ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 429

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 64
1. december 2021


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva (EU) 2021/2101 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic ( 1 )

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2021/2102 z dne 28. junija 2021 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani

15

 

*

Sporazum o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani

17

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2103 z dne 19. avgusta 2021 o določitvi podrobnih pravil o delovanju spletnega portala v skladu s členom 49(6) Uredbe (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta

65

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2104 z dne 19. avgusta 2021 o določitvi podrobnih pravil o delovanju spletnega portala v skladu s členom 49(6) Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta

72

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih

79

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti

83

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2107 z dne 26. novembra 2021 o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 glede vnosov za Združeno kraljestvo na seznamih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo ( 1 )

92

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2108 z dne 29. novembra 2021 o tristotriindvajseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida

97

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2109 z dne 30. novembra 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/704 zaradi upravnih sprememb dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov INSECTICIDES FOR HOME USE ( 1 )

99

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2110 z dne 30. novembra 2021 o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge ( 1 )

108

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2021/2111 z dne 25. novembra 2021 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani v zvezi z ustanovitvijo Delovne skupine za ribištvo in sprejetjem njenega poslovnika

146

 

*

Sklep Sveta (EU) 2021/2112 z dne 25. novembra 2021 o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Zvezne republike Nemčije

151

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2113 z dne 30. novembra 2021 o določitvi enakovrednosti COVID-19 potrdil, ki jih izdaja Republika Salvador, in potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji ( 1 )

152

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Sklep Št. 1/2021 specializiranega odbora, ustanovljenega s členom 8(1), točka (P), sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani, z dne 29. oktobra 2021 o spremembi prilog k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti [2021/2114]

155

 

 

Popravki

 

*

Popravek Sklepa političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2021/2059 z dne 23. novembra 2021 o ponovni potrditvi odobritve vojaške operacije Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED IRINI) (EUNAVFOR MED IRINI/5/2021) ( UL L 422, 26.11.2021 )

192

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/1


DIREKTIVA (EU) 2021/2101 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. novembra 2021

o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 50(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Preglednost je ključna za dobro delovanje notranjega trga. Komisija je v svojih sporočilih z dne 27. oktobra 2015 z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2016 – Čas je za drugačen pristop“ in z dne 16. decembra 2014 z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2015 – Nov začetek“ kot prioriteto opredelila potrebo po odzivu na poziv državljanov Unije k pravičnosti in preglednosti ter potrebo po delovanju Unije kot globalnega vzorčnega modela. Ključnega pomena je, da se pri prizadevanjih za večjo preglednost upošteva vzajemnost med konkurenti.

(2)

V svoji resoluciji z dne 26. marca 2019 (3) je Evropski parlament poudaril potrebo po ambicioznem javnem poročanju po državah, kot sredstvu za povečanje preglednosti podjetij in krepitev javnega nadzora. Vzporedno z delom, ki ga je Svet opravil v boju proti izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb, je treba okrepiti javni nadzor nad davki od dohodkov pravnih oseb multinacionalnih podjetij, ki poslujejo v Uniji, da bi se dodatno spodbudila preglednost in družbena odgovornost podjetij, s čimer bi se prispevalo k blaginji naših družb. Takšen nadzor je treba zagotoviti tudi za spodbujanje bolj informirane javne razprave, zlasti o ravni izpolnjevanja davčnih obveznosti nekaterih multinacionalnih podjetij, ki poslujejo v Uniji, in učinku izpolnjevanja davčnih obveznosti na realno gospodarstvo. Opredelitev skupnih pravil o preglednosti davka od dohodkov pravnih oseb bi bila tudi v splošnem gospodarskem interesu, saj bi zagotovila enakovredne zaščitne ukrepe v vsej Uniji za splošno zaščito vlagateljev, upnikov in drugih tretjih strani, s tem pa prispevala k ponovni pridobitvi zaupanja državljanov Unije v pravičnost nacionalnih davčnih sistemov. Takšen javni nadzor je mogoče doseči s poročanjem o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ne glede na to, kje ima sedež končno obvladujoče podjetje multinacionalne skupine podjetij.

(3)

Javno poročanje po državah je učinkovito in ustrezno orodje za povečanje preglednosti v zvezi z dejavnostmi multinacionalnih podjetij in za omogočanje, da lahko javnost oceni učinek teh dejavnosti na realno gospodarstvo. Poleg tega izboljšuje zmožnost delničarjev, da pravilno ocenijo tveganja, ki jih prevzemajo podjetja, vodi do naložbenih strategij, ki temeljijo na točnih informacijah, in povečuje zmožnost nosilcev odločanja, da ocenijo učinkovitost in vpliv nacionalne zakonodaje. Javni nadzor bi bilo treba izvajati brez škodovanja naložbenemu okolju v Uniji ali konkurenčnosti podjetij Unije, vključno z malimi in srednjimi podjetji, kot so določena v Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Javno poročanje po državah bo verjetno pozitivno vplivalo tudi na pravice zaposlenih do obveščanja in posvetovanja, kot so določene v Direktivi 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), z izboljšanjem znanja o dejavnostih podjetij pa tudi na kakovost dialoga, ki poteka znotraj podjetij.

(5)

Po Sklepih Evropskega sveta z dne 22. maja 2013 je bila v Direktivo 2013/34/EU vstavljena klavzula o pregledu. Ta klavzula o pregledu je zahtevala, da Komisija preuči možnost uvedbe obveznosti letnega poročanja po državah za velika podjetja v dodatnih industrijskih sektorjih, pri čemer upošteva razvoj v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in rezultate povezanih evropskih pobud.

(6)

Unija je javno poročanje po državah že uvedla za bančni sektor, in sicer z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), pa tudi za ekstraktivno in gozdarsko industrijo z Direktivo 2013/34/EU.

(7)

Z uvedbo javnega poročanja po državah s to direktivo Unija postaja vodilna v svetu pri spodbujanju finančne preglednosti in preglednosti podjetij.

(8)

Več preglednosti pri razkrivanju finančnih podatkov bo koristilo vsem, saj bo s tem civilna družba bolj vključena, zaposleni bolje obveščeni in vlagatelji bolj naklonjeni tveganjem. Poleg tega bodo podjetja imela koristi od boljših odnosov z deležniki, kar bo vodilo do večje stabilnosti in lažjega dostopa do financiranja zaradi jasnejšega profila tveganja in boljšega ugleda.

(9)

V svojem sporočilu z dne 25. oktobra 2011 z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14“ je Komisija družbeno odgovornost gospodarskih družb opredelila kot odgovornost podjetij za njihov vpliv na družbo. Družbeno odgovornost podjetij bi morale voditi družbe. Javni organi lahko zagotavljajo podporo s premišljeno kombinacijo prostovoljnih ukrepov politike in po potrebi z dopolnilnimi predpisi. Podjetja lahko presežejo spoštovanje zakonov in postanejo družbeno odgovorna z vključevanjem socialnih, okoljskih, etičnih in potrošniških vprašanj ter vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami v poslovno strategijo in dejavnosti.

(10)

Javnosti bi bilo treba omogočiti, da nadzoruje vse dejavnosti skupine podjetij, če ima skupina določene vrste subjektov s sedežem v Uniji. Kar zadeva skupine, ki v Uniji poslujejo zgolj prek odvisnih podjetij ali podružnic, bi morala ta odvisna podjetja in podružnice objaviti poročilo končnega obvladujočega podjetja in omogočiti dostop do njega. Če te informacije ali poročilo niso na voljo ali če končno obvladujoče podjetje odvisnim podjetjem ali podružnicam ne zagotovi vseh zahtevanih informacij, bi morala odvisna podjetja in podružnice pripraviti, objaviti in omogočiti dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki vsebuje vse informacije, ki jih imajo na voljo, so jih prejele ali pridobile, skupaj z izjavo, da končno obvladujoče podjetje potrebnih informacij ni dalo na voljo. Vendar bi bilo treba zaradi sorazmernosti in učinkovitosti, obveznost objave in omogočanja dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki omejiti na srednja in velika odvisna podjetja s sedežem v Uniji in na podružnice primerljive velikosti, odprte v Uniji. Področje uporabe Direktive 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno razširiti na podružnice, ki jih v državi članici odpre podjetje s sedežem zunaj Unije in s pravno obliko, ki je primerljiva z vrstami podjetij s seznama v Prilogi I k Direktivi 2013/34/EU. Za podružnice, ki so se zaprle kot je navedeno v členu 37, točka (k), Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ne bi smele več veljati obveznosti poročanja iz te direktive.

(11)

Multinacionalne skupine in po potrebi nekatera samostojna podjetja bi morali javnosti predložiti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, kadar v obdobju dveh zaporednih poslovnih let presegajo določeno velikost glede na znesek prihodkov, odvisno od konsolidiranega prihodka skupine ali prihodka samostojnega podjetja. Takšna obveznost bi se simetrično morala prenehati uporabljati, kadar ti prihodki ne bi več presegali zadevnega zneska v obdobju dveh zaporednih poslovnih let. V takih primerih bi za multinacionalno skupino podjetij ali samostojno podjetje še vedno morala veljati obveznost poročanja za prvo poslovno leto, ki sledi zadnjemu poslovnemu letu, v katerem so prihodki presegli zadevni znesek. Za takšno multinacionalno skupino ali samostojno podjetje bi obveznost poročanja morala ponovno začeti veljati, kadar bi njihovi prihodki spet presegli zadevni znesek v obdobju dveh zaporednih poslovnih let. Zaradi velike raznovrstnosti okvirov računovodskega poročanja, ki jih lahko upoštevajo računovodski izkazi, bi moral imeti, za namene določanja področja uporabe, za podjetja, za katera velja zakonodaja države članice, prihodek enak pomen kot čisti prihodek in bi ga bilo treba razumeti skladno z nacionalnim okvirom računovodskega poročanja te države članice. Člen 43(2), točka (c), Direktive Sveta 86/635/EGS (8) in člen 66(2) Direktive Sveta 91/674/EGS (9) vsebujeta opredelitve za določitev čistega prihodka kreditne institucije oziroma zavarovalnice. Za druga podjetja bi bilo treba prihodek oceniti v skladu z okvirom računovodskega poročanja, na podlagi katerega so pripravljeni njihovi računovodski izkazi. Vendar bi se morala za namene vsebine poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki uporabljati drugačna opredelitev prihodka.

(12)

V izogib podvajanju poročanja za bančni sektor bi bilo treba končna obvladujoča podjetja in samostojna podjetja, za katera velja Direktiva 2013/36/EU in ki v svoje poročilo, pripravljeno v skladu s členom 89 navedene direktive, vključijo vse svoje dejavnosti in po potrebi vse dejavnosti svojih povezanih podjetij, vključenih v njihove konsolidirane računovodske izkaze, vključno z dejavnostmi, za katere ne veljajo določbe dela 3, naslov I, poglavje 2, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10), izvzeti iz zahtev poročanja iz te direktive.

(13)

Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki bi moralo, po potrebi, za zadevno poslovno leto vsebovati seznam vseh odvisnih podjetij s sedežem v Uniji ali v davčnih jurisdikcijah iz Priloge I in, po potrebi, iz Priloge II k relevantni različici Sklepov Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. V izogib ustvarjanju upravnega bremena bi moralo končno obvladujoče podjetje imeti možnost, da se zanese na seznam odvisnih podjetij, vključen v konsolidirane računovodske izkaze končnega obvladujočega podjetja. Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki bi moralo vsebovati tudi informacije v zvezi z vsemi dejavnostmi vseh povezanih podjetij skupine, ki so konsolidirane v računovodskih izkazih končnega obvladujočega podjetja ali, odvisno od okoliščin, v zvezi z vsemi dejavnostmi samostojnega podjetja. Informacije bi morale biti omejene na tisto, kar je potrebno, da se omogoči učinkovit javni nadzor, tako da razkritje ne povzroči nesorazmernih tveganj ali škode za podjetja z vidika konkurenčnosti ali napačnih razlag v zvezi z zadevnimi podjetji. Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki bi moralo biti na voljo najpozneje 12 mesecev po datumu bilance stanja. Morebitna krajša obdobja za objavo računovodskih izkazov se ne bi smela uporabljati za poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki. Določbe, uvedene s to direktivo, ne vplivajo na določbe Direktive 2013/34/EU o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih.

(14)

Da bi se podjetja izognila ustvarjanju upravnega bremena, bi morala biti pri pripravi poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki v skladu s to direktivo upravičena, da informacije predložijo na podlagi navodil za poročanje, določenih v oddelku III, dela B in C, Priloge III k Direktivi Sveta 2011/16/EU (11). V poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki bi bilo treba opredeliti, kateri okvir poročanja je bil uporabljen. Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki bi lahko poleg tega vključevalo splošen opis z obrazložitvijo v primeru obstoja bistvenih odstopanj na ravni skupine med obračunanim in plačanim davkom, ter pri tem upoštevati ustrezne zneske iz preteklih poslovnih let.

(15)

Pomembno je zagotoviti, da so podatki primerljivi. Komisiji bi bilo treba v ta namen podeliti izvedbena pooblastila za določitev skupne predloge in strojno berljivih elektronskih oblik poročanja za predložitev poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki v skladu s to direktivo. Pri določitvi te predloge in teh oblik poročanja bi morala Komisija upoštevati napredek na področju digitalizacije in dostopnosti informacij, ki jih objavljajo podjetja, zlasti v zvezi z razvojem enotne evropske točke dostopa, kot je predlagala v svojem sporočilu z dne 24. septembra 2020 z naslovom „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(16)

Za zagotovitev, da obstaja ustrezna raven podrobnosti informacij, na podlagi katere lahko državljani bolje ocenijo prispevek multinacionalnih podjetij k družbeni blaginji v vsaki posamezni državi članici, bi morale biti informacije razčlenjene po državah članicah. Poleg tega bi morale biti zelo podrobne tudi informacije o dejavnostih multinacionalnih podjetij, kar zadeva nekatere davčne jurisdikcije tretjih držav, ki predstavljajo poseben izziv. Za vse druge dejavnosti v tretjih državah bi bilo treba informacije navesti na zbirni osnovi, razen če podjetje želi predložiti podrobnejše informacije.

(17)

Za določene davčne jurisdikcije bi bilo treba navesti zelo podrobne informacije. V poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki bi bilo treba vedno razkriti informacije za vsako posamezno jurisdikcijo, ki je vključena v prilogah k Sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (13), in njune poznejše posodobitve, ki so posebej odobrene dvakrat letno, običajno februarja in oktobra, in objavljene v seriji C Uradnega lista Evropske unije. V Prilogi I k tem sklepom Sveta je prikazan „Seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene”, v Prilogi II pa je prikazano „Trenutno stanje sodelovanja z EU na področju zavez, ki so jih jurisdikcije, ki so pripravljene sodelovati, sprejele za izvajanje načel dobrega davčnega upravljanja”. V zvezi s Prilogo I so jurisdikcije, ki bi se morale upoštevati, tiste, ki so bile na seznamu 1. marca poslovnega leta, za katero je treba pripraviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki. V zvezi s Prilogo II so jurisdikcije, ki bi se morale upoštevati, tiste, ki so bile navedene v tej prilogi 1. marca poslovnega leta, za katero je treba pripraviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, in 1. marca predhodnega poslovnega leta.

(18)

Neposredno razkritje podatkov, ki jih je treba vključiti v poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, bi lahko v nekaterih primerih resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja. Zato bi morale imeti države članice možnost, da podjetjem dovolijo, da razkritje določenih elementov informacij odložijo za omejeno število let, pod pogojem, da jasno razkrijejo obstoj tega odloga, v poročilu navedejo utemeljeno obrazložitev in utemeljitev podprejo z dokumenti. Informacije, ki so jih podjetja izpustila, bi bilo treba razkriti v poznejšem poročilu. Informacije o davčnih jurisdikcijah, vključenih v prilogah I in II k Sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, se nikoli ne bi smele izpustiti.

(19)

Da se okrepita preglednost in družbena odgovornost podjetij do vlagateljev, upnikov, drugih tretjih strani in širše javnosti ter zagotovi ustrezno upravljanje, bi morali biti člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov končnega obvladujočega podjetja ali samostojnega podjetja, ki ima sedež v Uniji, in za katerega velja obveznost, da pripravi, objavi in omogoči dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, skupno odgovorni za zagotovitev skladnosti z obveznostmi poročanja v skladu s to direktivo. Glede na to, da lahko člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov odvisnih podjetij, ki imajo sedež v Uniji in ki jih nadzira končno obvladujoče podjetje s sedežem zunaj Unije, ali oseba oziroma osebe, odgovorne za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem za podružnico, le omejeno poznajo vsebino poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki ga pripravi končno obvladujoče podjetje, ali lahko imajo le omejeno možnost prejeti take informacije ali poročilo od končnega obvladujočega podjetja, bi morali biti ti člani ali te osebe odgovorni za zagotovitev, da je bilo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki njihovega končnega obvladujočega podjetja ali samostojnega podjetja po njihovem najboljšem vedenju in sposobnostih pripravljeno in objavljeno na način, ki je skladen s to direktivo, oziroma da je odvisno podjetje ali podružnica pripravila, objavila in omogočila dostop do vseh informacij, ki jih ima na voljo, jih je prejela ali pridobila v skladu s to direktivo. Kadar so informacije ali poročilo nepopolni, bi se morala odgovornost teh članov ali teh oseb razširiti na objavo izjave, v kateri se navede, da končno obvladujoče podjetje ali samostojno podjetje ni dalo na voljo potrebnih informacij.

(20)

Da bi zagotovile, da se javnost zaveda obsega obveznosti poročanja, uvedene v Direktivo 2013/34/EU s to direktivo, in spoštovanja te obveznosti, bi morale države članice zahtevati, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja navedejo, ali je moralo podjetje objaviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, in če, ali je bilo to poročilo objavljeno.

(21)

Obveznosti držav članic, da določijo kazni in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvršujejo na podlagi Direktive 2013/34/EU, se uporabljajo za kršitve nacionalnih zakonov in predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic.

(22)

Cilj te direktive je okrepitev preglednosti podjetij ter preglednosti in javnega nadzora informacij o davku od dohodkov pravnih oseb s prilagoditvijo obstoječega pravnega okvira v zvezi z obveznostmi za družbe glede objave poročil, da se zaščitijo interesi družbenikov in tretjih, v smislu člena 50(2), točka (g), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Kot je potrdilo Sodišče, zlasti v zadevi C-97/96, Verband deutscher Daihatsu-Händler (14), se člen 50(2), točka (g), PDEU nanaša na potrebo po zaščiti interesov „tretjih“ na splošno brez razlikovanja ali izključevanja katerih koli kategorij, ki spadajo pod ta izraz. Zato se izraz „tretji“ ne nanaša le na vlagatelje in upnike, pač pa tudi na druge zainteresirane tretje strani, vključno s konkurenti in širšo javnostjo. Poleg tega cilja uresničevanja svobode ustanavljanja, za kar člen 50(1) PDEU ohlapno nalaga odgovornost institucijam, ni mogoče omejiti z določbami člena 50(2) PDEU. Glede na to, da ta direktiva ureja le obveznost objave poročil o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ne pa harmonizacije davkov, je člen 50(1) PDEU primerna pravna podlaga zanjo.

(23)

Da se zagotovijo polno delovanje notranjega trga in enaki konkurenčni pogoji za multinacionalna podjetja iz Unije in tretjih držav, bi morala Komisija še naprej proučevati možnosti za povečanje pravičnosti in davčne preglednosti. Zlasti bi morala Komisija v okviru klavzule o pregledu preučiti, ali bi tudi popolna razčlenitev povečala učinkovitost te direktive.

(24)

Ker cilja te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi njegovega učinka lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(25)

Ta direktiva je odgovor na pomisleke, ki so jih zainteresirane strani izrazile glede potrebe po odpravi izkrivljanj na notranjem trgu brez ogrožanja konkurenčnosti Unije. Podjetjem ne bi smela povzročati nepotrebnega upravnega bremena. Na splošno je obseg informacij, ki jih je treba razkriti v okviru te direktive, sorazmeren s ciljem okrepitve preglednosti podjetij in okrepitve javnega nadzora. Ta direktiva torej spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so posebej priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(26)

V skladu s skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(27)

Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2013/34/EU

Direktiva 2013/34/EU se spremeni:

(1)

v členu 1 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Usklajevalni ukrepi, določeni v členih 48a do 48e in členu 51, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi s podružnicami, ki jih v državi članici odpre podjetje, za katero ne velja pravo države članice, vendar ima pravno obliko, ki je primerljiva z vrstami podjetij s seznama v Prilogi I. Člen 2 se v zvezi s temi podružnicami uporablja v tolikšni meri, v kolikšni se zanje uporabljajo členi 48a do 48e in člen 51.“;

(2)

po členu 48 se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE 10a

POROČILO O DAVČNIH INFORMACIJAH V ZVEZI Z DOHODKI

Člen 48a

Opredelitev pojmov v zvezi s poročanjem o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.   V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

‚končno obvladujoče podjetje‘ pomeni podjetje, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze največje skupine podjetij;

(2)

‚konsolidirani računovodski izkazi‘ pomeni računovodske izkaze, ki jih pripravi obvladujoče podjetje skupine, v katerih so postavke sredstev, obveznosti, kapitala, prihodkov in odhodkov predstavljene kot postavke enotnega gospodarskega subjekta;

(3)

‚davčna jurisdikcija‘ pomeni državno ali nedržavno jurisdikcijo, ki ima fiskalno avtonomijo na področju davka od dohodkov pravnih oseb;

(4)

‚samostojno podjetje‘ pomeni podjetje, ki ni del skupine, kot je opredeljena v členu 2, točka 11.

2.   Za namene člena 48b te direktive ima ‚prihodek‘ enak pomen kot:

(a)

‚čisti prihodek‘ za podjetja, za katera velja pravo države članice, ki ne uporabljajo mednarodnih računovodskih standardov, sprejetih na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002, ali

(b)

‚prihodek‘, kot je opredeljen v okviru računovodskega poročanja ali v smislu tega okvira, na podlagi katerega se pripravijo računovodski izkazi, za druga podjetja.

Člen 48b

Podjetja in podružnice z obveznostjo poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.   Države članice zahtevajo, da končna obvladujoča podjetja, za katera velja nacionalno pravo, kadar konsolidirani prihodek na dan njihove bilance stanja za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presega skupno 750 000 000 EUR, kot je razvidno iz konsolidiranih računovodskih izkazov, pripravijo, objavijo in omogočijo dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, kar zadeva zadnje od teh dveh zaporednih poslovnih let.

Države članice določijo, da za končno obvladujoče podjetje obveznosti poročanja iz prvega pododstavka ne veljajo več, kadar je skupni konsolidirani prihodek na dan njegove bilance stanja nižji od 750 000 000 EUR za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let, kot je razvidno iz njegovih konsolidiranih računovodskih izkazov.

Države članice od samostojnih podjetij, za katera velja njihovo nacionalno pravo, kadar prihodek na dan njihove bilance stanja za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presega skupno 750 000 000 EUR, kot je razvidno iz njihovih letnih računovodskih izkazov, zahtevajo, da pripravijo, objavijo in omogočijo dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, kar zadeva zadnje od teh dveh zaporednih poslovnih let.

Države članice določijo, da za samostojno podjetje obveznosti poročanja iz tretjega pododstavka ne veljajo več, kadar je skupni prihodek na dan njegove bilance stanja nižji od 750 000 000 EUR za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let, kot je razvidno iz njegovih računovodskih izkazov.

2.   Države članice določijo, da se pravilo iz odstavka 1 ne uporablja za samostojna podjetja ali končna obvladujoča podjetja in njihova povezana podjetja, kadar imajo taka podjetja, vključno s pripadajočimi podružnicami, sedež, stalno mesto poslovanja ali stalno poslovno dejavnost na ozemlju ene same države članice in v nobeni drugi davčni jurisdikciji.

3.   Države članice določijo, da se pravilo iz odstavka 1 tega člena ne uporablja za samostojna podjetja in končna obvladujoča podjetja, kadar takšna podjetja ali njihova povezana podjetja razkrijejo poročilo v skladu s členom 89 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*1), ki zajame informacije o vseh njihovih dejavnostih in, v primeru končnih obvladujočih podjetij, vseh dejavnostih vseh povezanih podjetij, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze.

4.   Države članice zahtevajo, da srednja in velika odvisna podjetja iz člena 3(3) in (4), za katera velja njihovo nacionalno pravo in ki jih nadzira končno obvladujoče podjetje, za katerega ne velja pravo države članice, kadar konsolidirani prihodek na dan njegove bilance stanja za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presega skupno 750 000 000 EUR, kot je razvidno iz njegovih konsolidiranih računovodskih izkazov, objavijo in omogočijo dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki zadeva to končno obvladujoče podjetje, za zadnje od teh dveh zaporednih poslovnih let.

Kadar te informacije ali poročilo niso na voljo, odvisno podjetje od svojega končnega obvladujočega podjetja zahteva, da mu zagotovi vse informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih obveznosti iz prvega pododstavka. Če končno obvladujoče podjetje zahtevanih informacij ne predloži, odvisno podjetje pripravi, objavi in omogoči dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki vsebuje vse informacije, ki jih ima na voljo, jih je prejelo ali pridobilo, skupaj z izjavo, da njegovo končno obvladujoče podjetje potrebnih informacij ni dalo na voljo.

Države članice določijo, da za srednja in velika odvisna podjetja obveznosti poročanja iz tega odstavka ne veljajo več, kadar je skupni konsolidirani prihodek končnega obvladujočega podjetja na dan njegove bilance stanja nižji od 750 000 000 EUR za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let, kot je razvidno iz njegovih konsolidiranih računovodskih izkazov.

5.   Države članice zahtevajo, da podružnice, ki jih na njihovem ozemlju odpre podjetje, za katero ne velja pravo države članice, objavijo in omogočijo dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki zadeva končno obvladujoče podjetje ali samostojno podjetje iz šestega pododstavka, točka (a), in to za zadnje od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let.

Kadar te informacije ali poročilo niso na voljo, oseba oz. osebe, imenovane za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem iz člena 48e(2), zahtevajo, da jim končno obvladujoče podjetje ali samostojno podjetje iz šestega pododstavka, točka (a), tega odstavka predloži vse potrebne informacije, da lahko izpolnijo svoje obveznosti.

V primeru, da vse zahtevane informacije niso predložene, podružnica pripravi, objavi in omogoči dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki vsebuje vse informacije, ki jih ima na voljo, jih je prejela ali pridobila, ter izjavo, da končno obvladujoče podjetje ali samostojno podjetje potrebnih informacij ni dalo na voljo.

Države članice določijo, da se obveznosti poročanja iz tega odstavka uporabljajo samo za podružnice, katerih čisti prihodek za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presega prag, kot je bil prenesen na podlagi člena 3(2).

Države članice določijo, da za podružnico, za katero veljajo obveznosti poročanja iz tega odstavka, zadevne obveznosti ne veljajo več, kadar je njen čisti prihodek za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let pod pragom za čisti prihodek, kot je bil prenesen na podlagi člena 3(2).

Države članice določijo, da se pravila iz tega odstavka uporabljajo za podružnico le, kadar sta izpolnjeni naslednji merili:

(a)

podjetje, ki je odprlo podružnico, je bodisi povezano podjetje skupine, za katere končno obvladujoče podjetje ne velja pravo države članice in katere konsolidirani prihodek je na dan njene bilance stanja za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presegel skupno 750 000 000 EUR, kot je razvidno iz njenih konsolidiranih računovodskih izkazov, ali samostojno podjetje, katerega skupni prihodek je na dan njegove bilance stanja za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presegel skupaj 750 000 000 EUR, kot je razvidno iz njegovih računovodskih izkazov, in

(b)

končno obvladujoče podjetje iz točke (a) tega pododstavka nima srednjega ali velikega odvisnega podjetja, kot je navedeno v odstavku 4.

Države članice določijo, da za podružnico obveznosti poročanja iz tega odstavka ne veljajo več, kadar merilo iz točke (a) ni več izpolnjeno dve zaporedni poslovni leti.

6.   Države članice ne uporabljajo pravil iz odstavkov 4 in 5 tega člena, kadar je poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki ga pripravi končno obvladujoče podjetje ali samostojno podjetje, za katero ne velja pravo države članice, pripravljeno na način, ki je skladen s členom 48c, in izpolnjuje naslednja merila:

(a)

javnosti je na voljo brezplačno in v elektronski obliki poročanja, ki je strojno berljiva:

(i)

na spletnem mestu tega končnega obvladujočega podjetja ali tega samostojnega podjetja;

(ii)

v vsaj v enem od uradnih jezikov Unije;

(iii)

najpozneje v 12 mesecih po datumu bilance stanja za poslovno leto, za katero je bilo poročilo pripravljeno, in

(b)

v njem sta navedena ime in registrirani sedež posamičnega odvisnega podjetja ali ime in naslov posamične podružnice, za katera velja pravo države članice in ki sta objavila poročilo v skladu s členom 48d(1).

7.   Države članice zahtevajo, da odvisna podjetja ali podružnice, za katere ne veljajo določbe odstavkov 4 in 5 tega člena, objavijo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in omogočijo dostop do njega, kadar je edini namen takšnih odvisnih podjetij ali podružnic le izogibanje obveznostim poročanja iz tega poglavja.

Člen 48c

Vsebina poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.   Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, zahtevano v skladu s členom 48b, mora vsebovati informacije v zvezi z vsemi dejavnostmi samostojnega podjetja ali končnega obvladujočega podjetja, vključno z dejavnostmi vseh povezanih podjetij, konsolidiranih v računovodskih izkazih za zadevno poslovno leto.

2.   Informacije iz odstavka 1 zajemajo:

(a)

ime končnega obvladujočega podjetja ali samostojnega podjetja, zadevno poslovno leto, valuto, uporabljeno za predstavitev poročila, in po potrebi seznam vseh odvisnih podjetij, konsolidiranih v računovodskih izkazih končnega obvladujočega podjetja za zadevno poslovno leto, ki imajo sedež v Uniji ali davčnih jurisdikcijah iz prilog I in II k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene;

(b)

kratek opis vrste njihovih dejavnosti;

(c)

število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;

(d)

dohodki, ki se obračunajo kot:

(i)

vsota čistih prihodkov, drugi poslovni prihodki, prihodki od deležev v kapitalu, razen dividend, prejetih od povezanih podjetij, prihodki od drugih naložb in posojil, ki so del stalnih sredstev, drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki iz prilog V in VI k tej direktivi ali

(ii)

prihodki, opredeljeni z okvirom računovodskega poročanja, na podlagi katerega se pripravijo računovodski izkazi, razen popravkov vrednosti in dividend, prejetih od povezanih podjetij;

(e)

znesek dobička ali izgube pred davkom od dohodkov;

(f)

znesek davka od dohodkov, obračunanega za zadevno poslovno leto, ki se izračuna kot tekoči davčni odhodek, priznan v zvezi z obdavčljivim dobičkom ali izgubo poslovnega leta podjetij in podružnic v zadevni davčni jurisdikciji;

(g)

znesek plačanega davka od dohodkov na podlagi plačil, ki se izračuna kot znesek davka od dohodkov, ki so ga v zadevnem poslovnem letu plačala podjetja in podružnice v zadevni davčni jurisdikciji, in

(h)

znesek nerazporejenega dobička ob koncu zadevnega poslovnega leta.

Za namene točke (d) dohodki vključujejo transakcije s povezanimi strankami.

Za namene točke (f) se odmerjeni odhodek za davek nanaša le na dejavnosti podjetja v tekočem poslovnem letu in ne vključuje odloženih davkov ali rezervacij za negotove davčne obveznosti.

Za namene točke (g) plačani davki vključujejo odtegnjene davke, ki so jih druga podjetja plačala v zvezi s plačili podjetjem in podružnicam v okviru skupine.

Za namene točke (h) nerazporejeni dobiček pomeni vsoto dobičkov v preteklih poslovnih letih in zadevnem poslovnem letu, o razdelitvi katere še ni bilo odločeno. Kar zadeva podružnice, je nerazporejeni dobiček dobiček podjetja, ki je odprlo podružnico.

3.   Države članice dovolijo, da se o informacijah iz odstavka 2 tega člena poroča v skladu z navodili za poročanje iz oddelka III, dela B in C, Priloge III k Direktivi Sveta 2011/16/EU (*2).

4.   Informacije iz odstavkov 2 in 3 tega člena se predstavijo z uporabo skupne predloge in elektronskih oblik poročanja, ki so strojno berljive. Komisija z izvedbenimi akti določi zadevno skupno predlogo in zadevne elektronske oblike poročanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2).

5.   V poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se informacije iz odstavka 2 ali 3 navedejo ločeno za vsako državo članico. Kadar je v državi članici več davčnih jurisdikcij, se informacije združijo na ravni države članice.

V poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se poleg tega informacije iz odstavka 2 ali 3 tega člena navedejo ločeno za vsako davčno jurisdikcijo, ki je bila 1. marca poslovnega leta, za katero se pripravi poročilo, vključena v Prilogo I k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in ločeno za vsako davčno jurisdikcijo, ki je bila 1. marca poslovnega leta, za katero se pripravi poročilo, in 1. marca naslednjega poslovnega leta navedena v Prilogi II k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.

V poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se poleg tega informacije iz odstavka 2 in 3 navedejo združeno za druge davčne jurisdikcije.

Informacije se pripišejo vsaki zadevni davčni jurisdikciji na podlagi sedeža, obstoja stalnega mesta poslovanja ali stalne poslovne dejavnosti, ki je lahko glede na dejavnosti skupine ali samostojnega podjetja predmet davka od dohodkov v tej davčni jurisdikciji.

Kadar so lahko dejavnosti več povezanih podjetij predmet davka od dohodkov v eni sami davčni jurisdikciji, predstavljajo informacije, pripisane tej davčni jurisdikciji, skupek informacij v zvezi s takšnimi dejavnostmi vsakega povezanega podjetja in njihovih podružnic v tej davčni jurisdikciji.

Informacije v zvezi s katero koli posamezno dejavnostjo se ne pripišejo hkrati več kot eni davčni jurisdikciji.

6.   Države članice lahko dovolijo začasno izpustitev enega ali več določenih elementov informacij, ki jih je sicer treba razkriti v skladu z odstavkom 2 ali 3, iz poročila, kadar bi njihovo razkritje resno škodovalo poslovnemu položaju podjetij, na katera se poročilo nanaša. Vsaka izpustitev se jasno navede v poročilu skupaj z ustrezno utemeljeno obrazložitvijo razlogov zanjo.

Države članice zagotovijo, da se vse izpuščene informacije na podlagi prvega pododstavka objavijo v poznejšem poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki v največ petih letih od datuma prve izpustitve.

Države članice zagotovijo, da se informacije o davčnih jurisdikcijah, vključenih v Prilogi I in II k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, iz odstavka 5 tega člena nikoli ne izpustijo.

7.   Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki lahko po potrebi vključuje splošen opis na ravni skupine z obrazložitvijo vseh bistvenih odstopanj med razkritimi zneski v skladu z odstavkom 2, točki (f) in (g), pri čemer se upoštevajo ustrezni zneski iz preteklih poslovnih let.

8.   Valuta, ki se uporabi v poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, je valuta, v kateri so navedeni konsolidirani računovodski izkazi končnega obvladujočega podjetja ali letni računovodski izkazi samostojnega podjetja. Države članice ne zahtevajo, da se to poročilo objavi v drugi valuti od te, ki je uporabljena v računovodskih izkazih.

Vendar pa je valuta, uporabljena v poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, v primeru iz drugega pododstavka člena 48b(4) valuta, v kateri odvisno podjetje objavi svoje letne računovodske izkaze.

9.   Države članice, ki niso uvedle eura, lahko prag 750 000 000 EUR pretvorijo v njihovo nacionalno valuto. Pri tej pretvorbi morajo te države članice uporabiti devizni tečaj na dan 21. decembra 2021, objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Te države članice lahko prag povečajo ali zmanjšajo za največ 5 %, da se v nacionalni valuti dobi zaokrožen znesek.

Pragi iz člena 48b(4) in (5) se pretvorijo v enakovreden znesek v nacionalni valuti za vse zadevne tretje države z uporabo deviznega tečaja na dan 21. decembra 2021, zaokrožen na najbližjo tisočico.

10.   V poročilu o davčnih informacijah v zvezi dohodki se navede, ali je bilo pripravljeno v skladu z odstavkom 2 ali 3 tega člena.

Člen 48d

Objava in dostopnost

1.   Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in izjava iz člena 48b te direktive se objavita v 12 mesecih od datuma bilance stanja za poslovno leto, za katero je bilo poročilo pripravljeno, kot je določila vsaka država članica v skladu s členi 14 do 28 Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlament in Sveta (*3) in po potrebi v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2017/1132.

2.   Države članice zagotovijo, da sta poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in izjava, ki ju podjetja objavijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, v vsaj enem od uradnih jezikov Unije in brezplačno dostopna javnosti najpozneje v 12 mesecih po datumu bilance stanja za poslovno leto, za katero je bilo poročilo pripravljeno na spletnem mestu:

(a)

podjetja, kadar se uporablja člen 48b(1);

(b)

odvisnega podjetja ali povezanega podjetja, kadar se uporablja člen 48b(4), ali

(c)

podružnice ali podjetja, ki je odprlo podružnico, ali povezanega podjetja, kadar se uporablja člen 48b(5).

3.   Države članice lahko podjetja izvzamejo iz uporabe pravil iz odstavka 2 tega člena, kadar je poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki objavljeno v skladu z odstavkom 1 tega člena, istočasno dostopno javnosti v elektronski obliki poročanja, ki je strojno berljiva, na spletnem mestu registra iz člena 16 Direktive (EU) 2017/1132, in brezplačno za katero koli tretjo stran, ki se nahaja v Uniji. Spletno mesto podjetij in podružnic iz odstavka 2 tega člena vsebuje informacije o tem izvzetju in sklic na spletno mesto zadevnega registra.

4.   Poročilo iz člena 48b(1), (4), (5), (6) in (7) in po potrebi izjava iz odstavkov 4 in 5 tega člena sta dostopna na zadevnem spletnem mestu najmanj pet zaporednih let.

Člen 48e

Odgovornost za pripravo, objavo in omogočanje dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.   Države članice določijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov končnih obvladujočih podjetij ali samostojnih podjetij iz člena 48b(1), ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotovitev, da se poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravi in objavi ter da se omogoči dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d.

2.   Države članice določijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov odvisnih podjetij iz člena 48b(4) te direktive in oseba oz. osebe, imenovane za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem na podlagi člena 41 Direktive (EU) 2017/1132 za podružnice iz člena 48b(5) te direktive, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotovitev, da se poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki po njihovem najboljšem vedenju in sposobnostih pripravi na način, ki je skladen s členoma 48b in 48c, oziroma se pripravi v skladu z navedenima členoma; poročilo se objavi in do njega se omogoči dostop v skladu s členom 48d.

Člen 48f

Izjava zakonitega revizorja

Države članice zahtevajo, da se v primeru, ko računovodske izkaze podjetja, za katero velja pravo države članice, revidira eden ali več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, v revizijskem poročilu navede, ali je moralo podjetje za poslovno leto pred poslovnim letom, za katero so bili pripravljeni računovodski izkazi, ki se revidirajo, objaviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki v skladu s členom 48b, in če, ali je bilo poročilo objavljeno v skladu s členom 48d.

Člen 48g

Datum začetka poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

Države članice zagotovijo, da se zakoni in drugi predpisi, s katerimi se prenašajo določbe členov 48a do 48f, uporabljajo najpozneje od datuma začetka prvega poslovnega leta, ki se začne z 22. junijem 2024 ali po tem datumu.

Člen 48h

Klavzula o pregledu

Komisija do 22. junija 2027 predloži poročilo o izpolnjevanju obveznosti poročanja iz členov 48a do 48f in njihovem učinku ter – ob upoštevanju razmer na ravni OECD, potrebe po zagotovitvi zadostne ravni preglednosti ter potrebe po ohranitvi in zagotovitvi konkurenčnega okolja za podjetja in zasebne naložbe – zlasti pregleda in oceni, ali bi bilo primerno obveznost poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki iz člena 48b razširiti na velika podjetja in velike skupine, kot so opredeljeni v členu 3(4) oziroma (7), vsebino poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki iz člena 48c pa razširiti tako, da se vključijo dodatni elementi. V tem poročilu Komisija oceni tudi učinek, ki ga ima združeno poročanje davčnih informacij za davčne jurisdikcije tretjih držav, kot je določeno v členu 48c(5), in začasna izpustitev informacij iz člena 48c(6) na učinkovitost te Direktive.

Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

(*1)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338)."

(*2)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1)."

(*3)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).“;"

(3)

v členu 49 se vstavi naslednji odstavek:

„3a.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (*4).

(*4)   UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“."

Člen 2

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 22. junija 2023. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 24. novembra 2021

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. LOGAR


(1)   UL C 487, 28.12.2016, str. 62.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 (UL C 108, 26.3.2021, str. 623) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 28. septembra 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)   UL C 108, 26.3.2021, str. 8.

(4)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(5)  Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (UL L 80, 23.3.2002, str. 29).

(6)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(7)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(8)  Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(9)  Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).

(10)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(11)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(12)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(13)  Glej sklepe Sveta o revidiranem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene in pripadajoče priloge, ter njihove poznejše posodobitve (UL C 413 I, 12.10.2021, str. 1).

(14)  Sodba Sodišča z dne 4. decembra 1997, Verband deutscher Daihatsu-Händler, C-97/96, ECLI:EU:C:1997:581.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/15


SKLEP SVETA (EU) 2021/2102

z dne 28. junija 2021

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) v povezavi s členom 218(5) in (7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 1. decembra 2016 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja z Republiko Armenijo o sporazumu o skupnem zračnem prostoru. Pogajanja so se uspešno zaključila s parafiranjem Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Republiko Armenijo na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) dne 24. novembra 2017.

(2)

Podpis Sporazuma v imenu Unije in njegova začasna uporaba ne vpliva na delitev pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami. Ta sklep se ne bi smel razlagati tako, kot da z njim Unija izkorišča možnost za izvajanje svoje zunanje pristojnosti glede področij, ki jih zajema Sporazum in so v deljeni pristojnosti, če Unija take pristojnosti še ni izvajala na notranji ravni.

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati in uporabljati začasno do zaključka postopkov, potrebnih za začetek njegove veljavnosti.

(4)

Primerno je določiti postopek z zvezi s stališčem, ki se v imenu Unije zavzame glede sklepov skupnega odbora iz člena 27(7) Sporazuma o vključitvi zakonodaje Unije v Prilogo II k Sporazumu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Sporazum se v skladu s členom 30(4) in (5) Sporazuma uporablja začasno do zaključka postopkov, potrebnih za začetek njegove veljavnosti.

Člen 4

Komisija je pooblaščena, da po dovolj zgodnjem posvetovanju s Svetom ali njegovimi pripravljalnimi telesi, kot lahko odloči Svet, sprejme stališče, ki se v imenu Unije zavzame glede sklepov skupnega odbora iz člena 27(7) Sporazuma v zvezi z revizijo Priloge II k Sporazumu, če to zadeva vključitev zakonodaje Unije v navedeno prilogo, ob upoštevanju vseh potrebnih tehničnih prilagoditev.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 28. junija 2021

Za Svet

predsednica

M. do C. ANTUNES


(1)  Glej stran 17 tega Uradnega lista.


1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/17


SPORAZUM O SKUPNEM ZRAČNEM PROSTORU

med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani

KAZALO

Člen 1: Cilj

Člen 2: Opredelitev pojmov

Naslov i: Gospodarske določbe

Člen 3: Podelitev pravic

Člen 4: Operativno in tehnično dovoljenje

Člen 5: Zavrnitev, preklic, začasna razveljavitev ali omejitev operativnega in tehničnega dovoljenja

Člen 6: Naložbe v letalske prevoznike

Člen 7: Skladnost z zakoni in drugimi predpisi

Člen 8: Poštena konkurenca

Člen 9: Poslovne priložnosti

Člen 10: Carine in obdavčitev

Člen 11: Pristojbine za uporabnike

Člen 12: Letalske prevoznine in tarife zračnega prevoza

Člen 13: Statistični podatki

Naslov II: regulativno sodelovanje

Člen 14: Varnost v letalstvu

Člen 15: Varovanje v letalstvu

Člen 16: Upravljanje zračnega prometa

Člen 17: Okolje

Člen 18: Odgovornost letalskih prevoznikov

Člen 19: Varstvo potrošnikov

Člen 20: Računalniški sistemi rezervacij

Člen 21: Socialni vidiki

Naslov III: Institucionalne in končne določbe

Člen 22: Razlaga in izvrševanje

Člen 23: Skupni odbor

Člen 24: Reševanje sporov in arbitraža

Člen 25: Zaščitni ukrepi

Člen 26: Razmerje do drugih sporazumov

Člen 27: Spremembe

Člen 28: Odpoved

Člen 29: Registracija

Člen 30: Začetek veljavnosti in začasna uporaba

Člen 31: Verodostojna besedila

PRILOGA I: Prehodne določbe

PRILOGA II: Pravila, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu skupaj: Pogodbi EU in države članice Evropske unije,v nadaljnjem besedilu skupaj: države članice EU ali posamično: država članica EU, in

EVROPSKA UNIJA

na eni strani, in

REPUBLIKA ARMENIJA, v nadaljnjem besedilu: Armenija,

na drugi strani

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenice,

države članice EU in Armenija kot pogodbenice Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Čikagu 7. decembra 1944, SO SE skupaj z Unijo –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani, ki je bil sklenjen 22. aprila 1996 v Luksemburgu;

V ŽELJI, da bi ustvarile skupni zračni prostor (CAA) s ciljem odpiranja trgov pogodbenicam, z enakimi pogoji konkurence, nediskriminacijo in spoštovanjem istih pravil – vključno na področju varnosti, varovanja, upravljanja zračnega prometa, konkurence, socialnih vidikov in okolja;

V ŽELJI, da bi izboljšale storitve zračnega prevoza in spodbujale mednarodni letalski sistem, ki temelji na nediskriminaciji ter odprti in pošteni konkurenci med letalskimi prevozniki na trgu;

V ŽELJI, da bi spodbujale svoje interese v zvezi z zračnim prevozom;

OB PRIZNAVANJU pomena učinkovite povezljivosti zračnega prevoza za spodbujanje trgovine, turizma, naložb ter gospodarskega in socialnega razvoja;

OB STRINJANJU, da je primerno, da pravila CAA temeljijo na ustrezni zakonodaji, veljavni v Evropski uniji, kot je določeno v Prilogi II k temu sporazumu;

OB PRIZNAVANJU, prednosti, ki jih lahko imata pogodbenici, zaradi popolne skladnosti s pravili CAA, vključno z odprtjem dostopa do trgov in doseganjem čim večjih koristi za potrošnike, letalske prevoznike in delavce obeh pogodbenic;

OB PRIZNAVANJU, da brez prehodnih ureditev, kjer je to potrebno, ni mogoče oblikovati CAA in izvajati njegovih pravil ter, da je ustrezna pomoč pomembna v zvezi s tem;

V ŽELJI, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varnosti in varovanja v zračnem prevozu, ter s potrditvijo zaskrbljenosti nad dejanji ali grožnjami, usmerjenimi proti varnosti zrakoplovov, ki ogrožajo varnost oseb ali premoženja, škodljivo vplivajo na delovanje zrakoplovov in spodkopavajo zaupanje javnosti v varnost civilnega letalstva;

ODLOČENE, da bodo dosegle čim večje morebitne koristi regulativnega sodelovanja ter uskladitve svojih zadevnih zakonov in drugih predpisov v zvezi s civilnim letalstvom;

OB PRIZNAVANJU morebitnih pomembnih koristi, ki lahko izhajajo iz konkurenčnih storitev zračnega prevoza in uspešnih dejavnosti zračnega prevoza;

V ŽELJI, da bi spodbujale svobodno, pošteno in neizkrivljeno konkurenco, ob priznavanju, da lahko subvencije negativno vplivajo na konkurenco in ogrozijo osnovne cilje tega sporazuma, ter ob priznavanju, da možnih koristi morda ni mogoče uresničiti, če niso zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za letalske prevoznike na podlagi svobodne, poštene in neizkrivljene konkurence;

Z NAMENOM, da se oprejo na okvir obstoječih sporazumov in dogovorov med pogodbenicama, da bi odprle dostop do trgov in dosegle čim večje koristi za potrošnike, špediterje, letalske prevoznike ter letališča in njihove zaposlene, skupnosti in druge, ki imajo od tega posredne koristi;

OB POUDARJANJU pomena varstva okolja pri razvoju in izvajanju mednarodne letalske politike;

OB POUDARJANJU potrebe po sprejetju nujnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam in nadaljnjem sodelovanju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v letalskem sektorju na način, ki je združljiv z večstranskimi dogovori o tem vprašanju, zlasti z ustreznimi instrumenti Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in Pariškim sporazumom z dne 12. decembra 2015 na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

OB POUDARJANJU, da je pomembno zavarovati potrošnike, vključno z varstvom, ki ga zagotavlja Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, sklenjena v Montrealu 28. maja 1999, in doseči ustrezno raven varstva potrošnikov v zvezi s storitvami zračnega prevoza, ter ob priznavanju potrebe po vzajemnem sodelovanju na tem področju;

OB PRIZNAVANJU, da povečanje poslovnih priložnosti ni namenjeno oslabitvi delovnih ali z delom povezanih standardov, ter ob poudarjanju pomena socialne razsežnosti mednarodnega letalstva in proučitve učinkov odprtja dostopa do trga na delovno silo, zaposlovanje in delovne pogoje;

OB UPOŠTEVANJU pomena boljšega dostopa sektorja zračnega prevoza do kapitala za nadaljnji razvoj zračnega prevoza;

OB PRIZNAVANJU morebitnih koristi zagotavljanja pristopa tretjih držav k temu sporazumu;

V ŽELJI, da se sklene sporazum o zračnem prevozu, ki dopolnjuje Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilj

Cilj tega sporazuma je oblikovanje skupnega zračnega prostora med pogodbenicama, ki temelji na postopnem odpiranju trga, liberalizaciji lastništva letalskih prevoznikov in nadzora nad njimi, poštenih in enakih pogojih konkurence, nediskriminaciji in skupnih pravilih, tudi na področjih varnosti, varovanja, upravljanja zračnega prometa, socialnih vidikov in okolja. Ta sporazum zato določa pravila, ki jih uporabljata pogodbenici. Ta pravila vključujejo določbe iz zakonodaje, navedene v Prilogi II.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Če ni določeno drugače, se v tem sporazumu uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„Sporazum“ pomeni ta sporazum, njegove priloge in dodatke ter vse njegove spremembe;

(2)

„zračni prevoz“ pomeni ločen ali kombiniran prevoz potnikov, prtljage, tovora in pošte z zrakoplovom, ki je na voljo javnosti za plačilo ali najem ter vključuje storitve rednega in izrednega zračnega prevoza;

(3)

„ugotovitev državljanstva“ pomeni ugotovitev, da letalski prevoznik, ki predlaga opravljanje storitev zračnega prevoza na podlagi tega sporazuma, izpolnjuje zahteve iz člena 4 v zvezi z lastništvom, dejanskim nadzorom in glavnim krajem poslovanja;

(4)

„ugotovitev sposobnosti“ pomeni ugotovitev, da ima letalski prevoznik, ki predlaga opravljanje storitev zračnega prevoza na podlagi tega sporazuma, zadostne finančne zmožnosti in ustrezno strokovno znanje na področju upravljanja za opravljanje takih storitev ter je pripravljen ravnati v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter zahtevami, ki urejajo opravljanje takih storitev;

(5)

„pristojni organ“ pomeni vladno agencijo ali državni subjekt, ki je pristojen za upravne naloge na podlagi tega sporazuma;

(6)

„Konvencija“ pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis 7. decembra 1944 v Čikagu in vključuje:

(a)

vsako spremembo, ki je začela veljati na podlagi člena 94(a) Konvencije in so jo ratificirale Armenija in država članica EU ali države članice EU, kot je ustrezno v posameznem primeru in

(b)

vsako prilogo ali spremembo priloge, sprejeto na podlagi s člena 90 Konvencije, če se taka priloga ali sprememba kadar koli uporabi za Armenijo in državo članico EU ali države članice EU, kot je ustrezno v posameznem primeru;

(7)

„celotni stroški“ pomenijo stroške zagotavljanja storitev in razumno pristojbino za upravne režijske stroške;

(8)

„mednarodni zračni prevoz“ pomeni zračni prevoz, ki poteka v zračnem prostoru nad ozemljem več kot ene države;

(9)

„glavni kraj poslovanja“ pomeni glavno upravo ali registrirani sedež letalskega prevoznika na ozemlju pogodbenice, na katerem se izvajajo glavne finančne naloge in operativni nadzor letalskega prevoznika, vključno z zagotavljanjem stalne plovnosti;

(10)

„pristanek v nekomercialne namene“ pomeni pristanek v kakršen koli namen razen vkrcavanja ali izkrcavanja potnikov, prtljage, tovora ali pošte v zračnem prometu;

(11)

„letalske prevoznine“ pomenijo cene, ki se plačajo letalskim prevoznikom ali njihovim zastopnikom ali drugim prodajalcem kart za zračni prevoz potnikov (vključno s kakršnim koli drugim načinom prevoza, povezanim z njim), ter pogoje, pod katerimi te cene veljajo, vključno s plačili in pogoji, ponujenimi agenciji in drugim pomožnim službam;

(12)

„tarife zračnega prevoza“ pomenijo cene, ki jih je treba plačati za zračni prevoz tovora (vključno s kakršnim koli drugim načinom prevoza, povezanim z njim), ter pogoje, pod katerimi takšne cene veljajo, vključno s plačili in pogoji, ponujenimi agenciji in drugim pomožnim službam;

(13)

„ozemlje“ pomeni za Armenijo ozemlje Republike Armenije ter za Evropsko unijo in države članice EU kopensko ozemlje, celinske vode in teritorialno morje držav članic EU, za katere se uporabljajo pogodbi EU in pod pogoji, določenimi v pogodbah EU, tudi zračni prostor nad njimi;

(14)

„pristojbina za uporabnike“ pomeni pristojbino, ki se zaračuna letalskim prevoznikom za uporabo letaliških, letaliških okoljskih in navigacijskih objektov ali storitev ali storitev varovanja v letalstvu, vključno s povezanimi storitvami in objekti;

(15)

„samooskrba“ pomeni stanje, v katerem uporabnik letališča neposredno zase opravlja eno ali več vrst storitev zemeljske oskrbe in ne sklene pogodbe o opravljanju takih storitev s tretjo osebo; za namene te opredelitve se uporabniki letališč v medsebojnem odnosu ne štejejo za tretje osebe, kadar:

(a)

ima eden večinski delež drugega ali

(b)

ima en sam organ večinski delež vsakega;

(16)

„pravica pete svoboščine“ pomeni pravico ali ugodnost, ki jo ena država („država podeljevalka“) podeli letalskim prevoznikom druge države („država prejemnica“) za zagotavljanje storitev mednarodnega zračnega prevoza med ozemljem države podeljevalke in ozemljem tretje države, pod pogojem, da takšne storitve izvirajo ali se končajo na ozemlju države prejemnice;

(17)

„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica EU ali Armenija.

NASLOV I

GOSPODARSKE DOLOČBE

Člen 3

Podelitev pravic

1.   Za pravice iz tega člena veljajo prehodne določbe iz Priloge I k temu sporazumu.

Prometne pravice in pregled rut

2.   Vsaka pogodbenica podeli drugi pogodbenici pravice, navedene v nadaljevanju, do opravljanja storitev mednarodnega zračnega prevoza s strani letalskih prevoznikov druge pogodbenice na nediskriminatorni podlagi:

(a)

pravico do preleta njenega ozemlja brez pristanka;

(b)

pravico do pristankov na njenem ozemlju v nekomercialne namene;

(c)

pravico do opravljanja storitev rednega in izrednega potniškega, kombiniranega in tovornega mednarodnega zračnega prevoza med kraji (1) na naslednjih rutah:

(i)

za letalske prevoznike Evropske unije:

 

kraji v Evropski uniji – kraji vmesnega pristanka na ozemlju partneric evropske sosedske politike (2), pogodbenic večstranskega sporazuma o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (3) ali držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino (4) – kraji v Armeniji – nadaljnji kraji;

(ii)

za armenske letalske prevoznike:

 

kraji v Armeniji – kraji vmesnega pristanka na ozemlju partneric evropske sosedske politike, pogodbenic večstranskega sporazuma o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora ali držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino – kraji v Evropski uniji;

(d)

pravice, ki so drugače določene v tem sporazumu.

Operativna prilagodljivost

3.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na katerem koli letu ali na vseh letih in po svoji izbiri na rutah iz odstavka 2:

(a)

opravljajo lete v eno ali obe smeri;

(b)

kombinirajo različne številke letov v okviru ene operacije zrakoplova;

(c)

opravljajo prevoze med kraji vmesnega pristanka, nadaljnjimi kraji in kraji na ozemlju pogodbenic v kateri koli kombinaciji in katerem koli vrstnem redu v skladu z določbami odstavka 2;

(d)

izpustijo pristanke v katerem koli kraju ali krajih;

(e)

kadar koli preusmerijo promet s katerega koli svojega zrakoplova na kateri koli drug svoj zrakoplov (zamenjava zrakoplova brez zamenjave številke leta);

(f)

pristajajo v katerih koli krajih ne glede na to, ali so znotraj ali zunaj ozemlja ene ali druge pogodbenice;

(g)

izvajajo tranzitni promet čez ozemlje druge pogodbenice;

(h)

kombinirajo promet na istem zrakoplovu ne glede na to, od kod tak promet izvira, in

(i)

pri enem prevozu letijo v več kot en kraj (koterminalizacija).

Operativna prilagodljivost iz tega odstavka se lahko izvaja brez omejevanja smeri ali geografskega omejevanja in brez izgube katere koli pravice do izvajanja prometa, ki je sicer dovoljen po tem sporazumu, če:

(a)

armenski letalski prevozniki opravljajo prevoze v kraj v Armeniji;

(b)

letalski prevozniki Evropske unije opravljajo prevoze v kraj v Evropski uniji.

4.   Vsaka pogodbenica letalskim prevoznikom dovoli, da na podlagi poslovnih premislekov na trgu določijo pogostost in zmogljivost storitev mednarodnega zračnega prevoza, ki jih zagotavljajo. V skladu s to pravico nobena pogodbenica enostransko ne omejuje obsega prometa, pogostosti ali rednosti prevozov, usmeritve prometa, odhodnega ali namembnega kraja in tipa oziroma tipov zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalski prevozniki druge pogodbenice, razen zaradi carinjenja, iz tehničnih, operativnih ali okoljskih razlogov, zaradi varnosti upravljanja zračnega prometa ter varovanja okolja ali zdravja, razen če ni s tem sporazumom določeno drugače.

5.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko opravljajo prevoze, vključno v okviru ureditev o skupni uporabi oznak letov, v kateri koli kraj v tretji državi, ki ni vključen na določenih rutah, če ne uveljavljajo pravic pete svoboščine.

6.   Nobena določba v tem sporazumu :

(a)

ne podeljuje armenskim letalskim prevoznikom pravice, da za plačilo v kateri koli državi članici EU vkrcajo potnike, prtljago, tovor ali pošto za prevoz do drugega kraja v isti državi članici EU;

(b)

ne podeljuje letalskim prevoznikom Evropske unije pravice, da za plačilo v Armeniji vkrcajo potnike, prtljago, tovor ali pošto za prevoz do drugega kraja v Armeniji.

7.   Pogodbenici se pri izvajanju svojih zadevnih pravic in obveznosti na podlagi tega sporazuma vzdržita kakršne koli oblike diskriminacije letalskih prevoznikov druge pogodbenice, zlasti na podlagi državljanstva.

8.   Ne glede na druge določbe tega sporazuma lahko vsaka pogodbenica zavrne opravljanje dejavnosti mednarodnega zračnega prevoza na ozemlje, z ozemlja ali čez ozemlje tretje države, s katero navedena pogodbenica nima diplomatskih odnosov.

Člen 4

Operativno in tehnično dovoljenje

1.   Pogodbenica po prejemu zahtevka za izdajo operativnega dovoljenja, ki ga vloži letalski prevoznik druge pogodbenice, po najkrajšem postopku podeli ustrezna operativna in tehnična dovoljenja, če:

(a)

za armenskega letalskega prevoznika:

(i)

ima letalski prevoznik svoj glavni kraj poslovanja v Armeniji in ima veljavno operativno licenco v skladu z veljavno zakonodajo Armenije;

(ii)

Armenija, ki je izdala spričevalo letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit regulativni nadzor letalskega prevoznika in je pristojni organ jasno opredeljen ter

(iii)

je letalski prevoznik neposredno ali z večinsko udeležbo v lasti in pod dejanskim nadzorom Armenije ali njenih državljanov ali obojih hkrati, razen če ni določeno drugače v členu 6;

(b)

za letalskega prevoznika Evropske unije:

(i)

ima letalski prevoznik svoj glavni kraj poslovanja na ozemlju Evropske unije in ima veljavno operativno licenco v skladu s pravom Evropske unije;

(ii)

država članica EU, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit regulativni nadzor letalskega prevoznika in je pristojni organ jasno opredeljen ter

(iii)

je letalski prevoznik neposredno ali z večinsko udeležbo v lasti in pod dejanskim nadzorom ene ali več držav članic EU ali držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino ali državljanov teh držav članic ali obojih hkrati, razen če ni določeno drugače v členu 6;

(c)

se upoštevata člena 14 in 15 ter

(d)

letalski prevoznik izpolnjuje pogoje, določene v zakonih in drugih predpisih, ki jih običajno na področju opravljanja storitev mednarodnega zračnega prevoza uporablja pogodbenica, ki obravnava zahtevek.

2.   Vsaka pogodbenica pri podelitvi operativnih in tehničnih dovoljenj vse letalske prevoznike druge pogodbenice obravnava nediskriminatorno.

3.   Ko pogodbenica od letalskega prevoznika druge pogodbenice prejme zahtevek za izdajo operativnega dovoljenja, prizna vsako ugotovitev sposobnosti ali državljanstva, ki jo je sprejela druga pogodbenica v zvezi z zadevnim letalskim prevoznikom, kot če bi tako ugotovitev sprejeli njeni pristojni organi, in ne preverja nadalje takih vprašanj, razen kot je določeno v drugem in tretjem pododstavku.

Če imajo pristojni organi pogodbenice prejemnice, potem ko od letalskega prevoznika druge pogodbenice prejmejo zahtevek za izdajo operativnega dovoljenja ali potem ko tako dovoljenje izdajo, kljub ugotovitvi druge pogodbenice specifične pomisleke, da kateri koli pogoj iz člena 1 za dodelitev ustreznih operativnih ali tehničnih dovoljenj ni izpolnjen, pogodbenica prejemnica takoj obvesti drugo pogodbenico in navede bistvene razloge za svoje pomisleke. V takem primeru lahko katera koli od pogodbenic zahteva posvetovanje, ki lahko vključuje predstavnike pristojnih organov obeh pogodbenic, ali dodatne informacije v zvezi z navedenimi pomisleki; zahtevo za posvetovanje je treba obravnavati takoj, ko je to mogoče. Če vprašanje ostane nerešeno, lahko katera koli od pogodbenic zadevo predloži skupnemu odboru iz člena 23 (Skupni odbor).

Ta odstavek ne zajema priznanja ugotovitev v zvezi z varnostnimi spričevali ali licencami, ureditvijo varovanja ali zavarovanjem.

Člen 5

Zavrnitev, preklic, začasna razveljavitev ali omejitev operativnega in tehničnega dovoljenja

1.   Katera koli od pogodbenic lahko zavrne, prekliče, začasno razveljavi, pogojuje ali omeji operativna ali tehnična dovoljenja ali kako drugače zavrne, začasno razveljavi, pogojuje ali omeji dejavnosti letalskega prevoznika druge pogodbenice, če:

(a)

v primeru armenskega letalskega prevoznika:

(i)

letalski prevoznik nima svojega glavnega kraja poslovanja v Armeniji ali nima veljavne operativne licence v skladu z zakonodajo Armenije ali

(ii)

Armenija, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja ali vzdržuje učinkovitega regulativnega nadzora letalskega prevoznika ali pristojni organ ni jasno opredeljen ali

(iii)

letalski prevoznik ni neposredno ali z večinsko udeležbo v lasti ali pod učinkovitim nadzorom Armenije ali njenih državljanov ali obojih hkrati, razen če ni določeno drugače v členu 6;

(b)

v primeru letalskega prevoznika Evropske unije:

(i)

letalski prevoznik nima svojega glavnega kraja poslovanja na ozemlju Evropske unije ali nima veljavne operativne licence v skladu s pravom Evropske unije;

(ii)

država članica EU, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja ali vzdržuje učinkovitega regulativnega nadzora letalskega prevoznika ali pristojni organ ni jasno opredeljen ali

(iii)

letalski prevoznik ni neposredno ali z večinsko udeležbo v lasti ali pod učinkovitim nadzorom države članice ali držav članic Evropske unije ali Evropskega združenja za prosto trgovino ali državljanov teh držav članic ali obojih hkrati; razen če ni določeno drugače v členu 6;

(c)

se ne upoštevajo členi 8, 14 in 15; ali

(d)

letalski prevoznik ne ravna v skladu z zakoni in drugimi predpisi iz člena 7 ali zakoni in drugimi predpisi, ki jih običajno na področju opravljanja storitev mednarodnega zračnega prevoza uporablja pogodbenica, ki prouči zahtevek.

2.   Pravice, določene s tem členom, se uresničujejo le po posvetovanju z drugo pogodbenico, razen če je nujno takojšnje ukrepanje, da bi preprečili nadaljnjo neskladnost s točkama (c) ali (d) odstavka 1.

3.   Ta člen ne omejuje pravic katere koli od pogodbenic, da zavrne, prekliče, začasno razveljavi, pogojuje ali omeji operativno ali tehnično dovoljenje letalskega prevoznika ali letalskih prevoznikov druge pogodbenice v skladu s členoma 14 ali 15.

Člen 6

Naložbe v letalske prevoznike

1.   Ne glede na člena 4 in 5 in po potrditvi skupnega odbora v skladu s členom 23(8), da lahko vsaka od pogodbenic ali njeni državljani na podlagi svojih zadevnih zakonov pridobijo večinski delež v letalskem prevozniku druge pogodbenice ali izvajajo dejanski nadzor nad njim, lahko pogodbenici dovolita večinsko lastništvo armenskega letalskega prevoznika ali dejanski nadzor nad njim s strani držav članic EU ali njihovih državljanov ali večinsko lastništvo letalskega prevoznika Evropske unije ali dejanski nadzor nad njim s strani Armenije ali njenih državljanov v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   V zvezi z odstavkom 1 tega člena se naložbe v letalske prevoznike s strani pogodbenic ali njunih državljanov posamezno odobrijo s predhodnim sklepom skupnega odbora v skladu s členom 23(2).

S tem sklepom se opredelijo pogoji v zvezi z opravljanjem dogovorjenih storitev na podlagi tega sporazuma ter storitev med tretjimi državami in pogodbenicama. Člen 23(11) se ne uporablja za ta sklep.

Člen 7

Skladnost z zakoni in drugimi predpisi

1.   Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se na njenem ozemlju uporabljajo za prihod zrakoplovov, ki opravljajo storitve mednarodnega zračnega prevoza, na njeno ozemlje, opravljanje dejavnosti na njem in odhod z njega, veljajo tudi za letalske prevoznike druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, se na njem nahajajo ali odhajajo z njega.

2.   Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se na njenem ozemlju uporabljajo za prihod potnikov, posadk, prtljage, tovora ali pošte na zrakoplovu na njeno ozemlje, opravljanje dejavnosti na njem in odhod z njega (vključno s predpisi v zvezi z vstopom, mejno kontrolo, imigracijo, potnimi listinami, carino in karanteno ali za pošto v skladu s poštnimi predpisi), veljajo tudi za potnike, posadke, prtljago, tovor in pošto letalskih prevoznikov druge pogodbenice in kogar koli, ki deluje v njihovem imenu, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, se na njem nahajajo ali odhajajo z njega.

3.   Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju dovoli letalskim prevoznikom druge pogodbenice, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se prevažajo samo osebe s potovalnimi dokumenti, ki se zahtevajo za vstop na njeno ozemlje ali tranzit čez ozemlje druge pogodbenice.

Člen 8

Poštena konkurenca

1.   Pogodbenici priznavata, da je njun skupni cilj vzpostaviti okolje poštene konkurence ter poštenih in enakih možnosti, da bi si lahko letalski prevozniki obeh pogodbenic konkurirali pri opravljanju dogovorjenih storitev na določenih rutah. Zato pogodbenici sprejmeta vse ustrezne ukrepe za popolno upoštevanje tega cilja.

2.   Pogodbenici potrjujeta, da je svobodna, poštena in neizkrivljena konkurenca pomembna za pospeševanje ciljev tega sporazuma, ter ugotavljata, da sta obstoj celovitega konkurenčnega prava in samostojnega organa za konkurenco ter razumna in učinkovita uporaba njunega nacionalnega konkurenčnega prava pomembna za učinkovito opravljanje storitev zračnega prevoza. Konkurenčno pravo vsake pogodbenice, ki obravnava vprašanja, zajeta s tem členom, kakor je občasno spremenjeno, se uporablja za dejavnosti letalskih prevoznikov na območju pristojnosti vsake od pogodbenic. Pogodbenici si prizadevata doseči združljivost in zbliževanje konkurenčnega prava ter njegovo učinkovito uporabo. Po potrebi in kadar je to utemeljeno, sodelujeta pri učinkoviti uporabi konkurenčnega prava, vključno s tem, da svojim letalskim prevoznikom ali drugim državljanom dovolita, da v skladu z njunimi zadevnimi pravili in sodno prakso razkrijejo informacije, ki se nanašajo na ukrepe konkurenčnega prava, ki jih sprejmejo organi za konkurenco druge pogodbenice.

3.   Nobena določba tega sporazuma ne sme vplivati na pooblastila in pristojnosti organov, pristojnih za konkurenco, ter sodišč obeh pogodbenic (in Evropske komisije) ali jih omejevati ali posegati vanje, vsa vprašanja v zvezi z uporabo konkurenčnega prava pa še naprej spadajo v izključno pristojnost navedenih organov in sodišč. Zato vsak ukrep, ki ga pogodbenica izvede na podlagi tega člena ne posega v kakršne koli morebitne ukrepe, ki jih sprejmejo navedeni organi in sodišča.

4.   Vsak ukrep, sprejet na podlagi tega člena, spada v izključno odgovornost pogodbenic in se nanaša izključno na drugo pogodbenico ali letalske prevoznike druge pogodbenice, ki opravljajo storitve zračnega prevoza v pogodbenici ali iz njiju. Za tak ukrep se ne uporablja postopek reševanja sporov na podlagi člena 24.

5.   Vsaka pogodbenica odpravi vse oblike diskriminacije ali nepoštenih praks, ki bi ovirale možnost letalskih prevoznikov druge pogodbenice, da izvajajo pošteno in pravično konkurenco pri opravljanju storitev zračnega prevoza

6.   Nobena pogodbenica ne dodeli ali odobri svojim letalskim prevoznikom javnih subvencij in javne pomoči, če bi lahko te pomembno in neupravičeno izkrivljale pošteno in pravično konkurenco pri opravljanju storitev zračnega prevoza letalskih prevoznikov druge pogodbenice. Take javne subvencije ali javna pomoč lahko vključujejo zlasti: navzkrižno subvencioniranje, nadomestilo za izgube iz poslovanja, kapitalske vložke, nepovratna sredstva, jamstva, posojila ali zavarovanja po prednostnih pogojih, varstvo pred stečajem, odpoved izterjavi dolgovanih zneskov, odpoved običajnemu poplačilu uporabljenih javnih sredstev, davčne olajšave ali oprostitve, povračilo za finančna bremena, ki jih naložijo javni organi, ter dostop na diskriminatorni ali nekomercialni podlagi do navigacijskih ali letaliških objektov in storitev, goriva, zemeljske oskrbe, varovanja, računalniških sistemov rezervacij, dodelitve slotov ali drugih objektov in storitev, povezanih z opravljanjem storitev zračnega prevoza.

7.   Če pogodbenica letalskemu prevozniku dodeli javne subvencije ali javno pomoč, z ustreznimi sredstvi zagotovi preglednost takega ukrepa, za kar lahko od letalskega prevoznika zahteva, naj to subvencijo ali pomoč jasno in ločeno navede v svojih računovodskih izkazih.

8.   Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice slednji v razumnem roku zagotovi finančna poročila v zvezi s subjekti, ki spadajo v jurisdikcijo prve pogodbenice, in vse druge informacije, ki jih lahko druga pogodbenica razumno zahteva za zagotovitev upoštevanja določb tega člena. To lahko vključuje podrobne informacije v zvezi s subvencijami ali pomočjo. Pogodbenica, ki zahteva dostop do informacij, lahko take informacije obravnava zaupno.

9.   Brez poseganja v kakršen koli ukrep, ki ga sprejme pristojni organ za konkurenco ali sodišče, pristojno za izvrševanje pravil iz odstavkov 5 in 6:

(a)

če ena od pogodbenic meni, da je letalski prevoznik žrtev diskriminacije ali nepoštenih praks v smislu odstavka 5 ali 6 ter da je to mogoče dokazati, lahko drugi pogodbenici pošlje pisne ugotovitve. Pogodbenica lahko potem, ko je obvestila drugo pogodbenico, tudi stopi v stik s pristojnimi javnimi organi na ozemlju druge pogodbenice, vključno z organi na centralni, provincialni, regionalni ali lokalni ravni, da bi obravnavala vprašanja, povezana s tem členom. Poleg tega lahko ena od pogodbenic zahteva posvetovanja o tem vprašanju z drugo pogodbenico zaradi rešitve težave. Taka posvetovanja se začnejo v 30 dneh od prejetja zahteve. Medtem si pogodbenici izmenjata zadostne informacije, da bi lahko celovito proučili pomisleke, ki jih je izrazila ena od pogodbenic;

(b)

če pogodbenicama ne uspe rešiti vprašanja s posvetovanji v 30 dneh od začetka posvetovanj ali če se posvetovanja ne začnejo v 30 dneh od prejetja zahteve v zvezi z domnevno kršitvijo odstavkov 5 in 6, ima pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, pravico začasno ukiniti izvajanje pravic, ki so bile s tem sporazumom podeljene letalskim prevoznikom druge pogodbenice, tako da zavrne, prekliče ali začasno razveljavi operativno dovoljenje ali da za izvajanje takih pravic določi pogoje, ki so po njenem mnenju potrebni, ali da naloži dajatve ali sprejme druge ukrepe. Vsak ukrep, sprejet na podlagi tega odstavka, je ustrezen in sorazmeren, njegovo področje uporabe in trajanje pa sta omejena na to, kar je nujno potrebno.

10.   Vsaka pogodbenica učinkovito uporablja protimonopolno zakonodajo v skladu z odstavkom 2 in letalskim prevoznikom prepove:

(a)

da v povezavi s katerimi koli drugimi letalskimi prevozniki sklepajo sporazume, sprejemajo sklepe ali izvajajo usklajena ravnanja, ki lahko vplivajo na storitve zračnega prevoza v to pogodbenico ali iz nje in katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence. Za to prepoved se lahko razglasi, da se ne uporablja, kadar taki sporazumi, sklepi ali ravnanja prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije storitev oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer je pravičen delež doseženih koristi pridržan za potrošnike, in: (i) zadevnim podjetjem ne nalagajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne; (ii) takim letalskim prevoznikom glede znatnega dela zadevnih storitev ne dajejo možnosti izključitve konkurence, in

(b)

da zlorabijo prevladujoči položaj, ki lahko vpliva na storitve zračnega prevoza v to pogodbenico ali iz nje.

11.   Vsaka od pogodbenic uporabo protimonopolne zakonodaje iz odstavka 10 zaupa izključno svojemu neodvisnemu organu, pristojnemu za konkurenco, ali svojemu sodišču.

12.   Brez poseganja v kakršen koli ukrep, ki ga sprejme pristojni organ za konkurenco ali sodišče, pristojno za izvrševanje pravil iz odstavka 10, če ena od pogodbenic meni, da je letalski prevoznik žrtev domnevne kršitve člena 10 in da je to mogoče dokazati, lahko drugi pogodbenici pošlje pisne ugotovitve. Pogodbenica lahko potem, ko je obvestila drugo pogodbenico, tudi stopi v stik s pristojnimi javnimi organi na ozemlju druge pogodbenice, vključno z organi na centralni, provincialni, regionalni ali lokalni ravni, da bi obravnavala vprašanja, povezana s tem členom. Poleg tega lahko ena od pogodbenic zahteva posvetovanja o tem vprašanju z drugo pogodbenico zaradi rešitve težave. Taka posvetovanja se začnejo v 30 dneh od prejetja zahteve. Medtem si pogodbenici izmenjata zadostne informacije, da bi lahko celovito proučili pomisleke, ki jih je izrazila ena od pogodbenic.

13.   Če pogodbenicama ne uspe rešiti vprašanja s posvetovanji v 30 dneh od začetka posvetovanj ali če se posvetovanja ne začnejo v 30 dneh od prejetja zahteve v zvezi z domnevno kršitvijo odstavka 10 in če sta organ ali sodišče, pristojna za konkurenco, ugotovila kršitev protimonopolne zakonodaje, ima pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, pravico začasno ukiniti izvajanje pravic, ki so bile s tem sporazumom podeljene letalskim prevoznikom druge pogodbenice, tako da zavrne, prekliče ali začasno razveljavi operativno dovoljenje ali da za izvajanje takih pravic določi pogoje, ki so po njenem mnenju potrebni, ali da naloži dajatve ali sprejme druge ukrepe. Vsak ukrep, sprejet na podlagi tega odstavka, je ustrezen in sorazmeren, njegovo področje uporabe in trajanje pa sta omejena na to, kar je nujno potrebno.

Člen 9

Poslovne priložnosti

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, delu A.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bi ovire za poslovanje, na katere bi naleteli komercialni prevozniki, zmanjšale koristi, ki jih je mogoče doseči s tem sporazumom. Zato pogodbenici izvajata učinkovit in vzajemen postopek odpravljanja ovir za poslovanje komercialnih prevoznikov obeh pogodbenic, kadar bi take ovire lahko onemogočale poslovne dejavnosti, izkrivljale konkurenco ali ovirale enake priložnosti za konkuriranje.

3.   Letalskim prevoznikom obeh pogodbenic ni treba obdržati lokalnega sponzorja.

4.   Skupni odbor vzpostavi postopek sodelovanja v zvezi s poslovanjem in poslovnimi priložnostmi, spremlja napredek pri učinkovitem odpravljanju ovir za poslovanje komercialnih prevoznikov ter redno pregleduje razvoj dogodkov, vključno s spremembami zakonodaje in predpisov. V skladu s členom 23 lahko pogodbenica zahteva sestanek skupnega odbora za razpravo o morebitnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem tega člena.

5.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo pravico, da na ozemlju druge pogodbenice neovirano ustanovijo poslovalnice in objekte, kjer so ti potrebni za opravljanje storitev zračnega prevoza ter za promocijo in prodajo storitev zračnega prevoza in z njim povezanih dejavnosti, vključno s pravico do prodaje in izdaje vseh vozovnic ali letalskih tovornih listov, tako lastnih kot tudi tistih, ki jih uporabljajo drugi letalskih prevozniki.

6.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice v zvezi z vstopom, prebivanjem in zaposlovanjem pravico, da na ozemlje druge pogodbenice pripeljejo in tam obdržijo upravno, prodajno, tehnično, operativno in drugo strokovno osebje, potrebno za zagotavljanje storitev zračnega prevoza. Obe pogodbenici omogočata in pospešita izdajo delovnih dovoljenj, kadar je to potrebno, za osebje, zaposleno v poslovalnicah v skladu s tem odstavkom, vključno z osebjem, ki opravlja nekatere začasne naloge, ki ne trajajo dlje od 90 dni, v skladu z ustreznimi veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

7.   Brez poseganja v drugi pododstavek tega odstavka ima vsak letalski prevoznik v zvezi z zemeljsko oskrbo pravico, da na ozemlju druge pogodbenice:

(a)

opravlja lastno zemeljsko oskrbo („samooskrba“) ali

(b)

izbira med konkurenčnimi izvajalci, vključno z drugimi letalskimi prevozniki, ki v celoti ali delno opravljajo storitve zemeljske oskrbe, če je takim izvajalcem dovoljen dostop do trga na podlagi zakonov in drugih predpisov vsake pogodbenice ter če so taki izvajalci prisotni na trgu.

Za pravice iz točk (a) in (b) prvega pododstavka veljajo le posebne prostorske ali zmogljivostne omejitve, ki izhajajo iz potrebe po ohranitvi varnega delovanja letališča. Če take omejitve ovirajo, preprečujejo ali omejujejo samooskrbo in če ni učinkovite konkurence med izvajalci storitev zemeljske oskrbe, zadevna pogodbenica zagotovi, da so vse take storitve na voljo pod enakimi in ustreznimi pogoji za vse letalske prevoznike; cene takih storitev se določijo glede na ustrezna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna merila.

8.   Vsak izvajalec storitev zemeljske oskrbe, naj je to letalski prevoznik ali ne, ima pravico, da na ozemlju druge pogodbenice zagotavlja storitve zemeljske oskrbe letalskim prevoznikom, ki delujejo na istem letališču, kadar je to dovoljeno in skladno z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

9.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni predpisi, smernice in postopki za dodeljevanje slotov na letališčih na njenem ozemlju izvajajo neodvisno, pregledno, učinkovito, nediskriminatorno in pravočasno.

10.   Pogodbenica lahko zahteva priglasitev operativnih načrtov, programov in voznih redov za storitve zračnega prevoza, ki se opravljajo na podlagi tega sporazuma, vendar le za informativne namene, da bi lahko preverila spoštovanje pravic iz tega sporazuma. Če pogodbenica zahteva tako priglasitev, čim bolj zmanjša upravno obremenitev posrednikov storitev zračnega prevoza in letalskih prevoznikov druge pogodbenice, povezano z zahtevami in postopki glede priglasitve.

11.   Vsak letalski prevoznik vsake pogodbenice lahko prodaja storitve zračnega prevoza in z njim povezane storitve na ozemlju druge pogodbenice neposredno ali, po presoji letalskega prevoznika, prek svojih prodajnih zastopnikov, drugih posrednikov, ki jih imenuje letalski prevoznik, interneta ali kakršnih koli drugih razpoložljivih sredstev. Vsak letalski prevoznik ima pravico do prodaje takih storitev prevoza in z njim povezanih storitev ter vsaka oseba lahko neovirano kupi tak prevoz in z njim povezane storitve v lokalni ali kateri koli prosto zamenljivi valuti.

12.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko lokalne stroške, nastale na ozemlju druge pogodbenice zlasti za nakup goriva in plačilo letaliških pristojbin, poravnajo v lokalni valuti. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko take stroške, nastale na ozemlju druge pogodbenice, po lastni presoji poravnajo v prosto zamenljivih valutah po tržnem menjalnem tečaju.

13.   Vsak letalski prevoznik ima na zahtevo pravico, da zamenja lokalne prihodke v prosto zamenljive valute in jih kadar koli kakor koli prenese z ozemlja druge pogodbenice v državo po svoji izbiri. Pretvorba in prenos sta dovoljena takoj, brez omejitev ali obdavčitve v zvezi z njima, po tržnem menjalnem tečaju, ki velja za tekoče transakcije in prenos na datum, ko prevoznik predloži prvi zahtevek za prenos. Zanju se ne zaračunajo pristojbine, razen tistih, ki jih banke običajno določijo za izvedbo take pretvorbe in prenosa.

14.   Pri opravljanju ali zagotavljanju storitev zračnega prevoza na podlagi tega sporazuma lahko vsak letalski prevoznik pogodbenice sklene dogovore o sodelovanju na področju trženja, kot so sporazumi o skupinski prodaji ali leti pod skupno oznako, s:

(a)

katerim koli letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki pogodbenic;

(b)

katerim koli letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki tretje države in

(c)

katerim koli izvajalcem storitev površinskega (kopenskega ali pomorskega) prevoza iz katere koli države;

pod pogojem: (i) da ima prevoznik, ki opravlja prevoze, ustrezne prometne pravice, (ii) da imajo prevozniki, ki tržijo prevoz, ustrezno pravice za zadevne rute ter (iii) da dogovori izpolnjujejo zahteve v zvezi z varnostjo in konkurenco, ki običajno veljajo za take dogovore.

15.   V primeru prevoza potnikov na letu, ki spada pod dogovore o sodelovanju na področju trženja, je kupec ob prodaji letalske vozovnice ali vsekakor ob prijavi na let ali pred vkrcanjem, kadar gre za povezovalni let brez prijave, obveščen o identiteti ponudnika, ki bo opravil posamezen del prevoza.

16.   Kar zadeva prevoz potnikov, za ponudnike površinskega prevoza ne veljajo zakoni in drugi predpisi, ki urejajo zračni prevoz, izključno zato, ker take prevoze zagotavlja letalski prevoznik pod svojim imenom.

17.   Ne glede na druge določbe tega sporazuma je letalskim prevoznikom in posrednim ponudnikom storitev tovornega prevoza pogodbenic v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi brez omejitev dovoljeno, da v povezavi z mednarodnim zračnim prevozom uporabijo katero koli obliko površinskega prevoza tovora v kateri koli kraj na ozemlju pogodbenic ali v tretjih državah ali iz njega, vključno s prevozom na vsa mednarodno priznana letališča s carinskimi objekti ali z njih, in imajo pravico, če je to ustrezno, do prevoza tovora pod carinskim nadzorom. Tak tovor ima, če se prevaža po površini ali zraku, dostop do letaliških carinskih postopkov in objektov. Letalski prevozniki se lahko odločijo, da sami opravljajo svoj površinski prevoz ali ga zagotovijo v dogovoru z drugimi površinskimi prevozniki, vključno s površinskim prevozom, ki ga opravljajo drugi letalski prevozniki in posredni izvajalci storitev tovornega zračnega prevoza. Take intermodalne storitve tovornega prevoza se lahko zagotovijo po enotni direktni ceni za kombinirani zračni in površinski prevoz, pod pogojem, da špediterji niso zavedeni glede dejstev o takem prevozu.

18.   Letalski prevozniki obeh pogodbenic imajo pravico, da sklenejo dogovore o franšizingu ali trženju blagovne znamke z družbami, vključno z letalskimi prevozniki pogodbenic ali tretjih držav, če imajo letalski prevozniki ustrezno pooblastilo in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata za take dogovore, zlasti pogoje, ki zahtevajo razkritje identitete letalskega prevoznika, ki opravlja storitev.

19.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko sklenejo dogovore za zagotavljanje zrakoplovov s posadko ali brez nje za storitve mednarodnega zračnega prevoza s:

(a)

katerim koli letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki pogodbenic in

(b)

katerim koli letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki tretje države,

če imajo vsi udeleženci pri takih dogovorih ustrezna pooblastila in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici uporabljata za take dogovore. Nobena od pogodbenic ne zahteva od letalskega prevoznika, ki zagotavlja zrakoplove, prometnih pravic po tem sporazumu za rute, na katerih se bodo zrakoplovi uporabljali. Pogodbenici lahko zahtevata, da te dogovore odobrijo njuni pristojni organi. Če pogodbenica zahteva tako odobritev, čim bolj zmanjša upravno obremenitev letalskih prevoznikov, ki jo povzročajo postopki odobritve.

Člen 10

Carine in obdavčitev

1.   Zrakoplovi, ki jih za storitve mednarodnega zračnega prevoza uporabljajo letalski prevozniki ene pogodbenice, njihova običajna oprema, gorivo, maziva, potrošne tehnične zaloge, oprema na letališču, nadomestni deli (vključno z motorji), zaloge na zrakoplovu (ki med drugim vključujejo hrano, pijačo, alkohol, tobak in druge izdelke, namenjene za prodajo potnikom ali njihovo uporabo v omejenih količinah med letom) ter drugi predmeti, ki so namenjeni upravljanju ali servisiranju zrakoplovov v mednarodnem zračnem prevozu ali se uporabljajo izključno za to, so ob prihodu na ozemlje druge pogodbenice na podlagi vzajemnosti oproščeni vseh uvoznih omejitev, davkov na premoženje in dajatev na kapital, carin, trošarin ter podobnih taks in pristojbin, ki

(a)

jih določajo nacionalni ali lokalni organi ali Evropska unija in

(b)

ne temeljijo na stroških opravljenih storitev, če taka oprema in zaloge ostanejo na zrakoplovih.

2.   Oprostitev davkov, prelevmanov, dajatev, taks in pristojbin iz odstavka 1 na podlagi vzajemnosti, razen plačila stroškov za opravljene storitve, velja tudi za:

(a)

zaloge na zrakoplovu, vnesene na ozemlje ene pogodbenice ali tam dobavljene in natovorjene v razumnih količinah ter namenjene za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja storitve mednarodnega zračnega prevoza, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez to ozemlje;

(b)

opremo na letališču in nadomestne dele (vključno z motorji), ki so vneseni na ozemlje ene pogodbenice za servisiranje, vzdrževanje ali popravilo zrakoplova letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja storitve mednarodnega zračnega prevoza;

(c)

gorivo, maziva in potrošne tehnične zaloge, vnesene na ozemlje ene pogodbenice ali tam dobavljene in namenjene za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja storitve mednarodnega zračnega prevoza, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez to ozemlje, in

(d)

tiskovine, kot določa carinska zakonodaja vsake pogodbenice, vnesene na ozemlje pogodbenice ali tam dobavljene in natovorjene ter namenjene za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja storitve mednarodnega zračnega prevoza, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez to ozemlje.

3.   Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da na nediskriminatorni podlagi uvede davke, prelevmane, dajatve, takse ali pristojbine za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika, ki opravlja prevoze med dvema krajema na njenem ozemlju.

4.   Običajna oprema na zrakoplovih ter material, zaloge in rezervni deli iz odstavkov 1 in 2, ki so običajno na zrakoplovih letalskega prevoznika ene od pogodbenic, se lahko raztovorijo na ozemlju druge pogodbenice le, če to predhodno odobrijo carinski organi te pogodbenice, in zahteva se lahko, da se zanje določi nadzor ali kontrola zadevnih organov, dokler se ponovno ne izvozijo ali drugače odstranijo v skladu s carinskimi predpisi.

5.   Izjeme, določene v tem členu, se uporabljajo tudi, kadar so letalski prevozniki ene pogodbenice z drugim letalskim prevoznikom, ki je upravičen do podobnih izjem, ki jih je odobrila druga pogodbenica, sklenili pogodbe za posojilo ali prenos predmetov, določenih v odstavkih 1 in 2, na ozemlje druge pogodbenice.

6.   Nobena določba v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenicama, da bi zaračunali davke, prelevmane, dajatve, takse in pristojbine za prodajo izdelkov potnikom, ki niso namenjeni za porabo na zrakoplovu, na delu zračnega prevoza med dvema krajema na njunem ozemlju, kjer sta dovoljena vkrcanje in izkrcanje.

7.   Prtljaga in tovor v neposrednem tranzitu prek ozemlja pogodbenice sta oproščena davkov, carin, taks in drugih primerljivih pristojbin, ki ne temeljijo na stroških opravljenih storitev.

8.   Za opremo in zaloge iz odstavkov 1 in 2 se lahko zahteva, da so pod nadzorom ali kontrolo pristojnih organov.

9.   Določbe tega sporazuma ne vplivajo na področje davka na dodano vrednost (DDV).

10.   Ta sporazum ne spreminja določb zadevnih konvencij, ki veljajo med državami članicami EU in Armenijo ter preprečujejo dvojno obdavčitev dohodkov in kapitala.

Člen 11

Pristojbine za uporabnike

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II delu A.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojbine za uporabnike, ki jih lahko njeni pristojni organi ali telesa zaračunajo letalskim prevoznikom druge pogodbenice za uporabo navigacijskih služb zračnega prometa in kontrolo zračnega prometa, vezane na stroške in nediskriminatorne. V vsakem primeru se take pristojbine za uporabnike letalskim prevoznikom druge pogodbenice ne smejo naložiti po pogojih, ki so manj ugodni od najugodnejših pogojev, ki so na voljo kateremu koli drugemu letalskemu prevozniku.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da pristojbine za uporabnike, ki jih lahko njeni pristojni organi ali telesa zaračunajo letalskim prevoznikom druge pogodbenice za uporabo letaliških objektov in storitev, varovanja v letalstvu ter s tem povezanih objektov in storitev, razen pristojbin, zaračunanih za opravljanje storitev iz člena 9(7), niso nepravično diskriminatorne, se ne razlikujejo na podlagi državljanstva in so pravično razdeljene med kategorijami uporabnikov. Te pristojbine brez poseganja v člen 16(1) izražajo in ne presegajo celotnih stroškov pristojnih organov ali teles pri zagotavljanju ustreznih letaliških objektov in storitev ter varovanja v letalstvu na zadevnem letališču ali na letališčih, na katerih se uporablja skupen sistem zaračunavanja pristojbin. Te pristojbine lahko vključujejo primerno donosnost po amortizaciji. Objekti in storitve, za katere se zaračunajo pristojbine za uporabnike, se zagotavljajo učinkovito in ekonomično. V vsakem primeru se take pristojbine letalskim prevoznikom druge pogodbenice ne smejo naložiti po pogojih, ki so manj ugodni od najugodnejših pogojev, odobrenih drugemu letalskemu prevozniku v času, ko so pristojbine naložene.

4.   Vsaka pogodbenica zahteva, da se organi ali telesa, pristojni za pristojbine na njenem ozemlju, in letalski prevozniki, ki uporabljajo storitve in objekte, posvetujejo in si izmenjajo informacije, ki so potrebne za natančno proučitev sprejemljivosti pristojbin v skladu z načeli iz odstavkov 2 in 3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da organi ali telesa, pristojni za pristojbine, uporabnike v razumnem roku obvestijo o vseh predlaganih spremembah pristojbin za uporabnike, da lahko uporabniki izrazijo svoje mnenje in predložijo pripombe pred morebitnimi spremembami.

Člen 12

Letalske prevoznine in tarife zračnega prevoza

1.   Vsaka pogodbenica letalskim prevoznikom pogodbenic dovoli prosto določanje letalskih prevoznin in tarif zračnega prevoza na podlagi svobodne in poštene konkurence.

2.   Vsaka pogodbenica lahko na nediskriminatorni podlagi zahteva, da letalski prevozniki obeh pogodbenic njenim pristojnim organom poenostavljeno in le za informativne namene priglasijo letalske prevoznine in tarife zračnega prevoza, ponujene za prevoz z odhodom z njenega ozemlja. Taka priglasitev se lahko od letalskih prevoznikov zahteva šele ob začetni ponudbi letalske prevoznine ali tarife zračnega prevoza.

3.   Pristojni organi lahko medsebojno razpravljajo o vprašanjih, kot so zahteve in postopki v zvezi s priglasitvijo letalskih prevoznin in tarif zračnega prevoza ter nepravične, nerazumne, diskriminatorne ali subvencionirane letalske prevoznine in tarife zračnega prevoza.

Člen 13

Statistični podatki

1.   Vsaka pogodbenica drugi pogodbenici na nediskriminatorni podlagi in kot se lahko razumno zahteva zagotovi razpoložljive statistične podatke v zvezi s storitvami zračnega prevoza, ki se opravljajo na podlagi tega sporazuma, kot zahtevajo ustrezni zakoni in drugi predpisi pogodbenic.

2.   Pogodbenici sodelujeta, tudi v okviru skupnega odbora, da se omogoči izmenjava statističnih podatkov med njima za spremljanje razvoja storitev zračnega prevoza v skladu s tem sporazumom.

NASLOV II

REGULATIVNO SODELOVANJE

Člen 14

Varnost v letalstvu

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, delu B.

2.   Za namene zagotavljanja izvajanja določb tega člena ter regulativnih zahtev in standardov iz odstavka 1 s strani pogodbenic je Armenija od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma kot opazovalka vključena v delo Evropske agencije za varnost v letalstvu.

Približevanje Armenije k izpolnjevanju regulativnih zahtev in standardov v zvezi z zračnim prevozom, navedenih v Prilogi II, delu B, stalno spremlja in redno ocenjuje Evropska unija v sodelovanju z Armenijo.

Ko je Armenija prepričana, da izpolnjuje regulativne zahteve in standarde v zvezi z zračnim prevozom, navedene v Prilogi II, delu B, obvesti Evropsko unijo, da je treba izvesti ocenjevanje.

Ko Armenija v celoti izpolnjuje regulativne zahteve in standarde v zvezi z zračnim prevozom, navedene v Prilogi II, delu B, skupni odbor določi natančen status in pogoje za sodelovanje Armenije pri Evropski agenciji za varnost v letalstvu in za njen status opazovalke.

3.   Pogodbenici zagotovita, da zrakoplov, ki je registriran v eni pogodbenici in za katerega obstaja sum o neskladnosti z mednarodnimi letalskimi varnostnimi standardi, določenimi v skladu s Konvencijo, ter ki pristaja na letališčih, odprtih za mednarodni zračni promet, na ozemlju druge pogodbenice, na ploščadi pregledajo pristojni organi navedene druge pogodbenice, znotraj in zunaj, da bi preverili veljavnost dokumentov zrakoplova in njegove posadke ter vidno stanje zrakoplova in njegove opreme.

4.   Pristojni organi ene pogodbenice lahko kadar koli zahtevajo posvetovanja o varnostnih standardih, ki jih ima druga pogodbenica.

5.   Pristojni organi ene ali druge pogodbenice lahko nemudoma sprejmejo vse ustrezne ukrepe, če ugotovijo, da:

(a)

zrakoplov, proizvod ali delovanje zrakoplova ne izpolnjuje minimalnih standardov, določenih v skladu s Konvencijo, oziroma regulativnih zahtev in standardov v zvezi z zračnim prevozom, navedenih v Prilogi II, delu B, odvisno od tega, kaj se uporablja,

(b)

obstajajo resni pomisleki o tem, da zrakoplov ali njegovo delovanje ne izpolnjuje minimalnih standardov, določenih v skladu s Konvencijo, oziroma regulativnih zahtev in standardov v zvezi z zračnim prevozom, navedenih v Prilogi II, delu B, odvisno od tega, kaj se uporablja, ali

(c)

obstajajo resni pomisleki o tem, da se minimalni standardi, določeni v skladu s Konvencijo, oziroma regulativne zahteve in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedene v Prilogi II, delu B, odvisno od tega, kaj se uporablja, ne ohranjajo v veljavi ali uporabljajo pravilno.

6.   Če pogodbenica ukrepa v skladu z odstavkom 5, nemudoma obvesti drugo pogodbenico in navede razloge za ukrep.

7.   Vsak ukrep, ki ga sprejme ena od pogodbenic v skladu z odstavkom 5, se odpravi, ko ni več razloga zanj.

Člen 15

Varovanje v letalstvu

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z varovanjem v letalstvu, navedenimi v Prilogi II, delu C.

2.   Evropska komisija lahko Armenijo pregleda v skladu z ustrezno zakonodajo Evropske unije o varovanju v letalstvu, navedeno Prilogi II, delu C. Pogodbenici vzpostavita mehanizem, potreben za izmenjavo informacij o rezultatih takih varnostnih pregledov.

3.   Zagotavljanje varnosti za civilne zrakoplove, njihove potnike in posadko je temeljni pogoj za opravljanje storitev mednarodnega zračnega prevoza, zato vsaka pogodbenica ponovno potrdi svoje obveznosti do druge pogodbenice glede zagotavljanja varovanja v civilnem letalstvu pred dejanji nezakonitega vmešavanja, zlasti obveznosti v skladu s Konvencijo, Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisano 14. septembra 1963 v Tokiu, Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisano 16. decembra 1970 v Haagu, Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisano 23. septembra 1971 v Montrealu, Protokolom o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno letalstvo, podpisanim 24. februarja 1988 v Montrealu, in Konvencijo o označevanju plastičnih razstreliv zaradi njihovega odkrivanja, podpisano 1. marca 1991 v Montrealu, če sta obe pogodbenici podpisnici teh konvencij, ter v skladu z vsemi drugimi konvencijami in protokoli v zvezi z varovanjem v civilnem letalstvu, katerih podpisnici sta pogodbenici.

4.   Pogodbenici na zahtevo druga drugi zagotovita vso potrebno pomoč, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih zrakoplovov in druga nezakonita dejanja zoper varnost takih zrakoplovov, njihovih potnikov in posadke, letališč in letalskih navigacijskih objektov in storitev ter vsako drugo ogrožanje varovanja v civilnem letalstvu.

5.   Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu z mednarodnimi standardi varovanja v letalstvu in ustreznimi priporočenimi praksami, ki jih je določila organizacija ICAO, če to ni določeno z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z varovanjem v letalstvu, navedenimi v Prilogi II, delu C. Pogodbenici od operatorjev zrakoplovov, vpisanih v njunih registrih, ali operatorjev, ki imajo glavni kraj poslovanja ali stalni naslov na njunih ozemljih, ter od upravljavcev letališč na svojih ozemljih zahtevata, da delujejo v skladu s takimi predpisi o varovanju v letalstvu.

6.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se na njenem ozemlju učinkovito izvajajo ukrepi za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki med drugim vključujejo varnostne preglede potnikov in njihove ročne prtljage, varnostne preglede oddane prtljage, varnostne preglede in kontrole drugih oseb, ki niso potniki, vključno s posadko, ter predmetov, ki jih prevažajo, varnostne preglede in kontrole tovora, pošte, zalog za oskrbo med letom in oskrbo na letališču ter kontrole dostopa do nadzorovanega dela letališča in varnostnih območij omejenega gibanja. Navedeni ukrepi se prilagajajo, da bi ustrezali povečanju grožnje za varovanje v civilnem letalstvu. Vsaka pogodbenica se strinja, da se lahko od njunih letalskih prevoznikov zahteva spoštovanje predpisov o varovanju v letalstvu iz odstavkov 1 in 5 ter drugih predpisov o varovanju v letalstvu, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop na ozemlje, izstop z njega ali dokler se zrakoplovi nahajajo na ozemlju navedene druge pogodbenice.

7.   Pogodbenica lahko ob popolnem upoštevanju in spoštovanju suverenosti druge pogodbenice sprejme ukrepe varovanja v zvezi z vstopom na njeno ozemlje in nujne ukrepe, da bi se odzvala na posebno grožnjo za varovanje, pri čemer je treba take ukrepe nemudoma sporočiti drugi pogodbenici. Vsaka pogodbenica pozitivno obravnava vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo razumnih posebnih ukrepov varovanja, prva pogodbenica pa upošteva ukrepe varovanja, ki jih druga pogodbenica že izvaja, in njeno morebitno stališče. Vendar pa vsaka pogodbenica priznava, da nobena določba tega člena ne omejuje možnosti druge pogodbenice, da zavrne dostop do svojega ozemlja za kateri koli let, ki po njenem mnenju pomeni grožnjo za varovanje. Razen kadar v izrednih razmerah to ni mogoče, vsaka pogodbenica drugo pogodbenico vnaprej obvesti o nameravani uvedbi posebnih ukrepov varovanja, ki bi lahko imeli znatni finančni ali operativni učinek na storitve zračnega prevoza, ki se opravljajo na podlagi tega sporazuma. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sestanek skupnega odbora za razpravo o takih ukrepih varovanja, kot je določeno v členu 23.

8.   Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji ugrabitve civilnega zrakoplova ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti takega zrakoplova, njegovih potnikov in posadke, letališč ali letalskih navigacijskih objektov in storitev pogodbenici pomagata druga drugi tako, da poskrbita za komuniciranje in druge ustrezne ukrepe, da bi se tak dogodek ali grožnja čim hitreje in varno končala.

9.   Vsaka pogodbenica sprejme vse ukrepe, ki se ji zdijo izvedljivi za zagotovitev, da se zrakoplov, ki je nezakonito ugrabljen ali izpostavljen drugim dejanjem nezakonitega vmešavanja in je na tleh njenega ozemlja, tam zadrži, razen če je njegov odhod nujen zaradi prevladujoče dolžnosti varovanja človeških življenj. Kadar je to mogoče, se taki ukrepi sprejmejo na podlagi skupnih posvetovanj.

10.   Kadar ima ena pogodbenica razlog za utemeljen sum, da je druga pogodbenica kršila določbe o varovanju v letalstvu iz tega člena, ta pogodbenica zahteva takojšnja posvetovanja z drugo pogodbenico. Taka posvetovanja se začnejo v 30 dneh od prejetja take zahteve.

11.   Brez poseganja v člen 5, če se zadovoljiv sporazum ne doseže v 30 dneh od datuma take zahteve ali v morebitno dogovorjenem daljšem obdobju, je to razlog za zavrnitev, preklic, omejitev ali določitev pogojev glede operativnega dovoljenja enega ali več letalskih prevoznikov te druge pogodbenice.

12.   Kadar je to potrebno zaradi neposredne in izjemne grožnje, lahko pogodbenica nemudoma sprejme začasen ukrep.

13.   Izvajanje ukrepa, sprejetega v skladu z odstavkom 11, se ustavi, ko druga pogodbenica ravna v skladu z vsemi določbami tega člena.

Člen 16

Upravljanje zračnega prometa

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, delu D, na področjih, ki niso zajeta z regulativnim okvirom EU, pa najmanj z ustreznimi standardi in priporočenimi praksami ICAO, pod pogoji, navedenimi v tem členu.

2.   Pogodbenici sodelujeta na področju upravljanja zračnega prometa, da bi enotno evropsko nebo razširili na Armenijo, okrepili veljavne varnostne standarde in splošno učinkovitost splošnega zračnega prometa v Evropi, optimizirali zmogljivosti kontrole zračnega prometa, čim bolj zmanjšali zamude in povečali okoljsko učinkovitost. V ta namen bo Armenija od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma kot opazovalka vključena v Odbor za enotno evropsko nebo in druge organe, povezane z enotnim evropskim nebom. Skupni odbor je pristojen za opazovanje in krepitev sodelovanja na področju upravljanja zračnega prometa.

3.   Da bi olajšali izvajanje zakonodaje glede enotnega evropskega neba na svojih ozemljih:

(a)

Armenija sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev svojih navigacijskih služb zračnega prometa ter institucionalnih in nadzornih struktur za upravljanje zračnega prometa, da bi izpolnila zahteve glede enotnega evropskega neba;

(b)

Armenija zlasti vzpostavi ustrezen nacionalni nadzorni organ, ki je vsaj funkcionalno neodvisen od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa;

(c)

Evropska unija Armenijo vključi v ustrezne operativne pobude na področju navigacijskih služb zračnega prometa, zračnega prostora in interoperabilnosti, ki izhajajo iz enotnega evropskega neba, zlasti z/s:

(i)

pregledom možnosti sodelovanja pri obstoječem funkcionalnem bloku zračnega prostora ali pridružitve temu bloku ali vzpostavitve novega bloka;

(ii)

sodelovanjem v funkcijah omrežja enotnega evropskega neba;

(iii)

uskladitvijo z načrti uporabe sistema SESAR;

(iv)

okrepitvijo interoperabilnosti in

(d)

Armenija sprejme potrebne ukrepe za izvajanje načrta izvedbe Evropske unije s ciljem optimizacije splošne učinkovitosti letov, znižanja stroškov ter izboljšanja varnosti in zmogljivosti obstoječih sistemov.

Člen 17

Okolje

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, delu E.

2.   Pogodbenici potrjujeta potrebo po varstvu okolja s spodbujanjem trajnostnega razvoja letalstva Pogodbenici nameravata sodelovati za opredelitev izzivov, povezanih z vplivom letalstva na okolje.

3.   Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja za proučitev in čim večje zmanjšanje vplivov letalstva na okolje v skladu s cilji tega sporazuma.

4.   Pogodbenici priznavata pomen boja proti podnebnim spremembam in s tem boja proti emisijam toplogrednih plinov, povezanih z letalstvom, na nacionalni in tudi na mednarodni ravni. Strinjata se, da bosta okrepili sodelovanje v zvezi s temi vprašanji, med drugim na podlagi ustreznih večstranskih sporazumov, zlasti z izvajanjem globalnih tržnih ukrepov, kot je bilo dogovorjeno na 39. skupščini organizacije ICAO, in uporabo mehanizma, vzpostavljenega s členom 6(4) Pariškega sporazuma na podlagi Okvirne konvencije združenih narodov o spremembi podnebja za razvoj globalnih tržnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorju letalstva, in katerega koli drugega vidika iz tega člena, ki je posebnega pomena za emisije mednarodnega letalstva.

5.   Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta izmenjevali informacije in vzdrževali redno neposredno komuniciranje in dialog med strokovnjaki, da bi okrepili sodelovanje za omejitev vplivov letalstva na okolje, kar vključuje:

(a)

raziskave in razvoj okolju prijazne letalske tehnologije;

(b)

inovacije pri upravljanju zračnega prometa s ciljem zmanjšanja vplivov letalstva na okolje;

(c)

raziskave in razvoj trajnostnih alternativnih goriv za letalstvo;

(d)

vprašanjih, povezanih z vplivi letalstva na okolje in zmanjšanjem emisij iz sektorja letalstva, ki vplivajo na podnebje, in

(e)

ublažitev in spremljanje hrupa s ciljem zmanjšati vplive letalstva na okolje.

6.   Pogodbenici se prav tako zavezujeta, da bosta ob spoštovanju svojih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz večstranskih obvez na področju okolja, učinkovito okrepili sodelovanje, zlasti finančno in tehnološko, v zvezi z ukrepi, namenjenimi zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz mednarodnega letalstva.

7.   Pogodbenici priznavata potrebo po sprejetju ustreznih ukrepov, da bi preprečili ali kako drugače obravnavali vplive zračnega prevoza na okolje, če so taki ukrepi popolnoma v skladu z njunimi pravicami in obveznostmi na podlagi mednarodnega prava.

Člen 18

Odgovornost letalskih prevoznikov

Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, sklenjene 28. maja 1999 v Montrealu (Montrealska konvencija).

Člen 19

Varstvo potrošnikov

Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje zadevne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, določenimi v Prilogi II, delu F.

Člen 20

Računalniški sistemi rezervacij

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje zadevne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, določenimi v Prilogi II, delu A.

2.   Prodajalci računalniških sistemov rezervacij (v nadaljnjem besedilu: CRS), ki poslujejo na ozemlju ene pogodbenice, imajo pravico prinesti, ohranjati in dati prosto na voljo svoje CRS potovalnim agencijam ali turističnim podjetjem, katerih glavna dejavnost je distribucija produktov, povezanih s potovanji, na ozemlju druge pogodbenice, pod pogojem, da je vsak CRS skladen z vsemi ustreznimi regulativnimi zahtevami druge pogodbenice.

3.   Vsaka pogodbenica odpravi vse obstoječe zahteve, ki bi lahko omejevale prost dostop CRS ene pogodbenice do trga druge pogodbenice ali kako drugače omejevale konkurenco. Pogodbenici se izogibata sprejemanju takih zahtev.

4.   Nobena od pogodbenic na svojem ozemlju ne postavlja zahtev ali dovoli, da se prodajalcem CRS druge pogodbenice postavljajo zahteve v zvezi s prikazovalniki CRS, ki se razlikujejo od tistih, ki jih postavljajo svojim lastnim prodajalcem CRS ali katerim koli drugim CRS na njenem trgu. Nobena od pogodbenic ne preprečuje sklepanja sporazumov med prodajalci CRS, njihovimi ponudniki in njihovimi naročniki v zvezi z izmenjavo informacij o potovalnih storitvah, ki olajšujejo prikaz celovitih in nepristranskih informacij za potrošnike ali izpolnjevanje regulativnih zahtev v zvezi z nevtralnimi prikazovalniki.

5.   Pogodbenici zagotovita da, imajo lastniki in upravljavci CRS ene pogodbenice, ki izpolnjujejo ustrezne regulativne zahteve druge pogodbenice, enako možnost lastništva CRS na ozemlju druge pogodbenice kot lastniki in upravljavci katerih koli drugih CRS na trgu navedene pogodbenice.

Člen 21

Socialni vidiki

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, delu G.

2.   Pogodbenici priznavata, da je treba proučiti učinke tega sporazuma na delovno silo, zaposlovanje in delovne pogoje. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali pri obravnavi vprašanj v zvezi z delom, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma, med drugim kar zadeva vplive na zaposlovanje, temeljne pravice pri delu, delovne pogoje, socialno varstvo in socialni dialog.

3.   Pogodbenici s svojimi zakoni in predpisi ter praksami spodbujata visoke ravni varstva na področju dela in socialnem področju v civilnem letalstvu.

4.   Pogodbenici priznavata pomen koristi, ki jih prinašajo pomembne gospodarske prednosti, ki izhajajo iz obstoja odprtih in konkurenčnih trgov, v povezavi z visokimi standardi dela za delavce. Pogodbenici izvajata ta sporazum tako, da prispevata k visokim standardom dela, neodvisno od lastništva ali narave zadevnih letalskih prevoznikov, ter zagotavljata, da pravice in načela, navedeni v njunih zadevnih zakonodajah in drugih predpisih, niso ogroženi, ampak se izvajajo učinkovito.

5.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta v svojih zakonodajah in praksah spodbujali in učinkovito izvajali temeljne standarde dela, priznane na mednarodni ravni, kot so navedeni v temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, ki so jih ratificirale Armenija in države članice EU.

6.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali tudi druge mednarodno priznane standarde in sporazume na področju dela in socialnem področju, ki so pomembni za civilno letalstvo, ter njihovo učinkovito izvajanje in izvrševanje v svoji nacionalni zakonodaji.

7.   Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka skupnega odbora, da se proučijo vprašanja v zvezi z delom, ki se ji zdijo pomembna.

NASLOV III

INSTITUCIONALNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Razlaga in izvrševanje

1.   Pogodbenici sprejmeta vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, in se vzdržita vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.

2.   Vsaka pogodbenica je na svojem ozemlju odgovorna za pravilno izvrševanje tega sporazuma.

3.   Vsaka pogodbenica drugi pogodbenici zagotovi vse potrebne informacije in pomoč v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi zadevne pogodbenice za preiskave o morebitnih kršitvah, ki jih druga pogodbenica izvaja v okviru pristojnosti v skladu s tem sporazumom.

4.   Kadar ena pogodbenica v skladu s pooblastili, ki so ji dana s tem sporazumom, ukrepa glede zadev, ki zanimajo drugo pogodbenico in zadevajo organe ali podjetja druge pogodbenice, o tem v celoti obvesti pristojne organe druge pogodbenice in jim da pred sprejetjem končne odločitve priložnost za pripombe.

5.   Če so določbe tega sporazuma in določbe aktov, navedenih v Prilogi II, po vsebini enake ustreznim pravilom Pogodb EU ter aktom, sprejetim v skladu s Pogodbama EU, se pri njihovem izvajanju in uporabi razlagajo v skladu z ustreznimi sodbami in sklepi Sodišča in Evropske komisije.

Člen 23

Skupni odbor

1.   Ustanovi se skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Pristojen je za nadzor nad upravljanjem tega sporazuma ter njegovo pravilno izvajanje. Pripravlja priporočila in sprejema odločitve v primerih, kadar to izrecno določa ta sporazum.

2.   Skupni odbor svoje delo opravlja in odločitve sprejema na podlagi soglasja. Odločitve skupnega odbora so za pogodbenici zavezujoče.

3.   Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

4.   Skupni odbor se sestaja po potrebi, vendar vsaj enkrat na leto. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka skupnega odbora.

5.   Pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka skupnega odbora, da bi poskušala rešiti morebitna vprašanja v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma. Tak sestanek se začne v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje dva meseca po prejetju zahteve, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače.

6.   Pogodbenici si zaradi pravilnega izvajanja tega sporazuma izmenjujeta informacije in se na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta v skupnem odboru.

7.   V skladu s podelitvijo pravic iz člena 3 skupni odbor s sklepom potrdi oceno, ki jo opravi Evropska unija v zvezi s tem, kako Armenija izvaja in uporablja določbe zakonodaje EU, kot je določeno v odstavku 1 Priloge I.

8.   V skladu s členom 6 skupni odbor prouči vprašanja v zvezi z naložbami v letalske prevoznike pogodbenic in s spremembami pri dejanskem nadzoru letalskih prevoznikov pogodbenic.

9.   V skladu s členom 14 skupni odbor med prehodnim obdobjem, opisanim v Prilogi I, spremlja proces postopne ukinitve zrakoplovov, ki so bili registrirani v Armeniji in jih uporabljajo operatorji pod regulativnim nadzorom Armenije ter nimajo certifikata tipa, izdanega v skladu z ustrezno zakonodajo EU iz Priloge II, dela B, da bi se zagotovila postopna ukinitev teh zrakoplovov v skladu z odstavkom 7 Priloge I.

10.   Skupni odbor tudi razvija sodelovanje, zlasti z naslednjimi sredstvi:

(a)

pregledom tržnih pogojev, ki vplivajo na storitve zračnega prevoza iz tega sporazuma;

(b)

odgovorom, katerega cilj je zagotoviti učinkovito rešitev, na vprašanja v zvezi s poslovanjem in poslovnimi priložnostmi iz člena 9 tega sporazuma, ki lahko med drugim ovirajo dostop do trga in nemoteno delovanje storitev zračnega prevoza iz tega sporazuma, kot sredstvom za zagotovitev poštene konkurence, regulativnega zbliževanja in zmanjševanja regulativnega bremena pri opravljanju zračnega prevoza;

(c)

izmenjavo informacij, vključno s svetovanjem o spremembah zakonov in drugih predpisov ter politik pogodbenice, ki bi lahko vplivale na storitve zračnega prevoza;

(d)

s preučevanjem možnih področij za nadaljnji razvoj tega sporazuma, vključno s priporočilom sprememb tega sporazuma ali pogojev in postopkov za pristop tretjih držav k temu sporazumu;

(e)

razpravo o splošnih vprašanjih, povezanih z naložbami, lastništvom in nadzorom;

(f)

razvojem regulativnega sodelovanja ter vzajemne obveze za dosego vzajemnega priznanja ter približevanja pravil in ukrepov;

(g)

po potrebi s spodbujanjem posvetovanj o vprašanjih, povezanih z zračnim prevozom, ki se obravnavajo v mednarodnih organizacijah, pri odnosih s tretjimi državami in v večstranskih sporazumih, vključno s proučitvijo možnosti sprejetja skupnega pristopa;

(h)

olajšanjem izmenjave statističnih podatkov med pogodbenicama za spremljanje razvoja storitev zračnega prevoza v okviru tega sporazuma in

(i)

proučevanjem socialnih posledic tega sporazuma, ko se izvaja, in zagotovitvijo ustreznih odgovorov na pomisleke, ki se štejejo za utemeljene.

11.   Če se skupni odbor o vprašanju, ki mu je bilo predloženo, ne izreče v šestih mesecih, lahko pogodbenici sprejmeta ustrezne zaščitne ukrepe na podlagi člena 25.

12.   Ta sporazum ne ovira sodelovanja in razprav pristojnih organov pogodbenic zunaj skupnega odbora, vključno na področjih varovanja, varnosti, okolja, upravljanja zračnega prometa, letališke infrastrukture, konkurence in varstva potrošnikov. Pogodbenici obvestita skupni odbor o rezultatih takega sodelovanja in razprav, ki bi lahko vplivali na izvajanje tega sporazuma.

Člen 24

Reševanje sporov in arbitraža

1.   Vsi spori glede uporabe ali razlage tega sporazuma, razen vprašanj, ki izhajajo iz člena 8, ki se ne rešijo na sestanku skupnega odbora, se lahko na zahtevo katere koli od pogodbenic predložijo v arbitražo v skladu s postopki, navedenimi v tem členu.

2.   Zahteva za arbitražo se pisno pošlje drugi pogodbenici. Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi opredeli zadevni ukrep in jasno pojasni razloge, zaradi katerih meni, da ni združljiv z določbami tega sporazuma.

3.   Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, arbitražo opravi arbitražno sodišče v sestavi treh arbitrov, ki se ustanovi na naslednji način:

(a)

v 20 dneh od prejetja zahteve za arbitražo vsaka pogodbenica imenuje enega arbitra. Ta arbitra v 30 dneh od svojega imenovanja sporazumno imenujeta tretjega arbitra, ki deluje kot predsednik arbitražnega sodišča;

(b)

če eni od pogodbenic ne uspe imenovati arbitra ali če tretji arbiter ni imenovan v skladu s točko (a), lahko ena ali druga pogodbenica od predsednika Sveta ICAO zahteva, da imenuje arbitra ali arbitre, kakor je ustrezno, v 30 dneh od prejetja te zahteve. Če je predsednik Sveta ICAO državljan Armenije ali države članice EU, imenovanje opravi podpredsednik navedenega sveta z najdaljšim stažem, ki ni državljan Armenije ali države članice EU.

4.   Datum ustanovitve arbitražnega sodišča je datum, ko zadnji od treh arbitrov sprejme imenovanje v skladu s postopki, ki jih določi skupni odbor.

5.   Če to zahteva ena od pogodbenic, arbitražno sodišče v 10 dneh od svoje ustanovitve prehodno odloči, ali je po njegovem mnenju zadeva nujna.

6.   Na zahtevo ene pogodbenice lahko arbitražno sodišče drugi pogodbenici odredi, da do končne odločitve arbitražnega sodišča izvaja začasne sanacijske ukrepe.

7.   Arbitražno sodišče za pogodbenici izda vmesno poročilo, v katerem navede svoje ugotovitve o dejstvih, uporabi zadevnih določb in osnovnih načelih, ki so podlaga za njegove ugotovitve in priporočila, najpozneje 90 dni od datuma svoje ustanovitve. Če meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sodišča o tem pisno obvesti pogodbenici ter navede razloge za zamudo in datum, ko naj bi sodišče predvidoma izdalo svoje vmesno poročilo. V nobenem primeru se vmesno poročilo ne izda več kot 120 dni po datumu ustanovitve sodišča.

8.   Pogodbenica lahko arbitražnemu sodišču predloži pisno zahtevo za ponovni pregled specifičnih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegove izdaje.

9.   V nujnih primerih si arbitražno sodišče vsestransko prizadeva, da vmesno poročilo izda v 45 dneh in vsekakor najpozneje v 60 dneh po datumu svoje ustanovitve. Pogodbenica lahko arbitražnemu sodišču predloži pisno zahtevo za ponovni pregled določenih vidikov vmesnega poročila v sedmih dneh od izdaje navedenega poročila. Arbitražno sodišče lahko po proučitvi pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu spremeni svoje poročilo in opravi nadaljnja preverjanja, za katera meni, da so potrebna. Ugotovitve končne odločitve vključujejo zadovoljivo analizo argumentov, navedenih v fazi vmesnega ponovnega pregleda, ter zagotavljajo jasen odgovor na vprašanja in pripombe pogodbenic.

10.   Arbitražno sodišče svojo končno odločitev sporoči pogodbenicama v 120 dneh od datuma svoje ustanovitve. Če meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sodišča o tem pisno obvesti pogodbenici ter navede razloge za zamudo in datum, ko naj bi sodišče predvidoma sporočilo svojo končno odločitev. V nobenem primeru se končna odločitev ne sporoči več kot 150 dni po datumu ustanovitve arbitražnega sodišča.

11.   V nujnih primerih si arbitražno sodišče svojo končno odločitev prizadeva izdati v 60 dneh od datuma svoje ustanovitve. Če meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sodišča o tem pisno obvesti pogodbenici ter navede razloge za zamudo in datum, ko naj bi sodišče predvidoma sporočilo svojo končno odločitev. V nobenem primeru se končna odločitev ne sporoči več kot 75 dni po datumu ustanovitve arbitražnega sodišča.

12.   Pogodbenici lahko vložita zahteve za pojasnila končne odločitve v 10 dneh od datuma uradnega obvestila o njej; vsa pojasnila se zagotovijo v 15 dneh od datuma zahteve.

13.   Če arbitražno sodišče meni, da je bil ta sporazum kršen, in če odgovorna pogodbenica ne ravna v skladu s končno odločitvijo sodišča ali se z drugo pogodbenico ne sporazume o obojestransko zadovoljivi rešitvi v 40 dneh po uradnem obvestilu o končni odločitvi sodišča, lahko druga pogodbenica začasno prekliče uporabo primerljivih ugodnosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, ali delno ali po potrebi v celoti ustavi izvajanje tega sporazuma, dokler se odgovorna pogodbenica ne uskladi s končno odločitvijo sodišča ali dokler se pogodbenici ne sporazumeta o obojestransko zadovoljivi rešitvi.

Člen 25

Zaščitni ukrepi

1.   Če pogodbenica meni, da druga pogodbenica ni izpolnila kakšne obveznosti iz sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe. Zaščitni ukrepi po obsegu in trajanju ne smejo preseči okvira, ki je nujno potreben za odpravo takega stanja ali ohranitev ravnovesja tega sporazuma. Prednost imajo ukrepi, ki najmanj ovirajo delovanje tega sporazuma.

2.   Pogodbenica, ki načrtuje sprejetje zaščitnih ukrepov, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico prek skupnega odbora in zagotovi vse ustrezne informacije.

3.   Pogodbenici takoj začneta posvetovanja v skupnem odboru, da bi našli obojestransko sprejemljivo rešitev.

4.   Brez poseganja v člen 4(1)(c) in člen 5(1)(c) lahko zadevna pogodbenica sprejme zaščitne ukrepe šele po izteku enega meseca od datuma uradnega obvestila iz odstavka 2 tega člena, razen če se je postopek posvetovanja iz odstavka 3 tega člena končal pred iztekom navedenega roka.

5.   Zadevna pogodbenica nemudoma uradno obvesti skupni odbor o sprejetih ukrepih in mu zagotovi vse ustrezne informacije.

6.   Vsak ukrep, sprejet v skladu s pogoji iz tega člena, se ustavi takoj, ko pogodbenica v kršitvi ravna v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 26

Razmerje do drugih sporazumov

1.   V obdobju začasne uporabe v skladu s členom 30 se obstoječi dvostranski sporazumi in dogovori med Armenijo in državami članicami EU, ki veljajo ob podpisu tega sporazuma, začasno prekinejo, razen v obsegu, določenem v odstavku 2 tega člena.

2.   Ne glede na odstavka 1 in 3 ter če ni diskriminacije med letalskimi prevozniki Evropske unije na podlagi državljanstva se:

(a)

lahko še naprej izvajajo obstoječe pravice in ugodnejše določbe ali obravnave v zvezi z lastništvom, prometnimi pravicami, zmogljivostjo, pogostostjo, tipom ali spremembo zrakoplovov, leti pod skupno oznako ter določanjem cen iz dvostranskih sporazumov ali dogovorov med Armenijo in državami članicami EU, ki veljajo ob podpisu tega sporazuma, ki niso zajete s tem sporazumom ali ki so ugodnejše ali prožnejše v smislu svobode za zadevne letalske prevoznike kot tiste v okviru tega sporazuma;

(b)

spor med pogodbenicama glede vprašanja, ali so določbe ali obravnave na podlagi dvostranskih sporazumov ali dogovorov med Armenijo in državami članicami EU ugodnejše ali prožnejše, rešuje v okviru mehanizma reševanja sporov iz člena 24. V okviru mehanizma reševanja sporov iz člena 24 se rešujejo tudi spori o razmerju, ki ga je treba vzpostaviti med nasprotujočimi si določbami ali obravnavami.

3.   Ob začetku veljavnosti v skladu s členom 30 in upoštevanju odstavka 2 tega člena ta sporazum prevlada nad ustreznimi določbami iz obstoječih dvostranskih sporazumov in dogovorov med Armenijo in državami članicami EU, ki veljajo ob podpisu tega sporazuma.

4.   Če pogodbenici postaneta podpisnici večstranskega sporazuma ali potrdita sklep, ki ga sprejme ICAO ali druga mednarodna organizacija in ki obravnava vprašanja, zajeta s tem sporazumom, se pravočasno posvetujeta v skupnem odboru v skladu s členom 23, da bi ugotovili, ali je treba ta sporazum zaradi takega razvoja dogodkov revidirati.

Člen 27

Spremembe

1.   Pogodbenici se lahko o vseh spremembah tega sporazuma dogovorita na podlagi posvetovanj, ki potekajo v skladu s členom 23. Spremembe začnejo veljati v skladu s pogoji iz člena 30.

2.   Če želi ena od pogodbenic spremeniti določbe tega sporazuma, o tem obvesti skupni odbor.

3.   Skupni odbor se lahko na predlog ene od pogodbenic in v skladu s tem členom soglasno odloči, da spremeni priloge k temu sporazumu.

4.   Ta sporazum ne posega v pravico nobene od pogodbenic, če ti spoštujeta načelo nediskriminacije in določbe tega sporazuma, da enostransko sprejmeta novo zakonodajo ali spremenita svojo veljavno zakonodajo na področju zračnega prevoza ali na povezanem področju, navedeno v Prilogi II.

5.   Kadar ena od pogodbenic načrtuje sprejetje nove zakonodaje ali spremembe svoje veljavne zakonodaje na področju zračnega prevoza ali na povezanem področju, navedene v Prilogi II, o tem obvesti drugo pogodbenico, kolikor je to potrebno in mogoče. Na zahtevo katere koli od pogodbenic si lahko v skupnem odboru izmenjata mnenja.

6.   Vsaka pogodbenica redno in takoj, ko je mogoče, ustrezno obvešča drugo pogodbenico o novo sprejeti zakonodaji ali spremembi svoje veljavne zakonodaje na področju zračnega prevoza ali na povezanem področju, navedene v Prilogi II. Na zahtevo katere koli pogodbenice se v skupnem odboru v 60 dneh izmenjajo mnenja o posledicah take nove zakonodaje ali spremembe za pravilno delovanje tega sporazuma.

7.   Po izmenjavi mnenj iz odstavka 6 skupni odbor:

(a)

sprejme odločitev o spremembi Priloge II, tako da se vanjo, če je to potrebno na podlagi vzajemnosti, vključi zadevna nova zakonodaja ali sprememba;

(b)

sprejme odločitev, s katero potrdi, da je treba zadevno novo zakonodajo ali spremembo šteti za skladni s tem sporazumom, ali

(c)

priporoči kakršne koli druge ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja tega sporazuma, ki jih je treba sprejeti v razumnem roku.

Člen 28

Odpoved

Vsaka pogodbenica lahko kadar koli po diplomatski poti pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da odpove ta sporazum. Tako obvestilo se hkrati pošlje tudi organizaciji ICAO in sekretariatu Združenih narodov.

Ta sporazum preneha veljati ob polnoči po greenwiškem srednjem času na koncu veljavne prometne sezone Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) eno leto po datumu pisnega obvestila o odpovedi Sporazuma, razen če pogodbenici tega obvestila sporazumno ne umakneta pred iztekom tega roka.

Člen 29

Registracija

Ta sporazum in vse njegove spremembe se po začetku njihove veljavnosti registrirajo pri Svetu ICAO v skladu s členom 83 Konvencije in pri sekretariatu Združenih narodov v skladu s členom 102 Listine Združenih narodov.

Člen 30

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1.   Pogodbenici ta sporazum ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri depozitarju, ki o tem uradno obvesti drugo pogodbenico.

2.   Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Sveta Evropske unije.

3.   Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po tem, ko depozitar uradno obvesti pogodbenici o prejetju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

4.   Ne glede na odstavek 3 pogodbenici soglašata, da bosta ta sporazum uporabljali začasno, kot je določeno v odstavku 5, v skladu s svojimi notranjimi postopki in nacionalno zakonodajo, kot je ustrezno.

5.   Začasna uporaba začne veljati na prvi dan drugega meseca po tem, ko depozitar pošlje uradno obvestilo pogodbenicama, ki potrjuje prejetje:

(a)

uradnega obvestila Evropske unije o končanju postopkov, pomembnih za Evropsko unijo in njene države članice ter potrebnih za ta namen in

(b)

listine o ratifikaciji ali odobritvi, ki jo je deponirala Armenija, kot je navedeno v odstavku 1.

Člen 31

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in armenskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

V primeru kakršnih koli neskladnosti med jezikovnimi različicami skupni odbor odloči, kateri jezik besedila se uporablja.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Съставено в Брюксел на петнадесети ноември две хиляди двадесет и първа година.

Hecho en Bruselas, el quince de noviembre de dos mil veintiuno.

V Bruselu dne patnáctého listopadu dva tisíce dvacet jedna.

Udfærdiget i Bruxelles den femtende november to tusind og enogtyve.

Geschehen zu Brüssel am fünfzehnten November zweitausendeinundzwanzig.

Kahe tuhande kahekümne esimese aasta novembrikuu viieteistkümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα πέντε Νοεμβρίου δύο χιλιάδες είκοσι ένα.

Done at Brussels on the fifteenth day of November in the year two thousand and twenty one.

Fait à Bruxelles, le quinze novembre deux mille vingt et un.

Arna dhéanamh sa Bhruiséil, an cúigiú lá déag de mhí na Samhna sa bhliain dhá mhíle fiche agus a haon.

Sastavljeno u Bruxellesu petnaestog studenoga godine dvije tisuće dvadeset prve.

Fatto a Bruxelles, addì quindici novembre duemilaventuno.

Briselē, divi tūkstoši divdesmit pirmā gada piecpadsmitajā novembrī.

Priimta du tūkstančiai dvidešimt pirmų metų lapkričio penkioliktą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-huszonegyedik év november havának tizenötödik napján.

Magħmul fi Brussell, fil-ħmistax-il jum ta’ Novembru fis-sena elfejn u wieħed u għoxrin.

Gedaan te Brussel, vijftien november tweeduizend eenentwintig.

Sporządzono w Brukseli dnia piętnastego listopada roku dwa tysiące dwudziestego pierwszego.

Feito em Bruxelas, em quinze de novembro de dois mil e vinte e um.

Întocmit la Bruxelles la cincisprezece noiembrie două mii douăzeci și unu.

V Bruseli pätnásteho novembra dvetisícdvadsaťjeden.

V Bruslju, dne petnajstega novembra leta dva tisoč enaindvajset.

Tehty Brysselissä viidentenätoista päivänä marraskuuta vuonna kaksituhattakaksikymmentäyksi.

Som skedde i Bryssel den femtonde november år tjugohundratjugoett.

Կատարված՝ Բրյուսելում երկու հազար քսանմեկ թվականի նոյեմբերի տասնհինգին:

Image 1

Image 2

Image 3

Image 4

Image 5

Image 6

Image 7

Image 8

 


(1)  Sklicevanje na kraje v tem členu se razume kot sklicevanje na mednarodno priznana letališča.

(2)  Glej: Sklepi Sveta z dne 16. junija 2003, skupaj s sporočilom Komisije o evropski sosedski politiki z dne 12. maja 2004, ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 14. junija 2004.

(3)  Večstranski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu (1) o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (UL EU L 285, 16.10.2006, str. 3). (1 V skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999).

(4)  Republika Islandija, Kneževina Lihtenštajn, Kraljevina Norveška in Švicarska konfederacija.


PRILOGA I

PREHODNE DOLOČBE

1.   

Skladnost Armenije z vsemi regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, razen zakonodaje o varovanju v letalstvu, navedene v Prilogi II, delu C, je predmet ocene v pristojnosti Evropske unije, pri čemer mora to oceno s sklepom potrditi Skupni odbor. Taka ocena se opravi najpozneje dve leti po začetku veljavnosti tega Sporazuma.

2.   

Ne glede na člen 3 dogovorjene pravice in določene rute tega sporazuma do sprejetja sklepa iz odstavka 1 za letalske prevoznike obeh pogodbenic ne vključujejo uveljavitve pravic pete svoboščine, ki niso bile že podeljene z dvostranskimi sporazumi med Armenijo in državami članicami EU, vključno za armenske letalske prevoznike med kraji znotraj ozemlja Evropske unije.

Letalski prevozniki obeh pogodbenic so ob sprejetju sklepa iz odstavka 1 upravičeni do uveljavitve pravic pete svoboščine, vključno za armenske letalske prevoznike med kraji znotraj ozemlja Evropske unije v skladu s členom 3.

3.   

Skladnost Armenije z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zakonodajo o varovanju v letalstvu, navedene v Prilogi II, delu C, je predmet ocene v pristojnosti Evropske unije, pri čemer mora to oceno s sklepom potrditi Skupni odbor. Taka ocena se opravi najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma. Do takrat Armenija izvaja dokument 30 Evropske konference civilnega letalstva.

4.   

Ob sprejetju sklepa iz odstavka 3 se zaupni del zakonodaje o varovanju v letalstvu, določene v Prilogi II, delu C, da na voljo ustreznemu organu Armenije in je predmet sporazuma o izmenjavi varnostno občutljivih podatkov, vključno s tajnimi podatki EU.

5.   

Postopno približevanje Armenije k popolnemu izvajanju zakonodaje Evropske unije v zvezi z zračnim prevozom, navedene v Prilogi II, se lahko redno ocenjuje. Ocene opravi Evropska komisija v sodelovanju z Armenijo.

6.   

Od datuma sklepa iz odstavka 1 bo Armenija uporabljala pravila za izdajanje operativnih licenc, ki so bistveno enakovredna pravilom za izdajanje operativnih licenc iz poglavja II Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti. Potem ko skupni odbor potrdi popolno izvajanje takih pravil za izdajanje operativnih licenc s strani Armenije, pristojni organi Evropske unije uporabijo določbe člena 4(3) v zvezi z medsebojnim priznavanjem ugotovitve sposobnosti ali državljanstva s strani pristojnih organov Armenije.

7.   

Brez poseganja v sklep v okviru skupnega odbora ali v skladu s členom 25 se plovnost zrakoplovov, ki so bili registrirani v armenskem registru in jih uporabljajo operatorji pod regulativnim nadzorom Armenije ter nimajo certifikata tipa, ki ga izda Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) v skladu z ustrezno zakonodajo EU iz Priloge II, dela B, lahko zagotavlja pod odgovornostjo pristojnih organov Armenije v skladu z veljavnimi nacionalnimi zahtevami Armenije do najpozneje 1. januarja 2023, če zrakoplovi izpolnjujejo mednarodne varnostne standarde, določene v skladu s Konvencijo. Taki zrakoplovi nimajo prednosti, ki izhajajo iz pravic, podeljenih na podlagi tega sporazuma, in ne letijo na rutah v Evropsko unijo, iz nje ali znotraj nje.


PRILOGA II

(Se redno posodablja)

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO V CIVILNEM LETALSTVU

Regulativne zahteve in standardi v skladu z veljavnimi določbami iz naslednjih aktov se upoštevajo v skladu s tem sporazumom, če ni navedeno drugače v tej prilogi ali Prilogi I. Če je potrebno, so v nadaljevanju določene posebne prilagoditve za vsak posamezen akt v tej prilogi:

A.   DOSTOP DO TRGA IN DRUGE ZADEVE

Št. 1008/2008

Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Veljavne določbe: členi 2, 23(1), 24 in Priloga I ter poglavje II v skladu z odstavkom 6 Priloge I k Sporazumu

Št. 785/2004

Uredba (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 285/2010 z dne 6. aprila 2010

Veljavne določbe: členi 1 do 8.

Št. 2009/12

Direktiva 2009/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah

Veljavne določbe: členi 1 do 11.

Št. 96/67

Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti

Veljavne določbe: členi 1 do 9, 11 do 21 in Priloga; v zvezi z uporabo člena 20(2) se izraz „Komisija“ razume kot „skupni odbor“.

Št. 80/2009

Uredba (ES) št. 80/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2299/89

Veljavne določbe: členi 1 do 11 in priloge.

B.   VARNOST V LETALSTVU

Varnost v civilnem letalstvu in osnovna uredba agencije EASA

Št. 216/2008

Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 690/2009 z dne 30. julija 2009

Uredbo (ES) št. 1108/2009

Veljavne določbe: členi 1 do 3 (samo prvi odstavek) in Priloga

Uredbo Komisije (EU) št. 6/2013 z dne 8. januarja 2013

Uredbo Komisije (EU) št. 2016/4 z dne 5. januarja 2016

Veljavne določbe: členi 1 do 68, razen člen 65, drugi pododstavek člena 69(1), člen 69(4), priloge I do VI.

Št. 319/2014

Uredba Komisije (EU) št. 319/2014 z dne 27. marca 2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 593/2007

Veljavne določbe: členi 1 do 17 in Priloga.

Št. 646/2012

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 646/2012 z dne 16. julija 2012 o določitvi podrobnih pravil o globah in periodičnih denarnih kaznih na podlagi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

Veljavne določbe: členi 1 do 25

Št. 104/2004

Uredba Komisije (ES) št. 104/2004 z dne 22. januarja 2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu

Veljavne določbe: členi 1 do 7 in Priloga.

Letalske operacije

Št. 965/2012

Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 800/2013 z dne 14. avgusta 2013

Uredbo Komisije (EU) št. 71/2014 z dne 27. januarja 2014

Uredbo Komisije (EU) št. 83/2014 z dne 29. januarja 2014

Uredbo Komisije (EU) št. 379/2014 z dne 7. aprila 2014

Uredbo Komisije (EU) 2015/140 z dne 29. januarja 2015

Uredbo Komisije (EU) 2015/1329 z dne 31. julija 2015

Uredbo Komisije (EU) 2015/640 z dne 23. aprila 2015

Uredbo Komisije (EU) 2015/2338 z dne 11. decembra 2015

Uredbo Komisije (EU) 2016/1199 z dne 22. julija 2016

Uredbo Komisije (EU) 2017/363 z dne 1. marca 2017

Veljavne določbe: členi 1 do 9a, priloge I do VIII.

Letalsko osebje

Št. 1178/2011

Uredba Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 290/2012 z dne 30. marca 2012

Uredbo Komisije (EU) št. 70/2014 z dne 27. januarja 2014

Uredbo Komisije (EU) št. 245/2014 z dne 13. marca 2014

Uredbo Komisije (EU) 2015/445 z dne 17. marca 2015

Uredbo Komisije (EU) 2016/539 z dne 6. aprila 2016

Veljavne določbe: členi 1 do 11, priloge I do IV.

Preiskava nesreč

Št. 996/2010

Uredba (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014

Veljavne določbe: členi 1 do 23, razen člena 7(4) in člena 19 (razveljavljeno z Uredbo (EU) št. 376/2014).

Št. 2012/780

Sklep Komisije 2012/780/EU z dne 5. decembra 2012 o pravicah dostopa do evropske osrednje zbirke varnostnih priporočil in odgovorov nanje, ustanovljene s členom 18(5) Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES

Veljavne določbe: členi 1 do 5.

Začetna plovnost

Št. 748/2012

Uredba Komisije (ES) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 7/2013 z dne 8. januarja 2013

Uredbo Komisije (EU) št. 69/2014 z dne 27. januarja 2014

Uredbo Komisije (EU) 2015/1039 z dne 30. junija 2015

Uredbo Komisije (EU) št. 2016/5 z dne 5. januarja 2016

Veljavne določbe: členi 1 do 10, Priloga I.

Stalna plovnost

Št. 1321/2014

Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) 2015/1088 z dne 3. julija 2015

Uredbo Komisije (EU) 2015/1536 z dne 16. septembra 2015

Uredbo Komisije (EU) 2017/334 z dne 27. februarja 2017

Veljavne določbe: členi 1 do 6, priloge I do IV.

Dodatne plovnostne specifikacije

Št. 2015/640

Uredba Komisije (EU) 2015/640 z dne 23. aprila 2015 o dodatnih plovnostnih specifikacijah za posamezno vrsto operacij in o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012

Veljavne določbe: členi 1 do 5 in priloge

Aerodromi

Št. 139/2014

Uredba Komisije (EU) št. 139/2014 z dne 12. februarja 2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

Veljavne določbe: členi 1 do 10, priloge I do IV.

Operatorji iz tretjih držav

Št. 452/2014

Uredba Komisije (EU) št. 452/2014 z dne 29. aprila 2014 o določitvi tehničnih zahtev in upravnih postopkov v zvezi z zračnimi operacijami operatorjev iz tretjih držav v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

Veljavne določbe: členi 1 do 4 ter prilogi 1 in 2.

Upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa

Št. 2015/340

Uredba Komisije (EU) 2015/340 z dne 20. februarja 2015 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za licence in certifikate kontrolorjev zračnega prometa v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 923/2012 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 805/2011

Veljavne določbe: členi 1 do 10, priloge I do IV.

Št. 2017/373

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/373 z dne 1. marca 2017 o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor, razveljavitvi Uredbe (ES) št. 482/2008, izvedbenih uredb (EU) št. 1034/2011, (EU) št. 1035/2011 in (EU) 2016/1377 ter spremembi Uredbe (EU) št. 677/2011

Veljavne določbe: členi 1 do 10 in priloge.

Poročanje o dogodkih

Št. 376/2014

Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007

Veljavne določbe: členi 1 do 7; člen 9(3); člen 10(2) do (4); člen 11(1) in (7); člen 13, razen člena 13(9); členi 14 do 16; člen 21 in priloge I do III.

Št. 2015/1018

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1018 z dne 29. junija 2015 o določitvi seznama za razvrščanje dogodkov v civilnem letalstvu, o katerih je treba poročati v skladu z Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

Veljavne določbe: člen 1 in priloge I do V.

Inšpekcijski pregledi standardiziranja

Št. 628/2013

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 628/2013 z dne 28. junija 2013 o načinu dela Evropske agencije za varnost v letalstvu pri izvajanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja in spremljanju uporabe predpisov Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 736/2006

Veljavne določbe: členi 1 do 26.

Letalski varnostni seznam EU letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Evropski uniji

Št. 2111/2005

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES

Veljavne določbe: členi 1 do 13, člena 15 in 16 in Priloga.

Št. 473/2006

Uredba Komisije (ES) št. 473/2006 z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005

Veljavne določbe: členi 1 do 6, priloge A do C.

Št. 474/2006

Uredba Komisije (ES) št. 474/2006 z dne 22. marca 2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005, kakor je bila nazadnje spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/963 z dne 16. junija 2016

Veljavne določbe: člena 1 in 2, prilogi I in II.

Tehnične zahteve in upravni postopki na področju civilnega letalstva

Št. 3922/91

Uredba Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 1899/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006

Uredbo (ES) št. 1900/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006

Uredbo Komisije (ES) št. 8/2008 z dne 11. decembra 2007

Uredbo Komisije (ES) št. 859/2008 z dne 20. avgusta 2008

Veljavne določbe: členi 1 do 10, razen člena 4(1) in člena 8(2) (drugi stavek), členi 12 do 13, priloge I do III.

C.   VAROVANJE V LETALSTVU

Št. 300/2008

Uredba (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002

Veljavne določbe: členi 1 do 15, člena 18 in 21 ter Priloga.

Št. 272/2009

Uredba Komisije (ES) št. 272/2009 z dne 2. aprila 2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu iz Priloge k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 297/2010 z dne 9. aprila 2010

Uredbo Komisije (EU) št. 720/2011 z dne 22. julija 2011

Uredbo Komisije (EU) št. 1141/2011 z dne 10. novembra 2011

Uredbo Komisije (EU) št. 245/2013 z dne 19. marca 2013

Veljavne določbe: člena 1 in 2 ter Priloga.

Št. 1254/2009

Uredba Komisije (EU) št. 1254/2009 z dne 18. decembra 2009 o določitvi meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) 2016/2096 z dne 30. novembra 2016

Št. 18/2010

Uredba Komisije (EU) št. 18/2010 z dne 8. januarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede specifikacij za nacionalne programe za nadzor kakovosti na področju varovanja civilnega letalstva

Št. 2015/1998

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1998 z dne 5. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2426 z dne 18. decembra 2015

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/815 z dne 12. maja 2017

Št. 2015/8005

Izvedbeni sklep Komisije C (2015) 8005 z dne 16. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, ki vsebujejo podatke iz točke (a) člena 18 Uredbe (ES) št. 300/2008, kakor je bil spremenjen z:

Izvedbenim sklepom Komisije C(2017) 3030 z dne 15. maja 2017

Št. 72/2010

Uredba Komisije (EU) št. 72/2010 z dne 26. januarja 2010 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varovanja letalstva, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/472 z dne 31. marca 2016

D.   UPRAVLJANJE ZRAČNEGA PROMETA

Št. 549/2004

Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009*

Veljavne določbe: členi 1 do 4, člen 6, členi 9 do 13.

Št. 550/2004

Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (uredba o izvajanju služb), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009*

Veljavne določbe: členi 1 do 18, Priloga I.

Št. 551/2004

Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru);

Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009*

Veljavne določbe: členi 1 do 9.

Št. 552/2004

Uredba (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti), kakor je bila spremenjena z

Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009  (*1)

Veljavne določbe: členi 1 do 10, priloge I do V.

Izvedba in pristojbine

Št. 390/2013

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 390/2013 z dne 3. maja 2013 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja

Št. 391/2013

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 391/2013 z dne 3. maja 2013 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa

Funkcije omrežja

Št. 677/2011

Uredba Komisije (EU) št. 677/2011 z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 970/2014 z dne 12. septembra 2014

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/373 z dne 1. marca 2017

Veljavne določbe: členi 1 do 25 in priloge.

Št. 255/2010

Uredba Komisije (EU) št. 255/2010 z dne 25. marca 2010 o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1006 z dne 22. junija 2016

Veljavne določbe: členi 1 do 15 in priloge.

Št. 2011/4130

Sklep Komisije C(2011) 4130 z dne 7. julija 2011 o imenovanju upravljavca omrežja za funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) enotnega evropskega neba

Interoperabilnost

Št. 1032/2006

Uredba Komisije (ES) št. 1032/2006 z dne 6. julija 2006 o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 30/2009 z dne 16. januarja 2009

Veljavne določbe: členi 1 do 9, priloge I do V.

Št. 1033/2006

Uredba Komisije (ES) št. 1033/2006 z dne 4. julija 2006 o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z

Uredbo Komisije (EU) št. 929/2010 z dne 18. oktobra 2010

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št.923/2012 z dne 26. septembra 2012

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št.428/2013 z dne 8. maja 2013

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2120 z dne 2. decembra 2016

Veljavne določbe: členi 1 do 5 in Priloga.

Št. 633/2007

Uredba Komisije (ES) št. 633/2007 z dne 7. junija 2007 o zahtevah za uporabo protokola prenosa sporočila o letu, ki se uporablja za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 283/2011 z dne 22. marca 2011

Veljavne določbe: členi 1 do 6, priloge I do IV.

Št. 29/2009

Uredba Komisije (ES) št. 29/2009 z dne 16. januarja 2009 o zahtevah glede storitev podatkovnih zvez za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/310 z dne 26. februarja 2015

Veljavne določbe: členi 1 do 14, priloge I do III.

Št. 262/2009

Uredba Komisije (ES) št. 262/2009 z dne 30. marca 2009 o določitvi zahtev za usklajeno dodelitev in uporabo spraševalnih kod Mode S za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2345 z dne 14. decembra 2016

Veljavne določbe: členi 1 do 12, priloge I do VI.

Št. 73/2010

Uredba Komisije (EU) št. 73/2010 z dne 26. januarja 2010 o zahtevah glede kakovosti letalskih podatkov in letalskih informacij za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1029/2014 z dne 26. septembra 2014

Veljavne določbe: členi 1 do 13, priloge I do X.

Št. 1206/2011

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1206/2011 z dne 22. novembra 2011 o zahtevah glede identifikacije zrakoplova v okviru dejavnosti nadzora za enotno evropsko nebo

Veljavne določbe: členi 1 do 11, priloge I do VII.

Št. 1207/2011

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1207/2011 z dne 22. novembra 2011 o določitvi zahtev glede učinkovitosti in interoperabilnosti nadzora za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1028/2014 z dne 26. septembra 2014

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/386 z dne 6. marca 2017

Veljavne določbe: členi 1 do 14, priloge I do IX.

Št. 1079/2012

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1079/2012 z dne 16. novembra 2012 o zahtevah glede razmika med govornimi kanali za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 657/2013 z dne 10. julija 2013

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2345 z dne 14. decembra 2016

Veljavne določbe: členi 1 do 14, priloge I do V.

SESAR

Št. 219/2007

Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Sveta (ES) št. 1361/2008 z dne 16. decembra 2008

Uredbo Sveta (EU) št. 721/2014 z dne 16. junija 2014

Veljavne določbe: členi 1(1), (2), (5) do (7), členi 2, 3 in 4(1) ter Priloga.

Št. 409/2013

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 409/2013 z dne 3. maja 2013 o opredelitvi skupnih projektov, vzpostavitvi mehanizma upravljanja in določitvi spodbud za podporo izvajanju osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi

Veljavne določbe: členi 1 do 15.

Št. 716/2014

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 716/2014 z dne 27. junija 2014 o vzpostavitvi pilotnega skupnega projekta za podporo izvajanju osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi

Zračni prostor

Št. 2150/2005

Uredba Komisije (ES) št. 2150/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora

Veljavne določbe: členi 1 do 9 in Priloga.

Št. 923/2012

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil letenja in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) 2015/340 z dne 20. februarja 2015

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1185 z dne 20. julija 2016

Veljavne določbe: členi 1 do 10 in Priloga, vključno z njenimi dodatki.

Št. 1332/2011

Uredba Komisije (EU) št. 1332/2011 z dne 16. decembra 2011 o določitvi pogojev uporabe skupnega zračnega prostora in operativnih postopkov za izogibanje trčenj v zraku, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) 2016/583 z dne 15. aprila 2016

Veljavne določbe: členi 1 do 4 in Priloga.

E.   OKOLJE IN HRUP

Št. 2002/49

Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008

Direktivo Komisije (EU) 2015/996 z dne 19. maja 2015

Veljavne določbe: členi 1 do 12, priloge I do VI.

Št. 2003/96

Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije

Veljavne določbe: člen 14(1)(b) in 14(2)

Št. 2006/93

Direktiva 2006/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o reguliranju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988)

Veljavne določbe: členi 1 do 5, prilogi I in II.

Št. 598/2014

Uredba (EU) št. 598/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev operacij na letališčih Unije v okviru uravnoteženega pristopa ter razveljavitvi Direktive 2002/30/ES

Veljavne določbe: členi 1 do 10, prilogi I in II.

F.   VARSTVO POTROŠNIKOV

Št. 2027/97

Uredba Sveta (ES) št. 2027/97 z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 889/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. maja 2002

Veljavne določbe: členi 1 do 6 in Priloga.

Št. 261/2004

Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91

Veljavne določbe: členi 1 do 16.

Št. 1107/2006

Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu

Veljavne določbe: členi 1 do 16, prilogi I in II.

G.   SOCIALNI VIDIKI

Št. 89/391

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu, kakor je bila spremenjena z:

Direktivo 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007

Veljavne določbe – samo kot se uporabljajo za civilno letalstvo: členi 1 do 16.

Št. 2000/79

Direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov)

Veljavne določbe: člena 2 in 3 ter Priloga.

Št. 2003/88

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa

Veljavne določbe – samo kot se uporabljajo za civilno letalstvo: členi 1 do 20 ter člena 22 in 23.


(*1)  Za Uredbo (ES) št. 1070/2009 – veljavne določbe: členi 1 do 4, razen člena 1(4)


UREDBE

1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/65


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2103

z dne 19. avgusta 2021

o določitvi podrobnih pravil o delovanju spletnega portala v skladu s členom 49(6) Uredbe (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (1) in zlasti člena 49(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2019/818 skupaj z Uredbo (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja okvir za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU na področju meja, vizumov, policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij.

(2)

Ta okvir vključuje več sestavnih delov interoperabilnosti, ki vključujejo obdelavo velikih količin občutljivih osebnih podatkov. Pomembno je, da lahko posamezniki, katerih podatki se obdelujejo prek teh sestavnih delov, učinkovito uveljavljajo svoje pravice kot posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2016/679 (3), Direktivi (EU) 2016/680 (4) in Uredbi (EU) 2018/1725 (5) Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

Da bi se olajšalo uveljavljanje pravice do informacij ter pravice do dostopa, popravka, izbrisa ali omejitve obdelave osebnih podatkov, je bil z Uredbo (EU) 2019/818 vzpostavljen spletni portal.

(4)

Ta spletni portal bi moral omogočiti posameznikom, katerih podatki se obdelujejo v detektorju več identitet in ki so bili obveščeni o obstoju rdeče ali bele povezave, da pridobijo informacije pristojnega organa države članice, pristojne za ročno preverjanje različnih identitet.

(5)

Za lažjo komunikacijo med uporabnikom portala in pristojnim organom države članice, pristojne za ročno preverjanje različnih identitet, bi moral spletni portal vključevati vzorec elektronskega sporočila, ki je na voljo v jezikih, določenih v tej uredbi. Zagotoviti bi bilo treba tudi možnost glede jezikov, ki se uporabljajo za odgovor.

(6)

Za pojasnitev pristojnosti v zvezi s spletnim portalom bi bilo treba v tej uredbi določiti pristojnosti Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: eu-LISA), Komisije oziroma držav članic v zvezi s spletnim portalom.

(7)

Za varno in nemoteno delovanje tega spletnega portala bi bilo treba s to uredbo določiti pravila o varnosti informacij na spletnem portalu. Poleg tega bi se bilo treba za dostop do spletnega portala prijaviti, da se prepreči kakršna koli zloraba.

(8)

Ker Uredba (EU) 2019/818 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, uradno sporočila, da je Uredbo (EU) 2019/818 prenesla v svoje nacionalno pravo. Zato jo ta uredba zavezuje.

(9)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje (6). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(10)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES (8).

(11)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (10).

(12)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (12).

(13)

Ta uredba za Ciper, Bolgarijo in Romunijo ter Hrvaško predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(14)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 31. marca 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Domena in dostop

1.   Za spletni portal se uporablja domensko ime Evropske unije „.europa.eu“.

2.   Opis spletnega portala se da na voljo za indeksiranje prek glavnih javnih spletnih iskalnikov.

3.   Spletni portal je javno dostopen v uradnih jezikih držav članic in še vsaj v naslednjih jezikih: ruščini, arabščini, japonščini, kitajščini, albanščini, bosanščini, makedonščini, hindijščini in turščini.

4.   Spletni portal vsebuje informacije iz členov 47 in 48 Uredbe (EU) 2019/818 ter iskalno orodje za pridobitev kontaktnih podatkov pristojnega organa države članice, pristojne za vzpostavitev rdeče ali bele povezave po ročnem preverjanju različnih identitet. Spletni portal lahko vsebuje tudi druge potrebne informacije za lažje uveljavljanje pravic iz členov 47 in 48 Uredbe (EU) 2019/818.

5.   Spletni portal je skladen s pravili, smernicami in informacijami iz spletnega priročnika Evropske komisije Europa Web Guide, vključno s smernicami o dostopnosti.

6.   Spletni portal preprečuje, da bi bili kontaktni podatki organov na voljo za iskalnike in druga avtomatska orodja za zbiranje kontaktnih podatkov.

Člen 2

Deležniki in pristojnosti

1.   Spletni portal razvija in tehnično upravlja eu-LISA, kot je navedeno v členu 49(5) Uredbe (EU) 2019/818, vključno z gostovanjem, delovanjem in vzdrževanjem spletnega portala.

2.   Komisija agenciji eu-LISA zagotovi vsebino spletnega portala iz člena 1(4) ter vse potrebne popravke ali posodobitve.

3.   Države članice agenciji eu-LISA pravočasno zagotovijo kontaktne podatke organov, pristojnih za preučitev in odgovor na katero koli zahtevo iz členov 47 in 48 Uredbe (EU) 2019/818, da se omogoči redno nalaganje in posodabljanje vsebine spletnega portala iz člena 49(4) Uredbe (EU) 2019/818.

4.   Države članice agenciji eu-LISA zagotovijo enotno kontaktno točko, pristojno za pregled in vzdrževanje.

5.   eu-LISA pregleda predložene kontaktne podatke in od vseh držav članic zahteva, da pregledajo razpoložljive informacije, da se posodobijo morebitne spremembe ali dopolnitve. Pregled se opravi vsaj enkrat na leto.

6.   V zvezi z obdelavo podatkov na spletnem portalu so organi držav članic upravljavci v skladu s členom 4, točka 7, Uredbe (EU) 2016/679 ali členom 3, točka 8, Direktive (EU) 2016/680.

7.   V zvezi z obdelavo osebnih podatkov na spletnem portalu je eu-LISA obdelovalec podatkov v smislu člena 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1725.

Člen 3

Uporabniški vmesnik

1.   Spletni portal vključuje iskalno orodje, ki uporabnikom omogoča vnos sklica organa, pristojnega za ročno preverjanje različnih identitet iz člena 34(d) Uredbe (EU) 2019/818, da pridobijo kontaktne podatke navedenega organa.

2.   Po preverjanju veljavnosti in popolnosti vhodnih podatkov spletni portal prikliče kontaktne podatke tega organa v skladu s členom 49(3) Uredbe (EU) 2019/818.

3.   Spletni portal uporabniku omogoča, da za zahtevo za informacije uporabi vzorec elektronskega sporočila prek spletnega obrazca, s katerim se olajša komunikacija z organom, pristojnim za ročno preverjanje različnih identitet. Vzorec vključuje polje za enotno identifikacijsko številko iz člena 34(c) Uredbe (EU) 2019/818, da lahko navedeni organ pridobi ustrezne podatke o povezavi in ustrezne evidence.

4.   Vzorec elektronskega sporočila vsebuje standardizirano zahtevo za dodatne informacije, ki je na voljo v jezikih iz člena 1(3). Vzorec elektronskega sporočila je določen v Prilogi. Vzorec elektronskega sporočila omogoča tudi izbiro jezikov za odgovor, ta izbira pa vsebuje vsaj dva jezika, ki ju izbere posamezna država članica. Jezik vzorca elektronskega sporočila lahko izbere uporabnik.

5.   Ko uporabnik izpolnjen vzorec elektronskega sporočila predloži prek spletnega obrazca, prejme samodejno elektronsko sporočilo o potrditvi prejema, ki vsebuje kontaktne podatke organa, pristojnega za spremljanje te zahteve, in mu omogoča uveljavljanje pravic v skladu s členom 48(1) Uredbe (EU) 2019/818.

Člen 4

Upravljanje vsebine

1.   Spletni portal zagotavlja ločevanje med stranmi spletišča, ki vsebujejo informacije za širšo javnost, ter iskalnim orodjem in stranmi spletišča, ki uporabniku omogočajo, da pridobi kontaktne podatke organa, pristojnega za ročno preverjanje različnih identitet.

2.   Da se agenciji eu-LISA omogoči upravljanje vsebine, spletni portal vsebuje skrbniški vmesnik, ki je zaščiten. Vsak dostop do tega vmesnika in opravljene spremembe se zabeležijo v skladu s členom 7.

3.   Skrbniški vmesnik agenciji eu-LISA zagotavlja pravice do dodajanja, spreminjanja ali odstranjevanja vsebine spletnega portala. Ta vmesnik agenciji eu-LISA v nobenem primeru ne omogoča dostopa do podatkov v zvezi z državljani tretjih držav, ki so shranjeni v informacijskih sistemih EU.

4.   Rešitev za upravljanje vsebine zagotavlja razvrstitveni sistem, v katerem je mogoče vse spremembe pripraviti, videti in prenesti v spletni sistem za objavo ob določenem času. Ta sistem ima tudi orodja za lažje upravljanje vsebine in predogled rezultatov sprememb.

Člen 5

Varnostni vidiki

1.   Spletni portal se oblikuje in izvaja tako, da zagotavlja zaupnost, celovitost in razpoložljivost storitev ter nezatajljivost transakcij z uporabo vsaj naslednjih načel varnosti aplikacij:

(a)

obramba v globino (večplastni varnostni mehanizmi);

(b)

pozitiven varnostni model (opredeljuje, kaj je dovoljeno, in zavrača vse ostalo);

(c)

varna odpoved (varno odpravlja napake);

(d)

delovanje ob najmanjših privilegijih;

(e)

naj bo varnost preprosta (izogiba se kompleksnim strukturam, kadar bi bil enostavnejši pristop hitrejši in enostavnejši);

(f)

zaznavanje in preprečevanje vdorov (beleženje in upravljanje vseh informacij, pomembnih za varnost) s proaktivnimi kontrolami zaščite informacij na spletnem portalu in kontaktnih podatkov držav članic pred kibernetskimi napadi in uhajanjem informacij;

(g)

ne zaupaj infrastrukturi (aplikacija mora potrditi avtentičnost in odobriti vsako dejanje iz obrobnih sistemov);

(h)

ne zaupaj storitvam (ne zaupa nobenim zunanjim sistemom);

(i)

vzpostavi varne privzete nastavitve (izvedbo programske opreme in okolij operacijskih sistemov je treba okrepiti v skladu z dobrimi praksami in industrijskimi standardi).

2.   Spletni portal se oblikuje in izvaja tudi tako, da se zagotovita razpoložljivost in celovitost zabeleženih dnevnikov.

3.   Zaradi varnosti in varstva podatkov spletni portal vključuje obvestilo, ki uporabnike obvešča o pravilih za uporabo spletnega portala in posledicah zagotavljanja nepravilnih informacij. Obvestilo vsebuje obrazec, s katerim uporabnik sprejme pravila, ki urejajo uporabo spletnega portala, in ga mora predložiti, preden se mu dovoli uporaba spletnega portala.

Tehnično in organizacijsko izvajanje spletnega portala je skladno z varnostnim načrtom, načrtom neprekinjenega delovanja in sanacijskim načrtom po nesreči iz člena 42(3) Uredbe (EU) 2019/818.

Člen 6

Varstvo podatkov in pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki

1.   Spletni portal je skladen s pravili o varstvu podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, Uredbe (EU) 2018/1725 in Direktive (EU) 2016/680.

2.   Spletni portal vsebuje izjavo o varstvu osebnih podatkov. Dostopen bi moral biti prek namenske povezave. Tudi izjava je dostopna z vseh strani spletnega portala. Sestavljena mora biti jasno in celovito.

Člen 7

Dnevniki

1.   Brez poseganja v pisne evidence iz člena 48(10) Uredbe (EU) 2019/818 se vsak dostop do spletnega portala zabeleži v dnevnik, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)

naslov IP sistema, ki ga uporablja prosilec;

(b)

datum in čas zahteve;

(c)

tehnične informacije o okolju, uporabljenem za zahtevo, kot so vrsta naprave, različica operacijskega sistema, model in različica brskalnika.

2.   Zabeležene informacije se uporabljajo samo za statistične namene in za spremljanje uporabe spletnega portala, da se preprečijo zlorabe.

3.   V primeru dostopa do skrbniškega vmesnika spletnega portala se poleg podatkov iz odstavka 1 zabeležijo tudi naslednji podatki:

(a)

identifikacija uporabnika, ki dostopa do skrbniškega vmesnika;

(b)

dejanja, izvedena na spletnem portalu (dodaj, spremeni ali izbriši vsebino).

4.   Dodatne anonimne tehnične informacije se lahko zabeležijo med uporabo spletnega portala, da se optimizirata njegova uporaba in učinkovitost pod pogojem, da ne vsebujejo osebnih podatkov.

5.   Informacije, zabeležene v skladu z odstavkoma 1 in 3, se hranijo največ dve leti.

6.   eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov na spletnem portalu.

7.   eu-LISA, organi držav članic in agencije Unije vsak posamično določijo seznam osebja, ki je ustrezno pooblaščeno za dostop do dnevnikov o postopkih obdelave podatkov na spletnem portalu.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 19. avgusta 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 135, 22.5.2019, str. 85.

(2)  Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).

(3)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(4)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(5)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(6)  Ta uredba ne spada v področje uporabe ukrepov iz Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(7)   UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(8)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(9)   UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(10)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(11)   UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(12)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).


PRILOGA

Vzorec elektronskega sporočila za zahtevo za informacije

Vzorec elektronskega sporočila je naslednji:

 

PREJEMNIK: < organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, ki se ga pridobi na portalu >

 

POŠILJATELJ: < e-naslov uporabnika >

 

ZADEVA: Zahteva za informacije o detektorju več identitet [rdeča/bela povezava]: < enotna identifikacijska številka >

Besedilo elektronskega sporočila:

Spoštovani,

na obrazcu, ki sem ga prejel/-a, sem bil/-a pisno obveščen/-a o morebitnih neskladjih med osebnimi podatki, ki se nanašajo name.

Zaradi teh morebitnih razlik v mojih podatkih o identiteti je nastal spis v zadevi z referenčno številko < enotna identifikacijska številka >.

Prosim vas za vse dodatne informacije v zvezi s to zadevo do < datum izračuna portal > v < jezik  (1) > na ta elektronski naslov.


(1)  Spustni meni z jezikovnimi možnostmi določi vsaka država članica.


1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/72


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2104

z dne 19. avgusta 2021

o določitvi podrobnih pravil o delovanju spletnega portala v skladu s členom 49(6) Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (1) in zlasti člena 49(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2019/817 skupaj z Uredbo (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja okvir za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU na področju meja, vizumov, policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij.

(2)

Ta okvir vključuje več sestavnih delov interoperabilnosti, ki vključujejo obdelavo velikih količin občutljivih osebnih podatkov. Pomembno je, da lahko posamezniki, katerih podatki se obdelujejo prek teh sestavnih delov, učinkovito uveljavljajo svoje pravice kot posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2016/679 (3), Direktivi (EU) 2016/680 (4) in Uredbi (EU) 2018/1725 (5) Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

Da bi se olajšalo uveljavljanje pravice do informacij ter pravice do dostopa, popravka, izbrisa ali omejitve obdelave osebnih podatkov, je bil z Uredbo (EU) 2019/817 vzpostavljen spletni portal.

(4)

Ta spletni portal bi moral omogočiti posameznikom, katerih podatki se obdelujejo v detektorju več identitet in ki so bili obveščeni o obstoju rdeče ali bele povezave, da pridobijo informacije pristojnega organa države članice, pristojne za ročno preverjanje različnih identitet.

(5)

Za lažjo komunikacijo med uporabnikom portala in pristojnim organom države članice, pristojne za ročno preverjanje različnih identitet, bi moral spletni portal vključevati vzorec elektronskega sporočila, ki je na voljo v jezikih, določenih v tej uredbi. Zagotoviti bi bilo treba tudi možnost glede jezikov, ki se uporabljajo za odgovor.

(6)

Za pojasnitev pristojnosti v zvezi s spletnim portalom bi bilo treba v tej uredbi določiti pristojnosti Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: eu-LISA), Komisije oziroma držav članic v zvezi s spletnim portalom.

(7)

Za varno in nemoteno delovanje tega spletnega portala bi bilo treba s to uredbo določiti pravila o varnosti informacij na spletnem portalu. Poleg tega bi se bilo treba za dostop do spletnega portala prijaviti, da se prepreči kakršna koli zloraba.

(8)

Ker Uredba (EU) 2019/817 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, uradno sporočila, da je Uredbo (EU) 2019/817 prenesla v svoje nacionalno pravo. Zato jo ta uredba zavezuje.

(9)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje (6). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(10)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES (8).

(11)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (10).

(12)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (12).

(13)

Ta uredba za Ciper, Bolgarijo in Romunijo ter Hrvaško predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(14)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 31. marca 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Domena in dostop

1.   Za spletni portal se uporablja domensko ime Evropske unije „.europa.eu“.

2.   Opis spletnega portala se da na voljo za indeksiranje prek glavnih javnih spletnih iskalnikov.

3.   Spletni portal je javno dostopen v uradnih jezikih držav članic in še vsaj v naslednjih jezikih: ruščini, arabščini, japonščini, kitajščini, albanščini, bosanščini, makedonščini, hindijščini in turščini.

4.   Spletni portal vsebuje informacije iz členov 47 in 48 Uredbe (EU) 2019/817 ter iskalno orodje za pridobitev kontaktnih podatkov pristojnega organa države članice, pristojne za vzpostavitev rdeče ali bele povezave po ročnem preverjanju različnih identitet. Spletni portal lahko vsebuje tudi druge potrebne informacije za lažje uveljavljanje pravic iz členov 47 in 48 Uredbe (EU) 2019/817.

5.   Spletni portal je skladen s pravili, smernicami in informacijami iz spletnega priročnika Evropske komisije Europa Web Guide, vključno s smernicami o dostopnosti.

6.   Spletni portal preprečuje, da bi bili kontaktni podatki organov na voljo za iskalnike in druga avtomatska orodja za zbiranje kontaktnih podatkov.

Člen 2

Deležniki in pristojnosti

1.   Spletni portal razvija in tehnično upravlja eu-LISA, kot je navedeno v členu 49(5) Uredbe (EU) 2019/817, vključno z gostovanjem, delovanjem in vzdrževanjem spletnega portala.

2.   Komisija agenciji eu-LISA zagotovi vsebino spletnega portala iz člena 1(4) ter vse potrebne popravke ali posodobitve.

3.   Države članice agenciji eu-LISA pravočasno zagotovijo kontaktne podatke organov, pristojnih za preučitev in odgovor na katero koli zahtevo iz členov 47 in 48 Uredbe (EU) 2019/817, da se omogoči redno nalaganje in posodabljanje vsebine spletnega portala iz člena 49(4) Uredbe (EU) 2019/817.

4.   Države članice agenciji eu-LISA zagotovijo enotno kontaktno točko, pristojno za pregled in vzdrževanje.

5.   eu-LISA pregleda predložene kontaktne podatke in od vseh držav članic zahteva, da pregledajo razpoložljive informacije, da se posodobijo morebitne spremembe ali dopolnitve. Pregled se opravi vsaj enkrat na leto.

6.   V zvezi z obdelavo podatkov na spletnem portalu so organi držav članic upravljavci v skladu s členom 4, točka 7, Uredbe (EU) 2016/679 ali členom 3, točka 8, Direktive (EU) 2016/680.

7.   V zvezi z obdelavo osebnih podatkov na spletnem portalu je eu-LISA obdelovalec podatkov v smislu člena 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1725.

Člen 3

Uporabniški vmesnik

1.   Spletni portal vključuje iskalno orodje, ki uporabnikom omogoča vnos sklica organa, pristojnega za ročno preverjanje različnih identitet iz člena 34(d) Uredbe (EU) 2019/817, da pridobijo kontaktne podatke navedenega organa.

2.   Po preverjanju veljavnosti in popolnosti vhodnih podatkov spletni portal prikliče kontaktne podatke tega organa v skladu s členom 49(3) Uredbe (EU) 2019/817.

3.   Spletni portal uporabniku omogoča, da za zahtevo za informacije uporabi vzorec elektronskega sporočila prek spletnega obrazca, s katerim se olajša komunikacija z organom, pristojnim za ročno preverjanje različnih identitet. Vzorec vključuje polje za enotno identifikacijsko številko iz člena 34(c) Uredbe (EU) 2019/817, da lahko navedeni organ pridobi ustrezne podatke o povezavi in ustrezne evidence.

4.   Vzorec elektronskega sporočila vsebuje standardizirano zahtevo za dodatne informacije, ki je na voljo v jezikih iz člena 1(3). Vzorec elektronskega sporočila je določen v Prilogi. Vzorec elektronskega sporočila omogoča tudi izbiro jezikov za odgovor, ta izbira pa vsebuje vsaj dva jezika, ki ju izbere posamezna država članica. Jezik vzorca elektronskega sporočila lahko izbere uporabnik.

5.   Ko uporabnik izpolnjen vzorec elektronskega sporočila predloži prek spletnega obrazca, prejme samodejno elektronsko sporočilo o potrditvi prejema, ki vsebuje kontaktne podatke organa, pristojnega za spremljanje te zahteve, in mu omogoča uveljavljanje pravic v skladu s členom 48(1) Uredbe (EU) 2019/817.

Člen 4

Upravljanje vsebine

1.   Spletni portal zagotavlja ločevanje med stranmi spletišča, ki vsebujejo informacije za širšo javnost, ter iskalnim orodjem in stranmi spletišča, ki uporabniku omogočajo, da pridobi kontaktne podatke organa, pristojnega za ročno preverjanje različnih identitet.

2.   Da se agenciji eu-LISA omogoči upravljanje vsebine, spletni portal vsebuje skrbniški vmesnik, ki je zaščiten. Vsak dostop do tega vmesnika in opravljene spremembe se zabeležijo v skladu s členom 7.

3.   Skrbniški vmesnik agenciji eu-LISA zagotavlja pravice do dodajanja, spreminjanja ali odstranjevanja vsebine spletnega portala. Ta vmesnik agenciji eu-LISA v nobenem primeru ne omogoča dostopa do podatkov v zvezi z državljani tretjih držav, ki so shranjeni v informacijskih sistemih EU.

4.   Rešitev za upravljanje vsebine zagotavlja razvrstitveni sistem, v katerem je mogoče vse spremembe pripraviti, videti in prenesti v spletni sistem za objavo ob določenem času. Ta sistem ima tudi orodja za lažje upravljanje vsebine in predogled rezultatov sprememb.

Člen 5

Varnostni vidiki

1.   Spletni portal se oblikuje in izvaja tako, da zagotavlja zaupnost, celovitost in razpoložljivost storitev ter nezatajljivost transakcij z uporabo vsaj naslednjih načel varnosti aplikacij:

(a)

obramba v globino (večplastni varnostni mehanizmi);

(b)

pozitiven varnostni model (opredeljuje, kaj je dovoljeno, in zavrača vse ostalo);

(c)

varna odpoved (varno odpravlja napake);

(d)

delovanje ob najmanjših privilegijih;

(e)

naj bo varnost preprosta (izogiba se kompleksnim strukturam, kadar bi bil enostavnejši pristop hitrejši in enostavnejši);

(f)

zaznavanje in preprečevanje vdorov (beleženje in upravljanje vseh informacij, pomembnih za varnost) s proaktivnimi kontrolami zaščite informacij na spletnem portalu in kontaktnih podatkov držav članic pred kibernetskimi napadi in uhajanjem informacij;

(g)

ne zaupaj infrastrukturi (aplikacija mora potrditi avtentičnost in odobriti vsako dejanje iz obrobnih sistemov);

(h)

ne zaupaj storitvam (ne zaupa nobenim zunanjim sistemom);

(i)

vzpostavi varne privzete nastavitve (izvedbo programske opreme in okolij operacijskih sistemov je treba okrepiti v skladu z dobrimi praksami in industrijskimi standardi).

2.   Spletni portal se oblikuje in izvaja tudi tako, da se zagotovita razpoložljivost in celovitost zabeleženih dnevnikov.

3.   Zaradi varnosti in varstva podatkov spletni portal vključuje obvestilo, ki uporabnike obvešča o pravilih za uporabo spletnega portala in posledicah zagotavljanja nepravilnih informacij. Obvestilo vsebuje obrazec, s katerim uporabnik sprejme pravila, ki urejajo uporabo spletnega portala, in ga mora predložiti, preden se mu dovoli uporaba spletnega portala.

Tehnično in organizacijsko izvajanje spletnega portala je skladno z varnostnim načrtom, načrtom neprekinjenega delovanja in sanacijskim načrtom po nesreči iz člena 42(3) Uredbe (EU) 2019/817.

Člen 6

Varstvo podatkov in pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki

1.   Spletni portal je skladen s pravili o varstvu podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, Uredbe (EU) 2018/1725 in Direktive (EU) 2016/680.

2.   Spletni portal vsebuje izjavo o varstvu osebnih podatkov. Dostopen bi moral biti prek namenske povezave. Tudi izjava je dostopna z vseh strani spletnega portala. Sestavljena mora biti jasno in celovito.

Člen 7

Dnevniki

1.   Brez poseganja v pisne evidence iz člena 48(10) Uredbe (EU) 2019/817 se vsak dostop do spletnega portala zabeleži v dnevnik, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)

naslov IP sistema, ki ga uporablja prosilec;

(b)

datum in čas zahteve;

(c)

tehnične informacije o okolju, uporabljenem za zahtevo, kot so vrsta naprave, različica operacijskega sistema, model in različica brskalnika.

2.   Zabeležene informacije se uporabljajo samo za statistične namene in za spremljanje uporabe spletnega portala, da se preprečijo zlorabe.

3.   V primeru dostopa do skrbniškega vmesnika spletnega portala se poleg podatkov iz odstavka 1 zabeležijo tudi naslednji podatki:

(a)

identifikacija uporabnika, ki dostopa do skrbniškega vmesnika;

(b)

dejanja, izvedena na spletnem portalu (dodaj, spremeni ali izbriši vsebino).

4.   Dodatne anonimne tehnične informacije se lahko zabeležijo med uporabo spletnega portala, da se optimizirata njegova uporaba in učinkovitost pod pogojem, da ne vsebujejo osebnih podatkov.

5.   Informacije, zabeležene v skladu z odstavkoma 1 in 3, se hranijo največ dve leti.

6.   eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov na spletnem portalu.

7.   eu-LISA, organi držav članic in agencije Unije vsak posamično določijo seznam osebja, ki je ustrezno pooblaščeno za dostop do dnevnikov o postopkih obdelave podatkov na spletnem portalu.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 19. avgusta 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 135, 22.5.2019, str. 27.

(2)  Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85).

(3)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(4)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(5)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(6)  Ta uredba ne spada v področje uporabe ukrepov iz Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(7)   UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(8)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(9)   UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(10)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(11)   UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(12)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).


PRILOGA

Vzorec elektronskega sporočila za zahtevo za informacije

Vzorec elektronskega sporočila je naslednji:

PREJEMNIK: < organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, ki se ga pridobi na portalu >

POŠILJATELJ: < e-naslov uporabnika >

ZADEVA: Zahteva za informacije o detektorju več identitet [rdeča/bela povezava]: < enotna identifikacijska številka >

Besedilo elektronskega sporočila:

Spoštovani,

na obrazcu, ki sem ga prejel/-a, sem bil/-a pisno obveščen/-a o morebitnih neskladjih med osebnimi podatki, ki se nanašajo name.

Zaradi teh morebitnih razlik v mojih podatkih o identiteti je nastal spis v zadevi z referenčno številko < enotna identifikacijska številka >.

Prosim vas za vse dodatne informacije v zvezi s to zadevo do < datum izračuna portal > v < jezik  (1) > na ta elektronski naslov.


(1)  Spustni meni z jezikovnimi možnostmi določi vsaka država članica.


1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/79


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2105

z dne 28. septembra 2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (1) ter zlasti člena 29(4), točka (b), in člena 33 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) je zagotoviti učinkovito in znatno finančno podporo za pospešitev izvajanja trajnostnih reform ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah. Mehanizem je namenski instrument za spoprijemanje z neželenimi socialnimi in gospodarskimi učinki in posledicami krize zaradi COVID-19 v Uniji.

(2)

Mehanizem podpira gospodarsko in socialno okrevanje ter med drugim prispeva k boju proti revščini in zmanjševanju neenakosti in brezposelnosti, ustvarjanju visokokakovostnih in stabilnih delovnih mest, izboljšanju zmogljivosti zdravstvenega varstva ter boljšim politikam za naslednjo generacijo, vključno na področju izobraževanja in usposabljanja.

(3)

Pri tem bo mehanizem zlasti podpiral države članice pri izvajanju ukrepov v skladu s pobudami evropskega stebra socialnih pravic in pobudami Unije na področju zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in socialnih zadev, zlasti akcijskim načrtom za evropski steber socialnih pravic (2) in priporočilom o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju po krizi zaradi COVID-19 (EASE) (3), priporočilom o podpiranju zaposlovanja mladih (4) in priporočilom o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade (5), priporočilom o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (6), priporočilom o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (7), strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (8), evropskim programom znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (9), evropskim izobraževalnim prostorom (10), akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje (11), akcijskim načrtom EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (12), strateškim okvirom EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (13), strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (14), strategijo za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (15), sporočilom o oblikovanju evropske zdravstvene unije (16), evropsko strategijo za zdravila (17) in evropskim načrtom za boj proti raku (18).

(4)

V zvezi s tem je pomembno, da je mogoče poročati o reformah in naložbah, ki se financirajo iz mehanizma in imajo socialno razsežnost. V skladu s členom 29(4), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 mora Komisija opredeliti metodologijo za poročanje o socialnih odhodkih, vključno za otroke in mlade, v okviru mehanizma.

(5)

V skladu s členom 31(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/241 bi moralo letno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu vključevati informacije o odhodkih, ki se financirajo iz mehanizma v okviru šestih stebrov iz člena 3 Uredbe in vključujejo socialne odhodke, vključno za mladino in otroke.

(6)

Metodologija bi morala biti sestavljena iz dveh korakov: Komisija bi morala najprej vsako reformo in naložbo s primarno socialno razsežnostjo, ki je vključena v načrt države članice za okrevanje in odpornost, po potrebi po posvetovanju z zadevno državo članico povezati z enim od devetih področij socialne politike v okviru štirih širših socialnih kategorij iz Priloge; nato bi moral biti označen vsak ukrep socialne narave, ki se osredotoča na otroke in mlade, pa tudi na enakost spolov, saj Uredba (EU) 2021/241 poudarja enakost spolov, kar omogoča posebno poročanje o odhodkih, ki so namenjeni predvsem otrokom in mladim oziroma enakosti spolov.

(7)

Ker bi metodologija za socialne odhodke morala biti pripravljena do 31. decembra 2021 ter da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev metodologije

1.   Metodologija za poročanje o socialnih odhodkih v okviru mehanizma, vključno za otroke in mlade ter za enakost spolov, temelji na ocenjenih odhodkih iz odobrenih načrtov za okrevanje in odpornost ter na korakih iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Reforme in naložbe s primarno socialno razsežnostjo so povezane z enim od devetih področij socialne politike iz Priloge. Vsako področje socialne politike je povezano s širšo socialno kategorijo. Reforma ali naložba je lahko povezana le z enim področjem socialne politike in torej le z eno socialno kategorijo.

3.   Vsak ukrep socialne narave, ki se osredotoča na otroke in mlade, se označi, kar omogoča naknadno posebno poročanje o odhodkih za otroke in mlade v okviru mehanizma.

4.   Vsak ukrep socialne narave, ki se osredotoča na enakost spolov, se označi, kar omogoča posebno naknadno poročanje o odhodkih za enakost spolov v okviru mehanizma.

5.   Področja socialne politike in socialne kategorije ter oznake za opredelitev ukrepov socialne narave, ki se osredotočajo na otroke in mlade ter enakost spolov, kot je navedeno v odstavkih 2, 3 in 4, so določeni v Prilogi.

6.   Komisija to metodologijo uporabi v letnem poročilu iz člena 31(3) Uredbe (EU) 2021/241 za zagotavljanje informacij o socialnih odhodkih, vključno za otroke in mlade ter enakost spolov, ki se financirajo iz mehanizma.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. septembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2)  (COM(2021) 102 final z dne 4. marca 2021).

(3)  Priporočilo Komisije (EU) 2021/402 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19 (UL L 80, 8.3.2021, str. 1).

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Podpiranje zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo (COM(2020) 276 final z dne 1. julija 2020).

(5)  Priporočilo Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (UL C 372, 4.11.2020, str. 1).

(6)  Priporočilo Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (UL C 417, 2.12.2020, str. 1).

(7)  V pričakovanju sprejetja s strani Sveta (COM(2021) 137 final z dne 24. marca 2021).

(8)  (COM(2021) 101 final z dne 3. marca 2021).

(9)  (COM(2020) 274 final z dne 1. julija 2020).

(10)  Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (UL C 66, 26.2.2021, str. 1).

(11)  (COM(2020) 624 final z dne 30. septembra 2020).

(12)  (COM(2020) 565 final z dne 18. septembra 2020).

(13)  (COM(2020) 620 final z dne 7. oktobra 2020).

(14)  (COM(2020) 152 final z dne 5. marca 2020).

(15)  (COM(2020) 698 final z dne 12. novembra 2020).

(16)  (COM(2020) 724 final z dne 11. novembra 2020).

(17)  (COM(2020) 761 final z dne 25. novembra 2020).

(18)  (COM(2021) 44 final z dne 3. februarja 2021).


PRILOGA

Metodologija za poročanje o socialnih odhodkih, vključno za otroke in mlade ter enakost spolov

1.   

Komisija vsak ukrep s primarno socialno razsežnostjo dodeli izključno enemu od naslednjih devetih področij socialne politike:

Devet področij politike v okviru štirih glavnih socialnih kategorij

Socialna kategorija: zaposlovanje ter znanja in spretnosti

1.

Izobraževanje odraslih, vključno z nadaljnjim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem; priznavanje in potrjevanje znanj in spretnosti

2.

Podpora zaposlovanju in ustvarjanje delovnih mest, vključno s spodbudami za zaposlovanje in prehod med zaposlitvami ter podporo za samozaposlovanje

3.

Posodobitev institucij trga dela, vključno z infrastrukturo, zavodi za zaposlovanje ter napovedovanjem potreb po znanjih in spretnostih ter inšpektorati za delo; varstvo in organizacija zaposlovanja; socialni dialog in mehanizmi določanja plač; prilagoditev delovnih mest

Socialna kategorija: izobraževanje ter nega in varstvo otrok

4.

Predšolska vzgoja in varstvo: dostopnost, cenovna dostopnost, kakovost in vključenost, vključno z digitalizacijo in infrastrukturo

5.

Splošno, poklicno in visokošolsko izobraževanje: dostopnost, cenovna dostopnost, kakovost in vključenost, vključno z digitalizacijo in infrastrukturo

Socialna kategorija: zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba

6.

Zdravstveno varstvo: odpornost, vzdržnost, ustreznost, razpoložljivost, dostopnost, cenovna dostopnost in kakovost, vključno z digitalizacijo in infrastrukturo

7.

Dolgotrajna oskrba: odpornost, vzdržnost, ustreznost, razpoložljivost, dostopnost, cenovna dostopnost in kakovost, vključno z digitalizacijo in infrastrukturo

Socialna kategorija: socialne politike

8.

Socialna stanovanja in druga socialna infrastruktura

9.

Socialna zaščita, vključno s socialnimi storitvami in vključevanjem ranljivih skupin

2.   

Komisija vsakemu ukrepu socialne narave, ki se osredotoča na otroke in mlade, pripiše oznako, kar omogoča posebno poročanje o odhodkih za otroke in mlade v okviru mehanizma.

3.   

Komisija vsakemu ukrepu socialne narave, ki se osredotoča na enakost spolov, pripiše oznako, kar omogoča posebno poročanje o odhodkih za enakost spolov v okviru mehanizma.


1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/83


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2106

z dne 28. septembra 2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (1) ter zlasti člena 29(4), točka (a), in člena 30(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) je zagotoviti učinkovito in znatno finančno podporo za pospešitev izvajanja trajnostnih reform ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah. Mehanizem je namenski instrument za spoprijemanje z neželenimi učinki in posledicami krize zaradi COVID-19 v Uniji.

(2)

V skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2021/241 se izvajanje mehanizma spremlja in ocenjuje s skupnimi kazalniki. Ti kazalniki se morajo uporabljati za poročanje o napredku mehanizma ter za njegovo spremljanje in ocenjevanje pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 4 Uredbe (EU) 2021/241. Države članice morajo poročati Komisiji o skupnih kazalnikih.

(3)

V skladu s členom 30 Uredbe (EU) 2021/241 mora sistem poročanja o smotrnosti mehanizma imeti obliko preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti (v nadaljnjem besedilu: preglednica kazalnikov). Preglednica kazalnikov mora prikazati napredek pri izvajanju načrtov držav članic za okrevanje in odpornost v vsakem od šestih stebrov področja uporabe mehanizma iz člena 3 navedene uredbe in v zvezi s skupnimi kazalniki. Preglednico kazalnikov je treba objaviti na spletnem mestu ali na spletnem portalu in jo posodobiti dvakrat na leto.

(4)

Člena 29 in 30 Uredbe (EU) 2021/241 sta tesno povezana, saj bodo skupni kazalniki predstavljali pomemben del vsebine preglednice kazalnikov, kot je določeno v členu 30(3) Uredbe (EU) 2021/241. Da bi zagotovili skladnost med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, olajšali celovit pregled zahtev glede poročanja za države članice in olajšali uporabo navedene uredbe, je treba določbe, ki dopolnjujejo navedene člene, vključiti v eno samo delegirano uredbo.

(5)

Namen preglednice kazalnikov je pregledno zagotoviti sintetične informacije o napredku pri izvajanju mehanizma ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, kot so jih odobrili ustrezni izvedbeni sklepi Sveta. Služila bo kot podlaga za dialog o okrevanju in odpornosti z Evropskim parlamentom iz člena 26 Uredbe (EU) 2021/241.

(6)

V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 morajo države članice dvakrat na leto v okviru evropskega semestra poročati o napredku pri uresničevanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost ter o skupnih kazalnikih. Da bi se preglednica kazalnikov posodobila z najnovejšimi razpoložljivimi podatki in z enako časovnico za vse države članice, s čimer bi se zagotovila enaka obravnava, bi moralo tako poročanje potekati istočasno za vse države članice v skladu s časovnico evropskega semestra.

(7)

Seznam skupnih kazalnikov v Prilogi je zasnovan tako, da zajema vse načrte za okrevanje in odpornost, vendar je poročanje države članice o posameznem skupnem kazalniku relevantno le, če so v njenem načrtu navedeni ustrezni ukrepi. Komisija in zadevna država članica bi morali razpravljati o nerelevantnosti skupnega kazalnika za načrt za okrevanje in odpornost. Ker je vsak skupni kazalnik na splošno relevanten za veliko večino držav članic, se pričakuje, da bo vsaka država članica poročala o večini kazalnikov.

(8)

Skupne kazalnike bi bilo treba opredeliti dovolj podrobno, da se zagotovi primerljivost podatkov, ki jih zberejo države članice, in jih je mogoče združiti za prikaz izvajanja mehanizma na ravni Unije. Če so skupni kazalniki prikazani na ravni posamezne države članice, bi morali biti predstavljeni v relativnem smislu ter na podlagi podatkov Eurostata, da bi se izognili zavajajočim primerjavam med državami članicami zaradi različnega obsega ali narave njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.

(9)

V skladu s členom 28 Uredbe (EU) 2021/241 morajo Komisija in zadevne države članice spodbujati sinergije in zagotavljati učinkovito usklajevanje med mehanizmom ter drugimi programi in instrumenti Unije. Zato bi morali biti kazalniki, vključeni v preglednico kazalnikov, v največji možni meri usklajeni s tistimi, ki se uporabljajo za druge sklade Unije.

(10)

V skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2021/241 mora biti spremljanje izvajanja ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, izvedenimi v okviru mehanizma. Sistem Komisije za poročanje o smotrnosti bi zato moral zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja dejavnosti in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen bi bilo treba prejemnikom financiranja Unije naložiti sorazmerne zahteve glede poročanja.

(11)

Druge elemente preglednice kazalnikov bi morala Komisija pripraviti na podlagi informacij, zbranih med postopkom spremljanja izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost ter mehanizma. To bi moralo zagotoviti primerljivost podatkov.

(12)

Ker bi preglednica kazalnikov morala biti pripravljena do 31. decembra 2021 ter da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti ter seznam skupnih kazalnikov

V preglednici kazalnikov je prikazan napredek pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost v vsakem od šestih stebrov iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241, ki se merijo zlasti z:

(a)

izpolnjevanjem mejnikov in ciljev, ki odražajo izvajanje reform in naložb, določenih v sprejetih izvedbenih sklepih Sveta, z navedbo mejnikov in ciljev, ki so bili zadovoljivo izpolnjeni, navedbo njihovega števila ter navedbo deleža glede na skupno število mejnikov in ciljev, določenih v navedenih izvedbenih sklepih Sveta. V zvezi s tem je mogoče poročati tudi o tem, kako izpolnjevanje mejnikov in ciljev prispeva k izvajanju zadevnih priporočil za posamezno državo;

(b)

odhodki, ki jih financira mehanizem, tudi v okviru vsakega stebra iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241, vključno s socialnimi odhodki, ki temeljijo na metodologiji, opredeljeni v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2105 (2), na podlagi razčlenitve ocenjenih odhodkov, določenih v odobrenih načrtih za okrevanje in odpornost;

(c)

fazo v izvajanju vsakega načrta za okrevanje in odpornost;

(d)

napredkom pri izplačilu finančnih prispevkov in posojil;

(e)

tematskimi analizami ukrepov, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost, ter primeri, ki prikazujejo napredek pri izvajanju v okviru šestih stebrov;

(f)

skupnimi kazalniki, kot so določeni v Prilogi, ki se morajo uporabljati za poročanje o napredku mehanizma ter za njegovo spremljanje in ocenjevanje pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev.

Člen 2

Poročanje

1.   Da bi se preglednica kazalnikov, vključno s skupnimi kazalniki, posodabljala dosledno in enotno dvakrat na leto, vse države članice dvakrat na leto v okviru evropskega semestra poročajo Komisiji o napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost, vključno z operativnimi ureditvami, ter o skupnih kazalnikih.

2.   O napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost se praviloma poroča vsako leto do sredine aprila in začetka oktobra in najpozneje do 30. aprila oziroma 15. oktobra. Obdobje poročanja zajema celotno obdobje izvajanja načrta, po potrebi od 1. februarja 2020.

3.   Poročanje za posodobitev skupnih kazalnikov se opravi vsako leto do 28. februarja in 31. avgusta. Obdobje poročanja zajema celotno obdobje izvajanja načrta, po potrebi od 1. februarja 2020 do zadevnih presečnih datumov 31. decembra in 30. junija vsako leto.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. septembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih (glej stran 79 tega Uradnega lista.)


PRILOGA

Seznam skupnih kazalnikov

Skupni kazalniki bodo odražali napredek pri doseganju ciljev mehanizma v okviru reform in naložb, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost. Ukrep lahko prispeva k več skupnim kazalnikom. Če načrt države članice za okrevanje in odpornost ne vsebuje nobenega ukrepa, ki bi prispeval k nekaterim od spodaj navedenih kazalnikov, o tem razpravlja s Komisijo, da se odločita, ali bo o kazalniku poročala kot „ni relevantno“.

Številka

Skupni kazalnik v zvezi s podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost

Stebri mehanizma za okrevanje in odpornost

Razlaga

Enota

1

Prihranek pri letni porabi primarne energije

Steber 1

Steber 3

Skupno zmanjšanje letne porabe primarne energije za podprte subjekte z ukrepi podpore v okviru mehanizma. Izhodišče se nanaša na letno porabo primarne energije pred intervencijo, dosežena vrednost pa se nanaša na letno porabo primarne energije v letu po intervenciji. Pri stavbah so intervencije dovolj dokumentirane, da je te vrednosti mogoče izračunati, na primer z uporabo energijskih izkaznic ali drugih sistemov spremljanja, ki upoštevajo merila iz člena 10(6) Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) (direktive o energetski učinkovitosti stavb). Za postopke v podjetjih se letna poraba primarne energije dokumentira na podlagi energetskih pregledov v skladu s členom 8 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) (direktive o energetski učinkovitosti) ali drugimi ustreznimi tehničnimi specifikacijami.

Javne stavbe pomenijo stavbe v lasti javnih organov in stavbe v lasti neprofitne organizacije, pod pogojem, da ti organi uresničujejo cilje splošnega interesa, kot so izobraževanje, zdravje, okolje in promet. Primeri vključujejo stavbe za javno upravo, šole, bolnišnice itd.

Mwh/leto

2

Dodatna nameščena operativna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov

Steber 1

Steber 3

Dodatna zmogljivost, ki je vgrajena za energijo iz obnovljivih virov z ukrepi podpore v okviru mehanizma in je operativna (tj. povezana z omrežjem, če je ustrezno, in v celoti pripravljena za proizvodnjo ali energijo že proizvaja). Proizvodna zmogljivost pomeni „največjo neto električno moč“, kot jo je opredelil Eurostat (3).

Energija iz obnovljivih virov pomeni „energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrno, sončno (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter energijo iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina“ (glej Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4)). Kazalnik zajema tudi zmogljivost elektrolizatorjev za proizvodnjo vodika, vzpostavljeno z ukrepi podpore v okviru mehanizma. Podatki za kazalnik se zbirajo in sporočajo ločeno za (i) zmogljivost za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in (ii) zmogljivost elektrolizatorjev za proizvodnjo vodika.

MW

3

Infrastruktura za alternativno gorivo (oskrbovalna/polnilna mesta)

Steber 1

Steber 3

Število oskrbovalnih/polnilnih mest (novih ali nadgrajenih) za čista vozila, podprtih z ukrepi v okviru mehanizma.

Polnilno mesto pomeni vmesnik, prek katerega je mogoče polniti eno električno vozilo ali zamenjati baterijo enega električnega vozila naenkrat. Oskrbovalno mesto se nanaša na oskrbovalno postajo za oskrbo z alternativnim gorivom prek fiksne ali mobilne naprave.

Alternativno gorivo pomeni tudi goriva ali vire energije, ki se vsaj deloma uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prevoza z energijo ter ki lahko potencialno prispevajo k dekarbonizaciji prevoznega sektorja in izboljšujejo njegove okoljske parametre ter so v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 (5).

Podatki za kazalnik se zbirajo in sporočajo ločeno za (i) polnilna in (ii) oskrbovalna mesta. V okviru slednjih se o (iii) oskrbovalnih mestih za vodik poroča ločeno.

Oskrbovalna/polnilna mesta

4

Prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam, požarom v naravi in drugim naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem

Steber 1

Steber 4

Prebivalstvo, ki živi na območjih, kjer je zgrajena ali znatno nadgrajena zaščitna infrastruktura (vključno z zeleno infrastrukturo in sonaravnimi rešitvami za prilagajanje podnebnim spremembam) z ukrepi podpore v okviru mehanizma, da se zmanjša izpostavljenost poplavam, požarom v naravi in drugim naravnim tveganjem, povezanim s podnebjem (nevihte, suše, vročinski valovi). Kazalnik zajema zaščitne ukrepe, ki so jasno lokalizirani na območjih z visokim tveganjem in neposredno obravnavajo posebna tveganja, v nasprotju s splošnejšimi ukrepi, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni. Za poplave kazalnik upošteva ogroženo prebivalstvo.

Osebe

5

Dodatna stanovanja z dostopom do interneta, ki ga zagotavljajo zelo visokozmogljiva omrežja

Steber 2

Steber 4

Skupno število stanovanj z dostopom do zelo visokozmogljivih omrežij, kot so opredeljena v smernicah organa BEREC o zelo visokozmogljivih omrežjih (BoR (20) 165 (6)), ki so imela pred ukrepi podpore v okviru mehanizma dostop le do počasnejših povezav ali sploh niso imela dostopa do interneta. Tako se upoštevajo tudi pokritost z omrežjem 5G in nadgradnje v gigabitno hitrost. Izboljšan dostop do interneta mora biti neposredna posledica ukrepov podpore v okviru mehanizma. Kazalnik meri stanovanja z možnostjo dostopa, ne pa do dejanske uporabe.

Stanovanje pomeni sobo ali več sob v trajni stavbi ali njenem gradbeno ločenem delu, ki je zasnovana za bivanje enega zasebnega gospodinjstva skozi vse leto (glej Komisija (7) (Eurostat)).

Kazalnik ne vključuje kolektivnih stanovanj, kot so bolnišnice, domovi za starejše, oskrbovalni domovi, zapori, vojašnice, verske ustanove, internati, delavski domovi itd.

Stanovanja

6

Podjetja, ki se podprejo za razvoj ali sprejetje digitalnih produktov, storitev in aplikacijskih procesov

Steber 2

Steber 3

Število podjetij, ki se podprejo za razvoj ali sprejetje novih ali bistveno nadgrajenih storitev, izdelkov in procesov na podlagi digitalnih tehnologij, in sicer z ukrepi podpore v okviru mehanizma. To vključuje napredne digitalne tehnologije, kot so avtomatizacija, umetna inteligenca, kibernetska varnost, blokovna veriga, infrastrukture v oblaku in na robu ter podatkovni prostori, kvantno in visokozmogljivostno računalništvo. Pomembne nadgradnje zajemajo samo nove funkcionalnosti. Informacije se zato zbirajo ločeno (i) za podjetja, ki se podprejo za razvoj digitalnih tehnologij in rešitev, ter (ii) za podjetja, ki se podprejo za sprejetje digitalnih rešitev, s katerimi bodo preoblikovala svoje storitve, produkte ali procese. Prav tako se zbirajo po velikosti podjetja.

Podjetje se šteje enkrat, ne glede na to, kolikokrat prejme podporo za digitalizacijo z ukrepi v okviru mehanizma.

Podjetje in razčlenitev po velikosti podjetja se opredelita v skladu z opredelitvijo, sprejeto za kazalnik 9.

Podjetja

7

Uporabniki novih in nadgrajenih javnih digitalnih storitev, produktov in procesov

Steber 2

Steber 5

Število uporabnikov digitalnih javnih storitev, produktov in procesov, ki so na novo razviti ali znatno nadgrajeni z ukrepi podpore v okviru mehanizma. Pomembne nadgradnje zajemajo samo nove funkcionalnosti. Izhodišče kazalnika je 0 le, če je digitalna storitev, produkt ali proces nov. Uporabniki se nanašajo na stranke javnih storitev in produktov, ki so bili na novo razviti ali nadgrajeni z ukrepi podpore v okviru mehanizma, in na osebje javne ustanove, ki uporablja digitalne procese, ki so bili na novo razviti ali znatno nadgrajeni s pomočjo podpore z ukrepi v okviru mehanizma. Če posameznih uporabnikov ni mogoče identificirati, se štetje iste stranke, ki večkrat uporablja spletno storitev, ne šteje za dvojno štetje.

Uporabniki/leto

8

Raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih ustanovah

Steber 3

Število raziskovalcev, ki se pri svoji vrsti dejavnosti neposredno poslužujejo javne ali zasebne raziskovalne ustanove ali opreme, ki se ji dodeli podpora z ukrepi v okviru mehanizma. Kazalnik se meri v smislu letnih ekvivalentov polnega delovnega časa, izračunanih v skladu z metodologijo iz Frascatskega priročnika 2015, OECD.

Podpora mora izboljšati raziskovalno ustanovo ali kakovost raziskovalne opreme. Zamenjave brez povečanja kakovosti se izključijo, enako velja za vzdrževanje.

Prosta delovna mesta na področju raziskav in razvoja se ne štejejo, prav tako ne podporno osebje za raziskave in razvoj (tj. delovna mesta, ki niso neposredno vključena v raziskovalne in razvojne dejavnosti).

Letni ekvivalent polnega delovnega časa osebja na področju raziskav in razvoja se opredeli kot razmerje med številom opravljenih ur, dejansko porabljenih za raziskave in razvoj v koledarskem letu, deljeno s skupnim številom ur, ki jih je posameznik ali skupina opravila v istem obdobju po dogovoru. Po dogovoru oseba na področju raziskav in razvoja ne more opraviti več kot enega ekvivalenta polnega delovnega časa na vsake pol leta. Število opravljenih ur se po dogovoru določi na podlagi normativnega / zakonsko določenega delovnega časa. Oseba s polnim delovnim časom je opredeljena glede na njen zaposlitveni status, vrsto pogodbe (polni ali krajši delovni čas) in stopnjo njene vključenosti v raziskave in razvoj (glej Frascatski priročnik 2015, OECD, poglavje 5.3).

Kazalnik se razčleni po spolu (8).

Letni ekvivalent polnega delovnega časa

9

Podprta podjetja (od tega mikro, mala, srednja in velika podjetja)

Steber 3

Kazalnik šteje vsa podjetja, ki prejemajo denarno podporo ali podporo v naravi z ukrepi v okviru instrumenta.

Podjetje pomeni najmanjšo kombinacijo pravnih enot, to je organizacijska enota, ki proizvaja blago ali storitve, ki razpolaga z določeno stopnjo avtonomnosti pri sprejemanju odločitev, zlasti glede razporeditve njegovih tekočih sredstev, in izvaja eno ali več aktivnosti na eni ali več lokacijah. Podjetje je lahko ena pravna enota. Pravne enote vključujejo pravne osebe, katerih obstoj je zakonsko priznan neodvisno od posameznikov ali institucij, ki jih lahko imajo v lasti ali so njihovi člani, kot so družbe z neomejeno odgovornostjo, zasebne komanditne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, registrirana podjetja itd. Pravne enote vključujejo tudi fizične osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost, kot so lastnik in upravljavec trgovine ali avtomehanične delavnice, odvetnik ali samozaposleni obrtnik (Komisija (Eurostat)) na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 696/93, oddelek III A, z dne 15. marca 1993).

Podatki za kazalnik se zbirajo in sporočajo po velikosti podjetja. Za namene tega kazalnika pomenijo podjetja pridobitne organizacije, ki proizvajajo blago in storitve za zadovoljitev potreb trga.

Klasifikacija podjetij:

Mala podjetja, vključno z mikro podjetji (0–49 zaposlenih in samozaposlenih ter letni promet ≤ 10 milijonov EUR ali bilanca stanja ≤ 10 milijonov EUR);

srednja podjetja (50–249 zaposlenih in samozaposlenih ter letni promet > 10 milijonov EUR in ≤ 50 milijonov EUR ali bilanca stanja > 10 milijonov EUR in ≤ 43 milijonov EUR);

velika podjetja (> 250 zaposlenih in samozaposlenih ter promet > 50 milijonov EUR ali bilanca stanja > 43 milijonov EUR).

Če je kateri koli od obeh pragov (zaposleni in samozaposleni ter letni promet / bilanca stanja) presežen, se podjetja uvrstijo v višjo kategorijo velikosti;

(Komisija (Eurostat) na podlagi Priporočila Komisije 2003/361/ES (9), Priloga, člena 2 in 3).

Velikost podprtega podjetja se meri ob začetku prejema podpore.

Podjetja

10

Število udeležencev, ki so vključeni v izobraževanje ali usposabljanje.

Steber 2

Steber 4

Steber 6

Kazalnik upošteva število udeležencev v dejavnostih izobraževanja (ISCED 0–6, izobraževanje odraslih) in usposabljanja (usposabljanje zunaj delovnega mesta/usposabljanje na delovnem mestu, nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje itd.), ki jih podpirajo ukrepi v okviru mehanizma, ter tudi udeležence, vključene v usposabljanje za digitalna znanja in spretnosti (10). Te podatke morajo zato zbirati in sporočati (i) udeleženci, vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, in od slednjih (ii) udeleženci, vključeni v usposabljanje za digitalna znanja in spretnosti. Razčleni se tudi po spolu (11) in starosti (12).

Udeleženci se štejejo ob začetku dejavnosti izobraževanja ali usposabljanja.

Osebe

11

Število zaposlenih ali oseb, ki iščejo zaposlitev

Steber 3

Steber 4

Brezposelne (13) ali neaktivne (14) osebe, ki so prejele podporo z ukrepi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter so zaposlene, vključno s samozaposlitvijo, ali ki so bile neaktivne, ko so prejele navedeno podporo, in ki na novo iščejo zaposlitev takoj po prejemu navedene podpore.

Kazalnik se razčleni po spolu (15) in starosti (16).

Izraz „ki iščejo zaposlitev“ pomeni tudi osebe, ki so običajno brez dela, so na voljo za delo in aktivno iščejo delo, kot je opredeljeno pri izrazu „brezposelni“.

Osebe, ki so se na novo registrirale v javnih službah za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve, se vedno štejejo, tudi če niso takoj na voljo za delo.

Osebe

12

Zmogljivost novih ali posodobljenih ustanov zdravstvenega varstva

Steber 4

Steber 5

Največje letno število oseb, ki jim lahko nova ali posodobljena ustanova zdravstvenega varstva služi z ukrepi podpore v okviru mehanizma vsaj enkrat v obdobju enega leta.

Posodobitev ne vključuje energijske prenove ali vzdrževanja in popravil. Zdravstvene ustanove vključujejo bolnišnice, klinike, centre za ambulantno oskrbo, centre za specializirano oskrbo itd.

Osebe/leto

13

Število otrok na razred v novih ali posodobljenih ustanovah za varstvo otrok in izobraževanje

Steber 4

Steber 6

Število otrok na razred v smislu največjega možnega števila mest v novih ali posodobljenih ustanovah za predšolsko vzgojo in varstvo ter izobraževanje (ISCED 0–6) z ukrepi podpore v okviru instrumenta. Število otrok na razred se izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar ne vključuje učiteljev, staršev, pomožnega osebja ali katerih koli drugih oseb, ki prav tako lahko uporabljajo te prostore.

Ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo, kot so jasli in vrtci, se nanašajo na tiste, ki so namenjene otrokom od rojstva do začetka osnovne šole (ISCED 0). Izobraževalne ustanove vključujejo šole (ISCED 1–3, ISCED 4) in visokošolsko izobraževanje (ISCED 5–6). Kazalnik zajema ustanove za varstvo otrok ali izobraževanje, ki so na novo zgrajene ali posodobljene (na primer za izboljšanje higienskih in varnostnih standardov), posodobitev pa ne vključuje energijske prenove ali vzdrževanja in popravil.

Osebe

14

Število mladih, starih od 15 do 29 let, ki prejemajo podporo

Steber 6

Število udeležencev, starih od 15 do 29 let, ki so prejeli denarno podporo ali podporo v naravi z ukrepi v okviru mehanizma.

Kazalnik se razčleni po spolu (17).

Osebe


(1)  Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/844 (UL L 156, 19.6.2018, str. 75).

(2)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1)

(3)   „Največja delovna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne (tj. po oskrbi pomožnih postaj z električno energijo in ob upoštevanju izgub v tistih transformatorjih, ki se štejejo za sestavni del postaje.“

(4)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(5)  Zlasti člen 29 Direktive (EU) 2018/2001, ki določa trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva.

(6)  V členu 2(2) Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EZEK) je izraz „zelo visokozmogljivo omrežje“ trenutno opredeljen tako: „ ‚Zelo visokozmogljivo omrežje‘ pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki je v celoti sestavljeno iz elementov iz optičnih vlaken vsaj do razdelilne točke na končni lokaciji ali ki v običajnih razmerah največje obremenjenosti omogoča podobno zmogljivost omrežja glede razpoložljive navzdolnje in navzgornje pasovne širine, odpornosti, z napakami povezanih parametrov ter latence in njenih variacij.“

(7)  https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Glossary:Dwelling

(8)  Moški, ženske, nebinarne osebe. Številne države članice imajo pravne določbe ali prakse, ki priznavajo, da posamezniki morda ne spadajo v nobeno od teh dveh kategorij ali ne želijo biti povezani z eno od njiju. Za te države članice se ti posamezniki zabeležijo kot „nebinarne osebe“.

(9)   UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(10)  V skladu s Prilogo VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki prikazuje digitalno označevanje v okviru mehanizma, je treba usposabljanje za digitalna znanja in spretnosti razumeti v smislu področja intervencije 108 (Podpora za razvoj digitalnih znanj in spretnosti), kjer je navedeno: „To se nanaša na digitalne spretnosti na vseh ravneh in vključuje: zelo specializirane izobraževalne programe za usposabljanje digitalnih strokovnjakov (in sicer programe, osredotočene na tehnologijo); usposabljanje učiteljev, razvoj digitalnih vsebin za izobraževalne namene in ustrezne organizacijske zmogljivosti. Vključeni so tudi ukrepi in programi za izboljšanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti.“

(11)  Moški, ženske, nebinarne osebe. Številne države članice imajo pravne določbe ali prakse, ki priznavajo, da posamezniki morda ne spadajo v nobeno od teh dveh kategorij ali ne želijo biti povezani z eno od njiju. Za te države članice se ti posamezniki zabeležijo kot „nebinarne osebe“.

(12)  0–17, 18–29, 30–54, 55 in starejši.

(13)  Brezposelni so osebe, ki so običajno brez dela, so na voljo za delo in aktivno iščejo delo. Osebe, ki se v skladu z nacionalnimi opredelitvami štejejo za registrirane brezposelne, so vedno vključene, tudi če ne izpolnjujejo vseh treh meril. Vir: Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, Statistika politike trga dela – Metodologija 2018, točka 18.

(14)  Neaktivne so osebe, ki trenutno niso del delovne sile (niso zaposlene ali brezposelne v skladu z navedenimi opredelitvami). Vir: Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, Statistika politike trga dela – Metodologija 2018, točka 20.

(15)  Moški, ženske, nebinarne osebe. Številne države članice imajo pravne določbe ali prakse, ki priznavajo, da posamezniki morda ne spadajo v nobeno od teh dveh kategorij ali ne želijo biti povezani z eno od njiju. Za te države članice se ti posamezniki zabeležijo kot „nebinarne osebe“.

(16)  0–17, 18–29, 30–54, 55 in starejši.

(17)  Moški, ženske, nebinarne osebe. Številne države članice imajo pravne določbe ali prakse, ki priznavajo, da posamezniki morda ne spadajo v nobeno od teh dveh kategorij ali ne želijo biti povezani z eno od njiju. Za te države članice se ti posamezniki zabeležijo kot „nebinarne osebe“.


1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/92


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2107

z dne 26. novembra 2021

o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 glede vnosov za Združeno kraljestvo na seznamih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) ter zlasti člena 230(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/429 zahteva, da morajo pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora prihajati iz tretje države ali z ozemlja ali z njenega oz. njegovega območja ali iz njenega oz. njegovega kompartmenta s seznama v skladu s členom 230(1) navedene uredbe, da lahko vstopajo v Unijo.

(2)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/692 (2) so določene zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki jih pošiljke določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali z ozemelj ali z njihovih območij ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njihovih kompartmentov morajo izpolnjevati za vstop v Unijo.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, v Unijo.

(4)

Natančneje, prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določata sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo.

(5)

Združeno kraljestvo je 17. novembra 2021 obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruh se nahaja v bližini mesta Kirkham v občini Fylde v okrožju Lancashire v Angliji in je bil 17. novembra 2021 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(6)

Združeno kraljestvo je 19. novembra 2021 obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruh se nahaja v bližini vasi Willington v občini South Derbyshire v okrožju Derbyshire v Angliji in je bil 19. novembra 2021 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(7)

Združeno kraljestvo je 20. novembra 2021 obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruh se nahaja v bližini predmestja Pokesdown mesta Bournemouth v občini Christchurch & Poole v Angliji in je bil 19. novembra 2021 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(8)

Veterinarski organi Združenega kraljestva so okrog prizadetih obratov vzpostavili 10-kilometrsko območje pod nadzorom in izvedli politiko pokončanja za nadzor prisotnosti visokopatogene aviarne influence in omejitev širjenja navedene bolezni.

(9)

Združeno kraljestvo je Komisiji predložilo informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju in o ukrepih, ki jih je sprejelo za preprečitev nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence. Komisija je ocenila navedene informacije. Na podlagi navedene ocene vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi z območij z omejitvami, ki so jih vzpostavili veterinarski organi Združenega kraljestva zaradi nedavnih izbruhov visokopatogene aviarne influence, v Unijo ne bi smel biti več dovoljen.

(10)

Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Združenem kraljestvu bi morale spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2021/404, uvedene s to uredbo, začeti veljati čim prej.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. novembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 1).


PRILOGA

Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 se spremenita:

(1)

Priloga V se spremeni:

(a)

v delu 1 se pri vnosu za Združeno kraljestvo za vrstico za območje GB-2.22 vstavijo naslednje vrstice za območja GB-2.23, GB-2.24 in GB-2.25:

GB Združeno kraljestvo

GB-2.23

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

17.11.2021

 

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

17.11.2021

 

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

17.11.2021

 

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

17.11.2021

 

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

17.11.2021

 

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

17.11.2021

 

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

17.11.2021

 

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

17.11.2021

 

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

17.11.2021

 

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

HE-LT20

N, P1

 

17.11.2021

 

GB-2.24

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

19.11.2021

 

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

19.11.2021

 

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

19.11.2021

 

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

19.11.2021

 

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

19.11.2021

 

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

19.11.2021

 

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

19.11.2021

 

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

19.11.2021

 

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

19.11.2021

 

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

HE-LT20

N, P1

 

19.11.2021

 

GB-2.25

matična perutnina, razen tekačev, in proizvodna perutnina, razen tekačev

BPP

N, P1

 

19.11.2021

 

matični tekači in proizvodni tekači

BPR

N, P1

 

19.11.2021

 

perutnina, namenjena za zakol, razen tekačev

SP

N, P1

 

19.11.2021

 

tekači, namenjeni za zakol

SR

N, P1

 

19.11.2021

 

enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev tekačev

DOC

N, P1

 

19.11.2021

 

enodnevni piščanci tekačev

DOR

N, P1

 

19.11.2021

 

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

POU-LT20

N, P1

 

19.11.2021

 

valilna jajca perutnine, razen valilnih jajc tekačev

HEP

N, P1

 

19.11.2021

 

valilna jajca tekačev

HER

N, P1

 

19.11.2021

 

manj kot 20 glav perutnine, razen tekačev

HE-LT20

N, P1

 

19.11.2021“;

 

(b)

v delu 2 se pri vnosu za Združeno kraljestvo za opisom območja GB-2.22 vstavijo naslednji opisi območij GB-2.23, GB-2.24 in GB-2.25:

„Združeno kraljestvo

GB-2.23

blizu Kirkham, Fylde, Lancashire, Anglija:

območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N53.79 in W2.84

GB-2.24

blizu Pokesdown, Bournemouth, Christchurch & Poole, Anglija:

območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N50.73 in W1.82

GB-2.25

blizu Willington, South Derbyshire, Derbyshire, Anglija:

območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.86 in W1.52“;

(2)

v Prilogi XIV se v delu 1 pri vnosu za Združeno kraljestvo za vrstico za območje GB-2.22 vstavijo naslednje vrstice za območja GB-2.23, GB-2.24 in GB-2.25:

GB Združeno kraljestvo

GB-2.23

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

17.11.2021

 

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

17.11.2021

 

sveže meso pernate divjadi

GBM

N, P1

 

17.11.2021

 

GB-2.24

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

19.11.2021

 

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

19.11.2021

 

sveže meso pernate divjadi

GBM

N, P1

 

19.11.2021

 

GB-2.25

sveže meso perutnine, razen svežega mesa tekačev

POU

N, P1

 

19.11.2021

 

sveže meso tekačev

RAT

N, P1

 

19.11.2021

 

sveže meso pernate divjadi

GBM

N, P1

 

19.11.2021“.

 


1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/97


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2108

z dne 29. novembra 2021

o tristotriindvajseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida (1), ter zlasti člena 7(1)(a) in člena 7a(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 23. novembra 2021 sklenil dodati vnos na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov.

(3)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. novembra 2021

Za Komisijo

v imenu predsednice

generalni direktor

Generalni direktorat za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov


(1)   UL L 139, 29.5.2002, str. 9.


PRILOGA

V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se pod naslov „Fizične osebe“ doda naslednji vnos:

1.

„Emraan Ali (tudi nezanesljivo: Abu Jihad TNT). Datum rojstva: (a) 4. 7. 1967. Kraj rojstva: (a) Rio Claro, Trinidad in Tobago. Državljanstvo: (a) Trinidad in Tobago; (b) Združene države Amerike. Št. potnega lista: (a) TB162181 (potni list Trinidada in Tobaga, izdan 27. 1. 2015, prenehal veljati 26. 1. 2020); (b) 420985453 (potni list Združenih držav Amerike, prenehal veljati 6. 2. 2017). Nacionalna identifikacijska št.: 19670704052 (identifikacijska številka Trinidada in Tobaga). Naslov: (a) Združene države Amerike (v priporu, Zvezni center za pridržanje Miami, registrska številka: 10423-509); (b) #12 Rio Claro Mayaro Road, Rio Claro, Trinidad (prejšnja lokacija od leta 2008 do marca 2015); (c) #7 Guayaguayare Road, Rio Claro, Trinidad (prejšnja lokacija okrog leta 2003); (d) Združene države Amerike (prejšnja lokacija od januarja 1991 do leta 2008). Druge informacije: (a) višji član Islamske države Iraka in Levanta (ISIL), navedene kot Al-Kaida v Iraku. Rekrutiran je bil za ISIL in je posameznikom prek spletnega videoposnetka dajal navodila za izvedbo terorističnih dejanj; (b) fizični opis: višina: 176 cm; teža: 73 kg; postava: srednja; barva oči: rjava; barva las: črna/pleša; polt: rjava; (c) govori angleško. Datum določitve iz člena 7d(2)(i): 23. 11. 2021.“.


1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/99


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2109

z dne 30. novembra 2021

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/704 zaradi upravnih sprememb dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov „INSECTICIDES FOR HOME USE“

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 44(5) in člena 50(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/704 (2) je bilo 26. maja 2020 družbi Agrobiothers Laboratoire izdano dovoljenje Unije s številko dovoljenja EU-0021035-0000 za dostopnost na trgu in uporabo družine biocidnih proizvodov „INSECTICIDES FOR HOME USE“.

(2)

Družba Agrobiothers Laboratoire je 8. septembra 2020 v skladu s členom 11(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 354/2013 (3) Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložila uradno obvestilo v zvezi z upravnimi spremembami dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov „INSECTICIDES FOR HOME USE“ iz oddelka 1 naslova 1 Priloge k navedeni uredbi.

(3)

Družba Agrobiothers Laboratoire je predlagala dodatek trgovskih imen v tretji informacijski ravni: posamezni proizvodi v meta SPC 1, v povzetku značilnosti proizvoda za družino biocidnih proizvodov „INSECTICIDES FOR HOME USE“, kot je določen v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/704. Uradno obvestilo je bilo v registru biocidnih proizvodov evidentirano pod številko zadeve BC-DR061688-14.

(4)

Agencija je 12. oktobra 2020 v skladu s členom 11(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 354/2013 Komisiji predložila mnenje (4) o predlaganih spremembah. V mnenju je ugotovljeno, da spremembe obstoječega dovoljenja, ki jih predlaga imetnik dovoljenja, spadajo na področje uporabe člena 50(3)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012 in da so po uvedbi sprememb pogoji iz člena 19 navedene uredbe še vedno izpolnjeni. Agencija je istega dne v skladu s členom 11(6) Izvedbene uredbe (EU) št. 354/2013 Komisiji poslala spremenjeni povzetek značilnosti biocidnega proizvoda v vseh uradnih jezikih Unije.

(5)

Komisija se strinja z mnenjem Agencije in zato meni, da je primerno spremeniti dovoljenje Unije za družino biocidnih proizvodov „INSECTICIDES FOR HOME USE“.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/704 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. novembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/704 z dne 26. maja 2020 o izdaji dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov „INSECTICIDES FOR HOME USE“ (UL L 164, 27.5.2020, str. 19).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 354/2013 z dne 18. aprila 2013 o spremembah biocidnih proizvodov, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 109, 19.4.2013, str. 4).

(4)  Mnenje ECHA z dne 9. oktobra 2020 o upravni spremembi dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov „INSECTICIDES FOR HOME USE“, https://echa.europa.eu/documents/10162/22836226/opinion_for_ua-admin_change_bc-dr061688-14_en.pdf/90bc7c1f-ed8e-a127-982c-4f08b3af513f.


PRILOGA

„PRILOGA II

Povzetek lastnosti družine biocidnega proizvoda

INSECTICIDES FOR HOME USE

Vrsta proizvodov 18 – Insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev (Zatiranje škodljivcev)

Številka dovoljenja: EU-0021035-0000

Številka proizvoda R4BP: EU-0021035-0000

DEL I

PRVA INFORMACIJSKA RAVEN

1.   UPRAVNE INFORMACIJE

1.1.   Ime družine

Ime

INSECTICIDES FOR HOME USE

1.2.   Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta proizvodov 18 - Insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev (nadzor škodljivcev)

1.3.   Imetnik dovoljenja

Ime in naslov imetnika dovoljenja

Ime in priimek

Agrobiothers Laboratoire

Naslov

ZI Route des Platières, 71290 CUISERY, Francija

Številka dovoljenja

EU-0021035-0000

Številka proizvoda R4BP

EU-0021035-0000

Datum dovoljenja

16. junij 2020

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

31. maja 2030

1.4.   Proizvajalec(-ci) biocidnih proizvodov

Ime proizvajalca

Agrobiothers Laboratoire

Naslov proizvajalca

ZI Route des Platières, 71290 CUISERY, Francija

Lokacije proizvodnje

AF3 16 rue de l’Oberwald, 68360 Soultz, Francija

1.5.   Proizvajalec(ci) aktivne(ih) snovi

Aktivna snov

3-fenoksibenzil (1RS,3RS;1RS,3SR)-3-(2,2-diklorovinil)-2,2-dimetilciklopropankarboksilat (permetrin)

Ime proizvajalca

Tagros Chemicals India Ltd. (Art.95 List: LIMARU NV (Acting for Tagros Chemicals India Private Limited)

Naslov proizvajalca

Jhaver Centre, Rajah Annamalai Bldg., IV floor 72 Marshal’s road Egmore, 600008 Chennai, Indija

Lokacije proizvodnje

A-4/1&2, Sipcot Industrial Complex, Pachayankuppam Cuddalore, 607 005 Tamilnadu, Indija


Aktivna snov

S-metopren

Ime proizvajalca

Babolna bio Ltd.

Naslov proizvajalca

Szallas u.6 H-, 1107 Budapest, Madžarska

Lokacije proizvodnje

Szallas u.6 H-, 1107 Budapest, Madžarska

2.   SESTAVA IN FORMULACIJA DRUŽINE PROIZVODOV

2.1.   Kvalitativni in kvantitativni podatki o sestavi družine

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Najmanj

Največ

3-fenoksibenzil (1RS,3RS;1RS,3SR)-3-(2,2-diklorovinil)-2,2-dimetilciklopropankarboksilat (permetrin)

 

Aktivna snov

52645-53-1

258-067-9

0,177

0,177

S-metopren

 

Aktivna snov

65733-16-6

 

0,00225

0,00225

Propan-2-ol

Propan-2-ol

Neaktivna snov

67-63-0

200-661-7

3,33475

3,33475

n-butan

n-butan

Neaktivna snov

106-97-8

203-448-7

63,458

63,458

Propan

Propan

Neaktivna snov

74-98-6

200-827-9

16,271

16,271

Izobutan

Izobutan

Neaktivna snov

75-28-5

200-857-2

4,068

4,068

2.2.   Vrsta(-e) formulacije

Formulacija(-e)

AE - razpršilec

DEL II

DRUGA INFORMACIJSKA RAVEN – META SPC(ji)

Meta SPC 1

1.   UPRAVNE INFORMACIJE O META SPC 1

1.1.   Identifikator meta SPC 1

Identifikator

GOSPODINJSKI INSEKTICIDNI RAZPRŠILNIK

1.2.   Pripona k številki dovoljenja

Številka

1-1

1.3.   Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta proizvodov 18 - Insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev (nadzor škodljivcev)

2.   SESTAVA META SPC 1

2.1.   Kvalitativne in kvantitativne informacije o sestavi meta SPC 1

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Najmanj

Največ

3-fenoksibenzil (1RS,3RS;1RS,3SR)-3-(2,2-diklorovinil)-2,2-dimetilciklopropankarboksilat (permetrin)

 

Aktivna snov

52645-53-1

258-067-9

0,177

0,177

S-metopren

 

Aktivna snov

65733-16-6

 

0,00225

0,00225

Propan-2-ol

Propan-2-ol

Neaktivna snov

67-63-0

200-661-7

3,33475

3,33475

n-butan

n-butan

Neaktivna snov

106-97-8

203-448-7

63,458

63,458

Propan

Propan

Neaktivna snov

74-98-6

200-827-9

16,271

16,271

Izobutan

Izobutan

Neaktivna snov

75-28-5

200-857-2

4,068

4,068

2.2.   Vrste formulacije meta SPC 1

Formulacija(-e)

AE - razpršilec

3.   STAVKI O NEVARNOSTI IN PREVIDNOSTNI STAVKI ZA META SPC 1

Stavki o nevarnosti

Zelo lahko vnetljiv aerosol.

Posoda je pod tlakom: lahko eksplodira pri segrevanju.

Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno.

Povzroča hudo draženje oči.

Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

Vsebuje permetrin. Lahko povzroči alergijski odziv.

Previdnostni stavki

Če je potreben zdravniški nasvet, mora biti na voljo posoda ali etiketa proizvoda.

Hraniti zunaj dosega otrok.

Pozorno preberite in upoštevajte vsa navodila.

Hraniti ločeno od vročine, vročih površin, isker, odprtega ognja in drugih virov vžiga. – Kajenje prepovedano.

Ne pršiti proti odprtemu ognju ali drugemu viru vžiga.

Ne preluknjajte ali sežigajte je niti, ko je prazna.

Po uporabi roke temeljito umiti.

PRI STIKU Z OČMI: Previdno izpirati z vodo nekaj minut. Odstranite kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem.

Če draženje oči ne preneha: Poiščite zdravniško pomoč.

Zaščititi pred sončno svetlobo. Ne izpostavljati temperaturam nad 50 °C/122 °F.

Hraniti pri temperaturi do 40 °C/104 °F.

Preprečiti sproščanje v okolje.

Prestreči razlito tekočino.

Odstraniti vsebino v skladu z lokalnimi predpisi. Odstraniti posodo v skladu z lokalnimi predpisi.

4.   DOVOLJENE UPORABE META SPC 1

4.1.   Opis uporabe

Preglednica 1. Uporaba # 1 – Gospodinjski insekticidni razpršilnik

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 18 - Insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev (nadzor škodljivcev)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

-

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bolhe (ličinka žuželke in odrasli osebki žuželke)

Ctenocephalides felis

Klopi

Ixodes ricinus

Rhipicephalus sanguineus

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Namenjeno je za tretiranje nepralnega pohištva in domačih tekstilnih izdelkov, kot so preproge, rogoznice, naslonjači.

Način(-i) uporabe

Pršenje

Po sesanju površine, ki jo je treba obdelati, se proizvod razprši z razdalje 30 cm.

Odmerki in pogostost uporabe

1,3-sekundna razpršitev za obdelavo približno 1 m2 (2,1 g/m2) -

Najmanjši časovni presledek med dvema obdelavama je 6 mesecev.

Skupina(-e) uporabnikov

Splošna javnost (nepoklicna)

Velikosti in material embalaže

Aerosolna pločevinka iz kositrne plošče z zaščitnim notranjim premazom iz epoksi in fenolne smole (250mL ali 500 mL)

Aerosolna pločevinka iz kositrne plošče brez notranjega premaza (300 mL).

4.1.1.   Uporaba – posebna navodila za uporabo

Glej splošna navodila za uporabo.

4.1.2.   Uporaba – posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Glej splošna navodila za uporabo.

4.1.3.   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glej splošna navodila za uporabo.

4.1.4.   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glej splošna navodila za uporabo.

4.1.5.   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glej splošna navodila za uporabo.

5.   SPLOŠNE SMERNICE ZA UPORABO (1) META SPC 1

5.1.   Navodila za uporabo

Proizvod se uporablja za tretiranje nepralnega pohištva in domačih tekstilnih izdelkov, kot so preproge, rogoznice, naslonjači.

Pred uporabo vedno preberite nalepko ali letak in upoštevajte vsa dana navodila.

Upoštevajte priporočene odmerke.

Preostalo učinkovanje, ki traja do 6 mesecev, se lahko zniža v primeru normalnega čiščenja (npr. sesanja preprog) ali povečane uporabe površin (npr. hoja, trenje …).

V primeru trajajoče okužbe uporabite alternativne izdelke, ki vsebujejo aktivne snovi z drugačnim načinom delovanja, da bi pri škodljivcih preprečili pojav odpornost. Odporne škodljivce je treba odstraniti iz ostale populacije.

Če napadi škodljivcev kljub upoštevanju navodil na etiketi/letaku ne prenehajo, se obrnite na strokovnjaka za zatiranje škodljivcev.

Izdelka ne uporabljajte na mačkah in drugih živalih ali v košarah za mačke.

Če tretiranje ni učinkovito, o tem obvestite imetnika dovoljenja.

5.2.   Ukrepi za zmanjšanje tveganja

Proizvoda ne uporabljajte na mokrih pralnih površinah in tekstilu.

Da bi se izognili izpustom v kanalizacijski sistem, pohištva ne brišite z mokrimi krpami, preprog ali rogoznic pa ne smete mokro čistiti.

Pred tretmajem odstranite vso hrano, krmo in pijačo.

Proizvoda ne uporabljajte na površinah in v prostorih, kjer bi bil v bližini ali pa bi lahko prišel v stik s hrano, krmo in pijačo.

Proizvod ne sme priti v stik z očmi.

Po razprševanju zapustite prostor in eno uro pustite proizvod delovati, potem pa prostor prezračite.

Pred uporabo odstranite ali pokrijte terarije, akvarije in kletke za živali.

Pred razprševanjem izklopite zračni filter v akvariju.

Pazite, da se mačke ne nahajajo v bližini obdelanih površin. Ker so mačke še posebej občutljive na permetrin, lahko izdelek pri njih povzroči hude neželene reakcije.

Poskrbite, da so otroci in hišni ljubljenčki med tretiranjem varno oddaljeni.

5.3.   Značilnosti verjetnih direktnih ali indirektnih učinkov, navodila za prvo pomoč in nujni ukrepi za zaščito okolja

Vdihavanje: Poškodovano osebo premestite na svež zrak in jo pustite počivati v polsedečem položaju. Če se pojavijo simptomi in/ali če je vdihovala večje količine, takoj poiščite zdravniško pomoč.

Stik z očmi: Oči takoj izperite z obilo vode ter občasno dvignite zgornje in spodnje veke. Preverite in odstranite kontaktne leče, če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem z mlačno vodo vsaj 10 minut. Če se pojavi draženje ali poslabšanje vida, poiščite zdravniško pomoč.

Stik s kožo: Odstranite kontaminirana oblačila in obutev. Kontaminirano kožo izperite z vodo. Če se pojavijo simptomi, se posvetujte s strokovnjakom za zastrupitve.

Stik z usti: Usta izperite z vodo. Če se pojavijo simptomi in /ali v primeru, da je prišlo do stika ust z velikimi količinami proizvoda, se nemudoma posvetujte s strokovnjakom za zastrupitve.

V primeru motnje zavesti poškodovani osebi ne dajajte tekočin in ne izzovite bruhanja; postavite jo v bočni položaj in takoj poiščite zdravniško pomoč.

Shranite posodo ali etiketo.

Permetrin je lahko nevaren za mačke. Če se pojavijo znaki zastrupitve, se za nasvet takoj obrnite na veterinarja in mu pokažite embalažo.

Piretroidi lahko povzročijo parestezijo (pekoč občutek in skelenje kože brez draženja). Če simptomi vztrajajo, poiščite zdravniško pomoč.

5.4.   Navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Neuporabljenega izdelka ne izpraznite na tla ter ga ne izpuščajte v vodotoke, cevi (umivalnik, stranišče …) ali v kanalizacijo.

Neuporabljen izdelek, njegovo embalažo in vse druge odpadke zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

5.5.   Pogoji za shranjevanje in rok uporabnosti proizvoda pri običajnih pogojih skladiščenja

Rok trajanja: 24 mesecev

Ne shranjujte pri temperaturi, višji od 40 °C.

Ne izpostavljajte ga neposredni sončni svetlobi.

Zaščitite ga pred zmrzaljo.

6.   DRUGE INFORMACIJE

7.   TRETJA INFORMACIJSKA RAVEN:POSAMEZNI PROIZVODI V META SPC 1

7.1.   Trgovsko(-a) ime(-na), številka avtorizacije in specifična sestava za vsak posamezni proizvod

Trgovsko ime

FRONTLINE PET CARE SPRAY INSECTICIDE ET ACARICIDE POUR L’HABITAT

SPRAY ANTIPARASITAIRE POUR L’HABITAT 300 ML FRISKIES

INSECTICIDE HABITAT/ HOME VETOCANIS

FRONTLINE HOMEGARD SPRAY INSECTICIDE ET ACARICIDE POUR L’HABITAT

INSECTICIDE HABITAT/ HOME VITALVETO

SPRAY INSECTICIDE POUR L’HABITAT VITALVETO / INSECTICIDE HOUSEHOLD

SPRAY VITALVETO

SPRAY INSECTICIDE POUR L’HABITAT VETOCANIS / INSECTICIDE HOUSEHOLD

SPRAY VETOCANIS

FRONTLINE HOMEGARD Husholdningsspray med insekticid og acaricid

FRONTLINE HOMEGARD Insecticide and acaricide household spray

FRONTLINE HOMEGARD Hyönteisten ja punkkien torjuntasuihke kotitalouksille

FRONTLINE HOMEGARD insektizides und akarizides Haushaltsspray

FRONTLINE HOMEGARD Spray Εντομοκτόνο και ακαρεοκτόνο σπρέι οικιακής χρήσης

FRONTLINE HOMEGARD Spray insetticida e acaricida per l’ambiente domestico

FRONTLINE HOMEGARD Insecticide en acaricidespray voor huishoudelijk gebruik

FRONTLINE HOMEGARD Husholdningsspray med insekticid og acaricid

FRONTLINE HOMEGARD INSETICIDA E ACARICIDA EM SPRAY PARA USO DOMÉSTICO

FRONTLINE HOMEGARD Hushållspray med insekticid och akaricid

Številka dovoljenja

EU-0021035-0001 1-1

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

3-fenoksibenzil (1RS,3RS;1RS,3SR)-3-(2,2-diklorovinil)-2,2-dimetilciklopropankarboksilat (permetrin)

 

Aktivna snov

52645-53-1

258-067-9

0,177

S-metopren

 

Aktivna snov

65733-16-6

 

0,00225

Propan-2-ol

Propan-2-ol

Neaktivna snov

67-63-0

200-661-7

3,33475

n-butan

n-butan

Neaktivna snov

106-97-8

203-448-7

63,458

Propan

Propan

Neaktivna snov

74-98-6

200-827-9

16,271

Izobutan

Izobutan

Neaktivna snov

75-28-5

200-857-2

4,068


(1)  Navodila za uporabo, ukrepi za zmanjšanje tveganj in druge smernice za uporabo iz tega oddelka veljajo za vse dovoljene uporabe v okviru meta SPC 1.


1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/108


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2110

z dne 30. novembra 2021

o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) in zlasti člena 71(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene gojene in divje prašiče ter lahko močno vpliva na zadevno populacijo živali in donosnost gojenja, kar povzroča motnje pri premikih pošiljk navedenih živali in proizvodov iz njih znotraj Unije in pri izvozu v tretje države.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 (2) je bila sprejeta v okviru Uredbe (EU) 2016/429 in določa posebne ukrepe za obvladovanje afriške prašičje kuge, ki jih začasno uporabljajo države članice iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) na območjih z omejitvami I, II in III iz navedene priloge.

(3)

Območja z omejitvami I, II in III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 temeljijo na epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji. Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/2024 (3), in sicer po spremembi epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Latviji, na Poljskem in Slovaškem.

(4)

Vse spremembe območij z omejitvami I, II in III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 bi morale temeljiti na epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo na območjih, ki jih je prizadela navedena bolezen, in splošnih epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo v zadevni državi članici, ravni tveganja za nadaljnje širjenje navedene bolezni, znanstveno utemeljenih načelih in merilih za geografsko opredelitev območij zaradi afriške prašičje kuge ter smernicah Unije, dogovorjenih z državami članicami v Stalnem odboru za rastline, živali in hrano, ki so javno dostopne na spletnem mestu Komisije (4). Take spremembe bi morale upoštevati tudi mednarodne standarde, kot je Kodeks za zdravje kopenskih živali (5) Svetovne organizacije za zdravje živali, in utemeljitve za določitev območij, ki jih predložijo pristojni organi zadevnih držav članic.

(5)

Od datuma sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2021/2024 je prišlo do novega izbruha afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na Poljskem ter do novega izbruha pri divjih prašičih v Nemčiji.

(6)

Novembra 2021 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih v regiji Świętokrzyskie na Poljskem na območju, ki trenutno ni navedeno kot območje z omejitvami v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ta novi izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki trenutno ni navedeno kot območje z omejitvami v navedeni prilogi in ga je prizadel navedeni nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj navesti kot območje z omejitvami III v navedeni prilogi, opredeliti pa bi bilo treba tudi novo območje z omejitvami I, da se upošteva navedeni nedavni izbruh.

(7)

Poleg tega je bil novembra 2021 ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v zvezni deželi Mecklenburg-Vorpommern v Nemčiji na območju, ki trenutno ni navedeno kot območje z omejitvami v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ta novi izbruh afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Nemčiji, ki trenutno ni navedeno kot območje z omejitvami v navedeni prilogi in ga je prizadel navedeni nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj navesti kot območje z omejitvami II v navedeni prilogi, opredeliti pa bi bilo treba tudi novo območje z omejitvami I, da se upošteva navedeni nedavni izbruh.

(8)

Po tem nedavnem izbruhu afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na Poljskem ter izbruhu pri divjem prašiču v Nemčiji in ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji je bila določitev območij v navedenih državah članicah ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi ukrepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605.

(9)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v Nemčiji in na Poljskem razmejiti dovolj velika nova območja z omejitvami ter jih ustrezno navesti kot območja z omejitvami I, II in III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ker so razmere v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji zelo dinamične, so se pri razmejitvi navedenih novih območij z omejitvami upoštevale razmere na okoliških območjih.

(10)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 iz te izvedbene uredbe začnejo veljati čim prej.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. novembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 z dne 7. aprila 2021 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge (UL L 129, 15.4.2021, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2024 z dne 18. novembra 2021 o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge (UL L 411, 19.11.2021, str. 3).

(4)  Delovni dokument SANTE/7112/2015/Rev. 3 „Načela in merila za geografsko opredelitev regionalizacije afriške prašičje kuge“ („Principles and criteria for geographically defining ASF regionalisation“); https://ec.europa.eu/food/animals/animal-diseases/control-measures/asf_en.

(5)  Kodeks za zdravje kopenskih živali OIE, 28. izdaja, 2019. ISBN Zvezka I: 978-92-95108-85-1; ISBN Zvezka II: 978-92-95108-86-8; https://www.oie.int/standard-setting/terrestrial-code/access-online/.


PRILOGA

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

OBMOČJA Z OMEJITVAMI

DEL I

1.   Nemčija

Naslednja območja z omejitvami I v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

Landkreis Dahme-Spreewald:

Gemeinde Alt Zauche-Wußwerk,

Gemeinde Byhleguhre-Byhlen,

Gemeinde Märkische Heide, mit den Gemarkungen Alt Schadow, Neu Schadow, Pretschen, Plattkow, Wittmannsdorf, Schuhlen-Wiese, Bückchen, Kuschkow, Gröditsch, Groß Leuthen, Leibchel, Glietz, Groß Leine, Dollgen, Krugau, Dürrenhofe, Biebersdorf und Klein Leine,

Gemeinde Neu Zauche,

Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Groß Liebitz, Guhlen, Mochow und Siegadel,

Gemeinde Spreewaldheide,

Gemeinde Straupitz,

Landkreis Märkisch-Oderland:

Gemeinde Müncheberg mit den Gemarkungen Müncheberg, Eggersdorf bei Müncheberg und Hoppegarten bei Müncheberg,

Gemeinde Bliesdorf mit den Gemarkungen Kunersdorf - westlich der B167 und Bliesdorf - westlich der B167

Gemeinde Märkische Höhe mit den Gemarkungen Reichenberg und Batzlow,

Gemeinde Wriezen mit den Gemarkungen Haselberg, Frankenfelde, Schulzendorf, Lüdersdorf Biesdorf, Rathsdorf - westlich der B 167 und Wriezen - westlich der B167

Gemeinde Buckow (Märkische Schweiz),

Gemeinde Strausberg mit den Gemarkungen Hohenstein und Ruhlsdorf,

Gemeine Garzau-Garzin,

Gemeinde Waldsieversdorf,

Gemeinde Rehfelde mit der Gemarkung Werder,

Gemeinde Reichenow-Mögelin,

Gemeinde Prötzel mit den Gemarkungen Harnekop, Sternebeck und Prötzel östlich der B 168 und der L35,

Gemeinde Oberbarnim,

Gemeinde Bad Freienwalde mit der Gemarkung Sonnenburg,

Gemeinde Falkenberg mit den Gemarkungen Dannenberg, Falkenberg westlich der L 35, Gersdorf und Kruge,

Gemeinde Höhenland mit den Gemarkungen Steinbeck, Wollenberg und Wölsickendorf,

Landkreis Barnim:

Gemeinde Joachimsthal östlich der L220 (Eberswalder Straße), östlich der L23 (Töpferstraße und Templiner Straße), östlich der L239 (Glambecker Straße) und Schorfheide (JO) östlich der L238,

Gemeinde Friedrichswalde mit der Gemarkung Glambeck östlich der L 239,

Gemeinde Althüttendorf,

Gemeinde Ziethen mit den Gemarkungen Groß Ziethen und Klein Ziethen westlich der B198,

Gemeinde Chorin mit den Gemarkungen Golzow, Senftenhütte, Buchholz, Schorfheide (Ch), Chorin westlich der L200 und Sandkrug nördlich der L200,

Gemeinde Britz,

Gemeinde Schorfheide mit den Gemarkungen Altenhof, Werbellin, Lichterfelde und Finowfurt,

Gemeinde (Stadt) Eberswalde mit der Gemarkungen Finow und Spechthausen und der Gemarkung Eberswalde südlich der B167 und westlich der L200,

Gemeinde Breydin,

Gemeinde Melchow,

Gemeinde Sydower Fließ mit der Gemarkung Grüntal nördlich der K6006 (Landstraße nach Tuchen), östlich der Schönholzer Straße und östlich Am Postweg,

Hohenfinow südlich der B167,

Landkreis Uckermark:

Gemeinde Pinnow nördlich der B2,

Gemeinde Passow mit den Gemarkungen Briest, Passow und Schönow,

Gemeinde Mark Landin mit den Gemarkungen Landin nördlich der B2, Grünow und Schönermark,

Gemeinde Angermünde mit den Gemarkungen Frauenhagen, Mürow, Angermünde nördlich und nordwestlich der B2, Dobberzin nördlich der B2, Kerkow, Welsow, Bruchhagen, Greiffenberg, Günterberg, Biesenbrow, Görlsdorf, Wolletz und Altkünkendorf,

Gemeinde Zichow,

Gemeinde Casekow mit den Gemarkungen Blumberg, Wartin, Luckow-Petershagen und den Gemarkungen Biesendahlshof und Casekow westlich der L272 und nördlich der L27,

Gemeinde Hohenselchow-Groß Pinnow mit der Gemarkung Hohenselchow nördlich der L27,

Gemeinde Tantow,

Gemeinde Mescherin

Gemeinde Gartz (Oder) mit der Gemarkung Geesow sowie den Gemarkungen Gartz und Hohenreinkendorf nördlich der L27 und B2 bis Gartenstraße,

Gemeinde Pinnow nördlich und westlich der B2,

Landkreis Oder-Spree:

Gemeinde Storkow (Mark),

Gemeinde Spreenhagen mit den Gemarkungen Braunsdorf, Markgrafpieske, Lebbin und Spreenhagen,

Gemeinde Grünheide (Mark) mit den Gemarkungen Kagel, Kienbaum und Hangelsberg,

Gemeinde Fürstenwalde westlich der B 168 und nördlich der L 36,

Gemeinde Rauen,

Gemeinde Wendisch Rietz bis zur östlichen Uferzone des Scharmützelsees und von der südlichen Spitze des Scharmützelsees südlich der B246,

Gemeinde Reichenwalde,

Gemeinde Bad Saarow mit der Gemarkung Petersdorf und der Gemarkung Bad Saarow-Pieskow westlich der östlichen Uferzone des Scharmützelsees und ab nördlicher Spitze westlich der L35,

Gemeinde Tauche mit der Gemarkung Werder,

Gemeinde Steinhöfel mit den Gemarkungen Jänickendorf, Schönfelde, Beerfelde, Gölsdorf, Buchholz, Tempelberg und den Gemarkungen Steinhöfel, Hasenfelde und Heinersdorf westlich der L36 und der Gemarkung Neuendorf im Sande nördlich der L36,

Landkreis Spree-Neiße:

Gemeinde Peitz,

Gemeinde Turnow-Preilack,

Gemeinde Drachhausen,

Gemeinde Schmogrow-Fehrow,

Gemeinde Drehnow,

Gemeinde Teichland mit den Gemarkungen Maust und Neuendorf,

Gemeinde Dissen-Striesow,

Gemeinde Briesen,

Gemeinde Spremberg mit den Gemarkungen, Sellessen, Spremberg, Bühlow, Laubsdorf, Bagenz und den Gemarkungen Groß Buckow, Klein Buckow östlich des Tagebaues Welzow-Süd,

Gemeinde Neuhausen/Spree mit den Gemarkungen Kathlow, Haasow, Roggosen, Koppatz, Neuhausen, Frauendorf, Groß Oßnig, Groß Döbern und Klein Döbern,

Landkreis Oberspreewald-Lausitz:

Gemeinde Grünewald,

Gemeinde Hermsdorf,

Gemeinde Kroppen,

Gemeinde Ortrand,

Gemeinde Großkmehlen,

Gemeinde Lindenau.

Landkreis Elbe-Elster:

Gemeinde Großthiemig,

Landkreis Prignitz:

Gemeinde Groß Pankow mit den Gemarkungen Baek, Tangendorf und Tacken,

Gemeinde Karstadt mit den Gemarkungen Groß Warnow, Klein Warnow, Reckenzin, Streesow, Garlin, Dallmin, Postlin, Kribbe, Neuhof, Strehlen und Blüthen,

Gemeinde Pirow mit der Gemarkung Bresch,

Gemeinde Gülitz-Reetz,

Gemeinde Putlitz mit den Gemarkungen Lockstädt, Mansfeld, Laaske, Weitgendorf und Telschow,

Gemeinde Triglitz,

Gemeinde Marienfließ mit den Gemarkungen Stepenitz, Frehne und Krempendorf,

Gemeinde Kümmernitztal mit den Gemarkungen Bückow und Grabow,

Bundesland Sachsen:

Landkreis Bautzen

Gemeinde Arnsdorf,

Gemeinde Burkau,

Gemeinde Crostwitz,

Gemeinde Cunewalde,

Gemeinde Demitz-Thumitz,

Gemeinde Doberschau-Gaußig,

Gemeinde Elsterheide,

Gemeinde Frankenthal,

Gemeinde Göda,

Gemeinde Großharthau,

Gemeinde Großnaundorf,

Gemeinde Großpostwitz/O.L.,

Gemeinde Haselbachtal,

Gemeinde Hochkirch, sofern nicht bereits der Sperrzone II,

Gemeinde Königswartha, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Kubschütz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Lichtenberg,

Gemeinde Lohsa, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Nebelschütz,

Gemeinde Neschwitz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Neukirch,

Gemeinde Neukirch/Lausitz,

Gemeinde Obergurig,

Gemeinde Ohorn,

Gemeinde Oßling,

Gemeinde Panschwitz-Kuckau,

Gemeinde Puschwitz,

Gemeinde Räckelwitz,

Gemeinde Radibor, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Ralbitz-Rosenthal,

Gemeinde Rammenau,

Gemeinde Schmölln-Putzkau,

Gemeinde Schwepnitz,

Gemeinde Sohland a. d. Spree,

Gemeinde Spreetal, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Bautzen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Bernsdorf,

Gemeinde Stadt Bischhofswerda,

Gemeinde Stadt Elstra,

Gemeinde Stadt Großröhrsdorf,

Gemeinde Stadt Hoyerswerda, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Kamenz,

Gemeinde Stadt Lauta,

Gemeinde Stadt Pulsnitz,

Gemeinde Stadt Radeberg,

Gemeinde Stadt Schirgiswalde-Kirschau,

Gemeinde Stadt Wilthen,

Gemeinde Stadt Wittichenau, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Steina,

Gemeinde Steinigtwolmsdorf,

Gemeinde Wachau,

Stadt Dresden:

Stadtgebiet, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Landkreis Görlitz:

Gemeinde Beiersdorf,

Gemeinde Bertsdorf-Hörnitz,

Gemeinde Dürrhennersdorf,

Gemeinde Großschönau,

Gemeinde Großschweidnitz,

Gemeinde Hainewalde,

Gemeinde Kurort Jonsdorf,

Gemeinde Kottmar,

Gemeinde Lawalde,

Gemeinde Leutersdorf,

Gemeinde Mittelherwigsdorf,

Gemeinde Oderwitz,

Gemeinde Olbersdorf,

Gemeinde Oppach,

Gemeinde Oybin,

Gemeinde Rosenbach, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Schönau-Berzdorf a. d. Eigen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Schönbach,

Gemeinde Stadt Bernstadt a. d. Eigen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Ebersbach-Neugersdorf,

Gemeinde Stadt Herrnhut,

Gemeinde Stadt Löbau, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Neusalza-Spremberg,

Gemeinde Stadt Ostritz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Seifhennersdorf,

Gemeinde Stadt Zittau,

Landkreis Meißen:

Gemeinde Diera-Zehren östlich der Elbe,

Gemeinde Klipphausen östlich der S 177,

Gemeinde Lampertswalde, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Niederau,

Gemeinde Priestewitz,

Gemeinde Stadt Coswig, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Großenhain,

Gemeinde Stadt Meißen im Norden östlich der Elbe bis zur Bahnlinie, im Süden östlich der S 177,

Gemeinde Stadt Radebeul,

Gemeinde Weinböhla, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Bundesland Mecklenburg-Vorpommern:

Landkreis Vorpommern Greifswald

Gemeinde Penkun südlich der Autobahn A11,

Gemeinde Nadrense südlich der Autobahn A11,

Landkreis Ludwigslust-Parchim:

Gemeinde Ganzlin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Retzow, Klein Damerow, Hof Retzow, Barackendorf, Wangelin,

Gemeinde Gehlsbach mit den Ortsteilen und der Ortslage: Vietlübbe, Karbow, Hof Karbow, Karbow Ausbau, Darß, Wahlstorf, Quaßlin ,Ausbau Darß, Quaßlin Hof, Quaßliner Mühle,

Gemeinde Kritzow mit den Ortsteilen und der Ortslage: Schlemmin, Kritzow, Benzin,

Gemeinde Lübz mit den Ortsteilen und der Ortslage: Broock, Wessentin, Wessentin Ausbau, Bobzin, Lübz, Broock Ausbau, Riederfelde, Ruthen, Lutheran, Gischow, Burow, Hof Gischow, Ausbau Lutheran, Meyerberg,

Gemeinde Granzin mit den Ortsteilen und der Ortslage: Lindenbeck, Greven, Beckendorf, Bahlenrade, Granzin Ausbau, Granzin,

Gemeinde Rom mit den Ortsteilen und der Ortslage: Lancken, Stralendorf, Rom, Darze, Klein Niendorf, Paarsch,

Gemeinde Parchim mit den Ortsteilen und der Ortslage: Dargelütz, Neuhof, Kiekindemark, Neu Klockow, Möderitz, Malchow, Damm, Parchim, Voigtsdorf, Neu Matzlow,

Gemeinde Domsühl mit den Ortsteilen und der Ortslage: Severin, Bergrade Hof, Bergrade Dorf, Zieslübbe, Alt Dammerow, Schlieven, Domsühl, Domsühl-Ausbau, Neu Schlieven,

Gemeinde Lewitzrand mit den Ortsteilen und der Ortslage: Matzlow, Garwitz,

Gemeinde Spornitz mit den Ortsteilen und der Ortslage: Dütschow, Primark, Steinbeck, Spornitz,

Gemeinde Brenz mit den Ortsteilen und der Ortslage: Neu Brenz, Alt Brenz,

Gemeinde Neustadt-Glewe mit den Ortsteilen und der Ortslage: Flugplatz, Wabel,

Gemeinde Blievenstorf mit den Ortsteilen und der Ortslage: Blievenstorf,

Gemeinde Muchow mit den Ortsteilen und der Ortslage: Muchow,

Gemeinde Prislich mit den Ortsteilen und der Ortslage: Neese, Werle, Prislich, Marienhof,

Gemeinde Zierzow mit den Ortsteilen und der Ortslage: Kolbow, Zierzow,

Gemeinde Balow mit den Ortsteilen und der Ortslage: Balow,

Gemeinde Stolpe mit den Ortsteilen und der Ortslage: Granzin, Barkow, Stolpe Ausbau, Stolpe,

Gemeinde Kreien mit den Ortsteilen und der Ortslage: Kolonie Kreien, Hof Kreien, Kreien Ausbau, Kreien, Wilson.

2.   Estonija

Naslednja območja z omejitvami I v Estoniji:

Hiiu maakond.

3.   Grčija

Naslednja območja z omejitvami I v Grčiji:

in the regional unit of Drama:

the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality),

the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality),

the municipal departments of Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality),

the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality),

in the regional unit of Xanthi:

the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality),

the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality),

the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality),

in the regional unit of Rodopi:

the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality),

the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality),

the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality),

the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality),

in the regional unit of Evros:

the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality),

the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality),

the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality),

in the regional unit of Serres:

the municipal departments of Kerkini, Livadia, Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Gonimo, Mandraki, Megalochori, Rodopoli, Ano Poroia, Katw Poroia, Sidirokastro, Vamvakophyto, Promahonas, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Kastanousi and Chortero and the community departments of Achladochori, Agkistro and Kapnophyto (in Sintiki municipality),

the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality),

the municipal departments of Dasochoriou, Irakleia, Valtero, Karperi, Koimisi, Lithotopos, Limnochori, Podismeno and Chrysochorafa (in Irakleia municipality).

4.   Latvija

Naslednja območja z omejitvami I v Latviji:

Dienvidkurzemes novada Vērgales, Medzes, Grobiņas, Gaviezes, Rucavas, Nīcas, Otaņķu pagasts, Grobiņas pilsēta,

Ropažu novada Stopiņu pagasta daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes.

5.   Litva

Naslednja območja z omejitvami I v Litvi:

Klaipėdos rajono savivaldybė: Agluonėnų, Dovilų, Gargždų, Priekulės, Vėžaičių, Kretingalės ir Dauparų-Kvietinių seniūnijos,

Palangos miesto savivaldybė.

6.   Madžarska

Naslednja območja z omejitvami I na Madžarskem:

Békés megye 950950, 950960, 950970, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150 és 956160 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

Csongrád-Csanád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950,

406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Győr-Moson-Sopron megye 100550, 100650, 100950, 101050, 101350, 101450, 101550, 101560 és 102150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye 250150, 250250, 250450, 250460, 250550, 250650, 250750, 251050, 251150, 251250, 251350, 251360, 251650, 251750, 251850, 252250, kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 571550, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575050, 575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

7.   Poljska

Naslednja območja z omejitvami I na Poljskem:

w województwie kujawsko - pomorskim:

powiat rypiński,

powiat brodnicki,

powiat grudziądzki,

powiat miejski Grudziądz,

powiat wąbrzeski,

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim,

w województwie podlaskim:

gminy Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew i część gminy Kulesze Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię koleją w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

gminy Szumowo, Zambrów z miastem Zambrów i część gminy Kołaki Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

gminy Grabowo, Kolno i miasto Kolno, Turośl w powiecie kolneńskim,

w województwie mazowieckim:

powiat ostrołęcki,

powiat miejski Ostrołęka,

gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Bulkowo, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno, Staroźreby i Stara Biała w powiecie płockim,

powiat miejski Płock,

powiat ciechanowski,

gminy Baboszewo, Dzierzążnia, Joniec, Nowe Miasto, Płońsk i miasto Płońsk, Raciąż i miasto Raciąż, Sochocin w powiecie płońskim,

powiat sierpecki,

gmina Siemiątkowo w powiecie żuromińskim,

część powiatu ostrowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Radzanów, Strzegowo, Stupsk w powiecie mławskim,

powiat przasnyski,

powiat makowski,

powiat pułtuski,

część powiatu wyszkowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

część powiatu węgrowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Dąbrówka, Jadów, Klembów, Poświętne, Radzymin, Strachówka Wołomin i Tłuszcz w powiecie wołomińskim,

gminy Mokobody i Suchożebry w powiecie siedleckim,

gminy Dobre, Jakubów, Kałuszyn, Stanisławów w powiecie mińskim,

gminy Bielany i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

gminy Kowala, Wierzbica, część gminy Wolanów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie radomskim,

powiat miejski Radom,

gminy Jastrząb, Mirów, Orońsko w powiecie szydłowieckim,

powiat gostyniński,

w województwie podkarpackim:

powiat jasielski,

powiat strzyżowski,

część powiatu ropczycko – sędziszowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Pruchnik, Rokietnica, Roźwienica, w powiecie jarosławskim,

gminy Fredropol, Krasiczyn, Krzywcza, Medyka, Orły, Żurawica, Przemyśl w powiecie przemyskim,

powiat miejski Przemyśl,

gminy Gać, Jawornik Polski, Kańczuga, część gminy Zarzecze położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Mleczka w powiecie przeworskim,

powiat łańcucki,

gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski, część gminy Świlcza położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 94 i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gminy Dzikowiec, Kolbuszowa i Raniżów w powiecie kolbuszowskim,

gminy Brzostek, Jodłowa, miasto Dębica, część gminy wiejskiej Dębica położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr A4 w powiecie dębickim,

w województwie świętokrzyskim:

gminy Nowy Korczyn, Solec–Zdrój, Wiślica, część gminy Busko Zdrój położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Siedlawy-Szaniec-Podgaje-Kołaczkowice w powiecie buskim,

powiat kazimierski,

część powiatu opatowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

powiat sandomierski,

gminy Bogoria, Osiek, Staszów i część gminy Rytwiany położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 764, część gminy Szydłów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 756 w powiecie staszowskim,

powiat skarżyski,

gminy Pawłów, Wąchock, część gminy Brody położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 oraz na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie, drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy i część gminy Mirzec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno - wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

powiat ostrowiecki,

gminy Fałków, Ruda Maleniecka, Radoszyce, Smyków, część gminy Końskie położona na zachód od linii kolejowej, część gminy Stąporków położona na południe od linii kolejowej w powiecie koneckim,

gminy Bodzentyn, Bieliny, Górno, Łagów, Masłów, Miedziana Góra, Mniów, Nowa Słupia, Piekoszów, Sitkówka-Nowiny, Strawczyn, Zagnańsk, część gminy Morawica położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Czarna Nida, część gminy Daleszyce położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 764, część gminy Raków położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 756 i 764, w powiecie kieleckim,

gminy Działoszyce, Michałów, Pińczów, Złota w powiecie pińczowskim,

gminy Imielno, Jędrzejów, Nagłowice, Sędziszów, Słupia, Wodzisław w powiecie jędrzejowskim,

gminy Moskorzew, Radków, Secemin w powiecie włoszczowskim,

gmina Słupia Konecka w powiecie koneckim,

powiat miejski Kielce,

w województwie łódzkim:

gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, Nieborów, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącej od granicy miasta Łowicz do zachodniej granicy gminy oraz część gminy wiejskiej Łowicz położona na wschód od granicy miasta Łowicz i na północ od granicy gminy Nieborów w powiecie łowickim,

gminy Cielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka w powiecie rawskim,

gminy Bolimów, Głuchów, Godzianów, Lipce Reymontowskie, Maków, Nowy Kawęczyn, Skierniewice, Słupia w powiecie skierniewickim,

powiat miejski Skierniewice,

gminy Mniszków, Paradyż, Sławno i Żarnów w powiecie opoczyńskim,

powiat tomaszowski,

powiat brzeziński,

powiat łaski,

powiat miejski Łódź,

powat łódzki wschodni,

powiat pabianicki,

gmina Wieruszów, część gminy Sokolniki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 4715E, część gminy Galewice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przybyłów – Ostrówek – Dąbrówka – Zmyślona w powiecie wieruszowskim,

gminy Aleksandrów Łódzki, Stryków, miasto Zgierz w powiecie zgierskim,

gminy Bełchatów z miastem Bełchatów, Drużbice, Kluki, Rusiec, Szczerców, Zelów w powiecie bełchatowskim,

gminy Osjaków, Konopnica, Pątnów, Wierzchlas, część gminy Mokrsko położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Krzyworzeka – Mokrsko - Zmyślona – Komorniki – Orzechowiec – Poręby, część gminy Wieluń położona na wschód od zachodniej granicy miejscowości Wieluń oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Wieluń – Turów – Chotów biegnącą do zachodniej granicy gminy, część gminy Ostrówek położona na wschód od linii wyznaczonej przez rzekę Pyszna w powiecie wieluńskim,

część powiatu sieradzkiego niewymieniona w części III załącznika I,

powiat zduńskowolski,

gminy Aleksandrów, Czarnocin, Grabica, Moszczenica, Ręczno, Sulejów, Wola Krzysztoporska, Wolbórz w powiecie piotrkowskim,

powiat miejski Piotrków Trybunalski,

gminy Masłowice, Przedbórz, Wielgomłyny i Żytno w powiecie radomszczańskim,

w województwie śląskim:

gmina Koniecpol w powiecie częstochowskim,

w województwie pomorskim:

gminy Ostaszewo, miasto Krynica Morska oraz część gminy Nowy Dwór Gdański położona na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

gminy Lichnowy, Miłoradz, Nowy Staw, Malbork z miastem Malbork w powiecie malborskim,

gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

powiat gdański,

Miasto Gdańsk,

powiat tczewski,

powiat kwidzyński,

w województwie lubuskim:

gmina Lubiszyn w powiecie gorzowskim,

gmina Dobiegniew w powiecie strzelecko – drezdeneckim,

w województwie dolnośląskim:

powiat oleśnicki,

gminy Jordanów Śląski, Kąty Wrocławskie, Kobierzyce, Mietków, Sobótka, część gminy Długołęka położona na północ od linii wyznaczonej przez droge nr S8, część gminy Żórawina położona na zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie wrocławskim,

część gminy Domaniów położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie oławskim,

część powiatu miejskiego Wrocław położóna na północny zachód od linii wyznaczonej przez autostradę nr A8,

gmina Wiązów w powiecie strzelińskim,

powiat średzki,

miasto Świeradów Zdrój w powiecie lubańskim,

część powiatu wołowskiego niewymieniona w części III załącznika I,

powiat miejski Legnica,

gminy Krotoszyce, Kunice, Legnickie Pole, Miłkowice, Prochowice, Ruja w powiecie legnickim,

gminy Pielgrzymka, Świerzawa, Złotoryja z miastem Złotoryja, miasto Wojcieszów w powiecie złotoryjskim,

powiat lwówecki,

gminy Ścinawa i Lubin z miastem Lubin w powiecie lubińskim,

część powiatu trzebnickiego niewymieniona w części III załącznika I,

gmina Wądroże Wielkie w powiecie jaworskim,

gminy Cieszków, Krośnice, część gminy Milicz położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 15 biegnącej od północnej granicy gminy do południowej granicy gminy w miejcowości Lasowice w powiecie milickim,

w województwie wielkopolskim:

powiat krotoszyński,

gminy Borek Wielkopolski, Gostyń, Pępowo, Piaski, Pogorzela, w powiecie gostyńskim,

gmina Osieczna, część gminy Lipno położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S5, część gminy Święciechowa położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S5 w powiecie leszczyńskim,

powiat miejski Leszno,

gminy Granowo, Grodzisk Wielkopolski i część gminy Kamieniec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

gminy Czempiń, Kościan i miasto Kościan, Krzywiń, część gminy Śmigiel położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S5 w powiecie kościańskim,

powiat miejski Poznań,

gminy Buk, Dopiewo, Komorniki, Tarnowo Podgórne, Stęszew, Swarzędz, Pobiedziska, Czerwonak, Mosina, miasto Luboń, miasto Puszczykowo i część gminy Kórnik położona na zachód od linii wyznaczonych przez drogi: nr S11 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 434 i drogę nr 434 biegnącą od tego skrzyżowania do południowej granicy gminy, część gminy Rokietnica położona na południowy zachód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy w miejscowości Krzyszkowo do południowej granicy gminy w miejscowości Kiekrz oraz część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na południe od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie poznańskim,

gmina Kiszkowo i część gminy Kłecko położona na zachód od rzeki Mała Wełna w powiecie gnieźnieńskim,

powiat czarnkowsko-trzcianecki,

gmina Kaźmierz część gminy Duszniki położona na południowy – wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Duszniki, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez ul. Niewierską oraz drogę biegnącą przez miejscowość Niewierz do zachodniej granicy gminy, część gminy Ostroróg położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 186 i 184 biegnące od granicy gminy do miejscowości Ostroróg, a następnie od miejscowości Ostroróg przez miejscowości Piaskowo – Rudki do południowej granicy gminy, część gminy Wronki położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wartę biegnącą od zachodniej granicy gminy do przecięcia z droga nr 182, a następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 182 oraz 184 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 182 do południowej granicy gminy, miasto Szamotuły i część gminy Szamotuły położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 i drogę łączącą miejscowości Lipnica - Ostroróg do linii wyznaczonej przez wschodnią granicę miasta Szamotuły i na południe od linii kolejowej biegnącej od południowej granicy miasta Szamotuły, do południowo-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Obrzycko położona na zachód od drogi nr 185 łączącej miejscowości Gaj Mały, Słopanowo i Obrzycko do północnej granicy miasta Obrzycko, a następnie na zachód od drogi przebiegającej przez miejscowość Chraplewo w powiecie szamotulskim,

gmina Budzyń w powiecie chodzieskim,

gminy Mieścisko, Skoki i Wągrowiec z miastem Wągrowiec w powiecie wągrowieckim,

powiat pleszewski,

gmina Zagórów w powiecie słupeckim,

gmina Pyzdry w powiecie wrzesińskim,

gminy Kotlin, Żerków i część gminy Jarocin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr S11 i 15 w powiecie jarocińskim,

powiat ostrowski,

powiat miejski Kalisz,

gminy Blizanów, Brzeziny, Żelazków, Godziesze Wielkie, Koźminek, Lisków, Opatówek, Szczytniki, część gminy Stawiszyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 25 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Zbiersk, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Zbiersk – Łyczyn – Petryki biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 25 do południowej granicy gminy, część gminy Ceków- Kolonia położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Młynisko – Morawin - Janków w powiecie kaliskim,

gminy Brudzew, Dobra, Kawęczyn, Przykona, Władysławów, Turek z miastem Turek część gminy Tuliszków położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 72 biegnącej od wschodniej granicy gminy do miasta Turek a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 biegnącej od skrzyżowania z drogą nr 72 w mieście Turek do zachodniej granicy gminy w powiecie tureckim,

gminy Rzgów, Grodziec, Krzymów, Stare Miasto, część gminy Rychwał położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 25 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Rychwał, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 25 w miejscowości Rychwał do wschodniej granicy gminy w powiecie konińskim,

część gminy Kępno położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 w powiecie kępińskim,

powiat ostrzeszowski,

w województwie opolskim:

gminy Domaszowice, Wilków i część gminy Namysłów położona na zachód od linii wyznaczonej przez rzekę Głucha w powiecie namysłowskim,

gminy Wołczyn, Kluczbork, część gminy Byczyna położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 11 w powiecie kluczborskim,

gmina Praszka, część gminy Gorzów Śląski położona na południe od północnej granicy miasta Gorzów Śląski oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 45, część gminy Rudniki położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 42 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 43 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 43 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 42 w powiecie oleskim,

gminy Grodków, Lubsza, Olszanka, Skarbimierz i miasto Brzeg w powiecie brzeskim,

w województwie zachodniopomorskim:

gminy Nowogródek Pomorski, Barlinek, Myślibórz, część gminy Dębno położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 126 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 23 w miejscowości Dębno, następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 23 do skrzyżowania z ul. Jana Pawła II w miejscowości Cychry, następnie na północ od ul. Jana Pawła II do skrzyżowania z ul. Ogrodową i dalej na północ od linii wyznaczonej przez ul. Ogrodową, której przedłużenie biegnie do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim,

gminy Banie i Widuchowa, w powiecie gryfińskim,

gmina Kozielice w powiecie pyrzyckim,

gminy Bierzwnik, Krzęcin, Pełczyce w powiecie choszczeńskim,

w województwie małopolskim:

powiat brzeski,

powiat gorlicki,

powiat proszowicki,

powiat nowosądecki,

powiat miejski Nowy Sącz,

część powiatu dąbrowskiego niewymieniona w części III załącznika I,

część powiatu tarnowskiego niewymieniona w części III załącznika I.

8.   Slovaška

Naslednja območja z omejitvami I na Slovaškem:

the whole district of Medzilaborce,

the whole district of Stropkov, except municipalities included in part II,

the whole district of Svidník, except municipalities included in part II,

in the district of Veľký Krtíš, the municipalities of Ipeľské Predmostie, Veľká nad Ipľom, Hrušov, Kleňany, Sečianky,

in the district of Levice, the municipalities of Ipeľské Úľany, Plášťovce, Dolné Túrovce, Stredné Túrovce, Šahy, Tešmak,

the whole district of Krupina, except municipalities included in part II,

the whole district of Banska Bystrica, except municipalities included in part II,

in the district of Liptovsky Mikulas – municipalities of Pribylina, Jamník, Svatý Štefan, Konská, Jakubovany, Liptovský Ondrej, Beňadiková, Vavrišovo, Liptovská Kokava, Liptovský Peter, Dovalovo, Hybe, Liptovský Hrádok, Liptovský Ján, Uhorská Ves, Podtureň, Závažná Poruba, Liptovský Mikuláš, Pavčina Lehota, Demänovská Dolina, Gôtovany, Galovany, Svätý Kríž, Lazisko, Dúbrava, Malatíny, Liptovské Vlachy, Liptovské Kľačany, Partizánska Ľupča, Kráľovská Ľubeľa, Zemianska Ľubeľa, Východná – a part of municipality north from the highway D1,

in the district of Ružomberok, the municipalities of Liptovská Lužná, Liptovská Osada, Podsuchá, Ludrová, Štiavnička, Liptovská Štiavnica, Nižný Sliač, Liptovské Sliače,

the whole district of Banska Stiavnica,

the whole district of Žiar nad Hronom.

DEL II

1.   Bolgarija

Naslednja območja z omejitvami II v Bolgariji:

the whole region of Haskovo,

the whole region of Yambol,

the whole region of Stara Zagora,

the whole region of Pernik,

the whole region of Kyustendil,

the whole region of Plovdiv, excluding the areas in Part III,

the whole region of Pazardzhik, excluding the areas in Part III,

the whole region of Smolyan,

the whole region of Dobrich,

the whole region of Sofia city,

the whole region of Sofia Province,

the whole region of Blagoevgrad,

the whole region of Razgrad,

the whole region of Kardzhali,

the whole region of Burgas excluding the areas in Part III,

the whole region of Varna excluding the areas in Part III,

the whole region of Silistra, excluding the areas in Part III,

the whole region of Ruse, excluding the areas in Part III,

the whole region of Veliko Tarnovo, excluding the areas in Part III,

the whole region of Pleven, excluding the areas in Part III,

the whole region of Targovishte, excluding the areas in Part III,

the whole region of Shumen, excluding the areas in Part III,

the whole region of Sliven, excluding the areas in Part III,

the whole region of Vidin, excluding the areas in Part III.

2.   Nemčija

Naslednja območja z omejitvami II v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

Landkreis Oder-Spree:

Gemeinde Grunow-Dammendorf,

Gemeinde Mixdorf

Gemeinde Schlaubetal,

Gemeinde Neuzelle,

Gemeinde Neißemünde,

Gemeinde Lawitz,

Gemeinde Eisenhüttenstadt,

Gemeinde Vogelsang,

Gemeinde Ziltendorf,

Gemeinde Wiesenau,

Gemeinde Friedland,

Gemeinde Siehdichum,

Gemeinde Müllrose,

Gemeinde Briesen,

Gemeinde Jacobsdorf

Gemeinde Groß Lindow,

Gemeinde Brieskow-Finkenheerd,

Gemeinde Ragow-Merz,

Gemeinde Beeskow,

Gemeinde Rietz-Neuendorf,

Gemeinde Tauche mit den Gemarkungen Stremmen, Ranzig, Trebatsch, Sabrodt, Sawall, Mitweide, Lindenberg, Falkenberg (T), Görsdorf (B), Wulfersdorf, Giesensdorf, Briescht, Kossenblatt und Tauche,

Gemeinde Langewahl,

Gemeinde Berkenbrück,

Gemeinde Steinhöfel mit den Gemarkungen Arensdorf und Demitz und den Gemarkungen Steinhöfel, Hasenfelde und Heinersdorf östlich der L 36 und der Gemarkung Neuendorf im Sande südlich der L36,

Gemeinde Fürstenwalde östlich der B 168 und südlich der L36,

Gemeinde Diensdorf-Radlow,

Gemeinde Wendisch Rietz östlich des Scharmützelsees und nördlich der B 246,

Gemeinde Bad Saarow mit der Gemarkung Neu Golm und der Gemarkung Bad Saarow-Pieskow östlich des Scharmützelsees und ab nördlicher Spitze östlich der L35,

Landkreis Dahme-Spreewald:

Gemeinde Jamlitz,

Gemeinde Lieberose,

Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Goyatz, Jessern, Lamsfeld, Ressen, Speichrow und Zaue,

Landkreis Spree-Neiße:

Gemeinde Schenkendöbern,

Gemeinde Guben,

Gemeinde Jänschwalde,

Gemeinde Tauer,

Gemeinde Teichland mit der Gemarkung Bärenbrück,

Gemeinde Heinersbrück,

Gemeinde Forst,

Gemeinde Groß Schacksdorf-Simmersdorf,

Gemeinde Neiße-Malxetal,

Gemeinde Jämlitz-Klein Düben,

Gemeinde Tschernitz,

Gemeinde Döbern,

Gemeinde Felixsee,

Gemeinde Wiesengrund,

Gemeinde Spremberg mit den Gemarkungen Groß Luja, Türkendorf, Graustein, Waldesdorf, Hornow, Schönheide und Liskau,

Gemeinde Neuhausen/Spree mit den Gemarkungen Kahsel, Drieschnitz, Gablenz, Komptendorf und Sergen,

Landkreis Märkisch-Oderland:

Gemeinde Bleyen-Genschmar,

Gemeinde Neuhardenberg,

Gemeinde Golzow,

Gemeinde Küstriner Vorland,

Gemeinde Alt Tucheband,

Gemeinde Reitwein,

Gemeinde Podelzig,

Gemeinde Gusow-Platkow,

Gemeinde Seelow,

Gemeinde Vierlinden,

Gemeinde Lindendorf,

Gemeinde Fichtenhöhe,

Gemeinde Lietzen,

Gemeinde Falkenhagen (Mark),

Gemeinde Zeschdorf,

Gemeinde Treplin,

Gemeinde Lebus,

Gemeinde Müncheberg mit den Gemarkungen Jahnsfelde, Trebnitz, Obersdorf, Münchehofe und Hermersdorf,

Gemeinde Märkische Höhe mit der Gemarkung Ringenwalde,

Gemeinde Bliesdorf mit der Gemarkung Metzdorf und Gemeinde Bliesdorf – östlich der B167 bis östlicher Teil, begrenzt aus Richtung Gemarkungsgrenze Neutrebbin südlich der Bahnlinie bis Straße „Sophienhof“ dieser westlich folgend bis „Ruesterchegraben“ weiter entlang Feldweg an den Windrädern Richtung „Herrnhof“, weiter entlang „Letschiner Hauptgraben“ nord-östlich bis Gemarkungsgrenze Alttrebbin und Kunersdorf – östlich der B167,

Gemeinde Bad Freienwalde mit den Gemarkungen Altglietzen, Altranft, Bad Freienwalde, Bralitz, Hohenwutzen, Schiffmühle, Hohensaaten und Neuenhagen,

Gemeinde Falkenberg mit der Gemarkung Falkenberg östlich der L35,

Gemeinde Oderaue,

Gemeinde Wriezen mit den Gemarkungen Altwriezen, Jäckelsbruch, Neugaul, Beauregard, Eichwerder, Rathsdorf – östlich der B167 und Wriezen – östlich der B167,

Gemeinde Neulewin,

Gemeinde Neutrebbin,

Gemeinde Letschin,

Gemeinde Zechin,

Landkreis Barnim:

Gemeinde Lunow-Stolzenhagen,

Gemeinde Parsteinsee,

Gemeinde Oderberg,

Gemeinde Liepe,

Gemeinde Hohenfinow (nördlich der B167),

Gemeinde Niederfinow,

Gemeinde (Stadt) Eberswalde mit den Gemarkungen Eberswalde nördlich der B167 und östlich der L200, Sommerfelde und Tornow nördlich der B167,

Gemeinde Chorin mit den Gemarkungen Brodowin, Chorin östlich der L200, Serwest, Neuehütte, Sandkrug östlich der L200,

Gemeinde Ziethen mit der Gemarkung Klein Ziethen östlich der Serwester Dorfstraße und östlich der B198,

Landkreis Uckermark:

Gemeinde Angermünde mit den Gemarkungen Crussow, Stolpe, Gellmersdorf, Neukünkendorf, Bölkendorf, Herzsprung, Schmargendorf und den Gemarkungen Angermünde südlich und südöstlich der B2 und Dobberzin südlich der B2,

Gemeinde Schwedt mit den Gemarkungen Criewen, Zützen, Schwedt, Stendell, Kummerow, Kunow, Vierraden, Blumenhagen, Oderbruchwiesen, Enkelsee, Gatow und Hohenfelde,

Gemeinde Schöneberg mit den Gemarkungen Schöneberg, Flemsdorf und der Gemarkung Felchow östlich der B2,

Gemeinde Pinnow südlich und östlich der B2,

Gemeinde Berkholz-Meyenburg,

Gemeinde Landin mit der Gemarkung Landin südlich der B2,

Gemeinde Casekow mit der Gemarkung Woltersdorf und den Gemarkungen Biesendahlshof und Casekow östlich der L272 und südlich der L27,

Gemeinde Hohenselchow-Groß Pinnow mit der Gemarkung Groß Pinnow und der Gemarkung Hohenselchow südlich der L27,

Gemeinde Gartz (Oder) mit der Gemarkung Friedrichsthal und den Gemarkungen Gartz und Hohenreinkendorf südlich der L27 und B2 bis Gartenstraße,

Gemeinde Passow mit der Gemarkung Jamikow,

Kreisfreie Stadt Frankfurt (Oder),

Landkreis Prignitz:

Gemeinde Berge,

Gemeinde Pirow,

Gemeinde Putlitz mit den Gemarkungen Sagast, Nettelbeck, Porep, Lütkendorf und Putlitz,

Gemeinde Marienfließ mit der Gemarkung Jännersdorf,

Bundesland Sachsen:

Landkreis Bautzen:

Gemeinde Großdubrau,

Gemeinde Hochkirch nördlich der B6,

Gemeinde Königswartha östlich der B96,

Gemeinde Kubschütz nördlich der B6,

Gemeinde Laußnitz,

Gemeinde Lohsa östlich der B96,

Gemeinde Malschwitz,

Gemeinde Neschwitz östlich der B96,

Gemeinde Ottendorf-Okrilla,

Gemeinde Radibor östlich der B96,

Gemeinde Spreetal östlich der B97,

Gemeinde Stadt Bautzen östlich des Verlaufs der B96 bis Abzweig S 156 und nördlich des Verlaufs S 156 bis Abzweig B6 und nördlich des Verlaufs der B 6 bis zur östlichen Gemeindegrenze,

Gemeinde Stadt Hoyerswerda südlich des Verlaufs der B97 bis Abzweig B96 und östlich des Verlaufs der B96 bis zur südlichen Gemeindegrenze,

Gemeinde Stadt Königsbrück mit dem Ortsteil Röhrsdorf,

Gemeinde Stadt Weißenberg,

Gemeinde Stadt Wittichenau östlich der B96,

Stadt Dresden:

Stadtteile Gomlitz, Lausa/Friedersdorf, Marsdorf, Weixdorf,

Landkreis Görlitz:

Gemeinde Boxberg/O.L.,

Gemeinde Gablenz,

Gemeinde Groß Düben,

Gemeinde Hähnichen,

Gemeinde Hohendubrau,

Gemeinde Horka,

Gemeinde Kodersdorf,

Gemeinde Königshain,

Gemeinde Krauschwitz i.d. O.L.,

Gemeinde Kreba-Neudorf,

Gemeinde Markersdorf,

Gemeinde Mücka,

Gemeinde Neißeaue,

Gemeinde Quitzdorf am See,

Gemeinde Rietschen,

Gemeinde Rosenbach nördlich der S129,

Gemeinde Schleife,

Gemeinde Schönau-Berzdorf a. d. Eigen nördlich der S129,

Gemeinde Schöpstal,

Gemeinde Stadt Bad Muskau,

Gemeinde Stadt Bernstadt a. d. Eigen nördlich der S129,

Gemeinde Stadt Görlitz,

Gemeinde Stadt Löbau nördlich der B 6 von der Kreisgrenze Bautzen bis zum Abzweig der S 129, auf der S129 bis Gemeindegrenze,

Gemeinde Stadt Niesky,

Gemeinde Stadt Ostritz nördlich der S129 und K8616,

Gemeinde Stadt Reichenbach/O.L.,

Gemeinde Stadt Rothenburg/O.L.,

Gemeinde Stadt Weißwasser/O.L.,

Gemeinde Trebendorf,

Gemeinde Vierkirchen,

Gemeinde Waldhufen,

Gemeinde Weißkeißel,

Landkreis Meißen:

Gemeinde Ebersbach,

Gemeinde Lampertswalde mit den Ortsteilen Lampertswalde, Mühlbach, Quersa, Schönborn,

Gemeinde Moritzburg,

Gemeinde Schönfeld,

Gemeinde Stadt Coswig nördlich der S80 und östlich der S81,

Gemeinde Stadt Radeburg,

Gemeinde Thiendorf,

Gemeinde Weinböhla östlich der S81.

Bundesland Mecklenburg-Vorpommern:

Landkreis Ludwigslust-Parchim:

Gemeinde Parchim mit den Ortsteilen und der Ortslage: Slate,

Gemeinde Siggelkow mit den Ortsteilen und der Ortslage: Neuburg, Groß Pankow, Klein Pankow, Redlin, Siggelkow,

Gemeinde Ruhner Berge mit den Ortsteilen und der Ortslage: Marnitz, Jarchow, Leppin, Mooster, Drenkow, Malow, Tessenow, Poltnitz, Poitendorf, Zachow, Dorf Poltnitz, Suckow, Mentin, Griebow, Griebow-Mühle, Mentin Ausbau, Malower Mühle, Hof Poltnitz,

Gemeinde Karrenzin mit den Ortsteilen und den Ortslagen: Neu Herzfeld, Wulfsahl, Herzfeld, Repzin, Neu Herzfeld, Karrenzin, Karrenzin Ausbau,

Gemeinde Ziegendorf mit den Ortsteilen und Ortslagen: Stresendorf, Meierstorf (teilweise), Drefahl, Pampin, Platschow, Ziegendorf,

Gemeinde Brunow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Bauerkuhl, Klüß, Löcknitz, Brunow,

Gemeinde Groß Godems mit den Ortsteilen und Ortstlagen: Groß Godems und Klein Godems,

Gemeinde Möllenbeck mit den Ortsteilen und den Ortslagen: Möllenbeck, Horst, Carlshof und Menzendorf,

Gemeinde Dambeck mit den Ortsteilen und den Ortslagen: Dambeck,

Gemeinde Ziegendorf mit Ortsteilen und Ortslage: Neu Drefahl und Meierstorf (teilweise).

3.   Estonija

Naslednja območja z omejitvami II v Estoniji:

Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

4.   Latvija

Naslednja območja z omejitvami II v Latviji:

Aizkraukles novads,

Alūksnes novads,

Augšdaugavas novads,

Ādažu novads,

Balvu novads,

Bauskas novads,

Cēsu novads,

Dienvidkurzemes novada Aizputes, Cīravas, Lažas, Kalvenes, Kazdangas, Durbes, Dunalkas, Tadaiķu, Vecpils, Bārtas, Sakas, Bunkas, Priekules, Gramzdas, Kalētu, Virgas, Dunikas, Embūtes, Vaiņodes pagasts, Aizputes, Durbes, Pāvilostas, Priekules pilsēta,

Dobeles novads,

Gulbenes novads,

Jelgavas novads,

Jēkabpils novads,

Krāslavas novads,

Kuldīgas novads,

Ķekavas novads,

Limbažu novads,

Līvānu novads,

Ludzas novada Cirmas, Pureņu, Ņukšu, Pildas, Rundēnu, Istras, Pasienes, Zvirgzdenes, Blontu, Pušmucovas, Mērdzenes, Mežvidu, Salnavas, Malnavas, Goliševas pagasts, Līdumnieku pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa V508 un upes Kurjanka no autoceļa V510 līdz Krievijas Federācijas robežai, Ciblas pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa V508, V511, Isnaudas pagasta daļa uz ziemeļrietumiem no autoceļa V511, V506, Lauderu pagasta daļa uz dienvidrietumiem no autoceļa V544, V514, V539, Zaļesjes pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa V539, V513, P52 un A12, Kārsavas, Ludzas pilsēta,

Madonas novads,

Mārupes novads,

Ogres novads,

Olaines novads,

Preiļu novads,

Rēzeknes novads,

Ropažu novada Garkalnes, Ropažu pagasts, Stopiņu pagasta daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes, Vangažu pilsēta,

Salaspils novads,

Saldus novads,

Saulkrastu novads,

Siguldas novads,

Smiltenes novads,

Talsu novads,

Tukuma novads,

Valkas novads,

Valmieras novads,

Varakļānu novads,

Ventspils novads,

Daugavpils valstspilsētas pašvaldība,

Jelgavas valstspilsētas pašvaldība,

Jūrmalas valstspilsētas pašvaldība,

Rēzeknes valstspilsētas pašvaldība.

5.   Litva

Naslednja območja z omejitvami II v Litvi:

Alytaus miesto savivaldybė,

Alytaus rajono savivaldybė,

Anykščių rajono savivaldybė,

Akmenės rajono savivaldybė,

Birštono savivaldybė,

Biržų miesto savivaldybė,

Biržų rajono savivaldybė,

Druskininkų savivaldybė,

Elektrėnų savivaldybė,

Ignalinos rajono savivaldybė,

Jonavos rajono savivaldybė,

Joniškio rajono savivaldybė,

Jurbarko rajono savivaldybė,

Kaišiadorių rajono savivaldybė,

Kalvarijos savivaldybė,

Kauno miesto savivaldybė,

Kauno rajono savivaldybė,

Kazlų rūdos savivaldybė,

Kelmės rajono savivaldybė,

Kėdainių rajono savivaldybė,

Klaipėdos rajono savivaldybė: Judrėnų, Endriejavo ir Veiviržėnų seniūnijos,

Kupiškio rajono savivaldybė,

Kretingos rajono savivaldybė,

Lazdijų rajono savivaldybė,

Marijampolės savivaldybė,

Mažeikių rajono savivaldybė,

Molėtų rajono savivaldybė,

Pagėgių savivaldybė,

Pakruojo rajono savivaldybė,

Panevėžio rajono savivaldybė,

Panevėžio miesto savivaldybė,

Pasvalio rajono savivaldybė,

Radviliškio rajono savivaldybė,

Rietavo savivaldybė,

Prienų rajono savivaldybė,

Plungės rajono savivaldybė,

Raseinių rajono savivaldybė,

Rokiškio rajono savivaldybė,

Skuodo rajono savivaldybės,

Šakių rajono savivaldybė,

Šalčininkų rajono savivaldybė,

Šiaulių miesto savivaldybė,

Šiaulių rajono savivaldybė,

Šilutės rajono savivaldybė,

Širvintų rajono savivaldybė,

Šilalės rajono savivaldybė,

Švenčionių rajono savivaldybė,

Tauragės rajono savivaldybė,

Telšių rajono savivaldybė,

Trakų rajono savivaldybė,

Ukmergės rajono savivaldybė,

Utenos rajono savivaldybė,

Varėnos rajono savivaldybė,

Vilniaus miesto savivaldybė,

Vilniaus rajono savivaldybė,

Vilkaviškio rajono savivaldybė,

Visagino savivaldybė,

Zarasų rajono savivaldybė.

6.   Madžarska

Naslednja območja z omejitvami II na Madžarskem:

Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950850, 950860, 951050, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 952150, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 953250, 953260, 953270, 953350, 953450, 953550, 953560, 953950, 954050, 954060, 954150, 956250, 956350, 956450, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Borsod-Abaúj-Zemplén megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Fejér megye 403150, 403160, 403250, 403260, 403350, 404250, 404550, 404560, 404570, 405450, 405550, 405650, 406450 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Hajdú-Bihar megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Heves megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750250, 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751250, 751260, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 751850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye: 250350, 250850, 250950, 251450, 251550, 251950, 252050, 252150, 252350, 252450, 252460, 252550, 252650, 252750, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350, 253450 és 253550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Nógrád megye valamennyi vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 570950, 571050, 571150, 571250, 571350, 571650, 571750, 571760, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250, 577250, 580050 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe.

7.   Poljska

Naslednja območja z omejitvami II na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Stare Juchy, Prostki oraz gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

powiat elbląski,

powiat miejski Elbląg,

powiat gołdapski,

powiat piski,

powiat bartoszycki,

powiat olecki,

powiat giżycki,

powiat braniewski,

powiat kętrzyński,

powiat lidzbarski,

gminy Jedwabno, Szczytno i miasto Szczytno i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

powiat mrągowski,

powiat węgorzewski,

gminy Dobre Miasto, Dywity, Świątki, Jonkowo, Gietrzwałd, Olsztynek, Stawiguda, Jeziorany, Kolno, część gminy Biskupiec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 57 w powiecie olsztyńskim,

powiat miejski Olsztyn,

powiat nidzicki,

gminy Kisielice, Susz, Zalewo w powiecie iławskim,

część powiatu ostródzkiego niewymieniona w części III załącznika I,

w województwie podlaskim:

powiat bielski,

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

powiat siemiatycki,

powiat hajnowski,

gminy Ciechanowiec, Klukowo, Szepietowo, Kobylin-Borzymy, Nowe Piekuty, Sokoły i część gminy Kulesze Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie wysokomazowieckim,

gmina Rutki i część gminy Kołaki Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

gminy Mały Płock i Stawiski w powiecie kolneńskim,

powiat białostocki,

powiat suwalski,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok,

w województwie mazowieckim:

gminy Domanice, Korczew, Kotuń, Mordy, Paprotnia, Przesmyki, Siedlce, Skórzec, Wiśniew, Wodynie, Zbuczyn w powiecie siedleckim,

powiat miejski Siedlce,

gminy Ceranów, Jabłonna Lacka, Kosów Lacki, Repki, Sabnie, Sterdyń w powiecie sokołowskim,

powiat łosicki,

powiat sochaczewski,

powiat zwoleński,

powiat kozienicki,

powiat lipski,

gminy Gózd, Iłża, Jastrzębia, Jedlnia Letnisko, Pionki z miastem Pionki, Skaryszew, Jedlińsk, Przytyk, Zakrzew w powiecie radomskim,

gminy Bodzanów, Słubice, Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim,

powiat nowodworski,

gminy Czerwińsk nad Wisłą, Naruszewo, Załuski w powiecie płońskim,

gminy: miasto Kobyłka, miasto Marki, miasto Ząbki, miasto Zielonka w powiecie wołomińskim,

powiat garwoliński,

gminy Boguty – Pianki, Brok, Zaręby Kościelne, Nur, Małkinia Górna, część gminy wiejskiej Ostrów Mazowiecka położona na południe od miasta Ostrów Mazowiecka i na południowy - wschód od linii wyznaczonej przez drogę S8 biegnącą od południowej granicy miasta Ostrów Mazowiecka w powiecie ostrowskim,

część gminy Sadowne położona na północny- zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Łochów położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie węgrowskim,

część gminy Brańszczyk położona na południowy – wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 w powiecie wyszkowskim,

gminy Chlewiska i Szydłowiec w powiecie szydłowieckim,

gminy Cegłów, Dębe Wielkie, Halinów, Latowicz, Mińsk Mazowiecki i miasto Mińsk Mazowiecki, Mrozy, Siennica, miasto Sulejówek w powiecie mińskim,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

powiat grójecki,

powiat grodziski,

powiat żyrardowski,

powiat białobrzeski,

powiat przysuski,

powiat miejski Warszawa,

w województwie lubelskim:

powiat bialski,

powiat miejski Biała Podlaska,

gminy Batorz, Godziszów, Janów Lubelski, Modliborzyce w powiecie janowskim,

powiat puławski,

powiat rycki,

powiat łukowski,

powiat lubelski,

powiat miejski Lublin,

powiat lubartowski,

powiat łęczyński,

powiat świdnicki,

gminy Aleksandrów, Biszcza, Józefów, Księżpol, Łukowa, Obsza, Potok Górny, Tarnogród w powiecie biłgorajskim,

gminy Dołhobyczów, Mircze, Trzeszczany, Uchanie i Werbkowice w powiecie hrubieszowskim,

powiat krasnostawski,

powiat chełmski,

powiat miejski Chełm,

powiat tomaszowski,

część powiatu kraśnickiego niewymieniona w części III załącznika I,

powiat opolski,

powiat parczewski,

powiat włodawski,

powiat radzyński,

powiat miejski Zamość,

gminy Adamów, Grabowiec, Komarów – Osada, Krasnobród, Łabunie, Miączyn, Nielisz, Sitno, Skierbieszów, Stary Zamość, Zamość w powiecie zamojskim,

w województwie podkarpackim:

część powiatu stalowowolskiego niewymieniona w części III załącznika I,

gminy Cieszanów, Horyniec - Zdrój, Narol, Stary Dzików, Oleszyce, Lubaczów z miastem Lubaczów w powiecie lubaczowskim,

gmina Stubno w powiecie przemyskim,

gminy Chłopice, Jarosław z miastem Jarosław, Pawłosiów i Wiązownice w powiecie jarosławskim,

gmina Kamień w powiecie rzeszowskim,

gminy Cmolas, Majdan Królewski i Niwiska powiecie kolbuszowskim,

powiat leżajski,

powiat niżański,

powiat tarnobrzeski,

gminy Adamówka, Sieniawa, Tryńcza, Przeworsk z miastem Przeworsk, Zarzeczew powiecie przeworskim,

w województwie pomorskim:

gminy Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim,

gmina Stare Pole w powiecie malborskim,

gminy Stegny, Sztutowo i część gminy Nowy Dwór Gdański położona na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

w województwie świętokrzyskim:

gmina Tarłów i część gminy Ożarów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim,

część gminy Brody położona wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 i na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie oraz przez drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy i część gminy Mirzec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno – wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

gmina Gowarczów, część gminy Końskie położona na wschód od linii kolejowej, część gminy Stąporków położona na północ od linii kolejowej w powiecie koneckim,

w województwie lubuskim:

gminy Bogdaniec, Deszczno, Kłodawa, Kostrzyn nad Odrą, Santok, Witnica w powiecie gorzowskim,

powiat miejski Gorzów Wielkopolski,

gminy Drezdenko, Strzelce Krajeńskie, Stare Kurowo, Zwierzyn w powiecie strzelecko – drezdeneckim,

powiat żarski,

gmina Cybinka w powiecie słubickim,

gminy Gozdnica i Wymiarki w powiecie żagańskim,

gminy Bobrowice, Bytnica, Gubin z miastem Gubin, Maszewo, Krosno Odrzańskie w powiecie krośnieńskim,

w województwie dolnośląskim:

powiat zgorzelecki,

gminy Grębocice i Polkowice w powiecie polkowickim,

gmina Rudna w powiecie lubińskim,

gminy Leśna, Lubań i miasto Lubań, Olszyna, Platerówka, Skierczyn w powiecie lubańskim,

część powiatu miejskiego Wrocław położona na południowy wschód od linii wyznaczonej przez autostradę A8,

gminy Czernica, Siechnice, część gminy Długołęka położona na południe od linii wyznaczonej przez droge nr S8, część gminy Żórawina położona na wschód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie wrocławskim,

gminy Jelcz- Laskowice, Oława z miastem Oława i część gminy Domaniów położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie oławskim,

w województwie wielkopolskim:

powiat wolsztyński,

gmina Wielichowo, Rakoniewice część gminy Kamieniec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

gminy Wijewo, Włoszakowice, część gminy Lipno położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S5 i część gminy Święciechowa położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S5 w powiecie leszczyńskim,

część gminy Śmigiel położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S5 w powiecie kościańskim,

powiat obornicki,

część gminy Połajewo na położona na południe od drogi łączącej miejscowości Chraplewo, Tarnówko-Boruszyn, Krosin, Jakubowo, Połajewo - ul. Ryczywolska do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie czarnkowsko-trzcianeckim,

gmina Suchy Las, część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na północ od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Rokietnica położona na północ i na wschód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy w miejscowości Krzyszkowo do południowej granicy gminy w miejscowości Kiekrz w powiecie poznańskim,

część gminy Szamotuły położona na wschód od wschodniej granicy miasta Szamotuły i na północ od linii kolejowej biegnącej od południowej granicy miasta Szamotuły do południowo-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Obrzycko położona na wschód od drogi nr 185 łączącej miejscowości Gaj Mały, Słopanowo i Obrzycko do północnej granicy miasta Obrzycko, a następnie na wschód od drogi przebiegającej przez miejscowość Chraplewo w powiecie szamotulskim,

gmina Malanów, część gminy Tuliszków położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 72 biegnącej od wschodniej granicy gminy do miasta Turek, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 72 w mieście Turek do zachodniej granicy gminy w powiecie tureckim,

część gminy Rychwał położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 25 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Rychwał, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 biegnącą od skrzyżowania z drogę nr 25 w miejscowości Rychwał do wschodniej granicy gminy w powiecie konińskim,

gmina Mycielin, część gminy Stawiszyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 25 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Zbiersk, a następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Zbiersk – Łyczyn – Petryki biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 25 do południowej granicy gminy, część gminy Ceków- Kolonia położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Młynisko – Morawin - Janków w powiecie kaliskim,

w województwie łódzkim:

gminy Białaczów, Drzewica, Opoczno i Poświętne w powiecie opoczyńskim,

gminy Biała Rawska, Regnów i Sadkowice w powiecie rawskim,

gmina Kowiesy w powiecie skierniewickim,

w województwie zachodniopomorskim:

gmina Boleszkowice i część gminy Dębno położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 126 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 23 w miejscowości Dębno, następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 23 do skrzyżowania z ul. Jana Pawła II w miejscowości Cychry, następnie na południe od ul. Jana Pawła II do skrzyżowania z ul. Ogrodową i dalej na południe od linii wyznaczonej przez ul. Ogrodową, której przedłużenie biegnie do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim,

gminy Cedynia, Chojna, Mieszkowice, Moryń, Trzcińsko – Zdrój w powiecie gryfińskim.

8.   Slovaška

Naslednja območja z omejitvami II na Slovaškem:

the whole district of Gelnica,

the whole district of Poprad

the whole district of Spišská Nová Ves,

the whole district of Levoča,

the whole district of Kežmarok

in the whole district of Michalovce except municipalities included in zone III,

the whole district of Košice-okolie,

the whole district of Rožnava,

the whole city of Košice,

the whole district of Sobrance,

the whole district of Vranov nad Topľou,

the whole district of Humenné except municipalities included in zone III,

the whole district of Snina,

the whole district of Prešov,

in the whole district of Sabinov,

in the district of Stropkov, the whole municipalities of Bžany, Lomné, Kručov, Nižná Olšava, Miňovce, Turany nad Ondavou, Vyšný Hrabovec, Tokajík, Mrázovce, Breznica, Brusnica, Krišľovce, Jakušovce, Kolbovce,

in the district of Svidník, the whole municipalities of Dukovce, Želmanovce, Kuková, Kalnište, Lužany pri Ondave, Lúčka, Giraltovce, Kračúnovce, Železník, Kobylince, Mičakovce, Fijaš,

the whole district of Bardejov,

the whole district of Stará Ľubovňa,

the whole district of Revúca,

the whole district of Rimavská Sobota,

in the district of Veľký Krtíš, the whole municipalities not included in part I,

the whole district of Lučenec,

the whole district of Poltár

the whole district of Zvolen,

the whole district of Detva,

in the district of Krupina the whole municipalities of Senohrad, Horné Mladonice, Dolné Mladonice, Čekovce, Lackov, Zemiansky Vrbovok, Kozí Vrbovok, Čabradský Vrbovok, Cerovo, Trpín, Litava,

In the district of Banska Bystica, the whole municipalites of Kremnička, Malachov, Badín, Vlkanová, Hronsek, Horná Mičiná, Dolná Mičiná, Môlča Oravce, Čačín, Čerín, Bečov, Sebedín, Dúbravica, Hrochoť, Poniky, Strelníky, Povrazník, Ľubietová, Brusno, Banská Bystrica,

the whole district of Brezno,

in the district of Liptovsky Mikuláš, the municipalities of Važec, Malužiná, Kráľova lehota, Liptovská Porúbka, Nižná Boca, Vyšná Boca a Východná – a part of municipality south of the highway D1.

DEL III

1.   Bolgarija

Naslednja območja z omejitvami III v Bolgariji:

the whole region of Gabrovo,

the whole region of Lovech,

the whole region of Montana,

the Pazardzhik region:

the whole municipality of Pazardzhik,

the whole municipality of Panagyurishte,

the whole municipality of Lesichevo,

the whole municipality of Septemvri,

the whole municipality of Strelcha,

the Pleven region:

the whole municipality of Belene,

the whole municipality of Gulyantzi,

the whole municipality of Dolna Mitropolia,

the whole municipality of Dolni Dabnik,

the whole municipality of Iskar,

the whole municipality of Knezha,

the whole municipality of Nikopol,

the whole municipality of Pordim,

the whole municipality of Cherven bryag,

the Plovdiv region

the whole municipality of Hisar,

the whole municipality of Suedinenie,

the whole municipality of Maritsa

the whole municipality of Rodopi,

the whole municipality of Plovdiv,

the Ruse region:

the whole municipality of Dve mogili,

the Shumen region:

the whole municipality of Veliki Preslav,

the whole municipality of Venetz,

the whole municipality of Varbitza,

the whole municipality of Kaolinovo,

the whole municipality of Novi pazar,

the whole municipality of Smyadovo,

the whole municipality of Hitrino,

the Silistra region:

the whole municipality of Alfatar,

the whole municipality of Glavinitsa,

the whole municipality of Dulovo

the whole municipality of Kaynardzha,

the whole municipality of Tutrakan,

the Sliven region:

the whole municipality of Kotel,

the whole municipality of Nova Zagora,

the whole municipality of Tvarditza,

the Targovishte region:

the whole municipality of Antonovo,

the whole municipality of Omurtag,

the whole municipality of Opaka,

the Vidin region,

the whole municipality of Belogradchik,

the whole municipality of Boynitza,

the whole municipality of Bregovo,

the whole municipality of Gramada,

the whole municipality of Dimovo,

the whole municipality of Kula,

the whole municipality of Makresh,

the whole municipality of Novo selo,

the whole municipality of Ruzhintzi,

the whole municipality of Chuprene,

the Veliko Tarnovo region:

the whole municipality of Veliko Tarnovo,

the whole municipality of Gorna Oryahovitza,

the whole municipality of Elena,

the whole municipality of Zlataritza,

the whole municipality of Lyaskovetz,

the whole municipality of Pavlikeni,

the whole municipality of Polski Trambesh,

the whole municipality of Strazhitza,

the whole municipality of Suhindol,

the whole region of Vratza,

in Varna region:

the whole municipality of Avren,

the whole municipality of Beloslav,

the whole municipality of Byala,

the whole municipality of Dolni Chiflik,

the whole municipality of Devnya,

the whole municipality of Dalgopol,

the whole municipality of Provadia,

the whole municipality of Suvorovo,

the whole municipality of Varna,

the whole municipality of Vetrino,

in Burgas region:

the whole municipality of Burgas,

the whole municipality of Kameno,

the whole municipality of Malko Tarnovo,

the whole municipality of Primorsko,

the whole municipality of Sozopol,

the whole municipality of Sredets,

the whole municipality of Tsarevo,

the whole municipality of Sungurlare,

the whole municipality of Ruen,

the whole municipality of Aytos.

2.   Italija

Naslednja območja z omejitvami III v Italiji:

tutto il territorio della Sardegna.

3.   Latvija

Naslednja območja z omejitvami III v Latviji:

Ludzas novada Briģu, Nirzas pagasts, Līdumnieku pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa V508 un upes Kurjanka posmā no autoceļa V510 līdz Krievijas Federācijas robežai, Ciblas pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa V508, V511, Isnaudas pagasta daļa uz dienvidaustrumiem no autoceļa V511, V506, Lauderu pagasta daļa uz ziemeļaustrumiem no autoceļa V544, V514, V539, Zaļesjes pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa V539, V513, P52 un A12, Zilupes pilsēta.

4.   Poljska

Naslednja območja z omejitvami III na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

powiat działdowski,

część powiatu iławskiego niewymieniona w części II załącznika I,

powiat nowomiejski,

gminy Dąbrówno, Grunwald i Ostróda z miastem Ostróda w powiecie ostródzkim,

część powiatu olsztyńskiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Barczewo, Purda, część gminy Biskupiec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr w powiecie olsztyńskim,

gminy Dźwierzuty, Pasym w powiecie szczycieńskim,

w województwie mazowieckim:

część powiatu żuromińskiego niewymieniona w części I załącznika I,

część powiatu mławskiego niewymieniona w części I załącznika I,

w województwie lubelskim:

gminy Radecznica, Sułów, Szczebrzeszyn, Zwierzyniec w powiecie zamojskim,

gminy Biłgoraj z miastem Biłgoraj, Goraj, Frampol, Tereszpol i Turobin w powiecie biłgorajskim,

gminy Horodło, Hrubieszów z miastem Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

gminy Dzwola, Chrzanów i Potok Wielki w powiecie janowskim,

gminy Gościeradów i Trzydnik Duży w powiecie kraśnickim,

w województwie podkarpackim:

powiat mielecki,

gminy Radomyśl nad Sanem i Zaklików w powiecie stalowowolskim,

część gminy Ostrów położona na północ od drogi linii wyznaczonej przez drogę nr A4 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 986, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 986 biegnącą od tego skrzyżowania do miejscowości Osieka i dalej na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Osieka_- Blizna w powiecie ropczycko – sędziszowskim,

gminy Czarna, Pilzno, Żyraków i część gminy wiejskiej Dębica położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A4 w powiecie dębickim,

gmina Wielkie Oczy w powiecie lubaczowskim,

gminy Laszki, Radymno z miastem Radymno, w powiecie jarosławskim,

w województwie lubuskim:

gminy Górzyca, Ośno Lubuskie, Rzepin, Słubice w powiecie słubickim,

gmina Dąbie w powiecie krośnieńskim,

gminy Brzeźnica, Iłowa, Małomice, Niegosławice, Szprotawa, Żagań z miastem Żagań w powiecie żagańskim,

powiat sulęciński,

powiat międzyrzecki,

powiat nowosolski,

powiat wschowski,

powiat świebodziński,

powiat zielonogórski

powiat miejski Zielona Góra,

w województwie wielkopolskim:

gminy Krzemieniewo, Rydzyna w powiecie leszczyńskim,

gminy Krobia i Poniec w powiecie gostyńskim,

powiat rawicki,

powiat nowotomyski,

powiat międzychodzki,

gmina Pniewy, część gminy Duszniki położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Duszniki, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez ul. Niewierską oraz drogę biegnącą przez miejscowość Niewierz do zachodniej granicy gminy, część gminy Ostroróg położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 186 i 184 biegnące od granicy gminy do miejscowości Ostroróg, a następnie od miejscowości Ostroróg przez miejscowości Piaskowo – Rudki do południowej granicy gminy, część gminy Wronki położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Wartę biegnącą od zachodniej granicy gminy do przecięcia z droga nr 182, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 182 oraz 184 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 182 do południowej granicy gminy, część gminy Szamotuły położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 i drogę łączącą miejscowości Lipnica - Ostroróg w powiecie szamotulskim,

gminy Baranów, Bralin, Perzów, Łęka Opatowska, Rychtal, Trzcinica, część gminy Kępno położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 w powiecie kępińskim,

w województwie dolnośląskim:

powiat górowski,

gminy Prusice i Żmigród w powiecie trzebnickim,

powiat głogowski,

powiat bolesławiecki,

gminy Chocianów, Gaworzyce, Radwanice i Przemków w powiecie polkowickim,

gmina Chojnów i miasto Chojnów w powiecie legnickim,

gmina Zagrodno w powiecie złotoryjskim,

część gminy Wołów położona na północ od linii wyznaczonej prze drogę nr 339 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Pełczyn, a następnie na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 339 i łączącą miejscowości Pełczyn – Smogorzówek, część gminy Wińsko polożona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 36 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Wińsko, a nastęnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 36 w miejscowości Wińsko i łączącą miejscowości Wińsko_- Smogorzów Wielki – Smogorzówek w powiecie wołowskim,

część gminy Milicz położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 15 biegnącej od północnej granicy gminy do południowej granicy gminy w miejcowości Lasowice w powiecie milickim,

w województwie świętokrzyskim:

gminy Gnojno, Pacanów, Stopnica, Tuczępy, część gminy Busko Zdrój położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Siedlawy-Szaniec- Podgaje-Kołaczkowice w powiecie buskim,

gminy Łubnice, Oleśnica, Połaniec, część gminy Rytwiany położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 764, część gminy Szydłów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 756 w powiecie staszowskim,

gminy Chęciny, Chmielnik, Łopuszno, Pierzchnica, część gminy Morawica położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Czarna Nida, część gminy Daleszyce położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 764, część gminy Raków położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 756 i 764 w powiecie kieleckim,

gminy Kluczewsko, Krasocin, Włoszczowa w powiecie włoszczowskim,

gmina w powiecie pińczowskim,

gminy Małogoszcz, Oksa, Sobków w powiecie jędrzejowskim,

w województwie łódzkim:

gminy Bolesławiec, Czastary, Lututów, Łubnice, część gminy Sokolniki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 4715E, część gminy Galewice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przybyłów – Ostrówek – Dąbrówka – Zmyślona w powiecie wieruszowskim,

gminy Biała, Czarnożyły, Skomlin, część gminy Mokrsko położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Krzyworzeka – Mokrsko - Zmyślona – Komorniki – Orzechowiec – Poręby, część gminy Wieluń położona na zachód od miejscowości Wieluń oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Wieluń – Turów – Chotów biegnącą do zachodniej granicy gminy, część gminy Ostrówek położona na zachód od linii wyznaczonej przez rzekę Pyszna w powiecie wieluńskim,

część gminy Złoczew położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 482 biegnącą od zachodniej granicy gminy w miejscowości Uników do miejscowości Złoczew, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 477 biegnącą od miejscowości Złoczew do południowej granicy gminy, część gminy Klonowa położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy gminy, łączącą miejscowości Owieczki - Klonowa – Górka Klonowska - Przybyłów w powiecie sieradzkim,

w województwie opolskim:

część gminy Gorzów Śląski położona na północ od miasta Gorzów Śląski oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 4715E w powiecie oleskim,

część gminy Byczyna położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 11 w powiecie kluczborskim,

część gminy Namysłów położona na wschód od linii wyznaczonej przez rzekę Głucha w powiecie namysłowskim,

w województwie małopolskim:

gminy Dąbrowa Tarnowska, Radgoszcz, Szczucin w powiecie dąbrowskim,

gminy Lisia Góra, Pleśna, Ryglice, Skrzyszów, Tarnów, Tuchów w powiecie tarnowskim,

powiat miejski Tarnów.

5.   Romunija

Naslednja območja z omejitvami III v Romuniji:

Zona orașului București,

Județul Constanța,

Județul Satu Mare,

Județul Tulcea,

Județul Bacău,

Județul Bihor,

Județul Bistrița Năsăud,

Județul Brăila,

Județul Buzău,

Județul Călărași,

Județul Dâmbovița,

Județul Galați,

Județul Giurgiu,

Județul Ialomița,

Județul Ilfov,

Județul Prahova,

Județul Sălaj,

Județul Suceava

Județul Vaslui,

Județul Vrancea,

Județul Teleorman,

Judeţul Mehedinţi,

Județul Gorj,

Județul Argeș,

Judeţul Olt,

Judeţul Dolj,

Județul Arad,

Județul Timiș,

Județul Covasna,

Județul Brașov,

Județul Botoșani,

Județul Vâlcea,

Județul Iași,

Județul Hunedoara,

Județul Alba,

Județul Sibiu,

Județul Caraș-Severin,

Județul Neamț,

Județul Harghita,

Județul Mureș,

Județul Cluj,

Județul Maramureş.

6.   Slovaška

Naslednja območja z omejitvami III na Slovaškem:

In the district of Lučenec: Lučenec a jeho časti, Panické Dravce, Mikušovce, Pinciná, Holiša, Vidiná, Boľkovce, Trebeľovce, Halič, Stará Halič, Tomášovce, Trenč, Veľká nad Ipľom, Buzitka (without settlement Dóra), Prša, Nitra nad Ipľom, Mašková, Lehôtka, Kalonda, Jelšovec, Ľuboreč, Fiľakovské Kováče, Lipovany, Mučín, Rapovce, Lupoč, Gregorova Vieska, Praha,

In the district of Poltár: Kalinovo, Veľká Ves,

the whole district of Trebišov’,

The whole district of Vranov and Topľou,

In the district of Veľký Krtíš: Malé Zlievce, Glabušovce, Olováry, Zombor, Čeláre, Bušince, Kováčovce, Vrbovka, Kiarov, Záhorce, Želovce, Sklabiná, Nová Ves, Obeckov, Dolné Plachtince, Stredné Plachtince, Horné Plachtince, Malý Krtíš, Veľký Krtíš, Modrý kameň, Veľké Straciny, Malé Straciny, Dolné Strháre, Horné Strháre, Pôtor, Horná Strehová, Slovenské Kračany, Chrťany, Závada, Vieska, Dolná strehová, Ľuboriečka, Veľké Zlievce, Muľa, Opatovská Nová ves, Bátorová, Nenince, Pribelce,

In the district of Brezno: Brezno, Čierny Balog, Drábsko, Sihla, Pohronská Polhora, Michalová, Bacúch, Beňuš, Braväcovo, Jarabá, Bystrá, Horná Lehota, Mýto pod ďumbierom, Podbrezová, Osrblie, Hronec, Valaská,

In the district of Humenné: Lieskovec, Myslina, Humenné, Jasenov, Brekov , Závadka, Topoľovka, Hudcovce, Ptičie, Chlmec, Porúbka, Brestov, Gruzovce, Ohradzany, Slovenská Volová, Karná, Lackovce, Kochanovce, Hažín nad Cirochou,

In the district of Michalovce: Strážske, Staré, Oreské, Zbudza, Voľa, Nacina Ves, Pusté Čemerné, Lesné, Rakovec nad Ondavou, Petríkovce, Oborín, Veľké Raškovce, Beša.


SKLEPI

1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/146


SKLEP SVETA (EU) 2021/2111

z dne 25. novembra 2021

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani v zvezi z ustanovitvijo Delovne skupine za ribištvo in sprejetjem njenega poslovnika

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 29. aprila 2021 sprejel Sklep (EU) 2021/689 (1) o sklenitvi Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju). Sporazum o trgovini in sodelovanju je začel veljati 1. maja 2021.

(2)

S členom 8(1), točka (q), Sporazuma o trgovini in sodelovanju se ustanavlja Specializirani odbor za ribištvo. Njegova pooblastila so določena v členu 8(4) Sporazuma o trgovini in sodelovanju. Naloge in področja pristojnosti Specializiranega odbora za ribištvo so navedene v neizčrpnem seznamu v členu 508 Sporazuma o trgovini in sodelovanju.

(3)

Člen 8(4), točka (f), Sporazuma o trgovini in sodelovanju pooblašča Specializirani odbor za ribištvo, da vzpostavi, nadzira, usklajuje in razpusti delovne skupine. Na podlagi člena 9(2) Sporazuma o trgovini in sodelovanju vsaka ustanovljena delovna skupina pod nadzorom odbora pomaga temu odboru pri izvajanju njegovih nalog in zlasti pripravlja delo odbora ter izvaja vse naloge, ki jih delovni skupini dodeli ta odbor. Člen 9(4) Sporazuma o trgovini in sodelovanju določa, da vsaka ustanovljena delovna skupina sporazumno določi svoj poslovnik, časovni razpored sestankov in dnevni red.

(4)

Svet je 5. oktobra 2021 sprejel Sklep (EU) 2021/1765 (3) o stališču, ki se za obdobje 2021–2026 v imenu Unije zastopa v Specializiranem odboru za ribištvo. Ta sklep zajema nadzor in usklajevanje delovnih skupin tega odbora, ne pa tudi njihove ustanovitve in razpustitve.

(5)

Primerno je, da Specializirani odbor za ribištvo na podlagi člena 8(4), točka (f), Sporazuma o trgovini in sodelovanju ustanovi Delovno skupino za ribištvo, ki deluje pod njegovim nadzorom. Delovna skupina za ribištvo bi morala določiti svoj poslovnik in o svojih dejavnostih redno poročati Specializiranemu odboru za ribištvo.

(6)

Delovna skupina za ribištvo bi morala delovati kot forum za izmenjavo informacij, tehnične razprave in medsebojno posvetovanje. Delovna skupina za ribištvo naj ne bi sprejemala aktov ali ukrepov s pravnim učinkom, z izjemo svojega poslovnika. Ker ni mogoče izključiti možnosti, da Delovna skupina za ribištvo pri izvajanju nalog, ki ji jih dodeli Specializirani odbor za ribištvo, pripravi ali izjemoma sprejme akte s pravnim učinkom, je primerno določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na sejah Delovne skupine za ribištvo v takih primerih.

(7)

Stališče, ki se v imenu Unije sprejme v Specializiranem odboru za ribištvo glede ustanovitve Delovne skupine za ribištvo, kakor tudi stališča, ki se v imenu Unije sprejmejo v Delovni skupini za ribištvo v zvezi s sprejetjem njenega poslovnika in glede drugih aktov s pravnim učinkom, ter njihovo opredelitev bi moral določiti Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodb, Sklepa (EU) 2021/689 in tega sklepa.

(8)

Seje Delovne skupine za ribištvo bi bilo treba pripraviti s tesnim sodelovanjem in udeležbo Sveta in njegovih pripravljalnih teles.

(9)

Evropski parlament se nemudoma in izčrpno obvesti na podlagi člena 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Specializiranem odboru za ribištvo, glede ustanovitve Delovne skupine za ribištvo, je določeno v Prilogi I k temu sklepu.

2.   Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Delovni skupini za ribištvo v zvezi s sprejetjem poslovnika Delovne skupine za ribištvo, in njegova opredelitev, sta določena v Prilogi II k temu sklepu.

3.   Stališče Unije v okviru Delovne skupine za ribištvo, kadar je ta delovna skupina pozvana, da pripravi ali sprejme akte s pravnim učinkom, se dodatno opredeli v skladu s Prilogo III k temu sklepu.

Člen 2

Svet ta sklep po potrebi oceni in, kadar je to ustrezno, na predlog Komisije revidira. Pregled se v vsakem primeru opravi do 31. decembra 2022.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 25. novembra 2021

Za Svet

predsednik

Z. POČIVALŠEK


(1)  Sklep Sveta (EU) 2021/689 z dne 29. aprila 2021 o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani in Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov (UL L 149, 30.4.2021, str. 2.).

(2)  Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 149, 30.4.2021, str. 10).

(3)  Sklep Sveta (EU) 2021/1765 z dne 5. oktobra 2021 o stališču, ki se za obdobje 2021–2026 v imenu Evropske unije zastopa v Specializiranem odboru za ribištvo, ustanovljenem na podlagi Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 355, 7.10.2021, str. 135).


PRILOGA I

STALIŠČE, KI SE V IMENU UNIJE ZASTOPA V SPECIALIZIRANEM ODBORU ZA RIBIŠTVO GLEDE USTANOVITVE DELOVNE SKUPINE ZA RIBIŠTVO

Unija si prizadeva zagotoviti, da se pod nadzorom Specializiranega odbora za ribištvo ustanovi Delovna skupina za ribištvo kot forum za izmenjavo informacij, tehnične razprave in medsebojno posvetovanje. Delovna skupina za ribištvo pod nadzorom Specializiranega odbora za ribištvo pomaga temu odboru pri izvajanju njegovih nalog in zlasti pripravi delo Specializiranega odbora za ribištvo ter izvaja vse naloge, ki jih delovni skupini dodeli odbor.


PRILOGA II

STALIŠČE, KI SE V IMENU UNIJE ZASTOPA V DELOVNI SKUPINI ZA RIBIŠTVO GLEDE SPREJETJA POSLOVNIKA DELOVNE SKUPINE ZA RIBIŠTVO

Unija si prizadeva zagotoviti, da poslovnik Delovne skupine za ribištvo temelji na poslovniku Partnerskega sveta in odborov iz Priloge I k Sporazumu o trgovini in sodelovanju ter da obstaja možnost prilagoditev, ki jih Svet potrdi na podlagi dokumentov o stališčih, ki jih predloži Komisija. Poslovnik Delovne skupine za ribištvo lahko omogoča tudi različne tematske sestave.

Preden Delovna skupina za ribištvo sprejme svoj poslovnik, Komisija Svetu dovolj zgodaj pred sejo navedene delovne skupine ali pisnim postopkom v delovni skupini, v vsakem primeru pa najpozneje osem delovnih dni pred sejo ali uporabo pisnega postopka, pošlje pisni dokument, v katerem predstavi podrobnosti predlagane opredelitve stališča Unije, da bi lahko razpravljali o podrobnostih stališča, ki bo izraženo v imenu Unije, in jih potrdili.


PRILOGA III

OPREDELITEV STALIŠČA UNIJE, KI SE ZASTOPA NA SEJAH DELOVNE SKUPINE ZA RIBIŠTVO, KI JO USTANOVI SPECIALIZIRANI ODBOR ZA RIBIŠTVO

Kadar Delovna skupina za ribištvo pripravi ali sprejme akte s pravnim učinkom, se izvedejo vsi potrebni koraki, da se v stališču, izraženem v imenu Unije, upoštevajo najnovejše znanstvene in druge relevantne informacije, posredovane Komisiji, v skladu s prilogama I in II k Sklepu (EU) 2021/1765.

V ta namen in na podlagi navedenih informacij Komisija Svetu dovolj zgodaj pred sejo Delovne skupine za ribištvo ali pisnim postopkom v navedeni delovni skupini, tudi ko slednja pripravi in sprejme svoj poslovnik, v vsakem primeru pa najpozneje osem delovnih dni pred zadevno sejo ali uporabo pisnega postopka pošlje pisni dokument, v katerem predstavi podrobnosti predlagane opredelitve stališča Unije, da bi lahko razpravljali o podrobnostih stališča, ki bo izraženo v imenu Unije, in jih potrdili.

Načela, določena v tej prilogi, usmerjajo delo Komisije med sejami Delovne skupine za ribištvo.

Če med sejo Delovne skupine za ribištvo ni mogoče doseči dogovora, da bi se v stališču Unije upoštevali novi elementi, se zadeva predloži Svetu v skladu s postopkom iz te priloge.


1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/151


SKLEP SVETA (EU) 2021/2112

z dne 25. novembra 2021

o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Zvezne republike Nemčije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2019/852 z dne 21. maja 2019 o določitvi sestave Odbora regij (1),

ob upoštevanju predloga nemške vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 10. decembra 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/2157 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025.

(3)

Zaradi odstopa Sabine SÜTTERLIN-WAACK se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij.

(4)

Nemška vlada je za nadomestnega člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala Clausa Christiana CLAUSSENA, predstavnika regionalne ali lokalne skupnosti, ki je izvoljen v regionalno skupnost, Minister für Justiz, Europa und Verbraucherschutz des Landes Schleswig-Holstein (minister za pravosodje, evropske zadeve in varstvo potrošnikov zvezne dežele Schleswig-Holstein) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, se za nadomestnega člana Odbora regij imenuje Claus Christian CLAUSSEN, izvoljeni predstavnik regionalne ali lokalne skupnosti, Minister für Justiz, Europa und Verbraucherschutz des Landes Schleswig-Holstein (minister za pravosodje, evropske zadeve in varstvo potrošnikov zvezne dežele Schleswig-Holstein).

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 25. novembra 2021

Za Svet

predsednik

Z. POČIVALŠEK


(1)   UL L 139, 27.5.2019, str. 13.

(2)  Sklep Sveta (EU) 2019/2157 z dne 10. decembra 2019 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025 (UL L 327, 17.12.2019, str. 78).


1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/152


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/2113

z dne 30. novembra 2021

o določitvi enakovrednosti COVID-19 potrdil, ki jih izdaja Republika Salvador, in potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (1) in zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/953 določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: digitalno COVID potrdilo EU) z namenom, da se imetnikom olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Prav tako prispeva k lažji postopni odpravi, na usklajen način, omejitev prostega gibanja, ki so jih v skladu s pravom Unije uvedle države članice za omejitev širjenja SARS-CoV-2.

(2)

Uredba (EU) 2021/953 omogoča priznavanje COVID-19 potrdil, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, če Komisija ugotovi, da so navedena COVID-19 potrdila izdana v skladu s standardi, ki se štejejo za enakovredne standardom, določenim v skladu z navedeno uredbo. Poleg tega morajo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pravila, določena v Uredbi (EU) 2021/953, uporabljati za državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe, vendar se zakonito nahajajo ali prebivajo na njihovem ozemlju in so upravičeni do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije. Zato bi se morale vse ugotovitve o enakovrednosti, določene v tem sklepu, uporabljati za potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Salvador izda državljanom Unije in njihovim družinskim članom. Podobno bi se morale na podlagi Uredbe (EU) 2021/954 take ugotovitve o enakovrednosti uporabljati tudi za potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Salvador izda državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic pod pogoji iz navedene uredbe.

(3)

Republika Salvador je 29. avgusta 2021 Komisiji predložila podrobne informacije o izdaji interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom „Comprobante electrónico de vacunación“. Republika Salvador je Komisijo obvestila, da meni, da se njena COVID-19 potrdila izdajajo v skladu s standardom in tehnološkim sistemom, ki sta interoperabilna z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, in ki omogočata preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdil. V zvezi s tem je Republika Salvador obvestila Komisijo, da potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Salvador izda v skladu s sistemom „Comprobante electrónico de vacunación“, vsebujejo podatke iz Priloge k Uredbi (EU) 2021/953.

(4)

Republika Salvador je Komisijo obvestila tudi, da priznava potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni, ki jih izdajo države članice in države EGP v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

(5)

Na prošnjo Republike Salvador je Komisija 4. novembra 2021 izvedla tehnične preskuse, ki so pokazali, da Republika Salvador izdaja potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom „Comprobante electrónico de vacunación“, ki je interoperabilen z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, in omogoča preverjanje njihove verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti. Komisija je prav tako potrdila, da potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Salvador izda v skladu s sistemom „Comprobante electrónico de vacunación“, vsebujejo potrebne podatke.

(6)

Republika Salvador je poleg tega Komisijo obvestila, da izdaja interoperabilna potrdila o cepljenju s cepivi proti COVID-19. Ta cepiva trenutno vključujejo Comirnaty, Spikevax in CoronaVac.

(7)

Republika Salvador je Komisijo obvestila tudi, da bo izdajala interoperabilna potrdila o testu za amplifikacijske teste nukleinske kisline, ne pa tudi za hitre antigenske teste.

(8)

Republika Salvador je Komisijo nadalje obvestila, da bo izdajala interoperabilna potrdila o preboleli bolezni. Ta potrdila veljajo največ 180 dni po datumu prvega pozitivnega testa.

(9)

Republika Salvador je poleg tega Komisijo obvestila, da se bodo pri preverjanju potrdil v Republiki Salvador osebni podatki, vključeni v potrdila, obdelovali samo za preverjanje in potrditev cepljenja, rezultata testa ali prebolele bolezni imetnika in se po tem ne bodo hranili.

(10)

S tem so izpolnjeni elementi, potrebni za ugotovitev, da se potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Salvador izda v skladu s sistemom „Comprobante electrónico de vacunación“, štejejo za enakovredna tistim, izdanim v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

(11)

Potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Salvador izda v skladu s sistemom „Comprobante electrónico de vacunación“, bi bilo zato treba priznati pod pogoji iz člena 5(5), člena 6(5) in člena 7(8) Uredbe (EU) 2021/953.

(12)

Da bi se ta sklep lahko izvajal, bi morala biti Republika Salvador povezana z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953.

(13)

Za zaščito interesov Unije, zlasti na področju javnega zdravja, lahko Komisija uporabi svoja pooblastila za začasno zadržanje uporabe tega sklepa ali njegovo razveljavitev, če pogoji iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2021/953 niso več izpolnjeni.

(14)

Ker je treba Republiko Salvador čim prej povezati z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 14 Uredbe (EU) 2021/953 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih izdaja Republika Salvador v skladu s sistemom „Comprobante electrónico de vacunación“, se z namenom, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji, obravnavajo kot enakovredna tistim, izdanim v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

Člen 2

Republika Salvador je povezana z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 30. novembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 211, 15.6.2021, str. 1.

(2)  Uredba (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) v zvezi z državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic med pandemijo COVID-19 (UL L 211, 15.6.2021, str. 24).


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/155


SKLEP Št. 1/2021 SPECIALIZIRANEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S ČLENOM 8(1), TOČKA (P), SPORAZUMA O TRGOVINI IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN EVROPSKO SKUPNOSTJO ZA ATOMSKO ENERGIJO NA ENI STRANI TER ZDRUŽENIM KRALJESTVOM VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA NA DRUGI STRANI,

z dne 29. oktobra 2021

o spremembi prilog k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti [2021/2114]

SPECIALIZIRANI ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju) in zlasti člena SSC.68 njegovega Protokola o koordinaciji sistemov socialne varnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena SSC.68 Protokola o koordinaciji sistemov socialne varnosti k Sporazumu o trgovini in sodelovanju lahko Specializirani odbor za koordinacijo sistemov socialne varnosti spremeni priloge in dodatke k navedenemu protokolu.

(2)

Priloge SSC-1, SSC-3, SSC-4, SSC-5 in SSC-6 k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti bi bilo treba spremeniti v delu, v katerem odražajo nacionalno zakonodajo držav članic in Združenega kraljestva, da bi se zlasti upoštevale nedavne spremembe nacionalne zakonodaje. Naslov Priloge SSC-1 bi bilo treba popraviti tako, da se ne bo nanašal le na „denarne“ dajatve. Dodatek SSCI-1 k Prilogi SSC-7 bi bilo treba spremeniti tako, da bo odražal odločitev ene od pogodbenic glede dogovora, navedenega v njem.

(3)

S členom SSC.11(6) Protokola o koordinaciji sistemov socialne varnosti se od pogodbenic zahteva, da čim prej po izteku enega meseca od začetka veljavnosti sporazuma o trgovini in sodelovanju objavita posodobljeno Prilogo SSC-8 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vnosi za države članice in Združeno kraljestvo v prilogah SSC-1, SSC-3, SSC-4, SSC-5 in SSC-6 ter vnosi v Dodatku SSCI-1 k Prilogi SSC-7 k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti se posodobijo, kot je določeno v Prilogi I k temu sklepu.

Priloga SSC-8 k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti se posodobi, kot je določeno v Prilogi II k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na datum objave.

V Bruslju in Londonu, 29. oktobra 2021

Za Specializirani odbor za koordinacijo sistemov socialne varnosti

sopredsednika

Jordi CURELL GOTOR

Ronan O’CONNOR


(1)   UL L 149, 30.4.2021, str. 10.


PRILOGA I

„PRILOGA SSC-1

NEKATERE DAJATVE, ZA KATERE SE TA PROTOKOL NE UPORABLJA

DEL 1

POSEBNE DENARNE DAJATVE, ZA KATERE SE NE PLAČUJEJO PRISPEVKI

(točka (a) člena SSC.3(4) tega protokola)

(i)   ZDRUŽENO KRALJESTVO

(a)

Dodatek k državni pokojnini (Zakon o dodatku k državni pokojnini iz leta 2002 in Zakon o dodatku k državni pokojnini iz leta 2002 (Severna Irska)).

(b)

Dodatki za iskalce zaposlitve, odvisni od dohodka (Zakon o iskalcih zaposlitve iz leta 1995 in Odlok o iskalcih zaposlitve (Severna Irska) iz leta 1995).

(c)

Dodatek za invalide v zvezi z mobilnostjo (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992 in Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992 (Severna Irska)).

(d)

Dodatek za osebno samostojnost, namenjen za mobilnost (Welfare Reform Act 2012 (Zakon o reformi socialnega skrbstva iz leta 2012 (del 4)) in Odlok o reformi socialnega skrbstva (Severna Irska) iz leta 2015 (del 5)).

(e)

Zaposlitveni in podporni dodatek, vezan na dohodek (Welfare Reform Act 2007 (Zakon o reformi socialnega skrbstva iz leta 2007) in Welfare Reform Act (Northern Ireland) 2007 (Zakon o reformi socialnega skrbstva (Severna Irska) iz leta 2007)).

(f)

Plačilo za zdravo prvo hrano (Best start Foods) (predpisi o pomoči v obliki hrane iz leta 2019 (Welfare Foods) (Škotska) (SSI 2019/193)).

(g)

Nepovratna sredstva za najboljši začetek (Best Start Grants) (nepovratna sredstva za nosečnice in dojenčke, nepovratna sredstva za zgodnje učenje, nepovratna sredstva za šoloobvezne otroke) (predpisi o pomoči v zgodnjih letih življenja iz leta 2018 (The Early Years Assistance (Best Start Grants) (Škotska) (SSI 2018/370)).

(h)

Akti o plačilu za pogrebne stroške iz leta 2019 (Funeral Expense Assistance (Škotska) (SSI 2019/292)).

(i)

Škotski otroški dodatek (Predpisi o škotskem otroškem dodatku iz leta 2020 (The Scottish Child Payment Regulations 2020) (SSI 2020/351)).

(ii)   DRŽAVE ČLANICE

AVSTRIJA

Nadomestni dodatek (Zvezni zakon o splošnem socialnem zavarovanju z dne 9. septembra 1955 – ASVG, Zvezni zakon o socialnem zavarovanju za obrtnike z dne 11. oktobra 1978 – GSVG in Zvezni zakon o socialnem zavarovanju za kmete z dne 11. oktobra 1978 – BSVG).

BELGIJA

(a)

Dodatek za nadomestilo izpada dohodka (Zakon z dne 27. februarja 1987) (Inkomensvervangende tegemoetkoming/Allocation de remplacement de revenus).

(b)

Zajamčen dohodek za starejše osebe (Zakon z dne 22. marca 2001) (Inkomensgarantie voor ouderen/ Revenu garanti aux personnes âgées).

BOLGARIJA

Socialna starostna pokojnina (člen 89a Zakonika socialnega zavarovanja).

CIPER

(a)

Socialna pokojnina (Zakon o socialni pokojnini iz leta 1995 (Zakon 25(I)/95) s spremembami).

(b)

Dodatek za hudo motorično okvaro (sklepi Sveta ministrov št. 38210 z dne 16. oktobra 1992, št. 41370 z dne 1. avgusta 1994, št. 46183 z dne 11. junija 1997 in št. 53675 z dne 16. maja 2001).

(c)

Posebna pomoč za slepe (Zakon o posebni pomoči iz leta 1996 (Zakon 77(I)/96) s spremembami).

DANSKA

Stanovanjski stroški za upokojence (Zakon o stanovanjski pomoči posameznikom, prečiščeno besedilo z Zakonom št. 204 z dne 29. marca 1995).

ESTONIJA

Državni dodatek za brezposelnost (Zakon o storitvah trga dela in podpori z dne 29. septembra 2005).

FINSKA

(a)

Stanovanjski dodatek za upokojence (Zakon o stanovanjskem dodatku za upokojence, 571/2007).

(b)

Nadomestilo za primer brezposelnosti (Zakon o nadomestilih za primer brezposelnosti 1290/2002).

FRANCIJA

(a)

Dopolnilni dodatki iz:

(i)

Posebnega invalidskega sklada in

(ii)

Solidarnostnega sklada za ostarele glede na pridobljene pravice

(Zakon z dne 30. junija 1956, kodificiran v zvezku VIII Zakonika o socialni varnosti).

(b)

Dodatek za odrasle invalide (Zakon z dne 30. junija 1975, kodificiran v zvezku VIII Zakonika o socialni varnosti).

(c)

Posebni dodatek (Zakon z dne 10. julija 1952, kodificiran v zvezku VIII Zakonika o socialni varnosti) glede na pridobljene pravice.

(d)

Starostni solidarnostni dodatek (Odlok z dne 24. junija 2004, kodificiran v zvezku VIII Zakonika o socialni varnosti) od 1. januarja 2006.

NEMČIJA

(a)

Osnovni preživninski dohodek za starejše osebe in osebe z zmanjšano sposobnostjo zaslužka v okviru poglavja 4 zvezka XII Zakonika o socialni varnosti (Leistungen der Grundsicherung im Alter und bei Erwerbsminderung nach dem Vierten Kapitel des Zwölften Buches Sozialgesetzbuch).

(b)

Dajatve za kritje preživninskih stroškov v okviru temeljnega zagotavljanja dajatev za iskalce zaposlitve v skladu z zvezkom II Zakonika o socialni varnosti (Leistungen zur Sicherung des Lebensunterhalts in der Grundsicherung für Arbeitssuchende nach dem Zweiten Buch Sozialgesetzbuch).

GRČIJA

Posebne dajatve za ostarele (Zakon 1296/82).

MADŽARSKA

(a)

Invalidska renta (dekret št. 83/1987 (XII 27) Ministrskega sveta o invalidski renti).

(b)

Starostni dodatek (Zakon III o ustanovah socialne varnosti in socialnih dajatvah iz leta 1993).

IRSKA

(a)

Dodatek za iskalce zaposlitve (poglavje 2 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005).

(b)

Državna pokojnina (za katero se ne plačujejo prispevki) (poglavje 4 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005).

(c)

Pokojnina za vdove, vdovce ali preživele registrirane partnerje (za katero se ne plačujejo prispevki) (poglavje 6 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005).

(d)

Invalidnina (poglavje 10 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005).

(e)

Dodatek za mobilnost (oddelek 61 Health Act 1970 (Zakon o zdravstvu iz leta 1970 (s spremembami)).

(f)

Pokojnina za slepe (poglavje 5 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005).

ITALIJA

(a)

Socialne pokojnine za osebe brez lastnih sredstev (Zakon št. 153 z dne 30. aprila 1969).

(b)

Pokojnine in dodatki za prizadete civilne osebe ali invalide (Zakon št. 118 z dne 30. marca 1971, št. 18 z dne 11. februarja 1980 in št. 508 z dne 23. novembra 1988).

(c)

Pokojnine in dodatki za gluhoneme (Zakon št. 381 z dne 26. maja 1970 in št. 508 z dne 23. novembra 1988).

(d)

Pokojnine in dodatki za slepe civilne osebe (Zakon št. 382 z dne 27. maja 1970 in št. 508 z dne 23. novembra 1988).

(e)

Dodatki k minimalnim pokojninam (Zakon št. 218 z dne 4. aprila 1952, št. 638 z dne 11. novembra 1983 in št. 407 z dne 29. decembra 1990).

(f)

Dajatve, ki dopolnjujejo invalidske dodatke (Zakon št. 222 z dne 12. junija 1984).

(g)

Socialna pomoč (Zakon št. 335 z dne 8. avgusta 1995).

(h)

Socialni dodatek (člen 1(1) in (12) Zakona št. 544 z dne 29. decembra 1988 in nadaljnje spremembe).

LATVIJA

(a)

Državna dajatev socialne varnosti (Zakon o državnih socialnih dajatvah z dne 1. januarja 2003).

(b)

Dodatek za povračilo stroškov prevoza invalidnim osebam z omejeno mobilnostjo (Zakon o državnih socialnih dajatvah z dne 1. januarja 2003).

LITVA

(a)

Invalidska in starostna pokojnina iz naslova socialne pomoči (člena 5 in 6 Zakona št. 1-675 o pokojninah iz naslova socialne pomoči iz leta 1994 s spremembami).

(b)

Dodatek za pomoč (člen 12 Zakona št. I-675 o pokojninah iz naslova socialne pomoči iz leta 1994 s spremembami).

(c)

Povračilo stroškov prevoza invalidnim osebam z omejeno mobilnostjo (člen 7 in 71 Zakona o povračilu prevoznih stroškov iz leta 2000 s spremembami).

LUKSEMBURG

Dohodek za težko prizadete osebe (člen 1(2) Zakona z dne 12. septembra 2003), razen oseb, ki jim je priznan status invalidnih delavcev in so zaposlene na rednem trgu dela ali v invalidskih delavnicah.

MALTA

(a)

Dopolnilni dodatek (člen 73 Zakona o socialni varnosti (Cap. 318) 1987).

(b)

Starostna pokojnina (Zakon o socialni varnosti (Cap. 318) 1987).

NIZOZEMSKA

(a)

Zakon o podpori delu in zaposlovanju za mlade invalidne osebe z dne 24. aprila 1997 (Wet Wajong).

(b)

Zakon o dodatnih dajatvah z dne 6. novembra 1986 (TW).

POLJSKA

(a)

Socialna pokojnina (Renta socjalna) (Zakon o socialnih pokojninah z dne 27. junija 2003 (Ustawa o rencie socjalnej)).

(b)

Dodatna starševska dajatev (Rodzicielskie świadczenie uzupełniające Mama 4+) (Zakon o dodatni starševski dajatvi z dne 31. januarja 2019 (Ustawa o rodzicielskim świadczeniu uzupełniającym)).

(c)

Dodatna dajatev za osebe, nezmožne za samostojno življenje (Świadczenie uzupełniające dla osób niezdolnych do samodzielnej egzystencji) (Zakon o dodatni dajatvi za osebe, nezmožne za samostojno življenje z dne 31. julija 2019 (Ustawa o świadczeniu uzupełniającym dla osób niezdolnych do samodzielnej egzystencji)).

PORTUGALSKA

(a)

Državna starostna pokojnina, za katero se ne plačujejo prispevki (Uredba z zakonsko močjo št. 464/80 z dne 13. oktobra 1980, kakor je bila spremenjena).

(b)

Vdovska pokojnina, za katero se ne plačujejo prispevki (Regulativni odlok št. 52/81 z dne 11. novembra 1981).

(c)

Solidarnostni dodatek za starejše osebe (Uredba z zakonsko močjo št. 232/2005 z 29. decembra 2005, kakor je bila spremenjena).

SLOVAŠKA

(a)

Prilagoditev pokojnine, ki je bila odobrena pred 1. januarjem 2004, če je to edini vir dohodka.

(b)

Socialna pokojnina, ki je bila dodeljena pred 1. januarjem 2004.

ŠPANIJA

(a)

Minimalni zajamčeni dohodek (Zakon št. 13/82 z dne 7. aprila 1982).

(b)

Denarne dajatve za pomoč starejšim in invalidom, nezmožnim za delo (Kraljevi odlok št. 2620/81 z dne 24. julija 1981):

(i)

pokojnine za invalide in upokojence, za katere se ne plačujejo prispevki in ki se zagotavljajo v skladu s poglavjem II naslova VI prečiščenega besedila Splošnega zakona o socialni varnosti, odobrenega s Kraljevim zakonodajnim odlokom št. 8/2015 z dne 30. oktobra 2015, in

(ii)

dajatve, ki so dodatek zgornjim pokojninam, kot je določeno v zakonodaji Comunidades Autonómas, če ti dodatki ob upoštevanju ekonomskih in socialnih razmer v zadevnih Comunidades Autonómas zagotavljajo minimalni dohodek.

(c)

Dodatki za spodbujanje mobilnosti in za nadomestilo stroškov prevoza (Zakon št. 13/1982 z dne 7. aprila 1982).

ŠVEDSKA

(a)

Stanovanjski dodatek (poglavja 100 do 103 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(b)

Finančna podpora za starejše (poglavje 74 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

DEL 2

DAJATVE ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO

(točka (d) člena SSC.3(4) tega protokola)

(i)   ZDRUŽENO KRALJESTVO

(a)

Dodatek za pomoč in postrežbo (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992, predpisi o socialni varnosti (dodatek za pomoč in postrežbo) iz leta 1991, Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost (Severna Irska) iz leta 1992 in predpisi o socialni varnosti (dodatek za pomoč in postrežbo) (Severna Irska) iz leta 1992).

(b)

Dodatek za oskrbovalca (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992, predpisi o socialni varnosti (dodatek za pomoč invalidom) iz leta 1976, Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost (Severna Irska) iz leta 1992 in predpisi o socialni varnosti (dodatek za pomoč invalidom) (Severna Irska) iz leta 1976).

(c)

Dodatek za invalide v zvezi z oskrbo (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992, predpisi o socialni varnosti (dodatek za invalide) iz leta 1991, Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost (Severna Irska) iz leta 1992 in predpisi o socialni varnosti (dodatek za invalide) (Severna Irska) iz leta 1992).

(d)

Dodatek za osebno samostojnost v zvezi z vsakdanjim življenjem (Zakon o reformi socialnega skrbstva iz leta 2012 (del 4), predpisi o socialni varnosti iz leta 2013 (dodatek za osebno samostojnost), predpisi o dodatku za osebno samostojnost iz leta 2013 (prehodne določbe), predpisi o dodatku za osebno samostojnost iz leta 2019 (prehodne določbe) (sprememba), odlok o reformi socialnega skrbstva iz leta 2015 (Severna Irska) (del 5), predpisi o dodatku za osebno samostojnost (Severna Irska) iz leta 2016, predpisi o dodatku za osebno samostojnost iz leta 2016 (prehodne določbe) (Severna Irska) ter predpisi o dodatku za osebno samostojnost (prehodne določbe) (sprememba) (Severna Irska) 2019).

(e)

Dopolnilo k dodatku za oskrbovalca (Zakon o socialni varnosti (Škotska) iz leta 2018).

(f)

Nepovratna sredstva za mlade oskrbovalce (predpisi o pomoči za oskrbovalce (Young Carer Grants) (Škotska) iz leta 2020 (kakor so bili spremenjeni)).

(g)

Dodatek za zimsko ogrevanje za otroke (predpisi o dodatku za zimsko ogrevanje za otroke in mlade (Škotska) iz leta 2020 (SSI 2020/352)).

(ii)   DRŽAVE ČLANICE

AVSTRIJA

Zvezni zakon o dodatku za dolgotrajno oskrbo (Bundespflegegeldgesetz, BPGG), prvotna različica BGBl. št. 110/1993, s spremembami: Pflegegeld (§1), Pflegekarenzgeld (§21c).

BELGIJA

(a)

Člen 93(8) in poglavje Va Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju (Loi relative à l’assurance obligatoire soins de santé et indemnités/Wet betreffende de verplichte verzekering voor geneeskundige verzorging en uitkeringen), usklajen 14. julija 1994.

(b)

Zakon z dne 27. februarja 1987 o dodatkih za invalide (Loi relative aux allocations aux personnes handicapées/Wet betreffende de tegemoetkomingen aan gehandicapten).

(c)

Flamsko socialno varstvo (Vlaamse sociale bescherming): Odlok flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet houdende Vlaamse sociale bescherming/) in odloki flamske vlade z dne 30. novembra 2018;

Naslov II Denarne dajatve Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet houdende Vlaamse sociale bescherming):

člen 4(1) in členi 77do 83 Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet van 18 mei 2018 houdende Vlaamse sociale bescherming) Proračun za oskrbo oseb, ki so zelo odvisne od oskrbe;

člen 4(2) in členi 84 do 90 Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet van 18 mei 2018 houdende Vlaamse sociale bescherming) Proračun za oskrbo starejših oseb, ki potrebujejo oskrbo;

člen 4(3) in členi 91do 94 Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet van 18 May 2018 houdende Vlaamse sociale bescherming) Proračun za osnovno pomoč.

(d)

Odlok z dne 13. decembra 2018 o ponudbi za starejše ali oskrbovane osebe ter osebe, ki prejemajo paliativno nego (Dekret über die Angebote für Senioren und Personen mit Unterstützungsbedarf sowie über die Palliativpflege).

(e)

Odlok z dne 4. junija 2007 o domovih za psihiatrično oskrbo (Dekret über die psychiatrischen Pflegewohnheime).

(f)

Odlok vlade z dne 20. junija 2017 o pripomočkih za gibanje (Erlass über die Mobilitätshilfen).

(g)

Odlok z dne 13. decembra 2016 o ustanovitvi urada nemško govoreče skupnosti za neodvisno življenje (Dekret zur Schaffung einer Dienstststelle der Deutschsprachigen Gemeinschaft für selbstbestimmtes Leben).

(h)

Kraljevi odlok z dne 5. marca 1990 o dodatku za pomoč starejšim osebam (Königliches Dekret vom 5. März 1990 über die Beihilfe für ältere Menschen).

(i)

Odlok z dne 21. decembra 2018 o organih za zdravstveno zavarovanje v Bruslju na področju zdravstvenega varstva in pomoči ljudem (Ordonnantie van 21 december 2018 betreffende de Brusselse verzekeringsinstellingen in het domein van de gezondheidszorg en de hulp aan personen/Ordonnance du 21 décembre 2018 relative aux organismes assureurs bruxellois dans le domaine des soins de santé et de l'aide aux personnes).

(j)

Člen 215a Kraljevega odloka z dne 3. julija 1996 o izvajanju Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju in dajatvah, usklajenem 14. julija 1994 (Artikel 215 bis Koninklijk Besluit van 3 juli 1996 tot uitvoering van de wet betreffende de verplichte verzekering voor geneeskundige verzorging en uitkeringen, gecoördineerd op 14 juli 1994/Article 215 bis Arrêté royal du 3 juillet 1996 portant application de la loi sur l'assurance obligatoire des soins de santé et des prestations, coordonné le 14 juillet 1994).

(k)

Člen 12 Kraljevega odloka z dne 20. julija 1971 v zvezi z izvajanjem zavarovanja za dajatve in zavarovanja za materinstvo v korist samozaposlenih oseb in zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti (Artikel 12 Koninklijk Besluit van 20 juli 1971 betreffende de uitvoering houdende instelling van een uitkeringsverzekering en een moederschapsverzekering ten voordele van de zelfstandigen en van de meewerkende echtgenoten/Article 12 Arrêté royal du 20 juillet 1971 relatif à la mise en place de l'assurance de prévoyance et de l'assurance maternité au profit des indépendants et des conjoints aidants).

(l)

Členi 43/32 do 43/46 Valonskega zakonika o socialnih ukrepih in zdravju: dodatek za pomoč starejšim osebam.

(m)

Člen 799 Valonskega regulativnega zakonika za socialne ukrepe in zdravje: proračun za osebno pomoč.

(n)

Odlok z dne 8. februarja 2018 o vodenju in plačevanju družinskih dajatev.

(o)

Zakon z dne 19. decembra 1939 o družinskih dodatkih (LGAF): družinski dodatek.

(p)

Odlok z dne 10. decembra 2020 o dodatku za pomoč starejšim osebam (Ordonnantie van 10 december 2020 betreffende de tegemoetkoming voor hulp aan bejaarden/Ordonnance du 10 décembre 2020 relative à l'allocation pour l'aide aux personnes âgées).

(q)

Odlok flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet van 18 mei 2018 houdende Vlaamse sociale bescherming) in odloki flamske vlade z dne 30. novembra 2018:

člen 4(4) in členi 140 do 153 Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva: financiranje centrov za bivalno oskrbo;

člen 4(5) Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva ter členi 54 do 72 Odloka z dne 6. julija 2018 o prevzemu sektorjev domov za psihiatrično oskrbo, skupnosti varovanih stanovanj, sporazumov o rehabilitaciji, bolnišnic za rehabilitacijo ter večdisciplinarnih svetovalnih skupin za paliativno oskrbo v zvezi s financiranjem domov za psihiatrično oskrbo in skupnosti varovanih stanovanj (Decreet van 6 juli 2018 betreffende de overname van de sectoren psychiatrische verzorgingstehuizen, initiatieven van beschut wonen, revalidatieovereenkomsten, revalidatieziekenhuizen en multidisciplinaire begeleidingsequipes voor palliatieve verzorging voor wat betreft de financiering van de psychiatrische verzorgingstehuizen en de initiatieven van beschut wonen);

člen 4(9) in členi 105 do 135 Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 v zvezi s pripomočki za gibanje.

(r)

Odlok z dne 13. decembra 2018 o ponudbi za starejše ali oskrbovane osebe ter paliativni oskrbi (Dekret 13. Dezember 2018 über die Angebote für Senioren und Personen mit Unterstützungsbedarf sowie über die Palliativpflege).

(s)

Odlok z dne 4. junija 2007 o domovih za psihiatrično oskrbo (Dekret über die psychiatrischen Pflegewohnheime).

(t)

Odlok vlade z dne 20. junija 2017 o pripomočkih za gibanje (Erlass über die Mobilitätshilfen).

(u)

Odlok z dne 13. decembra 2016 o ustanovitvi urada nemško govoreče skupnosti za neodvisno življenje (Dekret zur Schaffung einer Dienstststelle der Deutschsprachigen Gemeinschaft für selbstbestimmtes Leben).

(v)

Kraljevi odlok z dne 5. marca 1990 o dodatku za pomoč starejšim osebam (Königliches Dekret vom 5. März 1990 über die Beihilfe für ältere Menschen).

(w)

Odlok vlade z dne 19. decembra 2019 o prehodni ureditvi v zvezi s postopkom pridobitve predhodnega dovoljenja ali soglasja za kritje ali delitev stroškov dolgotrajne rehabilitacije v tujini (Erlass der Regierung zur übergangsweisen Regelung des Verfahrens zur Erlangung einer Vorabgeehmigung oder Zustimmung zwecks Kostenübernahme oder Kostenbeteiligung für eine Langzeitrehabilitation im Ausland).

(x)

Odlok z dne 21. decembra 2018 o organih za zdravstveno zavarovanje v Bruslju na področju zdravstvenega varstva in pomoči ljudem (Ordonnantie van 21 december 2018 betreffende de Brusselse verzekeringsinstellingen in het domein van de gezondsheidszorg en de hulp aan personen/Ordonnance du 21 décembre 2018 relative aux organismes assureurs bruxellois dans le domaine des soins de santé et de l'aide aux personnes).

(y)

Usklajeni zakon o bolnišnicah in drugih ustanovah za oskrbo z dne 10 julija 2008:

storitve, ki jih zagotavljajo domovi za psihiatrično oskrbo, ter oskrba v domovih za starejše in centrih za dnevno oskrbo: člen 170;

storitve, ki jih zagotavljajo skupnosti varovanih stanovanj: člen 6.

(z)

Zakon o obveznem zdravstvenem varstvu in zavarovanju odgovornosti, usklajen 14. julija 1994:

storitve, ki jih zagotavljajo domovi za psihiatrično oskrbo: člen 34(11e): storitve, ki jih zagotavljajo domovi za psihiatrično oskrbo;

oskrba v domovih za starejše in centrih za dnevno oskrbo: člen 26, člen 34(11) in (12), člen 37(12) in člen 69(4);

opustitev kajenja: člen 34, odstavek 1(24) (določa, da dajatve zdravstvenega zavarovanja vključujejo pomoč ter pomoč z zdravili za opustitev kajenja).

(aa)

Kraljevi odlok z dne 18. julija 2001 o določitvi pravil, v skladu s katerimi se za skupnosti varovanih stanovanj določijo proračun finančnih sredstev, kvota dni bivanja in cena na dan bivanja: storitve, ki se zagotavljajo v skupnostih varovanih stanovanj.

(bb)

Kraljevi odlok z dne 31. avgusta 2009 v zvezi z ukrepi v okviru zdravstvenega varstva in odškodninskega zavarovanja za pomoč pri opustitvi kajenja.

(cc)

Valonski zakonik o socialnih ukrepih in zdravju:

storitve, ki jih zagotavljajo domovi za psihiatrično oskrbo, in storitve, ki jih zagotavljajo skupnosti varovanih stanovanj: člen 43/7 [točka 6];

oskrba v domovih za starejše in centrih za dnevno oskrbo: člen 43/7 [točka 4];

centri za funkcionalno rehabilitacijo: člen 43/7 [točka 3]: oskrba, potrebna za dolgotrajno rehabilitacijsko oskrbo iz sporazumov o rehabilitaciji, sklenjenih z ustanovo za funkcionalno rehabilitacijo in določenih v členu 43/2, odstavek 1(11) Valonskega zakonika o socialnih ukrepih in zdravju;

ustanove za sprejem in nastanitev starejših oseb: členi 334 do 410;

ustanove za oskrbo: členi 411 do 418;

celostna zdravstvena združenja: členi 419 do 433;

duševno zdravje: členi 539 do 624;

podpora za družine in starejše osebe: členi 219 do 260.

opustitev kajenja: člen 43/7 [točka 9];

pripomočki za gibanje: člen 43/7 [točka 1]; Odlok valonske vlade z dne 11. aprila 2019 o določitvi nomenklature dajatev in ukrepov iz člena 43/7[točka 1] Zakonika o socialnih ukrepih in zdravju ter člena 10/8 Valonskega regulativnega zakonika za socialne ukrepe in zdravje;

paliativna oskrba: člen 491/4 in naslednji.

(dd)

Valonski regulativni zakonik za socialne ukrepe in zdravje: člen 726:

storitve kratkoročnega bivanja, nastanitvene storitve za odrasle, nočne nastanitvene storitve za odrasle, podporne storitve v okviru stanovanjske skupine: členi 1192 do 1314;

storitve pomoči pri vsakodnevnih dejavnostih: člen 726;

storitve nadomestne oskrbe za družinske člane, ki skrbijo za svojce, in invalide: člen 831/1;

storitve zagotavljanja pomoči v okviru družinske oskrbe: člen 477;

podporne storitve za odrasle: člen 552(2);

storitve zgodnje podpore: člen 552(1);

storitve podpore pri vključevanju: člen 630;

storitve zagotavljanja tolmačenja v znakovnem jeziku: člen 831/77;

individualna pomoč pri vključevanju: člen 784;

funkcionalna rehabilitacija invalidov: člen 832;

specializirane storitve sprejema za mlade, nastanitvene storitve za mlade: členi 1314/97 do 1314/187;

storitve dnevne oskrbe za odrasle: členi 1314/1 do 1314/96.

(ee)

Odlok z dne 9. marca 2017 v zvezi s ceno nastanitve in financiranjem nekatere opreme za težke medicinsko-tehnične storitve v bolnišnicah: zdravstveno-socialne infrastrukture.

(ff)

Odlok valonske vlade z dne 15. maja 2008: zdravstveno-socialne infrastrukture.

(gg)

Kraljevi odlok z dne 14. maja 2003: storitve celostne oskrbe na domu.

(hh)

Sporazum o sodelovanju z dne 31. decembra 2018 med flamsko skupnostjo, Valonsko regijo, Komisijo francoske skupnosti, Skupno komisijo Skupnosti in nemško govorečo skupnostjo v zvezi s pripomočki za gibanje (Samenwerkingsakkoord van 31 december 2018 tussen de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschapscommissie en de Gemeenschappelijke Gemeenschapscommissie betreffende de mobiliteitshulpmiddelen/Accord de collaboration du 31 décembre 2018 entre la Communauté flamande, la Commission communautaire française et la Commission communautaire commune sur les aides à la mobilité).

(ii)

Sporazum o sodelovanju z dne 31. decembra 2018 med flamsko skupnostjo, Komisijo francoske skupnosti in Skupno komisijo Skupnosti v zvezi z enotno kontaktno točko za zagotavljanje pripomočkov za gibanje v dvojezični regiji Bruselj – glavno mesto (Samenwerkingsakkoord van 31 december 2018 tussen de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschapscommissie en de Gemeenschappelijke Gemeenschapscommissie betreffende het uniek loket voor de mobiliteitshulpmiddelen in het tweetalige gebied Brussel-Hoofdstad/Accord de coopération du 31 décembre 2018 entre la Communauté flamande, la Commission communautaire française et la Commission communautaire commune relatif au guichet unique pour les aides à la mobilité dans la région bilingue de Bruxelles-Capitale).

BOLGARIJA

(a)

Člen 103 Zakonika o socialnem zavarovanju (член 103 от Кодекса за социално осигуряване), 1999, naslov spremenjen leta 2003.

(b)

Zakon o socialni pomoči (Закон за социално подпомагане), 1998.

(c)

Uredba o izvajanju zakona o socialni pomoči (Правилник за прилагане на Закона за социално подпомагане), 1998.

(d)

Zakon o invalidih (Закон за хората с увреждания), 2019.

(e)

Zakon o osebni pomoči (Закон за личната помощ), 2019.

(f)

Uredba o izvajanju zakona o invalidih (Правилник за прилагане на Закона за интеграция на хората с увреждания), 2019.

(g)

Odlok o strokovnem znanju in izkušnjah na področju medicine (Наредба за медицинската експертиза), 2017.

HRVAŠKA

(a)

Zakon o socialni varnosti (Zakon o socijalnoj skrbi, UL št. 157/13, 152/14, 99/15, 52/16, 16/17, 130/17, 98/19, 64/20 in 138/20):

zajamčeni minimalni prejemek (zajamčena minimalna naknada);

stanovanjski dodatek (naknada za troškove stanovanja);

pravica do kritja stroškov ogrevanja (pravo na troškove ogrjeva);

pomoč za ranljive odjemalce energije (naknada za ugroženog kupca energenata);

enkratna finančna pomoč;

dodatek za osebne potrebe upravičencev do nastanitve (naknada za osobne potrebe korisnika smještaja);

povračilo stroškov v zvezi z izobraževanjem (naknada u vezi s obrazovanjem);

osebna invalidnina (osobna invalidnina);

dodatek za pomoč in postrežbo (doplatak za pomoć i njegu);

dodatek za status starša-negovalca ali negovalca (naknada za status roditelja njegovatelja ili njegovatelja);

dodatki za iskalce zaposlitve (naknada do zaposlenja).

(b)

Zakon o rejniških družinah (Zakon o udomiteljstvu), UL št. 115/18):

dodatek za rejnike (opskrbnina);

dodatek za rejništvo (naknada za rad udomitelja).

CIPER

(a)

Storitve socialnega varstva (Υπηρεσίες Κοινωνικής Ευημερίας).

(b)

Predpisi in odloki o zajamčenem minimalnem dohodku in socialnih prejemkih na splošno (nujne potrebe in potrebe po oskrbi), kakor so spremenjeni ali nadomeščeni. Zakoni o domovih za starejše in invalide (Οι περί Στεγών για Ηλικιωμένους και Αναπήρους Νόμοι) iz obdobja 1991–2011. [L. 222/91 in L. 65(I)/2011].

(c)

Zakon o dnevnih centrih za oskrbo odraslih (Οι περί Κέντρων Ενηλίκων Νόμοι) (L. 38(Ι)/1997 in L. 64(Ι)/2011).

(d)

Shema državne pomoči v skladu z Uredbo 360/2012 za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (De minimis) [Σχέδιο Κρατικών Ενισχύσεων ‘Ησσονος Σημασίας, βαση του Κανονισμού 360/2012 για την παροχή υπηρεσιών γενικού οικονομικού συμφέροντος].

(e)

Služba za vodenje socialnih prejemkov (Υπηρεσία Διαχείρισης Επιδομάτων Πρόνοιας).

(f)

Zakon o zajamčenem minimalnem dohodku in socialnih prejemkih na splošno iz leta 2014, kakor je bil spremenjen ali nadomeščen.

(g)

Predpisi in odloki o zajamčenem minimalnem dohodku in socialnih prejemkih na splošno, kot so bili spremenjeni ali nadomeščeni.

ČEŠKA

Dodatek za pomoč in postrežbo v skladu z Zakonom št. 108/2006 o socialnih storitvah (Zákon o sociálních službách).

DANSKA

(a)

Prečiščeno besedilo Zakona o socialnih storitvah (Lov om social service):

dodatek za skrb za ožje svojce, ki si želijo umreti doma (Vederlag til pasning af nærtstående, der ønsker at dø i eget hjem);

pomoč za kritje izgubljenega dohodka za osebe, ki doma skrbijo za otroka, mlajšega od 18 let, s hudo ali trajno fizično ali duševno prizadetostjo ali invazivno kronično ali dolgotrajno boleznijo (Hjælp til dækning af tabt arbejdsfortjeneste til personer, som passer et barn under 18 med betydelig og varigt nedsat fysisk eller psykisk funktionsevne eller indgribende kronisk eller langvarig lidelse i hjemmet);

kritje dodatnih stroškov za otroke in mlade s hudo ali trajno fizično ali duševno prizadetostjo ali invazivno kronično ali dolgotrajno boleznijo (Dækning af merudgifter til børn og unge med betydelig og varigt nedsat fysisk eller psykisk funktionsevne eller indgribende kronisk eller langvarig lidelse);

osebna pomoč in oskrba, „vnaprejšnje volje glede oskrbe“ in oseba za stike za odrasle s telesnimi ali intelektualnimi ovirami ali posebnimi socialnimi težavami (Personlig hjælp og pleje, "plejetestamenter" og kontaktperson for voksne med nedsat fysisk eller psykisk funktionsevne eller med særlige sociale problemer);

pripomočki, pomoč pri urejanju stanovanj za osebe s trajnimi telesnimi ali intelektualnimi ovirami (Hjælpemidler, hjælp til indretning af bolig for personer med varigt nedsat fysisk eller psykisk funktionsevne);

skrb za invalidnega ožjega svojca ali ožjega svojca s hudo, tudi neozdravljivo boleznijo na domu (Pasning af nærtstående med handicap eller alvorlig, herunder uhelbredelig, lidelse i hjemmet).

(b)

Prečiščeno besedilo Zakona o stanovanjskih subvencijah (Lov om individuel boligstøtte):

subvencija za stroške bivanja v zasebnih stanovanjskih zadrugah, primernih za osebe s hudimi telesnimi ovirami (Støtte til udgifter til bolig i private andelsboligforeninger, der er egnet for stærkt bevægelseshæmmede).

(c)

Prečiščeno besedilo Zakona o socialnih stanovanjih (Lov om almene boliger):

zakonsko urejen dostop invalidov do različnih vrst stanovanj (Adgang for handicappede til boligtyper omfattet af loven).

ESTONIJA

(a)

Zakon o socialnem varstvu (Sotsiaalhoolekande seadus) iz leta 2016.

(b)

Zakon o socialnih dajatvah za invalide (Puuetega inimeste sotsiaaltoetuste seadus) iz leta 1999.

FRANCIJA

(a)

Dodatek za tretjo osebo (majoration pour tierce personne, MTP): člena L. 341-4 in L. 355-1 Zakonika o socialni varnosti (Code de la sécurité sociale).

(b)

Dodatna dajatev za stalno pomoč in postrežbo (prestation complémentaire pour recours à tierce personne): člen L 434-2 Zakonika o socialni varnosti.

(c)

Dodatek za posebno izobraževanje za invalidnega otroka (complément d’allocation d’éducation de l’enfant handicapé): člen L 541-1 Zakonika o socialni varnosti.

(d)

Nadomestilo za invalidnost (prestation de compensation du handicap, PCH): členi L. 245-1 do L. 245-14 Zakonika o socialnih ukrepih in družini (Code de l’action sociale et des familles).

(e)

Dodatek za izgubo samostojnosti (allocation personnalisée d’autonomie, APA): členi L. 232-1 do L. 232-28 Zakonika o socialnih ukrepih in družini (Code de l’action sociale et des familles).

NEMČIJA

Dajatve za dolgotrajno oskrbo v skladu s poglavjem 4 zvezka XI Socialnega zakonika (Leistungen der Pflegeversicherung nach Kapitel 4 des Elften Buches Sozialgesetzbuch).

GRČIJA

(a)

Zakon št. 1140/1981, kakor je bil spremenjen.

(b)

Zakonski odlok št. 162/73 in Skupni ministrski sklep št. Π4β/5814/1997.

(c)

Ministrski sklep št. Π1γ/ΑΓΠ/οικ.14963 z dne 9. oktobra 2001.

(d)

Zakon št. 4025/2011.

(e)

Zakon št. 4109/2013.

(f)

Zakon št. 4199/2013, člen 127.

(g)

Zakon št. 4368/2016, člen 334.

(h)

Zakon št. 4483/2017, člen 153.

(i)

Zakon št. 498/1-11-2018, členi 28, 30 in 31, za „uredbo o poenotenih dajatvah za zdravstveno varstvo“ nacionalne organizacije za zagotavljanje storitev zdravstvenega varstva (EOPYY).

MADŽARSKA

Dajatve za dolgotrajno oskrbo, dodeljene osebam, ki zagotavljajo osebno oskrbo (Zakon III iz leta 1993 o socialni upravi in socialni pomoči, dopolnjen z vladnimi in ministrskimi odloki).

IRSKA

(a)

Zakon o programu za pomoč negovalnim domovom iz leta 2009 (št. 15 iz leta 2009).

(b)

Dodatek za oskrbo na domu (prečiščeno besedilo Zakona o socialnem varstvu iz leta 2005, poglavje 8A dela 3).

ITALIJA

(a)

Zakon št. 118 z dne 30. marca 1971 o dajatvah za invalidne civilne osebe (Legge 30 Marzo 1971, n. 118 - Conversione in Legge del D.L. 30 gennaio 1971, n. 5 e nuove norme in favore dei mutilati ed invalidi civili).

(b)

Zakon št. 18 z dne 11. februarja 1980 o dodatku za stalno pomoč in postrežbo (Legge 11 Febbraio 1980, n. 18 - Indennità di accompagnamento agli Invalidi civili totalmente inabili).

(c)

Zakon št. 104 z dne 5. februarja 1992, člen 33 (okvirni zakon o invalidnosti) (Legge 5 Febbraio 1992, n. 104 - Legge-quadro per l’assistenza, l’integrazione sociale e i diritti delle persone handicappate).

(d)

Zakonodajni odlok št. 112 z dne 31. marca 1998 o prenosu zakonodajnih nalog in upravnih pristojnosti z države na regije in lokalne subjekte (Decreto Legislativo 31 Marzo 1998, n. 112 - Conferimento di funzioni e compiti amministrativi dello Stato alle regioni ed agli enti locali, in attuazione del capo I della Legge 15 Marzo 1997, n. 59).

(e)

Zakon št. 183 z dne 4. novembra 2010, člen 24, ki spreminja pravila o dovoljenjih za pomoč invalidom, ki živijo v težkih razmerah (Legge n. 183 del 4 Novembre 2010, čl. 24 - Modifiche alla disciplina in materia di permessi per l’assistenza a portatori di handicap in situazione di gravità).

(f)

Zakon št. 147 z dne 27. decembra 2013, ki vsebuje določbe za pripravo letnega in večletnega državnega proračuna – Zakon o stabilnosti iz leta 2014 (Disposizioni per la formazione del bilancio annuale e pluriennale dello Stato - Legge di stabilità 2014).

LATVIJA

(a)

Zakon o socialnih storitvah in socialni pomoči (sociālo pakalpojumu un sociālās palīdzības likums) z dne 31. oktobra 2002.

(b)

Zakon o zdravljenju (Ārstniecības likums) z dne 12. junija 1997.

(c)

Zakon o pravicah pacientov (Pacientu tiesību likums) z dne 30. decembra 2009.

(d)

Uredba kabineta ministrov št. 555 o organizaciji zdravstvenega varstva in plačilnem postopku (Ministru kabineta 2018, gada 28.augusta noteikumi Nr.555 „Veselības aprūpes pakalpojumu organizēšanas un samaksas kārtība“) z dne 28. avgusta 2018.

(e)

Uredbe kabineta ministrov št. 275 o postopkih za plačilo storitev socialnega varstva in socialne rehabilitacije ter postopkih za kritje stroškov storitev iz proračuna lokalnih vlad (Ministru kabineta 2003.gada 27.maija noteikumi Nr.275 „Sociālās aprūpes un sociālās rehabilitācijas pakalpojumu samaksas kārtība un kārtība, kādā pakalpojuma izmaksas tiek segtas no pašvaldības budžeta”) z dne 27. maja 2003.

(f)

Predpisi kabineta ministrov št. 138 o prejemanju socialnih storitev in socialne pomoči (Ministru kabineta 2019.gada 2.aprīļa noteikumi Nr 138 „Noteiku mi par sociālo pakalpojumu un sociālās palīdzības saņemšanu“) z dne 2. aprila 2019.

(g)

Zakon o državnih socialnih dajatvah – dodatek za invalide, ki potrebujejo oskrbo (Valsts sociālo pabalstu likums) z dne 1. januarja 2003.

LITVA

(a)

Zakon Republike Litve o ciljnih nadomestilih z dne 29. junija 2016 št. XII-2507 (Lietuvos Respublikos tikslinių kompensacijų įstatymas).

(b)

Zakon Republike Litve o zdravstvenem zavarovanju z dne 21. maja 1996 št. I-1343 (Lietuvos Respublikos sveikatos draudimo įstatymas).

(c)

Zakon Republike Litve o sistemu zdravstvenega varstva z dne 19. julija 1994 št. I-552 (Lietuvos Respublikos tsveikatos sistemos įstatymas).

(d)

Zakon Republike Litve o ustanovah za zdravstveno oskrbo z dne 6. junija 1996 št. I-1367 (Lietuvos Respublikos sveikatos priežiūros įstaigų įstatymas).

LUKSEMBURG

Prejemki iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v skladu z Zakonikom o socialni varnosti, zvezek V – zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zlasti:

oskrba in podpora za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti;

dejavnosti za podporo neodvisnosti in samostojnosti;

dejavnosti za individualni, skupinski in nočni nadzor;

dejavnosti usposabljanja negovalcev;

dejavnosti pomoči pri gospodinjskih opravilih;

podporne dejavnosti v ustanovi za dolgotrajno oskrbo;

pavšalni dodatek za inkontinenčne izdelke;

podporna tehnologija in usposabljanje na področju podporne tehnologije;

prilagoditve doma;

pavšalna denarna dajatev v zameno za storitve opravljanja vsakodnevnih dejavnosti in dejavnosti pomoči pri gospodinjskih opravilih, ki jih zagotavlja negovalec v skladu s kratkim opisom oskrbe in pomoči;

kritje pokojninskih prispevkov negovalca;

pavšalne denarne dajatve za nekatere bolezni.

MALTA

(a)

Zakon o socialni varnosti (Att dwar is-Sigurta’ Socjali) (člen 318).

(b)

Subsidiarna zakonodaja 318.19: Predpisi o cenah državnih institucij in hostlov (Regolamenti dwar it-Trasferiment ta' Fondi għal Hostels Statali Indikati).

(c)

Subsidiarna zakonodaja 318.17: Predpisi o prenosu sredstev (postelje, ki jih financira država) (Regolamenti dwar it-Trasferiment ta' Fondi għal Sodod Iffinanzjati mill-Gvern).

(d)

Subsidiarna zakonodaja 318.13: Predpisi o cenah nastanitvenih storitev, ki jih financira država (Regolamenti dwar Rati għal Servizzi Residenzjali Finanzjali mill-Istat).

(e)

Dodatek za negovalce – člen 68(1)(a) Zakona o socialni varnosti.

(f)

Zvišani dodatek za negovalce – člen 68(1)(b) Zakona o socialni varnosti.

NIZOZEMSKA

Zakon o dolgotrajni oskrbi (Wet langdurige zorg (WLZ)), zakon z dne 3. decembra 2014.

POLJSKA

(a)

Dodatek za zdravstveno oskrbo (zasiłek pielęgnacyjny), dodatek za pomoč in postrežbo (specjalny zasiłek opiekuńczy) in dodatek za nego (świadczenie pielęgnacyjne) na podlagi Zakona o družinskih dajatvah (Ustawa o świadczeniach rodzinnych) z dne 28. novembra 2003.

(b)

Dodatek za negovalca (zasiłek dla opiekuna) na podlagi Zakona o določitvi in plačilu dodatkov za negovalce (Ustawa o ustalaniu i wypłacaniu zasiłków dla opiekunów) z dne 4. aprila 2014.

PORTUGALSKA

Socialno zavarovanje in zagotavljanje zadostnih sredstev:

(a)

dodatek za dolgotrajno oskrbo: Zakonski odlok št. 265/99 z dne 14. julija 1999 (complemento por dependência), s spremembami.

(b)

Dodatek za dolgotrajno oskrbo v okviru posebnega sistema varstva v primeru invalidnosti: Zakon št. 90/2009 z dne 31. avgusta 2009 (regime especial de proteção na invalidez), ponovno objavljen v prečiščeni različici z zakonskim odlokom št. 246/2015 z dne 20. oktobra 2015, s spremembami.

Sistem socialne varnosti in nacionalno zdravstveno varstvo:

(c)

Nacionalna mreža celostne stalne oskrbe: Zakonski odlok št. 101/06 z dne 6. junija 2006 (rede de cuidados Continuados integrados), ponovno objavljen v prečiščeni različici v zakonskem odloku št. 136/2015 z dne 28. julija 2015.

(d)

Celostna trajna oskrba na področju duševnega zdravja: Odlok-zakon št. 8/2010 z dne 28. januarja 2010, kakor je bil spremenjen in ponovno objavljen z Odlokom-zakonom št. 22/2011 z dne 10. februarja 2011 o ustanovitvi enot in ekip za celostno trajno oskrbo na področju duševnega zdravja (unidades e equipas de cuidados continuados integrados de saúde mental).

(e)

Pediatrična oskrba (nacionalna mreža celostne trajne oskrbe): Odlok št. 343/2015 z dne 12. oktobra 2015 o standardih, ki urejajo bolnišnično in ambulantno pediatrično oskrbo v okviru nacionalne mreže celostne trajne oskrbe (condições de instalação e funcionamento das unidades de internamento de cuidados integrados e de ambulatório pediátricas da Rede Nacional de Cuidados Continuados Integrados).

(f)

Neformalni oskrbovalec (dodatek): Zakon št. 100/2019 z dne 6. septembra o statusu neformalnega oskrbovalca (Estatuto do cuidador informal).

ROMUNIJA

(a)

Zakon št. 448/2006 z dne 6. decembra 2006 o varstvu in spodbujanju pravic invalidov, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami:

nadomestila, ki se dodelijo invalidom, zlasti mesečni dopolnilni osebni proračun za invalidne odrasle in otroke ter mesečno nadomestilo za invalidne odrasle na podlagi člena 58(4) Zakona št. 448/2006 o varstvu in spodbujanju pravic invalidov, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami;

dopolnilno nadomestilo na podlagi člena 42(4) in člena 43 Zakona št. 448/2006 o varstvu in spodbujanju pravic invalidov, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami;

dopolnilno nadomestilo za odrasle s hudo okvaro vida na podlagi člena 42(1) in člena 58(3) Zakona št. 448/2006 o varstvu in spodbujanju pravic invalidov, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami; mesečni dodatek za stroške hrane, dodeljen otrokom s HIV/aidsom, na podlagi člena 58(2) Zakona št. 448/2006 o varstvu in spodbujanju pravic invalidov, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami.

(b)

Zakon št. 584/2002 o ukrepih za preprečevanje širjenja aidsa v Romuniji in za zaščito oseb, ki so okužene s HIV ali imajo aids, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami:

mesečni dodatek za stroške hrane, dodeljen na podlagi Zakona št. 584/2002 o ukrepih za preprečevanje širjenja aidsa v Romuniji in za zaščito oseb, ki so okužene s HIV ali imajo aids.

SLOVENIJA

Ni posebne zakonodaje v zvezi z dolgotrajno oskrbo.

Dajatve za dolgotrajno oskrbo so vključene v naslednje akte:

(a)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012 in poznejše spremembe).

(b)

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010 in poznejše spremembe).

(c)

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010 in poznejše spremembe).

(d)

Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2004 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

(e)

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

(f)

Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list RS, št. 41/83 in poznejše spremembe).

(g)

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/2006 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

(h)

Zakon o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

(i)

Zakon o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/59 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

(j)

Zakon za uravnoteženje javnih finance (ZUJF) (Uradni list RS, št. 40/2012 in poznejše spremembe).

(k)

Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/2006 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

ŠPANIJA

(a)

Zakon št. 39/2006 z dne 14. decembra 2006 o spodbujanju osebne samostojnosti in pomoči vzdrževanim osebam, kakor je bil spremenjen.

(b)

Ministrski odlok z dne 15. aprila 1969.

(c)

Kraljevi odlok št. 1300/95 z dne 21. julija 1995, kakor je bil spremenjen.

(d)

Kraljevi odlok št. 1647/97 z dne 31. oktobra 1997, kakor je bil spremenjen.

ŠVEDSKA

(a)

Dodatek za oskrbo (poglavje 22 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(b)

Dodatek za dodatne stroške (poglavje 50 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(c)

Dodatek za pomoč (poglavje 51 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(d)

Dodatek za avto (poglavje 52 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

DEL 3

PLAČILA, POVEZANA S PODROČJEM SOCIALNE VARNOSTI IZ ČLENA SSC.3(1) TEGA PROTOKOLA TER KI SE UPORABLJAJO ZA KRITJE STROŠKOV OGREVANJA V HLADNEM VREMENU

(točka (f) člena SSC.3(4) tega protokola)

(i)   ZDRUŽENO KRALJESTVO

Plačilo zimskega goriva (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992, predpisi o socialnih skladih za plačilo zimskega goriva iz leta 2000, Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992 (Severna Irska) in predpisi o socialnih skladih za plačilo zimskega goriva iz leta 2000 (Severna Irska)).

(ii)   DRŽAVE ČLANICE

DANSKA

(a)

Zakon o socialnih in državnih pokojninah, LBK št. 983 z dne 23. septembra 2019.

(b)

Predpisi o socialnih in državnih pokojninah, BEK št. 1602 z dne 27. decembra 2019.

PRILOGA SSC-3

VEČ PRAVIC ZA UPOKOJENCE, KI SE VRNEJO V PRISTOJNO DRŽAVO

(člen SSC.25(2) tega protokola)

AVSTRIJA

BELGIJA

BOLGARIJA

CIPER

ČEŠKA

FRANCIJA

NEMČIJA

GRČIJA

MADŽARSKA

LATVIJA

LITVA

LUKSEMBURG

NIZOZEMSKA

POLJSKA

PORTUGALSKA

ROMUNIJA

SLOVENIJA

ŠPANIJA

ŠVEDSKA

PRILOGA SSC-4

PRIMERI, V KATERIH SE SORAZMERNI IZRAČUN OPUSTI ALI SE NE UPORABLJA

(člen SSC.47(4) in (5) tega protokola)

DEL 1

PRIMERI, V KATERIH SE SORAZMERNI IZRAČUN OPUSTI NA PODLAGI ČLENA SSC.47(4)

AVSTRIJA

(a)

Vsi zahtevki za pravice po Zveznem zakonu z dne 9. septembra 1955 o splošnem socialnem zavarovanju (ASVG), Zveznem zakonu z dne 11. oktobra 1978 o socialnem zavarovanju za samozaposlene obrtnike (GSVG), Zveznem zakonu z dne 11. oktobra 1978 o socialnem zavarovanju za samozaposlene kmete (BSVG) in Zveznem zakonu z dne 30. novembra 1978 o socialnem zavarovanju za samozaposlene v svobodnem poklicu (FSVG).

(b)

Vsi zahtevki za družinske pokojnine, ki temeljijo na pokojninskem računu na podlagi Splošnega zakona o pokojninah (APG) z dne 18. novembra 2004, razen primerov iz dela 2.

(c)

Vsi zahtevki za družinske pokojnine avstrijske deželne zdravniške zbornice (Landesärztekammer) na podlagi osnovne določbe (osnovna in dodatna dajatev ali osnovna pokojnina).

(d)

Vsi zahtevki za družinsko podporo iz pokojninskega sklada avstrijske veterinarske zbornice.

(e)

Vsi zahtevki za pravice iz pokojnine za vdove in vdovce ter sirote v skladu s statuti socialnih ustanov avstrijskih odvetniških zbornic, del A.

(f)

Vsi zahtevki za pravice po Zakonu o pokojninskem zavarovanju notarjev z dne 3. februarja 1972 – NVG 1972.

CIPER

Vsi zahtevki za starostne pokojnine ter pokojnine za vdove in vdovce.

DANSKA

Vsi zahtevki za pokojnine, navedeni v Zakonu o socialnih pokojninah, razen za pokojnine, navedene v Prilogi SSC-5 k temu protokolu.

IRSKA

Vsi zahtevki za državne pokojnine (za katere se plačujejo prispevki), pokojnine za vdove in vdovce (za katere se plačujejo prispevki) ter pokojnine za preživele registrirane partnerje (za katere se plačujejo prispevki).

LATVIJA

Vsi zahtevki za družinske pokojnine (Zakon o državnih pokojninah z dne 1. januarja 1996; Zakon o pokojninah, ki jih financira država z dne 1. julija 2001).

LITVA

Vsi zahtevki za družinske pokojnine državnega socialnega zavarovanja, izračunani na podlagi osnovnega zneska družinske pokojnine (Zakon o pokojninah državnega socialnega zavarovanja).

NIZOZEMSKA

Vsi zahtevki za starostne pokojnine po Zakonu o splošnem starostnem zavarovanju (AOW).

POLJSKA

Vsi zahtevki za starostne pokojnine po sistemih pokojninskega zavarovanja z vnaprej določenimi pravicami ter družinske pokojnine, razen v primerih, ko zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji več kot ene države, skupaj znašajo 20 ali več let za ženske in 25 ali več let za moške, a so nacionalne zavarovalne dobe pod temi ravnmi (in ne manj od 15 let za ženske in 20 let za moške), izračun pa se opravi po členih 27 in 28 zakona z dne 17. decembra 1998 (UL 2015, točka 748).

PORTUGALSKA

Vsi zahtevki za starostno pokojnino in pokojnino za preživele osebe, razen v primerih, ko zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji več kot ene države, skupaj znašajo 21 ali več koledarskih let, vendar nacionalne zavarovalne dobe skupaj znašajo 20 let ali manj, izračun pa se opravi po členih 32 in 33 uredbe-zakona št. 187/2007 z dne 10. maja 2007, s spremembami.

SLOVAŠKA

(a)

Vsi zahtevki za družinsko pokojnino (pokojnino za vdove, vdovce in sirote), izračunani v skladu z zakonodajo, veljavno pred 1. januarjem 2004, katerih znesek izhaja iz pokojnine, ki se je predhodno izplačevala umrlemu.

(b)

Vsi zahtevki za pokojnine, izračunani na podlagi Zakona št. 461/2003 Coll. o socialni varnosti, kakor je bil spremenjen.

ŠVEDSKA

(a)

Zahtevki za starostno pokojnino v obliki zajamčene pokojnine za osebe, rojene leta 1937 ali prej (poglavje 66 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(b)

Zahtevki za starostno pokojnino v obliki dopolnilne pokojnine (poglavje 63 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Vsi zahtevki za starostne pokojnine, državne pokojnine na podlagi dela 1 Zakona o pokojninah iz leta 2014, vdovske dajatve in dajatve za ovdovelost, razen tistih, za katere je v davčnem letu, ki se začne 6. aprila 1975 ali po njem:

(i)

zadevna stranka dopolnila zavarovalne dobe oziroma dobe zaposlitve ali prebivanja po zakonodaji Združenega kraljestva in države članice ter eno davčno leto (ali več davčnih let) ni bilo ocenjeno kot leto, ki je podlaga za upravičenost, v smislu zakonodaje Združenega kraljestva;

(ii)

bi se zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji, veljavni v Združenem kraljestvu v obdobju pred 5. julijem 1948, upoštevale pri uporabi točke (b) člena SSC.47(1) tega protokola z uporabo zavarovalnih dob oziroma dob zaposlitve ali prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji države članice.

Vsi zahtevki za dodatno pokojnino v skladu z oddelkom 44 Zakona o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992 in z oddelkom 44 Zakona o prispevkih in dajatvah za socialno varnost (Severna Irska) iz leta 1992.

DEL 2

PRIMERI, V KATERIH SE UPORABLJA ČLEN SSC.47(5)

AVSTRIJA

(a)

Starostne pokojnine in iz njih pridobljene pokojnine preživelih oseb, ki temeljijo na pokojninskem računu na podlagi Splošnega zakona o pokojninah (APG) z dne 18. novembra 2004.

(b)

Obvezni dodatki na podlagi člena 41 Zveznega zakona z dne 28. decembra 2001 o splošnem plačnem skladu avstrijskih farmacevtov (Pharmazeutische Gehaltskasse für Österreich) (BGBl. I, št. 154).

(c)

Starostne pokojnine in pokojnine za predčasno upokojitev avstrijske deželne zdravniške zbornice na podlagi osnovne določbe (osnovna in dodatna dajatev ali osnovna pokojnina) in vse pokojninske dajatve avstrijske deželne zdravniške zbornice na podlagi dodatne določbe (dodatna ali individualna pokojnina).

(d)

Starostna podpora iz pokojninskega sklada avstrijske veterinarske zbornice.

(e)

Dajatve v skladu s statuti socialnih ustanov avstrijskih odvetniških zbornic, dela A in B, z izjemo zahtevkov za dajatve iz pokojnin za vdove in sirote v skladu s statuti socialnih ustanov avstrijskih odvetniških zbornic, del A.

(f)

Dajatve socialnih ustanov združene zbornice arhitektov in inženirjev na podlagi Zakona o avstrijski inženirski zbornici (Ziviltechnikerkammergesetzt) iz leta 1993 in statutov socialnih ustanov, razen dajatev na podlagi družinskih dajatev, iz nazadnje omenjenih dajatev.

(g)

Dajatve v skladu s statutom socialne ustanove Zvezne zbornice poklicnih računovodij in davčnih svetovalcev na podlagi avstrijskega Zakona za poklicne računovodje in davčne svetovalce (Wirtschaftstreuhandberufsgesetz).

BOLGARIJA

Starostne pokojnine iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru dela II naslova II Zakonika socialnega zavarovanja.

HRVAŠKA

Pokojnine iz sistema obveznega pokojninskega zavarovanja, ki temeljijo na osebnih prihrankih, v skladu z zakonom o obveznih in prostovoljnih pokojninskih skladih (UL 49/99, spremenjena različica) ter zakonom o pokojninskih zavarovalniških družbah in plačevanju pokojnin na podlagi osebnih prihrankov (UL 106/99, spremenjena različica), razen v primerih iz členov 47 in 48 zakona o obveznih in prostovoljnih pokojninskih skladih ter pokojnine preživelih oseb.

DANSKA

(a)

Osebne pokojnine.

(b)

Dajatve v primeru smrti (odmerjene na podlagi sistema dopolnilnih pokojnin Arbejdsmarkedets Tillægspension, ki se nanašajo na čas pred 1. januarjem 2002).

(c)

Dajatve v primeru smrti (odmerjene na podlagi sistema dopolnilnih pokojnin Arbejdsmarkedets Tillægspension, ki se nanašajo na čas po 1. januarju 2002) iz Zakona o dopolnilnih pokojninah za zaposlene osebe (Arbejdsmarkedets Tillægspension) (prečiščeno besedilo) 942: 2009.

ESTONIJA

Obvezno varčevanje za starostno pokojnino.

FRANCIJA

Načrt osnovnega ali dodatnega zavarovanja, pri katerem se dajatve za starost izračunajo na osnovi upokojitvenih točk.

MADŽARSKA

Pokojninske dajatve na podlagi članstva v zasebnih pokojninskih skladih.

LATVIJA

Starostne pokojnine (Zakon o državnih pokojninah z dne 1. januarja 1996; Zakon o pokojninah, ki jih financira država z dne 1. julija 2001).

POLJSKA

Starostne pokojnine po sistemu vnaprej določenega prispevka.

PORTUGALSKA

Dodatno pokojninsko zavarovanje, dodeljeno v skladu uredbo-zakonom št.26/2008 z dne 22. februarja 2008, s spremembami (javni pokojninski sistem, ki temelji na kapitalizaciji).

SLOVAŠKA

Obvezno varčevanje za starostno pokojnino.

SLOVENIJA

Pokojnina iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

ŠVEDSKA

Starostna pokojnina v obliki pokojnine na podlagi dohodkov in premijske pokojnine (poglavji 62 in 64 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Stopnjevane pokojninske dajatve, plačane v skladu z oddelkoma 36 in 37 Zakona o nacionalnem zavarovanju (National Insurance Act) iz leta 1965 ter z oddelkoma 35 in 36 Zakona o nacionalnem zavarovanju (Severna Irska) (National Insurance Act (Northern Ireland)) iz leta 1966.

PRILOGA SSC-5

DAJATVE IN SPORAZUMI, KI DOPUŠČAJO UPORABO ČLENA SSC.49

I.

Dajatve iz točke (a) člena SSC.49(2) tega protokola, katerih višina je neodvisna od dolžine dopolnjene zavarovalne dobe ali dobe prebivanja

DANSKA

Polna danska državna starostna pokojnina, ki so jo osebe pridobile po 10 letih prebivanja in jim je bila pokojnina dodeljena do 1. oktobra 1989.

FINSKA

Državne pokojnine in pokojnine pokojnega zakonca, določene v skladu s prehodnimi določbami in dodeljene pred 1. januarjem 1994 (Zakon o začetku veljavnosti Zakona o državnih pokojninah, 569/2007).

Dodatni znesek pokojnine za sirote ob izračunu neodvisne dajatve v skladu z Zakonom o državnih pokojninah (Zakon o državnih pokojninah, 568/2007).

FRANCIJA

Invalidska pokojnina za vdove ali vdovce po splošnem sistemu socialne varnosti ali po sistemu za delavce v kmetijstvu, kadar je izračunana na podlagi invalidske pokojnine pokojnega zakonca v skladu s točko (a) člena SSC.47(1).

GRČIJA

Dajatve po Zakonu št. 4169/1961 v zvezi s sistemom kmetijskega zavarovanja (OGA).

NIZOZEMSKA

Zakon o splošnem zavarovanju za vzdrževane preživele osebe z dne 21. decembra 1995 (ANW).

Zakon o delu in plači glede sposobnosti za delo z dne 10. novembra 2005 (WIA).

ŠPANIJA

Pokojnine preživelih oseb, dodeljene po splošnih in posebnih sistemih, razen po posebnem sistemu za javne uslužbence.

ŠVEDSKA

(a)

Nadomestilo za bolezen, odvisno od višine dohodka, in nadomestilo za izpad dohodka, odvisno od višine dohodka (poglavje 34 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(b)

Zajamčena pokojnina in zajamčeno nadomestilo plače, ki sta nadomestila polno državno pokojnino, dodeljeno v okviru zakonodaje o državnih pokojninah, ki se je uporabljala pred 1. januarjem 1993, in polno državno pokojnino, dodeljeno v okviru prehodnih določb zakonodaje, ki se uporablja od tega datuma.

II.

Dajatve iz točke (b) člena SSC.49(2) tega protokola, katerih višina se določa glede na fiktivno dobo, ki velja za izpolnjeno med datumom, ko nastopi tveganje, in poznejšim datumom

FINSKA

Pokojnine zaposlenih, pri katerih se skladno z nacionalno zakonodajo upoštevajo prihodnje dobe.

NEMČIJA

Pokojnine preživelih oseb, pri katerih se upošteva prišteta doba.

Starostne pokojnine, pri katerih se upošteva že pridobljena prišteta doba.

ITALIJA

Italijanske pokojnine za popolno nezmožnost za delo (inabilità).

LATVIJA

Pokojnine preživelih oseb, izračunane na podlagi predvidenih zavarovalnih dob (člen 23(8) Zakona o državnih pokojninah z dne 1. januarja 1996).

LITVA

(a)

Državno socialno zavarovanje zaradi nezmožnosti za delo, izplačano po Zakonu o državnih pokojninah iz socialnega zavarovanja.

(b)

Državne pokojnine preživelih oseb in državne družinske pokojnine iz socialnega zavarovanja, izračunane na podlagi pokojnine za nezmožnost za delo pokojnega po Zakonu o državnih pokojninah iz socialnega zavarovanja.

LUKSEMBURG

Pokojnine preživelih oseb.

SLOVAŠKA

Slovaška pokojnina preživelih oseb, ki izhaja iz invalidske pokojnine.

ŠPANIJA

Pokojnine za upokojitev po posebnem sistemu za javne uslužbence, ki se izplačujejo po naslovu I prečiščenega besedila Zakona o državnih upokojencih, če je bil ob nastopu zavarovalnega primera upravičenec aktivni javni uslužbenec ali je bil obravnavan kot tak; družinske pokojnine in pokojnine preživelih oseb (vdove/vdovci, sirote in starši), ki se izplačujejo po naslovu I prečiščenega besedila Zakona o državnih upokojencih, če je bil ob smrti javni uslužbenec aktiven ali obravnavan kot tak.

ŠVEDSKA

(a)

Nadomestilo za bolezen in nadomestilo za izpad dohodka v obliki zajamčenega nadomestila plače (poglavje 35 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(b)

Pokojnina preživelih oseb, izračunana na podlagi fiktivnih zavarovalnih dob (poglavja 76–85 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

III.

Sporazumi iz točke (b)(i) člena SSC.49(2) tega protokola, katerih namen je preprečiti, da bi se ista fiktivna doba upoštevala dva- ali večkrat.

Sporazum o socialni varnosti z dne 28. aprila 1997 med Republiko Finsko in Zvezno republiko Nemčijo.

Sporazum o socialni varnosti z dne 10. novembra 2000 med Republiko Finsko in Velikim vojvodstvom Luksemburg.

Nordijska konvencija o socialni varnosti z dne 12. junija 2012.

PRILOGA SSC-6

POSEBNE DOLOČBE ZA UPORABO ZAKONODAJE DRŽAV ČLANIC IN ZDRUŽENEGA KRALJESTVA

(člen SSC.3(2), člen SSC.51(1) in člen SSC.66)

AVSTRIJA

1.

Za namene pridobitve dobe v pokojninskem zavarovanju se šolanje v šoli ali primerljivi izobraževalni ustanovi v drugi državi obravnava kot enakovredno šolanju v šoli ali izobraževalni ustanovi v skladu s členoma 227(1)(1) in 228(1)(3) Allgemeines Sozialversicherungsgesetz (ASVG) (Splošni zakon o socialni varnosti), členom 116(7) Gewerbliches Sozialversicherungsgesetz (GSVG) (Zakon o socialnem zavarovanju za obrtnike) in členom 107(7) Bauern-Sozialversicherungsgesetz (BSVG) (Zakon o socialnem zavarovanju za kmete), če je za zadevno osebo kdaj veljala avstrijska zakonodaja, ker je opravljala zaposlitveno ali samozaposlitveno dejavnost, in so plačani posebni prispevki, določeni v členu 227(3) ASVG, členu 116(9) GSVG in členu 107(9) BSGV za dokup takih izobraževalnih obdobij.

2.

Za izračun sorazmerne dajatve iz točke (b) člena SSC.47(1) tega protokola se posebna zvišanja prispevkov za dodatno zavarovanje in dodatne dajatve za rudarje po avstrijski zakonodaji ne upoštevajo. V navedenih primerih se sorazmerna dajatev, izračunana brez teh prispevkov, po potrebi poveča za nezmanjšana posebna zvišanja prispevkov za dodatno zavarovanje in dodatno dajatev za rudarje.

3.

Kadar so bile v skladu s členom SSC.7 tega protokola nadomestne dobe dopolnjene po avstrijskem sistemu pokojninskega zavarovanja, vendar ne morejo biti osnova za izračun v skladu s členoma 238 in 239 ASVG, členoma 122 in 123 GSVG in členoma 113 in 114 BSVG, se za dobe varstva otrok uporabi osnova za izračun v skladu s členom 239 ASVG, členom 123 GSVG in členom 114 BSVG.

4.

V primerih iz člena SSC.39 se za izračun vsote dajatev za invalidnost v skladu z avstrijsko zakonodajo smiselno uporabljajo doložbe is Poglavja 5 tega protokola.

BOLGARIJA

Člen 33(1) bolgarskega Zakona o zdravstvenem zavarovanju se uporablja za vse osebe, za katere je Bolgarija pristojna država članica v skladu s poglavjem 1 naslova III tega protokola.

CIPER

Za namen uporabe določb členov SSC.7, SSC.46 in SSC.56 tega protokola se teden zavarovanja po zakonodaji Republike Ciper za katero koli obdobje, ki se začne 6. oktobra 1980 ali po tem datumu, določi tako, da se skupni zavarovalni dohodki za ustrezno obdobje delijo s tedenskim zneskom osnovnih zavarovalnih dohodkov za ustrezno leto prispevkov, pod pogojem, da tako določeno število tednov ne preseže števila koledarskih tednov v ustreznem obdobju.

ČEŠKA

1.

Za namene opredelitve družinskih članov v skladu s točko (s) člena SSC.1 tega protokola pomeni „zakonec“ registrirane partnerje, kakor so opredeljeni v češkem Zakonu št. 115/2006 Coll. o registrirani partnerski skupnosti.

2.

Ne glede na člena SSC.6 in SSC.7 tega protokola se za namene dodelitve dopolnilne dajatve ob upoštevanju zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji nekdanje Češkoslovaške federativne republike, za izpolnitev pogoja najmanj enega leta češkega pokojninskega zavarovanja lahko upoštevajo samo zavarovalne dobe, dopolnjene po češki zakonodaji, v opredeljenem obdobju po datumu razdružitve federacije (člen 106a(1)(b) Zakona št. 155/1995 Coll. o pokojninskem zavarovanju).

3.

V primerih iz člena SSC.39 se pri določanju višine dajatve za invalidnost v skladu z Zakonom št. 155/1995 Coll. smiselno uporabljajo določbe poglavja 5 Protokola.

DANSKA

1.

(a)

Pri izračunu pokojnine se po „lov om social pension“ (Zakon o socialni pokojnini) dobe zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti, ki jih po danski zakonodaji dopolni obmejni delavec ali delavec, ki se na Dansko odpravi, da bi tam opravljal delo sezonske narave, obravnavajo kot dobe prebivanja, ki jih na Danskem dopolni preživeli zakonec, če je bil preživeli zakonec v tem času povezan z zgoraj omenjenim delavcem z zakonsko zvezo brez ločitve od „mize in postelje“ ali dejanske ločitve zaradi nezdružljivosti ter če je v teh obdobjih zakonec stalno prebival na ozemlju druge države. Za namene te točke pomeni „delo sezonske narave“ delo, ki je odvisno od menjave letnih časov in se ponovi vsako leto.

(b)

Pri izračunu pokojnine se po „lov om social pension“ (Zakon o socialni pokojnini) dobe zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti, ki jih je pred 1. januarjem 1984 po danski zakonodaji dopolnila oseba, za katero se ne uporablja točka (a), obravnavajo kot dobe prebivanja, ki jih na Danskem dopolni preživeli zakonec, če je bil preživeli zakonec v tem času s to osebo povezan z zakonsko zvezo brez ločitve od „mize in postelje“ ali dejanske ločitve zaradi nezdružljivosti ter če je v teh obdobjih zakonec stalno prebival na ozemlju druge države.

(c)

Dobe, ki se upoštevajo v skladu s točkama (a) in (b), se ne upoštevajo, če sovpadajo z obdobji, ki se upoštevajo pri izračunu pokojnine, izplačljive zadevni osebi po zakonodaji o obveznem zavarovanju druge države, ali z obdobji, v katerih je zadevna oseba prejemala pokojnino po taki zakonodaji. Te dobe pa se upoštevajo, če letni znesek omenjene pokojnine ne dosega polovice osnovnega zneska socialne pokojnine.

2.

(a)

Ne glede na določbe člena SSC.7 tega protokola so osebe, ki niso opravljale pridobitne dejavnosti v eni ali več državah, upravičene do danske socialne pokojnine le, če so na Danskem stalno prebivale vsaj tri leta, ob upoštevanju starostnih omejitev, določenih v danski zakonodaji. Ob upoštevanju člena SSC.5 tega protokola se člen SSC.8 tega protokola ne uporablja za dansko socialno pokojnino, do katere so upravičene takšne osebe.

(b)

Določbe iz točke (a) se ne uporabljajo za danske socialne pokojnine, do katerih so upravičeni družinski člani oseb, ki opravljajo ali so opravljale pridobitno dejavnost na Danskem, ali študenti ali člani njihove družine.

3.

Začasne dajatve za brezposelne osebe, ki so bile vključene v sistem „prožne zaposlitve“ (ledighedsydelse) (Zakon št. 455 z dne 10. junija 1997), so zajete v poglavju 6 naslova III tega protokola.

4.

Kadar je prejemnik danske socialne pokojnine upravičen tudi do pokojnine preživelih oseb iz druge države, se te pokojnine pri izvajanju danske zakonodaje obravnavajo kot dajatve iste vrste v smislu člena SSC.48(1), pod pogojem, da je oseba, katere zavarovalne dobe ali dobe prebivanja se uporabljajo kot osnova za izračun pokojnine preživelih oseb, pridobila tudi pravico do danske socialne pokojnine.

FINSKA

1.

Za določitev upravičenosti in za izračun zneska finske nacionalne pokojnine v skladu s členi SSC.47, SSC.48 in SSC.49 tega protokola se pokojnine, pridobljene po zakonodaji druge države, obravnavajo na enak način kot pokojnine, pridobljene po finski zakonodaji.

2.

Kadar se za izračun dohodka za fiktivno dobo po finski zakonodaji o pokojnini, vezani na zaslužek, uporablja točka (b)(i) člena SSC.47(1) tega protokola in je zadevna oseba dobe pokojninskega zavarovanja na podlagi zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti med delom referenčnega obdobja po finski zakonodaji pridobila v drugi državi, je dohodek za fiktivno dobo enak vsoti dohodkov, pridobljenih med delom referenčnega obdobja na Finskem, deljeno s številom mesecev, pridobljenih na Finskem v referenčnem obdobju, za katere se prizna zavarovalna doba.

FRANCIJA

1.

Za osebe, ki so deležne storitev v Franciji v skladu s členom SSC.15 ali SSC.24 tega protokola in prebivajo v francoskih departmajih Haut-Rhin (Gornji Ren), Bas-Rhin (Spodnji Ren) ali Moselle (Mozela), storitve, zagotovljene v imenu nosilca druge države, ki je odgovoren za kritje njihovih stroškov, vključujejo storitve, ki jih zagotovi splošni sistem zdravstvenega zavarovanja in lokalni sistem obveznega dodatnega zavarovanja Alzacije-Mozele.

2.

Francoska zakonodaja, ki se uporablja za osebo, ki opravlja ali je opravljala zaposlitveno ali samozaposlitveno dejavnost za uporabo poglavja 5 naslova III tega protokola, vključuje tako osnovni(-ne) sistem(-e) starostnega zavarovanja kot dodatni(-ne) sistem(-e) pokojninskega zavarovanja, v katere je bila vključena zadevna oseba.

NEMČIJA

1.

Ne glede na točko (a) člena SSC.6 tega protokola in točko 1 člena 5(4) Sozialgesetzbuch VI (zvezek VI Socialnega zakonika) lahko oseba, ki prejema polno starostno pokojnino po zakonodaji druge države, zaprosi, da se jo obvezno zavaruje po nemškem sistemu pokojninskega zavarovanja.

2.

Ne glede na točko (a) člena SSC.6 tega protokola in člen 7 Sozialgesetzbuch VI (zvezek VI Socialnega zakonika) lahko oseba, ki je obvezno zavarovana v drugi državi ali prejema starostno pokojnino po zakonodaji druge države, vstopi v sistem prostovoljnega zavarovanja v Nemčiji.

3.

Za namen dodeljevanja denarnih dajatev po odstavku 47(1) Sozialgesetzbuch V (zvezek V Socialnega zakonika), odstavku 47(1) Sozialgesetzbuch VII (zvezek VII Socialnega zakonika) in odstavku 24i Sozialgesetzbuch V (zvezek V Socialnega zakonika) zavarovanim osebam, ki živijo v drugi državi, nemški sistemi zavarovanja izračunajo neto plačilo, ki se uporablja za oceno dajatev, kot če bi zavarovana oseba živela v Nemčiji, razen če zavarovana oseba zaprosi za oceno na podlagi neto plačila, ki ga dejansko prejme.

4.

Državljani drugih držav, katerih stalno prebivališče ali običajno prebivališče je izven Nemčije ter ki izpolnjujejo splošne pogoje nemškega sistema pokojninskega zavarovanja, lahko vanj vplačujejo prostovoljne prispevke le, če so bili nekoč že prostovoljno ali obvezno zavarovani po nemškem sistemu pokojninskega zavarovanja; to velja tudi za osebe brez državljanstva in begunce, katerih stalno prebivališče ali običajno prebivališče je v drugi državi.

5.

Pauschale Anrechnungszeit (pavšalna doba vštetih zavarovalnih let) v skladu s členom 253 Sozialgesetzbuch VI (zvezek VI Socialnega zakonika) se določi izključno s sklicevanjem na nemške dobe.

6.

Kadar se za ponovni izračun pokojnine uporablja nemška pokojninska zakonodaja, veljavna 31. decembra 1991, se za namene financiranja nemških Ersatzzeiten (nadomestnih dob) uporablja zgolj nemška zakonodaja.

7.

Nemška zakonodaja o nesrečah pri delu in poklicnih boleznih, za katere se prejme nadomestilo po Zakonu o pokojninah za tujce, in o dajatvah za zavarovalne dobe, ki se lahko vštejejo po Zakonu o pokojninah za tujce na ozemljih iz člena 1(2)(3) Zakona o razseljenih in izgnanih osebah (Bundesvertriebenengesetz), se še naprej uporablja na področju uporabe tega protokola ne glede na določbe iz odstavka 2 Zakona o pokojninah za tujce (Fremdrentengesetz).

8.

Za izračun teoretičnega zneska iz točke (b)(i) člena SSC.47(1) tega protokola v pokojninskih sistemih za svobodne poklice pristojni nosilec za vsako leto zavarovalne dobe, dopolnjeno po zakonodaji katere koli druge države, za osnovo vzame povprečno letno upravičenost do pokojnine, pridobljene s plačevanjem prispevkov v času vključenosti v sistem pristojnega nosilca.

GRČIJA

1.

Zakon št. 1469/84 o prostovoljni vključitvi v sistem pokojninskega zavarovanja za grške državljane in tuje državljane grškega porekla velja za državljane drugih držav, osebe brez državljanstva in begunce, kadar je bila zadevna oseba, ne glede na njen kraj stalnega ali začasnega prebivališča, nekoč že obvezno ali prostovoljno vključena v grški sistem pokojninskega zavarovanja.

2.

Ne glede na točko (a) člena SSC.6 tega protokola in člen 34 Zakona 1140/1981 lahko oseba, ki prejema pokojnino zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni po zakonodaji druge države, zahteva obvezno zavarovanje po zakonodaji, ki jo uporablja sistem kmetijskega zavarovanja (OGA), v kolikor opravlja dejavnost, ki spada na področje uporabe te zakonodaje.

IRSKA

1.Ne glede na člen SSC.19(2) in člen SSC.57 tega protokola se za namene izračuna predpisanega predvidenega tedenskega zaslužka zavarovane osebe za dodelitev dajatve za bolezen ali dajatve za brezposelnost po irski zakonodaji znesek, enak povprečni tedenski plači v navedenem letu za zaposlene osebe, pripiše zaposleni osebi za vsak teden zaposlitvene dejavnosti po zakonodaji druge države v predpisanem letu.

MALTA

Posebne določbe za javne uslužbence

(a)

Osebe, zaposlene v skladu z Zakonom o oboroženih silah Malte (poglavje 220 Laws of Malta), Zakonom o policiji (poglavje 164 Laws of Malta), Zakonom o zaporih (poglavje 260 Laws of Malta) in Zakonom o civilni zaščiti (poglavje 411 Laws of Malta), so obravnavane kot državni uslužbenci samo za namene uporabe členov SSC.43 in SSC.55 tega protokola.

(b)

Pokojnine, ki se izplačujejo v skladu z zgoraj navedenimi zakoni ali v skladu z Odlokom o pokojninah (poglavje 93 Laws of Malta), so obravnavane kot „posebni sistemi za državne uslužbence“ izključno za namene točke (cc) člena SSC.1 tega protokola.

NIZOZEMSKA

1.

Zdravstveno zavarovanje

(a)

Kar zadeva upravičenost do storitev po nizozemski zakonodaji, so osebe, ki so upravičene do storitev ob uporabi poglavij 1 in 2 naslova III tega protokola:

(i)

osebe, ki se morajo v skladu s členom 2 Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) zavarovati pri ponudniku zdravstvenega zavarovanja, in

(ii)

kolikor niso vključene že v točko (i), družinski člani aktivnega vojaškega osebja, ki živijo v drugi državi, in osebe, ki imajo stalno prebivališče v drugi državi in so v skladu s tem protokolom upravičene do zdravstvenega varstva v državi svojega stalnega prebivališča, pri čemer stroške krije Nizozemska.

(b)

Osebe iz točke 1(a)(i) morajo v skladu z določbami Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) skleniti zavarovanje s ponudnikom zdravstvenega zavarovanja, osebe iz točke 1(a)(ii) pa se morajo prijaviti pri College voor zorgverzekeringen (odbor za zdravstveno zavarovanje).

(c)

Določbe Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) in Algemene Wet Bijzondere Ziektekosten (Splošni zakon o posebnih zdravstvenih stroških) o odgovornosti za plačilo prispevkov se uporabljajo za osebe iz točke (a) in njihove družinske člane. V primeru družinskih članov se prispevki obračunajo osebi, od katere izvira pravica do zdravstvenega varstva, razen za družinske člane vojaškega osebja, ki živijo v drugi državi, ki se jim prispevki obračunajo neposredno.

(d)

Določbe Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) o prepozni sklenitvi zavarovanja se smiselno uporabljajo v primeru prepozne prijave oseb iz točke (a)(ii) pri College voor zorgverzekeringen (odbor za zdravstveno zavarovanje).

(e)

Ob upoštevanju člena 11(1), (2) in (3) ter člena 19(1) Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) so osebe, upravičene do storitev na podlagi zakonodaje države, ki ni Nizozemska, s stalnim ali začasnim prebivališčem na Nizozemskem, upravičene do storitev v skladu z zavarovalno polico, ki jo zavarovancem na Nizozemskem zagotavlja ustanova v kraju stalnega ali začasnega prebivališča, ter do storitev, določenih v Algemene Wet Bijzondere Ziektekosten (Splošni zakon o posebnih zdravstvenih stroških).

(f)

Za namene členov SSC.21 do SSC.27 tega protokola se naslednje dajatve, poleg pokojnin iz poglavij 4 in 5 naslova III tega protokola, obravnavajo kot pokojnine, ki se izplačujejo po nizozemski zakonodaji:

pokojnine, dodeljene po Zakonu z dne 6. januarja 1966 o pokojninah za državne uslužbence in njihove preživele družinske člane (Algemene burgerlijke pensioenwet) (nizozemski Zakon o pokojninah v javni upravi),

pokojnine, dodeljene po Zakonu z dne 6. oktobra 1966 o pokojninah za vojaško osebje in njihove preživele družinske člane (Algemene militaire pensioenwet) (Zakon o vojaških pokojninah),

dajatve v primeru nezmožnosti za delo v skladu z Zakonom z dne 7. junija 1972 o dajatvah v primeru nezmožnosti vojaškega osebja za delo (Wetarbeidsongeschiktheidsvoorziening militairen) (Zakon o nezmožnosti vojaškega osebja za delo),

pokojnine, dodeljene v okviru Zakona z dne 15. februarja 1967 o pokojninah za zaposlene pri Nizozemskih železnicah (NV Nederlandse Spoorwegen) in njihove preživele družinske člane (Spoorwegpensioenwet) (Zakon o pokojninah za zaposlene pri železniški družbi),

pokojnine, dodeljene v okviru Reglement Dienstvoorwaarden Nederlandse Spoorwegen (ki ureja pogoje za zaposlitev pri Nizozemskih železnicah),

dajatve, dodeljene upokojenim osebam pred dopolnjeno upokojitveno starostjo 65 let v okviru pokojninskega sistema, ki predhodno zaposlenim osebam zagotavlja dohodek v njihovi starosti, ali dajatve, ki se v primeru prezgodnjega odhoda s trga dela zagotovijo v okviru sistema, ki ga oblikuje država, ali po kolektivni pogodbi za osebe, stare 55 let ali več,

dajatve, dodeljene vojaškemu osebju in državnim uradnikom v skladu s sistemom v primeru odpusta, upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti zaradi narave dela in v primeru predčasne upokojitve.

(g)

Za namene člena SSC.16(1) tega protokola so osebe iz točke (a)(ii) tega odstavka, ki začasno bivajo na Nizozemskem, upravičene do storitev v skladu z zavarovalno polico, ki jo zavarovancem na Nizozemskem nudi nosilec v kraju začasnega prebivališča, ob upoštevanju člena 11(1), (2) in (3) ter člena 19(1) Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) ter tudi do storitev, določenih v Algemene Wet Bijzondere Ziektekosten (Splošni zakon o posebnih zdravstvenih stroških).

2.

Uporaba Algemene Ouderdomswet (AOW) Splošni zakon o starostnih pokojninah

(a)

Zmanjšanje iz člena 13(1) AOW (Splošni zakon o starostnih pokojninah) se ne uporablja za koledarska leta pred 1. januarjem 1957, v katerih je prejemnik, ki ne izpolnjuje pogojev, po katerih se lahko ta leta obravnavajo kot zavarovalne dobe:

stalno prebival na ozemlju Nizozemske med 15. in 65. letom starosti ali

med stalnim prebivanjem v drugi državi bil zaposlen na Nizozemskem pri delodajalcu s sedežem na Nizozemskem ali

bil zaposlen v drugi državi v obdobjih, ki se po nizozemskem sistemu socialne varnosti obravnavajo kot zavarovalne dobe.

Z odstopanjem od člena 7 AOW se tudi osebe, ki so stalno prebivale ali delale na Nizozemskem v skladu z omenjenimi pogoji le pred 1. januarjem 1957, prav tako obravnavajo kot upravičene do pokojnine.

(b)

Zmanjšanje iz člena 13(1) AOW se ne uporablja za koledarska leta pred 2. avgustom 1989, v katerih oseba med 15. in 65. letom starosti, ki je oziroma je bila poročena, ni bila zavarovana po zgoraj omenjeni zakonodaji, medtem ko je stalno prebivala na ozemlju države, ki ni Nizozemska, če ta koledarska leta sovpadajo z zavarovalnimi dobami, ki jih je zakonec te osebe dopolnil po zgoraj navedeni zakonodaji, ali s koledarskimi leti, ki se upoštevajo v skladu s točko 2(a), pod pogojem, da je zakonska zveza obstajala med navedenim časom.

Z odstopanjem od člena 7 AOW se ta oseba obravnava kot upravičena do pokojnine.

(c)

Zmanjšanje iz člena 13(2) AOW se ne uporablja za koledarska leta pred 1. januarjem 1957, v katerih je zakonec upokojenca, ki ne izpolnjuje pogojev, po katerih bi se mu lahko ta leta obravnavala kot zavarovalne dobe:

stalno prebival na ozemlju Nizozemske med 15. in 65. letom starosti ali

med stalnim prebivanjem v drugi državi bil zaposlen na Nizozemskem pri delodajalcu s sedežem na Nizozemskem ali

bil zaposlen v drugi državi v obdobjih, ki se po nizozemskem sistemu socialne varnosti obravnavajo kot zavarovalne dobe.

(d)

Zmanjšanje iz člena 13(2) AOW se ne uporablja za koledarska leta pred 2. avgustom 1989, v katerih je upokojenčev zakonec med 15. in 65. letom starosti stalno prebival v državi, ki ni Nizozemska, in ni bil zavarovan po AOW, če ta koledarska leta sovpadajo z zavarovalnimi dobami, ki jih je upokojenec dopolnil po navedeni zakonodaji, ali s koledarskimi leti, ki se upoštevajo v skladu s točko 2(a), pod pogojem, da je zakonska zveza obstajala v tem času.

(e)

Točke 2(a), 2(b), 2(c) in 2(d) se ne uporabljajo za obdobja, ki sovpadajo z:

obdobji, ki se lahko upoštevajo pri izračunu pokojninskih pravic po zakonodaji o starostnem zavarovanju države, ki ni Nizozemska, ali

dobami, za katere je zadevna oseba prejemala starostno pokojnino po takšni zakonodaji.

Dobe prostovoljnega zavarovanja po sistemu druge države se za namene te točke ne upoštevajo.

(f)

Točke 2(a), 2(b), 2(c) in 2(d) se uporabljajo samo, če je zadevna oseba po starosti 59 let šest let stalno prebivala v eni ali več državah in zgolj za toliko časa, kolikor ta oseba stalno prebiva v eni od navedenih držav.

(g)

Z odstopanjem od poglavja IV AOW je vsaka oseba s stalnim prebivališčem v državi, ki ni Nizozemska, katere zakonec je vključen v sistem obveznega zavarovanja po navedeni zakonodaji, upravičena skleniti prostovoljno zavarovanje po navedeni zakonodaji za dobe, v katerih je zakonec obvezno zavarovan.

Oseba je do tega še vedno upravičena, če se obvezno zavarovanje zakonca izteče zaradi njegove smrti in če preživeli družinski član prejema le pokojnino po Algemene nabestaandenwet (Splošni zakon o preživelih svojcih).

V vsakem primeru upravičenost do prostovoljnega zavarovanja preneha na dan, ko oseba doseže starost 65 let.

Prispevek, ki se plačuje za prostovoljno zavarovanje, se določi v skladu z določbami o določitvi prispevkov za prostovoljno zavarovanje po AOW. Vendar se v primeru, da prostovoljno zavarovanje sledi zavarovalni dobi iz točke 2(b), prispevek določi v skladu z določbami o določitvi prispevka za obvezno zavarovanje po AOW, pri čemer se upošteva dohodek, ki naj bi bil prejet na Nizozemskem.

(h)

Upravičenost iz točke 2(g) se ne prizna osebam, zavarovanim po zakonodaji druge države o družinskih pokojninah ali dajatvah.

(i)

Vsakdo, ki želi skleniti prostovoljno zavarovanje po točki 2(g), mora zanj zaprositi pri banki socialnega zavarovanja (Sociale Verzekeringsbank) najpozneje eno leto po datumu izpolnitve pogojev za vključitev.

3.

Uporaba Algemene nabestaandenwet (ANW) (Splošni zakon o preživelih svojcih)

(a)

Kadar je preživeli zakonec po ANW v skladu s členom SSC.46(3) tega protokola upravičen do pokojnine preživelih oseb, se navedena pokojnina izračuna v skladu s točko (b) člena SSC.47(1) tega protokola.

Za uporabo teh določb se zavarovalne dobe pred 1. oktobrom 1959 obravnavajo tudi kot zavarovalne dobe, dopolnjene po nizozemski zakonodaji, če je v teh obdobjih zavarovana oseba po dopolnjenem 15. letu:

stalno prebivala na Nizozemskem ali

med stalnim prebivanjem v drugi državi bila zaposlena na Nizozemskem pri delodajalcu s sedežem na Nizozemskem ali

bila zaposlena v drugi državi v obdobjih, ki se po nizozemskem sistemu socialne varnosti obravnavajo kot zavarovalne dobe.

(b)

Dobe, ki se upoštevajo v skladu s točko 3(a) in ki sovpadajo z dobami obveznega zavarovanja, dopolnjenimi po zakonodaji druge države, se pri družinski pokojnini ne upoštevajo.

(c)

Za namene točke (b) člena SSC.47(1) tega protokola se kot zavarovalne dobe upoštevajo samo zavarovalne dobe, dopolnjene v skladu z nizozemsko zakonodajo po dopolnjenem 15. letu starosti.

(d)

Z odstopanjem od člena 63a(1) ANW je oseba s stalnim prebivališčem v državi, ki ni Nizozemska, katere zakonec je obvezno zavarovan po ANW, upravičena skleniti prostovoljno zavarovanje po ANW, pod pogojem, da je takšno zavarovanje že začelo teči z dnem začetka uporabe tega protokola, vendar samo za obdobja, v katerih je zakonec obvezno zavarovan.

Navedena upravičenost preneha na dan izteka obveznega zavarovanja zakonca po ANW, razen če zakončevo obvezno zavarovanje preneha zaradi njegove smrti in če preživeli družinski član prejema le pokojnino po ANW.

V vsakem primeru upravičenost do prostovoljnega zavarovanja preneha na dan, ko oseba doseže starost 65 let.

Prispevek, ki se plačuje za prostovoljno zavarovanje, se določi v skladu z določbami o določitvi prispevkov za prostovoljno zavarovanje po ANW. Vendar se v primeru, da prostovoljno zavarovanje sledi zavarovalni dobi iz točke 2(b), prispevek določi v skladu z določbami o določitvi prispevka za obvezno zavarovanje po AOW, pri čemer se upošteva dohodek, ki naj bi bil prejet na Nizozemskem.

4.

Uporaba nizozemske zakonodaje o nezmožnosti za delo

Pri izračunu dajatev v skladu z WAO, WIA ali WAZ nizozemski nosilci upoštevajo:

dobe plačane zaposlitve in dobe, ki se obravnavajo kot take, dopolnjene na Nizozemskem pred 1. julijem 1967,

zavarovalne dobe, dopolnjene po WAO,

zavarovalne dobe, ki jih zadevna oseba dopolni po 15. letu starosti po Algemene Arbeidsongeschiktheidswet (Splošni zakon o nezmožnosti za delo), če te ne sovpadajo z zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi po WAO,

zavarovalne dobe, dopolnjene po WAZ,

zavarovalne dobe, dopolnjene po WIA.

ŠPANIJA

1.

Za namen izvajanja tega protokola se bodo leta, ki delavcu manjkajo do upokojitvene starosti ali starosti, pri kateri je upokojitev obvezna, določena v členu 31(4) prečiščenega besedila Ley de Clases pasivas del Estado (Zakon o državnih upokojencih), upoštevala kot dejanska delovna doba državnega uslužbenca le, če je bil upravičenec v času dogodka, zaradi katerega mu pripada pokojnina preživelih oseb, zavarovan po posebnem španskem sistemu za državne uradnike ali če je v času dogodka, zaradi katerega mu pripada pokojnina, opravljal dejavnost, zaradi katere je moral biti obvezno vključen v poseben državni sistem za državne uradnike, oborožene sile ali sodnike, če je dejavnost opravljal v Španiji.

2.

(a)

Po točki (c) člena SSC.51(1) se izračun teoretične španske dajatve opravi na podlagi dejanskih prispevkov zavarovanca v letih neposredno pred plačilom zadnjega prispevka španskemu sistemu socialne varnosti. Kadar je treba pri izračunu osnovnega zneska za pokojnino upoštevati zavarovalne dobe ali obdobja bivanja v skladu z zakonodajo drugih držav, se za navedene dobe uporabi osnova za prispevek v Španiji, ki je časovno najbližje referenčnim obdobjem, ob upoštevanju razvoja indeksa drobnoprodajnih cen.

(b)

Znesek izračunane pokojnine se poveča za znesek zvišanj in prevrednotenj, izračunanih za vsako naslednje leto za pokojnine enake narave.

3.

Dobe, dopolnjene v drugih državah, ki morajo biti izračunane po posebnem sistemu za javne uslužbence, oborožene sile in sodno oblast, se za namene člena SSC.51 tega protokola obravnavajo enako kakor dobe, po času najbližje tistim, ki jih je dopolnil kot javni uslužbenec v Španiji.

4.

Dodatni zneski na podlagi starosti iz druge prehodne določbe Splošnega zakona o socialni varnosti se uporabljajo za vse upravičence v skladu s tem protokolom, ki imajo prispevke v svojem imenu po španski zakonodaji pred 1. januarjem 1967; z uporabo člena SSC.6 tega protokola zavarovalnih dob, financiranih v drugi državi članici pred 1. januarjem 1967, ni mogoče obravnavati kot enake prispevke, plačane v Španiji le za te namene. Za posebni sistem za pomorščake se namesto 1. januarja 1967 uporablja 1. avgust 1970, za posebni sistem socialne varnosti za premogovništvo pa 1. april 1969.

ŠVEDSKA

1.

Določbe Protokola o seštevanju zavarovalnih dob in dob prebivanja se ne uporabljajo za prehodne določbe v švedski zakonodaji o upravičenosti do zajamčene pokojnine za osebe, ki so bile rojene leta 1937 ali prej in so pred vložitvijo zahtevka za pokojnino določeno obdobje imele stalno prebivališče na Švedskem (poglavje 6 Zakona [2010:111] o uvedbi Zakonika socialnega zavarovanja).

2.

Za izračun dohodka za nadomestilo za čas bolezni, vezano na fiktivni dohodek, ter nadomestilo za dejavnost, vezano na dohodek, v skladu s poglavjem 34 Zakonika socialnega zavarovanja (2010:110), velja naslednje: kadar je za zavarovano osebo v referenčnem obdobju veljala tudi zakonodaja ene ali več drugih držav na osnovi opravljanja dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba, se šteje, da dohodek v zadevni(-h) državi(-ah) ustreza zavarovančevemu povprečnemu bruto dohodku na Švedskem v delu referenčnega obdobja, dopolnjenega na Švedskem, ki se izračuna tako, da se dohodek na Švedskem deli s številom let, v katerih je bil ta dohodek pridobljen.

3.

(a)

Za namen izračuna fiktivne vrednosti za družinsko pokojnino, vezano na dohodek (poglavje 82 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]), se v primeru, ko zahteve švedske zakonodaje v zvezi z upravičenostjo do pokojnin glede vsaj treh od petih koledarskih let pred smrtjo zavarovanca (referenčno obdobje) niso izpolnjene, upoštevajo tudi zavarovalne dobe, dopolnjene v drugih državah, v enaki meri kot če bi bile dopolnjene na Švedskem. Šteje se, da zavarovalne dobe v drugih državah temeljijo na povprečni švedski pokojninski osnovi. Če ima zadevna oseba na Švedskem zgolj eno leto s pokojninsko osnovo, se vsaka zavarovalna doba v drugi državi obravnava, kot da predstavlja enak znesek.

(b)

Če zahteva v švedski zakonodaji za pokojninska sredstva glede vsaj dveh od štirih let neposredno pred smrtjo zavarovane osebe (referenčno obdobje) ni izpolnjena in so bile zavarovalne dobe med referenčnim obdobjem dopolnjene v drugi državi, se za izračun nacionalnih pokojninskih sredstev za vdovsko pokojnino, povezano s smrtjo 1. januarja 2003 ali po tem datumu, navedena koledarska leta obravnavajo kot temelječa na enakih pokojninskih sredstvih kot švedsko leto.

ZDRUŽENO KRALJESTVO

1.

Kadar je v skladu z zakonodajo Združenega kraljestva oseba lahko upravičena do starostne pokojnine, če:

(a)

se prispevki nekdanjega zakonca upoštevajo, kot če bi bili lastni prispevki te osebe, ali

(b)

ustrezne pogoje glede prispevkov izpolnjuje zakonec ali nekdanji zakonec te osebe, se pod pogojem, da zakonec ali nekdanji zakonec opravlja oziroma je opravljal zaposlitveno ali samozaposlitveno dejavnost in je zanj veljala zakonodaja dveh ali več držav, za določitev upravičenosti po zakonodaji Združenega kraljestva vedno uporabljajo določbe poglavja 5 naslova III tega protokola. V tem primeru se sklicevanja v členih SSC.44 do SSC.55 tega protokola na „zavarovalne dobe“ razumejo kot sklicevanja na zavarovalne dobe, ki jih dopolni:

(1)

zakonec ali nekdanji zakonec, če zahtevek vlaga:

(a)

poročena ženska ali

(b)

oseba, katere zakon je prenehal drugače kot s smrtjo zakonca, ali

(2)

prejšnji zakonec, če zahtevek vlaga:

(a)

vdovec, ki neposredno pred dopolnitvijo starosti za upokojitev ni upravičen do dodatka za ovdovelega starša, ali

(b)

vdova, ki neposredno pred dopolnitvijo starosti za upokojitev ni upravičena do dodatka ovdovele matere, ovdovelega starša ali vdovske pokojnine, ali je upravičena le do starostne vdovske pokojnine, izračunane v skladu s točko (b) člena SSC.47(1) tega protokola; za ta namen pomeni „starostna vdovska pokojnina“ vdovsko pokojnino, ki se izplača po znižani stopnji v skladu z oddelkom 39(4) Social Security Contributions and Benefits Act (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost) iz leta 1992.

2.

Za namene člena SSC.8 tega protokola se v primeru denarnih dajatev za starost ali za preživele osebe, pokojnin zaradi nesreč pri delu ali poklicnih bolezni in pomoči ob smrti vsak upravičenec po zakonodaji Združenega kraljestva, ki začasno biva na ozemlju druge države, med tem bivanjem obravnava, kot da bi stalno prebival/-a na ozemlju te druge države.

(1)

Pri izračunu faktorja zaslužka za določitev upravičenosti do dajatev po zakonodaji Združenega kraljestva se za vsak teden, med katerim je za zaposleno osebo veljala zakonodaja države članice in ki se je začel med ustreznim dohodninskim letom v smislu zakonodaje Združenega kraljestva, zadevna oseba obravnava, kot da je plačevala prispevke kot zaposlen prejemnik dohodkov ali imela dohodke, za katere je plačevala prispevke na podlagi zaslužka, ki ustreza dvema tretjinama zgornje meje zaslužka za zadevno leto.

(2)

Za namene točke (b) člena SSC.47(1) tega protokola:

(a)

če je v katerem koli dohodninskem letu, ki se začne 6. aprila 1975 ali pozneje, oseba, ki opravlja dejavnost kot zaposlena oseba, dopolnila zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali dobe prebivanja izključno v državi članici, in je posledica uporabe točke 1 tega odstavka ta, da se navedeno leto šteje kot leto za upravičenost do dajatve v smislu zakonodaje Združenega kraljestva za namene točke (b)(i) člena SSC.47(1) tega protokola, se za to osebo šteje, da je bila v navedenem letu v navedeni državi članici zavarovana 52 tednov;

(b)

če se katero koli dohodninsko leto, ki se začne 6. aprila 1975 ali pozneje, ne šteje kot leto za upravičenost do dajatve v smislu zakonodaje Združenega kraljestva za namene točke (b)(i) člena SSC.47(1) tega protokola, se zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali dobe prebivanja, dopolnjene v zadevnem letu, ne upoštevajo.

(3)

Za pretvorbo faktorja dohodka v zavarovalne dobe se faktor dohodka, dosežen v ustreznem dohodninskem letu v smislu zakonodaje Združenega kraljestva, deli s spodnjo mejo dohodka za navedeno leto. Rezultat je izražen kot celo število, preostanek se zanemari. Tako izračunano število se obravnava, kot da predstavlja število tednov zavarovanja, dopolnjenih po zakonodaji Združenega kraljestva v navedenem letu, pod pogojem, da takšno število ne presega števila tednov, v času katerih je v navedenem letu za osebo veljala ta zakonodaja.

3.

Če je prejemanje dodatka za ovdovelega starša ali plačila pomoči ob smrti (višja stopnja) pogojeno z upravičenostjo do otroškega dodatka Združenega kraljestva, osebi, ki izpolnjuje vsa druga merila za upravičenost in bi bila upravičena do prejemanja otroškega dodatka Združenega kraljestva, če bi ta oseba ali zadevni otrok imela stalno prebivališče v Združenem kraljestvu, ne bo preprečeno, da zahteva dodatek za ovdovelega starša ali plačilo pomoči ob smrti (višja stopnja) v skladu s tem protokolom, čeprav je otroški dodatek Združenega kraljestva po členu SSC.3(4)(g) izključen s stvarnega področja uporabe tega protokola.

Dodatek SSCI-1

UPRAVNI DOGOVORI MED DVEMA ALI VEČ DRŽAVAMI

(iz člena SSCI.8 te priloge)

BELGIJA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 4. maja in 14. junija 1976 v zvezi s členom 105(2) Uredbe (EGS) št. 574/72 (odpoved povračilu stroškov upravnih preverjanj in zdravniških pregledov)

Izmenjava pisem z dne 18. januarja in 14. marca 1977 o členu 36(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (dogovor o povračilu ali odpovedi povračilu stroškov storitev, zagotovljenih pod pogoji poglavja 1 naslova III Uredbe (EGS) št. 1408/71), kot je bila spremenjena z izmenjavo pisem z dne 4. maja in 23. julija 1982 (dogovor o povračilu stroškov, ki so nastali pri izvajanju člena 22(1)(a) Uredbe (EGS) št. 1408/71)

DANSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 30. marca in 19. aprila 1977, kot je bila spremenjena z izmenjavo pisem z dne 8. novembra 1989 in 10. januarja 1990 o sporazumu o odpovedi povračilu stroškov storitev ter upravnega preverjanja in zdravniških pregledov

ESTONIJA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Dogovor, ki so ga 29. marca 2006 sklenili pristojni organi Republike Estonije in Združenega kraljestva v skladu s členoma 36(3) in 63(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71, v katerem so določeni drugi načini povračila stroškov storitev, ki jih v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 zagotavljata obe državi, z učinkom od 1. maja 2004

FINSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 1. in 20. junija 1995 o členih 36(3) in 63(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (povračilo ali odpoved povračilu stroškov storitev) in členu 105(2) Uredbe (EGS) št. 574/72 (odpoved povračilu stroškov upravnega preverjanja in zdravniških pregledov)

FRANCIJA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 25. marca in 28. aprila 1997 v zvezi s členom 105(2) Uredbe (EGS) št. 574/72 (odpoved povračilu stroškov upravnih preverjanj in zdravniških pregledov)

Sporazum z dne 8. decembra 1998 o posebnih metodah za določitev zneskov, ki se morajo povrniti za storitve v skladu z uredbama (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72

MADŽARSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Dogovor, ki so ga 1. novembra 2005 sklenili pristojni organi Republike Madžarske in Združenega kraljestva v skladu s členoma 35(3) in 41(2) Uredbe (ES) št. 883/2004, v katerem so določeni drugi načini povračila stroškov storitev, ki jih v skladu z navedeno uredbo zagotavljata obe državi, z učinkom od 1. maja 2004

IRSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 9. julija 1975 o členih 36(3) in 63(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (dogovor o povračilu ali odpovedi povračilu stroškov storitev, zagotovljenih pod pogoji poglavja 1 ali 4 naslova III Uredbe (EGS) št. 1408/71) in členu 105(2) Uredbe (EGS) št. 574/72 (odpoved plačilu stroškov upravnega preverjanja in zdravniških pregledov)

ITALIJA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Dogovor, ki so ga 15. decembra 2005 podpisali pristojni organi Italijanske republike in Združenega kraljestva v skladu s členoma 36(3) in 63(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71, v katerem so določeni drugi načini povračila stroškov storitev, ki jih v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 zagotavljata obe državi, z učinkom od 1. januarja 2005

LUKSEMBURG – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 18. decembra 1975 in 20. januarja 1976 glede člena 105(2) Uredbe (EGS) št. 574/72 (odpoved povračilu stroškov upravnega preverjanja in zdravniških pregledov iz člena 105 Uredbe (EGS) št. 574/72)

MALTA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Dogovor, ki so ga 17. januarja 2007 sklenili pristojni organi Malte in Združenega kraljestva v skladu s členoma 35(3) in 41(2) Uredbe (ES) št. 883/2004, v katerem so določeni drugi načini povračila stroškov storitev, ki jih v skladu z navedeno uredbo zagotavljata obe državi, z učinkom od 1. maja 2004

NIZOZEMSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Drugi stavek člena 3 Upravnega dogovora z dne 12. junija 1956 o izvajanju Konvencije z dne 11. avgusta 1954

PORTUGALSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Dogovor z dne 8. junija 2004 o uvedbi drugih metod povračila stroškov socialnih prejemkov v naravi v obeh državah z začetkom veljavnosti 1. januarja 2003

ŠPANIJA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Sporazum z dne 18. junija 1999 o povračilu stroškov storitev, ki se dodelijo v skladu z določbami uredb (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72“


PRILOGA II

„PRILOGA SSC-8

PREHODNE DOLOČBE V ZVEZI Z UPORABO ČLENA SSC.11

DRŽAVE ČLANICE

Avstrija

Belgija

Bolgarija

Hrvaška

Ciper

Češka

Danska

Estonija

Finska

Francija

Nemčija

Grčija

Madžarska

Irska

Italija

Latvija

Litva

Luksemburg

Malta

Nizozemska

Poljska

Portugalska

Romunija

Slovaška

Slovenija

Španija

Švedska


Popravki

1.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 429/192


Popravek Sklepa političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2021/2059 z dne 23. novembra 2021 o ponovni potrditvi odobritve vojaške operacije Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED IRINI) (EUNAVFOR MED IRINI/5/2021)

( Uradni list Evropske unije L 422 z dne 26. novembra 2021 )

Stran 3, podpis:

besedilo:

„Za Politični in varnostni odbor

predsednica

S. FROM-EMMESBERGER“

se glasi:

„Za Politični in varnostni odbor

predsednica

D. PRONK“.