetlikov (Populus spp.):

– – –

skobljan; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne:

—	ex 4407 97 10

– – –

drugo:

—	ex 4407 97 91

—	ex 4407 97 99

– –

drugo:

– – –

skobljan; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne:

—	ex 4407 99 27

– – –

drugo:

—	ex 4407 99 40

—	ex 4407 99 90

—

Drugo (razen lesa iglavcev ali tropskega lesa):

– –

skobljan; brušen; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne

—	ex 4408 90 15

– –

drugo:

—	ex 4408 90 35

—	ex 4408 90 85

—	ex 4408 90 95

—

Neiglavcev:

– –

drugo (razen iz bambusa ali tropskega lesa):

– – –

drugo (razen oblikovanih letvic za okvirje za slike, fotografije, zrcala ali podobne predmete):

—	ex 4409 29 91

—	ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Acer L., Betula L., Elaeagnus L., Fraxinus L., Gleditsia L., Juglans L., Malus Mill., Morus L., Platanus L., Populus L., Prunus L., Pyrus L., Quercus L., Robinia L., Salix L., in Ulmus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, vendar brez žagovine in oblancev

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

hrastov (Quercus spp.):

—	4403 91 00

– –

brezov (Betula spp.):

—	4403 95 10

—	4403 95 90

—	4403 96 00

– –

topolov in trepetlikov (Populus spp.):

—	4403 97 00

– –

drugo (razen Quercus, Betula, Populus):

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Leseni železniški ali tramvajski pragovi:

—

Neimpregnirani:

– –

neiglavcev:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

– –

neiglavcev:

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

– –

hrastov (Quercus spp.):

4407 91 15

4407 91 31

4407 91 39

4407 91 90

– –

javorov (Acer spp.):

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

– –

češnjev (Prunus spp.):

4407 94 10

4407 94 91

4407 94 99

– –

jesenov (Fraxinus spp.):

4407 95 10

4407 95 91

4407 95 99

– –

brezov (Betula spp.):

4407 96 10

4407 96 91

4407 96 99

– –

topolov in trepetlikov (Populus spp.):

4407 97 10

4407 97 91

4407 97 99

– –

drugo:

– – –

skobljan; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne:

ex 4407 99 27

– – –

drugo:

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

—

Drugo (razen lesa iglavcev ali tropskega lesa)

– –

skobljan; brušen; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne:

—	ex 4408 90 15

– –

drugo:

—	ex 4408 90 35

—	ex 4408 90 85

—	ex 4408 90 95

—

Neiglavcev:

– –

drugo (razen iz bambusa ali tropskega lesa):

– – –

drugo (razen oblikovanih letvic za okvirje za slike, fotografije, zrcala ali podobne predmete):

—	ex 4409 29 91

—	ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Afganistan, Indija,

Iran, Kirgizistan, Pakistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.

Les Castanea Mill., Castanopsis (D. Don) Spach in Quercus L.

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

– – –

drugo, razen evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

žagovina:

—	ex 4401 40 10

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

hrastov (Quercus spp.):

—	4403 91 00

– –

drugo:

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Leseni železniški ali tramvajski pragovi:

—

Neimpregnirani:

– –

neiglavcev:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

–

neiglavcev:

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

– –

hrastov (Quercus spp.):

– – –

brušen; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne:

4407 91 15

– – –

drugo:

4407 91 31

4407 91 39

4407 91 90

– –

drugo:

– – –

skobljan; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne:

ex 4407 99 27

– – –

drugo:

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

—

Drugo (razen lesa iglavcev ali tropskega lesa)

– –

skobljan; brušen; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne:

—	ex 4408 90 15

– –

drugo:

—	ex 4408 90 35

—	ex 4408 90 85

—	ex 4408 90 95

—

Neiglavcev:

– –

drugo (razen iz bambusa ali tropskega lesa):

– – –

drugo (razen oblikovanih letvic za okvirje za slike, fotografije, zrcala ali podobne predmete):

—	ex 4409 29 91

—	ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Južna Koreja, Kitajska, Rusija, Severna Koreja, Tajvan in Vietnam.

Les Acacia Mill., Acer buergerianum Miq., Acer macrophyllum Pursh, Acer negundo L., Acer palmatum Thunb., Acer paxii Franch., Acer pseudoplatanus L., Aesculus californica (Spach) Nutt., Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, Albizia falcate Backer ex Merr., Albizia julibrissin Durazz., Alectryon excelsus Gärtn., Alnus rhombifolia Nutt., Archontophoenix cunninghamiana H. Wendl. & Drude, Artocarpus integer (Thunb.) Merr., Azadirachta indica A. Juss., Baccharis salicina Torr. & A.Gray, Bauhinia variegata L., Brachychiton discolor F.Muell., Brachychiton populneus R.Br., Camellia semiserrata C.W.Chi, Camellia sinensis (L.) Kuntze, Canarium commune L., Castanospermum australe A.Cunningham & C.Fraser, Cercidium floridum Benth. ex A.Gray, Cercidium sonorae Rose & I.M.Johnst., Cocculus laurifolius DC., Combretum kraussii Hochst., Cupaniopsis anacardioides (A.Rich.) Radlk., Dombeya cacuminum Hochr., Erythrina corallodendron L., Erythrina coralloides Moc. & Sessé ex DC., Erythrina falcata Benth., Erythrina fusca Lour., Eucalyptus ficifolia F.Müll., Fagus crenata Blume, Ficus L., Gleditsia triacanthos L., Hevea brasiliensis (Willd. ex A.Juss) Muell.Arg., Howea forsteriana (F.Müller) Becc., Ilex cornuta Lindl. & Paxton, Inga vera Willd., Jacaranda mimosifolia D.Don, Koelreuteria bipinnata Franch., Liquidambar styraciflua L., Magnolia grandiflora L., Magnolia virginiana L., Mimosa bracaatinga Hoehne, Morus alba L., Parkinsonia aculeata L., Persea americana Mill., Pithecellobium lobatum Benth., Platanus x hispanica Mill. ex Münchh., Platanus mexicana Torr., Platanus occidentalis L., Platanus orientalis L., Platanus racemosa Nutt., Podalyria calyptrata Willd., Populus fremontii S.Watson, Populus nigra L., Populus trichocarpa Torr. & A.Gray ex Hook., Prosopis articulata S.Watson, Protium serratum Engl., Psoralea pinnata L., Pterocarya stenoptera C.DC., Quercus agrifolia Née, Quercus calliprinos Webb., Quercus chrysolepis Liebm, Quercus engelmannii Greene, Quercus ithaburensis Dence, Quercus lobata Née, Quercus palustris Marshall, Quercus robur L., Quercus suber L., Ricinus communis L., Salix alba L., Salix babylonica L., Salix gooddingii C.R.Ball, Salix laevigata Bebb, Salix mucronata Thnb., Shorea robusta C.F.Gaertn., Spathodea campanulata P.Beauv., Spondias dulcis Parkinson, Tamarix ramosissima Kar. ex Boiss., Virgilia oroboides subsp. ferrugine B.-E.van Wyk, Wisteria floribunda (Willd.) DC. in Xylosma avilae Sleumer

—

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 12 00

—

Iver, sekanci in podobno:

– –

neiglavcev:

—	ex 4401 22 10

—	ex 4401 22 90

—

Žagovina, odpadki in ostanki, neaglomerirani:

– –

odpadki in ostanki (razen žagovine):

—	ex 4401 40 90

Les, neobdelan, z lubjem ali beljavino, ali grobo obdelan (obtesan):

—

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

neiglavcev:

—	ex 4403 12 00

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali grobo obdelan (obtesan):

—

razen lesa, obdelanega z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi:

– –

hrastov (Quercus spp.):

—	4403 91 00

– –

bukov (Fagus spp.):

—	4403 92 00

– –

topolov in trepetlikov (Populus spp.):

—	4403 97 00

– –

evkaliptusov (Eucalyptus spp.):

—	4403 98 00

– –

drugo:

—	ex 4403 99 00

Cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

—

Neiglavcev:

—	ex 4404 20 00

Leseni železniški ali tramvajski pragovi:

—

Neimpregnirani:

– –

neiglavcev:

—	ex 4406 12 00

—

Drugi (razen neimpregniranih):

– –

neiglavcev:

—	ex 4406 92 00

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm:

– –

hrastov (Quercus spp.):

4407 91 15

4407 91 31

4407 91 39

4407 91 90

– –

bukov (Fagus spp.):

4407 92 00

– –

javorov (Acer spp.):

4407 93 10

4407 93 91

4407 93 99

– –

topolov in trepetlikov (Populus spp.):

4407 97 10

4407 97 91

4407 97 99

– –

drugo:

– – –

skobljan; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne:

ex 4407 99 27

– – –

drugo:

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

—

Drugo (razen lesa iglavcev ali tropskega lesa)

– –

skobljan; brušen; na koncih spojen, skobljan ali ne, brušen ali ne:

—	ex 4408 90 15

– –

drugo:

—	ex 4408 90 35

—	ex 4408 90 85

—	ex 4408 90 95

—

Neiglavcev:

– –

drugo (razen iz bambusa ali tropskega lesa):

– – –

drugo (razen oblikovanih letvic za okvirje za slike, fotografije, zrcala ali podobne predmete):

—	ex 4409 29 91

—	ex 4409 29 99

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge:

ex 4416 00 00

Montažne zgradbe, lesene:

ex 9406 10 00

Tretje države.

(b)

del B se spremeni:

(i)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Seznam rastlin, za vnos katerih na ozemlje Unije se v skladu s členom 73 Uredbe (EU) 2016/2031 zahtevajo fitosanitarna spričevala, in ustreznih tretjih držav porekla ali odpreme“;

(ii)

v drugem stolpcu se v drugem vnosu („Rezano cvetje in cvetni brsti ...“) med naslovom vnosa in oznako „0603 15 00“ vstavi naslednja oznaka:

„0603 11 00“;

(iii)

v tretjem vnosu („Listje, veje in ...“) se naslov vnosa nadomesti z naslednjim:

„Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi, razen lišajev, primerni za šopke ali za okras, sveži:“;

(iv)

v petem vnosu („Zelje, ...“) se med oznakama „0704 10 00“ in „0704 90 10“ vstavi naslednja oznaka:

„0704 20 00“;

(v)	v enajstem vnosu („Brazilski orehi, ...“) se naslov vnosa nadomesti z naslednjim: „Brazilski orehi in indijski orehi, celi, sveži v zeleni lupini, tudi za setev:“;

(vi)	v dvanajstem vnosu („Drugi oreški, ...“) se naslov vnosa nadomesti z naslednjim: „Drugi oreški, celi, sveži v zeleni lupini, tudi za setev:“;

(vii)

za vnosom „Lovorjev list, svež: ex 0910 99 50“ se vstavi naslednje besedilo:

„Seme pšenice in soržice:

1001 11 00

1001 91 10

1001 91 20

1001 91 90

Seme rži:

1002 10 00“;

(viii)

v vnosu „Ajda, proso in kanarska čužka, druga žita, seme za setev:“ se med oznaki „ex 1008 50 00“ in „ex 1008 90 00“ vstavi naslednja oznaka:

„ex 1008 60 00“;

(10)

Priloga XII se spremeni:

(a)	v točki 4 se črta tretja vrstica;

(b)	v točki 6 se besedi „Iglavci (Pinales)“ nadomestita z besedama „Iglavci (Pinopsida)“;

(11)

Priloga XIII se spremeni:

(a)

med točki 4 in 5 se vstavi naslednja točka:

„4.1	Les Chionanthus virginicus L., Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., kot je naveden v Prilogi VIII, točka 27.“;

(b)

točki 10 in 11 se nadomestita z naslednjim:

„10.

Seme, katerega premik se izvede v okviru področja uporabe Direktive 98/56/ES in za katero so v Prilogi IV v skladu s členom 37(2) Uredbe (EU) 2016/2031 navedeni posebni nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi ter ki pripada:

—	Allium L.,

—	Capsicum annuum L.,

—	Helianthus annuus L.

11.

Seme, katerega premik se izvede v okviru področja uporabe direktiv 98/56/ES ali 2008/90/ES in za katero so v Prilogi IV v skladu s členom 37(2) Uredbe (EU) 2016/2031 navedeni posebni nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi ter ki pripada:

—	Prunus armeniaca L.,

—	Prunus cerasus L.,

—	Prunus domestica L.,

—	Prunus dulcis (Mill.) D. A. Webb,

—	Prunus persica (L.) Batsch,

—	Prunus salicina Lindley.“;

(c)

doda se naslednja točka:

„12.

Seme, katerega premik se izvede v okviru področja uporabe direktiv 98/56/ES, 1999/105/ES ali 2008/90/ES in za katero so v Prilogi IV v skladu s členom 37(2) Uredbe (EU) 2016/2031 navedeni posebni nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi ter ki pripada:

—	Prunus avium L.“;

(12)

Priloga XIV se spremeni:

(a)	točka 1 se nadomesti z naslednjim: „Rastline Abies Mill., Larix Mill., Picea A. Dietr., Pinus L. in Pseudotsuga Carr., razen semen.“;

(b)	v točki 2 se črtajo besede „Ficus L.,“ in „Platanus L.,“;

(c)

točka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.	Rastline Amelanchier Med., Castanea Mill., Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Eucalyptus L'Herit., Malus Mill., Mespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) Cardot, Pyracantha Roem., Pyrus L., Sorbus L. in Vitis L., razen plodov in semen“;

(d)

točka 9 se nadomesti z naslednjim:

„9.	Semena Beta vulgaris L., Castanea Mill., Gossypium L. in Mangifera L.“;

(e)	v točki 11(b), prva alinea, se besedi „iglavcev (Pinales)“ nadomestita z besedama „iglavcev (Pinopsida)“;

(f)	v točki 12 se besedi „iglavci (Pinales)“ nadomestita z besedama „iglavci (Pinopsida)“.

(1) V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, za namene te priloge sklici na Združeno kraljestvo ne vključujejo Severne Irske.“;

(2) V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, za namene te priloge sklici na Združeno kraljestvo ne vključujejo Severne Irske.“;

(3) V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, za namene te priloge sklici na Združeno kraljestvo ne vključujejo Severne Irske.“;

(4) V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, za namene te priloge sklici na Združeno kraljestvo ne vključujejo Severne Irske.“;

22.12.2021

Uradni list Evropske unije

L 458/284

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2286

z dne 16. decembra 2021

o podatkih, ki jih je treba predložiti za referenčno leto 2023 na podlagi Uredbe (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij glede seznama spremenljivk in njihovega opisa ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1200/2009

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o integrirani statistiki na ravni kmetij in razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 (1) ter zlasti člena 5(4) in člena 8(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2018/1091 določa okvir za evropsko statistiko o kmetijskih gospodarstvih in zagotavlja povezovanje informacij o njihovi strukturi z informacijami o proizvodnih metodah, ukrepih za razvoj podeželja in kmetijsko-okoljskih vidikih ter z drugimi povezanimi informacijami.

(2)	Komisija bi morala za referenčno leto 2023 v skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) 2018/1091 sprejeti izvedbeni akt, s katerim se določi opis spremenljivk iz Priloge III k Uredbi, ki se nanaša na spremenljivke osnovnih strukturnih podatkov.

(3)

Komisija bi morala v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) 2018/1091 navesti in opisati spremenljivke, ki se zbirajo za referenčno leto 2023 ter ustrezajo temam in podrobnim temam naslednjih modulov, navedenih v Prilogi IV k Uredbi: „delovna sila in druge pridobitne dejavnosti“, „razvoj podeželja“, „namakanje“, „prakse upravljanja tal“, „stroji in oprema“ in „sadovnjak“.

(4)	Uredba Komisije (ES) št. 1200/2009 (2) je od sprejetja Uredbe (EU) 2018/1091 zastarala in bi jo bilo treba zaradi pravne varnosti razveljaviti.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem, ustanovljenega na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Opis spremenljivk osnovnih strukturnih podatkov s seznama iz Priloge III k Uredbi (EU) 2018/1091 je tak, kot je določen v Prilogi I k tej uredbi.

2. Seznam spremenljivk za teme in podrobne teme vsakega posameznega modula je določen v Prilogi II k tej uredbi.

3. Opisi spremenljivk, ki jih morajo države članice uporabiti za teme in podrobne teme vsakega posameznega modula, kot so navedeni v Prilogi II k tej uredbi, so taki, kot so določeni v Prilogi III k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (ES) št. 1200/2009 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 200, 7.8.2018, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1200/2009 z dne 30. novembra 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in raziskovanju metod kmetijske proizvodnje v zvezi s koeficienti glav živine ter opredelitvami značilnosti (UL L 329, 15.12.2009, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

PRILOGA I

Opis spremenljivk s seznama iz Priloge III k Uredbi (EU) 2018/1091, ki se uporabljajo za osnovne strukturne podatke

I.	SPLOŠNE SPREMENLJIVKE

Informacije o raziskovanju

CGNR 001

–

Identifikator kmetijskega gospodarstva

Enolični identifikator kmetijskega gospodarstva je enolični številčni identifikator za prenos podatkov.

Lokacija kmetijskega gospodarstva

Kmetijsko gospodarstvo je tam, kjer kmetija izvaja svojo glavno kmetijsko dejavnost.

CGNR 002

–

Geografska lokacija

Oznaka celice kilometrske mreže statističnih enot INSPIRE za vseevropsko uporabo (1), kjer je kmetija. Ta oznaka se uporablja samo za prenos.

Za izkazovanje podatkov se bo poleg normalnih mehanizmov nadzora nad razkrivanjem za tabelarne podatke kilometrska mreža uporabljala samo, če bo v mreži več kot deset kmetijskih gospodarstev; v nasprotnem primeru se bodo skladno z zahtevami uporabljale ugnezdene 5-kilometrske, 10-kilometrske ali večje mreže.

CGNR 003

–

Regija NUTS 3

Oznaka regije NUTS 3 (2) (v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (3)), v kateri je gospodarstvo.

CGNR 004

–

Kmetijsko gospodarstvo ima območja, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 opredeljena kot območja z naravnimi omejitvami

Informacije o območjih z naravnimi omejitvami se zagotovijo v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali, če je primerno, z najnovejšo zakonodajo.

L	–	kmetijsko gospodarstvo je na območju, ki ni gorsko območje in ima pomembne naravne omejitve
M	–	kmetijsko gospodarstvo je na gorskem območju
O	–	kmetijsko gospodarstvo je na drugem območju s posebnimi omejitvami
N	–	kmetijsko gospodarstvo ni del območja z naravnimi omejitvami

Pravna oseba kmetijskega gospodarstva

Pravna oseba kmetijskega gospodarstva je odvisna od statusa gospodarja.

Pravno in ekonomsko odgovornost za kmetijsko gospodarstvo prevzame:

CGNR 005

–

Fizična oseba, ki je edini gospodar, če je kmetijsko gospodarstvo neodvisno

Posamezna fizična oseba, ki je edini gospodar kmetijskega gospodarstva, ki niti s skupnim vodstvom niti s podobnimi dogovori ni povezano s kmetijskimi gospodarstvi drugih gospodarjev.

Kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo ta pogoj, se imenujejo kmetijska gospodarstva z edinim gospodarjem.

CGNR 006

–

Če je odgovor pritrdilen, ali je gospodar tudi upravitelj?

CGNR 007

–

Če je odgovor nikalen, ali je upravitelj član gospodarjeve družine?

CGNR 008

–

Če je odgovor pritrdilen, ali je upravitelj zakonski partner gospodarja?

CGNR 009

–

Skupno lastništvo

Fizične osebe, ki so edini gospodarji kmetijskega gospodarstva, ki ni povezano z nobenim kmetijskim gospodarstvom drugih gospodarjev, ter si delijo lastništvo in upravljanje kmetijskega gospodarstva.

CGNR 010

–

Dve ali več fizičnih oseb, ki so družbeniki, če je kmetijsko gospodarstvo skupinsko

Družbeniki skupinskega gospodarstva so fizične osebe, ki imajo skupaj v lasti ali zakupu eno kmetijsko gospodarstvo ali ga kako drugače skupaj upravljajo ali ki svoja posamezna gospodarstva skupaj upravljajo tako, kot bi bila eno gospodarstvo. Njihovo sodelovanje mora biti urejeno zakonsko ali s pisnim sporazumom.

CGNR 011

–

Pravna oseba

Pravna oseba, ki ni fizična oseba, vendar ima pravice in dolžnosti posameznika, kot je na primer sposobnost, da toži ali je tožena (lastna splošna pravna sposobnost).

CGNR 012

–

Če je odgovor pritrdilen, ali je kmetijsko gospodarstvo del skupine podjetij?

Skupina podjetij je združenje podjetij s pravnimi in/ali finančnimi povezavami, ki ga nadzoruje vodja skupine.

„Podjetje“ je najmanjša kombinacija pravnih oseb, ki je organizacijska enota s proizvodnjo blaga ali storitev in uživa določeno stopnjo neodvisnosti pri odločanju, zlasti za dodelitev njenih trenutnih virov. Podjetje izvaja eno ali več aktivnosti na eni ali več lokacijah. Podjetje je lahko ena pravna oseba.

CGNR 013

–

Kmetijsko gospodarstvo je enota skupnega zemljišča

Za zbiranje in zapisovanje podatkov je kmetijsko gospodarstvo kot „enota skupnega zemljišča“ subjekt, ki se sestoji iz kmetijske površine v uporabi, ki jo na podlagi skupnih pravic uporabljajo druga kmetijska gospodarstva.

CGNR 014

–

Gospodar je prejemnik podpore EU za zemljišče ali živali na kmetijskem gospodarstvu in zato vključen v integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS)

Gospodar je aktivni kmet v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje, vloga za subvencijo pa je bila sprejeta.

CGNR 015

–

Gospodar je mlad kmet ali nov udeleženec v kmetijskem sektorju, ki je za ta namen prejel finančno podporo v okviru skupne kmetijske politike (SKP) v preteklih treh letih

Finančna podpora se lahko nanaša na neposredna plačila na podlagi členov 50 in 51 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ali na podporo, ki se zagotavlja s programi razvoja podeželja na podlagi člena 19(1), točka (a)(i) – pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje.

Upravitelj kmetijskega gospodarstva

Upravitelj kmetijskega gospodarstva je fizična oseba, ki je odgovorna za normalne dnevne finančne in proizvodne dejavnosti kmetijskega gospodarstva.

Kmetijsko delo je delo vseh vrst na kmetijskem gospodarstvu, ki prispeva k čemur koli od naslednjega:

(i)	dejavnostim iz člena 2, točka (a), Uredbe (EU) 2018/1091;

(ii)	vzdrževanju proizvodnih sredstev;

(iii)

dejavnostim, ki neposredno izhajajo iz teh proizvodnih dejanj.

Čas, porabljen za kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu je delovni čas, dejansko namenjen kmetijskemu delu na kmetijskem gospodarstvu, brez dela v gospodinjstvu gospodarja ali upravitelja.

Letno število delovnih enot je zaposlitev, izražena v ekvivalentih polnega delovnega časa, tj. skupno število opravljenih ur, deljeno s povprečnim letnim številom opravljenih ur za polno zaposlitev v državi.

Polni delovni čas pomeni minimalno število ur, ki se zahtevajo po nacionalnih predpisih, ki urejajo pogodbe o zaposlitvi. Če ti ne navajajo števila ur na leto, se kot najnižje število upošteva 1 800 ur (225 delovnih dni po osem ur na dan).

CGNR 016

–

Leto rojstva

Leto rojstva upravitelja kmetijskega gospodarstva

CGNR 017

–

Spol

Spol upravitelja kmetijskega gospodarstva:

M	–	moški
Ž	–	ženski

CGNR 018

–

Kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega dela)

Odstotna skupina letnega števila delovnih enot (6) kmetijskega dela, ki ga izvaja upravitelj kmetijskega gospodarstva.

CGNR 019

–

Leto razvrstitve za upravitelja kmetijskega gospodarstva

Leto, v katerem je upravitelj kmetijskega gospodarstva prevzel to funkcijo.

CGNR 020

–

Kmetijska izobrazba upravitelja

Najvišja stopnja kmetijske izobrazbe, ki jo je pridobil upravitelj:

PRACT	–	samo praktične izkušnje v kmetijstvu, če je upravitelj svoje izkušnje pridobil s praktičnim delom na kmetijskem gospodarstvu;
BASIC	–	osnovna kmetijska izobrazba, če je upravitelj zaključil kakršno koli izobraževanje na splošni kmetijski šoli in/ali zavodu, specializiranem za posamezne predmete (vključno z vrtnarstvom, vinogradništvom, gozdarstvom, ribogojstvom, veterino, kmetijsko tehnologijo in sorodnimi predmeti); opravljeno vajeništvo v kmetijstvu se prišteva k osnovni izobrazbi;
FULL	–	popolna kmetijska izobrazba, če je upravitelj opravil kakršno koli stalno nadaljnje usposabljanje, ki ustreza najmanj dveletnemu rednemu usposabljanju po koncu obveznega izobraževanja, opravljeno na kmetijski šoli, univerzi ali drugem visokošolskem zavodu na področju kmetijstva, vrtnarstva, vinogradništva, gozdarstva, ribogojstva, veterine, kmetijske tehnologije ali sorodnem področju.

CGNR 021

–

Poklicno usposabljanje, ki ga je upravitelj opravil v zadnjih 12 mesecih

Če je upravitelj opravil poklicno usposabljanje kot ukrep ali dejavnost usposabljanja, ki ga izvaja vodja usposabljanja ali zavod za usposabljanje, katerega osnovni cilj je pridobivanje novih spretnosti, povezanih s kmetijskimi dejavnostmi ali dejavnostmi, neposredno povezanimi s kmetijskim gospodarstvom, ali razvoj in izboljšanje obstoječih.

Vrsta posesti kmetijske površine v uporabi (v povezavi z gospodarjem)

Vrsta posesti je odvisna od okoliščine na referenčni dan v letu raziskovanja.

CGNR 022

–

Kmetovanje na lastnem zemljišču

Hektarji kmetijske površine v uporabi, ki jo obdeluje kmetijsko gospodarstvo in jo ima gospodar v lasti ali jo obdeluje kot užitkar, v dednem zakupu ali drugi enakovredni obliki posesti.

CGNR 023

–

Kmetovanje na najetem zemljišču

Hektarji kmetijske površine v uporabi, ki jo ima kmetijsko gospodarstvo v zakupu za plačilo vnaprej dogovorjenega zneska (v denarju, naravi ali drugi obliki) in za katero obstaja (pisna ali ustna) zakupna pogodba. Kmetijska površina v uporabi se dodeli samo enemu kmetijskemu gospodarstvu. Če se kmetijska površina v uporabi v referenčnem letu odda v zakup več kmetijskim gospodarstvom, se običajno pripiše tistemu kmetijskemu gospodarstvu, ki jo je imelo na referenčni dan raziskovanja v najemu ali ki jo je imelo v referenčnem letu najdlje v najemu.

CGNR 024

–

Skupinsko kmetovanje ali druge oblike posesti

Hektarji kmetijske površine v uporabi, ki je:

(a)	skupno, kar pomeni, da se obdeluje v sodelovanju med zemljiškim posestnikom in delnim zakupnikom na podlagi pisne ali ustne pogodbe o delnem zakupu. Proizvodnja (ekonomska ali materialna) zemljišč v skupni obdelavi se deli med obema stranema na dogovorjeni osnovi;

(b)	v drugih oblikah posesti, ki niso zajete v prejšnjih postavkah.

CGNR 025

–

Skupno zemljišče

Hektarji kmetijske površine v uporabi, ki jo kmetijsko gospodarstvo obdeluje, vendar ne spada neposredno h gospodarstvu, tj. na katerem veljajo skupne pravice.

CGNR 026

–

Ekološko kmetijstvo

Kmetijsko gospodarstvo izvaja proizvodnjo, ki spada v okvir kmetijskih praks, skladnih z nekaterimi opredeljenimi standardi in pravili iz (i) Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (7) ali Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje ter (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravil za ekološko pridelavo.

CGNR 027

–

Skupna kmetijska površina v uporabi kmetijskega gospodarstva, na kateri se proizvodne metode ekološkega kmetijstva uporabljajo in so potrjene v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Evropske unije

Hektarji kmetijske površine v uporabi kmetijskega gospodarstva, na kateri je proizvodna metoda v celoti skladna z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno v (i) Uredbi (ES) št. 834/2007 ali Uredbi (EU) 2018/848 ali, če je primerno, v najnovejši zakonodaji ter v (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravilih za potrjevanje ekološke pridelave.

CGNR 028

–

Skupna kmetijska površina v uporabi kmetijskega gospodarstva, ki je v obdobju preusmeritve v proizvodne metode ekološkega kmetijstva, ki jih je treba potrditi v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Evropske unije

Hektarji kmetijske površine v uporabi kmetijskega gospodarstva, na katerem se metode ekološkega kmetijstva uporabljajo med prehodom z neekološke pridelave na ekološko pridelavo v določenem obdobju („obdobje preusmeritve“), kot je določeno v (i) Uredbi (ES) št. 834/2007 ali Uredbi (EU) 2018/848 ali, če je primerno, v najnovejši zakonodaji ter v (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravilih za potrjevanje ekološke pridelave.

CGNR 029

–

Sodelovanje v drugih shemah okoljskega certificiranja

Kmetijsko gospodarstvo sodeluje v nacionalnih ali regionalnih shemah okoljskega certificiranja, kot so tiste iz člena 43, odstavek 2 in odstavek 3, točka (b), Uredbe (EU) št. 1307/2013 ali Priloge IX k Uredbi (trenutne sheme certificiranja, ki so enakovredne plačilom za zeleno komponento iz skupne kmetijske politike) ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje, vloga za subvencijo pa je bila sprejeta.

II. SPREMENLJIVKE V ZVEZI Z ZEMLJIŠČEM

Celotno površino kmetijskega gospodarstva sestavljajo kmetijske površine v uporabi (orna zemljišča, trajno travinje, trajni nasadi in vrtovi) ter druga kmetijska zemljišča (kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi, gozdna zemljišča in druga zemljišča, drugje nerazvrščena).

Površina , ki se zbere za posamezno postavko, je glavna površina in se nanaša na fizično površino parcel(-e), ne glede na to, ali je bila na njej v pridelovalnem letu samo ena poljščina ali več poljščin. V primeru enoletnih poljščin glavna površina ustreza posejani površini; v primeru trajnih nasadov glavna površina ustreza celotni zasajeni površini; v primeru zaporednih poljščin glavna površina ustreza površini, ki jo na parceli med letom zavzema glavna poljščina; v primeru hkratnih poljščin ustreza površini, na kateri poljščine soobstajajo. Tako se vsaka površina uvrsti samo enkrat.

Glavna poljščina je tista z najvišjo ekonomsko vrednostjo. Kadar glavne poljščine ni mogoče določiti na podlagi proizvodne vrednosti, je glavna poljščina tista, ki najdlje od vseh poljščin, spravljenih v referenčnem letu, zavzema tla.

Kmetijska površina v uporabi pomeni vsa orna zemljišča, trajno travinje, trajne nasade in vrtove, ki jih uporablja kmetijsko gospodarstvo, ne glede na vrsto posesti.

Kolobarjenje je metoda menjave poljščin na določeni njivi po načrtovanem vzorcu ali zaporedju v zaporednih pridelovalnih letih, tako da poljščine iste vrste ne rastejo na isti njivi brez prekinitve. Pri kolobarjenju se poljščine običajno menjajo letno, mogoče pa je izvajati kolobarjenje z večletnimi poljščinami.

Površine na njivah na prostem in v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi, se sporočijo ločeno.

Za spremenljivke v zvezi z zemljiščem se raba zemljišča nanaša na referenčno leto.

CLND 001

–

Kmetijska površina v uporabi

Hektarji kmetijske površine v uporabi.

CLND 002

–

Orna zemljišča

Hektarji zemljišč, ki se redno obdelujejo (orjejo ali drugače obdelujejo) in so praviloma v sistemu kolobarjenja.

CLND 003

–

Žita za pridelavo zrnja (vključno s semenom)

Hektarji vseh žit, ki se pospravljajo za suho zrnje, ne glede na uporabo.

CLND 004

–

Navadna pšenica in pira

Hektarji Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol., Triticum spelta L. in Triticum monococcum L.

CLND 005

–

Trda pšenica

Hektarji Triticum durum Desf.

CLND 006

–

Rž in mešanice ozimnega žita (soržica)

Hektarji rži (Secale cereale L.), zasejane kadar koli, mešanice rži in drugih žit in druge mešanice žit, zasejane pred zimo ali med njo (soržica).

CLND 007

–

Ječmen

Hektarji ječmena (Hordeum vulgare L.).

CLND 008

–

Mešanice ovsa in jarih žit (mešanica zrnja brez soržice)

Hektarji ovsa (Avena sativa L.) in drugih žit, ki se zasejejo spomladi ter pridelujejo kot mešanice in pospravljajo kot suho zrnje, vključno s semenom.

CLND 009

–

Koruza za zrnje in koruza s storži

Hektarji koruze (Zea mays L.), ki se pospravlja za zrnje, kot seme ali kot koruza s storži.

CLND 010

–

Tritikala

Hektarji tritikale (x Triticosecale Wittmack).

CLND 011

–

Sirek

Hektarji sirka (Sorghum bicolor (L.) Conrad Moench ali Sorghum x sudanense (Piper) Stapf.).

CLND 012

–

Druga žita, drugje nerazvrščena (ajda, proso, kanarska čužka itd.)

Hektarji žit, ki se pospravljajo za suho zrnje in niso evidentirana drugje pod prejšnjimi postavkami, kot so proso (Panicum miliaceum L.), ajda (Fagopyrum esculentum Mill.), kanarska čužka (Phalaris canariensis L.) in druga žita, drugje nerazvrščena (d. n.).

CLND 013

–

Riž

Hektarji riža (Oryza sativa L.).

CLND 014

–

Suhe stročnice in beljakovinske rastline za pridelavo zrnja (vključno s semeni ter mešanicami žit in stročnic)

Hektarji suhih stročnic in beljakovinskih rastlin, ki se pospravljajo za zrnje, ne glede na uporabo.

CLND 015

–

Njivski grah, fižol, volčji bob

Hektarji vseh sort njivskega graha (Pisum sativum L. convar. sativum ali Pisum sativum L. convar. arvense L. ali convar. speciosum), ki se pospravljajo suhe, ter hektarji vseh sort boba ali njivskega graha (Vicia faba L. (partim)), ki se pospravljajo suhe, ter hektarji vseh sort volčjega boba (Lupinus sp.), ki se pospravljajo suhe za zrnje, vključno s semenom, ne glede na uporabo.

CLND 016

–

Korenovke

Hektarji poljščin, ki se pridelujejo zaradi njihovih korenov, gomoljev ali prilagojenih stebel. Sem niso vključeni korenovke, gomolji in čebulnice, kot so med drugim korenje, pesa ali podzemna koleraba.

CLND 017

–

Krompir (vključno s semenskim krompirjem)

Hektarji krompirja (Solanum tuberosum L.).

CLND 018

–

Sladkorna pesa (brez semena)

Hektarji sladkorne pese (Beta vulgaris L.), namenjene za industrijo sladkorja in proizvodnjo alkohola.

CLND 019

–

Druge korenovke, d. n.

Hektarji krmne pese (Beta vulgaris L.) in rastline družine Brassicae, ki so namenjene predvsem za krmo, ne glede na to, ali se za krmo namenijo koreni ali steblo, kot tudi druge rastline, ki se pridelujejo predvsem zaradi korenov za krmo in niso razvrščene drugje.

CLND 020

–

Industrijske rastline

Hektarji industrijskih rastlin, ki se običajno ne prodajajo neposredno za potrošnjo, ker jih je treba pred končno uporabo industrijsko predelati.

CLND 021

–

Oljnice

Hektarji oljne ogrščice (Brassica napus L.) in oljne repice (Brassica rapa L. var. oleifera (Lam.)), sončničnih semen (Helianthus annus L.), soje (Glycine max (L.) Merril), lanenih semen (Linum usitatissimum L.), gorčice (Sinapis alba L.), maka (Papaver somniferum L.), žafranike (Carthamus tinctorius L.), sezamovih semen (Sesamum indicum L.), zemeljskih oreščkov (Cyperus esculentus L.), arašidov (Arachis hypogea L.), oljnih buč (Cucurbita pepo var. styriaca) in konoplje (Cannabis sativa L.), ki se pridelujejo za proizvodnjo olja in se pospravljajo kot suho seme, razen bombaževega semena (Gossypium spp.).

CLND 022

–

Semena oljne ogrščice in oljne repice

Hektarji oljne ogrščice (Brassica napus L.) in oljne repice (Brassica rapa L. var. oleifera (Lam.)), ki se pridelujeta za proizvodnjo olja in pospravljata kot suho zrnje ter za beljakovinsko uporabo.

CLND 023

–

Sončnično seme

Hektarji sončnic (Helianthus annuus L.), ki se pospravljajo kot suho zrnje.

CLND 024

–

Soja

Hektarji soje (Glycine max L. Merril), ki se pospravlja kot suho zrnje, tako za olje kot tudi za beljakovinsko uporabo.

CLND 025

–

Laneno seme (oljni lan)

Hektarji sort lana (Linum usitatissimum L.), ki se pridelujejo predvsem za proizvodnjo olja in pospravljajo kot suho zrnje.

CLND 026

–

Druge oljnice, d. n.

Hektarji drugih poljščin, ki se pridelujejo predvsem zaradi njihove vsebnosti olja ter pospravljajo kot suho zrnje in niso razvrščene drugje (razen bombaževega semena).

CLND 027

–

Predivnice

Hektarji lana za vlakna (Linum usitatissimum L), konoplje (Cannabis sativa L.), bombaža (Gossypium spp.), jute (Corchorus capsularis L.), abake (Musa textilis Née), kenafa (Hibiscus cannabinus L.) in sisala (Agave sisalana Perrine).

CLND 028

–

Lan za vlakna

Hektarji sort lana za vlakna (Linum usitatissimum L.), ki se pridelujejo predvsem za proizvodnjo vlaknin.

CLND 029

–

Konoplja

Hektarji konoplje (Cannabis sativa L.), ki se prideluje za slamo.

CLND 030

–

Bombaž

Hektarji bombaža (Gossypium spp.), ki se pospravlja za vlakna in/ali uporabo kot oljnica.

CLND 031

–

Druge predivnice, d. n.

Hektarji drugih rastlin, ki se pridelujejo predvsem zaradi svoje vsebnosti vlaknin, drugje nerazvrščenih, kot so juta (Corchorus capsularis L.), abaka (Musa textilis Née), sisal (Agave sisalana Perrine) in kenaf (Hibiscus cannabinus L.).

CLND 032

–

Tobak

Hektarji tobaka (Nicotiana tabacum L.), ki se prideluje zaradi listov.

CLND 033

–

Hmelj

Hektarji hmelja (Humulus lupulus L.), ki se prideluje zaradi semenskih storžev.

CLND 034

–

Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice

Hektarji dišavnic, zdravilnih rastlin in začimbnic, ki se pridelujejo za uporabo v farmaciji, za izdelavo parfumov ali prehrano ljudi.

CLND 035

–

Energijske poljščine, d. n.

Hektarji energijskih poljščin, ki se uporabljajo izključno za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, drugje nerazvrščenih, in se pridelujejo na ornem zemljišču.

CLND 036

–

Druge industrijske rastline, d. n.

Hektarji drugih industrijskih rastlin, drugje nerazvrščenih.

CLND 037

–

Rastline, požete še zelene z ornih zemljišč

Hektarji vseh kmetijskih rastlin na ornih zemljiščih, ki se pospravijo zelene in so namenjene predvsem za proizvodnjo krme, krmnih rastlin ali energije iz obnovljivih virov, in sicer žita, trave, stročnice ali industrijske rastline in druge kmetijske rastline na ornih zemljiščih, ki se pospravljajo in/ali uporabljajo „zelene“.

CLND 038

–

Začasni travniki in pašniki

Hektarji travinja za pašo, seno ali silažo, ki je del normalnega kolobarjenja in ostane na zemljišču vsaj eno pridelovalno leto in običajno manj kot pet let ter se zaseje s travo ali travnimi mešanicami.

CLND 039

–

Stročnice, požete še zelene

Hektarji stročnic, ki se pridelujejo in spravljajo zelene kot cele rastline predvsem za krmo ali energijo.

Vključene so mešanice s prevladujočim deležem stročnic (običajno > 80 %) in travinja, ki se spravljajo zelene ali kot seno.

CLND 040

–

Zelena koruza

Hektarji vseh oblik koruze (Zea mays L.), ki se pridelujejo predvsem za silažo (celi storži, deli cele rastline ali cela rastlina) in se ne pospravljajo za zrnje.

CLND 041

–

Druga žita, požeta še zelena (brez zelene koruze)

Hektarji vseh žit (razen koruze), ki se pridelujejo in spravljajo zelena kot cele rastline za krmo ali za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (proizvodnjo biomase).

CLND 042

–

Druge rastline, požete še zelene z ornih zemljišč, d. n.

Hektarji drugih letnih ali večletnih (manj kot petletnih) poljščin, ki so namenjene predvsem za živalsko krmo in se pospravljajo še zelene. Tudi ostanki poljščin, drugje nerazvrščenih, kadar je bila glavna žetev uničena, vendar so ostanki še uporabni (kot krma ali energija iz obnovljivih virov).

CLND 043

–

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode

Hektarji vseh kapusnic, listnatih in stebelnih zelenjadnic, zelenjadnic, ki se pridelujejo za sadje, korenovk, gomoljev in čebulnic, svežih stročnic, drugih zelenjadnic, ki se pospravljajo sveže (ne suhe), in jagod, ki se pridelujejo na ornem zemljišču na prostem v kolobarjenju z drugimi poljščinami ali zelenjadnicami.

CLND 044

–

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarjenju z drugimi zelenjadnicami (tržno vrtnarstvo)

Hektarji svežih zelenjadnic, melon in jagod, gojenih na ornem zemljišču v kolobarjenju z drugimi zelenjadnicami.

CLND 045

–

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarjenju s kmetijskimi rastlinami, ki niso zelenjadnice (njive na prostem)

Hektarji svežih zelenjadnic, melon in jagod, gojenih na ornem zemljišču v kolobarjenju z drugimi poljščinami.

CLND 046

–

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

Hektarji vsega cvetja in okrasnih rastlin, namenjenih prodaji kot rezano cvetje (npr. vrtnice, nageljni, orhideje, gladiole, krizanteme, rezano listje in drugi rezani proizvodi), kot cvetje in rastline v lončkih, gredicah ali na balkonih (npr. rododendroni, azaleje, krizanteme, begonije, geranije, nedotike, druge rastline v lončkih, gredicah ali na balkonih) in kot cvetoče čebulice, korenike in druge okrasne rastline (tulipani, hijacinte, orhideje, narcise in drugo).

CLND 047

–

Semena in sadike

Hektarji semen korenovk (razen krompirja in drugih rastlin, katerih koreni se prav tako uporabljajo kot semena), krmnih poljščin, trav, industrijskih rastlin (razen oljnic) ter semen in sadik zelenjadnic in cvetja.

CLND 048

–

Druge kmetijske rastline na ornih zemljiščih, d. n.

Hektarji drugih poljščin, drugje nerazvrščenih.

CLND 049

–

Praha

Hektarji vseh ornih zemljišč, vključenih v kolobarjenje ali vzdrževanih v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju (DKOS (9)), obdelanih ali ne, ki se v pridelovalnem letu ne bodo žele. Bistvena značilnost prahe je, da tla mirujejo običajno celo pridelovalno leto, da si opomorejo. Praha je lahko:

(i)	zemljišče brez kakršnih koli poljščin ali

(ii)	zemljišče z naključnim rastjem, ki se lahko uporabi za krmo ali oranje, ali

(iii)

zemljišče, ki je zasejano izključno za pridelavo zelenega gnojila (zelena praha).

CLND 050

–

Trajno travinje

Hektarji zemljišča, ki se trajno (več let zapored, običajno pet let ali več) uporabljajo za pridelavo zelene krme, krmnih rastlin ali energijskih poljščin, bodisi z obdelovanjem (setev) bodisi na naraven način (samozasejane površine), in niso v sistemu kolobarjenja kmetijskega gospodarstva.

Travinje se lahko uporablja za pašo, kosi za silažo in seno ali uporablja za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

CLND 051

–

Pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

Hektarji trajnih pašnikov na zemlji dobre ali srednje kakovosti, ki se običajno lahko uporabljajo za intenzivno pašo.

CLND 052

–

Ekstenzivni pašniki

Hektarji trajnega travinja z nizkim pridelkom, običajno na zemlji slabe kakovosti, na primer v hribovitem svetu ali na visoki nadmorski višini, ki se običajno ne izboljšuje z gnojili, obdelovanjem, posevki ali osuševanjem. Te površine se lahko običajno uporabljajo samo za ekstenzivno pašo in se običajno ne kosijo ali pa se kosijo ekstenzivno, ker niso primerne za veliko gostoto živali.

CLND 053

–

Trajno travinje, ki se ne uporablja več v proizvodne namene in je upravičeno do subvencij

Hektarji trajnega travinja in pašnikov, ki se ne uporabljajo več za proizvodnjo in se v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ali, če je primerno, z najnovejšo zakonodajo vzdržujejo v stanju, zaradi katerega so primerni za pašo ali obdelovanje brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo običajne kmetijske metode in stroje, ter so upravičeni do finančne podpore.

CLND 054

–

Trajni nasadi (vključno z mladimi in začasno opuščenimi nasadi, razen zemljišč za proizvodnjo za lastno porabo)

Hektarji vseh sadnih dreves, vseh citrusov, vseh dreves lupinarjev, vseh nasadov jagodičja, vseh vinogradov, vseh oljk in vseh drugih trajnih nasadov, ki se uporabljajo za prehrano ljudi (npr. čaj, kava ali rožiči) in druge namene (npr. drevesnice, božična drevesca ali rastline za pletarstvo in tkanje, kot sta ratan ali bambus).

CLND 055

–

Sadje, jagodičje in lupinarji (razen citrusov, grozdja in jagod)

Hektarji sadovnjakov pečkatega sadja, koščičastega sadja, jagodičja, lupinarjev in sadja s tropskih in subtropskih podnebnih območij.

CLND 056

–

Pečkato sadje

Hektarji sadovnjakov pečkatega sadja, kot so jabolka (Malus spp.), hruške (Pyrus spp.), kutine (Cydonia oblonga Mill.) ali nešplje (Mespilus germanica, L.).

CLND 057

–

Koščičasto sadje

Hektarji sadovnjakov koščičastega sadja, kot so breskve in nektarine (Prunus persica (L.) Batch), marelice (Prunus armeniaca L. in druge), češnje in višnje (Prunus avium L., P. cerasus), slive (Prunus domestica L. in druge) in drugo koščičasto sadje, drugje nerazvrščeno, kot je trnulja (Prunus spinosa L.) ali lokvat/japonska nešplja (Eriobotrya japonica (Thunb.) Lindl.).

CLND 058

–

Sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij

Hektarji vsega sadja s subtropskih in tropskih podnebnih območij, kot so kivi (Actinidia chinensis Planch.), avokado (Persea americana Mill.) ali banane (Musa spp.).

CLND 059

–

Jagodičje (brez jagod)

Hektarji vsega gojenega jagodičja, kot so črni ribez (Ribes nigrum L.), rdeči ribez (Ribes rubrum L.), maline (Rubus idaeus L.) ali borovnice (Vaccinium corymbosum L.).

CLND 060

–

Lupinarji

Hektarji vseh dreves lupinarjev: orehov, lešnikov, mandeljnov, kostanja in drugih lupinarjev.

CLND 061

–

Citrusi

Hektarji citrusov (Citrus spp.): pomaranč, drobnoplodnih citrusov, limon, limet, pomela, grenivk in drugih citrusov.

CLND 062

–

Grozdje

Hektarji vinske trte (Vitis vinifera L.).

CLND 063

–

Grozdje za vino

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo sokov, mošta in/ali vina.

CLND 064

–

Grozdje za vino z zaščiteno označbo porekla (ZOP)

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP), ki izpolnjujejo pogoje (i) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (10) ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih pravil.

CLND 065

–

Grozdje za vino z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO), ki izpolnjujejo pogoje (i) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih pravil.

CLND 066

–

Grozdje za druga vina, d. n. (brez ZOP/ZGO)

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno pridelujejo za proizvodnjo vin brez ZOP in ZGO.

CLND 067

–

Namizno grozdje

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno gojijo za pridelavo svežega grozdja.

CLND 068

–

Grozdje za rozine

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno gojijo za pridelavo rozin.

CLND 069

–

Oljke

Hektarji oljk (Olea europaea L.), ki se gojijo za pridelavo oljk.

CLND 070

–

Drevesnice

Hektarji drevesnic, na katerih se mlade olesenele (lesnate) rastline gojijo na prostem za razsaditev.

CLND 071

–

Drugi trajni nasadi, vključno z drugimi trajnimi nasadi za prehrano ljudi

Hektarji trajnih nasadov za prehrano ljudi, drugje nerazvrščenih, in drevesa, zasajena kot božična drevesca, na kmetijski površini v uporabi.

CLND 072

–

Božična drevesca

Hektarji božičnih drevesc, zasajenih v komercialne namene, zunaj gozdnih površin, na kmetijski površini v uporabi. Izključeni so nasadi božičnih drevesc, ki se ne vzdržujejo več in so del gozdnih zemljišč.

CLND 073

–

Vrtovi

Hektarji zemljišč, ki jih običajno zavzemajo zelenjadnice, korenovke in trajni nasadi, med drugim namenjenih za lastno porabo gospodarja in njegovega gospodinjstva, običajno ločenih od preostalega kmetijskega zemljišča in prepoznavnih kot vrtovi.

CLND 074

–

Druga kmetijska zemljišča

Hektarji kmetijskih zemljišč, ki niso v uporabi (kmetijska zemljišča, ki se iz ekonomskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in niso v sistemu kolobarjenja), gozdna zemljišča in druga zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skalovje itd.

CLND 075

–

Kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi

Hektarji zemljišč, ki so se prej uporabljala za kmetijske namene, v referenčnem letu raziskovanja pa se ne obdelujejo več in niso v sistemu kolobarjenja, tj. niso predvidena za nobeno kmetijsko rabo.

Ta zemljišča se lahko z uporabo sredstev, ki so običajno na razpolago na kmetijskem gospodarstvu, vrnejo v obdelovanje.

CLND 076

–

Gozdna zemljišča

Hektarji zemljišč, ki so pokrita z drevjem ali gozdnim grmičevjem, vključno z nasadi topola in drugih podobnih dreves v gozdu ali zunaj njega ter gozdnimi drevesnicami v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva, in gozdni objekti (gozdne poti, skladišča za shranjevanje lesa itd.).

CLND 077

–

Panjevci s kratko obhodnjo

Hektarji gozdnih zemljišč, ki se upravljajo za gojenje gozdnih rastlin, pri katerih je obhodnja 20 let ali manj.

Obhodnja je obdobje od prvega sejanja/saditve dreves do spravila končnega pridelka, pri čemer spravilo ne vključuje običajnih dejavnosti upravljanja, kot je redčenje.

CLND 078

–

Druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki in druga neproduktivna območja)

Hektarji zemljišč, ki so del celotnega območja in pripadajo kmetijskemu gospodarstvu, vendar ne sestavljajo niti kmetijske površine v uporabi niti kmetijske površine, ki ni v uporabi, niti gozdnega zemljišča, kot so zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe (razen če se uporabljajo za gojenje gob), dvorišča, poti, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča ali skalovje.

Posebna območja kmetijskega gospodarstva

CLND 079

–

Gojene gobe

Hektarji gojenih gob, ki se gojijo v stavbah, posebej postavljenih ali prilagojenih za to, pa tudi v podzemnih prostorih, jamah in kleteh.

CLND 080

–

Kmetijska površina v uporabi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

Hektarji poljščin, ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovane v rastlinjakih ali pod fiksno visoko zaščito ali premično visoko zaščito (steklo, trda plastika ali mehka plastika). Te površine ne smejo biti vključene v zgoraj navedene spremenljivke (ki se nanašajo le na zunanje površine).

CLND 081

–

Zelenjadnice, vključno z melonami, in jagode v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

Hektarji vseh kapusnic, listnatih in stebelnih zelenjadnic, zelenjadnic, ki se pridelujejo za sadje, korenovk, gomoljev in čebulnic, svežih stročnic, drugih zelenjadnic, ki se pospravljajo sveže (ne suhe), in jagod, ki se pridelujejo v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.

CLND 082

–

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic) v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

Hektarji vsega cvetja in okrasnih rastlin, namenjenih prodaji kot rezano cvetje (npr. vrtnice, nageljni, orhideje, gladiole, krizanteme, rezano listje in drugi rezani proizvodi), kot cvetje in rastline v lončkih, gredicah ali na balkonih (npr. rododendroni, azaleje, krizanteme, begonije, geranije, nedotike ali druge rastline v lončkih, gredicah ali na balkonih) in kot cvetoče čebulice, korenike in druge okrasne rastline (tulipani, hijacinte, orhideje, narcise in drugo) v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.

CLND 083

–

Druge kmetijske rastline na ornih zemljiščih v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

Hektarji drugih kmetijskih rastlin na ornih zemljiščih, drugje nerazvrščenih, ki se gojijo v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.

CLND 084

–

Trajni nasadi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

Hektarji trajnih nasadov, ki se gojijo v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.

CLND 085

–

Druge kmetijske površine v uporabi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi, d. n.

Hektarji kmetijskih površin v uporabi, drugje nerazvrščenih, na katerih se goji v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.

Ekološko kmetijstvo

Kmetijsko gospodarstvo ima zemljišča, na katerih se uporabljajo metode ekološkega kmetijstva v skladu z nekaterimi opredeljenimi standardi in pravili iz (i) Uredbe (ES) št. 834/2007 ali Uredbe (EU) 2018/848 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje ter (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravil za ekološko pridelavo, vključno v obdobju preusmeritve.

Poljščine so opredeljene v osnovnem oddelku II. SPREMENLJIVKE V ZVEZI Z ZEMLJIŠČEM.

CLND 086

–

Kmetijska površina v uporabi za ekološko kmetijstvo na prostem (razen vrtov)

CLND 087

–

Orna zemljišča za ekološko kmetijstvo na prostem

CLND 088

–

Žita za pridelavo zrnja v ekološkem kmetijstvu (vključno s semenom) na prostem

CLND 089

–

Navadna pšenica in pira v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 090

–

Trda pšenica v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 091

–

Suhe stročnice in beljakovinske rastline za pridelavo zrnja v ekološkem kmetijstvu (vključno s semeni ter mešanicami žit in stročnic) na prostem

CLND 092

–

Korenovke v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 093

–

Krompir v ekološkem kmetijstvu (vključno s semenskim krompirjem) na prostem

CLND 094

–

Sladkorna pesa v ekološkem kmetijstvu (brez semena) na prostem

CLND 095

–

Industrijske rastline v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 096

–

Oljnice v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 097

–

Soja v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 098

–

Rastline, požete še zelene z ornih zemljišč, v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 099

–

Začasni travniki in pašniki v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 100

–

Stročnice, požete še zelene, v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 101

–

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 102

–

Semena in sadike v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 103

–

Trajno travinje v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 104

–

Pašniki in travniki brez ekstenzivnih pašnikov v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 105

–

Ekstenzivni pašniki v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 106

–

Trajni nasadi v ekološkem kmetijstvu (vključno z mladimi in začasno opuščenimi nasadi, razen zemljišč za proizvodnjo za lastno porabo) na prostem

CLND 107

–

Sadje, jagodičje in lupinarji v ekološkem kmetijstvu (razen citrusov, grozdja in jagod) na prostem

CLND 108

–

Citrusi v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 109

–

Grozdje za vino v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 110

–

Oljke v ekološkem kmetijstvu na prostem

CLND 111

–

Zelenjadnice, vključno z melonami, in jagode v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi, v ekološkem kmetijstvu

Namakanje obdelovalnih površin na prostem

CLND 112

–

Skupna površina zemljišč, ki jih je mogoče namakati

Hektarji skupne kmetijske površine v uporabi, ki bi jo bilo mogoče v referenčnem letu namakati z opremo in količino vode, ki sta običajno na voljo na kmetijskem gospodarstvu.

III. SPREMENLJIVKE V ZVEZI Z ŽIVINO Živali niso nujno v lasti gospodarja. Te živali so lahko na kmetijskem gospodarstvu (na kmetijski površini v uporabi ali v bivalnih objektih za živali, ki jih uporablja gospodarstvo) ali zunaj gospodarstva (na skupnih pašnikih ali v fazi preseljevanja itd.). Za spremenljivke v zvezi z živino skupni referenčni dan v referenčnem letu določi posamezna država članica.
		Govedo Nanaša se na govedo (Bos taurus L.) in vodne bivole (Bubalus bubalis L.), vključno s križanci, kot je Beefalo.
CLVS 001	–	–	Govedo, staro manj kot eno leto Glave samcev in samic goveda, starega manj kot eno leto.
CLVS 002	–	–	Govedo med prvim in drugim letom starosti Glave goveda, starega najmanj eno leto, vendar manj kot dve leti.
CLVS 003	–	–	–	Samci goveda med prvim in drugim letom starosti Glave samcev goveda, starega najmanj eno leto, vendar manj kot dve leti.
CLVS 004	–	–	–	Telice med prvim in drugim letom starosti Glave samic goveda, starega najmanj eno leto, vendar manj kot dve leti.
			Govedo, staro dve leti in več
CLVS 005	–	–	–	Samci goveda, stari dve leti in več Glave samcev goveda, starih dve leti in več.
CLVS 006	–	–	–	Samice goveda, stare dve leti in več Glave samic goveda, starih dve leti in več.
CLVS 007	–	–	–	–	Telice, stare dve leti in več Glave samic goveda, starih dve leti in več, ki še niso telile.
CLVS 008	–	–	–	–	Krave Samice goveda (običajno stare dve leti in več), ki so že telile.
CLVS 009	–	–	–	–	–	Krave molznice Glave samic goveda, ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot dve leti) in ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za pridelavo mleka za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke.
CLVS 010	–	–	–	–	–	Krave nemolznice Samice goveda, ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot dve leti) in ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za vzrejo telet in katerih mleko ni namenjeno za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke.
CLVS 011	–	–	–	–	–	Bivolice Glave bivolic (samic vrste Bubalus bubalis, L.), ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot dve leti).
	Ovce in koze
CLVS 012	–	Ovce (vseh starosti) Glave domačih živali vrste Ovis aries L.
CLVS 013	–	–	Plemenske ovčje samice Glave pripuščenih ovac in pripuščenih mladic, ne glede na sposobnost za molzenje/meso.
CLVS 014	–	–	Druge ovce Glave vseh drugih ovac, razen plemenskih samic.
CLVS 015	–	Koze (vseh starosti) Glave domačih živali podvrste Capra aegagrus hircus L.
CLVS 016	–	–	Plemenske kozje samice Glave kozjih samic, ki so že kotile, in koz, ki so bile pripuščene.
CLVS 017	–	–	Druge koze Glave vseh koz, razen plemenskih samic.
		Prašiči Nanaša se na domače živali vrste Sus scrofa domesticus Erxleben.
CLVS 018	–	–	Prašički z živo težo pod 20 kilogramov Glave prašičkov z živo težo pod 20 kilogramov.
CLVS 019	–	–	Plemenske svinje z živo težo 50 kilogramov in več Glave samic prašičev, ki tehtajo 50 kilogramov in več, namenjenih za pleme, ne glede na to, ali so prasile ali ne.
CLVS 020	–	–	Drugi prašiči Glave prašičev, ki niso opredeljeni drugje.
		Perutnina Nanaša se na domače kokoši in piščance (Gallus gallus L.), purane (Meleagris spp.), race (Anas spp. in Cairina moschata L.), gosi (Anser anser domesticus L.), noje (Struthio camelus L.) in drugo perutnino, drugje nerazvrščeno, kot so prepelice (Coturnix spp.), fazani (Phasianus spp.), pegatke (Numida meleagris domestica L.) in golobi (Columbinae spp.). Izključene pa so ptice, rejene v zaprtih prostorih za lov in ne za prirejo mesa/jajc.
CLVS 021	–	–	Pitovni piščanci Glave domačih živali vrste Gallus gallus L., ki se redijo za prirejo mesa.
CLVS 022	–	–	Kokoši nesnice Glave domačih živali vrste Gallus gallus L., ki so dosegle zrelost za nesnost in se redijo za proizvodnjo jajc.
CLVS 023	–	Druga perutnina Glave perutnine, ki ni navedena pod pitovnimi piščanci ali kokošmi nesnicami. Piščanci so izključeni.
CLVS 024	–	–	Purani Glave domačih živali rodu Meleagris.
CLVS 025	–	–	Race Glave domačih živali rodu Anas in vrste Cairina moschata L.
CLVS 026	–	–	Gosi Glave domače živali vrste Anser anser domesticus L.
CLVS 027	–	–	Noji Glave nojev (Struthio camelus L.)
CLVS 028	–	–	Druga perutnina, d. n. Glave druge perutnine, drugje nerazvrščene.
		Kunci Nanaša se na domače živali rodu Oryctolagus.
CLVS 029	–	–	Plemenske samice kuncev Glave samic kuncev (Oryctolagus spp.) za prirejo kuncev za proizvodnjo mesa, ki so že kotile.
CLVS 030	–	Čebele Število panjev, naseljenih s čebelami (Apis mellifera L.), ki se gojijo za pridelavo medu.
CLVS 031	–	Jelenjad in srnjad Prisotnost živali, kot so navadni jelen (Cervus elaphus L.), jelen sika (Cervus nippon Temminck), severni jelen (Rangifer tarandus L.) ali damjak (Dama dama L.) za pridelavo mesa.
CLVS 032	–	Kožuharji Prisotnost živali, kot je mink (Neovison vison Schreber), evropski dihur (Mustela putorius L.), lisica (Vulpes spp. in druge), rakunasti pes (Nyctereutes spp.) ali činčila (Chinchilla spp.), za pridelavo krzna.
CLVS 033	–	Živina, d. n. Prisotnost živine, ki ni razvrščena drugje v tem oddelku.
Postopki ekološke pridelave, ki se uporabljajo za živinorejo Kmetijsko gospodarstvo ima živali v okviru kmetijskih praks, ki so skladne z nekaterimi opredeljenimi standardi in pravili iz (i) Uredbe (ES) št. 834/2007 ali Uredbe (EU) 2018/848 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje ter (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravil za ekološko pridelavo vključno v obdobju preusmeritve. Živali so opredeljene v osnovnem oddelku III. SPREMENLJIVKE V ZVEZI Z ŽIVINO.
CLVS 034	–	Stalež goveda za ekološko kmetijstvo Stalež glav goveda za ekološko kmetijstvo
CLVS 035	–	–	–	–	–	Stalež krav molznic za ekološko kmetijstvo Stalež glav krav molznic za ekološko kmetijstvo
CLVS 036	–	–	–	–	–	Stalež krav nemolznic za ekološko kmetijstvo Stalež glav krav nemolznic za ekološko kmetijstvo
CLVS 037	–	–	–	–	–	Stalež bivolic za ekološko kmetijstvo Prisotnost staleža bivolic za ekološko kmetijstvo
CLVS 038	–	Stalež ovac (vseh starosti) za ekološko kmetijstvo Stalež glav ovac za ekološko kmetijstvo
CLVS 039	–	Stalež koz (vseh starosti) za ekološko kmetijstvo Stalež glav koz za ekološko kmetijstvo
CLVS 040	–	Stalež prašičev za ekološko kmetijstvo Stalež glav prašičev za ekološko kmetijstvo
CLVS 041	–	Stalež perutnine za ekološko kmetijstvo Stalež glav perutnine za ekološko kmetijstvo
CLVS 042	–	–	Stalež pitovnih piščancev za ekološko kmetijstvo Stalež glav pitovnih piščancev za ekološko kmetijstvo
CLVS 043	–	–	Stalež kokoši nesnic za ekološko kmetijstvo Stalež glav kokoši nesnic za ekološko kmetijstvo

(1) Priloga II k Uredbi Komisije (EU) št. 1089/2010 z dne 23. novembra 2010 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki (UL L 323, 8.12.2010, str. 11).

(2) NUTS: Nomenklatura statističnih teritorialnih enot.

(3) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(4) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(5) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(6) Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2: (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75–< 100), (100).

(7) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(8) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

(9) Člen 94 in Priloga II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(10) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo (UL L 9, 11.1.2019, str. 2).

PRILOGA II

Seznam spremenljivk za posamezne module

MODUL 1. DELOVNA SILA IN DRUGE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI

Spremenljivke				Enote/kategorije
Tema: upravljanje kmetij
	Podrobne teme: uravnotežena zastopanost gospodarjev in spolov
MLFO 001	–	Spol gospodarja		Moški/ženski
MLFO 002	–	Leto rojstva		Leto
	Podrobna tema: vložek dela
MLFO 003	–	Kmetijsko delo gospodarja na kmetijskem gospodarstvu		Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 1 (1)
	Podrobna tema: varnostni ukrepi, vključno z varnostnim načrtom kmetije
MLFO 004	–	Varnostni načrt kmetije		Da/Ne
Tema: družinska delovna sila
	Podrobne teme: vložek dela, število udeleženih oseb in uravnotežena zastopanost spolov
MLFO 005	–	Moški člani družine, ki opravljajo kmetijsko delo		Število oseb na odstotno skupino letnega števila delovnih enot 2 (2)
MLFO 006	–	Ženski člani družine, ki opravljajo kmetijsko delo		Število oseb na odstotno skupino letnega števila delovnih enot 2 (2)
Tema: nedružinska delovna sila
	Podrobne teme: vložek dela, število zaposlenih oseb in uravnotežena zastopanost spolov
		Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu
MLFO 007	–	–	Moška nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetiji	Število oseb na odstotno skupino letnega števila delovnih enot 2 (2)
MLFO 008	–	–	Ženska nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetiji	Število oseb na odstotno skupino letnega števila delovnih enot 2 (2)
	Podrobna tema: delovna sila, ki ni redno zaposlena na kmetiji
MLFO 009	–	Nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena: moška in ženska		Število dni s polnim delovnim časom
	Podrobna tema: vložek dela po izvajalcih
MLFO 010	–	Osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu in niso vključene v prejšnje kategorije.		Število dni s polnim delovnim časom
Tema: druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom
	Podrobna tema: vrste dejavnosti
MLFO 011	–	Opravljanje zdravstvenih, socialnih ali izobraževalnih storitev		Da/Ne
MLFO 012	–	Turizem, nastanitvene dejavnosti in druge dejavnosti za prosti čas		Da/Ne
MLFO 013	–	Domača obrt		Da/Ne
MLFO 014	–	Predelava kmetijskih proizvodov		Da/Ne
MLFO 015	–	Proizvodnja energije iz obnovljivih virov		Da/Ne
MLFO 016	–	Predelava lesa		Da/Ne
MLFO 017	–	Akvakultura		Da/Ne
		Pogodbeno delo (uporaba proizvodnih sredstev kmetijskega gospodarstva):
MLFO 018	–	–	Kmetijsko pogodbeno delo	Da/Ne
MLFO 019	–	–	Nekmetijsko pogodbeno delo	Da/Ne
MLFO 020	–	Gozdarstvo		Da/Ne
MLFO 021	–	Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, d. n.		Da/Ne
	Podrobna tema: pomen za kmetijsko gospodarstvo
MLFO 022	–	Odstotek drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, v končni proizvodnji kmetijskega gospodarstva.		Odstotne skupine (3)
	Podrobna tema: vložek dela
MLFO 023	–	Gospodar, ki opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom).		G/S/N (4)
MLFO 024	–	Družinski člani, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost.		Število oseb
MLFO 025	–	Družinski člani, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost.		Število oseb
MLFO 026	–	Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu in opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost.		Število oseb
MLFO 027	–	Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu in opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost.		Število oseb
Tema: druge pridobitne dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom
	Podrobna tema: vložek dela
MLFO 028	–	Edini gospodar, ki je tudi upravitelj kmetijskega gospodarstva z edinim gospodarjem in opravlja druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom).		G/S/N (4)
MLFO 029	–	Družinski člani edinih gospodarjev (kadar je edini gospodar upravitelj kmetijskega gospodarstva), ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost.		Število oseb
MLFO 030	–	Družinski člani edinih gospodarjev (kadar je edini gospodar upravitelj kmetijskega gospodarstva), ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost.		Število oseb

MODUL 2. RAZVOJ PODEŽELJA

Spremenljivke				Enote/kategorije
Tema: kmetijska gospodarstva, ki se podpirajo z ukrepi za razvoj podeželja
MRDV 001	–	Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah		Da/Ne
MRDV 002	–	Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila		Da/Ne
MRDV 003	–	Naložbe v osnovna sredstva		Da/Ne
MRDV 004	–	Obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov		Da/Ne
		Razvoj kmetij in podjetij
MRDV 005	–	–	Podpora za zagon dejavnosti, namenjena mladim kmetom	Da/Ne
MRDV 006	–	–	Podpora za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij	Da/Ne
MRDV 007	–	–	Dopolnilna nacionalna neposredna plačila za Hrvaško	Da/Ne
MRDV 008	–	Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje		Da/Ne
		Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
MRDV 009	–	–	Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi	Da/Ne
MRDV 010	–	–	Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov	Da/Ne
MRDV 011	–	Ekološko kmetijstvo		Da/Ne
MRDV 012	–	Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah		Da/Ne
MRDV 013	–	Plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami		Da/Ne
MRDV 014	–	Dobrobit živali		Da/Ne
MRDV 015	–	Obvladovanje tveganj		Da/Ne

MODUL 3. NAMAKANJE

Spremenljivke			Enote/kategorije
Tema: prakse namakanja
	Podrobna tema: razpoložljivost namakanja
MIRR 001	–	Povprečna kmetijska površina v uporabi na prostem, namakana v zadnjih treh letih	Hektarji
MIRR 002	–	Vse namakane kmetijske površine v uporabi na prostem	Hektarji
MIRR 003	–	Količina vode	Kubični metri
	Podrobna tema: načini namakanja
MIRR 004	–	Površinsko namakanje	Hektarji
MIRR 005	–	Namakanje z razprševanjem	Hektarji
MIRR 006	–	Kapljično namakanje	Hektarji
	Podrobna tema: viri vode za namakanje
MIRR 007	–	Podtalnica na kmetijskem gospodarstvu	Da/Ne
MIRR 008	–	Površinska voda na kmetijskem gospodarstvu in zunaj njega	Da/Ne
MIRR 009	–	Voda zunaj kmetijskega gospodarstva iz vodovodnega omrežja	Da/Ne
MIRR 010		Očiščena odpadna voda	Da/Ne
MIRR 011	–	Drugi viri	Da/Ne
MIRR 012		Plačilni pogoji za vodo za namakanje	Oznaka
	Podrobna tema: tehnični parametri opreme za namakanje
MIRR 013		Zbiralniki	Da/Ne
MIRR 014		Stanje vzdrževanja namakalnega sistema	Oznaka
MIRR 015		Črpalna postaja	Da/Ne
MIRR 016	–	Merilni sistem za vodo	Oznaka
MIRR 017	–	Krmilnik za namakanje	Oznaka
MIRR 018	–	Fertigacijski sistem	Da/Ne
Tema: kmetijske rastline, ki se namakajo v 12 mesecih
	Podrobna tema: žita za pridelavo zrnja
MIRR 019	–	Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni), razen koruze za zrnje, koruze s storži in riža	Hektarji
MIRR 020	–	Koruza za zrnje in koruza s storži	Hektarji
	Podrobna tema: suhe stročnice in beljakovinske rastline za pridelavo zrnja
MIRR 021	–	Suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja (vključno s semeni ter mešanicami žit in stročnic)	Hektarji
	Podrobna tema: korenovke
MIRR 022	–	Krompir (vključno s semenskim krompirjem)	Hektarji
MIRR 023	–	Sladkorna pesa (brez semena)	Hektarji
	Podrobna tema: industrijske rastline
MIRR 024	–	Semena oljne ogrščice in oljne repice	Hektarji
MIRR 025	–	Sončnično seme	Hektarji
MIRR 026	–	Predivnice	Hektarji
	Podrobna tema: rastline, požete še zelene z ornih zemljišč
MIRR 027		Rastline, požete še zelene z ornih zemljišč	Hektarji
	Podrobna tema: druge kmetijske rastline na ornih zemljiščih
MIRR 028	–	Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarjenju s kmetijskimi rastlinami, ki niso zelenjadnice (njive na prostem)	Hektarji
MIRR 029	–	Druge namakane kmetijske rastline na ornih zemljiščih na prostem	Hektarji
	Podrobna tema: trajno travinje
MIRR 030	–	Trajno travinje	Hektarji
	Podrobna tema: trajni nasadi
MIRR 031	–	Sadje, jagodičje in lupinarji (razen citrusov, grozdja in jagod)	Hektarji
MIRR 032	–	Citrusi	Hektarji
MIRR 033		Oljke	Hektarji
MIRR 034		Vinogradi	Hektarji

MODUL 4. PRAKSE UPRAVLJANJA TAL

Spremenljivke			Enote/kategorije
Tema: prakse upravljanja tal na njivah na prostem
MSMP 001		Osuševanje na kmetijskem gospodarstvu	Hektarji
	Podrobna tema: metode obdelave tal
MSMP 002	–	Konvencionalna obdelava tal	Hektarji
MSMP 003	–	Konzervacijska obdelava tal	Hektarji
MSMP 004	–	Brez obdelave tal	Hektarji
	Podrobna tema: pokritost tal na ornih zemljiščih
MSMP 005	–	Pokritost tal: običajni zimski posevki	Hektarji
MSMP 006	–	Pokritost tal: naknadni posevek, vmesni posevek ali pokrovni posevek na ornih zemljiščih	Hektarji
MSMP 007	–	Pokritost tal: rastlinski ostanki in/ali mulč	Hektarji
MSMP 008	–	Pokritost tal: gola tla po glavni poljščini	Hektarji
	Podrobna tema: kolobarjenje na ornih zemljiščih
MSMP 009	–	Delež ornih zemljišč s kolobarjenjem	Odstotek
	Podrobna tema: površina z ekološkim pomenom
MSMP 010	–	Terase	Hektarji
MSMP 011	–	Robovi polj ali varovalni pasovi	Hektarji
MSMP 012	–	Linearni elementi: živa meja in drevesa v vrsti	Hektarji
MSMP 013	–	Linearni elementi: kamniti zidovi	Hektarji
MSMP 014	–	Kmetijsko-gozdne površine	Hektarji

MODUL 5. STROJI IN OPREMA

Spremenljivke					Enote/kategorije
Tema: stroji
	Podrobna tema: internetne zmogljivosti
MMEQ 001	–	Dostop do interneta			Da/Ne
MMEQ 002	–	Uporaba informacijskih sistemov za upravljanje			Da/Ne
	Podrobna tema: osnovni stroji
		Lastni stroji
MMEQ 003	–	–	Število traktorjev <= 40 kW v lasti kmetijskega gospodarstva		Število
MMEQ 004	–	–	Število traktorjev > 40 kW in <= 60 kW v lasti kmetijskega gospodarstva		Število
MMEQ 005	–	–	Število traktorjev > 60 kW in <= 100 kW v lasti kmetijskega gospodarstva		Število
MMEQ 006	–	–	Število traktorjev > 100 kW v lasti kmetijskega gospodarstva		Število
MMEQ 007	–	–	Stroji za obdelavo tal		Da/Ne
MMEQ 008	–	–	Stroji za sejanje in sajenje		Da/Ne
MMEQ 009	–	–	Stroji za trosenje, razprševanje ali škropljenje gnojil		Da/Ne
MMEQ 010	–	–	Oprema za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev		Da/Ne
MMEQ 011	–	–	–	Naprave s horizontalnimi škropilnimi letvami ter škropilniki za sadovnjake, vinograde ali druge trajne nasade, ki se v referenčnem obdobju uporabljajo za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, so opremljene s šobami z majhnim zanašanjem škropiva	Oznaka
MMEQ 012	–	Kombajni			Da/Ne
MMEQ 013	–	Drugi popolnoma mehanizirani stroji za spravilo			Da/Ne

		Stroji, ki jih uporablja več kmetijskih gospodarstev
MMEQ 014	–	–	Traktorji		Da/Ne
MMEQ 015	–	–	Kultivatorji, plugi, sejalniki, razpršilniki in škropilniki, oprema za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev ali gnojil		Da/Ne
MMEQ 016	–	–	Kombajni		Da/Ne
MMEQ 017	–	–	Drugi popolnoma mehanizirani stroji za spravilo		Da/Ne
	Podrobna tema: uporaba preciznega kmetovanja
MMEQ 018	–	Robotika			Da/Ne
MMEQ 019	–	–	Robotika za fitofarmacevtska sredstva		Da/Ne
MMEQ 020	–	–	Pršenje fitofarmacevtskih sredstev v pasovih		Da/Ne
MMEQ 021	–	Tehnike variabilne uporabe			Da/Ne
MMEQ 022	–	Precizno spremljanje poljščin			Da/Ne
MMEQ 023	–	Analiza tal			Da/Ne
	Podrobna tema: stroji za upravljanje živine
MMEQ 024	–	Spremljanje dobrobiti in zdravja živali			Da/Ne
MMEQ 025	–	Stroji za mletje in mešanje za krmljenje živali			Da/Ne
MMEQ 026	–	Avtomatski sistemi krmljenja			Da/Ne
MMEQ 027	–	Avtomatsko uravnavanje temperature v hlevu			Da/Ne
MMEQ 028	–	Roboti za molžo			Da/Ne
	Podrobna tema: skladišče za kmetijske proizvode
MMEQ 029	–	Skladišče za semena (žit, oljnic in stročnic)			Kubični metri
MMEQ 030	–	Skladišče za korenovke, gomolje in čebulnice			Da/Ne
MMEQ 031	–	Skladišče za zelenjavo in sadje			Da/Ne
MMEQ 032	–	Hladilnica			Kubični metri
Tema: oprema
	Podrobna tema: oprema, ki se uporablja za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih
MMEQ 033	–	Veter			Da/Ne
MMEQ 034	–	Biomasa			Da/Ne
MMEQ 035	–	–	Bioplin iz biomase		Da/Ne
MMEQ 036	–	Sončna energija (toplotna)			Da/Ne
MMEQ 037	–	Sončna energija (fotovoltaika)			Da/Ne
MMEQ 038	–	Vodna energija			Da/Ne
MMEQ 039	–	Drugi viri			Da/Ne

MODUL 6. SADOVNJAK

Spremenljivke				Enote/kategorije
Tema: pečkato sadje
	Podrobna tema: površina jablan glede na starost nasada
MORC 001	–	Jablane		Hektarji
MORC 002	–	–	Jablane v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 003	–	–	Jablane v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 004	–	–	Jablane v starostni skupini od 15 do 24 let	Hektarji
MORC 005	–	–	Jablane v starostni skupini >= 25 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina jablan glede na gostoto dreves
MORC 006	–	–	Jablane v razredu gostote < 400 dreves na hektar	Hektarji
MORC 007	–	–	Jablane v razredu gostote od 400 do 1 599 dreves na hektar	Hektarji
MORC 008	–	–	Jablane v razredu gostote od 1 600 do 3 199 dreves na hektar	Hektarji
MORC 009	–	–	Jablane v razredu gostote >= 3 200 dreves na hektar	Hektarji
	Podrobna tema: površina hrušk glede na starost nasada
MORC 010	–	Hruške		Hektarji
MORC 011	–	–	Hruške v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 012	–	–	Hruške v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 013	–	–	Hruške v starostni skupini od 15 do 24 let	Hektarji
MORC 014	–	–	Hruške v starostni skupini >= 25 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina hrušk glede na gostoto dreves
MORC 015	–	–	Hruške v razredu gostote < 400 dreves na hektar	Hektarji
MORC 016	–	–	Hruške v razredu gostote od 400 do 1 599 dreves na hektar	Hektarji
MORC 017	–	–	Hruške v razredu gostote od 1 600 do 3 199 dreves na hektar	Hektarji
MORC 018	–	–	Hruške v razredu gostote >= 3 200 dreves na hektar	Hektarji
Tema: koščičasto sadje
	Podrobna tema: površina breskev glede na starost nasada
MORC 019	–	Breskve		Hektarji
MORC 020	–	–	Breskve v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 021	–	–	Breskve v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 022	–	–	Breskve v starostni skupini >= 15 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina breskev glede na gostoto dreves
MORC 023	–	–	Breskve v razredu gostote < 600 dreves na hektar	Hektarji
MORC 024	–	–	Breskve v razredu gostote od 600 do 1 199 dreves na hektar	Hektarji
MORC 025	–	–	Breskve v razredu gostote >= 1 200 dreves na hektar	Hektarji
	Podrobna tema: površina nektarin glede na starost nasada
MORC 026	–	Nektarine		Hektarji
MORC 027	–	–	Nektarine v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 028	–	–	Nektarine v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 029	–	–	Nektarine v starostni skupini >= 15 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina nektarin glede na gostoto dreves
MORC 030	–	–	Nektarine v razredu gostote < 600 dreves na hektar	Hektarji
MORC 031	–	–	Nektarine v razredu gostote od 600 do 1 199 dreves na hektar	Hektarji
MORC 032	–	–	Nektarine v razredu gostote >= 1 200 dreves na hektar	Hektarji
	Podrobna tema: površina marelic glede na starost nasada
MORC 033	–	Marelice		Hektarji
MORC 034	–	–	Marelice v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 035	–	–	Marelice v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 036	–	–	Marelice v starostni skupini >= 15 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina marelic glede na gostoto dreves
MORC 037	–	–	Marelice v razredu gostote < 600 dreves na hektar	Hektarji
MORC 038	–	–	Marelice v razredu gostote od 600 do 1 199 dreves na hektar	Hektarji
MORC 039	–	–	Marelice v razredu gostote >= 1 200 dreves na hektar	Hektarji
Tema: citrusi
	Podrobna tema: površina pomaranč glede na starost nasada
MORC 040	–	Pomaranče navel		Hektarji
MORC 041	–	–	Pomaranče navel v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 042	–	–	Pomaranče navel v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 043	–	–	Pomaranče navel v starostni skupini od 15 do 24 let	Hektarji
MORC 044	–	–	Pomaranče navel v starostni skupini >= 25 let	Hektarji
MORC 045	–	Navadne pomaranče		Hektarji
MORC 046	–	–	Navadne pomaranče v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 047	–	–	Navadne pomaranče v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 048	–	–	Navadne pomaranče v starostni skupini od 15 do 24 let	Hektarji
MORC 049	–	–	Navadne pomaranče v starostni skupini >= 25 let	Hektarji
MORC 050	–	Rdeče pomaranče		Hektarji
MORC 051	–	–	Rdeče pomaranče v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 052	–	–	Rdeče pomaranče v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 053	–	–	Rdeče pomaranče v starostni skupini od 15 do 24 let	Hektarji
MORC 054	–	–	Rdeče pomaranče v starostni skupini >= 25 let	Hektarji
MORC 055	–	Druge pomaranče, d. n.		Hektarji
MORC 056	–	–	Druge pomaranče v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 057	–	–	Druge pomaranče v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 058	–	–	Druge pomaranče v starostni skupini od 15 do 24 let	Hektarji
MORC 059	–	–	Druge pomaranče v starostni skupini >= 25 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina pomaranč glede na gostoto dreves
		Pomaranče navel
MORC 060	–	–	Pomaranče navel v razredu gostote < 250 dreves na hektar	Hektarji
MORC 061	–	–	Pomaranče navel v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar	Hektarji
MORC 062	–	–	Pomaranče navel v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar	Hektarji
MORC 063	–	–	Pomaranče navel v razredu gostote >= 750 dreves na hektar	Hektarji
		Navadne pomaranče
MORC 064	–	–	Navadne pomaranče v razredu gostote < 250 dreves na hektar	Hektarji
MORC 065	–	–	Navadne pomaranče v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar	Hektarji
MORC 066	–	–	Navadne pomaranče v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar	Hektarji
MORC 067	–	–	Navadne pomaranče v razredu gostote >= 750 dreves na hektar	Hektarji
		Rdeče pomaranče
MORC 068	–	–	Rdeče pomaranče v razredu gostote < 250 dreves na hektar	Hektarji
MORC 069	–	–	Rdeče pomaranče v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar	Hektarji
MORC 070	–	–	Rdeče pomaranče v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar	Hektarji
MORC 071	–	–	Rdeče pomaranče v razredu gostote >= 750 dreves na hektar	Hektarji
		Druge pomaranče, d. n.
MORC 072	–	–	Druge pomaranče v razredu gostote < 250 dreves na hektar	Hektarji
MORC 073	–	–	Druge pomaranče v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar	Hektarji
MORC 074	–	–	Druge pomaranče v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar	Hektarji
MORC 075	–	–	Druge pomaranče v razredu gostote >= 750 dreves na hektar	Hektarji
	Podrobna tema: površina drobnoplodnih citrusov glede na starost nasada
MORC 076	–	Mandarine satsuma		Hektarji
MORC 077	–	–	Mandarine satsuma v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 078	–	–	Mandarine satsuma v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 079	–	–	Mandarine satsuma v starostni skupini od 15 do 24 let	Hektarji
MORC 080	–	–	Mandarine satsuma v starostni skupini >= 25 let	Hektarji
MORC 081	–	Klementine		Hektarji
MORC 082	–	–	Klementine v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 083	–	–	Klementine v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 084	–	–	Klementine v starostni skupini od 15 do 24 let	Hektarji
MORC 085	–	–	Klementine v starostni skupini >= 25 let	Hektarji
MORC 086	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci), d. n.		Hektarji
MORC 087	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 088	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 089	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v starostni skupini od 15 do 24 let	Hektarji
MORC 090	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v starostni skupini >= 25 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina drobnoplodnih citrusov glede na gostoto dreves
		Mandarine satsuma
MORC 091	–	–	Mandarine satsuma v razredu gostote < 250 dreves na hektar	Hektarji
MORC 092	–	–	Mandarine satsuma v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar	Hektarji
MORC 093	–	–	Mandarine satsuma v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar	Hektarji
MORC 094	–	–	Mandarine satsuma v razredu gostote >= 750 dreves na hektar	Hektarji
		Klementine
MORC 095	–	–	Klementine v razredu gostote < 250 dreves na hektar	Hektarji
MORC 096	–	–	Klementine v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar	Hektarji
MORC 097	–	–	Klementine v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar	Hektarji
MORC 098	–	–	Klementine v razredu gostote >= 750 dreves na hektar	Hektarji
		Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci), d. n.
MORC 099	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v razredu gostote < 250 dreves na hektar	Hektarji
MORC 100	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar	Hektarji
MORC 101	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar	Hektarji
MORC 102	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v razredu gostote >= 750 dreves na hektar	Hektarji
	Podrobna tema: površina limon glede na starost nasada
MORC 103	–	Limone		Hektarji
MORC 104	–	–	Limone v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 105	–	–	Limone v starostni skupini od 5 do 14 let	Hektarji
MORC 106	–	–	Limone v starostni skupini od 15 do 24 let	Hektarji
MORC 107	–	–	Limone v starostni skupini >= 25 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina limon glede na gostoto dreves
MORC 108	–	–	Limone v razredu gostote < 250 dreves na hektar	Hektarji
MORC 109	–	–	Limone v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar	Hektarji
MORC 110	–	–	Limone v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar	Hektarji
MORC 111	–	–	Limone v razredu gostote >= 750 dreves na hektar	Hektarji
Tema: oljke
	Podrobna tema: površina oljk glede na starost nasada
MORC 112	–	Namizne oljke		Hektarji
MORC 113	–	–	Namizne oljke v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 114	–	–	Namizne oljke v starostni skupini od 5 do 11 let	Hektarji
MORC 115	–	–	Namizne oljke v starostni skupini od 12 do 49 let	Hektarji
MORC 116	–	–	Namizne oljke v starostni skupini >= 50 let	Hektarji
MORC 117	–	Oljke za olje		Hektarji
MORC 118	–	–	Oljke za olje v starostni skupini < 5 let	Hektarji
MORC 119	–	–	Oljke za olje v starostni skupini od 5 do 11 let	Hektarji
MORC 120	–	–	Oljke za olje v starostni skupini od 12 do 49 let	Hektarji
MORC 121	–	–	Oljke za olje v starostni skupini >= 50 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina oljk glede na gostoto dreves
		Namizne oljke
MORC 122	–	–	Namizne oljke v razredu gostote < 140 dreves na hektar	Hektarji
MORC 123	–	–	Namizne oljke v razredu gostote od 140 do 399 dreves na hektar	Hektarji
MORC 124	–	–	Namizne oljke v razredu gostote >= 400 dreves na hektar	Hektarji
		Oljke za olje
MORC 125	–	–	Oljke za olje v razredu gostote < 140 dreves na hektar	Hektarji
MORC 126	–	–	Oljke za olje v razredu gostote od 140 do 399 dreves na hektar	Hektarji
MORC 127	–	–	Oljke za olje v razredu gostote od 400 do 699 dreves na hektar	Hektarji
MORC 128			Oljke za olje v razredu gostote od 700 do 1499 dreves na hektar	Hektarji
MORC 129			Oljke za olje v razredu gostote >= 1 500 dreves na hektar	Hektarji
Tema: namizno grozdje in grozdje za rozine
	Podrobna tema: površina z namiznim grozdjem glede na starost nasada
MORC 130	–	Namizno grozdje		Hektarji
MORC 131	–	–	Namizno grozdje v starostni skupini < 3 leta	Hektarji
MORC 132	–	–	Namizno grozdje v starostni skupini od 3 do 9 let	Hektarji
MORC 133	–	–	Namizno grozdje v starostni skupini od 10 do 19 let	Hektarji
MORC 134	–	–	Namizno grozdje v starostni skupini od 20 do 49 let	Hektarji
MORC 135	–	–	Namizno grozdje v starostni skupini >= 50 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina z namiznim grozdjem glede na gostoto trt
MORC 136	–	–	Namizno grozdje v razredu gostote < 1 000 trsov na hektar	Hektarji
MORC 137	–	–	Namizno grozdje v razredu gostote od 1 000 do 1 499 trsov na hektar	Hektarji
MORC 138	–	–	Namizno grozdje v razredu gostote >= 1 500 trsov na hektar	Hektarji
	Podrobna tema: površina z grozdjem za rozine glede na starost nasada
MORC 139	–	Grozdje za rozine		Hektarji
MORC 140	–	–	Grozdje za rozine v starostni skupini < 3 leta	Hektarji
MORC 141	–	–	Grozdje za rozine v starostni skupini od 3 do 9 let	Hektarji
MORC 142	–	–	Grozdje za rozine v starostni skupini od 10 do 19 let	Hektarji
MORC 143	–	–	Grozdje za rozine v starostni skupini od 20 do 49 let	Hektarji
MORC 144	–	–	Grozdje za rozine v starostni skupini >= 50 let	Hektarji
	Podrobna tema: površina z grozdjem za rozine glede na gostoto trt
MORC 145	–	–	Grozdje za rozine v razredu gostote < 1 000 trsov na hektar	Hektarji
MORC 146	–	–	Grozdje za rozine v razredu gostote od 1 000 do 1 499 trsov na hektar	Hektarji
MORC 147	–	–	Grozdje za rozine v razredu gostote >= 1 500 trsov na hektar	Hektarji

(1) Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 1: (0), (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75–< 100), (100).

(2) Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2: (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75–< 100), (100).

(3) Končna proizvodnja odstotnih skupin kmetijskega gospodarstva: (≥ 0–≤ 10), (> 10–≤ 50), (> 50–< 100).

(4) G – glavna dejavnost, S – sekundarna dejavnost, N – nevključen

PRILOGA III

Opis spremenljivk s seznama iz Priloge II k tej uredbi, ki se uporabljajo za podatke o modulih

MODUL 1. DELOVNA SILA IN DRUGE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI

OPIS SPREMENLJIVK DELOVNE SILE

Za spremenljivke v zvezi z delovno silo 12-mesečno referenčno obdobje, ki se konča na referenčni dan v referenčnem letu, določi posamezna država članica.

Gospodar

Gospodar je tista fizična oseba (ali izbrana fizična oseba v primeru skupinskega gospodarstva), za račun in v imenu katere se gospodarstvo upravlja in ki je pravno in ekonomsko odgovorna za gospodarstvo. Če je gospodar pravna oseba, se podatki za gospodarja ne zberejo.

Kmetijsko delo je opredeljeno v Prilogi I - I. SPLOŠNE SPREMENLJIVKE

Tema: upravljanje kmetij

Podrobne teme: gospodarji in uravnotežena zastopanost spolov

MLFO 001

–

Spol gospodarja

M –moški

Ž –ženski

MLFO 002

–

Leto rojstva

Leto rojstva gospodarja

Podrobna tema: vložek dela

MLFO 003

–

Kmetijsko delo gospodarja na kmetijskem gospodarstvu

Odstotna skupina letnega števila delovnih enot kmetijskega dela na kmetijskem gospodarstvu za gospodarja, razen gospodinjskega dela.

Podrobna tema: varnostni ukrepi, vključno z varnostnim načrtom kmetije

MLFO 004

–

Varnostni načrt kmetije

Kmetija je izvedla oceno tveganj na delovnem mestu s ciljem zmanjšanja nevarnosti, povezanih z delom, iz česar je nastal pisni dokument (kot je „varnostni načrt kmetije“).

Tema: družinska delovna sila

Podrobne teme: vložek dela, število udeleženih oseb in uravnotežena zastopanost spolov

Družinski člani, ki opravljajo kmetijsko delo

Ta postavka se nanaša samo na gospodarstva z edinim gospodarjem, ker se za skupinska gospodarstva in pravne osebe šteje, da nimajo družinske delovne sile.

Družinski člani, ki opravljajo kmetijsko delo (razen gospodinjskega dela), so zakonski ali priznani partnerji, sorodniki v svaštvu (predniki in potomci), bratje in sestre gospodarja ter zakonski ali priznani partner gospodarja na gospodarstvih z edinim gospodarjem. Kadar je to primerno, je sem vključen tudi upravitelj, ki je član gospodarjeve družine.

MLFO 005

–

Moški člani družine, ki opravljajo kmetijsko delo

Število moških članov družine na odstotno skupino letnega števila delovnih enot

MLFO 006

–

Ženski člani družine, ki opravljajo kmetijsko delo

Število ženskih članov družine na odstotno skupino letnega števila delovnih enot

Tema: nedružinska delovna sila

Podrobne teme: vložek dela, število zaposlenih oseb in uravnotežena zastopanost spolov

Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu

Delovna sila, ki redno dela na kmetiji , pomeni osebe, razen gospodarja in družinskih članov, ki so v 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja vsak teden opravljale kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na dolžino delovnega tedna in ne glede na to, ali so prejele kakršen koli osebni prejemek (plačo, mezdo, dobiček ali druga plačila, vključno s plačili v naravi). To vključuje tudi osebe, ki niso mogle delati v celotnem obdobju iz razlogov, kot so:

(i)	posebni pogoji proizvodnje na specializiranih kmetijskih gospodarstvih, ali

(ii)	odsotnost zaradi počitnic, služenja vojaškega roka, bolezni, nesreče ali smrti, ali

(iii)

začetek ali prenehanje zaposlitve na kmetijskem gospodarstvu, ali

(iv)	popoln izpad dela na kmetijskem gospodarstvu zaradi višje sile (poplava, požar itd.).

MLFO 007

–

Moška nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetiji

Število nedružinskih moških članov delovne sile na odstotno skupino letnega števila delovnih enot.

MLFO 008

–

Ženska nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetiji

Število nedružinskih ženskih članov delovne sile na odstotno skupino letnega števila delovnih enot.

Podrobna tema: delovna sila, ki ni redno zaposlena na kmetiji

Nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena , pomeni delavce, ki v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja na kmetijskem gospodarstvu niso delali vsak teden iz razlogov, drugačnih od tistih, ki so navedeni pod redno zaposleno nedružinsko delovno silo.

Delovni dnevi, ki jih opravi nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena , pomenijo kateri koli dan, ki je tako dolg, da delavec prejme plačo ali kakršno koli plačilo (mezdo, dobiček ali druga plačila, vključno s plačili v naravi) za celodnevno delo, in v katerem se opravi kakršno koli delo, ki ga običajno opravi kmetijski delavec, zaposlen za polni delovni čas. Dnevi dopusta in bolniškega dopusta se ne štejejo za delovne dneve.

MLFO 009

–

Nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena: moška in ženska

Skupno število dni s polnim delovnim časom oseb, ki niso redno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu.

Podrobna tema: vložek dela po izvajalcih

MLFO 010

–

Osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu in niso vključene v prejšnje kategorije

Skupno število dni s polnim delovnim časom, ki ga na kmetijskem gospodarstvu opravijo osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu (npr. podizvajalci, zaposleni pri tretjih osebah).

Tema: druge pridobitne dejavnosti (DPD), ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

Informacije o drugih pridobitnih dejavnostih se evidentirajo za:

(i)	gospodarje kmetijskih gospodarstev z edinim gospodarjem in skupinskih gospodarstev;

(ii)	družinske člane kmetijskih gospodarstev z edinim gospodarjem in v primeru drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, tudi za

(iii)

nedružinsko delovno silo, ki redno dela na kmetiji.

Za pravne osebe se ne zbirajo nobene informacije o drugih pridobitnih dejavnostih.

Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, se nanašajo na druge pridobitne dejavnosti:

(a)	na kmetijskem gospodarstvu ali

(b)	zunaj kmetijskega gospodarstva.

Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom , so dejavnosti, pri katerih se za dejavnost uporabljajo sredstva kmetijskega gospodarstva (zemljišče, stavbe, stroji itd.) ali njegovi proizvodi. Vključeno je nekmetijsko delo in kmetijsko delo drugih kmetijskih gospodarstev. Izključno finančne naložbe so izključene. Izključeno je tudi oddajanje zemljišč za različne dejavnosti brez nadaljnje vključenosti v te dejavnosti.

Podrobna tema: vrste dejavnosti

MLFO 011

–

Opravljanje zdravstvenih, socialnih ali izobraževalnih storitev

Prisotnost vsake dejavnosti, ki je povezana z opravljanjem zdravstvenih, socialnih ali izobraževalnih storitev in/ali družbeno povezanih poslovnih dejavnosti, pri katerih se uporabljajo sredstva kmetijskega gospodarstva ali njegovi primarni proizvodi.

MLFO 012

–

Turizem, nastanitvene dejavnosti in druge dejavnosti za prosti čas

Prisotnost vsake dejavnosti, povezane s turizmom, nastanitvenih storitev, razkazovanja kmetijskega gospodarstva turistom ali drugim skupinam, športnih in rekreativnih dejavnosti itd., pri katerih se uporabljajo zemljišča, stavbe ali druga sredstva kmetijskega gospodarstva.

MLFO 013

–

Domača obrt

Prisotnost izdelovanja izdelkov domače obrti, ki jih na kmetijskem gospodarstvu izdelujejo ali gospodar ali družinski člani ali nedružinska delovna sila, ne glede na način prodaje izdelkov.

MLFO 014

–

Predelava kmetijskih proizvodov

Prisotnost vsake predelave primarnega kmetijskega proizvoda v predelani sekundarni proizvod na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na to, ali je bila surovina pridelana na kmetijskem gospodarstvu ali kupljena zunaj njega.

MLFO 015

–

Proizvodnja energije iz obnovljivih virov

Prisotnost proizvodnje energije iz obnovljivih virov za trg, vključno z bioplinom, biogorivi ali električno energijo, vetrnimi turbinami, drugo opremo ali iz kmetijskih surovin. Energija iz obnovljivih virov, proizvedena samo za lastno uporabo kmetijskega gospodarstva, ni vključena.

MLFO 016

–

Predelava lesa

Prisotnost predelave neobdelanega lesa na kmetijskem gospodarstvu za trg (žaganje lesa itd.).

MLFO 017

–

Akvakultura

Prisotnost gojenja rib, sladkovodnih rakov itd. na kmetijskem gospodarstvu. Dejavnosti, ki vključujejo samo ribolov, so izključene.

Pogodbeno delo (uporaba proizvodnih sredstev kmetijskega gospodarstva)

Pogodbena dela, pri katerih se uporablja oprema kmetijskega gospodarstva in ki se delijo na dela v kmetijskem sektorju ali zunaj njega.

MLFO 018

–

Kmetijsko pogodbeno delo

Prisotnost dela v kmetijskem sektorju.

MLFO 019

–

Nekmetijsko pogodbeno delo

Prisotnost dela zunaj kmetijskega sektorja (npr. čiščenje snega, prevozne dejavnosti, ohranjanje krajine, kmetijske in okoljske storitve itd.).

MLFO 020

–

Gozdarstvo

Prisotnost gozdarskih del, pri katerih se uporabljajo kmetijska delovna sila ter stroji in oprema kmetijskega gospodarstva, ki se običajno uporabljajo v kmetijstvu.

MLFO 021

–

Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, d. n.

Prisotnost drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, drugje nerazvrščenih.

Podrobna tema: pomen za kmetijsko gospodarstvo

MLFO 022

–

Odstotek drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, v končni proizvodnji kmetijskega gospodarstva.

Odstotna skupina drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, v končni proizvodnji kmetijskega gospodarstva. Delež drugih pridobitnih dejavnosti, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom, je v končnem prihodku kmetijskega gospodarstva ocenjen kot delež drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s prometom kmetijskega gospodarstva v seštevku skupnega prometa kmetijskega gospodarstva in neposrednih plačil navedenega kmetijskega gospodarstva na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje.

Podrobna tema: vložek dela

Ta postavka se nanaša na:

(i)	gospodarje kmetijskih gospodarstev z edinim gospodarjem in skupinskih gospodarstev;

(ii)	družinske člane kmetijskih gospodarstev z edinim gospodarjem; in

(iii)

nedružinske člane, ki redno delajo na kmetiji.

Za pravne osebe se ne zbirajo nobene informacije.

MLFO 023

–

Gospodar, ki opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom)

Gospodar kmetijskega gospodarstva z edinim gospodarjem ali skupinskega gospodarstva opravlja druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom:

G –glavna dejavnost;

S –sekundarna dejavnost;

N –nevključen.

Dejavnosti se lahko izvajajo na samem kmetijskem gospodarstvu (nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu) ali zunaj kmetijskega gospodarstva.

MLFO 024

–

Družinski člani, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost

Število družinskih članov, ki opravljajo druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo glavno dejavnost.

MLFO 025

–

Družinski člani, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost

Število družinskih članov, ki opravljajo druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo sekundarno dejavnost.

MLFO 026

–

Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu in opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost

Število nedružinskih članov, ki opravljajo druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo glavno dejavnost na kmetijskih gospodarstvih z edinim gospodarjem ali skupinskih gospodarstvih.

MLFO 027

–

Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu in opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost

Število nedružinskih članov, ki opravljajo druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo sekundarno dejavnost na kmetijskih gospodarstvih z edinim gospodarjem ali skupinskih gospodarstvih.

Tema: druge pridobitne dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

Nanaša se na nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu in delo zunaj kmetijskega gospodarstva. To vključuje vse dejavnosti, ki se izvajajo za osebni prejemek (plačo, mezdo, dobiček ali drugo plačilo, vključno s plačilom v naravi), razen:

(i)	kmetijskih del na kmetijskem gospodarstvu in

(ii)	drugih pridobitnih dejavnosti gospodarja, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom.

Druge pridobitne dejavnosti, ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom, se nanašajo na druge pridobitne dejavnosti:

(a)	na kmetijskem gospodarstvu (nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu) ali

(b)	zunaj kmetijskega gospodarstva.

Podrobna tema: vložek dela

MLFO 028

–

Edini gospodar, ki je tudi upravitelj kmetijskega gospodarstva z edinim gospodarjem in opravlja druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom)

Gospodar opravlja druge pridobitne dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom:

G –glavna dejavnost;

S –sekundarna dejavnost;

N –nevključen.

Dejavnosti se lahko izvajajo na samem kmetijskem gospodarstvu (nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu) ali zunaj kmetijskega gospodarstva.

MLFO 029

–

Družinski člani edinih gospodarjev (kadar je edini gospodar upravitelj kmetijskega gospodarstva), ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost

Število družinskih članov, ki opravljajo pridobitne dejavnosti, ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo glavno dejavnost.

MLFO 030

–

Število družinskih članov, ki opravljajo pridobitne dejavnosti, ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo sekundarno dejavnost.

MODUL 2. RAZVOJ PODEŽELJA

OPIS SPREMENLJIVK RAZVOJA PODEŽELJA
Za spremenljivke v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja, ki se izvajajo na posameznih kmetijskih gospodarstvih, je referenčno obdobje triletno obdobje, ki se konča 31. decembra referenčnega leta.
Tema: kmetijska gospodarstva, ki se podpirajo z ukrepi za razvoj podeželja Za kmetijsko gospodarstvo se šteje, da je imelo v zadnjih treh letih koristi od ukrepov za razvoj podeželja iz naslova III, poglavje 1, Uredbe (EU) št. 1305/2013, v skladu z nekaterimi opredeljenimi standardi in pravili, določenimi v najnovejši zakonodaji, ne glede na to, ali je bilo v referenčnem obdobju izvedeno plačilo ali ne, če je bil sprejet pozitiven sklep o dodelitvi takega ukrepa (npr. vloga za subvencijo je bila sprejeta).
MRDV 001	–	Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 002	–	Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 003	–	Naložbe v osnovna sredstva Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 17 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 004	–	Obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 18 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
		Razvoj kmetij in podjetij Ukrepi za razvoj podeželja na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in v primeru Hrvaške tudi na podlagi člena 40 navedene uredbe.
MRDV 005	–	–	Podpora za zagon dejavnosti, namenjena mladim kmetom Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 19(1), točka (a)(i), Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 006	–	–	Podpora za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 19(1), točka (a)(iii), Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 007	–	–	Dopolnilna nacionalna neposredna plačila za Hrvaško Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 40 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 008	–	Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 21 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
		Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
MRDV 009	–	–	Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 010	–	–	Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 011	–	Ekološko kmetijstvo Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 012	–	Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 013	–	Plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 014	–	Dobrobit živali Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
MRDV 015	–	Obvladovanje tveganj Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 36 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MODUL 3. NAMAKANJE

OPIS SPREMENLJIVK V ZVEZI Z NAMAKANJEM

Za spremenljivke v zvezi z namakanjem je referenčno obdobje 12-mesečno obdobje, ki se konča v referenčnem letu, določi pa ga posamezna država članica, da bi zajela povezane proizvodne cikle.

Države članice z manj kot 2 % površine kmetijskih površin v uporabi, ki jih je mogoče namakati, in brez regij NUTS 2 z najmanj 5 % površine kmetijskih površin v uporabi, ki jih je mogoče namakati, so izvzete iz izvajanja modula „namakanje“.

Tema: prakse namakanja

Podrobna tema: razpoložljivost namakanja

MIRR 001

–

Povprečna kmetijska površina v uporabi na prostem, namakana v zadnjih treh letih

MIRR 002

–

Vse namakane kmetijske površine v uporabi na prostem

Zemljišče s poljščinami, ki je bilo dejansko namakano vsaj enkrat v referenčnem obdobju.

MIRR 003

–

Količina vode

Kubični metri vode, uporabljene za namakanje v referenčnem obdobju.

Podrobna tema: načini namakanja

MIRR 004

–

Površinsko namakanje

Hektarji, namakani s površinskim namakanjem, tj. sistemom, pri katerem je zemlja delno ali v celoti prekrita z vodo, ne glede na metodo dovajanja vode od vira do njive (bodisi s težnostjo bodisi s črpanjem). Vključuje ročno namakanje z vedri ali zalivalkami. Vključuje tudi delno nadzorovano namakanje (regulacija poplavne vode za zalivanje poljščin (poplavno namakanje) ali opremljene nižine (metode regulacije vode na mokriščih in dnu dolin v notranjosti, kmetovanje na poplavnih ravnicah)).

MIRR 005

–

Namakanje z razprševanjem

Hektarji, namakani s škropilniki (znano tudi kot sistem namakanja z oroševanjem), tj. sistemom, pri katerem voda pod pritiskom potuje po ceveh in se do poljščin dostavi prek šob, s katerimi se posnema dež.

MIRR 006

–

Kapljično namakanje

Hektarji s kapljičnim namakanjem, tj. metodo, pri kateri se voda pod nizkim pritiskom razporedi po ceveh, nameščenih v predhodno določenem vzorcu, in neposredno namaka območje vpliva korenine rastline. Vključuje namakanje z mikro škropilniki in namakanje z razpršilci.

Podrobna tema: viri vode za namakanje

Navedite vse vire za namakanje, ki jih uporabljate na kmetiji. Če so viri posredni, navedite le najbolj primaren vir.

Podtalnica je voda, shranjena pod zemljo v vodonosnikih, ki se običajno črpa iz vodnjakov.

Površinska voda je voda, ki se nahaja na zemeljski površini, na primer v rekah, potokih, ribnikih, jezerih, mokriščih ali oceanih.

MIRR 007

–

Podtalnica na kmetijskem gospodarstvu

Vir podtalnice se nahaja na kmetiji.

MIRR 008

–

Površinska voda na kmetijskem gospodarstvu in zunaj njega

Vir vode je površinska voda, ne glede na to, ali se nahaja na kmetiji ali zunaj nje.

MIRR 009

–

Voda zunaj kmetijskega gospodarstva iz vodovodnega omrežja

Voda se pridobiva iz javnega distribucijskega cevovodnega omrežja.

MIRR 010

Očiščena odpadna voda

Voda je bila očiščena v čistilni napravi.

MIRR 011

–

Drugi viri

Drugi viri vode za namakanje na kmetiji (na primer zbrana deževnica), d. n.

MIRR 012

Plačilni pogoji za vodo za namakanje

Izberite le eno možnost:

—	Nisem plačal/a za vodo.

—	Plačal/a sem znesek na podlagi namakane površine zemljišča.

—	Plačal/a sem znesek na podlagi količine vode.

—	Drug način plačila, d. n.

Podrobna tema: tehnični parametri opreme za namakanje

MIRR 013

Zbiralniki

Kmetija ima vodni zbiralnik, ki je bil uporabljen v referenčnem obdobju.

MIRR 014

Stanje vzdrževanja namakalnega sistema

Kmetijsko gospodarstvo v zadnjih treh letih:

—	ni opravilo vzdrževanja namakalnega sistema in distribucijskega omrežja;

—	je opravilo le redno letno vzdrževanje namakalnega sistema (vključno z distribucijskim omrežjem);

—	je izvedlo večja popravila ali obnovo namakalnega sistema (vključno z distribucijskim omrežjem).

MIRR 015

Črpalna postaja

Kmetijsko gospodarstvo ima črpalno postajo, ne glede na to, ali je črpalka centrifugalna (nadtalna), turbinska za globoke vodnjake, potopna, propelerska ali druga d. n.

MIRR 016

–

Merilni sistem za vodo

Izberite le eno možnost:

—	Pregrada ali kanal (ročno odčitavanje)

—	Avtomatski sistem

—

Oboje

—	Nič od navedenega

MIRR 017

–

Krmilnik za namakanje

Izberite le eno možnost:

—

Ročni

—	Avtomatski

—	Precizno namakanje (s senzorji za merjenje vlažnosti tal ali brez njih)

—	Kombinacija metod

—	Nič od navedenega

MIRR 018

–

Fertigacijski sistem

Prisotnost fertigacijskega sistema na kmetiji, za vbrizgavanje gnojil, izboljševalcev v namakalni sistem.

Tema: kmetijske rastline, ki se namakajo v 12 mesecih

Površina, namakana (na prostem) v zadnjih 12 mesecih. Nanaša se na načine namakanja iz oznak MIRR004, MIRR005 in MIRR006.

Podrobna tema: žita za pridelavo zrnja

MIRR 019

–

Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni), razen koruze za zrnje, koruze s storži in riža

Hektarji namakanih žit za pridelavo zrnja (vključno s semeni), razen koruze za zrnje, koruze s storži in riža

MIRR 020

–

Koruza za zrnje in koruza s storži

Hektarji namakane koruze za zrnje in koruze s storži

Podrobna tema: suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja

MIRR 021

–

Suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja (vključno s semeni ter mešanicami žit in stročnic)

Hektarji namakanih suhih stročnic in beljakovinskih rastlin za pridelavo zrnja (vključno s semeni ter mešanicami žit in zrnja stročnic)

Podrobna tema: korenovke

MIRR 022

–

Krompir (vključno s semenskim krompirjem)

Hektarji namakanega krompirja (vključno s semenskih krompirjem)

MIRR 023

–

Sladkorna pesa (brez semena)

Hektarji namakane sladkorne pese (brez semena)

Podrobna tema: industrijske rastline

MIRR 024

–

Semena oljne ogrščice in oljne repice

Hektarji namakanega semena oljne ogrščice in oljne repice

MIRR 025

–

Sončnično seme

Hektarji namakanega sončničnega semena

MIRR 026

–

Predivnice

Hektarji namakanih predivnic

Podrobna tema: rastline, požete še zelene z ornih zemljišč

MIRR 027

Rastline, požete še zelene z ornih zemljišč

Hektarji namakanih rastlin, ki so požete še zelene z ornih zemljišč

Podrobna tema: druge kmetijske rastline na ornih zemljiščih

MIRR 028

–

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarjenju s kmetijskimi rastlinami, ki niso zelenjadnice (njive na prostem)

Hektarji namakanih svežih zelenjadnic (vključno z melonami) in jagod, gojenih v kolobarjenju s kmetijskimi rastlinami, ki niso zelenjadnice (njive na prostem)

MIRR 029

–

Druge namakane kmetijske rastline na ornih zemljiščih na prostem

Hektarji drugih namakanih kmetijskih rastlin na ornih zemljiščih na prostem

Podrobna tema: trajno travinje

MIRR 030

–

Trajno travinje

Hektarji namakanega trajnega travinja

Podrobna tema: trajni nasadi

MIRR 031

–

Sadje, jagodičje in lupinarji (razen citrusov, grozdja in jagod)

Hektarji namakanega sadja, jagodičja in lupinarjev (razen citrusov, grozdja in jagod)

MIRR 032

–

Citrusi

Hektarji namakanih citrusov

MIRR 033

Oljke

Hektarji namakanih oljk

MIRR 034

Vinogradi

Hektarji namakanih vinogradov

MODUL 4. PRAKSE UPRAVLJANJA TAL

OPIS SPREMENLJIVK V ZVEZI S PRAKSAMI UPRAVLJANJA TAL
Za spremenljivke v zvezi s praksami upravljanja tal je referenčno obdobje 12-mesečno obdobje, ki se konča v referenčnem letu, določi pa ga posamezna država članica, da bi zajela povezane proizvodne cikle.
Tema: prakse upravljanja tal na njivah na prostem
MSMP 001		Osuševanje na kmetijskem gospodarstvu Hektarji kmetijske površine v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, na katerih se izvaja osuševanje in umetno odstranjuje odvečna površinska voda ali podtalnica, da se prepreči poplavljanje, z uporabo površinskih ali podpovršinskih napeljav. Ne vključuje naravnega odtekanja odvečne vode v jezera, močvirja in reke.
	Podrobna tema: metode obdelave tal
MSMP 002	–	Konvencionalna obdelava tal Hektarji ornih zemljišč, obdelanih s konvencionalno obdelavo tal, ki vključuje obračanje zemlje, z zakopavanjem ostankov pridelkov.
MSMP 003	–	Ohranjevalna obdelava tal Hektarji ornih zemljišč, obdelanih z ohranjevalno (plitko) obdelavo tal, ki ne vključuje obračanja zemlje. Običajno se del rastlinskih ostankov ne zakoplje.
MSMP 004	–	Brez obdelave tal Hektarji ornih zemljišč, na katerih se v času med spravilom pridelka in setvijo tla ne obdelujejo.
	Podrobna tema: pokritost tal na kmetijskem zemljišču
MSMP 005	–	Pokritost tal: običajni zimski posevki Hektarji ornih zemljišč, na katerih se posevki posejejo jeseni in rastejo pozimi.
MSMP 006	–	Pokritost tal: naknadni posevek, vmesni posevek ali pokrovni posevek na ornih zemljiščih Hektarji ornih zemljišč, na katerih se rastline posejejo posebej za upravljanje erozije, rodovitnosti, kakovosti tal, vode, plevela, škodljivcev, bolezni, biotske raznovrstnosti ter prostoživečih živali in rastlin, v času med spravilom pridelka in setvijo, pozimi ali v drugih obdobjih, ko bi bila zemlja sicer gola.
MSMP 007	–	Pokritost tal: rastlinski ostanki in/ali mulč Hektarji ornih zemljišč, pozimi pokritih z rastlinskimi ostanki ali strniščem predhodnega posevka, in/ali zemljišč, pokritih z mulčem (ohlapna pokritost s snovjo, ki je ali naravna, kot so stelja, pokošena trava, slama, listje, ostanki obrezovanja, lubje ali žagovina, ali umetna, kot so papir ali sintetična vlakna).
MSMP 008		Pokritost tal: gola tla po glavni poljščini Hektarji ornih zemljišč, ki se po spravilu pridelka preorjejo ali kako drugače obdelajo in pozimi niso posejani niti pokriti z rastlinskimi ostanki, ampak ostanejo goli do postopkov pred ali med sejanjem.
	Podrobna tema: kolobarjenje na ornih zemljiščih
MSMP 009	–	Delež ornih zemljišč s kolobarjenjem Delež ornih zemljišč s kolobarjenjem glede na skupno površino ornih zemljišč
	Podrobna tema: površina z ekološkim pomenom Nanaša se na površine z ekološkim pomenom v skladu z določbami člena 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ali, če je primerno, najnovejšo zakonodajo.
MSMP 010	–	Terase Hektarji teras
MSMP 011	–	Robovi polj ali varovalni pasovi Robovi polj ali varovalni pasovi
MSMP 012	–	Linearni elementi: živa meja in drevesa v vrsti Hektarji žive meje in dreves v vrsti
MSMP 013	–	Linearni elementi: kamniti zidovi Hektarji kamnitih zidov
MSMP 014	–	Kmetijsko-gozdne površine Hektarji kmetijsko-gozdnih površin

MODUL 5. STROJI IN OPREMA

OPIS SPREMENLJIVK V ZVEZI S STROJI IN OPREMO

Za spremenljivke v zvezi s stroji in opremo skupni referenčni dan v referenčnem letu določi posamezna država članica.

Tema: stroji

Podrobna tema: internetne zmogljivosti

MMEQ 001

–

Dostop do interneta

Gospodarstvo ima dostop do interneta.

MMEQ 002

–

Uporaba informacijskih sistemov za upravljanje

Gospodarstvo uporablja informacijske sisteme za upravljanje kot orodje za podporo pri odločanju, bodisi na lastnem računalniku bodisi prek spletnega sistema. Vključuje (med drugim) orodja, kot je digitalna poljska knjiga ali digitalna rodovniška knjiga.

Podrobna tema: osnovni stroji

Nanaša se na stroje v lasti gospodarja ali gospodarstva ali kmetijske zadruge, stroje s postaj za izposojo, stroje pogodbenika (z upravljavcem ali brez). Izvzeti so stroji, ki v referenčnem letu niso bili uporabljeni.

Lastni stroji

Nanaša se na stroje v lasti kmeta ali gospodarstva, ki jih je kmetijsko gospodarstvo uporabljalo v 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja in ki so na referenčni dan raziskovanja v izključni lasti kmetijskega gospodarstva.

Izvzeti so stroji, ki se najamejo kratkoročno, na primer za nekaj ur ali dni, stroji v lasti kmetijskih zadrug, stroji s postaj za izposojo ali stroji pogodbenikov.

MMEQ 003

Število traktorjev <= 40 kW v lasti kmetijskega gospodarstva

MMEQ 004

Število traktorjev > 40 kW in <= 60 kW v lasti kmetijskega gospodarstva

MMEQ 005

Število traktorjev > 60 kW in <= 100 kW v lasti kmetijskega gospodarstva

MMEQ 006

Število traktorjev > 100 kW v lasti kmetijskega gospodarstva

MMEQ 007

–

Stroji za obdelavo tal

Gospodarstvo ima v lasti stroje za obdelavo tal, kot so:

—	lemežni plug,

—	prekopalnik,

—	rotacijski prekopalnik,

—	plužni rahljalnik,

—

brana,

—	stroj za obdelavo tal v pasovih,

—	podzemni valjar,

—

drugo.

MMEQ 008

–

Stroji za sejanje in sajenje

Gospodarstvo ima v lasti stroje za sejanje in sajenje, kot so:

—	pnevmatska sejalnica,

—

sejalnik,

—	stroj za sajenje,

—

drugo.

MMEQ 009

–

Stroji za trosenje, razprševanje ali škropljenje gnojil

Gospodarstvo ima v lasti stroje za trosenje, razprševanje ali škropljenje (izključeni so letala in brezpilotni zrakoplovi) za nanašanje gnoja ali gnojil, kot so:

—	trosilniki trdnega mineralnega gnojila,

—	trosilniki hlevskega gnoja,

—	trosilniki gnojnice/gnojevke (vlečena cev),

—	trosilniki gnojnice/gnojevke (vlečene sani),

—	vbrizgalna šoba za gnoj (plitvo, z odprtimi režami),

—	vbrizgalna šoba za gnoj (globoko/z zaprtimi režami),

—	nizkotlačne škropilnice,

—	visokotlačne škropilnice,

—

drugo.

MMEQ 010

–

Oprema za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

Gospodarstvo ima v lasti eno ali več od spodaj naštetih vrst opreme (izključeni so letala in brezpilotni zrakoplovi) za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev:

—	naprave s horizontalnimi škropilnimi letvami, opremljene s šobami z majhnim zanašanjem škropiva,

—	naprave s horizontalnimi škropilnimi letvami, ki niso opremljene s šobami z majhnim zanašanjem škropiva,

—	škropilnice za sadovnjake, vinograde in druge trajne nasade,

—

drugo.

MMEQ 011

–

Ali so naprave s horizontalnimi škropilnimi letvami ter škropilnice za sadovnjake, vinograde in druge trajne nasade, ki se v referenčnem obdobju uporabljajo za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, opremljene s šobami z majhnim zanašanjem škropiva?

—

Da, vse.

—	Ne, le nekatere.

—	Ne, nobena.

MMEQ 012

–

Kombajni

Gospodarstvo ima v lasti kombajne.

MMEQ 013

–

Drugi popolnoma mehanizirani stroji za spravilo

Gospodarstvo ima v lasti druge popolnoma mehanizirane stroje za spravilo, kot so:

—	obiralnik bombaža,

—	stroj za pobiranje krompirja,

—	stroj za pobiranje korenja,

—	stroj za spravilo sladkorne pese,

—	obiralniki zelenjave (graha, fižola itd.),

—	stroji za obiranje sadja,

—	kombajn za krmo ali silažo,

—

balirnik,

—	stroj za obiranje grozdja,

—	stroj za obiranje oljk.

Stroji, ki jih uporablja več kmetijskih gospodarstev

Nanaša se na motorna vozila in stroje, ki jih je kmetijsko gospodarstvo uporabljalo v obdobju 12 mesecev pred referenčnim dnevom raziskovanja, vendar so v lasti drugega kmetijskega gospodarstva (npr. uporabljajo se v okviru združenja za medsosedsko pomoč ali se najamejo pri strojnih krožkih), zadruge, skupno dveh ali več kmetijskih gospodarstev, strojne skupnosti ali kmetijske storitvene agencije.

MMEQ 014

–

Traktorji

MMEQ 015

–

Kultivatorji, plugi, sejalniki, razpršilniki in škropilniki, oprema za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev ali gnojil

MMEQ 016

–

Kombajni

MMEQ 017

–

Drugi popolnoma mehanizirani stroji za spravilo

Podrobna tema: uporaba preciznega kmetovanja

MMEQ 018

–

Robotika

Gospodarstvo ima v lasti, najema ali uporablja robotiko, kot so:

—	samovozeči stroji,

—	roboti za obiranje jagod,

—	zelo natančna oprema na podlagi RTK-GPS (natančnost 1 cm),

—

drugo.

MMEQ 019

–

Robotika za fitofarmacevtska sredstva

Kmetija ima v lasti, najema ali uporablja opremo s sistemom GPS za vodenje pri nanašanju fitofarmacevtskih sredstev.

MMEQ 020

–

Pršenje fitofarmacevtskih sredstev v pasovih

Kmetija ima v lasti, najema ali uporablja opremo za pršenje fitofarmacevtskih sredstev v pasovih.

MMEQ 021

–

Tehnike variabilne uporabe

Gospodarstvo uporablja tehnike variabilne uporabe za eno ali več od naslednjega:

—

gnojenje,

—	zaščita rastlin,

—	zatiranje plevela,

—

sejanje,

—

sajenje,

—

drugo.

MMEQ 022

–

Precizno spremljanje poljščin

Gospodarstvo spremlja poljščine z eno ali več naslednjih tehnik:

—	vremenske postaje,

—	digitalno evidentiranje (evidentiranje kakovosti tal, evidentiranje pridelka, evidentiranje NDVI)

—	skeniranje tal,

—	senzorji za spremljanje donosa,

—

drugo.

MMEQ 023

–

Analiza tal

Gospodarstvo je v referenčnem obdobju vzelo vzorce tal za analizo.

Podrobna tema: stroji za upravljanje živine

MMEQ 024

Spremljanje dobrobiti in zdravja živali

Gospodarstvo spremlja živali z eno ali več naslednjimi tehnikami:

—	spremljanje s kamero,

—	spremljanje zvoka,

—	sistemi opozarjanja,

—	senzorji aktivnosti,

—	sledenje živalim,

—	spremljanje zdravja (npr. spremljanje temperature, teže, šepavosti ali mastitisa),

—	evidentiranje hranjenja,

—	evidentiranje pitja,

—

drugo.

MMEQ 025

–

Stroji za mletje in mešanje za krmljenje živali

Gospodarstvo ima v lasti, najema ali uporablja stroje za mletje in mešanje za krmljenje živali.

MMEQ 026

Avtomatski sistemi krmljenja

Gospodarstvo ima v lasti, najema ali uporablja avtomatske sisteme krmljenja za živali.

MMEQ 027

–

Avtomatsko uravnavanje temperature v hlevu

Gospodarstvo uporablja avtomatsko uravnavanje temperature v hlevu.

MMEQ 028

–

Roboti za molžo

Gospodarstvo ima v lasti, najema ali uporablja robote za molžo.

Podrobna tema: skladišče za kmetijske proizvode

MMEQ 029

–

Skladišče za semena (žit, oljnic in stročnic)

Kubični metri skladišča za žita, oljnice in stročnice.

MMEQ 030

–

Skladišče za korenovke, gomolje in čebulnice

Gospodarstvo ima skladišče za korenovke, gomolje in čebulnice.

MMEQ 031

–

Skladišče za zelenjavo in sadje

Gospodarstvo ima suho skladišče za sadje in zelenjavo (izvzeta je hladilnica).

MMEQ 032

–

Hladilnica

Kubični metri skladiščenja v hladilnicah (ne glede na to, ali je za zelenjavo, sadje, cvetje, meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke ali jajca).

Tema: oprema

Podrobna tema: oprema, ki se uporablja za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih

MMEQ 033

–

Veter

Gospodarstvo za proizvajanje energije uporablja vetrne turbine.

MMEQ 034

–

Biomasa

Gospodarstvo za proizvajanje energije uporablja biomaso.

MMEQ 035

–

Bioplin iz biomase

Gospodarstvo za proizvajanje energije uporablja bioplin iz biomase.

MMEQ 036

–

Sončna energija (toplotna)

Gospodarstvo za proizvajanje toplotne energije uporablja sončne panele.

MMEQ 037

–

Sončna energija (fotovoltaika)

Gospodarstvo za proizvajanje fotovoltaične energije uporablja sončne panele.

MMEQ 038

–

Vodna energija

Gospodarstvo za proizvajanje energije uporablja hidravlični generator.

MMEQ 039

–

Drugi viri

Gospodarstvo proizvaja energijo iz obnovljivih virov iz drugih virov, d. n.

MODUL 6. SADOVNJAK

OPIS SPREMENLJIVK V ZVEZI S SADOVNJAKI
Za spremenljivke v zvezi z zemljiščem se raba zemljišča nanaša na referenčno leto. V primeru zaporedne pridelave kmetijskih rastlin na istem delu zemljišča se raba zemljišča nanaša na kmetijsko rastlino, spravljeno v referenčnem letu, ne glede na to, kdaj se ta kmetijska rastlina poseje. Države članice z vsaj 1 000 hektarji katere koli posamezne kmetijske rastline iz podrobnih tem modula „sadovnjak“ v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2018/1091, ki v celoti ali pretežno proizvajajo za trg, za navedeno kmetijsko rastlino izvajajo modul „sadovnjak“.
Tema: pečkato sadje
	Podrobna tema: površina jablan glede na starost nasada
MORC 001	–	Jablane Hektarji jablan
MORC 002	–	–	Jablane v starostni skupini < 5 let Hektarji jablan v starostni skupini < 5 let
MORC 003	–	–	Jablane v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji jablan v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 004	–	–	Jablane v starostni skupini od 15 do 24 let Hektarji jablan v starostni skupini od 15 do 24 let
MORC 005	–	–	Jablane v starostni skupini >= 25 let Hektarji jablan v starostni skupini >= 25 let
	Podrobna tema: površina jablan glede na gostoto dreves
MORC 006	–	–	Jablane v razredu gostote < 400 dreves na hektar Hektarji jablan v razredu gostote < 400 dreves na hektar
MORC 007	–	–	Jablane v razredu gostote od 400 do 1 599 dreves na hektar Hektarji jablan v razredu gostote od 400 do 1 599 dreves na hektar
MORC 008	–	–	Jablane v razredu gostote od 1 600 do 3 199 dreves na hektar Hektarji jablan v razredu gostote od 1 600 do 3 199 dreves na hektar
MORC 009	–	–	Jablane v razredu gostote >= 3 200 dreves na hektar Hektarji jablan v razredu gostote >= 3 200 dreves na hektar
	Podrobna tema: površina hrušk glede na starost nasada
MORC 010	–	Hruške Hektarji hrušk
MORC 011	–	–	Hruške v starostni skupini < 5 let Hektarji hrušk v starostni skupini < 5 let
MORC 012	–	–	Hruške v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji hrušk v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 013	–	–	Hruške v starostni skupini od 15 do 24 let Hektarji hrušk v starostni skupini od 15 do 24 let
MORC 014	–	–	Hruške v starostni skupini >= 25 let Hektarji hrušk v starostni skupini >= 25 let
	Podrobna tema: površina hrušk glede na gostoto dreves
MORC 015	–	–	Hruške v razredu gostote < 400 dreves na hektar Hektarji hrušk v razredu gostote < 400 dreves na hektar
MORC 016	–	–	Hruške v razredu gostote od 400 do 1 599 dreves na hektar Hektarji hrušk v razredu gostote od 400 do 1 599 dreves na hektar
MORC 017	–	–	Hruške v razredu gostote od 1 600 do 3 199 dreves na hektar Hektarji hrušk v razredu gostote od 1 600 do 3 199 dreves na hektar
MORC 018	–	–	Hruške v razredu gostote >= 3 200 dreves na hektar Hektarji hrušk v razredu gostote >= 3 200 dreves na hektar
Tema: koščičasto sadje
	Podrobna tema: površina breskev glede na starost nasada
MORC 019	–	Breskve Hektarji breskev
MORC 020	–	–	Breskve v starostni skupini < 5 let Hektarji breskev v starostni skupini < 5 let
MORC 021	–	–	Breskve v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji breskev v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 022	–	–	Breskve v starostni skupini >= 15 let Hektarji breskev v starostni skupini >= 15 let
	Podrobna tema: površina breskev glede na gostoto dreves
MORC 023	–	–	Breskve v razredu gostote < 600 dreves na hektar Hektarji breskev v razredu gostote < 600 dreves na hektar
MORC 024	–	–	Breskve v razredu gostote od 600 do 1 199 dreves na hektar Hektarji breskev v razredu gostote od 600 do 1 199 dreves na hektar
MORC 025	–	–	Breskve v razredu gostote >= 1 200 dreves na hektar Hektarji breskev v razredu gostote >= 1 200 dreves na hektar
	Podrobna tema: površina nektarin glede na starost nasada
MORC 026	–	Nektarine Hektarji nektarin
MORC 027	–	–	Nektarine v starostni skupini < 5 let Hektarji nektarin v starostni skupini < 5 let
MORC 028	–	–	Nektarine v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji nektarin v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 029	–	–	Nektarine v starostni skupini >= 15 let Hektarji nektarin v starostni skupini >= 15 let
	Podrobna tema: površina nektarin glede na gostoto dreves
MORC 030	–	–	Nektarine v razredu gostote < 600 dreves na hektar Hektarji nektarin v razredu gostote < 600 dreves na hektar
MORC 031	–	–	Nektarine v razredu gostote od 600 do 1 199 dreves na hektar Hektarji nektarin v razredu gostote od 600 do 1 199 dreves na hektar
MORC 032	–	–	Nektarine v razredu gostote >= 1 200 dreves na hektar Hektarji nektarin v razredu gostote >= 1 200 dreves na hektar
	Podrobna tema: površina marelic glede na starost nasada
MORC 033	–	Marelice Hektarji marelic
MORC 034	–	–	Marelice v starostni skupini < 5 let Hektarji marelic v starostni skupini < 5 let
MORC 035	–	–	Marelice v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji marelic v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 036	–	–	Marelice v starostni skupini >= 15 let Hektarji marelic v starostni skupini >= 15 let
	Podrobna tema: površina marelic glede na gostoto dreves
MORC 037	–	–	Marelice v razredu gostote < 600 dreves na hektar Hektarji marelic v razredu gostote < 600 dreves na hektar
MORC 038	–	–	Marelice v razredu gostote od 600 do 1 199 dreves na hektar Hektarji marelic v razredu gostote od 600 do 1 199 dreves na hektar
MORC 039	–	–	Marelice v razredu gostote >= 1 200 dreves na hektar Hektarji marelic v razredu gostote >= 1 200 dreves na hektar
Tema: citrusi
	Podrobna tema: površina pomaranč glede na starost nasada
MORC 040	–	Pomaranče navel Hektarji pomaranč navel
MORC 041	–	–	Pomaranče navel v starostni skupini < 5 let Hektarji pomaranč navel v starostni skupini < 5 let
MORC 042	–	–	Pomaranče navel v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji pomaranč navel v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 043	–	–	Pomaranče navel v starostni skupini od 15 do 24 let Hektarji pomaranč navel v starostni skupini od 15 do 24 let
MORC 044	–	–	Pomaranče navel v starostni skupini >= 25 let Hektarji pomaranč navel v starostni skupini >= 25 let
MORC 045	–	Navadne pomaranče Hektarji navadnih pomaranč
MORC 046	–	–	Navadne pomaranče v starostni skupini < 5 let Hektarji navadnih pomaranč v starostni skupini < 5 let
MORC 047	–	–	Navadne pomaranče v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji navadnih pomaranč v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 048	–	–	Navadne pomaranče v starostni skupini od 15 do 24 let Hektarji navadnih pomaranč v starostni skupini od 15 do 24 let
MORC 049	–	–	Navadne pomaranče v starostni skupini >= 25 let Hektarji navadnih pomaranč v starostni skupini >= 25 let
MORC 050	–	Rdeče pomaranče Hektarji rdečih pomaranč
MORC 051	–	–	Rdeče pomaranče v starostni skupini < 5 let Hektarji rdečih pomaranč v starostni skupini < 5 let
MORC 052	–	–	Rdeče pomaranče v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji rdečih pomaranč v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 053	–	–	Rdeče pomaranče v starostni skupini od 15 do 24 let Hektarji rdečih pomaranč v starostni skupini od 15 do 24 let
MORC 054	–	–	Rdeče pomaranče v starostni skupini >= 25 let Hektarji rdečih pomaranč v starostni skupini >= 25 let
MORC 055	–	Druge pomaranče, d. n. Hektarji drugih pomaranč, d. n.
MORC 056	–	–	Druge pomaranče v starostni skupini < 5 let Hektarji drugih pomaranč v starostni skupini < 5 let
MORC 057	–	–	Druge pomaranče v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji drugih pomaranč v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 058	–	–	Druge pomaranče v starostni skupini od 15 do 24 let Hektarji drugih pomaranč v starostni skupini od 15 do 24 let
MORC 059	–	–	Druge pomaranče v starostni skupini >= 25 let Hektarji drugih pomaranč v starostni skupini >= 25 let
	Podrobna tema: površina pomaranč glede na gostoto dreves
		Pomaranče navel
MORC 060	–	–	Pomaranče navel v razredu gostote < 250 dreves na hektar Hektarji pomaranč navel v razredu gostote < 250 dreves na hektar
MORC 061	–	–	Pomaranče navel v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar Hektarji pomaranč navel v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar
MORC 062	–	–	Pomaranče navel v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar Hektarji pomaranč navel v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar
MORC 063	–	–	Pomaranče navel v razredu gostote >= 750 dreves na hektar Hektarji pomaranč navel v razredu gostote >= 750 dreves na hektar
		Navadne pomaranče
MORC 064	–	–	Navadne pomaranče v razredu gostote < 250 dreves na hektar Hektarji navadnih pomaranč v razredu gostote < 250 dreves na hektar
MORC 065	–	–	Navadne pomaranče v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar Hektarji navadnih pomaranč v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar
MORC 066	–	–	Navadne pomaranče v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar Hektarji navadnih pomaranč v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar
MORC 067	–	–	Navadne pomaranče v razredu gostote >= 750 dreves na hektar Hektarji navadnih pomaranč v razredu gostote >= 750 dreves na hektar
		Rdeče pomaranče
MORC 068	–	–	Rdeče pomaranče v razredu gostote < 250 dreves na hektar Hektarji rdečih pomaranč v razredu gostote < 250 dreves na hektar
MORC 069	–	–	Rdeče pomaranče v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar Hektarji rdečih pomaranč v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar
MORC 070	–	–	Rdeče pomaranče v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar Hektarji rdečih pomaranč v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar
MORC 071	–	–	Rdeče pomaranče v razredu gostote >= 750 dreves na hektar Hektarji rdečih pomaranč v razredu gostote >= 750 dreves na hektar
		Druge pomaranče, d. n.
MORC 072	–	–	Druge pomaranče v razredu gostote < 250 dreves na hektar Hektarji drugih pomaranč v razredu gostote < 250 dreves na hektar
MORC 073	–	–	Druge pomaranče v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar Hektarji drugih pomaranč v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar
MORC 074	–	–	Druge pomaranče v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar Hektarji drugih pomaranč v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar
MORC 075	–	–	Druge pomaranče v razredu gostote >= 750 dreves na hektar Hektarji drugih pomaranč v razredu gostote >= 750 dreves na hektar
	Podrobna tema: površina drobnoplodnih citrusov glede na starost nasada
MORC 076	–	Mandarine satsuma Hektarji mandarin satsuma
MORC 077	–	–	Mandarine satsuma v starostni skupini < 5 let Hektarji mandarin satsuma v starostni skupini < 5 let
MORC 078	–	–	Mandarine satsuma v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji mandarin satsuma v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 079	–	–	Mandarine satsuma v starostni skupini od 15 do 24 let Hektarji mandarin satsuma v starostni skupini od 15 do 24 let
MORC 080	–	–	Mandarine satsuma v starostni skupini >= 25 let Hektarji mandarin satsuma v starostni skupini >= 25 let
MORC 081	–	Klementine Hektarji klementin
MORC 082	–	–	Klementine v starostni skupini < 5 let Hektarji mandarin satsuma v starostni skupini < 5 let
MORC 083	–	–	Klementine v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji klementin v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 084	–	–	Klementine v starostni skupini od 15 do 24 let Hektarji klementin v starostni skupini od 15 do 24 let
MORC 085	–	–	Klementine v starostni skupini >= 25 let Hektarji klementin v starostni skupini >= 25 let
MORC 086	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci), d. n. Hektarji drugih drobnoplodnih citrusov (vključno s križanci), d. n.
MORC 087	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v starostni skupini < 5 let Hektarji drugih drobnoplodnih citrusov (vključno s križanci) v starostni skupini < 5 let
MORC 088	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji drugih drobnoplodnih citrusov (vključno s križanci) v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 089	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v starostni skupini od 15 do 24 let Hektarji drugih drobnoplodnih citrusov (vključno s križanci) v starostni skupini od 15 do 24 let
MORC 090	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v starostni skupini >= 25 let Hektarji drugih drobnoplodnih citrusov (vključno s križanci) v starostni skupini >= 25 let
	Podrobna tema: površina drobnoplodnih citrusov glede na gostoto dreves
		Mandarine satsuma
MORC 091	–	–	Mandarine satsuma v razredu gostote < 250 dreves na hektar Hektarji mandarin satsuma v razredu gostote < 250 dreves na hektar
MORC 092	–	–	Mandarine satsuma v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar Hektarji mandarin satsuma v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar
MORC 093	–	–	Mandarine satsuma v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar Hektarji mandarin satsuma v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar
MORC 094	–	–	Mandarine satsuma v razredu gostote >= 750 dreves na hektar Hektarji mandarin satsuma v razredu gostote >= 750 dreves na hektar
		Klementine
MORC 095	–	–	Klementine v razredu gostote < 250 dreves na hektar Hektarji klementin v razredu gostote < 250 dreves na hektar
MORC 096	–	–	Klementine v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar Hektarji klementin v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar
MORC 097	–	–	Klementine v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar Hektarji klementin v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar
MORC 098	–	–	Klementine v razredu gostote >= 750 dreves na hektar Hektarji klementin v razredu gostote >= 750 dreves na hektar
		Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci), d. n.
MORC 099	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v razredu gostote < 250 dreves na hektar Hektarji drugih drobnoplodnih citrusov (vključno s križanci) v razredu gostote < 250 dreves na hektar
MORC 100	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar Hektarji drugih drobnoplodnih citrusov (vključno s križanci) v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar
MORC 101	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar Hektarji drugih drobnoplodnih citrusov (vključno s križanci) v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar
MORC 102	–	–	Drugi drobnoplodni citrusi (vključno s križanci) v razredu gostote >= 750 dreves na hektar Hektarji drugih drobnoplodnih citrusov (vključno s križanci) v razredu gostote >= 750 dreves na hektar
	Podrobna tema: površina limon glede na starost nasada
MORC 103	–	Limone Hektarji limon in limet
MORC 104	–	–	Limone v starostni skupini < 5 let Hektarji limon v starostni skupini < 5 let
MORC 105	–	–	Limone v starostni skupini od 5 do 14 let Hektarji limon v starostni skupini od 5 do 14 let
MORC 106	–	–	Limone v starostni skupini od 15 do 24 let Hektarji limon v starostni skupini od 15 do 24 let
MORC 107	–	–	Limone v starostni skupini >= 25 let Hektarji limon v starostni skupini >= 25 let
	Podrobna tema: površina limon glede na gostoto dreves
MORC 108	–	–	Limone v razredu gostote < 250 dreves na hektar Hektarji limon v razredu gostote < 250 dreves na hektar
MORC 109	–	–	Limone v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar Hektarji limon v razredu gostote od 250 do 499 dreves na hektar
MORC 110	–	–	Limone v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar Hektarji limon v razredu gostote od 500 do 749 dreves na hektar
MORC 111	–	–	Limone v razredu gostote >= 750 dreves na hektar Hektarji limon v razredu gostote >= 750 dreves na hektar
Tema: oljke
	Podrobna tema: površina oljk glede na starost nasada
MORC 112	–	Namizne oljke Hektarji namiznih oljk
MORC 113	–	–	Namizne oljke v starostni skupini < 5 let Hektarji namiznih oljk v starostni skupini < 5 let
MORC 114	–	–	Namizne oljke v starostni skupini od 5 do 11 let Hektarji namiznih oljk v starostni skupini od 5 do 11 let
MORC 115	–	–	Namizne oljke v starostni skupini od 12 do 49 let Hektarji namiznih oljk v starostni skupini od 12 do 49 let
MORC 116	–	–	Namizne oljke v starostni skupini >= 50 let Hektarji namiznih oljk v starostni skupini >= 50 let
MORC 117	–	Oljke za olje Hektarji oljk za olje
MORC 118	–	–	Oljke za olje v starostni skupini < 5 let Hektarji oljk za olje v starostni skupini < 5 let
MORC 119	–	–	Oljke za olje v starostni skupini od 5 do 11 let Hektarji oljk za olje v starostni skupini od 5 do 11 let
MORC 120	–	–	Oljke za olje v starostni skupini od 12 do 49 let Hektarji oljk za olje v starostni skupini od 12 do 49 let
MORC 121	–	–	Oljke za olje v starostni skupini >= 50 let Hektarji oljk za olje v starostni skupini >= 50 let
	Podrobna tema: površina oljk glede na gostoto dreves
		Namizne oljke
MORC 122	–	–	Namizne oljke v razredu gostote < 140 dreves na hektar Hektarji namiznih oljk v razredu gostote < 140 dreves na hektar
MORC 123	–	–	Namizne oljke v razredu gostote od 140 do 399 dreves na hektar Hektarji namiznih oljk v razredu gostote od 140 do 399 dreves na hektar
MORC 124	–	–	Namizne oljke v razredu gostote >= 400 dreves na hektar Hektarji namiznih oljk v razredu gostote >= 400 dreves na hektar
		Oljke za olje
MORC 125	–	–	Oljke za olje v razredu gostote < 140 dreves na hektar Hektarji oljk za olje v razredu gostote < 140 dreves na hektar
MORC 126	–	–	Oljke za olje v razredu gostote od 140 do 399 dreves na hektar Hektarji oljk za olje v razredu gostote od 140 do 399 dreves na hektar
MORC 127	–	–	Oljke za olje v razredu gostote od 400 do 699 dreves na hektar Hektarji oljk za olje v razredu gostote od 400 do 699 dreves na hektar
MORC 128	–	–	Oljke za olje v razredu gostote od 700 do 1 499 dreves na hektar Hektarji oljk za olje v razredu gostote od 700 do 1 499 dreves na hektar
MORC 129	–	–	Oljke za olje v razredu gostote >= 1 500 dreves na hektar Hektarji oljk za olje v razredu gostote >= 1 500 dreves na hektar
Tema: namizno grozdje in grozdje za rozine
	Podrobna tema: površina z namiznim grozdjem glede na starost nasada
MORC 130	–	Namizno grozdje Hektarji namiznega grozdja
MORC 131	–	–	Namizno grozdje v starostni skupini < 3 leta Hektarji namiznega grozdja v starostni skupini < 3 leta
MORC 132	–	–	Namizno grozdje v starostni skupini od 3 do 9 let Hektarji namiznega grozdja v starostni skupini od 3 do 9 let
MORC 133	–	–	Namizno grozdje v starostni skupini od 10 do 19 let Hektarji namiznega grozdja v starostni skupini od 10 do 19 let
MORC 134	–	–	Namizno grozdje v starostni skupini od 20 do 49 let Hektarji namiznega grozdja v starostni skupini od 20 do 49 let
MORC 135	–	–	Namizno grozdje v starostni skupini >= 50 let Hektarji namiznega grozdja v starostni skupini >= 50 let
	Podrobna tema: površina z namiznim grozdjem glede na gostoto trt
MORC 136	–	–	Namizno grozdje v razredu gostote < 1 000 trsov na hektar Hektarji namiznega grozdja v razredu gostote < 1 000 trsov na hektar
MORC 137	–	–	Namizno grozdje v razredu gostote od 1 000 do 1 499 trsov na hektar Hektarji namiznega grozdja v razredu gostote od 1 000 do 1 499 trsov na hektar
MORC 138	–	–	Namizno grozdje v razredu gostote >= 1 500 trsov na hektar Hektarji namiznega grozdja v razredu gostote >= 1 500 trsov na hektar
	Podrobna tema: površina z grozdjem za rozine glede na starost nasada
MORC 139	–	Grozdje za rozine Hektarji grozdja za rozine
MORC 140	–	–	Grozdje za rozine v starostni skupini < 3 leta Hektarji grozdja za rozine v starostni skupini < 3 leta
MORC 141	–	–	Grozdje za rozine v starostni skupini od 3 do 9 let Hektarji grozdja za rozine v starostni skupini od 3 do 9 let
MORC 142	–	–	Grozdje za rozine v starostni skupini od 10 do 19 let Hektarji grozdja za rozine v starostni skupini od 10 do 19 let
MORC 143	–	–	Grozdje za rozine v starostni skupini od 20 do 49 let Hektarji grozdja za rozine v starostni skupini od 20 do 49 let
MORC 144	–	–	Grozdje za rozine v starostni skupini >= 50 let Hektarji grozdja za rozine v starostni skupini >= 50 let
	Podrobna tema: površina z grozdjem za rozine glede na gostoto trt
MORC 145	–	–	Grozdje za rozine v razredu gostote < 1 000 trsov na hektar Hektarji grozdja za rozine v razredu gostote < 1 000 trsov na hektar
MORC 146	–	–	Grozdje za rozine v razredu gostote od 1 000 do 1 499 trsov na hektar Hektarji grozdja za rozine v razredu gostote od 1 000 do 1 499 trsov na hektar
MORC 147	–	–	Grozdje za rozine v razredu gostote >= 1 500 trsov na hektar Hektarji grozdja za rozine v razredu gostote >= 1 500 trsov na hektar

22.12.2021

Uradni list Evropske unije

L 458/344

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2287

z dne 17. decembra 2021

o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2170 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), ter zlasti člena 15 in člena 24(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1. Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 4. decembra 2020 na podlagi člena 10 Uredbe (EU) 2016/1037 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protisubvencijski postopek v zvezi z uvozom konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska, LRK ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (2).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 21. oktobra 2020 vložilo šest proizvajalcev Unije (v nadaljnjem besedilu: pritožniki), ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje konverterske aluminijaste folije v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o subvencioniranju in posledični škodi, ki so zadostovali za začetek preiskave.

(3)

Komisija je pred začetkom protisubvencijske preiskave v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe kitajsko vlado (3) uradno obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, in jo povabila na posvetovanje. Posvetovanje je potekalo 30. novembra 2020. Kljub temu sporazumne rešitve ni bilo mogoče doseči.

(4)

Komisija je 22. oktobra 2020 začela ločeno protidampinško preiskavo v zvezi z enakim izdelkom s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: ločena protidampinška preiskava) (4). Analize škode, vzročne zveze in interesa Unije, izvedene v tej protisubvencijski in ločeni protidampinški preiskavi, so smiselno enake, saj je opredelitev industrije Unije enaka, vzorčeni proizvajalci Unije, obravnavano obdobje in obdobje preiskave pa isti v obeh preiskavah.

1.1.1. Pripombe glede začetka preiskave

(5)

Kitajska vlada je pred začetkom in po njem trdila, da se preiskava ne bi smela začeti, ker pritožba ni zadostila zahtevam glede dokazovanja iz člena 11(2) in (3) Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter člena 10(2) osnovne uredbe. Po njenem mnenju ni bilo zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo. V pripombah, predloženih po začetku, je ponovila, da v zvezi z več domnevnimi subvencijskimi shemami pritožba ni vsebovala zadostnih dokazov, da bi izpolnjevala dokazni standard, in da morajo, ne glede na to, katere informacije so morda pritožniku razumno na voljo, vedno obstajati zadostni dokazi o obstoju in naravi subvencije, znatne škode in vzročne zveze. Kitajska vlada je to trditev ponovila tudi po končnem razkritju.

(6)

Kitajska vlada je v pripombah, predloženih po začetku, in tudi po končnem razkritju trdila še, da so memorandum Komisije o zadostnosti dokazov in protisubvencijski vprašalniki presegali trditve iz pritožbe ter da je Komisija dodala pritožbi dodatne dokaze, da bi utemeljila začetek preiskave. Trdila je, da je Komisija z dodajanjem takih elementov razširila obseg preiskave. Natančneje, trdila je, da je Komisija razširila obseg preiskave s tem, ko je dodala sklice na dokumente, kot so poročilo o aluminiju iz leta 2018, strategija „Made in China 2025“ („Proizvedeno na Kitajskem 2025“) ter ugotovitev ministrstva za trgovino ZDA o izdelkih iz aluminija iz leta 2018, in ko je na seznam finančnih institucij, ki jih je treba preiskati, dodala družbo Chinese Export & Credit Insurance Corporation (v nadaljnjem besedilu: Sinosure) in zahtevala informacije v zvezi s komisijo bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (CBIRC).

(7)

Komisija je trditev kitajske vlade v zvezi z zadostnostjo dokazov zavrnila. Dokazi, predloženi v pritožbi, so dejansko vsebovali informacije, ki so bile pritožniku takrat razumno na voljo. Kot je razvidno iz memoranduma o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno Komisije glede vseh dokazov v zvezi z LRK, ki so ji bili na voljo, in na podlagi katerega je Komisija začela preiskavo, so bili v fazi začetka na voljo zadostni dokazi, da se lahko proti domnevnim subvencijam uvedejo izravnalni ukrepi glede na njihov obstoj, znesek in naravo. Pritožba je vsebovala tudi zadostne dokaze o obstoju škode za industrijo Unije, ki je bila posledica subvencioniranega uvoza.

(8)

Komisija je zavrnila tudi trditev v zvezi z obsegom preiskave. Memorandum o zadostnosti dokazov vsebuje pregled elementov, ki so na voljo Komisiji, med drugim tudi tistih, ki jih je predložil pritožnik. Elementi iz pritožbe so se v skladu z ustaljeno dejansko analizirali skupaj, potrdila pa so jih tudi druga dejstva, s katerimi je bila Komisija seznanjena. Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija v skladu s členom 10(2) in (3) osnovne uredbe pripravila memorandum o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno Komisije glede vseh dokazov, ki so ji na voljo v zvezi z LRK in na podlagi katerih je začela preiskavo. Tako obseg preiskave ni omejen na dokaze in navedbe iz pritožbe, ampak ga je mogoče dopolniti z drugimi informacijami, ki so na voljo Komisiji. Poleg tega lahko Komisija med preiskavo prouči vse informacije, pomembne za domnevne subvencije, in ni omejena na informacije iz pritožbe. To velja tudi za finančne institucije, ki zagotavljajo preferenčno financiranje, kot je družba Sinosure, in ustrezne regulativne organe, kot je komisija CBIRC.

(9)	Čeprav je kitajska vlada tudi po končnem razkritju ponovila svoje trditve glede zadostnosti dokazov in obsega preiskave, ni predložila nobenih novih tehtnih argumentov ali dokazov. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(10)

Kitajska vlada je v pripombah, predloženih po začetku, trdila, da je pritožnik selektivno uporabljal kitajske zakone in napačno razumel njihovo povezavo z industrijo konverterske aluminijaste folije. Navedla je, da so dokumenti politike, kot so 10.–13. petletni načrti, katalog smernic za prilagajanje industrijske strukture (2005) in razvojni načrt za neželezne kovine (2016–2020), zgolj smernice in niso zavezujoči. Navedla je še, da se petletni načrti ne nanašajo izrecno na konvertersko aluminijasto folijo.

(11)

Komisija je ugotovila, da kitajska vlada ne izpodbija obstoja takih načrtov, programov ali priporočil, ampak oporeka le temu, koliko so zavezujoči za industrijo konverterske aluminijaste folije. Ugotovila je še, da je pritožnik predložil dokaze, iz katerih je razvidno, da so industrije neželeznih kovin, ki vključujejo industrijo aluminija, navedene v številnih vladnih dokumentih. Kitajska vlada ni predložila nobenih dokazov, da se navedeni dokumenti ne uporabljajo za zadevni izdelek.

(12)

Kitajska vlada je navedla še, da podjetij in bank v državni lasti oziroma družbe Sinosure ni mogoče opredeliti kot javne organe ter da se je pritožnik neupravičeno zanašal na formalne indice nadzora, kot sta lastništvo kitajske vlade in njeno domnevno pristojnost za imenovanje vodstvenih uradnikov, da je izpeljal neutemeljeni sklep, da so vsa podjetja in banke v državni lasti delovali kot javni organi. Poleg tega je trdila, da se je pritožnik pri oceni narave funkcij, ki so jih banke opravljale, ter narave in obsega pooblastil vlade, prenesenih nanje, zanašal na pretekle primere Komisije ali ministrstva Združenih držav Amerike za trgovino. Trdila je še, da pretekle ugotovitve Komisije v zvezi z nepovezanimi industrijami niso mogle pomeniti zadostnih dokazov v pritožbi niti ne potrjujejo v sedanji preiskavi, da so banke v državni lasti in družba Sinosure delovale kot javni organi.

(13)

Komisija je ugotovila, da je ta trditev kitajske vlade povezana z zgoraj navedeno trditvijo in da je v pritožbi med drugim naveden zakon o bankah na Kitajskem, v zvezi s katerim kitajska vlada ne oporeka, da spada v kitajsko zakonodajo. Komisija poudarja, da je bilo pri nedavnih protisubvencijskih preiskavah EU, ki so se nanašale na iste programe subvencij, kot so navedeni v pritožbi, in pri katerih je bilo proučeno tudi, ali so podjetja in banke v državni lasti delovali kot javni organi, ugotovljeno, da so dejansko delovali kot javni organi (5). Dejstvo, da so te preiskave zajemale industrije, ki niso povezane z industrijo konverterske aluminijaste folije, ne razveljavlja opredelitve zgoraj navedenih institucij kot javnih organov. Poleg tega se lahko šteje, da dokazi o državnem lastništvu pomenijo dokaze, „ki praviloma potrjujejo ali kažejo“, da je subjekt javni organ, ki lahko dodeli finančni prispevek“ (6).

(14)

Kitajska vlada je v pripombah, predloženih po začetku, navedla še, da so bile v zadnjih letih v finančnem sektorju izvedene precejšnje spremembe in reforme ter da se pritožba zato ne more sklicevati na nobeno predhodno stanje. Vendar je Komisija ugotovila, da je pritožnik v pritožbi predložil tudi dodatne dokaze, da se programi subvencij še vedno izvajajo. Poleg tega je spomnila, da kitajska vlada ni predložila dokazov, ki bi ovrgli trditev glede nadaljevanja zadevnih programov. Razpoložljivi dokazi so v fazi začetka preiskave torej večinoma kazali, da se zadevni programi subvencij niso bistveno spremenili.

(15)

Kitajska vlada je v svojih pripombah trdila še, da so nekatere smernice, vključno z začasnimi določbami o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture (sklep št. 40 državnega sveta iz leta 2005, v nadaljnjem besedilu: sklep št. 40) v zvezi z „11. petletnim načrtom“, zastarele in se v obdobju preiskave ne uporabljajo več.

(16)	Poglavje III sklepa št. 40 se sklicuje na „Katalog smernic za prilagajanje industrijske strukture“, ki vsebuje tri vrste vsebin, in sicer vsebine spodbujanih projektov, vsebine omejenih projektov in vsebine izločenih projektov.

(17)

Kolikor je Komisiji znano, je bila zadnja sprememba Kataloga smernic za prestrukturiranje industrije odobrena z odlokom št. 29 komisije Ljudske republike Kitajske za nacionalni razvoj in reforme z dne 27. avgusta 2019 in je začela veljati 1. januarja 2020 (7). Ta novi katalog smernic za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2019) je bil sprejet in je začel veljati v obdobju preiskave. Torej se je v obdobju preiskave uporabljal „Katalog smernic za prestrukturiranje industrije“ iz sklepa št. 40.

(18)

Kitajska vlada je po končnem razkritju ponovila svojo trditev, da je Komisija napačno razumela vlogo načrtov in projektov kitajske vlade, ter navedla, da so to zgolj dokumenti s smernicami in da niso zavezujoči. Prav tako se ni strinjala s tem, da se je Komisija opirala na dejstva, ugotovljena v prejšnjih preiskavah, ter da je uporabila sklice na delovni dokument služb Komisije iz leta 2017 o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (8), ki je po mnenju kitajske vlade netočen in pristranski, saj je bil njegov namen zlasti olajšati začetek izvajanja preiskav trgovinske zaščite. Nasprotovala je tudi mnenju Komisije, da se za zakone, predpise in vladne načrte lahko razumno domneva, da se še naprej uporabljajo, razen če se dokaže, da so razveljavljeni ali nadomeščeni.

(19)	Prvič, Komisija je opozorila, da kitajska vlada ni predložila nobenih novih tehtnih argumentov ali dokazov o splošni vlogi načrtov in projektov kitajske vlade ter njihovi zavezujoči naravi.

(20)

Drugič, v zvezi z uporabo informacij iz poročila o Kitajski dejstvo, da se je pri izdaji dokumenta upoštevala njegova možna uporaba v preiskavah trgovinske zaščite, ne pomeni, da so objektivni dokazi iz dokumenta sami po sebi netočni ali pristranski, kot je trdila kitajska vlada. Komisija opozarja tudi, da se je na ta dokument v sedanji preiskavi sklicevala samo dvakrat, enkrat kot na splošni uvod v sistem petletnih načrtov, drugič pa v okviru vzpostavitve povezave med dokumenti o načrtovanju in spodbujanimi sektorji. Ti sklici so se uporabili skupaj z drugimi sklici, s katerimi so bili tudi podprti, vključno s sklici na dokumente, ki jih je izdala sama kitajska vlada.

(21)

Tretjič, Komisija meni, da se za zakone, predpise in vladne načrte lahko razumno domneva, da se še naprej uporabljajo, razen če se dokaže, da so razveljavljeni ali nadomeščeni. V okviru preiskave je kitajski vladi dejansko poslala seznam referenčnih dokumentov o splošnem pravnem okviru, pravilih in postopkih, ki se uporabljajo v LRK, ter nekatere posebne dokumente o zadevni industriji. Kitajska vlada je bila pozvana, naj pregleda popolnost in veljavnost teh dokumentov ter jih, kadar je to ustrezno, posodobi ali dopolni. Ko je Komisija od kitajske vlade prejela utemeljen odgovor in posodobljene referenčne dokumente, je ocenila, da lahko razumno domneva, da se tisti dokumenti, ki niso bili razveljavljeni ali nadomeščeni, še vedno uporabljajo.

(22)	Zato so bile trditve kitajske vlade v zvezi s tem zavrnjene.

(23)

Kitajska vlada je po začetku trdila še, da pritožnik ni vzpostavil pogojev za uporabo tuje referenčne vrednosti za pravice do uporabe zemljišč. Vendar je Komisija ugotovila, da so trditve iz pritožbe podprte z zadnjimi protisubvencijskimi preiskavami EU, v katerih je bila v zvezi s tem ugotovljena potreba po tujih referenčnih vrednostih, prilagojenih prevladujočim pogojem v LRK (9).

(24)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da se različne subvencijske sheme, ki jih je navedel pritožnik, ne morejo šteti za subvencijo, saj pritožnik ni predložil podrobnih dokazov v zvezi z obstojem, zneskom in naravo teh subvencij ali neposredno povezavo med subvencijo in zadevnim izdelkom. V zvezi z različnimi subvencijami je trdila še, da pritožnik ni predložil dokazov o ugodnostih in specifičnosti.

(25)

Komisija meni, da je pritožnik predložil dovolj dokazov o obstoju, znesku, naravi, ugodnostih in specifičnosti, ki so mu bili razumno na voljo. Poleg tega poudarja, da so bili v nedavnih protisubvencijskih preiskavah EU, ki so se nanašale na iste programe subvencij, kot so navedeni v pritožbi, proučene tudi ugodnosti in specifičnost navedenih programov ter da je bil v zvezi s temi vprašanji sprejet drugačen sklep9. Komisija je vsekakor proučila dokaze, navedene v pritožbi, in v memorandumu o zadostnosti dokazov, ki je bil ob začetku preiskave vložen v odprto dokumentacijo, zagotovila svojo oceno vseh zadevnih elementov. Kitajska vlada je po začetku preiskave ponovila svoje pripombe, vendar ni predložila nobenih dodatnih dokazov.

(26)	Zato je Komisija ugotovila, da je bilo v pritožbi predloženih dovolj dokazov, ki kažejo na obstoj domnevnega subvencioniranja s strani kitajske vlade.

(27)

Kitajska vlada je v pripombah, predloženih po začetku, navedla, da je bila davčna shema, v okviru katere se je za doma proizvedeno opremo zagotavljal rabat v zvezi z DDV, ukinjena. Komisija je to pripombo upoštevala, vendar je poudarila, da je mogoče z davčnimi shemami, ki se nanašajo na rabat v zvezi z DDV ali oprostitev plačila uvozne dajatve in DDV za uvoženo opremo, vseeno pridobiti stalne ugodnosti, kot je amortizacija v življenjski dobi zadevne opreme, ki bi lahko zajemala obdobje preiskave.

(28)

Kitajska vlada je po začetku trdila še, da je pritožnik neustrezno prezrl, da industrija konverterske aluminijaste folije v Uniji uživa koristi številnih neposrednih in posrednih subvencij, podpore in spodbud v različnih oblikah, ki jih zagotavljajo organi EU in držav članic, ter da Komisija ne bi smela uporabljati dvojnih standardov. To trditev je ponovila tudi po končnem razkritju.

(29)	Ta trditev v zvezi s subvencijami v EU ni vplivala na oceno Komisije, ki je podlaga za začetek te zadeve, saj ne spada med dejavnike, ki se upoštevajo v ta namen.

1.2. Registracija uvoza, neuvedba začasnih ukrepov in naknadni postopek

(30)	Industrija Unije ni predložila zahteve za registracijo uvoza v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe.

(31)

Komisija je 6. avgusta 2021 v skladu s členom 29a(2) osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila, da ne namerava uvesti začasnih izravnalnih ukrepov in da namerava nadaljevati preiskavo. Ker Komisija ni uvedla začasnih izravnalnih ukrepov, ni registrirala uvoza na podlagi člena 24(5a) osnovne uredbe. Nadaljevala je iskanje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve.

1.3. Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(32)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(33)	Ta protisubvencijska preiskava in ločena protidampinška preiskava iz uvodne izjave 4 se nanašata na isto obdobje preiskave in isto obravnavano obdobje.

1.4. Zainteresirane strani

(34)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija pritožnika, kitajsko vlado, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, znane uvoznike in uporabnike izrecno obvestila o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(35)	Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(36)	Več strani je zahtevalo zaslišanje pred službami Komisije. Stranem, ki so zahtevek vložile v predvidenih rokih, je bila možnost zaslišanja odobrena. Družba Xiamen Xiashun Aluminium Foil Co. Ltd. je zahtevala posredovanje pooblaščenca za zaslišanje, ki je opravil zaslišanje 8. aprila 2021.

1.5. Vzorčenje

1.5.1. Vzorčenje proizvajalcev Unije

(37)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave. Zajemal je tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 50 % ocenjene celotne proizvodnje in 40 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Prejela ni nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen.

1.5.2. Vzorčenje uvoznikov

(38)	Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(39)	Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Glede na majhno število odgovorov vzorčenje nepovezanih uvoznikov ni bilo nujno.

1.5.3. Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem

(40)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(41)

Devet proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Te družbe so predstavljale več kot 90 % ocenjenega celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(42)	V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe je bila vsem znanim zadevnim proizvajalcem izvoznikom in organom zadevne države dana možnost, da predložijo pripombe glede izbire vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(43)

Vzorec skupin proizvajalcev izvoznikov sestavljajo:

—	skupina Nanshan Group, vključno z družbo Yantai Donghai Aluminum Foil Co., Ltd.,

—	skupina Wanshun Group, vključno z družbo Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd.,

—	skupina Daching Group, vključno z družbo Xiamen Xiashun Aluminium Foil Co., Ltd.

1.6. Individualna preiskava

(44)

Štirje kitajski proizvajalci izvozniki, ki so poslali obrazec za vzorčenje, so Komisijo obvestili, da nameravajo zahtevati individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe. Komisija je na dan začetka vprašalnik objavila na spletu. Poleg tega je proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, obvestila, da morajo za individualno preiskavo predložiti izpolnjen vprašalnik. Vendar nobena od družb ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Zato individualne preiskave niso bile mogoče.

1.7. Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(45)	Komisija je poslala vprašalnik pritožniku, vprašalniki za proizvajalce Unije, uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike iz Kitajske pa so bili na dan začetka objavljeni na spletu (10).

(46)

Komisija je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi, vključeval pa je posebne vprašalnike za družbo Sinosure, banke in druge finančne institucije, ki so zagotavljale financiranje ali izvozne kredite vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ter za deset največjih proizvajalcev in distributerjev vhodnih materialov, ki jih uporabljajo vzorčeni proizvajalci izvozniki. Od kitajske vlade se je zaradi poenostavitve upravnih postopkov tudi zahtevalo, naj zbere vse odgovore teh finančnih institucij in proizvajalcev ali distributerjev vhodnih materialov in jih pošlje neposredno Komisiji.

(47)

Komisija je prejela izpolnjen vprašalnik od kitajske vlade, ki je vključeval izpolnjen vprašalnik Kitajske izvozno-uvozne banke in družbe Sinosure. Vendar pa ni prejela izpolnjenega vprašalnika od nobene od drugih bank ali finančnih institucij ali od glavnih proizvajalcev in distributerjev vhodnih materialov.

(48)	Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike tudi od vseh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov, treh vzorčenih proizvajalcev Unije, devetih uporabnikov in enega nepovezanega uvoznika.

(49)

Komisija je brez poseganja v uporabo člena 28 osnovne uredbe zbrala in navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev subvencije, nastale škode in interesa Unije. Zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19) (11), Komisija ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih kitajske vlade, vzorčenih družb ter sodelujočih uvoznikov in uporabnikov. Namesto tega je na daljavo izvedla navzkrižno preverjanje informacij, ki jih je predložila kitajska vlada, pri katerem so sodelovali uradniki iz ustreznih ministrstev in drugi vladni organi. Poleg tega je na daljavo prek videokonference izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Unije:

—	Carcano Antonio Spa (v nadaljnjem besedilu: Carcano), Italija,

—	Eurofoil Luxembourg S.A. (v nadaljnjem besedilu: Eurofoil), Luksemburg,

—	Hydro Aluminium Rolled Products GmbH (v nadaljnjem besedilu: Hydro), Nemčija;

(b)

uporabnika:

—	Manreal (v nadaljnjem besedilu: Manreal), Španija,

—	Walki Group Oy (v nadaljnjem besedilu: Walki), Finska;

(c)

vzorčeni proizvajalci izvozniki na Kitajskem:

(1)

skupina Nanshan Group:

—	Yantai Donghai Aluminum Foil Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Donghai Foil),

—	Yantai Jintai International Trade Co., Ltd.,

—	Longkou Nanshan Aluminium New Material Co., Ltd.,

—	Longkou Nanshan Aluminum Rolling New Material Co., Ltd.,

—	Shandong Nanshan Aluminium Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Shandong Nanshan),

—	Nanshan Group Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Nanshan Group Co., Ltd.),

—	Nanshan Group Finance Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Nanshan Finance),

—	Longkou Donghai Alumina Co., Ltd.,

—	Shandong Yili Electric Industry Co., Ltd.;

(2)

skupina Wanshun Group:

—	Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd.,

—	Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., (HK) Ltd.,

—	Anhui Maximum Aluminium Industries Co., Ltd.,

—	Shantou Wanshun New Material Group Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Shantou Wanshun),

—	Jiangsu Huafeng Aluminium Industry Co., Ltd.;

(3)

Skupina Daching in povezane družbe:

—	Xiamen Xiashun Aluminium Foil Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Xiamen Xiashun),

—	Xiamen Qishun Real Estate Co., Ltd.,

—	Yunnan Yongshun Aluminum Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Yongshun),

—	Yunnan Yunlv Yongxin Metal Processing Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Yongxin),

—	Daching Enterprises Ltd.

(50)

Navzkrižnega preverjanja na daljavo, ki je bilo predvideno v primeru družbe Manreal, zaradi njenega neustreznega sodelovanja ni bilo mogoče dokončati. Družba Manreal je zahtevala posredovanje pooblaščenca za zaslišanje, ki je potrdil, da z ustavitvijo navzkrižnega preverjanja na daljavo niso bile kršene pravice družbe do obrambe. Zato se izpolnjen vprašalnik družbe Manreal ni upošteval pri dokončnih ugotovitvah. Vendar to ni vplivalo na sklepe o interesu Unije. Ta družba se je kljub ustavitvi navzkrižnega preverjanja na daljavo štela za zainteresirano stran, njene pripombe v okviru preiskave pa so se upoštevale.

1.8. Končno razkritje

(51)	Komisija je 3. novembra 2021 obvestila vse strani o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protisubvencijsko dajatev na uvoz zadevnega izdelka (v nadaljnjem besedilu: končno razkritje).

(52)	Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe h končnemu razkritju. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(53)	Komisija je v tej uredbi obravnavala pripombe, predložene med protisubvencijskim postopkom. Pripombe, predložene v okviru ločene protidampinške preiskave, v tej uredbi niso bile obravnavane, razen če so strani izrecno navedle, da predložene pripombe veljajo za oba postopka.

2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1. Zadevni izdelek

(54)	Zadevni izdelek je konverterska aluminijasta folija debeline manj kot 0,021 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih z maso več kot 10 kg (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(55)

Izključeni so naslednji izdelki:

(a)	gospodinjska aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih širine do vključno 650 mm in z maso nad 10 kg;

(b)	gospodinjska aluminijasta folija debeline najmanj 0,007 mm in manj kot 0,008 mm, ne glede na širino zvitkov, žarjena ali ne;

(c)	gospodinjska aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in največ 0,018 mm, v zvitkih širine več kot 650 mm, žarjena ali ne;

(d)	gospodinjska aluminijasta folija debeline več kot 0,018 mm in manj kot 0,021 mm, ne glede na širino zvitkov, žarjena ali ne.

2.2. Podobni izdelek

(56)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

—	zadevni izdelek,

—	izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu zadevne države, ter

—	izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(57)	Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

2.3. Trditve glede obsega izdelka

(58)

Več strani je vložilo zahtevek za izključitev izdelka v zvezi z naslednjimi izdelki: konverterske aluminijaste folije debeline manj kot 6 mikronov (v nadaljnjem besedilu: konverterska aluminijasta folija < 6) in konverterske aluminijaste folije za električne avtomobilske akumulatorje (v nadaljnjem besedilu: konverterska aluminijasta folija za avtomobilske akumulatorje).

2.3.1. Konverterska aluminijasta folija debeline manj kot 6 mikronov

(59)

Več uporabnikov, in sicer družbe Walki, Gascogne in Alupol, je navedlo, da proizvajalci Unije ne ponujajo konverterske aluminijaste folije < 6. To domnevno dokazuje dejstvo, da proizvajalci Unije ne promovirajo takih izdelkov na svojih spletnih straneh in v svojih brošurah ter da zavračajo naročila takih izdelkov. Proizvajalci Unije tudi niso zainteresirani za ponujanje konverterske aluminijaste folije < 6, saj je njihova proizvodna zmogljivost povsem izkoriščena za naročila drugih izdelkov, pri čemer se upošteva tudi pričakovano povpraševanje po foliji za avtomobilske akumulatorje. Proizvajalci Unije niso zmožni zagotoviti potrebne „komercialne“ kakovosti, zlasti v zvezi s poroznostjo/prepustnostjo, merjeno kot največje število luknjic na kvadratni meter. Poleg tega je uporaba tanjše konverterske aluminijaste folije okolju prijaznejša in bi jo tudi zato bilo treba izključiti iz obsega izdelka.

(60)	Družba Huhtamäki je tudi trdila, da je industrija Unije pri ponudbi tanjše konverterske aluminijaste folije omejena.

(61)

Komisija je vseh devet uporabnikov, ki sodelujejo v preiskavi, pozvala, naj navedejo svoje trenutno povpraševanje po konverterski aluminijasti foliji < 6 in njene vire. Samo en uporabnik je potrdil, da je v obdobju preiskave od enega kitajskega proizvajalca kupil konvertersko aluminijasto folijo < 6 v količini, ki je presegla prag kakovosti za komercialno proizvodnjo. Vendar konverterska aluminijasta folija < 6 tudi za tega uporabnika predstavlja zelo majhen del potrošnje konverterske aluminijaste folije. Drugi uporabniki so navedli le povpraševanja svojih strank po izdelkih, ki so vključevali konvertersko aluminijasto folijo < 6, pri čemer so ta povpraševanja po obdobju preiskave privedla do poskusnih naročil pri industriji Unije za konvertersko aluminijasto folijo in pri kitajskih proizvajalcih.

(62)

Odgovori so pokazali, da se je povpraševanje po konverterski aluminijasti foliji < 6 začelo šele pred kratkim in da se povečuje. V zadnjih desetih letih je bilo nekaj povpraševanja po taki foliji, vendar nobenega jasnega vzorca. To je v skladu s pojasnili proizvajalcev Unije glede postopnega prehoda na tanjšo konvertersko aluminijasto folijo v preteklosti, pri čemer je najtanjša debelina v preteklosti bila od 7 do 8 mikronov, sedanji standard za številne uporabe pa je postala debelina 6 in 6,35 mikronov.

(63)

Čeprav je anketa med proizvajalci Unije pokazala, da razen neposrednih pogajanj nobeden od njih trenutno aktivno ne trži konverterske aluminijaste folije < 6, je Komisija zbrala veliko dokazov, da so proizvajalci Unije zmožni proizvajati konvertersko aluminijasto folijo < 6. To vključuje poskusno proizvodnjo rol po obdobju preiskave, ki je glede na dokumentacijo o preskusih izpolnila tehnične zahteve kupca. Poleg tega je Komisija lahko potrdila, da so različni proizvajalci Unije v obdobju desetih let pred obdobjem preiskave prodajali konvertersko aluminijasto folijo < 6 v količinah komercialne proizvodnje, pa čeprav v omejenem obsegu. Komisija je ugotovila tudi naložbe v nadzor kakovosti. Zato je sklenila, da industrija Unije lahko zagotovi kakovost, ki ustreza povpraševanju na trgu.

(64)

Drugič, zmogljivost za proizvodnjo konverterske aluminijaste folije < 6 omejuje zadnja faza, tj. obrati za valjanje. Komisija je zato analizirala zmogljivost različnih proizvajalcev Unije v tej zadnji fazi, pri čemer je upoštevala tudi povpraševanje po drugih izdelkih v različnih fazah proizvodnje. Vsi vzorčeni proizvajalci Unije imajo dovolj proste zmogljivosti, da bi lahko zagotovili konvertersko aluminijasto folijo < 6, tudi če bi se v prihodnosti povečalo povpraševanje po foliji za avtomobilske akumulatorje. Komisija zato ni mogla potrditi tveganja pomanjkanja ponudbe v primeru prihodnjega povečanja povpraševanja po konverterski aluminijasti foliji < 6.

(65)

Tretjič, Komisija je v zvezi s trditvijo, da je uporaba tanjše konverterske aluminijaste folije okolju prijaznejša, opozorila, da želeni učinek ukrepov trgovinske zaščite v obliki dajatev ni preprečiti uvoz danega izdelka, ampak zagotoviti, da se s tem uvozom trguje po neškodljivih cenah. Opozorila je tudi na zmogljivost proizvajalcev Unije, da proizvajajo konvertersko aluminijasto folijo < 6.

(66)	Nazadnje, kar zadeva trditev družbe Huhtamäki v zvezi z omejeno ponudbo, je preiskava pokazala, da proizvodna zmogljivost industrije Unije za konvertersko aluminijasto folijo < 6 precej presega povpraševanje.

(67)	Komisija je glede na zgoraj navedene premisleke začasno zavrnila zahtevek za izključitev konverterske aluminijaste folije < 6 iz obsega izdelka v preiskavi.

(68)	Družba Gascogne je zahtevala, da se v to protisubvencijsko preiskavo vključijo njeni argumenti iz ločenega protidampinškega postopka v zvezi z istim izdelkom s poreklom iz LRK. Komisija je te argumente že obravnavala v uvodnih izjavah 25 do 28 Uredbe (EU) 2021/2170.

(69)	Tudi družba Walki je zahtevala, da se njeni argumenti iz ločene protidampinške preiskave vključijo v to protisubvencijsko preiskavo. V zvezi s tem se Komisija sklicuje na ugotovitve iz uvodnih izjav 29 do 32 Uredbe (EU) 2021/2170.

(70)

Poleg tega je družba Walki na zaslišanju po končnem razkritju pojasnila, da po obdobju preiskave oktobra 2021 evropski proizvajalci še vedno niso aktivno prodajali ali tržili konverterske aluminijaste folije < 6 na odprtem trgu. Družba Walki je predložila dokaze, da po obdobju preiskave ni prejela pozitivnega odgovora na svoje zahteve za ponudbe za konvertersko aluminijasto folijo < 6, in pojasnila, da bi lahko samo en proizvajalec Unije sprejel naročila za konvertersko aluminijasto folijo < 6 v komercialni količini. Komisija je te argumente že obravnavala v uvodni izjavi 28 Uredbe (EU) 2021/2170.

2.3.2. Konverterska aluminijasta folija za avtomobilske akumulatorje

(71)

Ena zainteresirana stran, tj. družba Xiamen, je zahtevala izključitev aluminijaste folije za avtomobilske akumulatorje iz naslednjih razlogov:

—	aluminijasta folija za avtomobilske akumulatorje je zelo drugačen izdelek z drugačno uporabo, saj uporablja zlitine 1050 / 1060 / 1100 / 3003, glavni zlitini v proizvodnji konverterske aluminijaste folije za pakiranje pa sta zlitini 8079 / 8011,

—	drugačni so tudi proizvodna oprema in postopki, zaradi česar bi izdelek imel dve svetli površini v nasprotju s temno in svetlo površino drugih konverterskih aluminijastih folij. Zaradi tega so tudi stroški proizvodnje in prodajne cene drugačni,

—	proizvajalci Unije je ne proizvajajo in

—	zdaj se ne izvaža v EU.

(72)

V odgovor je Komisija najprej navedla, da imajo vse zlitine, ki jih je navedla zainteresirana stran, skupno lastnost, tj. več kot 98-odstotno vsebnost aluminija, in pritožba ni omejena na določeno zlitino. Uporaba drugačnih zlitin za drugačne različice izdelka ni neobičajna in se ne more obravnavati kot merilo za izključitev.

(73)

Drugič, svetla/temna površina je rezultat valjanja dveh plasti konverterske aluminijaste folije skupaj v zadnjem obratu za valjanje, pri katerem ploskvi konverterske aluminijaste folije, ki sta med valjanjem obrnjeni druga proti drugi, izgubita sijaj. Ta metoda proizvodnje je bila zajeta v pritožbi, v kateri je izrecno navedeno, da sta lahko obe površini konverterske aluminijaste folije svetli, če tako določi stranka. Predvidena uporaba konverterske aluminijaste folije za avtomobilske akumulatorje zato ne more utemeljiti izključitve iz obsega izdelka, saj so fizikalne lastnosti izdelka enake. Enako velja za višje stroške zaradi valjanja ene same plasti.

(74)

Tretjič, proizvodnja avtomobilskih akumulatorje v Uniji je še vedno v začetni fazi. Komisija je zbrala dokaze, da se proizvajalci Unije pripravljajo izpolniti povpraševanje v tem novem segmentu trga. Poleg tega je argument v nasprotju s trditvijo družbe Walki v zvezi z izključitvijo konverterske aluminijaste folije < 6, in sicer da bi se lahko industrija Unije tako osredotočila na folijo za avtomobilske akumulatorje, da morda ne bo imela interesa, da bi dovolj proizvodne zmogljivosti namenila za konvertersko aluminijasto folijo < 6.

(75)	Četrtič, dejstvo, da izvoz iz LRK zdaj ni obsežen, odraža dejstvo, da je proizvodnja akumulatorjev električnih avtomobilov v EU šele v začetni fazi, zato to ni prepričljiv argument za izključitev.

(76)	Analiza je pokazala, da je konverterska aluminijasta folija za akumulatorje električnih avtomobilov tehnično konverterska aluminijasta folija, ki je vključena v opredeljen obseg preiskave.

(77)	Komisija je glede na zgornje premisleke zavrnila zahtevek za izključitev konverterske aluminijaste folije za akumulatorje električnih avtomobilov iz obsega izdelka v preiskavi.

(78)

Družba Xiamen Xiashun je po končnem razkritju trdila, da so štirje argumenti Komisije v podporo zavrnitvi izključitve napačni, ne odgovarjajo na argumente družbe Xiamen Xiashun in ne vsebujejo bistvenih podatkov, na podlagi katerih je Komisija sprejela navedene sklepe. Komisija ni predložila nobenega dejanskega dokaza, s katerim bi odgovorila na zahtevek za izključitev, ki ga je družba Xiamen Xiashun podala v svojih pripombah in na zaslišanju 23. februarja. Z zavrnitvijo navedbe dokazov, na katerih temelji zavrnitev Komisije, je kršena pravica družbe Xiamen Xiashun do obrambe. Družba Xiamen Xiashun je nadalje trdila, da se zaradi pozne predložitve dokazov s strani pritožnika v zvezi z zahtevkom za izključitev folije za akumulatorje v protidampinških postopkih zbuja dvom o tem, katere dokaze Komisija dejansko upošteva v protisubvencijski preiskavi. Trdila je, da je pritožnik podal pripombo 19. julija 2021, tj. po roku za oddajo pripomb v začasni fazi protidampinške preiskave, zato se je ne bi smelo upoštevati. Zaradi pretirane zaupnosti pripombe družba Xiamen Xiashun tudi nima možnosti, da bi nanjo smiselno odgovorila.

(79)

Pritožnik se je s pripombo z dne 19. julija 2021 odzval na pripombo družbe Xiamen Xiashun z dne 5. julija 2021, v kateri je ta navedla argumente, zaradi katerih bi bilo treba iz obsega izključiti konvertersko aluminijasto folijo za akumulatorje električnih avtomobilov. Odprta različica navedene pripombe ni bila pretirano zakrita. Ime družbe, ki je pripravilo tehnične podrobnosti predloga, in podrobnosti o tehnični pripravi predloga je bilo treba zakriti, da se ne razkrijejo zaupni podatki o poslovanju družbe. Komisija zato zavrača trditev, da je z upoštevanjem navedene pripombe kršila pravice družbe Xiamen Xiashun. Nadalje zavrača trditev, da ni jasno opredelila, katere dokaze je upoštevala. Nujno je namreč upoštevala vse dokaze v spisu.

(80)

Družba Xiamen Xiashun je trdila, da bi bila aluminijasta folija za akumulatorje električnih avtomobilov zaradi drugačne uporabe in tehničnih lastnosti nov izdelek za industrijo, tudi če gre za aluminijasto folijo. Vendar je Komisija odgovorila na vse te trditve in jasno navedla, da ima tudi konverterska aluminijasta folija za akumulatorje električnih avtomobilov enake tehnične lastnosti in faze proizvodnje. Tehnične razlike, iz katerih je izhajala družba Xiamen Xiashun, so dejansko samo obsegale razlikovanje od drugih vrst konverterske aluminijaste folije, niso pa pokazale, da imajo konverterske aluminijaste folije za akumulatorje električnih avtomobilov enake lastnosti, kot so opredeljene v obsegu izdelka v preiskavi. Komisija se je odzvala tudi na trditev, da industrija Unije ne bo mogla proizvajati konverterske aluminijaste folije za akumulatorje električnih avtomobilov. Zato je trditev zavrnila.

(81)

Družba Xiamen Xiashun je trdila, da je Komisija storila očitne napake pri presoji in kršila načelo dobrega upravljanja, saj predloženih dokazov ni skrbno in nepristransko proučila ter pri svojih odločitvah ni ustrezno upoštevala vseh ustreznih dokazov, ker ni predložila smiselnega povzetka načrtov proizvajalcev Unije za povečanje njihove zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja po foliji za akumulatorje in je zavrnila dokaze, ki jih je predložila družba Xiamen Xiashun v zvezi s pričakovanim povpraševanjem po foliji za akumulatorje.

(82)

Na podlagi trditev družbe Xiamen Xiashun je izjava Komisije, da lahko „znatna prosta zmogljivost industrije Unije zadosti povpraševanju na nastajajočem trgu folije za akumulatorje“, v nasprotju z njeno izjavo, da so „podatki, ki kažejo na pripravljenost proizvajalcev Unije na zadostitev povpraševanju po foliji za akumulatorje, strogo zaupni in jih ni mogoče povzeti, saj ti projekti še niso javni in so zato zelo občutljivi“.

(83)

Družba Xiamen Xiashun je trdila tudi, da je Komisija zavrnila njen celovit pregled pričakovanega povpraševanja, ker je bilo navedeno, da se bo več projektov na področju akumulatorjev uresničilo enkrat v prihodnosti. Družba Xiamen Xiashun je trdila, da je to neločljivo povezano s podatki v zvezi z načrtovanimi projekti.

(84)

Izjava Komisije, da lahko industrija Unije zadosti povpraševanju na nastajajočem trgu folije za akumulatorje, se nanaša na skupno prosto zmogljivost v obratih za valjanje. Podatki, ki kažejo pripravljenost proizvajalcev Unije na zadostitev povpraševanju po foliji za akumulatorje, se nanašajo na prizadevanja industrije Unije, da bi lahko proizvajala v skladu s posebnimi lastnostmi, ki jih zahtevajo proizvajalci akumulatorjev. S povzetkom teh prizadevanj bi Komisija razkrila poslovne strategije proizvajalcev Unije. Med zgoraj navedenima izjavama torej ni nobenega protislovja. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(85)

Pri oceni pregleda pričakovanega prihodnjega povpraševanja, ki ga je družba Xiamen Xiashun predložila na podlagi javno dostopnega vira, je Komisija razlikovala med projekti v fazi načrtovanja s posebnim časovnim okvirom in načrtovanimi projekti, za katere ni navedeno, v katerem letu bodo postali operativni. To ni zavrnitev dokazov, ki jih je predložila družba Xiamen Xiashun, ampak temeljita analiza dejanskega povpraševanja, ki se pričakuje. Ocena, ali lahko industrija Unije zadosti pričakovanemu prihodnjemu povpraševanju, je dejansko ustrezno temeljila na projektih na področju akumulatorjev, ki naj bi se uresničili v določenem letu v prihodnosti. Trditev je bila zato zavrnjena.

2.4. Izstop Združenega kraljestva iz EU

(86)

Ta zadeva se je začela v prehodnem obdobju po izstopu Združenega kraljestva iz EU. V tem prehodnem obdobju se je za Združeno kraljestvo še naprej uporabljalo pravo Unije. Prehodno obdobje se je končalo 31. decembra 2020. Posledično družbe in združenja iz Združenega kraljestva od 1. januarja 2021 ne izpolnjujejo več pogojev za zainteresirane strani v tem postopku. Ker se za Združeno kraljestvo več ne uporablja pravo Unije, ugotovitve o subvencijah in škodi temeljijo na podatkih o trgu EU-27.

3. SUBVENCIONIRANJE

3.1. Uvod: predstavitev vladnih načrtov, projektov in drugih dokumentov

(87)

Komisija je pred analizo domnevnega subvencioniranja v obliki subvencij ali programov subvencij ocenila vladne načrte, projekte in druge dokumente, pomembne za analizo preiskovanih programov subvencij. Ugotovila je, da so vse subvencije ali programi subvencij, ki se ocenjujejo, del izvajanja centralnega načrtovanja kitajske vlade za spodbujanje industrije konverterske aluminijaste folije iz razlogov, predstavljenih v nadaljevanju.

(88)

Usmeritev kitajskega gospodarstva pomembno določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti centralne in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (12).

(89)

Kitajska vlada konvertersko aluminijasto folijo šteje za ključni izdelek, kot je bilo ugotovljeno na podlagi javnih dokumentov politike in seznamov. Taka razvrstitev je zelo pomembna, saj se na njeni podlagi za zadevne sektorje šteje, da so upravičeni do uvrstitve na področje uporabe najrazličnejših posebnih politik in podpornih ukrepov, namenjenih spodbujanju razvoja v vsakem sektorju (13). Poleg tega je konverterska aluminijasta folija vključena v nove materiale v strategiji „Made in China 2025“ (14) ter v številne načrte, direktive in druge dokumente, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni ter so medsebojno povezani. Primeri takih ključnih dokumentov politike vključujejo načrte, projekte in druge dokumente, predstavljene v nadaljevanju.

(90)	„10. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (za obdobje 2001–2005)“ kaže, da bi se pospešitev prestrukturiranja in reorganizacije industrije izvedla za razvoj industrijskih izdelkov, vključno z industrijo surovin, in natančneje, aluminija (15).

(91)	„Nacionalni 11. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (za obdobje 2006–2010)“ vključuje poziv k razvoju obdelave aluminija in povišanju „stopnje celovitega izkoriščanja industrijskih virov aluminija“ (16).

(92)

„Nacionalni 12. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (za obdobje 2011–2015)“ kaže, da bi moralo prestrukturiranje ključnih industrij vključevati nov napredek pri raziskavah in razvoju, integriranem izkoriščanju virov, ohranjanju energije in zmanjševanju emisij v industrijah taljenja in gradbenih materialov (17).

(93)

V 13. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK (v nadaljnjem besedilu: 13. petletni načrt), ki zajema obdobje 2016–2020, je poudarjena strateška vizija kitajske vlade za izboljšanje in spodbujanje ključnih industrij. V navedenem načrtu je bila poudarjena namera kitajske vlade, da okrepi razvoj strateških visokih tehnologij, načrt pa kaže, kako kitajska vlada daje prednost „ključnim“ industrijami, ki bi jih bilo treba spodbujati in izboljšati. V tem načrtu je industrija neželeznih kovin, ki vključuje industrijo aluminijaste folije, opredeljena kot ena od takih „ključnih“ industrij, za katere bi bilo treba izpopolniti sistem za podporo storitvam, vključno s financiranjem, obdavčitvijo, zavarovanjem in platformami za naložbe (18).

(94)

„Sklep državnega sveta o razglasitvi začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture za njihovo izvajanje (Guo Fa (2005), št. 40)“ kaže, da je „Katalog smernic za prilagajanje industrijske strukture“ pomembna podlaga za usmerjanje naložb in državno upravljanje politik, kot so politike javnih financ, obdavčitve in kreditiranja. Poleg tega iz sklepa št. 40 izhaja, da se projektom v „spodbujanih“ industrijah zagotovi kreditna podpora v skladu s kreditnimi načeli (19).

(95)

„Katalog smernic za prilagajanje industrijske strukture“ izrecno vključuje aluminij, pri čemer se spodbuja razvoj proizvodne tehnologije na področju aluminija (20). To potrjuje katalog smernic za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2019), v skladu s katerim se spodbujajo obdelava aluminija z valjanjem, vakuumsko aluminiziranje za embalažo in obdelava aluminijevih zlitin.

(96)	V „Razvojnem načrtu za neželezne kovine (za obdobje 2016–2020)“ je industrija neželeznih kovin opisana kot pomemben temelj proizvodne industrije in podpore „uresničevanju proizvodne moči“. Poleg tega se prednostno obravnava razvoj aluminijaste folije (21).

(97)

V „Obvestilu o smernicah za pospeševanje prilagajanja strukture industrije aluminija (2006)“ je navedeno, da je „aluminij pomembna surovina za razvoj nacionalnega gospodarstva“ (22). V tem dokumentu je določena ciljno usmerjena finančna podpora sektorju aluminija: „Finančne institucije razumno zagotavljajo kreditna sredstva v skladu z nacionalnimi zahtevami glede makronadzora, industrijske politike in kreditiranja. Podjetjem s področja aluminija in elektrolitskega aluminija, ki ustrezajo nacionalnim industrijskim politikam ter izpolnjujejo pogoje za dostop na trg in kreditna načela, je treba še naprej zagotavljati kreditno podporo, medtem ko podjetja, ki ne ustrezajo nacionalni industrijski politiki, ne izpolnjujejo pogojev za dostop na trg, imajo zastarelo tehnologijo in izdelke, ki so prepovedani ali izločeni, ne prejmejo nobene oblike kreditne podpore.“ (23)

(98)

V kitajskem katalogu visokotehnoloških izdelkov, ki so ga izdali ministrstvo za znanost in tehnologijo, ministrstvo za zunanjo trgovino in splošna carinska uprava, je navedenih 1 900 visokotehnoloških izdelkov v kategorijah, v katere je vlada usmerila preferenčne izvozne politike. Ena od kategorij je kategorija tako imenovanih novih materialov, ki vključuje konvertersko aluminijasto folijo (24).

(99)	Ker se industrija konverterske aluminijaste folije spodbuja v okviru strategije „Made in China 2025“, je upravičena do precejšnjega državnega financiranja. Za podporo pobudi „Made in China 2025“ (25), s tem pa tudi industriji konverterske aluminijaste folije (26), je bilo ustanovljenih več skladov.

(100)

Poleg tega je v časovnem načrtu strategije „Made in China 2025“ (27) navedenih deset strateških sektorjev, ki jih kitajska vlada šteje za ključne industrije. Med njimi je sektor št. 9 – „Novi materiali“, pri čemer je opredeljen cilj „dejavnega razvoja posebnih novih materialov za vojaško in civilno uporabo, pospeševanja dvosmernega prenosa in preoblikovanje tehnologij, spodbujanja integriranega vojaškega in civilnega razvoja industrije novih materialov ter pospeševanja nadgradnje osnovnih materialov“ (28). Konverterska aluminijasta folija spada med nove materiale, zato zanjo veljajo razvojne prednostne naloge za ta sektor. Novim materialom torej koristijo ugodnosti, ki izhajajo iz podpornih mehanizmov, ki so navedeni v dokumentu in med drugim vključujejo politike finančne podpore, fiskalno in davčno politiko ter nadzor in podporo državnega sveta.

(101)

Pristop kitajske vlade, da v katalogih opredeli spodbujane industrije in izdelke, da bi ustrezno dodelila sredstva na podlagi njihovega strateškega ali političnega pomena, kot ga pripisuje kitajska vlada, ter da izvaja in nadzoruje načrte na vsaki upravni ravni, je mogoče opaziti tudi ob pregledu kataloga strateških in novih izdelkov in storitev nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) iz leta 2016 (29). Konverterska aluminijasta folija je vključena med nove materiale.

(102)

Sklep št. 40, poglavje III, se nanaša na „Katalog smernic za prestrukturiranje industrije“, ki vsebuje tri vrste vsebin, in sicer vsebine spodbujanih projektov, vsebine omejenih projektov in vsebine izločenih projektov. Člen XVII sklepa določa, da če „naložbeni projekt spada v spodbujano kategorijo, se prouči, odobri in evidentira v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi o naložbah; vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo v skladu s kreditnimi načeli; uvožena oprema za lastno uporabo, katere vrednost je zajeta v skupnem znesku naložbe, razen blaga, navedenega v dokumentu ‚Uvoženo blago v okviru domačih naložbenih projektov, ki ni oproščeno‘ (spremenjen leta 2000), ki ga je izdalo ministrstvo za finance, je lahko oproščena uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost v zvezi z uvozom, razen če so bili sprejeti novi predpisi o vsebini naložbenih projektov, ki ni oproščena. Druge priljubljene politike v zvezi s spodbujanimi industrijskimi projekti se izvajajo v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi.“

(103)

Zato sklep št. 40 v povezavi s katalogom smernic za prestrukturiranje industrije določa posebno obravnavo nekaterih projektov v določenih spodbujanih industrijah.

(104)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih načrtov in programov se torej industrija konverterske aluminijaste folije šteje za ključno/strateško industrijo, kitajska vlada pa si dejavno prizadeva, da bi se kot cilj politike ustrezno razvijala. Na podlagi dokumentov politike iz tega oddelka je Komisija sklenila, da kitajska vlada posreduje v industriji konverterske aluminijaste folije zaradi izvajanja povezanih politik in vpliva na svobodno delovanje tržnih sil v sektorju konverterske aluminijaste folije, zlasti s spodbujanjem in podpiranjem sektorja na različne načine.

(105)

Kitajska vlada je po končnem razkritju trdila, da dokumenti, navedeni zgoraj v tem oddelku, ne vsebujejo podlage za posebno podporo ali spodbujanje za industrijo konverterske aluminijaste folije. Po njenem mnenju ni dovolj dokazov o tem, da je industrija koverterske aluminijaste folije spodbujana industrija, dokumenti, ki se nanašajo na neželezne kovine, aluminij in/ali nove materiale pa ne zajemajo konverterske aluminijaste folije.

(106)

Komisija se s tem ni strinjala. Prvič, trdi, da je mogoče razumno domnevati, da opis izdelkov, kot so novi materiali, neželezne kovine in aluminij, vključuje tudi aluminijasto folijo. Drugič, v nekaterih od zgoraj navedenih dokumentov, kot sta razvojni načrt za neželezne kovine (2016–2020) iz uvodne izjave 96 in kitajski katalog visokotehnoloških izdelkov iz uvodne izjave 98, je jasno navedena aluminijasta folija kot taka. Tretjič, v preiskavi je bilo ugotovljeno, da so subvencije, do katerih so upravičene samo spodbujane industrije, določene v sklepu št. 40 in podrobno analizirane v ustreznih oddelkih spodaj, prinesle ugodnosti tudi sodelujočim proizvajalcem izvoznikom. Komisija je zato zavrnila trditve kitajske vlade.

3.2. Delno nesodelovanje in uporaba razpoložljivih dejstev

(107)

Kitajska vlada je po končnem razkritju podala nekaj splošnih pripomb glede odločitve Komisije, da uporabi določbe člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi s preferenčnimi posojili, zavarovanjem izvoznih kreditov in vhodnimi materiali.

(108)

Kitajska vlada je trdila, da so bile vse zahteve Komisije po informacijah, na katere kitajska vlada ni mogla odgovoriti, nerazumne, saj so predpostavljale obstoj pravnih pooblastil, ki jih kitajska vlada ni imela.

(109)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da Komisija ni ustrezno ocenila dejstev, ki jih je imela na voljo, in ni ustrezno pojasnila, zakaj so razpoložljiva dejstva razumno nadomestila vse potrebne manjkajoče informacije.

(110)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 118 spodaj, je Komisija menila, da je imela kitajska vlada kot delničarka ali odgovorni organ subjektov, za katere je Komisija zahtevala informacije, pravno pooblastilo za pridobitev zahtevanih informacij. Komisija je v svojem sporočilu kitajski vladi, ki se ponovi v oddelkih 3.2.1 do 3.2.3, navedla, zakaj se je morala opreti na razpoložljiva dejstva. Menila je, da so javno dostopne informacije razumno nadomestilo za informacije, ki jih kitajska vlada ni zagotovila. Komisija je zato zavrnila trditve kitajske vlade.

3.2.1. Uporaba določb člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi s preferenčnimi posojili

(111)

Komisija je zaradi poenostavitve upravnih postopkov zahtevala, naj kitajska vlada pošlje posebne vprašalnike vsem finančnim institucijam, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila ali izvozne kredite.

(112)

Sprva je prejela samo odgovor Kitajske izvozno-uvozne banke in družbe Sinosure. Kitajska vlada se ni odzvala na zahtevo Komisije, naj predloži vprašalnike vsem finančnim institucijam, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila ali izvozne kredite. Zato je Komisija v pozivu k dopolnitvi ponovila svojo zahtevo v zvezi s finančnimi institucijami, da bi čim bolj okrepila njihovo sodelovanje v preiskavi z zagotovitvijo informacij, potrebnih za ugotovitve Komisije glede obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja.

(113)

Kitajska vlada je po pozivu k dopolnitvi navedla, da nima pooblastil, da bi zahtevala informacije od poslovnih bank. Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Prvič, Komisija meni, da so informacije, zahtevane od subjektov v državni lasti, kitajski vladi na voljo za vse subjekte, v katerih je kitajska vlada glavni ali večinski delničar. Poleg tega ima kitajska vlada potrebna pooblastila za sodelovanje s finančnimi institucijami, tudi če niso v državni lasti, saj so vse v pristojnosti komisije CBIRC.

(114)

Komisija je informacije o strukturi, upravljanju in lastništvu podjetja nazadnje prejela le od Kitajske izvozno-uvozne banke, ne pa tudi od drugih finančnih institucij, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam. Poleg tega nobena od bank ali finančnih institucij ni predložila preverljivih informacij o posameznih družbah.

(115)

Ker Komisija ni prejela informacij v zvezi z večino bank, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila, meni, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave.

(116)

Zato je kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(117)

Kitajska vlada je v odziv nasprotovala uporabi člena 28(1) osnovne uredbe. Trdila je, da ji ni treba zagotoviti zahtevanih informacij, da bi bilo treba vprašanja poslati neposredno zadevnim subjektom, ne kitajski vladi kot vlagatelju ali delničarju, ter da zahtevane informacije niso potrebne informacije.

(118)

Komisija se strinja, da bi morali odgovore zagotoviti subjekti, na katere se vprašanja neposredno nanašajo. Vendar je Komisija zaradi poenostavitve upravnih postopkov zahtevala, naj kitajska vlada posreduje posebne vprašalnike vsem ustreznim finančnim institucijam, vendar tega ni storila. Poleg tega je Komisija ponovila stališče, da je kitajska vlada kot regulativni organ organ, ki mora od finančnih institucij, ki so zagotavljale financiranje vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, zahtevati odgovore na posebna vprašanja, kot je navedeno v uvodni izjavi 113 zgoraj.

(119)

Nazadnje, Komisija je menila, da so zahtevane informacije bistvene za oceno nadzora kitajske vlade nad ravnanjem finančnih institucij v zvezi z njenimi posojilnimi politikami in oceno tveganja v primeru dajanja posojil industriji konverterske aluminijaste folije.

(120)

Komisija je zato sklenila, da se je morala pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

3.2.2. Uporaba določb člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov

(121)

Komisija je zaradi poenostavitve upravnih postopkov od kitajske vlade zahtevala, naj družbi Sinosure pošlje poseben vprašalnik.

(122)

Čeprav je prejela izpolnjen vprašalnik, družba Sinosure ni predložila zahtevanih dokazil v zvezi s svojim korporativnim upravljanjem, kot je statut. Poleg tega kitajska vlada in družba Sinosure nista predložili posebnih informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenem industriji konverterske aluminijaste folije, višini premij ali podrobnih podatkov v zvezi z dobičkonosnostjo dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov, ki jo opravlja družba.

(123)

Ker take informacije niso bile predložene, je Komisija menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave. Zato je Komisija kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega z zavarovanjem izvoznih kreditov, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(124)

Kitajska vlada je v svojem odzivu in po končnem razkritju ponovila svoje stališče, da družba Sinosure ni zagotavljala posebnih subvencij industriji konverterske aluminijaste folije ter da pri izvajanju zadevnih zavarovalnih poslov upošteva tržno usmerjeno načelo in ne izvaja posebne prednostne obravnave v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije. Poleg tega zavarovanje izvoznih kreditov ni bilo vključeno v pritožbo, zato zahtevane informacije niso bile potrebne ali bistvene za ugotovitve Komisije.

(125)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8 zgoraj, ima Komisija med preiskavo pravico proučiti vse informacije, pomembne za domnevne subvencije, in ni omejena na informacije iz pritožbe. Poleg tega Komisija na splošno ugotavlja, da so bile sheme v zvezi s preferenčnim financiranjem in neposrednim prenosom sredstev, ki vključujejo tudi zavarovanje izvoznih kreditov, vključene v pritožbo in obvestilo o začetku. Komisija je menila tudi, da so bile informacije, ki jih je v zvezi z družbo Sinosure predložila kitajska vlada, nepopolne in Komisiji niso omogočale, da bi oblikovala sklepe o ključnih delih preiskave v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov, zlasti o tem, ali je družba Sinosure javni organ in ali so bile premije, zaračunane vzorčenim družbam, tržne. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(126)

Komisija je zato sklenila, da se je morala pri svojih ugotovitvah v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

3.2.3. Uporaba določb člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi z vhodnimi materiali

(127)

Komisija je od zahtevala, naj kitajska vlada posreduje poseben vprašalnik desetim največjim proizvajalcem in distributerjem vhodnih materialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji konverterske aluminijaste folije, ter vsem drugim dobaviteljem zadevnih materialov, ki so vzorčenim družbam dobavljali vhodne materiale. Kitajska vlada je v izpolnjenem vprašalniku trdila, da nima nadzora nad dobavitelji vhodnih materialov, da bi od njih zahtevala zaupne informacije, zahtevane v vprašalniku, in da bi usklajevanje postopka z zelo velikim številom dobaviteljev, ki dobavljajo vhodne materiale vzorčenim družbam, zanjo pomenilo nerazumno breme.

(128)

Kitajska vlada ni zagotovila pregleda z imeni in lastniško strukturo kitajskih dobaviteljev vhodnih materialov v preiskavi, pri čemer je trdila, da so to zaupne informacije. Poleg tega ni predložila podrobnih informacij o večini značilnosti kitajskega domačega trga vhodnih materialov za konvertersko aluminijasto folijo, vključno z: deležem, ki ga imajo podjetja v državni lasti v domači proizvodnji in porabi, velikostjo domačega trga, cenovnimi politikami države in/ali podjetij v državni lasti, dejanskimi cenami vhodnih materialov na domačem trgu in statističnimi podatki.

(129)

Ker Komisija od kitajske vlade ni prejela informacij v zvezi z zgoraj navedenimi materiali, vključno z informacijami o strukturi domačega trga, mehanizmih določanja cen in cenah ter lastniških deležih družb, je menila, da ni prejela bistvenih informacij, pomembnih za preiskavo.

(130)

Komisija je zato sklenila, da se je morala pri svojih ugotovitvah v zvezi z vhodnimi materiali delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

3.2.4. Uporaba določb člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi z družbo Yongxin

(131)

V skladu z vprašalnikom o subvencijah, morajo povezane družbe, ki zagotavljajo vhodne materiale in sredstva za proizvodni proces vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, izpolniti oddelka A in E vprašalnika. Vendar družba Yongxin, ki je povezani dobavitelj vhodnih materialov za družbo Xiamen Xiashun, ki je vzorčeni proizvajalec izvoznik, sprva ni predložila izpolnjenih oddelkov. Družba Xiamen Xiashun je navedla, da zaradi narave razmerja ne more zahtevati, naj družba Yongxin izpolni vprašalnik, in da nesodelovanje družbe Yongxin ne bi smelo vplivati na to preiskavo.

(132)

Komisija je ugotovila, da sta družbi Xiamen Xiashun in Yongxin ustanovili skupno podjetje, tj. družbo Yongshun, zaradi česar sta bili ti družbi povezani v smislu člena 127 Izvedbene uredbe Komisije EU) 2015/2447 (30). Poleg tega je bilo skupno podjetje Yongshun pomemben ponudnik surovin za proizvodnjo konverterske aluminijaste folije v družbi Xiamen Xiashun. Zato bi moralo predložiti izpolnjen vprašalnik o subvencijah v skladu z navodili vprašalnika in pozivom k dopolnitvi z dne 19. februarja 2021.

(133)

V zvezi z neobstojem vpliva na preiskavo je Komisija ugotovila številne transakcije med družbama Yongxin in Yongshun v zvezi z zemljišči, surovinami in financiranjem. Komisija je zato menila, da brez izpolnjenega vprašalnika družbe Yongxin ni mogoče določiti celotnega obsega subvencij, ki jih je prejela skupina.

(134)

Zato je Komisija 15. marca 2021 družbo Xiamen Xiashun obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega prek družbe Yongxin, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Družba Xiamen Xiashun je v odgovoru na dopis Komisije zahtevala zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje 23. marca 2021. Pooblaščenec za zaslišanje je predlagal, naj si družba Xiamen Xiashun dodatno prizadeva z družbo Yongxin zagotoviti zahtevane informacije. Nazadnje, družba Yongxin je 7. maja 2021 poslala odgovore na posebna vprašanja Komisije, prejeti podatki pa so bili 2. junija 2021 navzkrižno preverjeni na daljavo.

3.2.5. Uporaba določb člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi s skupino Nanshan Group

(135)

V skladu z vprašalnikom o subvencijah, so morale vzorčene družbe in njihove povezane družbe predložiti podatke in dokazila v zvezi z nakupi pravic do uporabe zemljišč, vključno s potrdili pravic do uporabe zemljišč in pogodbami o nakupu za izvirne transakcije z uradom za zemljišča, ter navesti pogoje, pod katerimi so prejel pravice do uporabe zemljišč. Vendar družbe iz skupine Nanshan Group niso predložile zahtevane dokumentacije, zato Komisija ni mogla preveriti pogojev pravic do uporabe zemljišč, vključno z nakupno ceno.

(136)

Poleg tega nekatere družbe iz skupine Nanshan Group niso izpolnile zahtevanih preglednic v zvezi z uvoženimi in domačimi stroji ter tako niso predložile zahtevanih informacij v zvezi z nakupi uvoženih in domačih strojev ter povezanimi oprostitvami plačila DDV in rabati v zvezi z uvoznimi tarifami za uporabo uvožene opreme in tehnologije.

(137)

Nazadnje, sodelovanje matične družbe skupine Nanshan Group, tj. družbe Nanshan Group Co., Ltd., je bilo omejeno v zvezi z (i) razpoložljivostjo osebja družbe za odgovarjanje na vprašanja Komisije in (ii) predloženimi dokumenti. Na primer, dokumentacija v zvezi z nakupom zemljišč ter dodelitvijo več nepovratnih sredstev in posojil sploh ni bila predložena ali pa je bila nepopolna. To je precej oviralo preiskavo, zlasti ker so številne družbe iz skupine Nanshan Group prejele pravice do uporabe zemljišč in financiranje prek družbe Nanshan Group Co., Ltd.

(138)

Zato je Komisija z dopisom z dne 3. septembra 2021 skupino Nanshan Group obvestila, da bo v zvezi z manjkajočimi informacijami iz uvodnih izjav 135 do 137 zgoraj morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(139)

Skupina Nanshan Group je v pripombah v zvezi z zgoraj navedenim dopisom o členu 28 navedla več trditev, predstavljenih v nadaljevanju.

(140)

V zvezi s pravicami do uporabe zemljišč je skupina Nanshan Group trdila, da so druge družbe iz skupine poročale o svojih nakupih od družbe Nanshan Group Co. Ltd., zato bi bilo treba uporabiti ceno teh transakcij znotraj družbe za določitev nakupne cene pravic do uporabe zemljišč, ki jih je družba Nanshan Group Co. Ltd. kupila od tretjih oseb. Trdila je še, da so cene prenosov zemljišč znotraj družbe temeljile na vrednosti zemljišč, navedenih v poročilu o oceni vrednosti zemljišč, ki ga je pripravil neodvisen cenilec. Skupina Nanshan Group je trdila še, da bi se lahko namesto tega uporabile druge transakcije v zvezi z uporabo zemljišč, ki so jih izvedle druge družbe skupine, kot približek za določitev cene transakcij družbe Nanshan Group Co., Ltd.

(141)

Kar zadeva zahtevane informacije v zvezi z nakupi uvoženih in domačih strojev ter povezanimi oprostitvami plačila DDV in rabati v zvezi z uvoznimi tarifami za uporabo uvožene opreme in tehnologije, je skupina Nanshan Group trdila, da je predložila register osnovnih sredstev za večino družb. Trdila je še, da je bil program oprostitev plačila DDV prekinjen že leta 2009 in da bi se morebitne ugodnosti, prejete v zvezi s tem, v celoti amortizirale pred začetkom obdobja preiskave.

(142)

V zvezi z dejstvom, da je bilo sodelovanje družbe Nanshan Group Co., Ltd. zgolj omejeno, je skupina Nanshan Group trdila, da je ravnala po svojih najboljših močeh ter da je bilo nesodelovanje posledica časovnega okvira navzkrižnega preverjanja na daljavo in drugih zahtevnih okoliščin. Poleg tega je trdila, da Komisija ne bi smela izključiti vseh informacij, ki jih je predložila družb Nanshan Group Co., Ltd. ter da bi jih morala dopolniti s podatki o primerljivih zemljiških in posojilnih transakcijah družbe ali drugih družb iz skupine. Komisija se s pripombami v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč ni strinjala. Znesek subvencioniranja za skupino določa cena izvirne transakcije z uradom za zemljišča, ne prenosi zemljišča znotraj družbe, brez potrebne dokumentacije družbe Nanshan Group Co., Ltd., ki je sodelovala pri izvirnem nakupu, pa ni bilo mogoče določiti celotnega obsega subvencij, ki jih je prejela skupina. .

(143)

Kar zadeva zahtevane informacije v zvezi z nakupi uvoženih in domačih strojev ter povezanimi oprostitvami plačila DDV in rabati v zvezi z uvoznimi tarifami, se Komisija ni strinjala s pripombami skupine Nanshan Group. Prvič, čeprav je skupina Nanshan Group predložila register osnovnih sredstev za nekatere družbe iz skupine, ni predložila celovitih podatkov o oprostitvah plačila DDV in rabatih v zvezi z uvoznimi tarifami, ki jih je zahtevala Komisija. Drugič, Komisija je ugotovila oprostitve plačila DDV in uvozne dajatve za vzorčene družbe v obdobju preiskave. Te so vključevale oprostitve za opremo, kupljeno v prejšnjih letih, vendar se je ugodnost v zvezi z njimi amortizirala v življenjski dobi navedene opreme in je bila zato delno dodeljena obdobju preiskave. Zato je Komisija ugotovila, da so vzorčene družbe še vedno pridobivale ugodnosti na podlagi tega programa.

(144)

Nazadnje, trditev, da bi se lahko kot približek za transakcije v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč ali opremo, za katere niso bili predloženi zadostni podatki, uporabile druge transakcije družbe Nanshan Group Co., Ltd. ali drugih družb iz skupine Nanshan Group, je bila neutemeljena, saj nobena družba iz skupine ni predložila vseh zahtevanih informacij.

3.3. Subvencije in programi subvencij, ki spadajo v obseg sedanje preiskave

(145)

Na podlagi informacij iz pritožbe, obvestila o začetku in izpolnjenih vprašalnikov Komisije je bila opravljena preiskava naslednjih subvencij kitajske vlade:

(a)	zagotavljanje preferenčnega financiranja, neposrednih kreditov ter financiranja z lastniškim kapitalom, navideznim lastniškim kapitalom in drugimi kapitalskimi instrumenti (npr. posojila politike, kreditne linije, bančni menični akcepti in financiranje izvoza);

(b)	preferenčno zavarovanje izvoznih kreditov;

(c)

programi nepovratnih sredstev:

—	nepovratna sredstva in skladi za tehnologijo, inovacije, raziskave in razvoj,

—	skladi za industrijsko preoblikovanje in posodobitve,

—	ad hoc subvencije, ki so jih zagotovili občinski/pokrajinski organi;

(d)

izpadli prihodki zaradi programov oprostitev plačila davkov in njihovega znižanja;

—	znižanje davka od dohodkov podjetij za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo,

—	preferenčni odbitki za stroške raziskav in razvoja pred davkom,

—	pospešena amortizacija instrumentov in opreme, ki jih visokotehnološka podjetja uporabljajo za visokotehnološki razvoj in proizvodnjo,

—	oprostitev plačila davka na dohodek od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje,

—	oprostitev ali opustitev davkov na nepremičnine in uporabo zemljišč,

—	oprostitve plačila DDV in rabati v zvezi z uvoznimi tarifami za uporabo uvožene opreme in tehnologije,

—	rabati v zvezi z DDV za doma proizvedeno opremo;

(e)

blago in storitve, ki jih vlada zagotovi za plačilo, nižje od primernega:

—	pravice do uporabe zemljišč, ki jih vlada zagotovi za plačilo, nižje od primernega,

—	zagotavljanje električne energije za plačilo, nižje od primernega,

—	vhodni materiali (aluminij in črni premog), ki jih vlada zagotovi za plačilo, nižje od primernega.

3.4. Preferenčno financiranje

3.4.1. Finančne institucije, ki zagotavljajo preferenčno financiranje

(146)

Glede na informacije, ki so jih predložile tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov, jim je financiranje zagotavljalo 48 finančnih institucij s sedežem v LRK. Od teh 48 finančnih institucij jih je bilo 47 v državni lasti. Nekatere od ostalih finančnih institucij so bile v zasebni lasti, za nekatere pa Komisija ni mogla ugotoviti, ali so v državni ali zasebni lasti. Vendar je posebni vprašalnik kljub zahtevi za kitajsko vlado, ki se je nanašala na vse finančne institucije, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam, izpolnila le ena banka v državni lasti.

3.4.1.1. Finančne institucije v državni lasti, ki delujejo kot javni organ

(147)

Komisija je ugotavljala, ali so banke v državni lasti delovale kot javni organi v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe. V zvezi s tem je preskus, ki se uporablja za preverjanje, ali je podjetje v državni lasti javni organ, naslednji (31): „Pomembno je, ali je subjekt pooblaščen za izvajanje vladnih funkcij, ne pa, kako je to doseženo. Obstaja veliko različnih načinov, na katere vlada v ožjem smislu pooblasti subjekte. Skladno s tem so lahko ustrezne različne vrste dokazov, ki kažejo, da je bil določen subjekt pooblaščen. Dokazilo, da subjekt dejansko izvaja vladne funkcije, se lahko uporablja kot dokaz, da ima pooblastilo vlade, zlasti kadar tak dokaz kaže na stalno in sistematično prakso. Po našem mnenju lahko zato dokaz, da vlada izvaja smiseln nadzor nad subjektom in njegovim ravnanjem, v določenih okoliščinah dokazuje tudi, da ima zadevni subjekt pooblastilo vlade, na podlagi katerega izvaja vladne funkcije. Treba pa je poudariti, da razen izrecnega pooblastila s pravnim instrumentom zgolj obstoj formalnih povezav med subjektom in vlado v ožjem smislu verjetno ne zadostuje za pooblastilo vlade. Tako na primer zgolj dejstvo, da je vlada večinski delničar subjekta, ne dokazuje, da izvaja smiseln nadzor nad ravnanjem tega subjekta, še manj pa, da ga je pooblastila za izvajanje vladnih funkcij. Vendar je v nekaterih primerih, kadar dokazi kažejo, da so formalni indici vladnega nadzora večplastni, obstajajo pa tudi dokazi, da se je tak nadzor izvajal na smiseln način, na podlagi teh dokazov mogoče sklepati, da zadevni subjekt izvaja pooblastilo vlade.“

(148)

Komisija je želela pridobiti informacije o državnem lastništvu in formalne indice vladnega nadzora v bankah v državni lasti. Analizirala je tudi, ali se je nadzor smiselno izvajal. V ta namen se je morala delno zanašati na razpoložljiva dejstva, ker kitajska vlada in banke v državni lasti niso predložile dokazov o postopku odločanja, ki je vodil do preferenčnih posojil.

(149)

Da bi Komisija izvedla to analizo, je najprej proučila informacije bank v državni lasti, ki so izpolnile posebni vprašalnik.

3.4.1.2. Sodelujoče finančne institucije v državni lasti

(150)

Izpolnjen vprašalnik je predložila samo ena banka v državni lasti, tj. Kitajska izvozno-uvozna banka.

3.4.1.3. Lastništvo, formalni indici in izvajanje nadzora s strani kitajske vlade

(151)

Komisija je na podlagi prejetih informacij iz izpolnjenega vprašalnika ugotovila, da je imela kitajska vlada neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % delnic v tej finančni instituciji.

(152)

Kar zadeva formalne indice vladnega nadzora nad sodelujočo banko v državni lasti, jo je Komisija štela za „ključno finančno institucijo v državni lasti“. Zlasti je v obvestilu „Začasne določbe o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ (32) je navedeno: „Ključne finančne institucije v državni lasti, ki so navedene v teh določbah, so državne banke, ki izvajajo državno politiko, poslovne banke, družbe za upravljanje finančnih sredstev, delniške družbe, zavarovalnice itd. (v nadaljnjem besedilu: državne finančne institucije), v katere državni svet razpošlje nadzorne odbore.“

(153)

Nadzorni odbor ključnih finančnih institucij v državni lasti je imenovan v skladu z „Začasnimi določbami o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“. Komisija je na podlagi členov 3 in 5 teh začasnih določb ugotovila, da člane nadzornega odbora imenuje državni svet, ki mu tudi odgovarjajo, iz česar je razviden institucionalni nadzor države nad poslovnimi dejavnostmi sodelujoče banke v državni lasti.

(154)

Poleg teh splošno veljavnih indicev je Komisija v zvezi s Kitajsko izvozno-uvozno banko ugotovila še dejstva, predstavljena v nadaljevanju. Kitajsko izvozno-uvozna banka je bila ustanovljena in posluje v skladu z „Obvestilom o ustanovitvi Kitajske izvozno-uvozne banke“, ki ga je izdal državni svet, ter svojim statutom. V skladu s statutom te banke država neposredno imenuje njeno upravo. Nadzorni odbor imenuje državni svet v skladu z „Začasnimi določbami o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ ter drugimi zakoni in predpisi, poleg tega odbor odgovarja državnemu svetu.

(155)

V statutu je tudi navedeno, da ima partijski odbor Kitajske izvozno-uvozne banke vodilno in osrednjo politično vlogo pri zagotavljanju, da ta banka izvaja politike in pomemben razvoj partije in države. Vodstvo partije je vključeno v vse vidike korporativnega upravljanja.

(156)

Poleg tega je v statutu navedeno, da je Kitajska izvozno-uvozna banka namenjena zagotavljanju podpore za razvoj zunanje trgovine in gospodarskega sodelovanja, čezmejne naložbe, pobudo En pas, ena pot, sodelovanje na področju mednarodne zmogljivosti in proizvodnjo opreme. Njeno področje delovanja vključuje kratko-, srednje- in dolgoročna posojila, kot so odobrena in usklajena z državno politiko za zunanjo trgovino, ter spodbujanje naložb po svetu, kot so izvozni krediti, uvozni krediti, tuja pogodbena posojila na področju inženirstva, posojila za naložbe v tujini, posojila kitajske vlade za tujo pomoč in izvozna posojila za kupce.

(157)

Poleg tega je Kitajska izvozno-uvozna banka v svojem letnem poročilu za leto 2019 navedla, da je v celoti izvedla vse glavne politike in sklepe centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta.

(158)

Komisija je ugotovila še, da so finančne institucije, ki so v državni lasti, vključno s Kitajsko izvozno-uvozno banko, leta 2017 spremenile svoje statute, da bi povečale vlogo Komunistične partije Kitajske na najvišji ravni odločanja bank (33).

(159)

V teh novih statutih je določeno, da:

—	sta predsednik upravnega odbora in sekretar partijskega odbora ista oseba,

—	je naloga Komunistične partije Kitajske zagotavljati in nadzorovati izvajanje politik in smernic Komunistične partije Kitajske in države v bankah ter imeti vodilno in nadzorno vlogo pri imenovanju osebja (vključno z višjimi vodstvenimi delavci) ter

—	da pred sprejetjem kakšnih koli pomembnih odločitev upravni odbor obravnava mnenja partijskega odbora.

(160)

Dokazi kažejo, da je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem teh institucij.

(161)

Komisija je želela pridobiti tudi informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem Kitajske izvozno-uvozne banke v zvezi z njenimi posojilnimi politikami in oceno tveganja v primeru dajanja posojil industriji konverterske aluminijaste folije. V zvezi s tem so se upoštevali naslednji regulativni dokumenti:

—	člen 34 zakona LRK o poslovnih bankah (v nadaljnjem besedilu: zakon o bankah),

—	člen 15 splošnih pravil o posojilih (ki jih izvaja Ljudska banka Kitajske),

—	sklep št. 40,

—	izvedbeni ukrepi komisije bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske za vprašanja pridobitve upravnih dovoljenj za poslovne banke, ki jih financira Kitajska (odlok komisije CBIRC (2017) št. 1),

—	izvedbeni ukrepi komisije CBIRC za vprašanja pridobitve upravnih dovoljenj, povezana z bankami, ki se financirajo s tujim kapitalom (odlok komisije CBIRC (2015) št. 4), ter

—	upravni ukrepi za kvalifikacije direktorjev in višjih uradnikov finančnih institucij v bančnem sektorju (odlok komisije CBIRC (2013) št. 3),

—	triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022) (CBIRC, 28. avgust 2020) (34),

—	obvestilo o metodi ocenjevanja uspešnosti poslovnih bank (CBIRC, 15. december 2020),

—	obvestilo o nadzorniških predpisih v zvezi z ravnanjem velikih delničarjev bančnih in zavarovalniških institucij (CBIRC (2021), št. 43) (35).

(162)

Komisija je pri pregledu teh regulativnih dokumentov ugotovila, da finančne institucije v LRK poslujejo v splošnem pravnem okolju, ki jim nalaga, da se pri sprejemanju finančnih odločitev uskladijo z industrijsko politiko kitajske vlade iz razlogov, predstavljenih v nadaljevanju.

(163)

Kar zadeva Kitajsko izvozno-uvozno banko, so njena pooblastila v okviru javne politike določena v obvestilu o njeni ustanovitvi in v njenem statutu.

(164)

Člen 34 zakona o bankah se uporablja za vse finančne institucije, ki delujejo na Kitajskem, in na splošni ravni določa, da „poslovne banke svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter smernicami industrijske politike države“. Člen 4 zakona o bankah določa, da „poslovne banke v skladu z zakonom opravljajo posle brez vmešavanja katere koli enote ali posameznika. Z vsem svojim premoženjem, ki ga imajo kot pravne osebe, so samostojno civilno odgovorne,“ vendar je preiskava pokazala, da se člen 4 zakona o bankah uporablja v skladu s členom 34 navedenega zakona, tj. kadar država določi javno politiko, jo banke izvajajo in sledijo njenim navodilom.

(165)

Poleg tega člen 15 splošnih pravil o posojilih določa: „V skladu z državno politiko lahko ustrezne službe subvencionirajo posojilne obresti, in sicer za spodbujanje rasti nekaterih industrij in gospodarskega razvoja na nekaterih območjih.“

(166)

Podobno se s sklepom št. 40 vsem finančnim institucijam nalaga, naj kreditno podporo zagotavljajo zlasti „spodbujanim“ projektom. Kot je pojasnjeno že v oddelku 3.1 in natančneje v uvodni izjavi 94, spadajo projekti industrije konverterske aluminijaste folije v „spodbujano“ kategorijo. Sklep št. 40 torej potrjuje predhodno ugotovitev v zvezi z zakonom o bankah, in sicer da banke izvajajo pooblastila vlade v obliki preferenčnih kreditnih poslov.

(167)

Komisija je ugotovila tudi, da ima komisija CBIRC obsežna pooblastila za odobritev vseh vidikov upravljanja vseh finančnih institucij s sedežem v LRK (vključno s finančnimi institucijami v zasebni in tuji lasti), kot so (36):

—

odobritev imenovanja vseh vodstvenih delavcev finančnih institucij, tako na ravni sedežev kot na ravni lokalnih podružnic. Odobritev komisije CBIRC se zahteva pri zaposlovanju vodstvenega osebja na vseh ravneh, od najvišjih funkcij do vodij podružnic, in vključuje celo vodstvene delavce, imenovane v podružnicah v tujini, pa tudi vodstvene delavce, pristojne za podporne funkcije (npr. upravljavce IT), ter

—	zelo dolg seznam upravnih odobritev, vključno z odobritvami za ustanovitev podružnic, uvedbo novih poslovnih področij ali prodajo novih izdelkov, spremembo statuta banke, prodajo več kot 5 % njihovih delnic, povečanje kapitala, spremembe sedeža, spremembe organizacijske oblike itd.

(168)

Zakon o bankah je pravno zavezujoč. V oddelku 3.1 zgoraj je bilo ugotovljeno, da je narava petletnih načrtov in sklepa št. 40 zavezujoča. Zavezujoča narava regulativnih dokumentov komisije CBIRC izhaja iz njenih pooblastil kot bančnega regulativnega organa. Zavezujoča narava drugih dokumentov je razvidna iz klavzul o nadzoru in vrednotenju, ki jih vsebujejo.

(169)

Sklep št. 40 državnega sveta vsem finančnim institucijam nalaga, naj kreditno podporo zagotovijo samo spodbujanim projektom, ter napoveduje izvajanje „drugih preferenčnih politik za spodbujane projekte“. Na podlagi tega morajo banke zagotavljati kreditno podporo industriji konverterske aluminijaste folije.

(170)

Poleg tega mora Komunistična partija Kitajske nadzorovati tudi odločitve v zasebnem poslovnem bančništvu, ki morajo biti usklajene z nacionalnimi politikami. Dejansko je zdaj eden od treh krovnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja družb. V zvezi s tem triletni načrt komisije CBIRC za obdobje 2020–2022 nalaga „nadaljnje izvajanje duha, ki ga uteleša osrednji govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga o doseganju napredka na področju reforme korporativnega upravljanja v finančnem sektorju“. Poleg tega je cilj oddelka II načrta spodbujati organsko vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje: „Dosegli bomo, da bo vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje vse bolj dosledno, standardizirano in v skladu s postopki […]. Partijski odbor mora o glavnih vprašanjih poslovanja in upravljanja razpravljati pred odločanjem upravnega odbora ali višjega vodstva.“

(171)

Poleg tega je kitajska vlada nedavno določila, da morajo tudi delničarji finančnih institucij olajševati izvajanje nadzora kitajske vlade na podlagi okvira institucije za korporativno upravljanje: „Veliki delničarji bančnih in zavarovalniških institucij podpirajo navedene institucije pri vzpostavitvi neodvisne in dobre strukture korporativnega upravljanja z učinkovitimi zavorami in ravnovesji ter jih spodbujajo k zagotavljanju organskega vključevanja vodilne vloge partije v korporativno upravljanje in jih podpirajo pri tem.“ (37)

(172)

Nazadnje, pri merilih komisije CBIRC za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank se zdaj upošteva zlasti način, kako finančne institucije „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (38).

(173)

Zato je Komisija sklenila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki sodelujoče banke v državni lasti, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti, kadar je ta zagotavljala posojila industriji konverterske aluminijaste folije, opirala na ta normativni okvir.

(174)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih posojil, zagotovljenim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Sodelujoča banka v državni lasti je v izpolnjenem vprašalniku pojasnila, da pri dodeljevanju spornih posojil uporablja napredne politike in modele za oceno kreditnega tveganja (bonitetni sistem). Kitajska izvozno-uvozna banka je nadalje pojasnila, da se politika ne razlikuje glede na industrijo, v kateri deluje posojilojemalec, kreditni položaj, status kapitala itd.; vendar takšni dejavniki vplivajo na bonitetno oceno in stroške tveganja posojilojemalca. Pri zagotavljanju posojil se lahko sklicuje na ustrezne načrte in politike; vendar pri določanju posameznih posojilnih projektov uporablja oceno, ki temelji na trgu.

(175)

Vendar sodelujoča banka v državni lasti ni želela navesti konkretnih primerov svoje ocene kreditnega tveganja v zvezi z vzorčenimi družbami, ker so zahtevane informacije notranje informacije in vključujejo zaupne poslovne informacije, ki jih ni dovoljeno razkriti, čeprav je Komisija pridobila pisno soglasje vzorčenih družb o odpovedi pravicam do zaupnosti.

(176)

Ker konkretnih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti ni bilo, je Komisija proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah 161 do 169 zgoraj, skupaj z ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti v zvezi s posojili, danimi vzorčenim družbam. Preiskava je pokazala, da je bilo to ravnanje v nasprotju z uradnim stališčem banke, saj ta v praksi ni ravnala na podlagi temeljitih ocen tveganja, ki temeljijo na trgu.

(177)

Med preiskavo je Komisija ugotovila, da so tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov prejele posojila po obrestnih merah, podobnih referenčni obrestni meri Ljudske banke Kitajske ali nižjih od nje in podobnih prvovrstni obrestni meri posojil, ki jo je objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje in je bila uvedena 20. avgusta 2019 (39), ali nižjih od nje, in to ne glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb. Posojila so se torej zagotavljala pod tržnimi obrestnimi merami, če jih primerjamo z obrestno mero, ki bi ustrezala profilu tveganja vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(178)

Komisija je zato sklenila, da je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti v zvezi z njenimi posojilnimi politikami in oceno tveganja v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije.

(179)

Kitajska vlada je po končnem razkritju trdila, da Komisija ni dokazala, da je sodelujoča banka v državni lasti, tj. Kitajska izvozno-uvozna banka, javni organ in da kitajska vlada izvaja smiseln nadzor nad Kitajsko izvozno-uvozno banko. Trdila je, da zgolj s formalnimi povezavami ni mogoče dokazati smiselnega nadzora vlade in obstoja javnega organa. Trdila je tudi, da Komisija ni dokazala pomanjkanja neodvisnosti upravljanja Kitajske izvozno-uvozne banke, z utemeljitvijo, da kitajska vlada izvaja nadzor nad Kitajsko izvozno-uvozno banko samo pri nadzoru imenovanja uprave banke in njenega odbora. Nadalje je trdila, da se Komisija pretirano opira na člen 34 kitajskega zakona o bančništvu, ki je po njenem mnenju samo dokument s smernicami, ki ni dovolj natančen, da bi bilo mogoče sklepati, da bo na Kitajsko izvozno-uvozno banko ali druge finančne institucije mogoče prenesti pooblastila javnih organov.

(180)

Kitajska vlada je nadalje trdila, da ne izvaja smiselnega nadzora nad Kitajsko izvozno-uvozno banko in da ta nima pooblastil javnega organa. Čeprav člen 34 kitajskega zakona o bančništvu zahteva, da morajo komercialne banke ravnati „v skladu s smernicami industrijskih politik kitajske vlade“, je trdila, da bi bilo treba to določbo šteti kot vodilno načelo za kitajske banke. Poleg tega je trdila, da tudi člen 15 splošnih pravil o posojilih in sklep št. 40 nista obvezna, temveč sta le usmeritvene narave. Na koncu je izrazila nestrinjanje s trditvijo, da je Kitajska izvozno-uvozna banka „zagotovila posojila po obrestnih merah, podobnih ustreznim referenčnim obrestnim meram ali nižje od njih“, in trdila, da Komisija ni predložila podatkov, s katerimi bi podprla to izjavo.

(181)

Komisija se ni strinjala s trditvami kitajske vlade. Ni se samo oprla na „formalne povezave“, da bi se sodelujoča Kitajska izvozno-uvozna banka v državni lasti štela za javni organ, ampak je tudi dokazala, da je kitajska vlada izvajala pomemben nadzor nad banko iz naslednjih razlogov.

(182)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 168, je Komisija menila, da kitajski zakon o bankah in sklep št. 40 nista obvezna. Poleg tega ugotovitve te preiskave in ugotovitve Komisije v prejšnjih preiskavah v zvezi z istim programom subvencij niso podprle trditve, da banke pri sprejemanju odločitev o posojilih ne upoštevajo vladne politike in načrtov. Komisija je na primer ugotovila, da so imeli proizvajalci izvozniki koristi zaradi preferenčnih posojil po obrestnih merah, nižjih od tržnih.

(183)

Preiskava je pokazala, da se člen 15 splošnih pravil o posojilih dejansko uporablja v praksi ter da se členi 4, 5 in 41 zakona o bankah uporabljajo v skladu s členom 34 zakona o bankah, tj. kadar država vzpostavi javno politiko, jo banke izvajajo in sledijo njenim navodilom. Medtem ko sta člena 4 in 5 zakona o bankah del poglavja I, ki vsebuje splošne določbe, je člen 34 del poglavja IV, ki določa osnovna pravila za posojila. Besedilo člena 34: „poslovne banke opravljajo posojilne posle na podlagi potreb nacionalnega gospodarstva in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države“ kaže, da ta določba ni usmeritvene narave, temveč obvezna in da bankam daje jasno navodilo, naj pri opravljanju posojilnih poslov upoštevajo industrijske politike države. Komisija je ugotovila tudi, da sklep št. 40 državnega sveta vsem finančnim institucijam daje navodilo, naj kreditno podporo zagotovijo samo spodbujanim projektom, ter napoveduje izvajanje „drugih preferenčnih politik za spodbujane projekte“. Člen 17 istega sklepa sicer določa, da morajo banke upoštevati kreditna načela, vendar Komisija med preiskavo ni ugotovila, da bi se ta zahteva izvajala v praksi. Nasprotno, posojila so bila proizvajalcem izvoznikom zagotovljena ne glede na njihov finančni položaj in kreditno sposobnost.

(184)

Poleg tega je, kar zadeva posebej Kitajsko izvozno-uvozno banko, nesporno, da je to banka, ki, kot je sama priznala, neposredno izvaja vladne politike. Kot je pojasnjeno na njenem spletišču (40), je Kitajska izvozno-uvozna banka banka, ki jo financira država in ki neposredno pod vodstvom državnega sveta izvaja državno politiko ter je med drugim namenjena podpiranju kitajske zunanje trgovine in izvajanju strategije „globalnega poslovanja“. V upravnem odboru (41), nadzornem odboru (42) in med glavnimi vodstvenimi delavci (43) Kitajske izvozno-uvozne so tudi posamezniki iz vrst visokih funkcionarjev KKP in/ali predstavniki ministrstva.

(185)

Na podlagi navedenega Komisija vztraja pri svojem stališču, da se je kitajska vlada pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti, kadar je ta zagotavljala posojila industriji konverterske aluminijaste folije, opirala na normativni okvir, kakor je opisano v uvodni izjavi 173 zgoraj. To ponazarja uvodna izjava 170 zgoraj, v kateri je jasno navedeno, da kitajska vlada posega v vse glavne odločitve, ki jih sprejema uprava banke. To kaže, da ta normativni okvir vodstvenim delavcem in nadzornikom banke ni puščal manevrskega prostora za odločanje o tem, ali bodo v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki upoštevali ta okvir ali ne, s čimer so bili vodstveni delavci zadevne banke postavljeni v odvisni položaj.

(186)

Nazadnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 177, je Komisija med preiskavo ugotovila, da so tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov prejele posojila po obrestnih merah, podobnih referenčni obrestni meri Ljudske banke Kitajske ali nižjih od nje in podobnih prvovrstni obrestni meri posojil, ne glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb. Zato je ob upoštevanju profila tveganja vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, opisanega v oddelku 3.4.2.3, in dejstva, da bi morali proizvajalci izvozniki v skladu z analizo tveganja, ki jo je izvedla Komisija, prejeti nižjo bonitetno oceno in bi morali zato plačati obrestne mere, ki bi bile precej višje od netvegane obrestne mere, sklenila, da so se zadevna posojila zagotovljala pod tržnimi obrestnimi merami. Zaradi občutljivosti podatkov se podrobne informacije o teh posojilih lahko razkrijejo samo zadevnim proizvajalcem izvoznikom.

(187)

3.4.1.4. Sklep o sodelujočih finančnih institucijah v državni lasti

(188)

Komisija je ugotovila, da je sodelujoča banka v državni lasti pri opravljanju vladnih funkcij v zvezi s sektorjem konverterske aluminijaste folije izvajala zgoraj opisani pravni okvir. Zato je delovala kot javni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO.

3.4.1.5. Nesodelujoče finančne institucije v državni lasti

(189)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 146 zgoraj, nobena od drugih finančnih institucij v državni lasti, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam, ni izpolnila posebnega vprašalnika. Kitajska vlada je predložila nekaj informacij o lastništvu več bank, ne pa tudi o njihovi strukturi upravljanja, oceni tveganja ali primerih v zvezi s posebnimi posojili industriji konverterske aluminijaste folije.

(190)

Zato se je Komisija v skladu s sklepi iz oddelka 3.2.1 odločila, da bo pri ugotavljanju, ali se navedene finančne institucije v državni lasti štejejo za javne organe, uporabila razpoložljiva dejstva.

(191)

Komisija je v prejšnjih preiskavah (44) ugotovila, da so naslednje banke, ki so zagotavljale posojila vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov v zadevni preiskavi, delno ali v celoti v lasti države ali pravnih oseb v lasti države: Kitajska kmetijska banka, Pekinška banka, Banka Kitajske, Komunikacijska banka, Banka province Džiangsu, Kunlunska Banka, Nanjinška Banka, Banka Ningbo, Čingdaoška banka, Šanghajska banka, Tianjinska banka, Banka Yantai, CCB, Banka China Bohai, Banka China CITIC, Konstrukcijska banka Kitajske, Kitajska razvojna banka, banka China Everbright, banka China Guangfa, Kitajska industrijska banka, China Industrial International Trust Limited, Kitajska komercialna banka, China Merchants Bank Financial Leasing Co., Ltd., banka China Minsheng, podeželjska poslovna banka Chongqing, Daye Trust Co., Ltd., Banka Dongying, banka EverGrowing, Banka Fudian, Razvojna banka Guangdong, Guosen Securities Co., Hang Fung Bank, Ltd., Banka Hangzhou, Banka Hankou, Hengfeng Bank Co., Ltd., Banka Huaxia, Banka Hubei, Industrijska in poslovna banka Kitajske (ICBC), Minsheng Securities Co.,Ltd., Poštna hranilnica, Banka Qilu, Razvojna banka Šanghaj Pudong, Šanghajska podeželska poslovna banka, Podeželska poslovna banka Shenyang, Sinotruk Finance Co. Ltd. in Banka Zheshang. Ker informacije, ki bi dokazovale nasprotno, niso bile predložene, je Komisija v tej preiskavi ohranila isti sklep.

(192)

Komisija je na podlagi javno dostopnih informacij, kot so spletna mesta, letna poročila in informacije iz bančnih imenikov ali z interneta, ugotovila, da so naslednje finančne institucije, ki so trem vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov zagotavljale posojila, delno ali v celoti v lasti države ali pravnih oseb v lasti države:

Banka Yantai	6,4 % delnic banke je v državni lasti.
Banka Huishang	32,45 % delnic je v državni lasti (družbe Anhui Province Energy Group, Anhui Guoyuan Financial Holding Group itd.).
Poslovna banka Nanyang	Banka je 30. maja 2016 postala hčerinska družba, ki je v celoti v lasti skupine China Cinda Group, ta pa je v celoti v lasti kitajske vlade.

(193)

Ker zadevne finančne institucije niso predložile posebnih informacij, ki bi dokazovale nasprotno, je Komisija nadalje ugotovila lastništvo in nadzor kitajske vlade na podlagi formalnih indicev iz istih razlogov, kot so navedeni zgoraj v oddelku 3.4.1.3. Zlasti se na podlagi razpoložljivih dejstev zdi, da kitajska vlada vodstvene delavce in nadzornike v nesodelujočih finančnih institucijah v državni lasti imenuje enako kot v sodelujoči banki v državni lasti in da ji ti delavci tudi odgovarjajo.

(194)

Kar zadeva izvajanje smiselnega nadzora, je Komisija menila, da se lahko ugotovitve v zvezi s sodelujočo finančno institucijo v državni lasti štejejo za reprezentativne tudi za nesodelujoče finančne institucije v državni lasti. Zanje enako velja normativni okvir, analiziran v oddelku 3.4.1.3 zgoraj. Ker ni dokazov o nasprotnem, je mogoče na podlagi razpoložljivih dejstev zanje predvidevati, da tako kot pri sodelujoči banki v državni lasti ni konkretnih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti.

(195)

Kitajska vlada je po končnem razkritju trdila, da so argumenti Komisije nezadostni, saj je ugotovila, da so vse finančne institucije v državni lasti tudi javni organi. Trdila je, da se je Komisija oprla na prejšnje protisubvencijske preiskave in lastne ugotovitve v zvezi s finančnimi institucijami v državni lasti ter da ni izvedla analize vsakega primera posebej, ki bi bila posebej pomembna za posebne okoliščine posameznega primera in za vsako od finančnih institucij. Nadalje je trdila, da Komisija ni predložila zadostnih dokazov za ugotovitev obstoja smiselnega nadzora nad finančnimi institucijami v državni lasti in da se je oprla zgolj na formalne povezave, ki obsegajo lastništvo in nadzor.

(196)

V zvezi s tem je Komisija spomnila, da se je morala zaradi nesodelovanja drugih bank v državni lasti razen Kitajske izvozno-uvozne banke opreti na razpoložljiva dejstva. Kot je že navedeno v njenih vprašalnikih in ker kitajska vlada ni predložila nobenih novih informacij, je Komisija sklenila, da so informacije iz prejšnjih preiskav skupaj s formalnimi indici nadzora in dodatnimi ugotovitvami same preiskave v zvezi s Kitajsko izvozno-uvozno banko in dejanskim ravnanjem bank v odnosu s proizvajalci izvozniki v tem primeru najboljša razpoložljiva dejstva. V vsakem primeru za vse banke enako velja normativni okvir, analiziran v oddelku 3.4.1.3 zgoraj. Poleg tega kitajska vlada ni predložila nobenih dokazov ali trditev, s katerimi bi izpodbijala ugotovitve Komisije glede dejstva, da so druge banke v državni lasti, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila, javni organi v smislu člena 2(b) v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Komisija je zato vztrajala pri svojem stališču.

3.4.1.6. Sklep o vseh finančnih institucijah v državni lasti

(197)

Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenih premislekov ugotovila, da so vse kitajske finančne institucije v državni lasti, ki so zadevnim trem vzorčenim skupinam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zagotavljale financiranje, javni organi v smislu člena 2(b) v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(198)

Poleg tega je ugotovila, da tudi če se državne finančne institucije v državni lasti ne bi štele za javne organe, bi se iz enakih razlogov, kot so navedeni v oddelku 3.5.1.2 v nadaljevanju, štelo, da jim je kitajska vlada zaupala ali ukazala opravljanje funkcij, ki so običajno zaupane vladi, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Njihovo ravnanje bi se zato vsekakor pripisalo kitajski vladi.

3.4.1.7. Zasebne finančne institucije, ki jim je država zaupala ali ukazala opravljanje funkcij

(199)

Na podlagi ugotovitev iz prejšnjih protisubvencijskih preiskav (45), dopolnjenih z javno dostopnimi informacijami, se je štelo, da je družba Oversea-Chinese Banking Corporation, Limited, v zasebni lasti. Komisija je analizirala, ali je kitajska vlada tej finančni instituciji zaupala ali ji ukazala, naj dodeli subvencije sektorju konverterske aluminijaste folije v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(200)

Po mnenju pritožbenega organa STO gre za „zaupanje“, kadar vlada zasebnemu organu naloži odgovornost, „ukazovanje“ pa se nanaša na primere, ko vlada nad zasebnim organom izvaja nadzor (46). Vlada v obeh primerih uporablja zasebni organ kot posrednika za izvršitev finančnega prispevka, pri čemer bi se „v večini primerov […] pričakovalo, da zaupanje ali ukazovanje zasebnemu organu vključuje neko obliko grožnje ali prisile“ (47). Hkrati članice v skladu s členom 3(1)(a)(iv) ne smejo uvesti izravnalnih ukrepov za izdelke, „kadar vlada zgolj izvaja svoje splošne regulativne pristojnosti“ (48) ali kadar ima posredovanje države „lahko ali pa tudi ne določen učinek zgolj na podlagi navedenih dejanskih okoliščin in uveljavljanja proste izbire akterjev na zadevnem trgu“ (49). Zaupanje ali ukazovanje pomeni „aktivnejšo vlogo vlade in ne zgolj spodbude“ (50).

(201)

Komisija je opozorila, da se normativni okvir v zvezi z industrijo iz uvodnih izjav 161 do 168 zgoraj uporablja za vse finančne institucije v LRK, vključno s finančnimi institucijami v zasebni lasti. Za ponazoritev, zakon o bankah in različni odloki komisije CBIRC zajemajo vse banke, ki jih financira Kitajska, in banke s tujimi naložbami v okviru upravljanja komisije CBIRC.

(202)

Poleg tega je imela večina posojilnih pogodb z zasebnimi finančnimi institucijami pogoje, ki so bili podobni pogojem pogodb z bankami v državni lasti, posojilne obrestne mere zasebnih finančnih institucij pa so bile podobne posojilnim obrestnim meram finančnih institucij v državni lasti.

(203)

Ker Komisija od zasebnih finančnih institucij ni prejela nasprotnih informacij, je sklenila, da je država, kar zadeva industrijo konverterske aluminijaste folije, vsem finančnim institucijam (vključno z zasebnimi finančnimi institucijami), ki na Kitajskem poslujejo pod nadzorom komisije CBIRC, v smislu člena 3(1)(a)(iv) prva alinea, osnovne uredbe zaupala ali ukazala izvajanje vladnih politik in zagotavljanje posojil industriji konverterske aluminijaste folije po preferenčnih obrestnih merah.

(204)

Kitajska vlada je po končnem razkritju trdila, da Komisija ni dokazala zaupanja ali ukazovanja s strani kitajske vlade, zlasti povezave med vlado in posebnim ravnanjem vseh finančnih institucij. Trdila je, da izvajanje njenih splošnih regulativnih pooblastil z zagotavljanjem zgolj smernic ali spodbud ne zadošča za dokazovanje zaupanja in ukazovanja. Poleg tega je trdila, da Komisija ni izpolnila svoje dolžnosti in izvedla takšne analize za vsak subjekt.

(205)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Ker je normativni okvir, ki je pojasnjen v uvodnih izjavah 161 do 173 ter velja za vse banke v državni ali zasebni lasti na Kitajskem, pravno zavezujoč, kot je nadalje potrjeno v uvodnih izjavah 182 in 183, ne pomeni zgolj spodbujanja ali usmerjanja s strani vlade. Komisija je že v uvodni izjavi 169 ugotovila, da sklep št. 40 vsem finančnim institucijam daje navodilo, naj kreditno podporo zagotavljajo samo spodbujanim projektom, čeprav člen 17 istega sklepa od bank zahteva tudi, naj upoštevajo kreditna načela. Poleg tega je v uvodni izjavi 185 ugotovila, da se je kitajska vlada zanašala na ta normativni okvir, da bi smiselno izvajala nadzor nad finančnimi institucijami, pri čemer jim ni pustila manevrskega prostora glede tega, ali ga bodo izvajale ali ne. Zato obstaja jasna povezava med kitajsko vlado in posebnim ravnanjem zasebnih bank, kar dokazuje zaupanje in ukazovanje s strani kitajske vlade.

(206)

Poleg tega je Komisija spomnila, da se je morala zaradi nesodelovanja zasebnih bank opreti na razpoložljiva dejstva. Ker je delno sodelovala samo ena banka v državni lasti, je Komisija uporabila informacije, ki so bile na voljo za to banko, za katero se je dokazalo, da je javni organ, in jih primerjala s pogoji dodeljevanja posojil, ki jih ponujajo nesodelujoče zasebne banke. Poleg tega navzkrižna preverjanja vzorčenih družb na daljavo niso razkrila bistvenih razlik med posojilnimi pogoji ali obrestnimi merami posojil, ki jih zagotavljajo zasebne finančne institucije, in tistimi, ki jih zagotavljajo finančne institucije v državni lasti. Dejstvo, da so se obrestne mere prekrivale, kaže, da so zasebne banke prav tako zagotavljale posojila pod pogoji, ki ne dosegajo tržnih, v skladu z zgoraj navedenim normativnim okvirom. Zato je trditev kitajske vlade, da Komisija ni izpolnila svoje dolžnosti in izvedla takšne analize za vsak subjekt, neutemeljena.

(207)

Tudi skupina Nanshan Group je po končnem razkritju trdila, da država finančnim institucijam, ki so spreminjale svoje obrestne mere, pogoje in vrste produktov glede na družbo, na katero so razširile financiranje, ni zaupala in ukazala, naj ponudijo posebne ali preferenčne posojilne pogoje, temveč naj zagotovijo financiranje v skladu s tržnimi pogoji in finančnim položajem svoje stranke.

(208)

Dejstvo, da so vzorčenim družbam koristile različne vrste posojil v obdobju preiskave z razlikami pri obrestnih merah in drugih pogojih, ne pomeni nujno, da so bila ta posojila prejeta po tržnih pogojih. Kot je dejansko že navedeno v uvodni izjavi 177 zgoraj, je Komisija med preiskavo ugotovila, da so tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov prejele posojila po obrestnih merah, podobnih referenčni obrestni meri Ljudske banke Kitajske ali nižjih od nje in podobnih prvovrstni obrestni meri posojil, ki jo je objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje in je bila uvedena 20. avgusta 2019 (51), ali nižjih od nje, in to ne glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb. Posojila so torej bila zagotovljena po nižjih obrestnih merah, zato je trditev zavrnjena.

(209)

Posledično je Komisija potrdila svoj sklep, da je država, kar zadeva industrijo konverterske aluminijaste folije, vsem finančnim institucijam, vključno z zasebnimi finančnimi institucijami, ki poslujejo na Kitajskem, v smislu člena 3(1)(a)(iv) prva alinea, osnovne uredbe zaupala ali ukazala izvajanje vladnih politik in zagotavljanje posojil industriji konverterske aluminijaste folije po preferenčnih obrestnih merah.

3.4.1.8. Bonitetne ocene

(210)

Komisija je v prejšnjih protisubvencijskih preiskavah na podlagi študije, ki jo je objavil Mednarodni denarni sklad (52) ter je pokazala neskladje med mednarodnimi in kitajskimi bonitetnimi ocenami, ter ugotovitev preiskave v zvezi z vzorčenimi družbami že ugotovila, da domače bonitetne ocene, dodeljene kitajskim družbam, niso zanesljive. Dejansko so po navedbah MDS lokalne bonitetne agencije več kot 90 % kitajskih obveznic ocenile z oceno AA do AAA. To ni primerljivo z drugimi trgi, kot so Unija ali ZDA. Na trgu ZDA ima na primer tako visoko oceno manj kot 2 % družb. Kitajske bonitetne agencije so torej močno nagnjene k dodeljevanju višjih ocen na bonitetni lestvici. Imajo bonitetne lestvice z zelo širokim razponom in običajno obveznice z zelo različnimi tveganji zaradi neplačila obveznosti združijo v eno obsežno bonitetno kategorijo (53). Po podatkih dokumenta družbe Bloomberg z naslovom China bond market insight 2021 (Vpogled v kitajski trg obveznic leta 2021) (54) na trgu obveznic prevladuje pet kitajskih lokalnih bonitetnih agencij: China Chengxin, Dagong, Lianhe, Shanghai Brilliance in Golden Credit Rating, pri čemer so lokalne bonitetne agencije približno 90 % obveznic ocenile z oceno AAA. Vendar je veliko izdajateljev od bonitetne agencije S&P (Standard & Poor’s) prejelo nižjo globalno bonitetno oceno izdajatelja, in sicer A in BBB (55).

(211)

Poleg tega tuje bonitetne agencije, kot sta bonitetni agenciji Standard and Poor’s in Moody’s, pri ocenjevanju kitajskih obveznic, izdanih v tujini, običajno zvišajo izhodiščno bonitetno oceno izdajatelja na podlagi ocene strateškega pomena družbe za kitajsko vlado in trdnosti morebitnega implicitnega jamstva (56).

(212)

Komisija je pridobila tudi dodatne informacije, s katerimi je dopolnila to analizo. Prvič, Komisija je odločila, da lahko država izvaja določen vpliv na trg bonitetnega ocenjevanja. Glede na informacije, ki jih je predložila kitajska vlada, je bilo v obdobju preiskave na kitajskem trgu obveznic dejavnih 12 domačih bonitetnih agencij, od tega pa jih je bila večina v državni lasti. Skupaj so 60 % vseh ocenjenih obveznic na Kitajskem ocenile bonitetne agencije v državni lasti (57).

(213)

Drugič, na kitajski trg bonitetnega ocenjevanja ni mogoče prosto vstopiti. V bistvu gre za zaprt trg, saj mora bonitetne agencije pred začetkom njihovega delovanja odobriti kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje ali Ljudska banka Kitajske (58). Ljudska banka Kitajske je sredi leta 2017 naznanila, da bodo tuje bonitetne agencije pod nekaterimi pogoji lahko izvajale kreditno ocenjevanje na delu domačega trga obveznic. Komisija je ugotovila tudi, da so v obdobju preiskave na kitajskem trgu delovale dve bonitetni agenciji v tuji lasti in dve bonitetni agenciji, ki sta bili skupni podjetji s kitajskimi in drugimi tujimi vlagatelji. Vendar te bonitetne agencije upoštevajo kitajske bonitetne lestvice, zato niso povsem primerljive z mednarodnimi bonitetnimi ocenami, kot je pojasnjeno zgoraj.

(214)

Nazadnje, študija iz leta 2017, ki jo je opravila sama Ljudska banka Kitajske, potrjuje ugotovitve Komisije, saj je v njenih sklepih navedeno, da „če je naložbeni razred tujih obveznic določen z mednarodno bonitetno oceno BBB– in več, bi se lahko naložbeni razred domačih obveznic ob upoštevanju dejstva, da se povprečna domača in mednarodna bonitetna ocena razlikujeta za 6 stopenj ali več, ocenil z oceno AA– in več“ (59).

(215)

Glede na stanje, opisano v uvodnih izjavah 210 do 214 zgoraj, je Komisija sklenila, da kitajske bonitetne ocene ne zagotavljajo zanesljive ocene kreditnega tveganja temeljnega sredstva. Na podlagi tega je sklenila, da čeprav je kitajska bonitetna agencija nekaterim vzorčenim družbam dodelila dobre bonitetne ocene, te ocene niso zanesljive. Poleg tega so izkrivljene zaradi ciljev politike za spodbujanje ključnih strateških industrij, kot je industrija konverterske aluminijaste folije.

(216)

Kitajska vlada je po končnem razkritju nasprotovala trditvi, da so posojilni pogoji in pogoji financiranja vedno povezani z bonitetnimi ocenami, in trdila, da zanesljivejše, tj. manj ugodne, bonitetne ocene ne bi pomenile, da bo posojilo izdano po višjih obrestnih merah. Prav tako se ni strinjala s sklicem Komisije na delovni dokument Ljudske banke Kitajske št. 2017/5, naveden v uvodni izjavi 214 zgoraj, ki je potrdil razliko med povprečno domačo in mednarodno bonitetno oceno. Trdila je, da to ni delovni dokument, ki ga je izdala Ljudska banka Kitajske, temveč strokoven članek, katerega soavtorji so člani osebja Ljudske banke Kitajske, zato ne predstavlja stališč Ljudske banke Kitajske.

(217)

Poleg tega navedeni članek po mnenju kitajske vlade želi pojasniti, da obstaja razlika v stopnjah med domačim in mednarodnim sistemom v zvezi z bonitetno oceno kitajske družbe, ker prvi sistem temelji na tem, kako je družba razvrščena glede na tveganje med kitajskimi domačimi družbami, drugi pa na tem, kako je družba razvrščena glede na tveganje med vsemi svetovnimi družbami. Nazadnje je kitajska vlada trdila, da je več kitajskih družb prejelo višje bonitetne ocene od mednarodnih agencij.

(218)

Komisija je najprej opozorila, da trditev, da razlika v bonitetnih ocenah ne bo vplivala na ceno posojil, nima nobene podpore v finančni literaturi. Osnovna utemeljitev bonitetnih ocen je pomagati finančnim subjektom, da pravilno ocenijo kreditno tveganje v svojih odločitvah o posojilih. Neobstoj korelacije med bonitetno oceno in ceno (obrestno mero) posojil bi dejansko pomenil, da je trg izkrivljen ter da se finančnim institucijam zaupa in ukazuje, naj družbam zagotovijo posojila, ne glede na njihov finančni položaj ali kreditno sposobnost.

(219)

Drugič, dejstvo, da so mednarodne agencije nekaterim družbam dale višjo bonitetno oceno, ne postavlja pod vprašaj splošne ocene Komisije kot take. Kot je navedeno v uvodni izjavi 211 zgoraj, tuje bonitetne agencije pri ocenjevanju kitajskih obveznic, izdanih v tujini, dejansko običajno zvišajo izhodiščno bonitetno oceno izdajatelja na podlagi ocene strateškega pomena družbe za kitajsko vlado in trdnosti morebitnega implicitnega jamstva.

(220)

Komisija je v zvezi z delovnim dokumentom Ljudske banke Kitajske št. 2017/5 opozorila, da je bil ta najden v raziskovalnem razdelku spletišča Ljudske banke Kitajske, v katerem je navedeno: „Delovni dokumenti vključujejo strokovne članke osebja Ljudske banke Kitajske. V teh člankih so izražena osebna mnenja avtorjev, ki ne predstavljajo nujno stališč njihove organizacije. Pri poročanju o člankih in njihovem navajanju je treba kot vir navesti ‚delovne dokumente Ljudske banke Kitajske‘ (60).“ Zato tudi če članek kot tak ne predstavlja uradnega stališča Ljudske banke Kitajske, je pravilno, da se nanj sklicuje kot na delovni dokument Ljudske banke Kitajske. Ker so ti članki objavljeni na uradnem spletišču organizacije, je mogoče tudi razumno domnevati, da Ljudska banka Kitajska vsaj meni, da izpolnjujejo merila za veljavno strokovno raziskavo.

(221)

Komisija se tudi ne strinja z domnevo o tem, da obstaja razlika med stopnjami, ker domača ocena temelji na razvrščanju glede na tveganje med kitajskimi domačimi družbami, mednarodna ocena pa na razvrščanju glede na tveganje med vsemi svetovnimi družbami. Na podlagi te hipoteze in glede na dejstvo, da ima približno 90 % obveznic znotraj Kitajske oceno AAA, bi bilo mogoče sklepati, da so skoraj vse družbe na Kitajskem razvrščene enako z vidika tveganja, ker vse poslujejo izredno dobro, če se primerjajo med seboj, kar pa je z vidika gospodarskega stanja zelo malo verjetno.

(222)

Komisija je v vsakem primeru opozorila, da ne more preveriti, ali se ocena tveganja in bonitetna ocena upoštevata ter kako, saj v preiskavi ni sodelovala nobena izmed bank, ki zagotavljajo posojila proizvajalcem izvoznikom. Zato se je morala opreti na razpoložljiva dejstva, ki so potrdila, da so obrestne mere zagotovljenih posojil precej nižje od tržnih obrestnih mer, kar pomeni, da so te vladne politike in delovni dokument vplivali na določanje obrestnih mer kot obrestnih mer, ki niso povezane z dejanskim povezanim tveganjem.

(223)

Nazadnje je opozorila, da njena ocena ustrezne bonitetne ocene ne temelji na mehanskem pristopu, temveč da je ocenjevala posamezno finančni položaj vsake vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov, da bi upoštevala njihove posebnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 237.

3.4.2. Preferenčno financiranje: posojila

3.4.2.1. Vrste posojil

(1) Kratkoročna in dolgoročna posojila

(224)

Komisija je ugotovila, da so družbe v vseh treh vzorčenih skupinah za financiranje svojih dejavnosti uporabljale različna kratkoročna in dolgoročna posojila. Ta posojila so bila večinoma uporabljena za vsakodnevno poslovanje, potrebe po obratnem kapitalu, za posebne projekte, naložbe ali za nadomestitev drugih posojil. Vsaka skupina je uporabljala tudi kratkoročne in dolgoročne izvozne kredite.

(2) Posojila s posebnim namenom nadomestitve drugih posojil

(225)

Komisija je med preiskavo ugotovila, da so vse vzorčene družbe najele posojila s posebnim namenom nadomestitve posojil drugih bank. Ugotovila je, da so lahko nekatere družbe tako preuredile svoje obveznosti in pridobile sredstva, brez katerih ne bi mogle izpolniti svojih obveznosti odplačevanja, kar dokazuje obstoj težav pri odplačevanju dolga.

(226)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da revolving posojila niso nujno znak likvidnostnih težav. Trdila je, da je tako poslovanje pogosto pri vseh gospodarskih družbah, vključno s tistimi iz Unije. Nadalje je trdila, da obstajajo različni razlogi za tako refinanciranje in da nič ne nakazuje, da družbe, ki koristijo tako poslovanje, ne bodo mogle odplačati dolga.

(227)

Komisija se ni strinjala z oceno kitajske vlade. Kitajski organi obravnavajo revolving posojila kot dodatni dejavnik kreditnega tveganja. Kot je navedeno v smernicah komisije bančnih regulatorjev Kitajske o razvrščanju posojil na podlagi tveganja, bi bilo revolving posojila treba opredeliti vsaj kot posojila, „ki vzbujajo zaskrbljenost“ (61). Ta kategorija posojil pomeni, da obstajajo nekateri dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na sposobnost vračila posojilojemalca, čeprav je ta trenutno sposoben odplačevati glavnico in obresti posojila.

(228)

Revolving posojila v Evropi res obstajajo, vendar so njihovi pogoji precej drugačni kot pri kitajskih revolving posojilih. Revolving posojila v Uniji so v bistvu kreditne linije z vnaprej določenim najvišjim zneskom, ki se lahko dvigne in odplača v več obrokih v predhodno določenem obdobju. Poleg tega se za taka posojila zaračuna dodaten strošek, bodisi pogodbeni pribitek poleg običajnih kratkoročnih tržnih obrestnih mer bodisi vnaprej določena provizija za upravljanje.

(229)

Na drugi strani se pogoji revolving posojil, ugotovljeni pri kitajskih vzorčenih družbah, niso razlikovali od pogojev drugih kratkoročnih posojil. Niso bili označeni kot kreditne linije ali revolving posojila in zanje niso veljali niti pribitki niti dodatne provizije. Na prvi pogled so bili običajna kratkoročna posojila. Vendar je bilo kot namen posojila včasih navedeno „odplačevanje posojil“. Poleg tega je pri preverjanju odplačil takih posojil med navzkrižnimi preverjanji na daljavo postalo jasno, da se je glavnica dejansko odplačevala z novimi posojili, prejetimi od iste banke za isti znesek v roku enega tedna pred datumom zapadlosti ali enega tedna po datumu zapadlosti prvotnega posojila. Komisija je svojo analizo nato razširila na druga posojila v preglednicah s posojili in v večini primerov ugotovila druge primere s popolnoma enakimi značilnostmi. Zaradi vsega tega je Komisija ohranila svoje stališče o revolving posojilih.

3.4.2.2. Specifičnost

(230)

Kot je ponazorjeno v uvodnih izjavah 161 do 168, več pravnih dokumentov, ki so izrecno namenjeni družbam v sektorju, finančnim institucijam nalaga, naj industriji konverterske aluminijaste folije zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah. Ti dokumenti dokazujejo, da finančne institucije preferenčno financiranje zagotavljajo le omejenemu številu panog/družb, ki delujejo v skladu z ustreznimi politikami kitajske vlade. Komisija je menila, da je sklic na industrijo konverterske aluminijaste folije dovolj jasen, saj je ta opredeljena bodisi z imenom bodisi s sklicem na izdelek, ki ga izdeluje, ali panožno skupino podjetij, ki ji pripada.

(231)

Kitajska vlada se po končnem razkritju ni strinjala z ugotovitvijo Komisije o specifičnosti v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Ponovila je svoje trditve, da je pravni okvir, na podlagi katerega se finančnim institucijam zaupa ali ukaže zagotavljanje posojil spodbujanim industrijam, zgolj nezavezujoče narave in da se industrija konverterske aluminijaste folije ne spodbuja.

(232)

Prvič, zavezujoča narava pravnega okvira je že potrjena v uvodnih izjavah 182 in 183. Drugič, dejstvo, da se industrija konverterske aluminijaste folije spodbuja, je prav tako že bilo predmet obsežne razprave in potrjeno v oddelku 3.1.

(233)

Komisija je zato vztrajala pri svojem stališču, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso na splošno na voljo vsem industrijam, ampak so specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

3.4.2.3. Izračun zneska subvencije

(234)

Komisija je znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala na podlagi ugodnosti za prejemnike v obdobju preiskave. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe je ugodnost za prejemnike razlika med zneskom obresti, ki ga je družba plačala za preferenčno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga lahko dobila na trgu.

(235)

Kot je pojasnjeno v oddelkih 3.4.1 in 3.4.2 zgoraj, posojila, ki jih zagotavljajo kitajske finančne institucije, kažejo znatno poseganje države in ne odražajo obrestnih mer, ki bi bile običajne na delujočem trgu.

(236)

Vzorčene skupine družb se razlikujejo glede na svoj splošni finančni položaj. Vsaka od njih je v obdobju preiskave prejela različne vrste posojil, ki so se razlikovale po zapadlosti, zavarovanju, jamstvih in drugih pogojih. Iz navedenih dveh razlogov je imela vsaka družba povprečno obrestno mero na podlagi sklopa posojil, ki jih je prejela.

(237)

Komisija je ocenila finančni položaj vsake vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov posebej, da bi upoštevala te posebnosti. V zvezi s tem je uporabila metodologijo izračuna za preferenčno financiranje prek posojil, ki je bila uvedena v protisubvencijski preiskavi o vroče valjanih ploščatih izdelkih iz jekla s poreklom iz LRK ter protisubvencijskih preiskavah o pnevmatikah s poreklom iz LRK in nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK (62) ter je pojasnjena v uvodnih izjavah v nadaljevanju. Na podlagi tega je za vsako vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov posebej izračunala ugodnost, ki jo je ta prejela zaradi preferenčnega financiranja, in tako ugodnost dodelila zadevnemu izdelku.

(238)

Skupina Daching Group je po končnem razkritju trdila, da Komisija ni zagotovila nobene analize o tem, ali bi morala biti kakršna koli metodologija izračuna, ki se uporablja v teh protisubvencijskih preiskavah v zvezi s pnevmatikami s poreklom iz LRK in nekaterimi tkaninami in/ali šivanimi tkaninami iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK (63), pravno in dejansko ustrezna za uporabo v sedanji preiskavi. Prav tako ni bilo nobene navedbe, da je metodologija izračuna enaka.

(239)

Analiza preferenčnega financiranja, navedenega v uvodnih izjavah 224 do 236, je bila primerljiva z analizo, opravljeno v prejšnjih zadevah (64) iz uvodne izjave 237. Metodologija izračuna je sledila istim načelom, ugodnost preferenčnega financiranja s posojili pa je bila za vsako vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov izračunana posebej, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 237, in razkrita tem proizvajalcem. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(a) Skupina Nanshan Group

(240)

Komisija je ugotovila, da družba Donghai Foil, ki je proizvajalec izvoznik iz skupine Nanshan Group, za obravnavano obdobje ni prejela bonitetne ocene. Kitajske bonitetne agencije so drugim družbam v skupini Nanshan Group dale bonitetne ocene, ki so segale med oceno AA+ in AAA–. Ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen iz oddelka 3.4.1.8 je Komisija sklenila, da te bonitetne ocene niso zanesljive.

(241)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 176 do 178 zgoraj, kitajske finančne institucije, ki so zagotavljale posojila, v tej preiskavi niso predložile nobene ocene kreditne sposobnosti. Da bi Komisija lahko določila ugodnost, je morala zato oceniti, ali so bile obrestne mere za posojila, dodeljena skupini Nanshan Group, tržne obrestne mere.

(242)

Družba Donghai Foil je svoj finančni položaj predstavila kot na splošno donosen, pri čemer se stopnje dobička po njenih finančnih poročilih gibljejo med 0,5 % in 7,2 %, čeprav so se v zadnjih letih znižale in od leta 2018 niso presegle 1 %. Ta družba je uporabljala le kratkoročni dolg za financiranje svojih dejavnosti. Komisija je ocenila stanje kratkoročne likvidnosti družbe.

(243)

V zvezi s kratkoročno likvidnostjo je Komisija uporabila količnike likvidnosti, kot so kratkoročni koeficient, pospešeni koeficient, denarni koeficient in koeficient denarnega toka. S temi koeficienti se meri sposobnost družbe, da poravna kratkoročne obveznosti, vključno s kratkoročnim dolgom. Povprečni kratkoročni koeficient družbe v obdobju preiskave je znašal 1,6. Čeprav je kratkoročni koeficient višji od 1, kratkoročna sredstva družbe zadostujejo le za poravnavo kratkoročnih obveznosti, kar ne zadostuje za utemeljitev visoke bonitetne ocene, za katero mora koeficient družbe znašati najmanj 2. Pospešeni koeficient družbe je leta 2019 znašal 1,3, leta 2020 pa 1,2, medtem ko se za referenčnega šteje pospešeni koeficient najmanj 1. Dejansko se lahko zgodi, da družba, katere pospešeni koeficient znaša manj kot 1, kratkoročno ne bo mogla poravnati svojih kratkoročnih obveznosti. Denarni koeficient družbe je v obdobju preiskave v povprečju znašal 0,01, zato družba ni imela na voljo dovolj denarnih sredstev za odplačilo kratkoročnega dolga. Družba je imela v letih 2016, 2017 in 2019 tudi negativen denarni tok iz poslovanja. Koeficient denarnega toka iz poslovanja je bil izjemno nizek ter je v letih 2019 in 2020 znašal –0,02 oziroma –0,04. Koeficient denarnega toka iz poslovanja, nižji od 1, pomeni, da družba ne ustvarja dovolj denarnih sredstev za kritje svojih kratkoročnih obveznosti.

(244)

Komisija je ob upoštevanju kazalnikov likvidnosti, opisanih v uvodni izjavi 243, sklenila, da je imela zadevna družba kratkoročne likvidnostne težave, zaradi česar ima profil dolžnika z visokim tveganjem.

(245)

Komisija je dolgoročno solventnostno tveganje ocenila na podlagi različnih kazalnikov solventnosti, kot so deleži dolga in stopnje kritja. S kazalniki solventnosti se meri sposobnost družbe, da poravna svoje dolgoročne dolžniške obveznosti. Uporabljajo jih posojilodajalci in vlagatelji v obveznice pri ocenjevanju kreditne sposobnosti družbe.

(246)

Z deleži dolga se meri znesek obveznosti, zlasti dolgoročni dolg. Družba je imela visoko stopnjo zadolženosti, ki je znašala 0,54, kar pomeni, da se 54 % sredstev družbe financira s kratkoročnim dolgom. Poleg tega se ta stopnja z leti močno povišuje. Tudi razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom se je v obdobju 2016–2020 stalno povečevalo, in sicer z 0,3 na 1,2, kar kaže, da družba čedalje bolj financira svojo dejavnost predvsem z zadolževanjem. Čim višja sta stopnja zadolženosti ter razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, tem večje je finančno tveganje družbe, kar pomeni, da lahko težje odplačuje svoje obstoječe dolgove.

(247)

S stopnjami kritja se meri sposobnost družbe za odplačilo dolga in izpolnitev finančnih obveznosti. Ker je imela družba v večini let negativen denarni tok iz poslovanja, je bilo v tudi razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom družbe v obdobju preiskave negativno. To pomeni, da družba z denarnim tokom iz poslovanja, ki ga ustvari, ne bi mogla odplačati celotnega dolga. Podatki iz leta 2020 kažejo nekoliko boljše stanje. Vseeno pa bi družba potrebovala 25 let, da bi odplačala svoj dolg, kar kaže na resne težave družbe pri ustvarjanju dovolj denarnih sredstev za odplačilo svojega dolga.

(248)

Zato je Komisija ob upoštevanju težav z likvidnostjo in solventnostjo, opisanih v uvodnih izjavah 242 do 247, menila, da je bila družba v ranljivem finančnem položaju in je imela profil visokega tveganja za morebitne posojilodajalce in vlagatelje. Glede na negotovo stanje denarnih sredstev proizvajalca izvoznika ni bilo presenetljivo, da ni imel nikakršnega zunanjega financiranja, ampak se je financiral izključno s posojili med družbami.

(249)

Zato je Komisija proučila tudi finančni položaj obeh matičnih družb skupine, tj. Nanshan Group in Shandong Nanshan. Čeprav je bil njun finančni položaj na prvi pogled boljši, saj je bila donosnost večja (približno 8–10 %), deleži dolga pa manjši (v obeh družbah je stopnja zadolženosti znašala približno 25 %), je bilo mogoče ugotoviti podobne likvidnostne težave. Dejansko so bili denarni koeficienti matičnih družb v obdobju preiskave stalno nižji od 1, v povprečju pa so znašali 0,6. Zato družbi nista imeli na voljo dovolj denarnih sredstev za odplačilo svojega kratkoročnega dolga. Stalno nizko je bilo tudi razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom družb, ki je v obdobju preiskave znašalo 0,4, kar pomeni, da nista ustvarjali dovolj denarnih sredstev za kritje svojih kratkoročnih obveznosti.

(250)

Poleg tega so nekatere družbe v skupini najele posojila in obveznice za odplačilo predhodnih posojil ali posojil drugih bank. Šteje se, da ta vrsta posojil kaže, da je družba v slabšem finančnem položaju, kot na prvi pogled kažejo računovodski izkazi, ter da obstaja dodatno tveganje v zvezi z njenim kratko- in dolgoročnim financiranjem. Nazadnje, Komisija je ugotovila, da je družba Shandong Nanshan v preteklosti izvedla prestrukturiranje dolga in posle za zamenjavo terjatev v lastniške deleže, ki ji je koristil, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju v uvodni izjavi 358.

(251)

Ob upoštevanju resnih težav z likvidnostjo in solventnostjo, ki jih je pokazala finančna analiza družb iz skupine Nanshan Group, kot je opisano v uvodnih izjavah 242 do 247, je Komisija menila, da splošni finančni položaj skupine Nanshan Group ustreza oceni BB, kar je najvišja ocena, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“. „Naložbeni razred“ pomeni, da bodo obveznice, ki jih izda družba, po presoji bonitetnih agencij dovolj verjetno izpolnile plačilne obveznosti in da lahko banke vlagajo vanje.

(252)

Komisija je na podlagi javno dostopnih podatkov družbe Bloomberg za določitev tržne obrestne mere kot referenčno vrednost uporabila premijo, pričakovano za obveznice, ki so jih izdala podjetja z bonitetno oceno BB, in jo uporabila z referenčno obrestno mero posojil Ljudske banke Kitajske, po 20. avgustu 2019 pa z prvovrstno obrestno mero posojil, ki jo je objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje (65).

(253)

Navedeni pribitek se je določil z izračunom relativnega razmika med indeksi podjetniških obveznic z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Tako izračunani relativni razmik se je nato prištel k referenčni obrestni meri posojil, ki jo je objavila Ljudska banka Kitajske, po 20. avgustu 2019 pa k prvovrstni obrestni meri posojil, ki jo je nacionalno središče za medbančno financiranje objavilo na datum dodelitve posojila (66), in za tako dolgo obdobje, kot traja zadevno posojilo. To se je izvedlo za vsako posojilo, zagotovljeno skupini družb, posebej.

(254)

Enake okoliščine v zvezi z izkrivljanjem trga in neobstojem veljavnih bonitetnih ocen veljajo za posojila, izražena v tujih valutah, ker tudi ta posojila dodeljujejo iste kitajske finančne institucije. Zato so se za določitev ustrezne referenčne vrednosti, kot je bilo že ugotovljeno, uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v obdobju preiskave.

(255)

Ugodnost je bila določena z uporabo referenčne vrednosti, opisane v uvodnih izjavah 252 in 253, za obdobje financiranja s posojili v obdobju preiskave.

(256)

Kitajska vlada je po končnem razkritju menila, da je Komisija napačno zanemarila bonitetno oceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in se ni strinjala z metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za določitev referenčne vrednosti in ki bi morala temeljiti na iskanju primerljive referenčne vrednosti na domačem trgu namesto na uporabi „bonitetnih ocen iz tujine“. Komisija bi namesto tega morala uporabiti primerljiva posojila, na katera ne vplivajo izkrivljanja trga v zadevni državi. Kitajska vlada je tudi menila, da je Komisija sprejela samovoljen sklep, ko je navedla, da bi večina vzorčenih kitajskih izvoznikov morala ustrezati bonitetni oceni BB.

(257)

Kitajska vlada je nadalje nasprotovala uporabi relativnega razmika med obveznicami z bonitetno oceno AA in BB kot pribitka in njegovemu dodajanju obrestnim meram Ljudske banke Kitajske. Po njenem mnenju je metoda relativnega razmika pomanjkljiva, saj je raven prilagoditve navzgor v prvi vrsti odvisna od ravni tekočih obrestnih mer, referenčne obrestne mere Ljudske banke Kitajske v LRK pa so bile v zadevnih letih precej višje od referenčne obrestne mere v ZDA. Poleg tega relativni razmik pomeni, da bi pribitek postal spremenljiva številka.

(258)

Komisija je v odziv na te trditve opozorila na naslednje.

(259)

Prvič, kar zadeva referenčno vrednost zunaj države, so bile v zvezi s tem, kot je pojasnjeno zgoraj, domače bonitetne ocene, dodeljene kitajskim družbam, po mnenju kitajske vlade izkrivljene zaradi ciljev politike za spodbujanje ključnih strateških industrij in zato nezanesljive. Zato je morala Komisija poiskati referenčno vrednost, ki temelji na neizkrivljenih bonitetnih ocenah, kar je mogoče najti samo zunaj države.

(260)

Drugič, Komisija v zvezi z bonitetno oceno BB, ki se uporablja za družbe, opozarja, da ni sprejela samovoljnega sklepa, temveč je opravila finančno analizo za vsako zadevno družbo posebej, ki je pokazala, da njihov finančni položaj ustreza bonitetni oceni BB.

(261)

Tretjič, uporaba relativnega razmika je bila že pojasnjena v prejšnjih preiskavah (67). Relativni razmik dejansko vključuje spremembe tržnih razmer iz posamezne države, ki niso izražene, če se uporablja logika absolutnega razmika. Pogosto, kot tudi v tej zadevi, se tveganja, odvisna od države in valute, spreminjajo skozi čas, pri čemer so tveganja od države do države različna. Zato se netvegane obrestne mere precej spreminjajo skozi čas in so včasih nižje v ZDA, včasih pa na Kitajskem. Te razlike so povezane z dejavniki, kot so ugotovljena in pričakovana rast BDP, zaupanje v gospodarstvo in stopnje inflacije. Ker se stopnje netveganih obrestnih mer skozi čas spreminjajo, lahko iste nominalne absolutne vrednosti pomenijo zelo različne ocene tveganja. Na primer, če banka oceni, da je za družbo specifično tveganje neplačila pri 10 % večje kot netvegana obrestna mera (relativna ocena), se lahko absolutna vrednost razmika, ki tako nastane, gibajo med 0,1 % (pri stopnji netvegane obrestne mere 1 %) in 1 % (pri stopnji netvegane obrestne mere 10 %). Z vidika vlagatelja je torej relativni razmik boljši merilni instrument, saj odraža obseg razmika donosa in način, kako nanj vpliva raven temeljne obrestne mere. (332) Tretjič, relativni razmik je tudi neodvisen od države. Na primer, če bo netvegana obrestna mera v ZDA nižja od netvegane obrestne mere na Kitajskem, bodo pri uporabi te metode absolutne vrednosti pribitkov višje. Če bo netvegana obrestna mera na Kitajskem nižja kot v ZDA, bodo absolutne vrednosti pribitkov nižje.

(262)

Tudi skupina Nanshan Group je po končnem razkritju nasprotovala oceni BB, ki jo je Komisija določila za družbe v skupini, pri čemer je trdila, da bi bilo treba bonitetne ocene proučiti ločeno za vsako posamezno družbo, da je bila analiza nepravilno omejena na obdobje preiskave in da ni nobenih dokazov, da skupina Nanshan Group dejansko ne izpolnjuje svojih finančnih obveznosti.

(263)

Pomanjkljiva je tudi analiza koristi Komisije, saj referenčna vrednost, ki jo je Komisija uporabila: (A) ne odraža prevladujočih tržnih razmer na Kitajskem, (B) se ne ujema s trditvami Komisije, da so finančni trgi na Kitajskem izkrivljeni (ker je izhodišče referenčna obrestna mera Ljudske banke Kitajske), in (C) temelji na dveh ločenih orodjih financiranja (posojila in obveznice), kar tvori nerealno hibridno referenčno vrednost, ki ne odraža standardnih tržnih praks.

(264)

Skupina Nanshan Group je predložila tudi seznam obveznic v RMB, izdanih na hongkonškem trgu za tuje vlagatelje, pridobljenih od Bloomberga, ter pripomnila, da bi referenčna vrednost na hongkonški osnovi (ki temelji samo na ravni donosa obveznic) bolje odražala tržne razmere na Kitajskem kot konstruirani hipotetični model posojil-obveznic med ZDA in Kitajsko.

(265)

Komisija je v zvezi z bonitetnimi ocenami skupine Nanshan Group opozorila, da ni opravila ocene pri posameznih glavnih družbah, ki sodijo v obseg preiskave, tj. proizvajalcu izvozniku in tistih družbah z največjim deležem financiranja v skupini, tj. posredniški matični družbi in končni matični družbi, kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 242, 249 in 250 zgoraj. V nasprotju s trditvami družbe je Komisija upoštevala razvoj finančnih kazalnikov v celotnem obravnavanem obdobju (tj. od leta 2017 do obdobja preiskave). Komisija ni ugotovila nobenih pomembnih razlik med finančnim položajem teh družb. Prav tako ni ugotovila pomembnih razlik v obrestnih merah. Dejstvo, da je skupina Nanshan Group izpolnila svoje obveznosti, samo po sebi ne nasprotuje sklepom o njenem splošnem finančnem položaju. Komisija je zato vztrajala pri svojih sklepih o bonitetni oceni.

(266)

Komisija želi v zvezi z referenčno vrednostjo, uporabljeno za izračun ugodnosti, poudariti, da je uporaba referenčne obrestne mere Ljudske banke Kitajske kot izhodišča za določitev referenčne vrednosti točno tisti način, s katerim se referenčna vrednost prilagodi prevladujočim tržnim razmeram na Kitajskem, saj na Kitajskem predstavlja netvegano obrestno mero, ki je značilna za državo, kot je navedeno že v uvodni izjavi 261. Zato ni nobenega nasprotja kot takega. Komisija tudi ne vidi nobenih težav v zvezi s kombinacijo netvegane obrestne mere za posojila in uporabo relativnega razmika na podlagi obveznic. Pri tem ne gre zgolj za preprosto seštevanje obrestne mere za posojila Ljudske banke Kitajske in stopnje donosa obveznic z bonitetno oceno BB, izdane v ZDA. Komisija namesto tega izračuna razmik med obveznicami z bonitetno oceno AA in BB, ki ustreza dejavniku tveganja, ki se uporabi pri netvegani obrestni meri.

(267)

Poleg tega so posojila in podjetniške obveznice načeloma podobni finančni dolžniški instrumenti. Pravzaprav je podjetniška obveznica vrsta posojila, ki ga veliki subjekti uporabljajo za zbiranje kapitala. Posojila in podjetniške obveznice se pogodbeno zagotovijo/izdajo za določeno obdobje in imajo obrestno mero/kuponsko obrestno mero. Dejstvo, da financiranje s posojilom zagotovi finančna institucija in da financiranje s podjetniško obveznico zagotovijo vlagatelji, ki so v večini primerov prav tako finančne institucije, ni pomembno za določitev glavnih značilnosti obeh instrumentov. Dejansko se oba instrumenta uporabljata za financiranje poslovnih dejavnosti, zagotavljata enako vrsto nadomestila ter imata podoben rok in pogoje odplačila. Zato je mogoče razumno domnevati, da dejavnik tveganja med družbami z bonitetno oceno AA in BB ostaja enak, ne glede na to, ali se nanaša na izdajo posojil ali obveznic. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(268)

Komisija je proučila tudi alternativno referenčno vrednost, ki jo je predlagala skupina Nanshan Group. Vendar so bile predložene obveznice v RMB, izdane v Hongkongu, skoraj izključno obveznice, ki jih je izdala vlada Kitajske ali finančne institucije, zato jih ni mogoče primerjati s podjetniškimi obveznicami. Večina izdanih obveznic tudi ni zagotovila nobene navedbe bonitetne ocene. Komisija je zato ugotovila, da tega ni mogoče uporabiti kot razumno alternativo sedanji uporabljeni referenčni vrednosti.

(269)

Skupina Nanshan Group je nazadnje trdila, da je Komisija v zvezi z več družbami v skupini naredila nekaj napak v izračunu zaradi oblike celic, podvajanja posojil, nepravilnega začetnega zneska posojil v predloženih preglednicah ali napak, ugotovljenih v enačbah. Komisija je dejansko opazila, da je naredila nekaj administrativnih napak, zato je bil izračun ugodnosti iz posojil ustrezno prilagojen.

(b) Skupina Wanshun Group

(270)

Komisija je ugotovila, da je kitajska bonitetna agencija leta 2018 skupini Wanshun Group dodelila bonitetno oceno AA+.

(271)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 176 do 178 zgoraj, kitajske finančne institucije, ki so zagotavljale posojila, niso predložile nobene ocene kreditne sposobnosti. Da bi Komisija lahko določila ugodnost, je morala oceniti, ali so bile obrestne mere za posojila, dodeljena skupini Wanshun Group, na tržni ravni.

(272)

Proizvajalec izvoznik iz skupine Wanshun Group je bil glede na svoja finančna poročila na splošno v donosnem finančnem položaju.

(273)

Za financiranje svojih dejavnosti je uporabljal kratkoročni in dolgoročni dolg. Komisija je ocenila stanje kratkoročne likvidnosti in dolgoročne solventnosti družbe.

(274)

V zvezi s kratkoročno likvidnostjo je Komisija uporabila količnike likvidnosti, kot so (a) kratkoročni koeficient, (b) denarni koeficient, (c) pospešeni koeficient in (d) koeficient denarnega toka iz poslovanja. S temi koeficienti se meri sposobnost družbe, da poravna kratkoročne obveznosti, vključno s kratkoročnim dolgom.

(275)

Kratkoročni koeficient družbe je leta 2018 znašal 1,04, leta 2019 se je zmanjšal na 0,96 in se leta 2020 znova povečal na 0,98. Kratkoročna sredstva družbe torej kljub oceni AA+, ki jo je prejela leta 2019, niso zadostovala za plačilo kratkoročnih obveznosti. To ne utemeljuje visoke bonitetne ocene, za katero bi moral koeficient družbe znašati najmanj 2.

(276)

Denarni koeficient družbe je v obdobju 2016–2019 v povprečju znašal 0,1, konec obdobja preiskave pa 0,2, zato družba ni imela na voljo dovolj denarnih sredstev za odplačilo kratkoročnega dolga.

(277)

Pospešeni koeficient družbe je leta 2018 znašal 0,11, v letih 2019 in 2020 pa 0,14, medtem ko se za referenčnega šteje pospešeni koeficient najmanj 1. Dejansko se lahko zgodi, da družba, katere pospešeni koeficient znaša manj kot 1, kratkoročno ne bo mogla poravnati svojih kratkoročnih obveznosti.

(278)

Denarni tok iz poslovanja družbe je bil od leta 2017 pozitiven, leta 2018 se je podvojil, nato pa se zmanjšal za 90 % do leta 2020. Koeficient denarnega toka iz poslovanja je leta 2018 znašal 0,25, leta 2019 0,04, leta 2020 pa 0,02. Koeficient denarnega toka iz poslovanja, nižji od 1, pomeni, da družba ni ustvarila dovolj denarnih sredstev za kritje svojih kratkoročnih obveznosti.

(279)

Komisija je ob upoštevanju kazalnikov kratkoročne likvidnosti, opisanih v uvodni izjavi 297, sklenila, da je imela zadevna družba kratkoročne likvidnostne težave, zaradi česar ima profil dolžnika z visokim tveganjem.

(280)

Komisija je dolgoročno solventnostno tveganje ocenila na podlagi različnih kazalnikov solventnosti, kot so (a) deleži dolga in (b) stopnje kritja. S temi kazalniki se meri sposobnost družbe, da poravna svoje dolgoročne dolžniške obveznosti. Uporabljajo jih posojilodajalci in vlagatelji v obveznice pri ocenjevanju kreditne sposobnosti družbe.

(281)

Z deleži dolga se meri znesek obveznosti, zlasti dolgoročni dolg. Družba je imela visoko stopnjo zadolženosti, ki je znašala 0,5, kar pomeni, da se 50 % sredstev družbe financira z zadolževanjem. Razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom je v obdobju preiskave znašalo 0,5, kar kaže, da družba svojo dejavnost financira z zadolževanjem. Čim višja sta stopnja zadolženosti ter razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, tem večje je finančno tveganje družbe, kar pomeni, da lahko težje odplačuje svoje obstoječe dolgove.

(282)

S stopnjami kritja se meri sposobnost družbe za odplačilo dolga in izpolnitev finančnih obveznosti. Ocena Komisije je temeljila na stopnji kritja obresti ter razmerjem med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom, kar kaže sposobnost družbe, da odplača svoj dolg z denarnimi sredstvi, ustvarjenimi s poslovnimi dejavnostmi. Povprečno razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom izvoznika je v obdobju preiskave znašalo 0,03. To pomeni, da bi družba potrebovala 33 let, da bi odplačala celotni dolg z denarnim tokom iz poslovanja, ki ga je ustvarjala v obdobju preiskave. Obstajajo torej znaki resnih težav družbe pri ustvarjanju dovolj denarnih sredstev za odplačilo svojega dolga.

(283)

Zato je Komisija ob upoštevanju kazalnikov dolgoročne solventnosti, opisanih v uvodni izjavi 303, menila, da družba ni bila v stabilnem finančnem položaju in je imela tvegan profil za morebitne posojilodajalce in vlagatelje.

(284)

Poleg tega je družba najela posojila za odplačilo posojil drugih bank. Šteje se, da ta vrsta posojil kaže, da je družba v slabšem finančnem položaju, kot na prvi pogled kažejo računovodski izkazi, ter da obstaja dodatno tveganje v zvezi z njenim kratko- in dolgoročnim financiranjem.

(285)

Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenega in splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen iz oddelka 3.5.2 sklenila, da bonitetna ocena AA+, dodeljena skupini Wanshun Group, ni zanesljiva.

(286)

Komisija je menila, da splošni finančni položaj skupine ustreza bonitetni oceni BB, ki je najvišja ocena, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“.

(287)

Ugodnost je bila določena z uporabo metodologije, opisane v uvodnih izjavah 252 do 255, za obdobje financiranja s posojili v obdobju preiskave.

(288)

Skupina Wanshun Group je po končnem razkritju od Komisije zahtevala, naj pojasni dejansko podlago za obtožbo, da je družba iz skupine „najemala posojila za odplačilo posojil pri drugih bankah“. Trdila je tudi, da:

(a)

se je Komisija oprla na številne koeficiente, ki so na videz temeljili na računovodskih izkazih družbe Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd., ne pa na konsolidiranih računovodskih izkazih skupine Wanshun Group, ki so napačni, saj koeficienti družbe Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd. ne odražajo kreditne sposobnosti skupine Wanshun Group. Zahtevala je tudi, naj Komisija potrdi in razkrije podlago, na kateri so bili določeni finančni kazalniki;

(b)	je Komisija uporabila napačen datum za izračun referenčne vrednosti za enega izmed posojil, zagotovljenih skupini Shantou Wanshun Group;

(c)

je družba Jiangsu Huafeng Aluminium Industry Co., Ltd v obdobju preiskave jemala posojila samo od dveh družb iz skupine in da se tako izposojanje znotraj skupine ne bi smelo šteti za subvencijo, saj družbe iz skupine niso javni organi niti jih ne bi bilo mogoče šteti za družbe, ki bi jim kitajska vlada lahko zaupala ali ukazala opravljanje funkcij. Poleg tega je izravnava posojila poslovne banke in posojila znotraj skupine povzročila dvojno štetje.

(289)

V zvezi s prvo točko je Komisija potrdila, da kazalniki, navedeni v tem oddelku, temeljijo na računovodskih izkazih družbe Zhongji Lamination Materials Co. Ltd. Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 265, je Komisija opravila oceno pri posameznih glavnih družbah v obsegu preiskave, tj. proizvajalcu izvozniku in tistih družbah z največjim deležem financiranja v skupini, tj. pri matični družbi. Dejansko se zdi, da je ta pristop razumen, saj se posojila zagotavljajo pravnim subjektom in ne skupini kot taki. Komisija je upoštevala tudi razvoj finančnih kazalnikov v celotnem obravnavanem obdobju (tj. od leta 2017 do obdobja preiskave).

(290)

V vsakem primeru ni ugotovila nobenih pomembnih razlik med finančnim položajem družb v skupini. Tudi če bi se upoštevali konsolidirani podatki, ki jih ob razkritju predložil sama družba, bi stanje denarnih sredstev dejansko bilo še vedno nestabilno z nizkim denarnim koeficientom ter razmerjem med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom družbe. Tudi stopnja zadolženosti je zelo podobna stopnji zadolženosti edinega proizvajalca izvoznika. Komisija tudi ni ugotovila nobenih pomembnih razlik v obrestnih merah za posojila, izdana različnim družbam v skupini. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(291)

Komisija je zavrnila trditev v okviru druge točke, saj je datum, ki ga je predlagala družba, poznejši od začetnega datuma posojila, Komisija pa je uporabila referenčno vrednost za datum neposredno pred začetnim datumom posojila, zato se je na navedeni začetni datum še vedno uporabljala.

(292)

Komisija se je strinjala s trditvijo v okviru tretje točke in ustrezno prilagodila izračun.

(293)

Komisija je ugotovila, da je kitajska bonitetna agencija leta 2019 skupini Daching Group dodelila bonitetno oceno AAA–.

(294)

(295)

Proizvajalec izvoznik Xiamen Xiashun je bil glede na svoja finančna poročila na splošno v donosnem finančnem položaju.

(296)

Družba Xiamen Xiashun je za financiranje svojih dejavnosti uporabljala kratkoročni in dolgoročni dolg. Komisija je ocenila stanje kratkoročne likvidnosti in dolgoročne solventnosti družbe.

(297)

(298)

Kratkoročni koeficient družbe je leta 2018 znašal 0,9, leta 2019 se je povečal na 1,0 in se do konca obdobja preiskave (prva polovica leta 2020) znova zmanjšal na 0,9. Kratkoročna sredstva družbe so kljub oceni AAA–, ki jo je prejela leta 2019, zadostovala le za plačilo kratkoročnih obveznosti. To ne zadostuje za utemeljitev visoke bonitetne ocene, za katero bi moral koeficient družbe znašati najmanj 2.

(299)

(300)

Pospešeni koeficient družbe je v letih 2017 in 2018 znašal 0,4, v obdobju od leta 2019 do konca obdobja preiskave pa 0,5, medtem ko se za referenčnega šteje pospešeni koeficient najmanj 1. Dejansko se lahko zgodi, da družba, katere pospešeni koeficient znaša manj kot 1, kratkoročno ne bo mogla poravnati svojih kratkoročnih obveznosti.

(301)

Denarni tok iz poslovanja družbe je bil pozitiven, vendar se je od leta 2016 do leta 2019 in konca obdobja preiskave zmanjšal za skoraj polovico. Koeficient denarnega toka iz poslovanja je leta 2019 in do konca obdobja preiskave znašal 0,2. Koeficient denarnega toka iz poslovanja, nižji od 1, pomeni, da družba ni ustvarila dovolj denarnih sredstev za kritje svojih kratkoročnih obveznosti.

(302)

(303)

(304)

Z deleži dolga se meri znesek obveznosti, zlasti dolgoročni dolg. Družba je imela visoko stopnjo zadolženosti, ki je znašala 0,6, kar pomeni, da se 60 % sredstev družbe financira z zadolževanjem. Razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom je v obdobju preiskave znašalo 1,5, kar kaže, da družba svojo dejavnost financira z zadolževanjem. Čim višja sta stopnja zadolženosti ter razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, tem večje je finančno tveganje družbe, kar pomeni, da lahko težje odplačuje svoje obstoječe dolgove.

(305)

S stopnjami kritja se meri sposobnost družbe za odplačilo dolga in izpolnitev finančnih obveznosti. Ocena Komisije je temeljila na stopnji kritja obresti ter razmerju med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom. Stopnja kritja obresti kaže sposobnost družbe za financiranje stroškov obresti. Stopnja izvoznika je v obdobju preiskave znašala približno 1,2. Taka stopnja, ki je nižja od 1,5, kaže, da ima družba težave pri kritju odhodkov za obresti. Razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom kaže sposobnost družbe, da odplača svoj dolg z denarnimi sredstvi, ustvarjenimi pri poslovanju. Povprečno razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom izvoznika je v obdobju preiskave znašalo 0,1. To pomeni, da bi družba potrebovala 10 let, da bi odplačala celotni dolg z denarnim tokom iz poslovanja, ki ga je ustvarjala v obdobju preiskave. Obstajajo torej znaki resnih težav pri ustvarjanju dovolj denarnih sredstev za odplačilo dolga.

(306)

(307)

Zato je Komisija ob upoštevanju kazalnikov dolgoročne solventnosti, opisanih v uvodni izjavi 276, menila, da družba ni bila v stabilnem finančnem položaju in je imela tvegan profil za morebitne posojilodajalce in vlagatelje.

(308)

Komisija je ob upoštevanju elementov likvidnosti in solventnosti proizvajalca izvoznika, kot so opisani v uvodnih izjavah 297 do 305, menila, da splošni finančni položaj skupine Daching Group ustreza bonitetni oceni B/BB (pri čemer je bila ocena B uporabljena za posojila, najeta za odplačilo posojil drugih bank), ki je najvišja ocena, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“.

(309)

Ugodnost je bila določena z uporabo referenčne vrednosti, opisane v uvodnih izjavah 252 in 253, za obdobje financiranja s posojili v obdobju preiskave.

(310)

Skupina Daching Group je po končnem razkritju trdila, da:

(a)

se referenčna obrestna mera posojil Ljudske banke Kitajske in prvovrstna obrestna mera posojil uporabljata za običajne družbe s srednjo bonitetno oceno (BBB) in ne za družbe z najvišjo bonitetno oceno (AA, kot jo uporablja Komisija). Da bi torej izračunala razmik, bi Komisija morala primerjati podjetniške obveznice z bonitetno oceno BBB, izdane v ZDA, in bonitetno oceno, ki jo je prejela skupina Daching Group. Skupina je ponovno ocenila svojo bonitetno oceno z metodologijo Bloomberg;

(b)

bi Komisija, ker je ugotovila razmik s primerjavo obveznic z bonitetno oceno BB in AA iz Bloomberga, morala za dodelitev bonitetne ocene družbam v skupini namesto lastne metodologije uporabiti enako metodologijo za določanje bonitetnih ocen, kot je Bloomberg (na primer Moody’s). Skupina je dodala, da je metodologija vrednotenja Komisije izredno vprašljiva, saj je na podlagi uporabljenih koeficientov, kot so kratkoročni koeficient, pospešeni koeficient in denarni koeficient, ter stopnje zadolženosti, ne glede na to, da je slednje treba presojati v povezavi s posamezno industrijo, sklenila, da skupina Daching Group ne bo mogla odplačati svojega dolga. Ocena Komisije je temeljila tudi na domnevi, da družba ne bo izpolnjevala svojih obveznosti in da bo „že zdaj“ ustavila svoje poslovne dejavnosti, čeprav je poslovanje skupine temeljilo na predpostavki delujoče družbe (68) ter bi svoj dolg lahko odplačala s svojim denarnim tokom in dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo;

(c)	se noben razmik ne bi smel uporabiti v zvezi z zavarovanimi posojili skupine Daching Group, saj je njihovo tveganje precej manjše od tveganja nezavarovanih posojil. Tudi če bi Komisija hotela uporabiti razmik pri zavarovanih posojilih, bi morala namesto pozitivnega uporabiti negativen razmik.

(311)

Prvič, v zvezi s pripombo o uporabi referenčne obrestne mere, ki jo objavi Ljudska banka Kitajske, ali prednostno obrestno mero posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje, kot izhodišča za izračun referenčne vrednosti je Komisija poudarila, da se te obrestne mere štejejo za netvegane obrestne mere, ki bi se pri konservativnem pristopu uporabljale za podjetja z bonitetno oceno AA. Kot je ugotovila Komisija v sedanji preiskavi, se referenčna obrestna mera posojil Ljudske banke Kitajske in prednostna obrestna mera posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje uporabljata za najboljše stranke teh bank, tj. za družbe z najvišjo bonitetno oceno. Glede na navedbe v dokumentu, ki ga je med preiskavo predložila kitajska vlada, „vsaka banka, ki ponuja prednostno obrestno mero posojil, te obrestne mere ponuja v skladu z obrestnimi merami za posojila, ki jih izdaja svojim glavnim strankam (dodan poudarek) 20. dne vsakega meseca (69)“. Komisija je tudi ugotovila, da bonitetna ocena družb v skupini v zadnjih štirih letih, kot jo je skupina ponovno ocenila z metodologijo Bloomberga, ni bila razvrščena kot „naložbeni razred“.

(312)

Drugič, metodologija za določanje bonitetnih ocen, ki jo je uporabila Komisija, je vključevala številne koeficiente, ki merijo sposobnost družbe za plačilo kratkoročnih obveznosti, kar se je izkazalo za neučinkovito tako pri prodaji kratkoročnih sredstev (kratkoročni koeficient) kot pri uporabi razpoložljivih denarnih sredstev (denarni koeficient) in uporabi denarja iz poslovanja (koeficient denarnega toka). Vsi ti koeficienti so pokazali kratkoročne likvidnostne težave proizvajalca izvoznika, zaradi česar ima profil dolžnika z visokim tveganjem, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 296 do 302. Skupina ob tem ni navedla, zakaj bi bilo treba te koeficiente obravnavati kakor koli drugače v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije. Poleg tega ti koeficienti kažejo sposobnost družbe za plačilo kratkoročnih obveznosti in se za oceno tveganja dolžnika uporabljajo samo v okviru te preiskave. Ta ocena je ločena in se lahko razlikuje od predpostavk uprave v postopku priprave računovodskih izkazov, v katerem se ocenjuje sposobnost delujoče družbe.

(313)

Tretjič, jamstva za posojila so zagotovile povezane strani v skupini, za katere se uporablja ista bonitetna ocena. To torej samo po sebi ne bi smelo vplivati na oceno Komisije. Zato so bile trditve skupine zavrnjene.

(314)

Skupina Daching Group je nadalje trdila, da je Komisija uporabila napačno stanje glavnice za izračun obrestne ugodnosti za skupino pri dveh posojilih. Glavnica je bila pri dveh posojilih, najetih na začetku, namreč delno odplačana, zato bi glavnica, za katero se pripiše plačilo obresti, morala biti nižja od začetnega zneska. Poleg tega je bilo dejansko plačilo obresti za drugi dve posojili izvršeno po obdobju preiskave, Komisija pa v izračunu ne bi smela upoštevati plačila obresti kot vrednost nič. Komisija je pregledala izračun in ga popravila ob upoštevanju teh trditev.

3.4.2.4. Sklep o preferenčnem financiranju: posojila

(315)

Komisija je ugotovila, da so imele vse vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave ugodnosti od preferenčnega financiranja na podlagi posojil. Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti je Komisija preferenčno financiranje na podlagi posojil štela za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(316)

Stopnje subvencij, določene v zvezi s preferenčnim financiranjem na podlagi posojil v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb:

Preferenčno financiranje: posojila

Ime družbe	Znesek subvencije
Skupina Nanshan Group	1,45 %
Skupina Wanshun Group	1,93 %
Skupina Daching Group	4,36 %

3.5. Preferenčno financiranje: druge vrste financiranja

3.5.1. Kreditne linije

3.5.1.1. Splošno

(317)

Namen kreditne linije je določiti omejitev najemanja posojil, v okviru katere lahko družba kadar koli uporabi posojila za financiranje svojega tekočega poslovanja, s čimer financiranje obratnega kapitala postane prilagodljivo in je na voljo takoj, ko ga družba potrebuje. Zato je Komisija menila, da bi moralo biti načeloma vse kratkoročno financiranje vzorčenih družb, kot so kratkoročna posojila, bančni menični akcepti itd., zajeto z instrumentom kreditne linije.

3.5.1.2. Ugotovitve preiskave

(318)

Komisija je ugotovila, da so kitajske finančne institucije vsaki vzorčeni skupini zagotovile kreditne linije v zvezi z zagotavljanjem financiranja. Te kreditne linije so vključevale okvirne sporazume, v skladu s katerimi banka vzorčenim družbam dovoli, da uporabljajo različne dolžniške instrumente, kot so posojila za obratni kapital, bančni menični akcepti in druge oblike financiranja trgovanja, do določenega najvišjega zneska.

(319)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 317 zgoraj, bi moralo biti vse kratkoročno financiranje zajeto s kreditno linijo. Zato je Komisija znesek kreditnih linij, ki so jih imele sodelujoče družbe na voljo v obdobju preiskave, primerjala z zneskom kratkoročnega financiranja, ki so ga te družbe porabile v istem obdobju, da bi ugotovila, ali je bilo vse kratkoročno financiranje zajeto s kreditno linijo. Če je znesek kratkoročnega financiranja presegel omejitev kreditne linije, je Komisija znesek obstoječe kreditne linije zvišala za znesek nad omejitvijo kreditne linije, ki so ga proizvajalci izvozniki dejansko porabili.

(320)

V normalnih tržnih razmerah bi bile kreditne linije predmet tako imenovane provizije ob odobritvi ali provizije za prevzete obveznosti za kritje stroškov in tveganj banke ob odprtju kreditne linije ter provizije za podaljšanje, ki se na letni osnovi zaračunava za podaljšanje kreditnih linij. Vendar je Komisija ugotovila, da je imela vsaka vzorčena skupina družb ugodnosti od kreditnih linij, ki so bile zagotovljene brezplačno. Zato je bila skupinam družb v preiskavi zagotovljena ugodnost v smislu člena 6(d) osnovne uredbe.

3.5.1.3. Specifičnost

(321)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 99, finančne institucije v skladu s sklepom št. 40 zagotavljajo kreditno podporo spodbujanim industrijam.

(322)

Komisija je menila, da so kreditne linije oblika preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je sektor konverterske aluminijaste folije. Kot je navedeno v oddelku 3.1 zgoraj, je sektor konverterske aluminijaste folije med spodbujanimi industrijami in je zato upravičen do vse možne finančne podpore.

(323)

Kitajska vlada je po končnem razkritju trdila, da kreditne linije, domnevno zagotovljene industriji konverterske aluminijaste folije, ne ustvarjajo nobenih ugodnosti in niso specifične. Ponovila je svoje trditve v zvezi z nezavezujočo naravo sklepa št. 40 in utemeljitve, s katerimi nasprotuje opredelitvi kitajskih finančnih institucij kot javnih organov. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da kitajska vlada ni dokazala, da lahko družbe v LRK enako koristijo preferenčne pogoje, ugotovljene v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije. Ker so kreditne linije neločljivo povezane z drugimi vrstami preferenčnih posojilnih instrumentov, kot so posojila, in ker so del kreditne podpore, ki se zagotavlja zlasti spodbujanim industrijam, se analiza javnega organa in analiza specifičnosti, kot sta za posojila predstavljeni v oddelkih 3.4.1.1 do 3.4.1.5 ter v oddelku 3.4.2.2, uporabljata tudi za kreditne linije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

3.5.1.4. Izračun zneska subvencije

(324)

V skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe je Komisija štela, da je dodeljena ugodnost za prejemnike razlika med zneskom, ki so ga plačali kot provizijo za odprtje ali podaljšanje kreditnih linij s strani kitajskih finančnih institucij, in zneskom, ki bi ga plačali za primerljivo poslovno kreditno linijo, pridobljeno po neizkrivljeni tržni ceni.

(325)

Ustrezni referenčni vrednosti za provizijo ob odobritvi in provizijo za podaljšanje sta bili določeni pri 1,5 % oziroma 1,25 % s sklicevanjem na javno dostopne podatke (70) oziroma referenčne vrednosti, uporabljene v prejšnjih preiskavah (71).

(326)

Načeloma se provizija ob odobritvi in provizija za podaljšanje plačata ob odprtju nove kreditne linije na podlagi pavšalnega zneska oziroma ob podaljšanju obstoječe kreditne linije. Vendar je Komisija za namene izračuna upoštevala kreditne linije, ki so bile odprte ali podaljšane pred obdobjem preiskave, vendar so bile vzorčenim skupinam na voljo v obdobju preiskave, in kreditne linije, ki so bile odprte v obdobju preiskave. Komisija je nato izračunala ugodnost na podlagi obdobja v obdobju preiskave, v katerem je bila kreditna linija na voljo.

(327)

Skupina Daching Group je po končnem razkritju trdila, da Komisija ne bi smela izračunati ugodnosti subvencije v zvezi s sporazumi o kreditnih linijah, ki jih je sklenila skupina Daching Group, ker:

(a)

ni predložila nobenih dokazov v zvezi s subvencioniranjem družbe Daching Enterprises Ltd, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj je bila ta ustanovljena in posluje v Hongkongu, zato trditve, da kitajska vlada posebej obravnava industrijo konverterske aluminijaste folije, ne drži in ne more vplivati na poslovanje družbe v Hongkongu;

(b)	kreditno sposobnost družbe Daching Enterprises Ltd je bilo treba oceniti ločeno in je ni bilo mogoče povezati s trditvami o kreditni sposobnosti skupine Xiamen Xiashun;

(c)

standardni sporazumi o kreditnih linijah s kitajskimi bankami ne zahtevajo nobenih provizij in ker v takih sporazumih niso določene nobene obrestne mere. To je zato, ker banka ne daje nobenega jamstva ali zaveze, da bo zagotovila bančno posojilo, kadar želi stranka črpati posojilo, zato nima stroškov financiranja, provizija ob odobritvi pa se ne zaračuna. To, da provizija ob odobritvi v sporazumu o kreditni liniji ni določena, ni veljalo za družbo Daching Enterprises Ltd. v Hongkongu, kjer se je provizija uporabljala za vse industrije, včasih pa je bila opuščena ali, če se je že zaračunala, neznatna.

(328)

Prvič, Komisija je ugotovila, da so preferenčno financiranje družbi Daching Enterprises Ltd. zagotavljale iste kitajske banke, kot je navedeno v analizi v oddelku 3.4.1.5. Zato je menila, da je tako preferenčno financiranje s posojili subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Drugič, Komisija je tudi opozorila, da celoten prihodek od izvoza družbe Daching Enterprises Ltd prihaja od skupine Xiamen Xiashun, zato je bil znesek subvencije izračunan kot odstotek prihodka skupine Xiamen Xiashun in povezan z oceno njene kreditne sposobnosti. Tretjič, ker provizija ob odobritvi ni bila določena, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 320, se je to štelo za ugodnost za prejemnike. Med preiskavo niso bili zbrani nobeni dokazi, da banka ob odprtju kreditne linije nima stroškov ali tveganj in zato ne zaračunava provizij; tudi skupina ni predložila takih dokazov. Zato so bile trditve skupine zavrnjene.

(329)

Skupina Nanshan Group je po končnem razkritju trdila, da Komisija ne bi smela izračunati ugodnosti subvencije v zvezi s sporazumi o kreditnih linijah, ki jih je sklenila skupina Nanshan Group, ker:

(a)	se banke pogosto odpovejo navedeni proviziji ob odobritvi in proviziji za podaljšanje, da bi pridobile velike poslovne stranke ali zaradi preteklega izposojanja stranke, ne glede na državo, v kateri imajo sedež. Ta odpoved zato ni imela nikakršne zveze z zagotavljanjem provizij kitajskim družbam;

(b)

Komisija pri določanju referenčne vrednosti delno navaja banko Barclays iz Združenega kraljestva: „izhodiščna provizija za prekoračitve nad 15 000 GBP znaša 1,5 % dogovorjenega limita prekoračitve, provizija za podaljšanje pa 1,5 % [.]“ (72), izpusti pa preostali del povedi, ki se glasi: „razen če se z vami dogovorimo za drugačne pogoje. Prekoračitve so odvisne od uporabe, finančnega položaja in preteklih izposojanj (73).“ Običajna tržna praksa je torej pogajanje o specifičnih pogojih (med drugim tudi o odpovedi vsem provizijam, če je potrebno). Komisiji ni uspelo dokazati, da druge finančne institucije poslujejo drugače od kitajskih.

(c)	Komisija bi lahko glede na velikost skupine Nanshan Group kot drugo možnost uporabila referenčno vrednost, ki bi bila bolj reprezentativna od cene HSBC UK, ker:

(330)

se 1,25-odstotna provizija za podaljšanje in 1,5-odstotna pogodbena provizija iz cenika Barclays, ki ga je uporabila Komisija, uporabljata za kreditne linije nad 15 000 GBP. Vendar pogoji, ki veljajo za kreditne linije v višini 40 000 GBP ali celo 100 000 GBP, niso primerljivi s pogoji, ki bi veljali za kreditne linije v razponu od več deset do več sto milijonov USD, ki jih je sklenila skupina Nanshan Group. Zato je očitno, da bi bile provizije, opisane v ceniku Komisije za mala podjetja, odpravljene zaradi zagotovitve tako obsežnega sporazuma o financiranju. Zavajajoč je tudi drugi vir referenčne vrednosti, ki ga je zagotovila Komisija v Prilogi 2.2 (HSBC UK), saj ne vsebuje nobenih provizij. Skupina Nanshan Group je kot drugo možnost predlagala uporabo pristojbin, ki jih je zaračunavala banka PNC v Združenih državah Amerike, ki ne zaračunava provizije ob odobritvi, temveč zgolj letno 0,25-odstotno provizijo za podaljšanje za potrjeno kreditno linijo od 100 001 USD do treh milijonov USD.

(331)

Komisija je v zvezi s prvo in drugo točko opozorila, da čeprav se posamezne provizije strank lahko razlikujejo, skupina ni predložila nobenega dokaza, da banka ob odprtju kreditne linije nima stroškov ali tveganj in zato ne zaračunava nobene provizije.

(332)

V zvezi s tretjo točko, tj. glede referenčnih provizij, ki jih je uporabila Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 325, je Komisija na podlagi ugotovitev v prejšnjih protisubvencijskih preiskav in javno dostopnih podatkov ugotovila, da je bila uporaba referenčne provizije ob odobritvi v višini 1,5 % in referenčne provizije za podaljšanje v višini 1,25 % razumna. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da na primer banka Barclays zaračunava provizijo, ki je določena na 1,5 % dogovorjene najvišje dovoljene prekoračitve in provizijo za podaljšanje v višini 1,5 % za prekoračitve nad 15 000 GBP. V tem primeru je referenčna provizija za podaljšanje, ki jo je uporabila Komisija, nižja. Nadaljnje iskanje je tudi pokazalo, da banka Barclays zaračunava provizije za poslovno prekoračitev v višini od 1,6 % do 2,5 % najvišjih dovoljenih prekoračitev za poslovna razreda od 15 001 do 20 000 GBP in od 20 001 do 25 000 GBP. Nazadnje je ugotovila, da se je alternativna referenčna vrednost, ki jo je predlagala skupina Nanshan Group, nanašala posebej na male poslovne stranke, kar glede na izjave same družbe ni pomembno, in na zavarovane kreditne linije, tj. kreditne linije z manjšim tveganjem, saj so zavarovane z nekaterimi zavarovanji. Zato je Komisija ponovila svojo ugotovitev, da so referenčne provizije, ki jih je uporabila, razumne in temeljijo na razpoložljivih tržnih podatkih, ter zato zavrnila trditev.

(333)

Nazadnje je skupina Nanshan Group navedla, da Komisija ne bi smela izračunati ugodnosti kreditne linije za skupino Nanshan Finance, saj so bila vsa kratkoročna posojila, ki jih je navedena skupina pridobila, povezana s ponovno diskontiranimi zapisi, ki ne zagotavljajo kreditne linije. Ker so bili ponovno diskontirani računi zagotovljeni prek medbančnih posojil, je Komisija sprejela to trditev in ustrezno prilagodila izračune.

3.5.2. Bančni menični akcepti

3.5.2.1. Splošno

(334)

Bančni menični akcepti so finančni produkti, katerih namen je s širitvijo oblik posojil razviti aktivnejši domači denarni trg. So oblika kratkoročnega financiranja, ki lahko „zniža stroške financiranja in poveča učinkovitost kapitala“ izdajatelja menice (74). Poleg tega, kot je Ljudska banka Kitajske navedla na svojem spletnem mestu, „se lahko z bančnim meničnim akceptom zagotovi sklenitev in izvajanje pogodbe med kupcem in prodajalcem ter spodbuja obračanje kapitala prek posojil Banke Kitajske“ (75). Poleg tega banka DBS na svojem spletnem mestu oglašuje bančne menične akcepte kot sredstvo za „izboljšanje obratnega kapitala z odložitvijo plačil“ (76).

(335)

Komisija je ugotovila, da se bančni menični akcepti večinoma uporabljajo kot plačilno sredstvo v trgovinskih poslih kot nadomestek za nakazilo, s čimer spodbujajo obračanje denarja in obratni kapital izdajatelja menice (77). Z denarnega vidika se s tem instrumentom izdajatelju menice dejansko odobri odložitev roka plačila za šest mesecev ali eno leto, ker se dejansko gotovinsko plačilo zneska posla izvede ob zapadlosti bančnega meničnega akcepta in ne v trenutku, ko bi moral izdajatelj menice plačati svojemu dobavitelju. Brez takega finančnega instrumenta bi moral izdajatelj menice uporabiti svoj obratni kapital, kar pomeni stroške, ali pri banki najeti kratkoročno posojilo za obratni kapital, da bi plačal svojim dobaviteljem, kar prav tako pomeni stroške. Izdajatelj menice s plačilom z bančnimi meničnimi akcepti dobavljeno blago ali zagotovljene storitve dejansko uporablja tri mesece do enega leta, ne da bi plačal gotovinski predujem in kril kakršne koli stroške.

(336)

V normalnih tržnih razmerah bi bančni menični akcepti kot finančni instrument pomenili stroške financiranja za izdajatelja menice. Preiskava je pokazala, da so vse vzorčene družbe, ki so v obdobju preiskave uporabljale bančne menične akcepte, plačale samo akceptno provizijo za storitev, ki jo je opravila banka, pri čemer je ta provizija na splošno znašala 0,05 % nominalne vrednosti bančnega akcepta. Vendar nobena od vzorčenih družb ni krila stroškov za financiranje z bančnimi meničnimi akcepti, s katerimi je bilo odloženo gotovinsko plačilo za dobavo blaga in zagotovitev storitev. Zato je Komisija menila, da so imele preiskovane družbe ugodnosti od financiranja v obliki bančnih meničnih akceptov, za katere niso krile nobenih stroškov.

(337)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je sistem bančnih meničnih akceptov, ki ga je vzpostavila LRK, vsem proizvajalcem izvoznikom zagotovil brezplačno financiranje tekočega poslovanja, s čimer jim je zagotovil ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kot je opisano v uvodnih izjavah 354 do 356, v skladu s členom 3(1)(a)(i) in členom 3(2) osnovne uredbe.

(338)

Komisija je v prejšnji preiskavi (78) ugotovila, da imajo bančni menični akcepti dejansko enak namen in učinke kot kratkoročna posojila za obratni kapital, saj jih družbe uporabljajo za financiranje svojega tekočega poslovanja, namesto da bi uporabljale kratkoročna posojila za obratni kapital, zaradi česar bi morale kriti stroške, enake tistim za financiranje s kratkoročnim posojilom za obratni kapital.

(339)

Kitajska vlada ter skupini Wanshun Group in Nanshan Group so po končnem razkritju trdile, da so bančni menični akcepti dejansko posojila, ki jih dobavitelj (tj. imetnik akcepta) zagotavlja kupcu (izdajatelju menice) in ne banka prodajalcu. Razlog za to je dejstvo, da je v plačilnih pogojih pogodbe jasno navedeno, da se dobavitelj strinja s plačilom z bančnim meničnim akceptom. Dobavitelj je torej s podpisom take pogodbe že predvidel, da plačilo ne bo izvedeno na vpogled, ampak v določenem časovnem obdobju (odvisno od zapadlosti bančnega meničnega akcepta). Vsi dodatni stroški, povezani z zamudo pri plačilu, bi morali biti že vključeni v nabavni strošek. Bančni akcept kot tak je namenjen le olajšanju transakcij med strankami, ki se ne poznajo. Vloga banke je zagotoviti jamstvo, za katero zaračuna določeno provizijo ob odprtju bančnega meničnega akcepta. Vendar se na koncu za plačilo transakcije, za katero je bil izdan bančni menični akcept, uporabi denar na bančnem računu družbe. Banka bo plačala le, če podjetje ne bo izpolnilo svoje obveznosti, tj. če na svojem bančnem računu nima dovolj sredstev za plačilo.

(340)

Komisija je ugotovila, da je izvoznikov bančni menični akcept pravzaprav dejansko plačilno sredstvo, priznano v prodajni pogodbi, in da se plačilna obveznost izdajatelja menice do dobavitelja ob plačilu z bančnim meničnim akceptom prekliče. Plačilo izdajatelja menice dobavitelju se izvede ob indosiranju bančnega meničnega akcepta, ob zapadlosti pa izdajatelj menice izpolni svojo plačilno obveznost do banke. Poleg tega ima dobavitelj, kot priznava sama kitajska vlada, možnost, da akcept potrdi drugim stranem in tako nemudoma uporabi bančni menični akcept kot plačilno sredstvo za svoje nakupe. Bančnega meničnega akcepta torej ni mogoče opredeliti kot posojilo, ki ga zagotovi dobavitelj, ali kot dodatno jamstvo za prihodnje plačilo s strani banke, zato je bila trditev zavrnjena.

3.5.2.2. Specifičnost

(341)

Kar zadeva specifičnost, sklep št. 40 določa, da finančne institucije spodbujanim industrijam zagotavljajo kreditno podporo, kot je navedeno v uvodni izjavi 102.

(342)

Komisija je menila, da so bančni menični akcepti druga oblika preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je sektor konverterske aluminijaste folije. Kot je navedeno v oddelku 3.1 zgoraj, je sektor konverterske aluminijaste folije dejansko med spodbujanimi industrijami in je zato upravičen do vse možne finančne podpore. Bančni menični akcepti so kot oblika financiranja del sistema preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je industrija konverterske aluminijaste folije.

(343)

Predložen ni bil noben dokaz, da lahko vsako podjetje v LRK (razen podjetja v spodbujanih industrijah) izkoristi bančne menične akcepte pod enakimi preferenčnimi pogoji.

(344)

Kitajska vlada ter skupini Wanshun Group in Nanshan Group so po končnem razkritju trdile, da se bančni menični akcepti ne zagotavljajo posebej za industrijo konverterske aluminijaste folije, saj so na voljo vsaki družbi na Kitajskem in se pogosto uporabljajo. Kitajska vlada je tudi ponovila svoje trditve v zvezi z nezavezujočo naravo sklepa št. 40 in utemeljitve, s katerimi nasprotuje opredelitvi kitajskih finančnih institucij kot javnih organov.

(345)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da kitajska vlada in skupina Nanshan Group nista dokazali, da lahko vse družbe v LRK enako koristijo preferenčne pogoje, ugotovljene v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije. Ker so bančni menični akcepti, podobno kot kreditne linije, neločljivo povezani z drugimi vrstami preferenčnih posojilnih instrumentov, kot so posojila, in ker so del kreditne podpore, ki se zagotavlja zlasti spodbujanim industrijam, se analiza javnega organa in analiza specifičnosti, kot sta za posojila predstavljeni v oddelkih 3.4.1.1 do 3.4.1.5 ter v oddelku 3.4.2.2, enakovredno uporabljata. Poleg tega, tudi če bi bila lahko oblika financiranja načeloma na voljo družbam v drugih industrijah, bi lahko bila specifična zaradi konkretnih pogojev, pod katerimi se tako financiranje ponuja družbam iz določene industrije, na primer pogojev glede nadomestila za financiranje in obsega financiranja. Nobena od zainteresiranih strani ni predložila dokazov o tem, da preferenčno financiranje z bančnimi meničnimi akcepti družb v sektorju aluminija temelji na objektivnih merilih ali pogojih v smislu člena 4(2)(b) osnovne uredbe. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(346)

Skupini Wanshun Group in Nanshan Group sta zahtevali, da bi bilo treba, tudi če bi Komisija vztrajala pri svoji odločitvi, da bančni menični akcept obravnava kot subvencijo, v izračunu ugodnosti uvesti naslednje spremembe:

(a)	referenčna vrednost za bančni menični akcept bi morala biti enaka kot za kreditne linije, ker bančni menični akcept ne zagotavlja nobenih sredstev družbi, temveč gre za obljubo o bančnem posojilu (tj. jamstvo za plačilo prejemnikom plačil, ki imajo bančni menični akcept);

(b)	vse stroške in provizije, plačane banki ob odprtju bančnega meničnega akcepta, bi bilo treba odšteti od zneska ugodnosti;

(c)	depozit, plačan ob odprtju bančnega meničnega akcepta, bi bilo treba odšteti od glavnice, saj je družba ob odprtju bančnega meničnega akcepta, zamrznjenega pri banki, vplačala depozit;

(d)	bančni menični akcepti, ki se izdajo povezanim družbam in lastnim podružnicam družbe, bi morali biti odstranjeni iz izračuna, sicer bi povzročili dvojno štetje, saj se proti drugemu financiranju povezanih družb uvedejo izravnalni ukrepi.

(347)

Komisija je v zvezi s prvo točko že v uvodni izjavi 338 ugotovila, da imajo bančni menični akcepti enak namen in učinke kot kratkoročna posojila za obratni kapital in da bi zato morali kriti stroške, enakovredne financiranju kratkoročnih posojil za obratni kapital. Skupini nista dodatno utemeljili, zakaj bi morala biti referenčna vrednost za bančni menični akcept enaka kot za kreditno linijo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(348)

V zvezi z drugo točko je Komisija že v uvodni izjavi ugotovila, da so vzorčene družbe, ki so v obdobju preiskave uporabljale bančne menične akcepte, plačale samo akceptno provizijo za storitev, ki jo je opravila banka, pri čemer je ta provizija na splošno znašala 0,05 % nominalne vrednosti bančnega akcepta. Dejansko je ta provizija, plačana za obdelavo bančnega meničnega akcepta s strani banke, element, ločen od financiranja, ki ga je odobrila banka in za katerega sodelujoči proizvajalci izvozniki niso krili nobenih stroškov. Ta provizija se plača za pokritje administrativnih stroškov banke za obdelavo bančnih meničnih akceptov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(349)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je običajna praksa, da banke pri dodeljevanju financiranja od svojih strank zahtevajo garancije in zavarovanja, kot je Komisija ugotovila v prejšnjih preiskavah (79). Poleg tega je treba opozoriti, da se take garancije uporabljajo za zagotovitev, da bo proizvajalec izvoznik prevzel finančno odgovornost do banke in ne do dobavitelja. Preiskava je pokazala tudi, da kitajske banke takih garancij ne zahtevajo sistematično in da te garancije niso vedno povezane s posebnimi bančnimi meničnimi akcepti. V zvezi s tem domnevni pologi ne pomenijo predplačila izdajatelja menice bankam, ampak zgolj dodatno jamstvo, ki ga včasih zahtevajo banke in ne vpliva na odločitev banke, ali bo izdajatelju menice izdala bančne menične akcepte brez dodatnih obresti za posojila. Poleg tega so lahko v različnih oblikah, vključno z vezanimi vlogami in zastavami. Pologi so obrestovani v korist izdajatelja menice, torej ne pomenijo stroškov za izdajatelja bančnega meničnega akcepta. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(350)

Komisija v zvezi z zadnjo točko opozarja, da je, kot je navedeno zgoraj, bančni menični akcept plačilno sredstvo, zato njegov učinek ni podaljšanje roka plačila, dogovorjenega z dobaviteljem, ampak odlog gotovinskega plačila. Prejemnik plačila (dobavitelj) lahko bančni menični akcept kot plačilno sredstvo indosira in uporabi za poravnavo lastnih obveznosti do drugih strani. Zato ni sorazmernega zmanjšanja likvidnosti povezanih strank, ki so prejele bančni menični akcept. Prav tako ni nobenega dvojnega štetja, saj proti bančnim meničnim akceptom, prejetim kot plačilno sredstvo, v nobeni družbi ni bilo sprejetih nobenih izravnalnih ukrepov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(351)

Skupina Nanshan Group je po končnem razkritju zahtevala tudi popravek napak pri izračunu zaradi napak v enačbah. Komisija se je strinjala s to trditvijo in je ustrezno prilagodila izračune.

3.5.2.3. Izračun zneska subvencije

(352)

Komisija je pri izračunu zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ocenila ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave.

(353)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 334 in 335, je Komisija ugotovila, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki za izpolnitev svojih potreb po kratkoročnem financiranju uporabljali bančne menične akcepte, ne da bi plačali nadomestilo.

(354)

Komisija je zato sklenila, da bi morali izdajatelji bančnih meničnih akceptov plačati nadomestilo za obdobje financiranja. Komisija je menila, da se je obdobje financiranja začelo na datum izdaje bančnega meničnega akcepta in končalo na datum zapadlosti bančnega meničnega akcepta. V zvezi z bančnimi meničnimi akcepti, izdanimi pred obdobjem preiskave, in bančnimi meničnimi akcepti z datumom zapadlosti po koncu obdobja preiskave je Komisija izračunala ugodnost samo za obdobje financiranja, ki ga je zajemalo obdobje preiskave.

(355)

Ker so bančni menični akcepti oblika kratkoročnega financiranja in imajo dejansko enak namen kot kratkoročna posojila za obratni kapital, je Komisija v skladu s členom 6(b) osnovne uredbe štela, da je ugodnost, ki je bila tako dodeljena prejemnikom, razlika med zneskom, ki ga je družba dejansko plačala kot nadomestilo za financiranje z bančnimi meničnimi akcepti, in zneskom, ki bi ga morala plačati ob uporabi obrestne mere za kratkoročno financiranje.

(356)

Komisija je določila ugodnost, ki izhaja iz neplačila stroškov kratkoročnega financiranja. Komisija je menila, da bi bilo treba za bančne menične akcepte kriti enake stroške kot pri kratkoročnem financiranju s posojili, kot je ugotovila v prejšnji preiskavi (80). Zato je uporabila enako metodologijo kot za kratkoročno financiranje s posojili v RMB, opisano v oddelku 3.4.2 zgoraj.

3.6. Zamenljive podjetniške obveznice

(357)

Družbe iz dveh vzorčenih skupin so pred obdobjem preiskave izdale zamenljive podjetniške obveznice. Ena od družb iz vzorčenih skupin (Shantou Wanshun) je pred obdobjem preiskave izdala zamenljive podjetniške obveznice, ki so bile v obdobju preiskave deloma zamenjane za kapital. Ta zamenljiva obveznica ima progresivno strukturo obrestnih mer z zelo nizkimi obrestnimi merami, ki se gibljejo med 0,4 % in 2 %, kar je precej pod referenčno obrestno mero/prvovrstno obrestno mero posojil, ki jo je določila kitajska vlada.

(358)

Druga družba (Shandong Nanshan) je pred obdobjem preiskave izdala zamenljive obveznice, ki so bile leta 2015 zamenjane za kapital v okviru zamenjave terjatev v lastniške deleže. Imetniki obveznic obeh družb so bili večinoma finančne institucije v državni lasti. Komisija je ugotovila še, da so bile zamenljive obveznice obeh družb zamenjane za kapital po ceni, ki je bila znatno višja od prevladujoče tržne cene delnic ob zamenjavi.

(359)

Komisija je ugotovila, da sta imeli obe vzorčeni družbi ugodnosti od preferenčnega financiranja v obliki zamenljivih obveznic.

3.6.1.1. Pravna podlaga in regulativni okvir

—	Zakon Ljudske republike Kitajske o vrednostnih papirjih (različica iz leta 2014) (v nadaljnjem besedilu: zakon o vrednostnih papirjih) (81),

—	upravni ukrepi za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi (različica iz leta 2008) (82),

—	upravni ukrepi za sponzoriranje izdaj in kotacij vrednostnih papirjev (različica iz leta 2008) (83),

—	upravni ukrepi za izdajanje in odkup vrednostnih papirjev (različica iz leta 2018),

—	predpisi o upravljanju podjetniških obveznic, ki jih je 18. januarja 2011 izdal državni svet,

—	upravni ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi, odlok kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje št. 113 z dne 15. januarja 2015,

—	ukrepi za upravljanje dolžniških finančnih instrumentov nefinančnih podjetij na medbančnem trgu obveznic, ki jih izdaja Ljudska banka Kitajske, odlok Ljudske banke Kitajske (2008) št. 12 z dne 9. aprila 2008.

(360)

Predpisi o upravljanju podjetniških obveznic in upravni ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi določajo splošni pravni okvir, ki se uporablja za podjetniške obveznice. Vendar se za zamenljive podjetniške obveznice uporablja posebna zakonodaja, in sicer upravni ukrepi za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, upravni ukrepi za izdajanje in odkup vrednostnih papirjev ter upravni ukrepi za sponzoriranje izdaj in kotacij vrednostnih papirjev.

(361)

V členu 14 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, so „zamenljive podjetniške obveznice“ opredeljene kot „podjetniške obveznice, ki jih izda družba izdajateljica v skladu z zakonom in ki se lahko v določenem obdobju in pod določenimi pogoji zamenjajo za delnice“.

(362)

V skladu s členom 11 zakona o vrednostnih papirjih, ki se je uporabljal ob izdaji zamenljivih obveznic s strani vzorčenih družb, členom 45 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, in členom 2 upravnih ukrepov za sponzoriranje izdaj in kotacij vrednostnih papirjev, morajo družbe, ki želijo izdati zamenljive podjetniške obveznice, zaprositi za storitve sponzorja vrednostnih papirjev, ki deluje kot odkupnik. Sponzor organizira izdajo obveznic, priporoči izdajatelja, predloži dokumentacijo vloge v odobritev kitajski nadzorni komisiji za vrednostne papirje, se pogaja o obrestnih merah, po katerih bo obveznica ponujena vlagateljem, in je odgovoren za iskanje vlagateljev, ki bi sprejeli dogovorjene pogoje izdaje obveznice, vključno z obrestno mero.

(363)

V skladu z regulativnim okvirom zamenljivih obveznic na Kitajskem ni mogoče prosto izdajati ali z njimi prosto trgovati. Izdajo vsake obveznice mora odobriti kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje. Člen 16 zakona o vrednostnih papirjih določa, da „družbe, ki kotirajo na borzi in izdajajo zamenljive podjetniške obveznice […] izpolnjujejo zahteve, ki so v tem zakonu določene za javno ponudbo delnic; in pridobijo odobritev regulativnih organov državnega sveta za vrednostne papirje“. V skladu s členom 3 upravnih ukrepov za izdajanje in odkup vrednostnih papirjev, ki se uporabljajo za zamenljive obveznice, „nadzorna komisija za vrednostne papirje nadzira in upravlja ponudbo in odkup vrednostnih papirjev v skladu z zakonom“. Poleg tega v skladu s členom 10 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic obstajajo letne kvote za izdajanje podjetniških obveznic.

(364)

V skladu s členom 16 zakona o vrednostnih papirjih bi morale biti za javno izdajanje obveznic izpolnjene naslednje zahteve: „namen uporabe prihodkov je v skladu z industrijskimi politikami države“ in „prihodki iz javnega ponujanja podjetniških obveznic se uporabijo samo za odobrene namene“. V členu 12 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic je ponovno poudarjeno, da mora biti namen pridobljenih sredstev skladen z industrijskimi politikami države. Poleg tega člen 10(2) upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, ki je lex specialis in se uporablja za zamenljive obveznice, določa, da „so nameni uporabe zbranih sredstev v skladu z industrijsko politiko države“.

(365)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 100, se sklep št. 40 nanaša na „katalog smernic za prestrukturiranje industrije“ in določa, da če „naložbeni projekt spada v spodbujano kategorijo, se prouči, odobri in evidentira v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi o naložbah; vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo v skladu s kreditnimi načeli.“ Iz tega sledi, da izdaja zamenljivih podjetniških obveznic, ki so, kot je navedeno, nujno usmerjene v spodbujano industrijo, ustreza praksi finančnih institucij, da podpirajo te industrije.

(366)

Tudi obrestne mere za podjetniške obveznice so strogo regulirane. Člen 16 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, določa, da „obrestno mero zamenljive podjetniške obveznice določita družba izdajateljica in vodilni odkupnik s pogajanji, vendar upošteva ustrezne predpise države“. V skladu s členom 16(5) zakona o vrednostnih papirjih „kuponska obrestna mera podjetniških obveznic ne presega kuponske obrestne mere, ki jo določi državni svet“. Poleg tega člen 18 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic, ki se na splošno uporablja za vse obveznice, vsebuje dodatne podrobnosti in določa, da „obrestna mera, ponujena za katero koli podjetniško obveznico, ne presega 40 % prevladujoče obrestne mere, ki jo banke plačujejo posameznikom za vezane hranilne vloge z enako zapadlostjo“.

(367)

V skladu s členom 17 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, „družba za javno izdajanje zamenljivih podjetniških obveznic pooblasti kvalificirano bonitetno agencijo za pripravo bonitetnih ocen in nadaljnjih ocen“. Poleg tega člen 18 upravnih ukrepov za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi, ki se splošno uporablja, določa, da se lahko samo nekatere obveznice, ki izpolnjujejo stroga merila kakovosti, kot je bonitetna ocena AAA, javno izdajo javnim vlagateljem ali pa se javno izdajo dobro poučenim vlagateljem. Podjetniške obveznice, ki ne izpolnjujejo teh standardov, se lahko javno izdajajo samo dobro poučenim vlagateljem.

3.6.1.2. Finančne institucije, ki delujejo kot javni organi

(368)

Po podatkih dokumenta družbe Bloomberg z naslovom China bond market insight 2021 obveznice, ki kotirajo na medbančnem trgu obveznic, predstavljajo 88 % skupnega obsega trgovanja z obveznicami (84). Glede na isto študijo je večina vlagateljev institucionalnih vlagateljev, vključno s finančnimi institucijami. Zlasti poslovne banke v državni lasti predstavljajo 57 % vlagateljev, banke, ki izvajajo državno politiko, pa 3 % (85). Poleg tega je Komisija ugotovila, da so vsi vlagatelji v zamenljive obveznice, ki jih je izdala ena od vzorčenih družb, institucionalni vlagatelji, tj. kategorija vlagateljev, ki vključuje finančne institucije.

(369)

Poleg tega je industrija konverterske aluminijaste folije kot spodbujana industrija na podlagi „kataloga smernic za prestrukturiranje industrije“ v skladu s sklepom št. 40 upravičena do kreditne podpore finančnih institucij. Dejstvo, da je obrestna mera zamenljivih obveznic, kot so tiste, ki so jih izdale vzorčene družbe, nizka, močno nakazuje, da morajo finančne institucije, ki so glavni vlagatelji v te obveznice, tem družbam zagotavljati „kreditno podporo“ ter pri sprejemanju odločitev o naložbah ali financiranju poleg komercialnih premislekov upoštevati tudi druge, kot so cilji državne politike. Vlagatelj, ki deluje v tržnih razmerah, bi bil dejansko bolj občutljiv na finančno donosnost naložbe in najverjetneje ne bi vlagal v zamenljive obveznice z zelo nizkimi obrestnimi merami. Poleg tega sklepi Komisije o finančnem položaju obeh skupin proizvajalcev izvoznikov iz oddelka 3.4.2.3 zgoraj v zvezi z njunima profiloma likvidnosti in solventnosti kažejo, da vlagatelji, ki delujejo v tržnih razmerah, ne bi vlagali v finančne instrumente, kot so zamenljive obveznice, ki ponujajo majhen finančni donos, medtem ko je pri izdajatelju prisotno visoko likvidnostno in solventnostno tveganje. Zato bi po mnenju Komisije takšno naložbo izvedli le vlagatelji, ki jih ne usmerja finančna donosnost naložbe, ampak drugi motivi, kot je izpolnjevanje pravne obveznosti zagotavljanja financiranja družbam v spodbujanih industrijah.

(370)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija menila, da obstajajo številni dokazi, ki potrjujejo, da so vlagatelji v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, predvsem finančne institucije, ki imajo pravno obveznost zagotavljati kreditno podporo proizvajalcem konverterske aluminijaste folije.

(371)

Kot je opisano v oddelku 3.4.1 zgoraj, je za finančne institucije značilna močna prisotnost države in kitajska vlada lahko pomembno vpliva nanje. Splošni pravni okvir, v katerem delujejo te finančne institucije, se uporablja tudi za zamenljive obveznice.

(372)

Komisija je v oddelku 3.4.1 zgoraj ugotovila, da so finančne institucije v državni lasti javni organi v smislu člena 2(b) v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in da se vsekakor štejejo za organe, ki jim je kitajska vlada zaupala ali ukazala opravljanje funkcij, ki so običajno zaupane vladi, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V oddelku 3.4.1.7 zgoraj je Komisija ugotovila, da je vlada zaupala ali ukazala opravljanje funkcij tudi zasebnim finančnim institucijam.

(373)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih izdaj zamenljivih obveznic. Zato je proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah 360 do 367, in konkretne ugotovitve preiskave.

(374)

Komisija je ugotovila, da sta obe skupini vzorčenih proizvajalcev izvoznikov izdajali zamenljive obveznice po zelo nizkih in podobnih obrestnih merah ne glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb. Ugotovila je še, da je bila pomembna količina teh obveznic zamenjana za delnice po ceni, ki je bila znatno višja od prevladujoče tržne cene delnic. Torej je bila tudi v primeru zamenjave obveznic za delnice stopnja donosnosti nižja od tržne vrednosti.

(375)

Glede na zgornje premisleke je Komisija sklenila, da so kitajske finančne institucije, ki so glavni vlagatelj v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, sledile usmeritvam politike, določenim v sklepu št. 40, z zagotavljanjem preferenčnega financiranja družbam, ki se nanašajo na spodbujano industrijo, in so tako delovale bodisi kot javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe bodisi kot organi, ki jim je vlada zaupala ali ukazala v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(376)

Finančne institucije so s tem, ko so privolile v naložbe v zamenljive obveznice z zelo nizko stopnjo donosnosti ne glede na profil tveganja izdajatelja, pa tudi pod netvegano referenčno mero, ki jo je določila Ljudska banka Kitajske ali objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje, kot je navedeno v uvodni izjavi 387 v nadaljevanju, ter v zamenjavo obveznic za delnice po ceni, ki je bila veliko višja od njihove tekoče tržne vrednosti, zagotovile ugodnost vzorčenim proizvajalcem izvoznikom.

(377)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da je nakup podjetniških obveznic in zamenljivih podjetniških obveznic običajna poslovna praksa v vseh večjih jurisdikcijah, vključno z Evropsko unijo in ZDA. Po navedbah kitajske vlade je dejstvo, da je tako veliko vlagateljev v obveznice institucionalnih vlagateljev, vključno s finančnimi institucijami, prav tako podobno stanju v EU. Kitajska vlada je trdila, da bi tudi če se podatki iz razkritja sprejmejo in poslovne banke v državni lasti predstavljajo 57 % vlagateljev, banke, ki izvajajo državno politiko, pa 3 %, to vsekakor pomenilo, da preostali tržni delež znaša 40 %, kar se vsekakor ne bi smelo prezreti.

(378)

Po navedbah kitajske vlade Komisija ni opravila ločene analize vlog, ki jih opravljajo finančne institucije na kitajskem trgu za zamenljive obveznice, saj so to drugačna vrsta instrumentov v primerjavi s posojili, zato so tudi vloge finančnih institucij, ki vanje vlagajo, povsem drugačne. To razlogovanje je bilo uporabljeno tudi za podjetniške obveznice iz oddelka 3.6.2 v nadaljevanju.

(379)

Komisija se ni strinjala z izjavo kitajske vlade, da ni izvedla posebne ocene ravnanja finančnih institucij kot javnih organov v zvezi s funkcijo nakupa obveznic. Poleg sklepov Komisije iz oddelka 3.4.1 zgoraj je Komisija želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih izdaj zamenljivih obveznic in je izvedla posebno oceno v uvodnih izjavah 373 in 374. Čeprav se je Komisija strinjala s kitajsko vlado, da je nakup podjetniških obveznic in zamenljivih obveznic načeloma lahko običajna poslovna praksa v vseh večjih jurisdikcijah, je poudarila, da je za nakup podjetniških obveznic s strani kitajskih finančnih institucij značilno vmešavanje države, kot je razvidno iz uvodne izjave 375.

3.6.1.3. Specifičnost

(380)

Komisija je menila, da je preferenčno financiranje na podlagi zamenljivih obveznic specifično v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Zamenljivih obveznic ni mogoče izdati brez odobritve kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje, ki preveri, ali so izpolnjeni vsi regulativni pogoji za izdajo zamenljivih obveznic. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 364, mora biti v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih in upravnimi ukrepi za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, ki se izrecno uporabljajo za zamenljive obveznice, izdaja zamenljivih obveznic v skladu z industrijsko politiko države. Komisija je v uvodni izjavi 366 izrazila mnenje, da „v skladu z industrijskimi politikami države“ pomeni, da naložbeni projekt spada v „spodbujano“ kategorijo iz kataloga smernic za prestrukturiranje industrije, v katero spada industrija konverterske aluminijaste folije.

(381)

Predložen ni bil noben dokaz, da lahko vsako podjetje v LRK (razen podjetja v spodbujanih industrijah) izkoristi zamenljive obveznice pod enakimi preferenčnimi pogoji.

(382)

Kitajska vlada je po končnem razkritju navedla, da so merila, ki jih mora družba izpolnjevati, da lahko izda obveznice, finančne narave in niso usmerjena v politiko. Kitajska vlada se ni strinjala s stališčem, da mora biti izdaja zamenljivih obveznic v skladu z industrijskimi politikami države, in je ponovila, da industrija konverterske aluminijaste folije ni spodbujana industrija. To razlogovanje je bilo uporabljeno tudi za podjetniške obveznice iz oddelka 3.6.2 v nadaljevanju.

(383)

Čeprav se je Komisija v zvezi s tem strinjala, da so trgi obveznic regulirani v vsaki državi in da je večina meril, ki jih mora družba izpolnjevati za izdajo obveznic, finančne narave, pa se ni strinjala s trditvijo kitajske vlade, da izdaja zamenljivih obveznic na Kitajskem ni usmerjena v politiko. Prvič, Komisija je ponovila svoje stališče, da je sektor konverterske aluminijaste folije spodbujana industrija. Drugič, Komisija je menila, da je besedilo zakona LRK o vrednostnih papirjih (različica iz leta 2014) in upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, ki se posebej uporabljajo za zamenljive obveznice in v skladu s katerimi mora biti izdaja zamenljivih obveznic v skladu z industrijskimi politikami države, dovolj jasno. Nazadnje, Komisija je v uvodni izjavi 376 ugotovila, da so finančne institucije vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovile ugodnost, ker so privolile v naložbe v zamenljive obveznice z zelo nizko stopnjo donosnosti ne glede na profil tveganja izdajatelja. Zato so bile trditve kitajske vlade zavrnjene.

3.6.1.4. Izračun zneska subvencije

(384)

Zamenljive obveznice so hibridni dolžniški instrumenti, ki imajo značilnosti obveznic, kot so plačila obresti, obenem pa zagotavljajo možnost zamenjave vloženega zneska za delnice pod določenimi pogoji.

(385)

Komisija je ugotovila, da je bila obrestna mera zamenljivih podjetniških obveznic, ki so jih v obdobju preiskave izdale vzorčene družbe, tako nizka, da bi vanje vložili samo vlagatelji, ki jih ne usmerja finančna donosnost naložb, ampak drugi motivi, na primer izpolnjevanje pravne obveznosti zagotavljati financiranje družbam v spodbujanih industrijah. Ugotovitev je podpiralo dejstvo, da so vlagatelji v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, večinoma finančne institucije v državni lasti.

(386)

Komisija je ugotovila, da so vlagatelji z delom zamenljivih obveznic obeh vzorčenih družb, ki ni bila zamenjan za delnice, pridobili donos v obliki obresti, podobno kot pri posojilih ali navadnih obveznicah. Ker metodologija izračuna za posojila, opisana v uvodni izjavi 248, temelji na obveznicah, se je Komisija odločila, da bo uporabila isto metodologijo (86). To pomeni, da se relativni razmik med podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno AA v ZDA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA z enakim trajanjem uporabi z referenčnimi obrestnimi merami posojil, ki jih objavi Ljudska banka Kitajske, ali, po 20. avgustu 2019, s prvovrstno obrestno mero posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje (87), da se določi tržna obrestna mera za obveznice.

(387)

Ugodnost je razlika med zneskom obresti, ki bi ga družba morala plačati z uporabo tržne obrestne mere iz uvodne izjave 419, in dejanskimi obrestmi, ki jih je družba plačala.

(388)

Komisija je ugotovila tudi, da je bila pomembna količina teh obveznic zamenjana za delnice. Poleg tega je ugotovila, da so bile zamenljive obveznice obeh družb zamenjane za kapital po ceni, ki je bila znatno višja od prevladujoče tržne cene delnic. V tem primeru je zamenjavo dolga v delnice štela za injekcijo lastniškega kapitala, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Štelo se je, da je ugodnost te kapitalske injekcije razlika med borzno ceno delnic ob zamenjavi in dodatno premijo, ki so jo plačali imetniki obveznic. Ta ugodnost je bila dodeljena v obdobju preiskave z uporabo povprečnega amortizacijskega obdobja sredstev družb.

(389)

Po končnem razkritju sta kitajska vlada in skupina Wanshun Group nasprotovali uporabi iste referenčne vrednosti za obveznice in zamenljive obveznice kot za posojila, saj je zamenljivost obveznice njen bistveni element, zaradi katerega je to povsem drugačen posojilni instrument. Kitajska vlada je trdila še, da Komisija nima podlage za uporabo referenčne vrednosti Ljudske banke Kitajske kot izhodišča in nato dodajanje pribitka. Po trditvah kitajske vlade so evropski proizvajalci konverterske aluminijaste folije z bonitetno oceno BB prav tako izdali obveznice s podobno zapadlostjo po obrestnih merah, ki so precej nižje od izračunane referenčne mere v istem obdobju. To razlogovanje je bilo uporabljeno tudi za podjetniške obveznice iz oddelka 3.6.2 v nadaljevanju.

(390)

Poleg tega je skupina Wanshun Group opozorila, da je možnost trgovanja z obveznicami na trgu velika (imetnik obveznice jo lahko proda na trgu, ne da bi počakal, da zapade). V nasprotju s tem posojilo pomeni sporazum med dvema osebama, pri katerem si ena oseba izposodi denar od druge. S posojilom praviloma ni mogoče trgovati na trgu. Poleg tega je bilo mogoče obveznico družbe Shantou Wanshun zamenjati za delnice in tako zagotoviti dodatno prednost imetniku obveznice. V skladu s tem bi bilo logično, da so obrestne mere za zamenljive obveznice nižje od obrestnih mer za posojila in druge vrste obveznic (vlagatelji bi bili pripravljeni sprejeti nižjo kuponsko obrestno mero za zamenljivo obveznico zaradi njene zamenljivosti). Skupina Wanshun Group je predlagala, naj se namesto tega uporabi hongkonška referenčna vrednost na podlagi stopenj donosa obveznice, tj. ista referenčna vrednost kot jo je skupina Nanshan Group predlagala za posojila v uvodni izjavi 264.

(391)

Komisija je poudarila, da so posojila in podjetniške obveznice načeloma podobni finančni dolžniški instrumenti. Pravzaprav je podjetniška obveznica vrsta posojila, ki ga veliki subjekti uporabljajo za zbiranje kapitala. Posojila in podjetniške obveznice se pogodbeno zagotovijo/izdajo za določeno obdobje in imajo obrestno mero/kuponsko obrestno mero. Dejstvo, da financiranje s posojilom zagotovi finančna institucija in da financiranje s podjetniško obveznico zagotovijo vlagatelji, ki so v večini primerov prav tako finančne institucije, ni pomembno za določitev glavnih značilnosti obeh instrumentov. Dejansko se oba instrumenta uporabljata za financiranju poslovnih dejavnosti, zagotavljata enako vrsto nadomestila ter imata podoben rok in pogoje odplačila. Poleg tega je Komisija med preiskavo ugotovila, da so imele podjetniške obveznice, ki jih je izdal sodelujoči proizvajalec izvoznik, kuponske obrestne mere in namene, ki so bili zelo podobni obrestnim meram in namenu posojil s podobnim trajanjem, zato bi se z vidika proizvajalca lahko štele za zamenljive, kar utemeljuje uporabo iste referenčne vrednosti za oba instrumenta v posebnih okoliščinah te zadeve.

(392)

Komisija je menila, da so pripombe kitajske vlade v zvezi z obrestnimi merami, ki se uporabljajo za družbe z bonitetno oceno BB v Evropski uniji, neutemeljene, saj netvegana obrestna mera v Evropski uniji ni enaka netvegani obrestni meri v LRK, zato obrestnih mer ni mogoče primerjati v absolutnem smislu.

(393)

Strinjala se je, da so zamenljive podjetniške obveznice hibridni dolžniški instrument, ki pod določenimi pogoji omogoča tudi zamenjavo vloženega zneska v delnice in se kot tak načeloma razlikuje od podjetniških obveznic. Komisija je proučila možnost količinske opredelitve tega elementa zamenljivosti. Vendar se pri referenčni vrednosti, ki jo je predlagala skupina Wanshun Group, taka zamenljivost ni upoštevala. Poleg tega iz razlogov, navedenih že v uvodni izjavi 268, na splošno ni bila ustrezna referenčna vrednost za obveznice. Druge možne referenčne vrednosti niso bile predložene, prav tako pa ni bilo na voljo dodatnih javnih informacij, ki bi zagotovile natančnejšo referenčno vrednost za zamenljive obveznice (npr. indeksi za premijo za zamenljive obveznice z bonitetno oceno AA in BB v ZDA) ali za vidik zamenljivosti teh obveznic. Poleg tega je bila referenčna vrednost, uporabljena kot osnova za zamenjavo, vsekakor netvegana obrestna mera. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(394)

Skupina Wanshun Group je v zvezi z zamenljivimi podjetniškimi obveznicami trdila, da:

(a)

so bili vlagatelji v zamenljive obveznice družbe Shantou Wanshun večinoma posamezniki, ki so delovali na borzi v Shenzhenu, ne institucionalni vlagatelji (javni organi ali zasebni organi, ki jim je kitajska vlada zaupala opravljanje funkcij). Komisija ni predložila dokazov, da so bili vsi ti vlagatelji institucionalni vlagatelji. Zato teh zamenljivih obveznic ne bi smela obravnavati kot subvencije. Skupina Wanshun Group je enako trdila v zvezi z injekcijo lastniškega kapitala (zamenjavo nekaterih obveznic družbe Shantou Wanshun za delnice);

(b)	Komisija pri svojem izračunu ni odštela kuponskih plačil od plačil referenčnih obresti, ki jih je izvedla družba Shantou Wanshun in bi jih bilo treba odšteti.

(395)

Komisija ugotavlja, da skupina Wanshun Group ni predložila dovolj dokazov, da bi podprla svojo trditev, da so bili vlagatelji v zamenljive obveznice družbe Shantou Wanshun večinoma posamezniki, ki so delovali na borzi v Shenzhenu. Dejansko vira te trditve ni bilo mogoče preveriti, dokazilo pa ni vsebovalo jasne opredelitve zasebnih vlagateljev in vlagateljev v državni lasti niti posameznih imen vlagateljev. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(396)

Komisija je sprejela trditev skupine Wanshun Group v zvezi z odštetjem kuponskih plačil od plačil referenčnih obresti in je kuponsko plačilo v zvezi z obdobjem preiskave odštela od plačil referenčnih obresti.

(397)

Skupina Wanshun Group je trdila še, da je Komisija napačno uvedla izravnalno dajatev na injekcijo lastniškega kapitala (zamenjavo nekaterih obveznic družbe Shantou Wanshun v delnice), saj:

(a)

Komisija ni mogla primerjati začetne cene ob zamenjavi, določene julija 2018, z borzno ceno junija 2019, saj je bila cena na delnico določena ob naložbi, zamenjava (če se izvede) pa bi bila izvedena pozneje. Tako je vlagatelj prevzel tveganje ali pa je imel prednosti zaradi razvoja navedene prodajne cene delnic;

(b)	cena ob zamenjavi obveznice, ki jo je uporabila Komisija, ni bila pravilna, saj se je spremenila od začetka do konca obdobja preiskave.

(398)

Komisija se ni strinjala s pripombami glede začetne cene ob zamenjavi, določene julija 2018. Opozorila je, da razumen vlagatelj v primeru, da je borzna cena neke delnice ob zamenjavi bistveno nižja od njene tržne cene, obveznic ne bi zamenjal v delnice, ampak bi jih ohranil. Razumen vlagatelj bi torej poskušal čim bolj zmanjšati tveganje neugodnega razvoja cen.

(399)

Komisija se ni strinjala niti s pripombami v zvezi z nepravilno ceno ob zamenjavi. Na podlagi informacij, ki jih je prejela, se je zdelo, da se je sprememba cene, na katero se sklicuje skupina Wanshun Group, zgodila šele po zamenjavi v delnice. Zato je Komisija trdila, da je pri izračunu ugodnosti uporabila pravilno ceno ob zamenjavi.

3.6.2. Podjetniške obveznice

(400)

Ena od vzorčenih skupin je imela ugodnosti od preferenčnega financiranja v obliki podjetniških obveznic.

3.6.2.1. Pravna podlaga in regulativni okvir

—	Zakon o vrednostnih papirjih,

—	upravni ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi, odlok kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje št. 113 z dne 15. januarja 2015,

—	predpisi o upravljanju podjetniških obveznic, ki jih je 18. januarja 2011 izdal državni svet,

—	ukrepi za upravljanje dolžniških finančnih instrumentov nefinančnih podjetij na medbančnem trgu obveznic, ki jih izdaja Ljudska banka Kitajske, odlok Ljudske banke Kitajske (2008) št. 12 z dne 9. aprila 2008.

(401)

V skladu z regulativnim okvirom obveznic na Kitajskem ni mogoče prosto izdajati ali z njimi prosto trgovati. Izdajo vsake obveznice morajo odobriti različni vladni organi, kot so Ljudska banka Kitajske, komisija za nacionalni razvoj in reforme ali kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje, odvisno od vrste obveznice in vrste izdajatelja. Poleg tega v skladu s predpisi o upravljanju podjetniških obveznic obstajajo letne kvote za izdajanje podjetniških obveznic.

(402)

V skladu s členom 16 zakona o vrednostnih papirjih, ki se je uporabljal v obdobju preiskave, bi morale biti za javno ponujanje podjetniških obveznic izpolnjene naslednje zahteve: „namen uporabe prihodkov je v skladu z industrijskimi politikami države […]“ in „prihodki iz javnega ponujanja podjetniških obveznic se uporabijo samo za odobrene namene“. V členu 12 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic je ponovno poudarjeno, da mora biti namen pridobljenih sredstev skladen z industrijskimi politikami države. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 364 in 365, je izdajanje podjetniških obveznic pod takimi pogoji usmerjeno v spodbujano industrijo, kot je industrija konverterske aluminijaste folije, in je skladno s prakso finančnih institucij, da podpirajo take industrije.

(403)

V skladu s členom 16(5) zakona o vrednostnih papirjih „kuponska obrestna mera podjetniških obveznic ne presega kuponske obrestne mere, ki jo določi državni svet“. Poleg tega člen 18 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic, določa, da „obrestna mera, ponujena za katero koli podjetniško obveznico, ne presega 40 % prevladujoče obrestne mere, ki jo banke plačujejo posameznikom za vezane hranilne vloge z enako zapadlostjo“.

(404)

Poleg tega člen 18 upravnih ukrepov za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi določa, da se lahko samo nekatere obveznice, ki izpolnjujejo stroga merila kakovosti, kot je bonitetna ocena AAA, javno izdajo javnim vlagateljem ali pa se javno izdajo dobro poučenim vlagateljem, in to samo po lastni presoji izdajatelja. Podjetniške obveznice, ki ne izpolnjujejo teh standardov, se lahko javno izdajajo samo dobro poučenim vlagateljem. Iz tega sledi, da se večina podjetniških obveznic izdaja dobro poučenim vlagateljem, ki jih je odobrila kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje in ki so kitajski institucionalni vlagatelji.

3.6.2.2. Finančne institucije, ki delujejo kot javni organi

(405)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 369 in 370, je Komisija menila, da obstaja vrsta dokazov, ki potrjujejo, da so vlagatelji v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, finančne institucije, ki imajo pravno obveznost zagotavljati kreditno podporo proizvajalcem konverterske aluminijaste folije. Enaka utemeljitev in sklep veljata tudi za podjetniške obveznice, saj so pogoji izdaje zelo podobni, zlasti pogoj, da morajo izpolnjevati zahteve nacionalnih zakonov, predpisov in politike ter biti skladne z industrijsko politiko države.

(406)

Kot je opisano v uvodni izjavi 403, mora biti v skladu s členom 16 zakona o vrednostnih papirjih in členom 12 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic javno ponujanje podjetniških obveznic skladno z industrijsko politiko države. To pomeni, da se podjetniške obveznice lahko izdajajo samo za namene, ki so v skladu s cilji načrtovanja kitajske vlade v zvezi s spodbujanimi industrijami, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 357 in 359. Institucionalni vlagatelji, ki so – kot je navedeno v uvodni izjavi 368 – v veliki meri poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko, morajo upoštevati usmeritve politike iz sklepa št. 40, ki v povezavi s katalogom smernic za prestrukturiranje industrije določa posebno obravnavo nekaterih projektov v določenih spodbujanih industrijah, kot je industrija konverterske aluminijaste folije. Zaradi ugodne obravnave ene od vzorčenih skupin je bila sprejeta odločitev za naložbe v podjetniške obveznice, izdane z obrestno mero, ki ne odraža tržnih meril.

(407)

Kot je opisano v oddelku 3.4.1, je za finančne institucije značilna močna prisotnost države in kitajska vlada lahko pomembno vpliva nanje. Splošni pravni okvir, v katerem delujejo te finančne institucije, se uporablja tudi za podjetniške obveznice.

(408)

Komisija je v oddelku 3.4.1 zgoraj ugotovila, da so finančne institucije v državni lasti javni organi v smislu člena 2(b) v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in da se vsekakor štejejo za organe, ki jim je kitajska vlada zaupala ali ukazala opravljanje funkcij, ki so običajno zaupane vladi, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V oddelku 3.4.1.7 zgoraj je Komisija sklenila, da to velja tudi za zasebne finančne institucije.

(409)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih izdaj podjetniških obveznic. Zato je proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah 402 do 405, in konkretne ugotovitve preiskave.

(410)

Komisija je ugotovila, da so bile podjetniške obveznice izdane z obrestno mero, nižjo od obrestne mere, ki bi jo bila treba pričakovati glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb, pa tudi nižjo od netvegane referenčne mere, ki jo je ponujala Ljudska banka Kitajske ali objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje, kot je navedeno v uvodni izjavi 419 v nadaljevanju.

(411)

V praksi na obrestne mere podjetniških obveznic podobno kot pri posojilih vpliva bonitetna ocena družbe. Kot pa je Komisija ugotovila v uvodni izjavi 215, je lokalni trg bonitetnega ocenjevanja izkrivljen, bonitetne ocene pa nezanesljive.

(412)

Glede na zgornje premisleke je Komisija sklenila, da so kitajske finančne institucije sledile usmeritvam politike, določenim v sklepu št. 40, z zagotavljanjem preferenčnega financiranja družbam, ki se nanašajo na spodbujano industrijo, in so tako delovale bodisi kot javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe bodisi kot organi, ki jim je vlada zaupala ali ukazala v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(413)

Finančne institucije so z organizacijo izdaje podjetniških obveznic z obrestno mero, nižjo od tržne, ki ustreza dejanskemu profilu tveganja izdajatelja, in s privolitvijo v naložbe v take podjetniške obveznice zagotovile ugodnost vzorčenemu proizvajalcu izvozniku.

3.6.2.3. Specifičnost

(414)

Kot je opisano v uvodni izjavi 380, je Komisija menila, da je preferenčno financiranje z obveznicami specifično v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj obveznic ni mogoče izdajati brez odobritve vladnih organov, zakon o vrednostnih papirjih pa določa, da mora biti izdajanje obveznic skladno z industrijskimi politikami države. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 104, se industrija konverterske aluminijaste folije v katalogu smernic za prestrukturiranje industrije šteje za spodbujano industrijo.

3.6.2.4. Izračun zneska subvencije

(415)

Ker so obveznice v bistvu še ena oblika dolžniškega instrumenta, ki je načeloma podoben posojilom, in ker metodologija izračunavanja za posojila že temelji na košarici obveznic, se je Komisija odločila, da bo za posojila uporabila metodologijo izračunavanja, opisano v oddelku 3.4.2.3. To pomeni, da se za referenčno obrestno mero posojil Ljudske banke Kitajske oziroma po 20. avgustu 2019 za prvovrstno obrestno mero posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje, uporabi relativni razmik med podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno AA v ZDA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA z enakim trajanjem za določitev tržne obrestne mere za obveznice, ki se nato primerja z dejansko obrestno mero, ki jo plača družba, da se določi ugodnost.

(416)

Po končnem razkritju sta skupini Wanshun Group in Nanshan Group trdili, da je Komisija napačno domnevala, da so vsi imetniki obveznic finančne institucije, ki delujejo kot javni organi. Ker je bilo v samem poročilu družbe Bloomberg, na katerega se sklicuje Komisija, ugotovljeno, da banke v državni lasti predstavljajo 57 % vlagateljev, banke, ki izvajajo državno politiko, pa 3 % imetnikov zamenljivih podjetniških delnic na Kitajskem, se lahko izravnalni ukrepi uvedejo le proti 60 % (57 % + 3 %) obveznic institucionalnih vlagateljev.

(417)

Komisija je opozorila, da obstaja vrsta dokazov, ki potrjujejo, da so vlagatelji v obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, večinoma finančne institucije, ki imajo pravno obveznost zagotavljati kreditno podporo proizvajalcem konverterske aluminijaste folije. Poleg tega Komisija opozarja, da je v poročilu družbe Bloomberg navedeno tudi, da je 27 % obveznic v lasti „produktov skladov“, ki so v bistvu skladi, ki jih upravljajo iste finančne institucije. Ob upoštevanju 3 % „drugih“ finančnih institucij skupni delež finančnih institucij, ki vlagajo v obveznice, dejansko znaša 90 %. Glede na velik delež institucionalnih vlagateljev, vključno s finančnimi institucijami, je Komisija menila, da so ti določili značilnosti izdanih podjetniških obveznic, zlasti nizko kuponsko obrestno mero, in da so drugi vlagatelji, kot so zasebni vlagatelji, le upoštevali te pogoje. Nazadnje je Komisija menila, da je kitajski sistem finančnega nadzora v zvezi s podjetniškimi obveznicami in zamenljivimi obveznicami le element, ki je skupaj z normativnim okvirom, ki ureja financiranje s strani finančnih institucij, opisanim v oddelku 3.4.1, ter s konkretnim ravnanjem finančnih institucij kazal na vmešavanje kitajske vlade. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(418)

Nazadnje, skupina Nanshan Group je trdila, da Komisija pri svojem izračunu ni odštela kuponskih plačil družbe Nanshan Group Co., Ltd. Komisija te trditve ni sprejela, saj preglednice, ki jih je predložila družba pred navzkrižnim preverjanjem na daljavo in med njim, niso vsebovale informacij o kuponskih plačilih. Komisija opozarja še, da so te informacije del manjkajočih informacij, za katere je bil uporabljen člen 28. Vsekakor v tej fazi preiskave ni mogoče preveriti dodatnih informacij, predloženih v obliki priloge k pripombam glede razkritja.

3.6.3. Sklep o preferenčnem financiranju: druge vrste financiranja

(419)

Komisija je ugotovila, da so imele vse vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov ugodnosti od preferenčnega financiranja v obliki kreditnih linij, bančnih meničnih akceptov ter zamenljivih in podjetniških obveznic. Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti je Komisija te vrste preferenčnega financiranja štela za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(420)

Stopnja subvencije, določena v zvezi z zgoraj navedenim preferenčnim financiranjem v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb:

Preferenčno financiranje: druge vrste financiranja

Ime družbe	Znesek subvencije
Skupina Nanshan Group	7,78 %
Skupina Wanshun Group	3,20 %
Skupina Daching Group	2,82 %

3.6.4. Preferenčno zavarovanje: zavarovanje izvoznih kreditov

(421)

Komisija je ugotovila, da je družba Sinosure vzorčenim skupinam družb zagotavljala zavarovanje izvoznih kreditov. Družba Sinosure na svojem spletnem mestu navaja, da spodbuja kitajski izvoz blaga, zlasti izvoz visokotehnoloških izdelkov. Po podatkih študije, ki jo je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je kitajska visokotehnološka industrija, katere del je industrija konverterske aluminijaste folije, prejela 21 % vseh zavarovanj izvoznih kreditov, ki jih je zagotovila družba Sinosure (88). Poleg tega je družba Sinosure dejavno sodelovala pri izvajanju pobude „Made in China 2025“, pri čemer je podjetja usmerjala k uporabi nacionalnih kreditnih virov, izvajala znanstvene in tehnološke inovacije in tehnološke nadgradnje ter pomagala podjetjem, ki vlagajo po svetu, postati konkurenčnejša na svetovnem trgu (89).

3.6.4.1. Pravna podlaga in regulativni okvir

—	Obvestilo o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (Shang Ji Fa (2004), št. 368), ki sta ga skupaj izdala ministrstvo za trgovino in družba Sinosure,

—	načrt 840, ki je vključen v obvestilo državnega sveta z dne 27. maja 2009,

—	obvestilo o Sklepu državnega sveta o pospeševanju pridelave in razvoja strateških nastajajočih industrij (GuoFa (2010), št. 32 z dne 18. oktobra 2010), ki ga je izdal državni svet, in izvedbene smernice državnega sveta (GuoFa (2011), št. 310 z dne 21. oktobra 2011),

—	obvestilo o izdaji izvoznega kataloga visokotehnoloških kitajskih izdelkov št. 16 za leto 2006 Nacionalnega oddelka za znanost in tehnologijo.

3.6.4.2. Ugotovitve preiskave

(422)

Tri vzorčene skupine družb so imele v obdobju preiskave neizpolnjene pogodbe o zavarovanju izvoza, ki so jih sklenile z družbo Sinosure.

(423)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 122, družba Sinosure ni predložila zahtevanih dokazil v zvezi z njenim upravljanjem, kot je statut.

(424)

Prav tako ni predložila podrobnejših informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenem industriji konverterske aluminijaste folije, višini zavarovalnih premij ali podrobnih podatkov v zvezi z donosnostjo dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov.

(425)

Zato je morala Komisija zagotovljene informacije dopolniti z razpoložljivimi dejstvi.

(426)

Družba Sinosure je glede na informacije, zagotovljene v prejšnjih protisubvencijskih preiskavah (90) in informacije, navedene na njenem spletnem mestu (91), zavarovalnica, usmerjena v politiko, ki jo je ustanovila in jo podpira država, da bi podpirala razvoj in sodelovanje LRK na področju zunanjega gospodarstva in trgovine. Družba je v stoodstotni lasti države. Ima upravni odbor in nadzorni odbor. Kitajska vlada lahko imenuje in razreši višje vodstvo družbe. Komisija je na podlagi teh informacij sklenila, da obstajajo formalni indici vladnega nadzora v zvezi z družbo Sinosure.

(427)

Komisija je želela pridobiti informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem družbe Sinosure v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije.

(428)

V skladu z obvestilom o izdaji izvoznega kataloga visokotehnoloških kitajskih izdelkov št. 16 za leto 2006 „se lahko za izdelke, vključene v izvozni katalog za leto 2006, uporabljajo preferenčne politike, ki jih odobri država za izvoz visokotehnoloških izdelkov“. Aluminijasta folija je v izvoznem katalogu visokotehnoloških izdelkov izrecno navedena (92).

(429)

Poleg tega bi morala družba Sinosure v skladu z obvestilom o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (93) povečati svojo podporo za ključne industrije in izdelke s krepitvijo svoje splošne podpore za izvoz visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo, vključno z „novimi materiali“. Njeno delovanje bi se moralo osredotočati na visokotehnološke industrije in industrije z novo tehnologijo, navedene v izvoznem katalogu visokotehnoloških kitajskih izdelkov, kot je industrija konverterske aluminijaste folije, poleg tega pa bi morala zagotavljati celovito podporo v smislu postopkov zavarovanja, odobritve z omejitvami, hitrosti obdelave zahtevkov in prilagodljivosti obrestne mere. Kar zadeva prilagodljivost obrestnih mer, bi morala izdelkom dodeliti največji popust na premijsko stopnjo znotraj razpona spreminjanja premije, ki ga zagotavlja družba za zavarovanje kreditov. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 89 in 98, je industrija konverterske aluminijaste folije vključena v splošnejšo kategorijo „novi materiali“. Poleg tega je v letnem poročilu družbe Sinosure za leto 2019 navedeno, de je družba Sinosure „podpirala stabilen razvoj ključnih industrij“ in „pospeševala rast nastajajočih strateških industrij“ (94).

(430)

Komisija je na podlagi tega ugotovila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki družbe Sinosure, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem družbe Sinosure opirala na tak normativni okvir.

(431)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih zavarovalnih pogodb. Vendar konkretni primeri v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije ali vzorčenimi družbami niso bili predloženi.

(432)

Ker ni bilo oprijemljivih dokazov, je Komisija proučila konkretno ravnanje družbe Sinosure v zvezi z zavarovanjem, zagotovljenim vzorčenim družbam. To ravnanje je bilo v nasprotju z njenim uradnim stališčem, saj ni ravnala v skladu s tržnimi načeli.

(433)

Po primerjavi vseh plačanih zahtevkov z vsemi zavarovanimi zneski na podlagi podatkov iz letnega poročila družbe Sinosure za leto 2019 (95) je Komisija sklenila, da bi morala družba Sinosure v povprečju zaračunavati 0,33 % zavarovanega zneska kot premijo za kritje stroškov zahtevkov (brez upoštevanja splošnih stroškov poslovanja). Vendar so bile v praksi premije, ki so jih plačevale vzorčene družbe, nižje od najnižje pristojbine, potrebne za kritje operativnih stroškov.

(434)

Po končnem razkritju je kitajska vlada ponovila, da družba Sinosure ni javni organ in da pri svojem poslovanju upošteva tržna načela. Družba Sinosure pri ocenjevanju možnosti odobritve zavarovanja izvoznih kreditov celostno upošteva dejavnike, kot so nacionalna tveganja, tveganja industrije, kreditna tveganja uvoznikov. Kitajska vlada je znova navedla še, da bi morala Komisija uporabiti notranjo referenčno vrednost.

(435)

Ker kitajska vlada ni predložila nobenih novih dokazov v zvezi s funkcijo družbe Sinosure kot javni organ, je Komisija ohranila svoje sklepe v zvezi s tem. Poleg tega Komisija ni mogla pridobiti tržne zavarovalne premije za domači trg, ker je imela družba Sinosure v obdobju preiskave prevladujoč položaj na trgu, kot je poudarjeno v oddelku 3.6.4.3 v nadaljevanju. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(436)

Zato je Komisija sklenila, da družba Sinosure izvaja navedeni pravni okvir z izvajanjem vladnih funkcij v zvezi s sektorjem konverterske aluminijaste folije. Družba Sinosure je delovala kot javni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO. Poleg tega so vzorčeni proizvajalci izvozniki prejeli ugodnost, saj je bilo zavarovanje zagotovljeno po obrestnih merah, nižjih od najnižje pristojbine, ki je bila potrebna, da bi družba Sinosure lahko krila svoje stroške poslovanja.

(437)

Komisija je ugotovila še, da so subvencije, zagotovljene v okviru programa zavarovanja izvoza, specifične, saj jih ne bi bilo mogoče pridobiti brez izvoza in so zato pogojene z izvozom v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

3.6.4.3. Izračun zneska subvencije

(438)

Ker je imela družba Sinosure v obdobju preiskave prevladujoč položaj na trgu, Komisija ni mogla pridobiti tržne zavarovalne premije za domači trg. Zato je v skladu s prejšnjimi protisubvencijskimi preiskavami uporabila najprimernejšo zunanjo referenčno vrednost, za katero so bile na voljo informacije, tj. premijske stopnje, ki jih je Izvozno-uvozna banka Združenih držav Amerike uporabljala za nefinančne institucije za izvoz v države OECD.

(439)

Komisija je štela, da je ugodnost, ki je bila dodeljena prejemnikom, razlika med zneskom, ki so ga dejansko plačali kot zavarovalno premijo, in zneskom, ki bi ga morali plačati z uporabo zunanje referenčne premijske stopnje iz uvodne izjave 438.

(440)

V zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov je skupina Wanshun Group trdila, da bi morala Komisija proučiti, ali so bile zaračunane premijske stopnje zadostne za kritje stroškov poslovanja in izgub zavarovatelja. Stran je predložila informacije o tem, da so bile letne premije, ki jih je v teh letih pobirala družba Sinosure, zadostne za kritje dolgoročnih stroškov poslovanja in izgub družbe.

(441)

Skupina Wanshun Group je trdila še, da bi morala Komisija za izračun ustrezne fiksne premijske stopnje poleg zavarovanega zneska in plačanih terjatev upoštevati tudi izterjave terjatev. Poleg tega je zahtevala, naj Komisija razkrije točen izračun. Poudarila je, da vse družbe niso plačevale zavarovalnih premij po fiksni stopnji.

(442)

Trdila je še, da če Komisija ohrani svoj sklep o obravnavi zavarovanja izvoznih kreditov, ki ga je zagotovila družba Sinosure, kot subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, bi morala spremeniti nerazumno visoko premijsko stopnjo. Komisija ni predložila nobene analize ali pojasnila v zvezi z razumnostjo izbrane referenčne vrednosti, zato jo je pozvala, naj vsaj pojasni, zakaj meni, da so stopnje Izvozno-uvozne banke ZDA primernejše.

(443)

Komisija se ne strinja s trditvami skupine Wanshun Group v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov. Družba Sinosure ni sodelovala pri preiskavi in ni predložila specifičnih informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenih industriji konverterske aluminijaste folije, ali višini premij ali podrobnih podatkov v zvezi z dobičkonosnostjo njene dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov. Zato premijskih stopenj, ki jih je zaračunavala družba Sinosure, ter stroškov poslovanja in izgub zavarovatelja ni bilo mogoče primerjati na ravni posamezne industrije, sploh pa ne na ravni proizvajalcev izvoznikov. Zato ni bilo mogoče oceniti morebitnega navzkrižnega subvencioniranja med industrijami in družbami. Poleg tega zaradi nesodelovanja družbe Sinosure ni bilo mogoče primerjati terjatev in izterjav terjatev, kot je predlagala skupina Wanshun Group. Nazadnje, skupina Wanshun Group ni predložila nobenih dokazov ali utemeljenih argumentov, da bi podprla svojo trditev, da je zunanja referenčna vrednost, tj. premijske stopnje, ki jih je Izvozno-uvozna banka Združenih držav Amerike uporabljala za nefinančne institucije za izvoz v države OECD, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 438, nerazumna ali očitno nepravilna. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(444)

Stopnja subvencije, določena v zvezi z zgoraj navedeno shemo v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb:

Preferenčno financiranje: zavarovanje izvoznih kreditov

Ime družbe	Znesek subvencije
Skupina Nanshan Group	0,11 %
Skupina Wanshun Group	0,27 %
Skupina Daching Group	0,13 %

3.7. Programi nepovratnih sredstev

(445)

Komisija je ugotovila, da so imele vzorčene skupine družb ugodnosti od različnih programov nepovratnih sredstev, kot so nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, nepovratna sredstva, povezana s sredstvi, popusti pri obrestih na posojila in nepovratna sredstva v podporo izvozu. Nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, so predstavljala pomemben del nepovratnih sredstev, o katerih so poročale vzorčene skupine družb. Zato je Komisija razdelila nepovratna sredstva v dve kategoriji: (i) nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, ter (ii) druga nepovratna sredstva.

3.7.1. Nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem

(446)

Vse vzorčene skupine so v obdobju preiskave prejele nepovratna sredstva, povezana z raziskavami in razvojem ter industrializacijo, tehnološkimi izboljšavami in inovacijami.

3.7.1.1. Pravna podlaga in regulativni okvir

—	13. petletni načrt za tehnološke inovacije,

—	usmerjevalna mnenja o spodbujanju tehnološke prenove podjetij, državni svet, Guo Fa (2012), št. 44,

—	delovni načrt za oživitev industrije in tehnološko prenovo, ki sta ga izdala komisija za nacionalni razvoj in reforme ter ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo, 2015,

—	skladi za podporo industriji in posebni skladi za raziskave in razvoj ter industrializacijo, Dong Ban Fa (2018), št. 62,

—	ukrepi za upravljanje nacionalnega programa za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije (863),

—	obvestilo o izdaji prvega sklopa kazalnikov posebnega sklada za preoblikovanje in posodobitev industrijske in informacijske industrije v provincah v letu 2019,

—	obvestila o dodelitvi posebnih sredstev za tehnično prenovo, posebnih sredstev za oživitev industrije, posebnih sredstev za tehnično preoblikovanje in posebnih sredstev za industrijski razvoj.

3.7.1.2. Ugotovitve preiskave

(447)

Komisija je ugotovila, da so se nepovratna sredstva nanašala na tehnološke izboljšave, obnovo ali preoblikovanje proizvodnih procesov ter na raziskave in razvoj visokih, „naprednih“ in novih tehnologij.

(448)

V skladu z usmerjevalnimi mnenji o spodbujanju tehnološke prenove podjetij so centralne in lokalne vlade pozvane k nadaljnjemu povečevanju zneska finančne podpore in povečanju naložb s poudarkom na industrijskem preoblikovanju in posodobitvi na ključnih področjih ter ključnih vprašanjih tehnološke obnove. Poleg tega bi morali organi stalno uvajati inovativne metode upravljanja sredstev in jih izboljševati, prilagodljivo izvajati več vrst podpore ter povečati učinkovitost uporabe fiskalnih sredstev.

(449)

Navedena usmerjevalna mnenja se v praksi izvajajo z delovnim načrtom za oživitev industrije in tehnološko prenovo, in sicer z vzpostavitvijo posebnih sredstev za spodbujanje projektov na področju tehnološkega napredka in tehnološkega preoblikovanja. Ta sredstva vključujejo subvencije za naložbe in popuste za posojila. Sredstva je treba uporabljati skladno z nacionalnimi makroekonomskimi politikami, industrijskimi politikami in regionalnimi razvojnimi politikami.

(450)

Programi nepovratnih sredstev, do katerih so bile upravičene vzorčene skupine družb, so si po zasnovi med seboj v veliki meri podobni. Glede na namen so določena merila, na podlagi katerih se lahko podjetja prijavijo, in če so merila izpolnjena, se dodeli finančna podpora.

(451)

Na primer, pravna podlaga nekaterih nepovratnih sredstev, zagotovljenih vzorčenim družbam, je nacionalni program za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije, ki znova ponazarja delovanje državnega načrtovanja v LRK, kot je opisano v uvodni izjavi 88. V členu 2 je navedeno, da je „nacionalni načrt za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije (863) znanstveni in tehnološki program z jasnimi nacionalnimi cilji, ki se podpira s finančnimi dodelitvami na centralni ravni“. Člen 29 istega dokumenta določa postopek za odobritev upravičenih projektov. Odraža zgoraj opisani mehanizem: po prijavi, njenem sprejetju in oceni bo strokovna skupina predložila predloge projekta in ocene financiranja projekta, na koncu pa bo skupni urad odobril in podpisal nepovratna sredstva.

3.7.1.3. Specifičnost

(452)

Nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, vključno z nepovratnimi sredstvi za zgoraj navedene projekte na področju raziskav in razvoja, pomenijo subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, tj. prenos sredstev od kitajske vlade na proizvajalce zadevnega izdelka v obliki nepovratnih sredstev. Kot je navedeno v uvodni izjavi 445, so ta sredstva v računovodskih izkazih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov knjižena kot državne subvencije.

(453)

Te subvencije so specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj so do njih upravičene le družbe, ki delujejo na ključnih področjih ali v ključnih tehnologijah, navedenih v smernicah, upravnih ukrepih in katalogih, ki se redno objavljajo, med upravičenimi sektorji pa je tudi sektor konverterske aluminijaste folije. Vsekakor so nepovratna sredstva, ki so jih sporočile družbe in v zvezi s katerimi je Komisija opravila navzkrižno preverjanje, specifična za posamezne družbe.

(454)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da Komisija ni dokazala, da so zadevna nepovratna sredstva za raziskave in razvoj specifična v smislu člena 4(2)(a) saj je dodeljevanje nepovratnih sredstev za raziskave in razvoj razširjeno po vsem svetu in ni omejeno na nekatera podjetja.

(455)

Komisija je že dokazala specifičnost nepovratnih sredstev, saj so do njih upravičene le družbe, ki delujejo na ključnih področjih ali v ključnih tehnologijah, navedenih v smernicah, upravnih ukrepih in katalogih. Poleg tega so sodelujoči proizvajalci izvozniki predložili dokumente, povezane z nepovratnimi sredstvi, na primer pravne dokumente in obvestila o dodelitvi, iz katerih je bilo razvidno, da so bila nepovratna sredstva zagotovljena družbam, ki spadajo v nekatere določene industrije ali sektorje in/ali so vključene v posebne industrijske projekte, ki jih spodbuja država. Zato je Komisija ponovila svoj sklep, da so ta nepovratna sredstva na voljo le jasno opredeljeni podskupini določenih podjetij in/ali sektorjev gospodarstva. Poleg tega je Komisija ugotovila, da pogoji za upravičenost do teh nepovratnih sredstev niso jasni in objektivni ter se ne uporabljajo samodejno, zato ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

3.7.1.4. Izračun zneska subvencije

(456)

Komisija je za določitev ugodnosti v obdobju preiskave upoštevala nepovratna sredstva, prejeta v obdobju preiskave, in nepovratna sredstva, prejeta pred obdobjem preiskave, za katere se je obdobje amortizacije nadaljevalo v obdobju preiskave. V zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se ne amortizirajo, se je za ugodnost štel znesek, prejet v obdobju preiskave. V zvezi z nepovratnimi sredstvi, povezanimi s projekti, in nepovratnimi sredstvi, povezanimi s sredstvi, se je za ugodnost štel del celotnega zneska nepovratnih sredstev, ki se je amortiziral v obdobju preiskave.

(457)

Komisija je proučila, ali bi uporabila dodatno komercialno letno obrestno mero v skladu z oddelkom F(a) smernic Komisije za izračun višine subvencij (96). Vendar bi tak pristop vključeval številne zapletene hipotetične dejavnike, za katere točne informacije niso na voljo. Komisija je zato menila, da je zneske obdobju preiskave primerneje dodeliti glede na amortizacijske stopnje projektov na področju raziskav in razvoja ter sredstev v skladu z metodologijo izračunavanja, uporabljeno v prejšnjih zadevah (97).

3.7.2. Druga nepovratna sredstva

(458)

Komisija je ugotovila, da so zadevne tri vzorčene skupine družb prejele tudi druga nepovratna sredstva, kot so nepovratna sredstva, povezana s sredstvi, popusti pri obrestih na posojila, nepovratna sredstva v podporo izvozu ter druga enkratna ali ponavljajoča se nepovratna sredstva vladnih organov na različnih ravneh.

3.7.2.1. Pravna podlaga in regulativni okvir

(459)

Ta nepovratna sredstva so družbam zagotovili nacionalni, provincialni, mestni, deželni ali okrajni vladni organi, pri čemer se zdi, da so bila vsa specifična za vzorčene družbe ali specifična v smislu geografske lokacije ali vrste industrije. Vse vzorčene družbe niso razkrile informacij o pravni podlagi, na podlagi katere so bila ta nepovratna sredstva dodeljena. Vendar je Komisija od nekaterih družb prejela kopijo dokumentov, imenovanih „obvestilo“, ki jih je izdal vladni organ, ki je dodelil nepovratna sredstva.

3.7.2.2. Ugotovitve preiskave

(460)

Taka druga nepovratna sredstva so bila na primer nepovratna sredstva, povezana s sredstvi, sredstva za patente, sredstva in nagrade za znanost in tehnologijo, sredstva za razvoj podjetništva, sredstva za spodbujanje izvoza, nepovratna sredstva za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti industrije, sredstva za podporo trgovini na ravni občin, sredstva za razvoj na področju zunanjega gospodarstva in trgovine ter nagrade za varnost proizvodnje.

(461)

Glede na visok znesek nepovratnih sredstev, ki ga je Komisija odkrila v poslovnih knjigah vzorčenih družb, je v tej uredbi predstavljen le povzetek ključnih ugotovitev. Dokaz o obstoju velikega obsega nepovratnih sredstev in dejstvo, da so jih dodelili vladni organi na različnih ravneh, sta bila prvotno pridobljena od treh vzorčenih skupin. Podrobne ugotovitve o teh nepovratnih sredstvih so bile predložene posameznim družbam v posebnih dokumentih o razkritju.

(462)

Ta druga nepovratna sredstva pomenijo subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, saj je vlada na vzorčene skupine družb prenesla sredstva v obliki nepovratnih sredstev, s čimer jim je zagotovila ugodnost.

(463)

Vzorčene skupine družb so zagotovile informacije o znesku nepovratnih sredstev in organu, ki je dodelil in izplačal posamezna nepovratna sredstva. Poleg tega so zadevne družbe ta dohodek v računovodskih izkazih večinoma knjižile pod postavko „dohodek od subvencij“, izkazi pa so bili neodvisno revidirani. Komisija je informacije o teh nepovratnih sredstvih štela za pozitiven dokaz o subvenciji, s katero je bila zagotovljena ugodnost.

(464)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da Komisija ni zagotovila dovolj podrobnosti o tem, na katera nepovratna sredstva se sklicuje, saj ni navedla specifičnih nepovratnih sredstev ali pravnih virov. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 459 in 461, nepovratna sredstva iz tega oddelka zajemajo številne majhne zneske, zagotovljene na različnih ravneh vlade, za katere vzorčene družbe v številnih primerih niso predložile dokazil, razen nekaterih oznak na visoki ravni. Tako Komisija kitajski vladi ne more zagotoviti točne pravne podlage. Kot pa je navedeno v uvodni izjavi 461 zgoraj, so bile podrobne ugotovitve o teh nepovratnih sredstvih posameznim družbam zagotovljene v posebnih dokumentih o razkritju.

3.7.2.3. Specifičnost

(465)

Ker se na podlagi dokumentov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, zdi, da so ta nepovratna sredstva omejena na nekatere družbe, nekatere industrije, kot je industrija konverterske aluminijaste folije, ali posebne projekte v določenih regijah, so tudi specifična v smislu člena 4(2)(a) in (3) osnovne uredbe. Poleg tega so nekatera nepovratna sredstva pogojena z izvozom v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(466)

Poleg tega ta nepovratna sredstva ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe saj pogoji za upravičenost in dejanska merila za izbor in upravičenost podjetij niso pregledni in objektivni ter se ne uporabljajo samodejno.

(467)

Po končnem razkritju je skupina Nanshan Group v zvezi z nepovratnimi sredstvi trdila, da:

(a)

je Komisija pri izračunu ugodnosti za nepovratna sredstva napačno vključila subvencije, ki se ne amortizirajo in so bile prejete pred obdobjem preiskave, v subvencijsko stopnjo. Družba je zahtevala, naj Komisija izključi nepovratna sredstva, ki se ne amortizirajo in so bila prejeta pred obdobjem preiskave, iz subvencijske stopnje;

(b)	je Komisija uporabila napačno obdobje amortizacije za nepovratna sredstva, ki jih je prejela ena od družb skupine Nanshan Group.

(468)

Komisija je navedla, da se subvencije, ki se ne amortizirajo, iz uvodne izjave 467 nanašajo na osnovna sredstva. Zato je ugodnost dodelila obdobju, v katerem se osnovna sredstva amortizirajo. Pripomba je bila zato zavrnjena.

(469)

Komisija je po pripombah skupine Nanshan Group pregledala obdobja amortizacije, ki jih je uporabila pri izračunih. Kadar je bilo uporabljeno napačno obdobje, je izračun popravila.

(470)

Po končnem razkritju je skupina Wanshun Group trdila, da je Komisija storila napako pri izračunu ugodnosti nepovratnih sredstev, ki jih je prejela ena od družb skupine. Natančneje, trdila je, da se je eden od projektov, za katere so bila zagotovljena nepovratna sredstva, začel šele v tretjem četrtletju leta 2019, zato je bila dodelitev petnajstine vrednosti (ki je ustrezala 15-letnemu obdobju amortizacije) obdobju preiskave napačna.

(471)

Komisija opozarja, da se v skladu z uveljavljeno prakso nepovratna sredstva, povezana z obdobjem preiskave, dodelijo z uporabo števila koledarskih let kot osnove za izračun. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

3.7.2.4. Izračun zneska subvencije

(472)

Komisija je ugodnost izračunala v skladu z metodologijo, opisano v uvodni izjavi 457.

(473)

Stopnje subvencij, določene v zvezi z vsemi nepovratnimi sredstvi v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike:

Nepovratna sredstva

Ime družbe	Znesek subvencije
Skupina Nanshan Group	1,22 %
Skupina Wanshun Group	0,42 %
Skupina Daching Group	0,25 %

3.8. Izpadli prihodki zaradi programov oprostitve in znižanja davkov

3.8.1. Neposredne oprostitve in znižanja davka

3.8.1.1. Ugodnosti pri davku od dohodkov podjetij za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo

3.8.1.2. Pravna podlaga in regulativni okvir

(474)

Pravna podlaga za ta program so člen 28 zakona o davku od dohodkov podjetij (98) in člen 93 predpisov o izvajanju zakona LRK o davku od dohodkov podjetij (99) ter:

—	okrožnica ministrstva za znanost in tehnologijo, ministrstva za finance in državne davčne uprave o revidiranju in izdaji upravnih ukrepov za priznavanje visokotehnoloških podjetij, G. K. F. H. (2016), št. 32,

—	okrožnica ministrstva za znanost in tehnologijo, ministrstva za finance in državne davčne uprave o revidiranju in izdaji smernic za upravljanje akreditacij visokotehnoloških podjetij, Guo Ke Fa Huo (2016), št. 195,

—	objava državne davčne uprave (2017) št. 24 o uporabi preferenčnih politik na področju davka od dohodkov za visokotehnološka podjetja;

—	katalog visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016 (100) ter

—	objava ministrstva za finance in državne davčne uprave (2019) št. 68.

(475)

Poglavje IV zakona o davku od dohodkov podjetij vsebuje določbe o „preferenčni davčni obravnavi“. Člen 25 zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je uvod v poglavje IV, določa, da „država podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja preferenčno obravnavo za namene davka od dohodkov“. Člen 28 navedenega zakona določa, da „se stopnja davka od dohodkov podjetij za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki potrebujejo posebno podporo države, zniža na 15 %“.

(476)

V členu 93 predpisov o izvajanju zakona o davku od dohodkov podjetij je pojasnjeno:

„Pomembna visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jih mora podpirati država, kot je navedeno v odstavku 2 člena 28 zakona o davku od dohodkov podjetij, se nanašajo na podjetja, ki imajo ključne pravice intelektualne lastnine in izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.	spadajo na področje uporabe dokumenta o ključnih področjih visoke in nove tehnologije, ki jih podpira država;

2.	delež stroškov raziskav in razvoja glede na prihodke od prodaje ni manjši od predpisanega deleža;

3.	delež prihodkov iz visokotehnološke tehnologije/izdelkov/storitev v skupnih prihodkih podjetja ni manjši od predpisanega deleža;

4.	delež tehničnega osebja v skupnem številu zaposlenih v podjetju ni manjši od predpisanega deleža;

5.	izpolnjujejo druge pogoje, predpisane v ukrepih za upravljanje opredelitve visokotehnoloških podjetij;

6.	ukrepe za upravljanje opredelitve visokotehnoloških podjetij ter ključna področja visoke in nove tehnologije, ki jih podpira država, skupaj oblikujejo tehnološke, finančne in davčne službe državnega sveta, veljati pa začnejo po odobritvi s strani državnega sveta.“

(477)

Zgoraj navedene določbe jasno določajo, da je znižana stopnja davka od dohodkov podjetij omejena na „pomembna visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jih mora podpirati država“ ter imajo ključne pravice intelektualne lastnine in izpolnjujejo nekatere pogoje, na primer da „spadajo na področje uporabe dokumenta o ključnih področjih visoke in nove tehnologije, ki jih podpira država“.

(478)

V skladu s členom 11 upravnih ukrepov za priznavanje visokotehnoloških podjetij mora podjetje sočasno izpolniti določene pogoje, da se ga prizna kot visokotehnološko, med drugim, „da je pridobilo lastništvo pravic intelektualne lastnine, ki ima osrednjo vlogo pri tehnični podpori njegovih glavnih izdelkov (storitev), in sicer z neodvisnimi raziskavami, prenosom, nepovratnimi sredstvi, združitvami in pripojitvami itd.“ in „da je tehnologija, ki ima osrednjo vlogo pri tehnični podpori njegovih glavnih izdelkov (storitev), v obsegu, ki je vnaprej določen na visokotehnoloških področjih, ki jih podpira država“.

(479)

Ključna visokotehnološka področja, ki jih podpira država, so navedena v katalogu visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016. V njem je aluminijasta folija jasno navedena v kategoriji „novi materiali“/„kovinski materiali“ kot visokotehnološki izdelek, ki ga podpira država.

3.8.1.3. Ugotovitve preiskave

(480)

Komisija je ugotovila, da so družbe iz vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave izpolnjevale pogoje za visokotehnološke družbe in so bile zato upravičene do znižane stopnje davka od dohodkov podjetij v višini 15 %.

(481)

Komisija je menila, da je zadevna davčna izravnava subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku.

(482)

Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja sama omejuje uporabo te sheme le na podjetja, ki delujejo na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, kot je razvidno iz uvodnih izjav 477 do 479. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 479, je industrija konverterske aluminijaste folije takšno visokotehnološko prednostno področje.

3.8.1.4. Izračun zneska subvencije

(483)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača po običajni davčni stopnji, in zneskom celotnega davka, ki se plača po znižani davčni stopnji.

(484)

Stopnja subvencije, določena za to specifično shemo, je za skupino Nanshan Group znašala 0,55 %, za skupino Wanshun Group 0,43 %, za skupino Daching Group pa 0,47 %.

3.8.2. Izravnava pri davku od dohodkov podjetij za stroške raziskav in razvoja

(485)

Družbe so na podlagi davčne izravnave za raziskave in razvoj upravičene do preferenčne davčne obravnave za dejavnosti raziskav in razvoja na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, kadar so doseženi nekateri pragovi porabe za raziskave in razvoj.

(486)

Natančneje, izdatki za raziskave in razvoj, ki nastanejo zaradi razvoja novih tehnologij, novih izdelkov in novih tehnik ter niso neopredmetena sredstva in se obračunajo v poslovnem izidu za tekoče obdobje, so po tem, ko se v celoti odbijejo, pri čemer se upošteva dejansko stanje, upravičeni do dodatnega 75-odstotnega odbitka. Kadar so navedeni izdatki za raziskave in razvoj neopredmetena sredstva, se amortizirajo na podlagi 175 % stroškov neopredmetenega sredstva. Od januarja 2021 se je dodatni odbitek stroškov raziskav in razvoja pred davkom zvišal na 100 % (101).

3.8.2.1. Pravna podlaga in regulativni okvir

(487)

Pravna podlaga za ta program so člen 30(1) zakona o davku od dohodkov podjetij, člen 95 predpisov o izvajanju zakona LRK o davku od dohodkov podjetij in naslednja obvestila:

—	obvestilo ministrstva za finance, državne davčne uprave ter ministrstva za znanost in tehnologijo o izboljšanju politike odbitka stroškov raziskav in razvoja pred davkom (Cai Shui (2015), št. 119),

—	okrožnica o povečanju deleža superodbitka stroškov raziskav in razvoja pred davkom (Cai Shui (2018), št. 99),

—	objava državne davčne uprave (2015) št. 97 o pomembnih vprašanjih glede politik dodatnega odbitka stroškov podjetij za raziskave in razvoj pred davkom,

—	objava državne davčne uprave št. 40 iz leta 2017 o vprašanjih glede upravičenega obsega izračuna dodatnega odbitka stroškov raziskav in razvoja pred davkom ter

—	katalog visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016.

(488)

Komisija je v prejšnjih preiskavah (102) ugotovila, da „nove tehnologije, novi izdelki in nove obrti“, upravičeni do znižanja davka, spadajo na nekatera visokotehnološka področja, ki jih podpira država. Kot je navedeno v uvodni izjavi 480, so ključna visokotehnološka področja, ki jih podpira država, navedena v katalogu visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016.

(489)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 479, poglavje IV zakona o davku od dohodkov podjetij vsebuje določbe o „preferenčni davčni obravnavi“, zlasti člen 25. V skladu s členom 30(1) zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je prav tako del tega poglavja, se lahko „stroški raziskav in razvoja, ki nastanejo podjetjem pri razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih tehnik“, dodatno odbijejo ob izračunu obdavčljivega dohodka. V členu 95 predpisov o izvajanju zakona o davku od dohodkov podjetij je pojasnjen pomen „izdatkov za raziskave in razvoj, ki nastanejo pri razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih obrti“ iz člena 30(1), zakona o davku od dohodkov podjetij.

(490)

V skladu z okrožnico o povečanju deleža superodbitka stroškov raziskav in razvoja pred davkom (Cai Shui (2018), št. 99) „se v zvezi s stroški raziskav in razvoja, ki so podjetju dejansko nastali med izvajanjem njegovih dejavnosti raziskav in razvoja v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020 poleg drugih dejanskih odbitkov dodatnih 75 % dejanskega zneska stroškov odbije pred davkom, če se navedeni stroški ne pretvorijo v neopredmetena sredstva in se ne izravnajo v tekoče dobičke in izgube tega podjetja; če pa so bili zadevni stroški pretvorjeni v neopredmeteno sredstvo, se lahko ti stroški amortizirajo po stopnji 175 % stroškov neopredmetenega sredstva pred obdavčitvijo v zgoraj navedenem obdobju“.

3.8.2.2. Ugotovitve preiskave

(491)

Komisija je ugotovila, da so bile družbe v vzorčenih skupinah upravičene do „dodatnega odbitka stroškov raziskav in razvoja, ki so nastali pri raziskavah in razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih tehnik“.

(492)

(493)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja sama omejuje uporabo tega ukrepa le na podjetja, ki so imela stroške raziskav in razvoja na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, kot je sektor konverterske aluminijaste folije.

3.8.2.3. Izračun zneska subvencije

(494)

(495)

Znesek subvencije, določen za to specifično shemo, je za skupino Nanshan Group znašal 1,24 %, za skupino Wanshun Group 0,14 %, za skupino Daching Group pa 0,37 %.

3.8.3. Oprostitev plačila davka na dohodek od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje

(496)

Zakon o davku od dohodkov podjetij podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja preferenčno obravnavo za namene davka od dohodkov, in sicer zlasti oprostitev plačila davka od dohodkov iz kapitalskih naložb, kot so dividende in bonusi, med upravičenimi rezidenčnimi podjetji.

3.8.3.1. Pravna podlaga in regulativni okvir

(497)

Pravna podlaga za ta program so člen 26(2), zakona o davku od dohodkov podjetij in predpisi o izvajanju zakona LRK o davku od dohodkov podjetij.

(498)

Člen 25 zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je uvod v poglavje IV „Preferenčne davčne politike“, določa, da „država podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja preferenčno obravnavo za namene davka od dohodkov“. Poleg tega člen 26(2), določa, da se oprostitev plačila davka uporablja za dohodke iz kapitalskih naložb med „upravičenimi rezidenčnimi podjetji“, zaradi česar se zdi, da je njegovo področje uporabe omejeno le na nekatera rezidenčna podjetja.

3.8.3.2. Ugotovitve preiskave

(499)

Komisija je ugotovila, da je bila ena družba iz ene od vzorčenih skupin oproščena plačila davka na dohodek od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje.

(500)

Komisija je menila, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnika je enaka davčnemu prihranku.

(501)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja sama omejuje uporabo te oprostitve le na rezidenčna podjetja, ki izpolnjujejo pogoje ter delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, kot je industrija konverterske aluminijaste folije.

(502)

Po končnem razkritju je skupina Nanshan Group trdila, da oprostitev davka na dohodek od dividend med rezidenčnimi podjetji ni subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj ni specifična, uporablja se za vsa podjetja in je namenjena zgolj preprečevanju dvojne obdavčitve.

(503)

Čeprav se je Komisija strinjala, da je odprava dvojne obdavčitve zakonita davčna praksa, je člen 26(2) zakona o davku od dohodkov podjetij del poglavja IV „Davčne ugodnosti“, ki določa številne preferenčne davčne obravnave, ki so izjeme od splošnih davčnih predpisov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 491, člen 25 zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je uvod v poglavje IV „Preferenčne davčne politike“, določa, da „država podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja preferenčno obravnavo za namene davka od dohodkov“. Poleg tega člen 26(2) določa, da se oprostitev davka uporablja za dohodke iz kapitalskih naložb med „upravičenimi rezidenčnimi podjetji“, zaradi česar se zdi, da je njegovo področje uporabe omejeno le na nekatera rezidenčna podjetja. Zato je Komisija menila, da je taka preferenčna davčna politika omejena na nekatere industrije, ki jih država posebej podpira in spodbuja, kot je industrija konverterske aluminijaste folije, in je zato specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Zato je Komisija potrdila svoj sklep, da je ta shema subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ta trditev se zato zavrne.

3.8.3.3. 3. Izračun zneska subvencije

(504)

Komisija je znesek subvencije izračunala tako, da je za dohodek od dividend, odbit od obdavčljivega dohodka, uporabila običajno davčno stopnjo.

(505)

Znesek subvencije, določen za to posebno shemo, je za skupino Nanshan Group znašal 0,15 %.

3.8.4. Oprostitev davka za uporabo zemljišč

(506)

Organizacija ali posameznik, ki uporablja zemljišče v mestih, okrajih in upravnih mestih ter industrijskih in rudarskih okrožjih, običajno plača davek za uporabo mestnih zemljišč. Davek za uporabo zemljišč poberejo lokalni davčni organi v kraju, kjer se zemljišče uporablja. Vendar so iz davka za uporabo zemljišč izvzete nekatere kategorije zemljišč, kot so zemljišča, iztrgana morju, zemljišča, ki naj bi jih vladne institucije, ljudske organizacije in vojaške enote imele za lastno uporabo, zemljišča, ki naj bi jih uporabljale institucije, financirane z vladnimi sredstvi ministrstva za finance, zemljišča, ki jih uporabljajo verski templji, javni parki ter javni zgodovinski in slikoviti kraji, ceste, ulice, javni trgi, trate in druga mestna javna zemljišča.

3.8.4.1. Pravna podlaga in regulativni okvir

(507)

Pravna podlaga za ta program so:

—	začasne določbe Ljudske republike Kitajske o davku na nepremičnine (Guo Fa (1986), št. 90, kot so bile spremenjene leta 2011),

—	začasne določbe Ljudske republike Kitajske o davku za uporabo mestnih zemljišč (revidirane leta 2019), odlok državnega sveta Ljudske republike Kitajske št. 709 ter

—	več mnenj o odločnem podpiranju trajnostnega in zdravega razvoja zasebnega gospodarstva (EFa (2018), št. 33).

3.8.4.2. Ugotovitve preiskave

(508)

Ena družba iz ene od vzorčenih skupin je imela ugodnosti od 50-odstotnega znižanja zneska davka za uporabo zemljišč na podlagi posebne politike, ki se uporablja za visokotehnološke družbe v provinci Shandong v skladu z obvestilom ljudske vlade province Shandong o uvedbi več politik za podporo visokokakovostnemu razvoju realnega gospodarstva.

(509)

Zadevna družba ni spadala v nobeno od kategorij, oproščenih plačila davka, iz člena 6 začasnih določb Ljudske republike Kitajske o davku za uporabo mestnih zemljišč (revidiranih leta 2019).

3.8.4.3. Specifičnost

(510)

Komisija je menila, da je zgoraj opisano znižanje davka za uporabo zemljišč za visokotehnološke družbe subvencija v smislu člena 3(1)(a)(i) ali (ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev (vračilo plačanega davka) ali izpadlega prihodka kitajske vlade (neplačani davek), ki zadevni družbi prinaša ugodnost. Subvencija je specifična, saj je namenjena samo visokotehnološkim družbam v provinci Shandong.

(511)

Ugodnost za prejemnike je enaka povrnjenemu znesku/davčnemu prihranku.

(512)

Po končnem razkritju je skupina Wanshun Group trdila, da:

(a)

družba Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd. ni imela ugodnosti od oprostitve davka v zvezi z njenim zemljiščem. Ker se je spremenila kategorija zemljišča, se je spremenila tudi davčna stopnja, ki se uporablja. Zato domnevno delno plačilo davka za uporabo zemljišča, ki ga je izvršila družba, zgolj odraža spremembo kategorije zemljišča;

(b)	je bil davek na zemljišče, ki ga je v obdobju preiskave plačala družba Jiangsu Huafeng Aluminium Industry Co., Ltd., višji od običajnega davka za uporabo zemljišč, ki se plača, kot ga je izračunala Komisija. Zato družba v zvezi s tem ni pridobila ugodnosti;

(c)	Komisija je naredila tiskarsko napako pri izračunu davka na zemljišče, ki ga je plačala družba Shantou Whanshun.

(513)

Komisija se s prvo trditvijo ne strinja. Skupina Wanshun Group ni predložila nobene dokumentacije ali dodatne utemeljitve v podporo svoji trditvi, da se je spremenila kategorija zemljišča. Trditev je bila zato zavrnjena.

(514)

Komisija je sprejela drugo in tretjo trditev ter popravila izračun ugodnosti.

3.8.4.4. Izračun zneska subvencije

(515)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnika v obdobju preiskave. Štelo se je, da je ta ugodnost znižani znesek v obdobju preiskave. Znesek subvencije, določen za to posebno shemo, je za skupino Nanshan Group znašal 0,06 %, za skupino Wanshun Group pa 0,01 %.

3.8.5. Programi oprostitve posrednih davkov in tarif

3.8.5.1. Oprostitve plačila DDV in rabati v zvezi z uvoznimi tarifami za uporabo uvožene opreme in tehnologije

(516)

Ta program zagotavlja oprostitev plačila DDV in uvoznih tarif za uvoz osnovne opreme, ki se uporablja v proizvodnji. Da bi se koristila ta oprostitev, oprema ne sme biti uvrščena na seznam neupravičene opreme, družba, ki zaprosi za oprostitev, pa mora pridobiti certifikat projekta, ki ga spodbuja država; v skladu z ustrezno naložbeno, davčno in carinsko zakonodajo ga izdajo kitajski organi.

3.8.5.2. Pravna podlaga in regulativni okvir

(517)

Pravna podlaga za ta program so:

—	okrožnica državnega sveta o prilagoditvi davčnih politik za uvoženo opremo, Guo Fa (1997), št. 37,

—	obvestilo ministrstva za finance, splošne carinske uprave in državne davčne uprave o prilagoditvi nekaterih politik o preferencialnih uvoznih dajatvah,

—	objava ministrstva za finance, splošne carinske uprave in državne davčne uprave (2008) št. 43,

—	obvestilo komisije za nacionalni razvoj in reforme o pomembnih vprašanjih glede obravnavanja pisnega potrdila o domačih projektih ali projektih, financiranih s tujim kapitalom, katerih razvoj spodbuja država, (2006), št. 316, ter

—	katalog uvoženih izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve, za podjetja s tujimi naložbami ali domača podjetja iz leta 2008.

3.8.5.3. Ugotovitve preiskave

(518)

Oprema, uvožena za razvoj domačih ali tujih naložbenih projektov v skladu s politiko spodbujanja tujih ali domačih naložbenih projektov, je lahko oproščena plačila DDV in/ali uvoznih dajatev, razen če je kategorija opreme navedena v katalogu izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve.

(519)

Kitajska vlada je trdila, da je bila od 1. januarja 2009 iz plačila izvzeta samo uvozna dajatev, zaračunaval pa se je DDV na uvoz opreme za lastno uporabo.

(520)

Vendar so bila za vzorčene družbe v obdobju preiskave ugotovljena izvzetja plačila DDV in uvozne dajatve. Ta izvzetja so vključevala opremo, ki je bila uvožena v preteklih letih, vendar se je ugodnost zanjo postopoma amortizirala v življenjski dobi opreme in je bila zato delno dodeljena obdobju preiskave. Čeprav Komisija ni pridobila dokazov, da se je to izvzetje uporabljalo v obdobju preiskave, je na podlagi dokazov v spisu, povezanih z vzorčenimi družbami, ugotovila, da so vzorčene družbe v navedenem obdobju še vedno koristile ugodnosti na podlagi tega programa.

(521)

Ta program torej zagotavlja finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj so podjetja s tujimi naložbami in druga upravičena domača podjetja oproščena plačila DDV in/ali tarif, ki bi sicer zapadle v plačilo. Družbam prejemnicam prinaša tudi ugodnost v smislu člena 3(2).

(522)

Program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki je dodelil sredstva, omejuje dostop do programa na podjetja, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izčrpno opredeljenih z zakonom, in spadajo v spodbujano kategorijo ali omejeno kategorijo B v skladu s katalogom za usmerjanje industrij za tuje naložbe in prenos tehnologije, ali podjetja, ki delujejo v skladu s katalogom ključnih panog, izdelkov in tehnologij, katerih razvoj spodbuja država. Poleg tega ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti za ta program niti prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(523)

Po končnem razkritju je skupina Wanshun Group trdila, da družba Anhui Maximum Aluminium Industries Co., Ltd. ni imela ugodnosti od sheme oprostitve plačila DDV, saj je prenehala delovati 31. decembra 2008, stroji družbe Maximum pa so bili kupljeni leta 2020. Poleg tega je razlika med DDV, ki ga je družba dejansko plačala, in zneskom DDV, ki se plača in ga je izračunala Komisija, posledica dejstva, da nakupne cene, ki jih je uporabila Komisija, vključujejo druge stroške.

(524)

Komisija se je strinjala s trditvami skupine Wanshun Group in je ustrezno prilagodila izračune.

(525)

Skupina Nanshan Group je trdila še, da je Komisija pri ugotavljanju ugodnosti za oprostitve plačila uvozne dajatve za stroje naredila tri napake, ki jih je skupina pojasnila v nadaljevanju.

(526)

Komisija je napačno dodelila ugodnost obdobju preiskave za določeno opremo, ki je bila kupljena veliko pred obdobjem preiskave in zato v celoti amortizirana.

(527)

Za eno od družb skupine Nanshan Group je Komisija za celotno družbo uporabila register osnovnih sredstev, ki vključuje številne stroje in naprave, ki so jih uporabljale druge poslovne enote, ki niso poslovne enote v zvezi s konvertersko aluminijasto folijo. Zato bi morala Komisija izključiti oprostitve plačila uvozne dajatve v zvezi z opremo, ki se ni uporabljala za izdelek v preiskavi.

(528)

Poleg tega je Komisija opremo neustrezno uvrstila med uvoženo in kupljeno na domačem trgu.

(529)

Komisija je sprejela trditev v zvezi z opremo, ki je bila v celoti amortizirana pred obdobjem preiskave, in ustrezno popravila izračun. Vendar ugotavlja, da skupina Nanshan Group ni izpolnila ustreznega dela protisubvencijskega vprašalnika v zvezi s svojimi stroji, zato ni mogla dokazati, katera poslovna enota je uporabljala določene stroje, niti predložiti dovolj dokazov v zvezi z delitvijo strojev na uvožene in kupljene na domačem trgu. Te trditve so bile zato zavrnjene.

3.8.5.4. Izračun zneska subvencije

(530)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnost za prejemnike, ki je bila ugotovljena za obdobje preiskave. Šteje se, da je ugodnost za prejemnike znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Da bi se zagotovilo, da znesek, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, zajema le obdobje preiskave, se je prejeta ugodnost postopoma amortizirala v življenjski dobi opreme v skladu z običajnimi računovodskimi postopki družbe.

(531)

Stopnja subvencije, določena za to specifično shemo, je za skupino Nanshan Group znašala 0,47 %, za skupino Wanshun Group 0,12 %, za skupino Daching Group pa 0,21 %.

3.8.6. Skupni znesek za vse sheme oprostitev davka in programe znižanja davka

(532)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da vsi zgoraj navedeni davčni programi vsebujejo objektivna merila za urejanje upravičenosti do dostopa do ugodnosti. Ko so ta merila izpolnjena, se ugodnost dodeli samodejno. Kot pa je v predhodnih oddelkih pojasnjeno za vsak program posebej, se te sheme uporabljajo le za podjetja, ki delujejo na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih ali v spodbujanih industrijah. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(533)

Skupina Nanshan Group je trdila še, da je Komisija naredila tiskarsko napako in napačno vključila oprostitev davka za eno od družb skupine. Ta trditev je bila sprejeta, izračuni pa ustrezno spremenjeni.

(534)

Skupna stopnja subvencije, določena v zvezi z vsemi shemami oprostitev davka v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike:

Oprostitve in znižanja davka

Ime družbe	Znesek subvencije
Skupina Nanshan Group	2,51 %
Skupina Wanshun Group	0,70 %
Skupina Daching Group	1,06 %

3.9. Blago in storitve, ki jih vlada zagotovi za plačilo, nižje od primernega

3.9.1. Zagotavljanje zemljišč za plačilo, nižje od primernega

(535)

Vsa zemljišča v LRK so v lasti države ali skupnosti, ki jo sestavljajo vasi ali okraji, preden se lahko lastninska pravica do zemljišča ali upravičenost, ki izhaja iz lastninske pravice, prenese na posameznika ali dodeli podjetju ali posameznim lastnikom. Vse parcele na mestnih območjih so v lasti države, vse parcele na podeželskih območjih pa so v lasti vasi ali občin, v katerih so.

(536)

Vendar lahko družbe in posamezniki v skladu z ustavo LRK in zemljiškim pravom kupijo „pravice do uporabe zemljišča“. Zakupna pravica za industrijska zemljišča običajno velja 50 let in jo je mogoče obnoviti za nadaljnjih 50 let.

(537)

Po navedbah kitajske vlade člen 137 zakona Ljudske republike Kitajske o nepremičninah določa, da se „pravica do uporabe zemljišča, ki se uporablja za industrijske ali poslovne namene, zabavo ali komercialne stanovanjske hiše itd., ali pravica do uporabe zemljišča, pri katerem je predviden en ali več uporabnikov, prenese z dražbo, razpisom za oddajo ponudb ali katerim koli drugim načinom javnega zbiranja ponudb“. Poleg tega se kitajska vlada sklicuje na člen 3 začasnih določb Ljudske republike Kitajske o dodelitvi in prenosu pravice do uporabe državnih zemljišč na mestnih območjih. Ta člen določa, da „če ni drugače določeno z zakonom, lahko vsaka družba, podjetje, druga organizacija in posameznik v Ljudski republiki Kitajski ali zunaj nje pridobi pravico do uporabe zemljišča ter sodeluje pri razvoju, uporabi in upravljanju zemljišča v skladu z določbami teh predpisov“.

(538)

Kitajska vlada meni, da je trg za zemljišča v LRK prosti trg in da cena, ki jo industrijsko podjetje plača za zakupno pravico za zemljišče, izraža tržno ceno.

3.9.1.1. Pravna podlaga in regulativni okvir

(539)

Za zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem se uporablja zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč. Poleg tega pravno podlago tvorijo tudi naslednji dokumenti:

(1)	zakon Ljudske republike Kitajske o nepremičninah (odlok predsednika Ljudske republike Kitajske št. 62);

(2)	zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč (odlok predsednika Ljudske republike Kitajske št. 28);

(3)	zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju mestnih zemljišč (odlok predsednika Ljudske republike Kitajske št. 18);

(4)	začasne določbe Ljudske republike Kitajske o dodelitvi in prenosu pravice do uporabe državnih zemljišč na mestnih območjih (odlok državnega sveta Ljudske republike Kitajske št. 55);

(5)	predpis o izvajanju zakona Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč (odlok državnega sveta Ljudske republike Kitajske (2014) št. 653);

(6)	določba o dodeljevanju pravice do uporabe državnih stavbnih zemljišč z razpisom za oddajo ponudb, dražbo in ponudbo (obvestilo kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje št. 39); ter

(7)	obvestilo državnega sveta o pomembnih vprašanjih v zvezi s krepitvijo nadzora nad zemljišči (Guo Fa (2006), št. 31).

3.9.1.2. Ugotovitve preiskave

(540)

Lokalni organi v skladu s členom 10 določbe o dodeljevanju pravice do uporabe državnih stavbnih zemljišč z razpisom za oddajo ponudb, dražbo in ponudbo določijo cene zemljišč v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki se posodobi vsaka tri leta, in vladno industrijsko politiko.

(541)

Komisija je v prejšnjih preiskavah ugotovila, da cene, ki so bile plačane za pravice do uporabe zemljišč v LRK, niso reprezentativne za tržne cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu, saj je bilo za sistem dražb ugotovljeno, da je nejasen, nepregleden in v praksi ne deluje, za cene pa je bilo ugotovljeno, da jih samovoljno določajo organi. Kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi, organi cene določajo v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki vsebuje tudi merilo, da organi pri določanju cene industrijskega zemljišča upoštevajo tudi industrijsko politiko.

(542)

V sedanji preiskavi niso bile odkrite nobene opazne spremembe v zvezi s tem. Komisija je na primer ugotovila, da je večina vzorčenih družb pridobila pravice do uporabe zemljišč z dodelitvijo s strani lokalnih organov in ne s postopkom za zbiranje ponudb.

(543)

Komisija je ugotovila, da je bil pri parcelah, zagotovljenih prek postopka za zbiranje ponudb, v vsakem primeru samo en ponudnik za zemljišče, plačana cena pa je bila enaka izklicni ceni v postopku za zbiranje ponudb. Ker ni bilo dodatnih podrobnih informacij v zvezi z dejanskim dražbenim postopkom, ni bilo gotovo, ali je bila prvotna cena določena neodvisno in ali je ustrezala tržni vrednosti pravice do uporabe zemljišča.

(544)

Komisija je ugotovila tudi, da so nekatere družbe od lokalnih organov prejele vračila za cene, ki so jih plačale za pravice do uporabe zemljišč. Poleg tega je bilo treba nekatere pridobljene pravice do uporabe zemljišč plačati šele več let po začetku uporabe zemljišča. V zvezi s pravicami do uporabe zemljišč v lasti družb iz skupine Nanshan Group, kot so navedene v uvodnih izjavah 135 do 137, za večino parcel v skupini ni bilo mogoče predložiti dokazov o kakršnem koli postopku nakupa.

(545)

Navedeni dokazi nasprotujejo trditvam kitajske vlade, da so cene, plačane za pravice do uporabe zemljišč v LRK, reprezentativne za cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu. Ravno nasprotno, ugotovitve te preiskave kažejo, da je bilo pridobivanje pravic do uporabe zemljišč v LRK nepregledno, organi pa so cene določali samovoljno.

(546)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da vzorčenim družbam z zagotovitvijo pravic do uporabe zemljišč ni bila zagotovljena ugodnost, ker v LRK obstaja prosti trg za zemljišča. V zvezi s tem se je kitajska vlada sklicevala na člen 347 civilnega zakonika LRK, v katerem je navedeno, da se v primeru, „kadar se zemljišče uporablja za industrijske, poslovne ali turistične namene ali za namene zabave, kot skladišče ali za druge pridobitne namene ali kadar želijo isto zemljišče uporabljati dve ali več oseb, pravica do uporabe zemljišča za gradnjo dodeli z razpisom za oddajo ponudb, dražbo ali drugim javnim zbiranjem ponudb. Cena zemljišča se določi glede na konkurenco na trgu.“

(547)

Komisija pa je ugotovila, da čeprav obstajajo zakonske določbe, namenjene dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč na pregleden način in po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb, se te določbe pogosto ne spoštujejo, saj nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali pod tržnimi cenami. Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 543 zgoraj, v redkih primerih, ko je bilo zemljišče dodeljeno na podlagi dražbenega postopka, predložene informacije vsekakor niso zadostovale za sklep, da so bile cene določene neodvisno in so ustrezale tržni vrednosti zemljišča.

(548)

Zato pravice do uporabe zemljišč, ki jih je zagotovila kitajska vlada, pomenijo subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(iii) in (2) osnovne uredbe v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnost. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 541 do 545, v LRK ni delujočega trga za zemljišča, uporaba zunanje referenčne vrednosti (glej uvodne izjave 551 do 554 v nadaljevanju) pa kaže, da je znesek, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki plačali za pravice do uporabe zemljišč, precej nižji od običajne tržne cene.

3.9.1.3. Specifičnost

(549)

Komisija je v zvezi s preferenčnim dostopom do industrijskih zemljišč za družbe, ki delujejo v določenih industrijah, opozorila, da je treba pri ceni, ki jo določijo lokalni organi, upoštevati vladno industrijsko politiko, kot je navedeno v uvodni izjavi 541. V okviru te industrijske politike je industrija konverterske aluminijaste folije navedena med spodbujanimi industrijami (103). Poleg tega morajo javni organi v skladu s sklepom št. 40 poskrbeti, da se spodbujanim industrijam zagotovi zemljišče. V členu 18 sklepa št. 40 je jasno navedeno, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravic do uporabe zemljišč. Iz tega sledi, da je subvencija specifična v smislu člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe, ker je preferenčno zagotavljanje zemljišč omejeno na družbe, ki delujejo v določenih industrijah, v tem primeru v industriji konverterske aluminijaste folije, in ker so vladne prakse na tem področju nejasne in nepregledne.

(550)

Po končnem razkritju je kitajska vlada izrazila nestrinjanje z ugotovitvijo Komisije, da so ukrepi specifični, vendar ni predložila nobenih dodatnih dokazov. Komisija je zato ohranila svoje sklepe.

3.9.1.4. Izračun zneska subvencije

(551)

Tako kot v prejšnjih preiskavah (104) in v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe so se kot zunanja referenčna vrednost uporabile cene zemljišč z ločenega carinskega območja Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu (v nadaljnjem besedilu: Kitajski Tajpej) (105). Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsak vzorčeni proizvajalec izvoznik dejansko plačal za pravice do uporabe zemljišč (tj. dejansko ceno iz pogodbe, in kadar je to primerno, ceno iz pogodbe, znižano za znesek vračil/nepovratnih sredstev, ki ga je zagotovila lokalna vlada), in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi referenčne vrednosti Kitajskega Tajpeja.

(552)

Za parcele skupine Nanshan Group, za katere ni bilo mogoče predložiti dokazil, se je štelo, da je bila dejansko plačana cena enaka 0.

(553)

Komisija šteje Kitajski Tajpej za primerno zunanjo referenčno vrednost iz naslednjih razlogov:

—	primerljiva stopnja gospodarskega razvoja, BDP in gospodarske strukture v Kitajskem Tajpeju ter v večini provinc in mest v LRK, kjer imajo vzorčeni proizvajalci izvozniki sedež,

—	fizična bližina LRK in Kitajskega Tajpeja,

—	visoka raven industrijske infrastrukture, ki jo imajo Kitajski Tajpej in številne province v LRK,

—	močne gospodarske vezi in čezmejna trgovina med Kitajskim Tajpejem in LRK,

—	velika gostota naseljenosti v številnih provincah LRK in Kitajskem Tajpeju,

—	podobnost med vrsto zemljišč in transakcijami, uporabljenimi za oblikovanje ustrezne referenčne vrednosti v Kitajskem Tajpeju, s tistimi v LRK ter

—	skupne demografske, jezikovne in kulturne značilnosti Kitajskega Tajpeja in LRK.

(554)

Komisija je v skladu z metodologijo, uporabljeno v prejšnjih preiskavah (106), uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, ki je bila ugotovljena za Kitajski Tajpej ter popravljena zaradi inflacije in sprememb BDP od datumov zadevnih pogodb za pravice do uporabe zemljišč. Informacije glede cen industrijskih zemljišč od leta 2015 so bile pridobljene na spletnem mestu industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve (107). Cene so bile za pretekla leta popravljene glede na stopnje inflacije in spremembe BDP na prebivalca po tekočih cenah v USD za Tajvan, kot jih je Mednarodni denarni sklad objavil za leto 2015.

(555)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da bi morala Komisija uporabiti domačo referenčno vrednost za zemljišča. Vendar kitajska vlada ni predložila nobenih statističnih ali drugih podatkov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v ta namen.

(556)

Kitajska vlada je trdila še, da prakse v Kitajskem Tajpeju zaradi razlogov, povezanih s prebivalstvom in geografijo, pa tudi zato, ker se zemljišča na Kitajskem najemajo, lastništvo pa ni mogoče, medtem ko trg z zemljišči v Kitajskem Tajpeju zagotavlja pravice do nakupa, nikakor niso primerljive s praksami na celinskem delu Kitajske. Zato je kitajska vlada trdila, da je potrebna prilagoditev, da se bodo upoštevali ti dejavniki.

(557)

Poleg tega sta skupini Wanshun Group in Nanshan Group trdili, da je bila referenčna vrednost, ki jo je uporabila Komisija v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč, nerazumno visoka in ni odražala prevladujočih tržnih razmer na Kitajskem. Razlog za to je bil dejstvo, da se je Tajvan v zadnjih letih spopadal z izjemnim stanjem pomanjkanja zemljišč in kopičenja industrijskih zemljišč, ki na Kitajskem ne obstaja. Zato se je zaradi take visoke referenčne vrednosti umetno in nepošteno povečala ugodnost v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč, pa tudi celotni znesek subvencije, določen za skupino. Skupini sta dodali, da Tajvan nima veliko razpoložljivih zemljišč za industrijo in je v primerjavi s Kitajsko na drugi ekonomski ravni. Namesto tega bi bilo treba kot ustrezno referenčno vrednost v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč uporabiti cene zemljišč na Tajskem.

(558)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je izbira Kitajskega Tajpeja kot referenčne vrednosti temeljila na proučitvi več dejavnikov, navedenih v uvodni izjavi 553. Čeprav obstajajo nekatere razlike v tržnih pogojih med pravicami do uporabe zemljišč na celinski Kitajski in prodajo zemljišč v Kitajskem Tajpeju, te niso takšne narave, da bi razveljavile izbiro Kitajskega Tajpeja kot razumne referenčne vrednosti. Če se podatki o gostoti prebivalstva dejanskih lokacij proizvajalcev izvoznikov natančneje preučijo, se zdi, da so v povprečju podobni podatkom za Kitajski Tajpej. Na primer, gostota prebivalstva v mestu Jiangyin je leta 2020 znašala 1 600 ljudi na m2 (108), gostota prebivalstva v mestu Xiamen pa 3 036 ljudi na m2 (109). Komisija ni ugotovila učinkov zemljiške krize na razvoj referenčnih cen. Čeprav so se cene v letih 2015 in 2016 močno povišale, so bile v zadnjih letih precej stabilne. Vsekakor so vzorčene družbe pridobile večino parcel veliko pred tem, zato nedavni dogodki niso mogli vplivati nanje. Komisija je zato menila, da prilagoditev ni upravičena.

(559)

Znesek subvencije, določen v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike:

Zagotavljanje zemljišč za plačilo, nižje od primernega

Ime družbe	Znesek subvencije
Skupina Nanshan Group	4,47 %
Skupina Wanshun Group	1,78 %
Skupina Daching Group	1,28 %

3.9.2. Zagotavljanje električne energije po znižani ceni

3.9.2.1. Pravna podlaga in regulativni okvir

—	Okrožnica komisije za nacionalni razvoj in reforme ter nacionalne uprave za energijo o dejavnem spodbujanju tržno usmerjenih poslov z električno energijo in nadaljnjem izboljšanju mehanizma trgovanja, Fa Gua Yun Xing (2018), št. 1027, izdana 16. julija 2018,

—	več mnenj centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta o nadaljnji krepitvi reforme sistema oskrbe z električno energijo (Zhong Fa (2015), št. 9),

—	obvestilo o načrtu za popolno liberalizacijo proizvodnje in porabe električne energije za komercialne uporabnike (komisija za nacionalni razvoj in reforme (2019), št. 1105),

—	pravila za trgovanje z električno energijo za srednje- in dolgoročne transakcije v provinci Jiangsu,

—	obvestilo urada za cene province Jiangsu o razumni prilagoditvi strukture cen električne energije, Su Jia Gong (2017), št. 124, ter

—	okrožnica komisije za nacionalni razvoj in reforme o znižanju stroškov električne energije podjetij za podporo obnovi razvoja dela in proizvodnje ter reformo cen (2020), št. 258.

3.9.2.2. Ugotovitve preiskave

(560)

Dve od vzorčenih skupin družb sta kupovali električno energijo. Poleg tega je skupina Nanshan Group proizvajala električno energijo v svoji elektrarni na premog.

(561)

Komisija je ugotovila, da so imele družbe v preiskavi iz teh dveh vzorčenih skupin ugodnosti od znižanj ali povračil/prilagoditev dela njihovih stroškov električne energije, ker so sodelovale v pilotnem programu za tržno usmerjene posle z električno energijo.

(562)

Komisija je ugotovila še, da lahko nekatere družbe v preiskavi s podpisom neposrednih pogodb o nakupu kupujejo električno energijo neposredno od proizvajalcev električne energije, namesto da bi kupovale iz omrežja. Takšne pogodbe zagotavljajo določeno količino električne energije po določeni ceni, ki je nižja od uradnih cen, določenih na ravni province za velike industrijske uporabnike.

(563)

Možnosti za sklenitev takih neposrednih pogodb pa trenutno nimajo vsi veliki industrijski odjemalci. Na nacionalni ravni mnenja centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta o nadaljnji krepitvi reforme sistema oskrbe z električno energijo na primer določajo, da „podjetja, ki ne poslujejo v skladu z nacionalno industrijsko politiko ter katerih izdelki in postopki so izločeni, ne bi smela sodelovati v neposrednih poslih“ (110). V teh mnenjih je določeno tudi, da „bi morali po določitvi standardov dostopa posodobiti tudi kataloge lokalnih podjetij za proizvodnjo električne energije in trgovcev z električno energijo na drobno, ki izpolnjujejo standarde, ki jih letno objavijo vlade, ter izvajati dinamično urejanje kataloga uporabnikov. Podjetja za proizvodnjo električne energije, trgovci z električno energijo na drobno in uporabniki, vključeni v katalog, se lahko prostovoljno registrirajo pri institucijah za trgovanje in postanejo udeleženci na trgu“. Zato mora družba za sodelovanje v sistemu neposrednega trgovanja izpolnjevati določene standarde in biti vključena v „katalog uporabnikov“.

(564)

V praksi neposredno trgovanje z električno energijo izvajajo province. Družbe morajo od provincialnih organov pridobiti soglasje za sodelovanje v pilotni shemi neposrednega nakupa električne energije in izpolnjevati nekatera merila. Pri nekaterih družbah ni dejanskega postopka pogajanj ali zbiranja ponudb, ki bi temeljil na trgu, saj količine, kupljene na podlagi neposrednih pogodb, ne temeljijo na dejanski ponudbi in povpraševanju. Dejansko proizvajalci električne energije in njeni uporabniki ne morejo neposredno prodati ali kupiti vse svoje električne energije. Omejeni so s količinskimi kvotami, ki jim jih dodelijo lokalne oblasti. Čeprav bi bilo treba cene določiti z neposrednimi pogajanji med proizvajalci in uporabniki električne energije ali prek družb za posredniške storitve, račune za družbe dejansko izdaja družba, ki upravlja državno omrežje električne energije. Na koncu je treba vse podpisane neposredne pogodbe o nakupu predložiti lokalnim oblastem za evidenco.

(565)

Kitajska vlada je leta 2018 izdala okrožnico komisije za nacionalni razvoj in reforme ter nacionalne uprave za energijo o dejavnem spodbujanju tržno usmerjenih poslov z električno energijo in nadaljnjem izboljšanju mehanizma trgovanja. Čeprav je okrožnica namenjena povečanju števila neposrednih poslov na trgu električne energije, so v njej izrecno navedene določene industrije, vključno z visokotehnološkimi industrijami, ki uživajo podporo in koristi liberalizacije trga električne energije, kot je industrija konverterske aluminijaste folije. Zlasti oddelek III „Odpiranje za omogočanje vstopa uporabnikov, ki izpolnjujejo zahteve“, točka 2, določa, da se „nastajajoče industrije z visoko dodano vrednostjo, kot so visokotehnološke industrije, internetne industrije, industrije masovnih podatkov in vrhunske predelovalne industrije, ter podjetja z vidnimi prednostmi in značilnostmi ter visokotehnološko vsebino poslovanja spodbujajo k sodelovanju v poslih, brez omejitev ravni napetosti in porabe energije“.

(566)

Poleg tega v skladu z obvestilom o načrtu za popolno liberalizacijo proizvodnje in porabe električne energije za komercialne uporabnike, katerega cilj je nadaljnja liberalizacija trga električne energije, določa, da „med komercialnimi uporabniki električne energije tisti, ki ne upoštevajo nacionalnih industrijskih politik, začasno ne sodelujejo v tržno usmerjenih poslih, uporabniki električne energije, katerih izdelki in postopki spadajo v izločene in omejene kategorije ‚kataloga smernic za prilagajanje industrijske strukture‘, pa dosledno izvajajo veljavno politiko različnih cen električne energije“.

(567)

Zakonodaja torej določa selektivno uporabo neposrednih poslov na trgu električne energije, ki je omejena na nekatere industrije, kot so industrije, ki upoštevajo nacionalne industrijske politike, s posebnim poudarkom na visokotehnoloških industrijah. Zato te industrije plačujejo nižje cene električne energije.

(568)

Komisija je zato menila, da so znižana cena električne energije in povračila/prilagoditve, ki izhajajo iz neposrednega trgovanja z električno energijo, pri katerem sodelujejo vzorčene družbe, subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade (tj. upravljavca omrežja), ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka prihranku stroškov električne energije bodisi na podlagi znižanih cen električne energije bodisi na podlagi povračil/prilagoditev, saj se je električna energija zagotavljala po ceni, nižji od običajne cene električne energije iz omrežja, ki so jo plačevali drugi veliki industrijski uporabniki, ki niso bili upravičeni do neposredne oskrbe ali niso sodelovali pri pilotnem projektu za neposredno oskrbo.

(569)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da zgolj prisotnost podjetij v državni lasti na področju proizvodnje energije ni zadosten dokaz o subvencioniranju ter da so tudi evropski proizvajalci konverterske aluminijaste folije prejemali subvencije od ustreznih držav članic EU. Kitajska vlada je poudarila še, da je Kitajska v zadnjih letih dejavno spodbujala reformo trga z električno energijo. Glavni vidiki reforme vključujejo pospešeno vzpostavljanje konkurenčne in učinkovite strukture in sistema za trg z električno energijo ter v trg usmerjene mehanizme oblikovanja cen, vključno z neposrednimi pogodbami o nakupu. Za elektrarne, ki prodajajo električno energijo neposredno industrijskim in drugim uporabnikom, se cena električne energije določi na podlagi pogajanj in tržnega postopka zbiranja ponudb med dobavitelji in uporabniki.

(570)

Kitajska vlada se je v podporo svojemu razlogovanju sklicevala na več pravnih dokumentov. Vendar se je večina teh dokumentov nanašala na oblikovanje cene električne energije iz omrežja na Kitajskem, ki v zadevnem primeru sploh ni pomembna. Podobno ta preiskava ne zajema morebitnih subvencij, ki so jih prejemale evropske družbe. Edini dokument, ki se bolj izrecno nanaša na transakcije za neposredni nakup električne energije, je vseboval le splošno navedbo o „oblikovanju razumnih cen“. Kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 561 do 567, ta splošna navedba ne ustreza temu, kar je Komisija ugotovila v praksi. Te trditve so bile zato zavrnjene.

3.9.2.3. Specifičnost

(571)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja sama omejuje uporabo te sheme le na podjetja, ki upoštevajo določene cilje industrijske politike, ki jih je določila država, in katerih izdelki ali postopki se štejejo za upravičene.

(572)

Komisija je tako ugotovila, da se je subvencijska shema uporabljala v obdobju preiskave ter da je specifična v smislu člena 4(2)(a) in (3) osnovne uredbe.

3.9.2.4. Izračun zneska subvencije

(573)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost je bila izračunana kot razlika med skupno ceno električne energije v skladu s standardno ceno električne energije in skupno ceno električne energije, ki so jo plačevale vzorčene skupine družb po znižani stopnji in/ali z odbitkom različnih oblik povračil/prilagoditev.

(574)

Po končnem razkritju je skupina Daching Group trdila, da se prilagoditev faktorja moči kot ocenjevalni mehanizem za spodbujanje uporabnikov k učinkovitejši rabi električne energije ne bi smela obravnavati kot subvencija. Komisija je potrdila, da se je v skladu s končnim razkritjem skupini prilagoditev dejansko odštela od izračunane ugodnosti.

(575)

Stopnja subvencije, določena v zvezi s to shemo v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike:

Zagotavljanje električne energije po znižani ceni

Ime družbe	Znesek subvencije
Skupina Wanshun Group	0,18 %
Skupina Daching Group	0,20 %

3.9.3. Zagotavljanje vhodnih materialov za plačilo, nižje od primernega

(576)

Kot je navedeno v oddelku 3.2, je Komisija kitajsko vlado obvestila, da od dobaviteljev vhodnih materialov v preiskavi, in sicer primarnega aluminija in črnega premoga, ni prejela izpolnjenih vprašalnikov, zato bo morda morala ugotovitve glede informacij v zvezi z dobavitelji navedenih vhodnih materialov sprejeti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Komisija je preiskala, ali so vzorčene družbe prejele vhodne materiale za proizvodnjo konverterske aluminijaste folije po cenah, ki jih je subvencionirala kitajska vlada.

3.9.3.1. Zagotavljanje primarnega aluminija za plačilo, nižje od primernega

(577)

Pritožniki so v pritožbi predložili dokaze, da kitajski proizvajalci konverterske aluminijaste folije delujejo v spodbujani industriji in da je smiselno sklepati, da subvencije, zagotovljene proizvajalcem primarnega aluminija, ki se uporablja pri proizvodnji konverterske aluminijaste folije, končno koristijo proizvajalcem konverterske aluminijaste folije. To ugodnost bi proizvajalci konverterske aluminijaste folije pridobili neposredno, če so vertikalno integrirani, in posredno, če takšne subvencije na kitajskem domačem trgu povzročajo nižje cene vhodnih materialov, kot bi bile sicer.

(578)

Ker so bile preiskovane skupine družb vertikalno integrirane, je Komisija v preiskavo vključila povezane dobavitelje surovin, subvencije, prejete na ravni teh povezanih dobaviteljev, pa so bile vključene v izračune za vsako subvencijsko shemo. Komisija je ugotovila tudi, da so bile od nepovezanih dobaviteljev kupljene le zelo majhne količine primarnega aluminija (aluminijasti ingoti in plošče), saj so bile zadevne tri skupine vzorčenih proizvajalcev izvoznikov vertikalno integrirane. Poleg tega je pri ločeni protidampinški preiskavi (111) ugotovila, da so vzorčene družbe kupovale primarni aluminij po cenah v skladu z mednarodnimi referenčnimi vrednostmi.

(579)

Ker dokazov o materialni ugodnosti za vzorčene proizvajalce izvoznike ni bilo, se je Komisija odločila, da ne bo nadaljevala preiskave te domnevne subvencijske sheme.

3.9.3.2. Zagotavljanje črnega premoga za plačilo, nižje od primernega

(580)

Pritožba je vsebovala trditve glede zagotavljanja črnega premoga za plačilo, nižje od primernega. Dejansko skoraj vse talilnice na Kitajskem, vključno s proizvajalci konverterske aluminijaste folije, uporabljajo premog za proizvodnjo vsaj dela električne energije, ki jo potrebujejo, v svojih elektrarnah. Dokazi, predloženi v pritožbi, so pokazali, da so kitajska podjetja v državni lasti proizvajalcem konverterske aluminijaste folije zagotavljala črni premog za plačilo, nižje od primernega, in to po cenah, s katerimi naj bi se proizvajalcem aluminija v spodnjem delu oskrbovalne verige, kot so proizvajalci konverterske aluminijaste folije, zagotovila primerjalna prednost.

(581)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.3, je Komisija od kitajske vlade zahtevala, naj posebni vprašalnik za dobavitelje črnega premoga posreduje znanim dobaviteljem na Kitajskem. Kitajska vlada tega ni storila. Komisija je od nje zahtevala tudi, naj predloži podatke o cenah in mehanizmih oblikovanja cen ter imena in lastniško strukturo kitajskih dobaviteljev črnega premoga. Vendar kitajska vlada ni predložila zahtevanih informacij. Zato Komisija ni mogla preveriti, kako so bile cene določene, kateri kitajski proizvajalci so bili v državni lasti in kakšen delež kitajske proizvodnje so obsegali.

(582)

Samo ena od vzorčenih skupin družb je kupovala črni premog od nepovezanih dobaviteljev. Vendar je Komisija ugotovila, da so vzorčene družbe zaradi svetovnega znižanja cen na trgu premoga, ki ga je v obdobju preiskave povzročila pandemija COVID-19, kupovale črni premog po cenah v skladu z mednarodnimi referenčnimi vrednostmi. Ker dokazov o materialni ugodnosti za vzorčene proizvajalce izvoznike ni bilo, se je Komisija odločila, da ne bo nadaljevala preiskave te domnevne subvencijske sheme.

3.10. Sklep o subvencioniranju

(583)

Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij zneske subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za vzorčene družbe v skladu z določbami osnovne uredbe izračunala tako, da je proučila vsako subvencijo ali program subvencij, nato pa je te številke seštela in dobila skupni znesek subvencioniranja za vsakega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave. Za izračun skupnega subvencioniranja je najprej izračunala delež subvencioniranja, ki ustreza znesku subvencije kot deležu celotnega prihodka družbe od prodaje. Ta delež je bil nato uporabljen za izračun subvencije, dodeljene za izvoz zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave. Nato je bil izračunan znesek subvencije na tono zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo v obdobju preiskave, stopnje pa so bile izračunane kot delež vrednosti stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) za isti izvoz na tono.

(584)

Po končnem razkritju je skupina Daching Group trdila, da bi bilo treba kot imenovalec za izračun zneska subvencije uporabiti konsolidirani prihodek od prodaje proizvajalca izvoznika Xiamen Xiashun in povezane družbe Daching Enterprises Ltd. Komisija je ugotovila, da je družba Daching Enterprises Ltd. delovala kot povezani izvoznik za skupino in da je vse prihodke od uvoza pridobila od družbe Xiamen Xiashun. Komisija je zato menila, da so se vse ugotovljene subvencije družbe Daching Enterprises Ltd. nanašale na blago, ki ga je izvažal proizvajalec izvoznik. Zato se je znesek subvencije izračunal kot odstotek prihodkov od uvoza družbe Xiamen Xiashun. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(585)

Po končnem razkritju je skupina Wanshun Group trdila, da je bil celotni prihodek od prodaje proizvajalca izvoznika Jiangsu Zhongji, ki ga je uporabila Komisija, napačen, saj ni vključeval pribitka, ki ga je prejela družba Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., (HK) Ltd., ki je izdelek družbe Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd. nadalje prodajala na zunanjih trgih. Dejansko se izravnalne dajatve poberejo na podlagi vrednosti CIF izvoza (ki vključuje pribitek družbe HK).

(586)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Za subvencije v zvezi z izvozom je dejansko uporabila prihodke od izvoza povezanega trgovca. Za subvencije, ki niso povezane z izvozom, Komisija v skladu s svojo stalno prakso uporablja celotni prihodek od prodaje proizvajalca izvoznika. Komisija poskuša določiti ugodnost na ravni proizvajalca izvoznika. Prihodek od prodaje proizvajalca izvoznika je zato ustrezna referenca za določitev ugodnosti zaradi subvencioniranja na ravni proizvajalca izvoznika. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(587)

Skupina Wanshun Group je trdila še, da je Komisija samodejno in brez dodatne analize seštela znesek subvencije za vsako družbo skupine, in sicer:

(a)	posojila in kreditne linije, ki so bili dodeljeni družbi Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., (HK) Ltd., saj imata obe strani v teh poslih sedež zunaj Kitajske, pri čemer je vključena finančna institucija singapurska banka, ne kitajska, ter

(b)

subvencije, zagotovljene družbi Shantou Wanshun, čeprav ta družba ni opravljala dejavnosti v zvezi z izdelkom v preiskavi. V skladu s poročilom pritožbenega organa STO (112) je treba v primerih, kadar se subvencija dodeli družbi, ki ni proizvajalec vhodnih materialov v zgornjem delu oskrbovalne verige in ne zagotavlja ničesar v zvezi z zadevnim izdelkom, opraviti analizo prenosa. Taka analiza prenosa ni bila v končnem razkritju. Obstajajo različne domnevne subvencije, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče prenesti. To se je nanašalo zlasti na zemljišče družbe Shantou Wanshun, ki se je uporabljalo za proizvodnjo drugih izdelkov, in nepovratna sredstva, ki jih je prejela družba Shantou Wanshun za druge izdelke. V zvezi s prvo točko je Komisija navedla, da je bilo resnično središče dejavnosti družbe Jiangsu Zhongji Hong Kong in nadzora nad njo dejansko na celinski Kitajski ne glede na status Hongkonga v tej preiskavi. Dejansko se je 99 % dejavnosti trgovca nanašalo na nadaljnjo prodajo izdelkov, ki jih je proizvajalec izvoznik proizvajal na Kitajskem. Poleg tega družba v svojih računovodskih izkazih in izpolnjenem vprašalniku Komisije ni poročala o osebju v Hongkongu, prejete subvencije, ki so koristile zadevnemu izdelku, pa so dodelili kitajski subjekti. Na primer, zavarovanje izvoznih kreditov v zvezi z izdelki, ki jih je izvažala družba Jiangsu Zhongji Hong Kong, je matična družba na Kitajskem pridobila od družbe Sinosure. Poleg tega, kot je potrdil pritožbeni organ v zadevi Združene države Amerike – Protidampinški in protisubvencijski ukrepi za večje gospodinjske pralne stroje iz Koreje, so lahko subvencije, ki jih je prejemnik prejel v državah, ki niso članica, ki dodeljuje subvencije, pomembne za izračun zneska subvencij ad valorem (113).

(588)

Zadevno financiranje je bilo dejansko zagotovljeno prek singapurske banke (OCBC) s sedežem v Singapurju. Vendar je bilo v posojilnih pogodbah navedeno tudi, da je bilo posojilo pridobljeno z akreditivom, ki ga je izdala Banka Ningbo v državni lasti (s sedežem na celinski Kitajski), ter da mora „banka […] prejeti ustrezni stand-by akreditiv pred izplačilom zadevnega predujma, ki ste ga predlagali za črpanje“. Poleg tega je bila v pogodbi izrecno določena izmenjava informacij z Banko Ningbo v zvezi s posojilojemalcem, računi, ki jih je posojilojemalec imel pri banki OCBC, njegovo boniteto in finančnim položajem ter produkti, odobrenimi takemu subjektu. Torej je bilo posojilo odobreno zaradi posredovanja kitajske banke, za katero se uporablja isti normativni okvir kot za vse druge banke v LRK. Trditev je bila zato zavrnjena.

(589)

V zvezi z drugo točko je Komisija ugotovila, da je družba Shantou Wanshun pridobila financiranje v imenu svojih hčerinskih družb. Komisija je na primer pri pregledu posojil in obveznic ugotovila, da so bile v zvezi z namenom financiranja navedene tudi finančne potrebe hčerinskih družb. Poleg tega je družba Shantou Wanshun delovala kot garant za različna posojila, ki so jih najele povezane družbe v skupini, poleg tega je sama zagotavljala posojila med družbami. Te transakcije in različni tokovi med družbami kažejo, da obstaja jasna povezava med subvencijami, ki jih je prejela družba Shantou Wanshun, ter proizvodnjo in izvozom zadevnega izdelka. Dejstvo, da so se nekatere subvencije, ki jih je prejela družba Shantou Wanshun, nanašale na zemljišča ali nepovratna sredstva, v zvezi s tem ni pomembno. Bistveno je, da lahko ugodnosti, pridobljene s temi subvencijami, enostavno pridobijo povezane družbe v skupini, saj je denar zamenljiv. V teh okoliščinah in ob upoštevanju te tesne povezave med temi subjekti v skupini ustrezna sodna praksa STO potrjuje, da je mogoče domnevati, da obstaja prenos med povezanimi subjekti, kar očitno velja v zadevnem primeru. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(590)

Po končnem razkritju je skupina Nanshan Group trdila, da je Komisija:

(a)	naredila napako pri določitvi ključa za dodelitev za družbo Shandong Nanshan Aluminium Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba A) s tem, ko je izključila prihodek od prodaje drugih oddelkov družbe;

(b)

napačno izvedla analizo prenosa za družbo Nanshan Group Co., Ltd. s tem, ko je znesek subvencije družbe delila s konsolidiranim prihodkom od prodaje, nato pa to subvencijsko stopnjo dodelila proizvajalcu izvozniku. Družba Nanshan Group Co., Ltd. dejansko ne proizvaja zadevnega izdelka, Komisija pa ni dokazala, da je družba prenesla kakršen koli znesek subvencije na proizvajalca izvoznika, saj finančnih ali drugih transakcij med matično in hčerinsko družbo v obdobju preiskave ni bilo. Komisija bi morala subvencijo dodeliti vsaj na podlagi ustreznega odstotka lastniškega deleža med družbami tj. na podlagi odstotka lastniškega kapitala v družbi A, in nato dodeliti tak delež proizvajalcu izvozniku, kot je bilo izvedeno v prejšnjih zadevah.

(591)

V zvezi s prvo točko je Komisija ugotovila, da je družba med preiskavo predstavila prihodek od prodaje družbe A in tokove prodaje povezanim družbam po posameznih oddelkih, namesto na ravni celotne družbe. Komisija je menila, da so oddelki A1 do A4 zajemali vse ustrezne podatke družbe A. Zdaj pa se zdi, da družba med preiskavo ni predložila vseh ustreznih informacij. Dejansko Komisija ne more upoštevati prihodkov od prodaje manjkajočih oddelkov, ki proizvajajo druge izdelke, saj družba ni predložila ustreznih informacij o prodaji povezanim stranem, ki so jo izvajali manjkajoči oddelki, sploh pa ne more tega preveriti, čeprav je to ključni element za določitev ključa za dodelitev. Zato in ker družba ni predložila vseh ustreznih informacij, je morala Komisija ohraniti nespremenjen izračun.

(592)

V zvezi z drugo točko se Komisija ni strinjala s trditvijo, da finančnih ali drugih transakcij med matično družbo in njenimi hčerinskimi družbami ni bilo. Dejansko je Komisija med preiskavo ugotovila, da je družba Nanshan Group Co., Ltd. prvotno pridobila skoraj vse pravice do zemljišč, ki so jih uporabljale povezane družbe, in je nato te parcele na podlagi prenosov med družbami razdelila med svoje hčerinske družbe. Poleg tega je družba Nanshan Group Co., Ltd. pridobila financiranje v imenu svojih hčerinskih družb. Komisija je na primer pri pregledu posojil in obveznic ugotovila, da so bile v zvezi z namenom financiranja navedene tudi finančne potrebe hčerinskih družb. Družba Nanshan Group Co., Ltd. je delovala tudi kot garant za različna posojila, ki so jih najele povezane družbe v skupini. Nazadnje, velik del financiranja skupine je potekal prek notranje banke, tj. družbe Nanshan Finance. Ta subjekt se financira predvsem z vlogami družb skupine, od katerih velik del prispeva družba Nanshan Group Co. Ltd. Tako je mogoče prek tega notranjega subjekta prenesti zunanje financiranje na hčerinske družbe. Ker so subvencije družbe Nanshan Group Co., Ltd. koristile vsem povezanim družbam v skupini, je Komisija menila, da je najustreznejši pristop, da se subvencije izračunajo kot delež konsolidiranih prihodkov od prodaje. V nasprotju s trditvami družbe je ta metodologija enaka tisti, ki je bila uporabljena v zadevi v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, v kateri so se subvencije, zagotovljene končni matični družbi skupine CNBM, ki je bila v organizacijski strukturi skupine na isti ravni kot družba Nanshan Group Co., Ltd., prav tako delile s konsolidiranim prihodkom od prodaje, nato pa dodelile proizvajalcu izvozniku. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(593)

V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe se je skupni znesek subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, izračunal na podlagi skupnega tehtanega povprečnega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določenega za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu, razen zanemarljivih zneskov in zneskov subvencij, določenih za izdelke, za katere se uporabljajo določbe člena 28(1) osnovne uredbe. Vendar Komisija pri določitvi navedenih zneskov ni prezrla ugotovitev, ki so delno temeljile na razpoložljivih dejstvih. Dejansko meni, da razpoložljiva dejstva, ki se uporabljajo v navedenih primerih, niso bistveno vplivala na informacije, potrebne za pošteno določitev zneska subvencioniranja, tako da izvozniki, ki niso bili pozvani k sodelovanju v preiskavi, z uporabo tega pristopa ne bodo oškodovani (114).

(594)

Komisija je glede na visoko stopnjo sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in reprezentativnost vzorca, tudi v smislu upravičenosti do subvencij, znesek, ki se uporablja za „vse druge družbe“, določila na raven najvišjega zneska, določenega za vzorčene družbe.

Ime družbe	Znesek subvencije
Skupina Nanshan Group	18,2 %
Skupina Wanshun Group	8,6 %
Skupina Daching Group	10,1 %
Druge sodelujoče družbe	12,3 %
Vse druge družbe	18,2 %

4. ŠKODA

4.1. Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(595)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 86, se je prehodno obdobje za izstop Združenega kraljestva iz EU končalo 31. decembra 2020, pravo Unije pa za Združeno kraljestvo ne velja več od 1. januarja 2021. Posledično je Komisija od zainteresiranih strani zahtevala, naj predložijo posodobljene informacije na podlagi EU-27. Kazalniki, navedeni v nadaljevanju, ter stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen so bili tako izračunani izključno na podlagi podatkov za EU-27.

(596)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji proizvajalo enajst proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(597)

Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave določena na približno 209 000 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so podatki, ki so jih predložili vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci Unije. Zanesljivost in popolnost teh podatkov sta bili navzkrižno preverjeni glede na podatke v pritožbi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 37, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

4.2. Določitev zadevnega trga Unije

(598)

Da bi Komisija ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s položajem industrije Unije, je proučila, ali in v kakšnem obsegu je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(599)

Pri tem in da bi lahko Komisija čim bolj celovito prikazala razmere industrije Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost v zvezi s konvertersko aluminijasto folijo in proučila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastne potrebe ali za prosti trg.

(600)

Ugotovila je, da je bil del celotne proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen za zaprti trg, kot je navedeno v preglednici 1 v nadaljevanju. Zaprti trg se je v obravnavanem obdobju sicer povečal, vendar je ostal na razmeroma nizkih ravneh, tj. približno 15 % potrošnje v obdobju preiskave. Vendar Komisija nima prepričljivih dokazov v zvezi s tem, ali lahko družbe, ki za proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi uporabljajo konvertersko aluminijasto folijo, svobodno izberejo dobavitelja, saj informacije o prodaji in proizvodnji za lastno uporabo temeljijo na podatkih, zbranih pri družbah, ki niso vključene v vzorec. Komisija je menila, da si te družbe morda med seboj konkurirajo, zato so vsi tržni deleži izračunani na podlagi skupne potrošnje EU. V tej fazi je ta pristop najbolj konservativen in vsekakor ne vpliva na ugotovitve o škodi.

(601)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, proučila izključno na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, rast, obseg izvoza in cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in upravičeno, so se ugotovitve proučitve primerjale s podatki za zaprti trg, da se je zagotovila celotna slika položaja industrije Unije.

(602)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno proučili le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo proizvodnje industrije Unije za lastne potrebe. To so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, pri čemer ni pomembno, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu.

4.3. Potrošnja Unije

(603)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci Unije, ter uvoza glede na podatke Eurostata.

(604)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

2017

2018

2019

Skupna potrošnja Unije

201 281

201 696

191 084

189 149

Indeks

100

Zaprti trg

27 209

27 340

28 727

29 128

Indeks

100

106

107

Prosti trg

174 073

174 356

162 358

160 021

Indeks

100

Vir:	vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci Unije ter Eurostat

(605)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja leta 2018 najprej nekoliko povečala, in sicer za manj kot 1 %, potem se je leta 2019 zmanjšala za 5 %, v obdobju preiskave pa še za 1 %. Potrošnja se je v obravnavanem obdobju torej zmanjšala za 6 %. Zmanjšanje je vsaj delno posledica splošnih smernic, ki jih je EU leta 2019 napovedala za krožno gospodarstvo, vključno s cilji glede možnosti recikliranja osnovnih materialov, kot so aluminij, jeklo, steklo itd. Laminati, pri katerih se uporabljajo tanke folije v kombinaciji z drugimi osnovnimi materiali, kot so plastične folije, papir itd., se podrobno spremljajo, saj jih je z obstoječimi tehnologijami težko reciklirati. To je negativno vplivalo na povpraševanje po tanki aluminijasti foliji.

(606)

Zdi se, da pandemija COVID-19 ni vplivala na potrošnjo. Glede na informacije, ki so jih predložili proizvajalci Unije, je kopičenje zalog živil na začetku pandemije dejansko najprej povzročilo povečanje potrošnje, potem pa so se ta živila v naslednjih mesecih porabila in prodaja embalaže za živila se je nekoliko zmanjšala.

4.4. Uvoz iz zadevne države

4.4.1. Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(607)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi dveh oznak TARIC (115), pridobljenih iz podatkovne zbirke Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza iz zadevne države glede na obseg skupne potrošnje Unije, kot je navedeno v preglednici 2.

(608)

Uvoz iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

2017

2018

2019

Obseg uvoza iz zadevne države (v tonah)

36 660

42 343

46 595

44 276

Indeks

100

115

127

121

Tržni delež

18 %

21 %

24 %

23 %

Indeks

100

115

134

129

Vir:

Eurostat

(609)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 21 %, njegov tržni delež pa se je povečal za 5 odstotnih točk in tako v obdobju preiskave dosegel 23 %. Pred pandemijo, tj. leta 2019, je tržni delež uvoza iz Kitajske dosegel celo 24 %.

4.4.2. Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen

(610)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata, pri čemer je uporabila oznaki TARIC, navedeni v uvodni izjavi 607.

(611)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

2017

2018

2019

Uvozna cena

2 869

2 893

2 801

2 782

Indeks

100

101

Vir:

Eurostat

(612)

Povprečne cene uvoza iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju znižale za 3 % z 2 869 EUR/tono na 2 782 EUR/tono. Kot je navedeno v preglednici 7, so navedene cene v obravnavanem obdobju ostale precej nižje od prodajnih cen in stroškov proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije.

(613)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

—	tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter

—	ustrezno tehtano povprečje cen za posamezne vrste uvoženih izdelkov vzorčenih sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunano prvi neodvisni stranki na trgu Unije, ki je določeno na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), z ustreznimi prilagoditvami za carino in stroške, nastale po uvozu.

(614)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije so bile ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen med 3,9 % in 14,2 %. Ugotovljena tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen je znašala 10,8 %.

4.5. Gospodarski položaj industrije Unije

4.5.1. Splošne pripombe

(615)

V skladu s členom 8(3) osnovne uredbe je bila v proučitev učinka subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(616)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 37, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(617)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci ter ki so bili navzkrižno preverjeni glede na podatke iz pritožbe. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(618)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(619)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.5.2. Makroekonomski kazalniki

4.5.2.1. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti

(620)

Celotna proizvodnja v Uniji, proizvodna zmogljivost in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti

2017

2018

2019

Obseg proizvodnje (v tonah)

240 005

240 349

212 713

208 976

Indeks

100

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

296 161

283 091

281 091

278 319

Indeks

100

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti

81 %

85 %

76 %

75 %

Indeks

100

105

Vir:	vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci Unije

(621)

Obseg proizvodnje se med letoma 2017 in 2018 skoraj ni spremenil, potem pa se je zmanjšal v letu 2019 in še dodatno v obdobju preiskave. V obravnavanem obdobju se je celotni obseg proizvodnje zmanjšal za 13 %. Glede na razmere na prostem trgu in vse manjšo prodajo (glej preglednico 5) so proizvajalci Unije povečali prodajo za lastno uporabo (glej preglednico 5) in izvoz (glej preglednico 12), da bi ohranili proizvodnjo in znižali stalne stroške. Kljub tem prizadevanjem se je obseg proizvodnje še naprej zmanjševal.

(622)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. To je bil premišljen odziv, da bi se omejila škoda zaradi vse manjše prodaje na prostem trgu, ki je v obravnavanem obdobju negativno vplivala na proizvodnjo. Ker se je proizvodnja zmanjšala bolj kot proizvodna zmogljivost, se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 % in v obdobju preiskave dosegla 75 %.

(623)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

2017

2018

2019

Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

148 840

144 726

130 060

132 227

Indeks

100

Tržni delež

74 %

72 %

68 %

70 %

Indeks

100

Prodaja na zaprtem trgu (v tonah)

22 378

22 392

23 972

25 106

Indeks

100

107

112

Tržni delež prodaje na zaprtem trgu

11 %

13 %

Indeks

100

113

119

Prodaja na prostem trgu (v tonah)

126 462

122 334

106 087

107 120

Indeks

100

Tržni delež prodaje na prostem trgu

63 %

61 %

56 %

57 %

Indeks

100

Vir:	vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci Unije

(624)

Celotna prodaja v EU se je v obravnavanem obdobju zmanjševala in dosegla (–11 %). Najbolj se je zmanjšala med letoma 2018 in 2019 (–10 %), potem pa se je nekoliko povečala (za 2 %), kar je sovpadalo z motnjami v svetovni dobavni verigi zaradi izbruha pandemije COVID-19 v LRK.

(625)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 600, je bil del celotne proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen za zaprti trg. Ta del je znašal 15 % potrošnje Unije v obdobju preiskave in se je v obravnavanem obdobju povečal za 12 %. Najbolj se je povečal med letoma 2018 in 2019 ter v obdobju preiskave.

(626)

Celotna prodaja industrije Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 15 %. Posledično se je tržni delež prodaje industrije Unije na prostem trgu zmanjšal s 63 % leta 2017 na 57 % v obdobju preiskave. Po zmanjšanju za 5 odstotnih točk v obdobju 2018–2019 se je do konca obdobja preiskave povečal za 1 odstotno točko.

4.5.2.2. Rast

(627)

Zaradi zmanjšanja potrošnje industrija Unije ni beležila le zmanjšanja obsega prodaje v EU, temveč tudi tržnega deleža na prostem trgu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 623.

4.5.2.3. Zaposlenost in produktivnost

(628)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

2017

2018

2019

Število zaposlenih

2 220

2 151

2 072

2 003

Indeks

100

Produktivnost (v tonah/EPDČ)

108

112

103

104

Indeks

100

103

Vir:	vzorčeni in nevzorčeni proizvajalci Unije

(629)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %, saj je industrija Unije poskušala zagotavljati svojo trajnostnost in se uskladiti s povpraševanjem na domačem trgu.

(630)

Posledično se je njena produktivnost prvič izboljšala leta 2018, in sicer s 108 na 112 ton/EPDČ, nato pa se je po zmanjšanju obsega proizvodnje zmanjšala. Skupna produktivnost se je torej poslabšala za 3 %. Razlog je ta, da se je zaposlenost leta 2018 zmanjšala, proizvodnja pa je ostala sorazmerno stabilna. Od leta 2019 do konca obdobja preiskave pa se je proizvodnja zaradi manjše prodaje zmanjševala hitreje kot zaposlenost, kar je povzročilo ustrezno zmanjšanje produktivnosti.

4.5.2.4. Višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja

(631)

Vse subvencijske stopnje so bile znatno nad stopnjo de minimis. Ob upoštevanju obsega in cene uvoza iz zadevne države je višina dejanskih subvencijskih stopenj znatno vplivala na industrijo Unije.

(632)

To je prva protisubvencijska preiskava v zvezi z zadevnim izdelkom. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega subvencioniranja.

4.5.3. Mikroekonomski kazalniki

4.5.3.1. 6. Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(633)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

2017

2018

2019

Povprečna prodajna cena na enoto na prostem trgu (v EUR/tono)

3 396

3 557

3 408

3 359

Indeks

100

105

100

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

3 423

3 642

3 733

3 687

Indeks

100

106

109

108

Vir:	vzorčeni proizvajalci Unije

(634)

Prodajne cene na prostem trgu so se leta 2018 prvič zvišale s 3 396 EUR/tono na 3 557 EUR/tono. Nato so se leta 2019 znižale na 3 408 EUR/tono, v obdobju preiskave pa padle na 3 359 EUR/tono.

(635)

Proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev so se leta 2018 zvišali za 6 % s 3 423 EUR/tono, leta 2019 pa še za 3 % in tako dosegli 3 733 EUR/tono. Ta številka je obdobju preiskave ostala bolj ali manj stabilna. Enemu vzorčenemu proizvajalcu Unije so nastali stroški, povezani s prestrukturiranjem (zlasti svežnji za presežne delavce), kar je vplivalo na stroške proizvodnje v obdobju preiskave. Vendar bi tudi brez teh stroškov proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije bili 3 % višji v obdobju preiskave kot leta 2017.

(636)

Splošno zvišanje proizvodnih stroškov na enoto v obravnavanem obdobju je bilo predvsem posledica zmanjšanja obsega proizvodnje za 13 % (15 % za vzorčene proizvajalce Unije). Ne glede na izredne stroške prestrukturiranja je to vidno zlasti leta 2019, ko so bili zadevni stroški nizki, proizvodnja vzorčenih proizvajalcev Unije pa se je močno zmanjšala (–19 %). Vsi vzorčeni proizvajalci Unije so se potem začeli prilagajati, zaradi česar sta se prodaja in obseg proizvodnje v obdobju preiskave nekoliko izboljšala, k čemur je prispeval tudi manjši uvoz iz LRK po izbruhu pandemije. Zaradi te odprave in znižanja nekaterih stalnih stroškov so se v obdobju preiskave znižali proizvodni stroški na enoto (če se ne upoštevajo stroški prestrukturiranja).

4.5.3.2. 7. Stroški dela

(637)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

2017

2018

2019

Povprečni stroški dela na zaposlenega (EUR)

75 686

80 542

74 897

94 489

Indeks

100

106

125

Vir:	vzorčeni proizvajalci Unije

(638)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se leta 2018 zvišali za 6 %, leta 2019 pa znižali za 7 %. Potem so se v obdobju preiskave zvišali za 26 %, kar je rezultat stroškov prestrukturiranja, ki jih je imel proizvajalec Unije. Če se ti izredni stroški ne upoštevajo, bi povprečni stroški dela v obdobju preiskave znašali [77 000–81 000], kar pomeni [2–7]-odstotno zvišanje v primerjavi z letom 2017.

4.5.3.3. Zaloge

(639)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

2017

2018

2019

Končne zaloge (v tonah)

8 745

8 598

6 664

7 491

Indeks

100

Končne zaloge kot delež proizvodnje

7,9 %

7,3 %

8,2 %

Indeks

100

103

Vir:	vzorčeni proizvajalci Unije

(640)

Končne zaloge so v celotnem obravnavanem obdobju ostale na razumni ravni. Ker industrija konverterske aluminijaste folije na splošno deluje po načelu proizvodnje po naročilu, je ta kazalnik v celotni analizi škode manj pomemben.

(641)

Končne zaloge kot delež proizvodnje so se leta 2019 nekoliko zmanjšale, v obdobju preiskave pa nekoliko povečale, vendar te spremembe zalog niso izredne.

4.5.3.4. Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(642)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

2017

2018

2019

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje)

–1,9 %

–1,0 %

–8,1 %

–9,6 %

Denarni tok (v EUR)

1 714 095

12 673 563

2 805 796

–11 241 877

Indeks

100

739

164

– 656

Naložbe (v EUR)

21 447 204

19 751 766

19 457 392

16 592 531

Indeks

100

Donosnost naložb

–2 %

–5 %

–19 %

–24 %

Indeks

– 100

– 210

– 769

– 997

Vir:	vzorčeni proizvajalci Unije

(643)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od zadevne prodaje.

(644)

Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam je z ustvarjanja izgube leta 2017 prešla na ustvarjanje nekoliko manjše izgube leta 2018, leta 2019 pa na ustvarjanje znatne izgube, ki se je v obdobju preiskave še povečalo (–9,6 %). Opozoriti je treba, da je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave začel prestrukturiranje. Stroški tega prestrukturiranja, vključno s plačili odpravnin, so negativno vplivali na drugi del obdobja preiskave. Vendar bi vzorčeni proizvajalci tudi brez teh izrednih stroškov v obdobju preiskave še vedno ustvarjali izgubo po stopnji –5,6 %.

(645)

Jasno je, da je industrija Unije utrpela škodo že leta 2017. Glede na tržni delež uvoza iz Kitajske (18 % leta 2017) po cenah, nižjih od cen industrije Unije in tudi nižjih od njenih stroškov proizvodnje, to ni presenetljivo. Stroški proizvajalcev Unije so se zvišali bolj kot njihove cene, zaradi česar se je zmanjšala dobičkonosnost industrije Unije. Industrija Unije zaradi negativnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz LRK (v smislu obsega in nizkih cen), ni mogla zvišati cen v enakem obsegu, kot so se zviševali stroški. Dejansko so bile kitajske cene v celotnem obravnavanem obdobju stalno nizke in znatno nižje od cen industrije Unije (glej preglednici 3 in 7), kar je omejevalo zvišanje cen. To je oviralo dvig cen in zmanjšalo dobičkonosnost, kar se je nadaljevalo v obdobju preiskave. Po tem, ko so se kitajske cene leta 2018 nekoliko zvišale (za 1 %), so se leta 2019 znižale za 3 %, v obdobju preiskave pa še za 0,7 %. Ostale so daleč pod ravnjo cen, ki jo je dosegla industrija Unije. To dokazujejo tudi znatne stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen, navedene v uvodni izjavi 614.

(646)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je v obravnavanem obdobju v skladu z razvojem dobičkonosnosti razvijalo negativno.

(647)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 23 %. Ambiciozni naložbeni načrti so bili ustavljeni zaradi nezadostne dobičkonosnosti. Namesto njih so bili izvedeni manj ambiciozni načrti.

(648)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju je bilo njeno gibanje negativno, in sicer se je zmanjšala z –2 % leta 2017 na –24 % v obdobju preiskave. Ta razvoj sledi zmanjševanju dobičkonosnosti industrije Unije.

(649)

Kot kažejo kazalniki iz uvodne izjave 642, vzorčeni proizvajalci Unije vse težje zbirajo kapital za naložbe. Zaradi tako hitrega upada donosnosti naložb je zmožnost vzorčenih proizvajalcev za zbiranje kapitala v prihodnosti še bolj ogrožena.

4.6. Sklep o škodi

(650)

V obravnavanem obdobju se je uvoz konverterske aluminijaste folije iz LRK, ki je bil velik že leta 2017, precej povečal v absolutnem (+21 %) in relativnem smislu (+5 odstotnih točk v tržnem deležu), čeprav se je potrošnja v EU zmanjšala za 6 %. V obdobju preiskave so uvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v povprečju za 10,8 % nelojalno nižale prodajne cene Unije. Ne glede na ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki je Komisija prav tako ugotovila, da so bile kitajske cene v obravnavanem obdobju stalno nizke in precej nižje od cen industrije Unije (glej preglednici 3 in 7). Industrija Unije zaradi negativnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz LRK (v smislu obsega in nizkih cen), ni mogla zvišati cen v enakem obsegu, kot so se zviševali stroški.

(651)

Industrija Unije je znake škode kazala že na začetku obravnavanega obdobja. Ker je tržni delež uvoza iz Kitajske leta 2017 znašal 18 % in ker je bila cena tega uvoza znatno nižja od cene industrije Unije (glej preglednici 3 in 7), to ni presenetljivo.

(652)

Vsi makroekonomski kazalniki, kot so proizvodnja, zmogljivost, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, obseg prodaje na trgu EU, tržni delež, zaposlenost in produktivnost, so v obravnavanem obdobju kazali negativno gibanje. Podobno so negativno gibanje v obravnavanem obdobju kazali praktično vsi mikroekonomski kazalniki, kot so prodajne cene na prostem trgu EU, stroški proizvodnje, stroški dela, dobičkonosnost, končne zaloge, denarni tok, naložbe in donosnost naložb. Kar zadeva obdobje 2017–2019, tj. pred začetkom pandemije COVID-19, so se isti kazalniki škode prav tako razvijali negativno. Za veliko kazalnikov je bilo stanje v obdobju preiskave boljše kot leta 2019. Razlog je predvsem nižja raven uvoza iz LRK zaradi izbruha pandemije konec leta 2019 in na začetku leta 2020. To dodatno poudarja učinek, ki ga ima ta uvoz na splošni položaj industrije Unije.

(653)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(4) osnovne uredbe.

5. VZROČNA ZVEZA

(654)

Komisija je v skladu s členom 8(5) osnovne uredbe proučila, ali je subvencionirani uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 8(6) osnovne uredbe je proučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki, ter zagotovila, da morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne subvencionirani uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana temu subvencioniranemu uvozu. Ugotovljeni so bili naslednji morebitni dejavniki: potrošnja; pandemija COVID-19; domnevno pomanjkanje naložb; prestrukturiranje industrije Unije; visoki proizvodni stroški v Uniji; uvoz iz tretjih držav; izvoz industrije Unije.

5.1. Učinki subvencioniranega uvoza

(655)

Poslabšanje položaja industrije Unije je sovpadlo z znatnim prodorom uvoza iz Kitajske, ki je nenehno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije in oviral dvig cene na trgu Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 614, so uvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v povprečju za 10,8 % nelojalno nižale prodajne cene Unije.

(656)

Obseg uvoza iz LRK se je (kot je navedeno v preglednici 2) s približno 36 660 ton leta 2017 povečal na približno 44 276 ton v obdobju preiskave, tj. za 21 %. Tržni delež pa se je povečal za 29 %, in sicer z 18 % na 23 %. V istem obdobju (kot je navedeno v preglednici 5) se je prodaja industrije Unije na prostem trgu zmanjšala za 15 %, njen tržni delež na prostem trgu pa se je zmanjšal s 63 % na 57 %, tj. za 10 %.

(657)

Položaj v obdobju 2017–2019 je še zgovornejši, saj se je kitajski uvoz povečal za 27 % (s 36 660 ton na 46 595 ton) in dosegel 24-odstotni tržni delež, medtem ko se je tržni delež industrije Unije na prostem trgu zmanjšal na 56 % (–12 %). Kljub zmanjšanju potrošnje med letoma 2018 in 2019 pa se je kitajski uvoz dejansko stalno povečeval in pridobival tržni delež industrije Unije.

(658)

Cene subvencioniranega uvoza so se v obravnavanem obdobju znižale za 3 % (kot je navedeno v preglednici 3), in sicer z 2 869 EUR/tono na 2 781 EUR/tono. Za primerjavo so se cene industrije Unije v istem obdobju znižale le za 1 %, tj. s 3 396 EUR/tono leta 2017 na 3 359 EUR/tono v obdobju preiskave. Čeprav je bila raven kitajskih cen leta 2017 torej nižja, so se te v obravnavanem obdobju bolj znižale (–88 EUR/tono) kot cene industrije Unije (–37 EUR/tono). Poleg tega so se kitajske cene v obdobju 2017–2019 znižale za 2 %, medtem ko so se cene industrije Unije zvišale za manj kot 1 % (12 EUR/tono).

(659)

Pritisk, ki ga je povzročal subvencionirani uvoz, je tako znatno oviral dvig cen industrije Unije. Industrija Unije zaradi negativnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz Kitajske (v smislu obsega in nizkih cen), ni mogla zvišati cen v enakem obsegu, kot so se zviševali stroški. Stopnja tega negativnega pritiska je razvidna najmanj iz dejstva, da so bile v celotnem obravnavanem obdobju kitajske cene dejansko stalno nizke in znatno nižje od cen in stroškov proizvodnje industrije Unije, kar je omejevalo možnost zvišanja cen (glej uvodno izjavo 614). To je povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(660)

Razlika med letom 2019 in obdobjem preiskave je zlasti zgovorna z vidika povezave med uvozom iz LRK in položajem industrije Unije. Ko se je po motnjah v proizvodnji in izvozu v LRK zaradi pandemije uvoz zmanjšal, so se nekoliko izboljšali proizvodnja vzorčenih proizvajalcev Unije, prodaja, proizvodni stroški na enoto in dobičkonosnost industrije Unije (izredni stroški prestrukturiranja niso upoštevani).

(661)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije. Ta škoda je vplivala na obseg in tudi na cene.

5.2. Učinki drugih dejavnikov

5.2.1. Potrošnja

(662)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi dejstvo, da se je konverterska aluminijasta folija v nekaterih segmentih nadomestila z drugimi izdelki, lahko povzročilo škodo industriji Unije.

(663)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 605, se je potrošnja Unije leta 2019 in v obdobju preiskave dejansko zmanjšala. Kljub temu se je uvoz iz LRK povečeval v celotnem obravnavanem obdobju, potrošnja pa se je zmanjševala. Kadar povpraševanje upada, se sicer običajno pričakuje, da bo to na vse proizvajalce vplivalo na podoben način ali da se bo celo izvoz bolj zmanjšal v primerjavi z domačo prodajo (v Uniji) glede na bližino domačih proizvajalcev in strank. Vendar se je v celotnem obravnavanem obdobju uvoz iz LRK povečal za 21 % (27 % leta 2019), prodaja Unije na prostem trgu pa se je zmanjšala za 15 % (16 % leta 2019). Poleg tega je manjše izboljšanje nekaterih kazalnikov, obravnavano v uvodni izjavi 630, sovpadalo s stalnim zmanjševanjem potrošnje, navedenim v preglednici 2. Edina pomembna razlika med tema obdobjema so bile nižje ravni poceni uvoza iz LRK zaradi pandemije.

(664)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da bi bilo treba skrčenje trga šteti za razlog za škodo, saj se je trg v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Komisija je že upoštevala skrčenje trga, kitajska vlada pa ni predložila nobenih dokazov, ki bi ovrgli sklep Komisije iz prejšnje uvodne izjave. Komisija je zato navedeno trditev zavrnila.

5.2.2. Pandemija COVID-19

(665)

Pandemija COVID-19, ki se je začela v prvi polovici leta 2020, je različno vplivala na položaj na trgu EU. Kot je navedeno v uvodni izjavi 605, se skupna potrošnja ni spremenila, medtem ko se je uvoz iz LRK nekoliko zmanjšal.

(666)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 657, se je subvencionirani kitajski uvoz v obdobju 2017–2019 na medletni ravni že stalno povečeval, pri čemer se je do začetka pandemije COVID-19 v prvi polovici leta 2020 povečal za več kot 27 %. Povedano drugače, znatna škoda, ki jo je industrija Unije utrpela zaradi subvencioniranega uvoza, je bila že povzročena, kot to dokazuje negativni razvoj vseh makro- in mikroekonomskih kazalnikov v obdobju 2017–2019, preden se je pojavila še pandemija COVID-19. Kot je navedeno v uvodni izjavi 636, je poleg tega manjši obseg uvoza iz LRK zaradi pandemije na začetku leta 2020 pozitivno vplival na nekatere kazalnike škode. To dodatno potrjuje trdno povezavo med uvozom in stanjem škode industrije Unije.

(667)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da pandemija COVID-19 ni prispevala k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(668)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da je Komisija nezadostno preiskala učinek pandemije COVID-19. Trdila je, da je pandemija povzročila krizo na strani povpraševanja, ki bi bila razvidna tudi iz 6-odstotnega zmanjšanja BDP Unije leta 2020. Napovedi Komisije v zvezi s pričakovanim okrevanjem gospodarstva bi dokazovale začasni učinek pandemije.

(669)

Komisija je zavrnila to trditev ob sklicevanju na uvodno izjavo 666, v kateri je povzela vpliv pandemije COVID-19.

5.2.3. Pomanjkanje naložb

(670)

En proizvajalec izvoznik in dva uporabnika so trdili, da je pomanjkanje naložb industrije Unije v njihove proizvodne obrate eden od razlogov za škodo.

(671)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 647, so bile nekatere ambiciozne naložbe vzorčenih proizvajalcev Unije res ustavljene. Vendar je to bil rezultat stanja škode industrije Unije in ne razlog zanjo. Kljub težkemu položaju industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju, so bile pri preiskavi ugotovljene naložbe v mehanizme za linijski nadzor kakovosti in druge posodobitve obstoječega strojnega parka. Poleg tega je več družb zagotovilo naložbe v raziskave in razvoj za izdelavo tanjše konverterske aluminijaste folije in konverterske aluminijaste folije za proizvodnjo akumulatorjev za električne avtomobile. To dokazuje, da se je industrija Unije v okviru finančnih zmožnosti prilagodila zahtevam trga.

(672)

Čeprav ni mogoče izključiti, da so za zagotavljanje dolgoročne trajnostnosti industrije Unije morda potrebne dodatne naložbe v najnovejšo tehnologijo, je Komisija sklenila, da stanje proizvodne opreme industrije Unije ter razvoj njenih obratovalnih stroškov ne zmanjšujeta vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(673)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da omejene naložbe niso prispevale k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(674)

Konzorcij uvoznikov je zahteval, naj se pripombe, ki jih je predložil v ločeni protidampinški preiskavi, vključijo v to protisubvencijsko preiskavo, poleg tega pa je predložil pripombe glede končnega razkritja v tem postopku. Trdil je, da je Komisija ponovila svoje sklepe iz začasne uredbe, ne da bi predložila dokaze, ki bi lahko ovrgli trditev konzorcija, da je škoda industriji Unije nastala zaradi pomanjkanja naložb, posledično pa ni bilo mogoče zagotoviti tanke folije. Konzorcij je trdil, da je sicer predložil vse dokaze, ki jih je lahko razumno zbral, vendar bi morala Komisija preveriti točnost teh trditev in po potrebi nadalje preiskati ta vprašanja, tako da bi od proizvajalcev Unije zahtevala dodatne informacije. Zaradi pomanjkanja naložb v nove stroje in tehnologije so proizvodne linije proizvajalcev Unije zastarele, saj je velika večina obratov za aluminijaste folije v EU stara več kot 20 let.

(675)

V nasprotju s trditvami konzorcija je Komisija med navzkrižnimi preverjanji na daljavo preverila rezultate preskušanja kakovosti posebej za folijo < 6 v zvezi z vzorčenimi proizvajalci Unije, saj je konzorcij trdil, da so obstajale težave glede kakovosti tanjših folij. Čeprav je Komisija priznala, da so bile nekatere naložbe ustavljene, je preverila tudi naložbe v obstoječe strojne parke in posledične preskuse kakovosti. Komisija je zato zavrnila trditev, da si ni dovolj prizadevala za oceno trditev konzorcija, na podlagi predloženih dokazov.

5.2.4. Prestrukturiranje industrije Unije

(676)

En uporabnik je kot razlog za stanje škode industrije Unije navedel izstop proizvajalcev Unije s trga in prestrukturiranje.

(677)

Večina izstopov s trga, ki jih je navedel uporabnik, se je zgodila pred obravnavanim obdobjem. Ni bilo razlogov, ki bi kazali, da bi se ta zaprtja zgodila pod pravičnimi tržnimi pogoji. Podobno kot v položaju v zvezi z naložbami, so zaprtja proizvodnih obratov in podjetij v bistvu rezultat stanja škode industrije Unije in ne razlog zanjo. Ta zaprtja v okviru prestrukturiranja in prilagajanja po navadi zmanjšajo škodo in je ne poslabšajo.

(678)

Stroški prestrukturiranja enega vzorčenega proizvajalca Unije v drugi polovici obdobja preiskave so morda res vplivali na nekatere kazalnike, kot so stroški proizvodnje, stroški zaposlovanja in dobičkonosnost. Zato je Komisija obravnavala tudi sliko škode brez teh stroškov. Tudi brez teh elementov stroškov je jasno, da je industrija Unije utrpela škodo v celotnem obravnavanem obdobju, vključno z obdobjem preiskave. Te trditve so zato bile zavrnjene.

(679)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da prestrukturiranje industrije Unije ni prispevalo k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(680)

Po končnem razkritju je družba Xiamen Xiashun trdila, da se prestrukturiranje industrije Unije in prenehanje proizvodnje v družbi Novelis Lüdenscheid ne moreta prezreti. Družba Xiamen Xiashun je trdila, da pri končnem razkritju ni bilo navedeno, kako so se stroški prestrukturiranja dejansko obravnavali in upoštevali, ter da Komisija ni predložila natančnejšega razlogovanja.

(681)

V nasprotju s trditvijo družbe Xiamen Xiashun je Komisija jasno navedla, kako je ocenila prestrukturiranje industrije Unije v okviru izračuna kazalnikov škode. Kot je opisano v uvodnih izjavah končnega razkritja, je Komisija v uvodni izjavi 510 končnega razkritja pojasnila, da je prestrukturiranje najprej obravnavala kot del prilagajanja zaradi škode in ga načeloma vključila v svoj izračun. Nadalje je v uvodni izjavi 511 končnega razkritja pojasnila, da je opravila vzporeden izračun, pri katerem ni upoštevala stroškov prestrukturiranja enega vzorčenega proizvajalca Unije in je ocenila, ali bi to imelo vpliv, kot je znova navedla v uvodni izjavi 678 zgoraj. Komisija je zato zavrnila trditev družbe Xiamen Xiashun, saj je poleg opisa uporabljene metode navedla tudi, da se sklep o dejavnikih škode in vzročnosti tudi ob izključitvi navedenih stroškov ne bi spremenil.

5.2.5. Visoke plače, stroški energije in pomanjkanje vertikalne integracije

(682)

En uporabnik je trdil, da so visoke plače in stroški energije razlog za stanje škode industrije Unije.

(683)

Proizvajalci Unije so od leta 2017 do obdobja preiskave zmanjšali število zaposlenih v proizvodnji in upravi, s čimer so znatno znižali svoje skupne stroške dela, da bi ohranili konkurenčnost z manjšim tržnim deležem. Kot je navedeno v preglednici 8, so se povprečni stroški na zaposlenega v obdobju preiskave zvišali, vendar je bil razlog za to predvsem prestrukturiranje enega od vzorčenih proizvajalcev. Brez teh izrednih stroškov so povprečni stroški na zaposlenega ostali sorazmerno stabilni v celotnem obravnavanem obdobju, vzorčeni proizvajalci Unije pa so še vedno ustvarjali izgubo.

(684)

Stroški energije predstavljajo sorazmerno majhen del stroškov proizvodnje (približno 3 %), zato ne vplivajo pomembno na zvišanje stroškov proizvodnje, navedeno v preglednici 7. Čeprav so se stroški energije na tono konverterske aluminijaste folije, ki jo proizvedejo vzorčeni proizvajalci Unije, v celotnem obravnavanem obdobju zvišali za 12 %, je to delno posledica manjšega obsega proizvodnje, vsekakor pa glede na to, kolikšen delež stroškov proizvodnje predstavljajo stroški energije, ti ne morejo biti odgovorni za zvišanje stroškov proizvodnje iz preglednice 7.

(685)

En uporabnik je trdil, da je pomanjkanje vertikalne integracije vzrok za znatno škodo industrije Unije.

(686)

Komisija je ugotovila, da pomanjkanje vertikalne integracije ne pomeni prekinitve vzročne verige, saj se ta dejavnik v celotnem obravnavanem obdobju ni spremenil. Poleg tega tudi vsi kitajski proizvajalci izvozniki niso vertikalno integrirani. Trditev je bila zato zavrnjena.

(687)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da plače, stroški energije in pomanjkanje vertikalne integracije niso prispevali k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(688)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da Komisija ni ustrezno upoštevala stroškov dela, ki so se od leta 2019 do konca obdobja preiskave povišali za 25 %.

(689)

V nasprotju s trditvijo kitajske vlade je Komisija analizirala učinek višjih stroškov dela in ugotovila, da jih je treba obravnavati skupaj z zmanjšanjem števila zaposlenih pri proizvajalcih Unije, ki je povzročilo izredne stroške. Brez upoštevanja izrednih stroškov za prilagoditev so stroški na zaposlenega ostali sorazmerno stabilni, kot je že navedeno v uvodni izjavi 683. Komisija je zato to trditev zavrnila.

5.2.6. Uvoz iz tretjih držav

(690)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

Država

2017

2018

2019

Vse tretje države skupaj, razen zadevne države

Obseg (v tonah)

10 950

9 680

9 675

8 625

Indeks

100

Tržni delež

5 %

Povprečna cena

3 192

3 386

3 474

3 575

Indeks

100

106

109

112

Vir:

Eurostat

(691)

Uvoz iz tretjih držav je bil sorazmerno omejen. Povprečne cene uvoza iz tretjih držav so bile v celotnem obravnavanem obdobju stalno višje od kitajskih cen. V letih 2017 in 2018 so bile le nekoliko nižje od cen Unije, leta 2019 in v obdobju preiskave pa so bile višje od njih. Obseg uvoza se je v obravnavanem obdobju zmanjšal (–21 %). Ob upoštevanju zmanjšanja potrošnje je tržni delež uvoza v celotnem obravnavanem obdobju ostal približno 5-odstoten. Njegove cene so se v obravnavanem obdobju zvišale za 12 %.

(692)

Komisija je na podlagi tega sklenila, da razvoj uvoza iz drugih držav v obravnavanem obdobju ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.7. Izvoz industrije Unije

(693)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

2017

2018

2019

Obseg izvoza (v tonah)

57 956

74 277

69 027

61 811

Indeks

100

128

119

107

Povprečna cena (v EUR/tono)

3 498

3 632

3 475

3 400

Indeks

100

104

Vir:	vzorčena in nevzorčena industrija Unije

(694)

Izvoz industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 7 %, in sicer s 57 356 ton leta 2017 na približno 61 811 ton v obdobju preiskave.

(695)

Povprečna cena tega izvoza se je leta 2018 najprej zvišala za 4 %, nato pa se je v obdobju preiskave postopno znižala na nižjo raven kot leta 2017 (–3 %). Povprečna cena tega izvoza je ostajala stalno nad ceno, ki jo je lahko industrija Unije dosegla na trgu EU.

(696)

Na podlagi ravni cen izvoza industrije Unije v tretje države je Komisija sklenila, da izvoz ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.3. Sklep o vzročni zvezi

(697)

Med poslabšanjem položaja industrije Unije in povečanjem uvoza iz LRK je jasna povezava.

(698)

Komisija je učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije razlikovala in ločila od škodljivih učinkov subvencioniranega uvoza. Nobeden od dejavnikov ni samostojno ali v povezavi z drugimi dejavniki prispeval k negativnemu razvoju kazalnikov škode, ugotovljenemu v obravnavanem obdobju.

(699)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je subvencionirani uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in znatno škodo.

6. INTERES UNIJE

6.1. Interes industrije Unije in dobaviteljev

(700)

V Uniji je enajst znanih skupin družb, ki proizvajajo konvertersko aluminijasto folijo. Industrija Unije neposredno zaposluje več kot 2 000 delavcev, še veliko več pa jih je od nje odvisnih posredno. Proizvajalci so močno razpršeni po vsej Uniji.

(701)

Odsotnost ukrepov bi verjetno imela znaten negativen učinek na industrijo Unije v smislu nadaljnjega oviranja dviga cen, manjše prodaje in nadaljnjega zmanjševanja dobičkonosnosti. Ukrepi bodo industriji Unije omogočili, da izkoristi svoj potencial na trgu Unije, ponovno pridobi izgubljen tržni delež in poveča dobičkonosnost na stopnje, ki se pričakujejo v običajnih konkurenčnih pogojih.

(702)

Komisija je zato sklenila, da je uvedba ukrepov v interesu industrije Unije in njenih dobaviteljev v zgornjem delu oskrbovalne verige.

6.2. Interes uporabnikov

(703)

Vprašalnik je izpolnilo devet uporabnikov, ki zastopajo industrijo prožne embalaže in industrijo gradbenih materialov. Teh devet družb predstavlja približno 27 % kitajskega uvoza v obdobju preiskave. Še trije drugi uporabniki so predložili pripombe, vendar niso predložili izpolnjenega vprašalnika. Komisija na podlagi teh odgovorov ni ugotovila velike odvisnosti od konverterske aluminijaste folije, uvožene iz LRK. Pri večini sodelujočih uporabnikov je konverterska aluminijasta folija iz LRK predstavljala med nič in 7 % stroškov proizvodnje izdelkov, pri katerih se ta folija uporablja. Izjemi sta uporabnika (eden v gradbenem sektorju, drugi pa v sektorju embalaže), ki iz LRK uvažata [80–95] % oziroma [85–100] % konverterske aluminijaste folije, kar predstavlja [15–25] % oziroma [20–30] % njunih stroškov zadevne proizvodnje.

(704)

Šest uporabnikov je trdilo, da proizvajalci Unije zaradi pomanjkanja naložb v nove stroje in opremo za linijski pregled kakovosti ne morejo zagotoviti enako kakovostne konverterske aluminijaste folije kot kitajski proizvajalci. Čeprav je res, da imajo proizvajalci Unije na splošno starejši strojni park kot kitajski proizvajalci, so proizvajalci Unije zagotovili naložbe v orodja za linijsko zaznavanje kakovosti, ki jih tudi uporabljajo. Glede na podatke o izvozu industrije Unije lahko proizvajalci Unije uspešno konkurirajo tudi na trgih tretjih držav, kar dokazuje, da njihov izdelek v primerjavi s svetovnim standardom na splošno ni slabše kakovosti. Čeprav imajo nekateri vodilni kitajski udeleženci na trgu obrate z zmogljivostjo za učinkovito proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov, je analiza kakovosti, ki jo je predložil uporabnik, pokazala, da to ne velja za celotno industrijo konverterske aluminijaste folije v LRK in vse njene proizvajalce izvoznike.

(705)

Trije uporabniki so navedli, da proizvajalci Unije ne bi dobavljali izdelkov velikih širin ali bi imeli omejeno dobavo za določene dimenzije. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da bi proizvajalci Unije lahko zagotovili vse širine, po katerih je povpraševanje na trgu. Določene širine bi morda bile stroškovno bolj učinkovite kot druge, odvisno od širine obrata za valjanje, kar se potem odraža v pogajanjih o cenah, vendar je to običajna poslovna praksa.

(706)

Trije uporabniki so trdili, da proizvajalci Unije ne bi mogli zagotoviti kakovostne konverterske aluminijaste folije debeline manj kot 6 mikronov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 63, je Komisija ugotovila, da ima industrija Unije obstoječo zmogljivost in v tem segmentu opravlja komercialno prodajo ter da tudi vlaga v proizvodnjo folije debeline manj kot 6 mikronov, ki je bila v obdobju preiskave razvijajoč se tržni segment z razmeroma majhno potrošnjo.

(707)

Dva uporabnika sta trdila, da bi izravnalne dajatve povzročile motnje v dobavni verigi. Čeprav lahko konično povpraševanje v določenih situacijah privede do daljših časovnih zamikov, kitajski proizvajalci pa imajo lahko večjo finančno prožnost za ustvarjanje zalog surovin, je treba opozoriti, da se lahko prav tako pojavijo motnje v dobavni verigi iz LRK, kot se je zgodilo zaradi pandemije COVID-19, zaradi česar je preživetje proizvajalcev Unije pomemben dejavnik za stabilnost dobave v Evropi. Kot je razvidno iz preglednice 4, je uporabnikom v Uniji vsekakor na voljo znatna neizkoriščena proizvodna zmogljivost.

(708)

Dva uporabnika sta trdila, da bi izravnalne dajatve ogrozile konkurenčnost konverterske industrije na trgu Unije, ki konkurira proizvajalcem iz držav zunaj Unije, saj zvišanja stroškov ne bi bilo mogoče prenesti na stranke. Evropski konverterji bi zato lahko preselili proizvodnjo v države zunaj Unije. Vendar niso bili predloženi nobeni konkretni dokazi o nezmožnosti prenosa dodatnih stroškov na konverterje.

(709)

Dva uporabnika sta trdila, da bi bile dajatve v nasprotju z evropskim ciljem za trajnostnost, saj bi uporaba tanjše konverterske aluminijaste folije prispevala k doseganju teh ciljev. Čeprav je Komisija že sklenila (glej uvodno izjavo 63), da je industrija Unije povsem zmožna proizvajati tanjšo konvertersko aluminijasto folijo, je treba opozoriti, da Evropska unija ne more vzpostaviti trajnostne zelene politike, katere element so okolju prijaznejši izolacijski materiali v gradbeništvu, na podlagi izrazito subvencioniranega in škodljivega uvoza iz LRK.

(710)

En uporabnik je trdil, da bi dajatve povzročile izkrivljanje trga, saj bi potrošnja za lastne potrebe dveh največjih proizvajalcev konverterske aluminijaste folije, ki sta tudi konverterja, znašala več kot 70 % njune proizvodnje. Glede na število proizvajalcev Unije je zelo malo verjetno, da bi potrošnja za lastne potrebe dveh povezanih proizvajalcev konverterske aluminijaste folije, ki sta tudi konverterja, povzročila izkrivljanje na trgu. Poleg tega je v EU na voljo znatna neizkoriščena zmogljivost za konvertersko aluminijasto folijo. Nazadnje, če se zaradi tega ne bi uvedli protisubvencijski ukrepi, bi to pomenilo dajanje prednosti enemu poslovnemu modelu (neintegrirana proizvodnja) pred drugim.

(711)

En uporabnik je trdil, da bi se namesto uvedbe dajatev industriji Unije lahko ponudila državna pomoč. Komisija pa je navedla, da finančna pomoč ni pravi instrument za boj proti škodljivemu subvencioniranju.

(712)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ni enotnega interesa uporabnikov niti za uvedbo ukrepov niti za nasprotovanje taki uvedbi. Uporabniki, ki so nasprotovali uvedbi ukrepov, se bodo morda morali spoprijeti z nekaterimi negativnimi posledicami.

(713)

Družba Manreal je trdila, da ukrepi ne bi koristili proizvajalcem Unije. Namesto tega bi koristili proizvajalcem konverterske aluminijaste folije v Turčiji, na Tajskem, v Braziliji ali Rusiji, saj bi uporabniki kupovali od teh držav namesto pri proizvajalcih Unije.

(714)

Vendar družba Manreal ni utemeljila, zakaj proizvajalci Unije pod poštenimi pogoji ne bi mogli konkurirati proizvajalcem iz drugih držav.

(715)

Poleg tega je družba Manreal trdila, da če bi uporabniki svoje stroške prenesli na svoje stranke, bi to ogrozilo konkurenčnost njihovih strank. Vendar družba poleg splošne pripombe te trditve ni bolj utemeljila.

(716)

Družba Manreal je nadalje trdila, da je Komisija v uvodni izjavi 354 Uredbe (EU) 2021/983 navedla, da bo uvedla ukrepe v korist povezanih proizvajalcev. Komisijo je pozvala, naj razišče verjetne učinke ukrepov „na pošteno konkurenco EU“.

(717)

Ta razlaga Uredbe (EU) 2021/983 je nepravilna, saj je Komisija zgolj navedla, da bi neuvedba ukrepov pomenila dajanje prednosti nepovezanim uporabnikom. Dejansko lahko nepovezani uporabniki brez ukrepov kupijo dampinško konvertersko aluminijasto folijo, medtem ko povezani uporabniki, ki proizvajajo konvertersko aluminijasto folijo v Uniji, ne bi imeli koristi od te nepoštene prednosti. V zvezi z zahtevo družbe Manreal, da se raziščejo verjetni učinki ukrepov „na pošteno konkurenco EU“, Komisija razume, da bi dajatve po mnenju družbe Manreal pomenile nepošteno konkurenčno prednost za integrirane proizvajalce Unije v primerjavi z neintegriranimi družbami. Komisija je opozorila, da je v skladu s členom 31(1) osnovne protisubvencijske uredbe v njeni oceni interesa Unije posebna pozornost namenjena potrebi po odpravi učinkov škodljivega subvencioniranja, ki izkrivljajo trgovino, in ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence.

(718)

Družba Manreal je trdila še, da je Komisija kršila njeno pravico do obrambe, saj ni imela dostopa do analize iz uvodne izjave 704.

(719)

Komisija mora varovati zaupne poslovne informacije strani, tako da dostop do teh informacij uskladi z interesom drugih strani v zvezi z uveljavljanjem njihovih pravic. Podrobna analiza kakovosti izdelkov različnih dobaviteljev iz LRK in Unije v obdobju več let se lahko upravičeno šteje za poslovno skrivnost, ki se ne deli s konkurenti. Zato nedeljenje poslovnih skrivnosti ni povzročilo kršitve pravice družbe Manreal do obrambe.

(720)

Dve družbi, Gascogne in Manreal, sta trdili, da je izjava Komisije iz uvodne izjave 712, tj. da ni enotnega interesa uporabnika proti uvedbi ukrepov, napačna, saj so bile vse pripombe, ki so jih predložili uporabniki, proti uvedbi ukrepov.

(721)

Komisija se lahko pri svoji oceni opira tudi na zaupne podatke, ki so jih uporabniki predložili v obliki izpolnjenih vprašalnikov. Iz podatkov izhaja, da obstajata dva uporabnika, ki velik delež svoje konverterske aluminijaste folije kupujeta na Kitajskem in za katera konverterska aluminijasta folija iz Kitajske predstavlja zelo velik del njunih stroškov surovin, drugi uporabniki pa konvertersko aluminijasto folijo večinoma kupujejo pri proizvajalcih Unije in nanje ukrepi ne bi enako vplivali. Z razkritjem podrobnosti o tem, kolikšen odstotek posameznih uporabnikov kupuje pri dejanskih proizvajalcih konverterske aluminijaste folije, bi se razkrile njihove dobavne verige. Vendar lahko strani svoje trditve že utemeljijo na podlagi informacij, da se uporabniki v različni meri zanašajo na uvoz iz LRK.

(722)

Glede na navedeno Komisija potrjuje svojo oceno, da ni enotnega interesa uporabnikov za uvedbo ukrepov ali proti njej, četudi bi se uporabniki, ki so nasprotovali uvedbi ukrepov, zlasti dva uporabnika, za katera konverterska aluminijasta folija predstavlja velik delež njunih stroškov proizvodnje, lahko srečali z nekaterimi negativnimi posledicami.

(723)

Družba Walki je trdila, da v dokumentu o splošnem razkritju interes uporabnikov ni bil pravilno ali pošteno prikazan. Družba Walki je nadalje trdila, da je sklep Komisije o neobstoju „enotnega interesa“ uporabnikov na podlagi dejstva, da so „uporabniki v različnem obsegu odvisni od uvoza iz LRK“, zavajajoča in diskriminatorna analiza uporabnikov.

(724)

Komisija je sklenila, da zaradi zelo različne odvisnosti uporabnikov od konverterske aluminijaste folije s poreklom iz LRK ni enotnega interesa uporabnikov. Komisija s to izjavo ni zanikala, da so vsi sodelujoči uporabniki nasprotovali uvedbi protidampinških dajatev.

(725)

Družba Walki je trdila tudi, da se Komisija ni odzvala na njeno zahtevo po ustrezneje utemeljeni analizi v zvezi s ključnimi elementi interesa Unije. Zahtevala je popravek izjave Komisije v zvezi s sklicem na trditve uporabnikov glede dejstva, da industrija Unije zaradi pomanjkanja naložb ne more zagotoviti enake kakovosti konverterske aluminijaste folije kot kitajski proizvajalci. Družba Walki je trdila, da je šest uporabnikov predložilo skupno izjavo, v kateri so trdili, „da proizvajalci vložniki nimajo proizvodne zmogljivosti, da bi zagotovili nekatere pomembne specifikacije konverterske aluminijaste folije“. Menili so, da je „njihova nezmožnost zagotavljanja teh specifikacij uporabnikom Unije na komercialni ravni nedvomno posledica tega, da vložniki dolgo niso vlagali v proizvodno opremo in tehnologijo, ki je potrebna za razširitev njihovega obstoječega obsega proizvodnje konverterske aluminijaste folije, da bi zagotovili tanjše specifikacije, ki jih potrebujejo ti uporabniki“.

(726)

Dejansko je poleg štirih uporabnikov, ki so že posamično predložili to trditev, šest uporabnikov predložilo skupno izjavo, v kateri so trdili, da industrija Unije ni izvajala naložb. Vendar je Komisija vsebino te trditve že obravnavala v oddelkih 5.2.3 in 6.2 Uredbe (EU) 2021/983. V tej fazi noben uporabnik ni predložil novih informacij o dejstvih, ampak so samo ponovili isto trditev. Komisija je zato potrdila svoje sklepe.

(727)

Družba Walki je trdila tudi, da je Komisija na podlagi splošne sposobnosti proizvajalcev Unije, da izvažajo in uspešno konkurirajo na trgih tretjih držav, napačno ugotovila, da izdelki Unije niso slabši. Trdila je, da bi to veljalo le za sposobnost proizvodnje kakovostne debelejše folije debeline več kot 20 mikronov. Trdila je tudi, da Komisija ni navedla, da bi to vključevalo vse tanjše folije, ki so v središču problema v zvezi z omejitvijo dobave v Uniji.

(728)

Družba Walki je nadalje trdila, da izjava, da vsi kitajski proizvajalci ne morejo učinkovito proizvajati visokokakovostnega izdelka, ne vpliva na trditev uporabnikov, da industrija Unije ni zmožna učinkovito proizvajati visokokakovostnih tanjših folij.

(729)

Komisija je navzkrižno preverila podatke o prodaji zadevnih proizvajalcev Unije, ki kažejo, da se konverterska aluminijasta folija debeline manj kot 20 mikronov izvaža v tretje države. Trditev družbe Walki, da bi bili proizvajalci Unije konkurenčni le s konvertersko aluminijasto folijo debeline več kot 20 mikronov, zato ne drži.

(730)

Družba Walki je trdila tudi, da ocena proste proizvodne zmogljivosti, ki jo je opravila Komisija, ne pomeni sposobnosti proizvajanja količin kakovostne tanke konverterske aluminijaste folije.

(731)

Komisija je ustrezno analizirala zmogljivost za proizvodnjo tanjše folije, ki je omejena zaradi strojev, ki lahko izvedejo zadnji korak valjanja. Nekateri proizvajalci Unije so predstavili rezultate preskusov, iz katerih je razvidno, da poskusna proizvodnja rol za konvertersko aluminijasto folijo < 6 uspešno izpolnjuje zahteve zadevne stranke. Komisija nadalje poudarja svojo oceno, da je konverterska aluminijasta folija < 6 razvijajoči se novi trg in da zaradi zelo majhnega povpraševanja v obdobju preiskave vsi proizvajalci Unije seveda svojega strojnega parka še niso prilagodili temu tržnemu segmentu.

(732)

Družba Walki je nadalje trdila, da so ključni elementi pozitivnih dokazov, ki jih je družba Walki predložila med zadnjo preiskavo, popolnoma prezrti ali napačno predstavljeni. Komisija je menila, da ta trditev ni točna. Komisija je upoštevala vse trditve in dokaze, vendar zaradi zaupnosti nekaterih zelo specifičnih informacij v Uredbi ni bilo mogoče razkriti.

(733)

Družba Manreal je trdila, da je Komisija kršila načelo dobrega upravljanja. Trdila je, da Komisija brez kakršne koli obrazložitve ni upoštevala nobenih pripomb družbe Manreal, pri čemer je trdila, da je Komisija uporabila nepošteno tehniko izpodbijanja, ko je poudarila, da družba Manreal svoje trditve ni ustrezno utemeljila.

(734)

V nasprotju s trditvijo družbe Manreal je Komisija izpolnila svojo obveznost, da za vsako pripombo družbe Manreal oceni, ali je bila ustrezno utemeljena, in je v vsakem posameznem primeru v uvodnih izjavah, ki jih je navedla družba Manreal, pojasnila, zakaj neka pripomba ni bila ustrezno utemeljena. V osnovni uredbi ni predvidena obveznost Komisije, da nadalje razišče pripombe, ki niso ustrezno utemeljene.

(735)

Zato je Komisija to trditev zavrnila.

6.3. Zahtevek za izvzetje za končno uporabo

(736)

Družba Effegidi je v ločeni protidampinški preiskavi zahtevala izvzetje za končno uporabo konverterske aluminijaste folije v proizvodnji folij za zaščito kablov in kapic za vinske steklenice. Družba Effegidi je ta zahtevek razširila na ta postopek.

(737)

Zahtevek temelji na deležu stroškov, ki jih konverterska aluminijasta folija predstavlja pri proizvodnih stroških folij za zaščito kablov in kapic za vinske steklenice, ter na vplivu ukrepov, ki bi ga imeli na družbo. Družba Effegidi meni, da so folije za zaščito kablov in kapice za vinske steklenice nišni trg, potrošnja konverterske aluminijaste folije v obeh primerih pa je enako zanemarljiva. To pomeni, da izvzetje iz dajatev za končno uporabo ne bi ogrozilo splošne učinkovitosti protidampinške dajatve.

(738)

Vendar je preiskava razkrila, da družba Effegidi ne proizvaja samo obeh izdelkov, za katera je zahtevala izvzetje za končno uporabo, ampak njen portfelj zajema tudi različne druge izdelke, kot so folije za kable, ki ne vključujejo konverterske aluminijaste folije, ter drugo živilsko in neživilsko embalažo, ki lahko vključuje konvertersko aluminijasto folijo. Komisija zato na podlagi podatkov, ki jih je predložila družba Effegidi, ni mogla določiti celotnega vpliva protidampinških dajatev na dobičkonosnost družbe. Zato je v končnem razkritju zavrnila izvzetje za končno uporabo.

(739)

Po končnem razkritju je družba Effegidi Komisiji predložila svoje računovodske izkaze za leti 2019 in 2020 ter za prvo polovico leta 2021. Poleg tega je od Komisije zahtevala navodila o tem, katere dodatne dokumente naj predloži, da bi ji bilo odobreno izvzetje za končno uporabo.

(740)

Komisija je ugotovila, da informacije, poslane po končnem razkritju, niso bile zadostne, da bi lahko ocenila splošen vpliv morebitnega izvzetja na učinkovitost dajatve. Družba Effegidi ni predložila nobenih informacij o industriji zaščite kablov in kapic za vinske steklenice.

(741)

Komisija zato ni mogla oceniti, ali bi bilo izvzetje za končno uporabo v interesu Unije, in je zato potrdila zavrnitev zahtevka za izvzetje družbe Effegidi.

6.4. Interes uvoznikov

(742)

Konzorcij petih nepovezanih uvoznikov je predložil pripombe glede začetka preiskave. Vendar je le en nepovezan uvoznik, ki predstavlja [15–25 %] uvoza iz LRK, predložil izpolnjen vprašalnik za uvoznike.

(743)

Konzorcij je trdil, da proizvajalci Unije zaradi tehničnih omejitev, ki izhajajo iz pomanjkanja vertikalne integracije večine proizvajalcev Unije, ne morejo proizvesti celotnega spektra konverterske aluminijaste folije v zahtevani kakovosti in obsegu. To bi povzročilo višje stroške proizvodnje, slabšo kakovost, odvisnost od trga surovin (folije) in daljše časovne zamike zaradi daljše dobavne verige. Trdili so tudi, da se je zaradi pomanjkanja naložb, zlasti v sisteme za linijsko zaznavanje, poslabšala kakovost. Zato konzorcij v primeru uvedbe ukrepov pričakuje pomanjkanje ponudbe, zlasti za tanko konvertersko aluminijasto folijo. To bi skupaj z višjimi cenami ogrozilo konkurenčnost konverterjev Unije (uporabnikov).

(744)

Kot je obravnavano v oddelku 4.5.2.1, se zdi, da ima industrija Unije dovolj neizkoriščene zmogljivosti, tudi ob upoštevanju visoke ravni proizvodnje za lastno porabo dveh velikih proizvajalcev Unije. V nasprotju s trditvami konzorcija uvoznikov so bile zagotovljene naložbe v linijski nadzor kakovosti, podatki pa ne dokazujejo stalno večje kakovosti kitajske konverterske aluminijaste folije.

(745)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da ni nujno, da bi bila uvedba ukrepov v interesu uvoznikov. Vendar je pri tehtanju različnih zadevnih interesov še naprej ocenjevala verjetne učinke teh ukrepov (glej oddelek 4.4).

(746)

Po končnem razkritju je konzorcij uvoznikov ponovil trditev, da proizvajalci Unije ne morejo zadostiti obstoječemu povpraševanju po konverterski aluminijasti foliji, zlasti v tržnem segmentu tanke konverterske aluminijaste folije, v katerem zdaj uvažajo iz LRK, da bi zadostili povpraševanju. Konzorcij je trdil, da bi bili za dosego učinkovite in operativne proizvodnje tanke konverterske aluminijaste folije potrebni vsaj dve leti ter da se zdi, da proizvajalci Unije ne izpolnjujejo zahtevanih standardov kakovosti, da bi nadomestili sedanji uvoz iz Kitajske v tem tržnem segmentu.

(747)

Poleg dejstva, da konzorcij ni utemeljil, zakaj bi proizvodnja tanke konverterske aluminijaste folije postala operativna šele čez dve leti, je Komisija že v oddelku 4.5.2.1 Uredbe (EU) 2021/983 ugotovila, da se zdi, da ima industrija Unije dovolj neizkoriščene zmogljivosti. Poleg tega je industrija Unije s prodajo in poskusno proizvodnjo rol dokazala, da lahko zadosti povpraševanju strank, kot je opisano v uvodnih izjavah 50 in 51 Uredbe (EU) 2021/983.

(748)

Komisija je glede na navedeno potrdila svoj sklep, da ni nujno, da bi bila uvedba ukrepov v interesu uvoznikov. Vendar je pri tehtanju različnih zadevnih interesov še naprej ocenjevala verjetne učinke teh ukrepov (glej oddelek 6.4).

(749)

Po končnem razkritju je konzorcij trdil, da je Komisija v celoti zanemarila dejstvo, da se je zaradi postopnega premika povpraševanja k manjšim debelinam konverterske aluminijaste folije povečalo povpraševanje po konverterski aluminijasti foliji ≤ 7 mikronov. Poleg tega je Komisija podcenjevala dejstvo, da bi bili za učinkovito in operativno proizvodnjo tanke konverterske aluminijaste folije v EU potrebni vsaj dve leti.

(750)

Konzorcij je tudi trdil, da Komisija ni zagotovila pojasnila o tem, kako lahko znatna neizkoriščena zmogljivost industrije Unije zadosti povpraševanju po tanki konverterski aluminijasti foliji.

(751)

Konzorcij je še ponovil, da industrija Unije ne more izpolniti standardov kakovosti za tanko konvertersko aluminijasto folijo v smislu poroznosti in tiskarske prehodnosti, ter poudaril, da so obrati za valjanje, v katerih se proizvaja konverterska aluminijasta folija, enaki kot za industrijo avtomobilskih akumulatorjev, kar dodatno zmanjšuje zmogljivost za konvertersko aluminijasto folijo. Trdil je, da je Komisija spregledala navedene vidike in zato napačno ugotovila, da je uvedba dajatev v interesu Unije.

(752)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 51 Uredbe (EU) 2021/983, je Komisija ocenila zmogljivost industrije Unije za proizvodnjo tanjših konverterskih aluminijastih folij, zlasti konverterske aluminijaste folije < 6, tako da je ocenila zmogljivost zadnje faze v obratih za valjanje, ki je potrebna za doseganje te manjše debeline. V zvezi s prejšnjimi fazami valjanja se je izkazalo, da je neizkoriščena zmogljivost zadostna. Zato je ozko grlo pri proizvodnji konverterske aluminijaste folije < 6 zadnja faza valjanja. Komisija je pojasnila, kako lahko industrija Unije zadosti povpraševanju po tanki konverterski aluminijasti foliji. Trditev, da bi bili za učinkovito in operativno proizvodnjo tanke konverterske aluminijaste folije potrebni vsaj dve leti, drži samo za nove zmogljivosti, ki bi jih industrija Unije zagotovila zaradi ponovno vzpostavljene poštene cenovne konkurence in nadaljnjega povečevanja povpraševanja. Ker lahko v bližnji prihodnosti pričakovanemu povpraševanju zadostijo že obstoječe zmogljivosti, Komisija pri izračunu ni upoštevala morebitnih dodatnih prihodnjih zmogljivosti. Ni pomembno, da bi bilo za nove zmogljivosti potrebno določeno obdobje, preden bi postale operativne. Komisija je zato trditev zavrnila.

6.5. Tehtanje konkurenčnih interesov

(753)

V skladu s členom 31(1) osnovne uredbe je Komisija proučila konkurenčne interese in posebno pozornost namenila potrebi po odpravi učinkov škodljivega subvencioniranja, ki izkrivlja trgovino, in vzpostavitvi učinkovite konkurence.

(754)

Kar zadeva zvišanje cen, je preiskava pokazala, da so kitajske cene v povprečju za 10,8 % nelojalno nižale prodajne cene Unije in da se je z oviranjem dviga cen poslabšal položaj industrije Unije. V primeru ponovnega zvišanja cen na trajnostne ravni bo po mnenju Komisije tako povečanje omejeno glede na raven konkurence na trgu Unije. Kot je bilo že navedeno v oddelku 4.5.2.1, ima industrija Unije dovolj neizkoriščene zmogljivosti. V skladu s tem bi tudi negativni učinek na uporabnike ostal omejen. Na ta sklep ne vpliva nobeden od konkretnih argumentov, ki so jih navedli uporabniki in uvozniki ter ki so obravnavani v oddelkih 6.2 in 6.4.

(755)

Komisija je pri presoji pomembnosti negativnih učinkov na uvoznike najprej opozorila, da je raven sodelovanja sorazmerno nizka, saj je podatke predložil le eden od petih sodelujočih uvoznikov.

(756)

Družba Manreal je trdila, da analiza trga in interesa Unije, opravljena v Uredbi (EU) 2021/983, ni več veljavna zaradi drastičnega zvišanja cen in špekulacij na trgu primarnih izdelkov, ki so posledica preiskave in pandemije COVID-19. Industrijo konverterske embalaže so močno prizadeli ne le 40-odstotno zvišanje cen aluminija, ampak tudi 40-odstotno zvišanje cen kraft papirja in stroški prevoza kontejnerjev, ki so se povečali za 400 %. Povprečni dobavni čas za papir se je s treh do štirih tednov podaljšal na štiri mesece. V nekaterih pogodbah o dobavi dobavitelji uveljavljajo višjo silo in dostavijo s šestmesečno zamudo, pri čemer zahtevajo 20 % višje cene kot v času naročila.

(757)

V podporo trditvam družbe Manreal so družbe Walki, Gascogne in Effegidi poudarile tudi, da so se razmere na trgu po obdobju preiskave bistveno spremenile, kar je povzročilo pomanjkanje ponudbe ne le konverterske aluminijaste folije, ampak tudi drugih surovin. Po navedbah družbe Gascogne se je cena aluminija na londonski borzi kovin od oktobra 2020 do maja 2021 zvišala za 30 %. Tudi v sedanjih razmerah se zdi, da lahko le en glavni proizvajalec Unije dobavlja nova naročila brez časovnega zamika v razdobju več mesecev. Družba Effegidi je trdila, da po navedbah proizvajalcev Unije iz julija 2021 dobava konverterske aluminijaste folije za njeno proizvodnjo ne bi bila na voljo pred letom 2022.

(758)

Drug uporabnik, družba Alupol, je trdil, da je od decembra 2020 opazil slabo zanimanje proizvajalcev Unije za sklepanje pogodb in da je eden od proizvajalcev Unije po pol leta celo prekinil dvoletno pogodbo o dobavi, kar kaže na omejitve zmogljivosti. Družba Walki je predložila dodatne dokaze v zvezi z zahtevami po konverterski aluminijasti foliji debeline 6,35 mikrona, ki dokazujejo, da se težave z dobavo v letu 2021 nadaljujejo.

(759)

Konzorcij uvoznikov je tudi trdil, da so se cene konverterske aluminijaste folije od začetka preiskave zvišale za 25 %, dobavni roki pa so se podaljšali s povprečno dveh mesecev na štiri mesece. Tudi sedanje pomanjkanje na področju dobave vodi k temu, da integrirane družbe svoje povezane subjekte oskrbujejo prednostno, kar pomeni, da imajo manj zmogljivosti za odprti trg. Konzorcij pričakuje, da bodo dajatve motile dobavne verige in povzročile pomanjkanje na področju dobave za celoten razpon konverterske aluminijaste folije, zlasti za debeline manj kot 6 mikronov.

(760)

Čeprav te spremembe na trgu dejansko vplivajo na različne interese proizvajalcev, uporabnikov in uvoznikov, pa jih povzročajo izjemne razmere zaradi pandemije COVID-19 in posledično močno gospodarsko okrevanje, ki je povzročilo pomanjkanje na področju mednarodnega prevoza in pomanjkanje na področju dobave. Glede na to bo morda moralo preteči nekaj časa, da se bodo trgi prilagodili, dokler se gospodarsko okrevanje in rast ne bosta normalizirala, povpraševanje in ponudba pa spet postala uravnotežena, tudi v sektorju konverterske aluminijaste folije.

(761)

Družba Manreal je nadalje trdila, da bi morala biti zaščita proti subvencioniranemu uvozu v skladu s členom 11 PDEU usklajena z drugimi cilji Unije, kot je varstvo okolja, in sklenila, da bo uvedba ukrepov zelo negativno vplivala na okolje. Trdila je, da bi bilo ne glede na morebitne negativne vplive na delovna mesta ali industrijsko politiko izginotje proizvajalcev Unije, ki bolj onesnažujejo, dobro za okolje EU. Zato je Komisijo pozvala, naj v preiskavo vključi verjetne vplive ukrepov na okolje.

(762)

Komisija je najprej ugotovila, da družba Manreal ni utemeljila, kako proizvajalci Unije bolj onesnažujejo kot kitajski proizvajalci. Poleg tega, čeprav Unija za svoje proizvajalce določa visoke okoljske standarde, namen člena 11 PDEU ni preprečiti gospodarske dejavnosti, temveč vključiti zahteve glede varstva okolja v politiko, ki usmerja gospodarsko dejavnost. Predlog družbe Manreal glede zmanjšanja emisij v Uniji z omogočanjem izginotja njene industrije zaradi nelojalne konkurence ni le nezdružljiv z okoljskimi cilji EU, ampak bi bil v nasprotju s številnimi drugimi politikami. Zato je bil poziv družbe Manreal k preiskovanju vpliva takega scenarija na okolje zavrnjen.

(763)

Družba Manreal je nadalje opozorila na uvodno izjavo 355 začasne uredbe v protidampinškem postopku, v kateri je Komisija v odgovoru na prejšnjo trditev družbe Manreal, da bi lahko bila državna pomoč primernejši ukrep od uvedbe dajatev, navedla, da finančna pomoč ni pravi instrument za preprečevanje škodljivega dampinga. Trdila je, da je to izbira politike, ki ne bi smela biti sprejeta brez posvetovanja z Generalnim direktoratom za konkurenco (GD COMP). Družba Manreal je nadalje trdila, da argument Komisije predpostavlja, da GD COMP ne bi odobril nobene pomoči, dodeljene proizvajalcem Unije.

(764)

Komisija je opozorila, da člen 15(1), prvi odstavek, osnovne uredbe določa, da kadar končno ugotovljena dejstva kažejo na obstoj subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in s tem povzročene škode ter kadar interes Unije zahteva posredovanje, Komisija uvede dokončno izravnalno dajatev. Komisija se dejansko ne more vzdržati preprečevanja dokazanega škodljivega subvencioniranja kitajskih izvoznikov s pravnimi instrumenti, ki jih ima na voljo, zgolj zato, ker bi lahko bili do državne pomoči upravičeni tudi proizvajalci Unije. Poleg tega državno pomoč dodelijo države članice, ne Komisija.

(765)

Zato nobena trditev po Uredbi (EU) 2021/983, ki so jo tudi v okviru protisubvencijske preiskave predložili uporabniki in uvozniki, ni spremenila sklepa Komisije.

(766)

Več strani je predlagalo, naj Komisija poleg pripomb glede končnega razkritja oceni morebitno opustitev dajatev v skladu s členom 24(4) osnovne protisubvencijske uredbe. Komisija lahko obravnava morebitno opustitev iz člena 24(4) osnovne protisubvencijske uredbe v ustreznem trenutku.

(767)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da se svetovno gospodarstvo in gospodarstvo EU zdaj spopadata z resnimi motnjami dobavnih verig. V teh okoliščinah uvedba ukrepov zdaj ne bi bila v interesu Unije. Tudi kitajska vlada je zahtevala, naj Komisija oceni opustitev morebitnih dajatev.

(768)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 760, je pandemija COVID-19 negativno vplivala na dobavne verige. Vendar je to stanje začasno in Komisija meni, da ne povzroča trajnega prevladujočega interesa proti uvedbi ukrepov.

(769)

Po končnem razkritju je konzorcij uvoznikov trdil, da je uvedba dokončnih izravnalnih dajatev poleg protidampinških dajatev očitno v nasprotju z interesom uvoznikov in uporabnikov v EU, saj se povpraševanje po konverterski aluminijasti foliji ≤ 7 mikronov povečuje, zaradi povečanja proizvodnje folije za akumulatorje bi se zmanjšala razpoložljiva zmogljivost za druge konverterske aluminijaste folije, to pa bi povzročilo preselitev proizvodnih zmogljivosti konverterske industrije zunaj EU.

(770)

Komisija je že sklenila, da bi neizkoriščene zmogljivosti proizvajalcev Unije omogočile izpolnjevanje povpraševanja po tanjših konverterskih aluminijastih folijah in foliji za avtomobilske akumulatorje v prihodnjih letih. Protidampinške dajatve se ne izračunajo na način, s katerim bi se samodejno odpravilo tudi subvencioniranje uvoza. Zlasti lahko različni izvozniki različno sodelujejo pri dampinškem uvozu in subvencioniranju. Komisija je zato zavrnila trditev, da bi bila uvedba izravnalnih dajatev v primeru uvedbe protidampinških dajatev v nasprotju z interesom Unije.

(771)

Po končnem razkritju je družba Xiamen Xiashun trdila, da bi bilo v interesu Unije, da bi se folija za električne avtomobilske akumulatorje izključila iz obsega, saj proizvajalci Unije ne bi imeli zmogljivosti, da bi izpolnili kratko- do srednjeročno povpraševanje.

(772)

Ker družba Xiamen Xiashun ni predložila novih dokazov za to trditev, Komisija pa je že analizirala zmogljivost proizvajalcev Unije glede na kratko- do srednjeročno povpraševanje, je Komisija to trditev zavrnila.

6.6. Sklep o interesu Unije

(773)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni prepričljivih razlogov za sklep, da uvedba dokončnih izravnalnih ukrepov za uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije.

7. PONUDBA CENOVNE ZAVEZE

(774)

Po dokončnem razkritju je v roku, določenem v členu 13(2) osnovne uredbe, cenovno zavezo ponudil en proizvajalec izvoznik, tj. Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd., skupaj s povezanim trgovcem Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., (HK) Limited.

(775)

V skladu s členom 13 osnovne protisubvencijske uredbe morajo biti ponujene cenovne zaveze ustrezne, da se odpravi škodljivi učinek subvencioniranja, njihovo sprejetje pa ne sme veljati za nepraktično. Komisija je na podlagi teh meril ponudbo ocenila in menila, da bi bilo njeno sprejetje nepraktično iz splošnih razlogov, predstavljenih v nadaljevanju.

(776)

Prvič, družba proizvaja in prodaja različne vrste izdelkov z velikimi razlikami v cenah. Vrst konverterske aluminijaste folije ni mogoče zlahka razlikovati med seboj s fizičnim pregledom. Samo s fizičnim pregledom bi bilo zelo težko oceniti zlasti debelino. Brez podrobne laboratorijske analize carinski organi ne bi mogli ugotoviti, ali uvoženi izdelek ustreza prijavljenemu izdelku.

(777)

Drugič, veliko število vrst izdelkov pomeni veliko tveganje navzkrižne kompenzacije med različnimi vrstami izdelka, pri čemer se lahko dražje vrste izdelka napačno deklarirajo kot cenejše vrste izdelka, ki so prav tako predmet zaveze. Zaradi tega je zaveza neizvršljiva in zato nepraktična v smislu člena 13 osnovne uredbe. Tretjič, družba Zhongji ima veliko povezanih družb, ki so neposredno vključene v proizvodnjo ali prodajo izdelka v preiskavi. Poleg tega družba Zhongji prodaja izdelek neposredno in posredno. Takšna kompleksna struktura skupine pomeni veliko tveganje navzkrižne kompenzacije. Komisija ne bi mogla spremljati in zagotavljati skladnosti z zavezo, kar zadeva posredno prodajo prek povezane družbe v Hongkongu in po možnosti prek drugih povezanih družb. Že zaradi tega bi bila ponudba nepraktična.

(778)

Komisija je ocenila tudi posebne zaveze v zvezi s ponujeno zavezo, ki jo je družba Zhongji ponudila za obravnavo zgoraj navedenih glavnih vprašanj. Kar zadeva različne vrste izdelka, je družba ponudila izvoz samo tistih vrst izdelkov, ki spadajo pod pet kontrolnih številk izdelka. Nadalje je družba Zhongji v zvezi s kompleksno strukturo skupine ponudila zavezo, da bo v Unijo prodajala izključno neposredno prek družbe Zhongji Lamination Materials Co., Ltd in da istim strankam v Uniji, ki se jim prodaja izdelek v preiskavi, ne bo prodajala nobenega drugega izdelka.

(779)

Komisija je ugotovila, da se tudi s temi posebnimi zavezami ne bi odpravili elementi, zaradi katerih so ponudbe zavez neizvršljive.

(780)

Četudi bi se zaradi zaveze družbe Zhongji, da izvaža le pet kontrolnih številk izdelka, tveganje navzkrižne kompenzacije zmanjšalo, vendar ne odpravilo, bi bilo izvrševanje te zaveze zelo nepraktično. Carinski organi le s fizičnim pregledom brez posebnih orodij za merjenje ne bi mogli ugotoviti, ali uvoženi izdelek ustreza temu, kar je prijavljeno.

(781)

Iz istega razloga bi bilo izjemno težko izvršiti zavezo družbe Zhongji, da istim strankam v EU ne bo prodajala nobenega drugega izdelka razen izdelka v preiskavi. Poleg tega povezane družbe družbe Zhongji v EU izvažajo druge izdelke iz aluminija, za katere prav tako veljajo protidampinški ukrepi, pri čemer so bili uvedeni ukrepi, ki veljajo za izdelke iz aluminija, uvrščene pod isto oznako KN kot izdelek v preiskavi (116). Nazadnje, za sam zadevni izdelek so bili v okviru ločene protidampinške zadeve uvedeni protidampinški ukrepi, zaveza, ki jo je v tisti zadevi ponudila ista družba, pa je že bila zavrnjena.

(782)

Komisija je vložniku poslala dopis, v katerem je navedla zgornje razloge za zavrnitev ponudbe zaveze.

(783)

Vložnik je v zvezi s tem predložil pripombe. Te pripombe so bile dane na voljo zainteresiranim stranem v spisu zadeve.

(784)

Družba Zhongji je ponovila svoje argumente iz ponudbe zaveze in trdila, da bi posebne zaveze, pojasnjene v uvodni izjavi 778, zadostovale za to, da bi bila ponudba zaveze izvedljiva. Poleg tega je družba Zhongji menila, da ne bi bilo težko razlikovati med različnimi vrstami izdelka na podlagi fizičnega pregleda in da mehanizem za prilagoditev cen, ki ga je predlagala, ne bi bil zapleten.

(785)

Komisija se s tem ne strinja. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 779 do 781, se s ponujenimi posebnimi zavezami ne bi odpravili osnovni elementi, zaradi katerih je ponudba zaveze neizvršljiva.

(786)

Komisija je torej ponudbo zaveze štela za neizvršljivo in zato nepraktično v smislu člena 13 osnovne uredbe, zato jo je zavrnila.

8. DOKONČNI IZRAVNALNI UKREPI

(787)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi s subvencioniranjem, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 15 osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončno izravnalno dajatev.

8.1. Raven dokončnih izravnalnih ukrepov

(788)

V členu 15(1), tretji pododstavek, osnovne uredbe je določeno, da znesek dokončne izravnalne dajatve ne preseže ugotovljenega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(789)

V členu 15(1), četrti pododstavek, je navedeno: „Kadar lahko Komisija na podlagi vseh predloženih informacij jasno ugotovi, da ni v interesu Unije, da se določi znesek ukrepov v skladu s tretjim pododstavkom, je znesek izravnalne dajatve nižji, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, povzročene industriji Unije.“

(790)

Komisija ni prejela takih informacij, zato bo raven izravnalnih ukrepov določena ob upoštevanju člena 15(1), tretji pododstavek.

(791)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončnih izravnalnih dajatev, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, naslednje:

Družba	Dokončna izravnalna dajatev
Skupina Daching Group, vključno z družbo Xiamen Xiashun Aluminium Foil Co., Ltd.	10,1 %
Skupina Nanshan Group, vključno z družbo Yantai Donghai Aluminum Foil Co., Ltd.	18,2 %
Skupina Wanshun Group, vključno z družbo Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd.	8,6 %
Druge sodelujoče družbe iz Priloge	12,3 %
Vse druge družbe	18,2 %

(792)

Protisubvencijska preiskava se je izvajala vzporedno z ločeno protidampinško preiskavo v zvezi z istim zadevnim izdelkom s poreklom iz LRK, v kateri je Komisija uvedla protidampinške ukrepe na ravni stopnje škode. Komisija je zagotovila, da uvedba skupne dajatve, ki izraža stopnjo subvencioniranja in celotno stopnjo dampinga, ne bo dvakrat izravnala učinkov subvencioniranja („dvojno štetje“) v skladu s členom 24(1) in členom 15(2) osnovne uredbe.

(793)

V ločeni protidampinški preiskavi je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(6a) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, s sklicevanjem na neizkrivljene stroške in dobičke v ustrezni zunanji reprezentativni državi. Zato je Komisija v skladu s členom 15(2) osnovne uredbe in da bi se izognila dvojnemu štetju, najprej uvedla dokončno izravnalno dajatev na ravni ugotovljenega dokončnega zneska subvencioniranja, nato pa uvedla preostalo dokončno protidampinško dajatev, ki ustreza zadevni stopnji dampinga, znižani za znesek izravnalne dajatve, do višine ustrezne stopnje odprave škode, določene v ločeni protidampinški preiskavi. Ker je Komisija znižala ugotovljeno stopnjo dampinga za celotni znesek subvencioniranja, ugotovljen v LRK, ni bilo vprašanj glede dvojnega štetja v smislu člena 24(1) osnovne uredbe. Če je znesek, pridobljen z odštetjem zneska subvencioniranja od stopnje dampinga, višji od stopnje škode, je Komisija omejila protidampinško dajatev na stopnjo škode. Če je znesek, pridobljen z odštetjem zneska subvencioniranja od stopnje dampinga, nižji od stopnje škode, je Komisija določila raven protidampinške dajatve na podlagi nižjega zneska.

(794)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija ugotovila, da bi bila raven najvišje dajatve, uvedene za vzorčene družbe, reprezentativna za „vse druge družbe“. Dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, se bo uporabljala za družbe, ki v tej preiskavi niso sodelovale.

(795)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 594, se je skupni znesek subvencije za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso zajeti v vzorcu, izračunal na podlagi skupnega tehtanega povprečnega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določenega za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu, razen zanemarljivih zneskov in tudi zneska subvencij, določenega za izdelke, za katere veljajo določbe člena 28(1) osnovne uredbe. Vendar Komisija pri določitvi navedenih zneskov ni prezrla ugotovitev, ki so delno temeljile na razpoložljivih dejstvih. Dejansko je menila, da razpoložljiva dejstva, ki se uporabljajo v navedenih primerih, niso bistveno vplivala na informacije, potrebne za pošteno določitev zneska subvencioniranja, tako da izvozniki, ki niso bili pozvani k sodelovanju v preiskavi, z uporabo tega pristopa ne bodo oškodovani.

(796)

Na podlagi navedenega so stopnje, po katerih se bodo uvedle take dajatve, določene na naslednji način:

Družba	Znesek subvencioniranja	Stopnja dampinga	Stopnja odprave škode	Stopnja izravnalne dajatve	Stopnja protidampinške dajatve
Skupina Wanshun Group, vključno z družbo Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd.	8,6 %	81,5 %	28,5 %	8,6 %	28,5 %
Skupina Daching Group, vključno z družbo Xiamen Xiashun Aluminium Foil Co., Ltd.	10,1 %	16,1 %	15,4 %	10,1 %	6,0 %
Skupina Nanshan Group, vključno z družbo Yantai Donghai Aluminum Foil Co., Ltd.	18,2 %	98,5 %	24,6 %	18,2 %	24,6 %
Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški in protisubvencijski preiskavi, navedene v Prilogi I	12,3 %	69,5 %	23,6 %	12,3 %	23,6 %
Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa tudi v protisubvencijski preiskavi, navedene v Prilogi II	18,2 %	69,5 %	23,6 %	18,2 %	23,6 %
Vse druge družbe	18,2 %	98,5 %	28,5 %	18,2 %	28,5 %

(797)

Stopnja izravnalne dajatve za posamezne družbe iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izraža stanje, ugotovljeno med preiskavo v zvezi z zadevno družbo. Ta stopnja dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporablja izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvaja navedena družba. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedene, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(798)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo. Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se sprejme in v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi, s katero se prejšnje ime nadomesti z novim.

(799)

Da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev uporabe individualnih izravnalnih dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne izravnalne dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(4) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti izravnalno dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(800)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje izravnalne dajatve za uvoz, to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in kot v vseh drugih primerih zahtevati dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji ter zagotoviti, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(801)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko štelo za spremembo v vzorcu trgovanja, nastalo zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 23(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(802)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje izravnalne dajatve, bi bilo treba raven dajatve za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(803)

Po končnem razkritju sta družbi Xiamen Xiashun in Gascogne trdili, da pri splošnem razkritju ni določeno, kako se bo Komisija izognila dvojnemu štetju v skladu z osnovno uredbo. Družba Xiamen Xiashun se je sklicevala na uredbo Komisije v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, s katero je bila dokončna izravnalna dajatev določena na ravni določenega dokončnega zneska subvencioniranja, medtem ko je bila dokončna protidampinška dajatev določena na ravni dokončne stopnje dampinga, znižani za dokončno izravnalno dajatev, če je bila ustrezna stopnja dampinga, zmanjšana za izravnalno dajatev, nižja od stopnje odprave škode. Družba Xiamen Xiashun je zahtevala, naj Komisija razkrije metodo, ki jo bo uporabila pri izračunu kombiniranih dajatev.

(804)

Kot je priznala družba Xiamen Xiashun, je v uvodni izjavi 555 dokumenta o splošnem razkritju določeno, da bi Komisija v primeru uvedbe protidampinških dajatev zagotovila, da uvedba skupne dajatve, ki odraža stopnjo subvencioniranja in celotno stopnjo dampinga, ne bo dvakrat izravnala učinkov subvencioniranja („dvojno štetje“). Kot je opisano v uvodni izjavi 793, je Komisija uporabila isti pristop kot v zadevi v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, na katerega se sklicuje družba Xiamen Xiashun. To je standardna praksa Komisije v primerih, ko protisubvencijske in protidampinške preiskave zajemajo isti izdelek. Ob končnem razkritju v tej zadevi končne dajatve v protidampinškem postopku še niso bile uvedene. Komisija zato nikakor ni mogla komentirati spremembe uvedenih dajatev, saj dajatve takrat niso bile uradno uvedene. Družbi Xiamen Xiashun in Gascogne pa sta imeli možnost predložiti pripombe glede preprečevanja dvojnega štetja v odziv na končno razkritje. Vsekakor imajo strani v tej fazi možnost, da predložijo pripombe glede morebitnega dvojnega štetja. Komisija je zato zavrnila zahtevo za dodatno razkritje.

(805)

Po končnem razkritju sta konzorcij uvoznikov in skupina Nanshan Group zahtevala, naj Komisija uporabi pravilo nižje dajatve iz člena 15(1) osnovne uredbe ter omeji kombinirane protidampinške in izravnalne dajatve na raven stopnje škode, pri čemer sta navedla, da veliko informacij iz spisa kaže, da bi uvedba izravnalnih dajatev poleg protidampinških dajatev povzročila motnjo trga Unije za konvertersko aluminijasto folijo.

(806)

Komisija opozarja, da je utemeljitev pravila iz člena 15(1), četrti pododstavek, osnovne uredbe v protisubvencijskih postopkih podrobno predstavljena zlasti v uvodni izjavi 10 Uredbe (EU) 2018/825 (117), v kateri je navedeno, da „subvencije, proti katerim se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, ki jih odobrijo tretje države, še posebej izkrivljajo trgovino“, zato „na splošno ni več mogoče uporabiti pravila nižje dajatve“. Privzeto pravilo v postopkih v zvezi z izravnalnimi dajatvami je, da se pravilo nižje dajatve ne uporablja, razen če obstajajo dokazi, da je njena uporaba očitno v interesu Unije. Dokazni standard za oblikovanje tega sklepa je visok, pri čemer morajo dokazi izrecno in nedvoumno potrditi, da je v interesu Unije, da se uporabi stopnja dajatve, ki je nižja od ugotovljenega zneska subvencioniranja.

(807)

V zadevnem primeru je Komisija obravnavala vse argumente strani v zvezi z interesom Unije, vključno z argumenti konzorcija uvoznikov in skupine Nanshan Group, v oddelku 6 zgoraj. Komisija je sklenila, da ni prepričljivih razlogov za sklep, da uvedba dokončnega izravnalnega ukrepa za določitev dajatve na znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ni v interesu Unije. Konzorcij uvoznikov in skupina Nanshan Group nista predložila nobenih nedvoumnih in izrecnih dokazov, na podlagi katerih bi lahko Komisija sklenila, da določitev take stopnje dajatve očitno ni v interesu Unije, temveč bi bilo treba namesto tega določiti nižjo stopnjo in dajatev omejiti na stopnjo škode. Dokazni standard, ki se zahteva v skladu s členom 15(1), četrti pododstavek, torej ni izpolnjen, trditev teh strani pa je bila zavrnjena.

9. RAZKRITJE

(808)

Zainteresirane strani so bile 3. novembra 2021 obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se predlagala uvedba dokončne izravnalne dajatve na uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz LRK. Zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe k točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(809)

Pripombe o razkritju je predložilo devet strani. Poleg tega je več zainteresiranih strani izrazilo željo, da bi se pripombe, predložene v okviru ločenega protidampinškega postopka, vključile v to protisubvencijsko preiskavo. Na zahtevo so bila opravljena zaslišanja s konzorcijem uvoznikov ter skupinama Nanshan Group in Wanshun Group. Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile ustrezno proučene in po potrebi so se ugotovitve ustrezno spremenile.

10. KONČNE DOLOČBE

(810)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (118) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(811)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 788 do 793, je Komisija od stopnje dampinga odbila del zneska subvencije, da bi preprečila dvojno štetje. Tako bi se morala v primeru morebitne spremembe ali odprave dokončnih izravnalnih dajatev raven protidampinških dajatev samodejno zvišati v enakem razmerju, da bi odražala dejanski obseg dvojnega štetja zaradi spremembe ali odprave. Ta sprememba protidampinških dajatev bi se morala izvesti po začetku veljavnosti te uredbe.

(812)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(1) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (119) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz konverterske aluminijaste folije debeline manj kot 0,021 mm, brez podlage, samo valjane, vendar dalje neobdelane, v zvitkih z maso več kot 10 kg, ki se zdaj uvršča pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaki TARIC 7607111960 in 7607111991), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Izključeni so naslednji izdelki:

—	gospodinjska aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih širine do vključno 650 mm in z maso nad 10 kg,

—	gospodinjska aluminijasta folija debeline najmanj 0,007 mm in manj kot 0,008 mm, ne glede na širino zvitkov, žarjena ali ne,

—	gospodinjska aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in največ 0,018 mm, v zvitkih širine več kot 650 mm, žarjena ali ne,

—	gospodinjska aluminijasta folija debeline več kot 0,018 mm in manj kot 0,021 mm, ne glede na širino zvitkov, žarjena ali ne.

3. Stopnje dokončne izravnalne dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:

Družba	Dokončna izravnalna dajatev	Dodatna oznaka TARIC
Xiamen Xiashun Aluminium Foil Co., Ltd.	10,1 %	C687
Yantai Donghai Aluminum Foil Co., Ltd.	18,2 %	C688
Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd.	8,6 %	C686
Druge družbe, ki so sodelovale v protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v Prilogi I	12,3 %	Glej Prilogo I
Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa tudi v protisubvencijski preiskavi, navedene v Prilogi II	18,2 %	Glej Prilogo II
Vse druge družbe	18,2 %	C999

4. Pogoj za uporabo individualnih stopenj izravnalne dajatve, določenih za družbe iz odstavka 3, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

6. Kadar se izravnalna dajatev odšteje od protidampinške dajatve za nekatere proizvajalce izvoznike, zahtevki za nadomestilo v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2016/1037 sprožijo tudi oceno stopnje dampinga za navedenega proizvajalca izvoznika, ki prevladuje v obdobju preiskave v zvezi z nadomestilom.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) 2021/2170 se spremeni:

člen 1(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:

Družba	Dokončna protidampinška dajatev	Dodatna oznaka TARIC
Xiamen Xiashun Aluminium Foil Co., Ltd.	6,0 %	C687
Yantai Donghai Aluminum Foil Co., Ltd.	24,6 %	C688
Jiangsu Zhongji Lamination Materials Co., Ltd.	28,5 %	C686
Druge družbe, ki so sodelovale v protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v Prilogi I	23,6 %	Glej Prilogo I
Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa tudi v protisubvencijski preiskavi, navedene v Prilogi II	23,6 %	Glej Prilogo II
Vse druge družbe	28,5 %	C999“

vstavi se nov člen 1(6):

„6. Če bi se dokončne izravnalne dajatve, uvedene s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2170, spremenile ali odpravile, se bodo dajatve iz odstavka 2 ali prilog I in II povečale v enakem razmerju, pri čemer bodo omejene na dejansko ugotovljeno stopnjo dampinga ali ugotovljeno stopnjo škode, kot je ustrezno za posamezno družbo, in se uporabljale od začetka veljavnosti te uredbe.“;

vstavi se nov člen 1(7):

„7. Kadar se izravnalna dajatev odšteje od protidampinške dajatve za nekatere proizvajalce izvoznike, zahtevki za nadomestilo v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2016/1037 sprožijo tudi oceno stopnje dampinga za zadevnega proizvajalca izvoznika, ki prevladuje v obdobju preiskave v zvezi z nadomestilom.“;

4.	priloga se nadomesti s prilogama I in II.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2) UL C 419, 4.12.2020, str. 32.

(3) Izraz „kitajska vlada“ se v tej uredbi uporablja široko, tako da vključuje državni svet ter vsa ministrstva, službe, agencije in uprave na centralni, regionalni ali lokalni ravni.

(4) UL C 352, 22.10.2020, str. 1.

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17) (v nadaljnjem besedilu: zadeva v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1690 z dne 9. novembra 2018 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1579 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (UL L 283, 12.11.2018, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: zadeva v zvezi s pnevmatikami), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/72 z dne 17. januarja 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 16, 18.1.2019, str. 5) (v nadaljnjem besedilu: zadeva v zvezi z električnimi kolesi) ter Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/776 z dne 12. junija 2020 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/492 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL L 189, 15.6.2020, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: zadeva v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken).

(6) Glej poročilo odbora, ZDA – Ukrepi izravnalnih dajatev na nekatere izdelke iz Kitajske, WT/DS437/R, sprejeto 16. januarja 2015, točka 7.152.

(7) http://www.gov.cn/xinwen/2019-11/06/5449193/files/26c9d25f713f4ed5b8dc51ae40ef37af.pdf

(8) Commission Staff Working Document on Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the purposes of Trade Defence Investigations (Delovni dokument služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite), 20. december 2017 (SWD(2017) 483 final, str. 2) (v nadaljnjem besedilu: poročilo o Kitajski).

(9) Glej zadeve, navedene v opombi 5 zgoraj.

(10) Na voljo na spletnem naslovu https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2501.

(11) Obvestilo o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (2020/C 86/06) (UL C 86, 16.3.2020, str. 6).

(12) Delovni dokument služb Komisije z dne 20. decembra 2017 o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the Purposes of Trade Defence Investigations) (SWD(2017) 483 final/2) (v nadaljnjem besedilu: poročilo) – poglavje 4, str. 41–42 in 83.

(13) Poročilo, poglavje 2, str. 17.

(14) Časovni načrt strategije „Made in China 2025“, poglavje 9.

(15) Glej 10. petletni načrt, stran 11.

(16) Glej 11. petletni načrt, stran 16.

(17) Glej 12. petletni načrt, stran 10.

(18) Glej 13. petletni načrt, stran 1.

(19) Glej sklep državnega sveta z dne 2. decembra 2005 o razglasitvi začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture, poglavje III, členi 12, 13, 14 in 17.

(20) Glej kataloški seznam za ponovno prilagajanje industrijske strukture (različica iz leta 2005), VIII.7.

(21) Glej razvojni načrt za industrijo neželeznih kovin (za obdobje 2016–2020), str. 1 in 34.

(22) Glej Obvestilo o smernicah za pospeševanje prilagajanja strukture industrije aluminija, str. 1.

(23) Glej Obvestilo o smernicah za pospeševanje prilagajanja strukture industrije aluminija, str. 4.

(24) Glej Katalog visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo (2006).

(25) Glej US-China Economic and Security Review Commission: The 13th Five-Year Plan“ (Komisija ZDA in Kitajske za pregled gospodarstva in varnosti: 13. petletni načrt), stran 12.

(26) https://www.ndrc.gov.cn/fzggw/jgsj/gjss/sjdt/201806/t20180612_1154987.html?code=&state=123, nazadnje obiskano 21. septembra 2021.

(27) https://www.cae.cn/cae/html/files/2015-10/29/20151029105822561730637.pdf, nazadnje obiskano 28. junija 2021.

(28) Obvestilo državnega sveta o razglasitvi načrta „Made in China 2025, sektor 9 – Novi materiali.

(29) https://www.ndrc.gov.cn/xxgk/zcfb/gg/201702/t20170204_961174.html?code=&state=123, nazadnje obiskano 21. septembra 2021.

(30) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(31) WT/DS379/AB/R (ZDA – Protidampinške in izravnalne dajatve na nekatere izdelke iz Kitajske), poročilo pritožbenega organa z dne 11. marca 2011, DS 379, točka 318. Glej tudi WT/DS436/AB/R (ZDA – Ogljikovo jeklo (Indija)), poročilo pritožbenega organa z dne 8. decembra 2014, točke 4.9 in 4.10 ter 4.17 do 4.20, in WT/DS437/AB/R (ZDA – Ukrepi izravnalnih dajatev na nekatere izdelke iz Kitajske), poročilo pritožbenega organa z dne 18. decembra 2014, točka 4.92.

(32) Odlok državnega sveta Ljudske republike Kitajske (št. 283).

(33) https://www.reuters.com/article/us-china-banks-party-idUSKBN1JN0XN, nazadnje obiskano 13. avgusta 2021.

(34) Uradni dokument politike komisije bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (CBIRC) z dne 28. avgusta 2020: Three-year action plan for improving corporate governance of the banking and insurance sectors (2020–2022) (Triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022)), http://www.cbirc.gov.cn/cn/view/pages/ItemDetail.html?docId=925393&itemId=928 (nazadnje obiskano 3. aprila 2021).

(35) Komisija bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (cbirc.gov.cn), nazadnje obiskano 21. oktobra 2021.

(36) V skladu z izvedbenimi ukrepi komisije CBIRC za vprašanja pridobitve upravnih dovoljenj za poslovne banke, ki jih financira Kitajska (odlok komisije CBIRC (2017) št. 1), izvedbenimi ukrepi komisije CBIRC za vprašanja pridobitve upravnih dovoljenj v zvezi z bankami, ki se financirajo s tujim kapitalom (odlok komisije CBIRC (2015) št. 4) in upravnimi ukrepi za kvalifikacije direktorjev in višjih uradnikov finančnih institucij v bančnem sektorju (CBIRC (2013), št. 3).

(37) Člen 13 obvestila o nadzorniških predpisih v zvezi z ravnanjem velikih delničarjev bančnih in zavarovalniških institucij (CBIRC (2021), št. 43).

(38) Glej Obvestilo komisije CBIRC o metodi ocenjevanja uspešnosti poslovnih bank, izdano 15. decembra 2020, na voljo na spletnem naslovu http://jrs.mof.gov.cn/ gongzuotongzhi/202101/t20210104_3638904.htm (nazadnje obiskano 12. aprila 2021).

(39) http://www.pbc.gov.cn/zhengcehuobisi/125207/125213/125440/3876551/de24575c/index2.html, nazadnje obiskano 3. avgusta 2021.

(40) Glej http://english.eximbank.gov.cn/Profile/AboutTB/Introduction/ nazadnje obiskano 30. novembra 2021.

(41) Glej http://english.eximbank.gov.cn/Profile/Organization/BoardOD/#heightXwyL nazadnje obiskano 30. novembra 2021.

(42) Glej http://english.eximbank.gov.cn/Profile/Organization/BoardOS/#heightXwyL, nazadnje obiskano 30. novembra 2021, ki tudi potrjuje, da nadzorni odbor poroča neposredno državnemu svetu.

(43) Glej http://english.eximbank.gov.cn/Profile/Organization/ExecutiveM/#heightXwyL, nazadnje obiskano 30. novembra 2021.

(44) Glej zadeve, navedene v opombi 5.

(45) Glej zadeve, navedene v opombi 5 zgoraj.

(46) WT/DS/296 (DS 296 ZDA – Preiskava o izravnalni dajatvi za dinamične bralno-pisalne pomnilnike (DRAMS) iz Koreje), poročilo pritožbenega organa z dne 21. februarja 2005, točka 116.

(47) Poročilo pritožbenega organa, DS 296, točka 116.

(48) Poročilo pritožbenega organa, DS 296, točka 115.

(49) Poročilo pritožbenega organa, DS 296, točka 114, o strinjanju s poročilom odbora, DS 194, točka 8.31, v zvezi s tem.

(50) Poročilo pritožbenega organa, DS 296, točka 115.

(51) http://www.pbc.gov.cn/zhengcehuobisi/125207/125213/125440/3876551/de24575c/index2.html, nazadnje obiskano 3. avgusta 2021.

(52) Delovni dokument MDS „Resolving China’s Corporate Debt Problem“ (Reševanje težave z dolgom podjetij na Kitajskem), Wojciech Maliszewski, Serkan Arslanalp, John Caparusso, José Garrido, Si Guo, Joong Shik Kang, W. Raphael Lam, T. Daniel Law, Wei Liao, Nadia Rendak, Philippe Wingender, Jiangyan, oktober 2016, WP/16/203.

(53) Livingston, M., Poon, W. P. H., in Zhou, L. (2017). Are Chinese Credit Ratings Relevant? A Study of the Chinese Bond Market and Credit Rating Industry (Ali so kitajske bonitetne ocene ustrezne? Študija o kitajskem trgu obveznic in panogi bonitetnega ocenjevanja), objavljeno v: Journal of Banking & Finance, str. 24.

(54) China bond market insight 2021, https://assets.bbhub.io/professional/sites/10/China-bond-market-booklet.pdf, nazadnje obiskano 8. avgusta 2021.

(55) China bond market insight 2021, opomba 59, str. 31.

(56) Price, A. H., Brightbill, T. C., DeFrancesco, R. E., Claeys, S. J., Teslik, A., in Neelakantan, U. (2017). China’s broken promises: why it is not a market-economy (Prelomljene obljube Kitajske: zakaj njeno gospodarstvo ni tržno), Wiley Rein LLP, str. 68.

(57) Lin, L. W., in Milhaupt, C. J. (2016). Bonded to the State: A Network Perspective on China’s Corporate Debt Market (Zavezani državi: kitajski trg podjetniških dolžniških instrumentov z vidika mreže). Columbia Law and Economics Working Paper, št. 543, str. 20; Livingstone, prav tam, str. 9.

(58) Glej okvirne ukrepe za upravljanje bonitetnega ocenjevanja v zvezi s trgom vrednostnih papirjev, ki jih je objavila kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje, odlok kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje (2007) št. 50, 24. avgust 2007, obvestilo Ljudske banke Kitajske o kvalifikacijah družbe China Cheng Xin Securities Rating Co., Ltd., in drugih institucij, vključenih v bonitetno ocenjevanje obveznic, Yinfa (1997), št. 547, 16. december 1997, ter obvestilo št. 14 (2018) Ljudske banke Kitajske in kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje o težavah v zvezi z zagotavljanjem storitev bonitetnega ocenjevanja s strani bonitetnih agencij na medbančnem trgu obveznic in borznem trgu obveznic.

(59) Delovni dokument Ljudske banke Kitajske št. 2017/5, 25. maj 2017, str. 28.

(60) Delovni_dokument (pbc.gov.cn) (nazadnje obiskano 28. novembra 2021).

(61) Člen X, točka II, smernic komisije bančnih regulatorjev Kitajske o razvrščanju posojil na podlagi tveganja.

(62) Glej zadevo v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (uvodne izjave 152 do 244), zadevo v zvezi s pnevmatikami (uvodna izjava 236) in zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken (uvodna izjava 300), ki so navedene v opombi 5.

(63) Glej zadevo v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (uvodne izjave 152 do 244), zadevo v zvezi s pnevmatikami (uvodna izjava 236) in zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken (uvodna izjava 300), ki so navedene v opombi 5.

(64) Glej zadevo v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (uvodne izjave 152 do 244), zadevo v zvezi s pnevmatikami (uvodna izjava 236) in zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken (uvodna izjava 300), ki so navedene v opombi 5.

(65) Glej uvodno izjavo 177 zgoraj.

(66) V primeru posojil s fiksno obrestno mero. Za posojila s spremenljivo obrestno mero je bila uporabljena referenčna obrestna mera Ljudske banke Kitajske v obdobju preiskave.

(67) Zadevi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki in pnevmatikami, uvodne izjave 175 do 187 v zadevi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki ter od uvodne izjave 256 v zadevi v zvezi s pnevmatikami.

(68) Družba bo nadaljevala poslovanje tudi v bližnji prihodnosti.

(69) Dokument z naslovom „Promoting LPR Reform Orderly“ (Spodbujanje zakonite reforme prednostne obrestne mere posojil), ki ga je izdala skupina Ljudske banke Kitajske za analizo monetarne politike, 15. september 2020, http://www.pbc.gov.cn/en/3688110/3688172/4048269/4094018/2020091518070233600.pdf, nazadnje obiskano 30. novembra 2021.

(70) Glej https://www.barclays.co.uk/current-accounts/bank-account/overdrafts/overdraft-charges/, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021, provizije za prekoračitev stanj na izvršnih računih – „za prekoračitve stanj na računih za več kot 15 000 GBP se zaračunata provizija, ki je določena v višini 1,5 % pogodbeno določenega najvišjega dovoljenega zneska prekoračitve, in provizija za podaljšanje v višini 1,5 %“.

(71) Glej zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, navedeno v opombi 5 (uvodni izjavi 354 in 355).

(72) Dokument o splošnem razkritju, opomba 55.

(73) Dokument o splošnem razkritju, opombo 55.

(74) Glej spletno mesto Kitajske ljudske banke:

https://www.boc.cn/en/cbservice/cncb6/cb61/200811/t20081112_1324239.html, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(75) Prav tam.

(76) Glej spletno mesto banke DBS: https://www.dbs.com.cn/corporate/financing/working-capital/bank-acceptance-draft-bad-issuance, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(77) Za podrobnejši opis načina, kako se na splošno uporabljajo bančni menični akcepti, glej zadevo v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken iz opombe 5 zgoraj, uvodne izjave 359 do 370

(78) Glej zadevo v zvezi tkaninami iz steklenih vlaken, navedeno v opombi 5, uvodna izjava 385.

(79) Glej zadevo v zvezi z električnimi kolesi, uvodna izjava 316, in zadevo s tkaninami iz steklenih vlaken, uvodna izjava 407, oboje navedeno v opombi 5.

(80) Glej zadevo v zvezi tkaninami iz steklenih vlaken, navedeno v opombi 5, uvodna izjava 399.

(81) Nazadnje spremenjen 28. decembra 2019 s predsedniškim odlokom št. 37, ki je začel veljati 1. marca 2020.

(82) Nazadnje spremenjeni 14. februarja 2020 v skladu s sklepom o reviziji „upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi“ kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje, ki je začel veljati 14. februarja 2020.

(83) Nadomeščeni z upravnimi ukrepi za storitev sponzoriranja izdaj in kotacij vrednostnih papirjev, odlok št. 170 kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje z dne 12. junija 2020, ki so začeli veljati 12. junija 2020.

(84) Glej China bond market insight 2021, opomba 59, str. 33.

(85) Glej China bond market insight 2021, opomba 59, str. 33.

(86) Ker ni bilo javno dostopnih specifičnih podatkov o zamenljivih podjetniških obveznicah, je Komisija uporabila podatke, ki so bili na voljo za podjetniške obveznice in ki bi morali vključevati tudi zamenljive podjetniške obveznice.

(87) Glej uvodno izjavo 177.

(88) Študija OECD o kitajskih politikah in programih za izvozne kredite, stran 7, točka 32, na voljo na spletnem naslovu https://www.oecd.org/officialdocuments/publicdisplaydocumentpdf/?cote=TAD/ECG(2015)3&doclanguage=en, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(89) Glej spletno mesto družbe Sinosure, profil družbe, podpora pobudi „Made in China 2025“, https://www.sinosure.com.cn/en/Resbonsiblity/smic/index.shtml, nazadnje obiskano 17. avgusta 2021.

(90) Glej zadevo v zvezi s pnevmatikami, navedeno v opombi 5, uvodna izjava 429.

(91) https://asiatimes.com/tag/donghu-high-tech-zone/, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(92) Izvozni katalog visokotehnoloških kitajskih izdelkov, št. 417.

(93) http://www.mofcom.gov.cn/aarticle/b/g/200411/20041100300040.html, nazadnje obiskano 12. avgusta 2021.

(94) Letno poročilo družbe Sinosure za leto 2019, str. 11, https://www.sinosure.com.cn/images/xwzx/ndbd/2020/08/27/38BBA5826A689D7D5B1DAE8BB66FACF8.pdf, nazadnje obiskano 18. avgusta 2019.

(95) Prav tam, str. 38.

(96) UL C 394, 17.12.1998, str. 6.

(97) Kot so Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 452/2011, UL L 128, 14.5.2011, str. 18 (premazani fini papir), Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 215/2013, UL L 73, 15.3.2013, str. 16 (jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/366, UL L 56, 3.3.2017, str. 1 (solarni paneli), Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1379/2014, UL L 367, 23.12.2014, str. 22 (steklena vlakna) in Izvedbeni sklep Komisije 2014/918/EU, UL L 360, 17.12.2014, str. 65 (rezana poliestrska vlakna).

(98) http://www.npc.gov.cn/zgrdw/englishnpc/Law/2009-02/20/content_1471133.htm

(99) Predpisi o izvajanju zakona Ljudske republike Kitajske o davku od dohodkov podjetij (revidirani leta 2019) – odlok državnega sveta Ljudske republike Kitajske št. 714.

(100) http://kj.quanzhou.gov.cn/wsbs/xgxz/201703/t20170322_431820.htm, nazadnje obiskano 17. avgusta 2021.

(101) Objava ministrstva za finance in državne davčne uprave (2021) št. 13 o nadaljnjih izboljšavah politike tehtanega odbitka stroškov raziskav in razvoja pred davkom.

(102) Glej zadeve v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki, pnevmatikami in tkaninami iz steklenih vlaken, navedene v opombi 5, uvodni izjavi 330, 521 oziroma 560.

(103) Glej oddelek 3.1 zgoraj.

(104) Glej zadeve v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, in sončnimi paneli.

(105) Kot je Splošno sodišče potrdilo v sodbi z dne 11. septembra 2014, Gold East Paper in Gold Huacheng Paper/Svet, T-444/11, EU:T:2014:773.

(106) Glej zadeve v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, in sončnimi paneli.

(107) https://idbpark.moeaidb.gov.tw/, nazadnje obiskano 18. avgusta 2021.

(108) Jiangyin – Wikipedia.

(109) Xiamen – Wikipedia.

(110) Več mnenj centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta o nadaljnji krepitvi reforme sistema oskrbe z električno energijo (Zhong Fa (2015), št. 9), oddelek III (4).

(111) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/983 z dne 17. junija 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 216, 18.6.2021, str. 142), uvodna izjava 382.

(112) Poročilo pritožbenega organa, Združene države Amerike – Les iglavcev IV, točki 142 in 143.

(113) Poročilo pritožbenega organa, Združene države Amerike – Protidampinški in protisubvencijski ukrepi za večje gospodinjske pralne stroje iz Koreje (WT/DS464/AB/R), 7. september 2016, točka 5.298.

(114) Smiselno glej tudi WT/DS294/AB/RW, ZDA – „Nastavitev na ničlo“ (člen 21.5 dogovora o reševanju spora), poročilo pritožbenega organa z dne 14. maja 2009, točka 453.

(115) Oznaki TARIC 7607111960 in 7607111993 (ki je bila do 17. februarja 2017 oštevilčena 7607111995).

(116) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2384 z dne 17. decembra 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in zaključku postopka za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Brazilije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009.

(117) UL L 143, 7.6.2018, str. 1.

(118) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(119) UL L 176, 30.6.2016, str. 21, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2018/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 143, 7.6.2018, str. 1).

PRILOGA I

Druge družbe, ki so sodelovale v protisubvencijski in protidampinški preiskavi

Država	Ime	Dodatna oznaka TARIC
Ljudska republika Kitajska	Zhangjiagang Fineness Aluminum Foil Co., Ltd.	C689
Ljudska republika Kitajska	Kunshan Aluminium Co., Ltd.	C690
Ljudska republika Kitajska	Luoyang Wanji Aluminium Processing Co., Ltd.	C692
Ljudska republika Kitajska	Shanghai Sunho Aluminum Foil Co., Ltd.	C693
Ljudska republika Kitajska	Binzhou Hongbo Aluminium Foil Technology Co. Ltd.	C694

PRILOGA II

Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa tudi v protisubvencijski preiskavi

Država	Ime	Dodatna oznaka TARIC
Ljudska republika Kitajska	Suntown Technology Group Corporation Limited	C691

22.12.2021

Uradni list Evropske unije

L 458/494

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2291

z dne 21. decembra 2021

o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 glede vnosov za Združeno kraljestvo na seznamih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) ter zlasti člena 230(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/429 zahteva, da morajo pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora prihajati iz tretje države ali z ozemlja ali z njenega oz. njegovega območja ali iz njenega oz. njegovega kompartmenta s seznama v skladu s členom 230(1) navedene uredbe, da lahko vstopajo v Unijo.

(2)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/692 (2) so določene zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki jih pošiljke določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali z ozemelj ali z njihovih območij ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njihovih kompartmentov morajo izpolnjevati za vstop v Unijo.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, v Unijo.

(4)	Natančneje, prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določata sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo.

(5)	Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruh se nahaja v novem obratu blizu vasi Barrow upon Soar v občini Charnwood v grofiji Leicestershire v Angliji in je bil 30. novembra 2021 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(6)

Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruhi se nahajajo v novem obratu blizu mesta Thirsk v občini Hambleton v grofiji North Yorkshire v Angliji, blizu vasi Tutbury v občini East Staffordshire v grofiji Staffordshire v Angliji in blizu mesta Leominster v občini North Herefordshire v grofiji Herefordshire v Angliji in so bili 2. decembra 2021 potrjeni z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(7)

Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruhi se nahajajo blizu mesta Gretna v grofiji Dumfriesshire na ozemlju Dumfries and Galloway na Škotskem, blizu mesta Crickhowell v grofiji Powys v Walesu in blizu mesta Richmond v občini Richmondshire v grofiji North Yorkshire v Angliji in so bili 3. decembra 2021 potrjeni z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(8)

Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruha se nahajata blizu mesta Newent v regiji Forest of Dean v grofiji Gloucestershire v Angliji in v novem obratu blizu mesta Thirsk v občini Hambleton v grofiji North Yorkshire v Angliji in sta bila 5. decembra 2021 potrjena z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(9)	Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruh se nahaja v novem obratu blizu vasi Barrow upon Soar v občini Charnwood v grofiji Leicestershire v Angliji in je bil 6. decembra 2021 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(10)

Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruha se nahajata v novem obratu blizu vasi Barrow upon Soar v občini Charnwood v grofiji Leicestershire v Angliji in blizu mesta Pocklington v grofiji East Riding of Yorkshire v Angliji in sta bila 7. decembra 2021 potrjena z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(11)

Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruha se nahajata blizu mesta Sudbury v občini Babergh v grofiji South Suffolk v Angliji in v novem obratu blizu mesta Thirsk v občini Hambleton v grofiji North Yorkshire v Angliji in sta bila 8. decembra 2021 potrjena z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(12)	Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruh se nahaja v bližini mesta Annan v grofiji Dumfriesshire na ozemlju Dumfries and Galloway na Škotskem in je bil 9. decembra 2021 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(13)

Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhih visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruhi se nahajajo blizu mesta Moffatt v grofiji Dumfriesshire na ozemlju Dumfries and Galloway na Škotskem, blizu mesta Highworth v občini Swindon v grofiji Wiltshire v Angliji in blizu vasi Clifford v občini Hereford and South Herefordshire v grofiji Herefordshire v Angliji in so bili 10. decembra 2021 potrjeni z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(14)	Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruh se nahaja v novem obratu blizu vasi Willington v občini South Derbyshire v gofiji Derbyshire v Angliji in je bil 11. decembra 2021 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(15)	Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruh se nahaja v blizu mesta Alford v občini East Lindsey v grofiji Lincolnshire v Angliji in je bil 12. decembra 2021 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(16)	Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruh se nahaja v novem obratu blizu mesta Alford v občini East Lindsey v grofiji Lincolnshire v Angliji in je bil 13. decembra 2021 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(17)	Veterinarski organi Združenega kraljestva so okrog prizadetih obratov vzpostavili 10-kilometrsko območje pod nadzorom in izvedli politiko pokončanja za nadzor prisotnosti visokopatogene aviarne influence in omejitev širjenja navedene bolezni.

(18)

Združeno kraljestvo je Komisiji predložilo informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju in o ukrepih, ki jih je sprejelo za preprečitev nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence. Komisija je ocenila navedene informacije. Na podlagi navedene ocene vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi z območij z omejitvami, ki so jih vzpostavili veterinarski organi Združenega kraljestva zaradi nedavnih izbruhov visokopatogene aviarne influence, v Unijo ne bi smel biti več dovoljen.

(19)	Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(20)	Ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Združenem kraljestvu bi morale spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2021/404, uvedene s to uredbo, začeti veljati čim prej.

(21)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 1).

PRILOGA

Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 se spremenita:

(1)

Priloga V se spremeni:

(a)

v delu 1 se pri vnosu za Združeno kraljestvo za vrstico za območje GB-2.39 vstavijo naslednje vrstice za območja od GB-2.40 do GB-2.60:

„ GB Združeno kraljestvo	GB-2.40	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		30.11.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		30.11.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		30.11.2021
		tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		30.11.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		30.11.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		30.11.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		30.11.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		30.11.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P1		30.11.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		30.11.2021
	GB-2.41	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		2.12.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		2.12.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		2.12.2021
		tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		2.12.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		2.12.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		2.12.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		2.12.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		2.12.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P1		2.12.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		2.12.2021
	GB-2.42	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		2.12.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		2.12.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		2.12.2021
		tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		2.12.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		2.12.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		2.12.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		2.12.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		2.12.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P1		2.12.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		2.12.2021
	GB-2.43	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		2.12.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		2.12.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		2.12.2021
		tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		2.12.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		2.12.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		2.12.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		2.12.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		2.12.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P1		2.12.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		2.12.2021
	GB-2.44	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		3.12.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		3.12.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		3.12.2021
		tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		3.12.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		3.12.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		3.12.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		3.12.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		3.12.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P1		3.12.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		3.12.2021
	GB-2.45	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		3.12.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		3.12.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		3.12.2021
		tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		3.12.2021
		enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		3.12.2021
		enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		3.12.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		3.12.2021
		valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		3.12.2021
		valilna jajca tekačev	HER	N, P1		3.12.2021
		manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		3.12.2021
	GB-2.46	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		3.12.2021
		matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		3.12.2021
		perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		3.12.2021
		tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		3.12.2021
enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev		DOC	N, P1		3.12.2021
enodnevni piščanci tekačev		DOR	N, P1		3.12.2021
manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev		POU-LT20	N, P1		3.12.2021
valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev		HEP	N, P1		3.12.2021
valilna jajca tekačev		HER	N, P1		3.12.2021
manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev		HE-LT20	N, P1		3.12.2021
GB-2.47	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		5.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		5.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		5.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		5.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		5.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		5.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		5.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		5.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		5.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		5.12.2021
GB-2.48	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		5.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		5.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		5.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		5.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		5.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		5.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		5.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		5.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		5.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		5.12.2021
GB-2.49	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		6.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		6.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		6.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		6.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		6.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		6.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		6.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		6.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		6.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		6.12.2021
GB-2.50	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		7.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		7.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		7.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		7.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		7.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		7.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		7.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		7.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		7.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		7.12.2021
GB-2.51	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		7.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		7.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		7.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		7.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		7.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		7.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		7.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		7.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		7.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		7.12.2021
GB-2.52	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		8.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		8.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		8.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		8.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		8.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		8.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		8.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		8.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		8.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		8.12.2021
GB-2.53	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		8.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		8.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		8.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		8.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		8.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		8.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		8.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		8.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		8.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		8.12.2021
GB-2.54	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		9.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		9.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		9.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		9.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		9.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		9.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		9.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		9.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		9.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		9.12.2021
GB-2.55	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		10.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		10.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		10.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		10.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		10.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		10.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		10.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		10.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		10.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		10.12.2021
GB-2.56	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		10.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		10.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		10.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		10.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		10.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		10.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		10.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		10.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		10.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		10.12.2021
GB-2.57	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		10.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		10.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		10.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		10.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		10.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		10.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		10.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		10.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		10.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		10.12.2021
GB-2.58	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		11.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		11.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		11.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		11.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		11.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		11.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		11.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		11.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		11.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		11.12.2021
GB-2.59	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		12.11.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		12.11.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		12.11.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		12.11.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		12.11.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		12.11.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		12.11.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		12.11.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		12.11.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		12.11.2021
GB-2.60	matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev	BPP	N, P1		13.12.2021
	matični tekači in proizvodni tekači	BPR	N, P1		13.12.2021
	perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev	SP	N, P1		13.12.2021
	tekači, namenjeni za zakol	SR	N, P1		13.12.2021
	enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev	DOC	N, P1		13.12.2021
	enodnevni piščanci tekačev	DOR	N, P1		13.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	POU-LT20	N, P1		13.12.2021
	valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev	HEP	N, P1		13.12.2021
	valilna jajca tekačev	HER	N, P1		13.12.2021
	manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev	HE-LT20	N, P1		13.12.2021“

(b)

v delu 2 se pri vnosu za Združeno kraljestvo za opisom območja GB-2.39 vstavijo naslednji opisi območij od GB-2.40 do GB-2.60:

„Združeno kraljestvo	GB-2.40	blizu vasi Barrow upon Soar, Charnwood, Leicestershire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.77 in W1.12
	GB-2.41	blizu mesta Thirsk, Hambleton, North Yorkshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.22 in W1.42
	GB-2.42	blizu vasi Tutbury, East Staffordshire, Staffordshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.87 in W1.76
	GB-2.43	blizu mesta Leominster, North Herefordshire, Herefordshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.25 in W2.86
	GB-2.44	blizu mesta Gretna, Dumfriesshire, Dumfries in Galloway, Škotska: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N55.03 in W3.11
	GB-2.45	blizu mesta Crickhowell, Powys, Wales: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N51.86 in W3.23
	GB-2.46	blizu mesta Richmond, Richmondshire, North Yorkshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.47 in W1.79
	GB-2.47	blizu mesta Newent, Dean Forest of Dean, Gloucestershire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N51.91 in W2.33
	GB-2.48	blizu mesta Thirsk, Hambleton, North Yorkshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.2 in W1.43
	GB-2.49	blizu vasi Barrow upon Soar, Charnwood, Leicestershire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.76 in W1.11
	GB-2.50	blizu vasi Barrow upon Soar, Charnwood, Leicestershire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.77 in W1.08
	GB-2.51	blizu mesta Pocklington, East Yorkshire, East Riding of Yorkshire: Anglija območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N53.91 in W0.72
	GB-2.52	blizu mesta Sudbury, Babergh, South Suffolk, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.02 in E0.78
	GB-2.53	blizu mesta Thirsk, Hambleton, North Yorkshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.19 in W1.32
	GB-2.54	blizu mesta Annan, Dumfriesshire, Dumfries in Galloway, Škotska: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N55.05 in W3.21
	GB-2.55	blizu mesta Moffat, Dumfriesshire, Dumfries in Galloway, Škotska: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N55.24 in W3.40
	GB-2.56	blizu mesta Highworth, Swindon, Wiltshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N51.66 in W1.79
	GB-2.57	blizu vasi Clifford, Hereford and South Herefordshire, Herefordshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.11 in W3.10
	GB-2.58	blizu vasi Willington, South Derbyshire, Derbyshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.86 in W1.52
	GB-2.59	blizu mesta Alford, East Lindsey, Lincolnshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N53.28 in E0.21
	GB-2.60	blizu mesta Alford, East Lindsey, Lincolnshire, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N53.26 in E0.19“

(2)

v Prilogi XIV se v delu 1 pri vnosu za Združeno kraljestvo za vrstico za območje GB-2.39 vstavijo naslednje vrstice za območja od GB-2.40 do GB-2.60:

„GB Združeno kraljestvo	GB-2.40	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	30.11.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	30.11.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	30.11.2021
	GB-2.41	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	2.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	2.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	2.12.2021
	GB-2.42	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	2.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	2.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	2.12.2021
	GB-2.43	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	2.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	2.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	2.12.2021
	GB-2.44	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	3.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	3.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	3.12.2021
	GB-2.45	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	3.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	3.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	3.12.2021
	GB-2.46	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	3.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	3.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	3.12.2021
	GB-2.47	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	5.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	5.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	5.12.2021
	GB-2.48	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	5.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	5.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	5.12.2021
	GB-2.49	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	6.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	6.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	6.12.2021
	GB-2.50	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	7.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	7.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	7.12.2021
	GB-2.51	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	7.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	7.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	7.12.2021
	GB-2.52	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	8.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	8.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	8.12.2021
	GB-2.53	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	8.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	8.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	8.12.2021
	GB-2.54	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	9.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	9.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	9.12.2021
	GB-2.55	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	10.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	10.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	10.12.2021
	GB-2.56	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	10.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	10.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	10.12.2021
	GB-2.57	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	10.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	10.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	10.12.2021
	GB-2.58	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	11.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	11.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	11.12.2021
	GB-2.59	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	12.11.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	12.11.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	12.11.2021
	GB-2.60	sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev	POU	N, P1	13.12.2021
		sveže meso tekačev	RAT	N, P1	13.12.2021
		sveže meso pernate divjadi	GBM	N, P1	13.12.2021“

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2021/2282 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2021 o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU ( 1 )	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Uredba Sveta (EU) 2021/2283 z dne 20. decembra 2021 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske proizvode ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1388/2013	33
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2284 z dne 10. decembra 2021 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadzorniškim poročanjem in razkritji investicijskih podjetij ( 1 )	48
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2285 z dne 14. decembra 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 glede določitve seznamov škodljivih organizmov, prepovedi in zahtev za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Unijo ter njihovih premikov po Uniji ter o razveljavitvi odločb 98/109/ES in 2002/757/ES ter izvedbenih uredb (EU) 2020/885 in (EU) 2020/1292	173
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2286 z dne 16. decembra 2021 o podatkih, ki jih je treba predložiti za referenčno leto 2023 na podlagi Uredbe (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij glede seznama spremenljivk in njihovega opisa ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1200/2009 ( 1 )	284
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2287 z dne 17. decembra 2021 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2170 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	344
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2288 z dne 21. decembra 2021 o spremembi Priloge k Uredbi (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta glede obdobja priznavanja potrdil o cepljenju, ki so izdana v obliki digitalnega COVID potrdila EU in potrjujejo zaključeno primarno serijo cepljenja ( 1 )	459
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2289 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o predstavitvi vsebine strateških načrtov SKP in elektronskem sistemu za varno izmenjavo informacij	463
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013	486
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2291 z dne 21. decembra 2021 o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 glede vnosov za Združeno kraljestvo na seznamih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo ( 1 )	494
	SKLEPI
*	Sklep Sveta (EU) 2021/2292 z dne 30. aprila 2021 o predložitvi, v imenu Evropske unije, predloga sklepa izvršilnega organa o metodologiji za posodobitve, ki odražajo spremembe v članstvu v Uniji, v okviru 41. zasedanja izvršilnega organa Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, in o stališču, ki se v imenu Unije zastopa na tem zasedanju	512
*	Sklep Sveta (EU) 2021/2293 z dne 20. decembra 2021 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v Partnerskem svetu, ustanovljenem s Sporazumom o trgovini in sodelovanju z Združenim kraljestvom, glede podaljšanja odstopanja od obveznosti izbrisa podatkov iz evidence podatkov o potnikih po njihovem odhodu iz Združenega kraljestva	514
*	Sklep Sveta (EU) 2021/2294 z dne 20. decembra 2021 o imenovanju člana in nadomestnega člana Odbora regij na predlog Kraljevine Nizozemske	517
*	Sklep (EU) 2021/2295 predstavnikov vlad držav članic z dne 21. decembra 2021 o imenovanju sodnikov Splošnega sodišča	519
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2296 z dne 21. decembra 2021 o določitvi enakovrednosti COVID-19 potrdil, ki jih izdaja Republika Tunizija, in potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji ( 1 )	521
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2297 z dne 21. decembra 2021 o določitvi enakovrednosti COVID-19 potrdil, ki jih izdaja Črna gora, in potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji ( 1 )	524
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2298 z dne 21. decembra 2021 o določitvi enakovrednosti COVID-19 potrdil, ki jih izdaja Vzhodna republika Urugvaj, in potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji ( 1 )	527
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2299 z dne 21. decembra 2021 o določitvi enakovrednosti COVID-19 potrdil, ki jih izdaja Tajska, in potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji ( 1 )	530
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2300 z dne 21. decembra 2021 o določitvi enakovrednosti COVID-19 potrdil, ki jih izdaja Tajvan, in potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji ( 1 )	533
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2301 z dne 21. decembra 2021 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2021/1073 o določitvi tehničnih specifikacij in pravil za izvajanje okvira zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, uvedeno z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	536

	Popravki
*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/535 z dne 31. marca 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih postopkov in tehničnih specifikacij za homologacijo vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovimi splošnimi konstrukcijskimi podatki in varnostjo ( UL L 117, 6.4.2021 )	539
*	Popravek Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 ( UL L 212, 22.8.2018 )	540

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 458

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 22. december 2021