1.   Za izvajanje Sporazuma se uporabljajo Dodatek I in ustrezne določbe Dodatka II k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), kakor je bila nazadnje spremenjena in objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Vsa sklicevanja na „zadevni sporazum“ iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji se razumejo kot sklicevanja na Sporazum.

1.   Ne glede na člen 1 tega protokola se za namen izvajanja Sporazuma izdelki, ki pridobijo preferencialno poreklo v skladu z alternativnimi veljavnimi pravili o poreklu iz Dodatka A k temu protokolu (v nadaljnjem besedilu: Prehodna pravila), prav tako štejejo zaizdelke s poreklom iz Evropske unije ali Zahodnega brega in Gaze.

2.   Prehodna pravila se uporabljajo, dokler ne začne veljati sprememba Konvencije, na kateri temeljijo Prehodna pravila.

1.   Kadar pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 Dodatka I h Konvenciji ali člena 34 Dodatka A k temu protokolu, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvedbo tega preverjanja, se ti spori predložijo Skupnemu odboru.

2.   V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

1.   Če Evropska unija ali Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze pisno obvesti depozitarja Konvencije o svoji nameri, da odstopi od Konvencije v skladu s členom 9 Konvencije, Evropska unija in Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze nemudoma začneta pogajanja glede pravil o poreklu za namene izvajanja Sporazuma.

2.   Do začetka veljavnosti takih na novo izpogajanih pravil o poreklu se za Sporazum še naprej uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, ustrezne določbe Dodatka II h Konvenciji, ki veljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, ustrezne določbe Dodatka II h Konvenciji razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med Evropsko unijo in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze.

1.   Naslednji izdelki se štejejo za v celoti pridobljene izdelke v pogodbenici, kadar se izvozijo v drugo pogodbenico:

2.   Izraza ‚njena plovila‘ in ‚njene predelovalne ladje‘ v točki (h) oziroma (i) odstavka 1 se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vse izmed naslednjih zahtev:

3.   Kadar je pogodbenica izvoznica ali uvoznica Evropska unija, to za namene odstavka 2 pomeni države članice Evropske unije.

4.   Za namene odstavka 2 se države Efte štejejo kot ena pogodbenica uporabnica.

1.   Brez poseganja v odstavek 3 tega člena in v člen 6 se izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v pogodbenici, štejejo za zadosti obdelane ali predelane, kadar so za zadevno blago izpolnjeni pogoji iz seznama Priloge II.

2.   Če je izdelek, ki mu je bilo v skladu z odstavkom 1 priznano poreklo v pogodbenici, uporabljen kot material pri izdelavi novega izdelka, se morebitni materiali brez porekla, ki so bili uporabljeni pri njegovi izdelavi, ne upoštevajo.

3.   Izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 je treba preveriti za vsak izdelek posebej.

Vendar pa lahko carinski organi pogodbenic v primeru, ko relevantno pravilo temelji na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, izvoznikom dovolijo, da izračunajo ceno izdelka franko tovarna in vrednost materialov brez porekla na podlagi povprečnih vrednosti iz odstavka 4, da se upoštevajo nihanja v stroških in valutnih tečajih.

4.   Kadar se uporablja drugi pododstavek odstavka 3, se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračunata tako, da se seštejejo vse cene franko tovarna, zaračunane za vse prodaje enakih izdelkov v predhodnem poslovnem letu, oziroma tako, da se sešteje vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi enakih izdelkov v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v pogodbenici izvoznici, ali, kadar podatki za celotno poslovno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.

5.   Izvozniki, ki se odločijo za izračun na povprečni osnovi, morajo to metodo dosledno uporabljati med letom, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, med letom, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja v stroških ali deviznih tečajih, ki so upravičevala uporabo take metode.

6.   Povprečne vrednosti iz odstavka 4 se uporabijo kot cena franko tovarna oziroma vrednost materialov brez porekla za namene doseganja skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla.

1.   Z odstopanjem od člena 4 in ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Priloge II ne smejo uporabljati pri izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če njihova skupna neto masa ali vrednost, ocenjena za ta izdelek, ne presega:

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema, za katere se uporabljajo odstopanja iz opomb 6 in 7 Priloge I.

2.   V skladu z odstavkom 1 tega člena ni dovoljeno preseči odstotkov za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je opredeljeno v pravilih na seznamu v Prilogi II.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za izdelke, ki so v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 3. Kljub temu pa se brez poseganja v člen 6 in člen 9(1) odstopanja iz omenjenih odstavkov vseeno uporabljajo za izdelke, za katere pravilo iz seznama v Prilogi II zahteva, da so materiali, uporabljeni pri izdelavi tega izdelka, v celoti pridobljeni.

1.   Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 4:

2.   Pri presoji, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v pogodbenici izvoznici.

1.   Brez poseganja v člen 2 izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice, kadar se izvažajo v drugo pogodbenico, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz katere koli pogodbenice uporabnice, ki ni pogodbenica izvoznica, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici izvoznici, presega postopke iz člena 6. Ni potrebno, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.   Kadar obdelava ali predelava, ki se opravlja v pogodbenici izvoznici, ne presega postopkov iz člena 6, se šteje, da ima izdelek, pridobljen z uporabo materialov s poreklom iz katere koli druge pogodbenice uporabnice, poreklo iz pogodbenice izvoznice samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge pogodbenice uporabnice. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice uporabnice, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v pogodbenici izvoznici.

3.   Brez poseganja v člen 2 in ob izključitvi izdelkov iz poglavij 50 do 63 se obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici uporabnici, ki ni pogodbenica izvoznica, šteje, kakor da je bila opravljena v pogodbenici izvoznici, kadar so pridobljeni izdelki deležni nadaljnje obdelave ali predelave v tej pogodbenici izvoznici.

4.   Brez poseganja v člen 2 se za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 50 do 63, in samo za namene dvostranske trgovine med pogodbenicami obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici uvoznici, šteje, kakor da je bila opravljena v pogodbenici izvoznici, kadar se izdelki v tej pogodbenici izvoznici naknadno obdelajo ali predelajo.

Za namene tega odstavka se udeleženke stabilizacijsko-pridružitvenega procesa Evropske unije in Republika Moldavija štejejo kot ena pogodbenica uporabnica.

5.   Pogodbenice imajo možnost, da enostransko razširijo uporabo odstavka 3 tega člena na uvoz izdelkov iz poglavij 50 do 63. Pogodbenica, ki se odloči za tako razširitev, uradno obvesti drugo pogodbenico in obvesti Evropsko komisijo v skladu s členom 8(2).

6.   Za namene kumulacije v smislu odstavkov 3 do 5 tega člena se za izdelke s poreklom šteje, da imajo poreklo iz pogodbenice izvoznice samo, če obdelava ali predelava, ki je bila tam izvedena, presega postopke iz člena 6.

7.   Izdelki s poreklom iz pogodbenic uporabnic, navedeni v odstavku 1, ki niso obdelani ali predelani v pogodbenici izvoznici, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od drugih pogodbenic uporabnic.

1.   Kumulacija, predvidena v členu 7, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

2.   Obvestila o izpolnjevanju potrebnih zahtev za uporabo kumulacije se objavijo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v uradni publikaciji v Zahodnem bregu in Gazi, v skladu z lastnimi postopki.

Kumulacija iz člena 7 se uporablja od datuma, ki je naveden v teh obvestilih.

Pogodbenice Evropski komisiji sporočijo podrobnosti zadevnih sporazumov, sklenjenih z drugimi pogodbenicami uporabnicami, vključno z datumi začetka veljavnosti teh pravil.

3.   Dokazilo o poreklu mora vključevati izjavo v angleškem jeziku ‚CUMULATION APPLIED WITH (ime ustrezne pogodbenice uporabnice / pogodbenic uporabnic v angleškem jeziku)‘, če so izdelki pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla v skladu s členom 7.

V primerih ko se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 uporabi kot dokazilo o poreklu, se ta izjava navede v polju 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4.   Pogodbenice lahko odločijo, da se za izdelke, ki se izvažajo vanje in so v pogodbenici izvoznici pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla v skladu s členom 7, opusti obveznost vključitve izjave iz odstavka 3 tega člena v dokazilo o poreklu (2).

Pogodbenice Evropsko komisijo uradno obvestijo o opustitvi v skladu s členom 8(2).

1.   Enota kvalifikacije za uporabo teh pravil je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema. Iz tega sledi:

2.   Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

3.   Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno franko tovarna, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

1.   Če so bili pri obdelavi ali predelavi izdelka uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in brez porekla, lahko gospodarski subjekti zagotovijo upravljanje materialov z metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.

2.   Gospodarski subjekti lahko zagotovijo upravljanje zamenljivih izdelkov s poreklom in brez porekla iz tarifne številke 1701 z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili izdelki skladiščeni ločeno.

3.   Pogodbenice lahko določijo, da je za uporabo ločenega knjigovodskega izkazovanja potrebno predhodno dovoljenje carinskih organov. Carinski organi lahko izdajo dovoljenje pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, in spremljajo njegovo uporabo. Carinski organi lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga upravičenec kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev iz teh pravil.

Z ločenim knjigovodskim izkazovanjem se mora zagotoviti, da je število izdelkov, ki se lahko štejejo za ‚izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice‘, v vsakem trenutku enako ali manjše številu, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.

Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v pogodbenici izvoznici.

4.   Upravičenec do metode iz odstavkov 1 in 2 izda oziroma zaprosi za dokazila o poreklu za zalogo izdelkov, za katere se lahko šteje, da imajo poreklo v pogodbenici izvoznici. Na zahtevo carinskih organov mora uporabnik dati izjavo o tem, kako upravlja zaloge.

1.   Pogoji iz naslova II morajo biti v zadevni pogodbenici ves čas izpolnjeni.

2.   Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz pogodbenice v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se lahko carinskim organom zadovoljivo dokaže naslednje:

3.   Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj pogodbenice izvoznice na materialih, izvoženih iz te pogodbenice in tja ponovno uvoženih, pod pogojem, da:

4.   Za namene odstavka 3 tega člena se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj pogodbenice izvoznice. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju pogodbenice izvoznice in upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj te pogodbenice z uporabo tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5.   Za uporabo odstavkov 3 in 4 ‚skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenice izvoznice, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.

6.   Odstavka 3 in 4 tega člena se ne uporabljata za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih na seznamu Priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 5.

7.   Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta s tem členom, opravljena zunaj pogodbenice izvoznice, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

1.   Preferencialna obravnava, predvidena v Sporazumu, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve iz teh pravil in so prijavljeni za uvoz v pogodbenici, pod pogojem, da so ti izdelki enaki tistim, ki se izvažajo iz pogodbenice izvoznice. Preden se izdelki deklarirajo za domačo uporabo, ne smejo biti na noben način spremenjeni ali preoblikovani, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju ali za dodajanje ali pritrjevanje oznak, nalepk, pečatov ali kakršne koli dokumentacije za zagotovitev skladnosti s specifičnimi notranjimi zahtevami pogodbenice uvoznice, pri čemer se ti postopki izvedejo pod carinskim nadzorom v tretji državi ali državah tranzita, ali delitve pošiljke.

2.   Skladiščenje izdelkov ali pošiljk se lahko izvede, če ostanejo pod nadzorom carinskih organov v tretji državi ali tretjih državah tranzita.

3.   Brez poseganja v naslov V tega dodatka je delitev pošiljk mogoča, če zadevno blago ostane pod carinskim nadzorom v tretji državi ali tretjih državah delitve.

4.   V primeru dvoma lahko pogodbenica uvoznica od uvoznika ali njegovega zastopnika kadar koli zahteva, da predloži vse ustrezne dokumente za zagotovitev dokazov o skladnosti s tem členom, ki se lahko predložijo v kakršni koli obliki dokumentarnih dokazil, zlasti:

1.   Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo, razen tistih, za katere se uporablja kumulacija v skladu s členoma 7 in 8, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v pogodbenico, veljajo pri uvozu ugodnosti na podlagi zadevnega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

2.   V skladu z naslovom V tega dodatka je treba izdati ali sestaviti dokazilo o poreklu, ki se na običajen način predloži carinskim organom pogodbenice uvoznice. Na njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatna dokumentacija, ki dokazuje pogoje, pod katerimi so bili razstavljeni.

3.   Odstavek 1 se uporablja za vse trgovske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih z namenom prodaje tujih izdelkov in med katerimi so izdelki pod carinskim nadzorom.

1.   Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov, ki spadajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema, s poreklom iz pogodbenice, za katere se izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z naslovom V tega dodatka, se v pogodbenici izvoznici ne morejo uveljavljati nobena povračila ali izvzetje od kakršnih koli carin.

2.   Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na vsa delna ali celotna povračila, odpuste ali neplačila carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporabljajo v pogodbenici izvoznici izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo uporabo.

3.   Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

4.   Prepoved iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za trgovino med pogodbenicami za izdelke, ki so pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla iz člena 7(4) ali (5).

5.   Prepoved iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja v dvostranski trgovini med pogodbenicami brez uporabe kumulacije z materiali s poreklom iz katere koli druge pogodbenice uporabnice.

1.   Za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ob uvozu v drugo pogodbenico veljajo ugodnosti iz določb Sporazuma ob predložitvi enega od naslednjih dokazil o poreklu:

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena za izdelke s poreklom v smislu teh pravil v primerih iz člena 27, veljajo ugodnosti iz določb Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1 tega člena.

3.   Brez poseganja v odstavek 1 se lahko pogodbenice dogovorijo, da se za preferencialno trgovino med njimi dokazila o poreklu iz točk (a) in (b) odstavka 1 nadomestijo z navedbami o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki, registrirani v elektronski zbirki podatkov v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenic.

Uporaba navedbe o poreklu, ki jo sestavijo izvozniki, registrirani v elektronski zbirki podatkov, o kateri se dogovorita dve pogodbenici uporabnici ali več pogodbenic uporabnic, ne preprečuje uporabe diagonalne kumulacije z drugimi pogodbenicami uporabnicami.

4.   Za namene odstavka 1 se lahko pogodbenice dogovorijo o vzpostavitvi sistema, ki omogoča elektronsko izdajanje in/ali elektronsko predložitev dokazil o poreklu iz točk (a) in (b) odstavka 1.

5.   Za namene člena 7, če se uporablja člen 8(4), izvoznik s sedežem v pogodbenici uporabnici, ki izda ali zaprosi za dokazilo o poreklu na podlagi drugega dokazila o poreklu, za katerega je bila opuščena obveznost vključitve izjave, kot se sicer zahteva s členom 8(3), sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kumulacije, in je pripravljen carinskim organom predložiti vse ustrezne dokumente.

1.   Izjavo o poreklu iz točke (b) člena 17(1) lahko sestavi:

2.   Izjava o poreklu se lahko sestavi, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice uporabnice in če izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

3.   Izvoznik, ki sestavi izjavo o poreklu, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki potrjujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil.

4.   Izvoznik izjavo o poreklu sestavi tako, da natipka, odtisne ali natisne na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument izjavo, katere besedilo je navedeno v Prilogi III k temu dodatku, z uporabo ene od jezikovnih različic, naštetih v navedeni prilogi, in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če je izjava napisana na roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

5.   Izjave o poreklu morajo vsebovati izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 19 ne zahteva, da podpiše take izjave, če carinskim organom pogodbenice izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo o poreklu, po kateri ga je možno prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6.   Izjavo o poreklu lahko izvoznik sestavi ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu (v nadaljnjem besedilu: naknadna izjava o poreklu), če je predložena v državi uvoznici v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

Kadar pride do delitve pošiljke v skladu s členom 14(3) in če se upošteva isti dvoletni rok, naknadno izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik pogodbenice izvoznice izdelkov.

1.   Carinski organi pogodbenice izvoznice lahko, ob upoštevanju nacionalnih zahtev, pooblastijo katerega koli izvoznika, ki ima sedež v tej pogodbenici (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvoznik), da sestavi izjave o poreklu ne glede na vrednost zadevnih izdelkov.

2.   Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora carinskim organom ponuditi zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla izdelkov, in izpolnjevati vse druge zahteve iz teh pravil.

3.   Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu.

4.   Carinski organi preverijo pravilno uporabo pooblastila. Pooblastilo lahko prekličejo, če ga pooblaščeni izvoznik uporabi nepravilno in če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 2.

1.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik v ta namen izpolni obrazec potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju, katerih vzorca sta v Prilogi IV k temu dodatku. Ti obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če se obrazci izpolnjujejo ročno, jih je treba izpolniti s črnilom in tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če to polje ni v celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico, ki vsebuje poimenovanje, potegniti vodoravno črto, prazen prostor pod njo pa prečrtati.

3.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v polju 7 vključuje izjavo v angleškem jeziku „TRANSITIONAL RULES“.

4.   Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice, v kateri je izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil.

5.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom in izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

6.   Carinski organi, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, storijo vse potrebno, da preverijo poreklo izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede izvoznikovih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 tega člena pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

7.   Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v polju 11 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

8.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na voljo takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

1.   Ne glede na člen 20(8) se lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:

2.   Za izvajanje odstavka 1 izvoznik v zahtevku navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 nanaša, in navede razloge za svoj zahtevek.

3.   Carinski organi lahko naknadno izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v dveh letih od datuma izvoza in šele po tem, ko preverijo, ali se podatki v izvoznikovem zahtevku ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4.   Poleg zahteve iz člena 20(3) vsebujejo naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 naslednji zaznamek v angleškem jeziku: ‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘.

5.   Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

1.   Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2.   Poleg zahteve iz člena 20(3) ima dvojnik, izdan v skladu z odstavkom 1 tega člena, naslednji zaznamek v angleškem jeziku: ‚DUPLICATE‘.

3.   Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4.   Dvojnik nosi datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 in začne učinkovati s tem dnem.

1.   Dokazilo o poreklu je veljavno deset mesecev od datuma izdaje ali sestave v pogodbenici izvoznici in ga je treba v tem obdobju predložiti carinskim organom pogodbenice uvoznice.

2.   Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom pogodbenice uvoznice predložena po poteku veljavnosti iz odstavka 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.

3.   V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi pogodbenice uvoznice dokazila o poreklu sprejmejo, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.

1.   Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki, razen običajnih postopkov, ki so potrebni, da se prepreči njihovo kvarjenje.

2.   Če se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz pogodbenice uporabnice, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, se lahko izda ali sestavi novo dokazilo o poreklu, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu s temi pravili.

1.   Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahteve iz teh pravil, in kadar ni dvoma o resničnosti takšne izjave.

2.   Uvoz se ne obravnava kot uvoz v trgovinske namene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

3.   Skupna vrednost teh izdelkov v primeru manjših pošiljk ne sme presegati 500 EUR ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.

1.   Če so med podatki na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2.   Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev iz odstavka 1 tega člena, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v teh dokumentih.

1.   Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v pogodbenici za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz druge pogodbenice uporabnice, ki je bilo tam obdelano ali predelano in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla v skladu s členom 7(3) ali 7(4), se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2.   Izjava dobavitelja iz odstavka 1 služi kot dokazilo o opravljeni obdelavi ali predelavi zadevnega blaga v pogodbenici uporabnici za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se navedeno blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice in izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

3.   Razen v primerih iz odstavka 4, dobavitelj sestavi ločeno izjavo za vsako pošiljko blaga v obliki, določeni v Prilogi VI, na listu papirja, priloženem k računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4.   Kadar dobavitelj redno dobavlja blago določeni stranki, za katerega se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v pogodbenici uporabnici določeno obdobje ostala nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke omenjenega blaga. Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do dve leti od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi pogodbenice uporabnice, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti. Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge VII, in v njej zadevno blago opiše tako natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko. Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5.   Izjave dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 morajo biti natipkane ali natisnjene v enem od jezikov Sporazuma v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice uporabnice, v kateri se izjava sestavi, in morajo imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6.   Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov pogodbenice uporabnice, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

1.   Za namen uporabe točke (b) člena 18(1) in člena 27(3) v primerih, kadar so izdelki fakturirani v drugi valuti kot v eurih, vsaka od zadevnih držav letno določi zneske v nacionalnih valutah pogodbenic, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.

2.   Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti iz točke (b) člena 18(1) ali člena 27(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.

3.   Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti zneskov v tisti nacionalni valuti, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4.   Pogodbenica lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju zneska, izraženega v eurih, v svojo nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Pogodbenica lahko ohrani nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5.   Zneske, izražene v eurih, na zahtevo pogodbenice pregleda Skupni odbor. Skupni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

1.   Izvoznik, ki je sestavil izjavo o poreklu ali zaprosil za potrdilo o gibanju blaga EUR.1, hrani izvod teh dokazil o poreklu in vseh dokumentov, ki podpirajo status izdelka s poreklom, na papirju ali v elektronski obliki vsaj tri leta od datuma izdaje ali sestave izjave o poreklu.

2.   Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, kot tudi dokumente iz člena 29(6).

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanega zadevni stranki, kot tudi dokumente iz člena 29(6). To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

3.   Za namene odstavka 1 tega člena ‚dokumenti, ki podpirajo status izdelka s poreklom‘ med drugim vključujejo:

4.   Carinski organ pogodbenice izvoznice, ki izda potrdila o gibanju blaga EUR.1, vsaj tri leta hrani zahtevek iz člena 20(2).

5.   Carinski organi pogodbenice uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti izjave o poreklu in potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so jim bila predložena.

6.   Izjave dobavitelja, ki dokazujejo obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v pogodbenici uporabnici, sestavljene v tej pogodbenici uporabnici, se obravnavajo kot dokument iz členov 18(3), 20(4) in 29(6), ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, na katere se nanašata potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu, lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz navedene pogodbenice uporabnice ter da izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

1.   Carinski organi pogodbenic si posredujejo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1, vzorce številk pooblastil, dodeljenih pooblaščenim izvoznikom, ter naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje navedenih potrdil in izjav o poreklu.

2.   Da bi zagotovile pravilno uporabo teh pravil, si pogodbenice prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobaviteljev ter točnosti informacij, ki so navedene v teh dokumentih.

1.   Dokazila o poreklu se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi pogodbenice uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti takih dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnitvi drugih zahtev iz teh pravil.

2.   Kadar carinski organi pogodbenice uvoznice zahtevajo naknadno preverjanje, carinskim organom pogodbenice izvoznice vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali kopijo teh dokumentov, pri čemer po potrebi navedejo razloge za zahtevek za preverjanje. V podporo zahtevi za preverjanje pošljejo vsak pridobljeni dokument ali informacijo, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu nepravilne.

3.   Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede izvoznikovih poslovnih knjig ali druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4.   Če se carinski organi pogodbenice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za zadevne izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov, ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.

5.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

6.   Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje dovolj informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do preferencialne obravnave.

1.   Izjave dobavitelja in dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi pogodbenice, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti informacij v njem.

2.   Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi pogodbenice iz odstavka 1 vrnejo izjavo dobavitelja ali dolgoročno izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša taka izjava, carinskim organom pogodbenice uporabnice, v kateri je bila izjava sestavljena, ter po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo na to, da so informacije v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja nepravilne.

3.   Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice uporabnice, v kateri je bila sestavljena izjava dobavitelja ali dolgoročna izjava dobavitelja. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig ali druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

4.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, dane v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu se taka izjava dobavitelja lahko upošteva pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

1.   Za namene teh pravil izraz ‚Evropska unija‘ ne zajema Ceute in Melille.

2.   Za izdelke s poreklom iz Zahodnega brega in Gaze ob uvozu v Ceuto in Melillo velja v vseh pogledih enak carinski režim, kot se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Evropske unije na podlagi Protokola 2 Akta o pogojih pristopa Kraljevine Španije in Portugalske republike in prilagoditvah Pogodb (3). Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze odobri za uvoz izdelkov, zajetih v zadevnem sporazumu in s poreklom iz Ceute in Melille, enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in so s poreklom iz Evropske unije.

3.   Za namene odstavka 2 tega člena v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta pravila uporabljajo smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz Priloge V.