26.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 265/3

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: https://unece.org/status-1958-agreement-and-annexed-regulations.

Pravilnik ZN št. 160 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na zapisovalnik podatkov o dogodku [2021/1215]

Spremembe 01

Datum začetka veljavnosti: še ni potrjen

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojno in pravno zavezujoče besedilo je: ECE/TRANS/WP.29/2021/58.

VSEBINA

PRAVILNIK

Uvod

Področje uporabe

Opredelitev pojmov

Vloga za podelitev homologacije

Homologacija

Zahteve

Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

Skladnost proizvodnje

Kazni za neskladnost proizvodnje

Dokončno prenehanje proizvodnje

10.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

11.

Prehodne določbe

PRILOGE

Sporočilo

Opisni list o homologaciji tipa vozila glede na zapisovalnik podatkov o dogodku

Namestitev homologacijskih oznak

Podatkovni elementi in oblika podatkov

0. UVOD

0.1

Namen tega pravilnika je določiti enotne določbe o homologaciji motornih vozil kategorij M1 in N1 glede na njihove zapisovalnike podatkov o dogodku (EDR).

0.2

Določbe se nanašajo na minimalno zbiranje in shranjevanje podatkov o trkih motornih vozil ter ohranitev teh podatkov o trkih. Ne vključujejo specifikacij za orodja in metode za pridobivanje podatkov, saj zanje veljajo zahteve na nacionalni/regionalni ravni.

0.3

Namen teh določb je zagotoviti, da EDR zapisujejo podatke, dragocene za učinkovite preiskave nesreč in analizo delovanja varnostne opreme (npr. naprednih sistemov za zadrževanje potnikov), in sicer tako, da jih je mogoče takoj uporabiti. Ti podatki bodo prispevali k boljšemu razumevanju okoliščin, v katerih se zgodijo nesreče in poškodbe, in olajšali razvoj varnejših konstrukcij vozil.

1. PODROČJE UPORABE

1.1

Ta pravilnik se uporablja za homologacijo vozil kategorij M1 in N1 (1) glede na njihov zapisovalnik podatkov o dogodku (EDR).

1.2

Ta pravilnik ne posega v zahteve nacionalne ali regionalne zakonodaje v zvezi z zasebnostjo, varstvom podatkov in obdelavo osebnih podatkov.

1.3

S področja uporabe so izključeni naslednji podatkovni elementi: identifikacijska številka vozila, povezani podrobni podatki o vozilu, podatki o lokaciji/določanju položaja, voznikove informacije ter datum in čas dogodka.

1.4

Če ni sistema ali tipala, namenjenega zagotavljanju podatkovnega elementa, ki ga je treba zabeležiti in shraniti v skladu z oddelkom 3, v obliki (razpon, ločljivost in frekvenca vzorčenja), navedeni v Prilogi 4 „PODATKOVNI ELEMENTI“, ali če ta sistem ali tipalo ob beleženju ne deluje, ta dokument ne zahteva niti beleženja takih podatkov niti vgradnje takih sistemov ali tipal ali zagotovitve njihovega delovanja. Če pa je vozilo opremljeno s tipalom ali sistemom proizvajalca originalne opreme, namenjenim zagotavljanju podatkovnega elementa v obliki, določeni v Prilogi 4 „PODATKOVNI ELEMENTI“, je poročanje o podatkovnem elementu v določeni obliki obvezno, kadar tipalo ali sistem deluje. Če je razlog za nedelovanje ob beleženju okvara tega sistema ali tipala, EDR zabeleži to stanje okvare, kot je opredeljeno v podatkovnih elementih v Prilogi 4 „Podatkovni elementi“.

2. OPREDELITEV POJMOV

Za namene teh elementov delovanja:

2.1

„aktivnost ABS“ pomeni, da protiblokirni zavorni sistem (ABS) aktivno nadzoruje zavore vozila;

2.2

„stanje opozorilne luči za zračno blazino“ pomeni stanje opozorilne luči za opozarjanje na okvaro zračne blazine, ki je lahko prižgana ali ugasnjena;

2.3

„zajem“ pomeni postopek vmesnega shranjevanja podatkov EDR v začasnem, neobstojnem pomnilniku, kjer se stalno posodabljajo v rednih časovnih intervalih;

2.4

„delta-V, bočna“ pomeni kumulativno spremembo hitrosti, kot jo zabeleži EDR vozila, vzdolž prečne osi;

2.5

„delta-V, vzdolžna“ pomeni kumulativno spremembo hitrosti, kot jo zabeleži EDR vozila, vzdolž vzdolžne osi;

2.6

„čas do sprožitve, čelna zračna blazina“ pomeni (za voznika in sovoznika) pretečeni čas od časa nič ob trku do ukaza za sprožitev, v primeru večstopenjskih sistemov zračnih blazin pa do ukaza za sprožitev za prvo stopnjo;

2.7

„čas konca dogodka“ pomeni trenutek, ko kumulativna delta-V v obdobju 20 ms doseže 0,8 km/h ali manj, ali trenutek, ko se algoritem za zaznavanje trkov krmilne enote za zračne blazine ponastavi;

2.8

„vrtilna frekvenca motorja“ pomeni:

(a)	pri vozilih s pogonom na motor z notranjim zgorevanjem število obratov na minuto glavne ročične gredi motorja vozila in

(b)	pri vozilih, ki jih ne poganjajo izključno motorji z notranjim zgorevanjem, število obratov na minuto gredi motorja na točki, kjer vstopi v menjalnik vozila, in

(c)	pri vozilih, ki jih sploh ne poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem, število obratov na minuto izhodne gredi naprav, ki zagotavljajo gibalno silo;

2.9

„pedal za plin, odstotek glede na polno moč“ pomeni pospešek, ki ga zahteva voznik, izmerjen s tipalom za položaj pedala za plin na tem pedalu, glede na položaj do konca pritisnjenega pedala;

2.10

„dogodek“ pomeni trk ali drug fizični dogodek, zaradi katerega je dosežen ali presežen sprožilni prag ali sprožena kakršna koli ireverzibilna zadrževalna naprava, ki se lahko sproži, kar koli od tega nastopi prej;

2.11

„zapisovalnik podatkov o dogodku“ (EDR) pomeni napravo ali funkcijo v vozilu, ki beleži časovne vrste dinamičnih podatkov vozila v obdobju tik pred dogodkom (npr. hitrost vozila v primerjavi s časom) ali med trkom (npr. delta-V v primerjavi s časom), ki naj bi se pridobili po trku. Za namene te opredelitve podatki o dogodku ne vključujejo zvočnih in slikovnih podatkov;

2.12

„čelna zračna blazina“ pomeni napihljiv zadrževalni sistem, ki ne zahteva nobenega dejanja potnikov v vozilu in se uporablja za izpolnjevanje veljavnih nacionalnih zahtev glede zaščite v primeru čelnih trkov;

2.13

„če je zabeleženo“ pomeni če so podatki zapisani v trajni pomnilnik za poznejši prenos;

2.1.4

„cikel vžiga, trk“ pomeni število ciklov vklopa od prve uporabe EDR do trenutka trka;

2.15

„cikel vžiga, prenos“ pomeni število ciklov vklopa od prve uporabe EDR do trenutka prenosa podatkov;

2.16

„bočni pospešek“ pomeni komponento vektorskega pospeška točke v vozilu v smeri y. Bočni pospešek je pozitiven od leve proti desni z zornega kota voznika, ko sedi v vozilu in je obrnjen v smeri vožnje naprej;

2.17

„vzdolžni pospešek“ pomeni komponento vektorskega pospeška točke v vozilu v smeri x. Vzdolžni pospešek je pozitiven v smeri vožnje vozila naprej;

2.18

„največja delta-V, bočna“ pomeni najvišjo vrednost kumulativne spremembe hitrosti vozila, kot jo zabeleži EDR, vzdolž prečne osi;

2.19

„največja delta-V, vzdolžna“ pomeni najvišjo vrednost kumulativne spremembe hitrosti vozila, kot jo zabeleži EDR, vzdolž vzdolžne osi;

2.20

„največja delta-V, rezultanta“ pomeni časovno korelirano najvišjo vrednost kumulativne spremembe hitrosti, kot jo sporoči EDR, vzdolž vzdolžne in prečne osi, za kateri se izračuna vektorska vsota;

2.21

„trk z več dogodki“ pomeni nastop najmanj dveh dogodkov, pri čemer se prvi in zadnji dogodek začneta v razmaku največ pet sekund;

2.22

„trajni pomnilnik“ pomeni pomnilnik, rezerviran za poltrajno shranjevanje zapisanih podatkov EDR. Podatki, zapisani v trajnem pomnilniku, se po izpadu električne energije ohranijo ter jih je mogoče pridobiti z orodji in metodami za pridobivanje podatkov EDR;

2.23

„normalni pospešek“ pomeni komponento vektorskega pospeška točke v vozilu v smeri z. Normalni pospešek je pozitiven v smeri navzdol;

2.24

„razvrstitev velikosti potnikov“ pri sovozniku pomeni razvrstitev potnika kot odrasle osebe in ne otroka, pri vozniku pa razvrstitev voznika kot osebe, ki ni majhne rasti, kot je navedeno v obliki podatkov;

2.25

„deluje“ pomeni, da je sistem ali tipalo ob dogodku aktivno ali da ga lahko voznik aktivira/deaktivira;

2.26

„stanje deaktiviranja potnikove zračne blazine“ pomeni stanje potnikove zračne blazine (deaktivirana ali aktivirana);

2.27

„zategovalnik“ pomeni napravo, ki jo aktivira sistem vozila za zaznavanje trkov in ki onemogoči ohlapnost sistema varnostnih pasov v vozilu;

2.28

„zapisovanje“ pomeni postopek shranjevanja zajetih podatkov EDR v trajni pomnilnik za poznejše pridobivanje;

2.29

„stanje varnostnega pasu“ pomeni povratno informacijo varnostnega sistema, da je varnostni pas vozila pripet ali odpet;

2.30

„stikalo za položaj sedeža, skrajni sprednji položaj, stanje“ pomeni stanje stikala, vgrajenega za zaznavanje, ali je sedež premaknjen v sprednji položaj;

2.31

„delovna zavora, aktivirana in sproščena“ pomeni stanje naprave, ki je vgrajena v sistem zavornega pedala ali povezana z njim, s čimer se zaznava, ali je bil pedal pritisnjen. Naprava lahko vključuje stikalo zavornega pedala ali drugo krmilno napravo za delovno zavoro, ki jo upravlja voznik;

2.32

„stranska zračna blazina“ pomeni kakršno koli napihljivo zadrževalno napravo za potnike, ki je nameščena na sedež ali bočno konstrukcijo v notranjosti vozila in je zasnovana za sprožitev ob bočnem trku, da pomaga ublažiti poškodbe potnika in/ali padec potnika iz vozila.

Opomba: stranske zračne blazine se lahko sprožijo tudi v primeru drugih načinov trčenja, kot določi proizvajalec vozila;

2.33

„stranska zračna zavesa/cevasta zračna blazina“ pomeni kakršno koli napihljivo zadrževalno napravo za potnike, ki je nameščena na bočno konstrukcijo v notranjosti vozila in je zasnovana za sprožitev ob bočnem trku ali prevrnitvi ter pomaga ublažiti poškodbe potnika in/ali padec potnika iz vozila.

Opomba: stranske zračne zavese/cevaste zračne blazine se lahko sprožijo tudi v primeru drugih načinov trčenja, kot določi proizvajalec;

2.34

„prikazana hitrost vozila“ pomeni hitrost vozila, ki jo prikaže podsistem, ki ga je določil proizvajalec in je zasnovan za prikaz hitrosti vožnje na tleh med delovanjem vozila;

2.35

„nadzor stabilnosti“ pomeni vsako napravo, ki je v skladu z nacionalnimi „sistemi elektronskega nadzora stabilnosti“;

2.36

„zasuk volana“ pomeni kotni premik volana, izmerjen glede na položaj pri vožnji naravnost (položaj, ki ustreza ničelnemu povprečnemu odklonu para krmiljenih koles);

2.37

„čas od dogodka 1 do dogodka 2“ pomeni pretečeni čas od časa nič prvega dogodka do časa nič drugega dogodka trka z več dogodki;

2.38

„čas, največja delta-V, bočna“ pomeni čas od časa nič ob trku do trenutka, ko je ugotovljena najvišja vrednost kumulativne spremembe hitrosti vzdolž prečne osi, kot jo zabeleži EDR;

2.39

„čas, največja delta-V, vzdolžna“ pomeni čas od časa nič ob trku do trenutka, ko je ugotovljena najvišja vrednost kumulativne spremembe hitrosti vzdolž vzdolžne osi, kot jo zabeleži EDR;

2.40

„čas, največja delta-V, rezultanta“ pomeni čas od časa nič ob trku do trenutka, ko je dosežena rezultanta največje delte-V, kot jo sporoči EDR;

2.41

„čas do sprožitve, zategovalnik“ pomeni pretečeni čas od časa nič ob trku do ukaza za sprožitev zategovalnika varnostnega pasu (za voznika in sovoznika);

2.42

„čas do sprožitve, stranska zračna blazina/zavesa“ pomeni pretečeni čas od časa nič ob trku do ukaza za sprožitev stranske zračne blazine ali stranske zračne zavese/cevaste zračne blazine (za voznika in sovoznika);

2.43

„čas do prve stopnje“ pomeni pretečeni čas od časa nič do trenutka, ko je podan ukaz za sprožitev prve stopnje napihovanja čelne zračne blazine;

2.44

„čas do n-te stopnje“ pomeni pretečeni čas od časa nič ob trku do ukaza za sprožitev n-te stopnje čelne zračne blazine (za voznika in sovoznika);

2.45

„čas nič“ je referenčni čas za časovne žige podatkov EDR o dogodku;

2.46

„sprožilni prag“ pomeni, da je ustrezni parameter izpolnil pogoje za zapisovanje podatkov EDR o dogodku;

2.47

„kot nagibanja vozila“ pomeni kot med osjo y vozila in ravnino tal, kot ga določi sistem za zaznavanje;

2.48

„tip vozila glede na zapisovalnik podatkov o dogodku“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo bistveno po naslednjih bistvenih značilnostih:

(a)	blagovnem imenu ali znamki proizvajalca;

(b)	značilnostih vozila, ki znatno vplivajo na delovanje sistema EDR; Za dodajanje novih sprožilcev, novih podatkov (podatkovnih elementov) ali spremembo njihove oblike se ne šteje, da „znatno vpliva na zmogljivosti EDR“;

(c)	glavnih značilnostih in zasnovi EDR;

2.49

„neobstojni pomnilnik“ pomeni pomnilnik, rezerviran za vmesno shranjevanje zajetih podatkov EDR. Pomnilnik ne more poltrajno hraniti podatkov. Podatki, zajeti v neobstojnem pomnilniku, se stalno prepisujejo in se v primeru izpada električne energije ne ohranijo ter jih ni mogoče pridobiti z orodji za pridobivanje podatkov EDR;

2.50

„sekundarni sistem za varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu“ pomeni sistem vozila zunaj prostora za potnike, ki se lahko sproži in je namenjen ublažitvi poškodb izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu med trkom;

2.51

„smer X“ pomeni v smeri osi X vozila, ki je vzporedna z vzdolžno središčnico vozila. Smer X je pozitivna v smeri vožnje vozila naprej;

2.52

„smer Y“ pomeni v smeri osi Y vozila, ki je pravokotna na njegovo os X in leži v isti vodoravni ravnini kot ta os. Smer Y je pozitivna od leve proti desni z zornega kota voznika, ko sedi v vozilu in je obrnjen v smeri vožnje naprej;

2.53

„smer Z“ pomeni v smeri osi Z vozila, ki je pravokotna na osi X in Y. Smer Z je pozitivna v smeri navzdol;

2.54

„stopnja nagibanja vozila“ pomeni spremembo kota vozila v času okoli njegove osi X, kot jo določi sistem za zaznavanje;

2.55

„stopnja spremembe smeri vozila“ pomeni spremembo kota vozila v času okoli njegove osi Z, kot jo določi sistem za zaznavanje.

3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik homologacijskemu organu pogodbenice v skladu z določbami Dodatka 3 k Sporazumu iz leta 1958 predloži vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na njegov EDR.

3.2

Vlogi se priložijo naslednji dokumenti (vzorec opisnega lista je v Prilogi 2):

3.2.1

opis tipa vozila glede na elemente iz odstavka 5, zlasti v zvezi z mestom EDR v vozilu, sprožilnimi parametri, zmogljivostjo pomnilnika ter odpornostjo proti velikemu pojemku in mehanskim obremenitvam zaradi močnega udarca;

3.2.2

podatkovni elementi, shranjeni v EDR, in njihova oblika;

3.2.3

navodila za pridobivanje podatkov iz EDR.

3.3

Homologacijskemu organu ali z njegove strani imenovani tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preizkusov, se predloži vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije.

4. HOMOLOGACIJA

4.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 00 za Pravilnik v izvirni obliki) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku, skupaj z dokumentacijo, ki jo je predložil vložnik, v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), in v ustreznem merilu ali elektronski obliki.

4.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, ki ustreza vzorcu iz Priloge 3, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, ki mu sledita:

(a)	številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2), ter

(b)	številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz tega odstavka,

ali

4.4.2

ovala, ki obkroža črki „UI“, in enotnega identifikatorja.

4.5

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.6

Homologacijski organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

5. ZAHTEVE

Zahteve za vozila, opremljena z EDR, se nanašajo na podatkovne elemente, obliko podatkov, zajemanje podatkov ter uspešnost in ohranitev podatkov v preizkusu trka.

5.1

Podatkovni elementi

5.1.1

Vsako vozilo, opremljeno z EDR, v intervalih/času in pri frekvenci vzorčenja, kot so določeni v preglednici 1 Priloge 4, zabeleži podatkovne elemente, ki so določeni kot obvezni, in tiste, ki se zahtevajo pod določenimi minimalnimi pogoji.

5.2

Oblika podatkov

5.2.1

Vsak zabeleženi podatkovni element se sporoči v skladu z razponom, točnostjo in ločljivostjo, določenimi v preglednici 1 Priloge 4.

5.2.2

Podatki in oblika časovnih zapisov merilnika pospeška: podatki časovnih zapisov merilnika pospeška o vzdolžnem, bočnem in normalnem pospešku, kot je ustrezno, se med fazo zapisovanja ali fazo prenosa podatkov filtrirajo, tako da vključujejo:

5.2.2.1

časovni interval (Time Step – TS), ki je obratno sorazmeren s frekvenco vzorčenja podatkov o pospešku in je izražen v milisekundah;

5.2.2.2

številka prve točke (number of the first point – NFP), ki je celo število in je, če se pomnoži s TS, enaka času glede na čas nič prve podatkovne točke za pospešek;

5.2.2.3

številka zadnje točke (number of the last point – NLP), ki je celo število in je, če se pomnoži s TS, enaka času glede na čas nič zadnje podatkovne točke za pospešek, ter

5.2.2.4

zaporedno navedene vrednosti pospeška NLP – NFP + 1, pri čemer je treba začeti s pospeškom v času NFP * TS, čemur sledi nadaljnje vzorčenje pospeška v časovnih intervalih TS, dokler ni dosežen čas NLP * TS.

5.3

Zajemanje podatkov

EDR zajete podatke zapiše v sistem vozila, ti podatki pa ostanejo v vozilu v skladu z določbami odstavka 5.3.4, vsaj dokler niso pridobljeni v skladu z nacionalno ali regionalno zakonodajo ali prepisani v skladu z odstavkom 5.3.4.

Trajni vmesni pomnilnik EDR omogoča hrambo podatkov o vsaj treh različnih dogodkih.

EDR zajame in zabeleži podatkovne elemente za vsak dogodek, kot je določeno v odstavku 5.1, v skladu z naslednjimi pogoji in okoliščinami:

5.3.1

Pogoji za začetek beleženja podatkov

EDR zabeleži dogodek, če je dosežen ali presežen eden od naslednjih pragov:

5.3.1.1

sprememba vzdolžne hitrosti vozila za več kot 8 km/h v intervalu, ki ni daljši od 150 ms;

5.3.1.2

sprememba bočne hitrosti vozila za več kot 8 km/h v intervalu, ki ni daljši od 150 ms;

5.3.1.3

aktiviranje ireverzibilnega sistema za zadrževanje potnikov;

5.3.1.4

aktiviranje sekundarnega sistema za varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu.

Če vozilo ni opremljeno s sekundarnim sistemom za varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu (Vulnerable Road User – VRU), ta dokument ne zahteva niti beleženja podatkov niti vgradnje takih sistemov. Če pa je vozilo opremljeno s takim sistemom, je beleženje podatkov o dogodkih po aktiviranju tega sistema obvezno.

5.3.2

Pogoji za sprožitev zaklepanja podatkov

V spodaj navedenih okoliščinah se podatki o dogodku v pomnilniku zaklenejo, da se prepreči morebitno prihodnje prepisovanje podatkov s podatki o poznejšem dogodku:

5.3.2.1

v vseh primerih, ko se sproži ireverzibilni sistem za zadrževanje potnikov;

5.3.2.2

v primeru čelnega trka, če vozilo ni opremljeno z ireverzibilnim zadrževalnim sistemom za čelni trk, kadar sprememba hitrosti vozila v smeri osi x preseže 25 km/h v intervalu 150 ms ali manj;

5.3.2.3

aktiviranje sekundarnega sistema za varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu.

5.3.3

Pogoji za določitev časa nič

Čas nič je določen v trenutku, ko prvič nastopi kar koli od naslednjega:

5.3.3.1

pri sistemih s sistemi nadzora zračnih blazin z „bujenjem“ trenutek, ko se aktivira algoritem za nadzor zadrževanja potnikov, ali

5.3.3.2

pri algoritmih, ki stalno tečejo:

5.3.3.2.1

prvi trenutek v intervalu, ko je dosežena vzdolžna kumulativna delta-V nad 0,8 km/h v obdobju 20 ms, ali

5.3.3.2.2

pri vozilih, ki beležijo podatkovni element „delta-V, bočna“, prvi trenutek v intervalu, ko je dosežena bočna kumulativna delta-V nad 0,8 km/h v obdobju 5 ms, ali

5.3.3.3

sprožitev ireverzibilne naprave za zadrževanje, ki se lahko sproži, ali aktiviranje sekundarnega sistema za varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu.

5.3.4

Prepisovanje

5.3.4.1

Če trajni vmesni pomnilnik EDR, v katerem ni podatkov o preteklih dogodkih, ni na voljo, se zabeleženi podatki v skladu z določbami odstavka 5.3.2 prepišejo s podatki o trenutnem dogodku po načelu „prvi noter, prvi ven“ ali v skladu z različnimi strategijami, ki jih določi proizvajalec in jih da na voljo zadevnim organom pogodbenic.

5.3.4.2

Poleg tega, če trajni vmesni pomnilnik EDR, v katerem ni podatkov o preteklih dogodkih, ni na voljo, se s podatki, ki se nanašajo na dogodke sprožitve ireverzibilnega sistema za zadrževanje potnikov ali sekundarnega sistema za varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu iz odstavka 5.3.2, vedno prepišejo vsi drugi podatki, ki niso zaklenjeni v skladu z odstavkom 5.3.2.

5.3.5

Izpad električne energije

Podatki, shranjeni v trajnem pomnilniku, se po izpadu električne energije ohranijo.

5.4

Uspešnost in ohranitev podatkov v preizkusu trka

5.4.1

Vsako vozilo, za katero veljajo zahteve nacionalnih ali regionalnih predpisov o preizkusih čelnega trka, mora biti v skladu s specifikacijami iz odstavka 5.4.3.

5.4.2

Vsako vozilo, za katero veljajo zahteve nacionalnih ali regionalnih predpisov o preizkusih bočnega trka, mora biti v skladu s specifikacijami iz odstavka 5.4.3.

5.4.3

Podatkovni elementi, ki jih zahteva odstavek 5.1, se zabeležijo v obliki iz odstavka 5.2 in morajo obstajati ob zaključku preizkusa trka, element „zabeleženi vsi podatki“ pa se mora po preizkusu glasiti „da“. Ne zahteva se, da elementi, ki med preizkusi trka ne delujejo normalno (npr. tisti, ki so povezani z delovanjem motorja, zaviranjem itd.), v teh preizkusih trka izpolnjujejo zahteve glede točnosti ali ločljivosti.

Podatki so dostopni tudi po trčenju s stopnjo resnosti, določeno v Pravilniku ZN št. 94, 95 ali 137.

5.5

Zapisovalnika podatkov o dogodku ni mogoče deaktivirati.

6. SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

6.1

Vsaka sprememba tipa vozila, kot je opredeljen v odstavku 2.x tega pravilnika, se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za zadevni tip vozila. Homologacijski organ lahko potem:

6.1.1

meni, da spremembe ne vplivajo negativno na pogoje za podelitev homologacije, in odobri razširitev homologacije ali

6.1.2

meni, da spremembe vplivajo na pogoje za podelitev homologacije, in zahteva dodatne preizkuse ali preverjanja, preden odobri razširitev homologacije.

6.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

6.3

Homologacijski organ obvesti druge pogodbenice o razširitvi s sporočilom na obrazcu iz Priloge 1 k temu pravilniku. Vsaki razširitvi dodeli serijsko številko, ki se imenuje številka razširitve.

7. SKLADNOST PROIZVODNJE

7.1

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s splošnimi določbami iz člena 2 in Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ter izpolnjevati naslednje zahteve:

7.2

vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 5;

7.3

homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

8. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

8.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 7.

8.2

Če pogodbenica prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, tako da jim pošlje sporočilo na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ta pa potem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10. NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PREIZKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov (3) sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

11. PREHODNE DOLOČBE

11.1

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve ali priznanja homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

11.2

Od 1. julija 2024 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, niso zavezane, da priznajo homologacije v skladu s prvotno različico tega pravilnika, ki so bile prvič izdane po 1. juliju 2024.

11.3

Do 1. julija 2026 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, priznavajo homologacije v skladu s prvotno različico tega pravilnika, ki so bile prvič izdane pred 1. julijem 2024.

11.4

Od 1. julija 2026 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik ZN, niso zavezane, da priznajo homologacije, izdane v skladu prvotno različico tega pravilnika.

11.5

Ne glede na odstavek 11.4 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej priznavajo homologacije, izdane v skladu s prvotno različico tega pravilnika, za vozila, ki jih ne zadevajo spremembe, uvedene s spremembami 01.

11.6

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti podelitve homologacij v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika ali njihovih razširitev.

(1) Postopek je opredeljen v Prilogi 2 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.) (dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6) – https://unece.org/transport/standards/transport/vehicle-regulations-wp29/resolutions.

(2) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 – https://unece.org/transport/standards/transport/vehicle-regulations-wp29/resolutions.

(3) Prek spletne platforme („/vloga 343“), ki jo zagotavlja UN/ECE in je namenjena izmenjavi takih informacij: https://www.unece.org/trans/main/wp29/datasharing.html.

PRILOGA 1

Sporočilo

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

(1)

Izdal:

(naziv homologacijskega organa)

…

(2)o: Neustrezno črtati.	podeljeni homologaciji
	razširjeni homologaciji
	zavrnjeni homologaciji
	preklicani homologaciji
	dokončnem prenehanju proizvodnje

tipa vozila glede na njegov zapisovalnik podatkov o dogodku (EDR) v skladu s Pravilnikom ZN št. 160

Št. homologacije: …

Razlogi za razširitev homologacije (če je ustrezno): …

Blagovno ime ali znamka vozila: …

Tip vozila: …

Naziv in naslov proizvajalca: …

Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: …

Kratek opis vozila: …

Tehnična služba, pristojna za izvajanje homologacijskih preizkusov: …

6.1

Datum poročila, ki ga je izdala navedena služba: …

6.2

Številka poročila, ki ga je izdala navedena služba: …

Homologacija podeljena/zavrnjena/razširjena/preklicana2:

Mesto homologacijske oznake na vozilu: …

Kraj: …

10.

Datum: …

11.

Podpis: …

12.

Temu sporočilu je priložen seznam dokumentov, ki jih hrani homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.

(1) Distinguishing number of the country which has granted/extended/refused/withdrawn an approval (see approval provisions in this Regulation).

(2) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v tem pravilniku).

PRILOGA 2

Opisni list o homologaciji tipa vozila glede na zapisovalnik podatkov o dogodku

Vključiti je treba seznam vsebine.

Vse risbe so v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4.

Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

SPLOŠNO

Blagovno ime ali znamka vozila: …

Tip vozila: …

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu: …

Mesto oznake: …

Mesto in način namestitve homologacijske oznake: …

Kategorija vozila: …

Naziv in naslov proizvajalca: …

Naslovi proizvodnih obratov: …

Fotografije in/ali risbe reprezentativnega vozila: …

10.

EDR

10.1

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

10.2

Tip in splošne trgovske oznake: …

10.3

Risbe ali fotografije, ki prikazujejo mesto in način pritrditve EDR v vozilu: …

10.4

Opis sprožilnega parametra: …

10.5

Opis morebitnega drugega pomembnega parametra (zmogljivost pomnilnika, odpornost proti velikemu pojemku in mehanskim obremenitvam zaradi močnega udarca itd.): …

10.6

Podatkovni elementi, shranjeni v EDR, in njihova oblika:

Podatkovni element	Interval/čas beleženja (glede na čas nič)	Frekvenca vzorčenja podatkov (št. vzorcev na sekundo)	Najmanjši razpon	Točnost	Ločljivost

10.7

Navodila za pridobivanje podatkov iz EDR: …

PRILOGA 3

Namestitev homologacijskih oznak

(glej odstavke 4.4 do 4.4.2 tega pravilnika)

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil tip vozila glede na zadevni EDR homologiran v Nemčiji (E1) v skladu s Pravilnikom ZN št. 160. Prvi dve števki homologacijske številke (01) pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami sprememb 01 iz Pravilnika št. 160.

a ≥ 8 mm

Zgornji enotni identifikator pomeni, da je bil zadevni tip homologiran in da so ustrezne informacije o homologaciji na voljo v varni spletni podatkovni zbirki ZN z uporabo številke 270650 kot enotnega identifikatorja. Na homologacijski oznaki se lahko v enotnem identifikatorju vodilne ničle opustijo.

PRILOGA 4

Podatkovni elementi in oblika podatkov (1)

Preglednica 1

Podatkovni element	Pogoj glede zahteve (2)	Interval/čas beleženja (3) (glede na čas nič)	Frekvenca vzorčenja podatkov (št. vzorcev na sekundo)	Najmanjši razpon	Točnost (4)	Ločljivost	Dogodki, za katere so bili zabeleženi podatki (5)
Delta-V, vzdolžna	Obvezno – se ne zahteva, če je vzdolžni pospešek zabeležen pri ≥ 500 Hz z zadostnim razponom in ločljivostjo za izračun delte-V z zahtevano točnostjo	Od 0 do 250 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	100	Od –100 km/h do +100 km/h	± 10 %	1 km/h	Ravninski trk
Največja delta-V, vzdolžna	Obvezno – se ne zahteva, če je vzdolžni pospešek zabeležen pri ≥ 500 Hz	Od 0 do 300 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	Ni relevantno	Od –100 km/h do +100 km/h	± 10 %	1 km/h	Ravninski trk
Čas, največja delta-V, vzdolžna	Obvezno – se ne zahteva, če je vzdolžni pospešek zabeležen pri ≥ 500 Hz	Od 0 do 300 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	Ni relevantno	Od 0 do 300 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	± 3 ms	2,5 ms	Ravninski trk
Prikazana hitrost vozila	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Od 0 do 250 km/h	± 1 km/h	1 km/h	Ravninski trk VRU
Pedal za plin, odstotek glede na polno moč	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Od 0 do 100 %	± 5 %	1 %	Ravninski trk Prevrnitev VRU
Delovna zavora, aktivirana/sproščena	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Aktivirana ali sproščena	Ni relevantno	Aktivirana ali sproščena	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Cikel vžiga, trk	Obvezno	–1,0 s	Ni relevantno	Od 0 do 60 000	± 1 cikel	1 cikel	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Cikel vžiga, prenos	Obvezno	Ob prenosu (6)	Ni relevantno	Od 0 do 60 000	± 1 cikel	1 cikel	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Stanje varnostnega pasu, voznik	Obvezno	–1,0 s	Ni relevantno	Pripet, odpet	Ni relevantno	Pripet, odpet	Ravninski trk Prevrnitev
Opozorilna luč za zračno blazino (7)	Obvezno	–1,0 s	Ni relevantno	Prižgana ali ugasnjena	Ni relevantno	Prižgana ali ugasnjena	Ravninski trk Prevrnitev
Sprožitev čelne zračne blazine, čas do sprožitve v primeru enostopenjske zračne blazine ali čas do prve stopnje sprožitve v primeru večstopenjske zračne blazine, voznik	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk
Sprožitev čelne zračne blazine, čas do sprožitve v primeru enostopenjske zračne blazine ali čas do prve stopnje sprožitve v primeru večstopenjske zračne blazine, sovoznik	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	Od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk
Trk z več dogodki, število dogodka	Če je zabeleženo (8)	Dogodek	Ni relevantno	1 ali več	Ni relevantno	1 ali več	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Čas od dogodka 1 do dogodka 2	Obvezno	Po potrebi	Ni relevantno	Od 0 do 5,0 s	± 0,1 s	0,1 s	Ravninski trk Prevrnitev
Zapisana celotna datoteka (da, ne)	Obvezno	Po drugih podatkih	Ni relevantno	Da ali ne	Ni relevantno	Da ali ne	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Bočni pospešek (po trku)	Če je zabeleženo	Od 0 do 250 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	500 Hz	od –50 do +50 g	+/– 10 %	1 g	Ravninski trk Prevrnitev
Vzdolžni pospešek (po trku)	Če je zabeleženo	Od 0 do 250 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	500 Hz	Od –50 do +50 g	+/– 10 %	1 g	Ravninski trk
Normalni pospešek (po trku)	Če je zabeleženo	Od –1,0 do 5,0 s (9)	10 Hz	Od –5 g do +5 g	± 10 %	0,5 g	Prevrnitev
Delta-V, bočna	Obvezno – se ne zahteva, če je bočni pospešek zabeležen pri ≥ 500 Hz ter z zadostnim razponom in ločljivostjo za izračun delte-V z zahtevano točnostjo	Od 0 do 250 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	100	Od –100 km/h do +100 km/h	± 10 %	1 km/h	Ravninski trk
Največja delta-V, bočna	Obvezno – se ne zahteva, če je bočni pospešek zabeležen pri ≥ 500 Hz	Od 0 do 300 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	Ni relevantno	Od –100 km/h do +100 km/h	± 10 %	1 km/h	Ravninski trk
Čas, največja delta-V, bočna	Obvezno – se ne zahteva, če je bočni pospešek zabeležen pri ≥ 500 Hz	Od 0 do 300 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	Ni relevantno	Od 0 do 300 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	± 3 ms	2,5 ms	Ravninski trk
Čas za največjo delto-V, rezultanta	Obvezno – se ne zahteva, če je ustrezni pospešek zabeležen pri ≥ 500 Hz	Od 0 do 300 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	Ni relevantno	Od 0 do 300 ms ali od 0 do časa konca dogodka plus 30 ms, kar koli od tega je krajše	± 3 ms	2,5 ms	Ravninski trk
Vrtilna frekvenca motorja	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Od 0 do 10 000 obr./min.	± 100 obr./min. (10)	100 obr./min.	Ravninski trk Prevrnitev
Kot nagibanja vozila	Če je zabeleženo	Od –1,0 do 5,0 s (9)	10	Od –1 080 stopinj do +1 080 stopinj	± 10 %	10 stopinj	Prevrnitev
Hitrost nagibanja vozila	Obvezno, če je nameščeno in se uporablja za kontrolni algoritem sistema za zaščito pred prevrnitvijo.	Od –1,0 do 5,0 s (11)	10	Od –240 do 240 stopinj/s	+/– 10 % (12)	1 stopinja/s	Prevrnitev
Aktivnost ABS	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Pokvarjen, aktiven, posreduje (13)	Ni relevantno	Pokvarjen, aktiven, posreduje (12)	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Nadzor stabilnosti	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Pokvarjen, vklopljen, izklopljen, posreduje (12)	Ni relevantno	Pokvarjen, vklopljen, izklopljen, posreduje (12)	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Zasuk volana	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Od –250 stopinj v smeri urinega kazalca do +250 stopinj v nasprotni smeri urinega kazalca	± 5 %	± 1 %	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Stanje varnostnega pasu, sovoznik	Obvezno	–1,0 s	Ni relevantno	Pripet, odpet	Ni relevantno	Pripet, odpet	Ravninski trk Prevrnitev
Stanje deaktiviranja sovoznikove zračne blazine	Obvezno	–1,0 s	Ni relevantno	Deaktivirana ali aktivirana	Ni relevantno	Deaktivirana ali aktivirana	Ravninski trk Prevrnitev
Sprožitev čelne zračne blazine, čas do n-te stopnje, voznik (4)	Obvezno, če je vozilo opremljeno s čelno zračno blazino voznika z večstopenjskim sistemom za napihovanje	Dogodek	Ni relevantno	Od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk
Sprožitev čelne zračne blazine, čas do n-te stopnje, sovoznik (14)	Obvezno, če je vozilo opremljeno s čelno zračno blazino sovoznika z večstopenjskim sistemom za napihovanje	Dogodek	Ni relevantno	Od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk
Sprožitev stranske zračne blazine, čas do sprožitve, voznik	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	Od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk
Sprožitev stranske zračne blazine, čas do sprožitve, sovoznik	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	Od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk
Sprožitev stranske zračne zavese/cevaste zračne blazine, čas do sprožitve, voznikova stran	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	Od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk Prevrnitev
Sprožitev stranske zračne zavese/cevaste zračne blazine, čas do sprožitve, sovoznikova stran	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	Od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk Prevrnitev
Sprožitev zategovalnika, čas do sprožitve, voznik	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	Od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk Prevrnitev
Sprožitev zategovalnika, čas do sprožitve, sovoznik	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	Od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk Prevrnitev
Stikalo za položaj sedeža, skrajni sprednji položaj, stanje, voznik	Obvezno, če je stikalo nameščeno in se uporablja za odločitev o sprožitvi	–1,0 s	Ni relevantno	Da ali ne	Ni relevantno	Da ali ne	Ravninski trk Prevrnitev
Stikalo za položaj sedeža, skrajni sprednji položaj, stanje, sovoznik	Obvezno, če je stikalo nameščeno in se uporablja za odločitev o sprožitvi	–1,0 s	Ni relevantno	Da ali ne	Ni relevantno	Da ali ne	Ravninski trk Prevrnitev
Razvrstitev velikosti potnikov, voznik	Če je zabeleženo	–1,0 s	Ni relevantno	Oseba z merami 5. percentila ženske populacije ali večja	Ni relevantno	Da ali ne	Ravninski trk Prevrnitev
Razvrstitev velikosti potnikov, sovoznik	Če je zabeleženo	–1,0 s	Ni relevantno	Človeku podobna preizkusna naprava HIII ZDA v velikosti šestletnega otroka ali človeku podobna preizkusna naprava Q6 ali manjša	Ni relevantno	Da ali ne	Ravninski trk Prevrnitev
Stanje varnostnega pasu, potniki na zadnjih sedežih	Obvezno	–1,0 s	Ni relevantno	Pripet, odpet	Ni relevantno	Pripet, odpet	Ravninski trk Prevrnitev
Stanje opozorilne luči sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah (TPMS)	Obvezno	–1,0 sekunde glede na čas nič	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Prižgana, ugasnjena	Ravninski trk Prevrnitev
Vzdolžni pospešek (pred trkom)	Obvezno	–5,0 do 0 sekund glede na čas nič	2 Hz	Od -1,5 g do +1,5 g	+/– 10 %	0,1 g	Ravninski trk VRU
Bočni pospešek (pred trkom)	Obvezno	–5,0 do 0 sekund glede na čas nič	2 Hz	Od -1,0 g do +1,0 g	+/– 10 %	0,1 g	Ravninski trk
Hitrost spremembe smeri	Obvezno	–5 do 0 sekund glede na čas nič	2	–75 do +75 stopinj/sekundo	±10 % celotnega razpona tipala	0,1	Ravninski trk Prevrnitev
Stanje sistema za preprečevanje zdrsa	Obvezno, če ni opremljeno z ESC.	–5,0 do 0 sekund glede na čas nič	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Aktivno krmili, pokvarjen, izklopljen ali vklopljen, vendar ne krmili	Ravninski trk Prevrnitev
Stanje AEBS	Obvezno	–5,0 do 0 sekund glede na čas nič	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Aktivno opozarja, aktivno vklopljen, pokvarjen, izklopljen, neaktiven	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Tempomat	Obvezno	–5,0 do 0 sekund glede na čas nič	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Aktivno krmili, pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne krmili	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Stanje adaptivnega tempomata (stopnja 1 sistema za avtomatizacijo vožnje)	Obvezno	–5,0 do 0 sekund glede na čas nič	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Aktivno krmili, pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne krmili	Ravninski trk VRU Prevrnitev
Sprožitev sekundarnega sistema za varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, čas za sprožitev	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	VRU
Stanje opozorilnega indikatorja sekundarnega sistema za varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu (15)	Obvezno	-1,1 do 0 sekund glede na čas nič	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Prižgana ali ugasnjena	VRU
Stanje varnostnega pasu v sredini spredaj	Obvezno	–1,0 s	Ni relevantno	Pripet, odpet	Ni relevantno	Pripet, odpet	Ravninski trk Prevrnitev
Zračna blazina v sredini za trk na oddaljeni strani	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	od 0 do 250 ms	± 2 ms	1 ms	Ravninski trk Prevrnitev
Stanje sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne opozarja, vklopljen – opozarja na levi, vklopljen – opozarja na desni
Stanje korektivne krmilne funkcije (CSF)	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne posreduje, vklopljen – aktivno posreduje
Stanje krmilne funkcije v sili (ESF)	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne posreduje, vklopljen – aktivno posreduje
Stanje krmilne funkcije s samodejnim nadzorom (ACSF) kategorije A	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne krmili, vklopljen – aktivno krmili
Stanje krmilne funkcije s samodejnim nadzorom (ACSF) kategorije B1	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne krmili, vklopljen – aktivno krmili
Stanje krmilne funkcije s samodejnim nadzorom (ACSF) kategorije B2	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne krmili, vklopljen – aktivno krmili
Stanje krmilne funkcije s samodejnim nadzorom (ACSF) kategorije C	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne krmili, vklopljen – aktivno krmili
Stanje krmilne funkcije s samodejnim nadzorom (ACSF) kategorije D	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne krmili, vklopljen – aktivno krmili
Stanje krmilne funkcije s samodejnim nadzorom (ACSF) kategorije E	Obvezno	Od –5,0 do 0 s	2	Ni relevantno	Ni relevantno	Pokvarjen, izklopljen, vklopljen, vendar ne krmili, vklopljen – aktivno krmili
Stanje sistema za klic v sili v primeru nesreče	Obvezno	Dogodek	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Pokvarjen, vklopljen, vendar se klic v sili ne sproži samodejno, vklopljen, klic v sili se sproži samodejno

(1) Spodaj navedene zahteve glede oblike so minimalne zahteve, ki jih lahko proizvajalci presežejo.

(2) Spodaj navedene zahteve glede oblike so minimalne zahteve, ki jih lahko proizvajalci presežejo.

(3) Podatki pred trkom in podatki o trku so asinhroni. Zahteva glede točnosti časa vzorčenja za čas pred trkom je od -0,1 do 1,0 s (npr. vrednost T = –1 bi morala biti dosežena med –1,1 in 0 s).

(4) Zahteva glede natančnosti velja le v razponu fizičnega tipala. Če meritve, zajete s tipalom, presegajo konstrukcijsko določeni razpon tipala, sporočeni element vključuje navedbo, kdaj je meritev prvič presegla konstrukcijsko določeni razpon tipala.

(5) „Ravninski trk“ vključuje sprožene dogodke iz odstavkov 5.3.1.1, 5.3.1.2 in 5.3.1.3, „VRU“ pa sprožene dogodke iz odstavka 5.3.1.4.

(6) Ni treba, da se število ciklov vžiga do prenosa zabeleži ob trku, ampak ga mora EDR sporočiti med postopkom prenosa.

(7) Opozorilna luč za zračno blazino je indikator pripravljenosti, določen v nacionalnih zahtevah za zračne blazine, in se lahko prižge tudi, da opozori na okvaro v drugem delu zadrževalnega sistema, ki se lahko sproži.

(8) „Če je zabeleženo“ pomeni če so podatki zapisani v trajni pomnilnik za poznejši prenos.

(9) Trajanje beleženja je poljubno; predlaga se interval od –1,0 do 5,0 s.

(10) Ne zahteva se, da ti elementi v določenih preizkusih trka izpolnjujejo zahteve glede točnosti in ločljivosti.

(11) „kot nagibanja vozila“ se lahko beleži poljubno dolgo; predlaga se interval od –1,0 do 5,0 s.

(12) Glede na celotni razpon tipala.

(13) Proizvajalci lahko vključijo druga stanja sistema.

(14) Ta element se navede n – 1-krat, enkrat za vsako stopnjo večstopenjskega sistema zračnih blazin.

(15) Več kazalnikov stanja varnostnega sistema se lahko združi v opozorilni signal za zračno blazino.

26.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 265/26

SKLEP št. 1/2021 SKUPNEGA ODBORA EVROPSKE UNIJE IN ŠVICE ZA ZRAČNI PROMET, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O ZRAČNEM PROMETU,

z dne 15. julija 2021

o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu [2021/1216]

ODBOR EVROPSKE UNIJE IN ŠVICE ZA ZRAČNI PROMET JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) ter zlasti člena 23(4) Sporazuma –

SKLENIL:

Edini člen

Priloga k Sporazumu se s 1. avgustom 2021 nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

V Bruslju, 15. julija 2021

Za Skupni odbor

vodja delegacije Evropske unije

Filip CORNELIS

Vodja švicarske delegacije

Christian HEGNER

PRILOGA

V tem sporazumu:

—	na podlagi Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati 1. decembra 2009, Evropska unija nadomesti in nasledi Evropsko skupnost,

—	kadar akti iz te priloge vsebujejo sklicevanje na države članice Evropske skupnosti, ki je bila nadomeščena z Evropsko unijo, ali zahtevo po povezavi s slednjo, se za namen Sporazuma razume, da se sklicevanja enako nanašajo na Švico ali na zahtevo po povezavi s Švico,

—	sklicevanja na uredbi Sveta (EGS) št. 2407/92 in št. 2408/92 v členih 4, 15, 18, 27 in 35 Sporazuma se razumejo kot sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta,

—

brez poseganja v člen 15 tega sporazuma zajema izraz „letalski prevoznik Skupnosti“ v naslednjih direktivah in uredbah Skupnosti tudi letalskega prevoznika z licenco in glavno poslovno enoto ter registriranim sedežem, če ga ima, v Švici v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1008/2008. Vsa sklicevanja na Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 se razumejo kot sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1008/2008,

—	vsa sklicevanja v naslednjih besedilih na člena 81 in 82 Pogodbe ali na člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije se razumejo kot sklicevanja na člena 8 in 9 tega sporazuma.

1. Liberalizacija letalstva in drugi predpisi civilnega letalstva

Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev) (UL L 293, 31.10.2008, str. 3), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (EU) 2018/1139 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1),

—	Uredbo (EU) 2020/696 (UL L 165, 27.5.2020, str. 1),

—	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2114 (UL L 426, 17.12.2020, str. 1); Uredba (EU) 2020/2114 se uporablja v Švici v celoti od 18. 12. 2020,

—	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2115 (UL L 426, 17.12.2020, str. 4); Uredba (EU) 2020/2115 se uporablja v Švici v celoti od 18. 12. 2020.

Direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 302, 1.12.2000, str. 57).

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

Uredba (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte (UL L 66, 11.3.2003, str. 1).

Uredba Komisije (ES) št. 1358/2003 z dne 31. julija 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte ter o spremembi Prilog I in II k Uredbi (UL L 194, 1.8.2003, str. 9), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 158/2007 (UL L 49, 17.2.2007, str. 9).

Uredba (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (UL L 138, 30.4.2004, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 285/2010 (UL L 87, 7.4.2010, str. 19),

—	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1118 (UL L 243, 29.7.2020, str. 1).

Uredba Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (UL L 14, 22.1.1993, str. 1) (členi 1–12), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 793/2004 (UL L 138, 30.4.2004, str. 50),

—	Uredbo (EU) 2020/459 (UL L 99, 31.3.2020, str. 1),

—	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1477 (UL L 338, 15.10.2020, str. 4),

—	Uredbo (EU) 2021/250 (UL L 58, 19.2.2021, str. 1); odstavka 1 in 4 člena 10a Uredbe (EGS) št. 95/93, kakor sta bila spremenjena z odstavkom 6 člena 1 Uredbe (EU) 2021/250, se uporabljata v Švici od 20. 2. 2021.

Direktiva 2009/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah (Besedilo velja za EGP) (UL L 70, 14.3.2009, str. 11).

Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, 25.10.1996, str. 36).

(členi 1–9, členi 11–23 in člen 25).

Uredba (ES) št. 80/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2299/89 (Besedilo velja za EGP) (UL L 35, 4.2.2009, str. 47).

2. Predpisi o konkurenci

Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (Besedilo velja za EGP) (UL L 1, 4.1.2003, str. 1) (členi 1–13 in členi 15–45)

(V obsegu, v katerem je ta uredba relevantna za uporabo tega sporazuma. Vstavitev te uredbe ne vpliva na razdelitev nalog v skladu s tem sporazumom.).

Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Besedilo velja za EGP) (UL L 123, 27.4.2004, str. 18), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1792/2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1),

—	Uredbo Komisije (ES) št. 622/2008 (UL L 171, 1.7.2008, str. 3).

Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (Besedilo velja za EGP) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1)

(členi 1–18, člen 19(1) in (2) ter členi 20–23).

V skladu s členom 4(5) Uredbe o združitvah se med Evropsko skupnostjo in Švico uporablja naslednje:

(1)

Pri koncentraciji, kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 139/2004 in ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1 navedene uredbe ter ki se lahko preveri po nacionalnem pravu o konkurenci vsaj treh držav članic ES in Švicarske konfederacije, lahko osebe ali podjetja iz člena 4(2) navedene uredbe pred vsako priglasitvijo pristojnim organom z utemeljeno vlogo obvestijo Komisijo ES, da bi morala koncentracijo pregledati Komisija.

(2)	Evropska komisija v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 139/2004 in prejšnjim odstavkom vse vloge nemudoma pošlje Švicarski konfederaciji.

(3)	Če Švicarska konfederacija izrazi nesoglasje v zvezi z zahtevo po predložitvi zadeve, pristojni švicarski urad za konkurenco ohrani svojo pristojnost in Švicarska konfederacija v skladu s tem odstavkom zadeve ne predloži naprej.

Ob upoštevanju rokov iz členov 4(4) in (5), 9(2) in (6) ter 22(2) Uredbe o združitvah:

(1)	Evropska komisija v skladu s členom 4(4) in (5), členom 9(2) in (6) ter členom 22(2) vse zadevne dokumente nemudoma pošlje pristojnemu švicarskemu uradu za konkurenco.

(2)	Roki iz člena 4(4) in (5), člena 9(2) in (6) ter člena 22(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 za Švicarsko konfederacijo začnejo teči, ko pristojni švicarski urad za konkurenco prejme zadevne dokumente.

Uredba Komisije (ES) št. 802/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Besedilo velja za EGP) (UL L 133, 30.4.2004, str. 1) (členi 1–24), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1792/2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1),

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1033/2008 (UL L 279, 22.10.2008, str. 3),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1269/2013 (UL L 336, 14.12.2013, str. 1).

Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (Kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP) (UL L 318, 17.11.2006, str. 17).

Uredba Sveta (ES) št. 487/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (Kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP) (UL L 148, 11.6.2009, str. 1).

3. Varnost v letalstvu

Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

Agencija ima tudi v Švici pooblastila, ki so ji dodeljena v skladu z določbami Uredbe.

Komisija ima tudi v Švici pooblastila, ki so ji dodeljena na podlagi člena 2(6) in (7), člena 41(6), člena 62(5), člena 67(2) in (3), člena 70(4), člena 71(2), člena 76(4), člena 84(1), člena 85(9), člena 104(3)(i), člena 105(1) ter člena 106(1) in (6).

Ne glede na horizontalno prilagoditev, predvideno v drugi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe „držav članic“ iz določb Uredbe (EU) št. 182/2011, navedenih v členu 127 Uredbe (EU) 2018/1139, ne nanašajo na Švico.

Nobena določba v tej uredbi se ne sme razlagati tako, da bi se na Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA) prenesla pooblastila za ukrepanje v imenu Švice v skladu z mednarodnimi sporazumi za kateri koli drug namen kot za pomoč pri izvajanju njenih obveznosti v skladu z navedenimi sporazumi.

Za namene tega sporazuma velja besedilo Uredbe z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

člen 68 se spremeni:

(i)	v odstavku 1(a) se za besedo „Unijo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(ii)

doda se naslednji odstavek:

„4.

Kadar koli se Unija pogaja s tretjo državo o sklenitvi sporazuma, v skladu s katerim lahko država članica ali Agencija izda certifikate na podlagi certifikatov, ki so jih izdali letalski organi te tretje države, si prizadeva za Švico pridobiti ponudbo za podoben sporazum z zadevno tretjo državo. Švica pa si po drugi strani prizadeva s tretjimi državami skleniti sporazume, ki ustrezajo sporazumom Unije.“;

(b)

v členu 95 se doda naslednji odstavek:

„3.	Z odstopanjem od člena 12(2)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije lahko izvršni direktor Agencije pogodbeno zaposli švicarske državljane, ki imajo vse državljanske pravice.“;

(c)	v členu 96 se doda naslednji odstavek: „Švica za Agencijo uporabi Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije iz Priloge A k tej prilogi v skladu z Dodatkom k Prilogi A.“;

(d)

v členu 102 se doda naslednji odstavek:

„5.	Švica v celoti sodeluje v upravnem odboru ter ima v njem enake pravice in obveznosti kot države članice Evropske unije, razen glasovalne pravice.“;

(e)

v členu 120 se doda naslednji odstavek:

„13.

Švica sodeluje pri finančnem prispevku iz odstavka 1(b) po naslednji formuli:

S (0,2/100) + S [1 – (a+b) 0,2/100] c/C

pri čemer:

S	=	del proračuna Agencije, ki ni krit s taksami in dajatvami iz odstavka 1(c) in (d),
a	=	število pridruženih držav,
b	=	število držav članic EU,
c	=	prispevek Švice v proračun ICAO,
C	=	skupni prispevek držav članic EU in pridruženih držav v proračun ICAO.“;

(f)

v členu 122 se doda naslednji odstavek:

„6.	Določbe, ki se nanašajo na finančni nadzor s strani Unije v Švici v zvezi z udeleženci v dejavnostih Agencije, so določene v Prilogi B k tej prilogi.“.

(g)

Priloga I k Uredbi se razširi, tako da se vanjo vključijo naslednji zrakoplovi kot proizvodi, ki sodijo v člen 3(1)(a) Uredbe Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (1):

A/c – [HB-JES] – tip Gulfstream G-V,

A/c – [HB-ZDF] – tip MD900.

(h)	V členu 132(1) se sklicevanje na Uredbo (EU) 2016/679 v zvezi s Švico razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo.

(i)	Člen 140(6) se ne uporablja za Švico.

Uredba Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 25.11.2011, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 290/2012 (UL L 100, 5.4.2012, str. 1),

—	Uredbo Komisije (EU) št. 70/2014 (UL L 23, 28.1.2014, str. 25),

—	Uredbo Komisije (EU) št. 245/2014 (UL L 74, 14.3.2014, str. 33),

—	Uredbo Komisije (EU) 2015/445 (UL L 74, 18.3.2015, str. 1),

—	Uredbo Komisije (EU) 2016/539 (UL L 91, 7.4.2016, str. 1),

—	Uredbo Komisije (EU) 2018/1065 (UL L 192, 30.7.2018, str. 21),

—	Uredbo Komisije (EU) 2018/1119 (UL L 204, 13.8.2018, str. 13),

—	Uredbo Komisije (EU) 2018/1974 (UL L 326, 20.12.2018, str. 1),

—	Uredbo Komisije (EU) 2019/27 (UL L 8, 10.1.2019, str. 1),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/430 (UL L 75, 19.3.2019, str. 66),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1747 (UL L 268, 22.10.2019, str. 23),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/359 (UL L 67, 5.3.2020, str. 82),

—	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/723 (UL L 170, 2.6.2020, str. 1),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2193 (UL L 434, 23.12.2020, str. 13).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/723 z dne 4. marca 2020 o določitvi podrobnih pravil v zvezi s priznavanjem certifikatov pilotov, izdanih v tretjih državah, in o spremembi Uredbe (EU) št. 1178/2011 (UL L 170, 2.6.2020, str. 1).

Uredba Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (UL L 373, 31.12.1991, str. 4) (členi 1–3, člen 4(2), členi 5–11 in člen 13)), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1899/2006 (UL L 377, 27.12.2006, str. 1),

—	Uredbo (ES) št. 1900/2006 (UL L 377, 27.12.2006, str. 176),

—	Uredbo Komisije (ES) št. 8/2008 (UL L 10, 12.1.2008, str. 1),

—	Uredbo Komisije (ES) št. 859/2008 (UL L 254, 20.9.2008, str. 1).

V skladu s členom 139 Uredbe (EU) 2018/1139 se Uredba (EGS) št. 3922/91 razveljavi od datuma začetka uporabe podrobnih pravil, sprejetih v skladu s točko (a) člena 32(1) Uredbe (EU) 2018/1139, o omejitvah časa letenja in delovnega časa ter zahtevah glede počitka, kar zadeva vožnjo po tleh, nujno medicinsko pomoč ter operacije komercialnega zračnega prevoza z enim pilotom.

Uredba (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES (Besedilo velja za EGP) (UL L 295, 12.11.2010, str. 35), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (EU) št. 376/2014 (UL L 122, 24.4.2014, str. 18),

—	Uredbo (EU) 2018/1139 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

Uredba Komisije (ES) št. 104/2004 z dne 22. januarja 2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu (UL L 16, 23.1.2004, str. 20).

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES (Besedilo velja za EGP) (UL L 344, 27.12.2005, str. 15), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (EU) 2018/1139 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

Uredba Komisije (ES) št. 473/2006 z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 (Besedilo velja za EGP) (UL L 84, 23.3.2006, str. 8).

Uredba Komisije (ES) št. 474/2006 z dne 22. marca 2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 (UL L 84, 23.3.2006, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1992 (UL L 410, 7.12.2020, str. 49).

Uredba Komisije (EU) št. 1332/2011 z dne 16. decembra 2011 o določitvi pogojev uporabe skupnega zračnega prostora in operativnih postopkov za izogibanje trčenj v zraku (Besedilo velja za EGP) (UL L 336, 20.12.2011, str. 20), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) 2016/583 (UL L 101, 16.4.2016, str. 7).

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 646/2012 z dne 16. julija 2012 o določitvi podrobnih pravil o globah in periodičnih denarnih kaznih na podlagi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP) (UL L 187, 17.7.2012, str. 29).

Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 224, 21.8.2012, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 7/2013 (UL L 4, 9.1.2013, str. 36),

—	Uredbo Komisije (EU) št. 69/2014 (UL L 23, 28.1.2014, str. 12),

—	Uredbo Komisije (EU) 2015/1039 (UL L 167, 1.7.2015, str. 1),

—	Uredbo Komisije (EU) 2016/5 (UL L 3, 6.1.2016, str. 3),

—	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/897 (UL L 144, 3.6.2019, str. 1),

—	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/570 (UL L 132, 27.4.2020, str. 1).

Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 296, 25.10.2012, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 800/2013 (UL L 227, 24.8.2013, str. 1),

—	Uredbo Komisije (EU) št. 71/2014 (UL L 23, 28.1.2014, str. 27),

—	Uredbo Komisije (EU) št. 83/2014 (UL L 28, 31.1.2014, str. 17),

—	Uredbo Komisije (EU) št. 379/2014 (UL L 123, 24.4.2014, str. 1),

—	Uredbo Komisije (EU) 2015/140 (UL L 24, 30.1.2015, str. 5),

—	Uredbo Komisije (EU) 2015/1329 (UL L 206, 1.8.2015, str. 21),

—	Uredbo Komisije (EU) 2015/640 (UL L 106, 24.4.2015, str. 18),

—	Uredbo Komisije (EU) 2015/2338 (UL L 330, 16.12.2015, str. 1),

—	Uredbo Komisije (EU) 2016/1199 (UL L 198, 23.7.2016, str. 13),

—	Uredbo Komisije (EU) 2017/363 (UL L 55, 2.3.2017, str. 1),

—	Uredbo Komisije (EU) 2018/394 (UL L 71, 14.3.2018, str. 1),

—

Uredbo Komisije (EU) 2018/1042 (UL L 188, 25.7.2018, str. 3), z izjemo novega člena 4(2) Uredbe (EU) št. 965/2012, kot je določeno v členu 1(1) Uredbe (EU) 2018/1042, kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/745 (UL L 176, 5.6.2020, str. 11),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1975 (UL L 326, 20.12.2018, str. 53),

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1387 (UL L 229, 5.9.2019, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1176 (UL L 259, 10.8.2020, str. 10),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1384 (UL L 228, 4.9.2019, str. 106),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2036 (UL L 416, 11.12.2020, str. 24); odstavki 4 do 6 Priloge k Uredbi (EU) 2020/2036 se uporabljajo v Švici od 31. 12. 2020.

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 628/2013 z dne 28. junija 2013 o načinu dela Evropske agencije za varnost v letalstvu pri izvajanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja in spremljanju uporabe predpisov Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 736/2006 (Besedilo velja za EGP) (UL L 179, 29.6.2013, str. 46).

Uredba Komisije (EU) št. 139/2014 z dne 12. februarja 2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP) (UL L 44, 14.2.2014, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) 2017/161 (UL L 27, 1.2.2017, str. 99),

—	Uredbo Komisije (EU) 2018/401 (UL L 72, 15.3.2018, str. 17),

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/469 (UL L 104, 3.4.2020, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1177 (UL L 259, 10.8.2020, str. 12),

—	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1234 (UL L 282, 31.8.2020, str. 1),

—	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2148 (UL L 428, 18.12.2020, str. 10).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2153 z dne 16. decembra 2019 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 319/2014 (UL L 327, 17.12.2019, str. 36).

Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (Besedilo velja za EGP) (UL L 122, 24.4.2014, str. 18), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (EU) 2018/1139 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

Uredba Komisije (EU) št. 452/2014 z dne 29. aprila 2014 o določitvi tehničnih zahtev in upravnih postopkov v zvezi z zračnimi operacijami operatorjev iz tretjih držav v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP)(UL L 133, 6.5.2014, str. 12), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) 2016/1158, UL L 192, 16.7.2016, str. 21.

Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (Besedilo velja za EGP) (UL L 362, 17.12.2014, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) 2015/1088 (UL L 176, 7.7.2015, str. 4),

—	Uredbo Komisije (EU) 2015/1536 (UL L 241, 17.9.2015, str. 16),

—	Uredbo Komisije (EU) 2017/334 (UL L 50, 28.2.2017, str. 13),

—	Uredbo Komisije (EU) 2018/1142 (UL L 207, 16.8.2018, str. 2),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1383 (UL L 228, 4.9.2019, str. 1),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1384 (UL L 228, 4.9.2019, str. 106),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/270 (UL L 56, 27.2.2020, str. 20),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1159 (UL L 257, 6.8.2020, str. 14).

Uredba Komisije (EU) 2015/340 z dne 20. februarja 2015 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za licence in certifikate kontrolorjev zračnega prometa v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 923/2012 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 805/2011 (Besedilo velja za EGP) (UL L 63, 6.3.2015, str. 1).

Uredba Komisije (EU) 2015/640 z dne 23. aprila 2015 o dodatnih plovnostnih specifikacijah za posamezno vrsto operacij in o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 (UL L 106, 24.4.2015, str. 18), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/133 (UL L 25, 29.1.2019, str. 14),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1159 (UL L 257, 6.8.2020, str. 14),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/97 (UL L 31, 29.1.2021, str. 208); člen 1 Uredbe (EU) 2021/97 se uporablja v Švici od 26. 2. 2021, z izjemo točke 1 Priloge I, ki se uporablja v Švici od 16. 2. 2021.

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1018 z dne 29. junija 2015 o določitvi seznama za razvrščanje dogodkov v civilnem letalstvu, o katerih je treba poročati v skladu z Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP) (UL L 163, 30.6.2015, str. 1).

Sklep Komisije (EU) 2016/2357 z dne 19. decembra 2016 o neučinkovitem izvajanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in njenih izvedbenih predpisov glede potrdil, ki jih je izdala grška akademija za usposabljanje na področju letalstva (Hellenic Aviation Training Academy – HATA), in licenc po Delu 66, izdanih na podlagi teh potrdil (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 8645) (UL L 348, 21.12.2016, str. 72).

Uredba Komisije (EU) 2018/395 z dne 13. marca 2018 o podrobnih pravilih za operacije z baloni in licenciranje letalske posadke za balone v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 71, 14.3.2018, str. 10), kakor je bila spremenjena z;

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/357 (UL L 67, 5.3.2020, str. 34).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1976 z dne 14. decembra 2018 o podrobnih pravilih za operacije z jadralnimi letali in licenciranje letalske posadke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 326, 20.12.2018, str. 64), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/358 (UL L 67, 5.3.2020, str. 57).

Uredba (EU) 2019/494 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2019 o nekaterih vidikih varnosti v letalstvu v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije (Besedilo velja za EGP) (UL L 85 I, 27.3.2019, str. 11).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1128 z dne 1. julija 2019 o pravicah dostopa do varnostnih priporočil in odgovorov, ki se hranijo v evropski centralni podatkovni bazi, ter o razveljavitvi Sklepa 2012/780/EU (Besedilo velja za EGP) (UL L 177, 2.7.2019, str. 112).

4. Varovanje v letalstvu

Uredba (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (Besedilo velja za EGP) (UL L 97, 9.4.2008, str. 72).

Uredba Komisije (ES) št. 272/2009 z dne 2. aprila 2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu iz Priloge k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 91, 3.4.2009, str. 7), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 297/2010 (UL L 90, 10.4.2010, str. 1),

—	Uredbo Komisije (EU) št. 720/2011 (UL L 193, 23.7.2011, str. 19),

—	Uredbo Komisije (EU) št. 1141/2011 (UL L 293, 11.11.2011, str. 22),

—	Uredbo Komisije (EU) št. 245/2013 (UL L 77, 20.3.2013, str. 5).

Uredba Komisije (EU) št. 1254/2009 z dne 18. decembra 2009 o določitvi meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe (Besedilo velja za EGP) (UL L 338, 19.12.2009, str. 17), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) 2016/2096 (UL L 326, 1.12.2016, str. 7).

Uredba Komisije (EU) št. 18/2010 z dne 8. januarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede specifikacij za nacionalne programe za nadzor kakovosti na področju varovanja civilnega letalstva (UL L 7, 12.1.2010, str. 3).

Uredba Komisije (EU) št. 72/2010 z dne 26. januarja 2010 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varovanja letalstva (Besedilo velja za EGP) (UL L 23, 27.1.2010, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/472 (UL L 85, 1.4.2016, str. 28).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1998 z dne 5. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva (Besedilo velja za EGP) (UL L 299, 14.11.2015, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2426 (UL L 334, 22.12.2015, str. 5),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/815 (UL L 122, 13.5.2017, str. 1),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/55 (UL L 10, 13.1.2018, str. 5),

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/103 (UL L 21, 24.1.2019, str. 13), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/910 (UL L 208, 1.7.2020, str. 43),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/413 (UL L 73, 15.3.2019, str. 98),

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1583 (UL L 246, 26.9.2019, str. 15), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/910 (UL L 208, 1.7.2020, str. 43),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/111 (UL L 21, 27.1.2020, str. 1),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/910 (UL L 208, 1.7.2020, str. 43),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/255 (UL L 58, 19.2.2021, str. 23); točke 15, 18 do 19 in 32 Priloge k Uredbi (EU) 2021/255 se uporabljajo v Švici od 11. 3. 2021.

Izvedbeni sklep Komisije C(2015) 8005 z dne 16. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, ki vsebujejo podatke iz točke (a) člena 18 Uredbe (ES) št. 300/2008 (ni objavljen v UL), kakor je bil spremenjen z:

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2017) 3030,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2018) 4857,

—

Izvedbenim sklepom Komisije C(2019) 132, kakor je bil spremenjen z:

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2020) 4241,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2021) 0996.

5. Upravljanje zračnega prometa

Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (Besedilo velja za EGP) (UL L 96, 31.3.2004, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1070/2009 (UL L 300, 14.11.2009, str. 34).

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 6, 8, 10, 11 in 12.

Člen 10 se spremeni:

v odstavku 2 se izraz „na ravni Skupnosti“ nadomesti z izrazom „na ravni Skupnosti, vključno s Švico“.

Ne glede na horizontalno prilagoditev, navedeno v drugi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe „držav članic“ v členu 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedenih v navedeni določbi, ne nanašajo na Švico.

Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (Besedilo velja za EGP) (UL L 96, 31.3.2004, str. 10), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1070/2009 (UL L 300, 14.11.2009, str. 34).

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 9a, 9b, 15, 15a, 16 in 17.

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe z naslednjimi spremembami:

(a)	člen 3 se spremeni: v odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“;

(b)	člen 7 se spremeni: v odstavkih 1 in 6 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“;

(c)	člen 8 se spremeni: v odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“;

(d)	člen 10 se spremeni: v odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“;

(e)

člen 16(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.	Komisija o svoji odločitvi obvesti države članice in izvajalca služb, če je pravno zainteresiran.“.

Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru) (Besedilo velja za EGP) (UL L 96, 31.3.2004, str. 20), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1070/2009 (UL L 300, 14.11.2009, str. 34).

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 3a, 6 in 10.

Uredba (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti) (Besedilo velja za EGP) (UL L 96, 31.3.2004, str. 26), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1070/2009 (UL L 300, 14.11.2009, str. 34).

Komisija uživa v Švici pooblastila, ki so ji dodeljena v skladu s členi 4, 7 in 10(3).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe z naslednjimi spremembami:

(a)	člen 5 se spremeni: v odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „ali Švici“;

(b)	člen 7 se spremeni: v odstavku 4 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „ali Švici“;

(c)	Priloga III se spremeni: v drugi in zadnji alinei oddelka 3 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „ali Švici“.

V skladu s členom 139 Uredbe (EU) 2018/1139 se Uredba (ES) št. 552/2004 razveljavi z učinkom od 11. septembra 2018. Vendar pa se členi 4, 5, 6, 6a in 7 navedene uredbe ter prilogi III in IV k navedeni uredbi še naprej uporabljajo do datuma začetka uporabe delegiranih aktov iz člena 47 Uredbe (EU) 2018/1139, kolikor navedeni akti zadevajo področje, ki ga urejajo zadevne določbe Uredbe (ES) št. 552/2004, vendar najdlje do 12. septembra 2023.

Uredba Komisije (ES) št. 2150/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora (Besedilo velja za EGP) (UL L 342, 24.12.2005, str. 20).

Uredba Komisije (ES) št. 1033/2006 z dne 4. julija 2006 o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo (Besedilo velja za EGP) (UL L 186, 7.7.2006, str. 46), kakor je bila spremenjena z:

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012 (UL L 281, 13.10.2012, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/886 (UL L 205, 29.6.2020, str. 14),

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/469 (UL L 104, 3.4.2020, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1177 (UL L 259, 10.8.2020, str. 12),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 428/2013 (UL L 127, 9.5.2013, str. 23),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2120 (UL L 329, 3.12.2016, str. 70),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/139 (UL L 25, 30.1.2018, str. 4).

Uredba Komisije (ES) št. 1032/2006 z dne 6. julija 2006 o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja (Besedilo velja za EGP) (UL L 186, 7.7.2006, str. 27), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 30/2009 (UL L 13, 17.1.2009, str. 20).

Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (UL L 64, 2.3.2007, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta (ES) št. 1361/2008 (UL L 352, 31.12.2008, str. 12),

—	Uredbo Sveta (EU) št. 721/2014 (UL L 192, 1.7.2014, str. 1).

Uredba Komisije (ES) št. 633/2007 z dne 7. junija 2007 o zahtevah za uporabo protokola prenosa sporočila o letu, ki se uporablja za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja, (Besedilo velja za EGP) (UL L 146, 8.6.2007, str. 7), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 283/2011 (UL L 77, 23.3.2011, str. 23).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/373 z dne 1. marca 2017 o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor, razveljavitvi Uredbe (ES) št. 482/2008, izvedbenih uredb (EU) št. 1034/2011, (EU) št. 1035/2011 in (EU) 2016/1377 ter spremembi Uredbe (EU) št. 677/2011 (Besedilo velja za EGP) (UL L 62, 8.3.2017, str. 1), kakor je bila spremenjena z.

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/469 (UL L 104, 3.4.2020, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1177 (UL L 259, 10.8.2020, str. 12).

Uredba Komisije (ES) št. 29/2009 z dne 16. januarja 2009 o zahtevah glede storitev podatkovnih zvez za enotno evropsko nebo (Besedilo velja za EGP) (UL L 13, 17.1.2009, str. 3), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/310 (UL L 56, 27.2.2015, str. 30),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1170 (UL L 183, 9.7.2019, str. 6),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/208 (UL L 43, 17.2.2020, str. 72).

Za namene tega sporazuma velja besedilo Uredbe z naslednjo prilagoditvijo:

v delu A Priloge I se doda „Switzerland UIR“.

Uredba Komisije (ES) št. 262/2009 z dne 30. marca 2009 o določitvi zahtev za usklajeno dodelitev in uporabo spraševalnih kod Mode S za enotno evropsko nebo (Besedilo velja za EGP) (UL L 84, 31.3.2009, str. 20), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2345 (UL L 348, 21.12.2016, str. 11).

Uredba Komisije (EU) št. 73/2010 z dne 26. januarja 2010 o zahtevah glede kakovosti letalskih podatkov in letalskih informacij za enotno evropsko nebo (Besedilo velja za EGP) (UL L 23, 27.1.2010, str. 6), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1029/2014 (UL L 284, 30.9.2014, str. 9).

Uredba (EU) št. 73/2010 se razveljavi z učinkom od 27. 1. 2022.

Uredba Komisije (EU) št. 255/2010 z dne 25. marca 2010 o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa (Besedilo velja za EGP) (UL L 80, 26.3.2010, str. 10), kakor je bila spremenjena z:

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012 (UL L 281, 13.10.2012, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/886 (UL L 205, 29.6.2020, str. 14),

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/469 (UL L 104, 3.4.2020, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1177 (UL L 259, 10.8.2020, str. 12),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1006 (UL L 165, 23.6.2016, str. 8),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2159 (UL L 304, 21.11.2017, str. 45).

Sklep Komisije št. C(2010) 5134 z dne 29. julija 2010 o imenovanju organa za oceno uspešnosti enotnega evropskega neba (ni objavljen v UL).

Uredba Komisije (EU) št. 176/2011 z dne 24. februarja 2011 o informacijah, ki jih je treba dostaviti pred vzpostavitvijo in spremembo funkcionalnega bloka zračnega prostora (UL L 51, 25.2.2011, str. 2).

Sklep Komisije št. C(2011) 4130 z dne 7. julija 2011 o imenovanju upravljavca omrežja za funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) enotnega evropskega neba (Besedilo velja za EGP) (ni objavljen v UL).

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1206/2011 z dne 22. novembra 2011 o zahtevah glede identifikacije zrakoplova v okviru dejavnosti nadzora za enotno evropsko nebo (Besedilo velja za EGP) (UL L 305, 23.11.2011, str. 23), kakor je bila spremenjena z.

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/587 (UL L 138, 30.4.2020, str. 1).

Za namene tega sporazuma velja besedilo Izvedbene uredbe (EU) št. 1206/2011 z naslednjo prilagoditvijo:

v Prilogi I se doda „Switzerland UIR“.

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1207/2011 z dne 22. novembra 2011 o določitvi zahtev glede učinkovitosti in interoperabilnosti nadzora za enotno evropsko nebo (Besedilo velja za EGP) (UL L 305, 23.11.2011, str. 35), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1028/2014 (UL L 284, 30.9.2014, str. 7),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/386 (UL L 59, 7.3.2017, str. 34),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/587 (UL L 138, 30.4.2020, str. 1).

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010 (Besedilo velja za EGP) (UL L 281, 13.10.2012, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) 2015/340 (UL L 63, 6.3.2015, str. 1),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1185 (UL L 196, 21.7.2016, str. 3),

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/469 (UL L 104, 3.4.2020, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1177 (UL L 259, 10.8.2020, str. 12),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/886 (UL L 205, 29.6.2020, str. 14).

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1079/2012 z dne 16. novembra 2012 o zahtevah glede razmika med govornimi kanali za enotno evropsko nebo (Besedilo velja za EGP) (UL L 320, 17.11.2012, str. 14), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 657/2013 (UL L 190, 11.7.2013, str. 37),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2345 (UL L 348, 21.12.2016, str. 11),

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2160 (UL L 304, 21.11.2017, str. 47).

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 409/2013 z dne 3. maja 2013 o opredelitvi skupnih projektov, vzpostavitvi mehanizma upravljanja in določitvi spodbud za podporo izvajanju osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi (Besedilo velja za EGP) (UL L 123, 4.5.2013, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/116 (UL L 36, 2.2.2021, str. 10).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/116 z dne 1. februarja 2021 o vzpostavitvi prvega skupnega projekta za podporo izvajanju osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi iz Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 409/2013 in razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 716/2014 (Besedilo velja za EGP) (UL L 36, 2.2.2021, str. 10).

Za namene tega sporazuma velja Priloga k Uredbi z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	za točko 1.2.1(r) se doda naslednja točka: „(s) Zürich Kloten.“;

(b)	za točko 2.2.1(r) se doda naslednja točka: „(s) Zürich Kloten.“;

(c)	za točko 2.2.2(r) se doda naslednja točka: „(s) Zürich Kloten.“;

(d)	za točko 2.2.3(bb) se dodata naslednji točki: „(cc) Ženeva; (dd) Zürich Kloten.”.

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1048 z dne 18. julija 2018 o določitvi zahtev za uporabo zračnega prostora in operativnih postopkov v zvezi z navigacijo na podlagi zmogljivosti (UL L 189, 26.7.2018, str. 3).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/123 z dne 24. januarja 2019 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa in o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (Besedilo velja za EGP) (UL L 28, 31.1.2019, str. 1).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (Besedilo velja za EGP) (UL L 56, 25.2.2019, str. 1).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/709 z dne 6. maja 2019 o imenovanju upravitelja omrežja za funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa enotnega evropskega neba (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3228) (UL L 120, 8.5.2019, str. 27).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/903 z dne 29. maja 2019 o določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za tretje referenčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2020 in konča 31. decembra 2024 (Besedilo velja za EGP) (UL L 144, 3.6.2019, str. 49).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2167 z dne 17. decembra 2019 o odobritvi strateškega načrta omrežja za funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa enotnega evropskega neba za obdobje 2020–2029 (UL L 328, 18.12.2019, str. 89).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2168 z dne 17. decembra 2019 o imenovanju predsednika ter članov odbora za upravljanje omrežja in njihovih namestnikov ter članov Evropske koordinacijske celico za krizne razmere v letalstvu in njihovih namestnikov za funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa za tretje referenčno obdobje 2020–2024 (UL L 328, 18.12.2019, str. 90).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2012 z dne 29. novembra 2019 o izvzetjih na podlagi člena 14 Uredbe Komisije (ES) št. 29/2009 o zahtevah glede storitev podatkovnih zvez za enotno evropsko nebo (Besedilo velja za EGP) (UL L 312, 3.12.2019, str. 95).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1627 z dne 3. novembra 2020 o izrednih ukrepih za tretje referenčno obdobje (2020–2024) načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu zaradi pandemije COVID-19 (UL L 366, 4.11.2020, str. 7).

6. Okolje in hrup

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti (Besedilo velja za EGP) (členi 1–12 in členi 14–18) (UL L 85, 28.3.2002, str. 40).

(Uporabljajo se spremembe Priloge I, ki izhajajo iz točke 2 oddelka G (Zračni promet) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike ter prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija.)

Direktiva Sveta 89/629/EGS z dne 4. decembra 1989 o omejevanju hrupa civilnih podzvočnih reaktivnih letal (UL L 363, 13.12.1989, str. 27)

(členi 1–8).

Direktiva 2006/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o reguliranju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988) (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP) (UL L 374, 27.12.2006, str. 1).

7. Varstvo potrošnikov

Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (UL L 158, 23.6.1990, str. 59) (členi 1–10).

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29) (členi 1–11), kakor je bila spremenjena z:

—	Direktivo 2011/83/EU (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

Uredba Sveta (ES) št. 2027/97 z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage v primeru nesreč (UL L 285, 17.10.1997, str. 1) (členi 1–8), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 889/2002 (UL L 140, 30.5.2002, str. 2).

Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (Besedilo velja za EGP) (UL L 46, 17.2.2004, str. 1)

(členi 1–18).

Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (Besedilo velja za EGP) (UL L 204, 26.7.2006, str. 1).

8. Razno

Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (Besedilo velja za EGP) (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(člen 14(1)(b) in člen 14(2)).

9. Prilogi

A	:	Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije
B	:	Določbe o finančnem nadzoru s strani Evropske unije v zvezi s švicarskimi udeleženci v dejavnostih Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA)

(1) UL L 224, 21.8.2012, str. 1.

PRILOGA A

PROTOKOL

O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKE UNIJE

VISOKI POGODBENICI STA SE –

(2)

OB UPOŠTEVANJU, da skladno s členom 343 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (ESAE) Evropska unija in ESAE na ozemljih držav članic uživata privilegije in imunitete, ki jih potrebujeta za opravljanje svojih nalog –

DOGOVORILI o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o Evropski skupnosti za atomsko energijo:

POGLAVJE I

NEPREMIČNINE, SREDSTVA, PREMOŽENJE IN POSLOVANJE EVROPSKE UNIJE

Člen 1

Prostori in stavbe Unije so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti. Nepremičnine in premoženje Unije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.

Člen 2

Arhivi Unije so nedotakljivi.

Člen 3

Unija, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Unija za svoje službene potrebe izvede večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar uporaba teh določb ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Uniji.

Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.

Člen 4

Unija je oproščena vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene službeni uporabi: tako uvoženih predmetov se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne sme odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada te države.

Unija je oproščena tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.

POGLAVJE II

KOMUNIKACIJA IN PREPUSTNICE

Člen 5

Pri uradni komunikaciji in prenosu vseh svojih dokumentov uživajo institucije Unije na ozemlju vsake države članice tako obravnavanje, kakršno ta država daje diplomatskim predstavništvom.

Uradnega dopisovanja in druge uradne komunikacije institucij Unije se ne sme cenzurirati.

Člen 6

Članom in uslužbencem institucij Unije lahko predsedniki teh institucij izdajo prepustnice v obliki, ki jo bo določil Svet z navadno večino in ki jih organi držav članic priznajo kot veljavne potne dokumente. Te prepustnice se izdajo uradnikom in drugim uslužbencem pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.

Komisija lahko sklepa sporazume, na podlagi katerih so te prepustnice priznane kot veljavni potni dokumenti na ozemlju tretjih držav.

POGLAVJE III

ČLANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Člen 7

Prosto gibanje članov Evropskega parlamenta do kraja zasedanja Evropskega parlamenta ali nazaj se ne sme upravno ali kako drugače omejevati.

Člani Evropskega parlamenta uživajo pri carinskem in deviznem nadzoru:

(a)	enake olajšave, kot jih njihove vlade priznajo visokim uradnikom, ki potujejo v tujino zaradi začasne uradne naloge;

(b)	enake olajšave, kot jih vlade drugih držav članic podeljujejo predstavnikom tujih vlad na začasni uradni nalogi.

Člen 8

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 9

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

(a)	na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

(b)	na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi, ko potujejo na kraj zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

POGLAVJE IV

PREDSTAVNIKI DRŽAV ČLANIC, KI SODELUJEJO PRI DELU INSTITUCIJ EVROPSKE UNIJE

Člen 10

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Unije, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

Ta člen se uporablja tudi za člane svetovalnih organov Unije.

POGLAVJE V

URADNIKI IN DRUGI USLUŽBENCI EVROPSKE UNIJE

Člen 11

Na ozemlju vsake države članice in ne glede na njihovo državljanstvo, uradniki in drugi uslužbenci Unije:

(a)

uživajo, ob upoštevanju določb Pogodb, ki se nanašajo na odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev do Unije in na pristojnost Sodišča Evropske unije v sporih med Unijo in njenimi uradniki in drugimi uslužbenci, imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije;

(b)	zanje ter za njihove zakonce in vzdrževane družinske člane ne veljajo omejitve glede priseljevanja ali formalnosti glede registriranja tujcev;

(c)	glede monetarnih ali deviznih predpisov uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij;

(d)

imajo pravico, da brez carine uvozijo pohištvo in druge predmete za osebno uporabo, ko prvič prevzamejo dolžnost v zadevni državi, ter pravico, da jih potem ob prenehanju dolžnosti v tej državi brez carin ponovno izvozijo; v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uveljavljajo to pravico, šteje za potrebne;

(e)

imajo pravico uvoziti brez carine avtomobil za osebno uporabo, pridobljen v državi njihovega zadnjega prebivališča ali državi njihovega državljanstva, pod pogoji, ki veljajo na domačem trgu te države, ter ga ponovno izvoziti brez carine, v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uveljavljajo to pravico, šteje za potrebne.

Člen 12

Uradniki in drugi uslužbenci Unije so dolžni plačevati davek v korist Unije od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Unije, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določita Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami.

Oproščeni so nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačujejo Uniji.

Člen 13

Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenih med državami članicami Unije, se za uradnike in druge uslužbence Unije, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Unije prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Uniji, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Unije. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz tega člena.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države bivanja, so v tej državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.

Pri uporabi določb tega člena se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

Člen 14

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami določita sistem socialnovarnostnih dajatev za uradnike in druge uslužbence Unije.

Člen 15

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določita kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Unije, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe člena 11, drugega odstavka člena 12 in člena 13.

Vladam držav članic se redno sporočajo imena, službeni položaji in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije.

POGLAVJE VI

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE PREDSTAVNIŠTEV TRETJIH DRŽAV PRI EVROPSKI UNIJI

Člen 16

Država članica, na ozemlju katere ima Unija sedež, priznava predstavništvom tretjih držav, ki so akreditirane pri Uniji, običajne diplomatske imunitete.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 17

Uradnikom in drugim uslužbencem Unije se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Unije.

Vsaka institucija Unije mora uradniku ali drugemu uslužbencu odvzeti priznano imuniteto, kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi Unije.

Člen 18

Institucije Unije sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi tega protokola.

Člen 19

Členi od 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za člane Komisije.

Člen 20

Členi od 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča Evropske unije, ne da bi to posegalo v določbe člena 3 Protokola o statutu Sodišča Evropske unije, ki se nanaša na imuniteto sodnikov in generalnih pravobranilcev pred sodnimi postopki.

Člen 21

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu, ne da bi to posegalo v določbe protokola o statutu banke.

Poleg tega je Evropska investicijska banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Ob njenem prenehanju delovanja ali likvidaciji prav tako ni nikakršnih dajatev. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu z njenim statutom, pa tudi niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Člen 22

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, za člane njenih organov in zaposlene, brez poseganja v določbe Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

Poleg tega je Evropska centralna banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu s statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Dodatek k PRILOGI A

POSTOPKI ZA UPORABO PROTOKOLA O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKE UNIJE V ŠVICI

Razširitev uporabe na Švico

Kadar koli Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol) vsebuje sklicevanja na države članice, se razume, da se ta sklicevanja enako uporabljajo za Švico, razen kadar naslednje določbe določajo drugače.

Izvzetje Agencije iz posredne obdavčitve (vključno z DDV)

Blago in storitve, ki se izvažajo iz Švice, niso zavezani švicarskemu davku na dodano vrednost (DDV). Če gre za blago in storitve, dobavljene Agenciji v Švici za njeno službeno rabo, se oprostitev DDV v skladu z drugim odstavkom člena 3 Protokola izvede z vračilom. Oprostitev plačila DDV se odobri, če dejanska skupna nakupna cena blaga in storitev, navedenih v računu ali enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 100 švicarskih frankov (vključno z davkom).

Vračilo DDV se odobri ob predložitvi švicarskih obrazcev, predvidenih za ta namen, Glavnemu oddelku za DDV Zvezne davčne uprave. Zahtevki za vračilo se morajo praviloma obravnavati v treh mesecih po njihovi vložitvi skupaj s potrebnimi dokazili.

Postopki uporabe pravil za osebje Agencije

Kar zadeva drugi odstavek člena 12 Protokola, Švica po načelih svojega nacionalnega prava in v smislu člena 2 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 (1) oprosti uradnike in druge uslužbence Agencije zveznih, kantonskih in občinskih davkov na plače, mezde in prejemke, ki jim jih izplačuje Evropska unija in ki so zavezani notranjemu davku v korist slednje.

Za uporabo člena 13 Protokola se Švica ne šteje za državo članico v smislu točke 1 zgoraj.

Uradniki in drugi uslužbenci Agencije ter njihovi družinski člani, ki so vključeni v sistem socialnega zavarovanja za uradnike in druge uslužbence Evropske unije, se niso dolžni vključiti v švicarski sistem socialnega zavarovanja.

Sodišče Evropske unije ima izključno pristojnost za vse zadeve, ki se nanašajo na odnose med Agencijo ali Komisijo in njunim osebjem, v zvezi z uporabo Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (2) in drugih določb prava Evropske unije, ki določajo pogoje dela.

(1) Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o privilegijih in imunitetah Skupnosti (UL L 74, 27.3.1969, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1749/2002 (UL L 264, 2.10.2002, str. 13).

(2) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uslužbence Komisije (pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev) (UL L 56, 4.3.1968, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2104/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 7).

PRILOGA B

FINANČNI NADZOR ŠVICARSKIH UDELEŽENCEV PRI DEJAVNOSTIH V OKVIRU EVROPSKEGA SPORAZUMA O ZRAČNEM PROMETU

Člen 1

Neposredna komunikacija

Agencija in Komisija neposredno komunicirata z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami s sedežem v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih Agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov Agencije, prejemniki plačil iz proračuna Agencije ali Skupnosti ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Komisiji in Agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jih morajo sporočiti na podlagi predpisov, navedenih v tem sklepu, in na podlagi pogodb ali sporazumov, sklenjenih v skladu z navedenimi predpisi, ter odločitev, sprejetih v skladu z navedenimi predpisi.

Člen 2

Pregledi

1. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in finančno uredbo, sprejeto na upravnem odboru Agencije 26. marca 2003, v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) ter z drugimi predpisi, navedenimi v tem sklepu, je lahko v sklenjenih pogodbah ali sporazumih ter odločitvah, sprejetih z upravičenci s sedežem v Švici, določena možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih lahko pri njih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki Agencije in Komisije ali druge osebe s pooblastilom Agencije in Komisije.

2. Uradniki Agencije in Komisije ter druge osebe, ki jih pooblastita Agencija in Komisija, morajo imeti ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov ter vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje takih revizij. Ta pravica dostopa se izrecno navede v pogodbah ali sporazumih, sklenjenih za izvajanje predpisov, na katere se sklicuje ta sklep.

3. Evropsko računsko sodišče ima enake pravice kot Komisija.

4. Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega sklepa ali v skladu s pogoji, navedenimi v sklenjenih pogodbah ali sporazumih ter v sprejetih odločitvah.

5. Švicarska zvezna finančna inšpekcija se vnaprej obvesti o revizijah, opravljenih na švicarskem ozemlju. To obveščanje ni pravni pogoj za izvedbo teh revizij.

Člen 3

Pregledi na kraju samem

1. Po tem sporazumu je Komisija (OLAF) pooblaščena za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem na švicarskem ozemlju v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (3).

2. Preverjanja in preglede na kraju samem pripravlja in izvaja Komisija v tesnem sodelovanju s Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi Švicarska zvezna finančna inšpekcija in ki jih je treba pravočasno obvestiti o predmetu, namenu in pravni podlagi preverjanj in pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih švicarskih organov sodelujejo pri preverjanjih in pregledih na kraju samem.

3. Komisija in pristojni švicarski organi lahko skupaj opravljajo preverjanja in preglede na kraju samem, če to želijo zadevni pristojni švicarski organi.

4. Če udeleženci programa nasprotujejo preverjanju ali pregledu na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi pravili zagotovijo inšpektorjem Komisije vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo preverjanja in pregleda na kraju samem.

5. Komisija Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo v najkrajšem možnem času obvesti o vsakem dejstvu ali sumu v zvezi z nepravilnostjo, ki jo je odkrila med preverjanjem ali pregledom na kraju samem. Komisija mora navedeni organ v vsakem primeru obvestiti o rezultatih takih preverjanj in pregledov.

Člen 4

Obveščanje in posvetovanje

1. Za pravilno izvajanje te priloge si pristojni švicarski organi in organi Skupnosti redno izmenjujejo informacije in se, na zahtevo ene od pogodbenic, posvetujejo.

2. Pristojni švicarski organi nemudoma obvestijo Agencijo in Komisijo, če naletijo na kakršno koli dejstvo ali sum glede nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sprejetih pri uporabi predpisov, navedenih v tem sklepu.

Člen 5

Zaupnost

Informacije v kakršni koli obliki, sporočene ali pridobljene v skladu s to prilogo, so poslovna skrivnost in so varovane tako, kot za podobne informacije določajo švicarsko nacionalno pravo in ustrezne določbe, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti. Take informacije se ne smejo sporočati drugim osebam kot tistim v institucijah Skupnosti, državah članicah ali v Švici, ki jih morajo poznati zaradi svoje funkcije, niti se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 6

Upravni ukrepi in kazni

Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko Agencija ali Komisija predpiše upravne ukrepe in sankcije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 ter Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (4).

Člen 7

Izterjava in izvršba

Odločitve, ki jih Agencija ali Komisija sprejme znotraj področja uporabe tega sklepa in ki vsebujejo finančne obveznosti za tiste osebe, ki niso države, se izvršujejo v Švici.

Nalog za izvršbo mora izdati organ, ki ga imenuje švicarska vlada in ki mora o tem obvestiti Agencijo ali Komisijo, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overitve verodostojnosti akta. Izvršba poteka v skladu s poslovnikom Švice. Zakonitost odločbe o izvršbi je predmet nadzora Sodišča Evropske unije.

Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule so izvršljive pod istimi pogoji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(3) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(4) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 265

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 26. julij 2021

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1214 z dne 22. julija 2021 o izdaji dovoljenja Poljski, da na svojem ozemlju prepove trženje konoplje sorte Finola v skladu z Direktivo Sveta 2002/53/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2021) 5295)	1
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Pravilnik ZN št. 160 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na zapisovalnik podatkov o dogodku [2021/1215]	3
	*	Sklep št. 1/2021 Skupnega odbora Evropske unije in Švice za zračni promet, ustanovljenega na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, z dne 15. julija 2021 o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu [2021/1216]	26