26.10.2021

Uradni list Evropske unije

L 378/1

UREDBA (EU) 2021/1873 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. oktobra 2021

o podaljšanju trajanja žlahtniteljskih pravic v Skupnosti za sorte vrste Asparagus officinalis L. ter skupine vrst cvetoče čebulice, grmasto jagodičje in okrasne lesnate rastline

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 118, prvi odstavek, Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tehnične težave pri žlahtnjenju, ki so posledica kompleksne genske podlage ali počasnega oziroma tehnično zapletenega razmnoževanja vrste Asparagus officinalis L. ter skupin vrst cvetoče čebulice, grmasto jagodičje in okrasne lesnate rastline, je treba obravnavati z naložbami v raziskovalne in razvojne dejavnosti. Ko je za to vrsto in te skupine vrst zagotovljeno varstvo žlahtniteljskih pravic, traja več let, da se rastline razmnožijo in je na voljo dovolj razmnoževalnega materiala, da se ustvari primeren dohodek. Zato je čas, v katerem lahko imetnik žlahtniteljskih pravic ustvari dohodek na podlagi tega varstva, omejen. Za spodbujanje naložb v raziskave in razvoj sort te vrste in teh skupin vrst je treba podaljšati obdobje varstva žlahtniteljskih pravic in podpreti dejavnosti žlahtnjenja za razvoj novih sort, da bi se izpolnile potrebe kmetov in potrošnikov ter da bi se soočilo z vplivom podnebnih sprememb. Da bi te naložbe postale dobičkonosne, je potrebnega več časa kot pri veliki večini drugih vrst, kot so kmetijski pridelki, ki imajo pogosto krajšo življenjsko dobo ter večji in širši krog potrošnikov.

(2)

Za tržno uvajanje in uveljavljanje nove sorte vrste Asparagus officinalis L. ter skupin vrst cvetoče čebulice, grmasto jagodičje in okrasne lesnate rastline je potrebnega več časa, da ta nova sorta postane dobičkonosna, kot za druge vrste, saj izkušnje kažejo, da taka nova sorta šele dolgoročno razkrije svojo komercialno vrednost. Zato je pravično povračilo za naložbe v raziskave in razvoj možno samo v relativno pozni fazi varstva te vrste in teh skupin vrst v primerjavi z drugimi vrstami.

(3)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 2100/94 (3) se oblikuje sistem žlahtniteljskih pravic v Skupnosti kot edina in izključna oblika pravic industrijske lastnine Skupnosti za sorte rastlin. V skladu s členom 19(1) navedene uredbe žlahtniteljska pravica v Skupnosti traja do konca 25. koledarskega leta ali pri sortah vinske trte in drevesnih vrstah do konca 30. koledarskega leta po letu podelitve.

(4)

Da bi se vzpostavilo ugodno pravno okolje za doseganje pravičnega povračila, je primerno za nadaljnjih pet let podaljšati trajanje žlahtniteljskih pravic v Skupnosti za sorte vrste Asparagus officinalis L. ter skupine vrst cvetoče čebulice, grmasto jagodičje in okrasne lesnate rastline. To podaljšanje bi se moralo uporabljati za pravice, podeljene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, na ta datum ali po njem.

(5)	Zaradi doslednosti bi se moralo takšno podaljšanje uporabljati za vse žlahtniteljske pravice v Skupnosti za sorte vrste Asparagus officinalis L. ter skupine vrst cvetoče čebulice, grmasto jagodičje in okrasne lesnate rastline.

(6)	Obdobje podaljšanja bi bilo treba skrajšati, če so bile nacionalne lastninske pravice za te sorte v državi članici veljavne pred podelitvijo žlahtniteljske pravice v Skupnosti in so zato žlahtniteljem že prej omogočale izkoriščanje njihovih sort –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Podaljšanje trajanja žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

1. Kot je določeno v členu 19(1) Uredbe (ES) št. 2100/94, se trajanje žlahtniteljskih pravic v Skupnosti za sorte vrste Asparagus officinalis L. ter skupine vrst cvetoče čebulice, grmasto jagodičje in okrasne lesnate rastline podaljša za pet let.

2. Odstavek 1 tega člena ne posega v člen 116(4), četrta alinea, Uredbe (ES) št. 2100/94.

Člen 2

Skrajšanje podaljšanja

Za sorte rastlin, za katere je bila pred podelitvijo žlahtniteljske pravice v Skupnosti podeljena ena ali več nacionalnih žlahtniteljskih pravic, za katere pa ne velja člen 116(4), četrta alinea, Uredbe (ES) št. 2100/94, se podaljšanje trajanja iz člena 1 te uredbe skrajša za najdaljše obdobje, izraženo v celih koledarskih letih, v katerem so veljale katere koli podeljene nacionalne žlahtniteljske pravice v državi članici v zvezi z isto sorto pred podelitvijo žlahtniteljskih pravic v Skupnosti.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 20. oktobra 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. LOGAR

(1) UL C 220, 9.6.2021, str. 86.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 5. oktobra 2021.

(3) Uredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL L 227, 1.9.1994, str. 1).

26.10.2021

Uradni list Evropske unije

L 378/6

SKLEP SVETA (EU) 2021/1875

z dne 22. oktobra 2021

o stališču, ki se v imenu Unije zastopa na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom za dogovor o celotnih dovoljenih ulovih

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 29. aprila 2021 sprejel Sklep (EU) 2021/689 (1) o sklenitvi Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju). Sporazum o trgovini in sodelovanju je začel veljati 1. maja 2021.

(2)

V členu 494 Sporazuma o trgovini in sodelovanju sta se Unija in Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) dogovorila za skupna prizadevanja pri zagotavljanju, da so ribolovne dejavnosti v zvezi s skupnimi staleži v njunih vodah dolgoročno okoljsko trajnostne, ter za prispevek k doseganju gospodarskih in družbenih koristi, ob polnem spoštovanju pravic in obveznosti neodvisnih obalnih držav, kot jih uveljavljata pogodbenici. Skupni cilj pogodbenic je izkoriščanje skupnih staležev na stopnjah, na katerih bi se ohranile in postopno obnovile populacije lovljenih vrst nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY).

(3)	Na podlagi člena 498 Sporazuma o trgovini in sodelovanju pogodbenici opravita letna posvetovanja, da se dogovorita o celotnih dovoljenih ulovih (TAC) za skupne staleže.

(4)	Komisija bi morala opraviti letna posvetovanja v imenu Unije in na podlagi stališč Unije, ki jih določi Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe.

(5)

Redno in polno sodelovanje Sveta in njegovih pripravljalnih teles v postopku letnih posvetovanj z Združenim kraljestvom o določitvi ribolovnih možnosti za zadevne staleže bi bilo treba zagotoviti z obsežnim usklajevanjem in sodelovanjem med Svetom in Komisijo v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami Unije iz člena 13(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(6)	Evropski parlament se nemudoma in izčrpno obvesti na podlagi člena 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(7)

V členu 2(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je določeno, da Unija zagotavlja, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva okoljsko dolgoročno trajnostne in upravljane na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano.

(8)

V členu 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da Unija uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da je njen cilj zagotoviti, da se izkoriščanje živih morskih bioloških virov izvaja na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo MSY.

(9)

V členu 2(5), točka (j), Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da je upravljanje ribištva skladno s ciljem doseganja dobrega okoljskega stanja, kot je določen v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). V členu 2(5), točka (a), Uredbe (EU) št. 1380/2013 v povezavi s členom 7(1), točka (d), navedene uredbe, je nadalje določeno, da Unija postopno odpravlja zavržke, med drugim s spodbujanjem ribolovnih metod, ki prispevajo k bolj selektivnemu ribolovu, preprečevanju in zmanjševanju neželenega ulova v čim večji meri ter ribolovu z majhnim vplivom na morski ekosistem in ribolovne vire.

(10)	V členu 3, točka (c), Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da Unija sprejema ukrepe za upravljanje in ohranjanje, ki temelji na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju.

(11)

V členu 28 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da Unija vodi zunanje odnose na področju ribištva v skladu s cilji in načeli iz členov 2 in 3 navedene uredbe, ter da med drugim dejavno podpira razvoj znanstvenega znanja in svetovanja ter k njemu prispeva. V členu 28 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno tudi, da določbe o zunanji politiki iz dela VI navedene uredbe ne posegajo v posebne določbe, sprejete na podlagi člena 218 PDEU.

(12)	V členu 33 Uredbe (EU) št. 1380/2013 so določeni načela in cilji upravljanja staležev, ki so v skupnem interesu Unije in tretjih držav, ter določbe glede sporazumov o izmenjavi in skupnem upravljanju.

(13)

Zaradi spreminjajoče se narave ribolovnih virov, ki jih zajema Sporazum o trgovini in sodelovanju, in potrebe, da se v stališču Unije upoštevajo nove razmere, vključno z novimi znanstvenimi in drugimi relevantnimi informacijami, predstavljenimi pred ali med letnimi posvetovanji, bi bilo treba oblikovati določbe za vsakoletno določitev podrobnosti stališča Unije v navedenih posvetovanjih. Te določbe bi morale biti v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami Unije iz člena 13(2) PEU.

(14)	Unija lahko v skladu s točko 2(c) Priloge II k Sklepu Sveta (EU) 2021/1765 (5) poskuša evidentirati zadeve, o katerih sta se pogodbenici dogovorili na podlagi posvetovanj iz člena 498 Sporazuma o trgovini in sodelovanju.

(15)	Zato je primerno, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom, saj bi bilo treba rezultate navedenih posvetovanj prenesti v pravo Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom o ribolovnih možnostih za skupne staleže, vključno z globokomorskimi staleži, na podlagi člena 498 Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju), je določeno v Prilogi k temu sklepu.

2. Stališče Unije iz odstavka 1 se podrobneje določi vsako leto v skladu s členom 2.

Člen 2

1. Med celotnim postopkom letnih posvetovanj se zagotovi redna in polna vključenost Sveta z obsežnim usklajevanjem in sodelovanjem med Svetom in Komisijo.

2. Pred začetkom letnih posvetovanj z Združenim kraljestvom in med njimi Komisija sprejme potrebne ukrepe, da se v stališču, izraženem v imenu Unije, upoštevajo najnovejše znanstveno mnenje in druge ustrezne informacije, ki so na voljo, v skladu z načeli in usmeritvami iz Priloge. Stališče je odraženo v pisni evidenci dogovorov med Unijo in Združenim kraljestvom, nastali na podlagi posvetovanj iz člena 498 Sporazuma o trgovini in sodelovanju.

3. V ta namen Komisija Svetu dovolj zgodaj pred letnimi posvetovanji in po potrebi med njimi pošlje pisni dokument, ki temelji na mnenju in informacijah iz odstavka 2, v katerem natančno predstavi predlagano podrobno določitev stališča Unije, da se o podrobnostih stališča, ki bo izraženo v imenu Unije razpravlja in se jih potrdi. Svet med procesom spremlja to vprašanje, Komisija pa mu dovolj zgodaj pred podpisom pisne evidence iz odstavka 2 pošlje stališče Unije za odobritev podrobnih rezultatov letnih posvetovanj.

4. Postopek iz tega člena vključuje usklajevalne sestanke na kraju samem, predstavitve, poročila in razprave ter polno sodelovanje nacionalnih delegacij na letnih posvetovanjih, tudi v okviru delegacije Unije, ter po potrebi na tehničnih sestankih.

5. Če Unija med letnimi posvetovanji ne more doseči dogovora z Združenim kraljestvom in da bi se v stališču Unije upoštevali novi elementi, Komisija zadevo predloži Svetu.

6. Če je po zaključku letnih posvetovanj primerno, da se TAC v letu ali letih, za katera so bili dogovorjeni, spremenijo, Komisija Svetu pravočasno in na podlagi najnovejših znanstvenih in drugih ustreznih informacij ter v skladu z načeli in usmeritvami iz Priloge predloži nov pisni dokument, v katerem natančno predstavi predlagano podrobno določitev stališča Unije o takšni spremembi, da se lahko o podrobnostih stališča, ki bo izraženo v imenu Unije, pred podpisom pisne evidence razpravlja in se jih potrdi.

Člen 3

Ta sklep se uporablja do 30. junija 2027. Sklep se po potrebi oceni in, kadar je to ustrezno, ga Svet na predlog Komisije revidira. Pregled se v vsakem primeru opravi do 30. junija 2023.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. oktobra 2021

Za Svet

predsednik

G. DOVŽAN

(1) Sklep Sveta (EU) 2021/689 z dne 29. aprila 2021 o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani in Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov (UL L 149, 30.4.2021, str. 2).

(2) UL L 149, 30.4.2021, str. 10.

(3) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(4) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(5) Sklep Sveta (EU) 2021/1765 z dne 5. oktobra 2021 o stališču, ki se za obdobje 2021–2026 v imenu Evropske unije zastopa v Specializiranem odboru za ribištvo, ustanovljenem na podlagi Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 355, 7.10.2021, str. 135).

PRILOGA

STALIŠČE, KI SE V IMENU UNIJE ZASTOPA NA LETNIH POSVETOVANJIH Z ZDRUŽENIM KRALJESTVOM ZA DOGOVOR O CELOTNIH DOVOLJENIH ULOVIH

1. NAČELA

Unija si v okviru letnih posvetovanj z Združenim kraljestvom:

(a)

prizadeva zagotoviti, da so dogovorjene ribolovne možnosti skladne z mednarodnim pravom, zlasti z določbami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 ter Sporazuma Združenih narodov glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995;

(b)	prizadeva zagotoviti spoštovanje mednarodnih zavez Unije;

(c)

prizadeva za usklajenost in sinergijo s politikami, ki jih Unija vodi v okviru dvostranskih odnosov na področju ribištva z drugimi tretjimi državami in znotraj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ter zagotavlja skladnost s svojimi drugimi politikami, zlasti na področju zunanjih odnosov, zaposlovanja, okolja, trgovine, razvoja ter raziskav in inovacij;

(d)	zagotovi, da so TAC in drugi z njimi funkcionalno povezani ukrepi določeni tako, da so skladni s Sporazumom o trgovini in sodelovanju ter da dosledno upoštevajo vse ukrepe ali smernice, ki jih določi Specializirani odbor za ribištvo;

(e)

prizadeva za zagotovitev skupne določitve TAC v skladu s ciljem skupne ribiške politike (SRP), in sicer zagotavljanjem, da je ribištvo dolgoročno okoljsko trajnostno in se upravlja na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja, vključno s temeljnim ohranitvenim ciljem SRP, to je MSY, ter veljavnimi večletnimi načrti;

(f)	prizadeva za uskladitev s sklepi Sveta z dne 19. marca 2012 o sporočilu Komisije o zunanji razsežnosti SRP;

(g)	prizadeva za zagotovitev nediskriminatornih pravil za floto Unije na podlagi enakih načel in standardov, kot se uporabljajo v pravu Unije;

(h)	prizadeva za določitev časovnih razporedov letnih posvetovanj o ribolovnih možnostih;

(i)	prizadeva za zagotovitev skladnosti z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti z Direktivo 2008/56/ES, ter z drugimi politikami Unije.

2. USMERITVE

Unija si po najboljših močeh prizadeva doseči dogovor z Združenim kraljestvom o ribolovnih možnostih (TAC in z njimi funkcionalno povezani ukrepi), ki temelji na spodaj opisanem pristopu.

Pri tem Komisija med letnimi posvetovanji tesno sodeluje s Svetom, da bi si:

(a)	prizadevala za določitev TAC, ki temelji na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, da se doseže stopnjo izkoriščanja MSY;

(b)	prizadevala za določitev TAC na podlagi previdnostnega pristopa k ribištvu, kadar tako znanstveno mnenje o stopnjah izkoriščanja MSY ni na voljo;

(c)	prizadevala za preprečevanje prekomernega izkoriščanja zadevnih staležev z določitvijo TAC na ravni, podobni kot v prejšnjih letih, kadar znanstveno mnenje ni na voljo;

(d)

prizadevala za združevanje različnih znanstvenih mnenj za določitev TAC, tudi kadar tako mnenje združuje mnenje o MSY in previdnostno mnenje, v primeru TAC, pri katerih območje, zajeto v mnenju, ne ustreza območjem upravljanja, ali kadar so TAC sestavljeni iz več kot ene vrste, ter si prizadevala poiskati ustrezen pristop za upoštevanje različnih mnenj pri določitvi TAC za raže;

(e)

prizadevala za določitev TAC na podlagi ocene MSY in mnenja o FMSY, v skladu s ciljem MSY, določenim v SRP, in veljavnimi večletnimi načrti; kadar večletni načrti omogočajo uporabo razponov FMSY, kot jih je določil Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), bi si morala Unija prizadevati za uporabo navedenih določb, če so izpolnjeni pogoji iz navedenih večletnih načrtov;

(f)

prizadevala za določitev TAC, ki temelji na previdnostnem pristopu, ki ustreza glavnemu znanstvenemu mnenju ICES s previdnostnim mnenjem za: (i) staleže prilova (v okviru večletnih načrtov); (ii) ciljne staleže (v okviru večletnih načrtov), kadar ICES poda samo previdnostno mnenje; in (iii) TAC z večletnim previdnostnim mnenjem, pri katerih bi si morali prizadevati za stabilnost;

(g)

prizadevala za upoštevanje težavnosti ribolova vseh staležev hkrati v mešanem ribolovu na ravni MSY, zlasti kadar se je težko izogniti pojavu vrst, ki omejujejo ribolov, vključno s TAC s priporočenim ničelnim ulovom za ciljne ali prilovne TAC; Unija bi si morala prizadevati, da se ravni TAC v relevantnih morskih bazenih dopolnijo s popravnimi ukrepi, kadar je to ustrezno v okviru večletnih načrtov;

(h)	prizadevala za določitev TAC v znanstvene namene ali za namene spremljanja, v skladu z znanstvenim mnenjem;

(i)	prizadevala za skladnost z veljavnim pravom Unije v zvezi s posameznimi vrstami in staleži;

(j)	na podlagi znanstvenega mnenja prizadevala za dogovor o tem, za katere vrste naj bo ulov prepovedan, vključno s splošno prepovedjo ribolova globokomorskih morskih psov;

(k)

prizadevala za usklajen pristop k metodi in uporabi prilagoditev dogovorjenih TAC, potem ko se uporabijo izjeme od obveznosti raztovarjanja (izjema de minimis in izjema zaradi visoke stopnje preživetja od obveznosti iztovarjanja celotnega ulova); Unija bi si morala prizadevati za kar najbolj usklajene pristope za take izjeme na način, skladen s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(l)	prizadevala za dogovor o pristopu k ohranjanju brancina v severnih vodah na podlagi znanstvenega mnenja ICES;

(m)	prizadevala za dogovor o drugih ukrepih, funkcionalno povezanih s TAC, zlasti glede obstoječih posebnih pogojev in prožnosti med območji, v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013, zlasti členom 15(8) in (9) Uredbe;

(n)

na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in v skladu s členom 499(4) Sporazuma o trgovini in sodelovanju prizadevala za opredelitev staležev, ki jih je treba obravnavati kot „posebne staleže“ pri določitvi začasnih TAC, kadar se letna posvetovanja ne morejo pravočasno zaključiti v skladu s členom 498(2) Sporazuma o trgovini in sodelovanju;

(o)	prizadevala za dogovor o skupnih zahtevah, naslovljenih na ICES, kadar se ugotovi potreba po dodatnem mnenju;

(p)	prizadevala zagotoviti, da se ravni TAC v skladu z znanstvenim mnenjem določijo pravočasno za začetek ribolovnega leta za pravo peščenko, papalino in norveškega moliča v Severnem morju, kadar ribolovno leto ni enako koledarskemu letu;

(q)	prizadevala za nadaljevanje obstoječega začasnega mehanizma zamenjave kvot, dokler Specializirani odbor za ribištvo ne vzpostavi stalnega mehanizma.

26.10.2021

Uradni list Evropske unije

L 378/12

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/1876

z dne 20. oktobra 2021

o emisijah toplogrednih plinov za vsako državo članico za leto 2019, ki so vključene v Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (1) in zlasti člena 19(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa dodeljene letne emisije za vsako državo članico za vsako leto v obdobju od 2013 do 2020 ter mehanizem za letno oceno skladnosti z navedenimi ravnmi. Dodeljene letne emisije za države članice so navedene v Sklepu Komisije 2013/162/EU (3) in izražene v tonah ekvivalenta CO2. Prilagoditve dodeljenih letnih emisij za vsako državo članico so določene v Izvedbenem sklepu Komisije 2013/634/EU (4).

(2)

Člen 19 Uredbe (EU) št. 525/2013 določa postopek za pregled evidenc držav članic o emisijah toplogrednih plinov za namen ocenjevanja skladnosti z Odločbo št. 406/2009/ES. Letni pregled iz člena 19(2) Uredbe (EU) št. 525/2013 je bil opravljen na podlagi podatkov o emisijah za leto 2019, ki so bili Komisiji sporočeni marca 2021 v skladu s postopki iz poglavja III Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 749/2014 (5) in Priloge XVI k navedeni uredbi.

(3)

Pri skupnih količinah emisij toplogrednih plinov za leto 2019 za vsako državo članico, ki so vključene v Odločbo št. 406/2009/ES, bi bilo treba upoštevati tehnične popravke in popravljene ocene, izračunane med letnim pregledom in vključene v končna poročila o pregledu, pripravljena v skladu s členom 35(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 749/2014.

(4)	Zaradi skladnosti z določbami člena 19(7) Uredbe (EU) št. 525/2013, ki določa datum objave tega sklepa kot začetek štirimesečnega obdobja, v katerem lahko države članice uporabljajo mehanizme prilagodljivosti iz Odločbe št. 406/2009/ES, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Skupne količine emisij toplogrednih plinov za leto 2019 za vsako državo članico, ki so vključene v Odločbo št. 406/2009/ES in določene na podlagi popravljenih podatkov iz evidenc po končanem letnem pregledu iz člena 19(2) Uredbe (EU) št. 525/2013, so navedene v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 20. oktobra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 165, 18.6.2013, str. 13.

(2) Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).

(3) Sklep Komisije 2013/162/EU z dne 26. marca 2013 o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje od 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 90, 28.3.2013, str. 106).

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2013/634/EU z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 292, 1.11.2013, str. 19).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 749/2014 z dne 30. junija 2014 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočajo države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 203, 11.7.2014, str. 23).

PRILOGA

Država članica	Emisije toplogrednih plinov za leto 2019, ki so vključene v Odločbo št. 406/2009/ES (v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida)
Belgija	72 013 554
Bolgarija	25 814 515
Češka	60 543 276
Danska	32 050 593
Nemčija	444 262 722
Estonija	6 208 760
Irska	45 579 575
Grčija	44 744 947
Španija	201 878 747
Francija	336 358 317
Hrvaška	16 058 241
Italija	274 938 773
Ciper	4 377 563
Latvija	8 650 111
Litva	14 298 998
Luksemburg	9 239 043
Madžarska	44 894 942
Malta	1 427 261
Nizozemska	97 096 843
Avstrija	50 218 754
Poljska	209 084 930
Portugalska	41 527 062
Romunija	75 211 340
Slovenija	10 809 900
Slovaška	20 087 964
Finska	29 643 287
Švedska	31 679 703
Združeno kraljestvo	329 100 245

26.10.2021

Uradni list Evropske unije

L 378/15

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/1877

z dne 22. oktobra 2021

o okviru ukrepov za vključevanje programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota za obdobje 2021–2027

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 165(4) in 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (1) in zlasti člena 15 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Evropska solidarnostna enota ter razveljavitvi uredb (EU) 2018/1475 in (EU) št. 375/2014 (2) ter zlasti člena 16(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je večkrat izrazil potrebo po okrepitvi in razširitvi programa Erasmus+. V posvetovanjih o vmesni oceni programa Erasmus+ (2014–2020), uvedenega z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), in o programu, ki naj bi navedeni program nadomestil (4), je bila poleg tega izpostavljena potreba po ohranitvi obsega, strukture in izvedbenih mehanizmov programa Erasmus+. Hkrati je bilo ugotovljeno, da je potrebna vrsta izboljšav, na primer potreba po tem, da bi bil program Erasmus+ bolj vključujoč, enostavnejši in bolj obvladljiv za upravičence.

(2)

Tako v uredbi o programu Erasmus+ kot v uredbi o programu Evropska solidarnostna enota je določeno, da Komisija razvije okvir ukrepov za vključevanje ljudi z manj priložnostmi (5). Glede na podobnosti programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota pri nekaterih obravnavanih ciljnih skupinah (ljudeh z manj priložnostmi v programu Erasmus+ in mladih z manj priložnostmi v programu Evropska solidarnostna enota), skupno naravo izvajalskih struktur obeh programov in podobnosti v strukturi financiranja bi bilo treba vzpostaviti skupen okvir ukrepov za vključevanje.

(3)

V okviru ukrepov za vključevanje bi bilo treba upoštevati področja ukrepanja za svetovne izzive iz Priloge III, točka 4, k Uredbi (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter delovni načrt Evropske unije za šport za obdobje 2021–2024. Organizacije, kot so subjekti, ki prejemajo nepovratna sredstva iz programov, imajo ključno vlogo pri uresničevanju vključevanja, zlasti v smislu organizacijskega razvoja, pridobivanja in krepitve zmogljivosti pri vodenju projektov vključevanja in izpolnjevanju zahtev po dostopnosti, spodbujanja vključevanja po vsej organizaciji ter vzpostavljanja stika z udeleženci in podpiranja udeležencev pred projektom, med njim in po njem.

(4)

V nekaterih primerih je iz finančnih razlogov manj verjetno, da bi ljudje z manj priložnostmi sodelovali v programih, bodisi zaradi svojega ekonomskega položaja bodisi zaradi višjih stroškov udeležbe, ki so posledica njihovega specifičnega položaja, kot je to pogosto v primeru invalidov. V takih primerih bi se njihova udeležba lahko olajšala s ciljno usmerjeno finančno podporo.

(5)	Zaradi nezadostne obveščenosti o razpoložljivosti namenskih ukrepov za ljudi z manj priložnostmi je lahko udeležba teh ciljnih skupin manjša. Okrepiti je treba prizadevanja za večjo seznanjenost ter povečanje njihove ravni obveščenosti in ozaveščenosti o obstoječih priložnostih in dostopu do njih.

(6)

Organizacije so pozvane, da vključevanje in raznolikost obravnavajo v skladu s svojimi potrebami in potrebami svoje skupnosti. Osebje, ki se v svojih organizacijah ukvarja posebej z vprašanji vključevanja in raznolikosti ter z udeleženci z manj priložnostmi, lahko izkoristi sodelovanje s kolegi iz drugih organizacij za podporo ljudem z manj priložnostmi. Organizirajo se lahko različne oblike podpore, kot so usposabljanje ter priložnosti za vzajemno učenje in sledenje na delovnem mestu, da bi se povečala njihova zmogljivost na tem področju.

(7)	Močan podporni pristop za udeležence z manj priložnostmi je ključnega pomena za odpravo ovir za njihovo polno udeležbo v programih.

(8)	Vključevanje in raznolikost sta del meril za izbor vlog za financiranje in dodelitev finančne podpore. V postopku dodelitve nepovratnih sredstev se lahko da prednost kakovostnim projektom, ki dejavno obravnavajo vključevanje in raznolikost ter vključujejo udeležence z manj priložnostmi.

(9)

Z ljudmi z manj priložnostmi bi bilo treba vzpostaviti stik v njihovem lastnem okolju, in sicer tako, da se pristop prilagodi njihovim specifičnim potrebam po informacijah in dostopnosti. Pomembna dejavnika uspeha pri zagotavljanju informacij premalo zastopanim skupinam sta sodelovanje z deležniki, ki delajo s temi ciljnimi skupinami, ter vključevanje uporabnikov na lokalni in regionalni ravni.

(10)	Z namenskimi aktivnostmi spremljanja na podlagi sklopa specifičnih kazalnikov bi bilo treba zagotoviti kvalitativne in kvantitativne podatke za postopno podporo še bolj strateški in ciljno usmerjeni uporabi proračunskih sredstev, razpoložljivih v okviru programov.

(11)	Ukrepi za vključevanje so v nacionalnem okviru lahko že vzpostavljeni. Dopolnjevanje in sinergije z ukrepi, vzpostavljenimi s tem okvirom, lahko prispevajo k večjemu učinku pri vzpostavljanju stika z udeleženci z manj priložnostmi in podpiranju teh udeležencev.

(12)	Ta sklep in akcijski načrti za vključevanje, ki iz njega izhajajo, bi morali spoštovati temeljne pravice in načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (7). Prav tako bi morali zagotavljati polno spoštovanje pravice do nediskriminacije in spodbujati uporabo člena 21 Listine.

(13)

Akterji, ki sodelujejo pri procesu zagotavljanja večje vključujočnosti in raznolikosti v programih Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, so raznovrstni in prispevajo k razvoju idej ter novih ali izboljšanih mehanizmov ter delujejo kot ključni multiplikatorji prizadevanj za vključevanje in raznolikost –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1. Ta sklep vzpostavlja okvir ukrepov za vključevanje za programa Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota za obdobje večletnega finančnega okvira 2021–2027.

2. Določa cilje okvira ter ukrepe in mehanizme, ki naj bi se izvedli.

Člen 2

Cilji okvira ukrepov za vključevanje

1. Splošni cilj okvira ukrepov za vključevanje je olajšati dostop do programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ljudem z manj priložnostmi, zagotoviti uvedbo ukrepov za odpravo ovir, ki bi lahko preprečevale tak dostop, in služiti kot podlaga za nadaljnje smernice za izvajanje, kot so določene v Prilogi. Na podlagi načela, da morata biti programa dostopna vsem, ne glede na ovire, s katerimi se ljudje lahko soočajo, je cilj zagotoviti, da nihče ni prezrt, in prispevati k bolj vključujočim družbam.

2. Okvir ukrepov za vključevanje ima štiri specifične cilje:

(a)	integracija vključevanja in raznolikosti kot horizontalne prednostne naloge in vodilnega načela;

(b)	zagotavljanje ponudbe vključujočih značilnosti in mehanizmov pri zasnovi programov in proračunskih sredstev, dodeljenih njunim ukrepom, ter upoštevanje osredotočenosti na vključevanje in raznolikost v vseh fazah upravljanja programov;

(c)	vzpostavitev skupnega razumevanja o osebah, ki se lahko štejejo za ljudi z manj priložnostmi, in spodbujanje pozitivnega pristopa k raznolikosti;

(d)	podpiranje organizacij upravičenk pri vzpostavljanju več visokokakovostnih projektov, ki obravnavajo vključevanje in raznolikost, ter pri oblikovanju in izvajanju projektov na bolj vključujoč in raznolik način.

3. V Prilogi k temu sklepu je neizčrpen seznam ukrepov, ki jih je Komisija sprejela oziroma jih bo sprejela, da bi zagotovila smernice za izvajanje ukrepov za vključevanje v okviru programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota.

POGLAVJE II

UKREPI ZA VKLJUČEVANJE

Člen 3

Oblike učenja

Programa nudita prožne in dostopne oblike učenja, da se omogoči stik z velikimi ciljnimi skupinami, s čimer se poveča vključevanje ljudi z manj priložnostmi v aktivnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine, športa ter solidarnosti.

Člen 4

Podpora udeležencem z manj priložnostmi

Na voljo se dajo ustrezno financirani mehanizmi, ki udeležencem z manj priložnostmi omogočajo ustrezno pripravo in podporo pred njihovo udeležbo v programih, med njo in po njej, kot so pripravljalni obiski, jezikovna podpora, okrepljeno mentorstvo in inštruiranje.

Člen 5

Podpora organizacijam

Vzpostavijo se mehanizmi, katerih namen je:

(a)

podpirati organizacije pri uresničevanju vključevanja, zlasti v smislu organizacijskega razvoja, dostopnosti in interakcije z udeleženci z manj priložnostmi pred projektom, med njim in po njem. Taki mehanizmi so lahko v obliki podpornih aktivnosti za osebje, ki se ukvarja posebej z vključevanjem in raznolikostjo v organizacijah, kot so možnosti usposabljanja in tematskega mreženja, z namenom sodelovanja pri podpiranju ljudi z manj priložnostmi in zagotavljanja vključujočih izbirnih postopkov;

(b)	podpirati organizacije v njihovi ključni vlogi vzpostavljanja stika s potencialnimi udeleženci z manj priložnostmi in ozaveščanja teh udeležencev o različnih možnostih in podpornih mehanizmih, ki jih ponujata programa.

Člen 6

Finančna podpora

1. Programa udeležencem z manj priložnostmi zagotavljata ustrezne ravni finančne podpore, pri čemer prispevata k odpravi ovir, ki jim preprečujejo, da bi enako kot svoji vrstniki oziroma kolegi sodelovali v aktivnostih programov. Pri tem se upoštevajo najprimernejši mehanizmi za dodelitev take podpore.

2. V okviru programov se da na voljo okrepljena finančna podpora za organizacije, ki delajo z udeleženci z manj priložnostmi, da se priznajo dodatna prizadevanja, ki so vzpostavljena za učinkovito vključevanje teh ciljnih skupin v njihove projektne aktivnosti.

Člen 7

Izbirni postopek

V postopku dodelitve nepovratnih sredstev se lahko da prednost kakovostnim projektom, ki dejavno obravnavajo vključevanje in udeležbo udeležencev z manj priložnostmi.

Člen 8

Do uporabnikov prijazna programska dokumentacija

Programa zagotavljata, da so prijavni in referenčni dokumenti uporabnikom prijazni ter dostopni in na voljo v različnih jezikih. Ti dokumenti so jasno strukturirani in napisani v preprostem jeziku, da se podprejo potrebe ljudi z manj priložnostmi.

Člen 9

Aktivnosti usposabljanja

V okviru programov se lahko zagotovijo finančna sredstva za aktivnosti usposabljanja, namenjene vključevanju ljudi z manj priložnostmi, med drugim za strokovnjake, delavce v stroki, osebje organizacij in udeležence. Namen teh aktivnosti usposabljanja je ustvarjanje priložnosti za izmenjavo dobrih praks, krepitev kompetenc in spodbujanje inovativnih idej v zvezi z ukrepi za vključevanje.

Člen 10

Podporni pristop

Programa zagotavljata kakovostno podporo ukrepom za vključevanje prek nacionalnih agencij programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ter Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (v nadaljnjem besedilu: EACEA), pa tudi prek struktur, kot so podporni centri SALTO (centri za podporo ter priložnosti za napredno učenje in usposabljanje) za vključevanje in raznolikost.

Člen 11

Aktivnosti obveščanja

Informiranje in ozaveščanje o priložnostih, ki jih ponujata programa, in mehanizmih za podporo vključevanju je morda treba izvajati in prilagoditi glede na nacionalne in sektorske okoliščine za vsako kategorijo udeležencev z manj priložnostmi. V ta namen se izvajalske organizacije spodbuja k zagotavljanju ustreznega in dostopnega informativnega gradiva, uvedbi različnih kanalov za vzpostavljanje stika in informiranje, izmenjavi dobrih praks ter proaktivnemu in ciljno naravnanemu navezovanju kontaktov z organizacijami, dejavnimi na področju vključevanja in raznolikosti. Te naloge izvajajo zlasti nacionalne agencije programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. V podporo izvajanju teh nalog se v nacionalnih agencijah imenujejo uslužbenci, pristojni za vključevanje in raznolikost.

POGLAVJE III

SPREMLJANJE IN POROČANJE

Člen 12

Aktivnosti spremljanja

1. Zadevne podatke celotno trajanje programov zbirajo zlasti Komisija, nacionalne agencije programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ter EACEA, in sicer z mešanico virov, kot so orodja IT, ki podpirajo izvajanje programov, ali ankete med udeleženci.

2. Naloge spremljanja izvaja Komisija ob pomoči nacionalnih agencij programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ter EACEA ter z ad hoc analizo, pri čemer se upoštevajo veljavna pravila o varstvu podatkov in postopki za obdelavo občutljivih osebnih podatkov.

Člen 13

Akcijski načrti za vključevanje

1. Nacionalne agencije programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota kot sestavni del svojih programov dela pripravijo akcijske načrte za vključevanje, ki temeljijo na tem okviru ukrepov za vključevanje ter pri katerih se posebej upoštevajo specifični izzivi pri dostopu do programov v nacionalnem kontekstu. Komisiji redno poročajo o napredku pri izvajanju svojega akcijskega načrta za vključevanje.

2. Komisija redno spremlja izvajanje teh akcijskih načrtov za vključevanje.

3. Komisija nacionalnim agencijam po potrebi predloži priporočila in pripombe v zvezi z njihovimi akcijskimi načrti za vključevanje z namenom izboljšati zasnovo in izvajanje vsebine teh akcijskih načrtov ter nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem.

Člen 14

Poročanje

Komisija redno objavlja poročila o napredku pri izvajanju ukrepov za vključevanje, zlasti z vmesno oceno programov in letnim poročanjem.

Člen 15

Dopolnjevanje in sinergije

1. Pri izvajanju ukrepov za vključevanje lahko nacionalne agencije zagotovijo dopolnjevanje z drugimi obstoječimi nacionalnimi ukrepi za vključevanje, da se čim bolj poveča učinek teh prizadevanj na udeležence z manj priložnostmi.

2. Teži se k sinergijam z drugimi skladi Unije in nacionalnimi sredstvi, da se ljudem z manj priložnostmi omogočita večji učinek in okrepljena podpora.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 16

Soustvarjanje

1. Izvajanje teh ukrepov za večjo vključujočnost in raznolikost v programih poteka v duhu soustvarjanja v stalnem dialogu z zadevnimi deležniki, zlasti mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami in mrežami, dejavnimi na področju vključevanja in raznolikosti, strokovnjaki, delavci v stroki in udeleženci samimi, nacionalnimi agencijami programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, EACEA, podpornimi centri SALTO, odborom Erasmus+ ter predstavniki drugih institucij Unije.

2. Ta dialog lahko poteka v najrazličnejših okoljih, od dogodkov na evropski ravni do ad hoc delovnih skupin, ciljno usmerjenih posvetovanj ter priložnosti za usposabljanje in mreženje, bodisi fizično, spletno ali v hibridni obliki.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. oktobra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 189, 28.5.2021, str. 1. V nadaljnjem besedilu: uredba o programu Erasmus+.

(2) UL L 202, 8.6.2021, str. 32. V nadaljnjem besedilu: uredba o programu Evropska solidarnostna enota. Programa Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota sta v nadaljnjem besedilu skupaj imenovana tudi „programa“.

(3) Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(4) Uredba (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (UL L 189, 28.5.2021, str. 1).

(5) „Ljudje z manj priložnostmi“ so opredeljeni v členu 2(25) uredbe o programu Erasmus+ in zelo podobno so „mladi z manj priložnostmi“ opredeljeni v členu 2(4) uredbe o programu Evropska solidarnostna enota. V tem sklepu se imenovani tudi „udeleženci z manj priložnostmi“.

(6) Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(7) V nadaljnjem besedilu: Listina.

PRILOGA

Smernice za izvajanje ukrepov za vključevanje za programa Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota

Komisija lahko v posvetovanju z deležniki nadalje razvije podrobnosti izvajanja ukrepov za vključevanje iz tega sklepa v obliki smernic za izvajanje, ki se dopolnjujejo in posodabljajo skozi celotno trajanje programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota za obdobje 2021–2027.

Naslednje smernice se lahko razvijajo in postopno izpopolnjujejo kot del rednega življenjskega cikla programov:

Programski referenčni dokumenti: Komisija lahko smernice glede načinov izvajanja ukrepov za vključevanje in raznolikost deležnikom zagotovi v dokumentih, kot so razpis za zbiranje predlogov in programska vodnika, v smernicah za strokovnjake, ki ocenjujejo predloge projektov, ter v prijavnih obrazcih in drugih tehničnih dokumentih, kot je strategija za vključevanje in raznolikost (1).

Aktivnosti v okviru upravljanja nacionalnih agencij programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota: Nacionalne agencije v okviru postopka rednega ocenjevanja zagotovijo informacije o učinku svojih nacionalnih načrtov na področju vključevanja in raznolikosti ter o tem, kako prispevajo k splošnim ciljem programov glede vključevanja in raznolikosti na ravni Unije.

Komunikacijsko gradivo in strateške smernice: Poleg programskih referenčnih dokumentov lahko Komisija pripravi dodatne smernice s koristnimi priporočili, zgodbami o uspehu in dobrimi praksami, namenjene nacionalnim agencijam programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ter Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA), organizacijam upravičenkam in potencialnim udeležencem z manj priložnostmi, z namenom kvalitativne podpore izvajanju ukrepov za vključevanje in raznolikost ter ozaveščanja o različnih priložnostih, ki so na voljo. Ta gradiva in smernice se pripravijo s soustvarjanjem z zadevnimi deležniki na tem področju.

Komisija po potrebi ob podpori zadevnih izvajalskih struktur zagotovi širok doseg gradiva iz drugega pododstavka, točka 3. To se izvaja prek namenskih spletišč, kanalov družbenih medijev in drugih oblik komunikacije v duhu zagotavljanja prepoznavnosti in ozaveščenosti med potencialnimi upravičenci in udeleženci z manj priložnostmi ter spodbujanja dejavnega udejstvovanja teh potencialnih upravičencev in udeležencev z manj priložnostmi v procesu soustvarjanja večje vključujočnosti in raznolikosti v programih Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota.

(1) https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/implementation-guidelines-erasmus-and-european-solidarity-corps-inclusion-and-diversity_sl

26.10.2021

Uradni list Evropske unije

L 378/22

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/1878

z dne 25. oktobra 2021

o imenovanju registra vrhnje domene .eu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/517 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o izvajanju in delovanju vrhnjega domenskega imena .eu ter spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 733/2002 in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004 (1) ter zlasti člena 8 Uredbe,

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1083 z dne 14. maja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/517 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo meril za upravičenost in izbiro ter postopka za določitev registra vrhnjega domenskega imena .eu in zlasti člena 9(3) Uredbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija imenuje register, ki bo zadolžen za organizacijo, upravljanje in vodenje vrhnje domene .eu na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega izbirnega postopka. Komisija organizira izbirni postopek v dveh fazah, pri čemer Komisija najprej oceni upravičenost vložnikov in nato razvrsti upravičene vložnike na podlagi meril za izbor, opredeljenih v Delegirani uredbi (EU) 2020/1083.

(2)	Zdajšnja pogodba za organizacijo, upravljanje in vodenje vrhnje domene .eu med Komisijo in registrom je bila podpisana 10. oktobra 2014 za obdobje petih let in nato leta 2019 podaljšana za nadaljnja tri leta. Veljati bo prenehala 12. oktobra 2022.

(3)	Komisija je objavila razpis za izbiro registra vrhnje domene .eu (2021-026011) v Uradnem listu Evropske unije1. marca 2021, pri čemer je organizacije, ki želijo biti zadolžene za organizacijo, upravljanje in vodenje vrhnje domene .eu, pozvala k predložitvi vlog.

(4)	Razpis je bil zaključen 18. maja 2021 in prejetih je bilo pet vlog.

(5)

V prvi fazi izbirnega postopka je Komisija ocenila odsotnost meril za izključitev in ali vložniki izpolnjujejo merila za upravičenost. Ugotovljeno je bilo, da so štiri vloge upravičene. Seznam upravičenih vložnikov je bil objavljen 9. julija 2021, Komisija pa je vsakega vložnika obvestila o rezultatih prve faze postopka.

(6)

V drugi fazi postopka je Komisija ocenila upravičene vložnike in jih razvrstila na podlagi meril za izbor. Preučila je vloge in pripravila preglednico s posameznimi ocenami vsake vloge. Kakovost vlog je bila ocenjena v skladu z oddelkom 3.2 razpisa glede na kakovost predlagane storitve, ustrezno raven človeških in tehničnih virov, predlaganih za opravljanje nalog registra, ter predlagano finančno stanje in ustreznost za izpolnjevanje nalog registra. Komisiji so pri analizi vlog pomagali zunanji neodvisni strokovnjaki.

(7)

Komisija je razvrstila vložnike. Prvo razvrščenega vložnika, Evropski register internetnih domen (EURid), bi bilo treba imenovati za naslednji register vrhnje domene .eu in ga pozvati, naj začne pogajanja za podpis pogodbe v skladu z razpisom za izbor. Za tako pogodbo morajo veljati načela iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/857 (3).

(8)	Kadar se pogajanja o pogodbi med uspešnim kandidatom in naročnikom zaključijo brez sklenitve pogodbe, bo Komisija v skladu s členom 10 Delegirane uredbe (EU) 2020/1083 za register imenovala naslednjega razvrščenega vložnika –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Evropski register internetnih domen (EURid) je register vrhnje domene .eu, ki je pooblaščen za organizacijo, upravljanje in vodenje vrhnje domene .eu v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) 2019/517 in ob upoštevanju določb člena 2.

Člen 2

Komisija z Evropskim registrom internetnih domen (EURid) sklene pogodbo, v kateri se podrobno opredelijo pogoji, v skladu s katerimi Komisija nadzira organizacijo, upravljanje in vodenje vrhnje domene .eu s strani registra, v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) 2019/517.

Če se pogajanja o pogodbi med Evropskim registrom internetnih domen (EURid) in Komisijo zaključijo brez sklenitve pogodbe, se za register v skladu s členom 10 Delegirane uredbe (EU) 2020/1083 imenuje naslednji razvrščeni vložnik.

Koncesija za storitve se prvič sklene za pet let in se lahko enkrat podaljša za dodatnih pet let.

Člen 3

Izvedbeni sklep Komisije 2014/207/EU (4) se razveljavi.

Člen 4

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 25. oktobra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 91, 29.3.2019, str. 25.

(2) UL L 239, 24.7.2020, str. 1.

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/857 z dne 17. junija 2020 o določitvi načel, ki se vključijo v pogodbo med Evropsko komisijo in registrom za vrhnjo domeno .eu v skladu z Uredbo (EU) 2019/517 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 195, 19.6.2020, str. 52).

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/207/EU z dne 11. aprila 2014 o imenovanju registra domene.eu najvišje ravni (UL L 109, 12.4.2014, str. 41).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 378

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 26. oktober 2021

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2021/1873 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2021 o podaljšanju trajanja žlahtniteljskih pravic v Skupnosti za sorte vrste Asparagus officinalis L. ter skupine vrst cvetoče čebulice, grmasto jagodičje in okrasne lesnate rastline	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1874 z dne 25. oktobra 2021 o popravku nemške jezikovne različice Uredbe (EU) 2018/395 o podrobnih pravilih za operacije z baloni in licenciranje letalske posadke za balone ter Izvedbene uredbe (EU) 2018/1976 o podrobnih pravilih za operacije z jadralnimi letali in licenciranje letalske posadke za jadralna letala	4
	SKLEPI
*	Sklep Sveta (EU) 2021/1875 z dne 22. oktobra 2021 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom za dogovor o celotnih dovoljenih ulovih	6
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1876 z dne 20. oktobra 2021 o emisijah toplogrednih plinov za vsako državo članico za leto 2019, ki so vključene v Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta	12
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1877 z dne 22. oktobra 2021 o okviru ukrepov za vključevanje programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota za obdobje 2021–2027 ( 1 )	15
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1878 z dne 25. oktobra 2021 o imenovanju registra vrhnje domene .eu ( 1 )	22


	(1) Besedilo velja za EGP.