(1)

Prehod na nizkoogljično, bolj trajnostno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo v skladu s cilji trajnostnega razvoja je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Unija je leta 2016 podpisala Pariški sporazum (2). V točki (c) člena 2(1) Pariškega sporazuma je določen cilj okrepitve odziva na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se bodo finančni tokovi ujemali z usmerjenostjo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe.

(2)

Komisija je ob priznavanju tega izziva decembra 2019 predstavila evropski zeleni dogovor (3). Zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je Unijo preobraziti v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki od leta 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Ta cilj zahteva, da se vlagateljem v zvezi z njihovimi naložbami da jasen signal, naj se izogibajo nasedlim naložbam in povečajo trajnostno financiranje.

(3)

Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“ (4) o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Ocena učinka, na kateri temeljijo naknadne zakonodajne pobude, objavljena maja 2018 (5), je pokazala potrebo po pojasnitvi, da bi moralo upoštevanje dejavnikov trajnostnosti spadati med obveznosti, ki jih imajo investicijska podjetja do strank in potencialnih strank. Zato bi morala investicijska podjetja redno obravnavati ne le vsa relevantna finančna tveganja, ampak tudi vsa relevantna tveganja glede trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki bi lahko, kadar se pojavijo, dejansko ali potencialno bistveno negativno vplivala na vrednost naložbe. Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 (7) se ne sklicuje izrecno na tveganja glede trajnostnosti. Zato in za zagotovitev, da se notranji postopki in organizacijske ureditve pravilno izvajajo in upoštevajo, je treba pojasniti, da bi morali procesi, sistemi in notranji nadzor investicijskih podjetij odražati tveganja glede trajnostnosti ter da so za analizo teh tveganj potrebne tehnične zmogljivosti in znanje.

(4)

Da bi ohranili visok standard zaščite vlagateljev, bi morala investicijska podjetja pri določanju vrst nasprotij interesov, ki bi lahko škodovala interesom stranke ali potencialne stranke, vključiti tiste vrste nasprotij interesov, ki izhajajo iz vključitve preferenc stranke glede trajnostnosti. Investicijska podjetja bi morala imeti možnost, da za obstoječe stranke, za katere je že bila opravljena presoja primernosti, individualne preference stranke glede trajnostnosti določijo ob naslednji redni posodobitvi obstoječe presoje primernosti.

(5)

Investicijskim podjetjem, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje in upravljanje portfeljev, bi moralo biti omogočeno, da svojim strankam in potencialnim strankam priporočajo primerne finančne instrumente, in bi zato morala imeti možnost postavljati vprašanja, da lahko določijo individualne preference strank glede trajnostnosti. V skladu z obveznostjo investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu svojih strank, bi morala priporočila strankam in potencialnim strankam odražati tako finančne cilje kot morebitne preference glede trajnostnosti, ki jih izrazijo te stranke. Zato je treba pojasniti, da bi morala imeti investicijska podjetja vzpostavljene ustrezne ureditve, s katerimi bi zagotovila, da vključitev dejavnikov trajnostnosti v svetovalni postopek in upravljanje portfeljev ne privede do praks zavajajočega prodajanja ali napačnega prikazovanja finančnih instrumentov ali strategij kot skladnih s preferencami glede trajnostnosti, kadar niso. Da bi se preprečile takšne prakse ali napačno prikazovanje, bi morala investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, najprej oceniti druge investicijske cilje, časovni okvir za vlaganje in individualne okoliščine stranke ali potencialne stranke, preden se pri njej pozanimajo o morebitnih preferencah glede trajnostnosti.

(6)

Doslej razviti finančni instrumenti so različno ambiciozni glede trajnostnosti. Da bi strankam in potencialnim strankam omogočili, da razumejo te različne stopnje trajnostnosti in sprejmejo informirane naložbene odločitve v smislu trajnostnosti, bi morala investicijska podjetja, ki opravljajo storitve investicijskega svetovanja in upravljanja portfeljev, pojasniti razliko med finančnimi instrumenti, ki v celoti ali deloma sledijo cilju trajnostnih naložb v gospodarske dejavnosti, ki se lahko štejejo za okoljsko trajnostne v skladu z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (8), trajnostnih naložb, kot so opredeljene v členu 2(17) Uredbe (EU) 2019/2088, in naložb v finančne instrumente, ki upoštevajo glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti ter bi lahko bili primerni, da se priporočijo kot instrumenti, ki ustrezajo individualnim preferencam strank glede trajnostnosti, na eni strani, ter drugimi finančnimi instrumenti brez teh posebnih lastnosti, ki se ne bi smeli priporočati strankam ali potencialnim strankam, ki imajo individualne preference glede trajnostnosti.

(7)

Treba je obravnavati pomisleke glede „lažnega zelenega oglaševanja“ (greenwashing), ki je zlasti praksa pridobivanja nepoštene konkurenčne prednosti s priporočanjem finančnega instrumenta kot okolju prijaznega ali trajnostnega, čeprav ta finančni instrument dejansko ne dosega osnovnih okoljskih ali drugih standardov, povezanih s trajnostnostjo. Da se preprečita zavajajoče prodajanje in lažno zeleno oglaševanje, investicijska podjetja ne bi smela priporočati finančnih instrumentov kot instrumentov, ki ustrezajo individualnim preferencam glede trajnostnosti, ali se odločati za trgovanje z njimi, kadar ti instrumenti ne ustrezajo tem preferencam. Investicijska podjetja bi morala svojim strankam ali potencialnim strankam pojasniti razloge, zaradi katerih tega niso storila, in voditi evidenco o teh razlogih.

(8)

Treba je pojasniti, da lahko investicijska podjetja finančne instrumente, ki ne ustrezajo individualnim preferencam glede trajnostnosti, še vedno priporočajo, vendar ne kot instrumente, ki ustrezajo individualnim preferencam glede trajnostnosti. Da se omogočijo nadaljnja priporočila strankam ali potencialnim strankam, bi morala stranka, kadar finančni instrumenti ne ustrezajo njenim preferencam glede trajnostnosti, imeti možnost prilagoditi informacije o svojih preferencah glede trajnostnosti. Da se preprečita zavajajoče prodajanje in lažno zeleno oglaševanje, bi morala investicijska podjetja voditi evidenco o odločitvi stranke in o njenem pojasnilu za prilagoditev.

(9)

Delegirano uredbo (EU) 2017/565 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Pristojnim organom in investicijskim podjetjem bi bilo treba dati dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam iz te uredbe. Njeno uporabo bi bilo zato treba odložiti –

(1)

Člen 1(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/565 (2) vsebuje napake, saj zahteva uporabo člena 59(4), člena 60 in poglavja IV navedene uredbe namesto člena 64(4), člena 65 in poglavja VIII.

(2)

Več navzkrižnih sklicev v Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2017/565 vsebuje napake, in sicer v oddelkih „Ocena stranke“, „Obdelava naročil“, „Naročila strank in posli“, „Poročanje strankam“, „Komunikacija s strankami“ in „Organizacijske zahteve“.

(3)

Delegirano uredbo (EU) 2017/565 bi bilo zato treba ustrezno popraviti –

(1)

Prehod na nizkoogljično, bolj trajnostno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo v skladu s cilji trajnostnega razvoja je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Evropska unija je leta 2016 podpisala Pariški sporazum (2). V točki (c) člena 2(1) Pariškega sporazuma je določen cilj okrepitve odziva na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se bodo finančni tokovi ujemali z usmerjenostjo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe.

(2)

Komisija je ob priznavanju tega izziva decembra 2019 predstavila evropski zeleni dogovor (3). Zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je Unijo preobraziti v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki od leta 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Ta cilj zahteva, da se vlagateljem v zvezi z njihovimi naložbami da jasen signal, naj se izogibajo nasedlim naložbam in povečajo trajnostno financiranje.

(3)

Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“ (4) o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Ocena učinka, na kateri temeljijo naknadne zakonodajne pobude, objavljena maja 2018 (5), je pokazala potrebo po pojasnitvi, da bi morali upravljavci alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: UAIS) v okviru obveznosti, ki jih imajo do vlagateljev, upoštevati dejavnike trajnostnosti. Zato bi morali UAIS redno ocenjevati ne le vsa relevantna finančna tveganja, ampak tudi vsa relevantna tveganja glede trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki bi lahko, kadar se pojavijo, dejansko ali potencialno bistveno negativno vplivala na vrednost naložbe. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 231/2013 (7) se ne sklicuje izrecno na tveganja glede trajnostnosti. Zato in za zagotovitev, da se notranji postopki in organizacijske ureditve pravilno izvajajo in upoštevajo, je treba pojasniti, da postopki, sistemi in notranje kontrole UAIS odražajo tveganja glede trajnostnosti ter da so za analizo teh tveganj potrebne tehnične zmogljivosti in znanje.

(4)

V skladu z Uredbo (EU) 2019/2088 morajo UAIS, ki so obvezani upoštevati glavne škodljive vplive naložbenih odločitev na dejavnike trajnostnosti ali te upoštevajo prostovoljno, razkriti, kako se ti glavni škodljivi vplivi upoštevajo v njihovih politikah primerne skrbnosti. Za zagotovitev skladnosti med Uredbo (EU) 2019/2088 in Delegirano uredbo (EU) št. 231/2013 bi se morala ta obveznost odražati v Delegirani uredbi (EU) št. 231/2013.

(5)

Da bi ohranili visok standard zaščite vlagateljev, bi morali UAIS pri ugotavljanju vrst nasprotij interesov, ki bi lahko škodovala interesom AIS, upoštevati tudi nasprotja interesov, ki bi lahko nastala zaradi vključevanja tveganj glede trajnostnosti v njihove postopke, sisteme in notranje kontrole. Med temi nasprotji so lahko nasprotja, ki izhajajo iz prejemkov ali osebnih poslov zadevnih uslužbencev, nasprotja interesov, ki bi lahko privedla do lažnega zelenega oglaševanja, zavajajočega prodajanja ali napačnega prikazovanja naložbenih strategij, in nasprotja interesov med različnimi AIS, ki jih upravlja isti UAIS.

(6)

Delegirano uredbo (EU) št. 231/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Pristojnim organom in UAIS bi bilo treba dati dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam iz te uredbe. Njeno uporabo bi bilo zato treba odložiti –

(1)

Prehod na nizkoogljično, bolj trajnostno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo v skladu s cilji trajnostnega razvoja je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Unija je leta 2016 podpisala Pariški sporazum (2). V točki (c) člena 2(1) Pariškega sporazuma je določen cilj okrepitve odziva na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se bodo finančni tokovi ujemali z usmerjenostjo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe.

(2)

Komisija je ob priznavanju tega izziva decembra 2019 predstavila evropski zeleni dogovor (3). Zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je Unijo preobraziti v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki leta 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. To zahteva tudi, da se vlagateljem ponudijo jasni, dolgoročni signali za izogibanje nasedlim naložbam in povečanje trajnostnega financiranja.

(3)

Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“ (4) o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Ocena učinka, na kateri temeljijo naknadne zakonodajne pobude, objavljena maja 2018 (5), je pokazala potrebo po pojasnitvi, da bi morale zavarovalnice in pozavarovalnice v okviru obveznosti, ki jih imajo do imetnikov polic, upoštevati dejavnike trajnostnosti. Zato bi morale zavarovalnice in pozavarovalnice redno ocenjevati ne le vsa relevantna finančna tveganja, ampak tudi vsa relevantna tveganja glede trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki bi lahko, kadar se pojavijo, dejansko ali potencialno bistveno negativno vplivala na vrednost naložbe ali obveznosti. Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 (7) se ne sklicuje izrecno na tveganja glede trajnostnosti. Zato in za zagotovitev, da se sistem upravljanja ustrezno izvaja in upošteva, je treba pojasniti, da bi morala sistem upravljanja zavarovalnic in pozavarovalnic ter ocena skupnih potreb teh podjetij po solventnosti odražati tveganja glede trajnostnosti.

(4)

Zavarovalnice, ki razkrijejo glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, bi morale tudi prilagoditi svoje postopke, sisteme in notranje kontrole ob upoštevanju teh razkritij.

(5)

Glede na prizadevanja Komisije zagotoviti, da se podnebna in okoljska tveganja upravljajo in vključijo v finančni sistem, ter pomen politik prejemkov pri zagotavljanju, da osebje zavarovalnic in pozavarovalnic učinkovito upravlja tveganja, ki se ugotovijo s sistemom upravljanja tveganj, bi morale politike prejemkov zavarovalnic in pozavarovalnic vsebovati informacije o tem, kako te politike upoštevajo vključevanje tveganj glede trajnostnosti v sistem upravljanja tveganja.

(6)

Načelo preudarne osebe iz člena 132 Direktive 2009/138/ES zahteva, da zavarovalnice in pozavarovalnice vlagajo samo v sredstva, katerih tveganja lahko ustrezno opredelijo, izmerijo, spremljajo, upravljajo, nadzirajo in o njih poročajo. Za zagotovitev, da zavarovalnice in pozavarovalnice učinkovito upravljajo podnebna in okoljska tveganja, bi bilo treba pri izvajanju načela preudarne osebe upoštevati tveganja glede trajnostnosti, naložbeni postopki zavarovalnic in pozavarovalnic pa bi morali odražati preference njihovih strank glede trajnostnosti, kot se upoštevajo v postopku odobritve produkta.

(7)

Delegirano uredbo (EU) 2015/35 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Nadzornim organom, zavarovalnicam in pozavarovalnicam bi bilo treba dati dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam iz te uredbe. Njeno uporabo bi bilo zato treba odložiti –

(1)

Prehod na nizkoogljično, bolj trajnostno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo v skladu s cilji trajnostnega razvoja je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Unija je leta 2016 podpisala Pariški sporazum (2). V točki (c) člena 2(1) Pariškega sporazuma je določen cilj okrepitve odziva na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se bodo finančni tokovi ujemali z usmerjenostjo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe.

(2)

Komisija je ob priznavanju tega izziva decembra 2019 predstavila evropski zeleni dogovor (3). Zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je Unijo preobraziti v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki od leta 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Ta cilj zahteva, da se vlagateljem v zvezi z njihovimi naložbami da jasen signal, naj se izogibajo nasedlim naložbam in povečajo trajnostno financiranje.

(3)

Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“ (4) o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast.

(4)

Ustrezno izvajanje akcijskega načrta spodbuja povpraševanje vlagateljev po trajnostnih naložbah. Zato je treba pojasniti, da bi bilo treba v zahtevah glede upravljanja produktov iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2358 (5) upoštevati dejavnike trajnostnosti in cilje v zvezi s trajnostnostjo.

(5)

Zavarovalnice in zavarovalni posredniki, ki pripravljajo zavarovalne produkte, bi morali dejavnike trajnostnosti upoštevati v postopku odobritve produkta za vsak zavarovalni produkt, v drugih ureditvah za upravljanje in nadzor produktov pa za vsak zavarovalni produkt, ki naj bi se distribuiral strankam, ki se zanimajo za zavarovalne produkte s profilom, povezanim s trajnostnostjo.

(6)

Glede na to, da bi bilo treba ciljni trg določiti na dovolj podrobni ravni, splošna izjava, da ima zavarovalni produkt profil, povezan s trajnostnostjo, ne bi smela zadostovati. Namesto tega bi morali zavarovalnice in zavarovalni posredniki, ki pripravljajo zavarovalni produkt, določiti, kateri skupini strank s posebnimi cilji v zvezi trajnostnostjo naj se distribuira zavarovalni produkt.

(7)

Za zagotovitev, da ostanejo zavarovalni produkti z dejavniki trajnostnosti lahko dostopni tudi za stranke, ki nimajo preferenc glede trajnostnosti, se od zavarovalnic in zavarovalnih posrednikov, ki pripravljajo zavarovalne produkte, ne bi smelo zahtevati, da opredelijo skupine strank, s potrebami, značilnostmi in cilji katerih zavarovalni produkt z dejavniki trajnostnosti ni združljiv.

(8)

Dejavniki trajnostnosti zavarovalnega produkta bi morali biti predstavljeni na pregleden način, da se distributerjem zavarovalnih produktov omogoči zagotavljanje ustreznih informacij strankam in potencialnim strankam.

(9)

Ocena učinka, na kateri temeljijo naknadne zakonodajne pobude, objavljena maja 2018 (6), je pokazala potrebo po pojasnitvi, da bi morali zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, v okviru obveznosti, ki jih imajo do strank ali potencialnih strank, upoštevati dejavnike trajnostnosti.

(10)

Da bi ohranili visok standard zaščite vlagateljev, bi morali zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, pri določanju vrst nasprotij interesov, ki bi lahko škodovala interesom stranke ali potencialne stranke, vključiti tiste vrste nasprotij interesov, ki izhajajo iz vključitve preferenc stranke glede trajnostnosti. Zavarovalni posredniki in zavarovalnice bi morali imeti možnost, da za obstoječe stranke, za katere je že bila opravljena presoja primernosti, individualne preference stranke glede trajnostnosti določijo ob naslednji redni posodobitvi obstoječe presoje primernosti.

(11)

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki svetujejo o zavarovalnih naložbenih produktih, bi morali imeti možnost strankam ali potencialnim strankam priporočiti primerne zavarovalne naložbene produkte in bi morali zato imeti možnost zastavljati ustrezna vprašanja, da lahko določijo individualne preference stranke glede trajnostnosti. V skladu z obveznostjo izvajanja dejavnosti distribucije v najboljšem interesu strank bi morala priporočila strankam in potencialnim strankam odražati tako finančne cilje kot morebitne preference glede trajnostnosti, ki jih izrazijo te stranke. Zato je treba pojasniti, da vključitev dejavnikov trajnostnosti v svetovalni postopek ne sme privesti do praks zavajajočega prodajanja ali napačnega prikazovanja zavarovalnih naložbenih produktov kot skladnih s preferencami glede trajnostnosti, kadar niso. Da bi se preprečile takšne prakse ali napačno prikazovanje, bi morali zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki svetujejo o zavarovalnih naložbenih produktih, najprej oceniti druge investicijske cilje in individualne okoliščine stranke ali potencialne stranke, preden se pri njej pozanimajo o morebitnih preferencah glede trajnostnosti.

(12)

Doslej razviti zavarovalni naložbeni produkti so različno ambiciozni glede trajnostnosti. Da bi strankam in potencialnim strankam omogočili, da razumejo različne stopnje trajnostnosti in sprejmejo informirane naložbene odločitve v smislu trajnostnosti, bi morali zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, pojasniti razliko med zavarovalnimi naložbenimi produkti, ki v celoti ali deloma sledijo cilju trajnostnih naložb v gospodarske dejavnosti, ki se lahko štejejo za okoljsko trajnostne v skladu z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (7), trajnostnih naložb, kot so opredeljene v členu 2(17) Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (8), in naložb v zavarovalne naložbene produkte, ki upoštevajo glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti ter bi lahko bili primerni, da se priporočijo kot instrumenti, ki ustrezajo individualnim preferencam strank glede trajnostnosti, na eni strani, ter drugimi zavarovalnimi naložbenimi produkti brez teh posebnih lastnosti, ki se ne bi smeli priporočati strankam ali potencialnim strankam, ki imajo individualne preference glede trajnostnosti.

(13)

Treba je obravnavati pomisleke glede „lažnega zelenega oglaševanja“ (greenwashing), ki je zlasti praksa pridobivanja nepoštene konkurenčne prednosti s priporočanjem zavarovalnega naložbenega produkta kot okolju prijaznega ali trajnostnega, čeprav ta zavarovalni naložbeni produkt dejansko ne dosega osnovnih okoljskih ali drugih standardov, povezanih s trajnostnostjo. Da se preprečita zavajajoče prodajanje in lažno zeleno oglaševanje, zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, ne bi smeli priporočati zavarovalnih naložbenih produktov kot produktov, ki ustrezajo individualnim preferencam glede trajnostnosti, kadar ti produkti ne ustrezajo tem preferencam. Zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, bi morali svojim strankam ali potencialnim strankam pojasniti razloge, zaradi katerih tega niso storili, in voditi evidenco o teh razlogih.

(14)

Treba je pojasniti, da lahko zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, zavarovalne naložbene produkte, ki ne ustrezajo individualnim preferencam glede trajnostnosti, še vedno priporočajo, vendar ne kot produkte, ki ustrezajo individualnim preferencam glede trajnostnosti. Da se omogočijo nadaljnja priporočila strankam ali potencialnim strankam, bi morala stranka, kadar zavarovalni naložbeni produkti ne ustrezajo njenim preferencam glede trajnostnosti, imeti možnost prilagoditi informacije o svojih preferencah glede trajnostnosti. Da se preprečita zavajajoče prodajanje in lažno zeleno oglaševanje, bi morali zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, voditi evidenco o odločitvi stranke in o njenem pojasnilu za prilagoditev.

(15)

Določbe te uredbe so tesno povezane med seboj in z določbami Uredbe (EU) 2019/2088, saj vzpostavljajo celovit sistem razkrivanja vidikov trajnostnosti. Da se zagotovi skladna razlaga in uporaba teh določb ter poskrbi, da se udeležencem na trgu, pristojnim organom in vlagateljem omogočita celovito razumevanje in lahek dostop do njih, je zaželeno, da se vključijo v en sam pravni akt.

(16)

Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/2358 in (EU) 2017/2359 (9) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Pristojnim organom, zavarovalnim posrednikom in zavarovalnicam bi bilo treba dati dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam iz te uredbe. Njeno uporabo bi bilo zato treba odložiti –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Madžarske za registracijo imena „Őrségi tökmagolaj“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Őrségi tökmagolaj“ registrirati –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Madžarske za registracijo imena „Tuzséri alma“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Tuzséri alma“ registrirati –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Pera Mantovana“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 134/98 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Italije za registracijo imena „Olio di Roma“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Olio di Roma“ registrirati –

(1)

Komisija je preučila vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Iaşi“, ki jo je Romunija poslala v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Komisija je vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda objavila v Uradnem listu Evropske unije, kot zahteva člen 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (2).

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Spremembe specifikacije proizvoda bi bilo zato treba odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

V skladu s členom 97(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija preučila vlogo Hrvaške za registracijo imena „Muškat momjanski/Moscato di Momiano“ in jo objavila v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

V skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba ime „Muškat momjanski/Moscato di Momiano“ zaščititi in vnesti v register iz člena 104 navedene uredbe.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Komisija je preučila vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Coteaux du Libron“, ki jo je Francija poslala v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ta sprememba vključuje spremembo imena „Coteaux du Libron“ v „Coteaux de Béziers“.

(2)

Komisija je objavila vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda v Uradnem listu Evropske unije, kot zahteva člen 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (2).

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Spremembo specifikacije proizvoda bi bilo zato treba odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 v povezavi s členom 15(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/33.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Komisija je v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) preučila zahtevo Nemčije z dne 7. junija 2019 za registracijo geografske označbe „Bayerischer Bärwurz“.

(2)

Uredba (EU) 2019/787, ki nadomešča Uredbo (ES) št. 110/2008, je začela veljati 25. maja 2019. V skladu s členom 49(1) navedene uredbe se poglavje III Uredbe (ES) št. 110/2008 o geografskih označbah razveljavi z učinkom od 8. junija 2019.

(3)

Ker je Komisija ugotovila, da je zahteva skladna z Uredbo (ES) št. 110/2008, je glavne specifikacije tehnične dokumentacije v skladu s členom 17(6) navedene uredbe in prvim pododstavkom člena 50(4) Uredbe (EU) 2019/787 objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(4)

Komisija v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) 2019/787 ni prejela nobenega obvestila o ugovoru.

(5)

Zato bi bilo treba ime „Bayerischer Bärwurz“ registrirati kot geografsko označbo –

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 599/2009 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini od 0 EUR do 198 EUR na tono na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, ki so se takrat uvrščali pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209820), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009120), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009920), ex 2710 19 41 (oznaka TARIC 2710194120), 3824 90 91, ex 3824 90 97 (oznaka TARIC 3824 90 97 87), s poreklom iz Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA ali zadevna država). Za protidampinško dajatev, uvedeno z navedeno uredbo, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotni ukrepi. Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 444/2011 (3) po preiskavi proti izogibanju dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 599/2009, razširil na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, razen za izdelke, ki jih proizvajata družbi BIOX Corporation, Oakville, in Rothsay Biodiesel, Guelph, obe s sedežem v Ontariu v Kanadi. Z isto uredbo je dokončno protidampinško dajatev, ki je bila uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 599/2009, razširil tudi na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA.

(3)

Evropska komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1518 (4) po pregledu zaradi izteka ukrepov (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepov) ponovno uvedla dokončne protidampinške ukrepe za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA.

(4)

Poleg tega je bila z Uredbo (EU) 2015/1518, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2016/676 (5), dokončna protidampinška dajatev tudi razširjena na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, razen za izdelke, ki jih proizvajajo družba BIOX Corporation, Oakville, in družba Rothsay Biodiesel, Guelph, obe s sedežem v Ontariu v Kanadi, ter družba DSM Nutritional Products Canada Inc., Dartmouth, Nova Scotia, Kanada. Z isto uredbo je Evropska komisija dokončno protidampinško dajatev razširila tudi na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA.

(5)

Zdaj veljavne protidampinške dajatve so fiksni zneski, ki znašajo od 0 EUR na tono do 198 EUR na tono na uvoz od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, 115,6 EUR na tono na uvoz iz nevzorčenih sodelujočih družb in 172,2 EUR na tono za uvoz iz vseh drugih družb.

(6)

Poleg tega je bila Uredba (EU) 2015/1518 spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1598 (6), tako da je bilo družbam, ki v obdobju prvotne preiskave niso izvažale biodizla, omogočeno, da zahtevajo pregled, ali zanje lahko velja stopnja dajatve, uvedena za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec.

(7)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1121 (7) je bila Uredba (EU) 2015/1518 na podlagi zahtevka za status novega proizvajalca izvoznika spremenjena tako, da je bila v Prilogo I dodana ameriška družba Organic Technologies, Coshocton (Ohio), za katero zato velja tehtana povprečna dajatev v višini 115,6 EUR na tono, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec.

(8)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (8) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Zahtevek za pregled je 11. junija 2020 vložil Evropski odbor za biodizel (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje biodizla v Uniji. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

(10)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 14. septembra 2020 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz ZDA na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (9) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(11)

Istega dne je Komisija začela ločen pregled zaradi izteka protisubvencijskih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA (10).

(12)

Kanadska vlada je podala pripombe v zvezi s tem začetkom in navedla, da bi bilo treba v primeru ohranitve ukrepov ohraniti izvzetje, odobreno trem kanadskim proizvajalcem biodizla. Izvzetje je bilo ohranjeno v členu 2 te uredbe.

(13)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga zajema obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, zajema obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(14)

Ta zadeva se je začela 14. septembra 2020, tj. v prehodnem obdobju, dogovorjenem med Združenim kraljestvom in EU, v katerem je za Združeno kraljestvo še naprej veljalo pravo Unije. To obdobje se je končalo 31. decembra 2020. Posledično družbe in združenja iz Združenega kraljestva od 1. januarja 2021 ne izpolnjujejo več pogojev za zainteresirane strani v tem postopku.

(15)

Komisija je 15. januarja 2021 z obvestilom k spisu (11) gospodarske subjekte iz Združenega kraljestva, ki so menili, da bodo še vedno izpolnjevali pogoje za zainteresirane strani, pozvala, naj se ji javijo. Družbi BP OIL International Limited in Argent Energy sta zaprosili, naj se še naprej štejeta za zainteresirani strani, pri čemer jima je bila ta pravica odobrena na podlagi predloženih dokazov. Zlasti sta obe družbi zagotovili dokaz o obstoju povezanih subjektov v zadevni skupini, ki je dejavna na trgu Unije. Po drugi strani je bila matična družba Valero Energy Limited iz Združenega kraljestva nadomeščena z njenim irskim odvisnim podjetjem Valero Energy Limited Ireland, saj je slednje podjetje dejavno na trgu Unije.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v ZDA in organe ZDA, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in jih povabila k sodelovanju.

(17)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Prejetih ni bilo nobenih zahtev za zaslišanje.

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda uporabila vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(19)

Komisija je 14. septembra 2020 zainteresirane strani obvestila o začasnem vzorcu proizvajalcev Unije v skladu z oddelkom 5.4 obvestila o začetku. Vzorec je izbrala na podlagi velikosti proizvodnje in obsega prodaje podobnega izdelka v letu 2019 ter geografske lokacije proizvajalcev podobnega izdelka. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 17,5 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji, vzorec pa je zagotavljal tudi dobro geografsko razpršenost. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. V roku sedmih dni od obvestila o začasnem vzorcu proizvajalcev Unije ni prejela nobenih pripomb.

(20)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(21)

Zahtevane informacije je predložil samo en nepovezani uvoznik, družba Shell Trading Rotterdam BV, zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(22)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz ZDA pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je organe zadevne države pozvala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(23)

Ob začetku je bil izvod vprašalnika na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino.

(24)

Javili so se trije proizvajalci izvozniki iz ZDA in izrazili pripravljenost za sodelovanje s Komisijo pri preiskavi. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. V skladu s tem so bile vse tri družbe, ki so se javile, pozvane, naj izpolnijo vprašalnik in ga v določenem roku pošljejo Komisiji.

(25)

Ena od teh treh družb je 15. oktobra 2020 Komisijo po elektronski pošti obvestila, da ne bo več sodelovala. Poleg tega nobena od drugih dveh družb ni izpolnila vprašalnika in s tem predložila zahtevanih informacij v zahtevanem roku.

(26)

Komisija je 10. novembra 2020 poslala dopis, s katerim je vse tri družbe obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe in da bodo ugotovitve preiskave temeljile na razpoložljivih dejstvih. O tej nameri je obvestila tudi organe ZDA. Rok za predložitev pripomb na dopis je bil 17. november 2020. Prejela ni nobenih pripomb.

(27)

Ker nobeden od treh proizvajalcev izvoznikov iz ZDA ni sodeloval v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, je bilo sklenjeno, da se uporabijo določbe člena 18 osnovne uredbe in da bodo ugotovitve temeljile na razpoložljivih dejstvih.

(28)

Ob začetku je bil izvod vprašalnika na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino.

(29)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in en nepovezan uvoznik Unije.

(30)

Zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah in različnih tretjih državah, Komisija ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe. Komisija je namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitve v skladu z obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (12). Na daljavo je izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb/strani:

(31)

Komisija je 21. maja 2021 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z razkritjem.

(32)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje.

(33)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, in sicer monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinsko plinsko olje, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znani kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209829), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009129), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009929), ex 2710 19 43 (oznaka TARIC 2710194329), ex 2710 19 46 (oznaka TARIC 2710194629), ex 2710 19 47 (oznaka TARIC 2710194729), ex 2710 20 11 (oznaka TARIC 2710201129), ex 2710 20 16 (oznaka TARIC 2710201629), ex 3824 99 92 (oznaka TARIC 3824999212), ex 3826 00 10 (oznake TARIC 3826001029, 3826001059, 3826001099) in ex 3826 00 90 (oznaka TARIC 3826009019) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(34)

Biodizel je obnovljivo gorivo, proizvedeno iz različnejših surovin, tj. rastlinskih olj, kot so repično olje, sojino olje, palmovo olje in uporabljena olja za cvrtje, živalskih maščob ali biomase.

(35)

Biodizel se uporablja v prometnem sektorju, večinoma mešan z mineralnim dizelskim gorivom (tj. naftnim/konvencionalnim dizelskim gorivom) in zelo malo v čisti obliki (B100).

(36)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(37)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(38)

Švedska družba Preem AB in družba Valero Energy Ltd Ireland, proizvajalki goriva in kot taki uporabnici zadevnega izdelka, sta trdili, da sta biodizel iz metil estra maščobnih kislin (FAME) in biodizel iz rastlinskega olja, obdelanega z vodikom (HVO), dve različni vrsti biodizla in da bi bilo treba HVO izključiti iz sedanjega obsega izdelka. V uredbi o uvedbi začasnih ukrepov iz leta 2009 (13) so se vse vrste biodizla in mešanice biodizla štele za biodizelsko gorivo. FAME in HVO se lahko mešata z dizelskim gorivom, pri čemer je končna uporaba izdelka kljub nekaterim različnim fizikalnim lastnostim enaka, oba izdelka pa proizvaja industrija Unije. Poleg tega je bilo v pritožbi v prvotni preiskavi izrecno opredeljeno, da je dizelsko gorivo, proizvedeno iz HVO, del zadevnega izdelka, te trditve pa takrat ni izpodbijala nobena stran. Trditev je bila zato zavrnjena.

(39)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(40)

Zaradi nesodelovanja, kot je pojasnjeno v zgornjih uvodnih izjavah 25 do 27, ni bilo mogoče izvesti analize na podlagi preverjenih podatkov, ki jih predložijo proizvajalci ZDA.

(41)

Zato so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je zato uporabila naslednje vire informacij: zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov in nadaljnje podatke, ki jih je predložil vložnik, Eurostat, Global Trade Atlas (GTA) ter spletišči uprave ZDA za energetske informacije in ameriškega ministrstva za kmetijstvo.

(42)

Po uvedbi ukrepov leta 2009 se je uvoz biodizla iz ZDA v Unijo od leta 2013 zmanjšal na skoraj nič. V OPP (od 1. julija 2019 do 30. junija 2020) je bilo iz ZDA na primer uvoženih približno 156 ton. Ta količina predstavlja samo 0,04 % celotnega izvoza ZDA in še manjši delež potrošnje Unije. V skladu z navedenim je Komisija sklenila, da te majhne količine ne zagotavljajo zadostne podlage za nadaljevanje analize dampinga. Komisija se je zato pri preiskavi osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov.

(43)

Komisija je analizirala, ali je verjetno, da se bo damping v primeru izteka ukrepov ponovil. Analizirani so bili predvsem naslednji elementi: razmerje med cenami izdelka, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, in cenami izdelka, ki se proizvaja in prodaja v ZDA, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in cenami v ZDA, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji, neizkoriščene zmogljivosti ter prakse izogibanja in absorpcije.

(44)

Službe Komisije so za izračun domače prodajne cene biodizla v ZDA v OPP uporabile dva vira informacij: (i) informacije ameriškega ministrstva za kmetijstvo in (ii) informacije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov.

(45)

V zvezi z OPP so informacije, ki jih je predložilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo, pokazale domačo prodajno ceno franko tovarna 909,05 USD na tono. V skladu s povprečnim menjalnim tečajem v OPP (1 EUR = 1,105 USD) ta znesek ustreza domači prodajni ceni ZDA v višini 822,31 EUR na tono. To je podobno informacijam iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, v katerem je navedena domača prodajna cena 918,06 USD (820 EUR) na tono. Komisija je menila, da je primerno upoštevati domačo ceno ZDA, kot je bila določena (822,31 EUR) za analizo ponovitve.

(46)

Povprečna cena biodizla franko tovarna, ki so ga proizvajalci Unije prodajali v Uniji v OPP, je bila 771 EUR na tono, kot je prikazano v spodnji preglednici 1.

(47)

Če želijo proizvajalci ZDA ponovno vstopiti na trg Unije, bi morali izdelek prodajati po ceni, ki je podobna 771 EUR na tono ali nižja. Njihova končna cena bi morala vključevati tudi stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja ter obstoječo carino (6,5 %), ki velja za biodizel. Po podatkih, pridobljenih med preiskavo, bi to znašalo približno 92 EUR na tono. Komisija je ta znesek utemeljila na znesku (a) prevoza in tovora, kot ga je izračunal vložnik, in (b) carine (6,5 %), ki se uporablja za uvozno ceno biodizla iz ZDA, kot ga je izračunala Komisija po proučitvi javno dostopnih informacij, kot je Global Trade Atlas (GTA), ter ga zaokrožila na 106 EUR, da zajema tudi nekatere dodatne stroške po uvozu.

(48)

Če bi proizvajalci ZDA ponovno začeli izvažati v Unijo po konkurenčnih cenah, bi to najverjetneje morali storiti po ceni franko tovarna, nižji od 665 EUR na tono, ki bi bila nižja od njihove domače prodajne cene v ZDA, in torej po dampinških cenah.

(49)

Komisija je nadalje analizirala cenovni vzorec izvoza biodizla iz ZDA v tretje države v OPP.

(50)

Proučila je javno dostopne informacije, kot je Global Trade Atlas GTA, ter pridobila količine in vrednosti izvoza biodizla pod oznako HS 3826 00 za OPP. Izvozne količine (v tonah) v vse države (vključno z EU) znašajo 389 075 ton, od katerih je bilo v Unijo izvoženih 14 ton.

(51)

V spodnji preglednici je navedena primerjava povprečnih prodajnih cen v ameriških dolarjih na tono, ustrezno prilagojena na ceno franko tovarna (z odbitkom 82,52 USD na tono za notranji tovorni promet, kot je navedeno v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov), s povprečno domačo ceno v ZDA za šest držav (zunaj EU), v katere so ZDA izvozile več kot 0,1 % svojega celotnega izvoza v OPP.

Preglednica 1

Obseg izvoza ZDA in izvozne cene v OPP

(52)

Iz preglednice je razvidno, da proizvajalci ZDA v vseh šestih državah izvoznicah prodajajo po cenah, ki so od 5 % do 65 % nižje od njihovih domačih prodajnih cen. Poleg tega se izvozne cene med različnimi državami, v katere so ZDA v OPP najbolj izvažale, močno razlikujejo.

(53)

Iz nje je razvidno tudi, da so najvišje povprečne izvozne cene cene za države, kot sta Kanada in Norveška, v katere ZDA prodajo 92 % svojega celotnega izvoza. V zvezi s tem je v zahtevku navedeno, da je dražji „[…] biodizel, izvožen v Kanado, izdelan iz posebnih vrst surovin, ki so odpornejše proti nizkim temperaturam, kot je kanola, ali tudi HVO, ki ima odlične lastnosti v zvezi z mrazom […]“. Zato je te višje povprečne izvozne cene za ti dve državi mogoče pojasniti z višjo neto ceno surovin (na primer za kanolo).

(54)

Trg EU je privlačen trg za izvoz biodizla ZDA. Na podlagi podatkovne zbirke GTA iz zgornje uvodne izjave 49 je bila enostavna povprečna izvozna cena za vse namembne kraje v OPP (glej spodnjo uvodno izjavo 55) izračunana naknadno ob upoštevanju naslednjih elementov:

(55)

Komisija je ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih elementov izračunala povprečno izvozno ceno, ki znaša 682 USD na tono (617 EUR). Ta povprečna izvozna cena v višini 617 EUR je cena FOB, ki ji je treba prišteti stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja, da bi dobili ceno CIF. Ti stroški so bili v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov ocenjeni na približno 52 USD na tono (47 EUR).

(56)

Komisija meni, da je 47 EUR na tono razumen kazalnik za dodatne stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja za druge namembne kraje. Povprečna izvozna cena ZDA za tretje države je bila torej določena na 617 EUR (FOB), kar je, tudi če se dodajo stroški čezmorskega prevoza in zavarovanja ter obstoječa carina (6,5 %) (skupaj zaokroženi na 104 EUR na tono, da se pokrijejo tudi nekateri dodatni stroški po uvozu) iz ZDA v EU (skupaj približno 721 EUR), precej manj od cene franko tovarna industrije Unije, ki znaša 771 EUR na tono.

(57)

To torej kaže, da bi proizvajalci izvozniki iz ZDA lahko prodajali po ceni, nižji od 771 EUR na tono, da bi prodrli na trg Unije, in da bi to zanje pomenilo spodbudo za preusmeritev dela sedanjega izvoza v tretje države na trg Unije, saj ima privlačnejše cene kot trgi nekaterih drugih tretjih držav.

(58)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev ZDA je Komisija določila proizvodno zmogljivost ZDA na podlagi razpoložljivih informacij na spletišču uprave ZDA za energetske informacije.

(59)

Proizvajalci biodizla v ZDA morajo navedenemu organu (na letni oziroma mesečni ravni) poročati o obstoječi in načrtovani proizvodni zmogljivosti ter proizvodnji, vložku, zalogah in prodaji biodizla.

Na podlagi podatkov uprave za energetske informacije je zmogljivost proizvajalcev biodizla v ZDA v OPP znašala 8 412 000 ton.

(60)

Dejanska proizvodnja biodizla v ZDA je v OPP znašala 5 718 000 ton (podatki uprave za energetske informacije), kar ustreza 68-odstotni izkoriščenosti zmogljivosti in 32-odstotni neizkoriščeni zmogljivosti, tj. približno 2 694 000 ton. Ta znatna neizkoriščena zmogljivost proizvajalcev ZDA pomeni spodbudo za povečanje proizvodnje in prodajo biodizla na trgu Unije po dampinških cenah, zato bi se v primeru izteka ukrepov verjetno uporabila za oskrbo trga Unije. Proizvajalci ZDA lahko namreč zlahka povečajo svojo proizvodnjo in jo izvozijo v EU, kar bi jim prineslo gospodarsko korist, saj bi se zvišala stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, poleg tega pa bi se znižali stroški proizvodnje na enoto. Sprostitev neizkoriščene zmogljivosti ZDA na trg Unije bi imela znaten učinek, saj je že v OPP znašala skoraj 18 % potrošnje Unije.

(61)

Poleg tega je bila v OPP proizvodnja biodizla v ZDA (5 718 000 ton) manjša od potrošnje (5 934 000 ton). Posledično so ZDA uvozile več biodizla, kot so ga izvozile. V OPP je celotni uvoz znašal 629 000 ton, celotni izvoz pa 428 000 ton. A če se razpoložljiva proizvodna zmogljivost ni uporabila za zadostitev domačemu povpraševanju v obravnavanem obdobju, ni verjetno, da se bo navedena razpoložljiva proizvodna zmogljivost v prihodnosti uporabila za isti namen. Proizvodna zmogljivost ZDA, sporočena v OPP (8 412 000 ton, glej prejšnjo uvodno izjavo), je bila znatno večja od domače potrošnje. To pomeni, da bodo proizvajalci ZDA v primeru odprtja priložnosti na izvoznem trgu verjetno uporabili svojo neizkoriščeno zmogljivost za izvoz in ne za domačo potrošnjo.

(62)

Ni verjetno, da bi se neizkoriščena zmogljivost uporabila za povečanje izvoza v tretje države in ne v EU. Veliki trgi tretjih držav (Brazilija, Indonezija, Argentina, Kitajska, Tajska) so samozadostni v smislu domače proizvodnje biodizla, zato ZDA doslej kljub svoji neizkoriščeni zmogljivosti v te države niso veliko izvažale. Ni razloga za domnevo, da se bo to v prihodnosti spremenilo.

(63)

Zato je verjetno, da bi proizvajalci ZDA znaten del neizkoriščene zmogljivosti uporabili za dodatno prodajo v EU, ki je zelo privlačen trg, saj je največji na svetu s številnimi spodbudami za potrošnjo biodizla.

(64)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 1, je bilo ugotovljeno, da so se nekateri izognili protidampinškim ukrepom, uvedenim leta 2009, s pretovarjanjem prek Kanade in spremembo sestave mešanice. Obstoj takih praks kaže zanimanje nekaterih proizvajalcev ZDA za vstop na trg Unije tudi po uvedbi ukrepov in se zato šteje za znak privlačnosti trga Unije za proizvajalce biodizla iz ZDA.

(65)

Trg Unije je zelo privlačen, saj je največji trg na svetu, poleg tega pa obstajajo pomembne spodbude Unije in nacionalne spodbude za potrošnjo biodizla. Zato bi bil za proizvajalce ZDA zelo prikladen, saj bi lahko v celoti izkoristili svojo neizkoriščeno zmogljivost in nekaj izvoza preusmerili iz drugih manj dobičkonosnih tretjih držav na trg Unije.

(66)

Komisija je na podlagi preglednice iz uvodne izjave 51 sklenila, da proizvajalci ZDA na splošno prodajajo v tretje države po cenah, ki so nižje od njihovih domačih cen.

(67)

V zvezi s tem je Komisija ob upoštevanju znatne neizkoriščene zmogljivosti industrije ZDA ter privlačnosti trga Unije v smislu velikosti in prodajne cene, zlasti glede na raven cen izvoza ZDA v tretje države, in primerov preteklih praks izogibanja sklenila, da se bo dampinški uvoz iz ZDA v primeru izteka veljavnih ukrepov verjetno ponovil.

(68)

Glede na podatke, ki jih je predložil vložnik, je podobni izdelek v obravnavanem obdobju proizvajalo 49 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(69)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 14 milijonov ton. Komisija je to količino določila na podlagi informacij, ki jih je predložila industrija Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 17,5 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(70)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi informacij industrije in podatkovne zbirke Comext o podatkih o uvozu.

(71)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)  (14)

(72)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je potrošnja biodizla v Uniji, izračunana kot vsota uvoza biodizla in celotne prodaje industrije Unije na trgu EU, povečala za 22 %, tj. s 13,8 milijona ton leta 2017 na 16,9 milijona ton.

(73)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi informacij Eurostata (podatkovna zbirka Comext). Tržni delež uvoza je določila na podlagi podatkov o domači prodaji industrije Unije, ki jih je predložil vložnik, in podatkov o trgovini iz podatkovne zbirke Comext.

(74)

Uvoz iz zadevne države se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah), tržni delež in cene  (15)

(75)

Od uvedbe ukrepov leta 2009 se je uvoz iz ZDA praktično ustavil in je v OPP znašal le 156 ton (v primerjavi z več kot 1 137 000 tonami v obdobju prvotne preiskave).

(76)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom praktično ni bilo uvoza biodizla iz ZDA v Unijo, ki bi se lahko uporabil kot zanesljiva podlaga za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(77)

Zato je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(78)

Rezultat primerjave je bilo 6,4-odstotno nelojalno nižanje prodajnih cen.

(79)

V OPP je uvoz iz tretjih držav znašal 3 750 000 ton ali približno 22 % celotne potrošnje Unije. Glavni viri uvoza biodizla poleg ZDA so bili Argentina (24 % uvoza EU), Malezija (18 %), Singapur (13 %) in Indonezija (5 %).

(80)

(Skupni) obseg uvoza ter tržni delež in cene za uvoz biodizla iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav  (16)

(81)

Protidampinške dajatve na uvoz iz Argentine in Indonezije, tj. dveh glavnih držav izvoznic biodizla, so bile odpravljene leta 2018. Posledično se je uvoz iz tretjih držav leta 2018 povečal ter leta 2019 in v OPP ostal na ravni približno 3,8 milijona ton. Uvoz iz tretjih držav, razen ZDA, se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za 145 %. Poleg tega se je v obravnavanem obdobju njihov tržni delež povečal z 11 % na 22 %.

(82)

Kar zadeva cene, se razmere med državami razlikujejo.

(83)

V zvezi z Argentino, ki je glavni vir uvoza, je Komisija februarja 2019 uvedla dokončne protisubvencijske ukrepe za uvoz biodizla iz te države in hkrati sprejela sklep o sprejetju minimalnih cenovnih zavez osmih argentinskih proizvajalcev in argentinske zbornice za biogoriva (CARBIO). To je povzročilo znatno zvišanje cen v letu 2019 (za 14 % v primerjavi z letom 2018) in v OPP (za 17 % v primerjavi z letom 2018).

(84)

V zvezi z Indonezijo je Evropska komisija leta 2019 uvedla izravnalne dajatve na uvoz subvencioniranega biodizla iz Indonezije. Posledično se je leta 2020 uvoz iz Indonezije znatno zmanjšal.

(85)

Kar zadeva Indonezijo in Malezijo, so se cene zniževale. Hkrati so se cene za druge tretje države precej zviševale. Na splošno so se povprečne prodajne cene uvoza iz tretjih držav, razen ZDA, v obravnavanem obdobju zvišale za 11 %. To gibanje je skladno z gibanjem, ugotovljenim za uvoz iz zadevnih držav v zgornji preglednici 3. Gibanje cen pa se razlikuje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije iz spodnje preglednice 8. Cene vzorčenih proizvajalcev Unije so se zniževale v skladu z zniževanjem proizvodnih stroškov. Posledično se je razlika v cenah med izvozniki iz tretjih držav in vzorčenimi proizvajalci Unije zmanjšala, s tem pa se je povečala konkurenčnost industrije Unije.

(86)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(87)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 18 in 19, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(88)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov industrije EU in drugih sektorskih makroekonomskih podatkov, kot so podatki FAO in OECD. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(89)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(90)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(91)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(92)

Proizvodnja Unije se povečala z 12,6 milijona ton v letu 2017 na 14,0 milijona ton v OPP, kar je 11-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju. Industrija Unije se je v razmerah, v katerih se je potrošnja v obravnavanem obdobju povečala za 22 %, odzvala pozitivno, tako da je povečala svojo proizvodnjo.

(93)

Hkrati se je v zadevnem obdobju proizvodna zmogljivost povečala za 9 % in v OPP dosegla 17,5 milijona ton. Industrija Unije razvija svojo zmogljivost za odziv na vedno večje povpraševanje. Glede na poročilo (18) se to povečanje zmogljivosti nanaša predvsem na proizvodnjo rastlinskega olja, obdelanega z vodikom (HVO).

(94)

Zaradi hkratnega povečanja proizvodnje in proizvodne zmogljivosti je bila izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju stabilna in je znašala približno 80 %.

(95)

Obseg prodaje in tržni delež Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(96)

Industrija Unije je povečala svojo prodajo na trgu Unije z 12,3 milijona ton v letu 2017 na 13,2 milijona ton v OPP (+7 %).

(97)

Ker se je potrošnja v Uniji zaradi manjšega povečanja dejanskega obsega prodaje povečala za 22 %, se je tržni delež industrije Unije zmanjšal, in sicer s približno 89 % v letu 2017 na 78 % v OPP. To zmanjšanje tržnega deleža je povezano s povečanjem uvoza iz tretjih držav, zlasti od leta 2018 naprej (uvodna izjava 80).

(98)

Številni kazalniki (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, prodaja, zaposlenost) kažejo rast industrije Unije v tem obdobju. Vendar je ta rast zmerna v primerjavi z razvojem potrošnje biodizla v istem obdobju. Pravzaprav se je tržni delež industrije Unije v referenčnem obdobju dejansko zmanjšal.

(99)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(100)

V obravnavanem obdobju se je zaposlenost povečala z 2 643 na 3 909, tj. za 48 %.

(101)

Rast proizvodnje je bila manjša (+11 %), zato se je produktivnost zmanjšala (–25 %).

(102)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovitev dampinga ni bila možna. Preiskava se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga ob morebitni razveljavitvi protidampinških ukrepov.

(103)

V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bilo ugotovljeno, da industrija Unije kaže znake okrevanja od učinkov preteklega dampinga. V obravnavanem obdobju sedanje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov se je okrevanje nadaljevalo, kot kaže ugodno gibanje glavnih kazalnikov škode za industrijo Unije.

(104)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(105)

V obravnavanem obdobju so se proizvodni stroški znižali za 9 % (z 828 EUR/tono na 755 EUR/tono). To je delno posledica znižanja cene rastlinskih olj, ki se je v tem obdobju zniževala. Čeprav niso vsa biogoriva proizvedena iz rastlinskih olj, je cena rastlinskih olj dober približek za ceno glavne surovine pri proizvodnji biodizla.

(106)

Povprečna prodajna cena se je znižala za 8 %, in sicer z 834 EUR/tono v letu 2017 na 771 EUR/tono v OPP. To je lahko povezano z ugotovljenim znižanjem cene proizvodnje.

(107)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(108)

Povprečni stroški dela v vzorčenih družbah so se v OPP zvišali za 14 %. Učinek te razlike je razmeroma majhen, saj stroški dela predstavljajo le približno 3 % celotnih stroškov proizvodnje.

(109)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(110)

Raven zalog je bila stabilna in je znašala približno 1 % proizvodnje. To je zelo majhno razmerje, ki kaže, da je industrija sposobna zadostiti povpraševanju in omejiti zaloge. To je potrebno tudi zato, da se prepreči degradacija biodizla.

(111)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(112)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost je ostala na nizki ravni. Vendar je gibanje v obravnavanem obdobju rahlo pozitivno, saj se je povečala z 1 % na 3 %. To je bilo povezano z znižanjem stroškov proizvodnje v vzorčenih družbah (–9 %). Vendar za tem povprečjem obstajajo velike razlike med vzorčenimi proizvajalci Unije, pri čemer nekatere družbe sploh ne ustvarjajo dobička.

(113)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je proti koncu obravnavanega obdobja (v letu 2019 in prvi polovici leta 2020) razvijalo pozitivno, vendar se je denarni tok v letu 2018 močno zmanjšal. Na zmanjšanje v letu 2018 je vplival predvsem poseben položaj ene od vzorčenih družb, ki ima poseben poslovni model. Gibanje pri drugih dveh vzorčenih družbah je bilo razmeroma stabilno.

(114)

Gibanje naložb v vzorčenih družbah v obravnavanem obdobju ni bilo enoznačno. Raven naložb se lahko zaradi naložb ene ali druge vzorčene družbe ali njihove odsotnosti iz leta v leto zvišuje ali znižuje. Naložbe so v obravnavanem obdobju predstavljale približno 1–2 % prihodkov od prodaje, kar je malo.

(115)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju je bil njen razvoj pozitiven, v OPP pa je ostala visoka. Vendar je ta visoka donosnost naložb povezana predvsem z nizko neto knjigovodsko vrednostjo naložb in ne z visokim dobičkom.

(116)

V obravnavanem obdobju se je glede na skoraj neobstoječ uvoz iz ZDA znatno povečal obseg uvoza iz tretjih držav (za 145 %), vendar pa se je zvišala tudi njegova raven cen (za 11 %). Hkrati so se cene industrije Unije znižale (za 8 %) v skladu z znižanjem proizvodnih stroškov (za 9 %). Posledično se je razlika v cenah med izvozniki iz tretjih držav in vzorčenimi proizvajalci Unije zmanjšala, s tem pa se je povečala konkurenčnost industrije Unije.

(117)

Na splošno so se kazalniki škode v obravnavanem obdobju gibali pozitivno, zlasti v zvezi s proizvodnjo (+11 %), proizvodno zmogljivostjo (+9 %) in prodajo (+7 %), iz njih pa je razvidno, da industrija biodizla Unije počasi okreva od pretekle škode. Iz analize kazalnikov škode je razvidno, da se industriji Unije trenutno ne povzroča znatna škoda. Vendar nekateri kazalniki, zlasti nizka dobičkonosnost (≤ 3 %), kažejo, da je kljub temu še vedno v negotovem gospodarskem položaju.

(118)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(119)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz ZDA.

(120)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v ZDA, verjetne ravni cen uvoza iz ZDA brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije, vključno z nelojalnim nižanjem prodajnih cen brez protidampinških ukrepov.

(121)

Kot je opisano v zgornjem oddelku 3.3.4, so količine, ki bi jih lahko izvozili proizvajalci biodizla iz ZDA, znatne v primerjavi z velikostjo trga Unije. Neizkoriščene zmogljivosti namreč predstavljajo 18 % potrošnje Unije v OPP. Zato je Komisija sklenila, da so razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti znatne.

(122)

Kot je opisano v zgornjem oddelku 3.3.2, so proizvajalci ZDA na podlagi trenutnega oblikovanja cen na izvoznih trgih tretjih držav izvažali na svoje glavne tretje trge po cenah, ki so nižje od domačih cen v ZDA. Poleg tega, kot je navedeno v zgornjih uvodnih izjavah 77 in 78, navedene cene tudi nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije na trgu Unije, in sicer v povprečju za 6,4 %. Zato je ob upoštevanju ravni cen izvoza iz ZDA na druge trge tretjih držav izvoz v Unijo potencialno veliko privlačnejši za izvoznike iz ZDA. Kot je navedeno v zgornjem oddelku 3.3.6, je trg Unije zelo privlačen, saj je največji trg na svetu, poleg tega pa obstajajo pomembne spodbude Unije in nacionalne spodbude za potrošnjo biodizla.

(123)

V primeru izteka ukrepov bi torej znatne količine dampinškega biodizla iz ZDA zelo močno pritiskale na znižanje cen Unije in znatno vplivale na gospodarski položaj industrije Unije. Zato je verjetno, da bi se proizvodnja in obseg prodaje industrije Unije zmanjšala, majhni dobički, ki jih zdaj dosega industrija, pa bi se spremenili v izgube.

(124)

Komisija je nadalje ocenila morebiten vpliv uvoza, tako da je oblikovala modela dveh možnih scenarijev v primeru izteka ukrepov, in sicer (1) nenadno povečanje uvoza iz ZDA in (2) znižanje cen v EU zaradi večje konkurence, pri čemer so vse druge okoliščine enake.

(125)

V prvem scenariju je oblikovala dve možni ravni uvoza iz ZDA. Prva možnost je pomenila, da bi uvoz iz ZDA dosegel svoj pretekli obseg (v prvotnem OP (20)), tj. 1,1 milijona ton. Zaradi povečanja uvoza iz ZDA in posledičnega zmanjšanja prodaje industrije EU bi se dobičkonosnost industrije EU zmanjšala za 0,14 odstotne točke, tj. s +2,84 % na +2,70 %. Druga možnost je upoštevala precejšnje povečanje velikosti trga EU, in sicer s 6,6 milijona ton v prvotnem OP na 17 milijonov ton v OPP (+158 %). V tem okviru je Komisija predvidela nenadno povečanje uvoza, ki ustreza enakemu tržnemu deležu za ZDA (17,2 %) kot v prvotnem obdobju preiskave. Rezultat je bil, da bi se dobičkonosnost industrije Unije zmanjšala za 0,41 odstotne točke, tj. s +2,84 % na 2,43 %. V obeh primerih je mogoče vpliv nenadnega povečanja uvoza iz ZDA po stalnih cenah opredeliti kot precej zmeren. To je povezano z visokim deležem spremenljivih stroškov v industriji biodizla.

(126)

V drugem scenariju je bilo ugotovljeno, da bi lahko bil učinek znižanja cen zelo škodljiv. V primeru znižanja cen Unije na raven izvoznih cen ZDA za tretje države (721 EUR/tono) bi se dobiček zmanjšal s +2,84 % na –3,88 %. V primeru 10-odstotnega znižanja cen Unije, tj. s 771 EUR/tono na 694 EUR/tono, bi se dobiček zmanjšal s +2,84 % na –7,94 %. V vsakem primeru bi bil ob vsakem znižanju cen za več kot –2,9 % dobiček industrije Unije nič.

(127)

V primeru dejanskega izteka ukrepov je zelo verjetno, da bi se na trgu uresničila kombinacija obeh zgoraj navedenih scenarijev. Zlasti bi se lahko pričakovalo, da bodo na trg Unije vstopile znatne količine biodizla s poreklom iz ZDA po cenah, ki so nižje od cen industrije Unije. Zato bi se zmanjšal tržni delež industrije Unije, njene cene pa bi se znižale. S tem bi industrija Unije utrpela znatne izgube.

(128)

Na podlagi navedenega in ob upoštevanju negotovega položaja industrije Unije je Komisija sklenila, da bi se ob odsotnosti ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz ZDA po škodljivih cenah, materialna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(129)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. V skladu s tretjim stavkom člena 21(1) osnovne uredbe je bila posebna pozornost namenjena potrebi po zaščiti industrije pred negativnimi učinki škodljivega dampinga.

(130)

V primeru izteka ukrepov se bo industrija Unije zagotovo srečala s povečano nelojalno konkurenco proizvajalcev biodizla iz ZDA, zato se bo sedanje okrevanje industrije Unije najverjetneje nenadno zaustavilo.

(131)

Komisija je sklenila, da bi bilo nadaljevanje ukrepov v interesu industrije Unije.

(132)

Podaljšanju ukrepov ni nasprotoval noben uvoznik.

(133)

Družba Shell Trading Rotterdam je trdila, da bodo ukrepi z omejevanjem oskrbe trga Unije povzročili višje cene. Opozorila je tudi, da je biodizel na voljo na drugih trgih.

(134)

Zdi se, da ukrepi ne vplivajo bistveno na uvoznike, saj so na voljo alternativni viri dobave. To dokazuje znaten tržni delež uvoza iz tretjih držav.

(135)

Komisija je zato sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bi pomenilo znatne škode za interes uvoznikov.

(136)

Sodelovanje uporabnikov pri preiskavi ni bilo veliko.

(137)

Dva uporabnika, družba Preem, ki je največja družba za gorivo na Švedskem, in družba Valero Energy Ltd Ireland, sta trdila, da bo podaljšanje ukrepov neposredno oviralo zeleni razvoj prometnega sektorja v Evropi. Družbi Preem in Valero Energy Ltd Ireland sta izrecno zahtevali, da se HVO izključi iz sedanjega obsega izdelka, saj se v prihodnjih letih pričakuje pomanjkanje HVO. Družba Valero Energy Ltd Ireland se je posebej sklicevala na cilje EU glede energije iz obnovljivih virov za promet do leta 2030 in trdila, da naj ti cilji glede na sedanjo proizvodnjo v EU ne bi bili doseženi.

(138)

Komisija je ugotovila, da imajo proizvajalci Unije dovolj zmogljivosti za zadovoljitev sedanjega povpraševanja in celo neizkoriščeno zmogljivost, da po potrebi zadovoljijo prihodnje povečanje in izvoz. Poleg tega je bilo prezgodaj, da bi z gotovostjo ocenili, ali se bo pomanjkanje v letu 2030 verjetno uresničilo, zlasti glede na nedavne širitve zmogljivosti EU. Ob tem bi bila Komisija morda v boljšem položaju, da oceni razmere, če se čez pet let od nje zahteva, da opravi pregled zaradi izteka ukrepa. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(139)

Ni znakov, da obstoječi veljavni ukrepi negativno vplivajo na uporabnike biodizla v Uniji, in zlasti ni dokazov, da so imeli obstoječi ukrepi negativen vpliv na njihovo dobičkonosnost.

(140)

Komisija je zato sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bi škodovalo interesu uporabnikov.

(141)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni prepričljivih razlogov v interesu Unije, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA.

(142)

Glede na sklepe Komisije v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode iz tega izhaja, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA in so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1518, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2016/676.

(143)

Kot je opisano v zgornji uvodni izjavi 1, so bile veljavne protidampinške dajatve na uvoz biodizla iz ZDA razširjene tudi na uvoz istega izdelka, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA.

(144)

Protidampinške dajatve, ki naj se ohranijo, so še naprej razširjene na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA.

(145)

Proizvajalci izvozniki iz Kanade, ki so bili izvzeti iz ukrepov, kot so bili razširjeni z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1518, so izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo.

(146)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe.

(147)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (21) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca –

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 598/2009 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev v višini od 211,20 EUR do 237 EUR na neto tono na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, ki so se takrat uvrščali pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209820), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009120), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009920), ex 2710 19 41 (oznaka TARIC 2710194120), 3824 90 91, ex 3824 90 97 (oznaka TARIC 3824 90 97 87), s poreklom iz Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA ali zadevna država). Za izravnalno dajatev, uvedeno s to uredbo, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotni ukrepi. Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 443/2011 (3) po preiskavi proti izogibanju dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 598/2009, razširil na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, razen za izdelke, ki jih proizvajata družbi BIOX Corporation, Oakville, in Rothsay Biodiesel, Guelph, Ontario, Kanada. Z isto uredbo je dokončno izravnalno dajatev, ki je bila uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 598/2009, razširil tudi na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA.

(3)

Evropska komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1519 (4) po pregledu zaradi izteka ukrepov (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepov) ponovno uvedla dokončne izravnalne ukrepe za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA.

(4)

Poleg tega je bila z Uredbo (EU) 2015/1519, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2016/675 (5), dokončna izravnalna dajatev razširjena tudi na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, razen za izdelke, ki jih proizvajajo družba BIOX Corporation, Oakville, in družba Rothsay Biodiesel, Guelph, obe s sedežem v Ontariu v Kanadi, ter družba DSM Nutritional Products Canada Inc., Dartmouth, Nova Scotia, Kanada. Z isto uredbo je Evropska komisija dokončno izravnalno dajatev razširila tudi na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA.

(5)

Trenutno veljavne izravnalne dajatve so fiksni zneski, ki znašajo od 211,20 EUR do 237 EUR na neto tono na uvoz od proizvajalcev izvoznikov.

(6)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku ukrepov (6) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba).

(7)

Zahtevek za pregled je 11. junija 2020 vložil Evropski odbor za biodizel (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje biodizla v Uniji. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev vstopa subvencioniranega biodizla v Unijo in ponovitev škode za industrijo Unije.

(8)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 14. septembra 2020 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz ZDA na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (8) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(9)

Istega dne, tj. 14. septembra 2020, je Komisija vzporedno začela pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA.

(10)

Kanadska vlada je podala pripombe v zvezi s tem začetkom in navedla, da bi bilo treba v primeru ohranitve ukrepov ohraniti izvzetje, odobreno trem kanadskim proizvajalcem biodizla. Komisija je ohranila izvzetje v členu 2 te uredbe.

(11)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(12)

Ta zadeva se je začela 14. septembra 2020, tj. v prehodnem obdobju, dogovorjenem med Združenim kraljestvom in EU, v katerem je za Združeno kraljestvo še naprej veljalo pravo Unije. To obdobje se je končalo 31. decembra 2020. Posledično družbe in združenja iz Združenega kraljestva od 1. januarja 2021 ne izpolnjujejo več pogojev za zainteresirane strani v tem postopku.

(13)

Komisija je 15. januarja 2021 z obvestilom k spisu (9) gospodarske subjekte iz Združenega kraljestva, ki so menili, da še vedno izpolnjujejo pogoje za zainteresirane strani, pozvala, naj se ji javijo. Družbi BP OIL International Limited in Argent Energy sta zaprosili, naj se še naprej štejeta za zainteresirani strani, pri čemer jima je bila ta pravica odobrena na podlagi predloženih dokazov. Zlasti sta obe družbi zagotovili dokaz o obstoju povezanih subjektov v zadevni skupini, ki je dejavna na trgu Unije. Po drugi strani je bila matična družba Valero Energy Limited iz Združenega kraljestva nadomeščena z njenim irskim odvisnim podjetjem Valero Energy Limited Ireland, saj je slednje podjetje dejavno na trgu Unije.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v ZDA in organe ZDA, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in jih povabila k sodelovanju.

(15)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda uporabila vzorčenje v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(17)

Komisija je 14. septembra 2020 zainteresirane strani obvestila o začasnem vzorcu proizvajalcev Unije v skladu z oddelkom 5.3 obvestila o začetku. Vzorec je izbrala na podlagi velikosti proizvodnje in obsega prodaje podobnega izdelka v letu 2019 ter geografske lokacije proizvajalcev podobnega izdelka. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 17,5 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji, vzorec pa je zagotavljal tudi dobro geografsko razpršenost. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. V roku sedmih dni od obvestila o začasnem vzorcu proizvajalcev Unije ni prejela nobenih pripomb.

(18)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(19)

Zahtevane informacije je predložil samo en nepovezani uvoznik, družba Shell Trading Rotterdam BV, zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz ZDA pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je organe države izvoznice pozvala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(21)

Javili so se trije proizvajalci izvozniki iz ZDA in izrazili pripravljenost za sodelovanje s Komisijo pri preiskavi. Glede na majhno število se je odločila, da vzorčenje ni potrebno, in vse tri družbe pozvala, naj izpolnijo vprašalnik.

(22)

Ena od prvotno sodelujočih družb je Komisiji 15. oktobra 2020 poslala elektronsko pošto, v kateri jo je obvestila, da ne bo več sodelovala. Poleg tega tudi drugi dve družbi nista izpolnili vprašalnika in s tem predložili zahtevanih informacij v zahtevanem roku.

(23)

Komisija je 10. novembra 2020 poslala dopis, s katerim je vse tri družbe obvestila, da namerava uporabiti člen 28 osnovne uredbe in da bodo ugotovitve preiskave temeljile na razpoložljivih dejstvih. O tej nameri je obvestila tudi organe ZDA. Rok za predložitev pripomb na dopis je bil 17. november 2020. Prejela ni nobenih pripomb.

(24)

Poleg tega je Komisija ob začetku z verbalno noto z dne 14. septembra 2020 od organov ZDA zahtevala, naj vrnejo izpolnjen protisubvencijski vprašalnik, namenjen vladi ZDA. V zahtevanem roku odgovora ni prejela.

(25)

Komisija je 10. novembra 2020 poslala verbalno noto, s katero je organe ZDA obvestila, da namerava uporabiti člen 28 osnovne uredbe in da bodo ugotovitve preiskave zaradi nesodelovanja temeljile na razpoložljivih dejstvih.

(26)

Rok za predložitev pripomb na verbalno noto je bil 17. november 2020. Prejela ni nobenih pripomb.

(27)

Komisija je zato sklenila, da v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov niso sodelovali ne proizvajalci izvozniki ne vlada ZDA. Zato se je odločila, da bo uporabila določbe člena 28 osnovne uredbe in da bodo njene ugotovitve, pozitivne ali negativne, temeljile na razpoložljivih dejstvih.

(28)

Ob začetku je bil izvod vprašalnika na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino.

(29)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in en nepovezan uvoznik Unije.

(30)

Zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah in različnih tretjih državah, Komisija ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 26 osnovne uredbe. Komisija je namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitve v skladu z obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (10). Na daljavo je izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb/strani: