|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 269 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 64 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
28.7.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 269/1 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1223
z dne 27. julija 2021
o določitvi tehničnih postavk podatkovnega niza, tehničnih formatov za posredovanje informacij ter podrobnih ureditev in vsebine poročil o kakovosti glede organizacije vzorčnega raziskovanja na področju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za referenčno leto 2022 v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 (1) ter zlasti člena 7(1), člena 8(3) in člena 13(6) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Za lažje posredovanje informacij iz držav članic Komisiji (Eurostatu) bi bilo treba za posredovanje informacij vzpostaviti tehnične formate, ki zajemajo koncepte in postopke, vključno s podatki in metapodatki. |
|
(2) |
Za oceno kakovosti statističnih podatkov, ki jih je treba posredovati za področje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij, bi bilo treba določiti podrobne ureditve za poročila o kakovosti. |
|
(3) |
Države članice in institucije Unije bi morale za kategorije značilnosti, navedene v Prilogi k tej uredbi, kadar je to primerno, uporabiti statistične klasifikacije teritorialnih enot, izobrazbe, poklicev in gospodarskega sektorja, ki so skladne s klasifikacijami NUTS (2), ISCED (3), ISCO (4) in NACE (5). |
|
(4) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa tehnične postavke podatkovnega niza, tehnične formate za posredovanje informacij iz držav članic Komisiji (Eurostatu) in podrobne ureditve za predložitev in vsebino poročil o kakovosti na področju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„obdobje terenskega dela“ pomeni obdobje, v katerem se od respondentov zbirajo podatki; |
|
(2) |
„referenčno obdobje“ pomeni obdobje, na katero se nanaša posamezna informacija. |
Člen 3
Opis spremenljivk
Tehnične značilnosti spremenljivk so določene v Prilogi in se nanašajo na:
|
(a) |
oznako spremenljivke; |
|
(b) |
ime in opis spremenljivke; |
|
(c) |
kodo in oznako; |
|
(d) |
pogoj; |
|
(e) |
vrsto spremenljivke. |
Člen 4
Značilnosti ciljnih populacij in enot opazovanja ter pravila za respondente
1. Ciljne populacije na področju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij so zasebna gospodinjstva na ozemlju države članice in posamezniki, ki imajo običajno prebivališče, kot je opredeljeno v členu 2(11) Uredbe (EU) 2019/1700, na ozemlju države članice.
2. Za spremenljivke, ki se nanašajo na gospodinjstva, navedene v Prilogi, se zberejo informacije za zasebna gospodinjstva z najmanj enim članom, starim od 16 do 74 let, ki prebiva na ozemlju države članice.
3. Za spremenljivke, ki se nanašajo na posameznike, navedene v Prilogi, se zberejo informacije za posameznike, stare od 16 do 74 let, ki prebivajo na ozemlju države članice.
4. Informacije se lahko zagotovijo neobvezno za posameznike, mlajše od 16 let ali starejše od 74 let.
5. Zbiranje podatkov za področje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij se izvede na vzorcu, v katerem so enota opazovanja zasebna gospodinjstva, ali na vzorcu, v katerem so enota opazovanja osebe, ki spadajo v zasebno gospodinjstvo.
Člen 5
Referenčna obdobja in datum
1. Referenčno obdobje za zbiranje statističnih podatkov o podrobni temi „Interakcija z javnimi organi“ zajema zadnja tri četrtletja leta 2021 in prvo četrtletje leta 2022.
2. Referenčno obdobje za zbiranje statističnih podatkov o podrobnih temah „Povezava z internetom od koder koli“ in „Učinek uporabe“ je obdobje, ko je respondent nazadnje opravljal to dejavnost.
3. Za vse druge podrobne teme v okviru teme „Udeležba v informacijski družbi“ je referenčno obdobje prvo četrtletje leta 2022.
4. Referenčni datum se opredeli kot čas prvega razgovora (DD/MM/LLLL).
Člen 6
Obdobje zbiranja podatkov
Pri podatkih, ki jih neposredno zagotovijo respondenti, je obdobje terenskega dela drugo četrtletje leta 2022.
Člen 7
Skupni standardi za urejanje, imputiranje in ocenjevanje podatkov
1. Kadar informacije manjkajo, so neveljavne ali neskladne, se za podatke po potrebi uporabi imputiranje, modeliranje ali uteževanje.
2. Postopek, ki se uporablja za podatke, ohranja varianco in korelacijo med spremenljivkami. Metode, ki v imputirane vrednosti vključujejo „sestavine napake“, imajo prednost pred tistimi, ki preprosto pripišejo predvideno vrednost.
3. Metode, ki upoštevajo strukturo ali druge značilnosti skupne porazdelitve spremenljivk, imajo prednost pred mejnim ali univariatnim pristopom.
Člen 8
Rok in standardi za posredovanje informacij
1. Države članice posredujejo končne podatke Komisiji (Eurostatu) do 5. oktobra 2022. Podatki se posredujejo v obliki datotek z mikropodatki (vključno z ustreznimi utežmi). Podatki morajo biti v celoti preverjeni in validirani, pri čemer se uporabi standard za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov prek enotne vstopne točke, da jih lahko Komisija (Eurostat) pridobi po elektronski poti. Navedeni podatki upoštevajo validacijska pravila v skladu s specifikacijo spremenljivk, ki temelji na oznakah in pogojih, kot je opisano v Prilogi.
2. Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo metapodatke v standardni strukturi metapodatkov, ki jo določi Komisija (Eurostat), v 3 mesecih od roka za posredovanje mikropodatkov. Metapodatki se zagotovijo prek enotne vstopne točke, da jih Komisija (Eurostat) lahko pridobi po elektronski poti.
Člen 9
Podrobne ureditve in vsebina letnih poročil o kakovosti
1. Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo letno poročilo o kakovosti za področje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
2. Letno poročilo o kakovosti vsebuje podatke in metapodatke v zvezi s kakovostjo, informacije o točnosti in zanesljivosti raziskave ter opisuje spremembe osnovnih konceptov in opredelitev, ki vplivajo na primerljivost v daljšem časovnem obdobju in med državami. Poročilo o kakovosti vsebuje tudi informacije o skladnosti z vzorčnim vprašalnikom in o spremembah zasnove vprašalnika, ki vplivajo na primerljivost v daljšem časovnem obdobju in med državami.
3. Letno poročilo o kakovosti se predloži Komisiji (Eurostatu) v 3 mesecih od roka za posredovanje mikropodatkov.
4. Letno poročilo o kakovosti se predloži v skladu s tehničnimi standardi Komisije (Eurostata).
5. Letno poročilo o kakovosti se zagotovi prek enotne vstopne točke, da da jih Komisija (Eurostat) lahko pridobi po elektronski poti.
Člen 10
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. julija 2021
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 261 I, 14.10.2019, str. 1.
(2) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
(3) Mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe iz leta 2011, http://uis.unesco.org/sites/default/files/documents/international-standard-classification-of-education-isced-2011-en.pdf (na voljo v angleščini in francoščini).
(4) Priporočilo Komisije z dne 29. oktobra 2009 o uporabi Mednarodne standardne klasifikacije poklicev (ISCO-08) (UL L 292, 10.11.2009, str. 31).
(5) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
PRILOGA
Opis in tehnični formati spremenljivk, ki se zberejo za vsako temo in podrobno temo področja uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter oznake, ki se uporabijo
|
Tema |
Podrobna tema |
Oznaka spremenljivke |
Ime spremenljivke / opis spremenljivke |
Oznake |
Kategorije |
Pogoj |
Vrsta spremenljivke |
|
01.Tehnične postavke |
Informacije o zbiranju podatkov |
REFYEAR |
Leto raziskovanja |
LLLL |
Leto raziskovanja (štiri števke) |
Vsa gospodinjstva |
Tehnična |
|
01.Tehnične postavke |
Informacije o zbiranju podatkov |
INTDATE |
Referenčni datum – datum prvega anketiranja |
DD/MM/LLLL |
Referenčni datum (10 znakov) |
Vsi posamezniki |
Tehnična |
|
01. Tehnične postavke |
Informacije o zbiranju podatkov |
STRATUM_ID |
Stratum |
Nnnnnn |
Identifikacijska oznaka stratuma, v katerega spada posameznik ali gospodinjstvo, od 1 do N, pri čemer je N število stratumov |
Vsa gospodinjstva |
Tehnična |
|
-1 |
Ni stratifikacije |
||||||
|
01. Tehnične postavke |
Informacije o zbiranju podatkov |
PSU |
Vzorčna enota prve stopnje |
Nnnnnn |
Identifikacijska oznaka vzorčne enote prve stopnje, v katero spada posameznik ali gospodinjstvo (od 1 do N, pri čemer je N število vzorčnih enot prve stopnje). |
Vsa gospodinjstva, če je ciljna populacija razdeljena v sklope (vzorčne enote prve stopnje) |
Tehnična |
|
-1 |
Ni relevantno |
||||||
|
01. Tehnične postavke |
Identifikacija |
HH_ID |
ID gospodinjstva |
XXnnnnnn |
Edinstvena identifikacijska oznaka gospodinjstva (2 črki za kodo države, nato največ 22 števk) |
Vsa gospodinjstva |
Tehnična |
|
01. Tehnične postavke |
Identifikacija |
IND_ID |
ID osebe |
XxNnnnnn |
Edinstvena identifikacijska oznaka posameznika (2 črki za kodo države, nato največ 22 števk) |
Vsi posamezniki |
Tehnična |
|
01. Tehnične postavke |
Identifikacija |
HH_REF_ID |
ID gospodinjstva, ki mu pripada posameznik |
XxNnnnnn |
Identifikacijska oznaka gospodinjstva, v katero spada posameznik (2 črki za kodo države, nato največ 22 števk) |
Vsi posamezniki |
Tehnična |
|
Prazno |
Kadar je posameznik star 15 let ali manj ali 75 ali več in spada v gospodinjstvo, ki vsebuje samo osebe zunaj starostne skupine 16 do 74 let, se to polje pusti prazno. |
||||||
|
01. Tehnične postavke |
Uteži |
HH_WGHT |
Utež gospodinjstva |
Nnnnn.nnnnnn |
Faktor povečanja gospodinjstva (toliko mest, kot je potrebno. Po potrebi se lahko uporabijo decimalne vejice.) |
Vsa gospodinjstva |
Tehnična |
|
01. Tehnične postavke |
Uteži |
IND_WGHT |
Utež posameznika |
Nnnnnn.nnnnn |
Faktor povečanja posameznika (toliko mest, kot je potrebno. Po potrebi se lahko uporabijo decimalne vejice.) |
Vsi posamezniki |
Tehnična |
|
01. Tehnične postavke |
Značilnosti anketiranja |
TIME |
Trajanje ankete |
Nnn |
Trajanje ankete v minutah |
Vsi posamezniki |
Tehnična |
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
01. Tehnične postavke |
Značilnosti anketiranja |
INT_TYPE |
Vrsta anketiranja |
1 |
Osebno anketiranje z vprašalniki na papirju (PAPI) |
Vsi posamezniki |
Tehnična |
|
2 |
Računalniško podprto osebno anketiranje (CAPI) |
||||||
|
3 |
Računalniško podprto telefonsko anketiranje (CATI) |
||||||
|
4 |
Računalniško podprto spletno anketiranje |
||||||
|
5 |
Drugo |
||||||
|
01. Tehnične postavke |
Lokalizacija |
COUNTRY |
Država prebivališča |
Ni prazno |
Država prebivališča (2-mestna oznaka SCL GEO) |
Vsa gospodinjstva |
Tehnična |
|
01. Tehnične postavke |
Lokalizacija |
GEO_NUTS1 |
Regija prebivališča |
Ni prazno |
Regija NUTS 1 (3-mestna alfanumerična oznaka) |
Vsa gospodinjstva |
Tehnična |
|
01. Tehnične postavke |
Lokalizacija |
GEO_NUTS2 (neobvezno) |
Regija prebivališča (neobvezno) |
Ni prazno |
Regija NUTS 2 (4-mestna alfanumerična oznaka) |
Vsa gospodinjstva |
Tehnična |
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
01. Tehnične postavke |
Lokalizacija |
GEO_NUTS3 (neobvezno) |
Regija prebivališča (neobvezno) |
Ni prazno |
Regija NUTS 3 (5-mestna alfanumerična oznaka NUTS 3 za prihodnjo nadomestno agregacijo regij, ne za objavo razčlenitev NUTS 3) |
Vsa gospodinjstva |
Tehnična |
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
01. Tehnične postavke |
Lokalizacija |
DEG_URBA |
Stopnja urbanizacije |
1 |
Mesta |
Vsa gospodinjstva |
Tehnična |
|
2 |
Manjša mesta in predmestja |
||||||
|
3 |
Podeželje |
||||||
|
01. Tehnične postavke |
Lokalizacija |
GEO_DEV |
Geografska lokacija |
1 |
Manj razvita regija |
Vsa gospodinjstva |
Tehnična |
|
2 |
Regija v prehodu |
||||||
|
3 |
Bolj razvita regija |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno (oznaka za države, ki niso članice EU) |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Demografija |
SEX |
Spol |
1 |
Moški |
Vsi posamezniki |
Zbrana |
|
2 |
Ženski |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Demografija |
YEARBIR |
Leto rojstva |
LLLL |
Leto rojstva (štiri števke) |
Vsi posamezniki |
Zbrana |
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Demografija |
PASSBIR |
Ali je oseba letos že imela rojstni dan? |
1 |
Da |
Vsi posamezniki |
Zbrana |
|
2 |
Ne |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Demografija |
AGE |
Dopolnjena starost v letih |
nnn |
Starost v dopolnjenih letih (od 1 do 3 števke) |
Vsi posamezniki |
Izpeljana |
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Državljanstvo in migrantsko ozadje |
CITIZENSHIP |
Država glavnega državljanstva |
Ni prazno |
Država glavnega državljanstva (2-mestna oznaka SCL GEO) |
Vsi posamezniki |
Zbrana |
|
STLS |
Oseba brez državljanstva |
||||||
|
FOR |
Tuje državljanstvo, vendar država ni znana |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Državljanstvo in migrantsko ozadje |
CNTRYB |
Država rojstva |
Ni prazno |
Država rojstva (2-mestna oznaka SCL GEO) |
Vsi posamezniki |
Zbrana |
|
FOR |
Rojen(-a) v tujini, vendar država rojstva ni znana |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Sestava gospodinjstva |
HH_POP |
Velikost gospodinjstva (število članov gospodinjstva) |
Nn |
Število članov gospodinjstva (vključno z otroki) |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Sestava gospodinjstva |
HH_POP_16_24 (neobvezno) |
Število članov gospodinjstva, starih od 16 do 24 let (neobvezno) |
Nn |
Število članov gospodinjstva, starih od 16 do 24 let |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Sestava gospodinjstva |
HH_POP_16_24S (neobvezno) |
Število študentov v gospodinjstvu, starih od 16 do 24 let (neobvezno) |
Nn |
Število študentov v gospodinjstvu, starih od 16 do 24 let |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Sestava gospodinjstva |
HH_POP_25_64 (neobvezno) |
Število članov gospodinjstva, starih od 25 do 64 let (neobvezno) |
Nn |
Število študentov v gospodinjstvu, starih od 25 do 64 let |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Sestava gospodinjstva |
HH_POP_65_MAX (neobvezno) |
Število članov gospodinjstva, starih 65 let ali več (neobvezno) |
Nn |
Število članov gospodinjstva, starih 65 let ali več |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Sestava gospodinjstva |
HH_CHILD |
Število otrok, mlajših od 16 let |
Nn |
Število otrok, mlajših od 16 let |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Sestava gospodinjstva |
HH_CHILD_14_15 (neobvezno) |
Število otrok, starih od 14 do 15 let (neobvezno) |
Nn |
Število otrok, starih od 14 do 15 let |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Sestava gospodinjstva |
HH_CHILD_5_13 (neobvezno) |
Število otrok, starih od 5 do 13 let (neobvezno) |
Nn |
Število otrok, starih od 5 do 13 let |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
02. Značilnosti oseb in gospodinjstev |
Sestava gospodinjstva |
HH_CHILD_LE_4 (neobvezno) |
Število otrok, starih 4 leta ali manj (neobvezno) |
Nn |
Število otrok, starih 4 leta ali manj |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
03. Udeležba na trgu dela |
Status glavne aktivnosti (samoopredelitev) |
MAINSTAT |
Status glavne aktivnosti (samoopredelitev) |
1 |
Zaposlen |
Vsi posamezniki, stari 16 let in več |
Zbrana |
|
2 |
Brezposeln |
||||||
|
3 |
Upokojen |
||||||
|
4 |
Ni zmožen za delo zaradi dolgotrajnih zdravstvenih težav |
||||||
|
5 |
Študent, dijak |
||||||
|
6 |
Opravlja gospodinjska opravila |
||||||
|
7 |
Služi vojaški rok ali opravlja civilno službo |
||||||
|
8 |
Drugo |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
03. Udeležba na trgu dela |
Osnovne značilnosti delovnega mesta |
STAPRO |
Zaposlitveni status v okviru glavne zaposlitve |
1 |
Samozaposlena oseba z zaposlenimi |
Posamezniki, pri katerih je MAINSTAT=1 |
Zbrana |
|
2 |
Samozaposlena oseba brez zaposlenih |
||||||
|
3 |
Zaposleni |
||||||
|
4 |
Družinski delavec (neplačan) |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
03. Udeležba na trgu dela |
Osnovne značilnosti delovnega mesta |
NACE1D (neobvezno) |
Gospodarska dejavnost lokalne enote v okviru glavne zaposlitve (neobvezno) |
Ni prazno |
Oznaka NACE na ravni področja (ena črka (A do S)) |
Posamezniki, pri katerih je MAINSTAT=1 |
Zbrana |
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
03. Udeležba na trgu dela |
Osnovne značilnosti delovnega mesta |
ISCO2D |
Poklic v okviru glavne zaposlitve |
nn |
Oznaka ISCO na ravni dveh števk |
Posamezniki, pri katerih je MAINSTAT=1 |
Zbrana |
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
-1 |
Ni relevantno |
||||||
|
03. Udeležba na trgu dela |
Osnovne značilnosti delovnega mesta |
OCC_ICT |
Strokovnjak ali nestrokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo |
1 |
Strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo |
Posamezniki, pri katerih je MAINSTAT=1 |
Zbrana |
|
0 |
Nestrokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
03. Udeležba na trgu dela |
Osnovne značilnosti delovnega mesta |
OCC_MAN |
Delavci, ki opravlja fizična dela ali delavec, ki ne opravlja fizičnih del |
1 |
Fizični delavec |
Posamezniki, pri katerih je MAINSTAT=1 |
Zbrana |
|
0 |
Delavec, ki ne opravlja fizičnih del |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
03. Udeležba na trgu dela |
Osnovne značilnosti delovnega mesta |
EMPST_WKT (neobvezno) |
Glavna zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom (samoopredelitev) (neobvezno) |
1 |
Zaposlitev s polnim delovnim časom |
Posamezniki, pri katerih je MAINSTAT=1 |
Zbrana |
|
2 |
Zaposlitev s krajšim delovnim časom |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
03. Udeležba na trgu dela |
Trajanje pogodbe |
EMPST_CONTR (neobvezno) |
Stalnost glavne zaposlitve (neobvezno) |
1 |
Stalna zaposlitev |
Posamezniki, pri katerih je STAPRO =3 |
Zbrana |
|
2 |
Pogodba o delu za določen čas |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
04. Izobrazba in izobrazbeno ozadje |
Stopnja izobrazbe |
ISCEDD |
Dosežena stopnja izobrazbe (najvišja stopnja uspešno zaključene izobrazbe) |
0 |
Brez formalne izobrazbe ali pod ISCED 1 |
Vsi posamezniki, stari 16 let in več |
Zbrana |
|
1 |
ISCED 1 osnovnošolska izobrazba |
||||||
|
2 |
ISCED 2 nižja sekundarna izobrazba |
||||||
|
3 |
ISCED 3 višja sekundarna izobrazba |
||||||
|
4 |
ISCED 4 posekundarna neterciarna izobrazba |
||||||
|
5 |
ISCED 5 kratka terciarna izobrazba |
||||||
|
6 |
ISCED 6 diplomska ali enakovredna izobrazba |
||||||
|
7 |
ISCED 7 magistrski študij ali enakovredna izobrazba |
||||||
|
8 |
ISCED 8 doktorska ali enakovredna izobrazba |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
04. Izobrazba in izobrazbeno ozadje |
Stopnja izobrazbe |
ISCED |
Stopnja izobrazbe agregirano |
0 |
Največ nižja sekundarna izobrazba (ISCEDD=0, 1 ali 2) |
Vsi posamezniki, stari 16 let in več |
Izpeljana |
|
3 |
Višja sekundarna in posekundarna neterciarna izobrazba (ISCEDD=3 ali 4) |
||||||
|
5 |
Terciarna izobrazba (ISCEDD=5, 6, 7 ali 8); |
|
|
||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
5. Zdravje: status in invalidnost/zmanjšana zmožnost, razpoložljivost, uporaba in dostop do zdravstvenega varstva in determinante zdravja |
Elementi evropskega osnovnega zdravstvenega modula |
GALI |
Omejitev dejavnosti zaradi zdravstvenih težav |
1 |
Zelo omejene |
Vsi posamezniki, stari 16 let in več |
Zbrana |
|
2 |
Zmerno omejene |
||||||
|
3 |
Sploh niso omejene |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
06. Dohodek, potrošnja in elementi premoženja, vključno z dolgovi |
Skupni mesečni dohodek gospodinjstva |
HH_IQ5 |
Skupni povprečni neto tekoči mesečni dohodek |
1 |
Dohodkovna skupina z nižjim ekvivalentnim neto mesečnim dohodkom |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
2 |
Dohodkovna skupina z nizkim do srednjim ekvivalentnim neto mesečnim dohodkom |
||||||
|
3 |
Dohodkovna skupina s srednjim ekvivalentnim neto mesečnim dohodkom |
||||||
|
4 |
Dohodkovna skupina s srednjim do visokim ekvivalentnim neto mesečnim dohodkom |
||||||
|
5 |
Dohodkovna skupina z višjim ekvivalentnim neto mesečnim dohodkom |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij |
IACC |
Dostop gospodinjstva do interneta doma (prek katere koli naprave) |
1 |
Da |
Vsa gospodinjstva |
Zbrana |
|
0 |
Ne |
||||||
|
8 |
Ne vem |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Uporaba in pogostost uporabe IKT |
IU |
Zadnja uporaba interneta na kateri koli lokaciji, prek katere koli naprave |
1 |
V zadnjih 3 mesecih |
Vsi posamezniki |
Zbrana |
|
2 |
Pred več kot tremi meseci do pred enim letom |
||||||
|
3 |
Pred več kot enim letom |
||||||
|
4 |
Nikoli ni uporabljal |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Uporaba in pogostost uporabe IKT |
IFUS |
Povprečna pogostost uporabe interneta v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Večkrat na dan |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
2 |
Vsak dan ali skoraj vsak dan |
||||||
|
3 |
Najmanj enkrat na teden (vendar ne vsak dan) |
||||||
|
4 |
Manj kot enkrat na teden |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUEM |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebne namene za pošiljanje ali prejemanje e-pošte |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUPH1 |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebne namene za klice (vključno z video klici) prek interneta |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUSNET |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebne namene za sodelovanje v družabnih omrežjih (ustvarjanje uporabniškega profila, objava sporočil ali drugih prispevkov) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUCHAT1 |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebne namene za takojšnje sporočanje (izmenjavo sporočil) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUIF |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebne namene za iskanje informacij o blagu ali storitvah |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUNW1 |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebne namene za branje spletnih novic, časopisov ali revij |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUPOL2 |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebne namene za objavo mnenj o državljanskih ali političnih vprašanjih na spletnih mestih ali družbenih medijih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUVOTE |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebne namene za sodelovanje v spletnih posvetovanjih ali glasovanje v zvezi z opredelitvijo državljanskih ali političnih vprašanj (npr. urbanistično načrtovanje, podpis peticije) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUMUSS1 |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za poslušanje glasbe (npr. spletni radio, pretakanje glasbe) ali prenos glasbe |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUSTV |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za gledanje internetne televizije (v živo ali s časovnim zamikom) televizijskih hiš (npr. [nacionalni primeri]) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUVOD |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za gledanje videa na zahtevo pri ponudnikih komercialnih storitev |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUVSS |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za gledanje video vsebin pri ponudnikih storitev izmenjave vsebin |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUPDG |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za igranje ali prenašanje iger |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUPCAST (neobvezno) |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za poslušanje ali prenašanje podkastov (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IHIF |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za iskanje informacij v zvezi z zdravjem (npr. o poškodbah, boleznih, prehrani, izboljšanju zdravja) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUMAPP |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za naročanje pri zdravniku prek spletnega mesta ali aplikacije (npr. spletnega mesta bolnišnice ali zdravstvenega doma); |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUAPR |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za dostopanje do osebne zdravstvene dokumentacije prek spleta |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUOHC |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za uporabo drugih zdravstvenih storitev prek spletnega mesta ali aplikacije namesto obiska bolnišnice ali zdravnika (npr. s pridobitvijo recepta ali posvetom prek spleta) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUSELL |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za prodajo blaga ali storitev prek spletnega mesta ali aplikacije |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUBK |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen za spletno bančništvo (vključno z mobilnim) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUOLC |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za učne dejavnosti v izobraževalne, poklicne ali zasebne namene, in sicer udeležbo na spletnem tečaju |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUOLM |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za učne dejavnosti v izobraževalne, poklicne ali zasebne namene, in sicer z uporabo spletnega gradiva (na primer video navodil, spletnega seminarja, elektronskih učbenikov, aplikacij ali platform za učenje), ne pa z udeležbo na celotnem tečaju |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUOCIS1 |
Uporaba interneta v zadnjih 3 mesecih za učne dejavnosti v izobraževalne, poklicne ali zasebne namene, in sicer s komuniciranjem z učitelji ali učenci prek avdio ali video spletnih orodij |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUOFE |
Učne dejavnosti, pri katerih je sodeloval respondent v zadnjih 3 mesecih za formalno izobrazbo (npr. šolo ali univerzo) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IUOLC = 1 ali IUOLM = 1 ali IUOCIS1 = 1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUOW |
Učne dejavnosti, pri katerih je sodeloval respondent v zadnjih 3 mesecih za poklicne namene / namene, povezane z delom |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IUOLC = 1 ali IUOLM = 1 ali IUOCIS1 = 1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Spletne dejavnosti |
IUOPP |
Učne dejavnosti, pri katerih je sodeloval respondent v zadnjih 3 mesecih za zasebni namen |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IUOLC = 1 ali IUOLM = 1 ali IUOCIS1 = 1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOVIP |
Dejavnosti prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih, pri katerih je respondent dostopal do informacij o sebi, ki jih hranijo javni organi ali javne službe |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOVIDB |
Dejavnosti prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih, pri katerih je respondent dostopal do informacij iz javnih podatkovnih zbirk ali registrov (kot so informacije o razpoložljivosti knjig v javnih knjižnicah, katastrski registri, poslovni registri) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOV12IF |
Dejavnosti prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih, pri katerih je respondent pridobil informacije (npr. o storitvah, ugodnostih, pravicah, predpisih, odpiralnem času) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOVIX |
Respondent ni dostopal do osebnih evidenc ali podatkovnih zbirk niti ni pridobil nobenih informacij prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOV12FM |
Prenos/tiskanje uradnih obrazcev s strani respondenta s spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih |
1 |
Da |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
0 |
Ne |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOVAPR |
Naročilo na sestanek ali rezervacija s strani respondenta prek spletnega mesta ali aplikacije pri javnih organih ali javnih službah (na primer rezervacija knjige v javni knjižnici, naročilo na sestanek pri državnem uslužbencu ali državnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti) za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih |
1 |
Da |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
0 |
Ne |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOVPOST (neobvezno) |
Prejem s strani respondenta katerega koli uradnega sporočila ali dokumenta, ki so ga poslali javni organi na račun respondenta prek spletnega mesta ali aplikacije (ime službe, če obstaja v državi) javnih organov ali služb (kot so obvestila o globah ali računih, dopisi; vročanje sodnih pozivov, sodnih pisanj, [nacionalni primeri]), za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih? Izključena bi morala biti uporaba informativnih sporočil ali obvestil na podlagi elektronske pošte ali sporočil SMS. (neobvezno) |
1 |
Da |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
0 |
Ne |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena ali ni navedena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOVTAX1 |
Oddaja respondentove davčne napovedi prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih |
1 |
Da, respondent jo je oddal sam |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
2 |
Ne, oddana je bila avtomatično (s strani davčnega organa, delodajalca, drugega organa) |
||||||
|
3 |
Ne, respondent jo je dostavil davčnemu organu v papirni obliki |
||||||
|
4 |
Ne, oddal jo je nekdo drug v imenu respondenta (npr. družinski član, davčni svetovalec) |
||||||
|
5 |
Ne, iz drugih razlogov (npr. ni zavezanec za davek od dohodkov) |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOVODC |
Dejavnosti prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih, pri katerih je respondent zaprosil za uradne dokumente ali potrdila (npr. o diplomi, rojstvu, zakonski zvezi, razvezi, smrti, prebivališču, kazenski evidenci, [nacionalni primeri]) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOVBE |
Dejavnosti prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih, pri katerih je respondent zaprosil za ugodnosti ali uveljavljanje pravic (npr. pokojnino, nadomestilo za brezposelnost, otroški dodatek, vpis v šole, na univerzo, [nacionalni primeri]) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOVRCC |
Dejavnosti prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb za zasebni namen v zadnjih 12 mesecih, pri katerih je respondent vložil druge zahtevke ali pritožbe (npr. prijava tatvine na policiji, vložitev pravne pritožbe, prošnja za pravno pomoč, sprožitev postopka v civilnih zadevah pred sodiščem, [nacionalni primeri]) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IRGOVNN |
Razlogi nezaprosila za katere koli uradne dokumente ali za nevložitev zahtevkov prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – respondentu ni bilo treba zaprositi za noben dokument ali vložiti nobenega zahtevka |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVODC=0 in IGOVBE=0 in IGOVRCC=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IRGOVLS |
Razlogi nezaprosila za katere koli uradne dokumente ali za nevložitev zahtevkov prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – pomanjkanje znanj ali spretnosti (npr. respondent ni vedel, kako uporabljati spletno mesto ali aplikacijo ali pa je bila uporaba prezapletena) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVODC=0 in IGOVBE=0 in IGOVRCC=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IRGOVSEC |
Razlogi nezaprosila za katere koli uradne dokumente ali za nevložitev zahtevkov prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – pomisleki glede varnosti osebnih podatkov ali nepripravljenost opraviti plačilo prek spleta (goljufije z bančnimi karticami) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVODC=0 in IGOVBE=0 in IGOVRCC=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IRGOVEID (neobvezno) |
Razlogi nezaprosila za katere koli uradne dokumente ali za nevložitev zahtevkov prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – ni elektronskega podpisa, aktivirane elektronske identifikacije (eID) ali katerega koli drugega orodja za uporabo elektronske identifikacije (ki se zahteva za uporabo storitev) [nacionalni primeri] (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVODC=0 in IGOVBE=0 in IGOVRCC=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IRGOVOP |
Razlogi nezaprosila za katere koli uradne dokumente ali za nevložitev zahtevkov prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – v imenu respondenta je to storila druga oseba (npr. svetovalec, sorodnik) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVODC=0 in IGOVBE=0 in IGOVRCC=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IRGOVOTH |
Razlogi nezaprosila za katere koli uradne dokumente ali za nevložitev zahtevkov prek spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – drug razlog |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVODC=0 in IGOVBE=0 in IGOVRCC=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IGOVANYS |
Respondent je imel interakcijo z javnimi organi |
9 |
IF IU<>1 in IU<>2 THEN 9 |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Izpeljana |
|
1 |
ELSE IF IGOVIP=1 ali IGOVIDB=1 ali IGOV12IF=1 ali IGOV12FM=1 ali IGOVAPR=1 ali IGOVPOST=1 ali IGOVTAX1=1 ali IGOVODC=1 ali IGOVBE=1 ali IGOVRCC=1 THEN 1 |
||||||
|
0 |
ELSE 0 |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IIGOVDU |
Težave pri uporabi spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – spletno mesto ali aplikacijo je bilo težavno uporabljati (npr. ni bila uporabniku prijazna, besedilo ni bilo jasno, postopek ni bil dobro pojasnjen) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVANYS=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IIGOVTP |
Težave pri uporabi spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – tehnične težave pri uporabi spletnega mesta ali aplikacije (npr. dolgotrajno nalaganje, nedelujoče spletno mesto) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVANYS=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IIGOVEID (neobvezno) |
Težave pri uporabi spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – težave pri uporabi elektronskega podpisa ali elektronske identifikacije (eID) (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVANYS=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IIGOVPAY (neobvezno) |
Težave pri uporabi spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – respondent ni mogel opraviti plačila prek spletnega mesta ali aplikacije (npr. ker ni imel dostopa do zahtevanih plačilnih metod) (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVANYS=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IIGOVMOB |
Težave pri uporabi spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – respondent ni mogel dostopati do storitve na pametnem telefonu ali tabličnem računalniku (npr. zaradi nezdružljive različice naprave ali nerazpoložljivih aplikacij) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVANYS=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IIGOVOTH |
Težave pri uporabi spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih – druge težave |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVANYS=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Interakcija z javnimi organi |
IIGOVX |
Respondent ni imel nobenih težav pri uporabi spletnega mesta ali aplikacije javnih organov ali javnih služb v zadnjih 12 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IGOVANYS=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
IBUY |
Zadnji nakup ali naročilo blaga ali storitev prek interneta za zasebno uporabo |
1 |
V zadnjih 3 mesecih |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 ali IU=2 |
Zbrana |
|
2 |
Pred več kot tremi meseci do pred enim letom |
||||||
|
3 |
Pred več kot enim letom |
||||||
|
4 |
Nikoli ni kupoval/a ali naročal/a po internetu |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BCLOT1 |
Uporaba interneta za nakup oblačil (vključno s športnimi oblačili), čevljev ali dodatkov (npr. torb, nakita) od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BSPG |
Uporaba interneta za nakup športnih izdelkov (razen športnih oblačil) od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BCG |
Uporaba interneta za nakup otroških igrač ali izdelkov za nego otrok (npr. plenic, stekleničk, otroških vozičkov) prek spletnega mesta ali aplikacije od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BFURN1 |
Uporaba interneta za nakup pohištva, opreme za dom (npr. preprog ali zaves) ali izdelkov za vrtnarjenje (npr. orodja, rastlin) od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BMUSG |
Uporaba interneta za nakup glasbe na CD-jih, vinilnih ploščah itd. od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BFLMG |
Uporaba interneta za nakup filmov ali serij na DVD-jih, diskih Blu-ray itd. od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BBOOKNLG |
Uporaba interneta za nakup tiskanih knjig, revij ali časopisov od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BHARD1 |
Uporaba interneta za nakup računalnikov, tabličnih računalnikov, mobilnih telefonov ali dodatkov od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BEEQU1 |
Uporaba interneta za nakup potrošniške elektronike (npr. televizijskih sprejemnikov, stereo naprav, kamer, zvočnih palic ali pametnih zvočnikov, virtualnih pomočnikov) ali gospodinjskih aparatov (npr. pralnih strojev) od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BMED1 |
Uporaba interneta za nakup zdravil ali prehranskih dopolnil, na primer vitaminov (razen spletnega obnavljanja receptov), od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BFDR |
Uporaba interneta za nakup dostave iz restavracij, verig s hitro prehrano, storitvijo cateringa od podjetij ali fizičnih oseb prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BFDS |
Uporaba interneta za nakup hrane ali pijače iz trgovin ali od ponudnikov kompletov za pripravo obrokov od podjetij ali fizičnih oseb za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BCBW |
Uporaba interneta za nakup kozmetičnih izdelkov, lepotilnih izdelkov ali izdelkov za dobro počutje od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BCPH |
Uporaba interneta za nakup čistil ali izdelkov za osebno higieno (npr. zobnih ščetk, robcev, detergentov za pranje, krp za čiščenje) od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BBMC |
Uporaba interneta za nakup koles, mopedov, avtomobilov ali drugih vozil ali njihovih rezervnih delov od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BOPG |
Uporaba interneta za nakup drugega fizičnega blaga od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BPG_ANY |
Uporaba interneta za nakup katerega koli naštetega fizičnega blaga od podjetij ali fizičnih oseb (vključno z rabljenim blagom) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
9 |
IF IBUY=Prazno ali IBUY<>1 THEN 9 |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Izpeljana |
|
1 |
ELSE IF BCLOT1=1 ali BSPG=1 ali BCG=1 ali BFURN1=1 ali BMUSG=1 ali BFLMG=1 ali BBOOKNLG=1 ali BHARD1=1 ali BEEQU1=1 ali BMED1=1 ali BFDR=1 ali BFDS=1 ali BCBW=1 ali BCPH=1 ali BBMC=1 ali BOPG=1 THEN 1 |
||||||
|
0 |
ELSE 0 |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BPG_DOM |
Uporaba interneta za nakup blaga od nacionalnih prodajalcev (od podjetij ali fizičnih oseb) prek spletnega mesta ali aplikacije v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je BPG_ANY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BPG_EU |
Uporaba interneta za nakup blaga od prodajalcev iz drugih držav EU (od podjetij ali fizičnih oseb) prek spletnega mesta ali aplikacije v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je BPG_ANY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BPG_WRLD |
Uporaba interneta za nakup blaga od prodajalcev iz ostalega sveta (od podjetij ali fizičnih oseb) prek spletnega mesta ali aplikacije v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je BPG_ANY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BPG_UNK |
Uporaba interneta za nakup blaga od prodajalcev (od podjetij ali fizičnih oseb), katerih država izvora ni znana, prek spletnega mesta ali aplikacije v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je BPG_ANY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BPG_PP |
Blago, kupljeno od fizičnih oseb prek spletnega mesta ali aplikacije |
1 |
Da |
Posamezniki, pri katerih je BPG_ANY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Ne |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BMUSS |
Uporaba interneta za nakup glasbe ali naročanje nanjo v obliki pretočnega predvajanja ali prenosa prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BFLMS |
Uporaba interneta za nakup filmov ali serij ali naročanje nanje v obliki pretočnega predvajanja ali prenosa prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BBOOKNLS |
Uporaba interneta za nakup e-knjig, spletnih revij ali spletnih časopisov ali naročanje nanje prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BGAMES |
Uporaba interneta za nakup iger na spletu ali v obliki prenosov za pametne telefone, tablične računalnike, računalnike ali konzole ali naročanje nanje prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BSOFTS |
Uporaba interneta za nakup računalniške programske opreme ali druge programske opreme v obliki prenosov, vključno s posodobitvami, ali naročanje nanje prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BHLFTS |
Uporaba interneta za nakup aplikacij, povezanih z zdravjem ali telesno pripravljenostjo (razen brezplačnih aplikacij) ali naročanje nanje prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BAPP |
Uporaba interneta za nakup drugih aplikacij (npr. povezanih z učenjem jezikov, potovanji, vremenom) (razen brezplačnih aplikacij) ali naročanje nanje prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BSTICK |
Uporaba interneta za nakup vstopnic za športne prireditve prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BCTICK |
Uporaba interneta za nakup vstopnic za kulturne ali druge prireditve (npr. vstopnice za kino, koncerte, sejme) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BSIMC |
Uporaba interneta za sklenitev naročnine za internetno povezavo ali mobilne telefone prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BSUTIL |
Uporaba interneta za sklenitev naročnine za elektriko, vodo ali ogrevanje, odstranjevanje odpadkov ali podobne storitve prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BHHS |
Uporaba interneta za nakup gospodinjskih storitev (npr. čiščenja, varstva otrok, popravil, vrtnarskih storitev) (tudi od fizičnih oseb) prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BHHS_PP |
Uporaba interneta za nakup gospodinjskih storitev od fizičnih oseb prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Da |
Posamezniki, pri katerih je BHHS=1 |
Zbrana |
|
0 |
Ne |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BTPS_E |
Uporaba interneta za nakup storitev prevoza od prevoznega podjetja, na primer vozovnice za lokalni avtobus, letalo ali vlak ali vožnje s taksijem, prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BTPS_PP |
Uporaba interneta za nakup storitve prevoza od fizične osebe prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BRA_E |
Uporaba interneta za najem nastanitve od podjetij, na primer hotelov ali potovalnih agencij, prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
06. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BRA_PP |
Uporaba interneta za najem nastanitve od fizične osebe prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BOTS (neobvezno) |
Uporaba interneta za nakup drugih storitev (razen finančnih in zavarovalniških storitev) pred spletnega mesta ali aplikacije za zasebno uporabo v zadnjih 3 mesecih (neobvezno) |
1 |
Da |
Posamezniki, pri katerih je IBUY=1 |
Zbrana |
|
0 |
Ne |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena ali ni navedena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BFIN_IN1 |
Uporaba interneta za nakup zavarovalnih polic, vključno s turističnim zavarovanjem, tudi tistih v paketu z, na primer, letalsko vozovnico, prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebne namene v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BFIN_CR1 |
Uporaba interneta za najem posojila ali hipoteke ali kredita pri bankah ali drugih ponudnikih finančnih storitev prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebne namene v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
e-trgovanje |
BFIN_SH1 |
Uporaba interneta za nakup ali prodajo delnic, obveznic, deležev v skladih ali drugih finančnih sredstev prek spletnega mesta ali aplikacije za zasebne namene v zadnjih 3 mesecih |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_DEM |
Uporaba z internetom povezanih termostatov, merilnikov izkoriščenosti, sijalk, vtičnikov ali drugih z internetom povezanih rešitev za upravljanje energije v domu respondenta za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_DSEC |
Uporaba z internetom povezanih domačih alarmnih sistemov, detektorjev dima, varnostnih kamer, ključavnic ali drugih z internetom povezanih rešitev za zaščito in varnost v domu respondenta za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_DHA |
Uporaba z internetom povezanih gospodinjskih aparatov, na primer robotskih sesalnikov, hladilnikov, pečic, kavnih aparatov za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_DVA |
Uporaba virtualnega pomočnika v obliki pametnega zvočnika ali aplikacije za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_DX |
Respondent ni uporabljal nobene od z internetom povezanih naprav za upravljanje energije, rešitev za zaščito in varnost, gospodinjskih aparatov ali govornih pomočnikov za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je (IOT_DEM=Prazno ali IOT_DEM=0) in (IOT_DSEC=Prazno ali IOT_DSEC=0) in (IOT_DHA=Prazno ali IOT_DHA=0) in (IOT_DVA=Prazno ali IOT_DVA=0) |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_BDK |
Razlogi neuporabe nobene od z internetom povezanih naprav za upravljanje energije, rešitev za zaščito in varnost, gospodinjskih aparatov ali govornih pomočnikov za zasebne namene – respondent ni vedel, da take naprave ali sistemi obstajajo |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_DX=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_BNN |
Razlogi neuporabe nobene od z internetom povezanih naprav za upravljanje energije, rešitev za zaščito in varnost, gospodinjskih aparatov ali govornih pomočnikov za zasebne namene – respondent ni imel potrebe po uporabi navedenih z internetom povezanih naprav ali sistemov |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_BDK=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_BCST |
Razlogi neuporabe nobene od z internetom povezanih naprav za upravljanje energije, rešitev za zaščito in varnost, gospodinjskih aparatov ali govornih pomočnikov za zasebne namene – previsoki stroški |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_BDK=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_BLC |
Razlogi neuporabe nobene od z internetom povezanih naprav za upravljanje energije, rešitev za zaščito in varnost, gospodinjskih aparatov ali govornih pomočnikov za zasebne namene – nezdružljivost z drugimi napravami ali sistemi |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_BDK=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_BLSK |
Razlogi neuporabe nobene od z internetom povezanih naprav za upravljanje energije, rešitev za zaščito in varnost, gospodinjskih aparatov ali govornih pomočnikov za zasebne namene – ni znanj ali spretnosti za uporabo navedenih naprav ali sistemov |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_BDK=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_BCPP |
Razlogi neuporabe nobene od z internetom povezanih naprav za upravljanje energije, rešitev za zaščito in varnost, gospodinjskih aparatov ali govornih pomočnikov za zasebne namene – pomisleki glede zasebnosti in varstva podatkov o respondentu, ki jih ustvarjajo navedene naprave ali sistemi |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_BDK=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_BCSC |
Razlogi neuporabe nobene od z internetom povezanih naprav za upravljanje energije, rešitev za zaščito in varnost, gospodinjskih aparatov ali govornih pomočnikov za zasebne namene – pomisleki glede varnosti (npr. da bo prišlo do vdora v napravo ali sistem) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_BDK=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_BCSH |
Razlogi neuporabe nobene od z internetom povezanih naprav za upravljanje energije, rešitev za zaščito in varnost, gospodinjskih aparatov ali govornih pomočnikov za zasebne namene – pomisleki glede varnosti ali zdravja (npr. da bi z uporabo naprave ali sistema lahko prišlo do nezgode, poškodbe ali zdravstvenih težav) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_BDK=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_BOTH |
Razlogi neuporabe nobene od z internetom povezanih naprav za upravljanje energije, rešitev za zaščito in varnost, gospodinjskih aparatov ali govornih pomočnikov za zasebne namene – drugi razlogi |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_BDK=0 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_IUTV |
Uporaba interneta na z internetom povezani televiziji v domu respondenta za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_IUGC |
Uporaba interneta na z internetom povezani igralni konzoli v domu respondenta za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_IUHA |
Uporaba interneta na z internetom povezanih domačih zvočnih sistemih ali pametnih zvočnikih v domu respondenta za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_DCS |
Uporaba z internetom povezane pametne ure, športne zapestnice, očal ali naglavne opreme, varnostnih sistemov za sledenje, pripomočkov, oblačil ali čevljev za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_DHE |
Uporaba z internetom povezanih naprav za spremljanje krvnega tlaka, ravni sladkorja, telesne teže (npr. pametnih tehtnic) ali drugih naprav za zdravje in zdravstveno oskrbo za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_DTOY |
Uporaba igrač, povezanih z internetom, na primer robotičnih (vključno z izobraževalnimi) ali lutk, za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_DCAR |
Uporaba avtomobila z vgrajeno brezžično internetno povezavo za zasebne namene |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_USE |
Respondent je uporabljal internet stvari |
9 |
IF IU=Prazno ali IU<>1 THEN 9 |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Izpeljana |
|
1 |
ELSE IF IOT_DEM=1 ali IOT_DSEC=1 ali IOT_DHA=1 ali IOT_DVA=1 ali IOT_IUTV=1 ali IOT_IUGC=1 ali IOT_IUHA=1 ali IOT_DCS=1 ali IOT_DHE=1 ali IOT_DTOY=1 ali IOT_DCAR=1 THEN 1 |
||||||
|
0 |
ELSE 0 |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_PSEC |
Težave pri navedenih z internetom povezanih napravah ali sistemih – težave z varnostjo ali zasebnostjo (npr. vdor v napravo ali sistem, težave z varstvom informacij o respondentu in njegovi družini, ki jih ustvarjajo navedene naprave ali sistemi) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_USE=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_PSHE |
Težave pri navedenih z internetom povezanih napravah ali sistemih – težave z varnostjo ali zdravjem (npr. uporaba naprave ali sistema povzroči nezgodo, poškodbo ali zdravstvene težave) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_USE=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_PDU |
Težave pri navedenih z internetom povezanih napravah ali sistemih – težave z uporabo naprave (npr. nastavitvijo, namestitvijo, povezovanjem, seznanitvijo naprave) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_USE=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_POTH |
Težave pri navedenih z internetom povezanih napravah ali sistemih – druge težave (kot so težave s povezavo, težave s podporo) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_USE=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Povezava z internetom od koder koli |
IOT_PX |
Respondent ni imel težav z navedenimi z internetom povezanimi napravami ali sistemi |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IOT_USE=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_DMOB |
Respondentov način obravnave svojega mobilnega ali pametnega telefon, ki ga je nadomestil ali ga ne uporablja več |
1 |
Še vedno se hrani v gospodinjstvu respondenta |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
2 |
Bil je prodan ali oddan |
||||||
|
3 |
Bil je odstranjen na mesto za zbiranje/recikliranje elektronskih odpadkov (ali je bil prepuščen prodajalcu, da ga odstrani) |
||||||
|
4 |
Bil je odstranjen, a ne na mesto za zbiranje/recikliranje elektronskih odpadkov |
||||||
|
5 |
Nikoli ni bil kupljen ali je še vedno v uporabi |
||||||
|
6 |
Drugo |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_DLT |
Respondentov način obravnave svojega prenosnega ali tabličnega računalnika, ki ga je nadomestil ali ga ne uporablja več |
1 |
Še vedno se hrani v gospodinjstvu anketiranca |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
2 |
Bil je prodan ali oddan |
||||||
|
3 |
Bil je odstranjen na mesto za zbiranje/recikliranje elektronskih odpadkov (ali je bil prepuščen prodajalcu, da ga odstrani) |
||||||
|
4 |
Bil je odstranjen, a ne na mesto za zbiranje/recikliranje elektronskih odpadkov |
||||||
|
5 |
Nikoli ni bil kupljen ali je še vedno v uporabi |
||||||
|
6 |
Drugo |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_DPC |
Respondentov način obravnave svojega namiznega računalnika, ki ga je nadomestil ali ga ne uporablja več |
1 |
Še vedno se hrani v gospodinjstvu anketiranca |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
2 |
Bil je prodan ali oddan |
||||||
|
3 |
Bil je odstranjen na mesto za zbiranje/recikliranje elektronskih odpadkov (ali je bil prepuščen prodajalcu, da ga odstrani) |
||||||
|
4 |
Bil je odstranjen, a ne na mesto za zbiranje/recikliranje elektronskih odpadkov |
||||||
|
5 |
Nikoli ni bil kupljen ali je še vedno v uporabi |
||||||
|
6 |
Drugo |
||||||
|
Prazno |
Ni navedeno |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_PP (neobvezno) |
Značilnosti, za katere je respondent menil, da so pomembne, ko je nazadnje kupil mobilni ali pametni telefon, tablični, prenosni ali namizni računalnik – cena (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_PHD (neobvezno) |
Značilnosti, za katere je respondent menil, da so pomembne, ko je nazadnje kupil mobilni ali pametni telefon, tablični, prenosni ali namizni računalnik – značilnosti trdega diska (shranjevanje, hitrost), hitrost procesorja (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_PECD (neobvezno) |
Značilnosti, za katere je respondent menil, da so pomembne, ko je nazadnje kupil mobilni ali pametni telefon, tablični, prenosni ali namizni računalnik – okoljsko primerna zasnova naprave, npr. trajnostna, nadgradljiva in popravljiva zasnova, ki zahteva manj surovin; okolju prijazni materiali, ki se uporabljajo za pakiranje, itd. (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_PEG (neobvezno) |
Značilnosti, za katere je respondent menil, da so pomembne, ko je nazadnje kupil mobilni ali pametni telefon, tablični, prenosni ali namizni računalnik – možnost podaljšanja življenjske dobe naprave z nakupom dodatne garancije (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_PEE (neobvezno) |
Značilnosti, za katere je respondent menil, da so pomembne, ko je nazadnje kupil mobilni ali pametni telefon, tablični, prenosni ali namizni računalnik – energijska učinkovitost naprave (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_PTBS (neobvezno) |
Značilnosti, za katere je respondent menil, da so pomembne, ko je nazadnje kupil mobilni ali pametni telefon, tablični, prenosni ali namizni računalnik – sistem jemanja nazaj, ki ga je nudil proizvajalec ali prodajalec (tj. proizvajalec ali prodajalec vzame nazaj napravo, ki je postala zastarela, brez stroškov ali stranki ponudi popuste za nakup druge naprave) (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_PX (neobvezno) |
Značilnosti, za katere je respondent menil, da so pomembne, ko je nazadnje kupil mobilni ali pametni telefon, tablični, prenosni ali namizni računalnik – respondent ni upošteval nobene od navedenih značilnosti (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
||||||
|
07. Udeležba v informacijski družbi |
Učinek uporabe |
ECO_PBX (neobvezno) |
Značilnosti, za katere je respondent menil, da so pomembne, ko je nazadnje kupil mobilni ali pametni telefon, tablični, prenosni ali namizni računalnik – respondent nikoli ni kupil nobene od navedenih naprav (neobvezno) |
1 |
Označeno |
Posamezniki, pri katerih je IU=1 |
Zbrana |
|
0 |
Neoznačeno |
||||||
|
Prazno |
Možnost ni vključena |
||||||
|
9 |
Ni relevantno |
|
28.7.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 269/46 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1224
z dne 27. julija 2021
o podrobnih pravilih glede pogojev za delovanje spletne storitve in pravilih glede varstva in varnosti podatkov, ki se uporabljajo za spletno storitev, ter ukrepih za razvoj in tehnično izvajanje spletne storitve iz Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije C(2019) 1230
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (1) ter zlasti člena 13(7) in člena 36, prvi odstavek, točka (h), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU) 2017/2226 vzpostavlja sistem vstopa/izstopa za elektronsko evidentiranje in shranjevanje datuma, časa in kraja vstopa in izstopa državljanov tretjih držav, ki jim je bil dovoljen ali zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje na ozemlju držav članic, ter izračun trajanja njihovega dovoljenega bivanja. |
|
(2) |
Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: agencija eu-LISA), je odgovorna za razvoj in operativno upravljanje sistema vstopa/izstopa. |
|
(3) |
Izvedbeni sklep Komisije C(2019) 1230 določa specifikacije in pogoje za delovanje spletne storitve iz člena 13 Uredbe (EU) 2017/2226, vključno s posebnimi določbami za varstvo in varnost podatkov. Te specifikacije in pogoje je treba prilagoditi tako, da se upoštevajo potniki, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti v smislu člena 45 Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (3). |
|
(4) |
V skladu s členom 13(3) Uredbe (EU) 2017/2226 prevozniki uporabljajo spletno storitev, da preverijo, ali so državljani tretjih držav, ki imajo vizum za kratkoročno bivanje, izdan za enkratni ali dvakratni vstop, že izkoristili število vstopov, dovoljenih na podlagi vizuma. |
|
(5) |
Da bi prevozniki lahko izpolnjevali svojo obveznost preverjanja koriščenja vizuma za enkratni in dvakratni vstop, bi morali imeti dostop do spletne storitve. Prevozniki bi morali dostopati do spletne storitve prek avtentikacijske sheme ter imeti možnost pošiljanja in prejemanja sporočil v obliki, ki jo določi agencija eu-LISA. |
|
(6) |
Določiti bi bilo treba tehnična pravila o obliki sporočil in avtentikacijski shemi, da se prevoznikom omogočita povezava in uporaba spletne storitve, ki se določi v tehničnih smernicah, ki so del tehničnih specifikacij iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2017/2226, ki jih sprejme agencija eu-LISA. |
|
(7) |
Prevozniki bi morali imeti možnost navesti, da potniki ne spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2017/2226, in v takem primeru bi morali prevozniki od spletne storitve prejeti samodejni odgovor „Ni relevantno“, in sicer brez poizvedbe v zbirki podatkov, ki je namenjena samo za branje, in brez beleženja. |
|
(8) |
Komisija, agencija eu-LISA in države članice bi si morale prizadevati za obveščanje vseh znanih prevoznikov o tem, kako in kdaj se lahko registrirajo. Po uspešnem postopku registracije in po potrebi uspešnem preskušanju bi morala agencija eu-LISA prevoznika povezati z vmesnikom za prevoznike. |
|
(9) |
Avtenticirani prevozniki bi morali omogočiti dostop do spletne storitve samo ustrezno pooblaščenemu osebju. |
|
(10) |
Ta uredba bi morala določati pravila o varstvu in varnosti podatkov, ki se uporabljajo za avtentikacijsko shemo. |
|
(11) |
Da bi zagotovili, da poizvedba za preverjanje temelji na informacijah, ki so čim bolj posodobljene, se ne bi smelo poizvedovati prej kot 48 ur pred načrtovanim odhodom. |
|
(12) |
Ta uredba bi morala veljati za letalske prevoznike, ladijske prevoznike in prevoznike v mednarodnem prometu, ki po kopenski poti z avtobusom prevažajo skupine, kadar navedeni prevozniki prihajajo na ozemlje držav članic. Mejna kontrola za vstop na ozemlje držav članic se lahko opravi pred vkrcanjem. V takih primerih bi morali biti prevozniki oproščeni obveznosti preverjanja statusa potovalne odobritve potnikov. |
|
(13) |
Prevozniki bi morali imeti dostop do spletnega obrazca na javnem spletnem mestu, prek katerega lahko zaprosijo za pomoč. Kadar prevozniki zaprosijo za pomoč, bi morali prejeti potrdilo o prejemu, ki vsebuje številko vstopnice. Agencija eu-LISA ali centralna enota ETIAS lahko stopi v stik s prevozniki, ki so prejeli vstopnico, kakor koli je potrebno, tudi po telefonu, da se zagotovi ustrezen odziv. |
|
(14) |
Ker je treba za potovanja potnikov in prevoznike upravno breme čim bolj omejiti s povezovanjem z Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve ter zato prilagoditi pogoje za delovanje spletne storitve iz člena 13 Uredbe (EU) 2017/2226 sprejetju Uredbe (EU) 2018/1240, bi bilo treba uporabljati določbe o pomoči prevoznikom in postopkih, ki jih je treba upoštevati v primeru tehnične nezmožnosti, določene za Uredbo (EU) 2018/1240. |
|
(15) |
Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
|
(16) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ni sodelovala pri sprejetju Uredbe (EU) 2017/2226, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker pa Uredba (EU) 2017/2226 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola 30. maja 2018 uradno sporočila svojo odločitev o prenosu Uredbe (EU) 2017/2226 v svoje nacionalno pravo. Danska je tako v skladu z mednarodnim pravom zavezana izvajati to uredbo. |
|
(17) |
Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje (5). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. |
|
(18) |
Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES (7). |
|
(19) |
Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (9). |
|
(20) |
Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (11). |
|
(21) |
Za Bolgarijo in Romunijo je bilo uspešno zaključeno preverjanje po veljavnem postopku schengenskega ocenjevanja, kakor potrjujeta sklepa Sveta z dne 9. junija 2011; določbe schengenskega pravnega reda v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom so se začele izvajati s Sklepom Sveta (EU) 2018/934 (12) o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji; določbe schengenskega pravnega reda v zvezi z vizumskim informacijskim sistemom so se začele izvajati s Sklepom Sveta (EU) 2017/1908 (13) o izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na vizumski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji, izpolnjeni so vsi pogoji za delovanje sistema vstopa/izstopa iz člena 66(2)(b) Uredbe (EU) 2017/2226, zato bi morale te države članice uporabljati sistem vstopa/izstopa od začetka delovanja, kakor se določi v skladu s členom 66(1) Uredbe (EU) 2017/2226. |
|
(22) |
Za namene delovanja sistema vstopa/izstopa je treba Cipru in Hrvaški odobriti pasivni dostop do vizumskega informacijskega sistema, državi pa morata zagotoviti izvajanje vseh določb schengenskega pravnega reda v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom v skladu z zadevnimi sklepi Sveta. Ti pogoji so lahko izpolnjeni šele potem, ko je uspešno zaključeno preverjanje po veljavnem postopku schengenskega ocenjevanja. Zato bi morale sistem vstopa/izstopa uporabljati samo tiste države članice, ki izpolnjujejo navedene pogoje ob začetku delovanja sistema vstopa/izstopa. Države članice, ki sistema vstopa/izstopa ne uporabljajo od začetka njegovega delovanja, bi morale biti povezane s sistemom vstopa/izstopa po postopku, določenem v Uredbi (EU) 2017/2226, takoj ko so izpolnjeni vsi navedeni pogoji. |
|
(23) |
V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (14) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 29. aprila 2021. |
|
(24) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za pametne meje (SVI) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba vzpostavlja:
|
(a) |
podrobna pravila in pogoje za delovanje spletne storitve ter pravila o varstvu in varnosti podatkov, ki se uporabljajo za spletno storitev, kakor je določeno v členu 13(1) in (3) ter členu 36, prvi odstavek, točka (h), Uredbe (EU) 2017/2226; |
|
(b) |
avtentikacijsko shemo za prevoznike, kakor je določeno v členu 13(3) Uredbe (EU) 2017/2226, da bi lahko izpolnili svoje obveznosti, ter podrobna pravila in pogoje za registracijo prevoznikov, da bi pridobili dostop do avtentikacijske sheme; |
|
(c) |
podrobnosti o postopkih, ki jih je treba upoštevati, kadar je prevoznikom tehnično nemogoče dostopati do spletne storitve. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„vmesnik za prevoznike“ pomeni spletno storitev, ki jo razvije agencija eu-LISA v skladu s členom 37(1) Uredbe (EU) 2017/2226 in se uporablja za namene člena 13(3) navedene uredbe ter jo sestavlja vmesnik IT, povezan z zbirko podatkov, namenjeno samo za branje; |
|
(2) |
„tehnične smernice“ pomenijo del tehničnih specifikacij iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2017/2226, ki zadeva prevoznike v zvezi z izvajanjem avtentikacijske sheme in razvojem oblike sporočil vmesnika za aplikacijsko programiranje iz člena 4(2)(a); |
|
(3) |
„ustrezno pooblaščeno osebje“ pomeni fizične osebe, ki so pri prevozniku zaposlene ali zanj pogodbeno opravljajo delo, ali druge pravne oziroma fizične osebe pod vodstvom ali nadzorom tega prevoznika, pri čemer so navedene osebe zadolžene, da v skladu s členom 13(3) Uredbe (EU) 2017/2226 v imenu prevoznika preverjajo, ali je bilo število vstopov, dovoljenih na podlagi vizuma, že izkoriščeno. |
Člen 3
Obveznosti prevoznikov
1. Prevozniki sprožijo poizvedbo prek vmesnika za prevoznike, da preverijo, ali je bilo število vstopov, dovoljenih na podlagi vizuma, že izkoriščeno, kakor je navedeno v členu 13 Uredbe (EU) 2017/2226 („poizvedba za preverjanje“).
2. Poizvedba za preverjanje se ne izvede prej kot 48 ur pred načrtovanim odhodom.
3. Prevozniki zagotovijo, da ima dostop do vmesnika za prevoznike samo ustrezno pooblaščeno osebje. Prevozniki vzpostavijo vsaj naslednje mehanizme:
|
(a) |
fizične in logične mehanizme za kontrolo dostopa, da se prepreči nepooblaščen dostop do infrastrukture ali sistemov, ki jih uporabljajo prevozniki; |
|
(b) |
avtentikacijo; |
|
(c) |
beleženje, da se zagotovi sledljivost dostopa; |
|
(d) |
reden pregled pravic dostopa. |
Člen 4
Povezava in dostop do vmesnika za prevoznike
1. Prevozniki se z vmesnikom za prevoznike povežejo prek enega od naslednjih:
|
(a) |
namenske omrežne povezave; |
|
(b) |
spletne povezave. |
2. Prevozniki do vmesnika za prevoznike dostopajo prek enega od naslednjih:
|
(a) |
medsistemskega vmesnika (vmesnik za aplikacijsko programiranje); |
|
(b) |
spletnega vmesnika (brskalnik); |
|
(c) |
aplikacije za mobilne naprave. |
Člen 5
Poizvedbe
1. Za pošiljanje poizvedbe za preverjanje prevoznik vnese naslednje podatke o potnikih:
|
(a) |
priimek; ime ali imena; |
|
(b) |
datum rojstva; spol; državljanstvo; |
|
(c) |
vrsto in številko potne listine ter tričrkovno oznako države izdajateljice potne listine; |
|
(d) |
datum izteka veljavnosti potne listine; |
|
(e) |
načrtovani datum prihoda na mejo države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, ali države članice, ki schengenskega pravnega reda ne uporablja v celoti, vendar uporablja sistem vstopa/izstopa; |
|
(f) |
eno od naslednjega:
|
|
(g) |
podrobnosti (lokalni datum in čas načrtovanega odhoda, identifikacijsko številko, če je na voljo, ali drugo sredstvo za identifikacijo prevoza) prevoznega sredstva, ki se uporablja za dostop do ozemlja države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, ali države članice, ki schengenskega pravnega reda ne uporablja v celoti, vendar uporablja sistem vstopa/izstopa. |
2. Kadar načrt poti od potnika zahteva vizum za dvakratni vstop, prevoznik ob poizvedbi za preverjanje navede informacije, da načrt poti vključuje dva vstopa v države članice.
3. Za namene zagotavljanja informacij iz odstavka 1, točke (a) do (d), lahko prevozniki skenirajo strojno berljiv del potne listine.
4. Kadar je potnik v skladu s členom 2 Uredbe (EU) 2017/2226 izvzet iz področja uporabe navedene uredbe ali je v letališkem tranzitu, mora biti prevozniku mogoče, da to v poizvedbi za preverjanje navede.
5. Prevozniki lahko poizvedbo za preverjanje pošljejo za enega ali več potnikov. Vmesnik za prevoznike vključuje odgovor iz člena 6 za vsakega potnika, vključenega v poizvedbo.
Člen 6
Odgovor
1. Kadar je potnik v skladu s členom 2 Uredbe (EU) 2017/2226 izvzet iz področja uporabe navedene uredbe, je v letališkem tranzitu ali je imetnik nacionalnega vizuma za kratkoročno bivanje v smislu člena 3(1), točka 10, navedene uredbe, je odgovor „Ni relevantno“. V vseh drugih primerih je odgovor „V redu“ ali „Ni v redu“.
Kadar se na poizvedbo za preverjanje vrne odgovor „Ni v redu“, je v vmesniku za prevoznike navedeno, da odgovor prihaja iz sistema vstopa/izstopa.
2. Odgovori na poizvedbe za preverjanje se določijo v skladu z naslednjimi pravili:
|
(a) |
kadar je potnik imetnik enotnega vizuma za kratkoročno bivanje:
|
|
(b) |
kadar za potnika velja vizumska obveznost, informacije o vizumu pa niso na voljo: ni v redu; |
|
(c) |
kadar prevoznik navede, da načrt poti zahteva vizum za dvakratni vstop:
|
3. Kadar je potnik izvzet iz vizumske obveznosti ali spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2018/1240, se uporabljajo določbe iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1217 (15).
Člen 7
Oblika sporočil
Agencija eu-LISA v tehničnih smernicah določi oblike zapisa podatkov in strukturo sporočil, ki se uporabljajo za pošiljanje poizvedb za preverjanje prek vmesnika za prevoznike in odgovorov nanje. Agencija eu-LISA vključi vsaj naslednje oblike zapisa podatkov:
|
(a) |
UN/EDIFACT; |
|
(b) |
PAXLST/CUSRES; |
|
(c) |
XML; |
|
(d) |
JSON. |
Člen 8
Zahteve glede pridobivanja podatkov za vmesnik za prevoznike in spletno storitev za državljane tretjih držav ter kakovost podatkov
1. Podatki o izdanih, razveljavljenih in preklicanih vizumih za kratkoročno bivanje ter potovalnih odobritvah se redno in samodejno pridobivajo iz vizumskega informacijskega sistema, Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve in sistema vstopa/izstopa ter se prenesejo v zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje.
2. Vsako pridobivanje podatkov v zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje, na podlagi odstavka 1 se zabeleži.
3. Agencija eu-LISA je odgovorna za varnost spletne storitve in osebnih podatkov v njej ter za postopek pridobivanja podatkov iz odstavka 1 in prenosa teh podatkov v zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje.
4. Podatkov iz zbirke podatkov, ki je namenjena samo za branje, v sistem vstopa/izstopa ali vizumski informacijski sistem ni mogoče prenesti.
Člen 9
Avtentikacijska shema
1. Agencija eu-LISA ob upoštevanju informacij o obvladovanju varnostnega tveganja ter načel vgrajenega in privzetega varstva podatkov razvije avtentikacijsko shemo, ki omogoča sledenje osebe, ki sproži poizvedbo za preverjanje.
2. Podrobnosti avtentikacijske sheme se določijo v tehničnih smernicah.
3. Avtentikacijska shema se preskuša v skladu s členom 12.
4. Kadar prevozniki do vmesnika za prevoznike dostopajo z uporabo vmesnika za aplikacijsko programiranje iz člena 4(2), točka (a), se avtentikacijska shema izvaja z medsebojno avtentikacijo.
Člen 10
Registracija za avtentikacijsko shemo
1. Prevozniki iz člena 13(3) Uredbe (EU) 2017/2226, ki opravljajo prevoze in prevažajo potnike na ozemlje držav članic, se morajo pred pridobitvijo dostopa do avtentikacijske sheme registrirati.
2. Agencija eu-LISA na javnem spletnem mestu omogoči dostop do obrazca za registracijo, ki se izpolni na spletu. Obrazec za registracijo je mogoče oddati le, če so vsa polja pravilno izpolnjena.
3. Obrazec za registracijo vsebuje polja, ki od prevoznikov zahtevajo, da navedejo naslednje informacije:
|
(a) |
uradno ime prevoznika in njegove kontaktne podatke (elektronski naslov, telefonsko številko in poštni naslov); |
|
(b) |
kontaktne podatke zakonitega predstavnika družbe, ki zahteva registracijo, in nadomestnih kontaktnih točk (imena, telefonske številke, elektronske in poštne naslove) ter namenski elektronski naslov in druga komunikacijska sredstva, ki jih prevoznik namerava uporabiti za namene členov 13 in 14; |
|
(c) |
državo članico ali tretjo državo, ki je izdala uradno registracijo družbe iz odstavka 6, in registrsko številko, če je na voljo; |
|
(d) |
če je prevoznik v skladu z odstavkom 6 priložil uradno registracijo družbe, ki jo je izdala tretja država, države članice, v katerih prevoznik opravlja ali v naslednjem letu namerava opravljati svoje dejavnosti. |
4. Obrazec za registracijo vsebuje informacije za prevoznike o minimalnih varnostnih zahtevah, ki zagotavljajo skladnost z naslednjimi cilji:
|
(a) |
ugotavljanje in obvladovanje varnostnih tveganj v zvezi s povezavo do vmesnika za prevoznike; |
|
(b) |
varovanje okolij in naprav, povezanih z vmesnikom za prevoznike; |
|
(c) |
odkrivanje in analiziranje kibernetskih incidentov ter odzivanje nanje in okrevanje po njih. |
5. V obrazcu za registracijo se od prevoznikov zahteva, da navedejo:
|
(a) |
da opravljajo prevoze in prevažajo potnike na ozemlje držav članic ali to nameravajo početi v naslednjih šestih mesecih; |
|
(b) |
da bodo do vmesnika za prevoznike dostopali in ga uporabljali v skladu z minimalnimi varnostnimi zahtevami iz obrazca za registracijo, kakor so določene v odstavku 4; |
|
(c) |
da bo dostop do vmesnika za prevoznike imelo samo ustrezno pooblaščeno osebje. |
6. V obrazcu za registracijo se od prevoznikov zahteva, da priložijo elektronski izvod svojih ustanovitvenih aktov, vključno s statuti, in elektronski izvod izpiska iz uradnega registra družb iz vsaj ene države članice, kjer je to primerno, ali iz tretje države v enem od uradnih jezikov Unije ali pridruženih schengenskih držav ali v overjenem prevodu v enega od teh jezikov. Elektronski izvod dovoljenja za delovanje v eni ali več državah članicah, kakršno je spričevalo letalskega prevoznika, lahko nadomesti uradno registracijo družbe.
7. V obrazcu za registracijo se prevoznike obvesti:
|
(a) |
da morajo prek kontaktnih podatkov, ki jih za ta namen določi agencija eu-LISA, agencijo eu-LISA obvestiti o vseh spremembah v zvezi z informacijami iz odstavkov 3, 4 in 5 ali v primeru tehničnih sprememb, ki vplivajo na povezavo njihovega sistema z vmesnikom za prevoznike, zaradi katerih bi bilo morda potrebno dodatno preskušanje v skladu s členom 12; |
|
(b) |
da bo njihova registracija za avtentikacijsko shemo samodejno preklicana, če je iz dnevnikov razvidno, da prevoznik vmesnika za prevoznike med obdobjem enega leta ni uporabljal; |
|
(c) |
da bo njihova registracija za avtentikacijsko shemo lahko preklicana v primeru kršitve določb te uredbe, varnostnih zahtev iz odstavka 4 ali tehničnih smernic, tudi v primeru zlorabe vmesnika za prevoznike; |
|
(d) |
da morajo agencijo eu-LISA obvestiti o vseh kršitvah varstva osebnih podatkov in redno pregledovati pravice dostopa svojega namenskega osebja. |
8. Če je obrazec za registracijo predložen pravilno, agencija eu-LISA registrira prevoznika in ga obvesti, da je registriran. Če obrazec za registracijo ni predložen pravilno, agencija eu-LISA registracijo zavrne in prevoznika obvesti o razlogih.
Člen 11
Preklic registracije za avtentikacijsko shemo
1. Če prevoznik agencijo eu-LISA obvesti, da je prenehal opravljati prevoze ali prevažati potnike na ozemlje držav članic, agencija eu-LISA registracijo prevoznika prekliče.
2. Če je iz dnevnikov razvidno, da prevoznik vmesnika za prevoznike med obdobjem enega leta ni uporabljal, bo njegova registracija samodejno preklicana.
3. Če prevoznik pogojev iz člena 10(5) ne izpolnjuje več ali kako drugače krši določbe te uredbe, varnostne zahteve iz člena 10(4) ali tehnične smernice, tudi v primeru zlorabe vmesnika za prevoznike, lahko agencija eu-LISA prekliče njegovo registracijo.
4. Agencija eu-LISA obvesti prevoznika, da namerava v skladu z odstavkom 1, 2 ali 3 preklicati njegovo registracijo, skupaj z razlogom za preklic registracije en mesec pred preklicem. Pred preklicem registracije agencija eu-LISA prevozniku omogoči, da predloži pisne pripombe.
5. V primeru nujnih pomislekov glede informacijske varnosti, med drugim če prevoznik ne izpolnjuje varnostnih zahtev iz člena 10(4) ali tehničnih smernic, lahko agencija eu-LISA prevozniku takoj prekine povezavo. Agencija eu-LISA prevoznika obvesti o prekinitvi in navede razlog zanjo.
6. Agencija eu-LISA prevoznikom, ki so prejeli obvestilo o preklicu registracije ali prekinitvi, v ustreznem obsegu pomaga odpraviti pomanjkljivosti, ki so bile povod za obvestilo, in po možnosti začasno in pod strogimi pogoji omogoči, da prevozniki, ki jim je bila povezava prekinjena, poizvedbe za preverjanje pošljejo na načine, ki niso načini iz člena 4.
7. Prevoznike, ki jim je bila povezava prekinjena, se lahko po uspešni odpravi varnostnih pomislekov, ki so bili povod za prekinitev, ponovno poveže z vmesnikom za prevoznike. Prevozniki, katerih registracija je bila preklicana, lahko vložijo novo prošnjo za registracijo.
8. Agencija eu-LISA vodi posodobljen register registriranih prevoznikov. Osebni podatki, ki jih vsebuje register prevoznikov, se izbrišejo najpozneje eno leto po preklicu registracije prevoznika. Agencija eu-LISA lahko kadar koli po registraciji prevoznikov v skladu s členom 10, zlasti kadar obstaja utemeljen sum, da eden ali več prevoznikov zlorablja vmesnik za prevoznike ali ne izpolnjuje pogojev iz člena 10(4), izvede poizvedbe pri državah članicah ali tretjih državah.
9. Kadar obrazec za registracijo iz člena 10(2) dalj časa ni na voljo, agencija eu-LISA zagotovi, da je registracija v skladu z navedenim členom mogoča na druge načine.
Člen 12
Razvoj, preskušanje in povezava vmesnika za prevoznike
1. Agencija eu-LISA da prevoznikom na voljo tehnične smernice, da jim omogoči razvoj in preskušanje vmesnika za prevoznike.
2. Če se prevozniki odločijo za povezavo prek vmesnika za aplikacijsko programiranje iz člena 4(2), točka (a), se preskusi izvajanje oblike sporočil iz člena 7 in avtentikacijske sheme iz člena 9.
3. Če se prevozniki odločijo za povezavo prek spletnega vmesnika (brskalnika) ali aplikacije za mobilne naprave iz člena 4(2), točka (b) oziroma (c), agencijo eu-LISA obvestijo, da so povezavo z vmesnikom za prevoznike uspešno preizkusili in da je njihovo ustrezno pooblaščeno osebje uspešno usposobljeno za uporabo vmesnika za prevoznike.
4. Agencija eu-LISA za namene odstavka 2 razvije in da na voljo načrt preskušanja, preskusno okolje in simulator, ki agenciji eu-LISA in prevoznikom omogočajo preskušanje povezave prevoznikov z vmesnikom za prevoznike. Agencija eu-LISA za namene odstavka 3 razvije in da na voljo preskusno okolje, ki prevoznikom omogoča usposabljanje njihovega osebja.
5. Agencija eu-LISA po uspešnem zaključku postopka registracije iz člena 10 in uspešnem zaključku preskušanja iz odstavka 2 ali prejemu obvestila iz odstavka 3 prevoznika poveže z vmesnikom za prevoznike.
Člen 13
Tehnična nezmožnost izvajanja poizvedb za preverjanje
Kadar je poizvedbo tehnično nemogoče poslati zaradi izpada sestavnega dela sistema vstopa/izstopa, se v primeru tehnične nezmožnosti izvajanja poizvedbe za preverjanje zaradi izpada katerega koli sestavnega dela sistema vstopa/izstopa smiselno uporablja člen 13 Izvedbene uredbe (EU) 2021/1217.
Člen 14
Pomoč prevoznikom
Da bi prevozniki lahko zaprosili za pomoč, se za prošnje prevoznikov za pomoč v zvezi s sistemom vstopa/izstopa smiselno uporablja člen 14 Izvedbene uredbe (EU) 2021/1217.
Člen 15
Dostop državljanov tretjih držav do spletne storitve
1. Državljani tretjih držav pri preverjanju preostalih dni dovoljenega bivanja prek varnega internetnega dostopa do spletne storitve navedejo namembno državo članico.
2. Državljan tretje države v spletno storitev vnese naslednje podatke:
|
(a) |
vrsto in številko potne listine ali potnih listin ter tričrkovno oznako države izdajateljice potne listine ali potnih listin; |
|
(b) |
neobvezno načrtovani datum vstopa ali izstopa ali obojega, ki je privzeto nastavljen kot srednjeevropski čas, a ga lahko uporabnik uredi; |
|
(c) |
namembno državo članico. |
3. Spletna storitev vrne enega od naslednjih odgovorov:
|
(a) |
„V redu“ in preostale dni dovoljenega bivanja; |
|
(b) |
„Ni v redu“ in 0 preostalih dni dovoljenega bivanja; |
|
(c) |
„Ni na voljo“. |
4. Če se navede število preostalih dni dovoljenega bivanja, spletna storitev navede, da je bilo število dni izračunano na podlagi načrtovanega datuma vstopa, ki ga je navedel državljan tretje države, in da se dejansko število preostalih dni, odvisno od dejanskega datuma vstopa, lahko razlikuje. Če državljan tretje države načrtovanega datuma vstopa ne navede, se preostanek dovoljenega bivanja izračuna na podlagi koledarskega datuma poizvedbe. V tem primeru spletna storitev navede, da je bilo število dni, preostalih za dovoljeno bivanje, izračunano na podlagi koledarskega datuma poizvedbe.
5. Če v sistemu vstopa/izstopa za državljana tretje države v prehodnem obdobju iz člena 22 Uredbe (EU) 2017/2226 ni podatkov, se odgovori na poizvedbe za preverjanje določijo v skladu z naslednjimi pravili:
|
(a) |
dovoljeno bivanje: v redu; |
|
(b) |
preostali dnevi: informacije niso na voljo, vključno z opombo, da bivanja, ki so se zgodila pred začetkom delovanja sistema vstopa/izstopa, niso bila upoštevana. |
6. Po prehodnem obdobju iz člena 22 Uredbe (EU) 2017/2226 se odgovori na poizvedbe za preverjanje določijo v skladu z naslednjimi pravili:
|
(a) |
kadar ima državljan tretje države dovolj preostalih dni dovoljenega bivanja, je odgovor:
|
|
(b) |
kadar je državljan tretje države porabil del dovoljenega bivanja in namerava ostati dlje od dovoljenega bivanja, je odgovor:
|
|
(c) |
kadar je državljan tretje države porabil vse dni dovoljenega bivanja, je odgovor:
|
|
(d) |
kadar za državljana tretje države velja vizumska obveznost, a veljavnega vizuma nima, je potekel, bil preklican ali razveljavljen ali pa ima vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki se ne ujema z vneseno namembno državo članico, je odgovor:
|
|
(e) |
kadar za državljana tretje države ne velja vizumska obveznost in nima veljavne potovalne odobritve ali ima potovalno odobritev, ki je potekla, bila preklicana ali razveljavljena, je odgovor:
|
|
(f) |
če v sistemu vstopa/izstopa ni vnosov za državljana tretje države, ki ima vizum za kratkoročno bivanje, se število preostalih dni omeji glede na datum izteka veljavnosti vizuma za kratkoročno bivanje. V primeru državljanov tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti, se po začetku delovanja Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve število preostalih dni omeji glede na datum izteka veljavnosti potovalne odobritve, pri čemer se upoštevata prehodno obdobje in obdobje odloga iz člena 83 Uredbe (EU) 2018/1240. |
7. V spletni storitvi se državljanu tretje države navedejo naslednje dodatne informacije:
|
(a) |
na vidnem mestu države članice, na katere se nanaša izračun bivanja; |
|
(b) |
poleg polja za vnos številke potne listine, da mora biti potna listina, ki se uporablja za namene spletne storitve, ena od potnih listin, uporabljenih za prejšnje bivanje; |
|
(c) |
seznam držav članic; |
|
(d) |
vsi možni razlogi za prejem odgovora „Informacije niso na voljo“; |
|
(e) |
splošna izjava, v kateri je jasno navedeno, da odgovora „v redu/ni v redu“ ni mogoče razlagati kot odločitev o odobritvi ali zavrnitvi vstopa v schengensko območje; |
|
(f) |
ureditev, ki se uporablja za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki ima na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, in nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi Direktive 2004/38/ES ali dovoljenja za prebivanje na podlagi Uredbe (ES) št. 1030/2002. |
Člen 16
Razveljavitev Izvedbenega sklepa C(2019) 1230
Izvedbeni sklep C(2019) 1230 se razveljavi.
Člen 17
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Bruslju, 27. julija 2021
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 327, 9.12.2017, str. 20.
(2) Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).
(3) Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).
(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).
(5) Ta uredba ne spada na področje uporabe ukrepov iz Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).
(6) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
(7) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
(8) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
(9) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).
(10) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.
(11) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).
(12) Sklep Sveta (EU) 2018/934 z dne 25. junija 2018 o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (UL L 165, 2.7.2018, str. 37).
(13) Sklep Sveta (EU) 2017/1908 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na vizumski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (UL L 269, 19.10.2017, str. 39).
(14) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1217 z dne 26. julija 2021 o določitvi pravil in pogojev za poizvedbe prevoznikov za preverjanje, določb o varstvu podatkov in varnosti za avtentikacijsko shemo prevoznikov ter nadomestnih postopkov v primeru tehnične nezmožnosti (UL L 267, 27.7.2021, str. 1).
|
28.7.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 269/58 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1225
z dne 27. julija 2021
o določitvi ureditev za izmenjavo podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1197 v zvezi z državo članico izvoza zunaj Unije in obveznostmi poročevalskih enot
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (1) ter zlasti členov 5(5) in 7(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Treba je določiti ureditve za izmenjavo statističnih informacij v zvezi z izvozom in uvozom blaga, ki jih carinski in davčni organi posamezne države članice zagotovijo pristojnim nacionalnim statističnim organom. |
|
(2) |
Uredba (EU) 2019/2152 določa izmenjavo mikropodatkov iz carinskih deklaracij med nacionalnimi statističnimi organi držav članic za statistične namene, da se pripravi usklajena statistika o mednarodni trgovini z blagom in izboljša kakovost te statistike. Treba je določiti ureditev za to izmenjavo mikropodatkov med nacionalnimi statističnimi organi, opredeliti njeno področje uporabe, navesti mikropodatke, ki se izmenjujejo, ter določiti obliko, varnostne ukrepe in postopek za izmenjavo teh podatkov. |
|
(3) |
Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1197 (2) je treba v zvezi s prvim referenčnim obdobjem za uporabo opredelitve države članice izvoza zunaj Unije spremeniti tako, da se njena uporaba odloži za dve leti. Namen te spremembe je zagotoviti, da lahko nacionalni statistični organi identificirajo blago v nepravem izvozu in skladno določijo državo članico dejanskega izvoza s pomočjo mikropodatkov, ki se izmenjujejo, ter nacionalnim statističnim organom omogočiti, da zagotovijo kakovost pripravljene statistike. |
|
(4) |
Spremeniti je treba tudi Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1197 glede obveznosti uvoznikov in izvoznikov, da nacionalnim statističnim organom pomagajo pri razjasnitvi vprašanj glede kakovosti podatkov. |
|
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem, ustanovljenega na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa ureditve za izmenjavo podatkov med carinskimi organi in nacionalnimi statističnimi organi ter za izmenjavo podatkov med davčnimi organi in nacionalnimi statističnimi organi. Določa tudi ureditve za izmenjavo mikropodatkov iz carinskih deklaracij v zvezi z izvozom in uvozom blaga med nacionalnimi statističnimi organi.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„centralizirano carinjenje v prehodnem obdobju“ pomeni centralizirano carinjenje v smislu člena 179 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki vključuje carinske organe več kot ene države članice in pri katerem so načini izmenjave informacij med carinskimi organi določeni v členu 18 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 (5); |
|
(b) |
„država članica pošiljateljica“ pomeni državo članico, v kateri je vložena carinska deklaracija, v kateri se evidence iz carinskih deklaracij nanašajo na centralizirano carinjenje v prehodnem obdobju ali na blago v nepravem izvozu; |
|
(c) |
„država članica prejemnica“ pomeni državo članico, ki pridobi mikropodatke od države članice pošiljateljice. |
Člen 3
Ureditve za izmenjavo podatkov med carinskimi organi in nacionalnimi statističnimi organi
1. Carinski organi evidence iz carinskih deklaracij iz točke (c) Priloge VI k Uredbi (EU) 2019/2152 nemudoma zagotovijo svojim nacionalnim statističnim organom, najpozneje pa v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem so bile carinske deklaracije sprejete ali so bile predmet odločitev, ki so jih v zvezi z njimi sprejeli nacionalni carinski organi.
2. Kadar se evidence iz predloženih carinskih deklaracij dopolnijo ali spremenijo, carinski organi svojim nacionalnim statističnim organom zagotovijo popravljene informacije.
3. Carinski organi na zahtevo svojih nacionalnih statističnih organov preverijo pravilnost in popolnost evidenc iz carinskih deklaracij, ki so jih zagotovili.
Člen 4
Ureditve za izmenjavo podatkov med davčnimi organi in nacionalnimi statističnimi organi
1. Davčni organi zagotovijo informacije iz Priloge V k Uredbi (EU) 2019/2152 svojim nacionalnim statističnim organom po prejemu informacij in najpozneje v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem so informacije postale razpoložljive.
2. Kadar se informacije, ki jih zagotovijo davčni organi, dopolnijo ali spremenijo, davčni organi svojim nacionalnim statističnim organom zagotovijo popravljene informacije.
3. Davčni organi na zahtevo svojih nacionalnih statističnih organov preverijo pravilnost in popolnost informacij, ki so jih zagotovili.
Člen 5
Ureditve za izmenjavo mikropodatkov iz carinskih deklaracij med državami članicami za statistične namene
1. Kadar se evidence iz carinskih deklaracij nanašajo na centralizirano carinjenje v prehodnem obdobju ali na blago v nepravem izvozu, nacionalni statistični organ države članice pošiljateljice nacionalnemu statističnemu organu države članice prejemnice zagotovi mikropodatke v zvezi z izvozom ali uvozom blaga, ki jih je zagotovil carinski organ države članice pošiljateljice.
2. Kadar se evidence iz carinskih deklaracij nanašajo na centralizirano carinjenje v prehodnem obdobju, je država članica prejemnica država članica, na statističnem ozemlju katere je blago ob prepustitvi v carinski postopek ali ob ponovnem izvozu.
3. Kadar se evidence iz carinskih deklaracij nanašajo na blago v nepravem izvozu iz oddelka 1(l) Priloge V k Uredbi (EU) 2020/1197, je država članica prejemnica država članica dejanskega izvoza, kot je navedeno v drugem pododstavku oddelka 17(2) Priloge V k Uredbi (EU) 2020/1197.
4. Mikropodatki iz odstavka 1 vključujejo:
|
(a) |
kadar se evidence iz carinskih deklaracij nanašajo na uvoz v okviru centraliziranega carinjenja v prehodnem obdobju, mikropodatke, kot so določeni v stolpcu C1 Priloge; |
|
(b) |
kadar se evidence iz carinskih deklaracij nanašajo na izvoz v okviru centraliziranega carinjenja v prehodnem obdobju, mikropodatke, kot so določeni v stolpcu C2 Priloge; |
|
(c) |
kadar se evidence iz carinskih deklaracij nanašajo na blago v nepravem izvozu, mikropodatke, kot so določeni v stolpcu C3 Priloge. |
5. Nacionalni statistični organ države članice pošiljateljice nacionalnemu statističnemu organu države članice prejemnice zagotovi metapodatke, ki so pomembni za uporabo mikropodatkov, izmenjanih pri zbiranju statističnih podatkov.
6. Odstavki 1 do 5 se ne uporabljajo, kadar je država članica pošiljateljica država članica dejanskega izvoza, kot je navedeno v drugem pododstavku oddelka 17(2) Priloge V k Uredbi (EU) 2020/1197.
Člen 6
Časovni načrt za izmenjavo mikropodatkov med državami članicami
1. Nacionalni statistični organ države članice pošiljateljice nacionalnemu statističnemu organu države članice prejemnice zagotovi mikropodatke iz člena 5 vsaj 30 koledarskih dni po koncu referenčnega meseca.
2. Kadar so nacionalnemu statističnemu organu države članice pošiljateljice po izteku roka iz odstavka 1 na voljo dodatne, dopolnjene ali spremenjene evidence iz carinskih deklaracij, nacionalni statistični organ države članice pošiljateljice čim prej in najpozneje v 30 koledarskih dneh po koncu meseca, v katerem so bile dodatne, dopolnjene ali spremenjene evidence iz carinskih deklaracij na voljo, nacionalnemu statističnemu organu države članice prejemnice zagotovi popravljene mikropodatke.
Člen 7
Varnostni ukrepi
V skladu s členom 10(2) Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (6) morajo nacionalni statistični organi, ki prejemajo ali obdelujejo te mikropodatke in metapodatke v državi članici prejemnici, da bi bili upravičeni do prejemanja mikropodatkov in metapodatkov v skladu s členom 5 te uredbe, zagotoviti, da so njihovi sistemi IT zaščiteni na ravni, ki je enakovredna varnostni politiki Komisije za komunikacijske in informacijske sisteme, kot je določena v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2017/46 (7), njegovih izvedbenih pravilih in ustreznih varnostnih standardih.
Člen 8
Varstvo podatkov
Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, nacionalni statistični organi svoje naloge za namene te uredbe opravljajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (8).
Komisija (Eurostat) pri obdelavi osebnih podatkov upošteva Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (9).
Člen 9
Oblika izmenjanih mikropodatkov in metapodatkov ter postopek za izmenjavo
1. Mikropodatki in metapodatki, ki se izmenjujejo v skladu s členom 5, se izmenjujejo v elektronski obliki in posredujejo ali naložijo prek enotne vstopne točke Komisije (Eurostata) za mikropodatke in, kjer je ustrezno, metapodatke.
2. Države članice bi morale standarde za izmenjavo izvajati v skladu s smernicami za izvajanje, ki jih zagotovi Komisija (Eurostat).
Člen 10
Sprememba Izvedbene uredbe (EU) 2020/1197
Izvedbena uredba (EU) 2020/1197 se spremeni:
|
(a) |
v Prilogi V se točka (a) oddelka 2(2) nadomesti z naslednjim:
|
|
(b) |
v Prilogi V se oddelek 8(3) nadomesti z naslednjim:
|
Člen 11
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. julija 2021
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 327, 17.12.2019, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1197 z dne 30. julija 2020 o določitvi tehničnih specifikacij in ureditev v skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (UL L 271, 18.8.2020, str. 1).
(3) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
(4) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).
(6) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).
(7) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2017/46 z dne 10. januarja 2017 o varnosti komunikacijskih in informacijskih sistemov v Evropski komisiji (UL L 6, 11.1.2017, str. 40).
(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(9) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
PRILOGA
Mikropodatki, ki se izmenjujejo
Točke z oznako „M“ so obvezne, točke z oznako „C“ so obvezne, če so na voljo v nacionalnem carinskem sistemu, točke, označene z „O“, pa so neobvezne. Točke, označene z „–“, se ne uporabljajo.
|
A |
B |
C1 |
C2 |
C3 |
|
|
Mikropodatki, ki se izmenjujejo (1) |
Centralizirano carinjenje za uvoz |
Centralizirano carinjenje za izvoz |
Blago v nepravem izvozu |
|
|
Skupina 1 – splošno |
|
|
|
|
1.1. |
Datum sprejema carinske deklaracije |
C |
C |
C |
|
1.2. |
Referenčno obdobje |
M |
M |
M |
|
1.3. |
Tokovi |
M |
M |
M |
|
1.4. |
Uporabljena priloga o carinskih podatkih |
M |
M |
M |
|
1.5. |
Država članica prejemnica |
M |
M |
M |
|
1.6. |
Vrsta deklaracije |
C |
C |
C |
|
1.7. |
Dodatna vrsta deklaracije |
C |
C |
C |
|
1.8. |
Postopek |
C |
C |
C |
|
1.9. |
Dodatni postopki |
C |
C |
C |
|
1.10. |
Številka dovoljenja imetnika dovoljenja |
C |
C |
– |
|
|
Skupina 2 – merske enote |
|
|
|
|
2.1. |
Statistična vrednost |
C |
C |
C |
|
2.2. |
Neto masa |
C |
C |
C |
|
2.3. |
Dodatne enote |
C |
C |
C |
|
|
Skupina 3 – razčlenitve |
|
|
|
|
3.1. |
Oznaka blaga na ravni TARIC (10-mestna oznaka) |
C |
– |
– |
|
3.2. |
Oznaka blaga na ravni CN (8-mestna oznaka) |
– |
C |
C |
|
3.3. |
Oznaka države porekla |
C |
– |
– |
|
3.4. |
Oznaka države preferencialnega porekla |
C |
– |
– |
|
3.5. |
Oznaka države odpreme/izvoza [država odpreme] |
C |
– |
– |
|
3.6. |
Oznaka namembne države [zadnja znana namembna država] |
– |
C |
C |
|
3.7. |
Oznaka namembne države [domnevna namembna država članica] |
C |
– |
– |
|
3.8. |
Oznaka države odpreme/izvoza [država članica dejanskega izvoza] |
– |
– |
C |
|
3.9. |
Vrsta transakcije |
C |
C |
C |
|
3.10. |
Ugodnosti |
C |
– |
– |
|
3.11. |
Zabojnik |
C |
C |
C |
|
3.12. |
Vrsta prevoza na meji |
C |
C |
C |
|
3.13. |
Vrsta prevoza v notranjosti |
C |
C |
C |
|
3.14. |
Valuta računa |
C |
C |
C |
|
|
Skupina 4 – udeleženci |
|
|
|
|
4.1. |
Identifikacijska številka uvoznika |
C |
– |
– |
|
4.2. |
Identifikacijska številka kupca |
C |
– |
– |
|
4.3. |
Identifikacijska številka prejemnika (2) |
C |
– |
– |
|
4.4. |
Identifikacijska številka izvoznika |
|
C |
C |
|
|
Skupina 5 – neobvezni podatki |
|
|
|
|
5.1. |
Skupni znesek računa |
O |
O |
O |
|
5.2. |
Menjalni tečaj |
O |
– |
– |
|
5.3. |
Dobavni pogoji |
O |
O |
O |
|
5.4. |
Znesek postavke na računu |
O |
– |
– |
(1) Besedilo v oglatih oklepajih označuje ustrezne statistične podatkovne elemente, kot so določeni v Prilogi V k Uredbi (EU) 2020/1197.
(2) Samo za zahteve glede carinskih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/341.
DIREKTIVE
|
28.7.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 269/65 |
DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2021/1226
z dne 21. decembra 2020
o spremembi Priloge II k Direktivi 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih metod ocenjevanja hrupa zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (1) ter zlasti člena 12 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Priloga II k Direktivi 2002/49/ES določa skupne metode ocenjevanja, ki jih morajo države članice uporabljati za informacije o okoljskem hrupu in njegovih učinkih na zdravje, zlasti za kartiranje hrupa, in sprejemanje akcijskih načrtov na podlagi rezultatov kartiranja hrupa. To prilogo je treba prilagoditi tehničnemu in znanstvenemu napredku. |
|
(2) |
Komisija je v obdobju 2016–2020 sodelovala s tehničnimi strokovnjaki in znanstveniki držav članic, da bi ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega napredka na področju izračunavanja okoljskega hrupa ocenila, katere prilagoditve so potrebne. Ta postopek je bil opravljen ob tesnem posvetovanju s skupino strokovnjakov za hrup, ki jo sestavljajo države članice, Evropski parlament, deležniki iz industrije, javni organi držav članic, nevladne organizacije, državljani in akademski krogi. |
|
(3) |
Priloga k tej delegirani direktivi določa potrebne prilagoditve skupnih metod ocenjevanja, ki vključujejo pojasnitev formul za izračun širjenja hrupa, prilagoditev preglednic najnovejšemu znanju in izboljšave v opisu korakov izračunov. To vpliva na izračun hrupa cestnega prometa, hrupa železniškega prometa, industrijskega hrupa in hrupa zrakoplovov. Države članice morajo te metode začeti uporabljati najpozneje 31. decembra 2021. |
|
(4) |
Prilogo II k Direktivi 2002/49/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(5) |
Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem skupine strokovnjakov za hrup, s katero je bilo 12. oktobra 2020 opravljeno posvetovanje – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloga II k Direktivi 2002/49/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.
Člen 2
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2021. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 21. decembra 2020
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN
PRILOGA
Priloga II se spremeni:
|
(1) |
v oddelku 2.1.1 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Izračuni za cestni promet, železniški promet in industrijski hrup se opravijo v oktavnih pasovih, razen za zvočno moč vira hrupa železniškega prometa, za katero se uporabljajo terčni pasovi. Za hrup cestnega in železniškega prometa ter industrijski hrup se na podlagi teh rezultatov za oktavne pasove izračuna A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa za dnevni, večerni in nočni čas, kot je določeno v Prilogi I in navedeno v členu 5 Direktive 2002/49/ES, in sicer z metodo, opisano v oddelkih 2.1.2, 2.2, 2.3, 2.4 in 2.5. Za cestni in železniški promet v strnjenih naseljih se A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa določi na podlagi prispevkov segmentov cest in železniških prog v teh naseljih, vključno z glavnimi cestami in glavnimi železniškimi progami.“; |
|
(2) |
oddelek 2.2.1 se spremeni:
|
|
(3) |
preglednica 2.3.b se spremeni:
|
|
(4) |
oddelek 2.3.2 se spremeni:
|
|
(5) |
v oddelku 2.3.3 se odstavek pod naslovom „Popravek za oddajanje iz konstrukcij (mostov in viaduktov)“ nadomesti z naslednjim: „ Če je odsek proge na mostu, je treba upoštevati dodatni hrup, ki ga povzročajo vibracije mostu, ki so posledica prisotnosti vlaka. Hrup, ki ga oddaja most, se modelira kot dodaten vir, za katerega se zvočna moč na vozilo izračuna z enačbo
pri čemer je LH, bridge ,i prenosna funkcija mostu. Hrup, ki ga oddaja most, tj. LW,0, bridge ,i , predstavlja samo zvok, ki ga oddaja konstrukcija mostu. Kotalni hrup, ki ga povzroča vozilo na mostu, se izračuna z enačbami (2.3.8) do (2.3.10), tako da se izbere prenosna funkcija proge, ki ustreza sistemu proge na mostu. Pregrade na robovih mostu se praviloma ne upoštevajo.“; |
|
(6) |
oddelek 2.4.1 se spremeni:
|
|
(7) |
v oddelku 2.5.1 se sedmi odstavek nadomesti z naslednjim: „Objekti, katerih naklon glede na vertikalo je večji od 15°, se ne štejejo za odbojnike, ampak se upoštevajo pri vseh drugih vidikih širjenja zvoka, kot so učinki tal in uklon.“; |
|
(8) |
oddelek 2.5.5 se spremeni:
|
|
(9) |
oddelek 2.5.6 se spremeni:
|
|
(10) |
oddelek 2.7.5 „Hrup in zmogljivost zrakoplovov“ se nadomesti z naslednjim: „2.7.5 Hrup in zmogljivost zrakoplovov Podatkovna zbirka ANP iz Dodatka I vsebuje koeficiente zmogljivosti zrakoplovov in motorjev, profile odleta in prileta ter razmerja NPD za velik delež civilnih zrakoplovov, ki opravljajo lete z letališč v Evropski uniji. Vrste ali različice zrakoplovov, za katere podatki v sedanjem seznamu niso navedeni, se lahko najbolje predstavijo s podatki o drugih, običajno podobnih zrakoplovih, ki so vključeni v seznam. Ti podatki so bili pridobljeni za izračun kontur hrupa za povprečno ali reprezentativno floto in sestavo prometa na letališču. Morda ni primerno napovedati absolutnih ravni hrupa posameznega modela zrakoplova ter primerjati ravni hrupa in značilnosti določenih vrst ali modelov zrakoplovov ali določene flote zrakoplovov. Namesto tega se za ugotovitev, katere vrste ali modeli zrakoplovov ali flota zrakoplovov prispevajo največ hrupa, preučijo spričevala o hrupu. Podatkovna zbirka ANP vsebuje enega ali več privzetih profilov vzleta in pristanka za vsako navedeno vrsto zrakoplova. Preuči se uporabnost teh profilov za obravnavano letališče, poleg tega pa se določijo profili z določenimi točkami ali postopkovni koraki, ki najbolje predstavljajo opravljanje letov na tem letališču.“; |
|
(11) |
v oddelku 2.7.11 se naslov drugega odstavka pod naslovom „Razpršenost sledi letov“ nadomesti z naslednjim: „ Bočna razpršenost sledi letov “; |
|
(12) |
v oddelku 2.7.12 se za šestim pododstavkom ter pred sedmim in zadnjim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek: „Vnesti bi bilo treba vir hrupa zrakoplova na višini najmanj 1,0 m (3,3 ft) nad nivojem letališča ali nad nadmorsko višino terena vzletno-pristajalne steze, če je ustrezno.“; |
|
(13) |
oddelek 2.7.13 „Oblikovanje segmentov poti leta“ se nadomesti z naslednjim: „2.7.13 Oblikovanje segmentov poti leta Vsako pot leta je treba opredeliti z nizom koordinat segmentov (vozlišč) in parametrov leta. Najprej je treba določiti koordinate segmentov talne sledi letenja. Nato se izračuna profil leta, pri čemer se je treba zavedati, da je pri danem nizu postopkovnih korakov profil odvisen od talne sledi letenja; npr. hitrost vzpenjanja zrakoplova z enakim potiskom in hitrostjo je manjša v zavojih kot pri ravnem letenju. Nato se opravi razdelitev na podsegmente za zrakoplov na vzletno-pristajalni stezi (vzletni zalet ali vožnja po tleh pri pristanku) in zrakoplov blizu vzletno-pristajalne steze (začetno vzpenjanje ali končni prilet). Segmente letenja v zraku, pri katerih se hitrost na začetni točki bistveno razlikuje od hitrosti na končni točki, bi bilo treba nato razdeliti na podsegmente. Dvodimenzionalne koordinate segmentov talne sledi letenja (*)se določijo in združijo z dvodimenzionalnim profilom leta, da se oblikujejo tridimenzionalni segmenti poti leta. Na koncu se odstranijo vse točke poti leta, ki so preblizu skupaj. Profil leta Parametri, ki opisujejo vsak segment profila leta na začetku (pripona 1) in koncu (pripona 2) segmenta, so:
Za oblikovanje profila leta na podlagi niza postopkovnih korakov (sinteza poti leta) se segmenti oblikujejo v zaporedju, da se na končnih točkah dosežejo zahtevani pogoji. Parametri končne točke posameznega segmenta postanejo parametri začetne točke naslednjega segmenta. V vsakem izračunu za posamezen segment so parametri znani že na začetku, zahtevane pogoje na koncu pa določa postopkovni korak. Sami koraki se opredelijo bodisi na podlagi privzetih postopkov iz ANP bodisi jih opredeli uporabnik (npr. na podlagi podatkov iz letalskih priročnikov zrakoplovov). Končni pogoji so običajno višina in hitrost; naloga v okviru oblikovanja profila je ugotoviti, kakšno razdaljo vzdolž sledi letenja preleti zrakoplov, preden se dosežejo navedeni pogoji. Neopredeljeni parametri se določijo prek izračunov za zmogljivost zrakoplova, opisanih v Dodatku B. Če je talna sled letenja ravna, se lahko točke profila in pripadajoči parametri leta določijo neodvisno od talne sledi letenja (kot nagiba je vedno nič). Vendar so talne sledi letenja redko ravne, saj običajno vključujejo zavoje, ki jih je treba pri določanju dvodimenzionalnega profila leta upoštevati, da se dosežejo najboljši rezultati, pri tem pa se segmenti profila po potrebi razdelijo v vozliščih talne sledi letenja, da se lahko vstavijo spremembe kota nagiba. Praviloma je dolžina naslednjega segmenta na začetku neznana in se ob predpostavki, da se kot nagiba ne spremeni, izračuna začasna dolžina. Če se naknadno ugotovi, da začasni segment zajema eno ali več vozlišč talne sledi letenja, pri čemer je prvo vozlišče na točki s, tj. s1 < s < s2 , se segment odreže pri s, parametri na tej točki pa se izračunajo z interpolacijo (glej v nadaljevanju). Ti postanejo parametri končne točke trenutnega segmenta in parametri začetne točke novega segmenta, ki ima še vedno iste ciljne končne pogoje. Če ni vmesnih vozlišč talne sledi letenja, se začasni segment potrdi. Če se učinki zavojev na profil leta ne smejo upoštevati, se uporabi rešitev za raven let, ki vključuje samo en segment, vendar se informacije o kotih nagiba shranijo za poznejšo uporabo. Ne glede na to, ali so učinki zavojev v celoti modelirani ali ne, se vsaka tridimenzionalna pot leta oblikuje z združitvijo njenega dvodimenzionalnega profila leta in njene dvodimenzionalne talne sledi letenja. Rezultat je zaporedje nizov koordinat (x,y,z), od katerih je vsak vozlišče segmentirane talne sledi letenja, vozlišče profila leta ali oboje, pri čemer točke profila spremljajo pripadajoče vrednosti višine z, hitrosti glede na tla V, kota naklona ε in moči motorjev P. Za točko sledi letenja (x,y), ki leži med koncema segmenta profila leta, se parametri leta interpolirajo na naslednji način:
pri čemer je:
Upoštevati je treba, da medtem ko se za z in ε predpostavlja, da se linearno spreminjata z razdaljo, se za V in P predpostavlja, da se linearno spreminjata s časom (tj. enakomerni pospešek (**)). Pri povezovanju segmentov profila leta z radarskimi podatki (analiza poti leta) se vse razdalje, višine, hitrosti in koti nagiba na končnih točkah določijo neposredno na podlagi podatkov; samo nastavitve moči je treba izračunati z uporabo enačb za zmogljivost. Ker se lahko ustrezno povežejo tudi koordinate talne sledi letenja in profila leta, je to običajno precej preprosto. Vzletni zalet Pri vzletanju, ko zrakoplov pospešuje med točko sprostitve zavor (imenovano tudi začetek talnega zaleta ali SOR) in točko odlepitve, se hitrost bistveno spremeni na razdalji od 1 500 do 2 500 m, in sicer se poveča z nič na približno 80–100 m/s. Vzletni zalet je zato razdeljen na segmente različnih dolžin in hitrost zrakoplova se vzdolž vsakega od teh segmentov poveča za določeno vrednost ΔV, ki znaša največ 10 m/s (približno 20 kt). Za ta namen je primerna predpostavka enakomernega pospeška, čeprav se pospešek med vzletnim zaletom dejansko spreminja. V tem primeru za vzletno fazo velja, da so V1 začetna hitrost, V2 vzletna hitrost, nTO številka vzletnega segmenta in sTO enakovredna vzletna razdalja. Pri enakovredni vzletni razdalji sTO (glej Dodatek B), vzletni hitrosti V1 in vzletni hitrosti VTO se število segmentov nTO za vožnjo po tleh izračuna na naslednji način:
in zato je sprememba hitrosti vzdolž segmenta
in čas Δt na vsakem segmentu je (ob predpostavki enakomernega pospeška)
Dolžina sTO,k segmenta k (1 ≤ k ≤ nTO) vzletnega zaleta se nato izračuna na naslednji način:
Primer: če je vzletna razdalja sTO = 1 600 m, V1 = 0 m/s in V2 = 75 m/s, je število segmentov nTO = 8, dolžine segmentov pa znašajo od 25 do 375 metrov (glej sliko 2.7.g):
Podobno kot spremembe hitrosti se vzdolž vsakega segmenta spremeni tudi potisk zrakoplova, in sicer se poveča za stalno vrednost ΔP, ki se izračuna na naslednji način:
pri čemer PTO označuje potisk zrakoplova na točki odlepitve, P init pa potisk zrakoplova na začetku vzletnega zaleta. Uporaba tega enakomernega povečevanja potiska (namesto uporabe kvadratne oblike enačbe 2.7.6) naj bi bila v skladu z linearnim razmerjem med potiskom in hitrostjo v primeru zrakoplovov z reaktivnimi motorji. Pomembna opomba: pri zgornjih enačbah in primeru se implicitno predpostavlja, da je začetna hitrost zrakoplova na začetku vzletne faze enaka nič. To ustreza običajni situaciji, ko zrakoplov spelje in začne pospeševati s točke sprostitve zavor. Vendar obstajajo tudi primeri, ko lahko zrakoplov začne pospeševati pri hitrosti, določeni za vožnjo po tleh, ne da bi se ustavil na pragu vzletno-pristajalne steze. V primeru začetne hitrosti Vinit, ki ni enaka nič, bi bilo treba namesto enačb 2.7.8, 2.7.9, 2.7.10 in 2.7.11 uporabiti naslednje ‚splošne‘ enačbe.
V tem primeru za vzletno fazo velja, da je V1 začetna hitrost Vinit , V2 vzletna hitrost VTO , n številka vzletnega segmenta nTO , s enakovredna vzletna razdalja sTO , sk pa dolžina sTO,k segmenta k (1[simbol]k[simbol]n). Vožnja po tleh pri pristanku Čeprav je vožnja po tleh pri pristanku v bistvu obratni vzletni zalet, je treba upoštevati zlasti:
V nasprotju z razdaljo vzletnega zaleta, ki izhaja iz parametrov zmogljivosti zrakoplova, razdalja ustavljanja sstop (tj. razdalja od točke dotika do točke, na kateri zrakoplov zapusti vzletno-pristajalno stezo) ni povsem odvisna od zrakoplova. Čeprav je mogoče najmanjšo razdaljo ustavljanja oceniti na podlagi mase in zmogljivosti zrakoplova (ter razpoložljivega povratnega potiska), je dejanska razdalja ustavljanja odvisna tudi od lokacije voznih stez, prometnih razmer in predpisov posameznih letališč o uporabi povratnega potiska. Uporaba povratnega potiska ni standardni postopek in se uporablja le, če potrebne upočasnitve ni mogoče doseči z uporabo kolesnih zavor. (Povratni potisk je lahko izredno moteč, saj hitra sprememba moči motorja iz prostega teka v vzvratno namestitev povzroči nenaden močan hrup.) Vendar se večina vzletno-pristajalnih stez uporablja tako za odlete kot za pristanke, zato ima povratni potisk zelo majhen učinek na konture hrupa, saj v skupni zvočni energiji v bližini steze prevladuje hrup, ki ga povzročajo vzletne operacije. Prispevki povratnega potiska h konturam so lahko pomembni le, če je uporaba vzletno-pristajalne steze omejena na pristanke. S fizikalnega vidika je hrup povratnega potiska zelo zapleten proces, vendar se lahko zaradi svojega razmeroma majhnega pomena za konture hrupa v zraku modelira poenostavljeno, pri tem pa se hitre spremembe moči motorja upoštevajo prek ustrezne razdelitve na segmente. Jasno je, da je modeliranje vožnje po tleh pri pristanku manj enostavno kot modeliranje hrupa vzletnega zaleta. Naslednje poenostavljene predpostavke za modeliranje so priporočljive za splošno uporabo, kadar podrobne informacije niso na voljo (glej sliko 2.7.h.1).
Zrakoplov prečka pristajalni prag (katerega koordinata vzdolž priletne talne sledi leta je s = 0) na višini 50 čevljev in se nato še naprej spušča po svoji drsni strmini do dotika na vzletno-pristajalni stezi. Pri drsni strmini z naklonom 3° je točka dotika 291 m za pristajalnim pragom (kot je prikazano na sliki 2.7.h.1). Zrakoplov nato upočasnjuje vzdolž razdalje ustavljanja sstop , za katero so v podatkovni zbirki ANP navedene vrednosti, značilne za posamezne zrakoplove, njegova hitrost pa se s končne priletne hitrosti Vfinal zmanjša na 15 m/s. Zaradi hitrih sprememb hitrosti na tem segmentu bi se moral ta razdeliti na podsegmente enako kot segment vzletnega zaleta (ali segmenti letenja v zraku s hitrimi spremembami hitrosti) z uporabo splošne enačbe 2.7.13 (ker hitrost vožnje po tleh po pristanku ni enaka nič). Moč motorja se spremeni iz končne priletne moči ob dotiku v nastavitev moči za povratni potisk Prev vzdolž razdalje 0,1•sstop , nato pa se vzdolž preostalih 90 odstotkov razdalje ustavljanja zmanjša na 10 % največje možne moči. Hitrost zrakoplova ostane nespremenjena do konca vzletno-pristajalne steze (do s = –s RWY). Podatkovna zbirka ANP trenutno ne vsebuje krivulj NPD za povratni potisk, zato se je treba pri modeliranju tega učinka zanesti na konvencionalne krivulje. Moč pri povratnem potisku Prev običajno znaša približno 20 % polne moči, ta vrednost pa je priporočljiva, če operativne informacije niso na voljo. Vendar pri določeni nastavitvi moči povratni potisk pogosto ustvari bistveno več hrupa kot potisk naprej in za raven hrupa dogodka, pridobljeno na podlagi podatkov NPD, se uporabi zvišanje ΔL, s čimer se raven zviša z nič na vrednost ΔLrev (tukaj je začasno priporočena vrednost 5 dB (***)) vzdolž razdalje 0,1 • sstop in se nato linearno zmanjša na nič vzdolž preostale razdalje ustavljanja. Razdelitev segmenta začetnega vzpenjanja in segmenta končnega prileta na manjše segmente Geometrija segment-sprejemnik se vzdolž segmenta začetnega vzpenjanja in segmenta končnega prileta hitro spreminja, zlasti glede na položaje opazovalca ob strani sledi leta, kjer se višinski kot (kot beta) prav tako hitro spreminja, ko se zrakoplov vzpenja ali spušča po tem začetnem/končnem segmentu. Primerjave z izračuni za zelo majhne segmente kažejo, da uporaba samo enega segmenta vzpenjanja ali segmenta prileta (ali omejenega števila teh segmentov) pod določeno višino (glede na vzletno-pristajalno stezo) pomeni slab približek ravni hrupa ob strani sledi leta za integrirane metrike. Razlog za to je, da se na vsakem segmentu uporabi enotna prilagoditev bočnega slabljenja, ki ustreza enotni vrednosti višinskega kota, značilni za posamezen segment, medtem ko hitra sprememba tega parametra povzroči pomembne razlike v učinku bočnega slabljenja vzdolž vsakega segmenta. Natančnost izračuna se poveča z razdelitvijo segmenta začetnega vzpenjanja in segmenta končnega prileta na manjše segmente. Število podsegmentov in dolžina vsakega od njih določata ‚ločljivost‘ spremembe bočnega slabljenja, ki se bo upoštevala. Ob upoštevanju skupnega bočnega slabljenja pri zrakoplovu z motorji, nameščenimi na trupu, se lahko pokaže, da bi bilo treba pri spremembah bočnega slabljenja, omejenih na 1,5 dB na podsegment, segmente vzpenjanja in prileta pod 1 289,6 m (4 231 ft) nad vzletno-pristajalno stezo razdeliti na podsegmente na podlagi naslednjega niza višin:
Za vsak prvotni segment pod 1 289,6 m (4 231 ft) se zgornje višine pridobijo z določitvijo, katera višina v zgornjem nizu je najbližje višini prvotne končne točke (za segment vzpenjanja) ali višini začetne točke (za segment prileta). Dejanske višine podsegmentov zi bi se nato izračunale na naslednji način:
pri čemer je:
Primer za segment začetnega vzpenjanja: Če je višina prvotne končne točke segmenta ze = 304,8 m, se v nizu višin upošteva 214,9 m < ze < 334,9 m, višina iz niza višin, najbližja ze, pa je z’7 = 334,9 m. Nato se višine končnih točk podsegmentov izračunajo na naslednji način:
(pri čemer je treba upoštevati, da v navedenem primeru velja k = 1, saj gre za segment začetnega vzpenjanja). Torej bi bila višina z1 17,2 m, višina z2 37,8 m itd. Razdelitev segmentov letenja v zraku na manjše segmente Če se hitrost vzdolž segmenta letenja v zraku bistveno spremeni, se ta segment razdeli na manjše segmente enako kot segmenti vožnje po tleh, in sicer z enačbo:
pri čemer je V1 hitrost na začetku segmenta, V2 pa hitrost na koncu segmenta. Pripadajoči parametri podsegmentov se izračunajo podobno kot za vzletni zalet, z uporabo enačb 2.7.9 do 2.7.11. Talna sled letenja Talna sled, bodisi osrednja sled bodisi razpršena sekundarna sled, je opredeljena z nizom koordinat (x,y) na talni ravnini (npr. na podlagi radarskih podatkov) ali zaporedjem vektorskih ukazov, ki opisujejo ravne segmente in krožne loke (zavoje z določenim polmerom r in spremembo smeri Δξ). Pri modeliranju segmentov je lok predstavljen z zaporedjem ravnih segmentov, prilagojenih delom loka. Čeprav se na segmentih talne sledi letenja ne pojavljajo, nagib zrakoplova med zavijanjem vpliva na njihovo opredelitev. V Dodatku B4 je pojasnjeno, kako izračunati kote nagiba med enakomernim zavijanjem, vendar se ti koti seveda ne vzpostavijo ali odpravijo v trenutku. Ni predpisanih navodil, kako obravnavati prehode med ravnim letom in zavijanjem ali med dvema zaporednima zavojema. Praviloma bodo podrobnosti, ki so prepuščene presoji uporabnika (glej oddelek 2.7.11), verjetno zanemarljivo vplivale na končne konture; zahteva se predvsem izogibanje ostrim prekinitvam na koncih zavoja, kar je mogoče doseči preprosto s tem, da se na primer vstavijo kratki prehodni segmenti, vzdolž katerih se kot nagiba spreminja linearno z razdaljo. Samo v posebnem primeru, kjer je verjetno, da bo imel določen zavoj prevladujoč vpliv na končne konture, bi bilo treba realneje modelirati dinamiko prehoda, povezati kot nagiba s posameznimi vrstami zrakoplovov in uporabiti ustrezne hitrosti obračanja. Tukaj zadostuje navedba, da so končni deli lokov Δξtrans v vsakem zavoju odvisni od potrebnih sprememb kota nagiba. Preostali del loka s spremembo smeri za Δξ – 2 · Δξtrans stopinj se razdeli na nsub delov loka po enačbi:
pri čemer je int(x) funkcija, ki vrne celi del x. Nato se sprememba smeri Δξ sub za vsak del loka izračuna na naslednji način:
pri čemer mora biti vrednost nsub dovolj velika, da se zagotovi, da je Δξ sub ≤ 10 stopinj. Razdelitev loka na segmente (razen zaključnih prehodnih podsegmentov) je prikazana na sliki 2.7.h.2 (****).
Ko so na ravnini x-y določeni segmenti talne sledi letenja, se segmenti profila leta (v ravnini s-z) prekrijejo, da nastanejo tridimenzionalni segmenti sledi letenja (x, y, z). Talna sled letenja bi morala vedno segati od vzletno-pristajalne steze do točke zunaj mreže izračuna. To se lahko po potrebi doseže z dodajanjem ustrezno dolgega ravnega segmenta k zadnjemu segmentu talne sledi. Skupna dolžina profila leta mora po združitvi s talno sledjo letenja prav tako segati od vzletno-pristajalne steze do točke zunaj mreže izračuna. To se lahko po potrebi doseže z dodajanjem dodatne točke profila:
Prilagoditve razdelitve segmentov letenja v zraku na manjše segmente Po oblikovanju tridimenzionalnih segmentov poti leta v skladu s postopkom, opisanim v oddelku 2.7.13, so morda potrebne nadaljnje prilagoditve razdelitve na manjše segmente, da se odstranijo točke poti leta, ki so preblizu skupaj. Če sta sosednji točki oddaljeni 10 m ali manj in če so pripadajoči hitrosti in potiska enaki, bi bilo treba eno od točk odstraniti. (*) Za ta namen bi morala biti skupna dolžina talne sledi vedno večja od dolžine profila leta. To se lahko po potrebi doseže z dodajanjem ustrezno dolgih ravnih segmentov k zadnjemu segmentu talne sledi." (**) Tudi če nastavitve moči motorja vzdolž segmenta ostanejo nespremenjene, se lahko pogonska sila in pospešek spreminjata zaradi spreminjanja gostote zraka z višino. Vendar so za modeliranje hrupa te spremembe običajno zanemarljive." (***) To je bilo priporočeno v prejšnji izdaji ECAC Doc 29, vendar se še vedno šteje za začasno priporočilo, dokler se ne pridobijo dodatni potrditveni podatki o poskusih." (****) Na podlagi te preproste opredelitve je skupna dolžina poti, razdeljene na segmente, nekoliko manjša od dolžine krožne poti. Vendar je posledična napaka v konturah zanemarljiva, če so povečanja kotov manjša od 30°.“;" |
|
(14) |
oddelek 2.7.16 „Določanje ravni dogodka na podlagi podatkov NPD“ se nadomesti z naslednjim: „2.7.16 Določanje ravni dogodka na podlagi podatkov NPD Glavni vir podatkov o hrupu zrakoplovov je mednarodna podatkovna zbirka o hrupu in zmogljivosti zrakoplovov (Aircraft Noise and Performance; ANP). Vrednosti Lmax in LE sta tabelirani kot funkciji razdalje širjenja d – za določene vrste in različice zrakoplovov, konfiguracije leta (prilet, odlet, nastavitve zakrilc) in nastavitve moči P. Povezani sta s stalno hitrostjo letenja pri določenih referenčnih hitrostih Vref po navidezno neskončni ravni poti leta (*). Določanje vrednosti neodvisnih spremenljivk P in d je opisano v nadaljevanju. Pri pretvorbi z vhodnima vrednostma P in d so zahtevane izhodne vrednosti osnovne ravni Lmax(P,d) in/ali LE ∞(P,d) (uporabljajo se za neskončno pot leta). Če vrednosti za P in/ali d niso natančno tabelirane, je treba na splošno zahtevane ravni hrupa dogodka oceniti z interpolacijo. Med tabeliranimi nastavitvami moči se uporabi linearna interpolacija, med tabeliranimi razdaljami pa se uporabi logaritemska interpolacija (glej sliko 2.7.i).
Če sta Pi in Pi+ 1 vrednosti moči motorja, za kateri so tabelirani podatki o ravni hrupa v odvisnosti od razdalje, se raven hrupa L(P) na določeni razdalji za srednjo moč P med Pi in Pi+ 1 določi z enačbo:
Če sta pri kateri koli nastavitvi moči di in di+ 1 razdalji, za kateri so tabelirani podatki o hrupu, se raven hrupa L(d) za srednjo razdaljo d med di in di+ 1 določi z enačbo:
Z enačbama (2.7.19) in (2.7.20) se lahko raven hrupa L(P,d) izračuna za katero koli nastavitev moči P in katero koli razdaljo d, ki je v okviru podatkovne zbirke NPD. Za razdalje d, ki niso v okviru NPD, se enačba 2.7.20 uporabi za ekstrapolacijo iz zadnjih dveh vrednosti, in sicer navznoter od L(d1) in L(d2) ali navzven od L(dI–1) in L(dI), pri čemer je I skupno število točk NPD na krivulji. Zato sta enačbi za: navznoter:
navzven:
Na kratkih razdaljah d se z zmanjševanjem razdalje širjenja ravni hrupa zvišujejo zelo hitro, zato je priporočljivo, da se za d uvede spodnja mejna vrednost 30 m, torej d = max(d, 30 m). Prilagoditev standardnih podatkov NPD zaradi impedance Podatki NPD v podatkovni zbirki ANP se normalizirajo na referenčne atmosferske pogoje (temperaturo 25 °C in tlak 101,325 kPa). Pred uporabo metode interpolacije/ekstrapolacije, ki je bila prej opisana, se za te standardne podatke NPD uporabi prilagoditev zaradi akustične impedance. Akustična impedanca je povezana s širjenjem zvočnih valov v akustičnem mediju, opredeljena pa je kot produkt gostote zraka in hitrosti zvoka. Pri določeni zvočni intenzivnosti (moč na enoto površine), zaznani na določeni razdalji od vira, je povezani zvočni tlak (uporabljen za določanje metrike SEL in LAmax) odvisen od akustične impedance zraka na položaju merjenja. Je funkcija temperature in atmosferskega tlaka (ter posredno nadmorske višine). Zato je treba standardne podatke NPD iz podatkovne zbirke ANP prilagoditi, da se upoštevajo dejanski temperaturni in tlačni pogoji v točki sprejemnika, ki se na splošno razlikujejo od normaliziranih pogojev podatkov ANP. Prilagoditev zaradi impedance, ki se uporabi za standardne ravni NPD, se izrazi, kot sledi:
pri čemer je:
Impedanca ρ · c se izračuna na naslednji način:
Prilagoditev zaradi akustične impedance je običajno manjša od nekaj desetink decibela. Upoštevati je treba zlasti, da je v običajnih atmosferskih pogojih (p0 = 101,325 kPa in T0 = 15,0 °C) prilagoditev zaradi impedance manjša od 0,1 dB (0,074 dB). Vendar je lahko prilagoditev večja, če pride do bistvene spremembe temperature in atmosferskega tlaka glede na referenčne atmosferske pogoje podatkov NPD. (*) Pojem neskončno dolge poti leta je pomemben zaradi opredelitve ravni izpostavljenosti zvoku dogodka LE , vendar ni tako pomemben pri najvišji ravni dogodka Lmax , ki ga določa hrup zrakoplova, ko je ta na določenem položaju na točki, na kateri se najbolj približa opazovalcu, ali blizu nje. Pri modeliranju se parameter razdalje NPD šteje za najmanjšo razdaljo med opazovalcem in segmentom.“;" |
|
(15) |
v oddelku 2.7.18 „Parametri segmenta poti leta“ se odstavek pod naslovom „Moč segmenta P“ nadomesti z naslednjim: „ Moč segmenta P Tabelirani podatki NPD opisujejo hrup zrakoplova v ravnem letu s stalno hitrostjo letenja na neskončni poti leta, torej s stalno močjo motorja P. S priporočeno metodologijo se dejanske poti leta, vzdolž katerih se hitrost in smer spreminjata, razdelijo v več končnih segmentov, pri čemer se za vsak posamezen segment nato šteje, da je del enakomerne, neskončne poti leta, za katero veljajo podatki NPD. Metodologija predvideva spremembe moči po dolžini segmenta, pri čemer se šteje, da se moč spreminja kvadratno z razdaljo od P1 na začetku segmenta do P2 na koncu segmenta. Zato je treba določiti enakovredno stalno vrednost segmenta P. Šteje se, da je to vrednost na točki segmenta, ki je najbližje opazovalcu. Če je opazovalec ob segmentu (slika 2.7.k), se vrednost določi z interpolacijo v skladu z enačbo 2.7.8 med končnimi vrednostmi, in sicer:
Če je opazovalec za segmentom ali pred njim, je to na najbližji končni točki P1 ali P2 .“; |
|
(16) |
oddelek 2.7.19 se spremeni:
|
|
(17) |
oddelek 2.8 se nadomesti z naslednjim: „2.8 Izpostavljenost hrupu Določitev območja, izpostavljenega hrupu Ocena območja, izpostavljenega hrupu, temelji na točkah ocenjevanja hrupa, ki so 4 ± 0,2 m nad tlemi in ustrezajo točkam sprejemnikov, kot so opredeljene v oddelkih 2.5, 2.6 in 2.7, ter se izračuna na mreži za posamezne vire. Točkam v mreži, ki so znotraj stavb, se rezultat za raven hrupa dodeli z dodelitvijo bližnjih točk sprejemnika hrupa, izpostavljenih najmanjšemu hrupu, zunaj stavb, razen za hrup zrakoplovov, pri katerem se pri izračunu ne upošteva prisotnost stavb, pri čemer se v tem primeru neposredno uporabi točka sprejemnika hrupa, ki je znotraj stavbe. Glede na ločljivost mreže se vsaki točki izračuna v mreži dodeli ustrezno območje. Pri mreži 10 m × 10 m na primer vsaka točka ocenjevanja predstavlja območje, veliko 100 kvadratnih metrov, ki je izpostavljeno izračunani ravni hrupa. Dodelitev točk za oceno hrupa stavbam, v katerih ni bivališč Ocena izpostavljenosti hrupu pri stavbah, v katerih ni bivališč, kot so šole in bolnišnice, temelji na točkah ocenjevanja hrupa, ki so 4 ± 0,2 m nad tlemi, kar ustreza točkam sprejemnikov, opredeljenim v oddelkih 2.5, 2.6 in 2.7. Pri ocenjevanju za stavbe, v katerih ni bivališč in ki so izpostavljene hrupu zrakoplovov, je vsaka stavba povezana s točko sprejemnika hrupa, izpostavljeno največjemu hrupu, pri čemer je ta točka v sami stavbi ali na mreži, ki obdaja stavbo. Za oceno za stavbe, v katerih ni bivališč in so izpostavljene virom hrupa na kopnem, so točke sprejemnikov približno 0,1 m pred pročelji stavb. Pri izračunu se ne upoštevajo odboji od obravnavanega pročelja. Nato se stavba poveže s tisto točko sprejemnika na njenem pročelju, ki je izpostavljena največjemu hrupu. Določitev hrupu izpostavljenih bivališč in ljudi, ki živijo v njih Pri oceni izpostavljenosti hrupu pri bivališčih in ljudeh, ki živijo v njih, se upoštevajo le stanovanjske stavbe. Za druge stavbe, ki niso namenjene bivanju, kot so stavbe, ki se uporabljajo izključno kot šole, bolnišnice, poslovne stavbe ali tovarne, se število bivališč ali ljudi ne določa. Določanje števila bivališč in ljudi, ki živijo v njih, v stanovanjskih stavbah temelji na zadnjih uradnih podatkih (odvisno od zadevnih predpisov države članice). Število bivališč v stanovanjskih stavbah in število ljudi, ki živijo v njih, sta pomembna vmesna parametra pri ocenjevanju izpostavljenosti hrupu. Podatki o teh parametrih žal niso vedno na voljo. V nadaljevanju je opisano, kako se lahko ta parametra izpeljeta iz podatkov, ki so običajno takoj na voljo. Simboli, ki se pri tem uporabljajo, so: BA = osnovna površina stavbe, DUFS = stanovanjska površina, DUFS = površina stanovanjske enote, H = višina stavbe, FSI = stanovanjska površina na osebo, ki živi v bivališču, Dw = število bivališč, Inh = število oseb, ki živijo v bivališčih, NF = število nadstropij, V = prostornina stanovanjskih stavb. Pri izračunu števila bivališč in ljudi, ki živijo v njih, se glede na razpoložljivost podatkov uporabi postopek iz primera 1 ali postopek iz primera 2, ki sta opisana v nadaljevanju. Primer 1: podatki o številu bivališč in ljudi, ki živijo v njih, so na voljo. 1A: število ljudi, ki živijo v bivališčih, je na voljo ali pa je bilo ocenjeno na podlagi števila stanovanjskih enot. V tem primeru je število ljudi, ki živijo v bivališčih, za stavbo vsota števila ljudi, ki živijo v vseh stanovanjskih enotah v stavbi:
1B: število bivališč ali ljudi, ki živijo v njih, je znano le za enote, večje od stavbe, npr. popisna območja, ulice, okrožja ali morda celotno občino. V tem primeru se število bivališč in ljudi, ki živijo v njih, za stavbo oceni na podlagi prostornine stavbe:
Indeks ‚total‘ se v tem primeru nanaša na upoštevano zadevno enoto. Prostornina stavbe je produkt njene osnovne površine in višine:
Če višina stavbe ni znana, se oceni na podlagi števila nadstropij NFbuilding ob predpostavki, da je povprečna višina nadstropja 3 m:
Če število nadstropij prav tako ni znano, se uporabi privzeta vrednost za število nadstropij, značilno za okrožje ali okraj. Skupna prostornina stanovanjskih stavb v zadevni enoti Vtotal se izračuna kot vsota prostornin vseh stanovanjskih stavb v enoti: (2.8.5)
Primer 2: podatki o številu ljudi, ki živijo v bivališčih, niso na voljo. V tem primeru se število ljudi, ki živijo v bivališčih, oceni na podlagi povprečne stanovanjske površine na osebo, ki živi v bivališču, FSI. Če ta parameter ni znan, se uporabi privzeta vrednost. 2A: stanovanjska površina je znana na podlagi stanovanjskih enot. V tem primeru se število ljudi, ki živijo v posamezni stanovanjski enoti, oceni, kot sledi:
Skupno število ljudi, ki živijo v bivališčih, za stavbo je zdaj mogoče oceniti kot v primeru 1A. 2B: znana je stanovanjska površina za celotno stavbo, torej je znana vsota stanovanjskih površin vseh stanovanjskih enot v stavbi. V tem primeru se število ljudi, ki živijo v bivališčih, oceni, kot sledi:
2C: stanovanjska površina je znana le za enote, večje od stavbe, npr. popisna območja, ulice, okrožja ali morda celotno občino. V tem primeru se število ljudi, ki živijo v bivališčih, za stavbo oceni na podlagi prostornine stavbe, kot je opisano v primeru 1B, skupno število ljudi, ki živijo v bivališčih, pa se oceni, kot sledi:
2D: stanovanjska površina ni znana. V tem primeru se število ljudi, ki živijo v bivališčih, za stavbo oceni, kot je opisano v primeru 2B, stanovanjska površina pa se oceni, kot sledi: (2.8.9)
Faktor 0,8 je pretvorbeni faktor bruto površine → stanovanjsko površino. Če je znano, da je za območje reprezentativen drug faktor, se uporabi in jasno zabeleži. Če število nadstropij v stavbi ni znano, se oceni na podlagi višine stavbe Hbuilding , rezultat pa je običajno necelo število nadstropij:
Če nista znana višina stavbe in število nadstropij, se uporabi privzeta vrednost za število nadstropij, značilno za okrožje ali okraj. Dodelitev točk za oceno hrupa bivališčem in ljudem, ki živijo v njih Ocena izpostavljenosti hrupu pri bivališčih in ljudeh, ki živijo v njih, temelji na točkah ocenjevanja hrupa, ki so 4 ± 0,2 m nad tlemi in ustrezajo točkam sprejemnikov, opredeljenim v oddelkih 2.5, 2.6 in 2.7. Za izračun števila bivališč in ljudi, ki živijo v njih, v zvezi s hrupom zrakoplovov se vsa bivališča in ljudje, ki živijo v njih, v stavbi povežejo s točko sprejemnika hrupa, izpostavljeno največjemu hrupu, pri čemer je ta točka v sami stavbi ali na mreži, ki obdaja stavbo. Za izračun števila bivališč in ljudi, ki živijo v njih, za vire hrupa na kopnem so točke sprejemnikov približno 0,1 m pred pročelji stanovanjskih stavb. Pri izračunu se ne upoštevajo odboji od obravnavanega pročelja. Za določitev lokacije točk sprejemnikov se uporabi postopek iz primera 1 ali postopek iz primera 2, ki sta opisana v nadaljevanju. Primer 1: deli vsakega pročelja so razdeljeni v enakih razmikih.
Primer 2: pročelja, razdeljena na določeni razdalji od začetka mnogokotnika
Dodelitev bivališč in ljudi, ki živijo v njih, točkam sprejemnikov Kadar so na voljo informacije o lokaciji bivališč znotraj odtisov stavb, se navedeno bivališče in ljudje, ki živijo v njem, dodelijo točki sprejemnika na najbolj izpostavljenem pročelju navedenega bivališča. Na primer za samostojne hiše, dvojčke in vrstne hiše ali za večstanovanjske stavbe, pri katerih je znana notranja razdelitev stavbe, ali za stavbe s površino, ki kaže, da je v posameznem nadstropju samo eno bivališče, ali za stavbe s površino in višino, ki kažeta, da je v posamezni stavbi samo eno bivališče. Kadar zgoraj navedene informacije o lokaciji bivališč znotraj odtisov stavb niso na voljo, se za oceno izpostavljenosti hrupu pri bivališčih in ljudeh, ki živijo v njih, za vsako stavbo posebej uporabi ena od naslednjih dveh metod, kot je ustrezno.
(*) Srednja vrednost je vrednost, ki zgornjo polovico (50 %) nabora podatkov ločuje od spodnje (50 %)." (**) Spodnja polovica nabora podatkov je morda povezana s prisotnostjo pročelij, izpostavljenih razmeroma nizkim ravnem hrupa. Če je na primer na podlagi lokacije stavb glede na glavne vire hrupa vnaprej znano, v katerih položajih sprejemnikov so ravni hrupa najvišje/najnižje, ni treba izračunati ravni hrupa za spodnjo polovico.“;" |
|
(18) |
Dodatek D se spremeni:
|
|
(19) |
Dodatek F se spremeni:
|
|
(20) |
Dodatek G se spremeni:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(21) |
Dodatek I se spremeni:
|
(*) Za ta namen bi morala biti skupna dolžina talne sledi vedno večja od dolžine profila leta. To se lahko po potrebi doseže z dodajanjem ustrezno dolgih ravnih segmentov k zadnjemu segmentu talne sledi.
(**) Tudi če nastavitve moči motorja vzdolž segmenta ostanejo nespremenjene, se lahko pogonska sila in pospešek spreminjata zaradi spreminjanja gostote zraka z višino. Vendar so za modeliranje hrupa te spremembe običajno zanemarljive.
(***) To je bilo priporočeno v prejšnji izdaji ECAC Doc 29, vendar se še vedno šteje za začasno priporočilo, dokler se ne pridobijo dodatni potrditveni podatki o poskusih.
(****) Na podlagi te preproste opredelitve je skupna dolžina poti, razdeljene na segmente, nekoliko manjša od dolžine krožne poti. Vendar je posledična napaka v konturah zanemarljiva, če so povečanja kotov manjša od 30°.“;
(*) Pojem neskončno dolge poti leta je pomemben zaradi opredelitve ravni izpostavljenosti zvoku dogodka LE , vendar ni tako pomemben pri najvišji ravni dogodka Lmax , ki ga določa hrup zrakoplova, ko je ta na določenem položaju na točki, na kateri se najbolj približa opazovalcu, ali blizu nje. Pri modeliranju se parameter razdalje NPD šteje za najmanjšo razdaljo med opazovalcem in segmentom.“;
(*) To se imenuje popravek trajanja, ker upošteva učinke hitrosti zrakoplova na trajanje zvočnega dogodka ob preprosti predpostavki, da sta ob sicer enakih pogojih trajanje in s tem sprejeta zvočna energija dogodka obratno sorazmerna s hitrostjo izvora.“;
(*) Srednja vrednost je vrednost, ki zgornjo polovico (50 %) nabora podatkov ločuje od spodnje (50 %).
(**) Spodnja polovica nabora podatkov je morda povezana s prisotnostjo pročelij, izpostavljenih razmeroma nizkim ravnem hrupa. Če je na primer na podlagi lokacije stavb glede na glavne vire hrupa vnaprej znano, v katerih položajih sprejemnikov so ravni hrupa najvišje/najnižje, ni treba izračunati ravni hrupa za spodnjo polovico.“;“
SKLEPI
|
28.7.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 269/143 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/1227
z dne 27. julija 2021
o spremembi priznanja podjetju DNV GL AS v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (1) ter zlasti člena 4(1) in člena 16 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Komisija je v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 odgovorna za podeljevanje priznanj organizacijam za tehnični nadzor in pregled ladij, ki želijo biti pooblaščene za izvajanje storitev v imenu držav članic. V skladu s členom 8(1) navedene uredbe mora Komisija tudi redno ocenjevati priznane organizacije, da se zagotovi, da še naprej izpolnjujejo zahteve iz navedene uredbe. |
|
(2) |
Komisija v okviru navedenega ocenjevanja preveri, ali je imetnik priznanja ustrezni pravni subjekt v organizaciji, za katero se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 391/2009, v smislu člena 2(c) in člena 4(3) navedene uredbe. Če temu ni tako, bi morala Komisija takšno priznanje s sklepom spremeniti. V skladu s členom 2(c) Uredbe (ES) št. 391/2009 „organizacija“ pomeni pravni subjekt, njegove enote in druge subjekte pod njegovim nadzorom, ki skupaj ali ločeno izvajajo naloge, ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe. |
|
(3) |
Z Izvedbenim sklepom Komisije C(2013) 8876 je bilo ugotovljeno, da je bil imetnik priznanja, podeljenega Det Norske Veritas, podjetje DNV GL AS. V skladu z navedenim izvedbenim sklepom je podjetje DNV GL AS matični subjekt vseh pravnih subjektov, ki sestavljajo priznano organizacijo za namene Uredbe (ES) št. 391/2009. |
|
(4) |
Komisija je bila obveščena, da se je 1. marca 2021 ime matičnega pravnega subjekta „DNV GL AS“ spremenilo v „DNV AS“. Posledično je zadevni matični pravni subjekt, ki mu je treba podeliti priznanje, podjetje DNV AS. |
|
(5) |
Sprememba v identiteti zgoraj navedenega zadevnega matičnega subjekta ne vpliva na zmožnost te organizacije, da izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 391/2009. |
|
(6) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij, ustanovljenega z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 (2) – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priznanje, podeljeno podjetju DNV GL AS, se spremeni tako, da se ime „DNV GL AS“ nadomesti z „DNV AS“, ki je matični subjekt vseh pravnih subjektov, ki sestavljajo priznano organizacijo za namene Uredbe (ES) št. 391/2009.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 27. julija 2021
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 131, 28.5.2009, str. 11.
(2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L 324, 29.11.2002, str. 1).