(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi Sklepa 2012/392/SZVP pooblaščen, da v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve za izvajanje političnega nadzora in strateškega vodenja misije Evropske unije v okviru SVOP v Nigru (EUCAP Sahel Niger), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

Svet je 7. septembra 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/1254 (2), s katerim je spremenil Sklep 2012/392/SZVP in podaljšal mandat EUCAP Sahel Niger do 30. septembra 2022.

(3)

PVO je 16. decembra 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2021/22 (3), s katerim je za vodjo misije Evropske unije v okviru SVOP v Nigru (EUCAP Sahel Niger) za obdobje od 16. januarja 2021 do 15. januarja 2022 imenoval Antje PITTELKAU.

(4)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se mandat Antje PITTELKAU kot vodje misije EUCAP Sahel Niger podaljša za obdobje od 16. januarja 2022 do 30. septembra 2022 –

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi Sklepa 2010/452/SZVP pooblaščen, da v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve za izvajanje političnega nadzora in strateškega vodenja nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia), vključno s sklepom o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 11. februarja 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/200 (2) o imenovanju Mareka SZCZYGIEŁA za vodjo nadzorne misije EUMM Georgia za obdobje od 15. marca 2020 do 14. decembra 2020.

(3)

Svet je 3. decembra 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/1990 (3), s katerim je mandat misije EUMM Georgia podaljšal do 14. decembra 2022.

(4)

PVO je 8. decembra 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/2048 (4) o podaljšanju mandata Mareka SZCZYGIEŁA kot vodje misije EUMM Georgia za obdobje od 15. decembra 2020 do 14. decembra 2021.

(5)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se mandat Mareka SZCZYGIELA kot vodje misije EUMM Georgia podaljša za obdobje od 15. decembra 2021 do 14. decembra 2022 –

(1)

Priloga I k Uredbi (EU) št. 528/2012 vsebuje aktivne snovi z ugodnejšimi lastnostmi za okolje ali zdravje ljudi ali živali. Proizvodi, ki vsebujejo te aktivne snovi, se zato lahko dovolijo po poenostavljenem postopku. Dušik je vključen v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012, pri čemer velja omejitev, da se uporablja v omejenih količinah v posodah za takojšnjo uporabo.

(2)

V skladu s členom 86 Uredbe (EU) št. 528/2012 je dušik odobren kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 18 (insekticidih) (2). Biocidni proizvodi, ki so sestavljeni iz dušika, kakor je odobren, so dovoljeni v več državah članicah in se dobavljajo v plinskih jeklenkah (3).

(3)

Dušik se lahko pridobi tudi iz zunanjega zraka na kraju samem. Dušik, pridobljen na kraju samem, trenutno ni odobren za uporabo v Uniji in ni niti uvrščen na seznam v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 528/2012 niti na seznam aktivnih snovi, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi v biocidnih proizvodih, v Prilogi II k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1062/2014 (4).

(4)

Belgija je 30. julija 2021 v skladu s členom 55(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 Komisiji predložila vlogo za odstopanje od člena 19(1)(a) navedene uredbe, v kateri je zaprosila, da se ji dovoli, da izda dovoljenja za biocidne proizvode, ki so sestavljeni iz dušika, pridobljenega iz zunanjega zraka na kraju samem, za zaščito kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: vloga).

(5)

Kulturno dediščino lahko poškodujejo najrazličnejši škodljivi organizmi, od žuželk do mikroorganizmov. Prisotnost navedenih organizmov lahko povzroči izgubo same kulturne dobrine, predstavlja pa tudi tveganje za širjenje navedenih škodljivih organizmov na druge predmete v bližini. Brez ustreznega tretiranja bi na predmetih lahko nastala nepopravljiva škoda, ki bi resno ogrozila kulturno dediščino.

(6)

Dušik, pridobljen na kraju samem, se uporablja za ustvarjanje kontrolirane atmosfere z zelo nizko koncentracijo kisika (anoksija) v trajno ali začasno zapečatenih šotorih ali komorah za tretiranje, namenjenih obvladovanju škodljivih organizmov na predmetih kulturne dediščine. Dušik se loči od zunanjega zraka in dovede v šotor ali komoro za tretiranje, kjer se vsebnost dušika v atmosferi poveča na približno 99 %, kisika pa posledično skoraj ni več. Vlažnost dušika, ki se dovede v prostor za tretiranje, je odvisna od potreb tretiranega predmeta. V pogojih, ki nastanejo v šotoru ali komori za tretiranje, škodljivi organizmi ne morejo preživeti.

(7)

Glede na informacije, ki jih je predložila Belgija, se zdi, da je uporaba dušika, pridobljenega na kraju samem, edina učinkovita tehnika za obvladovanje škodljivih organizmov, ki se lahko uporablja za vse vrste materialov in kombinacij materialov, prisotnih v kulturnih ustanovah, ne da bi jih poškodovala, in je učinkovita proti škodljivim organizmom na predmetih kulturne dediščine na vseh stopnjah razvoja.

(8)

Metoda anoksije ali spremenjene ali kontrolirane atmosfere je navedena v standardu EN 16790:2016 „Ohranjanje kulturne dediščine – Integrirano zatiranje škodljivcev (IPM) za zaščito kulturne dediščine“, dušik pa je v tem standardu opisan kot „najpogosteje uporabljen“ za ustvarjanje anoksije.

(9)

Na voljo so tudi druge tehnike za obvladovanje škodljivih organizmov, kot so tehnike toplotnih šokov (visoke ali nizke temperature). Poleg tega se lahko v ta namen uporabijo biocidni proizvodi, ki vsebujejo druge aktivne snovi. Vendar ima po mnenju Belgije vsaka od navedenih tehnik omejitve v smislu škode, ki bi med tretiranjem lahko nastala na nekaterih materialih.

(10)

Kot je navedeno v vlogi, se druge aktivne snovi zaradi njihovega profila nevarnosti v kulturnih ustanovah redko uporabljajo. Po tretiranju z navedenimi snovmi se lahko ostanki na tretiranih predmetih postopno sprostijo v okolje, kar pomeni tveganje za zdravje ljudi. Poleg tega navedene snovi lahko reagirajo z materiali predmetov kulturne dediščine, zaradi česar pride do nepopravljivih sprememb, zlasti njihove površine.

(11)

Glede na informacije v vlogi uporaba dušika iz jeklenk ni ustrezna alternativa za kulturne ustanove zaradi praktičnih pomanjkljivosti. Zaradi omejenih količin v jeklenkah so potrebni pogost prevoz in ločeni prostori za skladiščenje. Zaradi tretiranja z dušikom iz jeklenk bi imele kulturne ustanove prav tako visoke stroške.

(12)

Zahteve za kulturne ustanove glede uporabe več tehnik za obvladovanje škodljivih organizmov, ki so primerne za posamezne materiale in predmete, namesto uporabe ene same tehnike, ki se že uporablja in je primerna za vse materiale, bi pomenile dodatne stroške za kulturne ustanove ter tako otežile doseganje njihovega cilja opustitve uporabe nevarnejših aktivnih snovi v okviru integriranega varstva pred škodljivimi organizmi. Poleg tega bi opustitev objektov in opreme, ki je bila pridobljena za ustvarjanje anoksije z dušikom, pridobljenim na kraju samem, pomenila izgubo sredstev iz prejšnjih naložb.

(13)

Razprave v zvezi z morebitnim odstopanjem v skladu s členom 55(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 za dušik, pridobljen na kraju samem, so potekale na več sestankih (5) strokovne skupine Komisije, ki jo sestavljajo pristojni organi za biocidne proizvode, leta 2019.

(14)

Poleg tega je Evropska agencija za kemikalije na zahtevo Komisije po prvi, podobni vlogi Avstrije za odstopanje za proizvode, ki so sestavljeni iz dušika, pridobljenega na kraju samem, opravila javno posvetovanje o navedeni vlogi, s čimer je vsem deležnikom omogočila, da predložijo svoja stališča. Velika večina od 1 487 prejetih pripomb je bila naklonjena odstopanju. Veliko deležnikov je navedlo pomanjkljivosti alternativnih tehnik, ki so na voljo: termično tretiranje lahko poškoduje nekatere materiale; pri uporabi drugih aktivnih snovi na artefaktih ostanejo strupeni ostanki, ki se postopoma sproščajo v okolje; uporaba dušika v jeklenkah ne omogoča nadzora nad relativno vlažnostjo v prostoru za tretiranje, ki je potreben za tretiranje nekaterih materialov.

(15)

Dve mednarodni organizaciji, ki zastopata muzeje in območja kulturne dediščine, in sicer Mednarodni muzejski svet in Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja, sta izrazili namero glede predložitve vloge za vključitev dušika, pridobljenega na kraju samem, v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012, ki bi državam članicam omogočila izdajo dovoljenj za proizvode, ki so sestavljeni iz dušika, pridobljenega na kraju samem, ne da bi bilo potrebno odstopanje v skladu s členom 55(3) navedene uredbe. Vloga naj bi bila predložena v drugi polovici leta 2021. Vendar je za izvedbo ocene take vloge, vključitev snovi v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012 in pridobitev dovoljenj za proizvode potreben čas.

(16)

Iz vloge je razvidno, da v Belgiji ni ustreznih alternativ, saj imajo vse alternativne tehnike, ki so trenutno na voljo, bodisi pomanjkljivosti zaradi neprimernosti za tretiranje vseh materialov bodisi praktične pomanjkljivosti.

(17)

Na podlagi vseh navedenih argumentov je primerno zaključiti, da je dušik, pridobljen na kraju samem, bistvenega pomena za zaščito kulturne dediščine v Belgiji in da ni na voljo ustreznih alternativ. Belgiji bi bilo zato treba dovoliti, da izda dovoljenja za dostopnost na trgu in uporabo biocidnih proizvodov, ki so sestavljeni iz dušika, pridobljenega na kraju samem, za zaščito kulturne dediščine.

(18)

Za morebitno vključitev dušika, pridobljenega na kraju samem, v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012 in naknadna dovoljenja, ki bi jih države članice izdale za proizvode, ki so sestavljeni iz dušika, pridobljenega na kraju samem, je potreben čas. Zato je primerno dovoliti odstopanje za obdobje, ki bi omogočilo dokončanje osnovnih postopkov –

(1)

Ministrstvo za zdravje Češke republike (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) je 15. aprila 2021 v skladu s členom 55(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 528/2012 sprejelo odločitev, da do 12. oktobra 2021 dovoli dostopnost na trgu biocidnega proizvoda Biobor JF in njegovo uporabo s strani poklicnih uporabnikov za antimikrobično tretiranje rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: ukrep). Pristojni organ je v skladu s členom 55(1) navedene uredbe, drugi pododstavek, Komisijo in pristojne organe drugih držav članic obvestil o ukrepu in razlogih zanj.

(2)

Glede na informacije, ki jih je predložil pristojni organ, je bil ukrep potreben zaradi varovanja javnega zdravja, saj mikrobiološka kontaminacija rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov lahko povzroči napake v delovanju motorja zrakoplova in ogrozi njegovo plovnost ter s tem varnost potnikov in posadke. Zaradi pandemije COVID-19 in posledičnih omejitev letov so bili številni zrakoplovi začasno parkirani. Nemobilnost zrakoplovov je oteževalen dejavnik mikrobiološke kontaminacije.

(3)

Biobor JF vsebuje 2,2’-(1-metiltrimetilendioksi)bis-(4-metil-1,3,2-dioksaborinan) (številka CAS 2665-13-6) in 2,2’-oksibis (4,4,6-trimetil-1,3,2-dioksaborinan) (številka CAS 14697-50-8), ki sta aktivni snovi za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 6 kot sredstvih za konzerviranje proizvodov med shranjevanjem, kot so opredeljeni v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. Ker navedeni aktivni snovi nista navedeni v Prilogi II k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1062/2014 (2), nista vključeni v delovni program za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012. Člen 89 navedene uredbe se zato ne uporablja za navedeni aktivni snovi, treba pa ju je oceniti in odobriti, preden se biocidni proizvodi, ki ju vsebujejo, lahko dovolijo tudi na nacionalni ravni.

(4)

Komisija je 7. julija 2021 prejela utemeljeno zahtevo pristojnega organa, da dovoli podaljšanje ukrepa v skladu s členom 55(1) Uredbe (EU) št. 528/2012, tretji pododstavek. Utemeljena zahteva je bila podana na podlagi pomislekov, da bi bila lahko varnost zračnega prometa po 12. oktobru 2021 še naprej ogrožena zaradi mikrobiološke kontaminacije rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov, ter trditve, da je Biobor JF bistvenega pomena za nadzor nad tako mikrobiološko kontaminacijo.

(5)

Glede na informacije, ki jih je predložil pristojni organ, je bil edini alternativni biocidni proizvod, ki so ga proizvajalci zrakoplovov in motorjev priporočili za tretiranje mikrobiološke kontaminacije (Kathon™ FP 1.5), marca 2020 umaknjen s trga zaradi resnih motenj v delovanju motorja, ugotovljenih po tretiranju z navedenim proizvodom.

(6)

Kot je navedel pristojni organ, ni drugih možnosti za tretiranje mikrobiološke kontaminacije rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov poleg biocidnega proizvoda Biobor JF.

(7)

Glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, je proizvajalec biocidnega proizvoda Biobor JF sprejel ukrepe za redno izdajo dovoljenja za proizvod. Zdi se tudi, da bo vloga za odobritev aktivnih snovi, ki jih vsebuje Biobor JF, predložena do sredine leta 2022. Odobritev aktivnih snovi in poznejše dovoljenje za biocidni proizvod bi bila trajna rešitev za prihodnost, vendar bi bilo za dokončanje navedenih postopkov potrebnega precej časa.

(8)

Pomanjkanje nadzora nad mikrobiološko kontaminacijo rezervoarjev za gorivo in sistemov za dovajanje goriva zrakoplovov bi lahko ogrozilo varnost zračnega prometa, te nevarnosti pa ni mogoče ustrezno omejiti z uporabo drugega biocidnega proizvoda ali na drug način. Zato je primerno pristojnemu organu dovoliti, da ukrep podaljša.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

(1)

Družba Teknos A/S (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je 14. septembra 2018 v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 528/2012 pristojnim organom več držav članic, vključno z Nemčijo, predložila vlogo za vzporedno medsebojno priznanje dovoljenja za biocidni proizvod Teknol Aqua 1411-01, ki vsebuje aktivni snovi 1-[[2-(2,4-diklorofenil)-4-propil-1,3-dioksolan-2-il]metil]-1H-1,2,4-triazol (propikonazol) in 3-jodo-2-propinil butil karbamat (IPBC) (v nadaljnjem besedilu: biocidni proizvod). Biocidni proizvod je namenjen za zaščito lesa, ki se uporablja v notranjosti (razred uporabe 2 (2)), in za zaščito lesa, ki se uporablja na prostem in ni v stiku s tlemi (razred uporabe 3 (2)). Danska je referenčna država članica, odgovorna za oceno vloge v skladu s členom 34(1) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(2)

Biocidni proizvod vsebuje zelo nizke koncentracije treh neaktivnih snovi, ki so rezidualni monomeri silicijeve emulzije in so dodane kot sredstvo proti penjenju med proizvodnim postopkom: oktametilciklotetrasiloksan (D4) v koncentraciji 0,000024 masnega deleža v % (mas. %); dekametilciklopentasiloksan (D5) v koncentraciji 0,000054 mas. % in dodekametilcikloheksasiloksan (D6) v koncentraciji 0,00008 mas. %. D4, D5 in D6 so bile opredeljene (3) kot obstojne, bioakumulativne in strupene (PBT) ter zelo obstojne in zelo bioakumulativne (vPvB) v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(3)

V skladu s členom 35(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 je Nemčija koordinacijski skupini 5. novembra 2020 predložila ugovore, pri čemer je navedla, da biocidni proizvod ne izpolnjuje pogojev iz člena 19(1), točka (b)(iv), navedene uredbe za razred uporabe 3. Koordinacijska skupina je o ugovoru razpravljala 25. novembra 2020.

(4)

Ker v koordinacijski skupini ni bil dosežen dogovor, je Danska 5. januarja 2021 Komisiji predložila nerešen ugovor v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Danska je z navedenim dopisom Komisiji predložila podroben opis zadeve, o kateri države članice niso mogle doseči dogovora, ter razloge za njihovo nestrinjanje. Opis je bil poslan zadevnim državam članicam in vlagatelju.

(5)

Nemčija meni, da bi moral organ za ocenjevanje na podlagi točke 48 Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 skleniti, da biocidni proizvod ne izpolnjuje pogoja iz člena 19(1), točka (b)(iv), navedene uredbe. Priloga VI, točka 48, k Uredbi (EU) št. 528/2012 določa, da organ za ocenjevanje sklene, da biocidni proizvod ne izpolnjuje merila iz člena 19(1), točka (b)(iv), navedene uredbe, če vsebuje katero koli skrb vzbujajočo snov, ki izpolnjujejo merila za PBT ali vPvB v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, razen če je znanstveno dokazano, da v ustreznih razmerah na prostem ni nesprejemljivih učinkov. Nemčija meni, da so D4, D5 in D6 skrb vzbujajoče snovi, kot so opredeljene v členu 3(1), točka (f), Uredbe (EU) št. 528/2012, in glede na to, da za snovi PBT in vPvB ni mogoče izpeljati varne mejne vrednosti, pod katero bi se izpust v okolje lahko štel za sprejemljivega, se zdi vsako sproščanje teh snovi v okolje sproščanje z nesprejemljivim učinkom. Zato Nemčija trdi, da se zaradi pričakovanega delnega izpiranja biocidnega proizvoda v okolje, ki je posledica preperevanja lesa, v zvezi z razredom uporabe 3, navedena uporaba ne bi smela dovoliti.

(6)

Danska trdi, da zaradi zelo nizkih koncentracij D4, D5 in D6 v biocidnem proizvodu (skupna koncentracija vseh treh je 0,000158 mas. %) njihova prisotnost v proizvodu ne povzroča nesprejemljivih učinkov na okolje. Poleg tega glede na informacije, ki jih je predložil vlagatelj, v proizvodnji biocidnega proizvoda trenutno ni ustreznih alternativ sredstvu proti penjenju, ki vsebuje te nečistote.

(7)

Člen 56(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 določa zahtevo za avtorizacijo snovi, vključenih v Prilogo XIV k navedeni uredbi. Priloga XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 vključuje tudi snovi, ki so PBT in vPvB. Vendar pa člen 56(6) navedene uredbe določa, da se zahteva za avtorizacijo ne uporablja za snovi, identificirane kot PBT ali vPvB, kadar so te snovi prisotne v zmeseh v koncentracijah pod 0,1 mas. %.

(8)

Nadalje je v smernicah o Uredbi (ES) št. 1907/2006, Smernice za zahteve po informacijah in oceno kemijske varnosti, poglavje R.11: ocena PBT/vPvB Evropske agencije za kemikalije (5), navedeno, da se sestavine, nečistote in dodatki običajno štejejo za pomembne za oceno PBT/vPvB, če so prisotni v koncentraciji najmanj 0,1 mas. %. V skladu s temi smernicami mejna vrednost 0,1 mas. % temelji na uveljavljeni praksi, ki je v zakonodaji Unije priznana in v skladu s katero se ta mejna vrednost uporablja kot splošna mejna vrednost. V istih smernicah je navedeno tudi, da se ta mejna vrednost za vsak primer posebej lahko zviša ali zniža.

(9)

Smernice o uredbi o biocidnih proizvodih, zvezek V, Smernice o zahtevah za tehnično ekvivalenco (6) Evropske agencije za kemikalije določajo, da se lastnosti PBT in/ali vPvB nečistot običajno ocenijo, če so nečistote prisotne v koncentraciji vsaj 0,1 mas. %., učinek lastnosti PBT in/ali vPvB nečistoč pa se upošteva samo nad navedeno mejno vrednostjo.

(10)

Iz tega sledi, da se mejna koncentracija 0,1 mas. % uporablja za oceno tehnične ekvivalence v zvezi z lastnostmi PBT in/ali vPvB v nečistotah v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012, ter za namene določitve, ali so sestavine, nečistote in dodatki pomembni za oceno PBT/vPvB v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006.

(11)

Člen 3(1), točka (f), Uredbe (EU) št. 528/2012 opredeljuje skrb vzbujajočo snov in pri tem zlasti navaja, da je snov prisotna v biocidnem proizvodu ali nastaja v biocidnem proizvodu v zadostni koncentraciji, da predstavlja nevarnost.

(12)

Kot je določeno v navodilih (7), ki so bila junija 2021 predstavljena pristojnim organom držav članic za namene izvajanja Uredbe (EU) št. 528/2021, Komisija meni, da bi bilo treba zaradi skladnosti s pristopom, ki se uporablja za oceno tehnične ekvivalence v zvezi z lastnostmi PBT in/ali vPvB v nečistotah v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012, ter za namene določitve, ali so sestavine, nečistote in dodatki pomembni za oceno PBT/vPvB v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006, uporabiti isto mejno vrednost koncentracije 0,1 mas. % za določitev, ali snov, ki je identificirana, da ima lastnosti PBT in/ali vPvB v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 in je prisotna v biocidnem proizvodu, šteje za skrb vzbujajočo snov. To pomeni, da bi bilo treba snov, ki ima lastnosti PBT in/ali vPvB in je prisotna v biocidnem proizvodu, obravnavati kot skrb vzbujajočo snov, če je njena koncentracija v biocidnem proizvodu večja ali enaka 0,1 mas. %. Kadar biocidni proizvod vsebuje več snovi, za katere je ugotovljeno, da imajo lastnosti PBT in/ali vPvB v posameznih količinah, ki ne presegajo 0,1 mas. %, bi se morala mejna koncentracija uporabljati za skupino snovi. Pristojni organi so se strinjali s stališčem Komisije.

(13)

Skupna koncentracija D4, D5 in D6 v biocidnem proizvodu je znatno nižja od 0,1 mas. %. Navedene neaktivne snovi se zato pri oceni biocidnega proizvoda ne bi smele obravnavati kot skrb vzbujajoče snovi. Ker snovi D4, D5 in D6 niso niti skrb vzbujajoče snovi niti pomembni metaboliti, produkti razgradnje ali reakcijski produkti, se točka 48 Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 ne uporablja za oceno biocidnega proizvoda v zvezi s prisotnostjo navedenih snovi.

(14)

Komisija je 9. avgusta 2021 vlagatelju zagotovila možnost, da predloži pisne pripombe v skladu s členom 36(2) Uredbe (EU) št. 528/2012. Vlagatelj je predložil pripombe, ki jih je Komisija nato upoštevala.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –