(1)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa, da je treba sprejeti ohranitvene ukrepe ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, vključno, kjer je ustrezno, poročila, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter drugi svetovalni organi, ter mnenj svetovalnih svetov, ustanovljenih za zadevna geografska območja ali področja pristojnosti, in skupnih priporočil držav članic.

(2)

Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s temi ribolovnimi možnostmi. Uredba (EU) št. 1380/2013 določa, da se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež ali ribištvo.

(3)

Uredba (EU) št. 1380/2013 določa, da je cilj skupne ribiške politike doseči stopnjo izkoriščanja največjega trajnostnega donosa (MSY) do leta 2015, kjer je to mogoče, za vse staleže pa postopoma, vendar najpozneje do leta 2020. Cilj prehodnega obdobja do leta 2020 je bil, da se doseganje MSY za vse staleže uravnovesi z morebitnimi socialno-ekonomskimi posledicami možnih prilagoditev povezanih ribolovnih možnosti.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato treba v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih posledic, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki.

(5)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa večletni načrt za staleže trske, atlantskega sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: načrt). Cilj načrta je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo MSY. V Uredbi (EU) št. 1380/2013 je določeno, da bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh večletnih načrtov.

(6)

V skladu s členom 4(1) načrta bi se morale ribolovne možnosti za staleže iz člena 1 načrta določiti tako, da bi se ribolovna umrljivost na ravni MSY, izražena v razponih, dosegla čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom najkasneje do leta 2020. Omejitve ulova za zadevne staleže v Baltskem morju za leto 2022 bi bilo zato treba določiti v skladu s cilji načrta.

(7)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je 28. maja 2021 objavil svoje letno mnenje o staležih za staleže v Baltskem morju. Navedel je, da biomasa atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja v podrazdelkih ICES 20–24 znaša le 54 % mejne referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža (Blim), pod katero je mogoče, da se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja. Poleg tega je prirast še vedno na zgodovinsko nizki ravni. ICES je zato že četrto leto zapored izdal mnenje za ničelni ulov sleda iz zahodnega Baltskega morja. Na podlagi člena 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 bi bilo treba sprejeti vse ustrezne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča MSY. Poleg tega se z navedeno določbo zahteva sprejetje dodatnih popravnih ukrepov. Če bi bile ribolovne možnosti za atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja določene na ravni, navedeni v mnenju ICES, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova pri mešanem ribolovu, ki vsebuje prilov sleda iz zahodnega Baltskega morja, privedla do pojava „vrste, ki omejuje ribolov“. Da bi dosegli pravo ravnovesje med dopuščanjem nadaljevanja ribolova za druge staleže, ker bi sicer lahko prišlo do resnih socialno-ekonomskih posledic, na eni strani in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa staleža na drugi strani, ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti hkrati pri MSY, je primerno določiti poseben TAC za prilov atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja. Vendar bi bilo treba dovoliti, da se ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav in so v celoti skladne s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ter male priobalne ribiče, ki lovijo z nekaterimi vrstami pasivnega orodja, usmerijo na atlantski sled iz zahodnega Baltskega morja. Stopnja TAC bi morala biti takšna, da se smrtnost ne bi povečala ter bi se spodbujalo izboljšanje selektivnosti in izogibanja.

(8)

V zvezi s staležem trske iz vzhodnega Baltskega morja lahko ICES od leta 2019 previdnostno mnenje utemelji na oceni, pripravljeni na podlagi obsežnejših podatkov. ICES ocenjuje, da je biomasa staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja še vedno pod ravnjo Blim in da se je od 2020 še zmanjšala. ICES je zato že tretje leto zapored izdal mnenje za ničelni ulov trske iz vzhodnega Baltskega morja. Od leta 2019 so v Uniji sprejeti strogi ohranjevalni ukrepi. V skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 je bil usmerjeni ribolov trske iz vzhodnega Baltskega morja ustavljen in TAC za neizogiben prilov trske iz vzhodnega Baltskega morja določen na zelo nizki ravni, da bi se preprečil pojav „vrste, ki omejuje ribolov“ pri drugih vrstah ribolova. Poleg tega so bili sprejeti dodatni popravni ukrepi, funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, v obliki prepovedi ribolova v času drstenja in prepovedi rekreacijskega ribolova na glavnem območju razširjenosti. Zaradi mnenja ICES in nespremenjenega stanja staleža je primerno ohraniti nespremenjeno raven ribolovnih možnosti in funkcionalno povezanih popravnih ukrepov.

(9)

Kar zadeva trsko v zahodnem Baltskem morju, so znanstvene ocene za več let pokazale, da je bila biomasa drstitvenega staleža pod referenčno točko, pod katero je treba sprejeti posebne in ustrezne ukrepe upravljanja (Btrigger). V zadnjih letih so bili zato sprejeti vse strožji ukrepi upravljanja. ICES je leta 2021 odločil, da izvede bolj poglobljeno oceno stanja staleža, zato je svoje mnenje preložil na 10. september 2021. Ta ocena je pokazala, da je bila biomasa staleža sleda iz zahodnega Baltskega morja za več kot pol manjša od prejšnje ocene in da je bila več kot 10 let večinoma pod Blim. Trenutna biomasa naj bi bila po ocenah približno polovico Blim. Prirast je že od leta 2018 na zgodovinsko nizki ravni. ICES ocenjuje s 53-odstotno verjetnostjo, da bi se lahko biomasa staleža v letu 2023 nekoliko povečala nad Blim, tudi ob nekaterih ulovih. V takih okoliščinah bi bilo treba v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 sprejeti popravne ukrepe in določiti ribolovne možnosti tako, da se zagotovi hitra vrnitev staleža na raven, ki presega raven, ki omogoča MSY. Raven priporočenega ulova je tako nizka, da ne more vzdržati obojega, tako usmerjenega ribolova kot neizogibnega prilova pri drugih vrstah ribolova, zlasti pri pridnenem ribolovu bokoplute. Zato je primerno določiti TAC, omejen na neizogibni prilov pri drugih vrstah ribolova, da se prepreči pojav „vrste, ki omejujejo ribolov“, z izvzetjem ribolovnih operacij, ki se izvajajo izključno za namene znanstvenih raziskav in so v celoti skladne s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241. Poleg tega so bili predhodno sprejeti dodatni popravni ukrepi, funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, in sicer v obliki prepovedi ribolova v času drstenja in omejitev rekreacijskega ribolova. Glede na nadaljnje hudo poslabšanje stanja staleža je primerno podaljšati prepoved ribolova v času drstenja, in sicer od 15. januarja do 31. marca, da se zajame obdobje, ko se trske zbirajo pred drstenjem. Uvesti bi bilo treba dodatno izvzetje iz prepovedi ribolova v času drstenja za ribiška plovila, ki lovijo školjke s strgačami v podrazdelku ICES 22 v vodah z globino manj kot 20 metrov, saj se ta ribolov izvaja zunaj drstitvenih območij trske in je prilov trske pri tem zelo nizek. Kar zadeva rekreacijski ribolov, ICES zaradi nizke ravni celotnega priporočenega ulova v nasprotju s prejšnjimi leti ni mogel razlikovati med komercialnim in rekreacijskim ulovom. Zaradi stanja staleža je treba omejitev dnevnega ulova zmanjšati na najmanjšo možno raven, da bi ostali znotraj ravni ulova, ki jih priporoča ICES. Poleg tega ni več primerno, da bi bil rekreacijski ribolov izvzet iz prepovedi ribolova v času drstenja.

(10)

Leta 2020 je ICES ocenil, da se je biomasa atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja zmanjšala pod referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja (Btrigger). Leta 2021 je ocenil, da se je biomasa še bolj zmanjšala in se zdaj približuje Blim. Zato je ribolovne možnosti primerno določiti v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2016/1139.

(11)

Glede na mnenje ICES se trska ulovi kot prilov pri ribolovu morske plošče. Papalina se ulovi pri mešanem ribolovu z atlantskim sledom in je plen trske. Primerno je, da se te interakcije različnih vrst upoštevajo pri določanju ribolovnih možnosti za morsko ploščo in papalino.

(12)

Kar zadeva atlantskega lososa v podrazdelkih ICES 22–31, je ICES že več let navajal, da je stanje rečnih staležev zelo heterogeno. Da bi imeli strokovnjaki več časa in bi lahko tako bolje upoštevali te razlike, se je ICES odločil, da svoje mnenje preloži na 15. september 2021. Glede na mnenje ICES, bi bilo treba ustaviti ves komercialni in rekreacijski ulov v glavnem bazenu, ki je sam po sebi mešani ribolov atlantskega lososa iz zdravih in šibkih rečnih staležev, da bi se tako zaščitili šibki rečni staleži. Vendar ICES meni, da bi se lahko obstoječi usmerjeni ribolov v obalnih območjih Botnijskega zaliva in Alandskega morja nadaljeval med poletno migracijo atlantskega lososa. Da bi dosegli pravo ravnovesje med dopuščanjem nadaljevanja ribolova, ker bi sicer lahko prišlo do resnih socialno-ekonomskih posledic, na eni strani in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa staleža na drugi strani, ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti hkrati pri MSY, je primerno določiti poseben TAC za prilov atlantskega lososa na teh območjih, z izjemo ribolovnih operacij, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav in so v celoti skladne s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241, in priobalnega ribolova severno od zemljepisne širine 59° 30’ S v obdobju od 1. maja do 31. avgusta. Glede na znanstveno mnenje je primerno sprejeti dodatne popravne ukrepe, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi. Uporabo parangalov več kot štiri morske milje od obale bi bilo treba prepovedati, saj je to običajno orodje za usmerjeni ribolov atlantskega lososa. Poleg tega bi moralo biti dovoljeno na območjih, kjer komercialni ribolov ni dovoljen, pri rekreacijskem ribolovu obdržati le en atlantski losos z obrezano plavutjo na ribiča na dan. Končno, daa bi se izognili napačnemu poročanju, bi bilo treba vse obdržane osebke katere koli vrste rib iztovoriti v celoti, da bi jih bilo mogoče nedvoumno prepoznati.

(13)

Da bi zagotovili popolno uporabo obalnih ribolovnih možnosti, je od leta 2019 uvedena omejena prožnost med območji za atlantskega lososa od podrazdelkov ICES 22–31 do podrazdelka ICES 32. Glede na spremembe ribolovnih možnosti za navedena staleža je primerno, da se ta prožnost zmanjša.

(14)

Uvedba prepovedi ribolova morske postrvi več kot štiri morske milje od obale ter omejitve prilova te vrste na 3 % skupnega ulova morske postrvi in atlantskega lososa je v veliki meri prispevala k občutnemu zmanjšanju prejšnjega znatnega napačnega poročanja ulova pri ribolovu atlantskega lososa, zlasti kot ulova morske postrvi. Navedeno določbo je zato primerno ohraniti, da bi se ohranila nizka raven napačnega poročanja.

(15)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (4), zlasti členov 33 in 34 Uredbe, glede evidentiranja ulova in ribolovnega napora ter prenosu podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti kode za iztovarjanje staležev, za katere velja ta uredba, ki jih morajo države članice uporabljati pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(16)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (5) so bili uvedeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz njenih členov 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in povzročila poslabšanje biološkega statusa staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporabljajo vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(17)

Glede na to, da je biomasa staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja, atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja in trske iz zahodnega Baltskega morja pod Blim ter da so leta 2022 dovoljeni le prilov, znanstveni ribolov in za atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja mali priobalni ribolov, so se države članice, ki imajo delež kvote ustreznega TAC, poleg tega odločile, da za te staleže leta 2022 ne bodo uporabile vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013, tako da ulov leta 2022 ne bo presegel TAC, določenega za trsko iz vzhodnega Baltskega morja, atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja in trsko iz zahodnega Baltskega morja. Glede na to, da je skoraj vsa biomasa rečnih staležev lososa južno od zemljepisne širine 59° 30’ S pod mejno referenčno točko za proizvodnjo (Rlim) in da sta na tem območju v letu 2022 dovoljena le prilov in znanstveni ribolov, so se ustrezne države članice nadalje podobno zavezale glede vsakoletne prilagodljivosti v zvezi z ulovom lososa v glavnem bazenu leta 2022.

(18)

Ribolovno leto za norveškega moliča v razdelku ICES 3a, vodah Velike Britanije razdelka ICES 2a ter vodah Velike Britanije in vodah Unije podobmočja ICES 4 traja od 1. novembra do 31. oktobra. Da se omogoči začetek ribolova 1. novembra 2021 in na podlagi novega znanstvenega mnenja ter po posvetovanju z Združenim kraljestvom, je treba določiti predhodni TAC za norveškega moliča v razdelku ICES 3a, vodah Velike Britanije razdelka ICES 2a ter vodah Velike Britanije in vodah Unije podobmočja ICES 4 za obdobje od 1. novembra 2021 do 31. decembra 2021. Ta predhodni TAC bi bilo treba določiti v skladu z mnenjem ICES, objavljenim 8. oktobra 2021.

(19)

V Uredbi Sveta (EU) 2021/92 (6) se tabela ribolovnih možnosti za skušo v Severnem morju nanaša na vode območij 3a in 4, vode Združenega kraljestva območja 2a, vode Unije območij 3b, 3c in podrazdelkov 22–32 v skladu s Sporazumom o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (7). Vendar v okviru posvetovanj o skuši med obalnimi državami v letu 2021 ni bil dosežen dogovor o ureditvi dostopov med Unijo, Združenim kraljestvom in Norveško. Unija zato nima dostopa do ribolova svoje kvote za skušo v norveških vodah Severnega morja.

(20)

Unija je leta 2021 zaključila pogajanja z Združenim kraljestvom o ribolovnih možnostih in ukrepih upravljanja za nekatere TAC za leto 2021, vključno za skušo, kar ji omogoča, da svojo kvoto za skušo lovi v vodah Združenega kraljestva. Zato bi bilo treba zadevne tabele ribolovnih možnosti ustrezno spremeniti, da bi odražale razmejitev ribolovnega območja v vodah Severnega morja med vodami Združenega kraljestva in Unije.

(21)

Unija v letu 2021 nima dostopa do ribolova svoje kvote za skušo v norveških vodah Severnega morja. Uredba (EU) 2021/92 vključuje tabelo ribolovnih možnosti za skušo v norveških vodah območij 2a in 4a in kvoto 13 359 ton, dodeljeno Danski, bi moralo biti mogoče loviti v vodah Unije in Združenega kraljestva v Severnem morju. V zadevno tabelo ribolovnih možnosti bi bilo treba vstaviti opombo, da se Danski dovoli ribolov te kvote v vodah Unije in Združenega kraljestva v Severnem morju. O tej možnosti je bilo opravljeno posvetovanje z Združenim kraljestvom, katero ni ugovarjalo pristopu, s katerim se omogoča, da se ta kvota lovi v vodah Združenega kraljestva od 12. oktobra 2021.

(22)

Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo na eni strani ter vlado Grenlandije in vlado Danske na drugi strani in Protokol o izvajanju k navedenemu sporazumu (8), določata, da Unija prejme 7,7 % TAC za kapelana, ki se ulovi v grenlandskih vodah podobmočij ICES 5 in 14. Unija je 5. oktobra 2021 od grenlandskih organov prejela informacije, da je ICES v mnenju za kapelana za sezono 2021/2022 kot TAC navedel 904 200 ton. Vlada Grenlandije je glede na znanstveno mnenje in na podlagi dogovora med Grenlandijo, Islandijo in Norveško v zvezi s kapelanom določila kvoto 135 630 ton. V skladu s Protokolom o izvajanju želi Grenlandija Uniji ponuditi 69 623 ton kapelana, kar ustreza 7,7 % celotnega TAC. Navedeni TAC bi bilo treba zdaj določiti na tej podlagi. Poleg tega so Grenlandija, Islandija in Norveška kot del svojega okvirnega dogovora o ohranjanju in upravljanju kapelana sprejele nove dogovore o ribolovni sezoni. Zato je treba upoštevati tudi spremembo ribolovne sezone, ki bi se morala zdaj nanašati na obdobje od 15. oktobra 2021 do 15. aprila 2022.

(23)

Komisija odobri izdajo dovoljenj za ribolov plovilom, ki plujejo pod venezuelsko zastavo, da se jim omogoči ribolov hlastača v vodah Unije ob obali Francoske Gvajane. Namen predlagane spremembe je zagotoviti neprekinjeno izvajanje ribolovnih operacij med postopkom izdaje dovoljenj med dvema letoma pod določenimi pogoji.

(24)

Uredbo (EU) 2021/92 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(25)

Da bi se preprečila prekinitev ribolovnih dejavnosti in da bi se ribičem Unije zagotovilo preživetje, bi bilo treba določbe te uredbe v zvezi z Baltskim morjem uporabljati od 1. januarja 2022. Omejitve ulova iz Uredbe (EU) 2021/92 se uporabljajo od 1. januarja 2021. Določbe, uvedene s to uredbo, v zvezi z navedenimi omejitvami ulova bi se morale zato tudi uporabljati od 1. januarja 2021. Vendar pa bi se morala ta uredba uporabljati za norveškega moliča v razdelku ICES 3a, v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 in vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a od 1. novembra 2021 do 31. oktobra 2022. Glede na potrebo po nadaljevanju trajnostnih ribolovnih dejavnosti in po pravočasnem začetku ustreznega ribolova, da se odpre ribolovna sezona, bi se morale določbe te uredbe v zvezi z omejitvami ulova za šura v norveških vodah Severnega morja in kapelana v grenlandskih vodah podobmočij 5 in 14 uporabljati od 12. oktobra 2021 oziroma 15. oktobra 2021. Ker zadevne ribolovne možnosti še niso bile izčrpane ali pa se bodo povečale s to uredbo, retroaktivna uporaba te uredbe ne vpliva na načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

(1)

Kriza zaradi COVID-19 še naprej povzroča upad zračnega prometa zaradi precejšnjega zmanjšanja povpraševanja po njem in neposrednih ukrepov, ki so jih za zajezitev širjenja COVID-19 sprejele države članice in tretje države. Eurocontrol je poročal, da je bil zračni promet v zračnem prostoru EGP v prvi polovici leta 2021 precej stabilen in je predstavljal približno 38 % zračnega prometa v ustreznem obdobju leta 2019 ter kaže naraščajoč trend. Glede na napoved Eurocontrola naj bi letni povprečni obseg zračnega prometa v letih 2021 in 2022 na podlagi najbolj realističnega napovednega scenarija dosegel 50 % oziroma 72 %.

(2)

Take okoliščine so zunaj nadzora letalskih prevoznikov, posledične prostovoljne ali obvezne odpovedi letalskih storitev s strani letalskih prevoznikov glede na spreminjajoče se povpraševanje pa je potreben ali upravičen odziv nanje.

(3)

V skladu s členom 8(2) Uredbe (EGS) št. 95/93 v povezavi s členom 10(2) morajo letalski prevozniki uporabiti vsaj 80 % zaporedja slotov, ki so jim bili dodeljeni, sicer izgubijo zgodovinsko prednostno razvrstitev teh slotov (t. i. pravilo „uporabi ali izgubi“). Uporaba pravila „uporabi ali izgubi“ je bila zaradi krize zaradi COVID-19 ter za zaščito zdravega finančnega stanja letalskih prevoznikov in preprečitev negativnega okoljskega vpliva praznih ali večinoma praznih letov, ki bi se izvajali samo zaradi ohranjanja letaliških slotov, prekinjena za obdobje od 1. marca 2020 do 28. marca 2021.

(4)

Unija je 16. februarja 2021 glede na nadaljnji vpliv krize zaradi COVID-19 na zračni promet spremenila Uredbo (EGS) št. 95/93, da bi letalske prevoznike dodatno razbremenila od pravila „uporabi ali izgubi“ v poletnem obdobju reda letenja 2021, in sicer je prekinila uporabo pravila še za obdobje od 28. marca 2021 do 30. oktobra 2021.

(5)

Na Komisijo je v skladu s členom 10a(5) Uredbe (EGS) št. 95/93 preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo obdobja prekinitve uporabe pravila „uporabi ali izgubi“ iz člena 10a(3).

(6)

Poleg tega je na Komisijo v skladu s členom 10a(5) Uredbe (EGS) št. 95/93 preneseno pooblastilo, da sprejme delegirane akte za spremembo stopnje uporabe slotov v razponu med 30 % in 70 %, kadar je to nujno potrebno za obravnavo spreminjajočega se vpliva krize zaradi COVID-19 na obseg zračnega prometa.

(7)

Obseg zračnega prometa je v prvi polovici leta 2021 kljub postopnemu povečevanju v primerjavi z istim obdobjem leta 2019 še vedno majhen in znaša okoli 38 % povprečnega obsega zračnega prometa v ustreznem obdobju v letu 2019. Ob priznavanju težav pri natančnem napovedovanju okrevanja obsega zračnega prometa je razumno pričakovati, da bodo razmere v bližnji prihodnosti vztrajale, pri čemer se bo razlika med obsegom zračnega prometa leta 2021 in leta 2019 stalno zmanjševala. Na podlagi štiriletne napovedi Eurocontrola z dne 21. maja 2021 bi po najverjetnejšem scenariju, ki predvideva, da bi cepljenje doseglo učinkovitost leta 2022, letni obseg prometa leta 2021 dosegel povprečno 50 % ustreznega obsega iz leta 2019, leta 2022 pa 72 %. Na podlagi razpoložljivih mesečnih napovedi Eurocontrola za leto 2021 in razpoložljivega letnega povprečja Eurocontrola za leto 2022 naj bi zračni promet v zimskem obdobju reda letenja 2021/2022 znašal 70 % obsega iz leta 2019.

(8)

Podatki, ki sta jih zbrala Svetovna zdravstvena organizacija in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, kažejo, da je vztrajno zmanjševanje zračnega prometa posledica krize zaradi COVID-19. Razpoložljivi podatki kažejo na povezavo med spreminjajočim se številom primerov in odzivi držav članic in tretjih držav na to spreminjajoče se število s sprejetjem ukrepov, ki vplivajo na potovanja z letalom in zmanjšujejo obseg zračnega prometa. Taki ukrepi, ki jih je mogoče uvesti ali odpraviti v zelo kratkem času, prispevajo k negotovosti in negativno vplivajo na zaupanje potrošnikov in njihove navade v zvezi z rezervacijami.

(9)

Zaradi spreminjajočega se števila primerov COVID-19 in možnega širjenja novih različic je v prihajajočem zimskem obdobju reda letenja, ki traja od 31. oktobra 2021 do 26. marca 2022, smiselno pričakovati znatno število odpovedi zaradi krize zaradi COVID-19, če bi morali letalski prevozniki upravljati celotni portfelj slotov za leto 2019 v skladu s členom 8 Uredbe (EGS) št. 95/93.

(10)

Zato je treba obdobje iz člena 10a(3) Uredbe (EGS) št. 95/93 podaljšati za obdobje od 31. oktobra 2021 do 26. marca 2022.

(11)

Povpraševanje po potovanjih bi bilo lahko v času zimskega reda letenja od 31. oktobra 2021 do 26. marca 2022 kljub napredku pri kampanjah cepljenja, večji varnosti pri potovanjih in zmanjšanem številu ukrepov, ki vplivajo na potovanja, še vedno majhno. Vztrajno majhno povpraševanje v zimskem obdobju reda letenja bi bilo lahko znak dolgoročnih strukturnih sprememb na trgu in v vedenju potrošnikov. Zato bi morala stopnja uporabe slotov po eni strani preprečiti nenamerne negativne posledice za finančno stanje letalskih prevoznikov in negativen okoljski vpliv praznih ali večinoma praznih letov, ki bi se izvajali le za ohranitev zgodovinskih pravic do slotov, po drugi strani pa spodbujati letalske prevoznike k učinkoviti uporabi letaliških zmogljivosti ali sprostitvi slotov v pool za druge uporabnike, da bi se zagotovila učinkovita uporaba letaliških zmogljivosti.

(12)

Poleg tega bi bilo treba stopnjo uporabe slotov določiti tako, da bi zagotavljala minimalni obseg storitev, da bi se povečalo zaupanje potnikov, učinkovitost uporabe letaliških zmogljivosti v zimskem obdobju reda letenja 2021/2022 in zanesljivost povezljivosti.

(13)

Pri stopnji uporabe slotov bi bilo treba upoštevati tudi dolgoročne strukturne spremembe na trgu in v vedenju potrošnikov, da bi se trg lahko postopoma prilagodil spreminjajočemu se povpraševanju in da bi se sprostile zmogljivosti za zimsko obdobje reda letenja 2022/2023. Razlog za to je zlasti ta, da so nekateri letalski prevozniki v letu 2020 in začetku leta 2021 uporabljali ad hoc slote, ne da bi prejeli zgodovinske slote.

(14)

Zato je treba za zimsko obdobje reda letenja 2021/2022 določiti 50-odstotno stopnjo uporabe slotov.

(15)

Čeprav se na splošno domneva, da bodo letalski prevozniki začeli obratovati takoj, ko se bo povpraševanje vrnilo, nižji prag uporabe prinaša tveganje, da bi nekateri prevozniki omejili lete na nekaterih letališčih na najmanjšo raven, potrebno samo za ohranitev zgodovinskih pravic do teh slotov v škodo konkurentov, upravljavcev letališč in potrošnikov. Morebitna sprostitev nekaterih letaliških zmogljivosti zaradi te nove stopnje uporabe verjetno ne bo povzročila resnih motenj v poslovanju in omrežjih letalskih prevoznikov, kot bi jih povzročila višja stopnja uporabe.

(16)

Da se zagotovi pravna varnost, zlasti za upravljavce slotov in letalske prevoznike, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Priloga I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 543/2011 (2) določa podrobna pravila glede tržnih standardov za sadje in zelenjavo.

(2)

V letih od 2018 do 2020 je delovna skupina za standarde kakovosti v kmetijstvu Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) pregledala standarde UNECE za papriko (2018 in 2020), namizno grozdje (2019 in 2020), jabolka in hruške (2020). V izogib nepotrebnim oviram za trgovino bi bilo treba splošne in posebne tržne standarde za navedeno sadje in zelenjavo iz Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 uskladiti z novimi standardi UNECE.

(3)

Ob upoštevanju, da so bili revidirani standardi UNECE uspešno predloženi v odobritev državam članicam v skladu s postopkom iz Sklepa Sveta (EU) 2017/2104 z dne 6. novembra 2017 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v delovni skupini UNECE za standarde kakovosti v kmetijstvu (UNECE-WP.7) (3).

(4)

Uredbo (EU) št. 543/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –