(1)

V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 853/2004 so določena posebna higienska pravila v zvezi z živili živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti.

(2)

Sirilo je kompleks encimov, ki se uporabljajo za proizvodnjo nekaterih sirov. Zbere se iz želodcev mladih prežvekovalcev. Na podlagi izkušenj nosilcev živilske dejavnosti bi bilo treba spremeniti posebne higienske zahteve za želodce za pridobivanje sirila iz točke 18(a) poglavja IV oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, da se optimizira zbiranje sirila pri mladih ovcah in kozah. Zlasti je primerno, da se za take želodce dovoli, da zapustijo klavnico, ne da bi jih izpraznili ali očistili.

(3)

Tehnološki razvoj je privedel do zahteve po dovoljenju, da se glave in spodnji deli nog domačih parkljarjev in kopitarjev izkožijo ali oparijo in depilirajo zunaj klavnice v specializiranih odobrenih obratih za nadaljnjo predelavo živil. Zato bi bilo treba kot praktično posledico dovoliti prevoz glav in spodnjih delov nog domačih parkljarjev in kopitarjev v te obrate pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo varnost hrane. Točko 18(c) poglavja IV oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

V skladu s členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/624 (2) lahko uradni veterinar v primeru nujnega zakola domačih parkljarjev in kopitarjev opravi pregled ante mortem zunaj klavnice. Točka 2 poglavja VI oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 zahteva, da veterinar v primeru nujnega zakola opravi pregled ante mortem. Navedeno zahtevo bi bilo treba spremeniti, da bi bila skladna z navedenim členom 4 Delegirane uredbe (EU) 2019/624 in se namesto tega sklicevala na uradnega veterinarja.

(5)

Izboljšanje dobrobiti živali je eden od ukrepov, predlaganih v strategiji Komisije „od vil do vilic“ (3) za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, ki je del evropskega zelenega dogovora. Zlasti se spreminjajo vzorci porabe mesa, pri čemer se povečuje povpraševanje Evropskega parlamenta, kmetov in potrošnikov po odobritvi zakola nekaterih domačih parkljarjev in kopitarjev na izvornem gospodarstvu, da se preprečijo morebitni pomisleki glede dobrobiti živali med pobiranjem in prevozom živali.

(6)

Z izjemo nujnega zakola morajo biti domači parkljarji in kopitarji zaklani v klavnici, odobreni v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 853/2004, da se zagotovi skladnost s higienskimi zahtevami iz poglavij II in IV oddelka I Priloge III k navedeni uredbi. Pristojni organi držav članic lahko odobrijo mobilne klavnice v skladu z navedenim členom. Ti mobilni objekti so lahko nameščeni na vseh ustreznih lokacijah, vključno s kmetijami, kjer je mogoče zaklati skupine zdravih živali. V drugih okoliščinah lahko prevoz nekaterih živali povzroči tveganje za osebo, ki ravna z živalmi, ali za dobrobit živali. Zato bi bilo treba dovoliti zakol in izkrvavitev na izvornem gospodarstvu za omejeno število domačega goveda in prašičev ter domačih kopitarjev. Za tako prakso bi morali veljati strogi pogoji, da se ohrani visoka raven varnosti hrane za meso, pridobljeno iz take živali.

(7)

Domačemu govedu in prašičem ter domačim kopitarjem, zaklanim na izvornem gospodarstvu, bi moralo biti priloženo uradno spričevalo, ki potrjuje, da so izpolnjene higienske zahteve za zakol. Tako uradno spričevalo je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/2235 (4).

(8)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 27. septembra 2018 sprejela drugo znanstveno mnenje o pristopih k analizi tveganj za nekatere male obrate za prodajo na drobno in darovanje hrane (5). V navedenem mnenju se priporoča zamrzovanje na ravni prodaje na drobno kot dodatno orodje za zagotavljanje varne redistribucije hrane tistim, ki jo potrebujejo. Spodbujanje varnih praks darovanja hrane preprečuje živilske odpadke in prispeva k prehranski varnosti v skladu s cilji iz strategije Komisije „od vil do vilic“ in njenim splošnim ciljem vzpostavitve pravičnega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema v okviru evropskega zelenega dogovora. Zamrzovanje hrane je lahko pomembno sredstvo za zagotavljanje varne redistribucije hrane s strani bank hrane in drugih dobrodelnih organizacij. Zamrzovanje na ravni prodaje na drobno trenutno ni dovoljeno, saj mora biti meso, namenjeno za zamrzovanje, zamrznjeno brez nepotrebnega odlašanja po zakolu ali razkosavanju v skladu s točko 4 poglavja VII oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 v zvezi z domačimi parkljarji in kopitarji in točko 5 poglavja V oddelka II navedene priloge v zvezi s perutnino in lagomorfi. Zato bi bilo treba dovoliti zamrzovanje mesa na ravni prodaje na drobno za prodajo na drobno pod določenimi pogoji, da se zagotovi varna distribucija za darovanje hrane.

(9)

V Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bil opredeljen pojem „odobreni veterinar“. Uredba (ES) št. 854/2004 je bila razveljavljena z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (7), v kateri je bil opredeljen pojem „uradni veterinar“. Ker opredelitev pojma „uradni veterinar“ v Uredbi (EU) 2017/625 zajema pojem „odobrenega veterinarja“, bi bilo treba sklicevanje na „odobrenega veterinarja“ v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 853/2004 spremeniti v sklicevanje na „uradnega veterinarja“.

(10)

Posebne higienske zahteve za proizvodnjo in dajanje na trg mesa sodoprstih farmsko gojenih sesalcev iz oddelka III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se uporabljajo samo za meso živali iz družine Cervidae ali Suidae. Podobne zahteve bi se morale uporabljati tudi za meso drugih sodoprstih farmsko gojene divjadi iz razreda sesalcev, kot so lame, da bi se izognili morebitnemu tveganju za varnost hrane, ki ga predstavljajo spremembe vzorcev porabe zaradi povečanega uživanja takega mesa.

(11)

Telesa in notranji organi uplenjene divjadi se lahko pred prevozom v obrat za obdelavo divjadi prepeljejo v zbirni center in v njem skladiščijo. Za zagotovitev varnosti hrane navedenega mesa bi bilo treba uvesti posebna higienska pravila za ravnanje s temi telesi in notranjimi organi ter njihovo skladiščenje v takih zbirnih centrih s spremembo higienskih zahtev za divjad iz oddelka IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(12)

Divjad je treba čim prej prepeljati v obrat za predelavo divjadi, potem ko jo pregleda usposobljena oseba v skladu s točko 3 poglavja II oddelka IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 v zvezi z veliko divjadjo in točko 3 poglavja III navedenega oddelka v zvezi z majhno divjadjo, da se omogoči hlajenje v razumnem času po uplenitvi. Navedena zahteva bi se morala uporabljati tudi za divjad, pri kateri pregled ni bil opravljen.

(13)

Točka 3 poglavja I oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 določa, da mora v primerih, ko nosilec živilske dejavnosti premika serijo živih školjk med obrati, seriji biti priložen dokument o registraciji. Za uskladitev informacij, zahtevanih v točki 4 poglavja I oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo treba določiti skupni vzorec dokumenta za registracijo za premike živih školjk med obrati. Poleg tega je običajna praksa, da se lahko serije školjk pošljejo tudi vmesnim izvajalcem, zato bi moral dokument o registraciji vključevati tudi to možnost.

(14)

V skladu s točko 1 dela A poglavja IV oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 je treba živim školjkam pred začetkom prečiščevanja s čisto vodo sprati blato in umazane delce. Vendar zaradi varčevanja z vodo pranje čistih školjk ne bi smelo biti obvezno. Točko 1 dela A poglavja IV oddelka VII bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(15)

Žive školjke, dane na trg, ne smejo vsebovati količin morskih biotoksinov, ki presegajo mejne vrednosti, določene v točki 2 poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. EFSA je v svojem mnenju o morskih biotoksinih v lupinarjih – skupina pektenotoksinov (8) ugotovila, da ni poročil o škodljivih učinkih na ljudi, povezanih s toksini iz skupine pektenotoksinov (PTX). Poleg tega PTX v lupinarjih vedno spremljajo toksini iz skupine okadaične kisline. Zato je primerno črtati sklicevanje na PTX iz točke 2(c) poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(16)

Člen 11 Delegirane uredbe 2019/624 določa, da razvrstitev proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev ni potrebna v zvezi z nabiranjem morskih kumar, če pristojni organi izvajajo uradni nadzor v zvezi s temi živalmi na avkcijah rib, v odpremnih centrih in predelovalnih obratih. Poglavje IX oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo treba spremeniti, da se omogoči nabiranje morskih kumar zunaj razvrščenih proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev.

(17)

Plovila bi morala biti zasnovana in zgrajena tako, da ne povzročajo kontaminacije ribiških proizvodov z umazano vodo, odpadnimi vodami, dimom, gorivi, olji, maščobami ali drugimi škodljivimi snovmi. Tudi skladišča, bazeni ali zabojniki, ki se uporabljajo za skladiščenje, hlajenje ali zamrzovanje ribiških proizvodov, se ne bi smeli uporabljati za druge namene kot za skladiščenje ribiških proizvodov. Zamrzovalna plovila in hladilna plovila bi morala biti opremljena z zamrzovalno opremo z zadostno zmogljivostjo čim hitrejšega neprekinjenega zamrzovanja s čim krajšim obdobjem toplotnega zastajanja, da se doseže temperatura jedra največ –18 °C. Shranjevalna skladišča se ne bi smela uporabljati za zamrzovanje proizvodov. Enake zahteve za opremo za zamrzovanje in skladiščenje bi se morale uporabljati tudi za hladilnice na kopnem. Del I poglavja I in del B poglavja III oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Po nedavnih goljufijah v zvezi s tunom, ki je bil prvotno zamrznjen v slanici pri –9 °C in namenjen za industrijo konzerviranja, vendar preusmerjen v uporabo kot sveži ribiški proizvodi, je v točki 7 dela II poglavja I oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 primerno pojasniti, da se celotni ribiški proizvodi, prvotno zamrznjeni v slanici pri –9 °C in namenjeni za industrijo konzerviranja, tudi če so nadalje zamrznjeni pri temperaturi –18 °C, ne smejo uporabiti za drug namen kot za industrijo konzerviranja.

(19)

Jetra in ikre ribiških proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, je treba hraniti na ledu pri temperaturi, ki se približuje temperaturi taljenja ledu, ali pa jih je treba zamrzniti. Primerno je omogočiti, da se tudi jetra in ikre lahko hladijo pod drugačnimi pogoji kot na ledu, pri temperaturi, ki se približuje temperaturi taljenja ledu. Zato bi bilo treba spremeniti točko 6 dela II poglavja I oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, da se omogoči hlajenje jeter in iker ribiških proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, ne le na ledu, ampak tudi pod drugačnimi pogoji hlajenja.

(20)

Primerno je, da v zabojnikih, ki se uporabljajo za odpremo ali skladiščenje nepakiranih pripravljenih svežih ribiških proizvodov, shranjenih na ledu, voda iz staljenega ledu ne ostane v stiku z ribiškimi proizvodi. Iz higienskih razlogov je pomembno pojasniti, da za vodo iz staljenega ledu ne velja samo, da ne bi smela ostati v stiku z ribiškimi proizvodi, temveč bi jo bilo treba odstraniti. V skladu s tem bi bilo treba spremeniti točko 4 dela A poglavja III oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 za pojasnitev, da ne velja samo, da staljena voda ne bi smela ostati v stiku z ribiškimi proizvodi, temveč bi jo bilo treba odstraniti.

(21)

Posebna higienska pravila za žabje krake iz oddelka XI Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se uporabljajo samo za žabje krake vrste RNA (družina Ranidae) v skladu z opredelitvijo žabjih krakov iz točke 6.1 Priloge I k navedeni uredbi. Posebna higienska pravila za polže v navedenem oddelku se uporabljajo samo za kopenske polže vrst Helix pomatia Linné, Helix aspersa Muller, Helix lucorum in vrst iz družine Achatinidae v skladu z opredelitvijo polžev iz točke 6.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004. Zaradi sprememb prehranjevalnih navad se žabji kraki in polži drugih vrst prav tako proizvajajo in dajejo na trg za prehrano ljudi. Posebna higienska pravila bi bilo zato treba razširiti na navedene vrste, da se zagotovi varnost živil, pridobljenih iz teh vrst.

(22)

V oddelku XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 so določene posebne temperaturne zahteve za skladiščenje ocvirkov, namenjenih za prehrano ljudi. Tehnološki razvoj je omogočil nekatere tehnike pakiranja, kot je vakuumsko pakiranje, za katere niso potrebne posebne temperaturne zahteve za zagotavljanje varnosti živil, pridobljenih iz ocvirkov. Navedene temperaturne pogoje bi bilo zato treba črtati, nosilec živilske dejavnosti pa bi moral zagotoviti varnost živil, pridobljenih iz ocvirkov, z dobrimi higienskimi praksami in postopki, ki temeljijo na načelih analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP) v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(23)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 (2), ki je nadomestila in razveljavila Uredbo Komisije (ES) št. 607/2009 (3), določa pravila, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1308/2013 glede zaščite, preklica in spremembe tradicionalnih izrazov.

(2)

Člen 34 Delegirane uredbe (EU) 2019/33 določa, da lahko sprememba registriranega tradicionalnega izraza zadeva le elemente iz točk (b), (c) in (d) člena 26(1) navedene uredbe, ki se nanašajo na vrsto tradicionalnega izraza, jezik, v katerem je tradicionalni izraz, in kategorijo proizvoda vinske trte, na katero se nanaša njegova uporaba.

(3)

Vendar je člen 42a Uredbe (ES) št. 607/2009 določal daljši seznam morebitnih sprememb. Zlasti je vključeval možnost spremembe samega tradicionalnega izraza, jezika, v katerem je tradicionalni izraz naveden, zadevnega vina ali vin in povzetka opredelitve ali pogojev uporabe tradicionalnega izraza. Možnosti za spremembe iz Uredbe (ES) št. 607/2009 so bile zato širše in so proizvajalcem vina omogočale, da na primer razširijo ali omejijo seznam vin z zaščitenimi označbami porekla ali zaščitenimi geografskimi označbami, ki lahko uporabljajo tradicionalni izraz, ali spremenijo pogoje za uporabo tradicionalnega izraza, vključno s postopki pridelave zadevnih vin.

(4)

Določbe Delegirane uredbe (EU) 2019/33 o tradicionalnih izrazih so bile zasnovane z namenom, da se zagotovi kontinuiteta skupnega okvira za tradicionalne izraze iz Uredbe (ES) št. 607/2009, hkrati pa se po potrebi dopolnijo in pojasnijo obstoječi postopki. Člen 34 Delegirane uredbe (EU) 2019/33 se neposredno sklicuje na elemente ustrezno izpolnjenega obrazca vloge, kot je določeno v členu 26(1) navedene uredbe. Vendar zaradi nenamernega izpusta točka (a) člena 26(1), ki se nanaša na ime zadevnega tradicionalnega izraza, točka (e) člena 26(1), ki se nanaša na povzetek opredelitve in pogojev uporabe, ter točka (f) člena 26(1), ki se nanaša na zadevne zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, niso bile navedene na seznamu iz člena 34, čeprav so bili ti elementi vključeni v člen 42a Uredbe (ES) št. 607/2009. Nenamerna posledica tega je, da so možnosti za spremembo tradicionalnega izraza omejene na spremembo vrste tradicionalnega izraza, jezika in zadevne kategorije proizvoda vinske trte.

(5)

V praksi sedanje besedilo iz prvega odstavka člena 34 ovira možnost, da se uporaba tradicionalnega izraza razširi na nove zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, oziroma da se s seznama vin, za katera je dovoljena uporaba tradicionalnega izraza, izključijo vina, ki ne izpolnjujejo več pogojev uporabe. Poleg tega na primer ne omogoča prilagoditve postopkov pridelave, navedenih v specifikacijah tradicionalnega izraza, če se ti postopki spremenijo zaradi spreminjajočih se okoljskih ali podnebnih razmer.

(6)

Za odpravo tega nenamernega izpusta in ponovno vzpostavitev prožnosti, ki je bila dana imetnikom tradicionalnih izrazov z Uredbo (ES) št. 607/2009, bi bilo treba seznam morebitnih sprememb registriranega tradicionalnega izraza iz prvega odstavka člena 34 Delegirane uredbe (EU) 2019/33 razširiti in vključiti elemente iz točk (a), (e) in (f) člena 26(1) navedene uredbe.

(7)

Delegirano uredbo (EU) 2019/33 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Zaradi pravne jasnosti in za zagotovitev enake obravnave vseh zahtevkov za spremembo registriranega tradicionalnega izraza bi se morala ta uredba uporabljati retroaktivno od 14. januarja 2019 –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2021/92 (2) določa kvote za leto 2021.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža rdečih okunov v območju NAFO 3M s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice Evropske unije ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2021.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati usmerjene ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki določa seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Komisija se v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 odloči o odobritvi novega živila in dajanju tega živila na trg Unije ter o posodobitvi seznama Unije.

(4)

Novo živilo „terpentin iz alg Haematococcus pluvialis, bogat z astaksantinom“ je bilo odobreno v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (3) za uporabo v prehranskih dopolnilih, namenjenih splošni populaciji, kot je opredeljeno v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Najvišje dovoljene mejne vrednosti „terpentina iz alg Haematococcus pluvialis, bogatega z astaksantinom“ za splošno populacijo trenutno znašajo 40 mg–80 mg terpentina na dan, kar pomeni ≤ 8,0 mg astaksantina na dan.

(5)

V času oblikovanja seznama Unije odobrenih novih živil leta 2017 je Komisija na podlagi prejšnjih dveh mnenj (5) (6), Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) iz leta 2014, in sicer mnenja o uporabi astaksantina v krmnih dodatkih, kot so opredeljeni v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 (7) o krmnih dodatkih za prehrano živali, v katerem je bil določen sprejemljiv dnevni vnos (v nadaljnjem besedilu: ADI) v višini 0,034 mg/kg telesne teže na dan za astaksantin, ter mnenja o varnosti astaksantina kot nove živilske sestavine, menila, da lahko vnos astaksantina iz prehranskih dopolnil, ki vsebujejo najvišje dovoljene mejne vrednosti do 8,0 mg na dan, preseže ADI in morda ni v skladu s pogoji iz člena 7 Uredbe (EU) 2015/2283. Komisija je menila, da bi bilo treba seznam Unije spremeniti, da se prilagodijo odobrene vrednosti astaksantina glede na mnenji Agencije iz leta 2014.

(6)

Komisija se je leta 2017 seznanila tudi z novimi znanstvenimi dokazi, ki so jih nosilci dejavnosti predložili med javnim posvetovanjem o osnutku izvedbene uredbe o oblikovanju seznama Unije odobrenih novih živil, ki so kazali na bistveno višji ADI za astaksantin od tistega, ki ga je predhodno določila Agencija. Poleg tega so dokazi, predloženi med istim javnim posvetovanjem, pokazali, da je že obstajal znaten vnos astaksantina iz običajne prehrane, saj je naravno prisoten v nekaterih ribah in rakih.

(7)

Komisija je 27. februarja 2018 v skladu s členom 29(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8) Agencijo zaprosila za mnenje o varnosti astaksantina, kadar se uporablja kot novo živilo v prehranskih dopolnilih v vrednosti do 8,0 mg/dan, ob upoštevanju celotnega skupnega vnosa astaksantina iz vseh virov hrane.

(8)

Agencija je 18. decembra 2019 sprejela znanstveno mnenje „Varnost astaksantina pri njegovi uporabi kot novega živila v prehranskih dopolnilih“ (Safety of astaxanthin for its use as a novel food in food supplements) (9).

(9)

Agencija je v svojem znanstvenem mnenju ugotovila, da je na podlagi novih dokazov ADI za astaksantin 0,2 mg/kg telesne teže na dan. Ob upoštevanju ADI za astaksantin in vnosa astaksantina iz običajne prehrane je Agencija ugotovila, da je vnos trenutno najvišjih dovoljenih mejnih vrednosti do 8,0 mg/dan astaksantina iz prehranskih dopolnil, ki vsebujejo terpentin iz alg Haematococcus pluvialis, bogat z astaksantinom, varen za odrasle in mladostnike, starejše od 14 let.

(10)

Za prehranska dopolnila, ki vsebujejo terpentin iz alg Haematococcus pluvialis, bogat z astaksantinom, bi bilo treba določiti jasno poimenovanje novega živila in zahtevo za označevanje za zagotovitev, da navedena prehranska dopolnila ne zaužijejo otroci in mladostniki, mlajši od 14 let.

(11)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Na podlagi dokazov na trgu je videti, da čeprav so prehranska dopolnila, ki vsebujejo ≤ 8,0 mg astaksantina, trenutno odobrena za splošno populacijo, jih v praksi otroci in mladostniki ne uporabljajo, temveč jih skoraj izključno uporablja odraslo prebivalstvo. Da se omeji upravno breme in nosilcem dejavnosti zagotovi dovolj časa za prilagoditev njihovih praks zahtevam iz te uredbe, bi bilo treba določiti prehodna obdobja za prehranska dopolnila, ki vsebujejo ≤ 8,0 mg astaksantina in so namenjena splošni populaciji ter so bila dana na trg ali odpremljena iz tretjih držav v Unijo pred datumom začetka veljavnosti te uredbe. Pri navedenih prehodnih ukrepih bi bilo treba upoštevati varnost potrošnikov, tako da se jim zagotovijo informacije o ustrezni uporabi v skladu z zahtevami te uredbe.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s točko (b)(i) člena 45(1) Uredbe (EU) 2018/848 se proizvod lahko uvozi iz tretje države za dajanje v promet v Uniji kot ekološki proizvod ali kot proizvod iz preusmeritve, če so bili izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti, vključno z izvozniki v zadevni tretji državi, predmet nadzora s strani nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 46 navedene uredbe, ter ti organi ali izvajalci nadzora izdajo vsem izvajalcem dejavnosti, skupinam izvajalcev dejavnosti in izvoznikom certifikat, ki potrjuje, da so skladni z Uredbo (EU) 2018/848.

(2)

Za uveljavitev točke (b)(i) člena 45(1) Uredbe (EU) 2018/848 bi bilo treba določiti vsebino certifikata iz navedene določbe in tehnična sredstva za njegovo izdajo.

(3)

Poleg tega je za namene točke (b)(i) člena 45(1) Uredbe (EU) 2018/848 primerno v tej uredbi določiti seznam priznanih nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so pristojni za izvajanje navedenega nadzora in izdajanje navedenega certifikata v tretjih državah.

(4)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2018/848.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ekološko pridelavo –

(1)

Famoksadon je bil z Direktivo Komisije 2002/64/ES (2) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) kot aktivna snov.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi famoksadon, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 30. junija 2022.

(4)

Zahtevek za obnovitev odobritve famoksadona je bil predložen v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1141/2010 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vložnik je v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) št. 1141/2010 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je v posvetovanju z državo članico soporočevalko pripravila poročilo o oceni obnovitve ter ga 15. julija 2014 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vložniku in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Agencija je Komisiji 3. julija 2015 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za famoksadon lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Agencija je ugotovila, da obstaja velika možnost, da se pri vseh ocenjenih reprezentativnih uporabah preseže dopustna izpostavljenost izvajalca (AOEL) za delavce med ročnim spravilom pridelka celo z uporabo ustrezne osebne zaščitne opreme. Agencija je nadalje ugotovila, da zaradi uporabe famoksadona obstaja visoko dolgoročno tveganje za sesalce in visoko tveganje za vodne organizme. Poleg tega je Agencija navedla, da dostopne informacije ne zadostujejo za sklep o dolgoročnih ocenah tveganja za ptice.

(9)

Komisija je vložnika pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 17(1) Izvedbene Uredbe (EU) št. 1141/2010 tudi pripombe k osnutku poročila o pregledu. Vložnik je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(10)

Vendar kljub argumentom, ki jih je predložil vložnik, pomislekov v zvezi s snovjo ni bilo mogoče odpraviti.

(11)

Posledično je bilo za eno ali več reprezentativnih uporab vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva ugotovljeno, da merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 niso izpolnjena. Zato je v skladu s členom 20(1)(b) navedene uredbe primerno, da se odobritev aktivne snovi famoksadon ne obnovi.

(12)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti dovolj časa za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo famoksadon.

(14)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo famoksadon in pri katerih države članice v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009 odobrijo morebitno prehodno obdobje, ki bi moralo biti čim krajše in ne bi smelo presegati 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(15)

Z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/745 (7) je bilo obdobje odobritve famoksadona podaljšano do 30. junija 2022, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(16)

Ta uredba ne preprečuje predložitve ponovnega zahtevka za odobritev famoksadona v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (EU) 2021/953 določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: digitalno COVID potrdilo EU) z namenom, da se imetnikom olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Prav tako prispeva k lažji postopni odpravi, na usklajen način, omejitev prostega gibanja, ki so jih v skladu s pravom Unije uvedle države članice za omejitev širjenja SARS-CoV-2.

(2)

Uredba (EU) 2021/953 omogoča priznavanje COVID-19 potrdil, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, če Komisija ugotovi, da so navedena COVID-19 potrdila izdana v skladu s standardi, ki se štejejo za enakovredne standardom, določenim v skladu z navedeno uredbo. Poleg tega morajo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pravila, določena v Uredbi (EU) 2021/953, uporabljati za državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe, vendar se zakonito nahajajo ali prebivajo na njihovem ozemlju, in ki so upravičeni do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije. Zato bi se morale vse ugotovitve o enakovrednosti, določene v tem sklepu, uporabljati za potrdila o cepljenju proti COVID-19, ki jih Ukrajina izda državljanom Unije in njihovim družinskim članom. Podobno bi se morale na podlagi Uredbe (EU) 2021/954 take ugotovitve o enakovrednosti uporabljati tudi za potrdila o cepljenju proti COVID-19, ki jih Ukrajina izda državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic pod pogoji iz navedene uredbe.

(3)

Ukrajina je 16. julija 2021 Komisiji predložila podrobne informacije o izdaji interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom, imenovanim „enotni državni portal elektronskih storitev“ (portal in mobilna aplikacija Diia). Ukrajina je Komisijo obvestila, da meni, da se njena COVID-19 potrdila izdajajo v skladu s standardom in tehnološkim sistemom, ki sta interoperabilna z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, in ki omogočata preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdil. V zvezi s tem je Ukrajina obvestila Komisijo, da COVID-19 potrdila, ki jih Ukrajina izda v skladu s sistemom „enotni državni portal elektronskih storitev“ (portal in mobilna aplikacija Diia), vsebujejo podatke iz Priloge k Uredbi (EU) 2021/953.

(4)

Na prošnjo Ukrajine je Komisija 4. avgusta 2021 izvedla tehnične preskuse, ki so pokazali, da so potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Ukrajina izda v skladu s svojim sistemom „enotni državni portal elektronskih storitev“ (portal in mobilna aplikacija Diia), interoperabilna z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, kar omogoča preverjanje njihove verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti. Komisija je potrdila tudi, da potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Ukrajina izda v skladu s sistemom „enotni državni portal elektronskih storitev“ (portal in mobilna aplikacija Diia), vsebujejo potrebne podatke.

(5)

Poleg tega je Ukrajina Komisijo obvestila, da bo izdajala interoperabilna potrdila o cepljenju za cepiva proti COVID-19. Ta trenutno vključujejo cepiva Vaxzevria, Comirnaty, Spikevax, cepivo proti COVID-19 Janssen, inaktivirano cepivo CoronaVac-COVID-19 (Vero Cell), Covishield in NVX-CoV2373.

(6)

Ukrajina je Komisijo obvestila tudi, da bo izdajala interoperabilna potrdila o testu samo za amplifikacijske teste nukleinske kisline in hitre antigenske teste, ki so navedeni na skupnem in posodobljenem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, ki ga je sprejel Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) na podlagi priporočila Sveta z dne 21. januarja 2021 (4).

(7)

Poleg tega je Ukrajina Komisijo obvestila, da interoperabilnih potrdil o preboleli bolezni ne izdaja prej kot 14 dni po pozitivnem testu. Ta potrdila veljajo največ 180 dni po datumu prvega pozitivnega testa.

(8)

Ukrajina je Komisijo obvestila tudi, da sprejema potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni, ki jih izdajo države članice, države EGP in druge države, v zvezi s katerimi je sprejet izvedbeni sklep v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) 2021/953. Ukrajina je Komisijo obvestila tudi, da osebe, ki imajo digitalno COVID potrdilo EU o negativnem amplifikacijskem testu nukleinske kisline (NAAT) ali digitalno EU COVID potrdilo o negativnem hitrem antigenskem testu (RAT), lahko vstopijo v Ukrajino, vendar morajo tako kot ukrajinski državljani v 72 urah opraviti dodatni test NAAT/RAT.

(9)

Poleg tega je Ukrajina obvestila Komisijo, da se bodo pri preverjanju potrdil v Ukrajini osebni podatki, vključeni v potrdila, obdelovali samo za preverjanje in potrditev cepljenja, rezultata testa ali prebolele bolezni imetnika in se po tem ne bodo hranili.

(10)

S tem so izpolnjeni elementi, potrebni za ugotovitev, da se COVID-19 potrdila, ki jih Ukrajina izda v skladu s sistemom „enotni državni portal elektronskih storitev“ (portal in mobilna aplikacija Diia), štejejo za enakovredna tistim, izdanim v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

(11)

Zato bi bilo treba COVID-19 potrdila, ki jih Ukrajina izda v skladu s sistemom „enotni državni portal elektronskih storitev“ (portal in mobilna aplikacija Diaa), priznati pod pogoji iz člena 5(5), člena 6(5) in člena 7(8) Uredbe (EU) 2021/953.

(12)

Da bi se ta sklep lahko izvajal, bi morala biti Ukrajina povezana z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953.

(13)

Za zaščito interesov Unije, zlasti na področju javnega zdravja, lahko Komisija uporabi svoja pooblastila za začasno zadržanje izvajanja tega sklepa ali njegovo odpoved, če pogoji iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2021/953 niso več izpolnjeni.

(14)

Glede na to, da je treba Ukrajino čim prej povezati z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 14 Uredbe (EU) 2021/953 –

(1)

Uredba (EU) 2021/953 določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: digitalno COVID potrdilo EU) z namenom, da se imetnikom olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Prav tako prispeva k lažji postopni odpravi, na usklajen način, omejitev prostega gibanja, ki so jih v skladu s pravom Unije uvedle države članice za omejitev širjenja SARS-CoV-2.

(2)

Uredba (EU) 2021/953 omogoča priznavanje COVID-19 potrdil, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, če Komisija ugotovi, da so navedena COVID-19 potrdila izdana v skladu s standardi, ki se štejejo za enakovredne standardom, določenim v skladu z navedeno uredbo. Poleg tega morajo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pravila, določena v Uredbi (EU) 2021/953, uporabljati za državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe, vendar se zakonito nahajajo ali prebivajo na njihovem ozemlju, in ki so upravičeni do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije. Zato bi se morale vse ugotovitve o enakovrednosti, določene v tem sklepu, uporabljati za potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Severna Makedonija izda državljanom Unije in njihovim družinskim članom. Podobno bi se morale na podlagi Uredbe (EU) 2021/954 take ugotovitve o enakovrednosti uporabljati tudi za potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Severna Makedonija izda državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic pod pogoji iz navedene uredbe.

(3)

Severna Makedonija je 8. julija 2021 Komisiji predložila podrobne informacije o izdaji interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu z nacionalnim sistemom e-zdravje. Severna Makedonija je Komisijo obvestila, da meni, da se njena potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 izdajajo v skladu s standardom in tehnološkim sistemom, ki sta interoperabilna z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, in ki omogočata preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdil. V zvezi s tem je Severna Makedonija obvestila Komisijo, da potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Severna Makedonija izda v skladu z nacionalnim sistemom e-zdravja, vsebujejo podatke iz Priloge k Uredbi (EU) 2021/953.

(4)

Na prošnjo Severne Makedonije je Komisija 26. julija 2021 izvedla tehnične preskuse, ki so pokazali, da Severna Makedonija izdaja potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu z nacionalnim sistemom e-zdravje, ki je interoperabilen z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, in omogoča preverjanje njihove verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti. Komisija je potrdila tudi, da potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Severna Makedonija izda v skladu z nacionalnim sistemom e-zdravje, vsebujejo potrebne podatke.

(5)

Poleg tega je Severna Makedonija obvestila Komisijo, da bo izdajala interoperabilna potrdila o cepljenju za cepiva proti COVID-19 Vaxzevria, Comirnaty, Sputnik V, Sinopharm in Sinovac.

(6)

Severna Makedonija je Komisijo prav tako obvestila, da bo izdajala interoperabilna potrdila o testu samo za amplifikacijske teste nukleinske kisline in hitre antigenske teste, ki so navedeni na skupnem in posodobljenem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, ki ga je Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), sprejel na podlagi priporočila Sveta z dne 21. januarja 2021 (4).

(7)

Severna Makedonija je Komisijo obvestila tudi, da sprejema potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni, ki jih izdajo države članice, države EGP in druge države, v zvezi s katerimi je sprejet izvedbeni sklep v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) 2021/953.

(8)

Poleg tega je Severna Makedonija obvestila Komisijo, da se bodo pri preverjanju potrdil v Severni Makedoniji osebni podatki, vključeni v potrdila, obdelovali samo za preverjanje in potrditev cepljenja, rezultata testa ali prebolele bolezni imetnika in se po tem ne bodo hranili.

(9)

S tem so izpolnjeni elementi, potrebni za ugotovitev, da se potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Severna Makedonija izda v skladu z nacionalnim sistemom e-zdravje, štejejo za enakovredna tistim, izdanim v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

(10)

Potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Severna Makedonija izda v skladu z nacionalnim sistemom e-zdravje, bi bilo zato treba priznati pod pogoji iz člena 5(5), člena 6(5) in člena 7(8) Uredbe (EU) 2021/953.

(11)

Da bi se ta sklep lahko izvajal, bi morala biti Severna Makedonija povezana z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953.

(12)

Za zaščito interesov Unije, zlasti na področju javnega zdravja, lahko Komisija uporabi svoja pooblastila za začasno zadržanje izvajanja tega sklepa ali njegovo odpoved, če pogoji iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2021/953 niso več izpolnjeni.

(13)

Glede na to, da je treba Severno Makedonijo čim prej povezati z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(14)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 14 Uredbe (EU) 2021/953 –

(1)

Uredba (EU) 2021/953 določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: digitalno COVID potrdilo EU) z namenom, da se imetnikom olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Prav tako prispeva k lažji postopni odpravi, na usklajen način, omejitev prostega gibanja, ki so jih v skladu s pravom Unije uvedle države članice za omejitev širjenja SARS-CoV-2.

(2)

Uredba (EU) 2021/953 omogoča priznavanje COVID-19 potrdil, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, če Komisija ugotovi, da so navedena COVID-19 potrdila izdana v skladu s standardi, ki se štejejo za enakovredne standardom, določenim v skladu z navedeno uredbo. Poleg tega morajo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pravila, določena v Uredbi (EU) 2021/953, uporabljati za državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe, vendar se zakonito nahajajo ali prebivajo na njihovem ozemlju, in ki so upravičeni do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije. Zato bi se morale vse ugotovitve o enakovrednosti, določene v tem sklepu, uporabljati za potrdila o cepljenju proti COVID-19, ki jih Republika Turčija izda državljanom Unije in njihovim družinskim članom. Podobno se na podlagi Uredbe (EU) 2021/954 take ugotovitve o enakovrednosti uporabljajo tudi za potrdila o cepljenju proti COVID-19, ki jih Republika Turčija izda državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic pod pogoji iz navedene uredbe.

(3)

Republika Turčija je 9. julija 2021 Komisiji predložila podrobne informacije o izdaji interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom „Zdravstvena prepustnica“. Republika Turčija je Komisijo obvestila, da meni, da se njena COVID-19 potrdila izdajajo v skladu s standardom in tehnološkim sistemom, ki sta interoperabilna z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, in ki omogočata preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdil. V zvezi s tem je Republika Turčija obvestila Komisijo, da COVID-19 potrdila, ki jih Republika Turčija izda v skladu s sistemom „Zdravstvena prepustnica“, vsebujejo podatke iz Priloge k Uredbi (EU) 2021/953.

(4)

Na prošnjo Republike Turčije je Komisija 26. julija 2021 izvedla tehnične preskuse, ki so pokazali, da Republika Turčija izdaja potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 v skladu s sistemom „Zdravstvena prepustnica“, ki je interoperabilen z okvirom zaupanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, in omogoča preverjanje njihove verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti. Komisija je potrdila tudi, da potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih Republika Turčija izda v skladu s sistemom „Zdravstvena prepustnica“, vsebujejo potrebne podatke.

(5)

Poleg tega je Republika Turčija Komisijo obvestila, da bo izdajala interoperabilna potrdila o cepljenju za cepiva proti COVID-19. Ta trenutno vključujejo cepiva Sinovac, Comirnaty in Sputnik V.

(6)

Republika Turčija je Komisijo obvestila tudi, da bo izdajala interoperabilna potrdila o testu samo za amplifikacijske teste nukleinske kisline in hitre antigenske teste, ki so navedeni na skupnem in posodobljenem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, ki ga je Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), sprejel na podlagi priporočila Sveta z dne 21. januarja 2021 (4).

(7)

Poleg tega je Republika Turčija Komisijo obvestila, da interoperabilnih potrdil o preboleli bolezni ne izdaja prej kot 21 dni po pozitivnem testu. Ta potrdila veljajo največ 180 dni po datumu prvega pozitivnega testa.

(8)

Republika Turčija je Komisijo obvestila tudi, da sprejema potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni, ki jih izdajo države članice, države EGP in druge države, v zvezi s katerimi je sprejet izvedbeni sklep v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) 2021/953.

(9)

Poleg tega je Republika Turčija obvestila Komisijo, da se bodo pri preverjanju potrdil v Republiki Turčiji osebni podatki, vključeni v potrdila, obdelovali samo za preverjanje in potrditev cepljenja, rezultata testa ali prebolele bolezni imetnika in se po tem ne bodo hranili.

(10)

S tem so izpolnjeni elementi, potrebni za ugotovitev, da se COVID-19 potrdila, ki jih Republika Turčija izda v skladu s sistemom „Zdravstvena prepustnica“, štejejo za enakovredna tistim, izdanim v skladu z Uredbo (EU) 2021/953.

(11)

COVID-19 potrdila, ki jih Republika Turčija izda v skladu s sistemom „Zdravstvena prepustnica“, bi bilo zato treba priznati pod pogoji iz člena 5(5), člena 6(5) in člena 7(8) Uredbe (EU) 2021/953.

(12)

Da bi se ta sklep lahko izvajal, bi morala biti Republika Turčija povezana z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953.

(13)

Za zaščito interesov Unije, zlasti na področju javnega zdravja, lahko Komisija uporabi svoja pooblastila za začasno zadržanje izvajanja tega sklepa ali njegovo odpoved, če pogoji iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2021/953 niso več izpolnjeni.

(14)

Glede na to, da je treba Republiko Turčijo čim prej povezati z okvirom zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/953, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 14 Uredbe (EU) 2021/953 –