„PRILOGA I

SEZNAM CELINSKIH PLOVNIH POTI UNIJE, RAZVRŠČENIH V GEOGRAFSKE CONE 1, 2 IN 3

POGLAVJE 1

Cona 1

Francija

Dolvodno od prečne meje morja v rečnih ustjih Sene, Loare, Gironde in Rone.

Nemčija

Ems	Od črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče Eemshaven proti odprtemu morju do zemljepisne širine N 53°30′ in zemljepisne dolžine E 6°45′, to je nekoliko v smeri proti morju od območja iztovarjanja plovil za prevoz suhega tovora v Alte Ems (1).

Poljska

Del Pomorjanskega zaliva južno od črte, ki povezuje Nord Perd na otoku Rügen in svetilnik Niechorze.

Del Gdanskega zaliva južno od črte, ki povezuje svetilnik Hel in bojo na vstopu v pristanišče Baltijsk.

Švedska

Jezero Vänern, na jugu omejeno z zemljepisno širino vzporednika skozi obalno luč Bastungsgrunden.

Jezero Vättern

Brofjorden–Donsö

Območje, omejeno s celino ali mejo cone 2 ali 3 in črto, ki poteka od najjužnejše točke otoka Grötö skozi najzahodnejšo točko otoka Gåsö; najsevernejšo točko otoka Hermanö; Hermanö huvud (glavo otoka Hermanö); otok Vedholmen; otok Danholmen; središče otoka Mollön; obalno luč Räbbehuvud; spodnjo obalno luč Sankt Olov; najbolj jugovzhodno točko otoka Flatholmen; obalno luč Åstol; obalno luč Marstrand; obalno luč Sälö; spodnjo obalno luč Kågholmen; obalno luč Tynneskär; obalno luč Buskärs Knöte; in zgornjo obalno luč Rivö do obalne luči Rivö.

Severni Öregrundsgrepen

Območje med celino in otokom Gräsö, ki je na severu omejeno z zemljepisno širino vzporednika skozi obalno luč Engelska grundet in na jugu z zemljepisno dolžino poldnevnika skozi zgornjo obalno luč Öregrund.

Söderarm–Sandhamn

Območje, omejeno z mejo cone 2 in črto, ki poteka od obalne luči Tyvö skozi obalno luč Söderarm; zgornjo obalno luč pilotskega pristanišča Söderarm in obalno luč Prästkobben do svetilnika Korsö.

Jungfrufjärden

Območje, omejeno s celino ali mejo cone 2 in črto, ki poteka od najzahodnejše točke otoka Nämdö skozi najzahodnejšo točko otoka Mörtö-Bunsö do svetilnika Ornöhuvud.

Mysingen–Landsort

Območje, omejeno z mejo cone 2 in črto, ki poteka od obalne luči Utö skozi najjužnejšo točko otoka Nåttarö; obalno luč Måsknuv in obalno luč Viksten do obalne luči Landsort.

Landsort–Arkö

Območje, omejeno s celino ali mejami cone 2 ali 3 in črto, ki poteka od obalne luči Landsort skozi najjužnejšo točko otoka Enskär in obalno luč Norra Kränkan do otoka Marö Kupa.

Zaliv Valdemarsviken in otočje Gryt

Območje, omejeno s celino ali mejami cone 2 in črto, ki poteka od svetilnika Gubbö Kupa skozi obalni luči Häradsskär in Hägerökarten do najjužnejše točke otoka Kvädö.

Severni Kalmarski preliv–Västervik

Območje, omejeno s celino in črto, ki poteka od polotoka Hallmare Skackel skozi obalno luč Aleskär; obalno luč Idö; obalno luč Idö Stångskär; obalno luč Strupö Ljungskär, položaj N 57°20,00′, E 16°48,00′; ter bojo z zahodno kardinalno oznako Enerumsgrund do najsevernejše točke otoka Öland in nato po severozahodni obali otoka Öland ter na jugu po vzporedniku N 56°51,00′.

Južni Kalmarski preliv

Območje med celino in otokom Öland, na severu omejeno s črto, ki poteka od rta Dunö (na celini) do Beijerhamna na otoku Öland, na jugu pa z vzporednikom N 56°15,00′.

Cona 2

Češka

Umetno jezero Lipno

Nemčija

Ems	od črte, ki prečka Ems blizu vhoda v pristanišče Papenburg med nekdanjo črpalno postajo Diemen in odprtino nasipa pri Halteju, do črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol na vhodu v pristanišče Eemshaven
Jade	znotraj črte, ki povezuje nekdanjo obalno luč Schillig in zvonik Langwarden
Weser	od severozahodnega roba železniškega mosta v Bremnu do črte, ki povezuje zvonika Langwarden in Cappel, vključno s stranskimi rokavi Westergate, Rekumer Loch, Rechter Nebenarm in Schweiburg
Laba z Bütztflether Süderelbe (od km 0,69 do izliva v Labo), Ruthenstrom (od km 3,75 do izliva v Labo), Wischhafener Süderelbe (od km 8,03 do izliva v Labo)	od spodnje meje pristanišča Hamburg do črte, ki povezuje obalno luč Döse in zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand), vključno s Spodnjo Labo in pritoki Este, Lühe, Schwinge, Oste, Pinnau, Krückau in Stör (vedno od ustja do jeza)
Meldorfer Bucht	znotraj črte, ki povezuje zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand) in zahodno konico pomola Büsum
Eider	od ustja kanala Gieselau (km 22,64) do črte, ki poteka med sredino trdnjave (Tränke) in zvonikom Vollerwiek
Kanal Gieslau	od ustja v reki Eider do ustja v kanalu med Severnim in Baltskim morjem
Flensburger Förde	znotraj črte, ki povezuje svetilnik Kegnäs in Birknack, ter severno od nemško-danske meje v Flensburger Förde
Schlei	znotraj črte med konci pomolov v Schleimünde
Eckernförder Bucht	znotraj črte, ki povezuje Boknis-Eck in severovzhodno točko celine blizu Dänisch Nienhofa
Kieler Förde	znotraj črte, ki povezuje svetilnik Bülk in mornariški spomenik Laboe
Kanal med Severnim in Baltskim morjem, vključno z jezeroma Audorfer See in Schirnauer See	od črte, ki povezuje konce pomolov Brunsbüttel, do črte, ki povezuje vstopne luči v Kiel-Holtenau, vključno z jezerom Obereidersee z ožino, jezerom Audorfer See, jezerom Borgstedter See z ožino, jezeroma Schirnauer See in Flemhuder See ter kanalom Achterwehrer
Trave	od severozahodnega roba železniškega mostu v Lübecku s Pötenitzer Wiek in jezerom Dassower See do črte, ki povezuje južni notranji in severni notranji konec pomola v Travemündeju
Leda	od vhoda v zunanje pristanišče morske zapornice Leer do izliva v reko Eems
Hunte	od pristanišča Oldenburg in 140 m dolvodno od mostu Amalienbrücke v Oldenburgu do izliva v reko Weser
Lesum	od sotočja rek Hamme in Wümme (km 0,00) do izliva v reko Weser
Este	od mirnega toka pri zapornici Buxtehude (km 0,25) do izliva v Labo
Lühe	od mirnega toka Au-Mühle v Horneburgu (km 0,00) do izliva v Labo
Schwinge	od severnega roba zapornice Salztor v Stadeju do izliva v Labo
Oste	od 210 m nad središčno črto prometnega mostu nad zapornico Oste (km 69,360) do izliva v Labo
Pinnau	od severozahodnega roba železniškega mostu v Pinnebergu do izliva v Labo
Krückau	od jugozahodnega roba mostu, ki vodi v Wedenkamp v Elmshornu ali iz njega, do izliva v Labo
Stör	od plimomera Rensing do izliva v Labo
Freiburger Hafenpriel	od vzhodnega roba zapornice v Freiburgu na Labi do izliva v Labo
Wismarbucht, Kirchsee, Breitling, Salzhaff in pristaniško območje Wismar	v smeri proti odprtemu morju do črte, ki povezuje Hoher Wieschendorf Huk in obalno luč Timmendorf, ter črte, ki povezuje obalno luč Gollwitz na otoku Poel in južni rt polotoka Wustrow
Warnow, vključno z Breitlingom in stranskimi rokavi	dolvodno od nasipa Mühlendamm od severnega roba mostu Geinitzbrücke v Rostocku proti morju do črte, ki povezuje severna konca zahodnega in vzhodnega pomola v Warnemündeju
vode, ki jih obkrožajo kopno, polotoka Darß in Zingst ter otoka Hiddensee in Rügen (vključno s pristaniškim območjem Stralsund)	v smeri proti morju med   polotokom Zingst in otokom Bock: do zemljepisne širine N 54°26′42″,   otokoma Bock in Hiddensee: do črte, ki povezuje severno točko otoka Bock in južno točko otoka Hiddensee   otokom Hiddensee in otokom Rügen (Bug): do črte, ki povezuje jugovzhodno točko Neubessin in Buger Haken
Kleine Jasmunder Bodden
Greifswalder Bodden	Bodden v smeri proti morju do črte, ki poteka od vzhodne točke Thiessower Haken (Südperd) do vzhodne točke otoka Ruden in se nadaljuje do severne točke otoka Usedom (N 54°10′37″, E 13°47′51″)
Ryck	vzhodno od mostu Steinbecker v Greifswaldu do črte, ki povezuje konice pomolov
vode, ki jih obkroža kopno in otok Usedom (Peenestrom, vključno s pristaniškim območjem Wolgast, Achterwasser in Oder Haff)	v smeri proti vzhodu do meje z Republiko Poljsko v Szczecinski laguni
Uecker	od jugozahodnega roba prometnega mostu v Uekermündeju do črte, ki povezuje konce pomolov

Opomba: V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče v drugi državi, je treba upoštevati člen 32 sporazuma Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II, str. 602).

Francija

Gironde od točke KP 48,50 do dolvodnega dela rta na otoku Ile de Patiras, do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe de Grave in Pointe de Suzac;

Loara od Cordemaisa (točka KP 25) do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe de Mindin in Pointe de Penhoët;

Sena od začetka kanala Tancarville do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje rt Hode na desnem bregu in točko na levem bregu, kjer se načrtovani nasip stika z obalo pod Bervillom;

Vilaine od jezu Arzal do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe du Scal in Pointe du Moustoir;

Ženevsko jezero.

Madžarska

Blatno jezero

Nizozemska

Dollard

Eems

Waddenzee: vključno s povezavami s Severnim morjem

IJsselmeer: vključno z Markermeerjem in Ijmeerjem, vendar brez Gouwzeeja

Nieuwe Waterweg in Scheur

Caland Kanaal zahodno od pristanišča Benelux

Hollands Diep

Breeddiep, Beerkanaal in z njim povezana pristanišča

Haringvliet in Vuile Gat: vključno s plovnimi potmi med Goeree-Overflakkeejem na eni strani in Voorne-Puttenom ter Hoeksche Waardom na drugi strani

Hellegat

Volkerak

Krammer

Grevelingenmeer in Brouwerschavensche Gat: vključno z vsemi plovnimi potmi med Schouwen-Duivelandom in Goeree-Overflakkeejem

Keten, Mastgat, Zijpe, Krabbenkreek, vzhodna Šelda in Roompot: vključno s plovnimi potmi med Walcherenom, Noord-Bevelandom in Zuid-Bevelandom na eni strani in Schouwen-Duivelandom ter Tholenom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren

Šelda in zahodna Šelda ter njeno morsko ustje: vključno s plovnimi potmi med Zeeland Flanders na eni strani in Walcherenom ter Zuid-Bevelandom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren

Poljska

Laguna Szczecin

Laguna Kamień

Laguna Wisła

Zaliv Puck

Włocławski zadrževalnik

Jezero Śniardwy

Jezero Niegocin

Jezero Mamry

Švedska

Lysekil–Orust–Tjörn

Območje, omejeno s celino in črto, ki poteka od Slaggöna v Lysekilu do Skaftölandeta v smeri 170 stopinj; črto, ki poteka od obalne luči Islandsberg do Lavösunda; črto, ki poteka od obalne luči Lyr v smeri 300 stopinj do celine vzhodno od Mollösunda; črto, ki poteka od najjužnejše točke otoka Lyr do Björholmena in v severnem delu Hakefjordena z zemljepisno širino vzporednika N 58°01′00″.

Južno otočje Göteborg

Območje, omejeno s celino ali mejo cone 3 in črto, ki poteka od zahodnega dela pristanišča Arendal skozi Knippelholmen; obalno luč Rivö, zgornjo obalno luč Rivö; svetilnik Känsö torn; obalno luč Kårholmen in obalno luč Rättaren do Askims nabbe.

Öregrund–Norrtälje

Območje med celino in otokom Gräsö, na severu omejeno z zemljepisno dolžino poldnevnika skozi zgornjo obalno luč Öregrund in omejeno proti morju s črto, ki povezuje Äspskäret in obalno luč Råstensudde; črto, ki poteka čez Singsundet; mostovi čez Fygdströmmen; črto od Dejeuddena skozi obalno luč Arholma do obalne luči Tyvö.

Norrtälje–Nämdö

Območje, omejeno s celino ali mejami cone 2 ali 3 in s črto, ki poteka od obalne luči Tyvö skozi obalno luč Idskärskobben; najzahodnejšo točko Svartlöge; obalno luč Stenkobbsgrund in svetilnik Korsö ter najzahodnejšo točko otoka Nämdö do najjužnejše točke otoka Björnö.

Dalarö–Torö

Območje, omejeno s celino in črto, ki poteka od Klacknäseta skozi svetilnik Ornöhuvud; Näset na otoku Ornö; najsevernejšo točko otoka Utö; obalno luč Utö; obalno luč Älvsnabben; Norra Stegholmen; Yttre Gården; Valsudden na otoku Järflotta in Långsudden na otoku Järflotta do najvzhodnejše točke otoka Torö.

Torö–Oxelösund

Območje, omejeno s celino ali mejo cone 3 in črto, ki poteka od cerkve na otoku Torö skozi obalno luč Fifång; obalno luč Kockehällan; Lacka torn; najvzhodnejšo točko otoka Kittelö; obalni luči Trutbådan in Beten ter svetilnik Femörehuvud do Svartuddena severno od zgornje obalne luči Kungshamn.

Otočja Bråviken, Slätbaken in Östergötland

Območje, omejeno s celino (v zahodnem delu zaliva Bråviken od mostu Hamnbron v Norrköpingu; v zahodnem Slätbakenu od zapornice Mem) in s črto, ki poteka od obalne luči Gullängsberget skozi svetilnik Arkö; Marö Kupa, svetilnik Kupa klint; najzahodnejšo točko Birkskär in svetilnik Gubbö Kupa do Dalaudde južno od Orrena.

Osrednji Kalmarski preliv

Območje, ki je na zahodu omejeno s celino, na vzhodu z otokom Öland, na severu z zemljepisno širino vzporednika N 56°51′00″ in na jugu s črto, ki poteka od rta Dunö (na celini) do Beijerhamna na otoku Öland.

POGLAVJE 2

Cona 3

Belgija

Morska Šelda (dolvodno od odprtega sidrišča Antwerpen)

Bolgarija

Donava: od rkm 845,650 do rkm 374,100

Češka

Umetna jezera: Brněnská (Kníničky), Jesenice, Nechranice, Orlík, Rozkoš, Slapy, Těrlicko, Žermanice in Nové Mlýny III

Jezera, nastala z izkopom peščenega gramoza: Ostrožná Nová Ves in Tovačov

Nemčija

Donava	od Kelheima (km 2 414,72 ) do nemško-avstrijske meje pri Jochensteinu
Ren z rokavoma Lampertheimer Altrhein (od km 4,75 do Rena), Altrhein Stockstadt-Erfelden (od km 9,80 do Rena)	od nemško-švicarske meje do nemško-nizozemske meje
Laba (Norderelbe), vključno s Süderelbe in Köhlbrand	od ustja kanala Laba–Seiten do spodnje meje pristanišča Hamburg
Müritz

Francija

Adour od Bec du Gave do morja;

Aulne od zapornice pri Châteaulinu do prečne meje na morju, ki jo določa prehod de Rosnoën;

Blavet od Pontivyja do mostu Pont du Bonhomme;

kanal Calais;

Charente od mostu pri Tonnay-Charentu do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki poteka skozi središče dolvodne obalne luči na levem bregu in skozi središče utrdbe Fort de la Pointe;

Dordogne od sotočja z reko Lidoire do Bec d’Ambès;

Garonne od mostu pri Castet en Dorthe do Bec d’Ambès;

Gironde od Bec d’Ambès do prečne črte pri oznaki KP 48,50 in prek dolvodnega konca otoka Ile de Patiras;

Hérault od pristanišča Bessan proti morju do bibavičnega pasu;

Isle od sotočja z reko Dronne do sotočja z reko Dordogne;

Loara od sotočja z reko Maine do Cordemaisa (oznaka KP 25);

Marna od mostu pri Bonneuilu (od oznake KP 169 do 900) in zapornice pri kraju St Maur do sotočja s Seno;

Ren

Nive od jezu Haïtze pri Utaritzu do sotočja z reko Adour;

Oise od zapornice Janville do sotočja s Seno;

Orb od Sérignana proti morju do bibavičnega pasu;

Rona od meje s Švico do morja, z izjemo Petit Rhône;

Saône od mostu Pont de Bourgogne pri kraju Chalon-sur-Saône do sotočja z Rono;

Sena od zapornice pri kraju Nogent-sur-Seine do začetka kanala Tancarville;

Sèvre Niortaise od zapornice pri Maransu na prečni meji morja nasproti stražarnice do ustja;

Soma od dolvodne strani mostu Pont de la Portelette pri Abbevillu do viadukta pri Noyellesu in železnice Saint-Valéry-sur-Somme;

Vilaine od Redona (oznaka KP 89,345) do jezu Arzal;

jezero Amance;

jezero Annecy;

jezero Biscarosse;

jezero Bourget;

jezero Carcans;

jezero Cazaux;

jezero Der-Chantecoq;

jezero Guerlédan;

jezero Hourtin;

jezero Lacanau;

jezero Orient;

jezero Pareloup;

jezero Parentis;

jezero Sanguinet;

jezero Serre-Ponçon;

jezero Temple.

Hrvaška

Donava: od rkm 1 295 + 500 do rkm 1 433 + 100

Reka Drava: od rkm 0 do rkm 198 + 600

Reka Sava: od rkm 210 + 800 do rkm 594 + 000

Reka Kolpa: od rkm 0 to rkm 5 + 900

Reka Una: od rkm 0 do rkm 15

Madžarska

Donava: od rkm 1 812 do rkm 1 433

Donava Moson: od rkm 14 do rkm 0

Donava Szentendre: od rkm 32 do rkm 0

Donava Ráckeve: od rkm 58 do rkm 0

Reka Tisa: od rkm 685 do rkm 160

Reka Drava: od rkm 198 do rkm 70

Reka Bodrog: od rkm 51 do rkm 0

Reka Kettős-Körös: od rkm 23 do rkm 0

Reka Hármas-Körös: od rkm 91 do rkm 0

Kanal Sió: od rkm 23 do rkm 0

Jezero Velence

Jezero Fertő

Nizozemska

Ren

Sneekermeer, Koevordermeer, Heegermeer, Fluessen, Slotermeer, Tjeukemeer, Beulakkerwijde, Belterwijde, Ramsdiep, Ketelmeer, Zwartemeer, Veluwemeer, Eemmeer, Alkmaardermeer, Gouwzee, Buiten IJ, Afgesloten IJ, Noordzeekanaal, pristanišče IJmuiden, pristaniško območje Rotterdam, Nieuwe Maas, Noord, Oude Maas, Beneden Merwede, Nieuwe Merwede, Dordsche Kil, Boven Merwede, Waal, kanal Bijlandsch, Boven Rijn, kanal Pannersdensch, Geldersche IJssel, Neder Rijn, Lek, kanal Amsterdam-Ren, Veerse Meer, kanal Šelda-Ren do ustja v Volkerak, Amer, Bergsche Maas, Meuse dolvodno od Venla, Gooimeer, Europort, Calandkanaal (vzhodno od pristanišča Beneluks), Hartelkanaal

Avstrija

Donava: od nemške meje do slovaške meje

Inn: od ustja do elektrarne Passau-Ingling

Traun: od ustja do km 1,80

Enns: od ustja do km 2,70

March: do km 6,00

Poljska

Reka Biebrza od izliva Augustowskega kanala do izliva v reko Narwia

Reka Brda od povezave z Bydgoškim kanalom v Bydgoszczu do izliva v reko Vislo

Reka Bug od izliva reke Muchawiec do izliva reke Narwia

Jezero Dąbie do meje z notranjimi morskimi vodami

Augustowski kanal od povezave z reko Biebrzo do državne meje, skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala

Bartnicki kanal od jezera Ruda Woda do jezera Bartężek, skupaj z jezerom Bartężek

Bydgoški kanal

Elbląski kanal od jezera Druzno do jezera Jeziorak in jezera Szeląg Wielki, skupaj s temi jezeri in jezeri vzdolž kanala, ter stranski kanal v smeri Zalewa od jezera Jeziorak do jezera Ewingi, vključno s tem jezerom

Gliwicki kanal skupaj s kanalom Kędzierzyński

Jagielloński kanal od povezave z reko Elbląg do reke Nogat

Łączański kanal

Ślesiński kanal skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala, in jezero Gopło

Żerański kanal

Reka Martwa Visla od reke Visle v Przegalinu do meje z notranjimi morskimi vodami

Reka Narew od izliva reke Biebrza do izliva reke Visle, skupaj z jezerom Zegrzyński

Reka Nogat od reke Visle do izliva v laguno Visle

Reka Noteć (zgornji tok) od jezera Gopło do povezave z Górnonoteckim kanalom in Górnonotecki kanal ter reka Noteć (spodnji tok) od povezave z Bydgoškim kanalom do izliva v reko Warto

Nysa Łużycka od Gubina do izliva v reko Odro

Reka Odra od mesta Racibórz do povezave z vzhodno Odro, ki postane reka Regalica od prekopa Klucz-Ustowo, skupaj s to reko in njenimi rokavi do jezera Dąbie, kakor tudi rokav reke Odre od zapornice Opatowice do zapornice v Wrocławu

Zahodna Odra od jezu v Widuchowi (km 704,1 reke Odre) do meje z notranjimi morskimi vodami, skupaj z rokavi in prekopom Klucz-Ustowo, ki povezuje Vzhodno in Zahodno Odro

Reka Parnica in prekop Parnicki od Zahodne Odre do meje z notranjimi morskimi vodami

Reka Pisa od jezera Roś do izliva reke Narew

Reka Szkarpawa od reke Visle do izliva v laguno Visle

Reka Warta od Ślesińskega jezera do izliva reke Odre

Omrežje Wielkie Jeziora Mazurskie, ki obsega jezera, povezana z rekami in kanali, ki predstavljajo glavno povezavo od jezera Roś (vključno z njim) v Piszi do Węgorzewskega kanala (vključno s kanalom) v Węgorzewu, skupaj z jezeri: Seksty, Mikołajskie, Tałty, Tałtowisko, Kotek, Szymon, Szymoneckie, Jagodne, Boczne, Tajty, Kisajno, Dargin, Łabap, Kirsajty in Święcajty, skupaj s Giżyckim kanalom in Niegocińskim kanalom ter kanalom Piękna Góra, in stranska pot jezera Ryńskie (vključno z njim) v Rynu do jezera Nidzkie (do km 3, kar ustvarja mejo z naravnim rezervatom „jezero Nidzkie“), skupaj z jezeri: Bełdany, Guzianka Mała in Guzianka Wielka

Reka Visla od izliva reke Przemsza do povezave s Lączańskim kanalom, kakor tudi od izliva tega kanala v Skawino do izliva Visle v Gdanski zaliv, z izjemo Włocławskega zbiralnika

Romunija

Donava: od srbsko-romunske meje (km 1 075) do Črnega morja vzdolž kanala Sulina.

Kanal Donava–Črno morje (64,410 km dolžine): od stičišča z reko Donavo na km 299,300 Donave pri kraju Cernavodă (oziroma km 64,410 kanala) do pristanišča Konstanca jug – Agigea (km 0 kanala)

kanal Poarta Albă–Midia Năvodari (34,600 km dolžine): od stičišča s kanalom Donava–Črno morje na km 29,410 pri kraju Poarta Albă (oz. km 27,500 kanala) do pristanišča Midia (km 0 kanala)

Slovaška

Donava: od rkm 1 880,26 do rkm 1 708,20

Donavski kanal: od rkm 1 851,75 do rkm 1 811,00

Reka Váh: od rkm 0,00 do rkm 70,00

Reka Morava: od rkm 0,00 do rkm 6,00

Reka Bodrog: od rkm 49,68 do rkm 64,85

Umetna jezera: Oravská Priehrada, Liptovská Mara, Zemplínska Šírava

Švedska

Jezero Mälaren

Saltsjön, pristanišči Stockholm in Värmdölandet

Območje zalivov jezera Mälaren v Stockholmu, pri krajih Norrström, Slussen in Hammarbyslussen, omejeno s celino in mostom Lidingöbron ter črto, ki poteka skozi obalno luč Elfviksgrund v smeri 135-315 stopinj; črto, ki povezuje Mellangårdsholmen in Högklevsudde v Baggensfjärdnu; Örsundet med Ingaröjem in Fågelbrolandetom; črto, ki poteka od Rönnäsudda skozi obalni luči Tegelhällan in Runö do Talatte na otoku Djurö; črto skozi Vindöström med otokoma Vindö in Värmdölandet; ter, razen tega, otoki na tem območju.

Kanal Södertälje in pristanišča v mestu Södertälje

Kanal Södertälje in pristanišča v mestu Södertälje, omejeni na severu z zapornico Södertälje in na jugu z zemljepisno širino vzporednika N 59°09′00″

Kanal Trollhätte, Göta älv in Nordre älv

Območje od vzporednika, ki poteka skozi svetilnik Bastungsgrunden v južnem delu jezera Vänern do mostu Älvsborg in reke Nordre älv do zemljepisne dolžine poldnevnika E 11°45′00″.

Kanal Göta

Na vzhodu od zapornice Mem do mostu Motala, vključno z jezerom Asplången, jezerom Roxen in jezerom Boren; na zahodu od poldnevnika, ki poteka skozi obalno luč Rödesund Norra Yttre pri Karlsborgu do zapornice Sjötorp, vključno s jezerskim sistemom, skozi katerega poteka kanal.

(1)	V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče drugje, je treba upoštevati člen 32 sporazuma Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II, str. 602).

„PRILOGA II

MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH V CONAH 1, 2, 3 IN 4

Za plovne objekte se uporabljajo tehnične zahteve iz standarda ES-TRIN 2021/1.