(1)

Komisija je leta 2013 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) št. 185/2013 (2) o odbitkih od kvote za skušo, dodeljene Španiji za leto 2013 in naslednja leta v razdelku ICES 8c, na podobmočjih ICES 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1, ter od kvote za sardona na podobmočju ICES 8 zaradi prelova kvote za skušo v letu 2009.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1244 (3) je bila uvedena sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 185/2013 glede odbitkov od ribolovnih kvot, dodeljenih Španiji za leti 2020 in 2023. Španija je vložila zahtevo, da se 3 341 neulovljenih ton v letu 2019 uporabi za odbitke za leto 2019 in da se znižajo odbitki iz Izvedbene uredbe (EU) št. 185/2013 za leti 2020 in 2023. Odbitek, ki se izvede za zadevno kvoto za skušo za leto 2019, kot je določen v Prilogi k Uredbi (EU) 2020/1244, bi bilo treba povečati za teh 3 341 neulovljenih ton. Ker je bilo to dopolnilo nenamerno izpuščeno, bi bilo treba odbitne količine za leto 2019 popraviti. Španija v letu 2020 ni nalovila 114 ton zadevne kvote za skušo, s čimer je izvajala manjši ribolovni pritisk na ta stalež v primerjavi z največjo količino, dovoljeno z ribolovnimi možnostmi, ki so bile dodeljene za navedeno leto. Španija je vložila zahtevo, da se navedene neulovljene količine uporabijo za odbitke za leto 2020 in da se ustrezno znižajo odbitki iz Izvedbene uredbe (EU) št. 185/2013 za leto 2023. Odbitne količine za leti 2020 in 2023 iz Izvedbene uredbe (EU) št. 185/2013 bi bilo treba prilagoditi.

(3)

Količine, ki se po spremembah odbijejo od kvot za skušo za leto 2023, bi še naprej zagotavljale, da ribolovne možnosti za to vrsto niso presežene, skladno s cilji skupne ribiške politike.

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 185/2013 bi bilo zato treba ustrezno popraviti in spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 (2) določa pravila v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali za dajanje na trg in izvoz pridobljenih proizvodov.

(2)

Hiter razvoj sektorja proizvodnje žuželk je povzročil precejšnjo količino iztrebkov žuželk, ki se brez harmoniziranih pravil Unije v vsaki državi članici odstranjujejo različno. Za zagotovitev valorizacije iztrebkov žuželk kot gnojil je treba določiti pravila Unije.

(3)

Za namene Uredbe (EU) št. 142/2011 bi bilo treba „iztrebke ličink“ opredeliti kot mešanico iztrebkov žuželk z deli mrtvih žuželk in substratom za krmljenje. V tej mešanici živijo ličinke žuželk, ki se običajno uporabljajo za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin ali za prehrano ljudi. Opredelitev „iztrebkov ličink“ bi bilo treba vstaviti v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 142/2011, da se zahteve za obdelavo in dajanje na trg iztrebkov ličink uskladijo z zahtevami za predelan gnoj. Prilogo I k Uredbi (EU) št. 142/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Pravočasno zbiranje posameznih trupov rejnih neprežvekovalcev ni vedno ekonomsko izvedljivo, zlasti kar zadeva trupe, zbrane na majhnih kmetijah. Zato poglavje V Priloge IX k Uredbi št. 142/2011 določa zadrževalne metode za zagotovitev varnega skladiščenja nekaterih mrtvih rejnih neprežvekovalcev do zbiranja. Zadrževalna metoda „Hidroliza z naknadnim odstranjevanjem“ trenutno zajema le trupe prašičev. Primerno je, da se navedena zadrževalna metoda razširi tudi na trupe perutnine in gojenih lagomorfov. Točko 2 oddelka 2.B poglavja V Priloge IX k Uredbi (EU) št. 142/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, se Uredba (ES) št. 1069/2009 kot tudi akti Komisije, ki na njej temeljijo, uporabljajo za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko po koncu prehodnega obdobja, določenega v sporazumu o izstopu.

(6)

Ker se je prehodno obdobje iz sporazuma o izstopu končalo 31. decembra 2020, bi bilo treba spremeniti točko 1 oddelka 2.B poglavja V Priloge IX k Uredbi (EU) št. 142/2011, da se sklicevanje na Združeno kraljestvo na seznamu držav članic, ki jim je dovoljena uporaba zadrževalne metode, nadomesti s sklicevanjem na Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko. Poleg tega bi bilo treba črtati sklicevanja na Združeno kraljestvo v oddelku 2.A poglavja V Priloge IX k Uredbi (EU) št. 142/2011 in v preglednici 3 oddelka 11 poglavja II Priloge XIV k navedeni uredbi.

(7)

Dne 8. oktobra 2015 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) objavila znanstveno mnenje o profilu tveganja v zvezi s proizvodnjo in uživanjem žuželk kot živil in krme (3). EFSA je med več vrstami žuželk ocenila sviloprejke kot možen vir za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin. Svilogojstvo ima v nekaterih regijah Unije dolgoletno tradicijo. Ker domače sviloprejke uživajo samo murvove liste (Morus alba in Morus nigra), ni tveganja za okužbo s krmo živalskega izvora, ki ni dovoljena za krmljenje žuželk. Zato bi bilo treba dovoliti njihovo predelavo v predelane živalske beljakovine, namenjene za proizvodnjo krme za rejne živali, potem ko je bila svila nabrana. Primerno je dodati sviloprejke (Bombyx mori) na seznam dovoljenih vrst žuželk za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, namenjenih za proizvodnjo krme za rejne živali. Prilogo X k Uredbi (EU) št. 142/2011 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(8)

Priloga XI k Uredbi (EU) št. 142/2011 določa zahteve za dajanje gnoja na trg. Po vnosu opredelitve pojma „iztrebki ličink“ v Prilogo I k navedeni uredbi bi morale zahteve za dajanje predelanih iztrebkov ličink na trg zagotoviti varno trgovino s predelanimi iztrebki ličink. Zato bi morale zahteve iz navedene priloge zajemati tudi iztrebke ličink. Prilogo XI k Uredbi (EU) št. 142/2011 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(9)

Države članice, ki trenutno uporabljajo nacionalne ukrepe za predelavo iztrebkov ličink, bi morale svoje nacionalne ukrepe uskladiti z metodo iz Priloge XI k Uredbi (EU) št. 142/2011, kakor je spremenjena s to uredbo. Ta uredba bi morala določati prehodno obdobje 12 mesecev.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 15(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (2) lahko Komisija na zahtevo tretje države odobri preverjanje skladnosti s tržnimi standardi, ki ga opravi navedena tretja država pred uvozom v Unijo.

(2)

Ker je Združeno kraljestvo izstopilo iz Unije 1. februarja 2020 in se je prehodno obdobje iz Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Sporazum o izstopu) končalo 31. decembra 2020, je Združeno kraljestvo Komisiji poslalo zahtevek za odobritev preverjanja skladnosti s posebnimi tržnimi standardi, ki ga opravi pred uvozom v Unijo. Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo izpolnjevalo zahteve za trženje sadja in zelenjave po koncu prehodnega obdobja, ter navedlo uradni organ in inšpekcijske organe iz člena 15(2), drugi pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011.

(3)

Na podlagi tega je bilo z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2102 (3) odobreno preverjanje skladnosti s tržnimi standardi za sadje in zelenjavo, ki ga opravi Združeno kraljestvo, določeni so bili uradni organ, ki je odgovoren za izvajanje navedenega preverjanja, in inšpekcijski organi, odgovorni za ustrezno preverjanje v Veliki Britaniji, ter navedeno Združeno kraljestvo z opombo v Prilogi IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011.

(4)

Čeprav se v skladu s členoma 6(3) in 7(1) Sporazuma o izstopu ter členoma 5(4) in 13(1) Protokola o Irski/Severni Irski k navedenemu sporazumu v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 uporablja za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko, člen 7(3), prvi pododstavek, navedenega protokola, določa, da se v zvezi s priznavanjem v eni državi članici tehničnih predpisov, ocen, registracij, certifikatov, odobritev in dovoljenj, ki jih izdajo ali opravijo organi druge države članice ali organ s sedežem v drugi državi članici, sklicevanja na države članice v določbah prava Unije, ki se uporabljajo na podlagi navedenega protokola, ne razumejo, kot da v zvezi s Severno Irsko vključujejo Združeno kraljestvo glede tehničnih predpisov, ocen, registracij, certifikatov, odobritev in dovoljenj, ki jih izdajo ali opravijo organi Združenega kraljestva ali organi s sedežem v Združenem kraljestvu. Zato bi bilo treba preverjanje skladnosti s tržnimi standardi, ki ga opravi inšpekcijski organ za Severno Irsko, obravnavati, kot da ga je opravila tretja država, brez poseganja v člen 7(3), četrti pododstavek, navedenega protokola.

(5)

Komisija bi zato morala opredeliti tudi inšpekcijski organ, odgovoren za ustrezno preverjanje za Severno Irsko, kot je 9. aprila 2020 sporočilo Združeno kraljestvo, in pojasniti vnos Združenega kraljestva v Prilogi IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) 2020/2102 razveljaviti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Direktiva 66/402/EGS določa pravila o proizvodnji in trženju semen žit v Uniji. V primeru semen hibridne pšenice sta edini tehniki za proizvodnjo hibridnega semena, določeni v navedeni direktivi, tehniki neposrednega križanja in kemijske hibridizacije.

(2)

Vendar je bila v zadnjih letih citoplazemska moška sterilnost (CMS) v svetovnem merilu sprejeta kot tehnika žlahtnjenja za proizvodnjo hibridnih sort semen žit. Ustrezna pravila v zvezi s proizvodno tehniko CMS so že v veljavi za ječmen, saj so se hibridna semena s tehniko CMS začela proizvajati pred več leti.

(3)

Ječmen in pšenica sta po naravi samoprašna, pridelujeta pa se z mešano pridelavo. Ob upoštevanju tehničnih podobnosti med proizvodnjo semen hibridov ječmena in pšenice ter potreb uporabnikov hibridnih semen je za semena hibridne pšenice ustrezno določiti pogoje, podobne tistim, ki se uporabljajo za semena hibridov ječmena. Izkušnje kažejo, da bi uporaba tega mešanega pridelovalnega sistema hibridne pšenice, kot so Triticum aestivum subsp. aestivum, Triticum turgidum subsp. durum in Triticum aestivum subsp. spelta, na polju v kombinaciji s tveganji med cvetenjem, povezanimi z vremenom, zahtevala znižanje standardov sortne čistosti na 85 %, kadar se uporablja tehnika CMS, kar bi omogočilo stabilno proizvodnjo semena pod manj ugodnimi vremenskimi pogoji. Zato je primerno, da se dovoli nižja raven sortne čistosti za semena hibridne pšenice, proizvedena s tehniko CMS, kot se zahteva za druge hibride semen.

(4)

Izkušnje z drugimi semeni hibridov, proizvedenimi s tehniko CMS, kažejo, da je na začetku nove pridelovalne sheme pomembno preizkusiti veljavne tehnične zahteve. Zato bi bilo treba zahteve za sorte uporabljati začasno do 31. avgusta 2029, da se žlahtniteljem omogoči prilagoditev pridelave hibridne pšenice v mešanem sistemu. Takšen pristop je nujen, da se zmanjša kakršno koli tveganje pri tej pridelovalni shemi in kmetom zagotovi nova vrsta sort pšenice. Navedeni rok bi moral biti dovolj, da se žlahtniteljem in organom za potrjevanje omogoči, da pridobijo potrebno znanje za uporabo tehničnih zahtev za proizvodnjo semen hibridne pšenice ter da pregledajo navedene zahteve.

(5)

Da bi Komisija in države članice pridobile zadostno znanje o uporabi tehnike CMS in da se omogoči pregled posameznih pravil, bi moral pristojni organ za potrjevanje Komisiji in drugim državam članicam do 28. februarja 2030 vsako leto sporočiti rezultate iz preteklega leta glede količine proizvedenih hibridnih semen in odstotka partij semena, ki so bile zavrnjene zaradi nezadostnih parametrov kakovosti.

(6)

Prilogi I in II Direktive 66/402/EGS bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –