(1)

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo (v nadaljnjem besedilu: Mavretanija), odobren z Uredbo Sveta (ES) št. 1801/2006 (1), se začasno uporablja od 8. avgusta 2008. Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz navedenega sporazuma, ki se začasno uporablja od istega dne, je bil večkrat nadomeščen.

(2)

Sedaj veljavni protokol se izteče 15. novembra 2021.

(3)

Svet je 8. julija 2019 sprejel sklep o pooblastilu Komisije za začetek pogajanj z Mavretanijo za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in novega protokola o izvajanju navedenega sporazuma.

(4)

Med septembrom 2019 in julijem 2021 je z Mavretanijo potekalo osem krogov pogajanj. Ta pogajanja so se zaključila in 28. julija 2021 sta bila parafirana Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu) in Protokol o izvajanju (v nadaljnjem besedilu: Protokol).

(5)

V skladu s Sklepom Sveta ST 12392/21 (2) sta bila 15. novembra 2021 podpisana Sporazum o partnerstvu in Protokol.

(6)

Ribolovne možnosti iz novega protokola bi bilo treba državam članicam dodeliti za celotno obdobje uporabe Protokola.

(7)

Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej glede na gospodarski pomen, povezan z ribolovnimi dejavnostmi Unije na ribolovnem območju Mavretanije, in glede na potrebo, da se izogne ali čim bolj skrajša obdobje kakršnih koli prekinitev takih dejavnosti.

(8)

Protokol se bo začasno uporabljal od datuma njegovega podpisa, da se plovilom Unije zagotovi nadaljevanje njihovih ribolovnih dejavnosti. Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od istega datuma –

(1)

Kategorija 1 – plovila za ribolov rakov, razen rarogov in rakovic:

V tej kategoriji je istočasno lahko v mavretanskih vodah prisotnih največ 15 plovil.

(2)

Kategorija 2 – plovila z vlečno mrežo (nezamrzovalna) in plovila s pridnenim parangalom za ribolov senegalskega osliča:

V tej kategoriji so istočasno lahko v mavretanskih vodah prisotna največ štiri plovila.

(3)

Kategorija 2a – (zamrzovalna) plovila z vlečno mrežo za ribolov senegalskega osliča:

Španija:

V tej kategoriji je istočasno lahko v mavretanskih vodah prisotnih največ šest plovil.

(4)

Kategorija 3 – plovila za ribolov pridnenih vrst, razen senegalskega osliča, z orodji, ki niso vlečne mreže:

V tej kategoriji je istočasno lahko v mavretanskih vodah prisotnih največ šest plovil.

(5)

Kategorija 4 – plovila za ribolov tuna s potegalko (14 000 ton – referenčna tonaža):

(6)

Kategorija 5 – plovila za ribolov tuna z ribiškimi palicami in plovila s površinskim parangalom (7 000 ton – referenčna tonaža):

(7)

Kategorija 6 – zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za pelagični ribolov:

V obdobju uporabe Protokola države članice razpolagajo z naslednjim številom četrtletnih dovoljenj:

Države članice Komisijo obvestijo, ali bi lahko bila določena dovoljenja dana na voljo drugim državam članicam.

V tej kategoriji je istočasno lahko v mavretanskih vodah prisotnih največ 19 plovil.

(8)

Kategorija 7 – plovila za pelagični ribolov, namenjen prodaji svežih rib:

Če te ribolovne možnosti niso izkoriščene, se prenesejo v kategorijo 6 po razdelitvenem ključu za to kategorijo.

V tej kategoriji sta istočasno lahko v mavretanskih vodah prisotnih največ dve plovili.

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2014 (2) določa podrobnosti o načinu izvajanja obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova v Severnem morju v obdobju 2021–2023 na podlagi skupnega priporočila, ki so ga predložile Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Nizozemska in Švedska (v nadaljnjem besedilu: skupina Scheveningen).

(2)

V skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/2014 se do 31. decembra 2021 začasno uporabljajo nekatere izjeme od obveznosti iztovarjanja. V teh primerih bi morale države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2021, predložiti dodatne znanstvene dokaze, ki podpirajo izjemo. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) bi moral predložene dokaze oceniti do 31. julija 2021.

(3)

Skupina Scheveningen je po posvetovanju s svetovalnim svetom za Severno morje in svetovalnim svetom za pelagične staleže 30. aprila 2021 Komisiji predložila skupno priporočilo, v katerem je zahtevala nadaljnjo uporabo nekaterih izjem od obveznosti iztovarjanja po letu 2021 in predložila dodatne znanstvene informacije. Skupina Scheveningen je 26. julija 2021 predložila revidirano različico skupnega priporočila.

(4)

STECF (3) je maja 2021 pregledal skupno priporočilo. Komisija je osnutek delegiranega akta strokovni skupini, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic, predstavila na srečanju 16. julija 2021, ki se ga je kot opazovalec udeležil Evropski parlament.

(5)

Člen 6(1), točka (c)(ii), Delegirane uredbe (EU) 2020/2014 vključuje izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo, ulovljeno s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, PTB) z velikostjo mrežnega očesa 90–119 mm in opremljenimi z določenimi ploskvami v vodah Unije razdelka Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: ICES) 3a. Skupina Scheveningen je zahtevala razširitev izjeme na ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 120 mm na vlečnih mrežah v podrazdelku ICES Kattegat od 1. oktobra do 31. decembra vsako leto. STECF je ugotovil (4), da dodatne znanstvene informacije, ki jih je predložila Danska, potrjujejo, da bo preživetje zavržkov morske plošče podobno ali boljše pri večjih mrežnih očesih, vključno s ploskvami SELTRA in ploskvami s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 120 mm, v primerjavi z mrežnimi očesi velikosti 80–99 mm, ki so dovoljena za ribolov z vlečnimi mrežami s širilkami. Izjemo bi bilo zato treba razširiti, da bo vključevala ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 120 mm na vlečnih mrežah v podrazdelku Kattegat.

(6)

Člen 11, točka 11, Delegirane uredbe (EU) 2020/2014 vključuje izjemo de minimis za mola pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ulovljenega s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80–119 mm, na podobmočju ICES 4. Skupina Scheveningen je zahtevala, da se izjema podaljša do 31. decembra 2023, in je predložila nove znanstvene informacije. STECF je ocenil navedene dokaze in ugotovil (5), da so v skupnem priporočilu v veliki meri obravnavane težave, ki jih je STECF opredelil v svoji prejšnjih ocenah. Zlasti so ocenjeni stroški iztovarjanja nenamernega ulova precejšnji in potrebna bi bila znatna dodatna delovna sila na krovu. STECF je priznal tudi težave in izzive na področju izboljšanja selektivnosti za to vrsto ribolova. Ta izjema bi se morala zato ohraniti do 31. decembra 2023.

(7)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone za plovila Unije in povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2022 –

1.

v členu 6(1) se točka (c)(ii) nadomesti z naslednjim:

2.

v členu 11 se točka 11 nadomesti z naslednjim:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2015 (2) določa podrobnosti o načinu izvajanja obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste pridnenega ribolova v zahodnih vodah za obdobje 2021–2023 na podlagi dveh skupnih priporočil, ki so ju predložile Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska (v nadaljnjem besedilu: države članice jugozahodnih voda) oziroma Belgija, Irska, Španija, Francija in Nizozemska (v nadaljnjem besedilu: države članice severozahodnih voda).

(2)

V skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/2015 se do 31. decembra 2021 začasno uporabljajo nekatere izjeme od obveznosti iztovarjanja. V teh primerih bi morale države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2021, predložiti dodatne znanstvene dokaze, ki podpirajo izjemo. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) bi moral predložene podatke oceniti do 31. julija 2021.

(3)

Države članice severozahodnih voda so po posvetovanju s svetovalnim svetom za severozahodne vode in svetovalnim svetom za pelagične staleže 30. aprila 2021 Komisiji predložile skupno priporočilo, v katerem so zahtevale spremembo načrta za zavržke za nekatere vrste ribolova v severozahodnih vodah.

(4)

Države članice jugozahodnih voda so po posvetovanju s svetovalnim svetom za jugozahodne vode in svetovalnim svetom za pelagične staleže 30. aprila 2021 Komisiji predložile skupno priporočilo, v katerem so zahtevale spremembo načrta za zavržke za nekatere vrste ribolova v jugozahodnih vodah.

(5)

STECF (3) je maja 2021 pregledal navedeni skupni priporočili. Komisija je osnutek delegiranih aktov strokovni skupini, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic, predstavila na srečanju 16. julija 2021, ki se ga je kot opazovalec udeležil Evropski parlament.

(6)

Z Delegirano uredbo (EU) 2020/2015 je bilo določeno področje uporabe izjem, ki se uporabljajo v severozahodnih vodah (podobmočja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: ICES) 5 (razen razdelka 5a in samo v vodah Unije razdelka 5b), 6 in 7). Z navedeno uredbo je bilo določeno tudi področje uporabe izjem, ki se uporabljajo v jugozahodnih vodah (podobmočja ICES 8, 9 in 10 (vode okoli Azorov) ter območja Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (v nadaljnjem besedilu: CECAF) 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0 (vode okoli Madeire in Kanarskih otokov)). Zaradi pravne jasnosti bi se morala uporaba teh ukrepov izrecno nanašati na vode Unije na navedenih območjih. Delegirano uredbo (EU) 2020/2015 bi bilo zato treba spremeniti.

(7)

Države članice severozahodnih voda so zahtevale novo izjemo na podlagi stopnje preživetja za morsko ploščo, ulovljeno s potegalkami (SSC) v razdelkih ICES 7b–7k. Države članice severozahodnih voda so predložile nove znanstvene dokaze, da bi dokazale visoke stopnje preživetja zavržkov morske plošče pri tej vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil (4), da so podatki o stopnji preživetja zanesljivi in zagotavljajo zanesljive ocene stopnje preživetja pri navedeni vrsti ribolova. Navedeno izjemo bi bilo zato treba vključiti v Delegirano uredbo (EU) 2020/2015.

(8)

S členom 10(4), točka (b), Delegirane uredbe (EU) 2020/2015 je bila do 31. decembra 2021 odobrena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za cvetasto ražo, ulovljeno s pridnenimi vlečnimi mrežami na podobmočju ICES 8. Države članice jugozahodnih voda so zahtevale, da se izjema podaljša do 31. decembra 2023. STECF je pregledal znanstvene dokaze, ki so jih predložile države članice jugozahodnih voda, in ugotovil, da so stopnje preživetja v najnovejših študijah nizke, vendar pa se zelo spreminjajo. V letu 2021 so načrtovane dodatne raziskovalne študije, ki bodo združevale vitalnost na krovu in spremljanje v ujetništvu. Izjemo bi bilo zato treba podaljšati do leta 2022, da se tako omogoči dovolj časa za dokončanje študij. Države članice morajo rezultate navedenih študij STECF predložiti najpozneje do 1. maja 2022.

(9)

S členom 13(1), točka (f), Delegirane uredbe (EU) 2020/2015 je bila odobrena izjema de minimis za merjaščevko, ulovljeno s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže, v razdelkih ICES 7b–7c in 7f–7k. Države članice severozahodnih voda so zahtevale, da se določi, da bi moral izračun izjeme temeljiti na ulovu z vsemi vrstami orodja. STECF je ugotovil (5), da čeprav ima ta zahteva vpliva na dovoljene možnosti količine zavržka de minimis, je upoštevana količina zavržka za 0,5-odstotnide minimis majhna, ne glede na to, ali se upošteva ulov z vsemi orodji ali le s pridnenimi vlečnimi mrežami. Poleg tega bi se morala izjema uporabljati le za kode orodja ustreznih pridnenih vlečnih mrež, kot so navedene v Prilogi XI k Izvedbeni uredbi (EU) št. 404/2011. Izjemo bi bilo torej treba odobriti pod temi pogoji do 31. decembra 2022. Države članice morajo STECF predložiti zahtevane podatke o ulovu najpozneje do 1. maja 2022.

(10)

S členom 13(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/2015 je bila odobrena izjema de minimis za mola, ulovljenega s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke, pelagične vlečne mreže in vlečne mreže z gredjo, v razdelkih ICES 7b–7k. Ta izjema je bila odobrena le do decembra 2021 glede na splošno stanje ohranjenosti mola na podobmočjih ICES 7b–7k. Države članice severozahodnih voda so zahtevale podaljšanje izjeme. STECF je pregledal znanstvene dokaze, ki so jih predložile države članice severozahodnih voda, in ugotovil (6), da so ravni zavržkov razmeroma nizke ter da se je selektivnost izboljšala s sanacijskimi ukrepi, uvedenimi v Keltskem morju (7). Vendar je mol v Keltskem morju stalež, ki je tesno povezan z ulovom trske in se zato strogo nadzoruje. Izjemo bi bilo zato treba podaljšati do 31. decembra 2022, države članice pa morajo STECF predložiti zahtevane podatke o ulovu najpozneje do 1. maja 2022.

(11)

S členom 14(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/2015 je bila odobrena izjema de minimis za mola, ulovljenega s plovili, ki uporabljajo pelagične vlečne mreže, vlečne mreže z gredjo, pridnene vlečne mreže in potegalke, na podobmočju ICES 8. Na seznamu orodij pa ni bilo orodij, ki ustrezajo pelagičnim vlečnim mrežam (OTM, PTM in TM). Države članice jugozahodnih voda so zahtevale, da Komisija popravi izpust. Izjemo bi bilo zato treba spremeniti.

(12)

Delegirano uredbo (EU) 2020/2015 bi bilo zato treba ustrezno popraviti in spremeniti.

(13)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2022 –

(1)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se v skladu s to uredbo uporablja v vodah Unije severozahodnih voda (podobmočja ICES 5, 6 in 7) in jugozahodnih voda (podobmočja ICES 8, 9 in 10 (vode okoli Azorov) ter območja CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0 (vode okoli Madeire in Kanarskih otokov)) za pridneni ribolov in ribolov pelagičnih vrst za obdobje 2021–2023.“;

(2)

v členu 6(1) se doda naslednja točka (f):

(3)

v členu 10(4) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 13(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim besedilom:

(5)

v členu 13 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„Izjema de minimis iz odstavka 1(a) se uporablja do 31. decembra 2022. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022, predložijo dodatne znanstvene informacije o sestavi ulova. STECF predložene znanstvene informacije oceni do 31. julija 2022.“;

(6)

v členu 14(1) se točka (m) nadomesti z naslednjim:

(1)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86 (2) je na podlagi treh skupnih priporočil, ki jih je leta 2016 Komisiji predložilo več držav članic z neposrednim upravljalnim interesom pri ribolovu v Sredozemskem morju (Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Malta in Slovenija), vzpostavljen načrt za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v Sredozemskem morju, ki se je uporabljal od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2019. Navedena tri skupna priporočila so se nanašala na zahodno Sredozemsko morje, Jadransko morje in jugovzhodno Sredozemsko morje.

(2)

Da bi se preprečili nesorazmerni stroški ravnanja z neželenim ulovom, je bila v Delegirani uredbi (EU) 2017/86 določena izjema de minimis, ki se uporablja za pridnene vrste. Ta uredba preneha veljati 31. decembra 2021.

(3)

Hrvaška, Italija in Slovenija (v nadaljnjem besedilu: skupina na visoki ravni Adriatica) ter Grčija, Italija, Ciper in Malta (v nadaljnjem besedilu: skupina na visoki ravni Sudestmed) imajo neposredni upravljalni interes za ribolov v Jadranskem morju oziroma jugovzhodnem Sredozemskem morju. Skupina na visoki ravni Adriatica in skupina na visoki ravni Sudestmed sta 7. in 14. maja 2021 predložili znanstvene dokaze in zahtevali podaljšanje izjeme de minimis iz Delegirane uredbe (EU) 2017/86.

(4)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/161 (3) so navedene izjeme de minimis za male pelagične vrste pri ribolovu, usmerjenem v navedene vrste. Nasprotno pa bi bilo treba izjeme de minimis za prilov malih pelagičnih vrst, ulovljenih pri pridnenem ribolovu, vključiti v to uredbo, kot je zahtevano v znanstvenih dokazih, ki sta jih predložili skupini na visoki ravni.

(5)

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je znanstvene dokaze ocenil med 17. in 21. majem 2021 (4). Skupina na visoki ravni Adriatica je 13. julija 2021 predložila posodobljene znanstvene dokaze, ki so bili usklajeni z znanstvenim mnenjem odbora STECF, skupina na visoki ravni Sudestmed pa je take dokaze predložila 21. julija 2021.

(6)

Komisija opozarja, da so v Jadranskem morju in jugovzhodnem Sredozemskem morju vrste ulovljene istočasno in v zelo različnih količinah, zaradi česar je pristop na podlagi enega samega staleža zahteven. Poleg tega so navedene vrste ulovljene z ribiškimi plovili za mali ribolov in iztovorjene na številnih različnih mestih iztovarjanja, ki so geografsko razporejena vzdolž obale, zaradi česar so stroški ravnanja z neželenim ulovom nesorazmerni.

(7)

Odbor STECF je opozoril, da kombiniran pristop de minimis, vključen v predložene znanstvene dokaze, zajema široko skupino vrst z različnimi stopnjami zavržkov, vendar je menil, da je glede na kompleksnost ribolova v Jadranskem morju in jugovzhodnem Sredozemskem morju tako široko področje uporabe primeren pristop. Poleg tega je menil, da bi posamezne izjeme de minimis, ki se nanašajo na eno vrsto, verjetno privedle do številnih ločenih izjem, ki bi bile enako zahtevne za spremljanje.

(8)

Skupina na visoki ravni Adriatica je predložila posodobljene znanstvene dokaze o nesorazmernih stroških ravnanja z neželenim ulovom. Čeprav je odbor STECF izpostavil, da so ocene povečanja stroškov predložene, je poudaril, da je težko presoditi, na kateri ravni so stroški nesorazmerni. Opozoril je, da bi bilo mogoče nadalje dopolniti predložene informacije o nesorazmernih stroških in da bi bilo treba izvesti oceno učinka izjeme. Nadalje je opozoril, da bi moralo biti zmanjšanje ravni neželenega ulova z uporabo selektivnega orodja ali zaščitenih morskih območij prednostna naloga. Komisija pozdravlja zavezo skupine na visoki ravni Adriatica, da si bo še naprej prizadevala za selektivnost in prostorske omejitve ribolova, kar bo njena prednostna naloga s ciljem doseči zmanjšanje neželenega ulova. Meni, da bi bilo treba izjemo podaljšati s predlaganimi odstotnimi deleži.

(9)

V posodobljenih znanstvenih dokazih za Jadransko morje je predlagano podaljšanje izjeme de minimis za sardona (Engraulis encrasicolus), sardelo (Sardina pilchardus), skušo (Scomber spp.) in šura (Trachurus spp.) za leto 2022 do največ 5 % celotnega letnega prilova navedenih vrst s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX). Odbor STECF je menil, da je stopnja zavržkov za to vrsto ribolova zelo visoka, vendar projekti v zvezi s selektivnostjo še potekajo. Komisija meni, da bi bilo treba izjemo podaljšati za eno leto s predlaganimi odstotnimi deleži. Skupina na visoki ravni Adriatica bi morala do 1. maja 2022 predložiti dodatne podatke, ki bi temeljili na študijah, ki se izvajajo, ter oceno učinka izjeme.

(10)

Skupina na visoki ravni Sudestmed je predložila posodobljene znanstvene dokaze o nesorazmernih stroških ravnanja z neželenim ulovom. Čeprav je odbor STECF izpostavil, da so ocene povečanja stroškov predložene, je poudaril, da je težko presoditi, na kateri ravni so stroški nesorazmerni. Opozoril je, da bi bilo mogoče nadalje dopolniti predložene informacije o nesorazmernih stroških in da bi bilo treba izvesti oceno učinka izjeme. Nadalje je opozoril, da bi moralo biti zmanjšanje ravni neželenega ulova z uporabo selektivnega orodja ali zaščitenih morskih območij prednostna naloga. Komisija pozdravlja zavezo skupine na visoki ravni Sudestmed, da si bo še naprej prizadevala za selektivnost in prostorske omejitve ribolova, kar bo njena prednostna naloga s ciljem doseči zmanjšanje neželenega ulova. Meni, da bi bilo treba izjemo podaljšati s predlaganimi odstotnimi deleži.

(11)

Glede na veliko število različnih vrst, ulovljenih istočasno pri pridnenih ribolovnih operacijah v jugovzhodnem Sredozemskem morju, pri katerih se uporabljajo trnki, vrvice, zabodne in trislojne mreže, je skupina na visoki ravni predlagala drug prag de minimis za nekatere vrste, če se ulovijo pogosteje, tj. da bi se zanje uporabljal nižji prag de minimis kot za vrste, ki se ulovijo manj pogosto. Ker to odraža realnost mešanega ribolova jugovzhodnem Sredozemskem morju, Komisija meni, da bi bilo treba izjemo odobriti s predlaganimi odstotnimi deleži.

(12)

V posodobljenih znanstvenih dokazih za jugovzhodno Sredozemsko morje je predlagano podaljšanje izjeme de minimis za sardona (Engraulis encrasicolus), sardelo (Sardina pilchardus), skušo (Scomber spp.) in šura (Trachurus spp.) za leto 2022 do največ 5 % celotnega letnega prilova navedenih vrst s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX). Odbor STECF je menil, da je stopnja zavržkov za to vrsto ribolova zelo visoka, vendar projekti v zvezi s selektivnostjo še potekajo. Komisija meni, da bi bilo treba izjemo podaljšati za eno leto s predlaganimi odstotnimi deleži. Skupina na visoki ravni Sudestmed bi morala do 1. maja 2022 predložiti dodatne podatke, ki bi temeljili na študijah, ki se izvajajo, ter oceno učinka izjeme.

(13)

Države članice so v posodobljenih znanstvenih dokazih obnovile svojo zavezo za povečanje selektivnosti ribolovnega orodja v skladu z rezultati tekočih raziskovalnih programov, da bi zmanjšale in omejile neželeni ulov, zlasti ulov pod najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja.

(14)

Države članice so se v posodobljenih znanstvenih dokazih zavezale tudi, da bodo opredelile nadaljnja območja zaprtja, da bi zmanjšale smrtnost mladic.

(15)

Zahtevani ukrepi so skladni s členom 15(4), točka (c).

(16)

Ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, zato bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2022 –

(a)

„geografska podobmočja GFCM“ pomenijo geografska podobmočja Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(b)

„Jadransko morje“ pomeni geografski podobmočji GFCM 17 in 18;

(c)

„jugovzhodno Sredozemsko morje“ pomeni geografska podobmočja GFCM 14, 15, 16, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 in 27.

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja.

(2)

Glede Črnega morja člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa obveznost iztovarjanja za celoten ulov vrst, za katere veljajo omejitve ulova. V skladu s členom 15(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 1380/2013 se mora obveznost iztovarjanja uporabljati za vrste, ki opredeljujejo ribištvo, najpozneje od 1. januarja 2017. Romb je ena od navedenih vrst.

(3)

Evropska komisija je 20. oktobra 2016 sprejela Delegirano uredbo (EU) 2017/87 (2) o načrtu za zavržke za ribolov na romba v Črnem morju, ki je določala izjemo v zvezi z visoko stopnjo preživetja za romba, ujetega s pridnenimi zabodnimi mrežami. Uporabljala se je od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2019.

(4)

Bolgarija in Romunija imata neposreden upravljalni interes pri ribolovu na romba v Črnem morju. Navedeni državi članici sta 12. februarja 2021 Komisiji predložili skupno priporočilo, v katerem sta zahtevali podaljšanje načrta za zavržke in izjeme v zvezi z visoko stopnjo preživetja za romba, ujetega s pridnenimi zabodnimi mrežami v Črnem morju. 15. julija 2021 sta predložili posodobljeno skupno priporočilo. Pridobljen je bil znanstveni prispevek zadevnih znanstvenih organov v zvezi z visokimi stopnjami preživetja te vrste.

(5)

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (3) (STECF) je ocenil predloženo posodobljeno skupno priporočilo in opozoril, da je treba predložene informacije izpopolniti. Komisija pritrjuje, da obstajajo znanstvene študije (4), ki dokazujejo visoko stopnjo preživetja romba, ujetega s plovili iz držav nečlanic EU, ki uporabljajo zabodne mreže, v Črnem morju. Glede na to, da se študije nanašajo na morski bazen, vrste in orodje, ki so vključeni tudi v izjemo, ki sta jo zahtevali Bolgarija in Romunija, Komisija meni, da bi bilo treba za namen izjeme upoštevati to študijo.

(6)

Na podlagi znanstvenih dokazov in ocene odbora STECF bi bilo treba izjemo v zvezi z visoko stopnjo preživetja, dovoljeno v skladu s členom 15(4), točka (b), Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključiti v to uredbo za eno leto.

(7)

Do 1. maja 2022 bi morali zadevni državi članici predložiti dodatne podatke o ocenah preživetja v zvezi z ribolovom na romba z zabodnimi mrežami.

(8)

Ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na gospodarske dejavnosti, povezane z ribolovno sezono plovil Unije in njenim načrtovanjem, zato bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. V skladu s skupnim priporočilom in ob upoštevanju časovnega okvira iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2022 –

(1)

Uredba (EU) 2019/1022 vzpostavlja večletni načrt v zvezi s pridnenim ribolovom v zahodnem Sredozemskem morju. S členom 14 navedene uredbe je na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev navedene uredbe z določitvijo podrobnosti obveznosti iztovarjanja za vse staleže vrst v zahodnem Sredozemskem morju, za katere velja obveznost iztovarjanja, in za naključni ulov pelagičnih vrst v okviru ribolova, ki izkorišča staleže, v skladu z navedeno določbo.

(2)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86 (2) je bil na podlagi treh skupnih priporočil, ki jih je leta 2016 Komisiji predložilo več držav članic z neposrednim upravljalnim interesom pri ribolovu v Sredozemskem morju (Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Malta in Slovenija), vzpostavljen načrt za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v Sredozemskem morju, ki se je uporabljal od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2019. Navedena tri skupna priporočila so se nanašala na zahodno Sredozemsko morje, Jadransko morje in jugovzhodno Sredozemsko morje.

(3)

7. maja 2021 so Španija, Francija in Italija (skupina na visoki ravni Pescamed) po posvetovanju v svetovalnem svetu za Sredozemsko morje (MEDAC) Komisiji predložile skupno priporočilo, v katerem so predlagale podaljšanje nekaterih izjem od obveznosti iztovarjanja za pridneni ribolov v zahodnem Sredozemskem morju.

(4)

To skupno priporočilo je ocenil Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) med 17. in 21. majem 2021 (3).

(5)

21. julija 2021 je skupina na visoki ravni Pescamed predložila posodobljeno skupno priporočilo, ki je bilo usklajeno z oceno odbora STECF.

(6)

V skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je Komisija obravnavala skupno priporočilo glede na oceno odbora STECF, da bi zagotovila njegovo skladnost z ustreznimi ohranitvenimi ukrepi, vključno z obveznostjo iztovarjanja.

(7)

Komisija opozarja, da so v zahodnem Sredozemskem morju vrste ulovljene istočasno in v zelo različnih količinah, zaradi česar je pristop na podlagi enega samega staleža zahteven. Poleg tega so navedene vrste ulovljene z ribiškimi plovili za mali ribolov in iztovorjene na številnih različnih mestih iztovarjanja, ki so geografsko razporejena vzdolž obale, zaradi česar so stroški ravnanja z neželenim ulovom nesorazmerni.

(8)

V posodobljenem skupnem priporočilu za leto 2022 je predlagano podaljšanje izjeme zaradi visoke stopnje preživetja iz člena 15(4), točka (b), Uredbe (EU) št. 1380/2013, določene za školjke, in sicer za veliko pokrovačo (Pecten jacobeus), ladinke (Venerupis spp.) in venernice (Venus spp.), ulovljene z mehaniziranimi strgačami (HMD). Odbor STECF je države članice opozoril na obstoječi študiji, ki bosta končani in na podlagi katerih bodo nadalje ocenjene stopnje preživetja velike pokrovače, ladink in venernic. Ker dokazi o stopnjah preživetja teh vrst niso dokončni, Komisija meni, da bi bilo treba izjemo zaradi visoke stopnje preživetja vključiti v to uredbo za eno leto, dokler ne bodo predloženi ustrezni podatki o preživetju. Zadevne države članice bi morale do 1. maja 2022 Komisiji predložiti ustrezne podatke o preživetju navedenih treh vrst, da bo lahko odbor STECF v celoti ocenil utemeljitve za izjemo, Komisija pa opravila pregled.

(9)

V posodobljenem skupnem priporočilu je predlagano podaljšanje izjeme zaradi visoke stopnje preživetja, določene za škampa (Nephrops norvegicus), ulovljenega s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX), za leta 2022, 2023 in 2024. Odbor STECF je menil, da obstajajo znanstveni dokazi, ki kažejo na zelo nizko stopnjo preživetja navedene vrste v zahodnem Sredozemskem morju in drugih regijah v juliju in avgustu. Ob upoštevanju dejstva, da so visoke stopnje preživetja značilne za preostali del leta, ter značilnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistema Komisija meni, da bi bilo treba izjemo zaradi visoke stopnje preživetja podaljšati za tri leta, razen za mesec julij in avgust posameznega leta.

(10)

V posodobljenem skupnem priporočilu je predlagano podaljšanje izjeme zaradi visoke stopnje preživetja, določene za škampa (Nephrops norvegicus), ulovljenega z vršami in pastmi (FPO, FIX), za leta 2022, 2023 in 2024. Odbor STECF je menil, da so specifične informacije, ki bi podpirale to izjemo, omejene. Ker pa je ta ribolov precej selektiven, Komisija meni, da bi bilo treba to izjemo podaljšati za tri leta.

(11)

V posodobljenem skupnem priporočilu je predlagano podaljšanje izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ulovljenega s trnki in vrvicami (LHP, LHM, LLS, LLD, LL, LTL, LX), za leti 2022 in 2023. Odbor STECF je menil, da so bili predloženi dokazi, ki podpirajo to izjemo, vendar bi bilo treba izvesti dodane znanstvene študije, v katerih bi se neposredno opazovalo preživetje zavržkov. Komisija meni, da bi bilo treba izjemo podaljšati za dve leti.

(12)

V posodobljenem skupnem priporočilu je predlagano podaljšanje izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za jastoga (Homarus gammarus) in raroge (Palinuridae), ulovljene z mrežami (GNS, GN, GND, GNC, GTN, GTR, GEN) ter vršami in pastmi (FPO, FIX), za leti 2022 in 2023. Odbor STECF je menil, da so bili predloženi dokazi, ki podpirajo dejstvo, da bo učinek izjeme zaradi visoke stopnje preživetja verjetno majhen, vendar bi bilo treba izvesti dodatne znanstvene študije, v katerih bi se neposredno opazovalo preživetje zavržkov. Komisija meni, da bi bilo treba izjemo podaljšati za dve leti.

(13)

V skupnem priporočilu so bili predloženi posodobljeni znanstveni dokazi o nesorazmernih stroških ravnanja z neželenim ulovom. Čeprav je odbor STECF opozoril, da so predložene ocene povečanja stroškov, je poudaril, da je težko presoditi, na kateri ravni so stroški nesorazmerni. Opozoril je, da bi bilo mogoče nadalje dopolniti predložene informacije o nesorazmernih stroških in da bi bilo treba izvesti oceno učinka izjeme. Nadalje je opozoril, da bi moralo biti zmanjšanje ravni neželenega ulova z uporabo selektivnega orodja ali zaščitenih morskih območij prednostna naloga. Komisija pozdravlja zavezo skupine na visoki ravni Pescamed, da si bo še naprej prizadevala za selektivnost in prostorske omejitve ribolova, kar bo njena prednostna naloga s ciljem doseči zmanjšanje neželenega ulova. Odbor STECF je opozoril, da kombiniran pristop de minimis zajema široko skupino vrst z različnimi stopnjami zavržkov, vendar je menil, da je glede na kompleksnost ribolova v Sredozemskem morju tako široko področje uporabe primeren pristop. Poleg tega je menil, da bi posamezne izjeme de minimis, ki se nanašajo na eno vrsto, verjetno privedle do številnih ločenih izjem, ki bi bile enako zahtevne za spremljanje. Komisija meni, da bi bilo treba izjemo podaljšati s predlaganimi odstotnimi deleži.

(14)

Države članice so v skupnem priporočilu obnovile svojo zavezo za povečanje selektivnosti ribolovnega orodja v skladu z rezultati tekočih raziskovalnih programov, da bi zmanjšale in omejile neželeni ulov, zlasti ulov pod najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja.

(15)

Poleg tega so se države članice v skupnem priporočilu zavezale, da bodo opredelile nadaljnja območja zaprtja, da bi zmanjšale smrtnost mladic, če obstajajo dokazi o visoki koncentraciji mladic. Ukrepi, predlagani v posodobljenih skupnih priporočilih, so skladni s členom 15(4), členom 15(5), točki (b) in (c), ter členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(16)

Ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, zato bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2022 –

(a)

„geografska podobmočja GFCM“ pomenijo geografska podobmočja Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(b)

„zahodno Sredozemsko morje“ pomeni geografska podobmočja GFCM 1, 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11.1, 11.2 in 12.

(a)

za osliča (Merluccius merluccius) in bradače (Mullus spp.) do največ 5 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letih 2022 in 2023 s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže;

(b)

za osliča (Merluccius merluccius) in bradače (Mullus spp.) do največ 1 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letih 2022 in 2023 s plovili, ki uporabljajo zabodne in trislojne mreže;

(c)

za brancina (Dicentrarchus labrax), špara (Diplodus annularis), pica (Diplodus puntazzo), šarga (Diplodus sargus), fratrca (Diplodus vulgaris), kirnje (Epinephelus spp.), ovčico (Lithognathus mormyrus), divjega ribona (Pagellus acarne), okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ribona (Pagellus erythrinus), pagarja (Pagrus pagrus), globinsko kirnjo (Polyprion americanus), morski list (Solea solea), orado (Sparus aurata) in dolgoostno rdečo kozico (Parapenaeus longirostris) do največ 5 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letih 2022 in 2023 s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže;

(d)

za brancina (Dicentrarchus labrax), špara (Diplodus annularis), pica (Diplodus puntazzo), šarga (Diplodus sargus), fratrca (Diplodus vulgaris), kirnje (Epinephelus spp.), ovčico (Lithognathus mormyrus), divjega ribona (Pagellus acarne), okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ribona (Pagellus erythrinus), pagarja (Pagrus pagrus), globinsko kirnjo (Polyprion americanus), morski list (Solea solea) in orado (Sparus aurata) do največ 3 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letih 2022 in 2023 s plovili, ki uporabljajo zabodne in trislojne mreže;

(e)

za brancina (Dicentrarchus labrax), špara (Diplodus annularis), pica (Diplodus puntazzo), šarga (Diplodus sargus), fratrca (Diplodus vulgaris), kirnje (Epinephelus spp.), ovčico (Lithognathus mormyrus), divjega ribona (Pagellus acarne), ribona (Pagellus erythrinus), pagarja (Pagrus pagrus), globinsko kirnjo (Polyprion americanus), morski list (Solea solea) in orado (Sparus aurata) do največ 1 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letih 2022 in 2023 s plovili, ki uporabljajo trnke in vrvice.

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/52 (3) je bilo podaljšano obdobje odobritve aktivnih snovi dimoksistrobin, mekoprop-P, metiram, oksamil in piraklostrobin do 31. januarja 2022, obdobje odobritve aktivnih snovi benfluralin, fluazinam, flutolanil in mepikvat pa do 28. februarja 2022.

(3)

Vloge za podaljšanje odobritve navedenih snovi so bile vložene v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (4), razveljavljene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1740 (5). Vendar se postopek za obnovitev odobritve navedenih aktivnih snovi iz Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 še naprej uporablja v skladu s členom 17(2) Izvedbene uredbe (EU) 2020/1740.

(4)

Ker se je ocenjevanje navedenih aktivnih snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati, se bo odobritev navedenih aktivnih snovi verjetno iztekla, preden bo sprejeta odločitev o podaljšanju njihove odobritve. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve.

(5)

Poleg tega se podaljšanje obdobja odobritve zahteva za aktivne snovi fluazinam, flutolanil, mekoprop-P, mepikvat, metiram in piraklostrobin, da se zagotovi dovolj časa za izvedbo ocene v zvezi z lastnostmi endokrinih motilcev navedenih aktivnih snovi v skladu s postopkom iz členov 13 in 14 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012.

(6)

Kadar Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne podaljša, ker merila za odobritev niso izpolnjena, Komisija določi isti datum poteka veljavnosti kot pred to uredbo ali datum začetka veljavnosti uredbe, ki določa, da se odobritev aktivne snovi ne podaljša, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. Kadar Komisija sprejme uredbo o podaljšanju odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija poskusila določiti, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši možni datum začetka uporabe.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Vnos 17 Priloge VI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (2) prepoveduje vnos gomoljev vrst Solanum L. in njihovih hibridov, razen tistih iz vnosov 15 in 16 Uredbe, v Unijo, vključno z gomolji Solanum tuberosum L. (v nadaljnjem besedilu: zadevna rastlina) s poreklom iz nekaterih tretjih držav.

(2)

Navedena prepoved ne velja za evropske tretje države in posebna območja, ki so navedeni v vnosu 17, četrti stolpec, točka (b), Priloge VI k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, če so priznani kot prosti organizma Clavibacter sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Nouioui et al. (v nadaljnjem besedilu: navedeni škodljivi organizem), ki povzroča bolezen krompirjeve obročkaste gnilobe, ali če je njihova zakonodaja priznana kot enakovredna pravilom Unije o zaščiti pred navedenim škodljivim organizmom.

(3)

Informacije iz letnih preiskav v obdobju med 2010 in 2020, ki jih je predložila Črna gora, ter informacije, zbrane med revizijo sektorja krompirja, ki jo je Komisija izvedla novembra 2019, kažejo, da navedeni škodljivi organizem v Črni gori ni bil navzoč. Navedena država je pripravila zadovoljiv akcijski načrt za nadaljnje ukrepe v odziv na priporočila končnega poročila revizije o izboljšanju nadzora nad zdravjem rastlin v sektorju krompirja. Zato je primerno Črno goro priznati kot prosto organizma Clavibacter sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Nouioui et al. in dovoliti vnos jedilnega krompirja iz Črne gore v Unijo, saj se šteje kot prost navedenega škodljivega organizma.

(4)

Izvedbena sklepa Komisije 2012/219/EU (3) in (EU) 2015/1199 (4) priznavata Srbijo oziroma Bosno in Hercegovino kot prosti navedenega škodljivega organizma.

(5)

Ker se na podlagi zadevnih rezultatov preiskav in revizij razmere v Bosni in Hercegovini ter Srbiji od sprejetja navedenih izvedbenih sklepov niso spremenile, bi bilo treba navedeni tretji državi šteti kot prosti navedenega škodljivega organizma in dovoliti vnos jedilnega krompirja, pridelanega na njunih ozemljih, v Unijo.

(6)

Da se zagotovi, da Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija ter Združeno kraljestvo ostanejo prosti navedenega škodljivega organizma, bi bilo treba od navedenih tretjih držav zahtevati, da Komisiji vsako leto do 30. aprila predložijo rezultate preiskav predhodnega leta, ki potrjujejo, da navedeni škodljivi organizem ni navzoč na njihovih ozemljih, saj bi to zagotovilo najprimernejše obdobje za ustrezno zbiranje in predložitev navedenih rezultatov.

(7)

Vnos 17, četrti stolpec, točki (b) in (c), Priloge VI k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, da bi se nanašal tudi na Bosno in Hercegovino, Črno goro, Srbijo ter Združeno kraljestvo.

(8)

Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba izvedbena sklepa 2012/219/EU in (EU) 2015/1199 razveljaviti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 474/2006 (2) je bil vzpostavljen seznam letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Uniji.

(2)

Nekatere države članice in Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) so Komisiji v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 2111/2005 sporočile podatke, ki so pomembni pri posodabljanju navedenega seznama. Ustrezne podatke so predložile tudi tretje države in mednarodne organizacije. Na podlagi sporočenih podatkov bi bilo treba seznam posodobiti.

(3)

Komisija je vse zadevne letalske prevoznike neposredno ali prek organov za regulativni nadzor nad njimi obvestila o bistvenih dejstvih in pomislekih, ki bi lahko bili podlaga za odločitev o uvedbi prepovedi opravljanja letov v Uniji zanje ali o spremembi pogojev za prepoved opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki je vključen na seznam iz Priloge A ali B k Uredbi (ES) št. 474/2006.

(4)

Komisija je zadevnim letalskim prevoznikom dala možnost vpogleda v vso zadevno dokumentacijo ter jim omogočila, da predložijo pisne pripombe in pripravijo ustno predstavitev Komisiji in odboru, ustanovljenem s členom 15 Uredbe (ES) št. 2111/2005 (v nadaljnjem besedilu: Odbor EU za varnost v zračnem prometu).

(5)

Komisija je v okviru Uredbe (ES) št. 2111/2005 in Uredbe Komisije (ES) št. 473/2006 (3) Odbor EU za varnost v zračnem prometu seznanila s skupnimi posvetovanji, ki trenutno potekajo s pristojnimi organi in letalskimi prevozniki Armenije, Komorov, Iraka, Kazahstana, Libije, Mehike, Moldavije, Pakistana, Rusije in Južnega Sudana. Komisija je Odbor EU za varnost v zračnem prometu obvestila tudi o razmerah na področju varnosti v letalstvu v Zahodnem Kongu, Ekvatorialni Gvineji, Sudanu, Surinamu in na Madagaskarju.

(6)

Agencija je Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu obvestila o tehničnih ocenah, izvedenih za začetno oceno in stalno spremljanje dovoljenj operatorjev iz tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: TCO), izdanih v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 452/2014 (4).

(7)

Agencija je Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu obvestila tudi o rezultatih analize preverjanj na ploščadi, opravljenih na podlagi programa varnostnega ocenjevanja tujih zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: SAFA) v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 965/2012 (5).

(8)

Poleg tega je Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu seznanila s projekti tehnične pomoči, ki se izvajajo v tretjih državah, za katere velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 474/2006. Agencija in Francija sta prav tako sporočili informacije o načrtih in prošnjah za nadaljnjo tehnično pomoč in sodelovanje za izboljšanje upravnih in tehničnih zmogljivosti organov za civilno letalstvo v tretjih državah, da bi jim pomagali pri odpravljanju neskladnosti z veljavnimi mednarodnimi varnostnimi standardi v civilnem letalstvu. Države članice so bile pozvane, naj se na navedene prošnje odzovejo na dvostranski ravni ob usklajevanju s Komisijo in Agencijo. Komisija je pri tem poudarila, kako koristno je, da zlasti z orodjem partnerstva za pomoč pri zagotavljanju varnosti v letalstvu v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu: ICAO) mednarodna letalska skupnost pridobi informacije o tehnični pomoči, ki jo Unija in države članice zagotavljajo tretjim državam za izboljšanje varnosti v letalstvu po svetu.

(9)

Eurocontrol je Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu seznanil z najnovejšim stanjem sistema obveščanja SAFA in TCO, vključno s statističnimi podatki o opozorilih, izdanih za letalske prevoznike, za katere velja prepoved opravljanja letov.

(1)

Priloga A se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

(2)

Priloga B se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

(1)

Komisija je 30. januarja 2021 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2021/111 (2), s katero se za izvoz cepiv proti COVID-19, vključno z zdravilnimi učinkovinami ter glavnimi in delovnimi celičnimi bankami, ki se uporabljajo za proizvodnjo takih cepiv, zahteva predložitev izvoznega dovoljenja v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/479 za obdobje šestih tednov. Nato je Komisija 12. marca 2021 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2021/442 (3), s katero se za izvoz istih izdelkov zahteva predložitev izvoznega dovoljenja v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2015/479 do 30. junija 2021.

(2)

Komisija je 24. marca 2021 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2021/521 (4), s katero je kot dodatni dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri odločanju o izdaji izvoznega dovoljenja, uvedla potrebo po preučitvi, ali to dovoljenje ne ogroža zanesljivosti oskrbe z blagom, ki ga zajema Uredba (EU) 2021/442, v Uniji. Z isto uredbo se je Komisija odločila začasno prekiniti izvzetje nekaterih namembnih držav s področja uporabe Uredbe (EU) 2021/442.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/521 je bila sprejeta v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/479 in se je uporabljala šest tednov. Ukrepi, uvedeni z navedeno uredbo, so bili nato z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/734 (5) podaljšani do 30. junija 2021.

(4)

Izvajanje uredb (EU) 2021/442 in (EU) 2021/521 je bilo dodatno podaljšano, najprej z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1071 (6) do 30. septembra 2021, nato pa z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1728 (7) do 31. decembra 2021.

(5)

Proizvodnja in dobava cepiva proti COVID-19 v Uniji sta se pospešili in tveganje, da bi izvoz ogrozil izvajanje vnaprejšnjih dogovorov o nabavi med Unijo in proizvajalci cepiv ali zanesljivost oskrbe s cepivi proti COVID-19 in njihovimi zdravilnimi učinkovinami v Uniji, se je zdaj zmanjšalo.

(6)

Glede na trenutne okoliščine in stanje oskrbe je Komisija menila, da uporaba zahteve za predložitev izvoznega dovoljenja za izvoz cepiv proti koronavirusom, povezanim s SARS (vrste SARS-CoV), in zdravilnih učinkovin, vključno z glavnimi in delovnimi celičnimi bankami, ki se uporabljajo za proizvodnjo takih cepiv, po 31. decembru 2021 ni več potrebna.

(7)

Vendar je treba še naprej izvajati nadzor z uporabo postopka na podlagi člena 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in zahtevati, da izvozna deklaracija ali deklaracija za ponovni izvoz vsebuje dodatne oznake TARIC iz Priloge ter število odmerkov (v primeru vsebnikov z več odmerki se upošteva odmerek za odrasle) v obdobju 24 mesecev od 1. januarja 2022 dalje.

(8)

Ta nadzor bi moral Komisiji omogočiti zbiranje dodatnih statističnih podatkov o izvozu na ravni vsakega proizvajalca, da bi pravočasno odkrila (i) kakršno koli neskladnost z vnaprejšnjim dogovorom o nabavi, ki ga je sklenila Komisija, (ii) vse druge okoliščine, ki bi lahko ogrozile zanesljivost oskrbe Unije, ter (iii) zmožnost Unije, da se zaveže nadaljnjim donacijam in te zaveze izpolni. To bi moralo Komisiji omogočiti, da po potrebi v skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2015/479 sprejme nadaljnje ukrepe, da se prepreči nastanek kritičnih razmer zaradi pomanjkanja teh izdelkov –

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: strategija EU), ki v poglavju III vsebuje seznam ukrepov za preprečevanje takšnega širjenja.

(2)

Unija dejavno izvaja strategijo EU in ukrepe iz poglavja III navedene strategije, zlasti tiste ukrepe, ki so povezani s krepitvijo, izvajanjem in univerzalizacijo Konvencije o biološkem in toksičnem orožju (BTWC).

(3)

Svet je 20. marca 2006 sprejel akcijski načrt EU glede biološkega in toksičnega orožja, ki dopolnjuje Skupni ukrep 2006/184/SZVP (1) v podporo BTWC.

(4)

Svet je 16. novembra 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/2096 (2) o stališču Unije na osmi pregledni konferenci držav pogodbenic BTWC.

(5)

Na osmi konferenci za pregled BTWC je bila sprejeta odločitev o podaljšanju mandata enote za podporo izvajanju, ustanovljene v okviru ženevske enote Urada ZN za razorožitev (UNODA) in dogovorjene na sedmi konferenci za pregled BTWC, za obdobje 2017–2021.

(6)

Svet je 21. januarja 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/97 (3) v podporo Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju v okviru strategije EU. Ta sklep dopolnjuje Sklep (SZVP) 2019/97 z nadaljnjo krepitvijo biološke varnosti in biološke zaščite na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni glede na sedanjo pandemijo COVID-19.

(7)

Glede na izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19, je treba okrepiti prizadevanja za izboljšanje biološke varnosti in biološke zaščite na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni –

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: strategija EU), ki v poglavju III vsebuje seznam ukrepov za preprečevanje širjenja tega orožja.

(2)

V strategiji EU je poudarjeno, da imata Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o kemičnem orožju) in Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) ključno vlogo pri ustvarjanju sveta brez kemičnega orožja. Cilji strategije EU dopolnjujejo tiste, za katere si prizadeva OPCW v okviru svojih pristojnosti za izvajanje Konvencije o kemičnem orožju.

(3)

Svet je 22. novembra 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/797/SZVP (1) o podpori dejavnostim OPCW. Temu skupnemu ukrepu je po izteku njegove veljavnosti sledil Skupni ukrep Sveta 2005/913/SZVP (2), ki mu je nato sledil Skupni ukrep Sveta 2007/185/SZVP (3). Skupnemu ukrepu 2007/185/SZVP so sledili sklepi Sveta 2009/569/SZVP (4), 2012/166/SZVP (5), 2013/726/SZVP (6), (SZVP) 2015/259 (7), (SZVP) 2017/2302 (8), (SZVP) 2017/2303 (9), (SZVP) 2019/538 (10) in (SZVP) 2021/1026 (11).

(4)

V Sklepu (SZVP) 2017/2303 je med drugim določeno, da se OPCW zagotovi podpora z dostopom do satelitskih posnetkov in analize satelitskih posnetkov Satelitskega centra Evropske unije (Satcen).

(5)

Svet je 10. decembra 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/1943 (12), ki določa dvanajstmesečno podaljšanje obdobja izvajanja Sklepa (SZVP) 2017/2303 brez stroškov.

(6)

Svet je 9. decembra 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/2112 (13), ki določa dodatno dvanajstmesečno podaljšanje obdobja izvajanja Sklepa (SZVP) 2017/2303 brez stroškov.

(7)

Zaradi izvajanja Sklepa (SZVP) 2017/2303 se lahko OPCW zanaša na edinstvene informacije, pridobljene z analizo satelitskih posnetkov Satcen, tako pri načrtovanju obeh misij kot pri analizi informacij.

(8)

Operativno učinkovitost OPCW bi bilo treba izboljšati, tako da se satelitski posnetki in analize satelitskih posnetkov Satcen, ki podpirajo dejavnosti, za katere je OPCW dal mandat, in misije OPCW, zagotavljajo tudi po koncu obdobja izvajanja Sklepa (SZVP) 2017/2303 –

(1)

Svet je 18. decembra 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/2370 (1), s katerim je za tehnično izvedbo nekaterih projektov pooblastil Fundacijo za strateške raziskave (v nadaljnjem besedilu: FRS – Fondation pour la recherche stratégique).

(2)

V skladu s členom 3(3) Sklepa (SZVP) 2017/2370 je bil sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev s FRS podpisan 21. decembra 2017. Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev naj bi prenehal veljati 21. decembra 2020.

(3)

FRS je 26. maja 2020 zaprosila za podaljšanje obdobja izvajanja Sklepa (SZVP) 2017/2370 do 20. decembra 2021. Razlog za zaprošeno podaljšanje je bila pandemija COVID-19, ter zlasti odložitev številnih dejavnosti iz člena 1 navedenega sklepa in nepripravljenost nacionalnih uprav v ciljnih državah, da bi razpravljale o organizaciji takih dejavnosti zaradi negotovosti, ki je posledica pandemije.

(4)

Svet je 20. julija 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/1066 (2), s katerim je bil spremenjen Sklep (SZVP) 2017/2370, tako da je bil njegov datum prenehanja veljavnost podaljšan do 20. decembra 2021.

(5)

FRS je 27. septembra 2021 zaprosila za dodatno podaljšanje Sklepa (SZVP) 2017/2370 zaradi nadaljevanja vpliva pandemije COVID-19 in s tem povezanih omejitev potovanj na načrtovane dejavnosti, in sicer je zaprosila za dodatno podaljšanje za 13 mesecev do 21. januarja 2023.

(6)

Nadaljevanje dejavnosti iz člena 1 Sklepa (SZVP) 2017/2370 do 21. januarja 2023 nima nobenih posledic za finančna sredstva.

(7)

Sklep (SZVP) 2017/2370 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je 7. julija 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/979 (1), ki predvideva dvofazni projekt. Faza I je študija izvedljivosti za razvoj mednarodno priznanega sistema za potrjevanje upravljanja orožja in streliva (AAMVS).

(2)

Sklep (SZVP) 2020/979 določa, da se faza II projekta, ki razvije koncept za oblikovanje AAMVS, lahko odobri, če Svet tako odloči na podlagi izida študije izvedljivosti.

(3)

V študiji, odobreni s Sklepom (SZVP) 2020/979, se je pokazalo, da je razvoj AAMVS izvedljiv, hkrati pa je bilo izpostavljenih več elementov, ki jih bo treba upoštevati za uresničitev koncepta. V fazi II bosta zasnovana predlagan okvir za AAMVS in načrt za razvoj sistema. Cilj teh izložkov bo podpirati in usmerjati prihodnja prizadevanja za vzpostavitev AAMVS.

(4)

Na podlagi izida študije izvedljivosti bi se moral Svet odločiti, da se izvede faza II projekta.

(5)

Sklep (SZVP) 2020/979 preneha veljati 14 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(4) navedenega sklepa, razen če se Svet odloči za podaljšanje navedenega sklepa, da se omogoči izvajanje faze II projekta.

(6)

Nadaljevanje dejavnosti iz člena 1 Sklepa (SZVP) 2020/979 do 30. novembra 2022 nima nobenih posledic za finančna sredstva.

(7)

Sklep (SZVP) 2020/979 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

(1)

drugi pododstavek člena 1(1) se nadomesti z naslednjim:

„Projekt sestavljata dve fazi: faza I in faza II.

(2)

člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 5 se nadomesti z naslednjim: