(1)

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije) iz Sklepa št. 1313/2013/EU je namenjen krepitvi sodelovanja med Unijo in državami članicami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite, da bi se izboljšal odziv Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(2)

V skladu s členom 13 Sklepa št. 1313/2013/EU bi bilo treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mreža znanja), ki bi združevala, obdelovala in razširjala znanje in informacije, pomembne za mehanizem Unije, in sicer z vključitvijo ustreznih akterjev na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, centrov odličnosti, univerz in raziskovalcev ter na podlagi pristopa, ki upošteva več možnih nevarnosti.

(3)

V skladu s členom 13(1) Sklepa št. 1313/2013/EU Komisija prek mreže znanja podpira usklajenost postopkov načrtovanja in odločanja, tako da olajšuje stalne izmenjave znanja in informacij z vključevanjem vseh področij dejavnosti v okviru mehanizma Unije. Pri olajševanju stalne izmenjave znanja in informacij bi morala Komisija prek mreže znanja pripraviti strateške načrte, v katerih bo določena strateška usmeritev mreže znanja za prihodnja leta.

(4)

Da bi se ustvarile sinergije z drugimi ustreznimi skupinami in mrežami, bi morala mreža znanja tesno sodelovati z odborom iz člena 33(1) Sklepa št. 1313/2013/EU ter strokovnimi skupinami Komisije na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, ki so vpisane v register strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih subjektov. Mreža znanja in Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) bi morala tesno sodelovati, da bi zagotovila dopolnjevanje in medsebojno podporo pri svojih dejavnostih.

(5)

Mreža znanja ne bi smela podvajati dela, temveč bi morala uporabljati rezultate drugih pobud Komisije, ki so pomembne za področje delovanja mreže.

(6)

Za formalno vzpostavitev mreže znanja je treba sprejeti pravila, ki določajo njeno organizacijsko strukturo in delovanje.

(7)

Organizacijsko strukturo mreže znanja bi morali sestavljati svetovalni organi in sekretariat. Svetovalni organi mreže znanja so upravni odbor in delovne skupine za vsak steber mreže znanja.

(8)

Upravni odbor bi moral delovati predvsem kot strateški forum, ki Komisiji zagotavlja strateško usmerjanje, in imeti svetovalne nadzorne funkcije nad mrežo znanja.

(9)

Za zagotovitev uspešne in učinkovite organizacije dejavnosti mreže znanja je treba ustanoviti sekretariat mreže znanja. Sekretariat bi morala zagotoviti Komisija, njegove naloge pa bi morale biti zlasti vodenje, upravljanje in usklajevanje mreže znanja. Glavna naloga sekretariata je zagotoviti skladnost, sinergije in nemoten pretok informacij v okviru mreže znanja ter usklajevati dejavnosti mreže znanja v skladu s strateškim načrtovanjem.

(10)

Mreža znanja in njene dejavnosti bi morale biti strukturirane v dveh glavnih stebrih, ki bi morala zagotoviti okvir za ključne dejavnosti mreže znanja in spodbujati izmenjave na podlagi mreže v okviru njunega področja uporabe: steber Razvoj zmogljivosti in steber Znanost. Cilj stebra Razvoj zmogljivosti bi moral biti združevanje, spodbujanje in krepitev pobud za razvoj zmogljivosti, ki so pomembne za deležnike na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, s posebnim poudarkom na mehanizmu Unije. Cilj stebra Znanost bi moral biti združevanje akademskih krogov, strokovnih delavcev in nosilcev odločanja za večdisciplinarno, medsektorsko in čezmejno sodelovanje, da bi se znanstvena spoznanja učinkoviteje uporabljala za obvladovanje tveganja nesreč ter zlasti za dejavnosti preprečevanja in pripravljenosti.

(11)

Steber Razvoj zmogljivosti bi se moral osredotočiti na dobro znane obstoječe programe in projekte, kot so program Unije za usposabljanje in vaje v okviru mehanizma Unije, izmenjava strokovnjakov na področju civilne zaščite, partnerstva mreže znanja ter program Unije za preprečevanje in pripravljenost v okviru mehanizma Unije. Te programe bi bilo treba utrditi s postopnim in neprekinjenim procesom ter jih dopolniti z drugimi dejavnostmi za razvoj zmogljivosti. Steber Znanost bi moral temeljiti na obstoječih znanstvenih strukturah in mrežah, ki podpirajo mehanizem Unije, ter jih povezati, zlasti center znanja za obvladovanje tveganja nesreč, ki ga upravlja Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, ter ustrezne programe Obzorje Evropa, s katerimi se financirajo ukrepi na področju raziskav in inovacij ter povezane pobude za mreženje na področju obvladovanja tveganja nesreč.

(12)

Pravila o razkrivanju informacij s strani članov mreže znanja bi morala biti v skladu z obveznostmi varovanja poslovne skrivnosti.

(13)

Za zagotovitev preglednosti dejavnosti, ki jih izvajajo organi mreže znanja, bi morala Komisija zadevne sejne dokumente objaviti na spletni platformi iz člena 13(1)(d) Sklepa št. 1313/2013/EU.

(14)

Osebne podatke bi bilo treba obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora iz člena 33(1) Sklepa št. 1313/2013/EU –

(a)

upravni odbor;

(b)

delovne skupine stebrov.

(1)

Uredba (EU) 2016/429, Delegirana uredba (EU) 2020/990, Izvedbena uredba (EU) 2020/2002 in Izvedbena uredba (EU) 2020/2236 so se v državah Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: države EGP) začele uporabljati 21. aprila 2021.

(2)

Uredba (EU) 2016/429 določa nov zakonodajni okvir za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se prenašajo na živali ali ljudi. Člen 226(1) določa, da lahko Norveška in Islandija sprejmeta nacionalne ukrepe, da preprečita vnos ali obvladata širjenje bolezni, ki ni bolezen s seznama iz člena 9(1)(d) navedene uredbe, kadar navedena bolezen predstavlja znatno tveganje za zdravje vodnih živali v navedeni državi EGP. Bolezni, ki niso bolezni s seznama iz člena 9(1)(d) Uredbe (EU) 2016/429, vključujejo bolezni vodnih živali, ki niso vključene v nobeno od kategorij bolezni s seznama iz člena 9(1) (v nadaljnjem besedilu: bolezni, ki niso na seznamu), in bolezen s seznama Koi herpes viroza, za katero je potrebno spremljanje v EGP v skladu s členom 9(1)(e) Uredbe (EU) 2016/429.

(3)

Taki nacionalni ukrepi ne smejo presegati tistega, kar je primerno in potrebno za preprečevanje vnosa ali obvladovanje širjenja zadevne bolezni na Norveškem oziroma Islandiji.

(4)

Člen 226(2), (3) in (4) iste uredbe od Norveške in Islandije zahteva, da vnaprej obvestita Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) o vseh predlaganih nacionalnih ukrepih, in določa, da Nadzorni organ odobri take nacionalne ukrepe, kadar je treba med Norveško ali Islandijo in drugimi državami EGP vzpostaviti omejitve premikov, da se prepreči vnos ali obvlada širjenje bolezni, ob upoštevanju splošnega učinka zadevne bolezni in sprejetih ukrepov na EGP.

(5)

Za zaščito zdravstvenega statusa Norveške in Islandije, če sta uvedli nacionalne ukrepe, odobrene za določeno bolezen v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429, morajo pošiljke vrst vodnih živali, ki so dovzetne za zadevno bolezen ter se premaknejo na Norveško ali Islandijo in premikajo znotraj nje, izvirati iz države EGP ali njenega dela, ki je prost te bolezni. Take pošiljke mora spremljati uradno spričevalo, ki potrjuje status prost bolezni.

(6)

V skladu s členom 13(2)(c) Delegirane uredbe (EU) 2020/990 izvajalci dejavnosti zagotovijo, da je v veterinarskih spričevalih za zadevne pošiljke navedeno, da vodne živali zadevnih vrst izpolnjujejo jamstva glede zdravja, potrebna za izpolnjevanje teh nacionalnih ukrepov.

(7)

Veterinarska spričevala, ki potrjujejo kraj izvora zadevnih pošiljk, so vključena v ustrezne vzorce uradnih spričeval za premike vodnih živali med državami EGP iz Izvedbene uredbe (EU) 2020/2236 in se uporabljajo v primeru zadevnih pošiljk.

(8)

Norveški ali islandski nacionalni ukrepi, odobreni v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429, bi se morali uporabljati le toliko časa, dokler so ustrezni in potrebni za preprečevanje vnosa ali obvladovanja širjenja zadevne bolezni v zadevni državi. Da bi Nadzorni organ lahko redno ocenjeval ustreznost in potrebnost takih ukrepov in da bi se po potrebi omogočila njihova sprememba, bi morali Norveška in Islandija Nadzornemu organu poslati letno poročilo s podrobnim opisom delovanja ukrepov v preteklem letu. Taka letna poročila in druga ustrezna poročila bi morala vključevati nekatere informacije, določene v Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2002.

(9)

S programi izkoreninjenja, odobrenimi v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429, bi se moralo stanje bolezni v razumnem času izboljšati. Zaradi skladnosti to obdobje ne bi smelo biti daljše od obdobja, v katerem je treba dokončati program izkoreninjenja bolezni iz člena 9(1)(c) Uredbe (EU) 2016/429. Obdobje izvajanja programa izkoreninjenja, odobrenega v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429, zato ne bi smelo biti daljše od šestih let od datuma, ko ga je Nadzorni organ prvotno odobril. V ustrezno utemeljenih primerih in na zahtevo Norveške ali Islandije, kot je ustrezno, bi moral imeti Nadzorni organ možnost, da obdobje izvajanja programa izkoreninjenja podaljša za dodatnih šest let. To najdaljše obdobje izvajanja je določeno tako, da se zagotovi ustrezno obdobje, v katerem se lahko zaključi program izkoreninjenja, hkrati pa se preprečijo nesorazmerne in dolgotrajne motnje premikov vodnih živali znotraj EGP.

(10)

Z Odločbo št. 58/16/COL-D z dne 3. marca 2016 (v nadaljnjem besedilu: Odločba št. 58/16/COL-D) je Nadzorni organ odobril nacionalne ukrepe Norveške za omejitev vpliva okužbe z Gyrodactylus salaris na območjih Norveške, ki se štejejo za prosta navedene bolezni, v skladu s členom 43 Direktive 2006/88/ES (5). Uredba (EU) 2016/429 razveljavlja Direktivo 2006/88/ES, ki je pravna podlaga za Odločbo št. 58/16/COL-D in nekatere akte (Uredba (ES) št. 1251/2008 (6) in Sklep Komisije 2010/221/ES (7)), na katere se navedena odločba nanaša. Zaradi jasnosti se Odločba št. 58/16/COL-D razveljavi s to odločbo.

(11)

Nadzorni organ je v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo ocenil nacionalne ukrepe za omejitev učinka okužbe z Gyrodactylus salaris (ki ni bolezen s seznama), ki jih je Norveška priglasila v skladu s členom 226(2) Uredbe (EU) 2016/429 (dokument št. 1207866), ob upoštevanju standardov Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) (8) ter splošnega učinka zadevne bolezni in priglašenih ukrepov na Unijo.

(12)

Nadzorni organ je zadovoljen, da je Norveška oblikovala učinkovit program izkoreninjenja za svoja območja, ki so še vedno okužena z Gyrodactylus salaris. Zadovoljen je tudi, da je Norveška ohranila status prost bolezni na svojih območjih, ki se štejejo za prosta okužbe z Gyrodactylus salaris v skladu z Odločbo št. 58/16/COL-D, in dokazala status prost bolezni na vseh drugih svojih območjih, ki niso vključena v program izkoreninjenja. Poleg tega je zadovoljen, da je Norveška dokazala ustreznost in potrebnost nacionalnih ukrepov, ki določajo omejitve premikov, da se prepreči vnos ali obvlada širjenje bolezni. Nacionalni ukrepi so zato s to odločbo odobreni s strani Nadzornega organa v skladu s členom 226(3) in (4) Uredbe (EU) 2016/429.

(13)

Nadzorni organ je z Delegirano odločbo št. 201/21/COL (dokument št. 1212279) odboru ustrezno predložil osnutek odločbe v skladu s členoma 226(3) in 266(2) Uredbe (EU) 2016/429. Odbor je osnutek odločbe potrdil. Zato je osnutek odločbe v skladu z mnenjem odbora –

(a)

izvirajo iz države EGP ali njenega dela, ki je odobren kot prost zadevne bolezni, ter

(b)

jih spremlja uradno spričevalo, ki ga izda pristojni organ države EGP izvora in je sestavljeno v skladu z ustreznim vzorcem veterinarskega spričevala iz poglavij 1, 2, 3 ali 5 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2236, v katerem je v skladu s členom 13(2)(c) Delegirane uredbe (EU) 2020/990 navedeno, da so jamstva glede zdravja, potrebna za izpolnjevanje zadevnih norveških ali islandskih nacionalnih ukrepov, izpolnjena.

(a)

informacije o ukrepih, sprejetih v prejšnjem koledarskem letu za ohranitev zadevnega statusa prost bolezni, vključno vsaj z informacijami iz Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2002;

(b)

informacije o spremembi zadevnega programa izkoreninjenja, vključno s podrobnostmi o testiranju, ki je bilo izvedeno v prejšnjem koledarskem letu, in vsaj z informacijami iz oddelka 4 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2002, ter

(c)

razloge, zakaj naj bi se zadevni status prost bolezni ali program izkoreninjenja še naprej uporabljal še eno koledarsko leto. Posebej se je treba sklicevati na razpoložljivost zdravljenj, cepiv, staležev, odpornih na bolezni, ali drugih pomembnih dosežkov, če bi eno ali več od tega postalo izvedljiva možnost za preprečevanje in obvladovanje okužbe z Gyrodactylus salaris od predložitve prejšnjega poročila.