25.11.2021

Uradni list Evropske unije

L 420/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2052

z dne 24. novembra 2021

o določitvi tehničnih postavk podatkovnih nizov vzorčnega raziskovanja na področju dohodka in življenjskih pogojev za trg dela in stanovanja, medgeneracijski prenos prednosti in prikrajšanosti, stanovanjske težave ter priložnostno temo za leto 2023 o energijski učinkovitosti gospodinjstev v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 (1) in zlasti člena 7(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotovitev pravilnega izvajanja področja dohodka in življenjskih pogojev bi morala Komisija določiti tehnične postavke podatkovnih nizov za trg dela in stanovanja, medgeneracijski prenos prednosti in prikrajšanosti, stanovanjske težave ter priložnostno temo za leto 2023 o energijski učinkovitosti gospodinjstev.

(2)

Področje dohodka in življenjskih pogojev zagotavlja informacije, ki se zahtevajo v okviru evropskega semestra in evropskega stebra socialnih pravic, zlasti o porazdelitvi dohodka, revščini in socialni izključenosti. Zagotavlja tudi informacije za različne druge politike EU, povezane z življenjskimi pogoji in revščino. Obstaja močna potreba politike po podrobnih informacijah o trgu dela in stanovanjih, medgeneracijskem prenosu prednosti in prikrajšanosti ter stanovanjskih težavah. Priložnostna tema o energijski učinkovitosti gospodinjstev je ključnega pomena, zlasti glede na priporočilo državam članicam o boju proti energijski revščini.

(3)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem, ustanovljenega na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tehnične značilnosti podatkovnih nizov na področju dohodka in življenjskih pogojev v zvezi s podrobnimi vsebinami „trg dela in stanovanja“, „medgeneracijski prenos prednosti in prikrajšanosti“, „stanovanjske težave“ ter priložnostna tema za leto 2023 o energijski učinkovitosti gospodinjstev so določene v Prilogi in se nanašajo na:

(a)	oznako spremenljivke;

(b)	ime spremenljivke;

(c)	vsebino spremenljivke in njene možne vrednosti;

(d)	enoto, za katero se zbirajo podatki;

(e)	način zbiranja;

(f)	referenčno obdobje.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. novembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 261I, 14.10.2019, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

PRILOGA

Tehnične značilnosti spremenljivk

Oznaka spremenljivke	Ime spremenljivke	Možne vrednosti	Vsebina spremenljivke	Enota, za katero se zbirajo podatki	Način zbiranja	Referenčno obdobje
Podrobna vsebina: značilnosti delovnega mesta
PL230	Javni/zasebni sektor zaposlovanja	1	Javni	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Sedanje
		2	Zasebni
		3	Kombinacija
		99	Ne vem
PL230_F	Javni/zasebni sektor zaposlovanja (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PL032 ≠ 1)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PW100	Zadovoljstvo na delovnem mestu	0–10	Povsem nezadovoljen do povsem zadovoljen	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Sedanje
		99	Ne vem
PW100_F	Zadovoljstvo na delovnem mestu (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PL032 ≠ 1)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PL260	Običajno število opravljenih ur na teden	1–99	Število ur	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Referenčno obdobje za dohodek
PL260_F	Običajno število opravljenih ur na teden (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PL211 ≠ 1–4)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PL130	Velikost lokalne enote v okviru glavne zaposlitve	1–9	Točno število oseb, če je med 1 in 9	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Sedanje
		10	10 do 19 oseb
		11	20 do 49 oseb
		12	50 do 249 oseb
		13	250 oseb ali več
		14	Ne vem, toda manj kot 10 oseb
		15	Ne vem, toda 10 oseb ali več
PL130_F	Velikost lokalne enote v okviru glavne zaposlitve (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PL032 ≠ 1)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
Podrobna vsebina: zaposlitveni status
PL035	Pretekli teden je delal vsaj eno uro	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Pretekli teden
		2	Ne
PL035_F	Pretekli teden je delal vsaj eno uro (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (RB081 ≠ 16–74)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PL025	Na voljo za delo	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Sedanje
		2	Ne
PL025_F	Na voljo za delo (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PL035 = 1)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PL020	Aktivno iskanje zaposlitve	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Pretekli štirje tedni
		2	Ne
PL020_F	Aktivno iskanje zaposlitve (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PL035 = 1)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PL120	Razlog za delo, krajše od 30 ur	1	Udeležba pri izobraževanju ali usposabljanju	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Sedanje
		2	Osebna bolezen ali invalidnost
		3	Rad bi delal več ur, vendar ne najde dela za več ur
		4	Noče delati več ur
		5	Število ur v vseh zaposlitvah se šteje za delo s polnim delovnim časom
		6	Gospodinjsko delo, varstvo otrok ali drugih oseb
		7	Drugi razlogi
PL120_F	Razlog za delo, krajše od 30 ur (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PL032 ≠ 1 ali (PL032 = 1 in PL060 + PL100 >30))
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PL280	Trajanje prijavljene brezposelnosti	1	Celotno obdobje	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Obdobje brezposelnosti v referenčnem obdobju za dohodek
		2	Del obdobja
		3	Sploh ni prijavljena
PL280_F	Trajanje prijavljene brezposelnosti (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PL211 ≠ 5 ali RB081 ≠ 16–74)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
Podrobna vsebina: podrobnosti o izobrazbi, vključno s tem, ali je bilo izobraževanje prekinjeno ali opuščeno
PE030	Leto, ko je bila dosežena najvišja stopnja izobrazbe		Leto (štiri števke)	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Sedanje
PE030_F	Leto, ko je bila dosežena najvišja stopnja izobrazbe (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PE041 = 000)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PE050	Izobraževanje prekinjeno ali opuščeno	1	Da, eno	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari od 16 do 34 let, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Celotno življenje
		2	Da, več
		3	Ne
PE050_F	Izobraževanje prekinjeno ali opuščeno (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (RB081 ≠ 16–34 ali nikoli ni hodil v šolo)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
Podrobna vsebina: podrobnosti stanovanjskih razmer, vključno s prikrajšanostjo in pripisano najemnino
HS160	Težave s stanovanjem: pretemno, ni dovolj svetlobe	1	Da	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Sedanje
		2	Ne
HS160_F	Težave s stanovanjem: pretemno, ni dovolj svetlobe (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HS170	Hrup od sosedov ali z ulice	1	Da	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Sedanje
		2	Ne
HS170_F	Hrup od sosedov ali z ulice (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HC020	Velikost stanovanja v kvadratnih metrih	0–999	Kvadratni metri	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva ali registri	Sedanje
HC020_F	Velikost stanovanja v kvadratnih metrih (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HC080	Splošno zadovoljstvo s stanovanjem	1	Zelo nezadovoljen	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Sedanje
		2	Nezadovoljen
		3	Zadovoljen
		4	Zelo zadovoljen
HC080_F	Splošno zadovoljstvo s stanovanjem (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HY030	Pripisana najemnina	0–99 999 999,99	Znesek (nacionalna valuta)	Gospodinjstvo	Ocenjeno	Referenčno obdobje za dohodek
HY030_F	Pripisana najemnina (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HH040	Puščajoča streha, vlažne stene/tla/temelji ali trhli okenski okvirji ali tla	1	Da	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Sedanje
		2	Ne
HH040_F	Puščajoča streha, vlažne stene/tla/temelji ali trhli okenski okvirji ali tla (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem
HS140	Finančno breme skupnih stanovanjskih stroškov	1	Veliko breme	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Sedanje
		2	Majhno breme
		3	Brez bremena
HS140_F	Finančno breme skupnih stanovanjskih stroškov (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (ni stanovanjskih stroškov)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HS180	Onesnaženost, umazanija ali druge okoljske težave	1	Da	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Sedanje
		2	Ne
HS180_F	Onesnaženost, umazanija ali druge okoljske težave (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HS190	Kriminal, nasilje ali vandalizem na območju	1	Da	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Sedanje
		2	Ne
HS190_F	Kriminal, nasilje ali vandalizem na območju (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HH081	Kad ali prha v stanovanju (NEOBVEZNO)	1	Da, za izključno uporabo v gospodinjstvu	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Sedanje
		2	Da, skupna
		3	Ne
HH081_F	Kad ali prha v stanovanju (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	Ni relevantno (podatki o spremenljivki se ne zbirajo)
HH091	Notranje stranišče na splakovanje izključno za uporabo v gospodinjstvu (NEOBVEZNO)	1	Da, izključno za uporabo v gospodinjstvu	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Sedanje
		2	Da, skupno
		3	Ne
HH091_F	Notranje stranišče na splakovanje izključno za uporabo v gospodinjstvu (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	Ni relevantno (podatki o spremenljivki se ne zbirajo)
Podrobna vsebina: medgeneracijski prenos prednosti in prikrajšanosti
PT220	Vrsta gospodinjstva, ko je bil respondent star približno 14 let	1	Zasebno gospodinjstvo	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji
PT220_F	Vrsta gospodinjstva, ko je bil respondent star približno 14 let (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–3	Ni izbrani respondent
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT230	Prisotnost matere, ko je bil respondent star približno 14 let	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Ne, ni živela v istem gospodinjstvu, vendar sva bila v stiku
		3	Ne, ni živela v istem gospodinjstvu in nisva bila v stiku
		4	Ne, pokojna
PT230_F	Prisotnost matere, ko je bil respondent star približno 14 let (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT240	Prisotnost očeta, ko je bil respondent star približno 14 let	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Ne, ni živel v istem gospodinjstvu, vendar sva bila v stiku
		3	Ne, ni živel v istem gospodinjstvu in nisva bila v stiku
		4	Ne, pokojni
PT240_F	Prisotnost očeta, ko je bil respondent star približno 14 let (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT070	Državljanstvo očeta (NEOBVEZNO)	99	Država glavnega državljanstva (dvočrkovna oznaka SCL GEO) Ne vem	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Ko je bil respondent star približno 14 let
PT070_F	Državljanstvo očeta (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–5	Ni relevantno (oče ni prisoten in ni v stiku oziroma je pokojni)
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	Ni relevantno (podatki o spremenljivki se ne zbirajo)
PT100	Državljanstvo matere (NEOBVEZNO)	99	Država glavnega državljanstva (dvočrkovna oznaka SCL GEO) Ne vem	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Ko je bil respondent star približno 14 let
PT100_F	Državljanstvo matere (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–5	Ni relevantno (mati ni prisotna in ni v stiku oziroma je pokojna)
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	Ni relevantno (podatki o spremenljivki se ne zbirajo)
PT110	Najvišja raven izobrazbe, ki jo je dosegel oče	1	Nižja raven (manj kot primarna, primarna ali nižja sekundarna izobrazba)	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Srednja raven (višja sekundarna izobrazba ali posekundarna neterciarna izobrazba)
		3	Visoka raven (kratka terciarna izobrazba, prvostopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba, drugostopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba, tretjestopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba)
		99	Ne vem
PT110_F	Najvišja raven izobrazbe, ki jo je dosegel oče (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–5	Ni relevantno (oče ni prisoten in ni v stiku oziroma je pokojni)
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT120	Najvišja raven izobrazbe, ki jo je dosegla mati	1	Nižja raven (manj kot primarna, primarna ali nižja sekundarna izobrazba)	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Srednja raven (višja sekundarna izobrazba ali posekundarna neterciarna izobrazba)
		3	Visoka raven (kratka terciarna izobrazba, prvostopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba, drugostopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba, tretjestopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba)
		99	Ne vem
PT120_F	Najvišja raven izobrazbe, ki jo je dosegla mati (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–5	Ni relevantno (mati ni prisotna in ni v stiku oziroma je pokojna)
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT130	Status aktivnosti očeta, ko je bil respondent star približno 14 let	1	Zaposlen	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Samozaposlen (vključno kot družinski delavec)
		3	Brezposeln
		4	Upokojen ali predčasno upokojen
		5	Opravlja gospodinjska opravila
		6	Nezmožen za delo zaradi dolgotrajnih zdravstvenih težav
		7	Druga neaktivna oseba
		99	Ne vem
PT130_F	Status aktivnosti očeta, ko je bil respondent star približno 14 let (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–5	Ni relevantno (oče ni prisoten in ni v stiku oziroma je pokojni)
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT160	Status aktivnosti matere, ko je bil respondent star približno 14 let	1	Zaposlen	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Samozaposlena (vključno kot družinska delavka)
		3	Brezposelna
		4	Upokojena ali predčasno upokojena
		5	Opravlja gospodinjska opravila
		6	Nezmožna za delo zaradi dolgotrajnih zdravstvenih težav
		7	Druga neaktivna oseba
		99	Ne vem
PT160_F	Status aktivnosti matere, ko je bil respondent star približno 14 let (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–5	Ni relevantno (mati ni prisotna in ni v stiku oziroma je pokojna)
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT150	Glavna poklicna dejavnost očeta, ko je bil respondent star približno 14 let (NEOBVEZNO)		ISCO-08 (COM) oznaka (1 števka)	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Ko je bil respondent star približno 14 let
		99	Ne vem
PT150_F	Glavna poklicna dejavnost očeta, ko je bil respondent star približno 14 let (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–4	Ni relevantno (oče ni zaposlen)
		–5	Ni relevantno (oče ni prisoten in ni v stiku oziroma je pokojni)
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	spremenljivki se ne zbirajo)
PT180	Glavna poklicna dejavnost matere, ko je bil respondent star približno 14 let (NEOBVEZNO)		ISCO-08 (COM) oznaka (1 števka)	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Ko je bil respondent star približno 14 let
		99	Ne vem
PT180_F	Glavna poklicna dejavnost matere, ko je bil respondent star približno 14 let (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–4	Ni relevantno (mati ni zaposlena)
		–5	Ni relevantno (mati ni prisotna in ni v stiku oziroma je pokojna)
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	Ni relevantno (podatki o spremenljivki se ne zbirajo)
PT210	Stanovanjski status, ko je bil respondent star približno 14 let	1	V lasti	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati) ali registri	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	V najemu
		3	Stanovanje je imel na voljo brezplačno
		99	Ne vem
PT210_F	Stanovanjski status, ko je bil respondent star približno 14 let (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT190	Finančno stanje gospodinjstva, ko je bil respondent star približno 14 let	1	Zelo slabo	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Slabo
		3	Zmerno slabo
		4	Zmerno dobro
		5	Dobro
		6	Zelo dobro
		99	Ne vem
PT190_F	Finančno stanje gospodinjstva, ko je bil respondent star približno 14 let (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT260	Osnovne šolske potrebe (knjige in šolske potrebščine) izpolnjene, ko je bil respondent star približno 14 let	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Ne, iz finančnih razlogov
		3	Ne, iz drugih razlogov
PT260_F	Osnovne šolske potrebe (knjige in šolske potrebščine) izpolnjene, ko je bil respondent star približno 14 let (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT270	Zagotovljen vsakodnevni obrok z rdečim mesom, piščancem, ribo (ali vegetarijanski primerljiv obrok), ko je bil respondent star približno 14 let	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Ne, iz finančnih razlogov
		3	Ne, iz drugih razlogov
PT270_F	Zagotovljen vsakodnevni obrok z rdečim mesom, piščancem, ribo (ali vegetarijanski primerljiv obrok), ko je bil respondent star približno 14 let (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PT280	Enotedenske letne počitnice zunaj doma, ko je bil respondent star približno 14 let	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva ali izbrani respondent (če je ustrezno), stari 25–59 let	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Ko je bil respondent star približno 14 let
		2	Ne, iz finančnih razlogov
		3	Ne, iz drugih razlogov
PT280_F	Enotedenske letne počitnice zunaj doma, ko je bil respondent star približno 14 let (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
		–3	Ni izbrani respondent
		–6	Ni del starostne skupine (25–59)
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
Podrobna vsebina: stanovanjske težave (vključno s težavami pri najemu) in razlogi
PHD01	Pretekle izkušnje s stanovanjskimi težavami	1	Da, začasno prebivanje pri prijateljih ali sorodnikih	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, starih od 16 do 24 let)	Celotno življenje
		2	Da, prebivanje v zasilni ali drugi začasni nastanitvi
		3	Da, prebivanje v nastanitvi, ki ni namenjena za stalno prebivanje
		4	Da, spanje „brez strehe nad glavo“ ali na javnem prostoru
		5	Ne
PHD01_F	Pretekle izkušnje s stanovanjskimi težavami (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PHD07	Kdaj je prišlo do stanovanjskih težav (NEOBVEZNO)	1	V zadnjih 5 letih	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, starih od 16 do 24 let)	Celotno življenje
		2	Pred več kot 5 leti
PHD07_F	Kdaj je prišlo do stanovanjskih težav (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PHD01 = 5)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	Ni relevantno (podatki o spremenljivki se ne zbirajo)
PHD02	Trajanje zadnje izkušnje s stanovanjskimi težavami (NEOBVEZNO)		Trajanje (število mesecev)	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje	Celotno življenje
PHD02_F	Trajanje zadnje izkušnje s stanovanjskimi težavami (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PHD01 = 5)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	Ni relevantno (podatki o spremenljivki se ne zbirajo)
PHD03	Glavni razlog za pretekle stanovanjske težave	1	Težave v odnosu ali družini	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, starih od 16 do 24 let)	Celotno življenje
		2	Zdravstvene težave
		3	Brezposelnost
		4	Konec najemne pogodbe
		5	Nastanitev, neprimerna za bivanje
		6	Zapustil institucijo po dolgem bivanju in nima doma
		7	Finančne težave/nezadosten dohodek
		8	Drugo
PHD03_F	Glavni razlog za pretekle stanovanjske težave (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PHD01 = 5)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PHD05	Rešitev stanovanjskih težav	1	Obstoječ, nov ali ponovno vzpostavljen družinski ali partnerski odnos	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, starih od 16 do 24 let)	Celotno življenje
		2	Rešene zdravstvene težave
		3	Pridobljena zaposlitev
		4	Preselitev v socialno ali subvencionirano zasebno stanovanje
		5	Drugo
		6	Stanovanjske težave še vedno prisotne
PHD05_F	Rešitev stanovanjskih težav (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (PHD01 = 5)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
PHD06	Težave pri najemu	1	Da	Vsi trenutni člani gospodinjstva, stari 16 let in več, ali izbrani respondent (kjer je ustrezno)	Osebno anketiranje (izjemoma anketiranje oseb, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati)	Zadnjih 12 mesecev
		2	Ne
PHD06_F	Težave pri najemu (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–2	Ni relevantno (HH021 = 1, 2, 5)
		–3	Ni izbrani respondent
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
Priložnostna tema za leto 2023 – Energijska učinkovitost gospodinjstev
HC001	Sistem ogrevanja, ki se uporablja	1	Omrežje za daljinsko ogrevanje/ogrevanje na daljavo	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva ali registri	Sedanje
		2	Sistem centralnega ogrevanja
		3	Individualni sistem ogrevanja
		4	Nestalni vir ogrevanja
		5	Brez ogrevanja
		99	Ne vem
HC001_F	Sistem ogrevanja, ki se uporablja (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HC002	Glavni vir energije	1	Elektrika	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva ali registri	Sedanje
		2	Plin (zemeljski ali propan)
		3	Olje
		4	Biomasa
		5	Polena
		6	Premog
		7	Energija iz obnovljivih virov
		8	Drugo
		99	Ne vem
HC002_F	Glavni vir energije (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HC003	Obnova (toplotna izolacija, okna ali sistem ogrevanja)	1	Da – trije ali več ukrepov	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Zadnjih 5 let
		2	Da – dva ukrepa
		3	Da – en ukrep
		4	Ne
		99	Ne vem
HC003_F	Obnova (toplotna izolacija, okna ali sistem ogrevanja) (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HC060	Nezmožnost ustreznega ogrevanja stanovanja pozimi	1	Da	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Običajno
		2	Ne
HC060_F	Nezmožnost ustreznega ogrevanja stanovanja pozimi (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
HC070	Nezmožnost ustreznega ohlajanja stanovanja poleti (NEOBVEZNO)	1	Da	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Običajno
		2	Ne
HC070_F	Nezmožnost ustreznega ohlajanja stanovanja poleti (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	Ni relevantno (podatki o spremenljivki se ne zbirajo)
HC004	Vrsta oken (NEOBVEZNO)	1	Samo enojna zasteklitev	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva	Sedanje
		2	Samo dvojna zasteklitev
		3	Samo trojna zasteklitev
		4	Kombinacija enojne in dvojne/trojne zasteklitve
		5	Kombinacija dvojne in trojne zasteklitve
		99	Ne vem
HC004_F	Vrsta oken (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Izpolnjeno
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	Ni relevantno (podatki o spremenljivki se ne zbirajo)
HC005	Leto izgradnje (NEOBVEZNO)	1	Pred letom 1945	Gospodinjstvo	Referenčna oseba gospodinjstva ali registri	Sedanje
		2	1946–1960
		3	1961–1980
		4	1981–2000
		5	2001–2020
		6	2021 ali pozneje
		99	Ne vem
HC005_F	Leto izgradnje (NEOBVEZNO) (oznaka)	1	Zbrano z raziskovanjem/anketiranjem
		2	Zbrano iz upravnih podatkov
		3	Imputirano
		4	Ni mogoče ugotoviti vira
		–1	Neizpolnjeno
		–7	Ni relevantno (se ne zbira v skladu z izvajanjem „večletnega tekočega načrtovanja“)
		–8	Ni relevantno (podatki o spremenljivki se ne zbirajo)

25.11.2021

Uradni list Evropske unije

L 420/55

SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/2053

z dne 8. novembra 2021

o sektorskem referenčnem dokumentu o najboljših praksah okoljskega ravnanja, kazalnikih okoljske uspešnosti in merilih odličnosti za sektor proizvodnje kovinskih izdelkov za namene Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (1) ter zlasti člena 46(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1221/2009 določa, da mora Komisija za posamezne gospodarske sektorje pripraviti sektorske referenčne dokumente. Vključevati morajo najboljše prakse okoljskega ravnanja, kazalnike okoljske uspešnosti ter po potrebi merila odličnosti in sisteme za ocenjevanje ravni okoljske uspešnosti. Organizacije, ki so registrirane v sistemu za okoljsko ravnanje in presojo, vzpostavljenem z Uredbo (ES) št. 1221/2009, ali se pripravljajo na registracijo v tem sistemu, morajo sektorske referenčne dokumente upoštevati pri razvoju svojega sistema okoljskega ravnanja in oceni svoje okoljske uspešnosti v okoljski izjavi ali posodobljeni okoljski izjavi, pripravljeni v skladu s Prilogo IV k navedeni uredbi.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 je morala Komisija pripraviti delovni načrt in v njem določiti okvirni seznam sektorjev, ki veljajo za prednostne pri sprejemanju sektorskih in medsektorskih referenčnih dokumentov. Komisija je v navedenem delovnem načrtu (2) sektor proizvodnje kovinskih izdelkov določila za prednostni sektor.

(3)

V sektorskem referenčnem dokumentu bi bilo treba na podlagi najboljših praks okoljskega ravnanja za navedeni sektor (3) določiti konkretne ukrepe za izboljšanje splošnega okoljskega ravnanja podjetij v sektorju na treh glavnih področjih, ki z vidika proizvajalcev zajemajo glavne okoljske vidike podjetij za proizvodnjo kovinskih izdelkov. Ta glavna področja so medsektorske zadeve, optimizacija oskrbe in proizvodni procesi. Kadar je mogoče in smiselno, bi bilo treba za posamezne najboljše prakse okoljskega ravnanja navesti tudi posebne kazalnike okoljske uspešnosti in merila odličnosti.

(4)

Da bi se organizacijam v sektorju proizvodnje kovinskih izdelkov, okoljskim preveriteljem, nacionalnim organom, organom za akreditiranje in licenciranje ter drugim operaterjem omogočilo dovolj časa, da se pripravijo na uvedbo sektorskega referenčnega dokumenta za sektor proizvodnje kovinskih izdelkov, bi bilo treba odložiti datum začetka uporabe tega sklepa.

(5)	Komisija se je pri pripravi sektorskega referenčnega dokumenta posvetovala z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009.

(6)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 49 Uredbe (ES) št. 1221/2009 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sektorski referenčni dokument v zvezi z najboljšimi praksami okoljskega ravnanja, sektorskimi kazalniki okoljske uspešnosti in merili odličnosti za sektor proizvodnje kovinskih izdelkov je določen v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 25. marca 2022.

V Bruslju, 8. novembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

(2) Sporočilo Komisije – Priprava delovnega načrta, ki določa okvirni seznam sektorjev za sprejetje sektorskih in medsektorskih referenčnih dokumentov v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL C 358, 8.12.2011, str. 2).

(3) Antonopoulos, I., Canfora, P., Gaudillat, P., Dri, M., Eder, P., Best Environmental Management Practice in the Fabricated Metal Products manufacturing sector (Najboljša praksa okoljskega ravnanja v sektorju proizvodnje kovinskih izdelkov), EUR 30025 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2020, ISBN 978-92-76-14299-7, doi:10.2760/894966, JRC119281; https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/sites/default/files/inline-files/JRC_BEMP_fabricated_metal_product_manufacturing_report.pdf.

PRILOGA

Vsebina

UVOD

PODROČJE UPORABE

NAJBOLJŠE PRAKSE OKOLJSKEGA RAVNANJA, SEKTORSKI KAZALNIKI OKOLJSKE USPEŠNOSTI IN MERILA ODLIČNOSTI ZA SEKTOR PROIZVODNJE KOVINSKIH IZDELKOV

3.1.

Najboljše prakse okoljskega ravnanja za medsektorska vprašanja

3.1.1.

Uporaba učinkovitih metod za okoljsko ravnanje

3.1.2.

Sodelovanje in komunikacija vzdolž vrednostne verige in med vrednostnimi verigami

3.1.3.

Upravljanje energije

3.1.4.

Okolju prijazno in z viri gospodarno ravnanje s kemikalijami

3.1.5.

Upravljanje biotske raznovrstnosti

3.1.6.

Predelava in visokokakovostna obnovitev izdelkov in komponent velike vrednosti in/ali velikih serij

3.1.7.

Povezava na referenčne dokumente o najboljših razpoložljivih tehnikah, ustreznih za podjetja, ki proizvajajo kovinske izdelke

3.2.

Najboljše prakse okoljskega ravnanja za optimizacijo oskrbe

3.2.1.

Učinkovito prezračevanje

3.2.2.

Optimalna razsvetljava

3.2.3.

Okoljska optimizacija sistemov hlajenja

3.2.4.

Racionalna in učinkovita uporaba stisnjenega zraka

3.2.5.

Uporaba energije iz obnovljivih virov

3.2.6.

Zbiranje deževnice

3.3.

Najboljše prakse okoljskega ravnanja za proizvodne procese

3.3.1.

Izbira tekočin za z viri učinkovito obdelavo kovin

3.3.2.

Zmanjšanje porabe hladilnih maziv pri predelavi kovin

3.3.3.

Inkrementalno preoblikovanje pločevine kot alternativa izdelovanju kalupov

3.3.4.

Zmanjšanje porabe energije v stanju pripravljenosti strojev za obdelavo kovin

3.3.5.

Ohranjanje materialne vrednosti ostankov kovin

3.3.6.

Kovanje v več smereh

3.3.7.

Hibridna odrezovalna obdelava kot metoda za zmanjšanje porabe energije

3.3.8.

Uporaba napovednega nadzora za upravljanje ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije v lakirnicah

PRIPOROČENI KLJUČNI SEKTORSKI KAZALNIKI OKOLJSKE USPEŠNOSTI

1. UVOD

Ta sektorski referenčni dokument (v nadaljnjem besedilu: SRD) temelji na podrobnem znanstvenem in političnem poročilu (1) (v nadaljnjem besedilu: poročilo o najboljših praksah), ki ga je pripravilo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC).

Upoštevni pravni okvir

Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (v nadaljnjem besedilu: sistem EMAS), v katerem lahko organizacije prostovoljno sodelujejo, je bil vzpostavljen leta 1993 z Uredbo Sveta (EGS) št. 1836/93 (2). Pozneje je bil sistem EMAS dvakrat obsežno spremenjen, in sicer z:

Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter

Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta.

Pomemben nov element zadnje spremembe, ki je začela veljati 11. januarja 2010, je člen 46 o pripravi SRD. SRD morajo vključevati najboljše prakse okoljskega ravnanja, kazalnike okoljske uspešnosti za posamezne sektorje ter po potrebi merila odličnosti in sisteme za ocenjevanje ravni okoljske uspešnosti.

Razumevanje in uporaba tega dokumenta

Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) je sistem, v katerem lahko prostovoljno sodelujejo organizacije, ki so se zavezale stalnemu okoljskemu izboljševanju. V zvezi s tem ta SRD določa posebne smernice za sektor proizvodnje kovinskih izdelkov, v njem pa je poudarjenih tudi več možnosti za izboljšanje in najboljših praks.

Dokument je pripravila Evropska komisija, pri čemer je uporabila prispevke zainteresiranih strani. Tehnična delovna skupina, ki so jo sestavljali strokovnjaki in zainteresirane strani iz sektorja, je pod vodstvom Skupnega raziskovalnega središča razpravljala o najboljših praksah okoljskega ravnanja, kazalnikih okoljske uspešnosti za posamezne sektorje in merilih odličnosti, ki so opisani v tem dokumentu, ter o njih sprejela dogovor, zlasti navedena merila pa so se štela za reprezentativna glede ravni okoljske uspešnosti, ki jih dosegajo najuspešnejše organizacije v sektorju.

Namen SRD je pomagati vsem organizacijam, ki nameravajo izboljšati svojo okoljsko uspešnost, in jih pri tem podpirati, pri čemer zagotavlja zamisli in navdih ter praktične in tehnične smernice.

Ta SRD je namenjen predvsem organizacijam, ki so že registrirane v sistemu EMAS, nato organizacijam, ki razmišljajo, da bi se v prihodnosti registrirale v ta sistem, in nazadnje vsem organizacijam, ki želijo izvedeti več o najboljših praksah okoljskega ravnanja, da bodo lahko izboljšale svojo okoljsko uspešnost. Zato je cilj tega dokumenta podpreti vse organizacije iz sektorja proizvodnje kovinskih izdelkov pri osredotočanju na ustrezne neposredne in posredne okoljske vidike ter iskanju informacij o najboljših praksah okoljskega ravnanja, ustreznih sektorskih kazalnikih okoljske uspešnosti za merjenje okoljske uspešnosti in merilih odličnosti.

Kako bi morale organizacije, registrirane v sistemu EMAS, upoštevati SRD:

V skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 organizacije, registrirane v sistemu EMAS, SRD upoštevajo na dveh različnih ravneh:

pri oblikovanju in izvajanju sistema okoljskega ravnanja ob upoštevanju okoljskih pregledov (člen 4(1)(b)):

Organizacije bi morale uporabiti ustrezne elemente SRD pri opredeljevanju in pregledovanju svojih posamičnih in splošnih okoljskih ciljev v skladu z ustreznimi okoljskimi vidiki, opredeljenimi pri okoljskem pregledu in v politiki, ter pri sprejemanju odločitev o ukrepih za izboljšanje svoje okoljske uspešnosti;

pri pripravi okoljske izjave (člen 4(1)(d) in člen 4(4)):

(a)

Organizacije bi morale pri izbiranju kazalnikov (4), ki jih bodo uporabile za poročanje o okoljski uspešnosti, upoštevati ustrezne sektorske kazalnike okoljske uspešnosti iz SRD.

Organizacije bi morale pri izbiranju sklopa kazalnikov za poročanje upoštevati kazalnike, predlagane v ustreznem SRD, in njihovo ustreznost glede na pomembne okoljske vidike, ki so jih opredelile v svojem okoljskem pregledu. Kazalnike je treba upoštevati le, če so pomembni za okoljske vidike, ki so bili v okoljskem pregledu opredeljeni kot najpomembnejši.

(b)

Organizacije bi morale pri poročanju o okoljski uspešnosti in drugih dejavnikih v zvezi z okoljsko uspešnostjo v okoljski izjavi navesti, kako so upoštevale ustrezne najboljše prakse okoljskega ravnanja in merila odličnosti, če so na voljo.

Opisati bi morale, kako so uporabile ustrezne najboljše prakse okoljskega ravnanja in merila odličnosti (ki kažejo raven okoljske uspešnosti, ki jo dosegajo najuspešnejše organizacije) za opredelitev ukrepov in dejanj ter morebiti za določitev prednostnih nalog za (dodatno) izboljšanje svoje okoljske uspešnosti. Vendar izvajanje najboljših praks okoljskega ravnanja ali izpolnjevanje opredeljenih meril odličnosti ni obvezno, saj zaradi prostovoljne narave sistema EMAS organizacije same ocenijo izvedljivost meril in izvajanja najboljših praks z vidika stroškov in koristi.

Podobno kot pri kazalnikih okoljske uspešnosti bi morale organizacije oceniti tudi ustreznost in uporabo najboljših praks okoljskega ravnanja in meril odličnosti glede na pomembne okoljske vidike, ki jih opredelijo v svojih okoljskih pregledih, ter glede na tehnične in finančne vidike.

V okoljski izjavi ni treba poročati o elementih SRD (kazalnikih, najboljših praksah okoljskega ravnanja ali merilih odličnosti), ki se ne štejejo za ustrezne glede na pomembne okoljske vidike, ki jih je organizacija opredelila v svojem okoljskem pregledu, oziroma teh elementov ni treba opisati.

Sodelovanje v sistemu EMAS je stalen proces. Organizacija prouči posamezne teme v SRD vsakič, ko namerava izboljšati svojo okoljsko uspešnost (in kadar pregleduje svojo okoljsko uspešnost), da dobi navdih glede naslednjih vprašanj, ki jih bo obravnavala v okviru postopnega pristopa.

Okoljski preveritelji EMAS preverijo, ali je organizacija upoštevala SRD pri pripravi okoljske izjave in kako ga je upoštevala (člen 18(5)(d) Uredbe (ES) št. 1221/2009).

Akreditirani okoljski preveritelji bodo pri opravljanju presoje potrebovali dokaze o tem, kako je organizacija izbrala in upoštevala ustrezne elemente SRD na podlagi okoljskega pregleda. Preveritelji ne preverjajo skladnosti z opisanimi merili odličnosti, temveč dokaze o tem, kako se je SRD uporabil kot smernica za opredelitev kazalnikov in ustreznih prostovoljnih ukrepov, ki jih lahko organizacija izvede za izboljšanje svoje okoljske uspešnosti.

Glede na prostovoljno naravo sistema EMAS in SRD se organizacijam ne bi smelo naložiti nesorazmerno breme za zagotovitev takih dokazov. Preveritelji zlasti ne zahtevajo utemeljitve za vsako posamezno najboljšo prakso, sektorski kazalnik okoljske uspešnosti ali merilo odličnosti, ki so navedeni v SRD in za katere organizacija na podlagi svojega okoljskega pregleda meni, da niso pomembni. Kljub temu lahko predlagajo ustrezne dodatne elemente, ki bi jih lahko organizacija upoštevala v prihodnosti, s čimer bi dodatno dokazala svojo zavezanost stalnemu izboljševanju okoljske uspešnosti.

Struktura sektorskega referenčnega dokumenta

Ta dokument je sestavljen iz štirih poglavij. V poglavju 1 je predstavljen pravni okvir sistema EMAS in opisan način uporabe tega dokumenta, v poglavju 2 pa je opredeljeno področje uporabe tega SRD. V poglavju 3 so na kratko opisane različne najboljše prakse okoljskega ravnanja (5) in navedene informacije o njihovi uporabi. Navedeni so tudi posebni kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti, če jih je bilo mogoče opredeliti za posamezno najboljšo prakso okoljskega ravnanja. Vendar meril odličnosti ni bilo mogoče opredeliti za vse najboljše prakse okoljskega ravnanja, ker so bili na nekaterih področjih na voljo omejeni podatki ali ker se posebni pogoji posameznega podjetja in/ali obrata (vrsta proizvedenih izdelkov, ki segajo od majhnih prototipov in izdelkov s kompleksnimi geometrijami, proizvedenih v majhnih ali velikih serijah, do velikih ali majhnih komponent, raznolikost proizvodnih procesov, ki se izvajajo v posameznem proizvodnem obratu, itd.) tako razlikujejo, da merilo odličnosti ne bi bilo smiselno. Tudi kadar so merila odličnosti navedena, niso mišljena kot cilji, ki jih morajo doseči vsa podjetja, ali kot metrika, s katero se primerja okoljska uspešnost podjetij v sektorju, temveč kot ukrep morebitne pomoči posameznim podjetjem pri ocenjevanju doseženega napredka in spodbujanju nadaljnjega izboljševanja. Nazadnje je v poglavju 4 predstavljena obsežna preglednica z izbranimi najpomembnejšimi kazalniki okoljske uspešnosti, ustreznimi razlagami in povezanimi merili odličnosti.

2. PODROČJE UPORABE

V tem referenčnem dokumentu je obravnavana okoljska uspešnost sektorja proizvodnje kovinskih izdelkov. Ciljna skupina tega dokumenta so podjetja iz sektorja proizvodnje kovinskih izdelkov, konkretno podjetja, zajeta z naslednjimi kodami NACE (v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti, določeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006 (6)):

Oddelek NACE 24 (*) „Proizvodnja kovin“

24.2 Proizvodnja jeklenih cevi, votlih profilov in fitingov (24.20)

24.3 Druga primarna predelava železa in jekla (24.31–24.34)

24.5 Livarstvo (24.51–24.54)

Oddelek NACE 25 „Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav“ (vključuje vse dejavnosti)

Oddelek NACE 28 (**) „Proizvodnja drugih strojev in naprav“

28.1 Proizvodnja strojev za splošne namene (vključuje le 28.14 in 28.15)

Oddelek NACE 29 (**) „Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic“

29.3 Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila (29.32)

Oddelek NACE 32 (**) „Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti“

32.1 Proizvodnja nakita, bižuterije in podobnih izdelkov (32.11–32.13)

32.2 Proizvodnja glasbil (32.20)

32.3 Proizvodnja športne opreme (32.30)

32.4 Proizvodnja igrač in rekvizitov za igre in zabavo (32.40)

32.5 Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov (32.50)

Oddelek NACE 33 „Popravila in montaža strojev in naprav“

33.1 Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav (33.11–33.12 (**))

Ta referenčni dokument je razdeljen v tri glavne oddelke (preglednica 2-1), ki zajemajo glavne okoljske vidike podjetij za proizvodnjo kovinskih izdelkov z vidika proizvajalcev.

Preglednica 2-1

Struktura referenčnega dokumenta za sektor proizvodnje kovinskih izdelkov in glavni obravnavani okoljski vidiki

Oddelek

Opis

Glavni obravnavani okoljski vidiki

3.1	Najboljše prakse okoljskega ravnanja za medsektorska vprašanja

Ta oddelek zajema prakse, ki dajejo smernice o tem, kako lahko proizvajalci okvire okoljske trajnosti vključijo v svoje obstoječe poslovne modele in sisteme upravljanja, da zmanjšajo svoje vplive na okolje.

Upravljanje lokacije

3.2	Najboljše prakse okoljskega ravnanja za optimizacijo oskrbe

Ta sklop najboljših praks okoljskega ravnanja zagotavlja smernice o tem, kako izboljšati splošno okoljsko uspešnost podpornih procesov proizvodnih obratov, kot je razsvetljava ali prezračevanje itd.

Oskrba in vzdrževanje

3.3	Najboljše prakse okoljskega ravnanja za proizvodne procese

Ta oddelek zajema prakse, s katerimi se izboljšuje okoljska uspešnost glavnih proizvodnih postopkov.

Industrijski procesi

Neposredni in posredni okoljski vidiki, predstavljeni v preglednicah 2-2 in 2-3, so bili izbrani kot vidiki, ki so v tem sektorju največkrat pomembni. Vendar bi bilo treba okoljske vidike, ki jih morajo upravljati posamezna podjetja, ocenjevati za vsak primer posebej.

Preglednica 2-2

Najpomembnejši neposredni okoljski vidiki in glavni povezani pritiski na okolje, obravnavani v tem dokumentu

Procesi	Najpomembnejši neposredni okoljski vidiki	Glavni povezani pritiski na okolje
Podporni procesi	Upravljanje, javno naročanje, upravljanje dobavne verige, nadzor kakovosti	Surovine Energija Voda Potrošni material Odpadki: nenevarni
	Vodenje logistike, shranjevanje, pakiranje	Surovine Energija Emisije TGP Voda Potrošni material Emisije v zrak Hrup, vonj, vibracije itd. Raba zemljišč Biotska raznovrstnost Odpadki: nenevarni
	Obdelava emisij	Energija Potrošni material Emisije v vodo Emisije v zrak Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nenevarni, nevarni
	Oskrba in vzdrževanje	Energija Voda Potrošni material Emisije v vodo Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nenevarni, nevarni Raba zemljišč Biotska raznovrstnost
Proizvodni procesi	Vlivanje	Surovine Energija Odpadki: nevarni
	Oblikovanje	Surovine Energija Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nevarni
	Kovinski prah	Surovine Energija Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nevarni
	Toplotna obdelava	Surovine Energija Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nevarni Toplogredni plini (vključno s fluoriranimi toplogrednimi plini, npr. od hlajenja)
	Odstranjevanje	Surovine Energija Voda Potrošni material Emisije v vodo Emisije v zrak Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nenevarni
	Dodajalni postopki	Surovine Energija Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nevarni, nenevarni
	Deformiranje	Surovine Energija Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nevarni
	Spajanje	Surovine Energija Potrošni material Emisije v zrak Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nenevarni
	Površinska obdelava	Surovine Energija Voda Potrošni material Emisije v vodo Emisije v zrak Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nenevarni, nevarni
	Sestavljanje	Energija Potrošni material Hrup, vonj, vibracije itd. Odpadki: nevarni
Načrtovanje izdelkov in infrastrukture	Načrtovanje izdelkov	Surovine Energija Voda Potrošni material Emisije v zrak
	Načrtovanje infrastrukture (na ravni obrata)	Surovine Energija Voda Potrošni material Emisije v zrak Emisije v vodo Odpadki: nenevarni Raba zemljišč Biotska raznovrstnost
	Načrtovanje procesov (na ravni obrata)	Surovine Energija Voda Potrošni material Emisije v zrak Emisije v vodo Odpadki: nevarni, nenevarni

Preglednica 2-3

Najpomembnejši posredni okoljski vidiki in glavni povezani pritiski na okolje, obravnavani v tem dokumentu

Dejavnosti	Najpomembnejši posredni okoljski vidiki	Glavni povezani pritiski na okolje
Dejavnosti višje v verigi	Ekstrakcija surovin in proizvodnja kovin	Surovine Energija in z njo povezane emisije toplogrednih plinov Voda Potrošni material Emisije v vodo Emisije v zrak
	Proizvodnja orodja in opreme
Dejavnosti nižje v verigi	Faza uporabe in servisiranja	Surovine Energija in z njo povezane emisije toplogrednih plinov Potrošni material Emisije v zrak Odpadki: nevarni, nenevarni
	Izrabljeni izdelki
	Ravnanje z odpadki

Okoljski vidiki kod NACE s področja tega dokumenta, ki so zajeti z referenčnimi dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnikah (7), neposredno ali posredno povezanimi s proizvodnjo kovinskih izdelkov, ter z zakonodajo EU, instrumenti politik in smernicami o dobrih praksah, so izključeni s področja uporabe tega dokumenta.

3. NAJBOLJŠE PRAKSE OKOLJSKEGA RAVNANJA, SEKTORSKI KAZALNIKI OKOLJSKE USPEŠNOSTI IN MERILA ODLIČNOSTI ZA SEKTOR PROIZVODNJE KOVINSKIH IZDELKOV

3.1 Najboljše prakse okoljskega ravnanja za medsektorska vprašanja

Ta oddelek je pomemben za proizvajalce kovinskih izdelkov.

3.1.1 Uporaba učinkovitih metod za okoljsko ravnanje

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je uporaba učinkovitih metod za okoljsko ravnanje, da se optimizira načrtovanje procesov in izdelkov v proizvodni fazi ter da se zmanjšajo vplivi na okolje vzdolž celotne vrednostne verige. Ta okvir zajema dve ravni:

strateško, ki pomeni uporabo krožnega gospodarstva in pristopov z upoštevanjem življenjskega kroga;

operativno, z uporabo orodij, ki zagotavljajo stalno izboljševanje okoljske uspešnosti, kot sta preudarno upravljanje in zmanjšanje zalog.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vsa podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Uporabnost te najboljše prakse okoljskega ravnanja je lahko omejena zaradi pomanjkanja zadostnega internega tehničnega znanja in potrebe po usposabljanju zaposlenih.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i1)	Učinkovita raba virov (kg končnih izdelkov/kg vhodnih materialov (ali: kg proizvedenih odpadkov/kg vhodnih materialov, če kg končnih izdelkov niso znani))

(i2)	Pregled tokov materialov in njihovega pomena za okolje (DA/NE)

(i3)	Poraba energije na kraju samem (kWh/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela (8))

(i4)	Emisije toplogrednih plinov s področij uporabe 1, 2 in 3 (kg ekvivalenta CO2/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(i5)	Poraba vode (l vode/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(b1)	Sistematično upoštevanje življenjskega kroga, preudarnega upravljanja in krožnega gospodarstva v vseh postopkih strateškega odločanja.

(b2)	Razvoj novih izdelkov se ocenjuje glede na okoljske izboljšave.

3.1.2 Sodelovanje in komunikacija vzdolž vrednostne verige in med vrednostnimi verigami

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je sodelovanje z drugimi podjetji v sektorju, podjetji v drugih sektorjih in v celotni vrednostni verigi. To sodelovanje je lahko organizirano kot:

—	trajnostno pridobivanje in naročanje materialov in drugih potrebnih pomožnih vložkov ter uporaba energije iz obnovljivih virov za proizvodne postopke;

—	optimizacija virov s skupno uporabo energije in/ali virov v mreži industrijske simbioze;

—	sistematično sodelovanje z zainteresiranimi stranmi pri razvoju novih okolju prijaznih izdelkov in izboljšanje okoljske uspešnosti obstoječih izdelkov.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za podjetja vseh velikosti v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

Pomanjkanje zadostnega internega tehničnega znanja in potreba po usposabljanju zaposlenih pomenita dodatne stroške, ki lahko za nekatera podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, pomenijo precejšnjo oviro.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i6)	Delež blaga in storitev (% skupne vrednosti), ki so okoljsko certificirani ali imajo dokazano zmanjšan vpliv na okolje

(i7)	Uporaba stranskih proizvodov (9), preostale energije ali drugih virov iz drugih podjetij (kg materialov iz drugih podjetij/kg skupnega vložka; MJ energije, rekuperirane od drugih podjetij/MJ skupne porabe energije)

(i8)	Sistematično sodelovanje zainteresiranih strani s poudarkom na izboljšani okoljski uspešnosti (npr. pri načrtovanju izdelkov, trajnostnem pridobivanju virov, sodelovanju za izboljšano ravnanje z odpadki) (DA/NE)

(i9)	Nakup rabljenih strojev ali uporaba strojev drugih podjetij (DA/NE)

(i10)

Količina odpadne embalaže (kg odpadne embalaže/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(b3)	Vse kupljeno blago in storitve izpolnjujejo okoljska merila, ki jih določi podjetje.

(b4)	Sodelovanje z drugimi organizacijami za učinkovitejšo rabo energije in virov na sistemski ravni

(b5)	Strukturno vključevanje zainteresiranih strani v razvoj okolju prijaznejših izdelkov

3.1.3 Upravljanje energije

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je optimizacija porabe energije z uvedbo načrta upravljanja energije, vključno s sistematičnim in podrobnim spremljanjem energije po vseh proizvodnih lokacijah na ravni procesov, ki zajema naslednje elemente:

—	določitev energetske strategije in podrobnega akcijskega načrta;

—	pridobitev zaveze višjega vodstva;

—	določitev ambicioznih in dosegljivih ciljev ter doseganje stalnega izboljševanja;

—	merjenje in ocenjevanje uspešnosti na ravni procesov;

—	komuniciranje o energetski problematiki v celotni organizaciji;

—	usposabljanje zaposlenih in spodbujanje dejavnega vključevanja;

—	vlaganje v energijsko učinkovito opremo in upoštevanje energijske učinkovitosti v postopkih naročanja.

Načrt lahko temelji na standardizirani ali prilagojeni obliki, kot je ISO 50001, ali pa je del svetovnega sistema okoljskega ravnanja, kot je EMAS.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

Uporabnost te najboljše prakse okoljskega ravnanja je lahko omejena zaradi pomanjkanja internega tehničnega znanja, zlasti v manjših podjetjih. Hkrati se lahko zaradi neustreznega vključevanja elementov sistema upravljanja energije in šibke komunikacije v celotni organizaciji poslabšata uspešnost in učinkovitost obstoječega sistema upravljanja energije.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i11)

Poraba energije na proizvedeni izdelek (kWh/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(i12)

Sistem spremljanja energije na ravni procesov (DA/NE)

(b6)	Stalno spremljanje energije na ravni procesov je uvedeno in spodbuja izboljšave energijske učinkovitosti.

3.1.4 Okolju prijazno in z viri gospodarno ravnanje s kemikalijami

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je optimizacija količin kemikalij, uporabljenih v proizvodnih procesih, zmanjšanje količin odstranjenih kemikalij na najmanjšo možno mero in nadomestitev nevarnih kemikalij z okolju prijaznejšimi alternativami, kadar je to mogoče.

Za dosego teh ciljev lahko proizvajalci kovinskih izdelkov izvedejo naslednje ukrepe:

—	pregled trenutne uporabe kemikalij in ravnanja z njimi na kraju samem;

—	spremljanje uporabe kemikalij na ravni posameznih kemikalij (in ne po več kemikalij skupaj) in osredotočenje na najpomembnejše uporabljene kemikalije;

—	zmanjšanje uporabe kemikalij, kadar je to mogoče, na primer s spremembo proizvodnih procesov, učinkovitejšo uporabo kemikalij, sprejetjem poslovnih modelov, s katerimi se usklajujejo pobude med dobavitelji in uporabniki kemikalij, tako da se spodbuja zmanjšanje količin kemikalij;

—	nadomestitev nevarnih kemikalij in njihova zamenjava z alternativami z manjšim vplivom na okolje;

—	zmanjšanje količine kemičnih odpadkov in njihovega iztoka, na primer s ponovno uporabo ali recikliranjem kemikalij; kjer je ustrezno, uporaba zunanjega strokovnega znanja in izkušenj, na primer z delnim ali popolnim oddajanjem ravnanja s kemikalijami zunanjim izvajalcem.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

Za upravljanje opisanega sistema ravnanja s kemikalijami je potrebno določeno tehnično znanje, kar je lahko pomembna ovira zlasti za mala in srednja podjetja.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i13)

Za posamezne uporabljene kemikalije uporabljena količina kemikalije (kg/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela) in njena razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 (uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi)

(i14)

Količina nastalih (nevarnih) kemičnih odpadkov (kg/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(b7)	Reden pregled (vsaj enkrat letno) uporabe kemikalij, da bi se čim bolj zmanjšala njihova uporaba in proučile možnosti za njihovo nadomestitev.

3.1.5 Upravljanje biotske raznovrstnosti

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je upoštevanje neposrednih in posrednih vplivov v vsej vrednostni verigi in proizvodnih procesih na kraju samem, s sprejetjem naslednjih ukrepov:

—	ocena neposrednih vplivov z izvedbo pregleda lokacije in ugotovitvijo žarišč;

—	izvedba pregleda upravljanja ekosistema, da se ugotovijo vplivi ekosistemskih storitev v vsej vrednostni verigi;

—	sodelovanje z ustreznimi (lokalnimi) zainteresiranimi stranmi, da se čim bolj zmanjšajo morebitne težave;

—	merjenje vplivov z opredelitvijo in spremljanjem ustrezne metrike;

—	redno poročanje za izmenjavo informacij o prizadevanjih podjetja.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

Za izvajanje elementov najboljše prakse okoljskega ravnanja je potrebna zaveza hierarhije. Neposrednih koristi izvajanja elementov te najboljše prakse okoljskega ravnanja ni mogoče količinsko določiti. Podobno tudi ni mogoče izračunati neposredne donosnosti naložb pri uporabi elementov najboljše prakse okoljskega ravnanja. To dvoje lahko pomeni precejšnjo oviro zlasti za mala in srednja podjetja.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i15)

Število projektnih sodelovanj z zainteresiranimi stranmi za obravnavo vprašanj biotske raznovrstnosti (ne)

(i16)

Če je lokacija na zaščitenih območjih ali ob njih: velikost območij, na katerih poteka biotski raznovrstnosti prijazno upravljanje, v primerjavi s skupno površino lokacij podjetja (%)

(i17)

Popis zemljišč ali drugih območij, ki so v lasti podjetja ali pa jih ima podjetje v najemu ali jih upravlja ter so na zaščitenih območjih ali območjih velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti ali ob teh območjih (površina, m2)

(i18)

Vzpostavljeni postopki/instrumenti za analizo povratnih informacij strank, zainteresiranih strani in dobaviteljev, povezanih z biotsko raznovrstnostjo (DA/NE)

(i19)

Izvajanje akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost lokacije v vseh proizvodnih obratih (DA/NE)

(i20)

Skupna velikost obnovljenih habitatov in/ali območij (na lokaciji ali tako na lokaciji kot zunaj nje), da se nadomesti škoda za biotsko raznovrstnost, ki jo je povzročilo podjetje (m2), v primerjavi z zemljiščem, ki ga uporablja podjetje (m2)

(b8)	Za vse ustrezne lokacije (vključno s proizvodnimi lokacijami) je pripravljen in se izvaja akcijski načrt za biotsko raznovrstnost, da bi se zaščitila in okrepila lokalna biotska raznovrstnost.

3.1.6 Predelava in visokokakovostna obnovitev izdelkov in komponent velike vrednosti in/ali velikih serij

Predelava vključuje razgradnjo izdelka, obnovitev in zamenjavo komponent ter preskušanje posameznih delov in celotnega izdelka za zagotovitev, da ustreza istim standardom kakovosti kot novi izdelki, ki se izdelujejo danes in so opremljeni z ustrezno garancijo. Obnovitev se nanaša na rabljene izdelke, ki ustrezajo prvotnim standardom kakovosti ob prvem dajanju na trg, to pomeni, da obnovljeni izdelek dosega raven standarda kakovosti, ki je veljala ob prvi izdelavi izdelka, in ne tiste, ki velja za isti izdelek, ki se proizvaja danes.

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je upoštevanje in omogočanje priložnosti za predelavo ali obnovitev rabljenih kovinskih izdelkov in dajanje teh izdelkov na trg za ponovno uporabo, kadar so z vidika celotnega življenjskega kroga dokazane okoljske koristi. Predelani ali obnovljeni izdelki dosegajo vsaj enako raven kakovosti, kot so jo imeli ob prvem dajanju na trg, in se prodajajo z ustrezno garancijo.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

S predelavo ali obnovitvijo se lahko povečajo operativni stroški podjetij, ki se pri proizvodnji izdelkov/komponent/delov visoke vrednosti ter serij velikega obsega gotovo izravnajo.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i21)

Delež surovine, ohranjene s predelavo/obnovitvijo, v primerjavi s proizvodnjo novega izdelka (kg ponovno uporabljenega materiala za predelavo/obnovitev / kg materiala za nov izdelek)

(i22)

Preprečene emisije toplogrednih plinov, povezane s predelavo/obnovitvijo izdelka, v primerjavi s proizvodnjo novega izdelka (emisije ekvivalenta CO2 pri predelavi/obnovitvi / emisije ekvivalenta CO2 pri proizvodnji novega izdelka), pri čemer je navedeno, ali so vključena področja uporabe 1, 2 in/ali 3.

(b9)	Podjetje ponuja predelane/obnovljene izdelke z dokazanimi okoljskimi koristmi, preverjenimi z oceno življenjskega kroga.

3.1.7 Povezava na referenčne dokumente o najboljših razpoložljivih tehnikah, ustreznih za podjetja, ki proizvajajo kovinske izdelke

Najboljša praksa okoljskega ravnanja za podjetja, ki proizvajajo kovinske izdelke, je, da na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik (10), opisanih v ustreznih referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnikah, določijo ustrezna okoljska vprašanja, ki jih je treba obravnavati, in izvajajo tehnike, kjer je ustrezno.

Uporaba

Najboljše razpoložljive tehnike, opisane v ustreznih referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnikah, se uporabljajo za velika podjetja v okviru področja uporabe direktive o industrijskih emisijah (11).

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja je zelo ustrezna za mala in srednja podjetja (pod pragom iz direktive o industrijskih emisijah). Vendar je lahko pomanjkanje tehničnega znanja ali zmogljivosti (malih in srednjih podjetij) omejujoč dejavnik.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti	Merila odličnosti
(i23) Upoštevanje ustreznih najboljših razpoložljivih tehnik	n. r.

3.2 Najboljše prakse okoljskega ravnanja za optimizacijo oskrbe

Ta oddelek, v katerem so obravnavane prakse za podporne procese, je ustrezen za proizvajalce kovinskih izdelkov.

3.2.1 Učinkovito prezračevanje

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je izboljšanje učinkovitosti prezračevalnega sistema in zmanjšanje njegove porabe energije, tako da se:

—	izvede študija proizvodne lokacije, vključno s stavbami in procesi;

—	popišejo viri toplote, vlage in onesnaževal zraka v zaprtih prostorih;

—	zmanjšajo ti viri, na primer z izvajanjem učinkovitega vzdrževanja, s katerim se omejijo emisije onesnaževal ali na podlagi razlik v zračnem tlaku izolira vir;

—	opredelijo dejanske (trenutne in prihodnje) potrebe po prezračevanju;

—	pregleda obstoječi prezračevalni sistem, da se opredeljene potrebe primerjajo s trenutno namestitvijo;

—

preoblikuje prezračevalni sistem, da se zmanjša njegova poraba energije in okrepi rekuperacija energije (12); rekuperirana toplota uporabi za pogon hladilnega sistema (klimatski sistem ali za ogrevanje ali predhodno ogrevanje), namestitev lokalnih obnovljivih virov (sončna toplotna ali sončna fotovoltaična naprava za pogon hladilnega sistema) in zmanjšanje prostornine zraka, ki se dovaja (s čimer se zmanjša poraba energije za njegovo ogrevanje ali hlajenje). Načrtuje se lahko prezračevanje, ki se prilagaja potrebam, da se preprečijo obdobja največje porabe in omogoči energijsko učinkovitejše delovanje z opremo v zmanjšanem obsegu.

Podoben pristop se lahko uvede tudi za nove naprave, pri čemer se potrebe določijo glede na zasnovo stavbe in procesov, z vplivanjem na njihovo zasnovo pa jih je mogoče še dodatno zmanjšati.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Nezadostno interno tehnično znanje je včasih lahko tudi ovira za izvajanje vseh elementov te najboljše prakse okoljskega ravnanja.

Energijsko učinkovitost vzpostavljenega prezračevalnega sistema je treba presojati z vidika varnosti zaposlenih v proizvodnem obratu.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i24)

Efektivna prostornina zraka, izpuščena iz stavbe (m3/uro, m3/izmeno ali m3/proizvodno serijo)

(i25)

Prezračevalni sistem, ki se prilagaja potrebam (DA/NE)

(i26)

Poraba energije za prezračevanje na m3 stavbe (kWh/m3 stavbe)

(i27)

Poraba energije za segrevanje ali hlajenje zraka za prezračevanje na m3 stavbe (kWh/m3 stavbe)

(b11)

Za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo je uvedeno prezračevanje, ki se prilagaja potrebam.

3.2.2 Optimalna razsvetljava

Da bi se dosegla optimalna razsvetljava na novozgrajenih in obstoječih proizvodnih lokacijah, je treba izvesti študijo razsvetljave, da se opredelijo dejanske (trenutne in prihodnje) potrebe po svetlobi, in pripraviti načrt razsvetljave, da se opredeli optimalna rešitev za razsvetljavo (svetlobni sistemi, okovje, svetilke, uporaba dnevne svetlobe itd.).

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je, da proizvajalci kovinskih izdelkov optimizirajo obstoječe in nove sisteme razsvetljave, tako da:

—	čim bolj povečajo uporabo dnevne svetlobe;

—	na ključnih mestih namestijo razsvetljavo, ki se uravnava z detektorji prisotnosti;

—	ločeno spremljajo porabo energije za razsvetljavo;

—	izberejo najprimernejše energijsko učinkovite svetilke glede na načrtovane ure uporabe in mesto namestitve;

—	izvajajo redni načrt čiščenja in vzdrževanja sistema razsvetljave.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Vendar je primernejša za novozgrajene proizvodne lokacije ali prenovljene proizvodne linije.

Naravna razsvetljava je pomemben element učinkovitih sistemov razsvetljave, vendar je lahko njena uvedba na vseh lokacijah omejena zaradi lokalnih naravnih razmer. Podobno je lahko njena uporabnost na obstoječih proizvodnih lokacijah omejena zaradi arhitekturnih omejitev.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i28)

Uporaba dnevne svetlobe, kadar je to mogoče (DA/NE)

(i29)

Delež razsvetljave, ki se uravnava s senzorji (senzorji gibanja, senzorji dnevne svetlobe) (%)

(i30)

Poraba energije za opremo za razsvetljavo (kWh/leto/m2 osvetljene površine)

(i31)

Nameščena moč razsvetljave (kW/m2 osvetljene površine)

(i32)

Delež svetlobnih diod/nizkoenergijskih žarnic (%)

(i33)

Povprečna učinkovitost svetil v celotnem obratu (lm/W)

n. r.

3.2.3 Okoljska optimizacija sistemov hlajenja

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je, da se sistematično izboljšata energijska učinkovitost in splošna okoljska uspešnost sistemov hlajenja za strojnice na proizvodni lokaciji s:

—	prizadevanjem za zmanjšanje potreb po hlajenju;

—	pregledom nameščenega sistema hlajenja, da se opredeljene potrebe po hlajenju primerjajo s trenutnim hlajenjem;

—	preoblikovanjem sistema za hlajenje s poudarkom na povečanju energijske učinkovitosti in učinkovite porabe vode ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji, primernejša pa je za novo zgrajene ali prenovljene proizvodne lokacije.

Vendar je za izvajanje te najboljše prakse okoljskega ravnanja morda potrebna podpora zunanjih partnerjev, kar bi lahko pomenilo oviro zlasti za mala in srednja podjetja.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i34)

Skupni ekvivalentni učinek segrevanja (TEWI) sistema hlajenja (CO2 e)

(i35)

Potencial globalnega segrevanja uporabljenih hladilnih sredstev (CO2 e)

(i36)

Poraba energije za hlajenje (kWh/leto; kWh/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(i37)

Poraba vode (voda iz pipe / deževnica / površinska voda) za hlajenje (m3/leto; m3/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

n. r.

3.2.4 Racionalna in učinkovita uporaba stisnjenega zraka

Najboljša praksa okoljskega ravnanja za proizvajalce kovinskih izdelkov je zmanjšanje porabe energije, povezane z uporabo stisnjenega zraka v proizvodnih procesih, z naslednjimi ukrepi:

popisom in oceno uporabe stisnjenega zraka. Kadar se del stisnjenega zraka uporablja v neučinkovitih izvedbah ali neprimerno, so morda primernejše ali učinkovitejše druge tehnološke rešitve. Če se proučuje prehod s pnevmatskega na električno orodje za neko izvedbo, je potrebna ustrezna ocena, v kateri je treba poleg porabe energije upoštevati tudi vse okoljske vidike in tudi posebne potrebe te izvedbe;

optimizacijo sistema na stisnjeni zrak z:

—	opredelitvijo in odpravo uhajanja zraka s primerno tehnologijo nadzora, kot so ultrazvočni merilni instrumenti za uhajanje zraka, ki je skrito ali težko dostopno;

—

boljšim uravnavanjem količine dovodnega in potrebnega stisnjenega zraka v proizvodnem obratu, tj. prilagajanjem zračnega tlaka, prostornine in kakovosti potrebam različnih naprav za končno uporabo, in kadar je to primerno, proizvajanje stisnjenega zraka bližje središčem porabe z izbiro decentraliziranih enot namesto velikega centraliziranega kompresorja, ki zagotavlja stisnjeni zrak za vse vrste uporabe;

—	proizvodnjo stisnjenega zraka pri nižjem tlaku z zmanjšanjem izgub tlaka v distribucijskem omrežju in po potrebi dodajanje ojačevalnikov tlaka le za naprave, ki potrebujejo višji tlak kot večina porabnikov;

—	načrtovanjem sistema na stisnjeni zrak na podlagi letne krivulje trajanja obremenitve, da se zagotovi preskrba z minimalno porabo energije pri osnovni, konični in najmanjši obremenitvi;

—	izbiro visoko učinkovitih sestavnih delov za sistem na stisnjeni zrak, kot so visoko učinkoviti kompresorji, frekvenčni pretvorniki in sušilniki zraka z vgrajenim shranjevanjem ledu;

—

po optimizaciji zgoraj navedenega z rekuperacijo toplote iz kompresorjev z namestitvijo ploščnega izmenjevalnika toplote v oljnem krogotoku kompresorjev. Rekuperirana toplota se lahko uporabi v različnih izvedbah, na primer za sušenje izdelkov, regeneracijo sušilnega sredstva sušilnika, ogrevanje prostora, hlajenje zaradi delovanja absorpcijskega ohlajevalnika ali pretvorbo rekuperirane toplote v mehansko energijo z uporabo strojev z organskim Rankinovim ciklom.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Primernejša je za nove ali prenovljene proizvodne linije.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i38)

Poraba električne energije na standardni kubični meter stisnjenega zraka, zagotovljen na točki končne porabe (kWh/m3) pri določeni stopnji tlaka

(i39)

Indeks uhajanja zraka (13)

(b12)

Poraba električne energije v sistemu na stisnjeni zrak je manjša od 0,11 kWh/m3 zagotovljenega stisnjenega zraka za velike naprave, ki delujejo pri efektivnem tlaku 6,5 bara, pri čemer je prostorninski pretok normaliziran pri 1 013 milibarih in 20 °C, odstopanja tlaka pa ne presegajo efektivnega tlaka 0,2 bara.

(b13)

Ko so vsi porabniki zraka izklopljeni, ostane tlak omrežja stabilen, kompresorji (v stanju pripravljenosti) pa se ne preklopijo v stanje obremenitve.

3.2.5 Uporaba energije iz obnovljivih virov

Najboljša praksa okoljskega ravnanja za proizvajalce kovinskih izdelkov je, da za svoje procese uporabljajo energijo iz obnovljivih virov, tako da:

—	kupujejo električno energijo iz potrjeno obnovljivih virov ali sami proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov;

—

proizvajajo toploto iz obnovljivih virov energije (npr. sončna toplotna energija, vključno s koncentrirano sončno toplotno energijo, geotermalno energijo ali toplotnimi črpalkami, ki jih lahko poganja tudi električna energija iz obnovljivih virov, npr. s sončno fotovoltaično napravo, trajnostno (iz odpadkov pridelano) biomaso in bioplinom);

—

nameščajo sisteme za shranjevanje energije, vključno s shranjevanjem toplote, ki dopolnjuje uporabo sončne toplotne energije, geotermalne energije in toplote okolja, med drugim v kombinaciji s toplotnimi črpalkami za ogrevanje in hlajenje, kjer je to ustrezno, da se omogočijo višje stopnje lastne proizvodnje energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

Lastno proizvajanje toplote iz obnovljivih virov in njeno vključevanje v proizvodne procese je močno odvisno od tehnoloških posebnosti izvajanih proizvodnih procesov in dejanskih potreb, na primer visokotemperaturnih procesov.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i40)

Delež električne energije iz obnovljivih virov (lastne proizvodnje ali kupljene) glede na celotno porabljeno električno energijo (%)

(i41)

Delež toplote iz obnovljivih virov glede na celotno porabo toplote (%)

(b14)

Vsa poraba električne energije se pokriva z lastno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali nakupom električne energije iz preverjenih obnovljivih virov na podlagi dolgoročnega sporazuma o nakupu električne energije.

(b15)

Uporaba toplote iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem, je vključena v ustrezne proizvodne procese.

3.2.6 Zbiranje deževnice

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je zmanjšanje porabe sladke vode na proizvodnih lokacijah z zbiranjem in uporabo deževnice v različnih proizvodnih ali pomožnih procesih. Tak sistem zbira deževnico z zbirnega območja (pogosto je to streha proizvodnega obrata ali parkirišča) ter ima transportni sistem za zbiranje deževnice v rezervoarju in distribucijski sistem (cevi in črpalko), ki jo dovaja do točk končne uporabe.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Primernejša je za novo zgrajene ali naknadno opremljene obrate, zlasti tiste, v katerih se lahko zbrana deževnica uporabi kot tehnološka voda. V primeru naknadnega opremljanja so lahko značilnosti stavbe ovira za izvajanje najboljše prakse okoljskega ravnanja.

Geografska lokacija močno vpliva na ustreznost te najboljše prakse okoljskega ravnanja (npr. količina padavin, lokalno pomanjkanje vode). V nekaterih regijah je ta najboljša praksa okoljskega ravnanja določena kot obvezna z zakonodajo za preprečevanje poplav in zmanjšanje uporabe podzemne vode.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i42)

Delež uporabe deževnice v skupni porabi vode (%)

(b16)

Deževnica se zbira in uporablja kot tehnološka voda v proizvodnih in pomožnih procesih.

3.3 Najboljše prakse okoljskega ravnanja za proizvodne procese

Ta oddelek, v katerem so obravnavane prakse za glavne proizvodne procese, je ustrezen za proizvajalce kovinskih izdelkov.

3.3.1 Izbira tekočin za z viri učinkovito obdelavo kovin

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je izbira tekočin za z viri učinkovito obdelavo kovin, tako da se:

izvedejo sistematične in poglobljene znanstvene ocene razpoložljivih tekočin za obdelavo kovin na podlagi širokega sklopa meril, vključno z okoljskimi in ekonomskimi vidiki, z upoštevanjem celotnega življenjskega kroga tekočin in proizvedenih izdelkov;

poiščejo razpoložljive tekočine za obdelavo kovin, ki lahko hkrati zagotovijo različne funkcije (npr. mazanje, odstranjevanje okruškov, čiščenje) ali pa jih je mogoče po ustrezni predelavi in/ali preoblikovanju uporabiti več kot enkrat.

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je, da se s sistemom spremljanja oceni in nadzoruje učinkovitost izbranih tekočin za obdelavo kovin med njihovo uporabo ali po njej.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Vendar lahko pomanjkanje internega tehničnega znanja pomeni oviro, zlasti v malih in srednjih podjetjih.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i43)

Skupna količina tekočin za obdelavo kovin, kupljena na leto (kg (ali l)/leto)

(i44)

Skupna količina ponovno uporabljenih tekočin za obdelavo kovin na leto (kg (ali l)/leto)

(i45)

Število različnih tekočin za obdelavo kovin, ki se uporabljajo v podjetju (skupno število tekočin za obdelavo kovin)

(i46)

Poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek (kg (ali l)/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(b17)

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.3.2 Zmanjšanje porabe hladilnih maziv pri predelavi kovin

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je zmanjšanje uporabe hladilnih maziv v procesih predelave in oblikovanja kovin. To je mogoče doseči z uporabo tehnik, kot je hlajenje z zamrzovanjem ali dovajanje hladilnega maziva pod visokim tlakom. S temi tehnikami se zmanjšuje nastajanje odpadkov, zvišuje splošna učinkovitost procesov ter posledično zmanjšuje uporaba energije in podaljšuje življenjska doba orodij.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Zaradi energijske intenzivnosti je primernejša za manjše serije ali prototipe ter za nove ali prenovljene naprave namesto za naknadno opremljanje v tekočem procesu.

Vendar je energijska intenzivnost parameter, ki ga je treba skrbno proučiti za vsak primer posebej. To lahko v kombinaciji s pomanjkanjem internega tehničnega strokovnega znanja in izkušenj pomeni precejšnjo oviro za uporabo te najboljše prakse okoljskega ravnanja.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i47)

Poraba hladilnih maziv na proizvedeni del (l/del)

(b17)

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.3.3 Inkrementalno preoblikovanje pločevine kot alternativa izdelovanju kalupov

Za proizvodnjo majhnih serij je najboljša praksa okoljskega ravnanja uporaba inkrementalnega preoblikovanja pločevine kot alternative izdelovanju kalupov. To omogoča proizvodnjo kompleksnih izdelkov z učinkovitejšo rabo materialov.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Inkrementalno preoblikovanje pločevine se lahko uporablja za najrazličnejše materiale, primernejše pa je za izdelke s kompleksnimi geometrijami ter za majhne proizvodne serije in prototipe. Vendar lahko podjetja pred prehodom na tehniko inkrementalnega preoblikovanja pločevine izvedejo oceno življenjskega kroga, da bi razumela okoljske koristi.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i11)

Poraba energije na proizvedeni izdelek (kWh/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(i1)	Učinkovita raba virov (kg končnega izdelka/kg vhodnih materialov)

(i48)

Okoljske koristi prehoda na inkrementalno preoblikovanje pločevine so dokazane s celovito ali poenostavljeno oceno življenjskega kroga na podlagi semikvantitativne analize (DA/NE).

(b17)

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.3.4 Zmanjšanje porabe energije v stanju pripravljenosti strojev za obdelavo kovin

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je zmanjšanje porabe energije v stanju pripravljenosti strojev za obdelavo kovin z izklopom (in ponovnim vklopom) strojev na najučinkovitejši način, ročno ali samodejno (z reprogramiranjem krmilnega sistema), ali z nakupom energijsko učinkovitejših strojev z vgrajenim „zelenim“ načinom stanja pripravljenosti (z zelo nizko porabo energije). Ta način delovanja pogosto temelji na več podenotah, ki jih je mogoče izklopiti posamezno, namesto da se preprosto celoten stroj preklopi v stanje pripravljenosti. Dodaten pristop je skrajšanje trajanja stanj pripravljenosti, zlasti za stroje z visoko porabo energije med prekinitvijo obratovanja, z optimizacijo načrtovanja proizvodnje.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja v vseh vrstah podjetij iz tega sektorja, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i11)

Poraba energije na proizvedeni izdelek (kWh/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(i49)

Za posamezne ustrezne stroje: skupna poraba energije na stroj in leto (kWh/leto)

(i50)

Za posamezne ustrezne stroje: skupna poraba energije na stroj med prekinitvijo obratovanja (kWh/leto)

(i51)

Delež strojev z oznako izklop / ne izklapljaj (%)

(b18)

Vsi stroji za obdelavo kovin imajo zeleni način stanja pripravljenosti ali oznako z navedbo, kdaj je potreben ročni izklop.

3.3.5 Ohranjanje materialne vrednosti ostankov kovin

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je ohranjanje materialne vrednosti z naknadno predelavo odpadne kovine (ostružki in obruski), zlasti z dvema vidikoma predelave odpadne kovine:

—	ločevanjem tokov odpadne kovine za zagotovitev visoke ravni čistosti, ki omogoča dodatno predelavo in recikliranje na višjih ravneh kakovosti;

—	zajetjem in ločevanjem rezalnega olja in kovine, na primer s stiskanjem ostružkov in obruskov v brikete.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ustreznejša pa je za proizvodnjo velikih serij.

Količina ostankov delovnih materialov mora biti znatna, da zagotavlja ekonomsko izvedljivost.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i52)

Ponovno uporabljeno olje (l olja/leto)

(i53)

Učinkovitost rabe olja (% olja v briketih ali izhodu ločevalnika)

(b19)

Vsebnost olja/vlage v ostružkih in obruskih je nižja od 2 % oziroma 8 %.

3.3.6 Kovanje v več smereh

Pri kovanju kompleksnih izdelkov z velikimi razlikami v prečnem prerezu je najboljša praksa okoljskega ravnanja kovanje v več smereh. S to prakso se z uporabo tlaka v različnih smereh znatno zmanjša nastajanje raz na obdelovanem kosu, kar pomeni, da je treba pozneje z odrezovalno obdelavo odstraniti manj materiala.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Posebej primerna je za kompleksno oblikovane komponente in nišne izdelke ter za podjetja z velikimi proizvodnimi serijami. Kovanje v več smereh se lahko uporabi za najrazličnejše materiale (aluminij, baker, magnezij, titan).

Vendar je lahko uporabnost te najboljše prakse okoljskega ravnanja omejena, ker sta potrebna nakup posebnih orodij za kovanje in tehnično znanje, kar pomeni visoke naložbene stroške.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i54)

Delež ustvarjenih raz na proizvedeni del (%)

(i55)

Skupna potrebna energija za proces kovanja (vložek energije za kovanje v kWh/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(i1)	Učinkovita raba virov (kg končnega izdelka ali proizvedenega dela/kg vhodnih materialov)

(b17)

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.3.7 Hibridna odrezovalna obdelava kot metoda za zmanjšanje porabe energije

Najboljša praksa okoljskega ravnanja za proizvajalce kovinskih izdelkov je, da uporabijo hibridno odrezovalno obdelavo, če ta omogoča znatno zmanjšanje skupnih potreb po energiji za strojno obdelavo na posamezni del/izdelek/komponento z združitvijo dveh ali več različnih proizvodnih procesov v nov sistem, tako da se sinergijsko izkoriščajo prednosti vsakega posameznega procesa.

Združitev različnih proizvodnih procesov, na primer rezkanja in vrtanja, lahko omogoči več svobode pri načrtovanju in izdelavi delov, izdelkov in komponent v primerjavi z uporabo konvencionalnih tehnologij odrezovalne obdelave.

Uporaba

Hibridna odrezovalna obdelava se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Posebej primerna je za proizvodne lokacije z novimi stroji. Hibridna odrezovalna obdelava je zelo ustrezna za proizvodnjo delov/izdelkov/komponent s kompleksnimi geometrijami.

Zaradi kombinacije razmeroma nizkih stroškov naložb in pomanjkanja potrebnega internega specifičnega tehničnega znanja/zmogljivosti za izvedbo te najboljše prakse okoljskega ravnanja je lahko njena uporabnost omejena, zlasti v malih in srednjih podjetjih.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i1)	Učinkovita raba virov (kg končnega izdelka ali proizvedenega dela/kg vhodnih materialov)

(i11)

Poraba energije (kWh/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela)

(b17)

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.3.8 Uporaba napovednega nadzora za upravljanje ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije v lakirnicah

Najboljša praksa okoljskega ravnanja je zmanjšanje porabe energije za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo v lakirnicah, in sicer z uvedbo sistema napovednega nadzora na podlagi povratnega in vnaprejšnjega nadzora, ki deluje na podlagi okna vrednosti. Tak sistem omogoča ohranjanje stalne hitrosti sušenja barve, ne da bi bilo treba ohranjati stalno raven temperature in vlage v lakirnici, kot je to pri konvencionalnih nadzornih sistemih. Način delovanja je tak, da se ohranja zgolj stalna razlika med omejeno količino pare, ki jo lahko absorbira zrak (ki se razlikuje glede na temperaturo), in količino vodne pare, ki je že v zraku.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja je primerna za podjetja z velikimi proizvodnimi serijami, velikimi lakirnicami in več lakirnicami.

Za popolno in učinkovito izvajanje najboljše prakse okoljskega ravnanja so potrebni:

—	kvalificirani zaposleni, ki zelo dobro poznajo postopek sušenja barve in nadzor kakovosti barve;

—	vzdrževanje učinkovitosti naprave;

—	vzpostavljeni sistemi zanesljivega in stalnega spremljanja podatkov (senzorji, meritve itd.) ter avtomatizacije (na lokaciji).

Izpolnjevanje zgoraj navedenih poostrenih zahtev lahko v kombinaciji s pomanjkanjem internega tehničnega znanja in visokimi stroški naložb pomeni oviro za izvajanje te prakse, zlasti za mala in srednja podjetja.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

(i56)

Poraba energije za barvanje (kWh/m2 prekrite/prebarvane površine)

(b17)

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

4. PRIPOROČENI KLJUČNI SEKTORSKI KAZALNIKI OKOLJSKE USPEŠNOSTI

V preglednici 4.1 so navedeni izbrani ključni kazalniki okoljske uspešnosti za sektor proizvodnje kovinskih izdelkov ter z njimi povezana merila in sklici na ustrezne najboljše prakse okoljskega ravnanja. To je podnabor vseh kazalnikov iz oddelka 3.

Preglednica 4.1

Ključni kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti za sektor proizvodnje kovinskih izdelkov

Kazalnik

Skupne enote

Glavna ciljna skupina

Kratek opis

Priporočena najnižja stopnja spremljanja

Povezani glavni kazalnik EMAS (14)

Merilo odličnosti

Povezana najboljša praksa okoljskega ravnanja (15)

Najboljše prakse okoljskega ravnanja za medsektorska vprašanja

Učinkovita raba virov

kg končnih izdelkov/kg vhodnih materialov

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Količina končnih proizvedenih izdelkov, deljena s količino vhodnih materialov, potrebnih za proizvodnjo končnih izdelkov.

Rezultati tega kazalnika lahko pomagajo pri uporabi pristopov, kot so upoštevanje življenjskega kroga, preudarno upravljanje in krožno gospodarstvo, da se oceni potencial za okoljske izboljšave v proizvodnji obstoječih ali novih kovinskih izdelkov.

Lokacija

Učinkovita raba materialov

Sistematično upoštevanje življenjskega kroga, preudarnega upravljanja in krožnega gospodarstva v vseh postopkih strateškega odločanja

3.1.1,

3.3.3,

3.3.6,

3.3.7

Pregled snovnih tokov in njihovega pomena za okolje

DA/NE

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Ta kazalnik se nanaša na pregled vseh tokov materialov, uporabljenih za proizvodnjo kovinskih izdelkov, da se ugotovi njihov pomen za okolje.

Obrat

Učinkovita raba materialov

Razvoj novih izdelkov se ocenjuje glede na okoljske izboljšave.

3.1.1

Delež blaga in storitev, ki so okoljsko certificirani ali imajo preverjeno zmanjšan vpliv na okolje

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Število proizvedenih izdelkov ali opravljenih storitev s preverjenim zmanjšanim vplivom na okolje, deljeno s skupnim številom proizvedenih izdelkov ali opravljenih storitev

Obrat

Učinkovita raba materialov

Vse kupljeno blago in storitve izpolnjujejo okoljska merila, ki jih določi podjetje.

3.1.2

Uporaba stranskih proizvodov, preostale energije ali drugih virov iz drugih podjetij

kg materiala drugih podjetij/kg skupnega vložka;

MJ energije, rekuperirane od drugih podjetij/MJ skupne porabe energije

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Ta kazalnik se nanaša na količino uporabljenih stranskih proizvodov ali preostale energije iz drugih podjetij za proizvodnjo izdelkov ali delov, deljeno s skupno količino ali vložki energije.

Podjetje

Učinkovita raba materialov

Sodelovanje z drugimi organizacijami za učinkovitejšo rabo energije in virov na sistemski ravni

3.1.2

Sistematično sodelovanje zainteresiranih strani s poudarkom na izboljšani okoljski uspešnosti

DA/NE

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Ta kazalnik se nanaša na morebitno sistematično sodelovanje zainteresiranih strani v celotni vrednostni verigi v procesu razvoja novih izdelkov ali delov z izboljšano okoljsko učinkovitostjo.

Podjetje

Učinkovita raba materialov

Strukturno vključevanje zainteresiranih strani v razvoj okolju prijaznejših izdelkov

3.1.2

Sistem spremljanja energije na ravni procesov

DA/NE

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Ta kazalnik se nanaša na izvajanje sistematičnega in podrobnega spremljanja energije na proizvodnih lokacijah na ravni procesov.

Lokacija

Energijska učinkovitost

Stalno spremljanje energije na ravni procesov je uvedeno in spodbuja izboljšave energijske učinkovitosti.

3.1.3

Za posamezne uporabljene kemikalije količina uporabljene kemikalije in njena razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 (uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi)

kg/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Skupna količina posameznih kemikalij, uporabljenih v proizvodnih procesih, deljena s količino končnega izdelka ali proizvedenega dela.

Uporaba kemikalij se v rednih časovnih presledkih pregleduje, da se ugotovijo možnosti za nadomestitev, kemikalije pa so razvrščene skladno z Uredbo (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi.

Lokacija

Učinkovita raba materialov

Reden pregled (vsaj enkrat letno) uporabe kemikalij, da bi se čim bolj zmanjšala njihova uporaba in proučile možnosti za nadomestitev.

3.1.4

Izvajanje akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost za lokacijo v vseh proizvodnih obratih

DA/NE

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Ta kazalnik se nanaša na to, ali imajo vsi proizvodni obrati akcijski načrt za biotsko raznovrstnost za lokacijo.

Lokacija

Biotska raznovrstnost

Za vse ustrezne lokacije (vključno s proizvodnimi lokacijami) je pripravljen in se izvaja akcijski načrt za biotsko raznovrstnost, da bi se zaščitila in okrepila lokalna biotska raznovrstnost.

3.1.5

Preprečene emisije toplogrednih plinov, povezane s predelavo/obnovitvijo izdelka, v primerjavi s proizvodnjo novega, pri čemer je navedeno, ali so vključena področja uporabe 1, 2 in/ali 3.

Emisije toplogrednih plinov pri predelavi/obnovitvi/emisije ekvivalenta CO2 pri proizvodnji novega izdelka

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Emisije toplogrednih plinov, povezane s predelavo ali obnovitvijo izdelka, deljene z emisijami ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki nastanejo pri razvoju novega izdelka.

Kazalnik vključuje emisije toplogrednih plinov s področij uporabe 1, 2 in 3.

Lokacija

Emisije

Podjetje ponuja predelane/obnovljene izdelke z dokazanimi okoljskimi koristmi, preverjenimi z oceno življenjskega kroga.

3.1.6

Najboljše prakse okoljskega ravnanja za optimizacijo oskrbe

Prezračevalni sistem, ki se prilagaja potrebam

DA/NE

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Ta kazalnik se nanaša na namestitev in delovanje prezračevalnih sistemov, ki se prilagajajo potrebam, v proizvodnih obratih.

Obrat

Energijska učinkovitost

Za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo je uvedeno prezračevanje, ki se prilagaja potrebam.

3.2.1

Efektivna prostornina zraka, izpuščena iz stavbe

m3/uro

m3/izmeno

m3/proizvodno serijo

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Prostornina zraka, izpuščena iz stavbe, na uro ALI

na izmeno ALI

na proizvodno serijo

Lokacija

Energijska učinkovitost

n. r.

3.2.1

Poraba energije za opremo za razsvetljavo

kWh/leto/m2 osvetljene površine

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Poraba energije nameščene opreme za razsvetljavo v proizvodnem obratu, deljena z osvetljeno površino proizvodnega obrata na leto

Obrat

Energijska učinkovitost

n. r.

3.2.2

Poraba energije za hlajenje

kWh/leto

kWh/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Poraba energije za sistem hlajenja v proizvodnem obratu na leto ALI

deljena s količino končnega izdelka ali proizvedenega dela

Obrat

Energijska učinkovitost

n. r.

3.2.3

Poraba vode za hlajenje (voda iz pipe / deževnica / površinska voda)

m3/leto

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Prostornina vode, ki jo porabi sistem hlajenja v proizvodnem obratu na leto.

Sporočiti je treba tudi vrsto vode, na primer voda iz pipe/deževnica.

Obrat

Voda

n. r.

3.2.3

Poraba električne energije na standardni kubični meter stisnjenega zraka, zagotovljen na točki končne porabe pri določeni stopnji tlaka

kWh/m3

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Poraba električne energije v sistemu na stisnjeni zrak (vključno z električno energijo, ki jo porabijo kompresorji, sušilni stroji in pomožni pogoni) na standardni kubični meter zagotovljenega stisnjenega zraka pri navedeni ravni tlaka

Obrat

Energijska učinkovitost

3.2.4

Indeks uhajanja zraka

Število

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Indeks uhajanja zraka se izračuna, ko so izklopljeni vsi porabniki zraka, in sicer kot seštevek časa delovanja vseh posameznih kompresorjev, pomnožen s prostornino kompresorja, deljen s celotnim časom pripravljenosti in skupno nazivno prostornino kompresorjev v sistemu, izražen pa je kot:

pri čemer je: ti(cr) čas (min), v katerem obratuje kompresor, ko so vsi porabniki zraka izklopljeni (stanje pripravljenosti sistema na stisnjeni zrak); Ci(cr) je prostornina (Nl/min) kompresorja, ki se vklopi za čas ti(cr), medtem ko so vsi porabniki zraka izklopljeni; t(sb) je skupni čas (min), v katerem je nameščena oprema na stisnjeni zrak v načinu pripravljenosti; C(tot) je seštevek nazivne prostornine (Nl/min) vseh kompresorjev v sistemu na stisnjeni zrak.

Obrat

Energijska učinkovitost

Ko so vsi porabniki zraka izklopljeni, ostane tlak omrežja stabilen, kompresorji (v stanju pripravljenosti) pa se ne preklopijo v stanje obremenitve.

3.2.4

Delež električne energije iz obnovljivih virov (lastne proizvodnje ali kupljene) glede na celotno porabljeno električno energijo

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Električna energija iz obnovljivih virov iz lastne proizvodnje ali kupljena, deljena s celotno porabljeno električno energijo na lokaciji.

Kupljena električna energija iz obnovljivih virov se v tem kazalniku upošteva le, če je potrjena kot dodatna (tj. da je še ni upoštevala druga organizacija ali da ni bila upoštevana v celotnem naboru virov električne energije v omrežju).

Lokacija

Energijska učinkovitost

3.2.5

Delež toplote iz obnovljivih virov glede na celotno porabo toplote

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Toplota iz obnovljivih virov (npr. sončna toplotna energija, geotermalna energija, toplotne črpalke, iz odpadkov pridelana biomasa in bioplin, električna energija iz obnovljivih virov, po možnosti proizvedena lokalno v okviru lastne proizvodnje ali na skupnosti temelječega pristopa do obnovljivih virov energije), deljena s skupno porabo toplote na lokaciji

Lokacija

Energijska učinkovitost

Uporaba toplote iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem, je vključena v ustrezne proizvodne procese.

3.2.5

Delež porabe deževnice v skupni porabi vode

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Skupna prostornina deževnice, porabljena na lokaciji ali za pomožne procese, deljena s skupno prostornino vode, porabljene na lokaciji ali za pomožne procese na proizvodnih lokacijah.

Lokacija

Voda

Deževnica se zbira in uporablja kot tehnološka voda v proizvodnih in pomožnih procesih.

3.2.6

Najboljše prakse okoljskega ravnanja za proizvodne procese

Skupna količina tekočin za obdelavo kovin, kupljenih na leto

kg/leto

l/leto

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Količina tekočin za obdelavo kovin, uporabljenih v proizvodnih procesih proizvodne lokacije na leto.

Lokacija

Učinkovita raba materialov

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

– poraba energije na proizvedeni izdelek,

– učinkovita raba virov,

– poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.3.1

Poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek

kg (ali l)/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Količina tekočin za obdelavo kovin, porabljena v proizvodnih procesih, deljena s količino končnih izdelkov ali proizvedenih delov

Lokacija

Učinkovita raba materialov

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.3.1

Poraba hladilnih maziv na proizvedeni del

l/proizvedeni del

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Količina hladilnih maziv, porabljena v proizvodnih procesih/operacijah na proizvedeni del

Lokacija

Učinkovita raba materialov

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.3.2

Poraba energije

kWh/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Poraba energije v proizvodnem obratu za proizvodnjo izdelkov ali delov, deljena s količino končnega izdelka ali proizvedenega dela

Obrat

Energijska učinkovitost

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.1.3,

3.3.3,

3.3.4,

3.3.7

Za posamezne ustrezne stroje: skupna poraba energije na stroj med prekinitvijo obratovanja

kWh/uro

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Količina energije, ki jo stroji porabijo med prekinitvijo obratovanja, na uro

Obrat

Energijska učinkovitost

Vsi stroji za obdelavo kovin imajo zeleni način stanja pripravljenosti ali oznako z navedbo, kdaj je potreben ročni izklop.

3.3.4

Ponovno uporabljeno olje

l olja/leto

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Količina rezalnih olj, zajeta iz proizvodnih procesov na leto

Obrat

Učinkovita raba materialov

Vsebnost olja/vlage v ostružkih in obruskih je nižja od 2 % oziroma 8 %.

3.3.5

Skupna potrebna energija za postopek kovanja

kWh/kg končnega izdelka ali proizvedenega dela

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Skupna energija, potrebna za postopek kovanja, deljena s količino končnega izdelka ali proizvedenega dela

Obrat

Učinkovita raba materialov

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.3.6

Poraba energije za barvanje

kWh/m2 prekrite/prebarvane površine

Proizvajalci kovinskih izdelkov

Poraba energije za barvanje izdelkov/delov, deljena s površino prekritih ali prebarvanih proizvedenih izdelkov ali delov

Lokacija

Energijska učinkovitost

Podjetje dosega stalne (tj. vsakoletne) izboljšave v okoljski uspešnosti, ki se odražajo v izboljšavah pri vsaj naslednjih kazalnikih:

—	poraba energije na proizvedeni izdelek,

—	učinkovita raba virov,

—	poraba tekočin za obdelavo kovin na proizvedeni izdelek.

3.3.8

(1) Znanstveno in politično poročilo je javno dostopno na spletišču JRC na naslovu: https://susproc.jrc.ec.europa.eu/activities/emas/fab_metal_prod.html. Sklepne ugotovitve v zvezi z najboljšimi praksami okoljskega ravnanja in njihovo uporabo ter opredeljeni posebni kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti iz tega sektorskega referenčnega dokumenta temeljijo na ugotovitvah znanstvenega in političnega poročila. V njem so na voljo vse sekundarne informacije in tehnične podrobnosti.

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 1836/93 z dne 29. junija 1993 o prostovoljnem sodelovanju gospodarskih družb industrijskega sektorja v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (UL L 168, 10.7.1993, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).

(4) V skladu s Prilogo IV(B.(f)) k uredbi EMAS okoljska izjava vsebuje „povzetek dostopnih podatkov o okoljski uspešnosti organizacije glede na njene pomembne okoljske vidike. Poročanje temelji na glavnih kazalnikih okoljske uspešnosti in posebnih kazalnikih okoljske uspešnosti iz oddelka C. Če splošni in posamični okoljski cilji obstajajo, se sporočijo ustrezni podatki.“ Oddelek C.3 Priloge IV navaja, da „[V]saka organizacija tudi letno poroča o svoji uspešnosti glede pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikov in vplivov, povezanih z njenimi glavnimi poslovnimi dejavnostmi, ki so merljivi in preverljivi ter še niso zajeti z glavnimi kazalniki. Če so na voljo, organizacija upošteva sektorske referenčne dokumente iz člena 46 za lažjo opredelitev ustreznih, za posamezen sektor značilnih kazalnikov.“

(5) Podroben opis vsake od najboljših praks s praktičnimi smernicami o tem, kako jih izvajati, je v poročilu o najboljših praksah, ki ga je objavilo Skupno raziskovalno središče in je na voljo na naslovu: http://susproc.jrc.ec.europa.eu/activities/emas/documents/BEMP_FabMetProd_BackgroundReport.pdf. Organizacije ga lahko uporabijo, če želijo izvedeti več o nekaterih najboljših praksah, opisanih v tem SRD.

(6) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1). Opomba: Kratica NACE pomeni Nomenclature statistique des Activités économiques dans la Communauté Européenne (Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti).

(*) Samo dejavnosti majhnega obsega (znatno manjše od pragov iz direktive o industrijskih emisijah z bistveno drugačnimi proizvodnimi procesi, npr. veliko več ročnih kot avtomatiziranih procesov).

(**) Za te dejavnosti se šteje, da so zajete, kolikor zadevni izdelki vsebujejo predvsem kovino.

(7) Informacije o referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnikah so na voljo na: https://eippcb.jrc.ec.europa.eu/index.html.

(8) Iznos (v kazalnikih izražen kot kg končnega izdelka ali proizvedenega dela) se lahko izrazi na različne načine: število delov, kg izdelkov itd., odvisno od vrste izdelkov in njihove homogenosti/heterogenosti. Podjetja lahko za izražanje iznosa izberejo ustrezno metriko.

(9) Podjetja, ki za energijo uporabljajo odpadne materiale, npr. toploto, ki jo proizvedejo druga podjetja, morajo imeti vzpostavljene ustrezne in učinkovite sisteme za obdelavo emisij, da se prepreči onesnaževanje zraka.

(10) Popoln seznam obstoječih referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah je na voljo na naslovu: http://eippcb.jrc.ec.europa.eu/reference/.

(11) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta: https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2010:334:0017:0119:sl:PDF.

(12) Na primer rekuperacija toplotne energije za ogrevanje stavbe s toplotnim izmenjevalnikom.

(13)

, ki se izračuna, ko so izklopljeni vsi porabniki zraka, je seštevek časa delovanja vseh posameznih kompresorjev, pomnožen s prostornino kompresorja, deljen s celotnim časom pripravljenosti in skupno nazivno prostornino kompresorjev v sistemu.

(14) Glavni kazalniki EMAS so navedeni v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1221/2009 (točka 2 oddelka C).

(15) Številke se nanašajo na oddelke v tem dokumentu.

25.11.2021

Uradni list Evropske unije

L 420/87

SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/2054

z dne 8. novembra 2021

o sektorskem referenčnem dokumentu v zvezi z najboljšimi praksami okoljskega ravnanja, kazalniki okoljske uspešnosti in merili odličnosti za sektor telekomunikacijskih storitev ter storitev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za namene Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1221/2009 določa, da mora Komisija za posamezne gospodarske sektorje pripraviti sektorske referenčne dokumente. Ti morajo vključevati najboljše prakse okoljskega ravnanja, kazalnike okoljske uspešnosti ter po potrebi merila odličnosti in sisteme za ocenjevanje ravni okoljske uspešnosti. Organizacije, ki so registrirane v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo, vzpostavljenem z Uredbo (ES) št. 1221/2009, ali se pripravljajo na registracijo, morajo sektorske referenčne dokumente upoštevati pri razvoju svojega sistema okoljskega ravnanja in oceni svoje okoljske uspešnosti v okoljski izjavi ali posodobljeni okoljski izjavi, pripravljeni v skladu s Prilogo IV k navedeni uredbi.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 je morala Komisija pripraviti delovni načrt in v njem določiti okvirni seznam sektorjev, ki bodo veljali za prednostne pri sprejemanju sektorskih in medsektorskih referenčnih dokumentov. Kot prednostni sektor je v tem delovnem načrtu (2) določila sektor telekomunikacijskih storitev ter storitev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT).

(3)

V sektorskem referenčnem dokumentu za sektor telekomunikacijskih storitev in storitev IKT bi bilo treba opredeliti najboljše prakse okoljskega ravnanja za vse ponudnike telekomunikacijskih storitev in storitev IKT, vključno s telekomunikacijskimi operaterji, svetovalnimi podjetji za IKT, podjetji za obdelavo podatkov in gostiteljstvo, razvijalci in založniki programske opreme, radiodifuzijskimi hišami ter podjetji za namestitev opreme IKT in vzpostavitev strani. Kadar je to mogoče in smiselno, bi bilo treba za posamezne najboljše prakse okoljskega ravnanja navesti tudi kazalnike okoljske uspešnosti in merila odličnosti.

(4)

S temi najboljšimi praksami okoljskega ravnanja za navedeni sektor (3) bi bilo treba na štirih glavnih področjih določiti konkretne ukrepe za splošno izboljšanje okoljskega ravnanja podjetij. Ta glavna področja, za katera se šteje, da so v največjo podporo prizadevanjem vseh ponudnikov telekomunikacijskih storitev in storitev IKT, so medsektorska vprašanja, podatkovni centri, elektronska komunikacijska omrežja ter izboljšanje energetske učinkovitosti in okoljske uspešnosti v drugih sektorjih.

(5)

Da bi se organizacijam v sektorju telekomunikacijskih storitev in storitev IKT, okoljskim preveriteljem, nacionalnim organom, organom za akreditiranje in licenciranje ter drugim operaterjem omogočilo dovolj časa, da se pripravijo na sprejetje sektorskih referenčnih dokumentov za sektor telekomunikacijskih storitev in storitev IKT, bi bilo treba datum uporabe tega sklepa odložiti.

(6)	Komisija se je pri pripravi sektorskega referenčnega dokumenta posvetovala z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009.

(7)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 49 Uredbe (ES) št. 1221/2009 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sektorski referenčni dokument v zvezi z najboljšimi praksami okoljskega ravnanja, sektorskimi kazalniki okoljske uspešnosti in merili odličnosti za sektor telekomunikacijskih storitev ter storitev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je določen v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 25. marca 2022.

V Bruslju, 8. novembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

(3) Canfora, P., Gaudillat, P., Antonopoulos, I., Dri, M., Best Environmental Management Practice in the Telecommunications and ICT Services sector (Najboljša praksa okoljskega ravnanja za sektor telekomunikacijskih storitev in storitev IKT), EUR 30365 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2020, ISBN 978-92-76-21574-5, doi:10.2760/354984, JRC121781; https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC121781.

PRILOGA

Vsebina

UVOD

PODROČJE UPORABE

NAJBOLJŠE PRAKSE OKOLJSKEGA RAVNANJA, SEKTORSKI KAZALNIKI OKOLJSKE USPEŠNOSTI IN MERILA ODLIČNOSTI ZA SEKTOR TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV IN STORITEV IKT

3.1.

Najboljše prakse okoljskega ravnanja za medsektorska vprašanja

3.1.1.

Čim boljše izkoriščanje sistema okoljskega ravnanja

3.1.2.

Javno naročanje trajnostnih proizvodov in storitev IKT

3.1.3.

Optimizacija porabe energije naprav za končne uporabnike

3.1.4.

Uporaba energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije

3.1.5.

Učinkovita raba virov opreme IKT s preprečevanjem nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in recikliranjem

3.1.6.

Zmanjšanje povpraševanja po podatkovnem prometu z zeleno programsko opremo

100

3.2.

Najboljše prakse okoljskega ravnanja za podatkovne centre

101

3.2.1.

Izvajanje sistema upravljanja energije za podatkovne centre (vključno z merjenjem, spremljanjem in upravljanjem IKT in druge opreme)

101

3.2.2.

Opredelitev in izvajanje politike upravljanja in hrambe podatkov

102

3.2.3.

Izboljšanje upravljanja in zasnove pretoka zraka

103

3.2.4.

Izboljšanje upravljanja hlajenja

103

3.2.5.

Pregled in prilagoditev nastavitev temperature in vlažnosti

104

3.2.6.

Najboljše prakse okoljskega ravnanja v zvezi z izbiro in uporabo nove opreme za podatkovne centre

105

3.2.6.1.

Izbira in uporaba okolju prijazne opreme za podatkovne centre

105

3.2.7.

Najboljše prakse okoljskega ravnanja v zvezi z novogradnjo ali obnovo podatkovnih centrov

106

3.2.7.1.

Načrtovanje novih podatkovnih centrov

106

3.2.7.2.

Ponovna uporaba odpadne toplote podatkovnega centra

106

3.2.7.3.

Zasnova stavbe podatkovnega centra in fizični razpored

107

3.2.7.4.

Določitev geografske lokacije novega podatkovnega centra

107

3.2.7.5.

Uporaba alternativnih virov vode

108

3.3.

Najboljše prakse okoljskega ravnanja za elektronska komunikacijska omrežja

109

3.3.1.

Izboljšanje upravljanja energije obstoječih omrežij

109

3.3.2.

Izboljšanje obvladovanja tveganja za elektromagnetna polja z ocenjevanjem in preglednostjo podatkov

110

3.3.3.

Izbor in uporaba energetsko učinkovitejše opreme za elektronsko komunikacijsko omrežje

111

3.3.4.

Namestitev in nadgradnja telekomunikacijskih omrežij

112

3.3.5.

Zmanjšanje vplivov na okolje pri gradnji ali obnovi telekomunikacijskih omrežij

113

3.4.

Izboljšanje energijske učinkovitosti in okoljske uspešnosti v drugih sektorjih („prakse, ki jih organizacije IKT izvajajo za okolju prijaznejše druge sektorje“)

114

3.4.1.

Prakse, ki jih organizacije IKT izvajajo za okolju prijaznejše druge sektorje

114

PRIPOROČENI KLJUČNI SEKTORSKI KAZALNIKI OKOLJSKE USPEŠNOSTI

115

1. UVOD

Upoštevni pravni okvir

Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter

Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta.

Pomemben nov element najnovejše revizije, ki je začela veljati 11. januarja 2010, je člen 46 o pripravi SRD. SRD morajo vključevati najboljše prakse okoljskega ravnanja, kazalnike okoljske uspešnosti za posamezne sektorje ter po potrebi merila odličnosti in sisteme za ocenjevanje ravni okoljske uspešnosti.

Razumevanje in uporaba tega dokumenta

Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) je sistem, v katerem lahko prostovoljno sodelujejo organizacije, ki so se zavezale stalnemu okoljskemu izboljševanju. V zvezi s tem ta SRD vsebuje posebne smernice za sektor telekomunikacijskih storitev in storitev IKT, v njem pa so poudarjene tudi številne možnosti za izboljšanje in najboljše prakse.

Namen SRD je pomagati vsem organizacijam, ki nameravajo izboljšati svojo okoljsko uspešnost, in jih pri tem podpirati, tako da zagotavlja zamisli in navdih ter praktične in tehnične smernice.

Ta SRD je namenjen predvsem organizacijam, ki so že registrirane v sistemu EMAS, nato organizacijam, ki razmišljajo, da bi se v prihodnosti registrirale v ta sistem, in nazadnje vsem organizacijam, ki želijo izvedeti več o najboljših praksah okoljskega ravnanja, da bodo lahko izboljšale svojo okoljsko uspešnost. Zato je cilj tega dokumenta spodbujati vse organizacije iz sektorja telekomunikacijskih storitev in storitev IKT k osredotočanju na ustrezne neposredne in posredne okoljske vidike ter k iskanju informacij o najboljših praksah okoljskega ravnanja, pa tudi k osredotočanju na ustrezne sektorske kazalnike okoljske uspešnosti za merjenje okoljske uspešnosti in merila odličnosti.

Kako bi morale organizacije, registrirane v sistemu EMAS, upoštevati SRD

V skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 organizacije, registrirane v sistemu EMAS, SRD upoštevajo na dveh različnih ravneh:

pri oblikovanju in izvajanju sistema okoljskega ravnanja ob upoštevanju okoljskih pregledov (člen 4(1)(b)):

organizacije bi morale uporabiti ustrezne elemente SRD pri opredeljevanju in pregledovanju svojih posamičnih in splošnih okoljskih ciljev v skladu z ustreznimi okoljskimi vidiki, opredeljenimi pri okoljskem pregledu in v politiki, ter pri sprejemanju odločitev o ukrepih za izboljšanje svoje okoljske uspešnosti;

pri pripravi okoljske izjave (člen 4(1)(d) in člen 4(4)):

(a)

organizacije bi morale pri izbiranju kazalnikov v SRD (4), ki jih bodo uporabile za poročanje o okoljski uspešnosti, upoštevati ustrezne sektorske kazalnike okoljske uspešnosti.

Organizacije bi morale pri izbiranju sklopa kazalnikov za poročanje upoštevati kazalnike, predlagane v ustreznih SRD, in njihovo ustreznost v zvezi glede na pomembne okoljske vidike, ki so jih opredelile v svojem okoljskem pregledu. Kazalnike je treba upoštevati le, če so pomembni za okoljske vidike, ki so bili v okoljskem pregledu opredeljeni kot najpomembnejši.

(b)

V okoljski izjavi ni treba poročati o elementih SRD (kazalnikih, najboljših praksah okoljskega ravnanja ali merilih odličnosti), ki se ne štejejo za ustrezne glede na znatne okoljske vidike, ki jih je organizacija opredelila v svojem okoljskem pregledu, oziroma teh elementov ni treba opisati.

Okoljski preveritelji EMAS preverijo, ali je organizacija upoštevala SRD pri pripravi okoljske izjave in kako ga je upoštevala (člen 18(5)(d) Uredbe (ES) št. 1221/2009).

Akreditirani okoljski preveritelji bodo pri opravljanju presoje potrebovali dokaze o tem, kako je organizacija izbrala in upoštevala ustrezne elemente SRD na podlagi okoljskega pregleda. Preveritelji ne preverjajo skladnosti z opisanimi merili odličnosti, temveč dokaze o tem, kako se je SRD uporabil kot smernica za opredelitev kazalnikov in ustreznih prostovoljnih ukrepov, ki jih organizacija lahko izvede za izboljšanje svoje okoljske uspešnosti.

Struktura sektorskega referenčnega dokumenta

Ta dokument je sestavljen iz štirih poglavij. V poglavju 1 je predstavljen pravni okvir sistema EMAS in opisan način uporabe tega dokumenta, v poglavju 2 pa je opredeljeno področje uporabe tega SRD. V poglavju 3 so na kratko opisane različne najboljše prakse okoljskega ravnanja (5) in navedene informacije o njihovi uporabi. Navedeni so tudi posebni kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti, če jih je bilo mogoče opredeliti za določeno najboljšo prakso okoljskega ravnanja. Vendar meril odličnosti za vse najboljše prakse okoljskega ravnanja ni bilo mogoče opredeliti, ker so bili na nekaterih področjih na voljo omejeni podatki ali ker se posebni pogoji posameznega podjetja in/ali lokacije (npr. okoljski in podnebni pogoji za podatkovne centre, dostopnost oddaljenih baznih postaj) tako razlikujejo, da merilo odličnosti ne bi bilo smiselno. Tudi kadar so merila odličnosti navedena, pa niso mišljena kot cilji, ki jih morajo doseči vsa podjetja, ali kot metrika, s katero se primerja okoljska uspešnost podjetij v sektorju, ampak kot ukrep morebitne pomoči posameznim podjetjem pri ocenjevanju doseženega napredka in spodbujanju nadaljnjega izboljševanja. Nazadnje je v poglavju 4 predstavljena obsežna preglednica z izbranimi najpomembnejšimi kazalniki okoljske uspešnosti, ustreznimi razlagami in povezanimi merili odličnosti.

2. PODROČJE UPORABE

Ta referenčni dokument obravnava okoljsko uspešnost sektorja telekomunikacijskih storitev in storitev IKT (6). Najboljše prakse okoljskega ravnanja, opisane v tem dokumentu, so bile določene kot najboljše prakse, ki lahko podprejo prizadevanja vseh ponudnikov telekomunikacijskih storitev in storitev IKT, in sicer telekomunikacijskih operaterjev, svetovalnih podjetij za IKT, podjetij za obdelavo podatkov in gostiteljstvo, razvijalcev in založnikov programske opreme, radiodifuzijskih hiš, podjetij za namestitev opreme IKT in vzpostavitev lokacij itd. Velike organizacije, ki hranijo in obdelujejo veliko količino podatkov o svojih strankah, dobavni verigi in/ali proizvodih (npr. javne uprave, bolnišnice, univerze, banke), lahko prav tako najdejo več najboljših praks okoljskega ravnanja, pomembnih za njihove dejavnosti.

Podjetja in organizacije iz sektorja telekomunikacijskih storitev in storitev IKT, ki spadajo na področje uporabe tega poročila, so navedene v nadaljevanju.

Samo nekatere podkategorije založništva (koda NACE 58):

58.21 Izdajanje računalniških iger;

58.29 Drugo izdajanje programja.

Vse podkategorije telekomunikacijskih dejavnosti (koda NACE 61):

61.1 Telekomunikacijske dejavnosti po vodih;

61.2 Brezžične telekomunikacijske dejavnosti;

61.3 Satelitske telekomunikacijske dejavnosti;

61.9 Druge telekomunikacijske dejavnosti.

Vse podkategorije računalniškega programiranja, svetovanja in drugih s tem povezanih dejavnosti (koda NACE 62):

62.01 Računalniško programiranje;

62.02 Svetovanje o računalniških napravah in programih;

62.03 Upravljanje računalniških naprav in sistemov;

62.09 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti.

Samo nekatere podkategorije informiranja (koda NACE 63):

63.11 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti;

63.12 Obratovanje spletnih portalov.

Poleg te osrednje ciljne skupine lahko več pomembnih najboljših praks okoljskega ravnanja zaradi vse večje digitalizacije najdejo tudi druge vrste organizacij, uvrščene v NACE, vendar ne spadajo med navedene kode NACE:

—	Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo (koda NACE 58.1) prek interneta,

—	Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi (koda NACE 59),

—	Radijska in televizijska dejavnost (koda NACE 60) prek interneta,

—	Dejavnost tiskovnih agencij (koda NACE 63.91),

—	Drugo informiranje (koda NACE 63.99).

Več pomembnih najboljših praks okoljskega ravnanja lahko najdejo tudi druge organizacije, ki so uvrščene na druga področja NACE in ki morajo kot pomemben del svojih dejavnosti upravljati ali voditi velike infrastrukture za shranjevanje podatkov, obdelavo podatkov in/ali telekomunikacijo. To so na primer organizacije z naslednjih področij:

—	Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (koda NACE 18.20),

—	Dejavnost klicnih centrov (koda NACE 82.20),

—	Arhitekturno in tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje (koda NACE 71.1),

—	Tehnično preizkušanje in analiziranje (koda NACE 71.20),

—	Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije (koda NACE 72.1),

—

Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti (koda NACE 91.0), pa tudi velike organizacije, ki hranijo in obdelujejo veliko količino podatkov o svojih strankah, dobavni verigi in/ali proizvodih, kot so javne uprave, bolnišnice, univerze, banke, proizvajalci, trgovci na drobno in druga podjetja, ki opravljajo storitve.

Sektor telekomunikacijskih storitev in storitev IKT, kot je opredeljen v tem poročilu, vključuje le določen del vrednostne verige teh storitev in z njimi povezane opreme. Namen te odločitve je bil preprečiti prekrivanje z drugimi poročili o najboljših praksah:

—

proizvodne dejavnosti IKT (kode NACE 26.1, 26.2, 26.3 in 26.8), trgovinske dejavnosti IKT (koda NACE 46.5), montaža centralnih in podobnih računalniških naprav (koda NACE 33.20) ter popravila in vzdrževanje računalnikov in komunikacijskih naprav (koda NACE 95.1) so vključene v poročilo o najboljših praksah za sektor proizvodnje električne in elektronske opreme (7),

—	šteje se lahko, da je trgovina na drobno na področju IKT (kodi NACE 47.1 in 47.4) vključena v poročilo o najboljših praksah za sektor trgovine na drobno (8).

V tem dokumentu so obravnavane glavne poslovne dejavnosti organizacij v sektorju telekomunikacijskih storitev in storitev IKT. Šteje se, da glavne poslovne dejavnosti poleg neposrednega upravljanja sredstev IKT vključujejo tudi odnos s ključnimi zainteresiranimi stranmi, čeprav je ta omejen na prakse, ki jih ponudniki telekomunikacijskih storitev in storitev IKT lahko opravljajo sami (npr. določitev okoljskih meril med postopkom oddaje javnih naročil za opremo IKT, obveščanje strank o porabi energije naprav, ki jim jih zagotavljajo).

Tudi upravljanje pisarn in splošne prevozne dejavnosti podjetij niso obravnavani, saj so te dejavnosti značilne za vse vrste organizacij, ne le za organizacije v sektorju telekomunikacijskih storitev in storitev IKT. Poleg tega so najboljše prakse okoljskega ravnanja v zvezi z mobilnostjo (poslovna potovanja in prevoz zaposlenih na delo) in trajnostne prakse v pisarnah obravnavane že v dokumentu o najboljših praksah okoljskega ravnanja v sektorju javne uprave (9). Na teh področjih ni bila opredeljena nobena najboljša praksa okoljskega ravnanja, specifična za stavbe in prevoz v zvezi s telekomunikacijskimi storitvami in storitvami IKT.

Proizvodnja, prodaja na drobno in recikliranje opreme IKT niso vključeni v to študijo, saj so že obravnavani v dokumentu o najboljših praksah okoljskega ravnanja za druge sektorje.

To poročilo razlikuje med:

—	najboljšimi praksami okoljskega ravnanja, ki zmanjšujejo vplive organizacij v sektorju telekomunikacijskih storitev in storitev IKT na okolje, imenovanimi prakse za „okolju prijaznejšo IKT“, ter

—

najboljšimi praksami okoljskega ravnanja, ki jih organizacije v sektorju telekomunikacijskih storitev in storitev IKT lahko izvajajo za zmanjšanje vplivov na okolje drugih sektorjev, razen sektorja telekomunikacijskih storitev in storitev IKT, na okolje, imenovanimi „prakse, ki jih organizacije IKT izvajajo za okolju prijaznejše druge sektorje“.

Pregled področja uporabe najboljših praks okoljskega ravnanja za sektor telekomunikacijskih storitev in storitev IKT je prikazan na sliki 1.

Slika 1: Pregled področja uporabe dokumenta

Glavni okoljski vidiki in z njimi povezani pritiski na okolje za sektor telekomunikacijskih storitev in storitev IKT so predstavljeni v preglednici 1. Ti okoljski vidiki so bili izbrani kot najpomembnejši za sektor in so vidiki, ki so obravnavani v tem dokumentu. Vendar bi bilo treba okoljske vidike, ki jih morajo upravljati posebne organizacije, oceniti za vsak primer posebej.

Preglednica 1

Glavni okoljski vidiki in pritiski na okolje, povezani s sektorjem telekomunikacijskih storitev in storitev IKT

Storitev/dejavnost

Glavni okoljski vidiki

Glavni pritiski na okolje

Podatkovni center

—	oprema IKT (strežniki, naprave za shranjevanje itd.)

—	programska oprema (procesorji)

—	ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija

—	oskrba z električno energijo

—

stavbe

—	poraba energije in vode

—	nastala OEEO in odpadne vode

—	izpusti toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije in uhajanju hladilnega sredstva

Naprave za končne uporabnike

—	oprema IKT (računalniki, periferne naprave itd.)

—	programska oprema

—	poraba energije za napajanje strojne opreme

—	nastala OEEO

—	izpusti toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije

Telekomunikacijska infrastruktura in omrežja

—	stavbe (centralni uradi, bazne postaje itd.)

—	vozlišča (antene, sateliti, usmerjevalniki itd.)

—	povezave (kabli, vlakna, stacionarni priključki itd.)

—	terminali (telefoni, računalniki, modemi itd.)

—	programska oprema (procesorji itd.)

—	poraba energije za omrežno opremo in sisteme hlajenja

—	poraba goriva za prevoz

—	nastala OEEO

—	proizvajanje elektromagnetnih valov

—	izpusti toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije

—	spremembe krajine in habitatov zaradi izgradnje infrastrukture

Storitve radiodifuznega oddajanja

—	stavbe (bazne postaje)

—	oddajniki (antene, sateliti itd.)

—	povezave (kabli, vlakna itd.)

—	terminali (radijske in televizijske naprave itd.)

—	programska oprema (procesorji)

—	poraba energije

—	nastala OEEO

—	proizvajanje elektromagnetnih valov

—	izpusti toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije

—	spremembe krajine in habitatov

Najboljše prakse okoljskega ravnanja iz tega referenčnega dokumenta so razvrščene, kot je prikazano v preglednici 2.

Preglednica 2

Struktura dokumenta

Oddelek

Opis

3.1	Najboljše prakse okoljskega ravnanja za medsektorska vprašanja

V tem oddelku so opisane prakse, ki jih lahko uporablja vsak akter v sektorju telekomunikacijskih storitev in storitev IKT (izvajanje sistema okoljskega ravnanja, izvajanje politike zelenih javnih naročil, preprečevanje odpadne električne in elektronske opreme in ravnanje z njo, uporaba energije iz obnovljivih virov…).

3.2	Najboljše prakse okoljskega ravnanja za podatkovne centre

Ta sklop najboljših praks okoljskega ravnanja je osredotočen na prakse, ki so značilne za podatkovne centre (hlajenje in upravljanje pretoka zraka, virtualizacija strežnika itd.) in na katere se sklicuje tehnično poročilo CLC/TR 50600-99-1 odbora CENELEC.

3.3	Najboljše prakse okoljskega ravnanja za elektronska komunikacijska omrežja

Ta oddelek vključuje prakse, katerih namen je boljše upravljanje obstoječih žičnih in brezžičnih omrežij (z vidika vprašanj porabe energije in elektromagnetnega polja), namestitev energetsko učinkovitejše omrežne opreme in zmanjšanje vpliva gradnje ali obnove omrežnih infrastruktur.

3.4	Najboljše prakse okoljskega ravnanja za izboljšanje okoljske uspešnosti v drugih sektorjih („prakse, ki jih organizacije IKT izvajajo za okolju prijaznejše druge sektorje“)

Ta oddelek vključuje prakse, ki na podlagi resničnih primerov podjetij v sektorju telekomunikacijskih storitev in storitev IKT kažejo, kako lahko IKT zmanjša vplive na okolje v drugih sektorjih.

3. NAJBOLJŠE PRAKSE OKOLJSKEGA RAVNANJA, SEKTORSKI KAZALNIKI OKOLJSKE USPEŠNOSTI IN MERILA ODLIČNOSTI ZA SEKTOR TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV IN STORITEV IKT

3.1. Najboljše prakse okoljskega ravnanja za medsektorska vprašanja

Ta oddelek se osredotoča na medsektorske ukrepe, ki bi se lahko uporabljali za vse vrste organizacij v sektorju telekomunikacijskih storitev in storitev IKT na različnih ravneh (podatkovni centri, telekomunikacijska omrežja, naprave za končne uporabnike itd.).

3.1.1. Čim boljše izkoriščanje sistema okoljskega ravnanja

Objekti IKT pomembno vplivajo na okolje z vidika porabe energije, porabe vode in nastajanja odpadkov. Zlasti je pomembno, da podjetja, ki zagotavljajo telekomunikacijske storitve in storitve IKT, spremljajo svoje vplive na okolje in uvedejo sistem okoljskega ravnanja za sistematično zmanjšanje teh vplivov. Za najboljšo prakso se šteje:

opredelitev potreb organizacije v zvezi z IKT ter revizija obstoječe opreme in storitev IKT ter programske opreme;

merjenje, spremljanje in upravljanje okoljske uspešnosti opreme, infrastrukture in objektov IKT;

določitev ciljev in akcijskih načrtov na podlagi primerjalne analize in najboljših praks;

zagotovitev, da so določeni cilji in akcijski načrti vključeni v učinkovite okoljske politike celotnega podjetja, na primer v strategijo energijske učinkovitosti.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vsa podjetja in organizacije v sektorju. Vendar je treba vire in sredstva, namenjena procesu, prilagoditi velikosti lokacije ali podjetja in njegovemu vplivu na okolje. Dejavnosti, potrebne za mala in srednja podjetja, je treba oceniti in potrditi.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Izvajanje sistema za upravljanje sredstev, ki je certificiran na primer po standardu ISO 55001 (DA/NE)

—	Delež dejavnosti z izvajanjem naprednega sistema okoljskega ravnanja (% objektov/dejavnosti), ki je na primer preverjen s sistemom EMAS ali certificiran po standardu ISO 14001

—	Delež dejavnosti za merjenje in spremljanje porabe energije in vode ter ravnanje z odpadki

—	Delež zaposlenih, ki so jim bile najmanj enkrat zagotovljene informacije o okoljskih ciljih in usposabljanja o ustreznih ukrepih okoljskega ravnanja

—	Uporaba kazalnikov energijske učinkovitosti (DA/NE)

—	Nastala OEEO (v kg ali tonah) na enoto prometa (EUR)

—	Uporaba kazalnikov učinkovite rabe vode (DA/NE)

—	Emisije ogljika skupaj (v tonah ekvivalenta CO2) za področji uporabe 1 in 2 (10)

—	Emisije ogljika, za katere je bilo plačano nadomestilo, skupaj (v tonah ekvivalenta CO2)

—	Emisije ogljika (v tonah ekvivalenta CO2) za področji uporabe 1 in 2 na enoto prometa (EUR)

—	Podjetje ima globalen in povezan sistem za upravljanje sredstev, certificiran na primer po standardu ISO 55001.

—	Pri vseh dejavnostih se izvaja napreden sistem okoljskega ravnanja, ki je na primer preverjen s sistemom EMAS ali certificiran po standardu ISO 14001.

—	Pri vseh dejavnostih se merijo in spremljajo uporaba energije in poraba vode ter ravnanje z odpadki

—	Podjetje je, ko je izvedlo vse potrebno za izboljšanje energijske učinkovitosti, doseglo ogljično nevtralnost (področji 1 in 2), tudi z uporabo obnovljivih virov energije in nadomestili za emisije ogljika.

3.1.2. Javno naročanje trajnostnih proizvodov in storitev IKT

Izbor in uvajanje proizvodov in storitev IKT mora temeljiti na celoviti strategiji za obravnavanje vplivov na okolje, ki so neločljivo povezani z njimi, na primer njihove porabe energije in uporabe posebnih materialov, kot so redke kovine in kemikalije. Za najboljšo prakso se šteje:

—	ocenitev obstoječih sredstev opreme IKT in potreb pri pripravi postopka javnega naročanja;

—	vključitev posebnih okoljskih meril, ki jih je treba izpolniti, v razpis za zbiranje predlogov;

—	zagotovitev usposabljanja in smernic končnim uporabnikom pri uporabi rešitev IKT, da bi lahko čim bolje izkoristili proizvode in storitve;

določitev meril energijske učinkovitosti in okoljske uspešnosti za opremo IKT, dano na voljo strankam, da bi se jim zagotovila pomoč pri zmanjševanju njihovega vpliva na okolje.

Uporaba

Politiko javnega naročanja trajnostnih storitev in proizvodov IKT izvaja vsako podjetje, vendar v ta namen potrebuje posebne spretnosti in znanje o trajnostnosti. Velike organizacije imajo večjo možnost vplivanja na svoje dobavitelje, mala in srednja podjetja pa lahko precej vplivajo na lokalne dobavitelje.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Delež proizvodov ali storitev, ki jih kupi podjetje in ki izpolnjujejo posebna okoljska merila (npr. znak EU za okolje, energijska nalepka za najvišji razred, oznaka Energy Star, certifikat operaterja iz tretje države)

—	Uporaba skupnih stroškov lastništva kot merila v razpisu za zbiranje predlogov (DA/NE)

—	Delež opreme, ki jo kupi podjetje in ki izpolnjuje mednarodno priznane najboljše prakse ali zahteve (npr. kodekse ravnanja EU)

—	Delež embalaže, ki jo kupi podjetje, izdelane iz recikliranih materialov ali označene z nalepko Sveta za nadzor gozdov

—	Pomembnost, ki se pripisuje okoljskim merilom v okviru razpisov za zbiranje predlogov

—	Delež dobaviteljev, ki izvajajo sistem okoljskega ravnanja ali sistem upravljanja energije (npr. preverjen s sistemom EMAS, certificiran po standardu ISO 14001 ali ISO 50001)

—	Delež proizvodov in storitev IKT, ki jih podjetje zagotavlja strankam in za katere so končnim uporabnikom na voljo informacije o okolju

—	Vsa oprema IKT, ki jo kupi podjetje, ima znak za okolje ISO tipa I (npr. znak EU za okolje, modri angel) (če je na voljo), oznako Energy Star ali pa so pri njenem javnem naročanju izpolnjena merila EU za zelena javna naročila (če obstajajo).

—	Vsa širokopasovna oprema, ki jo kupi podjetje, izpolnjuje merila iz kodeksa ravnanja EU o širokopasovni opremi.

—	100 % embalaže, ki jo kupi podjetje, je izdelane iz recikliranih materialov ali označene z nalepko Sveta za nadzor gozdov.

—	10 % ponderjev ponudbe je pri nakupu opreme IKT namenjenih okoljski uspešnosti.

—	Za 100 % proizvodov in storitev IKT, ki jih podjetje zagotavlja, so končnim uporabnikom na voljo informacije o okolju.

—	Uporaba skupnih stroškov lastništva kot merila v razpisu za zbiranje predlogov.

3.1.3. Optimizacija porabe energije naprav za končne uporabnike

Zaradi posebnih ukrepov za upravljanje porabe energije je veliko možnosti za zmanjšanje porabe energije opreme končnih uporabnikov, ki se uporablja v pisarnah in objektih podjetij, ki zagotavljajo telekomunikacijske storitve in storitve IKT. Najboljša praksa je:

sprejetje tehničnih rešitev:

—	namestitev naprav, ustreznih z vidika energijske učinkovitosti in funkcionalnosti glede na potrebe uporabnikov,

—	ustrezna konfiguracija opreme, da bi se čim bolj zmanjšale nepotrebne funkcionalnosti in poraba energije,

—	opravljanje rednih energetskih pregledov, da bi se preverile konfiguracija naprav in izklopljene naprave,

—	razvoj rešitev za upravljanje porabe energije z uporabo različnih vrst režimov upravljanja porabe (ročno, privzeto, s pomočjo programske opreme) ali z uporabo namenskih naprav (pametni razdelilec itd.);

sprejetje organizacijskih rešitev:

—	ocenjevanje sprejemanja s strani posameznih uporabnikov,

—	ozaveščanje uporabnikov.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se uporablja za velika in mala podjetja, čeprav bi malim in srednjim podjetjem tehnike, ki temeljijo na ozaveščenosti posameznega uporabnika, koristile bolj kot uporaba avtomatiziranih kontrol, primernejših za velika podjetja. Izvajanje upravljanja porabe energije je odvisno od tega, ali se je vodstvo zavezalo podpori splošnim ciljem o prihrankih energije in okoljski uspešnosti. Odvisno je tudi od vključenosti osebja v prispevanje k ukrepom za upravljanje porabe energije ter od podpore oddelka IT in oddelka za javno naročanje.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Poraba energije v pisarnah (kWh) na enoto prometa ali število delovnih postaj ali zaposlenih, ki delajo na lokaciji (razen ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije ter razsvetljave, če je mogoče)

—	Delež naprav IKT za končne uporabnike, ki so bile ob namestitvi konfigurirane za optimalno upravljanje porabe energije

—	Delež naprav IKT za končne uporabnike, pri katerih se ustrezno pogosto (npr. vsako leto, le enkrat med življenjsko dobo proizvoda) pregleduje upravljanje porabe energije

—	Delež zaposlenih, ki so se najmanj enkrat udeležili usposabljanja o prihrankih energije

—	Vse naprave IKT za končne uporabnike so bile ob namestitvi konfigurirane na optimalno upravljanje porabe energije.

—	Vse naprave IKT za končne uporabnike so bile v zvezi z upravljanjem porabe energije pregledane vsaj enkrat med svojo življenjsko dobo.

—	Vsi zaposleni so se najmanj enkrat udeležili usposabljanja o prihrankih energije.

3.1.4. Uporaba energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije

Objekti IKT imajo zaradi intenzivne porabe energije velik ogljični odtis. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, kot so biomasa, sončna energija, vetrna energija in geotermalno hlajenje, močno zmanjšuje njihov ogljični odtis. Za najboljšo prakso okoljskega ravnanja se šteje:

—	nakup zelene električne energije pri tretji osebi,

—	proizvodnja lastne električne energije, bodisi na lokaciji bodisi drugje,

—	učinkovito shranjevanje električne energije na lokaciji.

Uporaba

Najboljšo prakso okoljskega ravnanja na splošno uporabljajo vse vrste podjetij v sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Vendar lahko na uporabnost vplivata geografska lokacija objekta in njegova velikost.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Delež kupljene električne energije iz obnovljivih virov (s potrdili o izvoru) v celotni porabi električne energije (%)

—	Delež električne energije iz obnovljivih virov, proizvedene na lokaciji, v celotni porabi električne energije (%)

—	Faktor energije iz obnovljivih virov (REF) v skladu s standardom EN 50 600-4-3

—	Učinkovitost rabe ogljika (CUE) = emisije iz porabe energije objekta glede na ekvivalent CO2 (v kg ekvivalenta CO2) / poraba energije IKT skupaj (kWh)

—	Vsebnost ogljika porabljene energije = emisije iz porabe energije objekta glede na ekvivalent CO2 (v kg ekvivalenta CO2) / poraba energije skupaj (kWh)

—	100 % porabljene električne energije je iz obnovljivih virov energije (kupljene ali proizvedene na lokaciji).

3.1.5. Učinkovita raba virov opreme IKT s preprečevanjem nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in recikliranjem

Učinkovita raba virov in ustrezno ravnanje z odpadki v sektorju IKT sta pomembna zaradi uporabe posebnih materialov, s katerimi je treba ob koncu življenjske dobe ustrezno ravnati, da bi se preprečilo škodovanje zdravju ljudi in okolju. Tukaj je tudi veliko možnosti za omejitev izčrpavanja virov z recikliranjem. Izvajajo se lahko posebne tehnike ravnanja z odpadki, da bi se izboljšalo ravnanje z odpadki v vsaki fazi hierarhije odpadkov v podjetjih za IKT. Najboljša praksa okoljskega ravnanja je:

—	priprava načrta za preprečevanje nastajanja odpadkov,

—	spodbujanje okoljske zasnove, ki temelji na oceni življenjskega kroga, v okviru javnega naročanja,

—	podaljšanje življenjske dobe in omejitev zastaranja opreme IKT,

—	uvedba sistemov, ki omogočajo ponovno uporabo opreme IKT,

—	zagotavljanje sledljivega zbiranja in ustreznega ločevanja izrabljene opreme IKT.

Uporaba

Najboljša praksa okoljskega ravnanja se načeloma v veliki meri uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju. V praksi lahko mala podjetja za nekatere operacije ravnanja z odpadki sklenejo pogodbe s podizvajalci. Od modela lastništva opreme so odvisne tudi razpoložljive možnosti za učinkovito rabo virov.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Delež objektov ali lokacij s certificiranim sistemom za popolno odpravo odpadkov ali certificiranim sistemom upravljanja sredstev (% objektov/obratov)

—	Povprečna življenjska doba opreme IKT, ki se izračuna za različne skupine proizvodov (npr. strežnike, usmerjevalnike, naprave za končne uporabnike)

—	Delež odpadkov IKT, ki so nastali pri lastnih operacijah in so bili regenerirani za ponovno uporabo ali obnovo ali poslani v recikliranje

—	Delež odpadkov OEEO ali IKT, ki so nastali pri strankah in so bili regenerirani za ponovno uporabo ali obnovo ali poslani v recikliranje

—	Količina odpadkov IKT, poslanih na odlagališče (t)

—	100 % objektov ima certificiran sistem za popolno odpravo odpadkov ali certificiran sistem upravljanja sredstev.

—	90 % lastne opreme IKT je regenerirane za ponovno uporabo ali obnovo ali poslane v recikliranje.

—	30 % je opreme IKT, ki jo stranke vrnejo in je regenerirana za ponovno uporabo ali obnovo ali poslana v recikliranje (za podjetja za IKT, ki zagotavljajo opremo strankam).

—	Na odlagališče ni poslanih nobenih odpadkov IKT.

3.1.6. Zmanjšanje povpraševanja po podatkovnem prometu z zeleno programsko opremo

Čeprav programska oprema neposredno ne porablja energije, močno vpliva na energijsko učinkovitost strojne opreme IKT, na kateri deluje. Vendar velik del kod programske opreme ne upošteva porabe energije, zato je mogoče optimizirati programsko opremo, zmanjšati količino obdelanih in prenesenih podatkov ter nazadnje zmanjšati porabo energije pri strojni opremi.

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja je namenjena praksam, ki se lahko izvajajo pri razvoju nove programske opreme ali pri optimizaciji obstoječe programske opreme, za strežnike in omrežja v zvezi z mobilnimi aplikacijami (za pametne telefone in tablične računalnike) in računalniško programsko opremo (za prenosne in namizne računalnike) ter spletne portale in spletne aplikacije. Najboljša praksa okoljskega ravnanja je:

—	izbrati ali razviti energijsko učinkovitejšo programsko opremo, ki zmanjšuje porabo energije med delovanjem opreme IKT,

—	na podlagi ocene potreb končnih uporabnikov zasnovati programsko opremo, ki se lahko prilagodi povpraševanju, da bi se preprečila čezmerna poraba energije v fazi porabe in omejilo zastaranje obstoječih naprav IKT,

—	spremljanje porabe energije programske opreme, da bi se ocenila dejanska uspešnost pridobljene programske opreme ali da bi se ocenila možnost izboljšanja energijske učinkovitosti obstoječe programske opreme,

—	ocenjevanje vplivov programske opreme na okolje na podlagi ocene življenjskega kroga v fazi razvoja in merjenje uspešnosti (centralna procesna enota (CPU), bralno-pisalni pomnilnik (RAM) in uporaba energije) v fazi porabe,

—	preoblikovanje kode obstoječe programske opreme, da bi se izboljšala njena energijska učinkovitost.

Uporaba

Najboljša praksa okoljskega ravnanja se uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju, ne glede na to, ali podjetja oddajo naročilo za programske rešitve ali razvijejo svoje.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Delež lokacij, ki izvajajo najboljše prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z razvojem in uporabo novih storitev IT

—	Količina prenesenih podatkov v zvezi z uporabo programske opreme (bit / ogled spletne strani ali bit / minuto uporabe mobilne aplikacije)

—	Delež na novo pridobljene programske opreme, za katero se je kot merilo za izbor pri javnem naročanju uporabila energijska učinkovitost (%)

—	Delež na novo razvite programske opreme, za katero se je kot merilo razvoja uporabila energijska učinkovitost (%)

—	Delež zasnovane programske opreme, ki se lahko prilagodi povpraševanju

—	Delež obstoječe programske opreme, katere koda je bila prenovljena ali pregledana, da bi se povečala energijska učinkovitost (%)

—	Delež programske opreme, katere energijska učinkovitost je bila ocenjena ali se je spremljala (%)

—	Delež programske opreme, za katero je bila izvedena ocena življenjskega kroga

—	Delež razvijalcev programske opreme (zaposlenih), ki so opravili usposabljanje o energijsko učinkoviti programski opremi (%)

—	Vsi podatkovni centri izvajajo najboljše prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z razvojem in uporabo novih storitev IT.

—	Vsi zaposleni (razvijalci programske opreme) so opravili usposabljanje o energijsko učinkoviti programski opremi.

—	Med letom je bil izveden najmanj en projekt za zmanjšanje povpraševanja po podatkovnem prometu z zeleno programsko opremo.

3.2. Najboljše prakse okoljskega ravnanja za podatkovne centre

V tem oddelku so obravnavane prakse za izboljšanje okoljske uspešnosti delovanja podatkovnih centrov. Številne tehnike iz tega poglavja se lahko izvajajo tudi v glavnih telekomunikacijskih uradih.

Obstaja veliko različnih podatkovnih centrov in veliko različnih načinov za njihovo kategorizacijo; podatkovne centre je mogoče razlikovati glede na naslednje značilnosti: velikost podatkovnega centra (določi se na podlagi fizičnega območja, števila strežnikov in/ali zmogljivosti za delovno obremenitev); njegova geografska lokacija; namen ali vrsta operaterja (npr. podjetniški podatkovni centri, kolokacija (11), sogostovanje ali objekti omrežnega operaterja) in njegova raven zaščite (raven I do IV). Vse te značilnosti vplivajo na uporabnost najboljših praks okoljskega ravnanja za različne podatkovne centre, opisane v nadaljevanju.

3.2.1. Izvajanje sistema upravljanja energije za podatkovne centre (vključno z merjenjem, spremljanjem in upravljanjem IKT in druge opreme)

Iz porabe energije podatkovnih centrov izhaja velik del vplivov teh centrov na okolje. Zato je pomembno, da imajo operaterji podatkovnih centrov jasen in natančen pregled nad porabo energije na ustreznih ravneh razčlenjenosti ter da sistematično izkoristijo vsako priložnost za zmanjšanje porabe. Za najboljšo prakso se šteje:

—	izvajanje sistema upravljanja energije (npr. v skladu s standardom ISO 50001 ali na podlagi sistema EMAS),

—	pregledovanje obstoječe opreme in storitev za zagotovitev, da so ugotovljena vsa področja, na katerih sta možni optimizacija in utrditev, da bi se pred novo pomembno naložbo čim bolj povečala vsaka neuporabljena zmogljivost,

—	namestitev merilne opreme, s katero se lahko na različnih ravneh (na ravni vrstice, omare, stojala ali naprave IKT) merijo poraba energije in okoljski parametri,

—	spremljanje ključnih kazalnikov uspešnosti o uporabi opreme, porabi energije in okoljskih pogojih ter poročanje o njih.

Uporaba

Veljajo splošne pripombe o uporabnosti najboljših praks okoljskega ravnanja za podatkovne centre. Večina najboljših praks upravljanja energije bo primernejša za lokalizirane, srednje velike in podatkovne centre in podatkovne centre za potrebe podjetij.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	KPIDCEM – globalni kazalnik okoljske uspešnosti za podatkovni center v skladu s standardom ETSI

—	Delež objektov s sistemom upravljanja energije, certificiranim po standardu ISO 50001 ali integriranim v sistem EMAS, ali v skladu s kodeksom ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovanimi praksami iz poročila CLC/TR 50600-99-1

—	Delež opreme IKT, opreme za hlajenje ali električno energijo s posebno merilno opremo (za uporabo opreme, porabo energije, temperaturne pogoje ali pogoje vlažnosti)

—	Delež zaposlenih, ki so bili med letom obveščeni o energetskih ciljih ali ki so se udeležili usposabljanja o ustreznih ukrepih upravljanja energije

—	KPIDCP za obstoječe podatkovne centre je 1,5 ali manj.

—

Vsi podatkovni centri imajo sistem upravljanja energije, certificiran po standardu ISO 50001 ali integriran v sistem EMAS, ali v skladu s pričakovanimi minimalnimi praksami iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovanimi praksami iz poročila CLC/TR 50600-99-1.

3.2.2. Opredelitev in izvajanje politike upravljanja in hrambe podatkov

Zmanjšanje količine podatkov, shranjenih na pogon, in računalniške zmogljivosti, ki je potrebna za delovanje aplikacij, podatkovnih zbirk in storitev, je ključni ukrep za zmanjšanje porabe energije podatkovnih centrov, tako da se zmanjša obseg strojne opreme, ki se napaja (strežniki in naprave za shranjevanje). Za najboljšo prakso se šteje:

—	izvajanje učinkovite politike upravljanja in hrambe podatkov za zmanjšanje deleža shranjenih podatkov, ki so nepotrebni, podvojeni ali do katerih ni treba hitro dostopati,

—	uvajanje omrežnih in virtualizacijskih tehnologij, da bi se povečala uporaba skupnih platform,

—	utrditev obstoječih storitev in razgradnja nepotrebne strojne opreme (in virtualnih strojev), da bi se zmanjšal obseg zelo odporne in zanesljive strojne opreme, ki se napaja (strežniki, omrežna oprema in oprema za shranjevanje).

Z ustreznim izvajanjem teh tehnik se zmanjša obseg kupljene strojne opreme, s tem pa se zagotovijo tudi precejšnji prihranki materialnih virov.

Uporaba

To najboljšo prakso okoljskega ravnanja na splošno uporabljajo vsa podjetja in organizacije v sektorju, ne glede na velikost, raven zaščite ali namen, vendar je uporaba lahko drugačna pri podjetniških podatkovnih centrih ali podatkovnih centrih za kolokacijo. Čeprav se virtualizacija pogosteje uporablja v večjih podatkovnih centrih, se ta tehnika lahko uporablja tudi v manjših prostorih s strežniki.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Poraba energije (kWh) na stojalo

—	Povprečna uporaba prostora diskov za shranjevanje podatkov (%)

—	Povprečna uporaba strežnika (%)

—	Povprečna uporaba omare (%)

—	Delež virtualiziranih strežnikov (%)

—	Delež podatkovnih centrov, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem in hrambo podatkov ter upravljanjem obstoječe opreme in storitev IKT

—	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem in hrambo podatkov ter upravljanjem obstoječe opreme in storitev IKT.

3.2.3. Izboljšanje upravljanja in zasnove pretoka zraka

Zanesljivost sistemov IT je odvisna od okoljskih pogojev (temperature, vlažnosti, prahu itd.), ki jih je treba zagotoviti z ustreznim nadziranjem kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Cilj upravljanja pretoka zraka v podatkovnih centrih je preprečiti ponovno kroženje zraka ter mešanje hladilnega zraka, ki se dovaja, in vročega zraka, ki ga oddaja oprema. Najboljša praksa okoljskega ravnanja je:

—	izvajanje konfiguracije opreme IKT topli hodnik / hladni hodnik za zagotovitev, da ima strojna oprema enako smer pretoka zraka, pri čemer se hladen in vroč zrak ne mešata,

—	zagotovitev ločenosti in omejenosti hodnikov, da bi se preprečilo ponovno kroženje zraka okoli strežnikov,

—	ločevanje opreme IKT na podlagi njenih potreb glede okolja (predvsem vlažnosti in temperature) in zagotavljanje ustreznega pretoka zraka za ločena območja okolja,

—	izboljšanje zasnove tal in stropa, da bi se zmanjšal obvodni pretok zraka, preprečilo ponovno kroženje zraka in zmanjšalo število ovir zaradi kablov ali drugih struktur,

—	prilagoditev količine in kakovosti dovajanega ohlajenega zraka potrebam opreme IT (proizvedena toplota in zahteve glede okolja) in zagotovitev rahlega presežka oskrbe z zrakom, da bi se zmanjšalo ponovno kroženje segretega zraka.

Z izboljšanim upravljanjem pretoka zraka se povečata učinkovitost in zmogljivost opreme za hlajenje, zmanjša uporaba ventilatorjev in vlažilnikov (in njihova poraba energije) ter zmanjša proizvodnja odpadne toplote.

Uporaba

Večino teh ukrepov lahko sprejme le operater podatkovnega centra, saj je treba hkrati spremeniti operativne pogoje, spremeniti zasnovo objekta ali namestiti novo opremo. Čeprav se opredeljene najboljše prakse lahko izvajajo v podatkovnih centrih vseh velikosti, je v večjih podatkovnih centrih, katerih naložbe se hitreje povrnejo, mogoče opaziti učinke obsega.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Učinkovitost pretoka zraka (moč ventilatorja v kWh / pretok zraka ventilatorja v m3/uro)

—	Return Temperature Index (ugotovitev ponovnega kroženja zraka)

—	Učinkovitost pretoka naprave za uravnavanje zraka (brez enote)

—	Toplotna učinkovitost naprave za uravnavanje zraka (brez enote)

—	Rack Cooling Index (razlika med dovoljeno temperaturo vstopnega zraka in temperaturo vstopnega zraka, ki jo priporoča ASHRAE)

—	Delež nameščenih stojal s konfiguracijo topli hodnik / hladni hodnik (z omejitvami)

—	Delež podatkovnih centrov, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem in zasnovo pretoka zraka

—	100 % novih stojal je nameščenih s konfiguracijo topli hodnik / hladni hodnik (z omejitvami).

—

Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem in zasnovo pretoka zraka ter imajo nameščeno opremo IKT za optimizacijo upravljanja pretoka zraka.

3.2.4. Izboljšanje upravljanja hlajenja

Hlajenje je potrebno za odstranjevanje toplote, ki jo oprema IKT proizvede v podatkovnem centru ali omrežnem prostoru, in za zagotovitev ustreznih operativnih pogojev za zanesljivo delovanje opreme IKT. Velikost potrebnega hladilnega sistema za podatkovni center je odvisna od okolja podatkovnega centra, učinkovitosti opreme IT, ki se uporablja v podatkovnem centru, in uspešnosti upravljanja pretoka zraka. Najboljša praksa okoljskega ravnanja je:

—	vzdrževanje optimalnega stanja hladilnega sistema v skladu z zahtevami glede obremenitve IT za ohranjanje njegove učinkovitosti,

—	pregledovanje in prilagajanje zmogljivosti hladilnega sistema, tako da se izklopi oprema, ki se ne uporablja, ter bolje upoštevajo posebne zahteve glede delovanja opreme,

—	optimizacija in avtomatizacija proizvodnje hladnega zraka s priključitvijo enot CRAC ali uporabo pametnih in večfaktorskih enot.

Uporaba

Najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vsa podjetja v sektorju. Vzdrževanje hladilnega sistema in redno pregledovanje njegovih zmogljivosti je mogoče izvajati v večini podatkovnih centrov, ne glede na njihovo velikost, raven zaščite ali namen.

Pri avtomatizaciji proizvodnje hladnega zraka lahko nastanejo stroški zaradi nakupa pametne opreme, zato je ta ukrep primernejši za velike podatkovne centre.

Opozoriti je treba, da so lahko posebni predpisi in okoljske smernice v nasprotju z zmanjšanjem potreb po hlajenju. BREEAM in LEED na primer utemeljujeta povečanje izolacije podatkovnih centrov. S povečanjem izolacije podatkovnih centrov se bodo povečale potrebe po hlajenju, saj se toplota, ki jo proizvedejo strežniki, ne more razpršiti.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	COP (koeficient učinkovitosti): povprečna obremenitev zaradi hlajenja (kW) / povprečna moč hladilnega sistema (kW)

—	Delež skupne porabe energije podatkovnega centra za hladilni sistem (%)

—	Učinkovitost rabe ogljika (CUE)

—	Učinkovitost rabe vode (WUE)

—	Delež podatkovnih centrov, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov (deli 5.2, 5.4 in 5.5) ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem hlajenja

—	Izbira opreme, katere COP znaša 7 ali več za ohlajevalnike vode in 4 ali več za hladilne sisteme z direktno ekspanzijo.

—	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov (deli 5.2, 5.4 in 5.5) ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem hlajenja.

3.2.5. Pregled in prilagoditev nastavitev temperature in vlažnosti

Objekti IKT so pogosto preveč hlajeni, nastavljeno vrednost temperature vstopnega zraka pri strežniku pa je mogoče povečati v okviru priporočenih ali dovoljenih razponov temperature (navedenih v specifikacijah proizvajalca), da bi se zmanjšala zmogljivost hlajenja in poraba energije hladilnega sistema.

Podobno se na splošno ugotavlja v zvezi z vlažnostjo, pri čemer je porabo energije in vode pri vlažilnikih mogoče zmanjšati tako, da se omogoči večji razpon ravni vlažnosti. Zato se za najboljšo prakso okoljskega ravnanja šteje:

—	pregledovanje in zvišanje nastavljene vrednosti temperature pri hladilnih sistemih, če je izvedljivo, da bi se zmanjšale potrebe po hlajenju in povečala uporaba predgrevalnikov,

—	pregledovanje in sprememba nastavitev vlažnosti pri hladilnih sistemih, če je izvedljivo, da bi se zmanjšale potrebe po vlažilnikih.

Uporaba

Najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju. Zviševanje nastavljenih vrednosti temperature, prilagajanje količine in kakovosti dovajanega hladnega zraka in pregledovanje nastavitev vlažnosti so mogoči v večini podatkovnih centrov, ne glede na njihovo velikost, raven zaščite ali namen, pri tem pa je treba upoštevati operativne specifikacije proizvajalca strežnika in sprejemljive delovne pogoje.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Učinkovitost pretoka zraka (moč ventilatorja v kWh / pretok zraka v m3/uro)

—	Return Temperature Index (RTI)

—	Delež podatkovnih centrov, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z nastavitvami temperature in vlažnosti

—	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z nastavitvami temperature in vlažnosti.

3.2.6. Najboljše prakse okoljskega ravnanja v zvezi z izbiro in uporabo nove opreme za podatkovne centre

V oddelku so obravnavane prakse za izboljšanje energijske učinkovitosti posamezne opreme in storitev IKT, ki se uporabljajo v podatkovnih centrih.

3.2.6.1. Izbira in uporaba okolju prijazne opreme za podatkovne centre

Izbira in uporaba naprav IKT ter opreme za hlajenje in oskrbo z električno energijo morata temeljiti na celoviti strategiji, da bi se zmanjšala njihova splošna okoljska uspešnost (poraba energije, poraba vode, siva energija, učinkovita raba virov). Najboljša praksa okoljskega ravnanja je:

—	izvajanje posebne politike zelenih javnih naročil za opremo podatkovnih centrov, in sicer od priprave postopka do ocenjevanja ponudb,

—

izbira in namestitev okoljsko uspešnih strežnikov in opreme za shranjevanje, tj. opreme z možnostjo vklopa funkcij upravljanja porabe energije, opreme, ki ustreza gostoti moči podatkovnega centra in njegovim zmožnostim dovajanja hladnega zraka, opreme, ki izpolnjuje pričakovane okoljske pogoje (temperatura in vlažnost) itd.,

—	izbira okoljsko uspešne opreme za hlajenje, tj. opreme z visokim COP ali krmilniki variabilne hitrosti, primerno velikih hladilnih enot, centraliziranih hladilnih sistemov, predgrevalnikov itd.,

—	izbira okoljsko uspešne opreme za električno energijo, tj. visoko učinkovitih UPS, modularnih UPS itd.

Uporaba

Tehnike v zvezi z zelenimi javnimi naročili in okoljsko uspešnimi strežniki se na splošno uporabljajo za vse nove in obstoječe podatkovne centre.

Kar zadeva hladilne sisteme, je lokacija podatkovnega centra ključni dejavnik za izvedljivost in uspešnost sistema prostega hlajenja. Drugi hladilni sistemi, na primer hlajenje s tekočino ali hlajenje s prostim zrakom, se najlažje izvajajo v novih podatkovnih centrih in ne v obstoječih. V zvezi s sistemi za električno energijo se elementi, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju novih, učinkovitejših sistemov UPS, razlikujejo glede na to, kdaj naj bi se zgradila nova ali posodobila obstoječa infrastruktura.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Zasnova z učinkovito rabo energije (dPUE)

—	Delež proizvodov ali storitev IKT, ki jih kupi podjetje in ki izpolnjujejo posebna okoljska merila (npr. znak EU za okolje, oznaka Energy Star)

—	Delež dobaviteljev, ki izvajajo sistem okoljskega ravnanja ali sistem upravljanja energije (npr. preverjen s sistemom EMAS, certificiran po standardu ISO 14001 ali ISO 50001)

—	Delež objektov, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z izbiro in uvajanjem nove opreme IT / opreme za električno energijo / opreme za hlajenje

—	Povprečna energijska učinkovitost UPS (navedejo proizvajalci)

—	Povprečen COP opreme za hlajenje (navedejo proizvajalci)

—	Vsa nova oprema IKT v podatkovnem centru ima znak za okolje ISO tipa I (npr. znak EU za okolje, modri angel) (če je na voljo) ali oznako Energy Star.

—

Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z izbiro in uvajanjem nove opreme IKT / hladilnega sistema / nove opreme za električno energijo / druge opreme podatkovnega centra.

—	UPS izpolnjujejo zahteve iz kodeksa ravnanja za UPS.

—	Izbira opreme, katere COP znaša 7 ali več za ohlajevalnike vode in 4 ali več za hladilne sisteme z direktno ekspanzijo.

3.2.7. Najboljše prakse okoljskega ravnanja v zvezi z novogradnjo ali obnovo podatkovnih centrov

V oddelku so obravnavane prakse za izboljšanje energijske učinkovitosti na novo zgrajenih ali obnovljenih podatkovnih centrov.

3.2.7.1. Načrtovanje novih podatkovnih centrov

Pri gradnji ali nadgradnji podatkovnega centra so v fazi načrtovanja najpomembnejše priložnosti za zagotovitev njegove okoljske uspešnosti. Da bi se omogočile širitve v prihodnosti, so podatkovni centri pogosto preveliki, kar je razlog za energijsko neučinkovitost. V veliko primerih je lahko zaradi stavbe nemogoče nadgraditi podatkovni center tako, da bi se namestila nova in energijsko učinkovitejša oprema. Najboljša praksa okoljskega ravnanja je:

—	omejiti raven odpornosti fizične infrastrukture in razpoložljivost storitev glede na poslovne zahteve,

—	zgraditi modularni podatkovni center, da bi se preprečili preveliki centri ter povečala učinkovitost infrastrukture pod pogoji delne in spremenljive obremenitve.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vsa podjetja v sektorju, najpomembnejša je za lokalizirane, srednje velike podatkovne centre in podatkovne centre za potrebe podjetij. Gradnja podatkovnega centra v skladu z modularno arhitekturo je zlasti pomembna za velike podatkovne centre.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Poraba energije v podatkovnem centru na tlorisno površino (kWh/m2)

—	Zasnova z učinkovito rabo energije (dPUE)

—	Delež lokacij, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z uporabo, upravljanjem in načrtovanjem novogradnje ali obnove podatkovnih centrov

Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z uporabo, upravljanjem in načrtovanjem novogradnje ali obnove podatkovnih centrov.

3.2.7.2. Ponovna uporaba odpadne toplote podatkovnega centra

Kot vsako električno opremo je treba z električno energijo napajati tudi opremo IT, ki med delovanjem proizvaja odpadno toploto. Podatkovni centri proizvedejo velike količine odpadne toplote, to pa je priložnost za ponovno uporabo toplote. Najboljša praksa okoljskega ravnanja je:

—	ponovna uporaba odpadne toplote, proizvedene v nekaterih prostorih podatkovnega centra, za namene nizkotemperaturnega ogrevanja industrijskih ali pisarniških prostorov (vključno z drugimi območji podatkovnega centra).

Uporaba

To najboljšo prakso okoljskega ravnanja lahko na splošno izvaja vsak podatkovni center, ne glede na svojo velikost, raven zaščite ali namen.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Faktor ponovne uporabe energije (ERF)

—	Učinkovitost ponovne uporabe energije (ERE)

—	Delež lokacij, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi s ponovno uporabo odpadne toplote podatkovnega centra

—	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi s ponovno uporabo odpadne toplote podatkovnega centra.

3.2.7.3. Zasnova stavbe podatkovnega centra in fizični razpored

Fizični razpored podatkovnega centra močno vpliva na uspešnost njegovega hladilnega sistema, saj se hlajeni prostori (kjer so stojala) lahko po nepotrebnem nahajajo blizu notranjih virov toplote (npr. mehanske ali električne opreme) ali na območjih, ki jih grejejo zunanji viri (npr. sončno sevanje). Najboljša praksa okoljskega ravnanja je:

—	zmanjšati neposredno sončno ogrevanje hlajenih območij podatkovnega centra, da bi se zmanjšale potrebe po hlajenju,

—	namestitev hladilne opreme na ustreznih območjih podatkovnega centra, kot so območja s prostim gibanjem zraka, območja, na katerih je dovolj prostora za optimizacijo učinkovitosti hlajenja, ali območja, na katerih ni ovir in opreme, ki proizvaja toploto.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja je najpomembnejša za gradnjo novih podatkovnih centrov za potrebe podjetij, saj je njen cilj oblikovati podobo in strukturo na novo zgrajenega podatkovnega centra, njeno izvajanje pa je lahko drago.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Delež lokacij, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi s fizičnim razporedom stavbe podatkovnega centra

—	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi s fizičnim razporedom stavbe podatkovnega centra.

3.2.7.4. Določitev geografske lokacije novega podatkovnega centra

Geografska lokacija podatkovnega centra ima pomembno vlogo pri njegovih prihodnjih vplivih na emisije ogljika in okolje. Za najboljšo prakso se šteje:

—	dajanje prednosti lokacijam na degradiranem območju pred lokacijami na zelenih površinah,

—	izbira geografske lokacije z okoljskimi pogoji, ki izboljšujejo učinkovitost zračnih predgrevalnikov, zagotavljajo možnosti za namestitev opreme za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali omejujejo nevarnosti in naravne nesreče,

—	postavitev podatkovnega centra blizu virov energije, hlajenja in ogrevanja, da bi se zmanjšale izgube energije zaradi prenosa energije in zagotovile možnosti za zmanjšanje emisij ogljika (poraba energije iz obnovljivih virov, odpadne toplote ali prostega hlajenja),

—	zmanjšanje vplivov stavbe na okolje (hrup, estetski vplivi, potrebe po telekomunikacijskih omrežjih in drugi infrastrukturi itd.).

Uporaba

Najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji, najpomembnejša pa je za srednje velike in podatkovne centre in podatkovne centre za potrebe podjetij.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Delež novih objektov z rešitvami za prosto hlajenje (zračni predgrevalniki, geotermalno hlajenje itd.)

—	Delež novih objektov, ki energijo iz obnovljivih virov proizvajajo na lokaciji (fotonapetostni paneli, vetrne turbine itd.)

—	Delež novih objektov s sistemom za ponovno uporabo toplote

—	Delež lokacij, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z geografsko lokacijo podatkovnega centra

—	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane in neobvezne prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z geografsko lokacijo podatkovnega centra.

3.2.7.5. Uporaba alternativnih virov vode

V podatkovnih centrih se voda uporablja za hlajenje in vlaženje, ki sta tesno povezana. Velika količina vode je potrebna zlasti za ohlajevalnike z uparjanjem. Najboljša praksa okoljskega ravnanja je:

—	spremljanje porabe vode iz vseh virov v vseh prostorih podatkovnega centra,

—	omejitev vpliva na vire pitne vode z uporabo virov nepitne vode (deževnice, odpadne vode itd.).

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja je pomembna za velike podatkovne centre in podatkovne centre za potrebe podjetij. Izbira hladilnega sistema je odvisna od velikosti podatkovnega centra, ta pa je tesno povezana z dejavnostjo in velikostjo podjetja.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Delež vode, ki jo porabijo podatkovni centri, po virih, na primer voda iz glavnega vodovoda, deževnica ali nekomunalni viri vode

—	Poraba vode v podatkovnem centru na tlorisno površino (poraba v m3 / m2 podatkovnega centra)

—	Učinkovitost rabe vode (WUE)

—	Delež lokacij, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z vodnimi viri

—	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z vodnimi viri.

3.3. Najboljše prakse okoljskega ravnanja za elektronska komunikacijska omrežja

V oddelku so opisane prakse, ki se nanašajo zlasti na omrežno konfiguracijo različnih elementov, ki tvorijo elektronsko komunikacijsko infrastrukturo in omrežja (12).

3.3.1. Izboljšanje upravljanja energije obstoječih omrežij

Zaradi spreminjajočega se povpraševanja končnih uporabnikov se prometne obremenitve elektronskih komunikacijskih omrežij močno razlikujejo glede na čas in kraj. Poraba energije pri sodobni telekomunikacijski opremi je največja, kadar oprema deluje pri največji prometni obremenitvi, vendar se ne zmanjša veliko, kadar je oprema premalo izkoriščena. Velik del dnevne porabe energije omrežja je torej posledica zagotavljanja popolne zmogljivosti sistema, tudi ko je dejansko povpraševanje po prometu veliko manjše. Najboljša praksa okoljskega ravnanja je:

—	merjenje porabe energije omrežnih elementov na podlagi pametnih števcev porabe energije in avtomatizirane analize,

—	uporaba pametnih funkcij „v stanju pripravljenosti“ za uvedbo upravljanja omrežne energije in preklop čim več naprav na način z majhno porabo, kadar je prometna obremenitev majhna, da bi se celotna zmogljivost omrežja prilagodila povpraševanju,

—	izkoriščanje možnosti za dinamično spreminjanje porabe energije, da bi se način delovanja omrežne opreme prilagodil obdobjem z majhnim ali zmernim prometom,

—	izkoriščanje prenosa na podlagi dinamičnega načrtovanja, da bi se izboljšalo upravljanje podatkovnega prometa ter nadzirala količina in čas prenosa podatkovnega paketa,

—	zagotavljanje energetsko ozaveščenih storitev, da bi se zmanjšala povpraševanje po prometu v času največje obremenitve in celotna zmogljivost omrežja.

Uporaba

Uporabnost različnih ukrepov na podlagi te najboljše prakse okoljskega ravnanja je predstavljena v preglednici 3.

Preglednica 3

Uporabnost najboljših praks, katerih cilj je izboljšati upravljanje energije v obstoječih elektronskih komunikacijskih omrežjih

Tehnika	Segment omrežja	Omrežna tehnologija	Zahteve glede končnih uporabnikov	Akter
Merjenje porabe energije	od jedrnega do dostopovnega omrežja	vse vrste tehnologije	vse vrste končnih uporabnikov	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij
Uporaba pametnih funkcij „v stanju pripravljenosti“	od jedrnega do dostopovnega omrežja	vse vrste tehnologije	ni primerno za uporabnike, ki potrebujejo stabilno povezavo ali zelo kratek čas ponovnega zagona	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij
Izkoriščanje možnosti za dinamično spreminjanje porabe energije	od jedrnega do dostopovnega omrežja	vse vrste tehnologije	vse vrste končnih uporabnikov	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij
Izkoriščanje prenosa na podlagi dinamičnega načrtovanja	od jedrnega do dostopovnega omrežja	vse vrste tehnologije	ni primerno za uporabnike, ki potrebujejo hiter prenos	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij
Zagotavljanje energetsko ozaveščenih storitev	od jedrnega do dostopovnega omrežja	vse vrste tehnologije	ni primerno za uporabnike, ki potrebujejo storitve visoke kakovosti	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij in ponudniki storitev IKT

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Povprečna poraba energije na stranko ali naročnika v kWh / stranko ali naročnika (13)

—	energijska učinkovitost podatkov mobilnega/fiksnega omrežja (zagotovljena količina podatkov / poraba energije) v bit/J

—	Delež uporabe energije v omrežju, za katero se meri poraba energije (%)

—	Delež omrežnih vozlišč, za katere se izvajajo rešitve dinamičnega upravljanja energije (npr. dinamično spreminjanje porabe energije ali prenos na podlagi dinamičnega načrtovanja) (%)

—	50 % uporabe energije v omrežju se spremlja v realnem času na ravni telekomunikacijskih lokacij (bazne postaje in/ali vozlišča fiksnih omrežij) ali na višji ravni.

—	Za telekomunikacijska omrežja je vzpostavljen sistem upravljanja energije.

3.3.2. Izboljšanje obvladovanja tveganja za elektromagnetna polja z ocenjevanjem in preglednostjo podatkov

Ker je brezžičnih omrežij vse več, je javnost zaskrbljena zaradi elektromagnetnih polj. V zvezi s tem so bili določeni strogi predpisi in opravljajo se intenzivne raziskave. Najboljša praksa je, da telekomunikacijski operaterji:

—	izboljšajo obvladovanje tveganja za elektromagnetna polja z ocenjevanjem in preglednostjo podatkov o izpostavljenosti elektromagnetnim poljem.

Uporaba

Izvajanje te najboljše prakse okoljskega ravnanja je odvisno od vsebine nacionalnih predpisov o elektromagnetnih poljih in od lokalne vsebine (obstoj združenj, ki nasprotujejo izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, medijska pokritost vprašanj o elektromagnetnih poljih, vidnost anten itd.). Najpomembnejša je za omrežne operaterje.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Delež lokacij, ocenjenih na podlagi merjenja skladnosti z omejitvami elektromagnetnih polj

—	Delež lokacij, pri katerih se redno ali stalno spremlja (tudi s programsko opremo) skladnost z omejitvami elektromagnetnih polj

—	Odstotek rezultatov, dobljenih na podlagi navedenih kazalnikov, ki se objavijo in so pregledni za javnost (%).

Se ne uporablja.

3.3.3. Izbor in uporaba energetsko učinkovitejše opreme za elektronsko komunikacijsko omrežje

Mobilna in tudi žična omrežja uporabljajo opremo IKT, ki za ustrezno delovanje potrebuje električno energijo in posebne okoljske pogoje. Operaterji elektronskih komunikacij (14) lahko pri izboru in uporabi teh materialov v omrežjih izboljšajo energijsko učinkovitost tako, da izberejo in konfigurirajo ustrezno opremo. Najboljša praksa je:

—	izbrati in uporabiti energijsko najučinkovitejšo opremo IKT (radijske, telekomunikacijske in širokopasovne storitve ter naprave IT) v telekomunikacijskih omrežjih (energijsko učinkovitejša tehnologija, funkcije upravljanja energije itd.),

—	uporabiti integrirane rešitve, ki izpolnjujejo več standardov, namesto več sistemov na podlagi enega standarda, ki delujejo vzporedno in niso ustrezno konfigurirani,

—	izbrati in uporabiti energetsko najučinkovitejše hladilne sisteme na baznih postajah (npr. pasivno hlajenje, navadni ventilatorji, izmenjevalniki toplote) in v glavnih uradih (npr. prekrivne plošče za topli hodnik / hladni hodnik, zadrževalniki vročega zraka, prezračevalni kanali),

—	izbrati in uporabiti energetsko najučinkovitejše UPS (npr. visoko učinkovite UPS, modularne UPS) na baznih postajah in v glavnih uradih,

—	zasnovati telekomunikacijske lokacije, ki povečujejo energijsko učinkovitost tako, da se funkcije pošiljanja prenesejo na glavne strežnike v žičnih omrežjih, radijska oprema prestavi bliže anteni in uporablja ustrezna zasnova UPS,

—	uporabiti programsko opremo, ki omogoča prihranke energije v celotnem omrežju, da bi se izvajala virtualizacija (za povečanje souporabe opreme in zmanjšanje obsega potrebne strojne opreme) ali funkcije mreženja (za omogočanje večje prilagodljivosti in učinkovitosti omrežja).

Uporaba

Uporabnost ukrepov na podlagi te najboljše prakse okoljskega ravnanja je predstavljena v preglednici 4.

Preglednica 4

Uporaba ukrepov na podlagi te najboljše prakse okoljskega ravnanja

Tehnika	Segment omrežja	Omrežna tehnologija	Zahteve glede končnih uporabnikov	Akter
Izbor energetsko učinkovitejše opreme IKT (radijske, telekomunikacijske in širokopasovne naprave ter naprave IT)	od jedrnega do dostopovnega omrežja	vse vrste tehnologije	vse vrste končnih uporabnikov	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij in ponudniki tehnologij
Uporaba integriranih rešitev, ki izpolnjujejo več standardov	dostopovna omrežja	mobilna omrežja	vse vrste končnih uporabnikov	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij in podjetja za namestitev
Izbor in uporaba energijsko učinkovitejših hladilnih sistemov	od jedrnega do dostopovnega omrežja	vse vrste tehnologije	vse vrste končnih uporabnikov	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij, ponudniki tehnologij in podjetja za namestitev
Izbor in uporaba energijsko učinkovitejših UPS	od jedrnega do dostopovnega omrežja	vse vrste tehnologije	vse vrste končnih uporabnikov	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij, ponudniki tehnologij in podjetja za namestitev
Zasnova energetsko učinkovitejših telekomunikacijskih lokacij	dostopovna omrežja	vse vrste tehnologije	vse vrste končnih uporabnikov	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij in podjetja za namestitev
Uporaba programske opreme, ki omogoča prihranke energije	od jedrnega do dostopovnega omrežja	vse vrste tehnologije	vse vrste končnih uporabnikov	operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Odstotek širokopasovne opreme, ki izpolnjuje zahteve iz kodeksa ravnanja o širokopasovni opremi (15) v smislu porabe energije

—	Delež opreme, ki omogoča dinamično upravljanje energije

—	Delež baznih postaj z rešitvami, ki izpolnjujejo več standardov

—	Delež baznih postaj z daljinsko radijsko postajo ali aktivnim antenskim sistemom

—	Delež lokacij, opremljenih s strojno opremo, ki je v skladu s standardom ETSI (16)

—	Delež lokacij z nemehanskim hlajenjem

—	Temperatura je nastavljena na najvišjo dovoljeno vrednost glede na opremo na lokaciji (DA/NE)

—	Povprečna učinkovitost sistema UPS

—	Povprečen COP hladilnih sistemov

—	100 % na novo nameščene širokopasovne opreme izpolnjuje zahteve iz kodeksa ravnanja EU o širokopasovni opremi v zvezi s porabo energije.

—	Energijska učinkovitost električnih/energetskih postaj je 96-odstotna ali več.

—	Izbira opreme, katere COP znaša 7 ali več za ohlajevalnike vode in 4 ali več za hladilne sisteme z direktno ekspanzijo.

3.3.4. Namestitev in nadgradnja telekomunikacijskih omrežij

Poleg namestitve nove energijsko učinkovite opreme na omrežnih lokacijah se lahko precejšnji prihranki energije zagotovijo z organizacijskimi rešitvami, na primer tako, da se izklopi oprema, ki se ne uporablja, oskrba z električno energijo in hlajenjem pa ni prevelika ter je optimizirana glede na dejanske trenutne potrebe. Najboljša praksa je:

—

izkoristiti tehnološki prehod (npr. uporaba tehnologije 5G na obstoječih baznih postajah ali prehod z bakrenih na optična omrežja na fiksnih postajah) za optimizacijo omrežnih lokacij (razgradnja/izklop opreme, ki se ne uporablja, zamenjava zastarele opreme, ustrezna konfiguracija hladilnih sistemov itd.,

—	pripraviti načrt razgradnje z vključitvijo teh praks v postopek upravljanja, osredotočen na nadgradnjo baznih postaj.

Uporaba

Ta najboljša praksa okoljskega ravnanja je pomembnejša za velika mobilna podjetja, ki imajo v lasti več tisoč lokacij, in za operaterje omrežij na podeželskih območjih (kjer so lokacije bolj razkropljene). Telekomunikacijski operaterji in njihovi dobavitelji, odgovorni za namestitev opreme IKT, so glavni akterji, ki jih zadeva ta najboljša praksa okoljskega ravnanja.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	energijska učinkovitost podatkov mobilnega omrežja (EEMN, DV)

—	energijska učinkovitost pokritosti mobilnega omrežja (EEMN, CoA)

—	Učinkovitost žičnega omrežja (poraba energije IKT / skupna poraba energije v omrežju)

—	Količina neuporabljene ali neučinkovite opreme, ki se vsako leto razgradi in odstrani z bazne postaje (kg)

—	Prehod z bakrenih na optična omrežja, tj. zamenjave bakra (%)

—	Opredeljena sta bila načrt in postopek upravljanja za optimizacijo vseh obstoječih omrežnih lokacij (odstranitev opreme, ki se ne uporablja, in neučinkovite opreme, ustrezna konfiguracija hladilnih sistemov itd.).

3.3.5. Zmanjšanje vplivov na okolje pri gradnji ali obnovi telekomunikacijskih omrežij

Telekomunikacijske in radiodifuzijske infrastrukture povzročajo motnje za okolico (estetski vpliv, hrup generatorjev in hladilnega sistema itd.) in so odgovorne za rabo zemljišč (ki bi bila lahko povezana z motenjem biotske raznovrstnosti). Da bi se ti vplivi pri gradnji nove infrastrukture ali obnovi obstoječe infrastrukture omejili, je najboljša praksa okoljskega ravnanja:

—	načrtovanje zmogljivosti in napovedovanje povpraševanja pred začetkom gradnje ali obnove,

—	postavitev infrastruktur IKT na isto lokacijo, da bi se omejilo število različnih infrastruktur,

—	postavitev omrežnih infrastruktur (fiksne linije, antene, stavbe itd.) v bližini obstoječih dovoznih cest in zunaj ohranitvenih območij,

—	uporaba rešitev za zmanjševanje hrupa, kot so ovire, absorpcijski materiali ali dušilniki.

Uporaba

Uporabnost ukrepov na podlagi te najboljše prakse okoljskega ravnanja je predstavljena v preglednici 5.

Preglednica 5

Uporabnost ukrepov na podlagi te najboljše prakse okoljskega ravnanja

Tehnika	Segment omrežja	Delovanje	Akter
Kolokacija in skupna infrastruktura IKT	radijsko dostopovna omrežja (RAN)	novogradnja in obnova	omrežni operaterji; lastniki druge infrastrukture
Postavitev v bližini obstoječih dovoznih cest in zunaj ohranitvenih območij	vsaka omrežna infrastruktura	novogradnja	omrežni operaterji; lokalni organi
Uporaba rešitev za zmanjševanje hrupa	Bazne postaje in glavni urad (generatorji in hladilni sistemi)	novogradnja in obnova	omrežni operaterji; lokalni organi

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Delež lokacij s pasivno souporabo (%)

—	Delež lokacij z aktivno souporabo (%)

—	Izvajanje ukrepov za zmanjšanje vizualnih vplivov in vplivov na okolje, npr. rešitve za zmanjševanje hrupa pri gradnji novih žičnih omrežij (DA/NE)

—	Najmanj 30 % lokacij uporabljajo tudi drugi operaterji (če je izvedljivo, npr. s pravnega vidika).

3.4. Izboljšanje energijske učinkovitosti in okoljske uspešnosti v drugih sektorjih („prakse, ki jih organizacije IKT izvajajo za okolju prijaznejše druge sektorje“)

V tem oddelku so obravnavane prakse, osredotočene na najpomembnejše priložnosti sektorja telekomunikacijskih storitev in storitev IKT za prispevanje k izboljšanju okoljske uspešnosti drugih sektorjev.

3.4.1. Prakse, ki jih organizacije IKT izvajajo za okolju prijaznejše druge sektorje

V vseh sektorjih so na voljo štirje glavni sprožilci sprememb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje okoljske uspešnosti na splošno na podlagi IKT:

—	digitalizacija in dematerializacija,

—	zbiranje in posredovanje podatkov,

—	integracija sistemov,

—	optimizacija postopkov, dejavnosti in funkcionalnosti.

Te rešitve so med seboj tesno povezane in se dopolnjujejo. Uporabljajo se v različnih fazah življenjskega cikla: med razvijanjem storitev ali proizvodov, med fazo razvoja in fazo uporabe in na mestu uporabe.

Z vidika podjetja za IKT in za vsakega od teh štirih glavnih sprožilcev je najboljša praksa:

—	nadaljnje razvijanje novih rešitev, ki omogočajo zmanjšanje vplivov na okolje (na podlagi naložb v raziskave in razvoj, partnerstev s podjetji iz drugih sektorjev itd.),

—	pomoč podjetjem pri uvajanju teh rešitev v njihove dejavnosti in poslovanje (s posebno zasnovo rešitve glede na potrebe stranke, z usposabljanjem in obveščanjem itd.),

—	interna uporaba teh rešitev, če je ustrezno.

Uporaba

Najboljša praksa okoljskega ravnanja se na splošno uporablja za vse vrste podjetij v tem sektorju.

Povezani kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti

Kazalniki okoljske uspešnosti

Merila odličnosti

—	Emisije toplogrednih plinov na podlagi Protokola o toplogrednih plinih, emisije področja 3

—	Število inovativnih rešitev za dematerializacijo, predlaganih strankam

—	Delež proizvodov in storitev (v smislu prometa), ki so bili strankam dostavljeni digitalno

—	Se ne uporablja.

4. PRIPOROČENI KLJUČNI SEKTORSKI KAZALNIKI OKOLJSKE USPEŠNOSTI

V preglednici 4.1 so navedeni izbrani ključni kazalniki okoljske uspešnosti za sektor telekomunikacijskih storitev in storitev IKT ter z njimi povezana merila in sklici na ustrezne najboljše prakse okoljskega ravnanja. To je podsklop vseh kazalnikov iz oddelka 3.

Preglednica 4.1

Ključni kazalniki okoljske uspešnosti ter merila odličnosti za sektor telekomunikacijskih storitev in storitev IKT

Kazalnik	Skupne enote	Glavna ciljna skupina	Priporočena najnižja stopnja spremljanja	Povezani glavni kazalnik EMAS (17)	Merilo odličnosti	Povezana najboljša praksa okoljskega ravnanja (18)
Najboljše prakse okoljskega ravnanja za medsektorska vprašanja
Izvajanje sistema za upravljanje sredstev, ki je certificiran na primer po standardu ISO 55001	DA/NE	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	učinkovita raba materialov	Podjetje ima globalen in povezan sistem za upravljanje sredstev, certificiran na primer po standardu ISO 55001.	3.1.1
Delež dejavnosti z izvajanjem naprednega sistema okoljskega ravnanja, ki je na primer preverjen s sistemom EMAS ali certificiran po standardu ISO 14001	% obratov/dejavnosti	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	vsi	Pri vseh dejavnostih se izvaja napreden sistem okoljskega ravnanja, ki je na primer preverjen s sistemom EMAS ali certificiran po standardu ISO 14001.	3.1.1
Delež dejavnosti za merjenje in spremljanje porabe energije in vode ter ravnanje z odpadki	% obratov/dejavnosti	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	energijska učinkovitost, voda, odpadki	Pri vseh dejavnostih se merijo in spremljajo uporaba energije in poraba vode ter ravnanje z odpadki.	3.1.1
Emisije ogljika skupaj za področji 1 in 2	tone ekvivalenta CO2	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	emisije	Podjetje je, ko je izvedlo vse potrebno za izboljšanje energijske učinkovitosti, doseglo ogljično nevtralnost (področji 1 in 2), tudi z uporabo obnovljivih virov energije in nadomestili za emisije ogljika.	3.1.1
Delež proizvodov ali storitev, ki jih kupi podjetje in ki izpolnjujejo posebna okoljska merila (npr. znak EU za okolje, energijska nalepka za najvišji razred, oznaka Energy Star, certifikat operaterja iz tretje države)	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	vsi	Vsa oprema IKT, ki jo kupi podjetje, ima znak za okolje ISO tipa I (npr. znak EU za okolje, modri angel) (če je na voljo), oznako Energy Star ali pa so pri njenem javnem naročanju izpolnjena merila EU za zelena javna naročila (če obstajajo).	3.1.2
Delež opreme, ki jo kupi podjetje in ki izpolnjuje mednarodno priznane najboljše prakse ali zahteve (npr. kodekse ravnanja EU)	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	energijska učinkovitost	Vsa širokopasovna oprema, ki jo kupi podjetje, izpolnjuje merila iz kodeksa ravnanja EU o širokopasovni opremi.	3.1.2
Delež embalaže, ki jo kupi podjetje, izdelane iz recikliranih materialov ali označene z nalepko Sveta za nadzor gozdov	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	učinkovita raba materialov, biotska raznovrstnost	100 % embalaže, ki jo kupi podjetje, je izdelane iz recikliranih materialov ali označene z nalepko Sveta za nadzor gozdov.	3.1.2
Pomembnost, ki se pripisuje okoljskim merilom v okviru razpisov za zbiranje predlogov	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	vsi	10 % ponderjev ponudbe je pri nakupu opreme IKT namenjenih okoljski uspešnosti.	3.1.2
Delež proizvodov in storitev IKT, ki jih podjetje zagotavlja strankam in za katere so končnim uporabnikom na voljo informacije o okolju	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	vsi	Za 100 % proizvodov in storitev IKT, ki jih podjetje zagotavlja, so končnim uporabnikom na voljo informacije o okolju.	3.1.2
Uporaba skupnih stroškov lastništva kot merila v razpisu za zbiranje predlogov	DA/NE	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	učinkovita raba materialov, energijska učinkovitost	Uporaba skupnih stroškov lastništva kot merila v razpisu za zbiranje predlogov.	3.1.2
Delež naprav IKT za končne uporabnike, ki so bile ob namestitvi konfigurirane na optimalno upravljanje porabe energije	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	energijska učinkovitost	Vse naprave IKT za končne uporabnike so bile ob namestitvi konfigurirane na optimalno upravljanje porabe energije .	3.1.3
Delež naprav IKT za končne uporabnike, pri katerih se ustrezno pogosto (npr. vsako leto, le enkrat med življenjsko dobo proizvoda) pregleduje upravljanje porabe energije	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	energijska učinkovitost	Vse naprave IKT za končne uporabnike so bile v zvezi z upravljanjem porabe energije pregledane vsaj enkrat med svojo življenjsko dobo.	3.1.3
Delež zaposlenih, ki so se najmanj enkrat udeležili usposabljanja o prihrankih energije	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi zaposleni so se najmanj enkrat udeležili usposabljanja o prihrankih energije.	3.1.3
Delež kupljene električne energije iz obnovljivih virov (s potrdili o izvoru) od celotne porabljene električne energije Delež električne energije iz obnovljivih virov, proizvedene na lokaciji, od celotne porabljene električne energije	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	energijska učinkovitost	100 % porabljene električne energije je iz obnovljivih virov energije (kupljena ali proizvedena na lokaciji).	3.1.4
Delež objektov ali lokacij s certificiranim sistemom za popolno odpravo odpadkov ali certificiranim sistemom upravljanja sredstev (% objektov/lokacij)	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	odpadki učinkovita raba materialov	100 % objektov ima certificiran sistem za popolno odpravo odpadkov ali certificiran sistem upravljanja sredstev.	3.1.5
Delež odpadkov IKT, ki so nastali pri lastnih operacijah in so bili regenerirani za ponovno uporabo ali obnovo ali poslani v recikliranje	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	odpadki učinkovita raba materialov	90 % lastne opreme IKT je regenerirane za ponovno uporabo ali obnovo ali poslane v recikliranje.	3.1.5
Delež odpadkov OEEO ali IKT, ki so nastali pri strankah in so bili regenerirani za ponovno uporabo ali obnovo ali poslani v recikliranje	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	odpadki učinkovita raba materialov	30 % je opreme IKT, ki jo stranke vrnejo in je regenerirana za ponovno uporabo ali obnovo ali poslana v recikliranje (za podjetja za IKT, ki zagotavljajo opremo strankam).	3.1.5
Količina odpadkov IKT, poslanih na odlagališče	t/leto	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	odpadki	Na odlagališče ni poslanih nobenih odpadkov IKT.	3.1.5
Delež lokacij, ki izvajajo najboljše prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z razvojem in uporabo novih storitev IT	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri izvajajo najboljše prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z razvojem in uporabo novih storitev IT.	3.1.6
Delež razvijalcev programske opreme (zaposlenih), ki so opravili usposabljanje o energijsko učinkoviti programski opremi	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	energijska učinkovitost	Vsi zaposleni (razvijalci programske opreme) so opravili usposabljanje o energijsko učinkoviti programski opremi.	3.1.6
Delež na novo razvite programske opreme, za katero se je kot merilo razvoja uporabila energijska učinkovitost (%)	%	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	energijska učinkovitost	Med letom je bil izveden najmanj en projekt za zmanjšanje povpraševanja po podatkovnem prometu z zeleno programsko opremo.	3.1.6
Najboljše prakse okoljskega ravnanja za podatkovne centre
KPIDCEM – globalni kazalnik okoljske uspešnosti za podatkovni center v skladu s standardom ETSI		operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	KPIDCP za obstoječe podatkovne centre je 1,5 ali manj.	3.2.1
Delež objektov s sistemom upravljanja energije, certificiranim po standardu ISO 50001 ali integriranim v sistem EMAS, ali v skladu s kodeksom ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovanimi praksami iz poročila CLC/TR 50600-99-1	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri imajo sistem upravljanja energije, certificiran po standardu ISO 50001 ali integriran v sistem EMAS, ali v skladu s pričakovanimi minimalnimi praksami iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovanimi praksami iz poročila CLC/TR 50600-99-1.	3.2.1
Delež podatkovnih centrov, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem in hrambo podatkov ter upravljanjem obstoječe opreme in storitev IKT	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem in hrambo podatkov ter upravljanjem obstoječe opreme in storitev IKT.	3.2.2
Delež nameščenih stojal s konfiguracijo topli hodnik / hladni hodnik (z omejitvami)	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	100 % novih stojal je nameščenih s konfiguracijo topli hodnik / hladni hodnik (z omejitvami).	3.2.3
Delež podatkovnih centrov, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem in zasnovo pretoka zraka	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem in zasnovo pretoka zraka ter imajo nameščeno opremo IKT za optimizacijo upravljanja pretoka zraka.	3.2.3
COP (koeficient učinkovitosti): povprečna obremenitev zaradi hlajenja (kW) / povprečna moč hladilnega sistema (kW)	–	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	Izbira opreme, katere COP znaša 7 ali več za ohlajevalnike vode in 4 ali več za hladilne sisteme z direktno ekspanzijo.	3.2.4, 3.3.1, 3.5.3
Delež podatkovnih centrov, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov (deli 5.2, 5.4 in 5.5) ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem hlajenja	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov (deli 5.2, 5.4 in 5.5) ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z upravljanjem hlajenja.	3.2.4
Delež podatkovnih centrov, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z nastavitvami temperature in vlažnosti	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z nastavitvami temperature in vlažnosti.	3.2.5
Zasnova z učinkovito rabo energije (dPUE)	–	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	–	3.2.6.1, 3.4.1
Delež proizvodov ali storitev IKT, ki jih kupi podjetje in ki izpolnjujejo posebna okoljska merila (npr. znak EU za okolje, oznaka Energy Star)	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost učinkovita raba materialov	Vsa nova oprema IKT v podatkovnem centru ima znak za okolje ISO tipa I (npr. znak EU za okolje, modri angel) (če je na voljo) ali oznako Energy Star.	3.2.7.1
Delež objektov, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z izbiro in uvajanjem nove opreme IT / opreme za električno energijo / opreme za hlajenje	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z izbiro in uvajanjem nove opreme IKT / hladilnega sistema / nove opreme za električno energijo / druge opreme podatkovnega centra.	3.2.6.1
Povprečna energijska učinkovitost UPS (navedejo proizvajalci)	–	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	UPS izpolnjujejo zahteve iz kodeksa ravnanja za UPS.	3.2.6.1
Delež lokacij, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/FprTR 50600-99-1 v zvezi z uporabo, upravljanjem in načrtovanjem novogradnje ali obnove podatkovnih centrov	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	učinkovita raba materialov, energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z uporabo, upravljanjem in načrtovanjem novogradnje ali obnove podatkovnih centrov.	3.2.7.1
Delež lokacij, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi s ponovno uporabo odpadne toplote podatkovnega centra	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi s ponovno uporabo odpadne toplote podatkovnega centra.	3.2.7.2
Delež lokacij, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi s fizičnim razporedom stavbe podatkovnega centra	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi s fizičnim razporedom stavbe podatkovnega centra.	3.2.7.3
Delež lokacij, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z geografsko lokacijo podatkovnega centra	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	energijska učinkovitost	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane in neobvezne prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z geografsko lokacijo podatkovnega centra.	3.2.7.4
Poraba vode v podatkovnem centru na tlorisno površino (poraba v m3 / m2 podatkovnega centra)		operaterji podatkovnih centrov	lokacija	voda	–	3.2.7.5
Delež lokacij, ki izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z vodnimi viri	%	operaterji podatkovnih centrov	lokacija	voda	Vsi podatkovni centri izvajajo pričakovane minimalne prakse iz kodeksa ravnanja EU o energijski učinkovitosti podatkovnih centrov ali pričakovane prakse iz poročila CLC/TR 50600-99-1 v zvezi z vodnimi viri.	3.2.7.5
Najboljše prakse okoljskega ravnanja za elektronska komunikacijska omrežja
Delež uporabe energije v omrežju, za katero se meri poraba energije	%	omrežni operaterji	lokacija	energijska učinkovitost	50 % uporabe energije v omrežju se spremlja v realnem času na ravni telekomunkacijskih lokacij (bazne postaje in/ali vozlišča fiksnih omrežij) ali na višji ravni.	3.3.1
Povprečna poraba energije na stranko ali naročnika (Opomba: Ta kazalnik ni primeren za primerjanje različnih vrst operaterjev)	kWh / stranka ali naročnik	omrežni operaterji	lokacija	energijska učinkovitost	Za telekomunikacijska omrežja je vzpostavljen sistem upravljanja energije.	3.3.1
Delež lokacij, ocenjenih na podlagi merjenja skladnosti z omejitvami elektromagnetnih polj	%	omrežni operaterji	lokacija	emisije	–	3.3.2
Odstotek širokopasovne opreme, ki izpolnjuje zahteve iz kodeksa ravnanja o širokopasovni opremi smislu porabe energije	%	omrežni operaterji	lokacija	energijska učinkovitost	100 % na novo nameščene širokopasovne opreme izpolnjuje zahteve iz kodeksa ravnanja EU o širokopasovni opremi v zvezi s porabo energije.	3.3.3
Povprečna učinkovitost sistema UPS	%	omrežni operaterji	lokacija	energijska učinkovitost	Energijska učinkovitost električnih/energetskih postaj je 96-odstotna ali več.	3.3.3
Količina neuporabljene ali neučinkovite opreme, ki se vsako leto razgradi in odstrani z bazne postaje	kg	omrežni operaterji	lokacija	učinkovita raba materialov energijska učinkovitost	Opredeljena sta bila načrt in postopek upravljanja za optimizacijo vseh obstoječih omrežnih lokacij (odstranitev opreme, ki se ne uporablja, in neučinkovite opreme, ustrezna konfiguracija hladilnih sistemov itd.).	3.3.4
Delež lokacij s pasivno souporabo	%	omrežni operaterji	lokacija	učinkovita raba materialov	Najmanj 30 % lokacij uporabljajo tudi drugi operaterji (če je izvedljivo, npr. s pravnega vidika).	3.3.5
Najboljše prakse okoljskega ravnanja za prakse, ki jih organizacije IKT izvajajo za okolju prijaznejše druge sektorje
Emisije toplogrednih plinov na podlagi Protokola o toplogrednih plinih, emisije področja 3	tone ekvivalenta CO2	vsa telekomunikacijska podjetja / podjetja za IKT	podjetje	emisije	Se ne uporablja.	3.4.1

(1) Znanstveno in politično poročilo je javno dostopno na spletišču JRC na naslovu https://susproc.jrc.ec.europa.eu/activities/emas/telecom.html. Sklepne ugotovitve v zvezi z najboljšimi praksami okoljskega ravnanja in njihovo uporabo ter opredeljeni posebni kazalniki okoljske uspešnosti in merila odličnosti iz tega sektorskega referenčnega dokumenta temeljijo na ugotovitvah znanstvenega in političnega poročila. V njem so na voljo vse osnovne informacije in tehnične podrobnosti.

(4) V skladu s Prilogo IV(B)(f) k uredbi EMAS okoljska izjava vsebuje „povzetek dostopnih podatkov o okoljski uspešnosti organizacije glede na njene pomembne okoljske vidike. Poročanje temelji na glavnih kazalnikih okoljske uspešnosti in posebnih kazalnikih okoljske uspešnosti iz oddelka C. Če splošni in posamični okoljski cilji obstajajo, se sporočijo ustrezni podatki.“ Oddelek C.3 Priloge IV navaja, da „[V]saka organizacija tudi letno poroča o svoji uspešnosti glede pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikov in vplivov, povezanih z njenimi glavnimi poslovnimi dejavnostmi, ki so merljivi in preverljivi ter še niso zajeti z glavnimi kazalniki. Če so na voljo, organizacija upošteva sektorske referenčne dokumente iz člena 46 za lažjo opredelitev ustreznih, za posamezen sektor značilnih kazalnikov.“

(5) Podroben opis vsake od najboljših praks s praktičnimi smernicami o tem, kako jih izvajati, je v poročilu o najboljših praksah, ki ga je objavilo Skupno raziskovalno središče in je na voljo na naslovu http://susproc.jrc.ec.europa.eu/activities/emas/documents/BEMP_Telecom_FinalReport.pdf.

Organizacije ga lahko uporabijo, če želijo izvedeti več o nekaterih najboljših praksah, opisanih v tem SRD.

(6) Upoštevati je treba, da so v Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prim. Direktivo (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah), ki priznava zbliževanje telekomunikacijskega sektorja, sektorja sredstev javnega obveščanja in sektorja informacijske tehnologije, zdaj določena enotna pravila, ki se uporabljajo za širši sektor, vključno z na primer radiodifuzijo. Če je ustrezno in izvedljivo, so najboljše prakse okoljskega ravnanja navedene v povezavi z novo nomenklaturo.

(7) Poročilo o najboljših praksah za sektor proizvodnje električne in elektronske opreme je v pripravi in bo na voljo na naslovu http://susproc.jrc.ec.europa.eu/activities/emas/eeem.html.

(8) Poročilo o najboljših praksah za sektor trgovine na drobno je na voljo na naslovu http://susproc.jrc.ec.europa.eu/activities/emas/retail.html.

(9) Poročilo o najboljših praksah za sektor javne uprave je na voljo na naslovu http://susproc.jrc.ec.europa.eu/activities/emas/public_admin.html.

(10) Skupne emisije ogljika za področji 1 in 2 je mogoče izračunati na podlagi Protokola o toplogrednih plinih na spletnem naslovu: https://ghgprotocol.org/.

(11) Kolokacija podatkovnih centrov se lahko nanaša tudi na stičišča storitev IKT.

(12) Opozarjamo, da se izraz „elektronska komunikacijska omrežja“ uporablja v širokem smislu v skladu z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah (vključno z brezžičnimi, optičnimi itd.) in ne zadeva izključno komunikacij, ki temeljijo le na fizični izmenjavi elektronskih signalov.

(13) Ta kazalnik ni primeren za primerjanje različnih vrst operaterjev.

(14) V smislu Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah.

(15) Kodeks ravnanja EU o porabi energije širokopasovne opreme:

https://e3p.jrc.ec.europa.eu/communities/ict-code-conduct-energy-consumption-broadband-communication-equipment.

(16) ETSI ES 202 336.

(17) Glavni kazalniki EMAS so navedeni v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1221/2009 (oddelek C.2).

(18) Številke se nanašajo na oddelke v tem dokumentu.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 420

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 25. november 2021

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) 2021/2048 z dne 23. novembra 2021 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov na Kanarske otoke	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2049 z dne 24. novembra 2021 o obnovitvi odobritve aktivne snovi cipermetrin kot kandidatke za zamenjavo skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	6
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2050 z dne 24. novembra 2021 o dovoljenju za pripravek iz Bacillus velezensis CECT 5940 kot krmni dodatek za pitovne purane, purane za razplod, manj pomembne vrste perutnine za pitanje in za razplod ter okrasne ptice (razen za razmnoževanje) (imetnik dovoljenja: Evonik Operations GmbH) ( 1 )	16
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2051 z dne 24. novembra 2021 o dovoljenju za pripravek iz Bacillus velezensis PTA-6507, Bacillus velezensis NRRL B-50013 in Bacillus velezensis NRRL B-50104 kot krmni dodatek za pitovne purane (imetnik dovoljenja: Danisco Animal Nutrition, ki ga zastopa Genencor International B.V.) ( 1 )	19
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2052 z dne 24. novembra 2021 o določitvi tehničnih postavk podatkovnih nizov vzorčnega raziskovanja na področju dohodka in življenjskih pogojev za trg dela in stanovanja, medgeneracijski prenos prednosti in prikrajšanosti, stanovanjske težave ter priložnostno temo za leto 2023 o energijski učinkovitosti gospodinjstev v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	23
	SKLEPI
*	Sklep Komisije (EU) 2021/2053 z dne 8. novembra 2021 o sektorskem referenčnem dokumentu o najboljših praksah okoljskega ravnanja, kazalnikih okoljske uspešnosti in merilih odličnosti za sektor proizvodnje kovinskih izdelkov za namene Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	55
*	Sklep Komisije (EU) 2021/2054 z dne 8. novembra 2021 o sektorskem referenčnem dokumentu v zvezi z najboljšimi praksami okoljskega ravnanja, kazalniki okoljske uspešnosti in merili odličnosti za sektor telekomunikacijskih storitev ter storitev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za namene Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	87
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2055 z dne 23. novembra 2021 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2021/182, da se določi razčlenitev virov REACT-EU po državah članicah za leto 2022 (notificirano pod dokumentarno številko C(2021) 8271)	123
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2056 z dne 24. novembra 2021 o določitvi enakovrednosti COVID-19 potrdil, ki jih izdaja Togoška republika, in potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji ( 1 )	126
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/2057 z dne 24. novembra 2021 o določitvi enakovrednosti COVID-19 potrdil, ki jih izdaja Republika Singapur, in potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji ( 1 )	129

4011 20	8418 61 00	8519 20	9006 30 00
4011 30 00	8418 69 00	8701	9006 53
4011 70 00	8418 91 00	8702	9006 59
4011 80 00	8418 99	8704 21	9007 10 00
4011 90 00	8427	8704 22	9007 20 00
5608	8431 20 00	8704 23	9008 50 00
6403 40 00	8441 40 00	8704 31	9010 10 00
6403 51 05	8450 11 90	8704 32	9011 20 90
6403 59 05	8450 12 00	8704 41	9030 33 20
6403 91 05	8450 19 00	8704 42	9106
6403 99 05	8450 20 00	8704 43	9107 00 00
8415	8450 90 00	8704 51	9207
8418 30 80	8472 30 00	8704 52	9506 91 90
8418 40 80	8479 90	8704 60	9507 10 00
8418 50	8501	8704 90 00	9507 20 90
		8705	9507 30 00

3901	5208	5507 00 00	7601
3902 10 00	5209	5508 10 10	7607 20
3903 11 00	5210	5508 20 10	8529 90
3903 19 00	5212	5509	8706 00
3904 10 00	5401 10 12	5510	8707
3906 10 00	5401 10 14	5512	8708
4407 21	5401 20 10	5513	8714
4407 22	5402	5514	9002 90 00
4407 23	5403	5515	9006 91 00
4407 25	5404 11 00	5516	9007 91 00
4407 26	5404 90	5603 94	9007 92 00
4407 29	5407	5604 10 00	9008 90 00
4407 99 40	5408	6001	9010 90 80
4410	5501	6002	9104 00 00
4412	5502	6217 90	9108
5108	5503	6305	9109
5110 00 00	5504	6309 00 00	9110
5111	5505	6406	9111
5112	5506	7326 90	9112
5205			9114

(v EUR)
	2022 Cene iz leta 2018	2022 Trenutne cene
BE	65 678 817	71 092 864
BG	129 016 223	139 651 309
CZ	292 945 458	317 093 585
DK	30 237 404	32 729 938
DE	477 860 614	517 251 696
EE	27 410 709	29 670 233
IE	49 212 516	53 269 210
EL	256 696 718	277 856 782
ES	3 353 135 895	3 629 542 131
FR	783 463 169	848 045 730
HR	93 362 597	101 058 677
IT	2 849 397 546	3 084 279 540
CY	19 298 312	20 889 114
LV	18 833 529	20 386 018
LT	46 605 557	50 447 354
LU	3 602 204	3 899 141
HU	96 435 113	104 384 468
MT	10 312 226	11 162 285
NL	111 523 544	120 716 671
AT	55 005 031	59 539 214
PL	247 608 310	268 019 198
PT	503 146 935	544 622 423
RO	199 713 869	216 176 714
SI	14 474 977	15 668 180
SK	119 366 039	129 205 640
FI	33 851 812	36 642 291
SE	73 015 402	79 034 219
EU27	9 961 210 526	10 782 334 625


	(1) Besedilo velja za EGP.