24.9.2021

Uradni list Evropske unije

L 339/4

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1702

z dne 12. julija 2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo dodatnih elementov in podrobnih pravil za preglednico kazalnikov InvestEU

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (1) in zlasti člena 22(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Predlogi za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predložijo izvajalski partnerji za kritje z jamstvom EU v okviru sklada InvestEU, ocenjuje naložbeni odbor v skladu s členom 22(1) Uredbe (EU) 2021/523.

(2)	Naložbeni odbor oceni in preveri predlagane operacije financiranja in naložbene operacije glede na preglednico kazalnikov, ki jo izpolnijo izvajalski partnerji v skladu s členom 22(2), kar naj bi zagotovilo neodvisno, pregledno in usklajeno ocenjevanje predlogov.

(3)

Preglednica kazalnikov v skladu s členom 22(3) Uredbe (EU) 2021/523 obsega naslednjih sedmih stebrov: prispevek operacije k ciljem politike EU, opis dodatnosti, tržno nepopolnost ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, ki jih obravnava operacija, finančni in tehnični prispevek izvajalskih partnerjev, učinek operacije, finančni profil operacije in dopolnilne kazalnike.

(4)

Da bi naložbeni odbor lahko izvedel neodvisno, pregledno in usklajeno oceno prošenj za uporabo jamstva EU, bi bilo treba določiti različne elemente, kazalnike in podkazalnike, ki jih je treba zagotoviti za vsak steber, ter merila za točkovanje in ustrezne ponderje, ki jih uporabljajo izvajalski partnerji pri oceni predlaganih operacij financiranja ali naložbenih operacij.

(5)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Podrobna pravila, ki jih uporabljajo izvajalski partnerji pri izpolnjevanju preglednice kazalnikov iz člena 22 Uredbe (EU) 2021/523, da lahko naložbeni odbor sklada InvestEU izvede neodvisno, pregledno in usklajeno oceno prošenj za uporabo jamstva EU, so določena v prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. julija 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 107, 26.3.2021, str. 30.

PRILOGA

1. Splošna načela

Naložbeni odbor, ustanovljen v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o InvestEU), za oceno operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predlagajo izvajalski partnerji za kritje z jamstvom EU, uporablja preglednico kazalnikov (v nadaljnjem besedilu: preglednica kazalnikov InvestEU). Naložbeni odbor v okviru pregleda iz člena 24(1) in v skladu s členom 24(4) uredbe o InvestEU uporabi preglednico kazalnikov InvestEU za neodvisno, pregledno in usklajeno oceno prošnje za uporabo jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predlagajo izvajalski partnerji.

Preglednico kazalnikov InvestEU izpolni izvajalski partner, ki naložbenemu odboru predloži predlog za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo (2), vključno z okvirnimi operacijami (3). Raven podrobnosti, ki je potrebna za vsak steber, se razlikuje za posamezne operacije financiranja in naložbene operacije ter okvirne operacije. Za okvirne operacije se lahko zagotovijo splošne ocene, kot so vrsta finančnih posrednikov, ocenjeno število in vrsta končnih prejemnikov, povprečni obseg financiranja, ki se zagotovi končnim prejemnikom, in ocenjeni učinek okvirne operacije.

1.1 Vsebina preglednice kazalnikov InvestEU

Preglednica kazalnikov InvestEU v skladu s členom 22(3) uredbe o InvestEU obsega naslednje elemente:

(a)

opis operacije financiranja ali naložbene operacije, ki vključuje njeno ime in končnega prejemnika za neposredne operacije ali finančnega posrednika za posredne operacije (če je znano, ime finančnega posrednika, v nasprotnem primeru vsaj vrsta), države izvajanja in kratek opis operacije financiranja ali naložbene operacije;

(b)	steber 1 – prispevek operacije financiranja ali naložbene operacije k ciljem politike EU;

(c)	steber 2 – opis dodatnosti operacije financiranja ali naložbene operacije;

(d)	steber 3 – tržna nepopolnost ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, ki jih obravnava operacija financiranja ali naložbena operacija;

(e)	steber 4 – finančni in tehnični prispevek izvajalskega partnerja;

(f)	steber 5 – učinek operacije financiranja ali naložbene operacije;

(g)	steber 6 – finančni profil operacije financiranja ali naložbene operacije;

(h)	steber 7 – dopolnilni kazalniki.

1.2 Ocenjevanje stebrov

Izvajalski partner vsako operacijo financiranja ali naložbeno operacijo, predloženo naložbenemu odboru, točkuje glede na stebre 3, 4 in 5 ter oceni na podlagi netočkovanih kvalitativnih ali kvantitativnih kazalnikov glede na stebre 1, 2, 6 in 7.

Za točkovanje stebrov 3, 4 in 5 se uporablja naslednja lestvica. Ista lestvica se uporablja tudi za točkovane kazalnike in podkazalnike.

Točke	Ocena
1	zadovoljivo
2	dobro
3	zelo dobro
4	odlično

Zaradi narave področja uporabe se vsak steber ocenjuje posamično brez združevanja v eno samo oceno. Kadar se stebri ocenjujejo s posebnimi kazalniki in podkazalniki, se pri izračunu rezultata za zadevni steber upošteva ponderiranje teh kazalnikov in podkazalnikov (z množenjem ustreznega števila točk in ustreznega ponderja) (4).

Izvajalski partnerji zagotovijo utemeljitev za vsako dodeljeno oceno na podlagi metode iz ustreznega dodatka in drugih ustreznih elementov iz uredbe o InvestEU, naložbenih smernic (5), smernic Komisije, na primer smernic za preverjanje trajnostnosti (6), ter metodologije spremljanja podnebnih sprememb in okolja (7).

Naložbeni odbor pri ocenjevanju operacij financiranja in naložbenih operacij vsakemu stebru pripiše enako pomembnost ne glede na to, ali je za posamezen steber podan numeričen rezultat ali pa je sestavljen iz netočkovanih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov.

V skladu s členom 24(4) uredbe o InvestEU ocena, ki jo izvede izvajalski partner, ni zavezujoča za naložbeni odbor.

1.3 Objava preglednice kazalnikov InvestEU

V skladu s členom 24(5) uredbe o InvestEU se zadevna preglednica kazalnikov InvestEU objavi na spletnem mestu InvestEU po podpisu ustrezne operacije financiranja ali naložbene operacije med izvajalskim partnerjem in finančnim posrednikom ali končnim prejemnikom, kot je ustrezno. V primeru okvirnih operacij se preglednica kazalnikov InvestEU objavi po podpisu prvega podprojekta.

Ko izvajalski partner naložbenemu odboru predloži prošnjo za kritje v okviru jamstva EU, predloži preglednico kazalnikov InvestEU s popolnimi informacijami o vseh stebrih. Preglednica kazalnikov InvestEU mora vsebovati utemeljitev ocene v skladu s stebri 1 do 6, vključno z ustreznimi kazalniki in kazalniki v stebru 7. Zato lahko preglednica kazalnikov InvestEU, predložena naložbenemu odboru, vsebuje poslovno občutljive ali zaupne informacije, ki jih ni mogoče objaviti.

Izvajalski partner najpozneje 10 delovnih dni po podpisu operacije financiranja ali naložbene operacije ali prvega podprojekta v primeru okvirnih operacij sekretariatu naložbenega odbora predloži javno različico preglednice kazalnikov InvestEU, ki se objavi, vsebuje pa opis za stebre 1 do 5 in kazalnike za steber 7. Ta javna različica preglednice kazalnikov InvestEU ne vključuje nobenih poslovno občutljivih ali zaupnih informacij. Ker finančni profil operacije financiranja ali naložbene operacije vsebuje poslovno občutljive informacije, v javni različici preglednice kazalnikov InvestEU ni treba zagotoviti informacij o stebru 6.

2. Preglednica kazalnikov InvestEU

2.1 Steber 1 – Prispevek operacije financiranja ali naložbene operacije k ciljem politike EU

V okviru stebra 1 izvajalski partner predstavi, v kolikšni meri operacija financiranja ali naložbena operacija prispeva k področjem, upravičenim v okviru InvestEU v skladu s Prilogo II k uredbi o InvestEU, naložbenimi smernicami in pogoji zadevnega finančnega produkta. Kar zadeva oddelek za države članice v smislu členov 9 in 10 uredbe o InvestEU, ocena vključuje cilje politike, določene v zadevnem sporazumu o prispevku.

Operacije financiranja in naložbene operacije morajo spadati na vsaj eno upravičeno področje v okviru ustreznega sklopa politike zadevnega finančnega produkta.

2.2 Steber 2 – Opis dodatnosti operacije financiranja ali naložbene operacije

V okviru stebra 2 izvajalski partner predstavi glavne argumente, ki pojasnjujejo, zakaj operacija financiranja ali naložbena operacija dopolnjuje zasebne vire ali obstoječo podporo iz drugih javnih virov ali oboje. Izvajalski partner dokaže, da operacija financiranja ali naložbena operacija izpolnjuje vsaj eno od značilnosti iz točk (a) do (f) drugega odstavka Priloge V.A.2 k uredbi o InvestEU (glej Dodatek 1).

2.3 Steber 3 – Tržna nepopolnost ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, ki jih obravnava operacija financiranja ali naložbena operacija

V okviru stebra 3 izvajalski partner predstavi tržne nepopolnosti in naložbene okoliščine, ki niso optimalne, ki jih obravnava operacija financiranja ali naložbena operacija. Vsaka operacija financiranja in naložbena operacija obravnava vsaj eno od značilnosti iz točk (a) do (f) Priloge V.A.1 k uredbi o InvestEU. Izvajalski partner opredeli značilnosti, ki jih operacija financiranja ali naložbena operacije izpolnjuje, in vključi ustrezno utemeljitev (glej Dodatek 2).

Na podlagi teh opredeljenih značilnosti izvajalski partner oceni, v kolikšni meri operacija financiranja ali naložbena operacija obravnava naložbene okoliščine, ki niso optimalne, in naložbene vrzeli, ki so posledica tržnih nepopolnosti. Izvajalski partnerji ta steber točkujejo v skladu z merili za točkovanje iz Dodatka 2. Operacije, ki obravnavajo samo eno tržno nepopolnost ali en primer naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, bi imele oceno zadovoljivo, operacije za odpravo dodatnih tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, pa bi dobile dodatne točke. Poleg tega operacije financiranja in naložbene operacije, ki obravnavajo samo eno tržno nepopolnost, prejmejo dodatne točke glede na pomembnost tržne nepopolnosti, ki jo obravnavajo, in/ali glede na svojo osredotočenost na posebne prednostne naloge politike, kot so opisane v tabelah 1 in 2 Dodatka 2.

2.4 Steber 4 – Finančni in tehnični prispevek izvajalskega partnerja

Steber 4 se osredotoča na dodano vrednost, ki jo prinaša sodelovanje izvajalskega partnerja, ter ponuja finančne in tehnične koristi za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo. Skupni rezultat za steber 4 temelji na posameznih rezultatih osnovnih kazalnikov, kot je opisano v Dodatku 3. Za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih sestavljata neposredno in posredno financiranje, je določen drugačen pristop.

Steber 4 se oceni z uporabo kazalnikov, kot so opisani v nadaljevanju:

finančne koristi, ki izhajajo iz posredovanja izvajalskega partnerja (ponder za neposredno financiranje: 12,5 %, ponder za posredno financiranje: 35 %). To se nanaša na finančne koristi, ki jih prinaša posredovanje izvajalskega partnerja glede na njegovo nasprotno stranko, na primer nižje obrestne mere;

daljša zapadlost financiranja, zagotovljena končnim prejemnikom (samo za neposredno financiranje, ponder: 25 %). To se nanaša na zapadlost financiranja, ki je na voljo končnemu prejemniku;

druge koristi za končne prejemnike (samo za neposredno financiranje, ponder: 12,5 %). To se nanaša na druge koristi, kot so obdobja odloga, večja prožnost črpanja, možnost spremembe obrestnih mer, ki prispevajo k diverzifikaciji virov financiranja za končne prejemnike;

privabljanje drugih vlagateljev in sporočilni učinek (ponder za neposredno financiranje: 25 %, ponder za posredno financiranje: 40 %): to se nanaša na spodbujevalno vlogo izvajalskega partnerja pri mobilizaciji drugih zasebnih ali javnih vlagateljev in sporočilni učinek na trg;

finančno svetovanje in/ali strukturiranje strokovnega znanja (ponder za neposredno in posredno financiranje: 12,5 %): to zajema vse razsežnosti finančnega svetovanja/strukturiranja strokovnega znanja, ki ga zagotavlja izvajalski partner (tudi v vlogi svetovalnega partnerja v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU). To vključuje predhodno vključevanje svetovalnih storitev, notranjega strokovnega znanja izvajalskega partnerja, ki prispeva k izboljšanju finančne strukture operacije financiranja ali naložbene operacije med pripravo ali izvajanjem, po potrebi tudi prek inovativnih struktur financiranja;

tehnično svetovanje in prispevek (ponder za neposredno in posredno financiranje: 12,5 %): vse razsežnosti tehničnega svetovanja, ki ga zagotavlja izvajalski partner (tudi v vlogi svetovalnega partnerja v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU). To vključuje predhodno vključevanje svetovalnih storitev, zunanje tehnične pomoči, ki jo financira in/ali nadzoruje izvajalski partner, ter notranjega strokovnega znanja izvajalskega partnerja, ki prispeva k izboljšanju operacije financiranja ali naložbene operacije, vključno z njeno naložbeno upravičenostjo in uresničevanjem naložb/projektov/financiranj.

2.5 Steber 5 – Učinek operacije financiranja ali naložbene operacije

Skupni rezultat za ta steber temelji na posameznih rezultatih osnovnih kazalnikov in podkazalnikov, kot je opisano v Dodatku 4. Za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih sestavljata neposredno in posredno financiranje, je določen drugačen pristop.

2.5.1 Neposredno financiranje

Uporabljajo se spodaj navedene razsežnosti, kazalniki in podkazalniki.

Ekonomski učinek in učinek na rast: ta kazalnik odraža prispevek operacije financiranja ali naložbene operacije k ekonomski dejavnosti in njeni trajnostni rasti v smislu socialno-ekonomskih stroškov in koristi. Rezultat za ta kazalnik temelji na interni stopnji donosnosti operacije financiranja ali naložbene operacije, ki jo izračuna izvajalski partner (8).

Interna stopnja donosnosti se količinsko opredeli z uporabo dobrih praks pri ekonomski oceni. Upošteva socialno-ekonomske stroške in koristi operacije financiranja ali naložbene operacije, vključno z učinki prelivanja (npr. pozitivni učinki raziskav, razvoja in inovacij, dolgoročne koristi za podnebje, učinek na trg dela in/ali pozitivni in negativni učinki na okolje). Obstajajo pa tudi projekti, za katere bi bilo težko oceniti interno stopnje donosnosti, in metode ekonomske ocene, ki ne upravičujejo nujno številčnega rezultata interne stopnje donosnosti (npr. analiza na podlagi več meril). Več sektorjev temelji na skladnosti s standardi Unije, pri čemer je lahko glavni poudarek ocene na tem, da se za doseganje teh ciljev sprejme rešitev z najnižjimi stroški (npr. obdelava vode in odpadkov).

Kadar interna stopnja donosnosti ni količinsko opredeljiva, lahko točkovanje tega kazalnika temelji na utemeljeni kvalitativni oceni socialno-ekonomskih stroškov in koristi projekta (9) ter njegovih pričakovanih učinkih na gospodarsko dejavnost in trajnostno rast. To kvalitativno oceno bi bilo treba dopolniti z analizo primernosti naložbenih in operativnih stroškov za doseganje pričakovanih ciljev, po možnosti z analizo najmanjših stroškov in primerjalno analizo s primerljivimi naložbami.

Ta kazalnik predstavlja [40 %] skupnega rezultata za ta steber.

Učinek na zaposlovanje: ta kazalnik odraža pričakovani prispevek operacije financiranja ali naložbene operacije v smislu delovnih mest, ki so bila ustvarjena ali podprta v času trajanja operacije financiranja ali naložbene operacije, ob upoštevanju zneska financiranja, ki ga zagotovi operacija financiranja ali naložbena operacija. Izvajalski partner navede tudi zastopanost spolov v končnem prejemniku (zlasti na pozicijah odločanja).

Ta kazalnik predstavlja [15 %] skupnega rezultata za ta steber.

Vidiki preverjanja trajnostnosti: ta kazalnik odraža rezultate preverjanj (10) in ocen trajnostnosti, kot je ustrezno, vključno z naslednjim:

—	projekt, vključno z morebitnimi izravnalnimi ali blažitvenimi ukrepi, nima znatnega škodljivega učinka na nobeno od treh razsežnosti trajnostnosti (podnebna, okoljska in družbena razsežnost) na podlagi pregleda InvestEU;

—	projekt ima pozitivne okoljske, podnebne in/ali socialne učinke.

Kazalnik preverjanja trajnostnosti predstavlja [45 %] skupnega rezultata za ta steber in temelji na rezultatih naslednjih osnovnih podkazalnikov, ponderiranih, kot je tam navedeno, vključno s tam navedenimi dodatnimi točkami, ki se lahko dodelijo kot dodatek, če se nosilec projekta v sodelovanju z izvajalskim partnerjem strinja, da bo sodeloval v pozitivni agendi, kot je opisana v smernicah za preverjanje trajnosti.

(i)

Podnebni vidiki [15 %]: ta podkazalnik odraža pozitivne ali negativne podnebne učinke in tveganja operacije financiranja ali naložbene operacije.

Izvajalski partner preveri:

—	ali obstajajo stalni ali začasni negativni podnebni učinki v povezavi s projektom, tako v smislu blažitve podnebnih sprememb (emisije toplogrednih plinov) kot tudi prilagajanja (podnebni učinki, nevarnosti in tveganja za podnebje) ter če in kako se bodo ublažili ali izravnali;

—	kako se obravnavajo ta vprašanja v povezavi s podnebjem (tj. ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali preostalega tveganja za učinek in nevarnosti podnebnih sprememb na sprejemljivo raven);

—	ali obstajajo pozitivni podnebni učinki, ki izhajajo iz projektov (11), in njihova pomembnost.

(ii)	Prostovoljna pozitivna agenda (dodatek) [7,5 %]: ta podkazalnik je dodaten kazalnik in kaže, da se za projekte, ki ne dosegajo praga, določenega v smernicah za preverjanje trajnostnosti, izvajajo prostovoljne podnebne ocene in da se sprejmejo ukrepi za obravnavanje ugotovljenih podnebnih tveganj.

(iii)

Okoljski vidiki [15 %]: ta podkazalnik odraža pozitivne ali negativne okoljske učinke in tveganja operacije financiranja ali naložbene operacije.

Izvajalski partner preveri:

—	ali obstajajo negativni trajni ali začasni vplivi na okolje ter ali in kako se bodo ublažili ali izravnali;

—	kako se upravljajo učinki in tveganja v povezavi z okoljem (preostala tveganja po izvedbi blažilnih in/ali izravnalnih ukrepov);

—	ali obstajajo pozitivni okoljski učinki, ki izhajajo iz projektov (12), in njihova pomembnost.

(iv)	Prostovoljna pozitivna agenda (dodatek) [7,5 %]: ta podkazalnik je dodaten kazalnik bonusov in kaže na prostovoljno zavezanost ukrepom, ki bi lahko na podlagi izvedene ocene prispevali h krepitvi pozitivnih učinkov projekta in/ali nadaljnji blažitvi vplivov.

(v)

Socialni vidiki [15 %]: ta podkazalnik odraža pozitivne ali negativne socialne učinke in tveganja operacije financiranja ali naložbene operacije.

Izvajalski partner preveri:

—	ali obstajajo negativni trajni ali začasni socialni učinki ter ali in kako se bodo ublažili ali izravnali;

—	kako se upravljajo ti učinki in tveganja, povezani s socialnimi vidiki (preostala tveganja po uvedbi blažilnih in/ali izravnalnih ukrepov);

—	ali obstajajo pozitivni socialni učinki, ki izhajajo iz projektov (13), in njihova pomembnost.

(vi)	Prostovoljna pozitivna agenda (dodatek) [7,5 %]: ta podkazalnik je dodaten kazalnik in kaže na prostovoljno zavezanost ukrepom, ki bi lahko na podlagi izvedene ocene prispevali h krepitvi pozitivnih učinkov projekta in/ali nadaljnji blažitvi vplivov.

Podrobnejše informacije o merilih za točkovanje v zvezi z vidiki preverjanja trajnostnosti iz točke 3 so na voljo v tabeli 2 Dodatka 4.

Za projekte, za katere na podlagi določb smernic za preverjanje trajnostnosti ni ugotovljen noben učinek, ki bi zahteval nadaljnjo oceno za določen podkazalnik, se šteje, da je rezultat za kazalnik „vidiki preverjanja trajnostnosti“ „dobro“, če je zagotovljena skladnost z ustreznimi pravnimi zahtevami in se naložbenemu odboru predloži utemeljitev, zakaj se preverjanje ne izvaja. Dodajo se lahko dodatne točke, če se jasno ugotovijo pozitivni učinki ali če se sprejmejo prostovoljni ukrepi za povečanje trajnostnosti.

Za podkazalnike v okviru „ vidikov preverjanja trajnostnosti “ se lahko v sporazumu o jamstvu določi enakovreden sistem izvajalskega partnerja.

2.5.2 Posredno financiranje

Ta steber bo zagotovil oceno učinka ustrezne operacije financiranja ali naložbene operacije na dostop do financiranja in izboljšanje pogojev financiranja za končne prejemnike. Ocena temelji na naslednjih kazalnikih in podkazalnikih:

Povečanje dostopa do financiranja in izboljšanje pogojev financiranja za končne prejemnike: ta kazalnik odraža naslednje vidike:

(i)	obseg financiranja, ki ga finančni posrednik da na voljo končnim prejemnikom v povezavi s financiranjem iz sklada InvestEU (tj. finančni vzvod) (ponder: 30 %);

(ii)	ugodnosti za končne prejemnike (ponder: 30 %): ta kazalnik zajema vrsto koristi za končnega prejemnika;

(iii)

pričakovani učinek na finančni ekosistem (ponder: 20 %), večja konkurenca/diverzifikacija virov financiranja/nov produkt/novi posredniki.

Ta kazalnik predstavlja [80 %] skupnega rezultata za steber 5.

2.	Učinek na zaposlovanje: ta kazalnik temelji na zaposlenosti, za katero se pričakuje, da bo podprta na ravni končnega prejemnika, za vsak milijon EUR financiranja, ki ga zagotovi operacija financiranja ali naložbena operacija. Ta kazalnik predstavlja [20 %] skupnega rezultata za steber 5.

2.6 Steber 6 – Finančni profil operacije financiranja ali naložbene operacije

Finančni profil operacije financiranja ali naložbene operacije se oceni na podlagi ustreznih metrik tveganja, kot so pričakovana izguba, razpon pričakovane izgube v okviru finančnega produkta, ki mu pripada operacija financiranja ali naložbena operacija, stopnja prenosa, pričakovana notranja stopnja donosa in bonitetna ocena nasprotne stranke ali druge kvantitativne informacije o vidikih tveganja v skladu s finančnimi merili, kot so za vsak finančni produkt opredeljeni v sporazumu o jamstvu (glej Dodatek 5). Če taka metrika tveganja v zvezi s finančnimi merili, kot so opredeljena za vsak finančni produkt v sporazumu o jamstvu, ni na voljo, se zagotovi kvalitativna ocena, kako se operacija financiranja ali naložbena operacija ujema s predvidenim skupnim portfeljem, podprtim v okviru finančnega produkta InvestEU.

2.7 Steber 7 – Dopolnilni kazalniki

Ta steber vključuje seznam obveznih kazalnikov (glej Prilogo 6), ki niso točkovani.

Seznam obveznih kazalnikov vključuje kazalnike za posamezne operacije, ki naložbenemu odboru nudijo nekaj dodatnih podrobnih informacij o posebnih vidikih operacije financiranja ali naložbene operacije, kot so mobilizirane naložbe, multiplikacijski učinek in drugi ustrezni kazalniki za posamezne operacije, določeni z zadevnim finančnim produktom.

Seznam lahko vključuje tudi kazalnike v okviru oddelka za države članice, če se o njih dogovorita država članica in Komisija v okviru sporazuma o prispevku in se prenesejo v ustrezen sporazum o jamstvu z izvajalskim partnerjem.

V primeru posrednega financiranja mora izvajalski partner po potrebi (14) zagotoviti informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikih (15). Ta kazalnik odraža racionalizacijo okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov s strani finančnih posrednikov pri njihovi dejavnosti. Izvajalski partner preveri, ali ima finančni posrednik vzpostavljen sistem okoljskega in socialnega upravljanja (ali enakovreden sistem), ki je sorazmeren s profilom tveganja glede trajnostnosti (16) njegovega portfelja oziroma portfeljev. Izvajalski partner na kratko opiše raven pregledov, opravljenih na ravni finančnega posrednika, ter ali se sistem okoljskega in socialnega upravljanja šteje za ustreznega glede na stopnjo tveganja glede trajnostnosti njegovega portfelja (v skladu z zahtevami iz poglavja 3 smernic za preverjanje trajnostnosti). Po potrebi navede tudi, ali so bile ugotovljene vrzeli in ali je posrednik moral odpraviti te vrzeli.

(1) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

(2) Kot so opredeljene v členu 2(10) uredbe o InvestEU.

(3) Okvirna operacija pomeni instrument, program ali strukturo s podprojekti v smislu člena 24(6) uredbe o InvestEU. V izogib dvomom vsak sklic na operacije financiranja ali naložbene operacije v tem dokumentu vključuje okvirne operacije.

(4) Pri seštevanju točk podkazalnikov se uporabljajo splošna pravila glede zaokroževanja. Zaokrožuje se na dve decimalki glede na najbližje celo število: zadovoljivo (1): 1,00 ≤ x ≤ 1,50; dobro (2): 1,51 ≤ x ≤2,50; zelo dobro (3): 2,51 ≤ x ≤3,50; odlično (4): 3,51 ≤ x ≤ 4,00.

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1078 z dne 14. aprila 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo naložbenih smernic za Sklad InvestEU (UL L 234, 2.7.2021, str. 18).

(6) Obvestilo Komisije o tehničnih smernicah o preverjanju trajnostnosti za sklad InvestEU (C(2021) 2632 final) (UL C 280, 13.7.2021, str. 1).

(7) Obvestilo Komisije o smernicah za spremljanje podnebnih in okoljskih ukrepov v okviru programa InvestEU (C(2021) 3316 final).

(8) V skladu z metodologijo izvajalskega partnerja. Če izvajalski partner nima vzpostavljene metodologije, se za usmerjanje analize uporabijo ustrezne reference, vključene v smernice za preverjanje trajnostnosti. Metodologija, ki se uporablja za izračun interne stopnje donosnosti, je skladna z mednarodno sprejeto dobro prakso. Izvajalski partner zagotovi jasno utemeljitev osnovnih predpostavk, uporabljenih za izračun interne stopnje donosnosti, vključno z upoštevanimi koristmi in vrednostmi na enoto, uporabljenimi za njihovo monetizacijo.

(9) Med referenčnimi dokumenti, opisanimi v smernicah za preverjanje trajnostnosti, so v smernicah Komisije za analizo stroškov in koristi ter priročniku o ekonomski oceni navedeni značilni stroški in koristi za več sektorjev. Izvajalski partner lahko uporablja tudi alternativne mednarodno priznane metodologije.

(10) V skladu z določbami smernic za preverjanje trajnostnosti.

(11) Se ne izvaja prostovoljno, kot je opisano v naslednji točki (prostovoljna pozitivna agenda).

(12) Glej opombo 10.

(13) Glej opombo 10.

(14) V primeru okvirne operacije, če je na voljo v času predložitve.

(15) V skladu z določbami smernic za preverjanje trajnostnosti.

(16) Kot je opredeljeno v smernicah za preverjanje trajnostnosti.

DODATEK 1

Steber 2 – Opis dodatnosti operacije financiranja ali naložbene operacije

Kot dokaz, da so operacije financiranja in naložbene operacije, deležne jamstva EU, dodatne glede na obstoječo tržno in drugo javno podporo, izvajalski partnerji posredujejo informacije, ki dokazujejo vsaj eno od naslednjih značilnosti:

(a)	podporo, ki se zagotavlja prek podrejenega položaja v odnosu do drugih javnih ali zasebnih posojilodajalcev ali v strukturi financiranja;

(b)	podporo, ki se zagotavlja prek lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala ali prek dolga z dolgo zapadlostjo, cenami, zahtevami glede zavarovanja ali drugimi pogoji, ki na trgu ali pri drugih javnih virih niso na voljo v zadostnem obsegu;

(c)	podporo operacijam z višjim profilom tveganja od tveganja, ki ga praviloma sprejmejo izvajalski partnerji pri lastnih standardnih dejavnostih, ali podporo izvajalskim partnerjem, pri katerih bi podpora tem operacijam presegla njihove zmogljivosti;

(d)	udeležbo pri mehanizmih za delitev tveganja, usmerjenih v področja politike, ki izvajalskega partnerja izpostavljajo višjim stopnjam tveganja od stopnje, ki jo izvajalski partner sprejme sicer ali ki so jo zmožni ali pripravljeni sprejeti zasebni finančni udeleženci;

(e)	podporo, ki pritegne dodatna zasebna ali javna sredstva in dopolnjuje druge zasebne ali poslovne vire, zlasti sredstva razredov vlagateljev ali institucionalnih vlagateljev, ki sicer niso naklonjeni tveganjem, zaradi sporočilnega učinka podpore, ki se zagotavlja iz sklada InvestEU;

(f)	podporo, ki se zagotavlja prek finančnih produktov, ki v ciljnih državah ali regijah zaradi manjkajočih, nerazvitih ali nepopolnih trgov niso na voljo oziroma se ne ponujajo v zadostnem obsegu.

Pri posrednih operacijah financiranja in naložbenih operacijah, zlasti za podporo malim in srednjim podjetjem, se dodatnost preveri na ravni posrednika, ne na ravni končnega prejemnika sredstev. Šteje se, da je dodatnost zagotovljena, kadar sklad InvestEU podpre finančnega posrednika pri vzpostavitvi novega portfelja z višjo stopnjo tveganja ali pri povečanju obsega dejavnosti, pri katerih je tveganje že visoko v primerjavi s stopnjo tveganja, ki so jo zasebni in javni finančni udeleženci trenutno zmožni ali pripravljeni sprejeti v ciljnih državah ali regijah.

DODATEK 2

Steber 3 – Tržna nepopolnost ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, ki jih obravnava operacija financiranja ali naložbena operacija

Utemeljen opis tržne nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ki jih obravnava operacija financiranja ali naložbena operacija na podlagi zahtev iz Priloge V.A.1 k uredbi o InvestEU iz točk (a) do (f) drugega odstavka.

Za obravnavo tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, iz točke (a) člena 209(2) finančne uredbe (1) imajo naložbe, na katere se nanašajo operacije financiranja in naložbene operacije, eno od naslednjih značilnosti:

(a)	družbeno korist, za katero izvajalec ali podjetje ne more pridobiti zadostnih finančnih koristi (kot so izobraževanje ter znanja in spretnosti, zdravstveno varstvo in dostopnost, varnost in obramba ter infrastruktura, ki je na voljo brezplačno ali za zanemarljiv znesek);

(b)	zunanje dejavnike, ki jih izvajalec ali podjetje v splošnem ne zmore internalizirati, na primer naložbe v raziskave in razvoj, energijska učinkovitost ter varstvo podnebja ali okolja;

(c)

asimetričnost informacij, zlasti v primeru malih in srednjih podjetij ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključno z višjo stopnjo tveganja za podjetja v zgodnji fazi, podjetja s pretežno neopredmetenimi sredstvi ali nezadostnim zavarovanjem ter podjetja, ki se osredotočajo na bolj tvegane dejavnosti;

(d)	čezmejne infrastrukturne projekte in s tem povezane storitve ali sklade s čezmejnimi naložbami za preseganje razdrobljenosti notranjega trga ter izboljšanje usklajevanja na notranjem trgu;

(e)

izpostavljenost višji stopnji tveganja v nekaterih sektorjih, državah ali regijah, ki presega stopnjo, ki so jo zasebni finančni udeleženci zmožni ali pripravljeni sprejeti, vključno s primeri, kadar naložba zaradi svoje novosti ali tveganj, povezanih z inovacijami ali nepreizkušeno tehnologijo, ne bi bila opravljena oziroma ne bi bila opravljena v enakem obsegu;

(f)

nove ali zapletene primere tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, v skladu s točko (a)(iii) člena 9(1) uredbe InvestEU.

Tabela 1

Steber 3 – Vse operacije financiranja in naložbene operacije, razen posrednega financiranja za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo

Kazalnik

Zadovoljivo (=1)

Dobro (=2)

Zelo dobro (=3)

Odlično (=4)

Tržna nepopolnost ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, ki jih obravnava operacija financiranja ali naložbena operacija

standardne operacije financiranja ali naložbene operacije, ki obravnavajo tržno nepopolnost ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, povezane z glavnim trgom/sektorjem

ALI

operacija financiranja ali naložbena operacija, ki obravnava glavno tržno nepopolnost, ki je na spodnjem delu spektra razširjenosti (pomembnosti) na zadevnem trgu

operacija financiranja ali naložbena operacija, ki obravnava: (i) nedelovanje trga ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, povezane z glavnim trgom/sektorjem, ter (ii) drugo relevantno tržno nepopolnost

ALI

operacija financiranja ali naložbena operacija, ki obravnava glavno tržno nepopolnost, ki je na srednjem delu spektra razširjenosti (pomembnosti) na zadevnem trgu

operacija financiranja ali naložbena operacija, ki obravnava: (i) tržno nepopolnost ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, povezane z glavnim trgom/sektorjem, ter (ii) vsaj dva druga primera relevantne tržne nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne

ALI

operacija financiranja ali naložbena operacija, ki obravnava glavno tržno nepopolnost, ki je na zgornjem delu spektra razširjenosti (pomembnosti) na zadevnem trgu

operacija financiranja ali naložbena operacija, ki je zgledna ali prelomna pri obravnavi več primerov tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, z disruptivnimi inovacijami/tehnologijo ali učinki prelivanja

Tabela 2

Steber 3 – Posredno financiranje za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo

Posredno financiranje, namenjeno MSP in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, prejme eno točko. Če se financiranje izvaja v državah, v katerih se večina dodelitev (> 50 % operacije financiranja ali naložbene operacije) pričakuje na področjih kohezije ali pravičnega prehoda (2) ali za operacije financiranja in naložbene operacije, ki so posebej usmerjene v prednostne naloge politike na področju raziskav in inovacij v državah članicah EU (3), ki na področju inovacij dosegajo zmerne rezultate ali so na tem področju v vzponu, se operaciji financiranja ali naložbeni operaciji dodeli še ena točka. Dodatne točke se dodelijo, če se operacija financiranja ali naložbena operacija osredotoča na ranljive/omejene segmente ekosistema MSP (mikro, socialna podjetja, podjetja, ki si prizadevajo doseči učinek, zagonska ali mlada podjetja, podjetja v lasti/pod vodstvom žensk, podjetja, ki jih vodijo ranljive/prikrajšane skupine, mladi kmetje itd.) ali je usmerjena v dodatne prednostne naloge politike (trajnostnost, raziskave in inovacije, znanja in spretnosti, izobraževanje in usposabljanje, digitalizacija, naložbe na podeželju, kulturni in ustvarjalni sektorji). Končna ocena ustreza vsoti točk, prejetih pod točkami A, B, C in D, kot je opisano spodaj.

A.	Dostop do financiranja (zadovoljiv = 1)

Če je operacija financiranja ali naložbena operacija namenjena področju kohezije/pravičnega prehoda (več kot 50 % operacije financiranja ali naložbene operacije) ali posebej prednostnim nalogam politike na področju raziskav in inovacij v državah članicah EU, ki na področju inovacij dosegajo zmerne rezultate ali so na tem področju v vzponu, se doda ena točka.

Če je operacija financiranja ali naložbena operacija namenjena ranljivim/omejenim segmentom (10–50 % operacije financiranja ali naložbene operacije), se doda ena točka.

ALI

Če je operacija financiranja ali naložbena operacija namenjena ranljivim/omejenim segmentom (več kot 50 % operacije financiranja ali naložbene operacije), se dodata dve točki.

Če je operacija financiranja ali naložbena operacija namenjena dodatnim prednostnim nalogam politike (10–50 % operacije financiranja ali naložbene operacije), se doda ena točka.

ALI

Če je operacija financiranja ali naložbena operacija namenjena dodatnim prednostnim nalogam politike (več kot 50 % operacije financiranja ali naložbene operacije), se dodata dve točki.

(1) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(2) V primeru okvirnih operacij bi bilo treba merilo preveriti na skupni ravni.

(3) Za informacije o državah članicah EU, ki na področju inovacij dosegajo zmerne rezultate ali so na tem področju v vzponu, glej evropski sistem inovacijskih kazalnikov na spletišču https://ec.europa.eu/growth/industry/policy/innovation/scoreboards_en.

DODATEK 3

Steber 4 – Finančni in tehnični prispevek izvajalskega partnerja

Tabela 1

Neposredno financiranje

Kazalniki

Zadovoljivo (=1)

Dobro (=2)

Zelo dobro (=3)

Odlično (=4)

1.	Finančne koristi, ki izhajajo iz posredovanja izvajalskega partnerja (ponder: 12,5 %)

FDV (1) <= 5 bt

5 bt < FDV <= 30 bt

30 bt< FDV<= 100 bt

FDV > 100 bt

katere koli druge operacije financiranja ali naložbene operacije, ki niso navedene v naslednjih oddelkih

nadrejene tranše

podrejeni dolgovi, vmesne tranše, hibridne obveznice, pogojna posojila in jamstveni produkti

operacije v zvezi z lastniškim kapitalom in navideznim lastniškim kapitalom

2.	Daljša zapadlost (ponder: 25 %)

Končni prejemnik redno zbira sredstva s podobno zapadlostjo ali je podaljšanje zapadlosti manj kot 30 %.

Končni prejemnik bi lahko brez težav zbral sredstva s podobnimi zapadlostmi ali je podaljšanje zapadlosti med 30 % in 49 %.

Končni prejemnik bi lahko z nekaj težavami zbral sredstva s podobno zapadlostjo ali je podaljšanje zapadlosti med 50 % in 99 %.

Končni prejemnik ne more zbrati sredstev s podobno zapadlostjo ali je podaljšanje zapadlosti 100 % ali več.

3.	Druge ugodnosti, ustvarjene za končne prejemnike (ponder: 12,5 %)

Elementi točkovanja, ki se uporabljajo:

(a)	prožnost črpanja

(b)	prilagojena vračila

(c)	dolžina obdobja razpoložljivosti za izplačilo

(d)	dolžina obdobja odloga

(e)	možnost spremembe/preračuna obrestne mere

(f)	dolžina obdobja fiksne obrestne mere

(g)	financiranje v lokalni valuti znotraj EU

(h)	prispevek k diverzifikaciji in stabilnosti financiranja končnega prejemnika

(i)	podrejena pozicija

(j)	drugo – se določi (na primer zahteve glede zavarovanja, ki se lahko pojavijo v okviru operacije financiranja ali naložbene operacije)

Ne uporablja se nobeden od zgornjih elementov.

Uporabljata se eden ali dva od zgornjih elementov.

Uporabljajo se trije do štirje od zgoraj navedenih elementov.

Uporablja se vsaj pet zgornjih elementov.

4.	Privabljanje vlagateljev in sporočilni učinek (ponder: 25 %)

Sodelovanje izvajalskega partnerja v operaciji financiranja ali naložbeni operaciji po pričakovanjih ne bo imelo (i) spodbujevalnega učinka na privabljanje drugih sofinancerjev/porokov/vlagateljev (izvajalski partner na primer sofinancira samo z lastnimi sredstvi posojilojemalca)

in/ali (ii) kakršnega koli sporočilnega učinka na zadevnem trgu.

Sodelovanje izvajalskega partnerja v operaciji financiranja ali naložbeni operaciji bo imelo po pričakovanjih določen učinek na mobilizacijo drugih sofinancerjev/porokov/vlagateljev in bo nakazovalo, da naj bi bile operacije/naložbe trdne in vredne podpore, kar bo olajšalo polno financiranje in izvajanje.

Sodelovanje izvajalskega partnerja v operaciji financiranja ali naložbeni operaciji bo po pričakovanjih pomembno vplivalo na odločitev drugih financerjev/porokov/vlagateljev, da se zavežejo, da bodo sofinancirali, ali da sofinancirajo skupaj z operacijo, kar bo imelo močan spodbujevalni učinek. To vključuje primere, ko ima izvajalski partner ključno vlogo pri kombiniranju svojega financiranja z nepovratnimi sredstvi tretjih oseb ali drugimi oblikami zunanje podpore za določene projekte/programe.

Sodelovanje izvajalskega partnerja v operaciji financiranja ali naložbeni operaciji bo po pričakovanjih ključno za uresničitev operacije in/ali doseganje ciljne ravni financiranja (brez izvajalskega partnerja projekt verjetno ne bo izveden ali ne bo izveden z enako hitrostjo ali v enakem obsegu). To vključuje na primer i) izvajalskega partnerja v vlogi temeljnega vlagatelja, ii) kombinacijo posojil izvajalskega partnerja z javnimi in/ali zasebnimi sredstvi tretjih oseb.

5.	Finančno svetovanje in/ali strokovno znanje o strukturiranju (ponder: 12,5 %)

Strokovno znanje izvajalskega partnerja o finančnem strukturiranju se ne zahteva in njegova udeležba naj bi bila zanemarljiva. Izvedba naložbe ne temelji na strokovnem znanju izvajalskega partnerja.

Strokovno znanje izvajalskega partnerja o finančnem strukturiranju bo po pričakovanjih pozitivno vplivalo na strukturo financiranja naložbe in naj bi bilo pomembno za nasprotno stranko in/ali strokovno znanje izvajalskega partnerja bo po pričakovanjih koristno za izvajanje naložbe.

Strokovno znanje izvajalskega partnerja o finančnem strukturiranju bo po pričakovanjih pomembno vplivalo na strukturo financiranja naložbe in imelo pomembno vrednost za nasprotno stranko (na primer s pospeševanjem zapiranja finančne konstrukcije ali uporabo standardiziranih struktur itd.) in/ali strokovno znanje izvajalskega partnerja bo po pričakovanjih koristno za izvajanje naložbe.

Prispevek izvajalskega partnerja z njegovim strokovnim znanjem na področju finančnega strukturiranja bo po pričakovanjih inovativen in zelo pomemben za nasprotno stranko (na primer s pospeševanjem zapiranja finančne konstrukcije ali uporabo standardiziranih struktur za zapletene primere, tehnično pomočjo ali svetovalno podporo za finančno strukturiranje operacij, strokovnjaki iz finančnega sektorja itd.).

6.	Tehnično svetovanje in prispevek (ponder: 12,5 %)

Končni prejemnik ni potreboval tehničnega strokovnega znanja in/ali svetovalnih storitev izvajalskega partnerja.

Tehnično svetovanje izvajalskega partnerja zagotavlja kakovost naložbe prek pogojev izplačila za posamezne projekte, ad hoc posredovanj (na primer nadzornih misij za zagotovitev skladnosti s pogoji za izplačilo).

ALI

Letna poročila o napredku projekta.

Izvajalski partner podpira tehnično pripravo ali strukturiranje operacije financiranja ali naložbene operacije, da bi jo bolje uskladil s cilji politike.

ALI

Ciljno usmerjeni prispevki (tehnični, ekonomski, nabavni, podnebni, okoljski, socialni) in dragocene smernice o značilnostih projektov ali možnostih zasnove, redne intervencije (npr. misije spremljanja za zagotavljanje skladnosti s standardi).

ALI

Ciljno usmerjeno spremljanje (javna naročila, podnebje, okolje, socialno področje).

Izvajalski partner podpira tehnično pripravo ali strukturiranje operacije financiranja ali naložbene operacije, da bi jo popolnoma uskladil s cilji politike.

ALI

Tehnična podpora izvajalskega partnerja ima pomemben učinek na tehnično ali ekonomsko kakovost naložbe, zlasti s posebno tehnično pomočjo ali zagotovljeno svetovalno podporo.

ALI

Pomembno fizično spremljanje, na primer za kompleksne projekte ali projekte z visokim tveganjem.

Tabela 2

Posredno financiranje

Kazalniki

Zadovoljivo (=1)

Dobro (=2)

Zelo dobro (=3)

Odlično (=4)

1.	Finančne koristi, ki izhajajo iz posredovanja izvajalskega partnerja (ponder: 35 %)

katere koli druge operacije financiranja ali naložbene operacije, ki niso navedene v naslednjih oddelkih

nadrejene tranše

podrejeni dolgovi, vmesne tranše, hibridne obveznice, pogojna posojila in jamstveni produkti

operacije v zvezi z lastniškim kapitalom in navideznim lastniškim kapitalom

2.	Privabljanje vlagateljev in sporočilni učinek (ponder: 40 %)

in/ali (ii) kakršnega koli sporočilnega učinka na zadevnem trgu.

Sodelovanje izvajalskega partnerja v operaciji financiranja ali naložbeni operaciji bo po pričakovanjih ključno za uresničitev operacije in/ali doseganje ciljne ravni financiranja. To vključuje na primer i) izvajalskega partnerja v vlogi temeljnega vlagatelja, ii) kombinacijo posojil izvajalskega partnerja z javnimi in/ali zasebnimi sredstvi tretjih oseb.

3.	Finančno svetovanje in strokovno znanje o strukturiranju (ponder: 12,5 %)

Strokovno znanje izvajalskega partnerja o finančnem strukturiranju bo po pričakovanjih pozitivno vplivalo na strukturo financiranja naložbe in naj bi bilo pomembno za nasprotno stranko in/ali bo po pričakovanjih za izvajanje naložbe koristno strokovno znanje izvajalskega partnerja.

Strokovno znanje izvajalskega partnerja o finančnem strukturiranju bo po pričakovanjih pomembno vplivalo na strukturo financiranja naložbe in imelo pomembno vrednost za nasprotno stranko (na primer s pospeševanjem zapiranja finančne konstrukcije ali uporabo standardiziranih struktur itd.) in/ali bo po pričakovanjih za izvajanje naložbe koristno strokovno znanje izvajalskega partnerja.

4.	Tehnično svetovanje in prispevek (ponder: 12,5 %)

Od izvajalskega partnerja se ne pričakuje, da bi posredniku zagotovil tehnično svetovanje ali krepitev zmogljivosti.

Od izvajalskega partnerja se pričakuje, da bo določil posebne pogoje v zvezi z izvajanjem povezanih poslov in posredniku svetoval, naj jih izbere, ali se pričakuje, da bo posrednik potreboval svetovanje pri izvajanju meril, povezanih z operacijo financiranja ali naložbeno operacijo.

Izvajalski partner pričakuje, da bo sodeloval pri tehnični pomoči ali usposabljanju za posrednika, da bi izboljšal svojo uspešnost ali sposobnost izpolnjevanja zahtev (na primer glede poročanja, upravičenosti, trajnostnih vidikov in standardov javnega naročanja). Pomoč naj bi presegla standardno skrbnost izvajalskega partnerja v fazi ocenjevanja.

Zagotovila naj bi se obsežna tehnična pomoč ali svetovanje za podporo posredniku pri razvoju poslovnih segmentov s posebnim učinkom, kot se odraža na področjih politike InvestEU. Pomoč naj bi presegla standardno skrbnost izvajalskega partnerja v fazi ocenjevanja.

(1) FDV = finančna dodana vrednost. Predstavlja razliko med alternativo na trgu, ki je najbližja končnemu prejemniku (alternativni stroški financiranja), in ceno posojila, ki ga zagotovi izvajalski partner. Alternativni stroški financiranja končnega prejemnika se lahko določijo z neposrednim sklicevanjem na likvidno obveznico ali nedavno podpisano posojilo istega izdajatelja za obdobje, ki je podobno trajanju posojila, ki ga zagotovi izvajalski partner. Pri sofinanciranju je najustreznejša primerjava vzporedni trgovski instrument, pod pogojem, da je cena znana in da so strukture razumno primerljive. Če tak instrument ne obstaja, se lahko kot približek uporabi obveznica/posojilo, ki ga izda primerljiv subjekt. Oblikovanje cen na prostem trgu bo temeljilo na primarnih in sekundarnih ravneh trgovanja z izbranimi obveznicami ali posojili, vključno z letnimi provizijami. Ker za večino obveznic na sekundarnem trgu obstaja visoka stopnja spremenljivosti cen, je treba paziti, da izbrani alternativni stroški financiranja odražajo dolgoročna povprečja ali trenutne tržne razmere, če naj bi prevladali.

DODATEK 4

Steber 5 – Učinek operacije financiranja ali naložbene operacije

Tabela 1

Neposredno financiranje

Učinek operacije financiranja ali naložbene operacije

Zadovoljivo (=1)

Dobro (=2)

Zelo dobro (=3)

Odlično (=4)

1.	Ekonomski učinek in učinek na rast (ponder: 40 %) ALI Kvalitativna ocena (1)

>0 % – 5 %

5 % – 7 %

7 % – 10 %

> 10 %

Točkovanje bo potekalo na podlagi ustrezno utemeljene kvalitativne ocene socialno-ekonomskih stroškov in koristi projekta ter njegovega pričakovanega prispevka h gospodarski dejavnosti in rasti.

2.	Učinek na zaposlovanje (ponder: 15 %)

faza izgradnje/izvajanja (EPDČ/milijoni EUR) < 3

faza izgradnje/izvajanja (EPDČ/milijoni EUR) 3–6

faza izgradnje/izvajanja (EPDČ/milijoni EUR) 6–8

faza izgradnje/izvajanja (EPDČ/milijoni EUR) > 8

faza delovanja (EPDČ/milijoni EUR) < 0,4

faza delovanja (EPDČ/milijoni EUR) 0,4–0,7

faza delovanja (EPDČ/milijoni EUR) 0,7–1,1

faza delovanja (EPDČ/milijoni EUR) > 1,1

3.	Vidiki preverjanja trajnostnosti

(ponder: 45 %) + dodatek

a.	Podnebje (ponder: 15 %)

Negativni učinki niso bili v celoti ublaženi, ni znatnega pozitivnega učinka.

Negativni učinki so bili delno ublaženi, določen pozitiven učinek.

Negativni učinki so bili v celoti ublaženi, velik pozitiven učinek.

Negativni učinki so bili v celoti ublaženi, zelo velik pozitiven učinek.

b.	Okolje (ponder: 15 %)

Negativni učinki niso bili v celoti ublaženi, ni znatnega pozitivnega učinka.

Negativni učinki so bili delno ublaženi, določen pozitiven učinek.

Negativni učinki so bili v celoti ublaženi, velik pozitiven učinek.

Negativni učinki so bili v celoti ublaženi,

zelo velik pozitiven učinek.

c.	Socialna razsežnost (ponder: 15 %)

Negativni učinki niso bili v celoti ublaženi, ni znatnega pozitivnega učinka.

Negativni učinki so bili delno ublaženi, določen pozitiven učinek.

Negativni učinki so bili v celoti ublaženi,

velik pozitiven učinek.

Negativni učinki so bili v celoti ublaženi,

zelo velik pozitiven učinek.

Dodatek

Kontrolni seznam za pozitivno agendo

(ponder: 22,5 % skupaj za vse tri razsežnosti)

n. r.

Če je odgovor da, glej tabelo 3 za več podrobnosti.

Tabela 2

Vidiki preverjanja trajnostnosti – podrobne informacije (neposredno financiranje)

Zadovoljivo

Dobro

Zelo dobro

Odlično

Podnebje

15 %

Negativni učinki in tveganja, povezana s projektom (2).

(ponder: 50 %)

—	Obstajajo nekatere pomembne težave glede blažitve podnebnih sprememb in/ali prilagajanja nanje, ki jih ni mogoče v celoti ublažiti ali izravnati.

—	Projekt se sooča z velikimi tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, in izvajajo se nekateri blažilni ukrepi, ki delno obravnavajo ta tveganja.

—	Z ukrepi, predvidenimi za izogibanje, preprečevanje, zmanjševanje ali po možnosti izravnavanje ugotovljenih pomembnih škodljivih učinkov so se zmanjšali ali omejili znatni negativni učinki.

—	Projekt se sooča s srednjimi tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, in izvajajo se blažilni ukrepi, ki delno obravnavajo ta tveganja.

—	Po izvedbi blažilnih ukrepov ostajajo nekateri negativni učinki, ki pa niso pomembni in nadaljnji ukrepi se ne štejejo za potrebne.

—	Projekt se sooča s srednjimi ali velikimi tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, ki se blažijo in dobro upravljajo.

—	Po blažilnih ukrepih ni negativnih učinkov ali so zanemarljivi (ali blažitev ni potrebna), pri projektu se pojavljajo majhna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami.

ALI

—	Velika ali srednja tveganja, ki so v celoti ublažena.

Pozitivni učinki, ki izhajajo iz projekta, nosilec projekta/končni prejemnik ni sprejel prostovoljnih ukrepov (3)

(ponder: 50 %)

Ugotovljeni niso bili nobeni pomembni pozitivni učinki.

Ugotovljeni so bili nekateri pozitivni učinki na blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje.

Znatni pozitivni učinki (cilj prispevanja k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje je izrecno naveden, vendar ni temeljni razlog za izvedbo projekta).

Znatni pozitivni učinki (projekt je v celoti namenjen blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje in to je temeljni razlog za izvedbo projekta).

Prostovoljni ukrepi za izboljšanje podnebne uspešnosti projekta

(ponder: 7,5 % (dodatek))

Nosilec projekta pod vodstvom izvajalskega partnerja prostovoljno izvede enega ali več naslednjih ukrepov, kot je ustrezno za projekt:

—	krepitev podnebne odpornosti (prilagajanje in/ali blažitev) za neposredno financirane projekte pod pragom

Okolje

15 %

Negativni učinki in tveganja, povezana s projektom

(50 %)

Obstajajo znatni negativni učinki ali tveganja, ki niso bili v celoti ublaženi.

Z ukrepi, predvidenimi za izogibanje, preprečevanje, zmanjševanje ali po možnosti izravnavanje ugotovljenih pomembnih škodljivih učinkov so se zmanjšali ali omejili znatni negativni učinki ali tveganja.

Po izvedbi blažilnih ukrepov ostajajo nekateri negativni učinki ali tveganja, ki pa niso pomembni in nadaljnji ukrepi niso potrebni.

Ni negativnih učinkov ali tveganj po ublažitvi ali so zanemarljivi (ali ublažitev ni potrebna).

Pozitivni učinki, ki izhajajo iz projekta, nosilec projekta/končni prejemnik ni sprejel prostovoljnih ukrepov.

(ponder: 50 %)

Ni znatnih pozitivnih učinkov.

Ugotovljeni so bili nekateri pozitivni učinki

na okoljske elemente.

Znatni pozitivni učinki (cilj prispevanja k okoljskim ciljem je izrecno naveden, vendar ni temeljni razlog za izvedbo projekta).

Znatni pozitivni učinki (projekt je v celoti namenjen okoljskim ciljem in to je temeljni razlog za izvedbo projekta).

Prostovoljni ukrepi za izboljšanje okoljske uspešnosti projekta

(ponder: 7,5 % (dodatek))

(dodatek)

Nosilec projekta pod vodstvom izvajalskega partnerja prostovoljno izvede enega ali več naslednjih ukrepov, kot je ustrezno za projekt:

—	nosilec projekta/končni prejemnik sprejme prostovoljne ukrepe za izboljšanje okoljske uspešnosti projekta, vključno z izvedbenimi ukrepi za nadaljnjo blažitev/izravnavo negativnih učinkov

Socialni vidiki

15 %

Negativni učinki in tveganja, povezana s projektom

(ponder: 50 %)

Obstajajo nekateri pomembni negativni učinki, ki jih ni mogoče v celoti ublažiti ali izravnati.

Z ukrepi, predvidenimi za izogibanje, preprečevanje, zmanjševanje ali po možnosti izravnavanje ugotovljenih pomembnih škodljivih učinkov so se zmanjšali ali omejili nekateri znatni negativni učinki.

Po izvedbi blažilnih ukrepov še vedno ostajajo nekateri negativni učinki, ki pa niso pomembni in izravnalni ukrepi niso potrebni.

Ni negativnih začasnih učinkov po ublažitvi ali so zanemarljivi (ali ublažitev ni potrebna).

Pozitivni učinki, ki izhajajo iz projekta, nosilec projekta/končni prejemnik ni sprejel prostovoljnih ukrepov.

(ponder: 50 %)

Ni znatnih pozitivnih učinkov.

Ugotovljeni so bili nekateri pozitivni učinki na socialne vidike.

Znatni pozitivni učinki (cilj prispevanja k socialnim vidikom je izrecno naveden, vendar ni temeljni razlog za izvedbo projekta).

Znatni pozitivni učinki (projekt je v celoti namenjen socialnim vidikom in to je temeljni razlog za izvedbo projekta).

Prostovoljni ukrepi za izboljšanje socialne uspešnosti projekta

(ponder: 7,5 % (dodatek))

Nosilec projekta pod vodstvom izvajalskega partnerja prostovoljno izvede enega ali več naslednjih ukrepov, kot je ustrezno za projekt:

—	nosilec projekta/končni prejemnik sprejme prostovoljne ukrepe za povečanje socialne uspešnosti projekta

Tabela 3

Posredno financiranje

Učinek operacije financiranja ali naložbene operacije

Zadovoljivo (=1)

Dobro (=2)

Zelo dobro (=3)

Odlično (=4)

1.	Povečanje dostopa do financiranja in izboljšanje pogojev financiranja za končne prejemnike (ponder: 80 %)

a.	Obseg financiranja, ki naj bi ga finančni posrednik dal na voljo končnim prejemnikom v povezavi s financiranjem iz sklada InvestEU (ponder: 30 %)

omejen pričakovani obseg financiranja (< 2-kratnik)

zmeren pričakovani obseg financiranja (2–3-kratnik)

velik pričakovani obseg financiranja (3–5-kratnik)

zelo velik pričakovani obseg financiranja (več kot 5-kratnik)

b.	Ugodnosti za končne prejemnike (4) (ponder: 30 %)

Operacija financiranja ali naložbena operacija posrednikom omogoča, da končnim prejemnikom ponudijo ugodnejše pogoje prek:

(a)	prožnosti črpanja

(b)	prilagojenih vračil

(c)	dolžine obdobja razpoložljivosti za izplačilo

(d)	dolžine obdobja odloga

(e)	daljše zapadlosti

(f)	financiranja v lokalni valuti znotraj EU

(g)	prispevka k diverzifikaciji in stabilnosti financiranja končnega prejemnika

(h)	povečanja razpoložljivosti nebančnega alternativnega dolžniškega in/ali lastniškega financiranja

(i)	podrejene pozicije

(j)	zahtev glede zavarovanja

(k)	prenosa finančne ugodnosti s strani posrednika na končnega prejemnika

(l)	drugo – se določi (kot se lahko pojavi v okviru operacije financiranja ali naložbene operacije)

Ne uporablja se nobeden od zgornjih elementov.

Uporabljata se eden ali dva od zgornjih elementov.

Uporabljajo se dva do trije od zgoraj navedenih elementov.

Uporabljajo se več kot trije od zgornjih elementov.

c.	Pričakovani učinek na finančni ekosistem (ponder: 20 %)

Dejavnosti financiranja/naložbene dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo podpirale uveljavljene posrednike, pri čemer se obstoječi kanali financiranja ohranjajo večinoma na lokalni ravni z omejenim medsebojnim bogatenjem ali interakcijami s širšim ekosistemom.

Dejavnosti financiranja/naložbene dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo v veliki meri podpirale uveljavljene posrednike, povečale ali razširile kanale financiranja zunaj lokalnega ekosistema za obravnavo ciljev politike InvestEU, kot so opredeljeni v členih 3 in 8 uredbe o InvestEU.

Pričakuje se, da se bo znaten del dejavnosti financiranja/naložbenih dejavnosti izvajal s podpiranjem novih posrednikov, vključno z novo kategorijo posrednikov, ali z razvojem alternativnih mehanizmov financiranja ali naložbenih kanalov za obravnavanje ciljev politike InvestEU, kot so opredeljeni v členih 3 in 8 uredbe o InvestEU.

Dejavnosti financiranja/naložbene dejavnosti so namenjene podpiranju novih intervencij v sektorju v skladu s prednostnimi nalogami politike, kot so opredeljene v sporazumih o jamstvu, ali vertikalno, in/ali spodbujanju partnerstev, razvoja platform ali sicer sistematičnemu sodelovanju v širšem ekosistemu za obravnavanje ciljev politike InvestEU, kot so opredeljeni v členih 3 in 8 uredbe o InvestEU.

2.	Zaposlovanje (ponder: 20 %)

Število delovnih mest, ki naj bi se podprla na ravni končnih prejemnikov

(ponder: 20 %)

Po pričakovanjih bo izvajalski partner z milijonom EUR sredstev podprl naslednje število delovnih mest (vključno s sezonskimi delovnimi mesti in zaposlitvami za krajši delovni čas) in/ali samozaposlenih oseb:

—	za jamstva: manj kot 50;

—	za lastniški kapital: manj kot 5.

—	za jamstva: med 50 in 100;

—	za lastniški kapital: med 5 in 10.

—	za jamstva: med 100 in 175;

—	za lastniški kapital: med 10 in 15.

—	za jamstva: več kot 300;

—	za lastniški kapital: več kot 15.

(1) Izvajalski partnerji bi morali pojasniti, zakaj ekonomskega učinka na rast ni mogoče izračunati.

(2) Projekt v širšem smislu, ki vključuje na primer ustrezne izravnalne in blažilne ukrepe, uvedene za obravnavo težav v zvezi s podnebnimi spremembami na področju blažitve (tj. emisije toplogrednih plinov) in prilagajanja (tj. obravnava nevarnosti, učinkov in tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami).

(3) Kot je opisano v smernicah za preverjanje trajnostnosti v priporočilih za pozitivno agendo.

(4) (1) V primeru okvirnih operacij bi moral izvajalski partner navesti, katere vrste koristi naj bi se sistematično dosegale pri zadevnih podprojektih.

DODATEK 5

Steber 6 – Finančni profil operacije financiranja ali naložbene operacije

V spodnji tabeli so prikazani primeri kazalnikov finančnega profila, ki se lahko uporabijo za operacije v zvezi z dolžniškim in lastniškim kapitalom. Glede na značilnosti finančnih produktov/portfeljev lahko izvajalski partner zagotovi različne kazalnike. Za okvirne operacije bo moral izvajalski partner navesti kar koli od naslednjega: razpon sprejemljivih ocen osnovnih podprojektov, povprečno bonitetno oceno, razpon stopenj prenosa ali druge relevantne značilnosti, če so na voljo, na primer pričakovano izgubo in trajanje osnovnih portfeljev.

Operacije v zvezi z dolžniškim kapitalom (1)		Primer 1	Primer 2
	kazalnik finančnega profila (v skladu s sporazumom o jamstvu)	pričakovana izguba	stopnje prenosa
	razpon (če je ustrezno, kot je opredeljeno v sporazumu o jamstvu)	X % ≤ pričakovana izguba ≤ Y %	n. r.
	osnovna metrika	Pričakovana izguba operacije financiranja ali naložbene operacije. Pričakovana izguba finančnega produkta/portfelja.	Veljavna stopnja prenosa za zadevni portfelj/finančni produkt na podlagi pričakovane izgube operacije financiranja ali naložbene operacije.
Operacije v zvezi z lastniškim kapitalom	kazalnik finančnega profila (v skladu s sporazumom o jamstvu)	Notranja stopnja donosa, bonitetna ocena nasprotne stranke za sredstva ali druge ustrezne metrike, o katerih se je treba dogovoriti v sporazumu o jamstvu. Bonitetna ocena nasprotne stranke, če je na voljo.
	razpon (če je ustrezno, kot je opredeljeno v sporazumu o jamstvu)	X ≤ notranja stopnja donosa ali druge relevantne metrike ≤ Y
	osnovna metrika	Notranja stopnja donosa za sredstva ali druge ustrezne metrike, o katerih se je treba dogovoriti v sporazumu o jamstvu. Bonitetna ocena nasprotne stranke.

(1) Vključno z omejenimi in neomejenimi jamstvi.

DODATEK 6

Steber 7 – Dopolnilni kazalniki

Vrednosti, ki naj bi bile dosežene ob koncu trajanja operacije (1)

Za vse operacije financiranja in naložbene operacije:

(a)	učinek finančnega vzvoda in multiplikacijski učinek

(b)	znesek mobiliziranih naložb

(c)	ocenjeno [število] ciljnih končnih prejemnikov

(d)	naložbe v podporo podnebnim ciljem (2)

(e)	naložbe v podporo okoljskim ciljem (2)

(f)	naložbe v podporo digitalizaciji (2)

(g)	naložbe v podporo industrijskemu prehodu (2)

(h)	naložbe v podporo pravičnemu prehodu (2)

(i)	naložbe za zagotavljanje kritične infrastrukture (2)

(j)	naložbe na področju kibernetske varnosti, vesolja in obrambe (2)

(k)	v primeru kombiniranja z drugimi viri Unije navedba nepovratne komponente ali komponente finančnega instrumenta iz drugih programov Unije21

(l)	po potrebi drugi kazalniki za posamezne operacije, ki se zahtevajo za finančni produkt operacije financiranja ali naložbene operacije

Kjer je primerno, odvisno od sklopa in področja politike operacije ter vrste operacije (neposredna ali posredna operacija):

Sklop za trajnostno infrastrukturo

Energetika:

(a)	nameščene dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih brezemisijskih in nizkoemisijskih virov (v megavatih (MW))

(b)	število gospodinjstev ter javnih in poslovnih objektov z boljšim razredom energijske porabe

(c)	ocenjen prihranek energije zaradi projektov (v kilovatnih urah (kWh))

(d)	zmanjšanje/preprečitev letnih emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida

(e)	obseg naložb v razvoj in posodobitev trajnostne energetske infrastrukture ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo

Digitalno področje:

dodatna gospodinjstva, podjetja ali javne stavbe s širokopasovnim dostopom s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, ali število ustvarjenih vstopnih točk za brezžično povezavo

Promet:

(a)

operacija financiranja ali naložbena operacija je čezmejna in/ali prispeva k projektom za manjkajoče povezave (vključno s projekti v zvezi z urbanimi vozlišči, regionalnimi čezmejnimi železniškimi povezavami, multimodalnimi platformami, pomorskimi pristanišči, pristanišči na celinskih plovnih poteh, povezavami do letališč in železniško-cestnimi terminali jedrnega in celovitega omrežja TEN-T)

(b)

operacija financiranja ali naložbena operacija prispeva k digitalizaciji prometa, zlasti z uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), rečnega informacijskega sistema (RIS), inteligentnega prometnega sistema (ITS), sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (VTMIS)/e-pomorskih storitev ter raziskav o upravljanju zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba (SESAR)

(c)	število zgrajenih ali nadgrajenih točk za oskrbo z alternativnimi gorivi

(d)	operacija financiranja ali naložbena operacija prispeva k varnosti prometa

Okolje:

operacija financiranja ali naložbena operacija prispeva k izvajanju načrtov in programov, kot jih zahteva pravni red Unije na področju okolja, kar zadeva kakovost zraka, vodo, odpadke in naravo

Sklop za raziskave, inovacije in digitalizacijo:

(a)	število podjetij, ki izvajajo raziskovalne in inovacijske projekte

(b)	prispevek k cilju, da bi se 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije vložilo v raziskave, razvoj in inovacije

Sklop za MSP:

(a)	število podprtih podjetij

(b)	obseg sredstev, namenjenih MSP/podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo [%], če ga je mogoče razumno oceniti v trenutku predložitve

Sklop za socialne naložbe ter znanja in spretnosti:

(a)	socialna infrastruktura: zmogljivost in dostop do podprte socialne infrastrukture po sektorjih: nastanitev, izobraževanje, zdravstvo, drugo

(b)	mikrofinanciranje in financiranje socialnih podjetij: število prejemnikov mikrofinanciranja in podprtih socialnih podjetij

(c)	znanja in spretnosti: število posameznikov, ki so pridobili nova znanja in spretnosti ali so bila njihova znanja in spretnosti priznana in potrjena: kvalifikacije, pridobljene s formalnim izobraževanjem in usposabljanjem

Za neposredne operacije, če je ustrezno:

(a)	začetek in konec del

(b)	stroški naložb v projekt

(c)

razmerje med spoloma v:

(i)	vodstvu končnega prejemnika;

(ii)	delovni sili;

(iii)

lastništvu (podjetništvo).

Za posredne operacije:

okoljski, socialni in upravljavski vidiki

Kazalniki v okviru oddelka za države članice: drugi kazalniki, o katerih se dogovorita država članica in Komisija v okviru sporazuma o prispevku in ki se prenesejo v ustrezen sporazum o jamstvu z izvajalskim partnerjem

(1) Za izračun teh kazalnikov se uporabi tehnična metodologija, razvita za ključne kazalnike uspešnosti in spremljanja InvestEU.

(2) Navedba, ali operacija financiranja ali naložbena operacija prispeva k določenemu področju (da, ne ali ni znano), in, če je primerno, znesek, ki naj bi prispeval k temu področju.

24.9.2021

Uradni list Evropske unije

L 339/40

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1705

z dne 14. julija 2021

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2020/692 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (v nadaljnjem besedilu: pravila o zdravju živali) (1) ter zlasti členov 234(2), 237(4), 239(2) in 279(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 (2) dopolnjuje pravila o zdravju živali iz Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede vstopa pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu.

(2)	Po objavi Delegirane uredbe (EU) 2020/692 v Uradnem listu Evropske unije dne 3. junija 2020 so bile v njenih določbah ugotovljene nekatere manjše napake ali opustitve. Navedene napake in opustitve bi bilo treba popraviti, Delegirano uredbo (EU) 2020/692 pa zato ustrezno spremeniti.

(3)	Hkrati bi bilo treba nekatera pravila, določena v Delegirani uredbi (EU) 2020/692, spremeniti za zagotovitev njihove skladnosti s pravili, ki so določena v drugih delegiranih aktih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2016/429 in Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(4)

Treba je tudi spremeniti Delegirano uredbo (EU) 2020/692, da bi zajeli nekatere okoliščine, ki so bile prvotno izpuščene s področja uporabe navedenega akta, ter da bi zajeli nekatere možnosti, ki so določene v aktih Unije, sprejetih pred Uredbo (EU) 2016/429, in bi jih bilo treba ohraniti v okviru Uredbe (EU) 2016/429. To je pomembno za zagotovitev nemotenega prehoda od zahtev iz teh zgodnejših aktov Unije o vstopu živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za pojasnitev vrst in kategorij živali in proizvodov živalskega izvora, za katere bi morale ali ne bi smele veljati določene zahteve.

(5)

Delegirana uredba (EU) 2020/692 bi morala zagotoviti nemoten prehod od zahtev iz zgodnejših aktov Unije o vstopu vodnih živali in proizvodov živalskega izvora iz vodnih živali v Unijo, saj so se pokazale kot učinkovite. Zato bi bilo treba cilj in glavno vsebino teh obstoječih pravil v navedeni delegirani uredbi ohraniti, vendar ju prilagoditi novemu zakonodajnemu okviru, določenemu z Uredbo (EU) 2016/429.

(6)

Hkrati zahteve za zdravstveno varstvo živali iz Delegirane uredbe (EU) 2020/692 ne bi smele veljati za proizvode živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, razen za tiste, namenjene nadaljnji predelavi v Uniji, saj ni bistvenih razlogov v zvezi z zdravjem živali za vključitev takih proizvodov na področje uporabe navedene delegirane uredbe. Člen 1(6) Delegirane uredbe (EU) 2020/692, ki določa področje uporabe navedenega akta, bi bilo zato treba spremeniti.

(7)

Opredelitev prašiča, kakršna je trenutno v točki 8 člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2020/692, je primerna samo za namen vstopa teh živali v Unijo. Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/686 (4), ki določa pravila o premikih zarodnega materiala znotraj Unije, določa drugačno opredelitev prašičev, ki je primerna za živali darovalke zarodnega materiala. Zato bi bilo treba opredelitev prašičev v Delegirani uredbi (EU) 2020/692 spremeniti, da bi zajela vstop tako prašičev kot zarodnega materiala prašičev v Unijo.

(8)

Trenutna opredelitev „ladje z bazeni“ v točki 48 člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 ni skladna z opredelitvijo „ladje z bazeni“ v točki 2 člena 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/990 (5). Zaradi skladnosti s pravili Unije bi bilo treba opredelitev v točki 48 člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 spremeniti, da bi se uskladila z opredelitvijo v Delegirani uredbi (EU) 2020/990.

(9)

Delegirana uredba (EU) 2020/692 določa zahteve v zvezi s pregledom kopenskih živali pred njihovo odpremo v Unijo, kar v primeru perutnine zajema tudi njihovo izvorno jato. Treba pa bi bilo pojasniti, da te zahteve v skladu z zahtevami iz Uredbe Komisije (ES) št. 798/2008, ki se uporabljajo do 21. aprila 2021, ne veljajo za izvorno jato enodnevnih piščancev (6). Člen 13(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/692 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Delegirana uredba (EU) 2020/692, ki se uporablja od 21. aprila 2021, bi morala zagotoviti nemoten prehod od zahtev iz zgodnejših aktov Unije o vstopu kopenskih živali ter zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali v Unijo, saj so se pokazale kot učinkovite. Zato bi bilo treba cilj in glavno vsebino teh pravil v navedeni delegirani uredbi ohraniti, vendar ju prilagoditi novemu zakonodajnemu okviru, določenemu z Uredbo (EU) 2016/429. Člen 11(1) Uredbe Komisije (EU) št. 206/2010 (7) je določal, da po vnosu v Unijo pošiljke kopitarjev, razen kopitarjev, namenjenih v zaprte obrate, ostanejo na namembnem gospodarstvu vsaj 30 dni, razen če se odpremijo neposredno v klavnico. Uredba (EU) št. 206/2010 je bila razveljavljena z Delegirano uredbo (EU) 2020/692. Vendar pa Delegirana uredba (EU) 2020/692 ne določa možnosti za premik kopitarjev v klavnico med 30-dnevnim obdobjem po njihovem vstopu v Unijo. Člen 26 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 bi bilo zato treba spremeniti, da bi določal to možnost, saj premiki v tem obdobju ne povzročajo nobenih bistvenih pomislekov glede zdravja živali.

(11)

Hkrati bi bilo treba odstopanje od zahteve glede 30-dnevnega obdobja nastanitve v namembnem obratu po vstopu v Unijo, določeno v členu 26 Delegirane uredbe (EU) 2020/692, ki trenutno velja samo za enoprste kopitarje, namenjene za tekmovanja, dirke ali kulturne prireditve, razširiti na vse enoprste kopitarje, navedeni člen pa bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(12)

Delegirana uredba (EU) 2020/692 določa odstopanje od zahtev iz navedenega akta za vstop pošiljk perutnine in valilnih jajc perutnine v Unijo v primeru pošiljk manj kot 20 glav perutnine razen tekačev in pošiljk manj kot 20 valilnih jajc perutnine razen tekačev. Nekatere zahteve v zvezi s prevoznimi sredstvi, zabojniki, v katerih se prevažajo v Unijo, cepljenjem proti visokopatogeni aviarni influenci in z razkuževanjem, ki veljajo za perutnino in valilna jajca, bi sicer morale veljati tudi za vstop pošiljk manj kot 20 glav perutnine razen tekačev in manj kot 20 valilnih jajc perutnine razen tekačev v Unijo. Člena 49 in 101 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Delegirana uredba (EU) 2020/692 določa, da bi morale biti vse ptice v ujetništvu, odpremljene v Unijo, cepljene proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge. Vendar to tehnično ni mogoče in je neskladno z zahtevami za vstop v države članice s statusom prost okužbe z virusom atipične kokošje kuge brez cepljenja. Člen 57 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 bi bilo zato treba spremeniti za pojasnitev, da zahteve glede cepiv proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge veljajo v primeru, kadar so bile ptice v ujetništvu cepljene proti tej bolezni.

(14)

Golobi pismonoši spadajo v opredelitev pojma „ptice v ujetništvu“ iz točke 10 člena 4 Uredbe (EU) 2016/429. Zato se posebne zahteve za zdravstveno varstvo živali za ptice v ujetništvu iz poglavja 2 naslova 3 dela II Delegirane uredbe (EU) 2020/692 uporabljajo tudi za navedene živali. Vendar navedene zahteve omejujejo možnost vstopa golobov pismonoš v Unijo iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja z namenom, da bodo odleteli nazaj v navedeno tretjo državo, na njeno ozemlje ali območje. Poleg tega golobi pismonoši, vneseni v Unijo z namenom, da bodo odleteli nazaj v tretjo državo izvora, na njeno ozemlje ali območje, ne pomenijo enakega tveganja za zdravje živali kot druge ptice v ujetništvu. Delegirano uredbo (EU) 2020/692 bi bilo zato treba spremeniti, da se določi odstopanje od posebnih zahtev za zdravstveno varstvo živali za ptice v ujetništvu za vstop golobov pismonoš iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja, kjer se običajno gojijo, v Unijo z namenom takojšnjega izpusta ob pričakovanju, da bodo odleteli nazaj v navedeno tretjo državo, na njeno ozemlje ali območje.

(15)

Člen 74 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 določa zahteve glede identifikacije za vstop psov, mačk in belih dihurjev v Unijo. Kar zadeva zahteve za njihova sredstva za identifikacijo, se sklicuje na izvedbene akte, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 120 Uredbe (EU) 2016/429. Vendar taki izvedbeni akti še niso bili sprejeti, saj člen 277 Uredbe (EU) 2016/429 določa, da se Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) še naprej uporablja do 21. aprila 2026 v zvezi z netrgovskimi premiki hišnih živali navedenih vrst. Člen 74 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 bi bilo zato treba spremeniti, da bi se skliceval na zahteve Uredbe (EU) št. 576/2013.

(16)

Zaradi opustitve v Delegirani uredbi (EU) 2020/692 ni določb glede pregledov pošiljk zarodnega materiala pred njihovo odpremo v Unijo. Za zagotovitev, da so pošiljke zarodnega materiala skladne z zahtevami Delegirane uredbe (EU) 2020/692, preden smejo vstopiti v Unijo, bi bilo zato treba navedeno delegirano uredbo spremeniti, da bo določala pravila v zvezi s potrebnimi pregledi in preverjanji teh pošiljk.

(17)

Člen 86 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 določa, da pošiljke oocitov in zarodkov goveda smejo vstopiti v Unijo, če žival darovalka prihaja iz obrata brez enzootske goveje levkoze. Člen 87(2) navedene delegirane uredbe določa odstopanje za obrat, ki ni prost enzootske goveje levkoze, če so živali darovalke mlajše od dveh let in da vsaj v predhodnih treh letih ni bilo kliničnega primera enzootske goveje levkoze. To odstopanje bi moralo veljati za živali darovalke iz vrste goveda ne glede na njihovo starost. Člen 87(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/692 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Delegirana uredba (EU) 2020/692 določa, da morajo valilna jajca perutnine izvirati iz jat, klinično pregledanih v 24 urah pred natovarjanjem pošiljke valilnih jajc za odpremo v Unijo. Vendar so tretje države in deležniki navedli, da se s to zahtevo neupravičeno povečuje upravno breme za pristojne organe in izvajalce dejavnosti ter predstavlja tveganje za biološko zaščito teh obratov. Ker ta jajca izvirajo iz odobrenih obratov, ki izvajajo stroga pravila biološke zaščite, je primerno omogočiti daljše obdobje za klinični pregled izvirne jate valilnih jajc, podobno, kot je določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/688 (9) za premike teh proizvodov med državami članicami. Člen 107 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(19)

Poglavje 4 naslova 2 dela III Delegirane uredbe (EU) 2020/692 določa zahteve za vstop jajc, prostih specificiranih patogenov, v Unijo, vključno z zahtevami v zvezi z obratom izvora teh jajc. Delegirano uredbo (EU) 2020/692 bi bilo treba spremeniti za določitev, da so ti obrati v tretjih državah odobreni v skladu s pravili, ki veljajo za te obrate v Uniji.

(20)

Vodne živali, kot so opredeljene v točki 3 člena 4 Uredbe (EU) 2016/429, vključujejo gojene in divje živali. Vodnim živalim se zato lahko dovoli vstop v Unijo iz obratov akvakulture in naravnih habitatov. Zato se lahko odpremijo iz „kraja izvora“ ali iz „obrata izvora“. Delegirana uredba (EU) 2020/692 bi morala dovoliti to možnost, točki (a) in (d) člena 167 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 pa bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(21)

Člen 172 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 določa odstopanja za nekatere kategorije vodnih živali in proizvode iz njih od zahteve, da izvirajo iz tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta, ki so brez bolezni. V vseh primerih pa morajo živali iz akvakulture in proizvodi iz njih, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, izvirati iz obrata, registriranega ali odobrenega v skladu s poglavjem 1 naslova II dela IV Uredbe (EU) 2016/429. S to uredbo bi bilo zato treba spremeniti člen 172 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 za pojasnitev, da se odstopanje, ki ga določa, ne uporablja za člen 170, temveč posebej za člen 170(1) navedene delegirane uredbe.

(22)	Zaradi opustitve bi bilo treba člen 174(3) Delegirane uredbe (EU) 2020/692 spremeniti, da se bo skliceval na člen 170(1)(a)(iii) namesto na člen 170(a)(iii).

(23)

Člen 226(3) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da morajo države članice imeti odobrene nacionalne ukrepe za bolezen, ki ni bolezen s seznama iz točke (d) člena 9(1) navedene uredbe. Člen 175 Delegirane uredbe (EU) 2020/692 in Prilogo XXIX k njej bi bilo treba spremeniti za pojasnitev, da države članice lahko sprejmejo take ukrepe ne le za bolezni, ki niso na seznamu, temveč tudi za bolezni s seznama iz točke (e) člena 9(1) Uredbe (EU) 2016/429.

(24)

Zaradi možnosti dolgotrajnega skladiščenja semena, oocitov in zarodkov bi bilo treba v delu IV Delegirane uredbe (EU) 2020/692 določiti nekatere prehodne ukrepe v zvezi z zarodnim materialom, odvzetim oziroma zbranim, pridobljenim, obdelanim in shranjenim v skladu z direktivami Sveta 88/407/EGS (10), 89/556/EGS (11), 90/429/EGS (12) in 92/65/EGS (13). Ti ukrepi bi se morali nanašati na odobritev osemenjevalnih središč, središč za shranjevanje semena, skupin za zbiranje zarodkov in skupin za pridobivanje zarodkov na podlagi navedenih direktiv ter na oznake na slamicah in drugi embalaži, v katerih so spravljeni, shranjeni in se prevažajo seme, oociti ali zarodki. Ti ukrepi bi se morali nanašati tudi na zahteve za odvzem oziroma zbiranje, pridobivanje, pripravo in shranjevanje zarodnega materiala, za zdravje živali darovalk ter za laboratorijske in druge teste, ki se na podlagi navedenih direktiv izvajajo na živalih darovalkah in zarodnem materialu. Treba je zagotoviti, da trgovina s tem zarodnim materialom glede na njegov pomen za sektor vzreje živali poteka nemoteno. Za zagotovitev kontinuitete vstopa pošiljk zarodnega materiala, odvzetega oziroma zbranega ali pridobljenega pred 21. aprilom 2021, ki izpolnjuje zahteve iz direktiv 88/407/EGS, 89/556/EGS, 90/429/EGS in 92/65/EGS, bi bilo treba v Delegirani uredbi (EU) 2020/692 določiti nekatere prehodne določbe. To delegirano uredbo bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(25)

Razpredelnica 1 Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2020/692 med drugim določa zahteve glede obdobij nastanitve enoprstih kopitarjev pred njihovim vstopom v Unijo. Določena so zlasti posebna obdobja nastanitve za enoprste kopitarje razen registriranih enoprstih kopitarjev, registrirane enoprste kopitarje in ponovni vstop registriranih konjev po njihovem začasnem izvozu. Ta obdobja nastanitve bi morala biti podrobnejša za obravnavo tveganj, ki nastanejo zaradi vstopa enoprstih kopitarjev, ki niso namenjeni za zakol, registriranih konj in enoprstih kopitarjev, namenjenih za zakol, ter za ponovni vstop registriranih konjev po njihovem začasnem izvozu. To prilogo bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(26)

Razpredelnica 2 Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2020/692 določa zahteve glede obdobij nastanitve perutnine pred njenim vstopom v Unijo. Posebna obdobja nastanitve so zlasti določena za proizvodno perutnino za proizvodnjo mesa in jajc za prehrano ter za proizvodno perutnino za obnovo populacije pernate divjadi, ne pa za proizvodno perutnino za proizvodnjo drugih proizvodov. Posebno obdobje nastanitve bi bilo zato treba določiti tudi za kategorijo proizvodne perutnine za proizvodnjo drugih proizvodov. To prilogo bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(27)

Točka 2 Priloge XV k Delegirani uredbi (EU) 2020/692 določa zahteve za zdravstveno varstvo živali za perutnino in valilna jajca, ki izvirajo iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja, kjer se uporabljajo cepiva proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge, ki ne izpolnjujejo posebnih meril iz točke 1 navedene priloge. Vendar bi bilo treba zagotoviti dodatno pojasnilo glede tega, katere od teh zahtev se uporabljajo za perutnino, valilna jajca in njihove izvorne jate. To prilogo bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(28)

Pravila iz Delegirane uredbe (EU) 2020/692 dopolnjujejo pravila iz Uredbe (EU) 2016/429. Ker so navedena pravila medsebojno povezana, so določena v enem samem aktu. Zaradi jasnosti in učinkovite uporabe je primerno, da se pravila o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2020/692 prav tako določijo v enem samem delegiranem aktu, ki določa celovit sklop zahtev za vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo.

(29)	Delegirano uredbo (EU) 2020/692 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(30)	Delegirana uredba (EU) 2020/692 se uporablja od 21. aprila 2021. Zaradi pravne varnosti bi morala ta uredba začeti veljati čim prej –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delegirana uredba (EU) 2020/692 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

v odstavku 6 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„6. Del V določa zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop vodnih živali na vseh razvojnih stopnjah in proizvodov živalskega izvora iz njih, razen proizvodov živalskega izvora, ki niso žive vodne živali, namenjene za prehrano ljudi, in divjih vodnih živali in proizvodov živalskega izvora iz teh divjih vodnih živali, iztovorjenih z ribiških ladij za neposredno prehrano ljudi, v Unijo ter njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu in odstopanja od teh zahtev za naslednje vrste:“;

(b)	odstavek 8 se nadomesti z naslednjim: „8. Del VII vsebuje prehodne in končne določbe.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)

točka 8 se nadomesti z naslednjim:

„(8)	„prašič“ pomeni žival vrste kopitarjev družine Suidae s seznama iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429 za namen vstopa živali v Unijo ali žival vrste Sus scrofa za namen vstopa zarodnega materiala v Unijo;“;

(b)

točka 48 se nadomesti z naslednjim:

„(48)

„ladja z bazeni“ pomeni ‚ladjo z bazeni‘, kot je opredeljena v točki 2 člena 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/990 (*1);

(*1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/990 z dne 28. aprila 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami glede zdravja živali in spričeval pri premikih vodnih živali in proizvodov živalskega izvora iz vodnih živali znotraj Unije (UL L 221, 10.7.2020, str. 42).“;"

(3)

v členu 3 se točka (a)(i) nadomesti z naslednjim:

„(i)	če gre za kopenske živali, zarodni material in proizvode živalskega izvora, iz tretje države s seznama, z njenega ozemlja ali območja za določeno vrsto in kategorijo živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora;“;

(4)	v členu 13(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Pri perutnini, razen enodnevnih piščancev, in pticah v ujetništvu se pregleda tudi izvorna jata živali, namenjenih za odpremo v Unijo.“;

(5)	člen 26 se nadomesti z naslednjim: „Člen 26 Premiki kopitarjev in ravnanje z njimi po vstopu v Unijo Kopitarji, razen enoprstih kopitarjev, po vstopu v Unijo ostanejo v svojem namembnem obratu vsaj 30 dni od datuma njihovega prihoda v ta obrat, razen če se premestijo za zakol.“;

(6)

člen 49 se spremeni:

(a)	uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim: „Z odstopanjem od člena 14(3), člena 40 in členov 43 do 48 pošiljke, ki vsebujejo manj kot 20 glav perutnine razen tekačev, smejo vstopiti v Unijo, če izpolnjujejo naslednje zahteve:“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

glede cepljenja proti visokopatogeni aviarni influenci:

(i)	perutnina ni bila cepljena proti visokopatogeni aviarni influenci;

(ii)	izvorna jata perutnine, razen enodnevnih piščancev, ni bila cepljena proti visokopatogeni aviarni influenci;

(iii)

če so bile starševske jate enodnevnih piščancev cepljene proti visokopatogeni aviarni influenci, je tretja država ali ozemlje izvora zagotovilo jamstvo, da so glede programov cepljenja in dodatnega spremljanja izpolnjene minimalne zahteve iz Priloge XIII;“;

(c)

točka (e)(iii) se nadomesti z naslednjim:

„(iii)

Salmonella pullorum in Salmonella gallinarum pri Numida meleagris, Coturnix coturnix, Phasianus colchicus, Perdix perdix, Anas spp.;“;

(d)

doda se naslednja točka (f):

„(f)	enodnevni piščanci so se izvalili iz valilnih jajc, ki so bila pred inkubacijo razkužena po navodilih pristojnega organa tretje države ali ozemlja izvora.“;

(7)

člen 57 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 57

Posebne zahteve za zdravstveno varstvo živali za ptice v ujetništvu

Pošiljke ptic v ujetništvu smejo vstopiti v Unijo samo, če živali iz pošiljke izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	niso bile cepljene proti visokopatogeni aviarni influenci;

(b)	če so bile cepljene proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge, je pristojni organ tretje države ali ozemlja izvora zagotovil jamstva, da uporabljeno cepivo izpolnjuje splošna in posebna merila za cepiva proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge, določena v točki 1 Priloge XV;

(c)	v 7–14 dneh pred datumom natovarjanja za odpremo v Unijo so bile testirane s testom odkrivanja virusa visokopatogene aviarne influence in virusa atipične kokošje kuge z negativnim rezultatom.“;

(8)

v členu 60 se točka (b)(vi) preštevilči v točko (c):

„(c)	ptice v ujetništvu se izpustijo iz karantene samo s pisnim dovoljenjem uradnega veterinarja.“;

(9)

člen 62 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 62

Odstopanja od zahtev za zdravstveno varstvo živali za vstop ptic v ujetništvu v Unijo

1. Z odstopanjem od zahtev iz členov 3 do 10, razen iz točke (a)(i) člena 3, členov 11 do 19 in členov 53 do 61, smejo pošiljke ptic v ujetništvu, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, vstopiti v Unijo, če izvirajo iz tretjih držav ali z ozemelj, ki so izrecno navedena na seznamu za vstop ptic v ujetništvu v Unijo na podlagi enakovrednih jamstev.

2. Z odstopanjem od zahtev iz člena 11 in členov 54 do 58 pošiljke golobov pismonoš, ki vstopajo v Unijo iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja, kjer se običajno gojijo, z namenom takojšnjega izpusta ob pričakovanju, da bodo odleteli nazaj v navedeno tretjo državo, na njeno ozemlje ali območje, in ki ne izpolnjujejo navedenih zahtev, smejo vstopiti v Unijo, če izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	namembna država članica je ugotovila, da lahko golobi pismonoši vstopijo na njeno ozemlje iz navedene tretje države, z njenega ozemlja ali območja v skladu s členom 230(2) Uredbe (EU) 2016/429;

(b)	prihajajo iz registriranega obrata, okrog katerega v krogu s polmerom 10 km, po potrebi vključno z ozemljem sosednje države, vsaj zadnjih 30 dni pred datumom natovarjanja za odpremo v Unijo ni bilo izbruha visokopatogene aviarne influence ali okužbe z virusom atipične kokošje kuge;

(c)	niso bili cepljeni proti visokopatogeni aviarni influenci;

(d)	cepljeni so bili proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge, pristojni organ tretje države ali ozemlja izvora pa je zagotovil jamstva, da uporabljeno cepivo izpolnjuje splošna in posebna merila za cepiva proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge, določena v točki 1 Priloge XV;

(e)	prihajajo iz obrata, v katerem se izvaja cepljenje proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge.

3. Z odstopanjem od zahtev iz členov 59, 60 in 61 lahko pristojni organ države članice vstopa v Unijo dovoli vstop golobov pismonoš, ki ne bodo prepeljani neposredno v karantenski obrat, odobren v skladu s členom 14 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035, v Unijo, če:

(a)	so golobi pismonoši, ki so vstopili v Unijo iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja, kjer se običajno gojijo v skladu z odstavkom 2;

(b)	bodo izpuščeni takoj, pod nadzorom pristojnega organa, ob pričakovanju, da bodo odleteli nazaj v tretjo državo izvora, na njeno ozemlje ali območje.“;

(10)

v členu 74 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Pošiljke psov, mačk in belih dihurjev smejo vstopiti v Unijo samo, če je vsaka žival v pošiljki individualno identificirana z injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2019/2035, ki ga je vsadil veterinar in ki izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 576/2013.“;

(11)

točka (a) iz člena 80 se nadomesti z naslednjim:

„(a)

pred datumom odvzema so se nahajale v tretji državi, na njenem ozemlju ali območju, ki je na seznamu za vstop določene vrste in kategorije zarodnega materiala v Unijo:

(i)	v primeru goveda, ovac in koz najmanj 6 mesecev;

(ii)	v primeru prašičev in enoprstih kopitarjev najmanj 3 mesece;“;

(12)

v členu 83 se točka (a)(iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

edinstvena številka odobritve obrata z zarodnim materialom, v katerem se odvzame oziroma zbere ali pridobi, pripravi in shranjuje navedeni zarodni material;“;

(13)

za členom 85 se vstavi naslednji člen 85a:

„Člen 85a

Pregled pošiljk zarodnega materiala pred odpremo v Unijo

Pošiljke semena, oocitov in zarodkov goveda, prašičev, ovac, koz in enoprstih kopitarjev smejo vstopiti v Unijo samo, če je te pošiljke v 72 urah pred odpremo v Unijo vizualno in dokumentacijsko pregledal uradni veterinar v tretji državi izvora, na njenem ozemlju ali območju, kar zajema naslednje:

(a)	vizualni pregled zabojnika za prevoz za preverjanje skladnosti z zahtevami iz člena 84;

(b)

dokumentacijski pregled podatkov, ki jih je predložil veterinar središča ali skupine, za zagotovitev, da:

(i)

so informacije, ki jih je treba potrditi, podprte z evidencami, ki se vodijo v skladu s:

—	členom 8(1)(a) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/686; ter

—	točko (d) člena 8 te uredbe;

(ii)	se oznaka na slamicah ali drugi embalaži, ki se namesti v skladu s točko (a) člena 83, ujema s številko, navedeno v veterinarskem spričevalu in na posodi, v kateri se prevažajo slamice ali druga embalaža;

(iii)

so bile izpolnjene zahteve za zdravstveno varstvo živali iz naslova 1 dela III.“;

(14)

v členu 87 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Z odstopanjem od točke (b)(iii) člena 86 smejo pošiljke oocitov in zarodkov goveda vstopiti v Unijo, če žival darovalka prihaja iz obrata, ki ni prost enzootske goveje levkoze, uradni veterinar, odgovoren za obrat izvora, pa je potrdil, da najmanj v zadnjih treh letih v navedenem obratu ni bilo kliničnega primera enzootske goveje levkoze.“;

(15)

člen 91 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 91

Obrat izvora ovac in koz darovalk

Pošiljke semena, oocitov in zarodkov ovac in koz smejo vstopiti v Unijo samo, če so bili seme, oociti in zarodki odvzeti živalim darovalkam, ki prihajajo iz obrata, ki je bil brez okužbe z Brucella abortus, B. melitensis in B. suis, in če pred tem nikoli niso bile v obratu z nižjim statusom.“;

(16)

v členu 100 se točka (b)(ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

so bila valilna jajca za nadaljnji prevoz v Unijo čim prej pretovorjena neposredno na ladjo ali letalo, ki izpolnjuje zahteve iz točke (a) člena 102, ne da bi zapustila območje pristanišča ali letališča;“;

(17)

v točki (a) člena 102 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„(a)	valilna jajca so bila prepeljana v prevoznih sredstvih, ki:“;

(18)

v členu 107 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f)

bodisi je bil:

(i)

pri njih opravljen klinični pregled, ki ga je izvedel uradni veterinar v tretji državi izvora, na njenem ozemlju ali območju v 72 urah pred natovarjanjem pošiljke valilnih jajc za odpremo v Unijo, da bi odkril znake, značilne za pojav bolezni, vključno z ustreznimi boleznimi s seznama iz Priloge I ali porajajočimi se boleznimi, ter niso pokazale simptomov bolezni ali razlogov za sum na prisotnost katere od teh bolezni;

ali

(ii)

so bili/je bila:

—

pri njih opravljeni mesečni klinični pregledi, ki jih je izvedel uradni veterinar v tretji državi izvora, na njenem ozemlju ali območju, zadnjega pa je izvedel v 31 dneh pred natovarjanjem pošiljke valilnih jajc za odpremo v Unijo, da bi odkril znake, značilne za pojav bolezni, vključno z ustreznimi boleznimi s seznama iz Priloge I ali porajajočimi se boleznimi, ter niso pokazale simptomov bolezni ali razlogov za sum na prisotnost katere od teh bolezni;

—

opravljena ocena njihovega trenutnega zdravstvenega statusa, ki jo je izvedel uradni veterinar v tretji državi izvora, na njenem ozemlju ali območju v 72 urah pred natovarjanjem pošiljke valilnih jajc za odpremo v Unijo na podlagi najnovejših informacij, ki jih je zagotovil izvajalec dejavnosti, ter dokumentacijskih pregledov evidenc zdravja in proizvodnje, hranjenih v obratu, da bi odkril znake, značilne za pojav bolezni, vključno s porajajočimi se boleznimi in zadevnimi boleznimi s seznama iz Priloge I.“;

(19)

člen 110 se spremeni:

(a)	uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim: „Z odstopanjem od členov 101, 106, 107 in 108 pošiljke, ki vsebujejo manj kot 20 valilnih jajc perutnine razen tekačev, smejo vstopiti v Unijo, če izpolnjujejo naslednje zahteve:“;

(b)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

prihajajo iz jat, pri katerih je bil opravljen klinični pregled, ki ga je izvedel uradni veterinar v tretji državi izvora, na njenem ozemlju ali območju v 24 urah pred natovarjanjem pošiljk valilnih jajc za odpremo v Unijo, da bi odkril znake, značilne za pojav bolezni, vključno z ustreznimi boleznimi s seznama iz Priloge I ali porajajočimi se boleznimi, jate pa niso pokazale simptomov bolezni ali razlogov za sum na prisotnost katere od teh bolezni;“;

(c)

v točki (e)(ii) se tretji vezaj nadomesti z naslednjim:

„–	Salmonella pullorum in Salmonella gallinarum pri Numida meleagris, Coturnix coturnix, Phasianus colchicus, Perdix perdix, Anas spp.;“;

(d)

doda se naslednja točka (f):

„(f)	valilna jajca so bila razkužena po navodilih pristojnega organa tretje države ali ozemlja izvora.“;

(20)

v členu 111 se točka (a)(iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

so se najmanj 6 tednov pred datumom zbiranja jajc za odpremo v Unijo nepretrgoma gojile v obratih, ki:

—	izpolnjujejo pogoje, opisane v Evropski farmakopeji;

—	jih je pristojni organ tretje države ali ozemlja izvora odobril v skladu z zahtevami, ki so vsaj enakovredne zahtevam iz člena 8 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035, njihova odobritev pa ni bila začasno preklicana ali odvzeta;“;

(21)

za členom 119 se vstavi naslednji člen 119a:

„Člen 119a

Pregled pošiljk zarodnega materiala pred odpremo v Unijo

Pošiljke semena, oocitov in zarodkov iz člena 117 smejo vstopiti v Unijo samo, če je te pošiljke v 72 urah pred odpremo v Unijo vizualno in dokumentacijsko pregledal uradni veterinar v tretji državi izvora, na njenem ozemlju ali območju, kar zajema naslednje:

(a)	vizualni pregled zabojnika za prevoz za preverjanje skladnosti z zahtevami iz člena 119;

(b)

dokumentacijski pregled podatkov, ki jih je predložil veterinar obrata, odgovoren za dejavnosti, ki se izvajajo v zaprtem obratu, za zagotovitev, da:

(i)	so informacije, ki jih je treba potrditi, podprte z evidencami, ki se vodijo v zaprtem obratu;

(ii)	se oznaka na slamicah ali drugi embalaži, ki se namesti v skladu s točko (a) člena 119, ujema s številko, navedeno v veterinarskem spričevalu in na posodi, v kateri se prevažajo slamice ali druga embalaža;

(iii)

so bile izpolnjene zahteve za zdravstveno varstvo živali v naslovu 3 dela III.“;

(22)

v členu 125(c) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i)	pred natovarjanjem trupov za odpremo v obrat za predelavo divjadi so bili očiščeni in razkuženi z razkužilom, ki ga je odobril pristojni organ tretje države ali ozemlja izvora;“;

(23)

v členu 154 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Za živali izvora surovega mleka, kolostruma ali proizvodov na osnovi kolostruma, namenjene za vstop v Unijo, se ne zahteva izpolnjevanje zahteve za obdobje nastanitve v odstavku 2, če so prišle v tretjo državo, na njeno ozemlje ali območje iz:

(a)	druge tretje države, z njenega ozemlja ali območja, ki je na seznamu za vstop surovega mleka, kolostruma ali proizvodov na osnovi kolostruma v Unijo, živali pa so se tam nahajale najmanj tri mesece pred molžo, ali

(b)	države članice.“;

(24)

člen 167 se spremeni:

(a)

točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:

„(a)	v Unijo so bile odpremljene neposredno iz svojega kraja izvora;

(b)	če so bile prepeljane po zraku, morju, železnici ali cesti, niso bile raztovorjene iz svojega zabojnika ter voda, v kateri so se prevažale, ni bila zamenjana v tretji državi ali ozemlju, območju ali kompartmentu, ki ni na seznamu za vstop določene vrste in kategorije vodnih živali v Unijo;“;

(b)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	od časa natovarjanja v kraju izvora do časa prispetja v Unijo se niso prevažale v isti vodi, zabojniku ali ladji z bazeni skupaj z vodnimi živalmi, katerih zdravstveni status je nižji ali ki niso bile namenjene za vstop v Unijo;“;

(25)

v členu 169(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

čitljiva oznaka iz točke (a) mora vsebovati tudi naslednje navedbe, kakor je ustrezno:

(i)	„ribe, namenjene za prehrano ljudi po nadaljnji predelavi v Evropski uniji“;

(ii)	„živi mehkužci, namenjeni za prehrano ljudi po nadaljnji predelavi v Evropski uniji“;

(iii)

„raki, namenjeni za prehrano ljudi po nadaljnji predelavi v Evropski uniji“.“;

(26)	v členu 172 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Z odstopanjem od člena 170(1) se zahteve iz navedenega člena ne uporabljajo za naslednje kategorije vodnih živali:“;

(27)

v členu 173 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	ribe, namenjene za prehrano ljudi po nadaljnji predelavi v Uniji, ki so bile zaklane in ki jim je bilo drobovje odstranjeno pred odpremo v Unijo.“;

(28)

v členu 174 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Pristojni organ države članice lahko izda dovoljenje iz odstavka 2 tega člena samo, če izpust ali potopitev v naravne vode ne ogrozi zdravstvenega statusa vodnih živali na kraju izpusta ali potopitve, v vsakem primeru pa mora biti pri izpustu v naravo izpolnjena zahteva iz člena 170(1)(a)(iii).“;

(29)

člen 175 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Člen 175 Dodatne zahteve za zdravstveno varstvo živali za omejitev učinka bolezni, za katere imajo države članice uvedene nacionalne ukrepe v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429“

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organi držav članic, ki imajo uvedene nacionalne ukrepe v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429 zoper bolezni, ki niso bolezni s seznama iz člena 9(1)(d) navedene uredbe, sprejmejo ukrepe za preprečevanje vnosa teh bolezni z uporabo dodatnih zahtev za zdravstveno varstvo živali za vstop pošiljk vodnih živali in proizvodov živalskega izvora iz vodnih živali, razen iz živih vodnih živali, v te države članice za vrste s seznama v drugem stolpcu preglednice v Prilogi XXIX k tej uredbi.“;

(30)

del VII se spremeni:

(a)	naslov dela VII se nadomesti z naslednjim: „DEL VII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE“;

(b)

po naslovu dela VII in pred členom 183 se vstavi naslednji člen 182a:

„Člen 182 a

Prehodni ukrepi

1. Osemenjevalna središča, središča za shranjevanje semena, skupine za zbiranje zarodkov in skupine za pridobivanje zarodkov, odobreni pred 21. aprilom 2021 v skladu z direktivami Sveta 88/407/EGS (*2), 89/556/EGS (*3), 90/429/EGS (*4) in 92/65/EGS (*5), iz šeste, sedme, osme in dvanajste alinee člena 270(2) Uredbe (EU) 2016/429 se štejejo za odobrene obrate z zarodnim materialom iz člena 82(1) te uredbe.

V vseh drugih pogledih zanje veljajo pravila iz člena 82(2) te uredbe in člena 233 Uredbe (EU) 2016/429.

2. Pošiljke semena, oocitov in zarodkov, odvzetih oziroma zbranih, pridobljenih, pripravljenih in shranjenih pred 21. aprilom 2021, smejo vstopiti v Unijo, če izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali darovalk ter laboratorijske in druge teste, opravljene na živalih darovalkah in zarodnem materialu, iz direktiv 88/407/EGS, 89/556/EGS, 90/429/EGS in 92/65/EGS v zvezi z odvzemom oziroma zbiranjem, pridobivanjem, pripravo in shranjevanjem zarodnega materiala.

3. Slamice in druga embalaža, v katerih so spravljeni, se shranjujejo in prevažajo seme, oociti ali zarodki, ki so ločeni na posamezne odmerke ali ne, ter ki so pred 21. aprilom 2021 označene v skladu z direktivami 88/407/EGS, 89/556/EGS, 90/429/EGS in 92/65/EGS glede na vrste živali darovalk, se štejejo za označene v skladu s točko (a) člena 83 te uredbe.

(*2) Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz semena domačih živali iz vrst govedi (UL L 194, 22.7.1988, str. 10)."

(*3) Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. septembra 1989 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti in uvoz iz tretjih držav za zarodke domačih živali vrste goveda (UL L 302, 19.10.1989, str. 1)."

(*4) Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (UL L 224, 18.8.1990, str. 62)."

(*5) Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).“;"

(c)	v členu 184 se doda naslednji naslov: „Začetek veljavnosti in uporaba“;

31.	Priloge III, VIII, XV, XXVIII, in XXIX se spremenijo v skladu s prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

(3) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter Sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/686 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede odobritve obratov z zarodnim materialom ter zahtev za sledljivost in zdravstveno varstvo živali pri premikih zarodnega materiala nekaterih gojenih kopenskih živali znotraj Unije (UL L 174, 3.6.2020, str. 1).

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/990 z dne 28. aprila 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami glede zdravja živali in spričeval pri premikih vodnih živali in proizvodov živalskega izvora iz vodnih živali znotraj Unije (UL L 221, 10.7.2020, str. 42).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(7) Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (UL L 73, 20.3.2010, str. 1).

(8) Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 (UL L 178, 28.6.2013, str. 1).

(9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/688 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri premikih kopenskih živali in valilnih jajc znotraj Unije (UL L 174, 3.6.2020, str. 140).

(10) Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz semena domačih živali iz vrst govedi (UL L 194, 22.7.1988, str. 10).

(11) Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. septembra 1989 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti in uvoz iz tretjih držav za zarodke domačih živali vrste goveda (UL L 302, 19.10.1989, str. 1).

(12) Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (UL L 224, 18.8.1990, str. 62).

(13) Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).

PRILOGA

Priloge III, VIII, XV, XXVIII in XXIX k Delegirani uredbi (EU) 2020/692 se spremenijo:

Priloga III se spremeni:

(a)

v razpredelnici 1 se v tretji, četrti in peti vrstici vnosi za enoprste kopitarje razen registriranih enoprstih kopitarjev, registrirane enoprste kopitarje in registrirane konje, ki se vračajo po začasnem izvozu zaradi tekmovanj, dirk ali kulturnih konjeniških prireditev, nadomestijo z naslednjim:

Vrsta in kategorija živali	Najkrajše obdobje nastanitve v tretji državi izvora, na njenem ozemlju ali območju v skladu s členom 11(b)(i)	Najkrajše obdobje nastanitve v obratu izvora v skladu s členom (11)(b)(ii)	Najkrajše obdobje brez stika z živalmi z nižjim zdravstvenim statusom v skladu s členom 11(b)(iii)
„Enoprsti kopitarji, ki niso namenjeni za zakol	40 dni ali od rojstva, če so živali mlajše od 40 dni, ali od vstopa iz Unije	30 dni (40 dni z območij tveganja za afriško konjsko kugo) ali od rojstva, če so živali mlajše od 30 dni (40 dni), ali od vstopa iz Unije	15 dni
Registrirani konji	40 dni ali od rojstva, če so živali mlajše od 40 dni, ali od vstopa iz Unije ali iz nekaterih tretjih držav s seznama	30 dni (40 dni z območij tveganja za afriško konjsko kugo) ali od rojstva, če so živali mlajše od 30 dni (40 dni), ali od vstopa iz Unijo ali iz nekaterih tretjih držav s seznama	15 dni
Registrirani konji, ki se vračajo po začasnem izvozu zaradi tekmovanj, dirk ali kulturnih konjeniških prireditev	do 30 dni ali do 90 dni v primeru posebnih tekmovanj, dirk ali kulturnih konjeniških prireditev	ni določeno	celotno obdobje začasnega izvoza
Enoprsti kopitarji, namenjeni za zakol	90 dni	30 dni (40 dni z območij tveganja za afriško konjsko kugo)	30 dni (40 dni z območij tveganja za afriško konjsko kugo)“;

(b)

razpredelnica 2 se spremeni:

(i)

v drugi vrstici se vnos za proizvodno perutnino za proizvodnjo mesa in jajc za prehrano nadomesti z naslednjim:

Kategorija ptic	Obdobje nastanitve se uporablja za:	Najkrajše obdobje nastanitve v tretji državi izvora, na njenem ozemlju ali območju v skladu s členom 11(b)(i)	Najkrajše obdobje nastanitve v obratu izvora v skladu s členom (11)(b)(ii)	Najkrajše obdobje brez stika z živalmi z nižjim zdravstvenim statusom v skladu s členom 11(b)(iii)
„Proizvodna perutnina za proizvodnjo mesa, konzumnih jajc in drugih proizvodov	ŽP	3 mesece ali od izvalitve, če so živali mlajše od 3 mesecev	6 tednov ali od izvalitve, če so živali mlajše od 6 tednov	6 tednov ali od izvalitve, če so živali mlajše od 6 tednov“;

(ii)

v peti vrstici se vnos za enodnevne piščance nadomesti z naslednjim:

Kategorija ptic	Obdobje nastanitve se uporablja za:	Najkrajše obdobje nastanitve v tretji državi izvora, na njenem ozemlju ali območju v skladu s členom 11(b)(i)	Najkrajše obdobje nastanitve v obratu izvora v skladu s členom (11)(b)(ii)	Najkrajše obdobje brez stika z živalmi z nižjim zdravstvenim statusom v skladu s členom 11(b)(iii)
„Enodnevni piščanci	ŽP	od izvalitve	od izvalitve	od izvalitve
„Enodnevni piščanci	IJ	3 mesece pred datumom zbiranja jajc, iz katerih so se izlegli enodnevni piščanci	6 tednov pred datumom zbiranja jajc, iz katerih so se izlegli enodnevni piščanci	–“;

v točki 1 Priloge VIII se opomba (**) nadomesti z naslednjim:

„(**)

Ne uporablja se, če živali izvirajo iz tretje države, z ozemlja ali območja, ki je priznano kot brez ali sezonsko brez te bolezni na seznamu tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk kopitarjev v Unijo.“;

v Prilogi XV se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2. ZAHTEVE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI ZA PERUTNINO IN VALILNA JAJCA, KI IZVIRAJO IZ TRETJE DRŽAVE, Z NJENEGA OZEMLJA ALI OBMOČJA, KJER SE UPORABLJAJO CEPIVA PROTI OKUŽBI Z VIRUSOM ATIPIČNE KOKOŠJE KUGE, KI NE IZPOLNJUJEJO POSEBNIH MERIL IZ TOČKE 1

Perutnina in valilna jajca, ki izvirajo iz tretje države, z njenega ozemlja ali območja, kjer se uporabljajo cepiva proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge, ki ne izpolnjujejo posebnih meril iz točke 1.2, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)	perutnina, izvorna jata enodnevnih piščancev in izvorna jata valilnih jajc niso bile cepljene s takimi cepivi najmanj 12 mesecev pred datumom natovarjanja pošiljke za odpremo v Unijo;

(b)

pri izvorni jati perutnine in valilnih jajc je bil opravljen test izolacije virusa za okužbo z virusom atipične kokošje kuge v zadnjih dveh tednih pred datumom natovarjanja pošiljke za odpremo v Unijo ali, če gre za valilna jajca, v zadnjih dveh tednih pred datumom zbiranja jajc. Test je moral biti izveden v uradnem laboratoriju na naključnem vzorcu kloakalnih brisov, odvzetih najmanj 60 pticam v vsaki jati, pri njem pa ni bil odkrit paramiksovirus za aviarno influenco z ICPI nad 0,4;

(c)	perutnina razen enodnevnih piščancev, izvorna jata enodnevnih piščancev in izvorne jate valilnih jajc so bile v dvotedenskem obdobju iz točke (b) v osamitvi pod uradnim nadzorom v obratu izvora;

(d)

perutnina razen enodnevnih piščancev, izvorna jata enodnevnih piščancev in izvorna jata valilnih jajc niso bile v stiku s perutnino, ki ne izpolnjuje zahtev iz točk (a) in (b):

(i)	v primeru perutnine zadnjih 60 dni pred datumom natovarjanja pošiljke za odpremo v Unijo;

(ii)	v primeru valilnih jajcih zadnjih 60 dni pred datumom zbiranja jajc;

(e)	valilna jajca, iz katerih so se izvalili enodnevni piščanci, v valilnici ali med prevozom v valilnico niso bili v stiku s perutnino ali valilnimi jajci, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točk (a) do (d).“;

v tretji vrstici v razpredelnici v točki 1 Priloge XXVIII se vnos za posušeni jajčni beljak nadomesti z naslednjim:

Jajčni proizvod	Obdelava
Jajčni proizvod	Temperatura jedra (v stopinjah Celzija (°C))	Trajanje obdelave (v sekundah (s) ali urah (h))
„Posušeni jajčni beljak	67 °C	20 h
„Posušeni jajčni beljak	54,4 °C	50,4 h“;

v Prilogi XXIX se razpredelnica spremeni z vključitvijo spodnjega besedila neposredno nad vrstico, ki se nanaša na bolezen spomladanska viremija pri krapih (SVC) in njenih dovzetnih vrstah:

„Koi herpes viroza

Kot je navedeno v stolpcu 3 tabele v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882“.

24.9.2021

Uradni list Evropske unije

L 339/65

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1708

z dne 23. septembra 2021

o dodatku določenih količin, ki so bile leta 2020 zadržane v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovnim kvotam za leto 2021

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (1) ter zlasti člena 4(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 lahko države članice pred 31. oktobrom leta uporabe dodeljene ribolovne kvote od Komisije zahtevajo, da zadrži največ 10 % navedene kvote za prenos v naslednje leto.

(2)	Uredbe Sveta (EU) 2018/2025 (2), (EU) 2019/1838 (3), (EU) 2019/2236 (4) in (EU) 2020/123 (5) določajo ribolovne kvote za nekatere staleže za leto 2020 in opredeljujejo staleže, za katere lahko veljajo ukrepi iz Uredbe (ES) št. 847/96.

(3)	Uredbe Sveta (EU) 2020/1579 (6), (EU) 2021/90 (7), (EU) 2021/91 (8) in (EU) 2021/92 (9) določajo ribolovne kvote za nekatere staleže za leto 2021.

(4)

Nekatere države članice so v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 pred 31. oktobrom 2020 zahtevale, da se del njihovih kvot za leto 2020 za staleže iz Priloge k tej uredbi zadrži in prenese v naslednje leto. V skladu z omejitvami iz navedene uredbe bi bilo zadržane količine treba dodati kvotam za leto 2021.

(5)	Za namene te prilagodljivosti sta se preverila in upoštevala upravičenost zahtevanih prenosov staležev in stanje njihovega izkoriščanja. Zato se za te staleže zadržane kvote lahko prenesejo iz leta 2020 v leto 2021 v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

(6)

Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi spodkopala načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološko stanje staležev, je za staleže iz Priloge k tej uredbi izključena vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(7)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolovne kvote za leto 2021, določene v uredbah (EU) 2020/1579, (EU) 2021/90, (EU) 2021/91 in (EU) 2021/92, se povečajo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. septembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

(2) Uredba Sveta (EU) 2018/2025 z dne 17. decembra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2019 in 2020 (UL L 325, 20.12.2018, str. 7).

(3) Uredba Sveta (EU) 2019/1838 z dne 30. oktobra 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2019/124 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah (UL L 281, 31.10.2019, str. 1).

(4) Uredba Sveta (EU) 2019/2236 z dne 16. decembra 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju (UL L 336, 30.12.2019, str. 14).

(5) Uredba Sveta (EU) 2020/123 z dne 27. januarja 2020 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 25, 30.1.2020, str. 1).

(6) Uredba Sveta (EU) 2020/1579 z dne 29. oktobra 2020 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2020/123 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah (UL L 362, 30.10.2020, str. 3).

(7) Uredba Sveta (EU) 2021/90 z dne 28. januarja 2021 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju (UL L 31, 29.1.2021, str. 1).

(8) Uredba Sveta (EU) 2021/91 z dne 28. januarja 2021 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2021 in 2022 (UL L 31, 29.1.2021, str. 20).

(9) Uredba Sveta (EU) 2021/92 z dne 28. januarja 2021 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 31, 29.1.2021, str. 31).

(10) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

PRILOGA

Oznaka države	Oznaka staleža	Vrsta	Ime območja	Končna kvota leta 2020 (1) (v tonah)	Ulov leta 2020 (v tonah)	Ulov pod posebnim pogojem (2) leta 2020 (v tonah)	% končne kvote	Prenesena količina (v tonah)
BE	ANF/*8ABDE	morska spaka	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za ANF/07.)	360,128	82,820	0	23	36,013
BE	ANF/07.	morska spaka	7	2 761,522	1 111,675	82,820	43,25	276,152
BE	HAD/*2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a (posebni pogoj za HAD/5BC6A.)	0,445	0	0	0	0,045
BE	HAD/07A.	vahnja	7a	56,447	3,619	0	6,41	5,645
BE	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	236,000	40,005	0	16,95	23,600
BE	HAD/6B1214	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b, 12 in 14	28,501	0	0	0	2,850
BE	HAD/7X7A34	vahnja	območja 7b–k, 8, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	127,830	107,184	0	83,85	12,783
BE	HER/*04B.	sled	4b (posebni pogoj za HER/4CXB7D)	4 803,427	10,906	0	0,23	480,343
BE	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	2,200	0	0	0	0,220
BE	HER/4CXB7D	sled	območji 4c in 7d, razen staleža v estuariju Blackwater	133,811	104,389	10,906	86,16	13,381
BE	HKE/*03A.	oslič	območje 3a (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)	6,310	0	0	0	0,631
BE	HKE/*57-14	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za HKE/8ABDE.)	4,544	0	0	0	0,454
BE	HKE/*8ABDE	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za HKE/571214)	85,327	0	0	0	8,533
BE	HKE/2AC4-C	oslič	vode Unije območij 2a in 4	63,674	25,622	0	40,24	6,367
BE	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	646,932	41,880	0	6,47	64,693
BE	HKE/8ABDE.	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e	21,412	14,503	0	67,73	2,141
BE	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	4,076	0,055	0	1,35	0,408
BE	LEZ/2AC4-C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4	9,992	0,859	0	8,60	0,999
BE	MAC/*02AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2A34.)	83,700	0	0	0	8,370
BE	MAC/*FRO1	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2A34.)	85,800	0	0	0	8,580
BE	MAC/2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	89,447	73,868	0	82,58	8,945
BE	MAC/2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	56,163	48,879	0	87,03	5,616
BE	NEP/07.	škamp	7	3,468	2,795	0	80,59	0,347
BE	NEP/2AC4-C	škamp	vode Unije območij 2a in 4	1 517,321	674,836	0	44,48	151,732
BE	NEP/8ABDE.	škamp	območja 8a, 8b, 8d in 8e	1,155	0	0	0	0,116
BE	PLE/07A.	morska plošča	7a	184,890	84,258	0	45,57	18,489
BE	PLE/2A3AX4	morska plošča	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	6 183,279	2 569,217	0	41,55	618,328
BE	POK/2C3A4	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	8,581	4,612	0	53,75	0,858
BE	SOL/07E.	morski list	območje 7e	69,421	58,017	0	83,57	6,942
BE	SOL/24-C.	morski list	vode Unije območij 2a in 4	1 570,085	240,245	0	15,30	157,009
BE	SOL/7FG.	morski list	območji 7f in 7g	1 183,919	1 121,309	0	94,71	62,610
BE	SOL/8AB.	morski list	območji 8a in 8b	330,680	299,178	0	90,47	31,502
BE	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	235,871	211,374	0	89,61	23,587
BE	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	212,388	127,086	0	59,84	21,239
DE	ANF/*8ABDE	morska spaka	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za ANF/07.)	40,180	0	0	0	4,018
DE	ANF/07.	morska spaka	7	480,770	359,005	0	74,67	48,077
DE	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	126,201	0	0	0	12,620
DE	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	16,304	0	0	0	1,630
DE	HAD/*2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a (posebni pogoj za HAD/5BC6A.)	0,547	0	0	0	0,055
DE	HAD/03A.	vahnja	3a	121,727	12,558	0	10,32	12,173
DE	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	779,741	140,387	231,534	47,70	77,974
DE	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6a	3,466	0	0	0	0,347
DE	HAD/6B1214	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b, 12 in 14	31,239	0	0	0	3,124
DE	HAD/7X7A34	vahnja	območja 7b–k, 8, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	0,500	0,273	0	54,60	0,050
DE	HER/*04B.	sled	4b (posebni pogoj za HER/4CXB7D)	356,955	175,000	0	49,03	35,696
DE	HER/*04-C.	sled	vode Unije območja 4 (posebni pogoj za HER/03A.)	94,144	0	0	0	9,414
DE	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	450,412	26,838	0	5,96	45,041
DE	HER/03A.	sled	3a	165,834	155,239	0	93,61	10,595
DE	HER/03A-BC	sled	3a	56,666	0	0	0	5,667
DE	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	2 916,692	2 774,269	26,838	96,04	115,585
DE	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	927,872	835,268	0	90,02	92,604
DE	HER/4CXB7D	sled	območji 4c in 7d, razen staleža v estuariju Blackwater	8 649,383	8 421,322	175,000	99,39	53,061
DE	HER/7G-K.	sled	območja 7g, 7h, 7j in 7k	31,457	0	0	0	3,146
DE	HKE/*03A.	oslič	območje 3a (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)	29,680	3,291	0	11,09	2,968
DE	HKE/*8ABDE	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za HKE/571214)	0,020	0	0	0	0,002
DE	HKE/2AC4-C	oslič	vode Unije območij 2a in 4	219,785	137,511	3,291	64,06	21,979
DE	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	16,314	14,691	0	90,05	1,623
DE	JAX/*07D.	šur in z njim povezan prilov	območje 7d (posebni pogoj za JAX/2A-14)	266,747	0	0	0	26,675
DE	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	8 633,716	944,627	94,980	12,04	863,372
DE	LEZ/07.	krilati rombi	7	0,022	0	0	0	0,002
DE	LEZ/2AC4-C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4	5,778	2,249	0	38,92	0,578
DE	MAC/*02AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2A34.)	89,127	0	0	0	8,913
DE	MAC/*2AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	2 058,188	0	0	0	205,819
DE	MAC/*4A-EN	skuša	vode Unije območja 2a; vode Unije in norveške vode območja 4a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	14 979,951	14 800,004	0	98,80	179,947
DE	MAC/*8ABD.	skuša	območja 8a, 8b in 8d (posebni pogoj za MAC/8C3411)	989,015	895,731	0	90,57	93,284
DE	MAC/*8C910	skuša	območja 8c, 9 in 10 ter vode Unije območja CECAF 34.1.1 (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	6 268,850	0	0	0	626,885
DE	MAC/*FRO1	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2A34.)	90,970	0	0	0	9,097
DE	MAC/*FRO2	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	2 104,887	168,707	0	8,02	210,489
DE	MAC/8C3411	skuša	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	989,468	0	895,731	90,53	93,737
DE	NEP/03A.	škamp	3a	31,466	17,345	0	55,12	3,147
DE	NEP/2AC4-C	škamp	vode Unije območij 2a in 4	435,277	258,235	0	59,33	43,528
DE	OTH/*07D.	prilov merjaščevke in mola	območje 7d (posebni pogoj za JAX/2A-14)	15,793	0	0	0	1,579
DE	OTH/*2A-14	prilov merjaščevke, vahnje, mola in skuše	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za JAX/2A-14)	324,109	94,980	0	29,30	32,411
DE	PLE/03AN.	morska plošča	Skagerrak	97,726	49,454	0	50,60	9,773
DE	PLE/03AS.	morska plošča	Kattegat	12,875	1,947	0	15,12	1,288
DE	PLE/2A3AX4	morska plošča	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	5 428,871	1 388,746	11,548	25,79	542,887
DE	PLE/3BCD-C	morska plošča	vode Unije podrazdelkov 22–32	1 203,648	1 083,428	0	90,01	120,220
DE	PLE/7DE.	morska plošča	območji 7d in 7e	2,000	0,554	0	27,70	0,200
DE	POK/2C3A4	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	8 055,142	6 878,514	0	85,39	805,514
DE	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	44,968	0	0	0	4,497
DE	SOL/24-C.	morski list	vode Unije območij 2a in 4	1 293,792	915,597	0	70,77	129,379
DE	SOL/3ABC24	morski list	območje 3a; vode Unije podrazdelkov 22–24	26,311	23,752	0	90,27	2,559
DE	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	9 281,828	8 927,746	0	96,19	354,082
DE	WHB/*05-F.	sinji mol	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)	3 897,007	2 120,256	0	54,41	389,701
DE	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	45 723,053	39 111,854	2 120,256	90,18	4 490,943
DE	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	237,286	178,425	35,823	90,29	23,038
DE	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	8,000	0,544	0	6,80	0,800
DK	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	15,578	0	0	0	1,558
DK	HAD/03A.	vahnja	3a	1 945,122	307,499	0	15,81	194,512
DK	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	1 643,265	553,909	620,727	71,48	164,327
DK	HER/*04B.	sled	4b (posebni pogoj za HER/4CXB7D)	449,264	0	0	0	44,926
DK	HER/*04-C.	sled	vode Unije območja 4 (posebni pogoj za HER/03A.)	5 851,356	4 750,019	0	81,18	585,136
DK	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	2 823,962	0	0	0	282,396
DK	HER/03A-BC	sled	3a	6 324,353	913,891	0	14,45	632,435
DK	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	17 254,997	3 038,584	13 484,836	95,76	731,577
DK	HER/2A47DX	sled	območji 4 in 7d ter vode Unije območja 2a	9 821,258	9 804,086	0	99,83	17,172
DK	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	10 729,369	9 232,276	0	86,05	1 072,937
DK	HER/4CXB7D	sled	območji 4c in 7d, razen staleža v estuariju Blackwater	88,885	0	0	0	8,889
DK	HKE/*03A.	oslič	območje 3a (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)	259,039	0	0	0	25,904
DK	HKE/03A.	oslič	3a	3 498,148	503,754	0	14,40	349,815
DK	HKE/2AC4-C	oslič	vode Unije območij 2a in 4	2 590,431	861,680	0	33,26	259,043
DK	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	0,531	0,392	0	73,82	0,053
DK	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	8 682,447	5 544,006	101,936	65,03	868,245
DK	LEZ/2AC4-C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4	54,038	24,999	0	46,26	5,404
DK	MAC/2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	3 016,543	2 944,102	0	97,60	72,441
DK	NEP/03A.	škamp	3a	11 198,756	3 980,089	0	35,54	1 119,876
DK	NEP/2AC4-C	škamp	vode Unije območij 2a in 4	1 532,548	200,439	0	13,08	153,255
DK	OTH/*2A-14	prilov merjaščevke, vahnje, mola in skuše	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za JAX/2A-14)	404,578	101,936	0	25,20	40,458
DK	PLE/03AN.	morska plošča	Skagerrak	14 784,742	5 068,120	0	34,28	1 478,474
DK	PLE/03AS.	morska plošča	Kattegat	1 183,195	261,547	0	22,11	118,320
DK	PLE/2A3AX4	morska plošča	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	20 049,884	3 362,767	2 275,459	28,12	2 004,988
DK	PLE/3BCD-C	morska plošča	vode Unije podrazdelkov 22–32	5 473,160	2 754,146	0	50,32	547,316
DK	POK/2C3A4	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	4 400,658	3 790,835	0	86,14	440,066
DK	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	0,361	0	0	0	0,036
DK	SOL/24-C.	morski list	vode Unije območij 2a in 4	723,091	122,816	0	16,98	72,309
DK	SOL/3ABC24	morski list	območje 3a; vode Unije podrazdelkov 22–24	484,418	312,721	0	64,56	48,442
DK	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	28 441,408	26 509,027	0	93,21	1 932,381
DK	WHB/*05-F.	sinji mol	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)	5 831,437	0	0	0	583,144
DK	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	63 233,761	58 126,115	10,827	91,94	5 096,819
DK	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	773,933	123,330	86,452	27,11	77,393
DK	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	2,210	2,171	0	98,24	0,039
EE	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	18,989	0	0	0	1,899
EE	HER/03D.RG	sled	podrazdelek 28.1	13 922,798	12 230,565	0	87,85	1 392,280
EE	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	19 057,889	16 377,400	0	85,94	1 905,789
EE	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	25 510,718	24 309,731	0	95,29	1 200,987
ES	ANE/08.	sardon	8	28 447,871	25 558,959	0	89,84	2 844,787
ES	ANF/*8ABDE	morska spaka	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za ANF/07.)	143,074	0	0	0	14,307
ES	ANF/07.	morska spaka	7	3 035,909	2 864,065	0	94,34	171,844
ES	ANF/8ABDE.	morska spaka	območja 8a, 8b, 8d in 8e	1 383,530	744,639	0	53,82	138,353
ES	ANF/8C3411	morska spaka	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	3 681,024	886,073	0	24,07	368,102
ES	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	397,670	271,634	0	68,31	39,767
ES	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	109,700	25,406	0	23,16	10,970
ES	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	8,550	0	0	0	0,855
ES	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	41,654	0	0	0	4,165
ES	HKE/*57-14	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za HKE/8ABDE.)	4 670,694	0	0	0	467,069
ES	HKE/*8ABDE	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za HKE/571214)	3 424,552	0	0	0	342,455
ES	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	21 873,305	16 355,164	0	74,77	2 187,331
ES	HKE/8ABDE.	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e	14 757,734	8 086,758	0	54,80	1 475,773
ES	HKE/8C3411	oslič	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	6 900,174	6 552,227	0	94,96	347,947
ES	JAX/*08C.	šur in z njim povezan prilov	območje 8c (posebni pogoj za JAX/2A-14)	12 038,172	9 912,610	0	82,34	1 203,817
ES	JAX/*08C2	šur in z njim povezan prilov	območje 8c (posebni pogoj za JAX/2A-14)	6 593,145	0	0	0	659,315
ES	JAX/*09.	šur	območje 9 (posebni pogoj za JAX/08C.)	1 178,295	0	0	0	117,830
ES	JAX/08C.	šur	območje 8c	12 686,421	11 417,780	0	90,00	1 268,641
ES	JAX/09.	šur	9	41 818,039	17 203,046	9 912,610	64,84	4 181,804
ES	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	7 295,096	1 128,397	244,697	18,82	729,510
ES	LEZ/*8ABDE	krilati rombi	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za LEZ/07.)	2 172,525	0	0	0	217,253
ES	LEZ/07.	krilati rombi	7	5 913,176	2 281,804	0	38,59	591,318
ES	LEZ/56-14	krilati rombi	vode Unije in mednarodne vode območja 5b; 6; mednarodne vode območij 12 in 14	750,461	413,311	0	55,07	75,046
ES	LEZ/8ABDE.	krilati rombi	območja 8a, 8b, 8d in 8e	941,107	719,935	0	76,50	94,111
ES	LEZ/8C3411	krilati rombi	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	2 312,295	869,491	0	37,60	231,230
ES	MAC/*08B.	skuša	območje 8b (posebni pogoj za MAC/8C3411)	3 150,964	0	0	0	315,096
ES	MAC/*8ABD.	skuša	območja 8a, 8b in 8d (posebni pogoj za MAC/8C3411)	9 379,337	0	0	0	937,934
ES	MAC/*8C910	skuša	območja 8c, 9 in 10 ter vode Unije območja CECAF 34.1.1 (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	3 582,398	1 181,183	0	32,97	358,240
ES	MAC/2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	3 025,000	1 843,816	1 181,183	100,00	0,001
ES	MAC/8C3411	skuša	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	34 674,050	31 092,921	0	89,67	3 467,405
ES	NEP/*07U16	škamp	funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7 (posebni pogoj za NEP/07.)	667,009	64,385	0	9,65	66,701
ES	NEP/07.	škamp	7	1 021,656	31,623	64,385	9,40	102,166
ES	NEP/5BC6.	škamp	6; vode Unije in mednarodne vode območja 5b	60,200	0	0	0	6,020
ES	NEP/8ABDE.	škamp	območja 8a, 8b, 8d in 8e	146,165	0,050	0	0,03	14,617
ES	OTH/*08C2	prilov merjaščevke in mola	območje 8c (posebni pogoj za JAX/2A-14)	324,270	0	0	0	32,427
ES	OTH/*2A-14	prilov merjaščevke, vahnje, mola in skuše	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za JAX/2A-14)	430,740	244,697	0	56,81	43,074
ES	SOL/7FG.	morski list	območji 7f in 7g	1,050	0,450	0	42,86	0,105
ES	SOL/8AB.	morski list	območji 8a in 8b	8,000	7,200	0	90,00	0,800
ES	WHB/*05-F.	sinji mol	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)	2 178,066	0	0	0	217,807
ES	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	3 239,633	623,980	0	19,26	323,963
ES	WHB/8C3411	sinji mol	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	39 857,581	22 147,942	0	55,57	3 985,758
ES	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	7,500	4,286	0	57,15	0,750
FI	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	34 415,928	31 886,256	0	92,65	2 529,672
FI	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	12 898,607	12 498,052	0	96,89	400,555
FR	ANE/08.	sardon	8	2 698,597	40,836	0	1,51	269,860
FR	ANF/*8ABDE	morska spaka	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za ANF/07.)	2 310,961	0	0	0	231,096
FR	ANF/07.	morska spaka	7	21 281,821	12 094,559	0	56,83	2 128,182
FR	ANF/8ABDE.	morska spaka	območja 8a, 8b, 8d in 8e	8 561,348	3 202,831	0	37,41	856,135
FR	ANF/8C3411	morska spaka	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	58,889	18,538	0	31,48	5,889
FR	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	9 073,670	1 566,233	0	17,26	907,367
FR	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	341,134	136,515	0	40,02	34,113
FR	HAD/*2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a (posebni pogoj za HAD/5BC6A.)	23,957	0	0	0	2,396
FR	HAD/07A.	vahnja	7a	257,119	0	0	0	25,712
FR	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	1 608,101	146,249	0	9,09	160,810
FR	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6a	231,995	87,114	0	37,55	23,200
FR	HAD/6B1214	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b, 12 in 14	1 267,794	2,446	0	0,19	126,779
FR	HAD/7X7A34	vahnja	območja 7b–k, 8, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	7 537,862	3 840,932	0	50,96	753,786
FR	HER/*04B.	sled	4b (posebni pogoj za HER/4CXB7D)	5 743,000	0	0	0	574,300
FR	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	103,590	0	0	0	10,359
FR	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	1,002	0	0	0	0,100
FR	HER/2A47DX	sled	območji 4 in 7d ter vode Unije območja 2a	51,043	0	0	0	5,104
FR	HER/4AB.	sled	vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S	13 846,976	12 780,213	0	92,30	1 066,763
FR	HER/4CXB7D	sled	območji 4c in 7d, razen staleža v estuariju Blackwater	7 687,481	6 973,537	0	90,71	713,944
FR	HER/7G-K.	sled	območja 7g, 7h, 7j in 7k	90,103	0,011	0	0,01	9,010
FR	HKE/*03A.	oslič	območje 3a (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)	57,313	0	0	0	5,731
FR	HKE/*57-14	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za HKE/8ABDE.)	7 288,111	0	0	0	728,811
FR	HKE/*8ABDE	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za HKE/571214)	3 424,570	0	0	0	342,457
FR	HKE/2AC4-C	oslič	vode Unije območij 2a in 4	1 381,635	1 305,008	0	94,45	76,627
FR	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	31 919,526	16 998,116	0	53,25	3 191,953
FR	HKE/8ABDE.	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e	33 098,312	11 649,236	0	35,20	3 309,831
FR	HKE/8C3411	oslič	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	195,311	49,247	0	25,21	19,531
FR	JAX/*07D.	šur in z njim povezan prilov	območje 7d (posebni pogoj za JAX/2A-14)	162,514	85,828	0	52,81	16,251
FR	JAX/*08C2	šur in z njim povezan prilov	območje 8c (posebni pogoj za JAX/2A-14)	2 427,258	0	0	0	242,726
FR	JAX/08C.	šur	območje 8c	206,015	0,411	0	0,20	20,602
FR	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	4 985,542	2 884,95	85,828	59,59	498,554
FR	LEZ/*2AC4C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4 (posebni pogoj za LEZ/56-14)	143,565	6,138	0	4,28	14,357
FR	LEZ/*8ABDE	krilati rombi	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za LEZ/07.)	2 633,577	462,501	0	17,56	263,358
FR	LEZ/07.	krilati rombi	7	7 545,798	3 362,219	462,501	50,69	754,580
FR	LEZ/2AC4-C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4	104,020	76,264	0	73,32	10,402
FR	LEZ/56-14	krilati rombi	vode Unije in mednarodne vode območja 5b; 6; mednarodne vode območij 12 in 14	2 897,750	162,131	6,138	5,81	289,775
FR	LEZ/8ABDE.	krilati rombi	območja 8a, 8b, 8d in 8e	1 040,159	743,509	0	71,48	104,016
FR	LEZ/8C3411	krilati rombi	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	98,500	0,975	0	0,99	9,850
FR	MAC/*02AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2A34.)	267,481	0	0	0	26,748
FR	MAC/*08B.	skuša	območje 8b (posebni pogoj za MAC/8C3411)	20,593	0	0	0	2,059
FR	MAC/*2AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	1 370,644	0	0	0	137,064
FR	MAC/*3A4BC	skuša	območji 3a in 4bc (posebni pogoj za MAC/2A34.)	568,702	0	0	0	56,870
FR	MAC/*4A-EN	skuša	vode Unije območja 2a; vode Unije in norveške vode območja 4a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	10 197,197	7 023,249	0	68,87	1 019,720
FR	MAC/*8ABD.	skuša	območja 8a, 8b in 8d (posebni pogoj za MAC/8C3411)	2,159	0	0	0	0,216
FR	MAC/*8C910	skuša	območja 8c, 9 in 10 ter vode Unije območja CECAF 34.1.1 (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	4 179,600	0	0	0	417,960
FR	MAC/*FRO1	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2A34.)	272,828	0	0	0	27,283
FR	MAC/*FRO2	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	1 403,628	0	0	0	140,363
FR	MAC/2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	1 958,917	1 847,787	0	94,33	111,130
FR	MAC/2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	20 615,226	11 484,042	7 023,249	89,77	2 061,523
FR	MAC/8C3411	skuša	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	188,621	122,5	0	64,95	18,862
FR	NEP/*07U16	škamp	funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7 (posebni pogoj za NEP/07.)	157,686	0	0	0	15,769
FR	NEP/07.	škamp	7	4 647,529	127,635	0	2,75	464,753
FR	NEP/2AC4-C	škamp	vode Unije območij 2a in 4	79,028	17,440	0	22,07	7,903
FR	NEP/5BC6.	škamp	6; vode Unije in mednarodne vode območja 5b	142,328	0	0	0	14,233
FR	NEP/8ABDE.	škamp	območja 8a, 8b, 8d in 8e	4 166,955	2 307,013	0	55,36	416,696
FR	OTH/*07D.	prilov merjaščevke in mola	območje 7d (posebni pogoj za JAX/2A-14)	8,130	0	0	0	0,813
FR	OTH/*08C2	prilov merjaščevke in mola	območje 8c (posebni pogoj za JAX/2A-14)	122,353	0	0	0	12,235
FR	OTH/*2A-14	prilov merjaščevke, vahnje, mola in skuše	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za JAX/2A-14)	173,537	0	0	0	17,354
FR	PLE/07A.	morska plošča	7a	56,013	0	0	0	5,601
FR	PLE/2A3AX4	morska plošča	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	1 155,441	24,844	0	2,15	115,544
FR	PLE/7DE.	morska plošča	območji 7d in 7e	5 553,886	1 063,11	0	19,14	555,389
FR	POK/2C3A4	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	19 734,340	9 782,782	0	49,57	1 973,434
FR	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	3 860,742	1 283,35	0	33,24	386,074
FR	SOL/07E.	morski list	območje 7e	458,741	194,394	0	42,38	45,874
FR	SOL/24-C.	morski list	vode Unije območij 2a in 4	343,724	36,836	0	10,72	34,372
FR	SOL/7FG.	morski list	območji 7f in 7g	63,729	43,565	0	68,36	6,373
FR	SOL/8AB.	morski list	območji 8a in 8b	3 752,751	2 901,092	0	77,31	375,275
FR	WHB/*05-F.	sinji mol	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)	3 661,363	495	0	13,52	366,136
FR	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	13 862,406	11 757,603	495,000	88,39	1 386,241
FR	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	2 131,637	677,414	0	31,78	213,164
FR	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	7 512,895	3 977,612	0	52,94	751,290
IE	ANF/07.	morska spaka	7	4 268,700	3 749,680	0	87,84	426,870
IE	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	34,634	0	0	0	3,463
IE	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	0,011	0	0	0	0,001
IE	HAD/07A.	vahnja	7a	1 541,462	759,029	0	49,24	154,146
IE	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6a	676,517	440,958	0	65,18	67,652
IE	HAD/6B1214	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b, 12 in 14	966,844	679,481	0	70,28	96,684
IE	HAD/7X7A34	vahnja	območja 7b–k, 8, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	2 918,358	2 651,852	0	90,87	266,506
IE	HER/07A/MM	sled	7a	2 351,965	1 933,970	0	82,23	235,197
IE	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	2 998,687	2 703,594	0	90,16	295,093
IE	HER/4AB.	sled	vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S	257,429	234,576	0	91,12	22,853
IE	HER/7G-K.	sled	območja 7g, 7h, 7j in 7k	750,000	136,828	0	18,24	75,000
IE	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	3 995,112	3 594,334	0,207	89,97	399,511
IE	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	20 555,568	17 357,985	0	84,44	2 055,557
IE	LEZ/07.	krilati rombi	7	3 415,371	1 861,256	0	54,50	341,537
IE	LEZ/56-14	krilati rombi	vode Unije in mednarodne vode območja 5b; 6; mednarodne vode območij 12 in 14	950,054	716,278	0	75,39	95,005
IE	MAC/*2AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	6 863,698	0	0	0	686,370
IE	MAC/*4A-EN	skuša	vode Unije območja 2a; vode Unije in norveške vode območja 4a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	50 633,347	15 453,633	0	30,52	5 063,335
IE	MAC/*FRO2	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	7 017,736	0	0	0	701,774
IE	MAC/2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	76 657,050	59 019,562	15 453,633	97,15	2 183,855
IE	NEP/*07U16	škamp	funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7 (posebni pogoj za NEP/07.)	1 590,483	1 433,368	0	90,12	157,115
IE	NEP/07.	škamp	7	7 166,915	4 085,628	1 433,368	77,01	716,692
IE	NEP/5BC6.	škamp	6; vode Unije in mednarodne vode območja 5b	237,287	147,202	0	62,04	23,729
IE	PLE/07A.	morska plošča	7a	1 588,546	177,225	0	11,16	158,855
IE	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	435,457	125,263	0	28,77	43,546
IE	SOL/7FG.	morski list	območji 7f in 7g	58,728	50,837	0	86,56	5,873
IE	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	43 029,787	39 180,089	0	91,05	3 849,698
IE	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	3 883,173	2 657,978	0	68,45	388,317
LT	MAC/2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	749,069	4,153	0	0,55	74,907
NL	ANF/*8ABDE.	morska spaka	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za ANF/07.)	46,591	0	0	0	4,659
NL	ANF/07.	morska spaka	7	37,230	4,652	0	12,50	3,723
NL	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	7,700	0	0	0	0,770
NL	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	1,426	0,204	0	14,31	0,143
NL	HAD/03A.	vahnja	3a	3,009	0,824	0	27,38	0,301
NL	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	260,505	90,727	127,330	83,71	26,051
NL	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6a	25,426	23,377	0	91,94	2,049
NL	HAD/7X7A34	vahnja	območja 7b–k, 8, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	62,996	42,392	0	67,29	6,300
NL	HER/*04B.	sled	4b (posebni pogoj za HER/4CXB7D)	10 081,411	6 447,295	0	63,95	1 008,141
NL	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	940,200	446,187	0	47,46	94,020
NL	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	5 510,587	1 562,146	3 398,030	90,01	550,411
NL	HER/2A47DX	sled	območji 4 in 7d ter vode Unije območja 2a	92,218	92,126	0	99,90	0,092
NL	HER/7G-K.	sled	območja 7g, 7h, 7j in 7k	75,435	0,154	0	0,20	7,544
NL	HKE/*03A.	oslič	območje 3a (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)	14,760	12,920	0	87,53	1,476
NL	HKE/*8ABDE.	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za HKE/571214)	43,094	0	0	0	4,309
NL	HKE/2AC4-C	oslič	vode Unije območij 2a in 4	136,351	38,200	12,920	37,49	13,635
NL	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	346,132	134,032	0	38,72	34,613
NL	HKE/8ABDE.	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e	43,023	0	0	0	4,302
NL	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	21 318,126	14 065,356	2 336,907	76,94	2 131,813
NL	LEZ/07.	krilati rombi	7	0,457	0,390	0	85,34	0,046
NL	LEZ/2AC4-C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4	69,335	1,726	0	2,49	6,934
NL	MAC/*02AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2A34.)	248,000	0	0	0	24,800
NL	MAC/*3A4BC	skuša	območji 3a in 4bc (posebni pogoj za MAC/2A34.)	1 622,290	918,086	0	56,59	162,229
NL	MAC/*4A-EN	skuša	vode Unije območja 2a; vode Unije in norveške vode območja 4a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	20 383,815	15 673,174	0	76,89	2 038,382
NL	MAC/*8C910	skuša	območja 8c, 9 in 10 ter vode Unije območja CECAF 34.1.1 (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	5 756,725	0	0	0	575,673
NL	MAC/*FRO1	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2A34.)	254,000	0	0	0	25,400
NL	MAC/*FRO2	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	2 841,000	0	0	0	284,100
NL	MAC/2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	2 560,658	1 635,849	918,354	99,75	6,455
NL	MAC/2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	27 881,983	9 792,605	15 673,174	91,33	2 416,204
NL	NEP/07.	škamp	7	2,510	0,003	0	0,12	0,251
NL	NEP/2AC4-C	škamp	vode Unije območij 2a in 4	1 378,250	930,659	0	67,52	137,825
NL	OTH/*07D.	prilov merjaščevke in mola	območje 7d (posebni pogoj za JAX/2A-14)	63,353	0	0	0	6,335
NL	PLE/03AN.	morska plošča	Skagerrak	2 515,299	2 111,838	0	83,96	251,530
NL	PLE/07A.	morska plošča	7a	0,010	0	0	0	0,001
NL	PLE/2A3AX4	morska plošča	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	41 488,820	14 370,487	2 639,831	41,00	4 148,882
NL	PLE/7DE.	morska plošča	območji 7d in 7e	114,053	49,985	0	43,83	11,405
NL	POK/2C3A4	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	237,735	180,532	0	75,94	23,774
NL	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	1,572	0,186	0	11,83	0,157
NL	SOL/24-C.	morski list	vode Unije območij 2a in 4	13 929,930	6 706,835	0	48,15	1 392,993
NL	SOL/3ABC24	morski list	območje 3a; vode Unije podrazdelkov 22–24	52,000	44,489	0	85,56	5,200
NL	WHB/*05-F.	sinji mol	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)	5 658,807	0	0	0	565,881
NL	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	68 833,098	61 946,216	0	89,99	6 883,310
NL	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	993,017	770,641	9,125	78,52	99,302
NL	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	532,924	460,676	0	86,44	53,292
PL	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	3,400	0	0	0	0,340
PL	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	30,800	0	0	0	3,080
PL	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	42 143,526	36 963,658	0	87,71	4 214,353
PL	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	2 819,600	989,350	25,000	35,97	281,960
PL	PLE/3BCD-C	morska plošča	vode Unije podrazdelkov 22–32	902,639	369,699	0	40,96	90,264
PL	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	63 519,309	60 607,717	0	95,42	2 911,592
PL	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	51 681,791	45 341,264	1 224,384	90,10	5 116,143
PT	ANF/8C3411	morska spaka	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	743,369	739,131	0	99,43	4,238
PT	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	0,023	0	0	0	0,002
PT	JAX/08C.	šur	območje 8c	347,500	89,574	0	25,78	34,750
PT	JAX/09.	šur	9	85 091,041	17 267,137	0	20,29	8 509,104
PT	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	0,248	0	0	0	0,025
PT	LEZ/8C3411	krilati rombi	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	112,063	105,315	0	93,98	6,748
PT	MAC/8C3411	skuša	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	5 569,390	4 841,746	34,684	87,56	556,939
PT	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	1,286	0,214	0	16,64	0,129
PT	WHB/8C3411	sinji mol	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	9 950,263	2 687,716	0	27,01	995,026
SE	HAD/03A.	vahnja	3a	228,687	57,157	0	24,99	22,869
SE	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	156,432	27,250	0,459	17,71	15,643
SE	HER/03A.	sled	3a	16 459,076	10 864,988	5 187,389	97,53	406,699
SE	HER/03A-BC	sled	3a	1 017,768	778,230	0	76,46	101,777
SE	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	3 272,520	223,483	2 946,903	96,88	102,134
SE	HER/2A47DX	sled	območji 4 in 7d ter vode Unije območja 2a	69,708	54,962	0	78,85	6,971
SE	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	48 739,637	44 099,887	0	90,48	4 639,750
SE	HER/4AB.	sled	vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S	7 007,631	6 920,034	71,312	99,77	16,285
SE	HKE/03A.	oslič	3a	303,150	37,034	0	12,22	30,315
SE	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	162,366	1,647	0	1,01	16,237
SE	MAC/2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	3 941,910	3 342,000	346,580	93,57	253,330
SE	NEP/03A.	škamp	3a	4 006,618	1 792,927	0	44,75	400,662
SE	PLE/03AN.	morska plošča	Skagerrak	784,185	65,78	0	8,39	78,419
SE	PLE/03AS.	morska plošča	Kattegat	132,838	17,475	0	13,16	13,284
SE	PLE/3BCD-C	morska plošča	vode Unije podrazdelkov 22–32	398,173	19,024	0	4,78	39,817
SE	POK/2C3A4	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	508,246	340,73	0	67,04	50,825
SE	SOL/3ABC24	morski list	območje 3a; vode Unije podrazdelkov 22–24	18,890	9,019	0	47,74	1,889
SE	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	44 396,305	41 863,569	0	94,30	2 532,736
SE	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	85,868	79,339	0	92,40	6,529
SE	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	27,053	20,092	0	74,27	2,705

(1) Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot iz leta 2019 v leto 2020 v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3) in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(2) Posebni pogoj iz prilog k zadevnim uredbam o ribolovnih možnostih.

24.9.2021

Uradni list Evropske unije

L 339/89

SKLEP SVETA (EU) 2021/1710

z dne 21. septembra 2021

o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Specializiranem odboru za koordinacijo sistemov socialne varnosti, ustanovljenem s Sporazumom o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani, v zvezi s sprejetjem sklepa o spremembi prilog k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 48 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je s Sklepom Sveta (EU) 2021/689 (1) sklenila Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju), ki je začel veljati 1. maja 2021, potem ko se je začasno uporabljal od 1. januarja 2021.

(2)

Na podlagi člena 778(1) Sporazuma o trgovini in sodelovanju so protokoli in priloge k navedenemu sporazumu sestavni del Sporazuma. Na podlagi člena 783(3) Sporazuma o trgovini in sodelovanju se od datuma začetka začasne uporabe Sporazuma sklicevanja na datum začetka njegove veljavnosti razumejo kot sklicevanja na datum, od katerega se začasno uporablja.

(3)

S členom 8(4), točka (c), Sporazuma o trgovini in sodelovanju je Specializirani odbor za koordinacijo sistemov socialne varnosti pooblaščen za sprejemanje sklepov, tudi sprememb, in priporočil v zvezi z vsemi zadevami, za katere tako določa Sporazum o trgovini in sodelovanju. Na podlagi člena SSC.68 Protokola o koordinaciji sistemov socialne varnosti lahko Specializirani odbor za koordinacijo sistemov socialne varnosti spremeni priloge in dodatke k navedenemu protokolu. Na podlagi člena 10 Sporazuma o trgovini in sodelovanju so sklepi, ki jih sprejme odbor, zavezujoči za pogodbenici.

(4)

Priloge SSC-1, SSC-3, SSC-4, SSC-5 in SSC-6 k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti bi bilo treba spremeniti v delu, v katerem odražajo nacionalno zakonodajo držav članic in Združenega kraljestva, da bi se zlasti upoštevale nedavne spremembe nacionalne zakonodaje. Naslov Priloge SSC-1 bi bilo treba popraviti tako, da se ne bo nanašal le na „denarne“ dajatve. Dodatek SSCI-1 k Prilogi SSC-7 bi bilo treba spremeniti tako, da bo odražal odločitev ene od pogodbenic glede dogovora, navedenega v njem.

(5)

S členom SSC.11(6) Protokola o koordinaciji sistemov socialne varnosti se od pogodbenic zahteva, da čim prej po izteku enega meseca od začetka veljavnosti sporazuma o trgovini in sodelovanju objavita posodobljeno Prilogo SSC-8. Specializirani odbor za koordinacijo sistemov socialne varnosti bi moral sprejeti sklep za izpolnitev navedene obveznosti.

(6)

Zato je primerno določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Specializiranem odboru za koordinacijo sistemov socialne varnosti v zvezi s temi spremembami prilog SSC-1, SSC-3, SSC-4, SSC-5, SSC-6 in SSC-8 ter Dodatka SSCI-1 k Prilogi SSC-7 k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Specializiranem odboru za koordinacijo sistemov socialne varnosti, ustanovljenem na podlagi člena 8(1), točka (p), Sporazuma o trgovini in sodelovanju, je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 21. septembra 2021

Za Svet

predsednik

G. DOVŽAN

(1) Sklep Sveta (EU) 2021/689 z dne 29. aprila 2021 o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani in Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov (UL L 149, 30.4.2021, str. 2).

OSNUTEK

SKLEP št. 1/2021 SPECIALIZIRANEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S ČLENOM 8(1), TOČKA (p), SPORAZUMA O TRGOVINI IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN EVROPSKO SKUPNOSTJO ZA ATOMSKO ENERGIJO NA ENI STRANI TER ZDRUŽENIM KRALJESTVOM VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA NA DRUGI STRANI,

z dne …

o spremembi prilog k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti

SPECIALIZIRANI ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju) in zlasti člena SSC.68 njegovega Protokola o koordinaciji sistemov socialne varnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na podlagi člena SSC.68 Protokola o koordinaciji sistemov socialne varnosti k Sporazumu o trgovini in sodelovanju lahko Specializirani odbor za koordinacijo sistemov socialne varnosti spremeni priloge in dodatke k navedenemu protokolu.

(2)

(3)	S členom SSC.11(6) Protokola o koordinaciji sistemov socialne varnosti se od pogodbenic zahteva, da čim prej po izteku enega meseca od začetka veljavnosti sporazuma o trgovini in sodelovanju objavita posodobljeno Prilogo SSC-8 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vnosi za države članice in Združeno kraljestvo v prilogah SSC-1, SSC-3, SSC-4, SSC-5 in SSC-6 ter vnosi v Dodatku SSCI-1 k Prilogi SSC-7 k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti se posodobijo, kot je določeno v Prilogi I k temu sklepu.

Priloga SSC-8 k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti se posodobi, kot je določeno v Prilogi II k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na datum objave.

V …, dne …

Za Partnerski svet

sopredsednika

(1) UL L 444, 31.12.2020, str. 14.

PRILOGA I K SKLEPU št. 1/2021

PRILOGA SSC-1

NEKATERE DAJATVE, ZA KATERE SE TA PROTOKOL NE UPORABLJA

DEL 1

POSEBNE DENARNE DAJATVE, ZA KATERE SE NE PLAČUJEJO PRISPEVKI

(točka (a) člena SSC.3(4) tega protokola)

(i) ZDRUŽENO KRALJESTVO

(a)	Dodatek k državni pokojnini (Zakon o dodatku k državni pokojnini iz leta 2002 in Zakon o dodatku k državni pokojnini iz leta 2002 (Severna Irska)).

(b)	Dodatki za iskalce zaposlitve, odvisni od dohodka (Zakon o iskalcih zaposlitve iz leta 1995 in Odlok o iskalcih zaposlitve (Severna Irska) iz leta 1995).

(c)	Dodatek za invalide v zvezi z mobilnostjo (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992 in Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992 (Severna Irska)).

(d)	Dodatek za osebno samostojnost, namenjen za mobilnost (Welfare Reform Act 2012 (Zakon o reformi socialnega skrbstva iz leta 2012 (del 4)) in Odlok o reformi socialnega skrbstva (Severna Irska) iz leta 2015 (del 5)).

(e)	Zaposlitveni in podporni dodatek, vezan na dohodek (Welfare Reform Act 2007 (Zakon o reformi socialnega skrbstva iz leta 2007) in Welfare Reform Act (Northern Ireland) 2007 (Zakon o reformi socialnega skrbstva (Severna Irska) iz leta 2007)).

(f)	Plačilo za zdravo prvo hrano (Best start Foods) (predpisi o pomoči v obliki hrane iz leta 2019 (Welfare Foods) (Škotska) (SSI 2019/193)).

(g)

Nepovratna sredstva za najboljši začetek (Best Start Grants) (nepovratna sredstva za nosečnice in dojenčke, nepovratna sredstva za zgodnje učenje, nepovratna sredstva za šoloobvezne otroke) (predpisi o pomoči v zgodnjih letih življenja iz leta 2018 (The Early Years Assistance (Best Start Grants) (Škotska) (SSI 2018/370)).

(h)	Akti o plačilu za pogrebne stroške iz leta 2019 (Funeral Expense Assistance (Škotska) (SSI 2019/292)).

(i)	Škotski otroški dodatek (Predpisi o škotskem otroškem dodatku iz leta 2020 (The Scottish Child Payment Regulations 2020) (SSI 2020/351)).

(ii) DRŽAVE ČLANICE

AVSTRIJA

Nadomestni dodatek (Zvezni zakon o splošnem socialnem zavarovanju z dne 9. septembra 1955 – ASVG, Zvezni zakon o socialnem zavarovanju za obrtnike z dne 11. oktobra 1978 – GSVG in Zvezni zakon o socialnem zavarovanju za kmete z dne 11. oktobra 1978 – BSVG).

BELGIJA

(a)	Dodatek za nadomestilo izpada dohodka (Zakon z dne 27. februarja 1987) (Inkomensvervangende tegemoetkoming/Allocation de remplacement de revenus).

(b)	Zajamčen dohodek za starejše osebe (Zakon z dne 22. marca 2001) (Inkomensgarantie voor ouderen/ Revenu garanti aux personnes âgées).

BOLGARIJA

Socialna starostna pokojnina (člen 89a Zakonika socialnega zavarovanja).

CIPER

(a)	Socialna pokojnina (Zakon o socialni pokojnini iz leta 1995 (Zakon 25(I)/95) s spremembami).

(b)	Dodatek za hudo motorično okvaro (sklepi Sveta ministrov št. 38210 z dne 16. oktobra 1992, št. 41370 z dne 1. avgusta 1994, št. 46183 z dne 11. junija 1997 in št. 53675 z dne 16. maja 2001).

(c)	Posebna pomoč za slepe (Zakon o posebni pomoči iz leta 1996 (Zakon 77(I)/96) s spremembami).

DANSKA

Stanovanjski stroški za upokojence (Zakon o stanovanjski pomoči posameznikom, prečiščeno besedilo z Zakonom št. 204 z dne 29. marca 1995).

ESTONIJA

Državni dodatek za brezposelnost (Zakon o storitvah trga dela in podpori z dne 29. septembra 2005).

FINSKA

(a)	Stanovanjski dodatek za upokojence (Zakon o stanovanjskem dodatku za upokojence, 571/2007).

(b)	Nadomestilo za primer brezposelnosti (Zakon o nadomestilih za primer brezposelnosti 1290/2002).

FRANCIJA

(a)

Dopolnilni dodatki iz:

(i)	Posebnega invalidskega sklada in

(ii)	Solidarnostnega sklada za ostarele glede na pridobljene pravice

(Zakon z dne 30. junija 1956, kodificiran v zvezku VIII Zakonika o socialni varnosti).

(b)	Dodatek za odrasle invalide (Zakon z dne 30. junija 1975, kodificiran v zvezku VIII Zakonika o socialni varnosti).

(c)	Posebni dodatek (Zakon z dne 10. julija 1952, kodificiran v zvezku VIII Zakonika o socialni varnosti) glede na pridobljene pravice.

(d)	Starostni solidarnostni dodatek (Odlok z dne 24. junija 2004, kodificiran v zvezku VIII Zakonika o socialni varnosti) od 1. januarja 2006.

NEMČIJA

(a)	Osnovni preživninski dohodek za starejše osebe in osebe z zmanjšano sposobnostjo zaslužka v okviru poglavja 4 zvezka XII Zakonika o socialni varnosti (Leistungen der Grundsicherung im Alter und bei Erwerbsminderung nach dem Vierten Kapitel des Zwölften Buches Sozialgesetzbuch).

(b)	Dajatve za kritje preživninskih stroškov v okviru temeljnega zagotavljanja dajatev za iskalce zaposlitve v skladu z zvezkom II Zakonika o socialni varnosti (Leistungen zur Sicherung des Lebensunterhalts in der Grundsicherung für Arbeitssuchende nach dem Zweiten Buch Sozialgesetzbuch).

GRČIJA

Posebne dajatve za ostarele (Zakon 1296/82).

MADŽARSKA

(a)	Invalidska renta (dekret št. 83/1987 (XII 27) Ministrskega sveta o invalidski renti).

(b)	Starostni dodatek (Zakon III o ustanovah socialne varnosti in socialnih dajatvah iz leta 1993).

IRSKA

(a)	Dodatek za iskalce zaposlitve (poglavje 2 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005).

(b)	Državna pokojnina (za katero se ne plačujejo prispevki) (poglavje 4 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005).

(c)	Pokojnina za vdove, vdovce ali preživele registrirane partnerje (za katero se ne plačujejo prispevki) (poglavje 6 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005).

(d)	Invalidnina (poglavje 10 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005).

(e)	Dodatek za mobilnost (oddelek 61 Health Act 1970 (Zakon o zdravstvu iz leta 1970 (s spremembami)).

(f)	Pokojnina za slepe (poglavje 5 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005).

ITALIJA

(a)	Socialne pokojnine za osebe brez lastnih sredstev (Zakon št. 153 z dne 30. aprila 1969).

(b)	Pokojnine in dodatki za prizadete civilne osebe ali invalide (Zakon št. 118 z dne 30. marca 1971, št. 18 z dne 11. februarja 1980 in št. 508 z dne 23. novembra 1988).

(c)	Pokojnine in dodatki za gluhoneme (Zakon št. 381 z dne 26. maja 1970 in št. 508 z dne 23. novembra 1988).

(d)	Pokojnine in dodatki za slepe civilne osebe (Zakon št. 382 z dne 27. maja 1970 in št. 508 z dne 23. novembra 1988).

(e)	Dodatki k minimalnim pokojninam (Zakon št. 218 z dne 4. aprila 1952, št. 638 z dne 11. novembra 1983 in št. 407 z dne 29. decembra 1990).

(f)	Dajatve, ki dopolnjujejo invalidske dodatke (Zakon št. 222 z dne 12. junija 1984).

(g)	Socialna pomoč (Zakon št. 335 z dne 8. avgusta 1995).

(h)	Socialni dodatek (člen 1(1) in (12) Zakona št. 544 z dne 29. decembra 1988 in nadaljnje spremembe).

LATVIJA

(a)	Državna dajatev socialne varnosti (Zakon o državnih socialnih dajatvah z dne 1. januarja 2003).

(b)	Dodatek za povračilo stroškov prevoza invalidnim osebam z omejeno mobilnostjo (Zakon o državnih socialnih dajatvah z dne 1. januarja 2003).

LITVA

(a)	Invalidska in starostna pokojnina iz naslova socialne pomoči (člena 5 in 6 Zakona št. 1-675 o pokojninah iz naslova socialne pomoči iz leta 1994 s spremembami).

(b)	Dodatek za pomoč (člen 12 Zakona št. I-675 o pokojninah iz naslova socialne pomoči iz leta 1994 s spremembami).

(c)	Povračilo stroškov prevoza invalidnim osebam z omejeno mobilnostjo (člen 7 in 71 Zakona o povračilu prevoznih stroškov iz leta 2000 s spremembami).

LUKSEMBURG

Dohodek za težko prizadete osebe (člen 1(2) Zakona z dne 12. septembra 2003), razen oseb, ki jim je priznan status invalidnih delavcev in so zaposlene na rednem trgu dela ali v invalidskih delavnicah.

MALTA

(a)	Dopolnilni dodatek (člen 73 Zakona o socialni varnosti (Cap. 318) 1987).

(b)	Starostna pokojnina (Zakon o socialni varnosti (Cap. 318) 1987).

NIZOZEMSKA

(a)	Zakon o podpori delu in zaposlovanju za mlade invalidne osebe z dne 24. aprila 1997 (Wet Wajong).

(b)	Zakon o dodatnih dajatvah z dne 6. novembra 1986 (TW).

POLJSKA

(a)	Socialna pokojnina (Renta socjalna) (Zakon o socialnih pokojninah z dne 27. junija 2003 (Ustawa o rencie socjalnej)).

(b)	Dodatna starševska dajatev (Rodzicielskie świadczenie uzupełniające Mama 4+) (Zakon o dodatni starševski dajatvi z dne 31. januarja 2019 (Ustawa o rodzicielskim świadczeniu uzupełniającym)).

(c)

Dodatna dajatev za osebe, nezmožne za samostojno življenje (Świadczenie uzupełniające dla osób niezdolnych do samodzielnej egzystencji) (Zakon o dodatni dajatvi za osebe, nezmožne za samostojno življenje z dne 31. julija (Ustawa o świadczeniu uzupełniającym dla osób niezdolnych do samodzielnej egzystencji)).

PORTUGALSKA

(a)	Državna starostna pokojnina, za katero se ne plačujejo prispevki (Uredba z zakonsko močjo št. 464/80 z dne 13. oktobra 1980, kakor je bila spremenjena).

(b)	Vdovska pokojnina, za katero se ne plačujejo prispevki (Regulativni odlok št. 52/81 z dne 11. novembra 1981).

(c)	Solidarnostni dodatek za starejše osebe (Uredba z zakonsko močjo št. 232/2005 z 29. decembra 2005, kakor je bila spremenjena).

SLOVAŠKA

(a)	Prilagoditev pokojnine, ki je bila odobrena pred 1. januarjem 2004, če je to edini vir dohodka.

(b)	Socialna pokojnina, ki je bila dodeljena pred 1. januarjem 2004.

ŠPANIJA

(a)	Minimalni zajamčeni dohodek (Zakon št. 13/82 z dne 7. aprila 1982).

(b)

Denarne dajatve za pomoč starejšim in invalidom, nezmožnim za delo (Kraljevi odlok št. 2620/81 z dne 24. julija 1981):

(i)	pokojnine za invalide in upokojence, za katere se ne plačujejo prispevki in ki se zagotavljajo v skladu s poglavjem II naslova VI prečiščenega besedila Splošnega zakona o socialni varnosti, odobrenega s Kraljevim zakonodajnim odlokom št. 8/2015 z dne 30. oktobra 2015, in

(ii)	dajatve, ki so dodatek zgornjim pokojninam, kot je določeno v zakonodaji Comunidades Autonómas, če ti dodatki ob upoštevanju ekonomskih in socialnih razmer v zadevnih Comunidades Autonómas zagotavljajo minimalni dohodek.

(c)	Dodatki za spodbujanje mobilnosti in za nadomestilo stroškov prevoza (Zakon št. 13/1982 z dne 7. aprila 1982).

ŠVEDSKA

(a)	Stanovanjski dodatek (poglavja 100 do 103 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(b)	Finančna podpora za starejše (poglavje 74 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

DEL 2

DAJATVE ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO

(točka (d) člena SSC.3(4) tega protokola)

(i) ZDRUŽENO KRALJESTVO

(a)

Dodatek za pomoč in postrežbo (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992, predpisi o socialni varnosti (dodatek za pomoč in postrežbo) iz leta 1991, Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost (Severna Irska) iz leta 1992 in predpisi o socialni varnosti (dodatek za pomoč in postrežbo) (Severna Irska) iz leta 1992).

(b)

Dodatek za oskrbovalca (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992, predpisi o socialni varnosti (dodatek za pomoč invalidom) iz leta 1976, Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost (Severna Irska) iz leta 1992 in predpisi o socialni varnosti (dodatek za pomoč invalidom) (Severna Irska) iz leta 1976).

(c)

Dodatek za invalide v zvezi z oskrbo (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992, predpisi o socialni varnosti (dodatek za invalide) iz leta 1991, Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost (Severna Irska) iz leta 1992 in predpisi o socialni varnosti (dodatek za invalide) (Severna Irska) iz leta 1992).

(d)

Dodatek za osebno samostojnost v zvezi z vsakdanjim življenjem (Zakon o reformi socialnega skrbstva iz leta 2012 (del 4), predpisi o socialni varnosti iz leta 2013 (dodatek za osebno samostojnost), predpisi o dodatku za osebno samostojnost iz leta 2013 (prehodne določbe), predpisi o dodatku za osebno samostojnost iz leta 2019 (prehodne določbe) (sprememba), odlok o reformi socialnega skrbstva iz leta 2015 (Severna Irska) (del 5), predpisi o dodatku za osebno samostojnost (Severna Irska) iz leta 2016, predpisi o dodatku za osebno samostojnost iz leta 2016 (prehodne določbe) (Severna Irska) ter predpisi o dodatku za osebno samostojnost (prehodne določbe) (sprememba) (Severna Irska) 2019).

(e)	Dopolnilo k dodatku za oskrbovalca (Zakon o socialni varnosti (Škotska) iz leta 2018).

(f)	Nepovratna sredstva za mlade oskrbovalce (predpisi o pomoči za oskrbovalce (Young Carer Grants) (Škotska) iz leta 2020 (kakor so bili spremenjeni)).

(g)	Dodatek za zimsko ogrevanje za otroke (predpisi o dodatku za zimsko ogrevanje za otroke in mlade (Škotska) iz leta 2020 (SSI 2020/352)).

(ii) DRŽAVE ČLANICE

AVSTRIJA

Zvezni zakon o dodatku za dolgotrajno oskrbo (Bundespflegegeldgesetz, BPGG), prvotna različica BGBl. št. 110/1993, s spremembami: Pflegegeld (§1), Pflegekarenzgeld (§21c).

BELGIJA

(a)	Člen 93(8) in poglavje Va Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju (Loi relative à l’assurance obligatoire soins de santé et indemnités/Wet betreffende de verplichte verzekering voor geneeskundige verzorging en uitkeringen), usklajen 14. julija 1994.

(b)	Zakon z dne 27. februarja 1987 o dodatkih za invalide (Loi relative aux allocations aux personnes handicapées/Wet betreffende de tegemoetkomingen aan gehandicapten).

(c)

Flamsko socialno varstvo (Vlaamse sociale bescherming): Odlok flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet houdende Vlaamse sociale bescherming/) in odloki flamske vlade z dne 30. novembra 2018;

—

Naslov II Denarne dajatve Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet houdende Vlaamse sociale bescherming):

—	člen 4(1) in členi 77do 83 Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet van 18 mei 2018 houdende Vlaamse sociale bescherming) Proračun za oskrbo oseb, ki so zelo odvisne od oskrbe;

—	člen 4(2) in členi 84 do 90 Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet van 18 mei 2018 houdende Vlaamse sociale bescherming) Proračun za oskrbo starejših oseb, ki potrebujejo oskrbo;

—	člen 4(3) in členi 91do 94 Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet van 18 mei 2018 houdende Vlaamse sociale bescherming) Proračun za osnovno pomoč.

(d)	Odlok z dne 13. decembra 2018 o ponudbi za starejše ali oskrbovane osebe ter osebe, ki prejemajo paliativno nego (Dekret über die Angebote für Senioren und Personen mit Unterstützungsbedarf sowie über die Palliativpflege).

(e)	Odlok z dne 4. junija 2007 o domovih za psihiatrično oskrbo (Dekret über die psychiatrischen Pflegewohnheime).

(f)	Odlok vlade z dne 20. junija 2017 o pripomočkih za gibanje (Erlass über die Mobilitätshilfen).

(g)	Odlok z dne 13. decembra 2016 o ustanovitvi urada nemško govoreče skupnosti za neodvisno življenje (Dekret zur Schaffung einer Dienstststelle der Deutschsprachigen Gemeinschaft für selbstbestimmtes Leben).

(h)	Kraljevi odlok z dne 5. marca 1990 o dodatku za pomoč starejšim osebam (Königliches Dekret vom 5. März 1990 über die Beihilfe für ältere Menschen).

(i)

Odlok z dne 21. decembra 2018 o organih za zdravstveno zavarovanje v Bruslju na področju zdravstvenega varstva in pomoči ljudem (Ordonnantie van 21 december 2018 betreffende de Brusselse verzekeringsinstellingen in het domein van de gezondheidszorg en de hulp aan personen/Ordonnance du 21 décembre 2018 relative aux organismes assureurs bruxellois dans le domaine des soins de santé et de l'aide aux personnes).

(j)

Člen 215a Kraljevega odloka z dne 3. julija 1996 o izvajanju Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju in dajatvah, usklajenem 14. julija 1994 (Artikel 215 bis Koninklijk Besluit van 3 juli 1996 tot uitvoering van de wet betreffende de verplichte verzekering voor geneeskundige verzorging en uitkeringen, gecoördineerd op 14 juli 1994/Article 215 bis Arrêté royal du 3 juillet 1996 portant application de la loi sur l'assurance obligatoire des soins de santé et des prestations, coordonné le 14 juillet 1994).

(k)

Člen 12 Kraljevega odloka z dne 20. julija 1971 v zvezi z izvajanjem zavarovanja za dajatve in zavarovanja za materinstvo v korist samozaposlenih oseb in zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti (Artikel 12 Koninklijk Besluit van 20 juli 1971 betreffende de uitvoering houdende instelling van een uitkeringsverzekering en een moederschapsverzekering ten voordele van de zelfstandigen en van de meewerkende echtgenoten/Article 12 Arrêté royal du 20 juillet 1971 relatif à la mise en place de l'assurance de prévoyance et de l'assurance maternité au profit des indépendants et des conjoints aidants).

(l)	Členi 43/32 do 43/46 Valonskega zakonika o socialnih ukrepih in zdravju: dodatek za pomoč starejšim osebam.

(m)	Člen 799 Valonskega regulativnega zakonika za socialne ukrepe in zdravje: proračun za osebno pomoč.

(n)	Odlok z dne 8. februarja 2018 o vodenju in plačevanju družinskih dajatev.

(o)	Zakon z dne 19. decembra 1939 o družinskih dodatkih (LGAF): družinski dodatek.

(p)	Odlok z dne 10. decembra 2020 o dodatku za pomoč starejšim osebam (Ordonnantie van 10 december betreffende de tegemoetkoming voor hulp aan bejaarden/Ordonnance du 10 décembre 2020 relative à l'allocation pour l'aide aux personnes âgées).

(q)

Odlok flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva (Decreet van 18 mei 2018 houdende Vlaamse sociale bescherming) in odloki flamske vlade z dne 30. novembra 2018:

—	člen 4(4) in členi 140 do 153 Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva: financiranje centrov za bivalno oskrbo;

—

člen 4(5) Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 o organizaciji flamskega socialnega varstva ter členi 54 do 72 Odloka z dne 6. julija 2018 o prevzemu sektorjev domov za psihiatrično oskrbo, skupnosti varovanih stanovanj, sporazumov o rehabilitaciji, bolnišnic za rehabilitacijo ter večdisciplinarnih svetovalnih skupin za paliativno oskrbo v zvezi s financiranjem domov za psihiatrično oskrbo in skupnosti varovanih stanovanj (Decreet van 6 juli 2018 betreffende de overname van de sectoren psychiatrische verzorgingstehuizen, initiatieven van beschut wonen, revalidatieovereenkomsten, revalidatieziekenhuizen en multidisciplinaire begeleidingsequipes voor palliatieve verzorging voor wat betreft de financiering van de psychiatrische verzorgingstehuizen en de initiatieven van beschut wonen);

—	člen 4(9) in členi 105 do 135 Odloka flamskega parlamenta z dne 18. maja 2018 v zvezi s pripomočki za gibanje.

(r)	Odlok z dne 13. decembra 2018 o ponudbi za starejše ali oskrbovane osebe ter paliativni oskrbi (Dekret 13. Dezember 2018 über die Angebote für Senioren und Personen mit Unterstützungsbedarf sowie über die Palliativpflege).

(s)	Odlok z dne 4. junija 2007 o domovih za psihiatrično oskrbo (Dekret über die psychiatrischen Pflegewohnheime).

(t)	Odlok vlade z dne 20. junija 2017 o pripomočkih za gibanje (Erlass über die Mobilitätshilfen).

(u)	Odlok z dne 13. decembra 2016 o ustanovitvi urada nemško govoreče skupnosti za neodvisno življenje (Dekret zur Schaffung einer Dienstststelle der Deutschsprachigen Gemeinschaft für selbstbestimmtes Leben).

(v)	Kraljevi odlok z dne 5. marca 1990 o dodatku za pomoč starejšim osebam (Königliches Dekret vom 5. März 1990 über die Beihilfe für ältere Menschen).

(w)

Odlok vlade z dne 19. decembra 2019 o prehodni ureditvi v zvezi s postopkom pridobitve predhodnega dovoljenja ali soglasja za kritje ali delitev stroškov dolgotrajne rehabilitacije v tujini (Erlass der Regierung zur übergangsweisen Regelung des Verfahrens zur Erlangung einer Vorabgeehmigung oder Zustimmung zwecks Kostenübernahme oder Kostenbeteiligung für eine Langzeitrehabilitation im Ausland).

(x)

Odlok z dne 21. decembra 2018 o organih za zdravstveno zavarovanje v Bruslju na področju zdravstvenega varstva in pomoči ljudem (Ordonnantie van 21 december 2018 betreffende de Brusselse verzekeringsinstellingen in het domein van de gezondsheidszorg en de hulp aan personen/Ordonnance du 21 décembre 2018 relative aux organismes assureurs bruxellois dans le domaine des soins de santé et de l'aide aux personnes).

(y)

Usklajeni zakon o bolnišnicah in drugih ustanovah za oskrbo z dne 10 julija 2008:

—	storitve, ki jih zagotavljajo domovi za psihiatrično oskrbo, ter oskrba v domovih za starejše in centrih za dnevno oskrbo: člen 170;

—	storitve, ki jih zagotavljajo skupnosti varovanih stanovanj: člen 6.

(z)

Zakon o obveznem zdravstvenem varstvu in zavarovanju odgovornosti, usklajen 14. julija 1994:

—	storitve, ki jih zagotavljajo domovi za psihiatrično oskrbo: člen 34(11e): storitve, ki jih zagotavljajo domovi za psihiatrično oskrbo;

—	oskrba v domovih za starejše in centrih za dnevno oskrbo: člen 26, člen 34(11) in (12), člen 37(12) in člen 69(4);

—	opustitev kajenja: člen 34, odstavek 1(24) (določa, da dajatve zdravstvenega zavarovanja vključujejo pomoč ter pomoč z zdravili za opustitev kajenja).

(aa)	Kraljevi odlok z dne 18. julija 2001 o določitvi pravil, v skladu s katerimi se za skupnosti varovanih stanovanj določijo proračun finančnih sredstev, kvota dni bivanja in cena na dan bivanja: storitve, ki se zagotavljajo v skupnostih varovanih stanovanj.

(bb)	Kraljevi odlok z dne 31. avgusta 2009 v zvezi z ukrepi v okviru zdravstvenega varstva in odškodninskega zavarovanja za pomoč pri opustitvi kajenja.

(cc)

Valonski zakonik o socialnih ukrepih in zdravju:

—	storitve, ki jih zagotavljajo domovi za psihiatrično oskrbo, in storitve, ki jih zagotavljajo skupnosti varovanih stanovanj: člen 43/7 [točka 6];

—

oskrba v domovih za starejše in centrih za dnevno oskrbo: člen 43/7 [točka 4];

centri za funkcionalno rehabilitacijo: člen 43/7 [točka 3]: oskrba, potrebna za dolgotrajno rehabilitacijsko oskrbo iz sporazumov o rehabilitaciji, sklenjenih z ustanovo za funkcionalno rehabilitacijo in določenih v členu 43/2, odstavek 1(11) Valonskega zakonika o socialnih ukrepih in zdravju;

—	ustanove za sprejem in nastanitev starejših oseb: členi 334 do 410;

—	ustanove za oskrbo: členi 411 do 418;

—	celostna zdravstvena združenja: členi 419 do 433;

—	duševno zdravje: členi 539 do 624;

—	podpora za družine in starejše osebe: členi 219 do 260.

—	opustitev kajenja: člen 43/7 [točka 9];

—	pripomočki za gibanje: člen 43/7 [točka 1]; Odlok valonske vlade z dne 11. aprila 2019 o določitvi nomenklature dajatev in ukrepov iz člena 43/7 [točka 1] Zakonika o socialnih ukrepih in zdravju ter člena 10/8 Valonskega regulativnega zakonika za socialne ukrepe in zdravje;

—	paliativna oskrba: člen 491/4 in naslednji.

(dd)

Valonski regulativni zakonik za socialne ukrepe in zdravje: člen 726:

—	storitve kratkoročnega bivanja, nastanitvene storitve za odrasle, nočne nastanitvene storitve za odrasle, podporne storitve v okviru stanovanjske skupine: členi 1192 do 1314;

—	storitve pomoči pri vsakodnevnih dejavnostih: člen 726;

—	storitve nadomestne oskrbe za družinske člane, ki skrbijo za svojce, in invalide: člen 831/1;

—	storitve zagotavljanja pomoči v okviru družinske oskrbe: člen 477;

—	podporne storitve za odrasle: člen 552(2);

—	storitve zgodnje podpore: člen 552(1);

—	storitve podpore pri vključevanju: člen 630;

—	storitve zagotavljanja tolmačenja v znakovnem jeziku: člen 831/77;

—	individualna pomoč pri vključevanju: člen 784;

—	funkcionalna rehabilitacija invalidov: člen 832;

—	specializirane storitve sprejema za mlade, nastanitvene storitve za mlade: členi 1314/97 do 1314/187;

—	storitve dnevne oskrbe za odrasle: členi 1314/1 do 1314/96.

(ee)	Odlok z dne 9. marca 2017 v zvezi s ceno nastanitve in financiranjem nekatere opreme za težke medicinsko-tehnične storitve v bolnišnicah: zdravstveno-socialne infrastrukture.

(ff)	Odlok valonske vlade z dne 15. maja 2008: zdravstveno-socialne infrastrukture.

(gg)	Kraljevi odlok z dne 14. maja 2003: storitve celostne oskrbe na domu.

(hh)

Sporazum o sodelovanju z dne 31. decembra 2018 med flamsko skupnostjo, Valonsko regijo, Komisijo francoske skupnosti, Skupno komisijo Skupnosti in nemško govorečo skupnostjo v zvezi s pripomočki za gibanje (Samenwerkingsakkoord van 31 december 2018 tussen de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschapscommissie en de Gemeenschappelijke Gemeenschapscommissie betreffende de mobiliteitshulpmiddelen/Accord de collaboration du 31 décembre 2018 entre la Communauté flamande, la Commission communautaire française et la Commission communautaire commune sur les aides à la mobilité).

(ii)

Sporazum o sodelovanju z dne 31. decembra 2018 med flamsko skupnostjo, Komisijo francoske skupnosti in Skupno komisijo Skupnosti v zvezi z enotno kontaktno točko za zagotavljanje pripomočkov za gibanje v dvojezični regiji Bruselj – glavno mesto (Samenwerkingsakkoord van 31 december 2018 tussen de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschapscommissie en de Gemeenschappelijke Gemeenschapscommissie betreffende het uniek loket voor de mobiliteitshulpmiddelen in het tweetalige gebied Brussel-Hoofdstad/Accord de coopération du 31 décembre 2018 entre la Communauté flamande, la Commission communautaire française et la Commission communautaire commune relatif au guichet unique pour les aides à la mobilité dans la région bilingue de Bruxelles-Capitale).

BOLGARIJA

(a)	Člen 103 Zakonika o socialnem zavarovanju (член 103 от Кодекса за социално осигуряване), 1999, naslov spremenjen leta 2003.

(b)	Zakon o socialni pomoči (Закон за социално подпомагане), 1998.

(c)	Uredba o izvajanju zakona o socialni pomoči (Правилник за прилагане на Закона за социално подпомагане), 1998.

(d)	Zakon o invalidih (Закон за хората с увреждания), 2019.

(e)	Zakon o osebni pomoči (Закон за личната помощ), 2019.

(f)	Uredba o izvajanju zakona o invalidih (Правилник за прилагане на Закона за интеграция на хората с увреждания), 2019.

(g)	Odlok o strokovnem znanju in izkušnjah na področju medicine (Наредба за медицинската експертиза), 2017.

HRVAŠKA

(a)

Zakon o socialni varnosti (Zakon o socijalnoj skrbi, UL št. 157/13, 152/14, 99/15, 52/16, 16/17, 130/17, 98/19, 64/20 in 138/20):

—	zajamčeni minimalni prejemek (zajamčena minimalna naknada);

—	stanovanjski dodatek (naknada za troškove stanovanja);

—	pravica do kritja stroškov ogrevanja (pravo na troškove ogrjeva);

—	pomoč za ranljive odjemalce energije (naknada za ugroženog kupca energenata);

—	enkratna finančna pomoč;

—	dodatek za osebne potrebe upravičencev do nastanitve (naknada za osobne potrebe korisnika smještaja);

—	povračilo stroškov v zvezi z izobraževanjem (naknada u vezi s obrazovanjem);

—	osebna invalidnina (osobna invalidnina);

—	dodatek za pomoč in postrežbo (doplatak za pomoć i njegu);

—	dodatek za status starša-negovalca ali negovalca (naknada za status roditelja njegovatelja ili njegovatelja);

—	dodatki za iskalce zaposlitve (naknada do zaposlenja).

(b)

Zakon o rejniških družinah (Zakon o udomiteljstvu), UL št. 115/18):

—	dodatek za rejnike (opskrbnina);

—	dodatek za rejništvo (naknada za rad udomitelja).

CIPER

(a)	Storitve socialnega varstva (Υπηρεσίες Κοινωνικής Ευημερίας).

(b)

Predpisi in odloki o zajamčenem minimalnem dohodku in socialnih prejemkih na splošno (nujne potrebe in potrebe po oskrbi), kakor so spremenjeni ali nadomeščeni. Zakoni o domovih za starejše in invalide (Οι περί Στεγών για Ηλικιωμένους και Αναπήρους Νόμοι) iz obdobja 1991–2011. [L. 222/91 in L. 65(I)/2011].

(c)	Zakon o dnevnih centrih za oskrbo odraslih (Οι περί Κέντρων Ενηλίκων Νόμοι) (L. 38(Ι)/1997 in L. 64(Ι)/2011).

(d)	Shema državne pomoči v skladu z Uredbo 360/2012 za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (De minimis) [Σχέδιο Κρατικών Ενισχύσεων ‘Ησσονος Σημασίας, βαση του Κανονισμού 360/2012 για την παροχή υπηρεσιών γενικού οικονομικού συμφέροντος].

(e)	Služba za vodenje socialnih prejemkov (Υπηρεσία Διαχείρισης Επιδομάτων Πρόνοιας).

(f)	Zakon o zajamčenem minimalnem dohodku in socialnih prejemkih na splošno iz leta 2014, kakor je bil spremenjen ali nadomeščen.

(g)	Predpisi in odloki o zajamčenem minimalnem dohodku in socialnih prejemkih na splošno, kot so bili spremenjeni ali nadomeščeni.

ČEŠKA

Dodatek za pomoč in postrežbo v skladu z Zakonom št. 108/2006 o socialnih storitvah (Zákon o sociálních službách).

DANSKA

(a)

Prečiščeno besedilo Zakona o socialnih storitvah (Lov om social service):

—	dodatek za skrb za ožje svojce, ki si želijo umreti doma (Vederlag til pasning af nærtstående, der ønsker at dø i eget hjem);

—

pomoč za kritje izgubljenega dohodka za osebe, ki doma skrbijo za otroka, mlajšega od 18 let, s hudo ali trajno fizično ali duševno prizadetostjo ali invazivno kronično ali dolgotrajno boleznijo (Hjælp til dækning af tabt arbejdsfortjeneste til personer, som passer et barn under 18 med betydelig og varigt nedsat fysisk eller psykisk funktionsevne eller indgribende kronisk eller langvarig lidelse i hjemmet);

—

kritje dodatnih stroškov za otroke in mlade s hudo ali trajno fizično ali duševno prizadetostjo ali invazivno kronično ali dolgotrajno boleznijo (Dækning af merudgifter til børn og unge med betydelig og varigt nedsat fysisk eller psykisk funktionsevne eller indgribende kronisk eller langvarig lidelse);

—

osebna pomoč in oskrba, „vnaprejšnje volje glede oskrbe“ in oseba za stike za odrasle s telesnimi ali intelektualnimi ovirami ali posebnimi socialnimi težavami (Personlig hjælp og pleje, "plejetestamenter" og kontaktperson for voksne med nedsat fysisk eller psykisk funktionsevne eller med særlige sociale problemer);

—	pripomočki, pomoč pri urejanju stanovanj za osebe s trajnimi telesnimi ali intelektualnimi ovirami (Hjælpemidler, hjælp til indretning af bolig for personer med varigt nedsat fysisk eller psykisk funktionsevne);

—	skrb za invalidnega ožjega svojca ali ožjega svojca s hudo, tudi neozdravljivo boleznijo na domu (Pasning af nærtstående med handicap eller alvorlig, herunder uhelbredelig, lidelse i hjemmet).

(b)

Prečiščeno besedilo Zakona o stanovanjskih subvencijah (Lov om individuel boligstøtte):

—	subvencija za stroške bivanja v zasebnih stanovanjskih zadrugah, primernih za osebe s hudimi telesnimi ovirami (Støtte til udgifter til bolig i private andelsboligforeninger, der er egnet for stærkt bevægelseshæmmede).

(c)

Prečiščeno besedilo Zakona o socialnih stanovanjih (Lov om almene boliger):

—	zakonsko urejen dostop invalidov do različnih vrst stanovanj (Adgang for handicappede til boligtyper omfattet af loven).

ESTONIJA

(a)	Zakon o socialnem varstvu (Sotsiaalhoolekande seadus) iz leta 2016.

(b)	Zakon o socialnih dajatvah za invalide (Puuetega inimeste sotsiaaltoetuste seadus) iz leta 1999.

FRANCIJA

(a)	Dodatek za tretjo osebo (majoration pour tierce personne, MTP): člena L. 341-4 in L. 355-1 Zakonika o socialni varnosti (Code de la sécurité sociale).

(b)	Dodatna dajatev za stalno pomoč in postrežbo (prestation complémentaire pour recours à tierce personne): člen L 434-2 Zakonika o socialni varnosti.

(c)	Dodatek za posebno izobraževanje za invalidnega otroka (complément d’allocation d’éducation de l’enfant handicapé): člen L 541-1 Zakonika o socialni varnosti.

(d)	Nadomestilo za invalidnost (prestation de compensation du handicap, PCH): členi L. 245-1 do L. 245-14 Zakonika o socialnih ukrepih in družini (Code de l’action sociale et des familles).

(e)	Dodatek za izgubo samostojnosti (allocation personnalisée d’autonomie, APA): členi L. 232-1 do L. 232-28 Zakonika o socialnih ukrepih in družini (Code de l’action sociale et des familles).

NEMČIJA

Dajatve za dolgotrajno oskrbo v skladu s poglavjem 4 zvezka XI Socialnega zakonika (Leistungen der Pflegeversicherung nach Kapitel 4 des Elften Buches Sozialgesetzbuch).

GRČIJA

(a)	Zakon št. 1140/1981, kakor je bil spremenjen.

(b)	Zakonski odlok št. 162/73 in Skupni ministrski sklep št. Π4β/5814/1997.

(c)	Ministrski sklep št. Π1γ/ΑΓΠ/οικ.14963 z dne 9. oktobra 2001.

(d)	Zakon št. 4025/2011.

(e)	Zakon št. 4109/2013.

(f)	Zakon št. 4199/2013, člen 127.

(g)	Zakon št. 4368/2016, člen 334.

(h)	Zakon št. 4483/2017, člen 153.

(i)	Zakon št. 498/1-11-2018, členi 28, 30 in 31, za „uredbo o poenotenih dajatvah za zdravstveno varstvo“ nacionalne organizacije za zagotavljanje storitev zdravstvenega varstva (EOPYY).

MADŽARSKA

Dajatve za dolgotrajno oskrbo, dodeljene osebam, ki zagotavljajo osebno oskrbo (Zakon III iz leta 1993 o socialni upravi in socialni pomoči, dopolnjen z vladnimi in ministrskimi odloki).

IRSKA

(a)	Zakon o programu za pomoč negovalnim domovom iz leta 2009 (št. 15 iz leta 2009).

(b)	Dodatek za oskrbo na domu (prečiščeno besedilo Zakona o socialnem varstvu iz leta 2005, poglavje 8A dela 3).

ITALIJA

(a)	Zakon št. 118 z dne 30. marca 1971 o dajatvah za invalidne civilne osebe (Legge 30 Marzo 1971, n. 118 - Conversione in Legge del D.L. 30 gennaio 1971, n. 5 e nuove norme in favore dei mutilati ed invalidi civili).

(b)	Zakon št. 18 z dne 11. februarja 1980 o dodatku za stalno pomoč in postrežbo (Legge 11 Febbraio 1980, n. 18 - Indennità di accompagnamento agli Invalidi civili totalmente inabili).

(c)	Zakon št. 104 z dne 5. februarja 1992, člen 33 (okvirni zakon o invalidnosti) (Legge 5 Febbraio 1992, n. 104 - Legge-quadro per l’assistenza, l’integrazione sociale e i diritti delle persone handicappate).

(d)

Zakonodajni odlok št. 112 z dne 31. marca 1998 o prenosu zakonodajnih nalog in upravnih pristojnosti z države na regije in lokalne subjekte (Decreto Legislativo 31 Marzo 1998, n. 112 - Conferimento di funzioni e compiti amministrativi dello Stato alle regioni ed agli enti locali, in attuazione del capo I della Legge 15 Marzo 1997, n. 59).

(e)	Zakon št. 183 z dne 4. novembra 2010, člen 24, ki spreminja pravila o dovoljenjih za pomoč invalidom, ki živijo v težkih razmerah (Legge n. 183 del 4 Novembre 2010, čl. 24 - Modifiche alla disciplina in materia di permessi per l’assistenza a portatori di handicap in situazione di gravità).

(f)	Zakon št. 147 z dne 27. decembra 2013, ki vsebuje določbe za pripravo letnega in večletnega državnega proračuna – Zakon o stabilnosti iz leta 2014 (Disposizioni per la formazione del bilancio annuale e pluriennale dello Stato - Legge di stabilità 2014).

LATVIJA

(a)	Zakon o socialnih storitvah in socialni pomoči (sociālo pakalpojumu un sociālās palīdzības likums) z dne 31. oktobra 2002.

(b)	Zakon o zdravljenju (Ārstniecības likums) z dne 12. junija 1997.

(c)	Zakon o pravicah pacientov (Pacientu tiesību likums) z dne 30. decembra 2009.

(d)	Uredba kabineta ministrov št. 555 o organizaciji zdravstvenega varstva in plačilnem postopku (Ministru kabineta 2018. gada 28. augusta noteikumi Nr.555 „Veselības aprūpes pakalpojumu organizēšanas un samaksas kārtība“) z dne 28. avgusta 2018.

(e)

Uredbe kabineta ministrov št. 275 o postopkih za plačilo storitev socialnega varstva in socialne rehabilitacije ter postopkih za kritje stroškov storitev iz proračuna lokalnih vlad (Ministru kabineta 2003. gada 27. maija noteikumi Nr.275 „Sociālās aprūpes un sociālās rehabilitācijas pakalpojumu samaksas kārtība un kārtība, kādā pakalpojuma izmaksas tiek segtas no pašvaldības budžeta”) z dne 27. maja 2003.

(f)	Predpisi kabineta ministrov št. 138 o prejemanju socialnih storitev in socialne pomoči (Ministru kabineta 2019.gada 2.aprīļa noteikumi Nr 138 „Noteiku mi par sociālo pakalpojumu un sociālās palīdzības saņemšanu“) z dne 2. aprila 2019.

(g)	Zakon o državnih socialnih dajatvah – dodatek za invalide, ki potrebujejo oskrbo (Valsts sociālo pabalstu likums) z dne 1. januarja 2003.

LITVA

(a)	Zakon Republike Litve o ciljnih nadomestilih z dne 29. junija 2016 št. XII-2507 (Lietuvos Respublikos tikslinių kompensacijų įstatymas).

(b)	Zakon Republike Litve o zdravstvenem zavarovanju z dne 21. maja 1996 št. I-1343 (Lietuvos Respublikos sveikatos draudimo įstatymas).

(c)	Zakon Republike Litve o sistemu zdravstvenega varstva z dne 19. julija 1994 št. I-552 (Lietuvos Respublikos tsveikatos sistemos įstatymas).

(d)	Zakon Republike Litve o ustanovah za zdravstveno oskrbo z dne 6. junija 1996 št. I-1367 (Lietuvos Respublikos sveikatos priežiūros įstaigų įstatymas).

LUKSEMBURG

Prejemki iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v skladu z Zakonikom o socialni varnosti, zvezek V – zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zlasti:

—	oskrba in podpora za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti;

—	dejavnosti za podporo neodvisnosti in samostojnosti;

—	dejavnosti za individualni, skupinski in nočni nadzor;

—	dejavnosti usposabljanja negovalcev;

—	dejavnosti pomoči pri gospodinjskih opravilih;

—	podporne dejavnosti v ustanovi za dolgotrajno oskrbo;

—	pavšalni dodatek za inkontinenčne izdelke;

—	podporna tehnologija in usposabljanje na področju podporne tehnologije;

—	prilagoditve doma;

—	pavšalna denarna dajatev v zameno za storitve opravljanja vsakodnevnih dejavnosti in dejavnosti pomoči pri gospodinjskih opravilih, ki jih zagotavlja negovalec v skladu s kratkim opisom oskrbe in pomoči;

—	kritje pokojninskih prispevkov negovalca;

—	pavšalne denarne dajatve za nekatere bolezni.

MALTA

(a)	Zakon o socialni varnosti (Att dwar is-Sigurta’ Socjali) (člen 318).

(b)	Subsidiarna zakonodaja 318.19: Predpisi o cenah državnih institucij in hostlov (Regolamenti dwar it-Trasferiment ta' Fondi għal Hostels Statali Indikati).

(c)	Subsidiarna zakonodaja 318.17: Predpisi o prenosu sredstev (postelje, ki jih financira država) (Regolamenti dwar it-Trasferiment ta' Fondi għal Sodod Iffinanzjati mill-Gvern).

(d)	Subsidiarna zakonodaja 318.13: Predpisi o cenah nastanitvenih storitev, ki jih financira država (Regolamenti dwar Rati għal Servizzi Residenzjali Finanzjali mill-Istat).

(e)	Dodatek za negovalce – člen 68(1)(a) Zakona o socialni varnosti.

(f)	Zvišani dodatek za negovalce – člen 68(1)(b) Zakona o socialni varnosti.

NIZOZEMSKA

Zakon o dolgotrajni oskrbi (Wet langdurige zorg (WLZ)), zakon z dne 3. decembra 2014.

POLJSKA

(a)	Dodatek za zdravstveno oskrbo (zasiłek pielęgnacyjny), dodatek za pomoč in postrežbo (specjalny zasiłek opiekuńczy) in dodatek za nego (świadczenie pielęgnacyjne) na podlagi Zakona o družinskih dajatvah (Ustawa o świadczeniach rodzinnych) z dne 28. novembra 2003.

(b)	Dodatek za negovalca (zasiłek dla opiekuna) na podlagi Zakona o določitvi in plačilu dodatkov za negovalce (Ustawa o ustalaniu i wypłacaniu zasiłków dla opiekunów) z dne 4. aprila 2014.

PORTUGALSKA

Socialno zavarovanje in zagotavljanje zadostnih sredstev:

(a)	dodatek za dolgotrajno oskrbo: Zakonski odlok št. 265/99 z dne 14. julija 1999 (complemento por dependência), s spremembami.

(b)	Dodatek za dolgotrajno oskrbo v okviru posebnega sistema varstva v primeru invalidnosti: Zakon št. 90/2009 z dne 31. avgusta 2009 (regime especial de proteção na invalidez), ponovno objavljen v prečiščeni različici z zakonskim odlokom št. 246/2015 z dne 20. oktobra 2015, s spremembami.

Sistem socialne varnosti in nacionalno zdravstveno varstvo:

(c)	Nacionalna mreža celostne stalne oskrbe: Zakonski odlok št. 101/06 z dne 6. junija 2006 (rede de cuidados Continuados integrados), ponovno objavljen v prečiščeni različici v zakonskem odloku št. 136/2015 z dne 28. julija 2015.

(d)

Celostna trajna oskrba na področju duševnega zdravja: Odlok-zakon št. 8/2010 z dne 28. januarja 2010, kakor je bil spremenjen in ponovno objavljen z Odlokom-zakonom št. 22/2011 z dne 10. februarja 2011 o ustanovitvi enot in ekip za celostno trajno oskrbo na področju duševnega zdravja (unidades e equipas de cuidados continuados integrados de saúde mental).

(e)

Pediatrična oskrba (nacionalna mreža celostne trajne oskrbe): Odlok št. 343/2015 z dne 12. oktobra 2015 o standardih, ki urejajo bolnišnično in ambulantno pediatrično oskrbo v okviru nacionalne mreže celostne trajne oskrbe (condições de instalação e funcionamento das unidades de internamento de cuidados integrados e de ambulatório pediátricas da Rede Nacional de Cuidados Continuados Integrados).

(f)	Neformalni oskrbovalec (dodatek): Zakon št. 100/2019 z dne 6. septembra o statusu neformalnega oskrbovalca (Estatuto do cuidador informal).

ROMUNIJA

(a)

Zakon št. 448/2006 z dne 6. decembra 2006 o varstvu in spodbujanju pravic invalidov, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami:

—	nadomestila, ki se dodelijo invalidom, zlasti mesečni dopolnilni osebni proračun za invalidne odrasle in otroke ter mesečno nadomestilo za invalidne odrasle na podlagi člena 58(4) Zakona št. 448/2006 o varstvu in spodbujanju pravic invalidov, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami;

—	dopolnilno nadomestilo na podlagi člena 42(4) in člena 43 Zakona št. 448/2006 o varstvu in spodbujanju pravic invalidov, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami;

—

dopolnilno nadomestilo za odrasle s hudo okvaro vida na podlagi člena 42(1) in člena 58(3) Zakona št. 448/2006 o varstvu in spodbujanju pravic invalidov, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami; mesečni dodatek za stroške hrane, dodeljen otrokom s HIV/aidsom, na podlagi člena 58(2) Zakona št. 448/2006 o varstvu in spodbujanju pravic invalidov, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami.

(b)

Zakon št. 584/2002 o ukrepih za preprečevanje širjenja aidsa v Romuniji in za zaščito oseb, ki so okužene s HIV ali imajo aids, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami:

—	mesečni dodatek za stroške hrane, dodeljen na podlagi Zakona št. 584/2002 o ukrepih za preprečevanje širjenja aidsa v Romuniji in za zaščito oseb, ki so okužene s HIV ali imajo aids.

SLOVENIJA

Ni posebne zakonodaje v zvezi z dolgotrajno oskrbo.

Dajatve za dolgotrajno oskrbo so vključene v naslednje akte:

(a)	Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012 in poznejše spremembe).

(b)	Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010 in poznejše spremembe).

(c)	Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010 in poznejše spremembe).

(d)	Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2004 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

(e)	Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

(f)	Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list RS, št. 41/83 in poznejše spremembe).

(g)	Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/2006 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

(h)	Zakon o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

(i)	Zakon o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/59 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

(j)	Zakon za uravnoteženje javnih finance (ZUJF) (Uradni list RS, št. 40/2012 in poznejše spremembe).

(k)	Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/2006 – uradno prečiščeno besedilo in poznejše spremembe).

ŠPANIJA

(a)	Zakon št. 39/2006 z dne 14. decembra 2006 o spodbujanju osebne samostojnosti in pomoči vzdrževanim osebam, kakor je bil spremenjen.

(b)	Ministrski odlok z dne 15. aprila 1969.

(c)	Kraljevi odlok št. 1300/95 z dne 21. julija 1995, kakor je bil spremenjen.

(d)	Kraljevi odlok št. 1647/97 z dne 31. oktobra 1997, kakor je bil spremenjen.

ŠVEDSKA

(a)	Dodatek za oskrbo (poglavje 22 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(b)	Dodatek za dodatne stroške (poglavje 50 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(c)	Dodatek za pomoč (poglavje 51 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(d)	Dodatek za avto (poglavje 52 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

DEL 3

PLAČILA, POVEZANA S PODROČJEM SOCIALNE VARNOSTI IZ ČLENA SSC.3(1) TEGA PROTOKOLA TER KI SE UPORABLJAJO ZA KRITJE STROŠKOV OGREVANJA V HLADNEM VREMENU

(točka (f) člena SSC.3(4) tega protokola)

(i) ZDRUŽENO KRALJESTVO

Plačilo zimskega goriva (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992, predpisi o socialnih skladih za plačilo zimskega goriva iz leta 2000, Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992 (Severna Irska) in predpisi o socialnih skladih za plačilo zimskega goriva iz leta 2000 (Severna Irska)).

(ii) DRŽAVE ČLANICE

DANSKA

(a)	Zakon o socialnih in državnih pokojninah, LBK št. 983 z dne 23. septembra 2019.

(b)	Predpisi o socialnih in državnih pokojninah, BEK št. 1602 z dne 27. decembra 2019.

PRILOGA SSC-3

VEČ PRAVIC ZA UPOKOJENCE, KI SE VRNEJO V PRISTOJNO DRŽAVO

(člen SSC.25(2) tega protokola)

AVSTRIJA

BELGIJA

BOLGARIJA

CIPER

ČEŠKA

FRANCIJA

NEMČIJA

GRČIJA

MADŽARSKALA

TVIJA

LITVA

LUKSEMBURG

NIZOZEMSKA

POLJSKA

PORTUGALSKA

ROMUNIJA

SLOVENIJA

ŠPANIJA

ŠVEDSKA

PRILOGA SSC-4

PRIMERI, V KATERIH SE SORAZMERNI IZRAČUN OPUSTI ALI SE NE UPORABLJA

(člen SSC.47(4) in (5) tega protokola)

DEL 1

PRIMERI, V KATERIH SE SORAZMERNI IZRAČUN OPUSTI NA PODLAGI ČLENA SSC.47(4)

AVSTRIJA

(a)

Vsi zahtevki za pravice po Zveznem zakonu z dne 9. septembra 1955 o splošnem socialnem zavarovanju (ASVG), Zveznem zakonu z dne 11. oktobra 1978 o socialnem zavarovanju za samozaposlene obrtnike (GSVG), Zveznem zakonu z dne 11. oktobra 1978 o socialnem zavarovanju za samozaposlene kmete (BSVG) in Zveznem zakonu z dne 30. novembra 1978 o socialnem zavarovanju za samozaposlene v svobodnem poklicu (FSVG).

(b)	Vsi zahtevki za družinske pokojnine, ki temeljijo na pokojninskem računu na podlagi Splošnega zakona o pokojninah (APG) z dne 18. novembra 2004, razen primerov iz dela 2.

(c)	Vsi zahtevki za družinske pokojnine avstrijske deželne zdravniške zbornice (Landesärztekammer) na podlagi osnovne določbe (osnovna in dodatna dajatev ali osnovna pokojnina).

(d)	Vsi zahtevki za družinsko podporo iz pokojninskega sklada avstrijske veterinarske zbornice.

(e)	Vsi zahtevki za pravice iz pokojnine za vdove in vdovce ter sirote v skladu s statuti socialnih ustanov avstrijskih odvetniških zbornic, del A.

(f)	Vsi zahtevki za pravice po Zakonu o pokojninskem zavarovanju notarjev z dne 3. februarja 1972 – NVG 1972.

CIPER

Vsi zahtevki za starostne pokojnine ter pokojnine za vdove in vdovce.

DANSKA

Vsi zahtevki za pokojnine, navedeni v Zakonu o socialnih pokojninah, razen za pokojnine, navedene v Prilogi SSC-5 k temu protokolu.

IRSKA

Vsi zahtevki za državne pokojnine (za katere se plačujejo prispevki), pokojnine za vdove in vdovce (za katere se plačujejo prispevki) ter pokojnine za preživele registrirane partnerje (za katere se plačujejo prispevki).

LATVIJA

Vsi zahtevki za družinske pokojnine (Zakon o državnih pokojninah z dne 1. januarja 1996; Zakon o pokojninah, ki jih financira država z dne 1. julija 2001).

LITVA

Vsi zahtevki za družinske pokojnine državnega socialnega zavarovanja, izračunani na podlagi osnovnega zneska družinske pokojnine (Zakon o pokojninah državnega socialnega zavarovanja).

NIZOZEMSKA

Vsi zahtevki za starostne pokojnine po Zakonu o splošnem starostnem zavarovanju (AOW).

POLJSKA

Vsi zahtevki za starostne pokojnine po sistemih pokojninskega zavarovanja z vnaprej določenimi pravicami ter družinske pokojnine, razen v primerih, ko zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji več kot ene države, skupaj znašajo 20 ali več let za ženske in 25 ali več let za moške, a so nacionalne zavarovalne dobe pod temi ravnmi (in ne manj od 15 let za ženske in 20 let za moške), izračun pa se opravi po členih 27 in 28 zakona z dne 17. decembra 1998 (UL 2015, točka 748).

PORTUGALSKA

Vsi zahtevki za starostno pokojnino in pokojnino za preživele osebe, razen v primerih, ko zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji več kot ene države, skupaj znašajo 21 ali več koledarskih let, vendar nacionalne zavarovalne dobe skupaj znašajo 20 let ali manj, izračun pa se opravi po členih 32 in 33 uredbe-zakona št. 187/2007 z dne 10. maja 2007, s spremembami.

SLOVAŠKA

(a)	Vsi zahtevki za družinsko pokojnino (pokojnino za vdove, vdovce in sirote), izračunani v skladu z zakonodajo, veljavno pred 1. januarjem 2004, katerih znesek izhaja iz pokojnine, ki se je predhodno izplačevala umrlemu.

(b)	Vsi zahtevki za pokojnine, izračunani na podlagi Zakona št. 461/2003 Coll. o socialni varnosti, kakor je bil spremenjen.

ŠVEDSKA

(a)	Zahtevki za starostno pokojnino v obliki zajamčene pokojnine za osebe, rojene leta 1937 ali prej (poglavje 66 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(b)	Zahtevki za starostno pokojnino v obliki dopolnilne pokojnine (poglavje 63 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Vsi zahtevki za starostne pokojnine, državne pokojnine na podlagi dela 1 Zakona o pokojninah iz leta 2014, vdovske dajatve in dajatve za ovdovelost, razen tistih, za katere je v davčnem letu, ki se začne 6. aprila 1975 ali po njem:

(i)	zadevna stranka dopolnila zavarovalne dobe oziroma dobe zaposlitve ali prebivanja po zakonodaji Združenega kraljestva in države članice ter eno davčno leto (ali več davčnih let) ni bilo ocenjeno kot leto, ki je podlaga za upravičenost, v smislu zakonodaje Združenega kraljestva;

(ii)	bi se zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji, veljavni v Združenem kraljestvu v obdobju pred 5. julijem 1948, upoštevale pri uporabi točke (b) člena SSC.47(1) tega protokola z uporabo zavarovalnih dob oziroma dob zaposlitve ali prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji države članice.

Vsi zahtevki za dodatno pokojnino v skladu z oddelkom 44 Zakona o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992 in z oddelkom 44 Zakona o prispevkih in dajatvah za socialno varnost (Severna Irska) iz leta 1992.

DEL 2

PRIMERI, V KATERIH SE UPORABLJA ČLEN SSC.47(5)

AVSTRIJA

(a)	Starostne pokojnine in iz njih pridobljene pokojnine preživelih oseb, ki temeljijo na pokojninskem računu na podlagi Splošnega zakona o pokojninah (APG) z dne 18. novembra 2004.

(b)	Obvezni dodatki na podlagi člena 41 Zveznega zakona z dne 28. decembra 2001 o splošnem plačnem skladu avstrijskih farmacevtov (Pharmazeutische Gehaltskasse für Österreich) (BGBl. I, št. 154).

(c)

Starostne pokojnine in pokojnine za predčasno upokojitev avstrijske deželne zdravniške zbornice na podlagi osnovne določbe (osnovna in dodatna dajatev ali osnovna pokojnina) in vse pokojninske dajatve avstrijske deželne zdravniške zbornice na podlagi dodatne določbe (dodatna ali individualna pokojnina).

(d)	Starostna podpora iz pokojninskega sklada avstrijske veterinarske zbornice.

(e)	Dajatve v skladu s statuti socialnih ustanov avstrijskih odvetniških zbornic, dela A in B, z izjemo zahtevkov za dajatve iz pokojnin za vdove in sirote v skladu s statuti socialnih ustanov avstrijskih odvetniških zbornic, del A.

(f)	Dajatve socialnih ustanov združene zbornice arhitektov in inženirjev na podlagi Zakona o avstrijski inženirski zbornici (Ziviltechnikerkammergesetzt) iz leta 1993 in statutov socialnih ustanov, razen dajatev na podlagi družinskih dajatev, iz nazadnje omenjenih dajatev.

(g)	Dajatve v skladu s statutom socialne ustanove Zvezne zbornice poklicnih računovodij in davčnih svetovalcev na podlagi avstrijskega Zakona za poklicne računovodje in davčne svetovalce (Wirtschaftstreuhandberufsgesetz).

BOLGARIJA

Starostne pokojnine iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru dela II naslova II Zakonika socialnega zavarovanja.

HRVAŠKA

Pokojnine iz sistema obveznega pokojninskega zavarovanja, ki temeljijo na osebnih prihrankih, v skladu z zakonom o obveznih in prostovoljnih pokojninskih skladih (UL 49/99, spremenjena različica) ter zakonom o pokojninskih zavarovalniških družbah in plačevanju pokojnin na podlagi osebnih prihrankov (UL 106/99, spremenjena različica), razen v primerih iz členov 47 in 48 zakona o obveznih in prostovoljnih pokojninskih skladih ter pokojnine preživelih oseb.

DANSKA

(a)	Osebne pokojnine.

(b)	Dajatve v primeru smrti (odmerjene na podlagi sistema dopolnilnih pokojnin Arbejdsmarkedets Tillægspension, ki se nanašajo na čas pred 1. januarjem 2002).

(c)	Dajatve v primeru smrti (odmerjene na podlagi sistema dopolnilnih pokojnin Arbejdsmarkedets Tillægspension, ki se nanašajo na čas po 1. januarju 2002) iz Zakona o dopolnilnih pokojninah za zaposlene osebe (Arbejdsmarkedets Tillægspension) (prečiščeno besedilo) 942: 2009.

ESTONIJA

Obvezno varčevanje za starostno pokojnino.

FRANCIJA

Načrt osnovnega ali dodatnega zavarovanja, pri katerem se dajatve za starost izračunajo na osnovi upokojitvenih točk.

MADŽARSKA

Pokojninske dajatve na podlagi članstva v zasebnih pokojninskih skladih.

LATVIJA

Starostne pokojnine (Zakon o državnih pokojninah z dne 1. januarja 1996; Zakon o pokojninah, ki jih financira država z dne 1. julija 2001).

POLJSKA

Starostne pokojnine po sistemu vnaprej določenega prispevka.

PORTUGALSKA

Dodatno pokojninsko zavarovanje, dodeljeno v skladu uredbo-zakonom št. 26/2008 z dne 22. februarja 2008, s spremembami (javni pokojninski sistem, ki temelji na kapitalizaciji).

SLOVAŠKA

Obvezno varčevanje za starostno pokojnino.

SLOVENIJA

Pokojnina iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

ŠVEDSKA

Starostna pokojnina v obliki pokojnine na podlagi dohodkov in premijske pokojnine (poglavji 62 in 64 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Stopnjevane pokojninske dajatve, plačane v skladu z oddelkoma 36 in 37 Zakona o nacionalnem zavarovanju (National Insurance Act) iz leta 1965 ter z oddelkoma 35 in 36 Zakona o nacionalnem zavarovanju (Severna Irska) (National Insurance Act (Northern Ireland)) iz leta 1966.

PRILOGA SSC-5

DAJATVE IN SPORAZUMI, KI DOPUŠČAJO UPORABO ČLENA SSC.49

Dajatve iz točke (a) člena SSC.49(2) tega protokola, katerih višina je neodvisna od dolžine dopolnjene zavarovalne dobe ali dobe prebivanja

DANSKA

Polna danska državna starostna pokojnina, ki so jo osebe pridobile po 10 letih prebivanja in jim je bila pokojnina dodeljena do 1. oktobra 1989.

FINSKA

Državne pokojnine in pokojnine pokojnega zakonca, določene v skladu s prehodnimi določbami in dodeljene pred 1. januarjem 1994 (Zakon o začetku veljavnosti Zakona o državnih pokojninah, 569/2007).

Dodatni znesek pokojnine za sirote ob izračunu neodvisne dajatve v skladu z Zakonom o državnih pokojninah (Zakon o državnih pokojninah, 568/2007).

FRANCIJA

Invalidska pokojnina za vdove ali vdovce po splošnem sistemu socialne varnosti ali po sistemu za delavce v kmetijstvu, kadar je izračunana na podlagi invalidske pokojnine pokojnega zakonca v skladu s točko (a) člena SSC.47(1).

GRČIJA

Dajatve po Zakonu št. 4169/1961 v zvezi s sistemom kmetijskega zavarovanja (OGA).

NIZOZEMSKA

Zakon o splošnem zavarovanju za vzdrževane preživele osebe z dne 21. decembra 1995 (ANW).

Zakon o delu in plači glede sposobnosti za delo z dne 10. novembra 2005 (WIA).

ŠPANIJA

Pokojnine preživelih oseb, dodeljene po splošnih in posebnih sistemih, razen po posebnem sistemu za javne uslužbence.

ŠVEDSKA

(a)	Nadomestilo za bolezen, odvisno od višine dohodka, in nadomestilo za izpad dohodka, odvisno od višine dohodka (poglavje 34 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(b)

Zajamčena pokojnina in zajamčeno nadomestilo plače, ki sta nadomestila polno državno pokojnino, dodeljeno v okviru zakonodaje o državnih pokojninah, ki se je uporabljala pred 1. januarjem 1993, in polno državno pokojnino, dodeljeno v okviru prehodnih določb zakonodaje, ki se uporablja od tega datuma.

II.

Dajatve iz točke (b) člena SSC.49(2) tega protokola, katerih višina se določa glede na fiktivno dobo, ki velja za izpolnjeno med datumom, ko nastopi tveganje, in poznejšim datumom

FINSKA

Pokojnine zaposlenih, pri katerih se skladno z nacionalno zakonodajo upoštevajo prihodnje dobe.

NEMČIJA

Pokojnine preživelih oseb, pri katerih se upošteva prišteta doba.

Starostne pokojnine, pri katerih se upošteva že pridobljena prišteta doba.

ITALIJA

Italijanske pokojnine za popolno nezmožnost za delo (inabilità).

LATVIJA

Pokojnine preživelih oseb, izračunane na podlagi predvidenih zavarovalnih dob (člen 23(8) Zakona o državnih pokojninah z dne 1. januarja 1996).

LITVA

(a)	Državno socialno zavarovanje zaradi nezmožnosti za delo, izplačano po Zakonu o državnih pokojninah iz socialnega zavarovanja.

(b)	Državne pokojnine preživelih oseb in državne družinske pokojnine iz socialnega zavarovanja, izračunane na podlagi pokojnine za nezmožnost za delo pokojnega po Zakonu o državnih pokojninah iz socialnega zavarovanja.

LUKSEMBURG

Pokojnine preživelih oseb.

SLOVAŠKA

Slovaška pokojnina preživelih oseb, ki izhaja iz invalidske pokojnine.

ŠPANIJA

Pokojnine za upokojitev po posebnem sistemu za javne uslužbence, ki se izplačujejo po naslovu I prečiščenega besedila Zakona o državnih upokojencih, če je bil ob nastopu zavarovalnega primera upravičenec aktivni javni uslužbenec ali je bil obravnavan kot tak; družinske pokojnine in pokojnine preživelih oseb (vdove/vdovci, sirote in starši), ki se izplačujejo po naslovu I prečiščenega besedila Zakona o državnih upokojencih, če je bil ob smrti javni uslužbenec aktiven ali obravnavan kot tak.

ŠVEDSKA

(a)	Nadomestilo za bolezen in nadomestilo za izpad dohodka v obliki zajamčenega nadomestila plače (poglavje 35 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

(b)	Pokojnina preživelih oseb, izračunana na podlagi fiktivnih zavarovalnih dob (poglavja 76–85 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]).

III.

Sporazumi iz točke (b)(i) člena SSC.49(2) tega protokola, katerih namen je preprečiti, da bi se ista fiktivna doba upoštevala dva- ali večkrat.

Sporazum o socialni varnosti z dne 28. aprila 1997 med Republiko Finsko in Zvezno republiko Nemčijo.

Sporazum o socialni varnosti z dne 10. novembra 2000 med Republiko Finsko in Velikim vojvodstvom Luksemburg.

Nordijska konvencija o socialni varnosti z dne 12. junija 2012.

PRILOGA SSC-6

POSEBNE DOLOČBE ZA UPORABO ZAKONODAJE DRŽAV ČLANIC IN ZDRUŽENEGA KRALJESTVA

(člen SSC.3(2), člen SSC.51(1) in člen SSC.66)

AVSTRIJA

Za namene pridobitve dobe v pokojninskem zavarovanju se šolanje v šoli ali primerljivi izobraževalni ustanovi v drugi državi obravnava kot enakovredno šolanju v šoli ali izobraževalni ustanovi v skladu s členoma 227(1)(1) in 228(1)(3) Allgemeines Sozialversicherungsgesetz (ASVG) (Splošni zakon o socialni varnosti), členom 116(7) Gewerbliches Sozialversicherungsgesetz (GSVG) (Zakon o socialnem zavarovanju za obrtnike) in členom 107(7) Bauern-Sozialversicherungsgesetz (BSVG) (Zakon o socialnem zavarovanju za kmete), če je za zadevno osebo kdaj veljala avstrijska zakonodaja, ker je opravljala zaposlitveno ali samozaposlitveno dejavnost, in so plačani posebni prispevki, določeni v členu 227(3) ASVG, členu 116(9) GSVG in členu 107(9) BSGV za dokup takih izobraževalnih obdobij.

Za izračun sorazmerne dajatve iz točke (b) člena SSC.47(1) tega protokola se posebna zvišanja prispevkov za dodatno zavarovanje in dodatne dajatve za rudarje po avstrijski zakonodaji ne upoštevajo. V navedenih primerih se sorazmerna dajatev, izračunana brez teh prispevkov, po potrebi poveča za nezmanjšana posebna zvišanja prispevkov za dodatno zavarovanje in dodatno dajatev za rudarje.

Kadar so bile v skladu s členom SSC.7 tega protokola nadomestne dobe dopolnjene po avstrijskem sistemu pokojninskega zavarovanja, vendar ne morejo biti osnova za izračun v skladu s členoma 238 in 239 ASVG, členoma 122 in 123 GSVG in členoma 113 in 114 BSVG, se za dobe varstva otrok uporabi osnova za izračun v skladu s členom 239 ASVG, členom 123 GSVG in členom 114 BSVG.

4.	V primerih iz člena SSC.39 se za izračun vsote dajatev za invalidnost v skladu z avstrijsko zakonodajo smiselno uporabljajo doložbe is poglavja 5 tega protokola.

BOLGARIJA

Člen 33(1) bolgarskega Zakona o zdravstvenem zavarovanju se uporablja za vse osebe, za katere je Bolgarija pristojna država članica v skladu s poglavjem 1 naslova III tega protokola.

CIPER

Za namen uporabe določb členov SSC.7, SSC.46 in SSC.56 tega protokola se teden zavarovanja po zakonodaji Republike Ciper za katero koli obdobje, ki se začne 6. oktobra 1980 ali po tem datumu, določi tako, da se skupni zavarovalni dohodki za ustrezno obdobje delijo s tedenskim zneskom osnovnih zavarovalnih dohodkov za ustrezno leto prispevkov, pod pogojem, da tako določeno število tednov ne preseže števila koledarskih tednov v ustreznem obdobju.

ČEŠKA

1.	Za namene opredelitve družinskih članov v skladu s točko (s) člena SSC.1 tega protokola pomeni „zakonec“ registrirane partnerje, kakor so opredeljeni v češkem Zakonu št. 115/2006 Coll. o registrirani partnerski skupnosti.

Ne glede na člena SSC.6 in SSC.7 tega protokola se za namene dodelitve dopolnilne dajatve ob upoštevanju zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji nekdanje Češkoslovaške federativne republike, za izpolnitev pogoja najmanj enega leta češkega pokojninskega zavarovanja lahko upoštevajo samo zavarovalne dobe, dopolnjene po češki zakonodaji, v opredeljenem obdobju po datumu razdružitve federacije (člen 106a(1)(b) Zakona št. 155/1995 Coll. o pokojninskem zavarovanju).

3.	V primerih iz člena SSC.39 se pri določanju višine dajatve za invalidnost v skladu z Zakonom št. 155/1995 Coll. smiselno uporabljajo določbe poglavja 5 Protokola.

DANSKA

(a)

Pri izračunu pokojnine se po „lov om social pension“ (Zakon o socialni pokojnini) dobe zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti, ki jih po danski zakonodaji dopolni obmejni delavec ali delavec, ki se na Dansko odpravi, da bi tam opravljal delo sezonske narave, obravnavajo kot dobe prebivanja, ki jih na Danskem dopolni preživeli zakonec, če je bil preživeli zakonec v tem času povezan z zgoraj omenjenim delavcem z zakonsko zvezo brez ločitve od „mize in postelje“ ali dejanske ločitve zaradi nezdružljivosti ter če je v teh obdobjih zakonec stalno prebival na ozemlju druge države. Za namene te točke pomeni „delo sezonske narave“ delo, ki je odvisno od menjave letnih časov in se ponovi vsako leto.

(b)

Pri izračunu pokojnine se po „lov om social pension“ (Zakon o socialni pokojnini) dobe zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti, ki jih je pred 1. januarjem 1984 po danski zakonodaji dopolnila oseba, za katero se ne uporablja točka (a), obravnavajo kot dobe prebivanja, ki jih na Danskem dopolni preživeli zakonec, če je bil preživeli zakonec v tem času s to osebo povezan z zakonsko zvezo brez ločitve od „mize in postelje“ ali dejanske ločitve zaradi nezdružljivosti ter če je v teh obdobjih zakonec stalno prebival na ozemlju druge države.

(c)

Dobe, ki se upoštevajo v skladu s točkama (a) in (b), se ne upoštevajo, če sovpadajo z obdobji, ki se upoštevajo pri izračunu pokojnine, izplačljive zadevni osebi po zakonodaji o obveznem zavarovanju druge države, ali z obdobji, v katerih je zadevna oseba prejemala pokojnino po taki zakonodaji. Te dobe pa se upoštevajo, če letni znesek omenjene pokojnine ne dosega polovice osnovnega zneska socialne pokojnine.

(a)

Ne glede na določbe člena SSC.7 tega protokola so osebe, ki niso opravljale pridobitne dejavnosti v eni ali več državah, upravičene do danske socialne pokojnine le, če so na Danskem stalno prebivale vsaj tri leta, ob upoštevanju starostnih omejitev, določenih v danski zakonodaji. Ob upoštevanju člena SSC.5 tega protokola se člen SSC.8 tega protokola ne uporablja za dansko socialno pokojnino, do katere so upravičene takšne osebe.

(b)	Določbe iz točke (a) se ne uporabljajo za danske socialne pokojnine, do katerih so upravičeni družinski člani oseb, ki opravljajo ali so opravljale pridobitno dejavnost na Danskem, ali študenti ali člani njihove družine.

3.	Začasne dajatve za brezposelne osebe, ki so bile vključene v sistem „prožne zaposlitve“ (ledighedsydelse) (Zakon št. 455 z dne 10. junija 1997), so zajete v poglavju 6 naslova III tega protokola.

Kadar je prejemnik danske socialne pokojnine upravičen tudi do pokojnine preživelih oseb iz druge države, se te pokojnine pri izvajanju danske zakonodaje obravnavajo kot dajatve iste vrste v smislu člena SSC.48(1), pod pogojem, da je oseba, katere zavarovalne dobe ali dobe prebivanja se uporabljajo kot osnova za izračun pokojnine preživelih oseb, pridobila tudi pravico do danske socialne pokojnine.

FINSKA

1.	Za določitev upravičenosti in za izračun zneska finske nacionalne pokojnine v skladu s členi SSC.47, SSC.48 in SSC.49 tega protokola se pokojnine, pridobljene po zakonodaji druge države, obravnavajo na enak način kot pokojnine, pridobljene po finski zakonodaji.

Kadar se za izračun dohodka za fiktivno dobo po finski zakonodaji o pokojnini, vezani na zaslužek, uporablja točka (b)(i) člena SSC.47(1) tega protokola in je zadevna oseba dobe pokojninskega zavarovanja na podlagi zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti med delom referenčnega obdobja po finski zakonodaji pridobila v drugi državi, je dohodek za fiktivno dobo enak vsoti dohodkov, pridobljenih med delom referenčnega obdobja na Finskem, deljeno s številom mesecev, pridobljenih na Finskem v referenčnem obdobju, za katere se prizna zavarovalna doba.

FRANCIJA

Za osebe, ki so deležne storitev v Franciji v skladu s členom SSC.15 ali SSC.24 tega protokola in prebivajo v francoskih departmajih Haut-Rhin (Gornji Ren), Bas-Rhin (Spodnji Ren) ali Moselle (Mozela), storitve, zagotovljene v imenu nosilca druge države, ki je odgovoren za kritje njihovih stroškov, vključujejo storitve, ki jih zagotovi splošni sistem zdravstvenega zavarovanja in lokalni sistem obveznega dodatnega zavarovanja Alzacije-Mozele.

Francoska zakonodaja, ki se uporablja za osebo, ki opravlja ali je opravljala zaposlitveno ali samozaposlitveno dejavnost za uporabo poglavja 5 naslova III tega protokola, vključuje tako osnovni(-ne) sistem(-e) starostnega zavarovanja kot dodatni(-ne) sistem(-e) pokojninskega zavarovanja, v katere je bila vključena zadevna oseba.

NEMČIJA

1.	Ne glede na točko (a) člena SSC.6 tega protokola in točko 1 člena 5(4) Sozialgesetzbuch VI (zvezek VI Socialnega zakonika) lahko oseba, ki prejema polno starostno pokojnino po zakonodaji druge države, zaprosi, da se jo obvezno zavaruje po nemškem sistemu pokojninskega zavarovanja.

2.	Ne glede na točko (a) člena SSC.6 tega protokola in člen 7 Sozialgesetzbuch VI (zvezek VI Socialnega zakonika) lahko oseba, ki je obvezno zavarovana v drugi državi ali prejema starostno pokojnino po zakonodaji druge države, vstopi v sistem prostovoljnega zavarovanja v Nemčiji.

Za namen dodeljevanja denarnih dajatev po odstavku 47(1) Sozialgesetzbuch V (zvezek V Socialnega zakonika), odstavku 47(1) Sozialgesetzbuch VII (zvezek VII Socialnega zakonika) in odstavku 24i Sozialgesetzbuch V (zvezek V Socialnega zakonika) zavarovanim osebam, ki živijo v drugi državi, nemški sistemi zavarovanja izračunajo neto plačilo, ki se uporablja za oceno dajatev, kot če bi zavarovana oseba živela v Nemčiji, razen če zavarovana oseba zaprosi za oceno na podlagi neto plačila, ki ga dejansko prejme.

Državljani drugih držav, katerih stalno prebivališče ali običajno prebivališče je izven Nemčije ter ki izpolnjujejo splošne pogoje nemškega sistema pokojninskega zavarovanja, lahko vanj vplačujejo prostovoljne prispevke le, če so bili nekoč že prostovoljno ali obvezno zavarovani po nemškem sistemu pokojninskega zavarovanja; to velja tudi za osebe brez državljanstva in begunce, katerih stalno prebivališče ali običajno prebivališče je v drugi državi.

5.	Pauschale Anrechnungszeit (pavšalna doba vštetih zavarovalnih let) v skladu s členom 253 Sozialgesetzbuch VI (zvezek VI Socialnega zakonika) se določi izključno s sklicevanjem na nemške dobe.

6.	Kadar se za ponovni izračun pokojnine uporablja nemška pokojninska zakonodaja, veljavna 31. decembra 1991, se za namene financiranja nemških Ersatzzeiten (nadomestnih dob) uporablja zgolj nemška zakonodaja.

Nemška zakonodaja o nesrečah pri delu in poklicnih boleznih, za katere se prejme nadomestilo po Zakonu o pokojninah za tujce, in o dajatvah za zavarovalne dobe, ki se lahko vštejejo po Zakonu o pokojninah za tujce na ozemljih iz člena 1(2)(3) Zakona o razseljenih in izgnanih osebah (Bundesvertriebenengesetz), se še naprej uporablja na področju uporabe tega protokola ne glede na določbe iz odstavka 2 Zakona o pokojninah za tujce (Fremdrentengesetz).

Za izračun teoretičnega zneska iz točke (b)(i) člena SSC.47(1) tega protokola v pokojninskih sistemih za svobodne poklice pristojni nosilec za vsako leto zavarovalne dobe, dopolnjeno po zakonodaji katere koli druge države, za osnovo vzame povprečno letno upravičenost do pokojnine, pridobljene s plačevanjem prispevkov v času vključenosti v sistem pristojnega nosilca.

GRČIJA

Zakon št. 1469/84 o prostovoljni vključitvi v sistem pokojninskega zavarovanja za grške državljane in tuje državljane grškega porekla velja za državljane drugih držav, osebe brez državljanstva in begunce, kadar je bila zadevna oseba, ne glede na njen kraj stalnega ali začasnega prebivališča, nekoč že obvezno ali prostovoljno vključena v grški sistem pokojninskega zavarovanja.

Ne glede na točko (a) člena SSC.6 tega protokola in člen 34 Zakona 1140/1981 lahko oseba, ki prejema pokojnino zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni po zakonodaji druge države, zahteva obvezno zavarovanje po zakonodaji, ki jo uporablja sistem kmetijskega zavarovanja (OGA), v kolikor opravlja dejavnost, ki spada na področje uporabe te zakonodaje.

IRSKA

Ne glede na člen SSC.19(2) in člen SSC.57 tega protokola se za namene izračuna predpisanega predvidenega tedenskega zaslužka zavarovane osebe za dodelitev dajatve za bolezen ali dajatve za brezposelnost po irski zakonodaji znesek, enak povprečni tedenski plači v navedenem letu za zaposlene osebe, pripiše zaposleni osebi za vsak teden zaposlitvene dejavnosti po zakonodaji druge države v predpisanem letu.

MALTA

Posebne določbe za javne uslužbence

(a)

Osebe, zaposlene v skladu z Zakonom o oboroženih silah Malte (poglavje 220 Laws of Malta), Zakonom o policiji (poglavje 164 Laws of Malta), Zakonom o zaporih (poglavje 260 Laws of Malta) in Zakonom o civilni zaščiti (poglavje 411 Laws of Malta), so obravnavane kot državni uslužbenci samo za namene uporabe členov SSC.43 in SSC.55 tega protokola.

(b)	Pokojnine, ki se izplačujejo v skladu z zgoraj navedenimi zakoni ali v skladu z Odlokom o pokojninah (poglavje 93 Laws of Malta), so obravnavane kot „posebni sistemi za državne uslužbence“ izključno za namene točke (cc) člena SSC.1 tega protokola.

NIZOZEMSKA

Zdravstveno zavarovanje

(a)

Kar zadeva upravičenost do storitev po nizozemski zakonodaji, so osebe, ki so upravičene do storitev ob uporabi poglavij 1 in 2 naslova III tega protokola:

(i)	osebe, ki se morajo v skladu s členom 2 Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) zavarovati pri ponudniku zdravstvenega zavarovanja, in

(ii)

kolikor niso vključene že v točko (i), družinski člani aktivnega vojaškega osebja, ki živijo v drugi državi, in osebe, ki imajo stalno prebivališče v drugi državi in so v skladu s tem protokolom upravičene do zdravstvenega varstva v državi svojega stalnega prebivališča, pri čemer stroške krije Nizozemska.

(b)	Osebe iz točke 1(a)(i) morajo v skladu z določbami Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) skleniti zavarovanje s ponudnikom zdravstvenega zavarovanja, osebe iz točke 1(a)(ii) pa se morajo prijaviti pri College voor zorgverzekeringen (odbor za zdravstveno zavarovanje).

(c)

Določbe Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) in Algemene Wet Bijzondere Ziektekosten (Splošni zakon o posebnih zdravstvenih stroških) o odgovornosti za plačilo prispevkov se uporabljajo za osebe iz točke (a) in njihove družinske člane. V primeru družinskih članov se prispevki obračunajo osebi, od katere izvira pravica do zdravstvenega varstva, razen za družinske člane vojaškega osebja, ki živijo v drugi državi, ki se jim prispevki obračunajo neposredno.

(d)	Določbe Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) o prepozni sklenitvi zavarovanja se smiselno uporabljajo v primeru prepozne prijave oseb iz točke (a)(ii) pri College voor zorgverzekeringen (odbor za zdravstveno zavarovanje).

(e)

Ob upoštevanju člena 11(1), (2) in (3) ter člena 19(1) Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) so osebe, upravičene do storitev na podlagi zakonodaje države, ki ni Nizozemska, s stalnim ali začasnim prebivališčem na Nizozemskem, upravičene do storitev v skladu z zavarovalno polico, ki jo zavarovancem na Nizozemskem zagotavlja ustanova v kraju stalnega ali začasnega prebivališča, ter do storitev, določenih v Algemene Wet Bijzondere Ziektekosten (Splošni zakon o posebnih zdravstvenih stroških).

(f)

Za namene členov SSC.21 do SSC.27 tega protokola se naslednje dajatve, poleg pokojnin iz poglavij 4 in 5 naslova III tega protokola, obravnavajo kot pokojnine, ki se izplačujejo po nizozemski zakonodaji:

—	pokojnine, dodeljene po Zakonu z dne 6. januarja 1966 o pokojninah za državne uslužbence in njihove preživele družinske člane (Algemene burgerlijke pensioenwet) (nizozemski Zakon o pokojninah v javni upravi),

—	pokojnine, dodeljene po Zakonu z dne 6. oktobra 1966 o pokojninah za vojaško osebje in njihove preživele družinske člane (Algemene militaire pensioenwet) (Zakon o vojaških pokojninah),

—	dajatve v primeru nezmožnosti za delo v skladu z Zakonom z dne 7. junija 1972 o dajatvah v primeru nezmožnosti vojaškega osebja za delo (Wetarbeidsongeschiktheidsvoorziening militairen) (Zakon o nezmožnosti vojaškega osebja za delo),

—	pokojnine, dodeljene v okviru Zakona z dne 15. februarja 1967 o pokojninah za zaposlene pri Nizozemskih železnicah (NV Nederlandse Spoorwegen) in njihove preživele družinske člane (Spoorwegpensioenwet) (Zakon o pokojninah za zaposlene pri železniški družbi),

—	pokojnine, dodeljene v okviru Reglement Dienstvoorwaarden Nederlandse Spoorwegen (ki ureja pogoje za zaposlitev pri Nizozemskih železnicah),

—

dajatve, dodeljene upokojenim osebam pred dopolnjeno upokojitveno starostjo 65 let v okviru pokojninskega sistema, ki predhodno zaposlenim osebam zagotavlja dohodek v njihovi starosti, ali dajatve, ki se v primeru prezgodnjega odhoda s trga dela zagotovijo v okviru sistema, ki ga oblikuje država, ali po kolektivni pogodbi za osebe, stare 55 let ali več,

—	dajatve, dodeljene vojaškemu osebju in državnim uradnikom v skladu s sistemom v primeru odpusta, upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti zaradi narave dela in v primeru predčasne upokojitve.

(g)

Za namene člena SSC.16(1) tega protokola so osebe iz točke (a)(ii) tega odstavka, ki začasno bivajo na Nizozemskem, upravičene do storitev v skladu z zavarovalno polico, ki jo zavarovancem na Nizozemskem nudi nosilec v kraju začasnega prebivališča, ob upoštevanju člena 11(1), (2) in (3) ter člena 19(1) Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) ter tudi do storitev, določenih v Algemene Wet Bijzondere Ziektekosten (Splošni zakon o posebnih zdravstvenih stroških).

Uporaba Algemene Ouderdomswet (AOW) Splošni zakon o starostnih pokojninah

(a)

Zmanjšanje iz člena 13(1) AOW (Splošni zakon o starostnih pokojninah) se ne uporablja za koledarska leta pred 1. januarjem 1957, v katerih je prejemnik, ki ne izpolnjuje pogojev, po katerih se lahko ta leta obravnavajo kot zavarovalne dobe:

—	stalno prebival na ozemlju Nizozemske med 15. in 65. letom starosti ali

—	med stalnim prebivanjem v drugi državi bil zaposlen na Nizozemskem pri delodajalcu s sedežem na Nizozemskem ali

—	bil zaposlen v drugi državi v obdobjih, ki se po nizozemskem sistemu socialne varnosti obravnavajo kot zavarovalne dobe.

Z odstopanjem od člena 7 AOW se tudi osebe, ki so stalno prebivale ali delale na Nizozemskem v skladu z omenjenimi pogoji le pred 1. januarjem 1957, prav tako obravnavajo kot upravičene do pokojnine.

(b)

Zmanjšanje iz člena 13(1) AOW se ne uporablja za koledarska leta pred 2. avgustom 1989, v katerih oseba med 15. in 65. letom starosti, ki je oziroma je bila poročena, ni bila zavarovana po zgoraj omenjeni zakonodaji, medtem ko je stalno prebivala na ozemlju države, ki ni Nizozemska, če ta koledarska leta sovpadajo z zavarovalnimi dobami, ki jih je zakonec te osebe dopolnil po zgoraj navedeni zakonodaji, ali s koledarskimi leti, ki se upoštevajo v skladu s točko 2(a), pod pogojem, da je zakonska zveza obstajala med navedenim časom.

Z odstopanjem od člena 7 AOW se ta oseba obravnava kot upravičena do pokojnine.

(c)

Zmanjšanje iz člena 13(2) AOW se ne uporablja za koledarska leta pred 1. januarjem 1957, v katerih je zakonec upokojenca, ki ne izpolnjuje pogojev, po katerih bi se mu lahko ta leta obravnavala kot zavarovalne dobe:

—	stalno prebival na ozemlju Nizozemske med 15. in 65. letom starosti ali

—	med stalnim prebivanjem v drugi državi bil zaposlen na Nizozemskem pri delodajalcu s sedežem na Nizozemskem ali

—	bil zaposlen v drugi državi v obdobjih, ki se po nizozemskem sistemu socialne varnosti obravnavajo kot zavarovalne dobe.

(d)

Zmanjšanje iz člena 13(2) AOW se ne uporablja za koledarska leta pred 2. avgustom 1989, v katerih je upokojenčev zakonec med 15. in 65. letom starosti stalno prebival v državi, ki ni Nizozemska, in ni bil zavarovan po AOW, če ta koledarska leta sovpadajo z zavarovalnimi dobami, ki jih je upokojenec dopolnil po navedeni zakonodaji, ali s koledarskimi leti, ki se upoštevajo v skladu s točko 2(a), pod pogojem, da je zakonska zveza obstajala v tem času.

(e)

Točke 2(a), 2(b), 2(c) in 2(d) se ne uporabljajo za obdobja, ki sovpadajo z:

—	obdobji, ki se lahko upoštevajo pri izračunu pokojninskih pravic po zakonodaji o starostnem zavarovanju države, ki ni Nizozemska, ali

—	dobami, za katere je zadevna oseba prejemala starostno pokojnino po takšni zakonodaji.

Dobe prostovoljnega zavarovanja po sistemu druge države se za namene te točke ne upoštevajo.

(f)	Točke 2(a), 2(b), 2(c) in 2(d) se uporabljajo samo, če je zadevna oseba po starosti 59 let šest let stalno prebivala v eni ali več državah in zgolj za toliko časa, kolikor ta oseba stalno prebiva v eni od navedenih držav.

(g)

Z odstopanjem od poglavja IV AOW je vsaka oseba s stalnim prebivališčem v državi, ki ni Nizozemska, katere zakonec je vključen v sistem obveznega zavarovanja po navedeni zakonodaji, upravičena skleniti prostovoljno zavarovanje po navedeni zakonodaji za dobe, v katerih je zakonec obvezno zavarovan.

Oseba je do tega še vedno upravičena, če se obvezno zavarovanje zakonca izteče zaradi njegove smrti in če preživeli družinski član prejema le pokojnino po Algemene nabestaandenwet (Splošni zakon o preživelih svojcih).

V vsakem primeru upravičenost do prostovoljnega zavarovanja preneha na dan, ko oseba doseže starost 65 let.

Prispevek, ki se plačuje za prostovoljno zavarovanje, se določi v skladu z določbami o določitvi prispevkov za prostovoljno zavarovanje po AOW. Vendar se v primeru, da prostovoljno zavarovanje sledi zavarovalni dobi iz točke 2(b), prispevek določi v skladu z določbami o določitvi prispevka za obvezno zavarovanje po AOW, pri čemer se upošteva dohodek, ki naj bi bil prejet na Nizozemskem.

(h)	Upravičenost iz točke 2(g) se ne prizna osebam, zavarovanim po zakonodaji druge države o družinskih pokojninah ali dajatvah.

(i)	Vsakdo, ki želi skleniti prostovoljno zavarovanje po točki 2(g), mora zanj zaprositi pri banki socialnega zavarovanja (Sociale Verzekeringsbank) najpozneje eno leto po datumu izpolnitve pogojev za vključitev.

Uporaba Algemene nabestaandenwet (ANW) (Splošni zakon o preživelih svojcih)

(a)

Kadar je preživeli zakonec po ANW v skladu s členom SSC.46(3) tega protokola upravičen do pokojnine preživelih oseb, se navedena pokojnina izračuna v skladu s točko (b) člena SSC.47(1) tega protokola.

Za uporabo teh določb se zavarovalne dobe pred 1. oktobrom 1959 obravnavajo tudi kot zavarovalne dobe, dopolnjene po nizozemski zakonodaji, če je v teh obdobjih zavarovana oseba po dopolnjenem 15. letu:

—	stalno prebivala na Nizozemskem ali

—	med stalnim prebivanjem v drugi državi bila zaposlena na Nizozemskem pri delodajalcu s sedežem na Nizozemskem ali

—	bila zaposlena v drugi državi v obdobjih, ki se po nizozemskem sistemu socialne varnosti obravnavajo kot zavarovalne dobe.

(b)	Dobe, ki se upoštevajo v skladu s točko 3(a) in ki sovpadajo z dobami obveznega zavarovanja, dopolnjenimi po zakonodaji druge države, se pri družinski pokojnini ne upoštevajo.

(c)	Za namene točke (b) člena SSC.47(1) tega protokola se kot zavarovalne dobe upoštevajo samo zavarovalne dobe, dopolnjene v skladu z nizozemsko zakonodajo po dopolnjenem 15. letu starosti.

(d)

Z odstopanjem od člena 63a(1) ANW je oseba s stalnim prebivališčem v državi, ki ni Nizozemska, katere zakonec je obvezno zavarovan po ANW, upravičena skleniti prostovoljno zavarovanje po ANW, pod pogojem, da je takšno zavarovanje že začelo teči z dnem začetka uporabe tega protokola, vendar samo za obdobja, v katerih je zakonec obvezno zavarovan.

Navedena upravičenost preneha na dan izteka obveznega zavarovanja zakonca po ANW, razen če zakončevo obvezno zavarovanje preneha zaradi njegove smrti in če preživeli družinski član prejema le pokojnino po ANW.

V vsakem primeru upravičenost do prostovoljnega zavarovanja preneha na dan, ko oseba doseže starost 65 let.

Prispevek, ki se plačuje za prostovoljno zavarovanje, se določi v skladu z določbami o določitvi prispevkov za prostovoljno zavarovanje po ANW. Vendar se v primeru, da prostovoljno zavarovanje sledi zavarovalni dobi iz točke 2(b), prispevek določi v skladu z določbami o določitvi prispevka za obvezno zavarovanje po AOW, pri čemer se upošteva dohodek, ki naj bi bil prejet na Nizozemskem.

Uporaba nizozemske zakonodaje o nezmožnosti za delo

Pri izračunu dajatev v skladu z WAO, WIA ali WAZ nizozemski nosilci upoštevajo:

—	dobe plačane zaposlitve in dobe, ki se obravnavajo kot take, dopolnjene na Nizozemskem pred 1. julijem 1967,

—	zavarovalne dobe, dopolnjene po WAO,

—	zavarovalne dobe, ki jih zadevna oseba dopolni po 15. letu starosti po Algemene Arbeidsongeschiktheidswet (Splošni zakon o nezmožnosti za delo), če te ne sovpadajo z zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi po WAO,

—	zavarovalne dobe, dopolnjene po WAZ,

—	zavarovalne dobe, dopolnjene po WIA.

ŠPANIJA

Za namen izvajanja tega protokola se bodo leta, ki delavcu manjkajo do upokojitvene starosti ali starosti, pri kateri je upokojitev obvezna, določena v členu 31(4) prečiščenega besedila Ley de Clases pasivas del Estado (Zakon o državnih upokojencih), upoštevala kot dejanska delovna doba državnega uslužbenca le, če je bil upravičenec v času dogodka, zaradi katerega mu pripada pokojnina preživelih oseb, zavarovan po posebnem španskem sistemu za državne uradnike ali če je v času dogodka, zaradi katerega mu pripada pokojnina, opravljal dejavnost, zaradi katere je moral biti obvezno vključen v poseben državni sistem za državne uradnike, oborožene sile ali sodnike, če je dejavnost opravljal v Španiji.

(a)

Po točki (c) člena SSC.51(1) se izračun teoretične španske dajatve opravi na podlagi dejanskih prispevkov zavarovanca v letih neposredno pred plačilom zadnjega prispevka španskemu sistemu socialne varnosti. Kadar je treba pri izračunu osnovnega zneska za pokojnino upoštevati zavarovalne dobe ali obdobja bivanja v skladu z zakonodajo drugih držav, se za navedene dobe uporabi osnova za prispevek v Španiji, ki je časovno najbližje referenčnim obdobjem, ob upoštevanju razvoja indeksa drobnoprodajnih cen.

(b)	Znesek izračunane pokojnine se poveča za znesek zvišanj in prevrednotenj, izračunanih za vsako naslednje leto za pokojnine enake narave.

3.	Dobe, dopolnjene v drugih državah, ki morajo biti izračunane po posebnem sistemu za javne uslužbence, oborožene sile in sodno oblast, se za namene člena SSC.51 tega protokola obravnavajo enako kakor dobe, po času najbližje tistim, ki jih je dopolnil kot javni uslužbenec v Španiji.

Dodatni zneski na podlagi starosti iz druge prehodne določbe Splošnega zakona o socialni varnosti se uporabljajo za vse upravičence v skladu s tem protokolom, ki imajo prispevke v svojem imenu po španski zakonodaji pred 1. januarjem 1967; z uporabo člena SSC.6 tega protokola zavarovalnih dob, financiranih v drugi državi članici pred 1. januarjem 1967, ni mogoče obravnavati kot enake prispevke, plačane v Španiji le za te namene. Za posebni sistem za pomorščake se namesto 1. januarja 1967 uporablja 1. avgust 1970, za posebni sistem socialne varnosti za premogovništvo pa 1. april 1969.

ŠVEDSKA

Določbe Protokola o seštevanju zavarovalnih dob in dob prebivanja se ne uporabljajo za prehodne določbe v švedski zakonodaji o upravičenosti do zajamčene pokojnine za osebe, ki so bile rojene leta 1937 ali prej in so pred vložitvijo zahtevka za pokojnino določeno obdobje imele stalno prebivališče na Švedskem (poglavje 6 Zakona [2010:111] o uvedbi Zakonika socialnega zavarovanja).

Za izračun dohodka za nadomestilo za čas bolezni, vezano na fiktivni dohodek, ter nadomestilo za dejavnost, vezano na dohodek, v skladu s poglavjem 34 Zakonika socialnega zavarovanja (2010:110), velja naslednje: kadar je za zavarovano osebo v referenčnem obdobju veljala tudi zakonodaja ene ali več drugih držav na osnovi opravljanja dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba, se šteje, da dohodek v zadevni(-h) državi(-ah) ustreza zavarovančevemu povprečnemu bruto dohodku na Švedskem v delu referenčnega obdobja, dopolnjenega na Švedskem, ki se izračuna tako, da se dohodek na Švedskem deli s številom let, v katerih je bil ta dohodek pridobljen.

(a)

Za namen izračuna fiktivne vrednosti za družinsko pokojnino, vezano na dohodek (poglavje 82 Zakonika socialnega zavarovanja [2010:110]), se v primeru, ko zahteve švedske zakonodaje v zvezi z upravičenostjo do pokojnin glede vsaj treh od petih koledarskih let pred smrtjo zavarovanca (referenčno obdobje) niso izpolnjene, upoštevajo tudi zavarovalne dobe, dopolnjene v drugih državah, v enaki meri kot če bi bile dopolnjene na Švedskem. Šteje se, da zavarovalne dobe v drugih državah temeljijo na povprečni švedski pokojninski osnovi. Če ima zadevna oseba na Švedskem zgolj eno leto s pokojninsko osnovo, se vsaka zavarovalna doba v drugi državi obravnava, kot da predstavlja enak znesek.

(b)

Če zahteva v švedski zakonodaji za pokojninska sredstva glede vsaj dveh od štirih let neposredno pred smrtjo zavarovane osebe (referenčno obdobje) ni izpolnjena in so bile zavarovalne dobe med referenčnim obdobjem dopolnjene v drugi državi, se za izračun nacionalnih pokojninskih sredstev za vdovsko pokojnino, povezano s smrtjo 1. januarja 2003 ali po tem datumu, navedena koledarska leta obravnavajo kot temelječa na enakih pokojninskih sredstvih kot švedsko leto.

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Kadar je v skladu z zakonodajo Združenega kraljestva oseba lahko upravičena do starostne pokojnine, če:

(a)	se prispevki nekdanjega zakonca upoštevajo, kot če bi bili lastni prispevki te osebe, ali

(b)

ustrezne pogoje glede prispevkov izpolnjuje zakonec ali nekdanji zakonec te osebe, se pod pogojem, da zakonec ali nekdanji zakonec opravlja oziroma je opravljal zaposlitveno ali samozaposlitveno dejavnost in je zanj veljala zakonodaja dveh ali več držav, za določitev upravičenosti po zakonodaji Združenega kraljestva vedno uporabljajo določbe poglavja 5 naslova III tega protokola. V tem primeru se sklicevanja v členih SSC.44 do SSC.55 tega protokola na „zavarovalne dobe“ razumejo kot sklicevanja na zavarovalne dobe, ki jih dopolni:

(1)

zakonec ali nekdanji zakonec, če zahtevek vlaga:

(a)	poročena ženska ali

(b)	oseba, katere zakon je prenehal drugače kot s smrtjo zakonca, ali

(2)

prejšnji zakonec, če zahtevek vlaga:

(a)	vdovec, ki neposredno pred dopolnitvijo starosti za upokojitev ni upravičen do dodatka za ovdovelega starša, ali

(b)

vdova, ki neposredno pred dopolnitvijo starosti za upokojitev ni upravičena do dodatka ovdovele matere, ovdovelega starša ali vdovske pokojnine, ali je upravičena le do starostne vdovske pokojnine, izračunane v skladu s točko (b) člena SSC.47(1) tega protokola; za ta namen pomeni „starostna vdovska pokojnina“ vdovsko pokojnino, ki se izplača po znižani stopnji v skladu z oddelkom 39(4) Social Security Contributions and Benefits Act (Zakon o prispevkih in dajatvah za socialno varnost) iz leta 1992.

Za namene člena SSC.8 tega protokola se v primeru denarnih dajatev za starost ali za preživele osebe, pokojnin zaradi nesreč pri delu ali poklicnih bolezni in pomoči ob smrti vsak upravičenec po zakonodaji Združenega kraljestva, ki začasno biva na ozemlju druge države, med tem bivanjem obravnava, kot da bi stalno prebival(-a) na ozemlju te druge države.

(1)

Pri izračunu faktorja zaslužka za določitev upravičenosti do dajatev po zakonodaji Združenega kraljestva se za vsak teden, med katerim je za zaposleno osebo veljala zakonodaja države članice in ki se je začel med ustreznim dohodninskim letom v smislu zakonodaje Združenega kraljestva, zadevna oseba obravnava, kot da je plačevala prispevke kot zaposlen prejemnik dohodkov ali imela dohodke, za katere je plačevala prispevke na podlagi zaslužka, ki ustreza dvema tretjinama zgornje meje zaslužka za zadevno leto.

(2)

Za namene točke (b) člena SSC.47(1) tega protokola:

(a)

če je v katerem koli dohodninskem letu, ki se začne 6. aprila 1975 ali pozneje, oseba, ki opravlja dejavnost kot zaposlena oseba, dopolnila zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali dobe prebivanja izključno v državi članici, in je posledica uporabe točke 1 tega odstavka ta, da se navedeno leto šteje kot leto za upravičenost do dajatve v smislu zakonodaje Združenega kraljestva za namene točke (b)(i) člena SSC.47(1) tega protokola, se za to osebo šteje, da je bila v navedenem letu v navedeni državi članici zavarovana 52 tednov;

(b)

če se katero koli dohodninsko leto, ki se začne 6. aprila 1975 ali pozneje, ne šteje kot leto za upravičenost do dajatve v smislu zakonodaje Združenega kraljestva za namene točke (b)(i) člena SSC.47(1) tega protokola, se zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali dobe prebivanja, dopolnjene v zadevnem letu, ne upoštevajo.

(3)

Za pretvorbo faktorja dohodka v zavarovalne dobe se faktor dohodka, dosežen v ustreznem dohodninskem letu v smislu zakonodaje Združenega kraljestva, deli s spodnjo mejo dohodka za navedeno leto. Rezultat je izražen kot celo število, preostanek se zanemari. Tako izračunano število se obravnava, kot da predstavlja število tednov zavarovanja, dopolnjenih po zakonodaji Združenega kraljestva v navedenem letu, pod pogojem, da takšno število ne presega števila tednov, v času katerih je v navedenem letu za osebo veljala ta zakonodaja.

Če je prejemanje dodatka za ovdovelega starša ali plačila pomoči ob smrti (višja stopnja) pogojeno z upravičenostjo do otroškega dodatka Združenega kraljestva, osebi, ki izpolnjuje vsa druga merila za upravičenost in bi bila upravičena do prejemanja otroškega dodatka Združenega kraljestva, če bi ta oseba ali zadevni otrok imela stalno prebivališče v Združenem kraljestvu, ne bo preprečeno, da zahteva dodatek za ovdovelega starša ali plačilo pomoči ob smrti (višja stopnja) v skladu s tem protokolom, čeprav je otroški dodatek Združenega kraljestva po členu SSC.3(4)(g) izključen s stvarnega področja uporabe tega protokola.

DODATEK SSCI-1

UPRAVNI DOGOVORI MED DVEMA ALI VEČ DRŽAVAMI

(iz člena SSCI.8 te priloge)

BELGIJA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 4. maja in 14. junija 1976 v zvezi s členom 105(2) Uredbe (EGS) št. 574/72 (odpoved povračilu stroškov upravnih preverjanj in zdravniških pregledov)

Izmenjava pisem z dne 18. januarja in 14. marca 1977 o členu 36(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (dogovor o povračilu ali odpovedi povračilu stroškov storitev, zagotovljenih pod pogoji poglavja 1 naslova III Uredbe (EGS) št. 1408/71), kot je bila spremenjena z izmenjavo pisem z dne 4. maja in 23. julija 1982 (dogovor o povračilu stroškov, ki so nastali pri izvajanju člena 22(1)(a) Uredbe (EGS) št. 1408/71)

DANSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 30. marca in 19. aprila 1977, kot je bila spremenjena z izmenjavo pisem z dne 8. novembra 1989 in 10. januarja 1990 o sporazumu o odpovedi povračilu stroškov storitev ter upravnega preverjanja in zdravniških pregledov

ESTONIJA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Dogovor, ki so ga 29. marca 2006 sklenili pristojni organi Republike Estonije in Združenega kraljestva v skladu s členoma 36(3) in 63(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71, v katerem so določeni drugi načini povračila stroškov storitev, ki jih v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 zagotavljata obe državi, z učinkom od 1. maja 2004

FINSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 1. in 20. junija 1995 o členih 36(3) in 63(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (povračilo ali odpoved povračilu stroškov storitev) in členu 105(2) Uredbe (EGS) št. 574/72 (odpoved povračilu stroškov upravnega preverjanja in zdravniških pregledov)

FRANCIJA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 25. marca in 28. aprila 1997 v zvezi s členom 105(2) Uredbe (EGS) št. 574/72 (odpoved povračilu stroškov upravnih preverjanj in zdravniških pregledov)

Sporazum z dne 8. decembra 1998 o posebnih metodah za določitev zneskov, ki se morajo povrniti za storitve v skladu z uredbama (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72

MADŽARSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Dogovor, ki so ga 1. novembra 2005 sklenili pristojni organi Republike Madžarske in Združenega kraljestva v skladu s členoma 35(3) in 41(2) Uredbe (ES) št. 883/2004, v katerem so določeni drugi načini povračila stroškov storitev, ki jih v skladu z navedeno uredbo zagotavljata obe državi, z učinkom od 1. maja 2004

IRSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 9. julija 1975 o členih 36(3) in 63(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (dogovor o povračilu ali odpovedi povračilu stroškov storitev, zagotovljenih pod pogoji poglavja 1 ali 4 naslova III Uredbe (EGS) št. 1408/71) in členu 105(2) Uredbe (EGS) št. 574/72 (odpoved plačilu stroškov upravnega preverjanja in zdravniških pregledov)

ITALIJA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Dogovor, ki so ga 15. decembra 2005 podpisali pristojni organi Italijanske republike in Združenega kraljestva v skladu s členoma 36(3) in 63(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71, v katerem so določeni drugi načini povračila stroškov storitev, ki jih v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 zagotavljata obe državi, z učinkom od 1. januarja 2005

LUKSEMBURG – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Izmenjava pisem z dne 18. decembra 1975 in 20. januarja 1976 glede člena 105(2) Uredbe (EGS) št. 574/72 (odpoved povračilu stroškov upravnega preverjanja in zdravniških pregledov iz člena 105 Uredbe (EGS) št. 574/72)

MALTA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Dogovor, ki so ga 17. januarja 2007 sklenili pristojni organi Malte in Združenega kraljestva v skladu s členoma 35(3) in 41(2) Uredbe (ES) št. 883/2004, v katerem so določeni drugi načini povračila stroškov storitev, ki jih v skladu z navedeno uredbo zagotavljata obe državi, z učinkom od 1. maja 2004

NIZOZEMSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Drugi stavek člena 3 Upravnega dogovora z dne 12. junija 1956 o izvajanju Konvencije z dne 11. avgusta 1954

PORTUGALSKA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Dogovor z dne 8. junija 2004 o uvedbi drugih metod povračila stroškov socialnih prejemkov v naravi v obeh državah z začetkom veljavnosti 1. januarja 2003

ŠPANIJA – ZDRUŽENO KRALJESTVO

Sporazum z dne 18. junija 1999 o povračilu stroškov storitev, ki se dodelijo v skladu z določbami uredb (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72

PRILOGA II K SKLEPU št. 1/2021

PRILOGA SSC-8

PREHODNE DOLOČBE V ZVEZI Z UPORABO ČLENA SSC.11

DRŽAVE ČLANICE

Avstrija

Belgija

Bolgarija

Hrvaška

Ciper

Češka

Danska

Estonija

Finska

Francija

Nemčija

Grčija

Madžarska

Irska

Italija

Latvija

Litva

Luksemburg

Malta

Nizozemska

Poljska

Portugalska

Romunija

Slovaška

Slovenija

Španija

Švedska

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 339

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 24. september 2021

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2021/1701 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. septembra 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2020/2222 zaradi podaljšanja obdobja veljavnosti varnostnih spričeval in licenc prevoznikov v železniškem prometu, ki obratujejo prek stalne povezave pod Rokavskim prelivom ( 1 )	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1702 z dne 12. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo dodatnih elementov in podrobnih pravil za preglednico kazalnikov InvestEU	4
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1703 z dne 13. julija 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2020/692 glede zahtev za zdravstveno varstvo živali za vstop proizvodov živalskega izvora, ki jih vsebujejo sestavljeni proizvodi, v Unijo ( 1 )	29
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1704 z dne 14. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta z nadaljnjo določitvijo podrobnosti glede statističnih informacij, ki jih morajo zagotoviti davčni in carinski organi, ter spremembi njenih prilog V in VI ( 1 )	33
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1705 z dne 14. julija 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2020/692 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu ( 1 )	40
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1706 z dne 14. julija 2021 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2020/688 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri premikih kopenskih živali in valilnih jajc znotraj Unije ( 1 )	56
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1707 z dne 22. septembra 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc	62
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1708 z dne 23. septembra 2021 o dodatku določenih količin, ki so bile leta 2020 zadržane v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovnim kvotam za leto 2021	65
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1709 z dne 23. septembra 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/627 glede enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora ( 1 )	84
	SKLEPI
*	Sklep Sveta (EU) 2021/1710 z dne 21. septembra 2021 o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Specializiranem odboru za koordinacijo sistemov socialne varnosti, ustanovljenem s Sporazumom o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani, v zvezi s sprejetjem sklepa o spremembi prilog k Protokolu o koordinaciji sistemov socialne varnosti	89
*	Sklep Komisije (EU) 2021/1711 z dne 23. septembra 2021 o imenovanju članov odbora, ki Komisiji pomaga pri izbiri kandidatov za opravljanje nalog članov mednarodnih sodišč za naložbe	123


	(1) Besedilo velja za EGP.