(1)

Oceno, ali osebe poslujejo za svoj račun ali opravljajo investicijske storitve z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji kot pomožno dejavnost k svoji glavni dejavnosti, bi bilo treba opraviti na ravni skupine. V skladu z opredelitvijo iz člena 2(11) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) skupina zajema obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetja. Za namene te uredbe vključuje subjekte, ki imajo sedež v Uniji in v tretjih državah ne glede na to, ali ima skupina sedež v Uniji ali zunaj nje.

(2)

Oceno bi bilo treba opraviti s tremi alternativnimi testi (testi pomožne dejavnosti), ki temeljijo na trgovalni dejavnosti oseb znotraj skupine. S testi bi bilo treba določiti, ali osebe znotraj skupine poslujejo za svoj račun. Če navedene osebe opravljajo investicijske storitve z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji v tako velikem obsegu glede na glavno dejavnost skupine, da teh dejavnosti ni mogoče šteti za pomožne dejavnosti na ravni skupine, bi morale navedene osebe pridobiti dovoljenje za investicijsko podjetje. Da bi se upoštevala ekonomska realnost heterogenih skupin, ki morajo oceniti, ali je njihovo trgovanje pomožno k njihovim glavnim dejavnostim, bi bilo treba tem osebam omogočiti, da se odločijo, katerega od treh alternativnih testov bodo opravile, da bi ugotovile, ali je njihova trgovalna dejavnost pomožna h glavni dejavnosti za določeno skupino. Če je na podlagi katerega koli od navedenih testov trgovalna dejavnost osebe pomožna dejavnost, bi jo bilo treba šteti za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti za namene člena 2(1)(j) Direktive 2014/65/EU.

(3)

V skladu s prvim alternativnim testom naj bi bila dejavnost osebe pomožna h glavni dejavnosti, če je njena neto neporavnana nominalna izpostavljenost izvedenim finančnim instrumentom na blago ali pravicam do emisije oziroma njihovim izvedenim finančnim instrumentom za denarno poravnavo, s katerimi se trguje v Uniji, razen izvedenih finančnih instrumentov na blago ali pravic do emisije oziroma njihovih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, pod letnim pragom 3 milijarde EUR (test praga de minimis).

(4)

Pri drugem alternativnem testu se primerja obseg trgovalne dejavnosti osebe glede na celotno trgovalno dejavnost skupine v Uniji (test trgovanja). Obseg trgovalne dejavnosti osebe bi bilo treba določiti z odbitkom vsote obsega poslov, ki se izvajajo za namene likvidnosti ali obvladovanja tveganja znotraj skupine, objektivno merljivega zmanjšanja tveganj, neposredno povezanih s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, ali izpolnjevanja obveznosti za zagotavljanje likvidnosti na mestu trgovanja (prednostni posli), od obsega celotne trgovalne dejavnosti, ki jo opravlja oseba. Pogodbe, pri katerih ima oseba v skupni, ki je stranka v kateri koli od teh pogodb, dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), bi se morale odšteti od trgovalne dejavnosti osebe. Celotna trgovalna dejavnost skupine v Uniji vključuje prednostne posle in pogodbe, pri katerih ima oseba v skupni, ki je stranka v kateri koli izmed teh pogodb, dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali Direktivo 2013/36/EU.

(5)

Velikost trgovalne dejavnosti bi bilo treba določiti glede na bruto nominalno vrednost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago, pravicah do emisije in njihovih izvedenih finančnih instrumentih v Uniji na podlagi drsečega povprečja iz predhodnih treh letnih obdobij.

(6)

Obseg trgovalne dejavnosti, ki se uporablja kot parameter v okviru testa trgovanja, se uporablja kot nadomestek za poslovno dejavnost, ki jo oseba ali skupina opravlja kot svojo glavno dejavnost. Uporaba tega nadomestka bi morala biti za osebe enostavna in stroškovno učinkovita, saj temelji na podatkih, ki jih je treba že zbrati za namene skladnosti, na primer za poročanje o poslih, hkrati pa omogoča smiseln test.

(7)

Ta nadomestek je primeren, ker bo razumen, tveganju nenaklonjen subjekt, kot je proizvajalec, predelovalec ali potrošnik blaga ali uporabnik pravic do emisije, zavaroval obseg poslovne dejavnosti, ki jo izvaja kot glavno dejavnost, z enakovrednim obsegom izvedenih finančnih instrumentov na blago, pravic do emisije ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov. Zato je obseg vseh njegovih trgovalnih dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjen v bruto nominalni vrednosti osnovnega instrumenta, ustrezen nadomestek za obseg glavne dejavnosti skupine. Ker skupine, katerih glavne dejavnosti niso povezane z blagom ali pravicami do emisije, izvedenih finančnih instrumentov na blago ali pravice do emisij ne bi uporabljale kot orodja za zmanjševanje tveganja, se njihovo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti ne bi smelo šteti za zavarovanje.

(8)

Vendar uporabe izvedenih finančnih instrumentov na blago kot orodja za zmanjševanje tveganja ni mogoče šteti za popoln nadomestek za vse poslovne dejavnosti, ki jih oseba ali skupina opravlja kot svojo glavno dejavnost, saj morda ne upošteva drugih naložb v fiksna sredstva, ki niso povezane s trgi izvedenih finančnih instrumentov.

(9)

Drugi test morda ne meri ustrezno glavne dejavnosti oseb, ki imajo precejšne naložbe v kapital, sorazmerne z njihovo velikostjo, na primer za izgradnjo infrastrukturnih objektov ter transportnih in proizvodnih zmogljivosti. Prav tako ne pripoznava naložb, ki jih ni mogoče zavarovati na finančnih trgih. Zato je treba določiti tretjo metodo, pri kateri se uporablja metrika na podlagi uporabljenega kapitala za merjenje, ali je ta trgovalna dejavnost pomožna h glavni dejavnosti skupine.

(10)

Tretji alternativni test, tj. test uporabljenega kapitala, je na voljo, da se upošteva ekonomska realnost heterogenih skupin, ki morajo oceniti, ali je njihovo trgovanje pomožno k njihovim glavnim dejavnostim, vključno s skupinami, ki izvajajo precejšnje naložbe v kapital, sorazmerne z njihovo velikostjo, na primer za izgradnjo infrastrukturnih objektov ter transportnih in proizvodnih zmogljivosti kot tudi naložbe, ki jih ni mogoče enostavno zavarovati na finančnih trgih. Ker trije alternativni testi upoštevajo različne osnovne ekonomske realnosti različnih skupin, bi morali biti vsi testi enako primerne, alternativne in neodvisne metode za določitev, ali je trgovalna dejavnost pomožna h glavni dejavnosti določene skupine. Če se na podlagi katerega koli od navedenih testov ugotovi, da je trgovalna dejavnost osebe pomožna dejavnost, bi jo bilo treba šteti za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti za namene člena 2(1)(j) Direktive 2014/65/EU.

(11)

Pri tretjem testu se kot nadomestek za obseg pomožnih dejavnosti, ki jih opravljajo osebe v skupini, uporablja ocenjeni kapital, ki bi ga morala imeti nefinančna skupina glede na tržno tveganje, inherentno v njenih pozicijah, ki izhaja iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji, razen tveganja iz prednostnih poslov. V skladu z okvirom, razvitim pod okriljem Baselskega odbora za bančni nadzor in uvedenim v Uniji z Direktivo 2013/36/EU, se za pozicije uporablja sorazmerno tehtanje, ki temelji na nominalnem kapitalu. Znotraj tega okvira bi se morale neto pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago, pravici do emisije ali njenem izvedenem finančnem instrumentu v Uniji določiti s pobotom dolgih in kratkih pozicij v določeni vrsti pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu, pogodbi o pravicah do emisij ali pogodbi o njihovih izvedenih finančnih instrumentih, kot so standardizirane terminske pogodbe, opcije, nestandardizirane terminske pogodbe ali nakupni boni. Pri določanju neto pozicij bi bilo treba pobot opraviti ne glede na mesto trgovanja s pogodbo, nasprotno stranko v pogodbi ali dospelost pogodbe. Bruto pozicija v zadevni pogodbi o izvedenem finančnem instrumentu na blago, pogodbi o pravici do emisije ali pogodbi o njenem izvedenem finančnem instrumentu bi se po drugi strani morala izračunati z dodajanjem neto pozicij vrst pogodb, ki se nanašajo na določeno blago ali pravico do emisije ali njihov izvedeni finančni instrument. V tem kontekstu neto pozicij v določeni vrsti pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu na blago, pogodbi o pravici do emisije ali pogodbi o njenem izvedenem finančnem instrumentu ne bi smeli pobotati med seboj.

(12)

Pri tretjem testu bi se moral znesek ocenjenega kapitala skupine primerjati z dejanskim zneskom uporabljenega kapitala te skupine, ki bi moral odražati obseg njene glavne dejavnosti. Uporabljen kapital bi se moral izračunati na podlagi vsote vseh sredstev skupine, od katerih se odšteje njen trenutni dolg. Navedeni trenutni dolg bi moral zajemati dolg, ki zapade v plačilo v dvanajstih mesecih.

(13)

Testi pomožne dejavnosti so utemeljeni s tem, da se tako preveri, ali bi morale osebe znotraj skupine, ki nimajo dovoljenja v skladu z Direktivo 2014/65/EU, zaprositi za dovoljenje zaradi sorazmernega ali absolutnega obsega svoje dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji. Testi pomožne dejavnosti določijo obseg dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji, ki jih osebe znotraj skupine lahko opravljajo brez dovoljenja v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ker so te dejavnosti pomožne h glavni dejavnosti skupine. Zato je obseg pomožne dejavnosti skupine primerno izračunati z uporabo meril, ki za vse tri teste izključujejo dejavnost, ki jo opravljajo člani skupine, ki imajo dovoljenje v skladu z navedeno direktivo, da se oceni velikost resnične pomožne dejavnosti, ki jo opravljajo člani skupine brez dovoljenja.

(14)

Da se udeležencem na trgu omogoči, da načrtujejo in opravljajo svoje posle na razumen način ter upoštevajo sezonske vzorce dejavnosti, bi moral izračun v okviru alternativnih testov za določitev, kdaj se dejavnost šteje za pomožno h glavni dejavnosti, temeljiti na obdobju treh let. Zato bi subjekti morali vsako leto oceniti, ali kršijo enega od treh pragov treh alternativnih testov, tako, da izračunajo enostavno povprečje za tri leta na drseči podlagi. Ta obveznost ne bi smela posegati v pravico pristojnega organa, da v katerem koli trenutku zahteva poročilo osebe o podlagi, na osnovi katere oseba meni, da je njena dejavnost za namene točk (i) in (ii) člena 2(1)(j) Direktive 2014/65/EU pomožna dejavnost k njeni glavni dejavnosti.

(15)

Posle, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, in posle znotraj skupine bi bilo treba obravnavati v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar se Delegirana uredba Komisije (EU) št. 149/2013 (5) v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, sklicuje le na izvedene finančne instrumente, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, medtem ko člen 2(4) Direktive 2014/65/EU zajema izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestih trgovanja. Zato je primerno, da se pri testih pomožne dejavnosti, ki v enaki meri zajamejo izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, in izvedene finančne instrumente, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, v zvezi s posli, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, upoštevajo tudi izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na reguliranih trgih.

(16)

V nekaterih okoliščinah, na primer kadar obstoječa tržna likvidnost ni zadostna ali ustrezna pogodba o izvedenih finančnih instrumentih ni na voljo, poslovnega tveganja morda ni mogoče zavarovati z uporabo neposredno povezane pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, tj. pogodbe z isto osnovo in datumom poravnave, kot veljata za krito tveganje. V takem primeru bi moralo biti osebi dovoljeno, da za kritje izpostavljenosti uporabi nadomestno zavarovanje pred tveganjem, in sicer prek tesno povezanega instrumenta, na primer instrumenta z drugačnim, vendar zelo podobnim osnovnim sredstvom. Poleg tega lahko osebe, ki sklenejo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, uporabijo makro zavarovanje ali zavarovanje portfeljev za zavarovanje tveganja v zvezi z njihovimi splošnimi tveganji ali splošnimi tveganji skupine. Te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago z makro zavarovanjem, zavarovanjem portfeljev ali nadomestnim zavarovanjem bi morale pomeniti zavarovanje za namene testov pomožne dejavnosti. Kadar oseba, ki opravlja teste pomožne dejavnosti, uporablja zavarovanje portfelja ali makro zavarovanje, morda ne bo mogla vzpostaviti neposredne povezave med specifičnim poslom z izvedenim finančnim instrumentom na blago in specifičnim tveganjem, neposredno povezanim s poslovnimi dejavnostmi in dejavnostmi financiranja zakladnice, sklenjenim zaradi zavarovanja posla. Tveganja, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi in dejavnostmi financiranja zakladnice, so lahko kompleksne narave, npr. več geografskih trgov, več produktov, obdobij ali subjektov. Portfelj pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjenih za blaženje teh tveganj, lahko izhaja iz kompleksnih sistemov obvladovanja tveganja. V takšnih primerih bi morali sistemi obvladovanja tveganja preprečiti, da bi se posli, ki niso namenjeni zavarovanju, razvrstili med posle, ki so namenjeni zavarovanju, ter zagotoviti dovolj razčlenjen vpogled v portfelj za zavarovanje, da se prepoznajo špekulativne komponente in se upoštevajo pri pragovih. Za pozicije se ne bi smelo šteti, da zmanjšujejo tveganja, povezana s poslovno dejavnostjo, zgolj zato, ker so na splošno del portfelja za zmanjševanje tveganj.

(17)

Tveganje se lahko sčasoma spremeni, zato bo morda treba za prilagoditev spremembam tveganja izvedene finančne instrumente na blago ali na pravice do emisije, ki so bili prvotno izvršeni za zmanjšanje tveganja, povezanega s poslovno dejavnostjo, pobotati z uporabo dodatnih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago ali na pravice do emisije. Posledično se lahko zavarovanje pred tveganjem doseže s kombinacijo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago ali na pravice do emisije, vključno s pobotom pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki poravnajo tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki niso več povezane s poslovnim tveganjem. Poleg tega razvoj tveganja, ki je bilo obravnavano z vključitvijo pozicije v izvedeni finančni instrument na blago ali na pravice do emisije za zmanjšanje zadevnega tveganja, pozneje ne bi smel privesti do tega, da bi bila zadevna pozicija ponovno ocenjena, in sicer kot posel, ki prvotno ni bil prednosten.

(18)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/592 (6) dopolnjuje Direktivo 2014/65/EU v zvezi z merili za ugotavljanje, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti. Navedena direktiva je bila spremenjena 16. februarja 2021 z Direktivo (EU) 2021/338 evropskega parlamenta in Sveta (7), tako da so bile opredeljene nove določbe v zvezi z izvzetjem pomožne dejavnosti in testi pomožne dejavnosti ter je bila Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, ki določa merila za ugotavljanje, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti na ravni skupine. Zlasti je bil odpravljen test celotnega trga, saj se je področje izvedenih finančnih instrumentov na blago v Uniji spremenilo do te mere, da s tem testom subjekti ne bi bili več upravičeni do izvzetja pomožne dejavnosti, tudi če se njihovo poslovanje ne bi spremenilo. Poleg tega se uvede test praga de minimis in se spremenijo pragovi za test trgovanja in test uporabljenega kapitala. Delegirano uredbo (EU) 2017/592 bi bilo zato treba razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo.

(a)

izvedene finančne instrumente na blago, ki se nanašajo na blago ali osnovni instrument iz točk 5, 6, 7 in 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(b)

pravice do emisije iz oddelka C 11 Priloge I k Direktivi 2014/65/EU ali njihove izvedene finančne instrumente iz oddelka C 4 Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 20. januarja 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/102 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025. Svet je 19. maja 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/682 (3) o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Italijanske republike. Svet je 7. decembra 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/2076 (4) o imenovanju dveh nadomestnih članov Odbora regij na predlog Italijanske republike.

(3)

Zaradi odstopov Massimiliana FEDRIGE, Christiana SOLINASA in Donata TOME ter zaradi konca nacionalnega mandata, na podlagi katerega je bilo predlagano imenovanje Manuele BORE, Enrica ROSSIJA in Alessandre SARTORE, so se sprostila mesta šestih članov Odbora regij.

(4)

Zaradi odstopov Vincenza DE LUCE, Domenica GIANNETTE in Arna KOMPATSCHERJA ter zaradi konca nacionalnega mandata, na podlagi katerega je bilo predlagano imenovanje Pierluigija MARQUISA, so se sprostila mesta štirih nadomestnih članov Odbora regij.

(5)

Italijanska vlada je za člane Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala naslednje predstavnike regionalnih skupnosti, ki so izvoljeni v regionalno skupnost: Guida CASTELLIJA, Assessore della Regione Marche (deželni odbornik dežele Marke), Micheleja EMILIANA, Presidente della Regione Puglia (predsednik dežele Apulije) in Eugenia GIANIJA, Presidente della Regione Toscana (predsednik dežele Toskana).

(6)

Italijanska vlada je za nadomestnega člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala Nicolo CAPUTA, ki je predstavnik regionalne skupnosti, ki je politično odgovoren izvoljeni skupščini, Assessore della Regione Campania (deželni odbornik dežele Kampanija).

(7)

Italijanska vlada je za nadomestnega člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala Luciana Emilia CAVERIJA, ki je predstavnik regionalne skupnosti, politično odgovoren izvoljeni skupščini, Assessore e Consigliere della Regione autonoma Valle d’Aosta (deželni odbornik in svetnik avtonomne dežele Doline Aoste).

(8)

Italijanska vlada je za člana Odbora regij za obdobje do 31. oktobra 2023 predlagala Arna KOMPATSCHERJA, ki je predstavnik regionalne skupnosti, politično odgovoren izvoljeni skupščini, Consigliere della Provincia autonoma di Bolzano – Presidente della Regione Trentino Alto-Adige e della Provincia autonoma di Bolzano (svetnik avtonomne pokrajine Bolzano – predsednik dežele Južne Tirolske in avtonomne pokrajine Bolzano).

(9)

Italijanska vlada je za nadomestnega člana Odbora regij za obdobje do 28. februarja 2024 predlagala Christiana SOLINASA, ki je predstavnik regionalne skupnosti, politično odgovoren izvoljeni skupščini, Presidente della Regione Sardegna (predsednik dežele Sardinije).

(10)

Italijanska vlada je za člana Odbora regij za obdobje do 31. oktobra 2024 predlagala Donatello TESEI, ki je predstavnica regionalne skupnosti, politično odgovorna izvoljeni skupščini, Presidente della Regione Umbria (predsednica dežele Umbrije).

(11)

Italijanska vlada je za nadomestnega člana Odbora regij za obdobje do 30. aprila 2023 predlagala Donata TOMO, ki je predstavnik regionalne skupnosti, politično odgovoren izvoljeni skupščini, Presidente della Regione Molise (predsednik dežele Molise).

(12)

Italijanska vlada je za člana Odbora regij do 31. marca 2023 predlagala Nicolo ZINGARETTIJA, ki je predstavnik regionalne skupnosti, politično odgovoren izvoljeni skupščini, Presidente della Regione Lazio (predsednik dežele Lacija) –

(a)

za člane:

ter

(b)

za nadomestne člane:

(1)

Na podlagi člena 300(3) Pogodbe je Odbor regij sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Svet je 10. decembra 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/2157 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025.

(3)

Zaradi konca nacionalnega mandata, na podlagi katerega je bilo predlagano imenovanje Ignacia Jesúsa AGUADA CRESPA, in odstopa Mikela IRUJA AMEZAGE, sta se sprostili mesti nadomestnih članov Odbora regij.

(4)

Španska vlada je za nadomestna člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2025, predlagala naslednja predstavnika regionalnih skupnosti, ki sta politično odgovorna izvoljeni skupščini: Joséja Francisca HERRERO ANTONAYO, Director General de Cooperación con el Estado y la Unión Europea, Comunidad de Madrid (generalnega direktorja za sodelovanje z državo in Evropsko unijo, skupnost Madrid), in Sergia PÉREZA GARCÍO, Director General de Acción Exterior, Gobierno de Navarra (generalnega direktorja za zunanje zadeve, vlada Navarre) –

—

José Francisco HERRERA ANTONAYA, Director General de Cooperación con el Estado y la Unión Europea, Comunidad de Madrid (generalni direktor za sodelovanje z državo in Evropsko unijo, skupnost Madrid);

—

Sergio PÉREZ GARCÍA, Director General de Acción Exterior, Gobierno de Navarra (generalni direktor za zunanje zadeve, vlada Navarre).

(1)

Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu) je Unija sklenila s Sklepom Sveta (EU) 2020/135 (1) in je začel veljati 1. februarja 2020.

(2)

Člen 164(5), točka (d), Sporazuma o izstopu pooblašča skupni odbor, da sprejme sklepe o spremembi navedenega sporazuma, če so take spremembe potrebne za popravljanje napak, odstranjevanje izpuščenega ali drugih pomanjkljivosti ali obravnavanje razmer, ki v času podpisa Sporazuma niso bile predvidene, in če se s takimi sklepi ne spreminjajo bistvene sestavine navedenega sporazuma. V skladu s členom 166(2) Sporazuma o izstopu so sklepi, ki jih sprejme skupni odbor, zavezujoči za Unijo in Združeno kraljestvo, Unija in Združeno kraljestvo pa morata izvajati te sklepe, ki imajo enak pravni učinek kot Sporazum o izstopu.

(3)

Po pomoti v delu I Priloge I k Sporazumu o izstopu nista navedena en sklep in eno priporočilo Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti. Štirje drugi sklepi in eno priporočilo so bili sprejeti pred koncem prehodnega obdobja. Te sklepe in priporočili bi bilo zato treba dodati v navedeno prilogo.

(4)

Skupni odbor bi moral na podlagi člena 164(5), točka (d), Sporazuma o izstopu sprejeti sklep, s katerim se popravijo ti izpusti in pomanjkljivosti.

(5)

Zato je primerno, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v skupnem odboru –

(1)

Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu) je bil sklenjen s Sklepom Sveta (EU) 2020/135 (1) in je začel veljati 1. februarja 2020.

(2)

Skupni odbor je na podlagi člena 171(1) Sporazuma o izstopu do konca prehodnega obdobja, določenega v okviru Sporazuma o izstopu, sestavil seznam 25 oseb, ki so pripravljene in sposobne za članstvo v arbitražnem senatu. Skupni odbor zagotovi, da seznam vedno izpolnjuje navedene zahteve.

(3)

Na podlagi člena 171(2) Sporazuma o izstopu na seznamu ni oseb, ki so člani, uradniki ali drugi uslužbenci institucij Unije, vlade države članice ali vlade Združenega kraljestva.

(4)

Ena od oseb s seznama, ki jih je predlagala Unija, je bila imenovana za generalno pravobranilko na Sodišču Evropske unije in zato ne izpolnjuje več zahtev za arbitra v skladu s Sporazumom o izstopu.

(5)

Zato je treba to osebo nadomestiti s kandidatom z rezervnega seznama kandidatov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot člani Unije v arbitražnem senatu v okviru sporazuma o izstopu, kakor je določen v Prilogi II k Sklepu Sveta (EU) 2020/2232 (2).

(6)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v skupnem odboru –

(1)

Satelitski center Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Satcen) je agencija Unije, pridružena koordiniranim organizacijam. V skladu z nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi bilo treba kadrovske predpise Satelitskega centra Evropske unije, ki jih je Svet sprejel 15. maja 2017 s Sklepom (SZVP) 2017/824 (2) (v nadaljnjem besedilu. kadrovski predpisi Satcena), uskladiti s Kadrovskimi predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenimi z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (3), pa tudi s Kadrovskimi predpisi Evropske obrambne agencije (4). Zlasti bi morali kadrovski predpisi Satcena določiti, da je Sodišče Evropske unije pristojno za odločanje o sporih med Satcenom in njegovimi uslužbenci na enak način kot v sporih med katerim koli uslužbencem Unije in njegovim delodajalcem.

(2)

Upravni odbor Satcena je na predlog direktorja Satcena pripravil spremembe kadrovskih predpisov Satcenaki naj bi jih sprejel Svet –

(1)

v poglavju VIII se naslov nadomesti z naslednjim:

„ Pritožbe “;

(2)

člen 28 se nadomesti z naslednjim:

(3)

Priloga X se črta.

(1)

Aktivna snov kreozot je bila vključena v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 8 in se zato v skladu s členom 86 Uredbe (EU) št. 528/2012 šteje za odobreno v skladu z navedeno uredbo ob upoštevanju specifikacij in pogojev iz Priloge I k navedeni direktivi.

(2)

V skladu s členom 13(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 je bila 27. oktobra 2016 vložena vloga za podaljšanje odobritve kreozota za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 8.

(3)

Nekdanji ocenjevalni pristojni organ Združenega kraljestva je 16. septembra 2019 pri Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) vložil priporočilo za podaljšanje. Pristojni organ Poljske je 30. januarja 2020 prevzel naloge ocenjevalnega pristojnega organa v zvezi z vlogo.

(4)

Ker do julija 2020 mnenje Agencije o podaljšanju odobritve aktivne snovi še ni bilo na voljo, je bil datum izteka odobritve kreozota z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/1038 (3) odložen na 31. oktober 2021, da se omogoči dovolj časa za preverjanje vloge.

(5)

V skladu s členom 14(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 je Agencija 4. decembra 2020 sprejela mnenje (4) ob upoštevanju ugotovitev ocenjevalnega pristojnega organa.

(6)

Kreozot je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5) razvrščen kot rakotvorna snov kategorije 1B in izpolnjuje merila za obstojno, bioakumulativno in strupeno snov ter zelo obstojno in zelo bioakumulativno snov v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter zato izpolnjuje merila za izključitev iz člena 5(1), točki (a) in (e), Uredbe (EU) št. 528/2012. Medtem ko se je preverjanje za opredelitev, ali je izpolnjen vsaj eden od pogojev iz člena 5(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 528/2012 in ali je zato mogoče podaljšati odobritev kreozota, že začelo, pa ga ne bo mogoče zaključiti pred trenutnim iztekom odobritve.

(7)

Poleg tega za kreozot, njegove spojine in les, obdelan z njimi, veljajo omejitve iz Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006. V skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/961 (7) mora Francija Agenciji predložiti dokumentacijo v skladu s Prilogo XV k Uredbi (ES) št. 1907/2006, s katero se sproži postopek Unije za določitev omejitev v skladu s členi 69 do 73 navedene uredbe. Potrebno je nadaljnje preverjanje, da se zagotovi skladnost med oceno podaljšanja odobritve kreozota kot aktivne snovi na podlagi Uredbe (EU) št. 528/2012 in postopkom za določitev omejitev na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 ter omogoči učinkovit nadzor nad kreozotom in lesom, ki je z njim obdelan.

(8)

Iz razlogov, na katere vlagatelj nima vpliva, bo odobritev kreozota za uporabo v biocidnih proizvodih 8. vrste proizvodov verjetno potekla pred sprejetjem odločitve o njenem podaljšanju. Zato je primerno datum izteka odobritve kreozota dodatno odložiti za obdobje, ki je potrebno, da se omogoči preverjanje vloge.

(9)

Glede na obdobje, ki je potrebno za odločitev, ali je izpolnjen vsaj eden od pogojev iz člena 5(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 528/2012 in ali je zato mogoče podaljšati odobritev kreozota, je primerno datum izteka odobritve kreozota odložiti do 31. oktobra 2022.

(10)

Z izjemo datuma izteka odobritve ostaja kreozot odobren v skladu s specifikacijami in pogoji, navedenimi v Prilogi I k Direktivi 98/8/ES –