ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 408

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 64
17. november 2021


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2021/1997 z dne 15. novembra 2021 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1994 o dovoljenju Hrvaški, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od točke (a) člena 26(1) in člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

1

 

*

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2021/1998 z dne 15. novembra 2021 o dovoljenju Estoniji, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od točke (a) člena 26(1) ter členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

3

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1999 z dne 15. novembra 2021 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1215 glede imetnika odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in njegovega zastopnika v Uniji (notificirano pod dokumentarno številko C(2021) 8000)  ( 1 )

6

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Sklep št. 1/2021 Odbora SGP, ustanovljenega z vmesnim Sporazumom o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, z dne 20. oktobra 2021 o sprejetju postopkov reševanja sporov in etičnega kodeksa za razsodnike [2021/2000]

8

 

*

Sklep št. 2/2021 Odbora SGP, ustanovljenega z vmesnim Sporazumom o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, z dne 20. oktobra 2021 o sprejetju seznama razsodnikov [2021/2001]

19

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

SKLEPI

17.11.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 408/1


IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2021/1997

z dne 15. novembra 2021

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1994 o dovoljenju Hrvaški, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od točke (a) člena 26(1) in člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 395(1), prvi pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člena 168 in 168a Direktive 2006/112/ES določata, da ima davčni zavezanec pravico odbiti davek na dodano vrednost (DDV), obračunan pri dobavi blaga in opravljanju storitev, prejetih z namenom, da jih uporabi v svojih obdavčenih transakcijah. Člen 26(1), točka (a), navedene direktive vsebuje zahtevo, da je DDV treba obračunati, če se poslovno sredstvo uporablja za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njegove dejavnosti.

(2)

Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1994 (2) je bilo Hrvaški dovoljeno, da do 31. decembra 2021 pravico do odbitka DDV, plačanega na nakup in lizing določenih osebnih avtomobilov z največ osmimi sedeži poleg sedeža za voznika, vključno z nakupom vsega povezanega blaga in storitvami, opravljenimi v zvezi z njimi, omeji na 50 %, če se ti avtomobili ne uporabljajo izključno za poslovne namene. Dovoljenje je davčne zavezance tudi razbremenilo obveznosti, da neposlovno uporabo takih osebnih avtomobilov obravnavajo kot opravljanje storitev za plačilo.

(3)

Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 31. marca 2021, je Hrvaška zaprosila za dovoljenje za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od člena 26(1), točka (a), in člena 168 Direktive 2006/112/ES, da bi lahko omejila pravico do odbitka v zvezi z izdatki za nekatere osebne avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep).

(4)

Hrvaška uporablja člen 168a(1) Direktive 2006/112/ES v zvezi z DDV na izdatke, povezane z drugim gospodarskim blagom, ki je del poslovnih sredstev v skladu s členom 168a(2) navedene direktive. Zato bi moral Izvedbeni sklep (EU) 2018/1994 vsebovati sklic na člen 168a Direktive 2006/112/ES.

(5)

Na podlagi člena 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 22. aprila 2021 o zahtevi Hrvaške obvestila druge države članice. Z dopisom z dne 23. aprila 2021 je Komisija uradno obvestila Hrvaško, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(6)

Na podlagi člena 6, tretji odstavek, Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1994 je Hrvaška predložila poročilo, ki vključuje pregled odstotka, določenega za omejitev pravice do odbitka. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij Hrvaška potrjuje, da je omejitev na 50 % še vedno upravičena in primerna.

(7)

Glede na pozitiven učinek posebnega ukrepa na upravno breme davkoplačevalcev in davčnih organov s poenostavitvijo pobiranja DDV in preprečevanjem davčnih utaj zaradi nepravilnega vodenja evidenc, bi bilo treba Hrvaški dovoliti, da posebni ukrep uporablja še naprej. Podaljšanje posebnega ukrepa bi bilo treba časovno omejiti do 31. decembra 2024, da bi se lahko ocenila njegova učinkovitost in ustrezen odstotek.

(8)

Če bo Hrvaška menila, da je potrebno dodatno podaljšanje posebnega ukrepa, bo morala Komisiji do 31. marca 2024 predložiti zahtevo za podaljšanje, skupaj s poročilom, ki vključuje pregled uporabljenega odstotka.

(9)

Posebni ukrep bo imel zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje, in ne bo negativno vplival na lastna sredstva Unije iz pobranega DDV.

(10)

Izvedbeni sklep (EU) 2018/1994 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2018/1994 se spremeni:

(1)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2018/1994 z dne 11. decembra 2018 o dovoljenju Hrvaški, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od točke (a) člena 26(1) ter členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost“;

(2)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Z odstopanjem od členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES se Hrvaški dovoli, da pravico do odbitka davka na dodano vrednost (DDV) na izdatke za osebne avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene, omeji na 50 %.“;

(3)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Sklep se uporablja od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2024.

Vsaka zahteva za podaljšanje dovoljenja iz tega sklepa se predloži Komisiji do 31. marca 2024, priloži pa se ji poročilo, ki vsebuje pregled odstotka iz člena 1.“.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Hrvaško.

V Bruslju, 15. novembra 2021

Za Svet

predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)   UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2018/1994 z dne 11. decembra 2018 o dovoljenju Hrvaški, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od točke (a) člena 26(1) in člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 320, 17.12.2018, str. 35).


17.11.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 408/3


IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2021/1998

z dne 15. novembra 2021

o dovoljenju Estoniji, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od točke (a) člena 26(1) ter členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 395(1), prvi pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člena 168 in 168a Direktive 2006/112/ES določata, da imajo davčni zavezanci pravico do odbitka davka na dodano vrednost (DDV), obračunanega pri dobavi blaga in storitev, ki so jih prejeli in ki jih uporabijo za namene svojih obdavčenih transakcij. Na podlagi člena 26(1), točka (a), navedene direktive se uporaba poslovnih sredstev za neposlovno rabo s strani davčnih zavezancev ali njihovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njihove dejavnosti obravnava kot opravljanje storitev za plačilo.

(2)

Na podlagi Izvedbenega sklepa Sveta 2014/797/EU (2) je Estoniji dovoljeno, da pravico do odbitka DDV na nakup, lizing, nakup znotraj Skupnosti in uvoz določenih osebnih avtomobilov omeji na 50 % ter da davčnega zavezanca oprosti obračunavanja DDV na neposlovno rabo vozil, za katere se uporablja omejitev do 31. decembra 2017.

(3)

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2017/1854 (3) je podaljšal veljavnost Izvedbenega sklepa 2014/797/EU do 31. decembra 2020.

(4)

Estonija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 12. februarja 2021, Komisiji predložila prošnjo za dovoljenje, da uporablja posebni ukrep, ki odstopa od člena 26(1), točka (a) ter členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES, da bi omejila pravico do odbitka v zvezi nakupom, lizingom, nakupom znotraj Skupnosti in uvozom določenih osebnih avtomobilov, ki se uporabljajo za neposlovne namene (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep).

(5)

V skladu z členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisi z dne 19. marca 2021 o prošnji Estonije obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 23. marca 2021 Estonijo uradno obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(6)

Neposlovno rabo osebnih avtomobilov je pogosto zelo težko točno opredeliti, kadar pa je to mogoče, je zadevni postopek pogosto zamuden. V skladu z zahtevanim dovoljenjem je treba znesek DDV na izdatke, upravičene do odbitka, za osebne avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene, z nekaterimi izjemami določiti pavšalno. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij estonski organi menijo, da je stopnja 50 % upravičena. Hkrati je treba za preprečitev dvojnega obdavčenja zahtevo za obračunavanje DDV na neposlovno rabo osebnih avtomobilov ukiniti, kadar zanje velja omejitev. Zaradi tega posebnega ukrepa ni več treba voditi evidenc o neposlovni rabi službenih avtomobilov, hkrati pa se prepreči davčna utaja zaradi nepravilnega vodenja evidenc.

(7)

Omejitev pravice do odbitka v skladu z zahtevanim dovoljenjem bi se morala uporabljati za DDV, ki se plača na nakup, lizing, nabavo znotraj Skupnosti in uvoz določenih kategorij osebnih avtomobilov in na z njimi povezane izdatke, vključno z nakupom goriva.

(8)

Zahtevano dovoljenje bi se moralo uporabljati samo za osebne avtomobile, katerih največja dovoljena teža ne presega 3 500 kilogramov in ki imajo poleg sedeža za voznika največ osem sedežev, saj je vsakršna neposlovna uporaba osebnih avtomobilov, ki presegajo 3 500 kilogramov ali imajo poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev, zanemarljiva zaradi narave tovrstnih osebnih avtomobilov ali vrste poslovanja, za katerega se uporabljajo. Treba bi bilo pripraviti tudi podroben seznam posebnih osebnih avtomobilov, ki so izključeni iz dovoljenja, in sicer glede na njihovo posebno rabo.

(9)

Dovoljenje bi moralo veljati omejeno obdobje, tj. do 31. decembra 2024, da se omogoči pregled nujnosti in učinkovitosti posebnega ukrepa ter stopnje porazdelitve med poslovno in neposlovno rabo, na kateri temelji.

(10)

Če Estonija meni, da je potrebno podaljšanje dovoljenja po letu 2024, bi morala Komisiji do 31. marca 2024 predložiti prošnjo za podaljšanje, skupaj s poročilom, ki vključuje pregled uporabljenega odstotka.

(11)

Posebni ukrep bo imel zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje, in ne bo negativno vplival na lastna sredstva Unije iz pobranega DDV –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Z odstopanjem od členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES se Estoniji dovoli, da pravico do odbitka davka na dodano vrednost na izdatke za osebne avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene, kadar ti izdatki zajemajo nakup, lizing, nakup znotraj Skupnosti ali uvoz osebnih avtomobilov, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene, ter na izdatke, povezane z vzdrževanjem in popravilom takšnih avtomobilov ter nakupom goriva zanje, omeji na 50 %.

Člen 2

Z odstopanjem od člena 26(1), točka (a), Direktive 2006/112/ES Estonija neposlovne rabe osebnih avtomobilov, vključenih v sredstva podjetij davčnih zavezancev, ne obravnava kot storitve za plačilo, kadar za zadeven avtomobil velja omejitev, dovoljena v členu 1 tega sklepa.

Člen 3

1.   Ta sklep se uporablja samo za osebne avtomobile, katerih največja dovoljena teža ne presega 3 500 kilogramov in ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev.

2.   Ta sklep se ne uporablja za naslednje kategorije osebnih avtomobilov:

(a)

avtomobile, kupljene z namenom nadaljnje prodaje, najema ali zakupa;

(b)

avtomobile, ki se uporabljajo za prevoz potnikov za plačilo, vključno s taksiji;

(c)

avtomobile, ki se uporabljajo za učne ure vožnje.

Člen 4

Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2024. Prošnja za podaljšanje dovoljenja iz tega sklepa se predloži Komisiji do 31. marca 2024, priloži pa se ji poročilo, ki vključuje pregled odstotka iz člena 1.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Republiko Estonijo.

V Bruslju, 15. novembra 2021

Za Svet

predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)   UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Sveta 2014/797/EU z dne 7. novembra 2014 o dovoljenju Republiki Estoniji, da uporabi ukrep, ki odstopa od točke (a) člena 26(1) ter členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 330, 15.11.2014, str. 48).

(3)  Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2017/1854 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa 2014/797/EU o dovoljenju Republiki Estoniji, da uporabi ukrep, ki odstopa od točke (a) člena 26(1) ter členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 265, 14.10.2017, str. 17).


17.11.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 408/6


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/1999

z dne 15. novembra 2021

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1215 glede imetnika odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in njegovega zastopnika v Uniji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2021) 8000)

(Besedilo v francoskem in nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) ter zlasti člena 9(2) in člena 21(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Družba BASF Agricultural Solutions Seeds US LLC s sedežem v Združenih državah je imetnik odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni ter ki so odobreni z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/1215 (2). Družbo BASF Agricultural Solutions Seeds US LLC v Uniji zastopa družba BASF SE s sedežem v Nemčiji. Družba BASF Belgium Coordination Center CommV s sedežem v Belgiji je podružnica družbe BASF SE.

(2)

Družba BASF Belgium Coordination Center CommV je z dopisom z dne 26. aprila 2021 Komisijo obvestila, da je družba BASF Agricultural Solutions Seeds US LLC svojo pravico in obveznosti v zvezi z odobritvijo za dajanje na trg soje z dogodkom FG72 od 2. junija 2020 prenesla na družbo Syngenta Crop Protection AG s sedežem v Švici, ki jo v Uniji zastopa Syngenta Crop Protection NV/SA s sedežem v Belgiji.

(3)

Družba Syngenta Crop Protection NV/SA je z dopisom z dne 27. aprila 2021 Komisijo obvestila, da družba Syngenta Crop Protection AG soglaša s tem prenosom.

(4)

Zahtevane spremembe so povsem upravne narave in zato ne pomenijo nove ocene zadevnih proizvodov.

(5)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/1215 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1215

Izvedbeni sklep (EU) 2016/1215 se spremeni:

(1)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Imetnik odobritve

Imetnik odobritve je družba Syngenta Crop Protection AG, Švica, ki jo v Uniji zastopa družba Syngenta Crop Protection NV/SA, Belgija.“;

(2)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na družbo Syngenta Crop Protection AG, Rosentalstrasse 67, CH-4058 Basel, Švica, ki jo v Uniji zastopa družba Syngenta Crop Protection NV/SA, Avenue Louise, 489, 1050 Bruselj, Belgija.“;

(3)

v Prilogi se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

Vlagatelj in imetnik odobritve

Ime: Syngenta Crop Protection AG

Naslov: Rosentalstrasse 67, CH 4058 Basel, Švica,

v Uniji jo zastopa družba Syngenta Crop Protection NV/SA, Avenue Louise 489, 1050 Bruselj, Belgija.“.

Člen 2

Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na družbo Syngenta Crop Protection AG, Rosentalstrasse 67, CH-4058 Basel, Švica, ki jo v Uniji zastopa družba Syngenta Crop Protection NV/SA, Avenue Louise, 489, 1050 Bruselj, Belgija.

V Bruslju, 15. novembra 2021

Za Komisijo

Stela KIRIAKIDES

članica Komisije


(1)   UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1215 z dne 22. julija 2016 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 199, 26.7.2016, str. 16).


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

17.11.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 408/8


SKLEP št. 1/2021 ODBORA SGP, USTANOVLJENEGA Z VMESNIM SPORAZUMOM O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED SLONOKOŠČENO OBALO NA ENI STRANI TER EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA DRUGI STRANI,

z dne 20. oktobra 2021

o sprejetju postopkov reševanja sporov in etičnega kodeksa za razsodnike [2021/2000]

ODBOR SGP JE –

ob upoštevanju vmesnega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, ki je bil 26. novembra 2008 podpisan v Abidžanu in se začasno uporablja od 3. septembra 2016, ter zlasti člena 59(1) in člena 73 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 59(1) vmesnega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) določa, da postopke reševanja sporov iz poglavja 3 (Postopki in reševanje sporov) naslova V Sporazuma (Izogibanje in reševanje sporov) ureja poslovnik, ki ga sprejme Odbor SGP.

(2)

Člen 73 Sporazuma v zvezi z njegovim izvajanjem določa, da je Odbor SGP odgovoren za upravljanje vseh področij, zajetih v Sporazumu, in izvajanje vseh nalog, navedenih v njem –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Postopki reševanja sporov in etični kodeks za razsodnike, ki je priložen navedenim postopkom, so določeni v Prilogi.

2.   Navedeni postopki in etični kodeks ne posegajo v posebna pravila, ki so določena v Sporazumu ali jih lahko sprejme Odbor SGP.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan podpisa.

V Bruslju, 20. oktobra 2021

Za Republiko Slonokoščeno obalo

Kalilou SYLLA

Za Evropsko unijo

Cristina MIRANDA GOZALVEZ


PRILOGA

POSTOPKI REŠEVANJA SPOROV

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene teh postopkov reševanja sporov (v nadaljevanju besedila: poslovnik) pomeni:

svetovalec: fizična oseba, ki jo pogodbenica pooblasti za svetovanje ali pomoč v zvezi z arbitražnim postopkom;

arbitražni senat: posebna skupina, ustanovljena v skladu s členom 50 Sporazuma;

razsodnik: član arbitražnega senata, ustanovljenega v skladu s členom 50 Sporazuma;

pomočnik: fizična oseba, ki v okviru mandata razsodnika opravlja raziskave za razsodnika ali mu zagotavlja pomoč;

dan: koledarski dan;

dela prost dan: sobota, nedelja in kateri koli drug dan, ki ga katera od pogodbenic določi kot prost dan za namene uporabe tega poslovnika;

predstavnik pogodbenice: zaposleni ali katera koli fizična oseba, ki jo imenuje ministrstvo, vladni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pogodbenice, ki zastopa pogodbenico v sporu v zvezi s Sporazumom;

tožena pogodbenica: pogodbenica, ki domnevno krši določbe iz člena 46 Sporazuma;

pogodbenica pritožnica: pogodbenica, ki zahteva ustanovitev arbitražnega senata v skladu s členom 49 Sporazuma.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Določbe tega poslovnika dopolnjujejo in podrobneje določajo Sporazum, zlasti člen 49 in naslednje v zvezi z arbitražo.

2.   Cilj tega poslovnika je, da se pogodbenicama omogoči reševanje sporov, do katerih lahko pride med njima, s sporazumno rešitvijo prek arbitražnega mehanizma.

3.   Vsaka pogodbenica se lahko za reševanje morebitnih sporov med pogodbenicama v okviru izvajanja Sporazuma odloči za arbitražo.

Člen 3

Sprožitev arbitražnega postopka in obvestila

1.   Arbitražni postopek se sproži na dan, ko tožena pogodbenica in Odbor SGP prejmeta zahtevek za ustanovitev arbitražnega senata v skladu s členom 49(2) Sporazuma.

2.   V tem poslovniku „obvestilo“ pomeni vse zahtevke, mnenja, pisna stališča ali druge dokumente, povezane z arbitražnim postopkom, pri čemer se:

(a)

vsako obvestilo arbitražnega senata pošlje obema pogodbenicama hkrati;

(b)

vsako obvestilo pogodbenice, ki je naslovljeno na arbitražni senat, v kopiji obenem pošlje tudi drugi pogodbenici;

(c)

vsako obvestilo pogodbenice, ki je naslovljeno na drugo pogodbenico, v kopiji po potrebi obenem pošlje arbitražnemu senatu.

3.   Vsako obvestilo se pošlje po elektronski pošti ali po potrebi po katerem koli drugem telekomunikacijskem sredstvu, s katerim je mogoče dokazati, da je bila pošta poslana. Če ni dokazano nasprotno, se šteje, da je bilo tako obvestilo prejeto na dan pošiljanja.

4.   Vsa obvestila se pošljejo Generalnemu direktoratu za trgovino Evropske unije pri Evropski komisiji in koordinatorju, ki ga imenuje Slonokoščena obala.

5.   Manjše pisne napake v obvestilih, povezanih z arbitražnim postopkom, se lahko popravijo z novim obvestilom, ki jasno navaja narejene spremembe.

6.   Če je zadnji dan za predložitev obvestila dela prost dan v pogodbenici Slonokoščeni obali ali Evropski uniji, se obvestilo lahko predloži prvi delovni dan zatem. Za nobeno obvestilo ali zahtevek se ne šteje, da je bilo prejeto na dela prost dan.

7.   Odvisno od narave spornih zadev se en izvod vseh zahtevkov in obvestil, ki so bila naslovljena na Odbor SGP v skladu s tem poslovnikom, pošlje tudi drugim zadevnim institucionalnim organom.

Člen 4

Imenovanje razsodnikov

1.   Kadar se razsodnik v skladu s členom 50 Sporazuma izbira z žrebom, predsednik Odbora SGP nemudoma obvesti pogodbenici o datumu, uri in kraju žreba.

2.   Žreb se opravi v prisotnosti predstavnikov pogodbenic.

3.   Predsednik Odbora SGP vsakega izbranega posameznika pisno obvesti o njegovem imenovanju za razsodnika. Vsak posameznik svojo razpoložljivost potrdi obema pogodbenicama v petih dneh od dne, ko je bil obveščen o svojem imenovanju.

4.   Če seznam razsodnikov iz člena 64 Sporazuma ni bil izdelan ali v trenutku, ko je bil zahtevek vložen v skladu s členom 50(2) Sporazuma, ne vsebuje dovolj imen, so razsodniki izžrebani izmed posameznikov, ki jih formalno predlaga ena od pogodbenic ali obe pogodbenici.

Člen 5

Posvetovanje med pogodbenicama in arbitražnim senatom

1.   Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se sestaneta z arbitražnim senatom v sedmih dneh po njegovi ustanovitvi, da se določijo zadeve, ki se pogodbenicama ali arbitražnemu senatu zdijo primerne, vključno s:

(a)

plačili in stroški, ki se plačajo razsodnikom v skladu s standardi Svetovne trgovinske organizacije (STO);

(b)

plačilom za vsakega pomočnika razsodnika, katerega skupni znesek ne presega 50 odstotkov celotnega plačila tega razsodnika;

(c)

časovnim razporedom postopkov.

2.   Razsodniki in zastopniki pogodbenic se lahko te seje udeležijo prek telefona ali video konference.

3.   Če se pogodbenici v petih dneh od datuma ustanovitve arbitražnega senata ne dogovorita drugače, je mandat arbitražnega senata naslednji:

„Ob upoštevanju zadevnih določb Sporazuma preučiti zadevo, na katero se nanaša zahtevek za ustanovitev arbitražnega senata, presoditi o skladnosti zadevnega ukrepa z določbami iz člena 46 Sporazuma ter sprejeti odločitev v skladu s členi 52, 62 in 63 Sporazuma.“

4.   Pogodbenici dogovorjeni mandat sporočita arbitražnemu senatu v treh dneh po dogovoru o mandatu.

Člen 6

Pisna stališča

Pogodbenica pritožnica predloži svoje začetno pisno stališče najpozneje dvajset dni po datumu ustanovitve arbitražnega senata. Tožena pogodbenica predloži v odgovor svoje pisno stališče najpozneje dvajset dni po datumu predložitve začetnega pisnega stališča.

Člen 7

Delovanje arbitražnih senatov

1.   Predsednik arbitražnega senata predseduje vsem sejam. Arbitražni senat lahko na svojega predsednika prenese pooblastilo za sprejemanje administrativnih in postopkovnih odločitev na zadevnem področju.

2.   V skladu s členom 9 tega poslovnika se razsodniki in pozvane osebe udeležijo obravnave. Če v Sporazumu ali v tem poslovniku ni določeno drugače in brez poseganja v člen 9(5) tega poslovnika, lahko arbitražni senat opravlja dejavnosti po telefonu, telefaksu ali na kakršen koli drug način, vključno prek računalnika.

3.   Posvetovanj arbitražnega senata se lahko udeležijo le razsodniki, arbitražni senat pa lahko dovoli, da so na posvetovanjih navzoči tudi njihovi pomočniki.

4.   Priprava odločitev je v izključni pristojnosti arbitražnega senata in prenos pristojnosti ni dovoljen.

5.   Ugotovitve, določitve in priporočila arbitražnega senata iz členov 51 in 52 Sporazuma je treba, kolikor je to mogoče, sprejeti soglasno, če to ni mogoče, pa z večino glasov njegovih članov. Razsodniki ne smejo izdati ločenih mnenj o zadevah, o katerih se niso soglasno dogovorili.

6.   Kadar se pojavi postopkovno vprašanje, ki ga določbe naslova V Sporazuma (Izogibanje in reševanje sporov) ne zajemajo, lahko arbitražni senat po posvetovanju s pogodbenicama sprejme ustrezen postopek, ki je združljiv z navedenimi določbami in zagotavlja enako obravnavo obeh pogodbenic.

7.   Če meni, da bi bilo treba spremeniti katerega od postopkovnih rokov, ki niso roki iz naslova V Sporazuma (Izogibanje in reševanje sporov), ali da bi bila potrebna kakršna koli druga postopkovna ali administrativna prilagoditev, arbitražni senat pogodbenici pisno obvesti o razlogih za opravljeno spremembo ali prilagoditev ter o roku ali prilagoditvi, ki sta potrebna. Arbitražni senat lahko tako spremembo ali prilagoditev sprejme po posvetovanju s pogodbenicama.

8.   Vsi roki iz tega poslovnika se lahko spremenijo z medsebojnim soglasjem pogodbenic. Na zahtevo pogodbenice lahko arbitražni senat spremeni roke, ki se uporabljajo v postopku.

9.   Na skupno zahtevo pogodbenic lahko arbitražni senat kadar koli prekine postopek za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici, ki pa ne presega 12 zaporednih mesecev.

10.   V primeru začasne prekinitve se ustrezni roki podaljšajo za obdobje, za katerega je bil prekinjen postopek pred arbitražnim senatom. Arbitražni senat nadaljuje postopek kadar koli na skupno zahtevo pogodbenic ali ob koncu dogovorjenega obdobja prekinitve na pisno zahtevo ene od pogodbenic. Zahtevek se sporoči predsedniku arbitražnega senata in po potrebi drugi pogodbenici. Če je bil postopek pred arbitražnim senatom prekinjen za več kot 12 zaporednih mesecev, se pooblastila, prenesena na institucijo arbitražnega senata, iztečejo, postopek pred arbitražnim senatom pa se zaključi. Pogodbenici se lahko kadar koli dogovorita o zaključku postopka pred arbitražnim senatom. Pogodbenici skupaj obvestita predsednika arbitražnega senata o tem dogovoru.

11.   Ustavitev dela arbitražnega senata ne posega v pravice pogodbenic v okviru drugega postopka v zvezi z isto zadevo v skladu z naslovom V Sporazuma (Izogibanje in reševanje sporov).

Člen 8

Zamenjava

1.   Če se razsodnik ne more udeležiti postopka, odstopi ali mora biti zamenjan, se v skladu s členom 50 Sporazuma izbere nadomestni razsodnik.

2.   Kadar katera od pogodbenic meni, da razsodnik ne izpolnjuje zahtev etičnega kodeksa za razsodnike in bi ga zato bilo treba nadomestiti, ta pogodbenica drugo pogodbenico o tem obvesti v petnajstih dneh od datuma, ko je izvedela za okoliščine, ki kažejo na to, da razsodnik domnevno ni ravnal v skladu z etičnim kodeksom za razsodnike.

3.   Pogodbenici se v 15 dneh od obvestila iz odstavka 2 tega člena vzajemno posvetujeta. Pogodbenici razsodnika obvestita o njegovem domnevnem neskladnem ravnanju in ga lahko prosita, da sprejme ukrepe za odpravo takega ravnanja. Če se o tem dogovorita, lahko tudi odstavita razsodnika s položaja in izbereta novega v skladu s postopkom iz člena 50(2) Sporazuma in po potrebi iz člena 50(3) Sporazuma.

4.   Če se pogodbenici ne strinjata glede potrebe po zamenjavi razsodnika, ki ni predsednik, lahko katera koli od njiju zahteva, da se ta zadeva predloži predsedniku arbitražnega senata, ki sprejme odločitev, na katero ni možna pritožba.

5.   Če predsednik v skladu z zahtevkom sklene, da razsodnik ne izpolnjuje zahtev etičnega kodeksa za razsodnike, se izbere nov razsodnik v skladu s členom 50(3) Sporazuma.

6.   Kadar katera od pogodbenic meni, da predsednik arbitražnega senata ne izpolnjuje zahtev etičnega kodeksa za razsodnike, se pogodbenici posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, predsednika zamenjata in izbereta nadomestnega po postopku iz člena 50 Sporazuma.

7.   Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti glede potrebe po zamenjavi predsednika, lahko katera koli od njiju zahteva, da se zadeva predloži enemu od ostalih članov s seznama posameznikov, ki bi lahko opravljali funkcijo predsednika arbitražnega senata, izdelanega v skladu s členom 64 Sporazuma. Njegovo ime z žrebom izbere predsednik Odbora SGP. Tako izbran posameznik odloči, ali predsednik izpolnjuje zahteve etičnega kodeksa za razsodnike. Na njegovo odločitev ni možna pritožba.

8.   Če je odločeno, da predsednik ne izpolnjuje zahtev etičnega kodeksa za razsodnike, se izbere nov predsednik v skladu s členom 50(3) Sporazuma.

Člen 9

Obravnave

1.   Na podlagi časovnega razporeda, določenega v skladu s členom 5(1), predsednik arbitražnega senata po posvetovanju s pogodbenicama in drugimi razsodniki obvesti pogodbenici o datumu, uri in kraju obravnave. Pogodbenica, ki je zadolžena za logistično upravljanje postopka, te informacije da na voljo javnosti ob upoštevanju člena 11.

2.   Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, obravnava poteka v Bruslju, če je pogodbenica pritožnica pogodbenica Slonokoščena obala, in v Abidžanu, če je pogodbenica pritožnica Evropska unija.

3.   Arbitražni senat lahko skliče dodatne obravnave, če se pogodbenici s tem strinjata.

4.   Vsi razsodniki so navzoči med celotno obravnavo.

5.   Ne glede na to, ali je postopek odprt za javnost ali ne, se obravnav lahko udeležijo naslednje osebe:

(a)

zastopniki pogodbenic;

(b)

svetovalci pogodbenic;

(c)

upravno osebje, tolmači, prevajalci in zapisnikarji;

(d)

pomočniki razsodnikov;

(e)

strokovnjaki, ki jih je arbitražni senat izbral v skladu s členom 60 Sporazuma.

6.   Vsaka pogodbenica najpozneje pet dni pred datumom obravnave arbitražnemu senatu in drugi pogodbenici predloži seznam imen posameznikov, ki bodo na obravnavi v imenu te pogodbenice ustno predstavili argumente ali pojasnila, ter drugih zastopnikov ali svetovalcev pogodbenic, ki se bodo udeležili obravnave.

7.   Arbitražni senat vodi obravnavo, kot je navedeno v nadaljevanju, in zagotovi, da imata pogodbenica pritožnica in tožena pogodbenica na razpolago enako količino časa:

argumenti

(a)

trditve pogodbenice pritožnice;

(b)

trditve tožene pogodbenice;

protiargumenti

(a)

odgovor pogodbenice pritožnice;

(b)

replika tožene pogodbenice.

8.   Arbitražni senat lahko kadar koli med obravnavo naslovi vprašanja neposredno na katero koli pogodbenico.

9.   Arbitražni senat poskrbi za zapisnik obravnave in ga po obravnavi v 15 dneh predloži pogodbenicama. Pogodbenici lahko predložita pripombe v zvezi z zapisnikom, ki jih arbitražni senat lahko upošteva, v petih dneh po posredovanju dokumenta.

10.   Vsaka pogodbenica lahko v desetih dneh po datumu obravnave razsodnikom in drugi pogodbenici predloži dopolnilno pisno stališče glede katerega koli vprašanja, ki se je pojavilo med obravnavo.

Člen 10

Pisna vprašanja

1.   Arbitražni senat lahko kadar koli med postopkom naslovi pisna vprašanja na eno ali obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica prejme izvod vseh vprašanj arbitražnega senata.

2.   Vsaka pogodbenica izvod svojih pisnih odgovorov na vprašanja arbitražnega senata predloži drugi pogodbenici. Vsaka pogodbenica ima možnost, da predloži pisne pripombe na odgovore druge pogodbenice v petih dneh od datuma zadevnega odgovora.

Člen 11

Preglednost in zaupnost

1.   Vsaka pogodbenica in arbitražni senat zagotovita, da se vse informacije, ki jih druga pogodbenica predloži arbitražnemu senatu, obravnavajo kot zaupne, če jih navedena pogodbenica označi kot zaupne. Kadar stališče, ki ga pogodbenica predloži arbitražnemu senatu, vsebuje zaupne informacije, ta pogodbenica v 15 dneh od predložitve stališča prav tako predloži nezaupno različico stališča, ki se lahko razkrije javnosti.

2.   Ta poslovnik pogodbenici v ničemer ne preprečuje, da javnosti razkrije lastna stališča, ne da bi pri sklicevanju na informacije, ki jih predloži druga pogodbenica, razkrila kakršno koli informacijo, ki jo druga pogodbenica označi kot zaupno.

3.   Arbitražni senat se sestane za zaprtimi vrati, kadar stališče in trditve pogodbenice vsebujejo zaupne poslovne informacije. Pogodbenici ohranjata zaupnost obravnav arbitražnega senata, kadar obravnave potekajo za zaprtimi vrati.

Člen 12

Enostranski stiki

1.   Arbitražni senat se ne sestaja oziroma ne vzpostavi stika s pogodbenico v odsotnosti druge pogodbenice.

2.   Noben razsodnik ne sme razpravljati o nobenem vidiku zadev, ki so predmet postopka, s pogodbenico oziroma pogodbenicama v odsotnosti drugih razsodnikov.

Člen 13

Stališča amicus curiae

1.   Nevladne osebe, ki so bile ustanovljene na ozemlju pogodbenice, lahko v skladu z odstavki 2 do 5 arbitražnemu senatu predložijo dopise amicus curiae.

2.   Razen če se pogodbenici v petih dneh po datumu ustanovitve arbitražnega senata ne dogovorita drugače, arbitražni senat lahko sprejema nezahtevana pisna stališča, pod pogojem, da so predložena v desetih dneh od datuma ustanovitve arbitražnega senata, da se neposredno nanašajo na zadevo, ki jo preučuje arbitražni senat, in da v nobenem primeru niso daljša od 15 tipkanih strani, vključno s prilogami.

3.   Vsako stališče vsebuje opis osebe, ki stališče predloži, bodisi fizične ali pravne, vključno z vrsto njenih dejavnosti in virom financiranja, ter opredelitev interesa te osebe v arbitražnem postopku. Stališče se sestavi v jezikih, ki jih izbereta pogodbenici v skladu s členom 16(1) in (2).

4.   Stališča se predložijo pogodbenicama, da izrazita svoje pripombe. Pogodbenici lahko arbitražnemu senatu predložita pripombe v desetih dneh od predložitve stališč.

5.   Arbitražni senat v svoji odločitvi našteje vsa stališča, ki jih je prejel in ki so v skladu s tem poslovnikom. Arbitražni senat v svoji odločitvi ni dolžan obravnavati trditev iz takih predloženih stališč.

Člen 14

Nujni primeri

V nujnih primerih iz člena 52(2) in člena 55(2) Sporazuma arbitražni senat po posvetovanju s pogodbenicama ustrezno prilagodi roke iz tega poslovnika in o teh prilagoditvah obvesti pogodbenici.

Člen 15

Stroški

1.   Vsaka pogodbenica krije svoje stroške udeležbe v postopku arbitraže.

2.   Tožena pogodbenica je odgovorna za logistično upravljanje arbitražnega postopka, zlasti za organizacijo obravnav, ter krije vse stroške, ki izhajajo iz logističnega upravljanja obravnave. Vendar pa pogodbenici skupaj in v enakih deležih nosita druge upravne stroške arbitražnega postopka ter plačila in stroške razsodnikov in njihovih pomočnikov.

Člen 16

Delovni jezik postopka, prevajanje in tolmačenje

1.   Med posvetovanji iz člena 50(2) Sporazuma in najpozneje do seje iz člena 5(1) tega poslovnika si pogodbenici prizadevata doseči dogovor o skupnem delovnem jeziku, ki je uradni jezik, skupen obema pogodbenicama.

2.   Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o skupnem delovnem jeziku, vsaka pogodbenica zagotovi prevod svojih pisnih stališč v jezik, ki ga izbere druga pogodbenica, razen če so stališča sestavljena v enem od delovnih jezikov STO. Tožena pogodbenica je pristojna za tolmačenje ustnih stališč v jezike, ki jih izbereta pogodbenici.

3.   Poročila in odločitve arbitražnega senata se sestavijo v jeziku oziroma jezikih, ki jih izbereta pogodbenici. Če se pogodbenici nista dogovorili o skupnem delovnem jeziku, se vmesno in končno poročilo arbitražnega senata izdata v enem od delovnih jezikov STO.

4.   Vse stroške prevajanja odločitev arbitražnega senata v jezik ali jezike, ki sta jih izbrali pogodbenici, krijeta pogodbenici v enakih deležih.

5.   Katera koli pogodbenica lahko izrazi pripombe o točnosti katere koli prevedene različice dokumenta, ki je napisan v skladu s tem poslovnikom.

6.   Vsaka pogodbenica nosi stroške prevoda svojih pisnih stališč. Kakršne koli stroške za prevod odločitve arbitražnega senata v enakih deležih krijeta obe pogodbenici.

Člen 17

Izračun rokov

Vsi roki iz naslova V Sporazuma (Izogibanje in reševanje sporov) in iz tega poslovnika, vključno z roki, ki veljajo za arbitražne senate za obveščanje o njihovih odločitvah, se lahko spremenijo z medsebojnim soglasjem pogodbenic in se štejejo v dneh od dneva, ki sledi dejanju ali dejstvu, na katerega se nanašajo, razen če ni določeno drugače.

Člen 18

Nadaljnji postopki

Roki iz tega poslovnika se prilagodijo v skladu s posebnimi roki, ki so določeni za sprejetje odločitve s strani arbitražnega senata v postopkih v skladu s členi 54 do 57 Sporazuma.


Priloga k postopkom reševanja sporov

ETIČNI KODEKS ZA RAZSODNIKE

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega etičnega kodeksa pomeni:

„razsodnik“: član arbitražnega senata, ustanovljenega v skladu s členom 50 Sporazuma;

„pomočnik“: fizična oseba, ki v okviru mandata razsodnika opravlja raziskave za razsodnika ali mu zagotavlja pomoč;

„kandidat“: posameznik, katerega ime je na seznamu razsodnikov iz člena 64 Sporazuma in ki se upošteva pri izbiri za razsodnika v skladu s členom 50 Sporazuma;

„posrednik“: fizična oseba, ki izvaja posredovanje v skladu s členom 48 Sporazuma;

„osebje“: v zvezi z razsodnikom fizične osebe, ki delujejo pod vodstvom in nadzorom razsodnika, razen pomočnikov.

Člen 2

Osnovna načela

1.   Da se ohranita neoporečnost in nepristranskost mehanizma reševanja sporov, vsak kandidat in razsodnik:

(a)

preuči ta etični kodeks;

(b)

je neodvisen in nepristranski;

(c)

se izogiba neposrednim in posrednim nasprotjem interesov;

(d)

se izogiba neprimernemu ravnanju in dajanju vtisa neprimernega ravnanja ali pristranskosti;

(e)

upošteva visoke standarde ravnanja ter

(f)

ne dovoli, da bi nanj vplivali lastni interesi, zunanji pritiski, politični pomisleki, zahteve javnosti, zvestoba pogodbenici ali strah pred kritiko.

2.   Razsodnik ne sprejema, neposredno ali posredno, nobenih obveznosti in ne sprejema ugodnosti, ki bi na kakršen koli način vplivale ali dajale vtis, da vplivajo na ustrezno izpolnjevanje njegovih dolžnosti.

3.   Razsodnik ne izrablja svojega položaja v arbitražnem senatu, da bi ugodil lastnim ali zasebnim interesom. Razsodnik se izogiba vsem dejanjem, ki bi lahko ustvarjala vtis, da so druge osebe v položaju, da lahko vplivajo nanj.

4.   Razsodnik ne dovoli, da bi pretekla ali obstoječa finančna, poslovna, poklicna, osebna ali socialna razmerja ali odgovornosti vplivali na njegovo ravnanje ali presojo.

5.   Razsodnik se izogiba vzpostavljanju razmerij ali pridobivanju finančnih interesov, ki bi lahko vplivali na njegovo nepristranskost ali utemeljeno ustvarjali vtis neprimernosti ali pristranskosti.

Člen 3

Obveznosti glede razkritja

1.   Preden se potrdi izbor razsodnika v skladu s členom 50 Sporazuma, mora kandidat razkriti vse svoje interese, razmerja ali zadeve, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost ali nepristranskost ali ki bi lahko utemeljeno ustvarjali vtis neprimernega ravnanja ali pristranskosti v postopku.

2.   V ta namen si kandidat čim bolj prizadeva ugotoviti obstoj tovrstnih interesov, razmerij in vplivov, vključno s finančnimi, poklicnimi, zaposlitvenimi ali družinskimi interesi.

3.   Obveznost razkritja iz odstavka 1 tega člena velja neprekinjeno, zato mora vsak razsodnik razkriti vse tovrstne interese, razmerja ali zadeve, ki bi se lahko pojavili v kateri koli fazi postopka.

4.   Kandidat ali razsodnik o vseh zadevah v zvezi z dejanskimi ali morebitnimi kršitvami tega etičnega kodeksa, takoj ko se jih zave, obvesti Odbor SGP, ki zadevo nato predloži pogodbenicama v preučitev.

Člen 4

Dolžnosti razsodnikov

1.   Ko je razsodnik izbran, je ves čas trajanja postopka na voljo in svoje dolžnosti izpolnjuje temeljito in učinkovito ter pošteno in vestno.

2.   Razsodnik upošteva zgolj tista vprašanja, ki se sprožijo v postopku in so potrebna za odločitev, in te svoje dolžnosti ne prenaša na druge osebe.

3.   Razsodnik sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da njegov pomočnik in osebje poznajo in upoštevajo člene 2, 3, 4 in 6 tega etičnega kodeksa.

Člen 5

Obveznosti nekdanjih razsodnikov

Vsi nekdanji razsodniki se morajo izogibati dejavnostim, ki bi lahko ustvarjale vtis, da je bil razsodnik pri opravljanju svojih dolžnosti pristranski ali da se je okoriščal z odločitvijo arbitražnega senata.

Člen 6

Zaupnost

1.   Razsodniki in nekdanji razsodniki nikoli ne razkrijejo ali uporabijo informacij, ki niso javne in so povezane s postopkom ali pridobljene med postopkom, razen za namene tega postopka, in v nobenem primeru ne razkrijejo ali uporabijo takih informacij za osebno korist ali korist drugih oseb ali za škodovanje interesom drugih oseb.

2.   Razsodniki nikoli ne razkrijejo odločitve arbitražnega senata ali njenih delov pred objavo v skladu s členom 63 Sporazuma.

3.   Razsodniki ali nekdanji razsodniki nikoli ne razkrijejo posvetovanj arbitražnega senata ali stališča katerega koli člana.

Člen 7

Stroški

Razsodniki vodijo evidenco in predložijo pogodbenicama končni obračun v zvezi s časom, ki so ga namenili postopku, in stroški, pa tudi v zvezi s časom in stroški svojih pomočnikov.

Člen 8

Posredniki

Ta etični kodeks se smiselno uporablja za posrednike.


17.11.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 408/19


SKLEP št. 2/2021 ODBORA SGP, USTANOVLJENEGA Z VMESNIM SPORAZUMOM O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED SLONOKOŠČENO OBALO NA ENI STRANI TER EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA DRUGI STRANI,

z dne 20. oktobra 2021

o sprejetju seznama razsodnikov [2021/2001]

ODBOR SGP JE –

ob upoštevanju vmesnega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, ki je bil podpisan 26. novembra 2008 v Abidjanu in se začasno uporablja od 3. septembra 2016, ter zlasti člena 64(1) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

vmesni Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) določa, da Odbor SGP izdela seznam 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni opravljati funkcijo razsodnika za reševanje sporov, do katerih lahko pride med pogodbenicama –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   V skladu s členom 64(1) Sporazuma se izdela seznam 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni opravljati funkcijo razsodnika (v nadaljnjem besedilu: seznam razsodnikov); seznam se nahaja v Prilogi k temu sklepu.

2.   Seznam razsodnikov se izdela brez poseganja v posebna pravila, ki so določena v Sporazumu ali jih lahko sprejme Odbor SGP.

Člen 2

Seznam razsodnikov se lahko spremeni s sklepom Odbora SGP, ki se sprejme v skladu s členom 67 Sporazuma.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan podpisa.

V Bruslju, 20. oktobra 2021

Za Republiko Slonokoščeno obalo

Kalilou SYLLA

Za Evropsko unijo

Cristina MIRANDA GOZALVEZ


PRILOGA

Seznam razsodnikov (člen 64(1) Sporazuma)

Razsodniki, ki jih je izbrala pogodbenica Slonokoščena obala:

 

Abbe YAO – Slonokoščena obala

 

Abdouramane OUATTARA – Slonokoščena obala

 

Joachim BILE AKA – Slonokoščena obala

 

Narcisse AKA – Slonokoščena obala

 

Karim FADIKA – Slonokoščena obala

Razsodniki, ki jih je izbrala pogodbenica Evropska unija:

 

Claus Dieter EHLERMANN – Nemčija

 

Giorgio SACERDOTI – Italija

 

Jacques BOURGEOIS – Belgija

 

Pieter JAN KUIJPER – Nizozemska

 

Hélène RUIZ FABRI – Francija

Razsodniki, ki sta jih pogodbenici izbrali skupaj:

 

Martial AKAKPO – Togo

 

Anna KOUYATE – Mali

 

Thomas COTTIER – Švica

 

Merit E. JANOW – Združene države Amerike

 

Helge SELAND – Norveška