16.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 253/1

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2021/1163

z dne 24. junija 2021

o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom

EVROPSKI PARLAMENT JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 228(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1) Pogodbe,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Sveta Evropske unije (1),

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pravila in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, bi bilo treba določiti skladno z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti s točko (d) člena 20(2) in členom 228 PDEU, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

(2)	Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta (3) je bil nazadnje spremenjen leta 2008. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 bi bilo treba Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom razveljaviti in nadomestiti z uredbo, sprejeto na podlagi člena 228(4) PDEU.

(3)

Člen 41 Listine priznava pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico državljanov Unije. Člen 43 Listine priznava pravico obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Da bi zagotovili, da sta ti pravici učinkoviti, in da bi povečali sposobnost varuha človekovih pravic za opravljanje temeljitih in nepristranskih preiskav, s čimer bi podprli neodvisnost varuha človekovih pravic, od katere sta odvisni, bi mu bilo treba zagotoviti vsa potrebna orodja za uspešno opravljanje nalog varuha človekovih pravic iz Pogodb in te uredbe.

(4)	Določitev pogojev, pod katerimi se pritožba lahko vloži pri varuhu človekovih pravic, bi morala biti v skladu z načelom popolnega, prostega in enostavnega dostopa, ob ustreznem upoštevanju posebnih omejitev, ki izhajajo iz pravnih in upravnih postopkov.

(5)	Varuh človekovih pravic bi moral ukrepati ob ustreznem upoštevanju pristojnosti institucij, organov, uradov ali agencij Unije, ki so predmet njegovih preiskav.

(6)

Določiti je treba postopke za primere, ko se v preiskavah varuha človekovih pravic odkrijejo nepravilnosti. Varuh človekovih pravic bi moral Evropskemu parlamentu na koncu vsakega letnega zasedanja predložiti celovito poročilo. Varuh človekovih pravic bi moral tudi imeti pravico, da v navedeno letno poročilo vključi oceno skladnosti s priporočili.

(7)

Da bi okrepili vlogo varuha človekovih pravic in spodbujali upravne najboljše prakse v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, je zaželeno, da se varuhu človekovih pravic brez poseganja v njegovo primarno nalogo, ki je obravnavati pritožbe, omogoči, da na lastno pobudo izvaja preiskave, kadar koli ugotovi razloge, in zlasti za ponavljajoče se, sistemske ali posebno resne nepravilnosti.

(8)

Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4), kakor je bila dopolnjena z Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi se morala uporabljati za zahteve za dostop javnosti do dokumentov varuha človekovih pravic, razen tistih, ki so bili pridobljeni med preiskavo, v tem primeru pa bi morala zahteve obravnavati institucija, organ, urad ali agencija Unije iz katere ti dokumenti izvirajo.

(9)

Varuh človekovih pravic bi moral imeti dostop do vseh sredstev, ki so potrebna za opravljanje njegovih nalog. V ta namen bi morale institucije, organi, uradi in agencije Unije varuhu človekovih pravic predložiti vse informacije, ki jih ta zahteva za namene preiskave. Kadar bi izvajanje nalog varuha človekovih pravic zahtevalo posredovanje tajnih podatkov, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije Unije oziroma organi držav članic, varuhu človekovih pravic, bi moral varuh človekovih pravic imeti dostop do takih podatkov, pri čemer bi se moralo zagotoviti, da se upoštevajo pravila o njihovem varstvu.

(10)

Varuh človekovih pravic in njegovo osebje bi morali biti dolžni zaupno obravnavati vsako informacijo, ki so jo pridobili pri opravljanju svojih nalog brez poseganja v obveznost varuha človekovih pravic, da obvesti organe držav članic o dejstvih, ki se lahko nanašajo na kazniva dejanja in ki jih je opazil med preiskavo. Varuh človekovih pravic bi moral imeti tudi možnost, da zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije obvesti o dejstvih, zaradi katerih je ravnanje katerega od njihovih uslužbencev vprašljivo. Obveznost varuha človekovih pravic, da zaupno obravnava vse informacije, pridobljene med opravljanjem svojih nalog, ne bi smela posegati v obveznost varuha človekovih pravic, da v skladu s členom 15(1) PDEU svoje delo opravlja čim bolj javno. Da bi ustrezno izvajal svoje naloge in utemeljil svoje ugotovitve, bi moral varuh človekovih pravic imeti možnost, da v svojih poročilih navede vse informacije, ki so dostopne javnosti.

(11)

Kadar je potrebno za učinkovito opravljanje njegovih nalog, je treba varuhu človekovih pravic zagotoviti možnost sodelovanja in izmenjave informacij z organi držav članic v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in pravom Unije ter z drugimi institucijami, organi, uradi ali agencijami Unije v skladu z veljavnim pravom Unije.

(12)

Varuha človekovih pravic bi moral izvoliti Evropski parlament na začetku parlamentarnega obdobja in za celotno trajanje tega obdobja, pri čemer ga izbere med osebami, ki so državljani Unije in imajo vsa potrebna zagotovila glede neodvisnosti in usposobljenosti. Določiti bi bilo treba tudi splošne pogoje, med drugim v zvezi s prenehanjem funkcije varuha človekovih pravic, z zamenjavo varuha človekovih pravic, nezdružljivostmi, plačilom varuha človekovih pravic ter privilegiji in imunitetami varuha človekovih pravic.

(13)

Navesti je treba, da je sedež varuha človekovih pravic sedež Evropskega parlamenta, kot je določen v točki (a) edinega člena Protokola št. 6 o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 6).

(14)

Varuh človekovih pravic bi moral uresničiti načelo enakosti spolov pri sestavi svojega sekretariata ob ustreznem upoštevanju člena 1d(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (6) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

(15)

Izvedbene določbe za to uredbo sprejme varuh človekovih pravic po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo. Če varuh človekovih pravic v roku, ki ga je razumno vnaprej določil, ne prejme mnenja teh institucij, lahko sprejme zadevne izvedbene določbe. Za zagotovitev pravne varnosti in najvišjih standardov pri opravljanju nalog varuha človekovih pravic, bi bilo treba v tej uredbi določiti minimalno vsebino izvedbenih določb, ki naj se sprejmejo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in načela

1. Ta uredba določa pravila in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: Statut evropskega varuha človekovih pravic).

2. Varuh človekovih pravic je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen in deluje brez predhodnega dovoljenja.

3. Varuh človekovih pravic pomaga pri odkrivanju nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije, razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije, ob ustreznem upoštevanju točke (d) člena 20(2) in člena 228 PDEU ter člena 41 Listine o pravici do dobrega upravljanja.

Dejanja drugih organov ali oseb ne morejo biti predmet pritožbe pri varuhu človekovih pravic.

4. Kadar je primerno, varuh človekovih pravic v zadevi pripravi priporočila, predloge rešitev in pobude za izboljšave.

5. Varuh človekovih pravic pri opravljanju svojih nalog ne sme podvomiti v pravilnost odločitev sodišč ali pristojnost sodišča, da o zadevi razsodi.

Člen 2

Pritožbe

1. Vsak državljan Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni izmed držav članic lahko pri varuhu človekovih pravic bodisi neposredno bodisi prek poslanca Evropskega parlamenta vloži pritožbo zaradi nepravilnosti.

2. V pritožbi se jasno navede predmet pritožbe in identiteta pritožnika. Pritožnik lahko zahteva, da pritožba ali njeni deli ostanejo zaupni.

3. Pritožba se vloži v roku dveh let od dne, ko se je pritožnik seznanil z dejstvi, na katerih pritožba temelji. Pred vložitvijo pritožbe mora pritožnik uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji Unije.

4. Varuh človekovih pravic pritožbo zavrže kot nedopustno, če ni v okviru pristojnosti varuha človekovih pravic ali če postopkovne zahteve iz odstavkov 2 in 3 niso izpolnjene. Kadar pritožba ni v okviru pristojnosti varuha človekovih pravic, lahko pritožniku svetuje, da jo naslovi na drug organ.

5. Če varuh človekovih pravic ugotovi, da je pritožba očitno neutemeljena, zadevo zaključi in o tej ugotovitvi obvesti pritožnika. V primerih, kadar je pritožnik o pritožbi obvestil zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, varuh človekovih pravic obvesti tudi zadevni organ.

6. Pritožbe v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami, organi, uradi ali agencijami Unije ter njihovim osebjem so dopustne le, če je zadevna oseba izkoristila že vse notranje upravne postopke, zlasti postopke iz člena 90 kadrovskih predpisov, ter če je pristojni organ institucije, organa, urada ali agencije Unije sprejel sklep oziroma je rok za odgovor potekel. Varuh človekovih pravic ima tudi pravico, da preveri ukrepe, ki jih je pristojni organ zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije sprejel za zagotovitev zaščite domnevnih žrtev nadlegovanja ter za ponovno vzpostavitev zdravega in varnega delovnega okolja, ki spoštuje dostojanstvo zadevnih oseb med potekom upravne preiskave, pod pogojem, da so zadevne osebe izčrpale notranje upravne postopke v zvezi s temi ukrepi.

7. Varuh človekovih pravic obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije o evidentirani pritožbi takoj, ko je pritožba razglašena za dopustno in je bila sprejeta odločitev o začetku preiskave.

8. Pritožbe, vložene pri varuhu človekovih pravic, ne vplivajo na roke za pritožbe v upravnih ali sodnih postopkih.

9. Kadar zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predstavljena, varuh človekovih pravic pritožbo razglasi za nedopustno ali se odloči za prenehanje njene obravnave, se ugotovitve preiskav, ki jih je do tedaj opravil, arhivirajo in zadeva se zaključi.

10. Varuh človekovih pravic čim prej obvesti pritožnika o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi pritožbe, in, če je mogoče, skupaj z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo Unije poišče rešitev za odpravo nepravilnosti. Varuh človekovih pravic pritožnika obvesti o predlagani rešitvi in mu sporoči morebitne pripombe zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije. Pritožnik lahko kadar koli predloži pripombe ali dodatne informacije, ki ob vložitvi pritožbe niso bile znane.

Kadar je varuh človekovih pravic našel rešitev, ki sta jo sprejela pritožnik in zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije, lahko zadevo zaključi, ne da bi uporabil postopek iz člena 4.

Člen 3

Preiskave

1. Varuh človekovih pravic v skladu s svojimi nalogami na lastno pobudo ali po prejemu pritožbe izvede preiskave, ki se mu zdijo utemeljene.

2. Varuh človekovih pravic o takih preiskavah brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije. Brez poseganja v člen 5 lahko zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije na lastno pobudo ali na zahtevo varuha človekovih pravic posreduje morebitne koristne pripombe ali dokaze.

3. Varuh človekovih pravic lahko opravlja preiskave na lastno pobudo, kadar koli ugotovi razloge, in zlasti za ponavljajoče se, sistemske ali posebno resne nepravilnosti, da bi obravnaval te primere kot vprašanje javnega interesa. V okviru teh preiskav lahko poda tudi predloge in pobude za spodbujanje upravnih najboljših praks v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije.

Člen 4

Interakcija med varuhom človekovih pravic in institucijami

1. Kadar se po preiskavi odkrijejo nepravilnosti, varuh človekovih pravic o ugotovitvah preiskave brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije in po potrebi poda priporočila.

2. Zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije varuhu človekovih pravic v roku treh mesecev pošlje podrobno mnenje. Varuh človekovih pravic lahko na utemeljeno zahtevo zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije odobri podaljšanje tega roka. To podaljšanje ni daljše od dveh mesecev. Kadar zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije v prvotnem roku treh mesecev ali v podaljšanem roku ne poda mnenja, lahko varuh človekovih pravic preiskavo zaključi brez tega mnenja.

3. Varuh človekovih pravic ob zaključku preiskave posreduje poročilo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji Unije in, kadar narava ali obseg odkritih nepravilnosti to zahtevajo, Evropskemu parlamentu. Varuh človekovih pravic lahko v poročilu poda priporočila. Varuh človekovih pravic pritožnika obvesti o izidu preiskave, o mnenju, ki ga je podala zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije, ter o vseh priporočilih, ki jih je podal v poročilu.

4. Varuh človekovih pravic lahko, kadar je to primerno, v zvezi s preiskavo glede dejavnosti institucije, organa, urada ali agencije Unije na svojo pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta poda izjave pred Evropskim parlamentom na primerni ravni.

5. Varuh človekovih pravic Evropskemu parlamentu na koncu vsakega letnega zasedanja predloži poročilo o izidih preiskav, ki jih je opravil. Poročilo vključuje oceno skladnosti s priporočili varuha človekovih pravic, predloge rešitev in predloge za izboljšanje. Poročilo vključuje tudi, kadar je ustrezno, rezultate preiskav varuha človekovih pravic v zvezi z nadlegovanjem, prijavljanjem nepravilnosti in nasprotji interesov v institucijah, organih, uradih ali agencijah Unije.

Člen 5

Predložitev informacij varuhu človekovih pravic

1. Za namene tega člena „predložitev informacij“ zajema vse fizične in elektronske poti, po katerih dobita varuh človekovih pravic in njegov sekretariat dostop do informacij, vključno z dokumenti, ne glede na njihovo obliko.

2. „Tajni podatek EU“ pomeni vsak podatek ali material z oznako stopnje tajnosti EU, katerega nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Unije oziroma ene ali več držav članic.

3. Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter pristojni organi držav članic na zahtevo varuha človekovih pravic ali na lastno pobudo varuhu človekovih pravic brez nepotrebnega odlašanja in pod pogoji, določenimi v tem členu, predložijo vse informacije , ki jih je varuh človekovih pravic zahteval za namene preiskave.

4. Varuh človekovih pravic prejme tajne podatke EU ob upoštevanju naslednjih načel in pogojev:

(a)	institucija, organ, urad ali agencija Unije, ki predloži tajni podatek EU, je morala zaključiti svoje ustrezne notranje postopke, kadar pa je vir informacij tretja stranka, mora ta dati svoje predhodno pisno soglasje;

(b)	ugotovljena je morala biti potreba po seznanitvi varuha človekovih pravic;

(c)	zagotoviti je treba, da se dostop do podatkov z oznako stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali več omogoči le osebam, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje tajnosti v skladu z nacionalnim pravom in z dovoljenjem pristojnega varnostnega organa.

5. Zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije pred predložitvijo tajnih podatkov EU oceni, ali je varuh človekovih pravic sprejel ustrezna pravila o notranji varnosti ter fizične in postopkovne ukrepe za zaščito tajnih podatkov EU. V ta namen lahko varuh človekovih pravic in institucija, organ, urad ali agencija Unije skleneta tudi dogovor o vzpostavitvi splošnega okvira za predložitev tajnih podatkov EU.

6. Dostop do tajnih podatkov EU se v skladu z odstavkoma 4 in 5 omogoči v prostorih zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije, razen če je bil z varuhom človekovih pravic sklenjen drugačen dogovor.

7. Brez poseganja v odstavek 3 lahko pristojni organi držav članic zavrnejo predložitev informacij varuhu človekovih pravic, za katere velja nacionalno pravo o varstvu tajnih podatkov ali določbe, ki prepovedujejo sporočanje teh podatkov.

Ne glede na to lahko zadevna država članica varuhu človekovih pravic predloži take podatke ob upoštevanju pogojev, ki jih določi njen pristojni organ.

8. Kadar nameravajo institucije, organi, uradi ali agencije Unije in organi držav članic varuhu človekovih pravic predložiti tajne podatke EU ali katere koli druge informacije, ki niso dostopne javnosti, o tem predhodno obvestijo varuha človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic zagotovi, da so taki podatki ustrezno varovani, in jih zlasti ne razkrije pritožniku ali javnosti brez predhodnega soglasja zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije ali pristojnega organa države članice. V zvezi s tajnimi podatki EU se privolitev poda v pisni obliki.

9. Institucije, organi, uradi ali agencije Unije, ki zavrnejo dostop do tajnih podatkov EU, varuhu človekovih pravic predložijo pisno utemeljitev, v kateri navedejo vsaj razloge za zavrnitev.

10. Varuh človekovih pravic hrani podatke iz odstavka 8 le dokler preiskava ni dokončno zaključena.

Varuh človekovih pravic lahko od institucije, organa, urada ali agencije Unije ali države članice zahteva, da ta omenjene podatke hrani vsaj pet let.

11. Če zahtevane pomoči ni, varuh človekovih pravic to lahko sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa.

Člen 6

Dostop javnosti do dokumentov varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic obravnava zahteve za dostop javnosti do dokumentov, razen dokumentov, pridobljenih med preiskavo in ki jih ima varuh človekovih pravic med to preiskavo ali po njenem zaključku, v skladu s pogoji in omejitvami iz Uredbe (ES) št. 1049/2001, kakor je bila dopolnjena z Uredbo (ES) št. 1367/2006.

Člen 7

Zaslišanja uradnikov in drugih uslužbencev

1. Uradniki in drugi uslužbenci institucij, organov, uradov in agencij Unije na zahtevo varuha človekovih pravic pričajo o dejstvih, ki se nanašajo na tekočo preiskavo, ki jo vodi varuh človekovih pravic.

2. Ti uradniki in drugi uslužbenci govorijo v imenu svoje institucije, organa, urada ali agencije. Še naprej jih vežejo obveznosti na podlagi pravil, ki veljajo zanje.

Člen 8

Preiskave v okviru žvižgaštva

1. Varuh človekovih pravic lahko opravi preiskavo, da odkrije nepravilnosti pri ravnanju z informacijami, kot so opredeljene v členu 22a kadrovskih predpisov, ki mu jih je uradnik ali drug uslužbenec razkril v skladu z ustreznimi pravili, določenimi v kadrovskih predpisih.

2. V teh primerih je uradnik ali drug uslužbenec upravičen do zaščite, ki jo zagotavljajo kadrovski predpisi, pred kakršnimi koli škodljivimi posledicami s strani institucije, organa, urada ali agencije Unije zaradi posredovanja informacij.

3. Varuh človekovih pravic lahko tudi preišče, ali je zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije pri obravnavanju takega primera ravnala nepravilno, vključno pri zaščiti zadevnega uradnika ali drugega uslužbenca.

Člen 9

Poklicna skrivnost

1. Varuh človekovih pravic in njegovo osebje ne smejo razkriti informacij ali dokumentov, ki jih pridobijo med preiskavo. Brez poseganja v odstavek 2 zlasti ne razkrijejo tajnih podatkov EU ali notranjih dokumentov institucij, organov, uradov ali agencij Unije, ki so bili posredovani varuhu človekovih pravic, ali dokumentov, ki spadajo na področje uporabe prava Unije o varstvu osebnih podatkov. Ne smejo razkriti tudi nobenih informacij, ki bi lahko škodile pravicam pritožnika ali katere koli druge vpletene osebe.

2. Brez poseganja v splošno obveznost poročanja Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu s členom 8 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki velja za vse institucije, organe, urade in agencije Unije, če bi dejstva, ugotovljena med preiskavo varuha človekovih pravic, lahko pomenila kaznivo dejanje ali bi lahko bila z njim povezana, varuh človekovih pravic poroča pristojnim organom držav članic in, če zadeva spada v njune pristojnosti, Evropskemu javnemu tožilstvu v skladu s členom 24 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (8) in OLAF.

3. Po potrebi in s soglasjem Evropskega javnega tožilstva ali OLAF varuh človekovih pravic obvesti tudi institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, ki je pristojna za zadevnega uradnika ali drugega uslužbenca in ki lahko sproži ustrezne postopke.

Člen 10

Sodelovanje z organi držav članic in z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije

1. Kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog, lahko varuh človekovih pravic sodeluje z organi držav članic v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in pravom Unije.

2. V okviru svojih nalog lahko varuh človekovih pravic sodeluje tudi z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, zlasti s tistimi, ki so odgovorni za spodbujanje in varstvo temeljnih pravic. Varuh človekovih pravic se izogiba vsakršnemu prekrivanju ali podvajanju z dejavnostmi teh institucij, organov, uradov ali agencij Unije.

3. Sporočila, naslovljena na organe držav članic za namene uporabe te uredbe, se pošljejo prek njihovih stalnih predstavništev pri Uniji, razen če se zadevno stalno predstavništvo strinja, da lahko sekretariat varuha človekovih pravic neposredno stopi v stik z zadevnimi organi države članice.

Člen 11

Izvolitev varuha človekovih pravic

1. Varuh človekovih pravic je v skladu s členom 228(2) PDEU izvoljen in lahko ponovno imenovan izmed kandidatov, izbranih po preglednem postopku.

2. Po objavi razpisa za kandidature v Uradnem listu Evropske unije je varuh človekovih pravic izbran med osebami, ki:

—	so državljani Unije,

—	imajo polne državljanske in politične pravice,

—	imajo vsa potrebna zagotovila neodvisnosti,

—	izpolnjujejo pogoje za opravljanje najvišje sodniške funkcije v svoji državi ali imajo priznano znanje in izkušnje za opravljanje nalog varuha človekovih pravic ter

—	niso bili člani nacionalnih vlad ali poslanci Evropskega parlamenta, Evropskega sveta ali Evropske komisije v dveh letih pred datumom objave razpisa za kandidature.

Člen 12

Prenehanje opravljanja nalog varuha človekovih pravic

1. Varuh človekovih pravic bodisi ob koncu svojega mandata bodisi z odstopom ali razrešitvijo preneha opravljati svoje naloge.

2. Varuh človekovih pravic ostane na svojem položaju do imenovanja novega varuha človekovih pravic, razen v primeru razrešitve.

3. V primeru predčasnega prenehanja funkcije se novi varuh človekovih pravic v roku treh mesecev od sprostitve funkcije izvoli za preostanek mandatnega obdobja Evropskega parlamenta. Do izvolitve novega varuha človekovih pravic je odgovorna oseba iz člena 16(2) pristojna za nujne zadeve, ki so v pristojnosti varuha človekovih pravic.

Člen 13

Razrešitev

Kadar namerava Evropski parlament v skladu s členom 228(2) PDEU zahtevati razrešitev varuha človekovih pravic, ga pred vložitvijo take zahteve zasliši.

Člen 14

Opravljanje nalog varuha človekovih pravic

1. Varuh človekovih pravic pri opravljanju svojih nalog ravna v skladu s členom 228(3) PDEU. Varuh človekovih pravic se vzdrži vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z naravo teh nalog.

2. Varuh človekovih pravic ob prevzemu svoje funkcije poda slovesno zaobljubo pred Sodiščem, da bo naloge iz Pogodb in te uredbe opravljal popolnoma neodvisno in nepristransko ter bo v času svojega mandata in po njem spoštoval iz tega izhajajoče obveznosti. Slovesna zaobljuba zlasti vključuje dolžnost, da bo po izteku mandata pri sprejemanju nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnal pošteno in diskretno.

3. Varuh človekovih pravic med trajanjem mandata ne sme opravljati nobenih drugih političnih ali upravnih nalog ali druge plačane ali neplačane zaposlitve.

Člen 15

Plačilo, privilegiji in imunitete

1. Varuh človekovih pravic ima glede plačila, nadomestil in pokojnine enak položaj kot sodnik Sodišča.

2. Za varuha človekovih pravic ter uradnike in druge uslužbence sekretariata varuha človekovih pravic se uporabljajo členi 11 do 14 in člen 17 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 16

Sekretariat varuha človekovih pravic

1. Varuhu človekovih pravic se dodeli ustrezen proračun, ki zadostuje za to, da se mu zagotovi neodvisnost in opravljanje njegovih nalog.

2. Varuhu človekovih pravic pomaga sekretariat. Varuh človekovih pravic imenuje odgovorno osebo sekretariata.

3. Za uradnike in druge uslužbence sekretariata varuha človekovih pravic veljajo kadrovski predpisi. Število uslužbencev sekretariata se vsako leto določi v okviru proračunskega postopka.

4. Kadar so uradniki Unije napoteni v sekretariat varuha človekovih pravic, se ta napotitev šteje za napotitev v interesu službe v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 37 in členom 38 kadrovskih predpisov.

Člen 17

Sedež varuha človekovih pravic

Sedež varuha človekovih pravic je sedež Evropskega parlamenta, kot je določen v točki (a) edinega člena Protokola št. 6.

Člen 18

Izvedbene določbe

Varuh človekovih pravic sprejme izvedbene določbe za to uredbo po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo. Te so v skladu s to uredbo in vključujejo vsaj določbe o:

(a)	postopkovnih pravicah pritožnika ter zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije;

(b)	prejemu, obdelavi in zaključku pritožb;

(c)	preiskavah na lastno pobudo ter

(d)	nadaljnjih preiskavah, ki se nanašajo na predhodne preiskave.

Člen 19

Končne določbe

1. Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom se razveljavi.

2. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. junija 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

(1) Odobritev z dne 18. junija 2021 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2) Mnenje z dne 18. junija 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, 4.5.1994, str. 15).

(4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(5) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).

(6) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(7) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(8) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) ((UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

16.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 253/11

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1164

z dne 12. julija 2021

o zaščiti iz člena 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta za ime „Willamette Valley“ (ZGO)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 99 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 97(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija preučila vlogo za registracijo imena „Willamette Valley“, ki jo je poslalo združenje Willamette Valley Wineries Association (Združene države Amerike), in jo objavila v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)	Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)	V skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba ime „Willamette Valley“ zaščititi in ga vpisati v register iz člena 104 navedene uredbe.

(4)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Willamette Valley“ (ZGO) se zaščiti.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. julija 2021

Za Komisijo

v imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

član Komisije

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL C 58, 18.2.2021, str. 86.

16.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 253/13

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1165

z dne 15. julija 2021

o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (1) ter zlasti člena 24(9) in člena 39(2)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) 2018/848 se smejo v ekološki pridelavi uporabljati le proizvodi in snovi, ki so bili odobreni na podlagi člena 24 navedene uredbe, pod pogojem, da je bila tudi njihova uporaba v neekološki pridelavi odobrena v skladu z zadevnimi določbami prava Unije. Komisija je že ocenila uporabo nekaterih proizvodov in snovi v ekološki pridelavi na podlagi ciljev in načel iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (2). Izbrani proizvodi in snovi so bili zato odobreni pod posebnimi pogoji na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 (3) in navedeni v nekaterih prilogah k navedeni uredbi. Cilji in načela iz Uredbe (EU) 2018/848 so podobni tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007. Ker je treba zagotoviti nepretrgano ekološko pridelavo, bi bilo treba te proizvode in snovi uvrstiti na omejevalne sezname, ki se pripravijo na podlagi Uredbe (EU) 2018/848.

(2)	Poleg tega so države članice v skladu s členom 24(7) Uredbe (EU) 2018/848 Komisiji in drugim državam članicam predložile dokumentacijo o nekaterih proizvodih in snoveh za njihovo odobritev in uvrstitev na sezname, ki se pripravijo na podlagi navedene uredbe.

(3)

V nekaterih razmerah in pod pogoji, ki so določeni zlasti v točki 1.10.2 dela I Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848, se lahko nekateri odobreni proizvodi in snovi uporabljajo za zaščito rastlin. V ta namen bi morala Komisija odobriti aktivne snovi za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih v skladu s členom 24(1)(a) Uredbe (EU) 2018/848 in pripraviti seznam teh aktivnih snovi.

(4)

V določenih razmerah in pod pogoji, določenimi zlasti v točki 1.9.3 dela I, točkah 1.9.1.2(b), 1.9.2.2(d), 1.9.3.2(b) in 1.9.5.2(a) dela II, točkah 2.2.2(c) in 2.3.2 ter drugi alineji četrtega odstavka točke 3.1.5.3 dela III Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848, se lahko nekatera gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranilne snovi uporabljajo za oskrbo rastlin s hranili, izboljšanje in obogatitev nastilja, gojenje alg ali gojitveno okolje živali iz akvakulture. V ta namen bi morala Komisija odobriti gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranljive snovi v skladu s členom 24(1)(b) Uredbe (EU) 2018/848 in pripraviti njihov seznam.

(5)

V določenih razmerah in pod pogoji, določenimi zlasti v točki 1.4.1(i) in točki 1.5.2.3 dela II, točki 3.1.3.1(d) dela III in točki 2.3 dela V Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848, se lahko nekatera neekološka posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa, posamična krmila mikrobiološkega ali rudninskega izvora, krmni dodatki in pomožna tehnološka sredstva uporabljajo za prehrano živali. V ta namen bi morala Komisija odobriti neekološka posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa, posamična krmila mikrobiološkega ali rudninskega izvora ter krmne dodatke in pomožna tehnološka sredstva iz člena 24(1)(c) in (d) Uredbe (EU) 2018/848 ter pripraviti njihove sezname.

(6)	Poleg tega so nekatera neekološka posamična krmila neposredno odobrena v skladu z Uredbo (EU) 2018/848. Zaradi jasnosti bi bilo treba tudi ta posamična krmila navesti skupaj s posamičnimi krmili, odobrenimi s to uredbo, s sklicem na posebne določbe Uredbe (EU) 2018/848.

(7)

V določenih razmerah in pod pogoji, določenimi zlasti v točki 1.11 dela I, točkah 1.5.1.6, 1.5.1.7 in 1.9.4.4(c) dela II, točki 3.1.4.1(f) dela III, točki 2.2.3 dela IV, točki 2.4 dela V in točki 1.4 dela VII Priloge II ter točkah 4.2 in 7.5 Priloge III k Uredbi (EU) 2018/848, se lahko samo nekateri proizvodi in snovi uporabljajo za čiščenje in razkuževanje. V ta namen bi morala Komisija odobriti sredstva za čiščenje in razkuževanje v skladu s členom 24(1)(e), (f) in (g) Uredbe (EU) 2018/848 in pripraviti njihov seznam.

(8)

Nekateri proizvodi za čiščenje in razkuževanje stavb in obratov za vzrejo živine in živali iz akvakulture ter pridobivanje morskih alg so bili ocenjeni in uvrščeni na seznam v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 889/2008. Toda proizvode za čiščenje in razkuževanje stavb in obratov za pridelavo rastlin ter objektov za predelavo in skladiščenje zaenkrat ocenjujejo in odobravajo samo države članice. Preden se ti proizvodi odobrijo za ekološko pridelavo, bi morala Komisija ob pomoči skupine strokovnjakov za strokovno svetovanje v zvezi z ekološko pridelavo opraviti ocenjevanje na ravni Unije. To ocenjevanje bi moralo zajemati tudi revizijo vseh obstoječih odobrenih proizvodov in snovi za čiščenje in razkuževanje.

(9)

Za zagotovitev nepretrgane ekološke pridelave bi bilo treba proizvode iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 889/2008 in proizvode, ki so bili odobreni na ravni držav članic, odobriti še naprej do 31. decembra 2023, da bi omogočili pripravo seznamov proizvodov za čiščenje in razkuževanje v skladu z določbami iz člena 24(1)(e), (f) in (g) Uredbe (EU) 2018/848. Toda ti proizvodi morajo izpolnjevati ustrezne zahteve prava Unije, zlasti Uredbe (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter merila za ekološko pridelavo iz poglavja II ter člena 24(3)(a) in (b) Uredbe (EU) 2018/848.

(10)

V določenih razmerah in pod pogoji, določenimi zlasti v točkah 2.2.1 in 2.2.2(a) dela IV Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848, se lahko v proizvodnji predelane ekološke hrane uporabljajo nekateri aditivi za živila, vključno z encimi za živila za uporabo kot aditivi za živila, in pomožna tehnološka sredstva. V ta namen bi morala Komisija odobriti aditive za živila in pomožna tehnološka sredstva v skladu s členom 24(2)(a) Uredbe (EU) 2018/848 in pripraviti njihov seznam.

(11)

Aditivi za živila in pomožna tehnološka sredstva, ki se uporabljajo v proizvodnji predelane ekološke hrane, so bili navedeni v oddelkih A, B oziroma C Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 889/2008. Toda v skladu z njihovo uporabo in funkcijami v končnem proizvodu bi bilo mogoče nekatere od teh izdelkov uvrstiti med aditive in ne med pomožna tehnološka sredstva. Za tako uvrstitev je potrebna posebna in izčrpna analiza teh proizvodov v proizvodnji predelane ekološke hrane. Tako analizo bi bilo treba opraviti za vse proizvode, ki so v Uredbi (ES) št. 889/2008 navedeni kot pomožna tehnološka sredstva. Ta postopek bo trajal precej časa in ga ne bo mogoče dokončati do datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2018/848. Zato bodo proizvodi, ki so zdaj v Uredbi (ES) št. 889/2008 navedeni kot pomožna tehnološka sredstva, v tej uredbi navedeni kot pomožna tehnološka sredstva, dokler ne bo opravljena posebna in izčrpna analiza.

(12)

V nekaterih razmerah in pod pogoji, ki so določeni zlasti v točki 2.2.1 dela IV Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848, se lahko nekatere neekološke sestavine kmetijskega izvora uporabljajo za proizvodnjo predelane ekološke hrane. V ta namen bi morala Komisija odobriti take neekološke sestavine kmetijskega izvora v skladu s členom 24(2)(b) Uredbe (EU) 2018/848 in pripraviti njihov seznam. Dokumentacija o neekoloških sestavinah kmetijskega izvora za uporabo v proizvodnji predelane ekološke hrane, ki so jo predložile države članice v skladu s členom 24(7) Uredbe (EU) 2018/848, je bila ocenjena v Odboru za ekološko pridelavo. Izbrane proizvode in snovi, ki so v skladu s cilji in načeli iz Uredbe (EU) 2018/848, bi bilo treba uvrstiti na omejevalni seznam, ki se pripravi s to uredbo, po potrebi pod posebnimi pogoji.

(13)

Da pa bi imeli izvajalci dejavnosti dovolj časa, da se prilagodijo novemu omejevalnemu seznamu odobrenih neekoloških sestavin kmetijskega izvora, zlasti pa, da najdejo vir sestavin kmetijskega izvora, proizvedenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/848, je primerno, da se seznam neekoloških sestavin kmetijskega izvora, ki se s to uredbo odobrijo za uporabo v predelavi ekološke hrane, začne uporabljati od 1. januarja 2024.

(14)

Glede na sestavo nekaterih neekoloških sestavin kmetijskega izvora bi nekatere vrste njihove uporabe v predelani ekološki hrani lahko ustrezale vrstam uporabe kot aditivi za živila, pomožna tehnološka sredstva hrane ali proizvodi in snovi iz točke 2.2.2 dela IV Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848. Za te vrste uporabe je potrebna posebna odobritev v skladu s točko 2.2 dela IV Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848, ne bi pa se smele dovoljevati preko odobritve neekoloških sestavin kmetijskega izvora.

(15)

V nekaterih razmerah in pod pogoji, ki so določeni zlasti v točki 1.3(a) dela VII Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848, se lahko nekatera pomožna tehnološka sredstva uporabljajo za pridelavo kvasa in proizvodov iz kvasa. V ta namen bi morala Komisija odobriti pomožna tehnološka sredstva za pridelavo kvasa in proizvodov iz kvasa v skladu s členom 24(2)(c) Uredbe (EU) 2018/848 in pripraviti njihov seznam.

(16)

V skladu s točko 2.2 dela VI Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 se lahko za pridelavo proizvodov vinskega sektorja iz člena 1(2)(l) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) uporabljajo samo proizvodi in snovi, odobreni v skladu s členom 24 navedene uredbe za uporabo v ekološki pridelavi. Zato bi morala Komisija odobriti take proizvode in snovi ter pripraviti njihov seznam.

(17)

Komisija je v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/848 pooblaščena za dajanje posebnih odobritev za uporabo proizvodov in snovi v tretjih državah ter najbolj oddaljenih regijah Unije. V členu 24(7) navedene uredbe je opisano, kako se začne postopek, ki ga morajo upoštevati države članice glede najbolj oddaljenih regij Unije. Postopek za take odobritve glede tretjih držav pa v Uredbi (EU) 2018/848 ni podrobno določen. Zato je ta postopek primerno vzpostaviti v tej uredbi v skladu s postopkom za odobritev proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi v Uniji, kot je določen v členu 24 Uredbe (EU) 2018/848. Ker se take odobritve lahko podeljujejo za obdobje dveh let z možnostjo podaljšanja, je primerno zadevne proizvode in snovi našteti v posebni prilogi, da se jih ne bi zamešalo s proizvodi in snovmi, odobrenimi za nedoločen čas.

(18)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 889/2008 razveljaviti. Ker pa seznami proizvodov za čiščenje in razkuževanje ne bodo pripravljeni prej kot 1. januarja 2024, bi se morala do 31. decembra 2023 še naprej uporabljati Priloga VII k Uredbi (ES) št. 889/2008. Glede na to je primerno določiti, da se proizvodi iz navedene priloge, ki niso odobreni v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012, ne morejo uporabljati kot biocidni proizvodi. Poleg tega se bo seznam neekoloških sestavin kmetijskega izvora, ki se uporabljajo za proizvodnjo predelane ekološke hrane, pripravljen s to uredbo, začel uporabljati šele 1. januarja 2024. Zato je primerno določiti, da se predelana ekološka hrana, ki je bila proizvedena pred 1. januarjem 2024 z neekološkimi sestavinami kmetijskega izvora iz Priloge IX k Uredbi (ES) št. 889/2008, lahko daje na trg po tem datumu do izčrpanja zalog.

(19)

Certifikat, ki ga izvajalcem dejavnosti izdajo pristojni organi oziroma, če je ustrezno, nadzorni organi ali izvajalci nadzora v skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) 2018/848, se lahko izda od 1. januarja 2022. Toda na ta dan ne bo izdan vsem zadevnim izvajalcem dejavnosti. Za zagotovitev nepretrgane ekološke pridelave in z odstopanjem od člena 35(2) Uredbe (EU) 2018/848 bi morala dokazila, ki jih izvajalcem dejavnosti izdajo nadzorni organi ali izvajalci nadzora v skladu s členom 68 Uredbe (ES) št. 889/2008 pred 1. januarjem 2022, ostati veljavna do konca obdobja veljavnosti. A ker se za izvajalce dejavnosti v skladu s členom 38(3) Uredbe (EU) 2018/848 vsaj enkrat letno opravlja preverjanje skladnosti, rezultati tega preverjanja pa so v skladu s členom 38(5) navedene uredbe podlaga za izdajo certifikata, bi morala njihova veljavnost poteči najpozneje 31. decembra 2022.

(20)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2018/848. Toda iz razlogov, podanih v uvodni izjavi 18 te uredbe, bi se morale določbe, ki se nanašajo na sezname proizvodov za čiščenje in razkuževanje ter na seznam neekoloških sestavin kmetijskega izvora, ki se uporabljajo v proizvodnji predelane ekološke hrane, uporabljati od 1. januarja 2024.

(21)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ekološko pridelavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Aktivne snovi v fitofarmacevtskih sredstvih

Za namene člena 24(1)(a) Uredbe (EU) 2018/848 lahko fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi v skladu s Prilogo I k tej uredbi, vsebujejo samo aktivne snovi iz navedene priloge, če ta fitofarmacevtska sredstva izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	odobrena so bila v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(b)	uporabljajo se v skladu s pogoji za uporabo, navedenimi v odobritvah proizvodov, ki jih vsebujejo, izdanih s strani držav članic, ter

(c)	uporabljajo se v skladu s pogoji iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (8).

Člen 2

Gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranilne snovi

Za namene člena 24(1)(b) Uredbe (EU) 2018/848 se lahko v ekološki pridelavi kot gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranilne snovi za oskrbo rastlin s hranili, za izboljšanje in obogatitev nastilja, gojenje alg ali kot gojitveno okolje živali iz akvakulture uporabljajo samo proizvodi in snovi iz Priloge II k tej uredbi, če izpolnjujejo upoštevne določbe prava Unije, zlasti Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (9), upoštevne člene Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta (10), Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (11) in Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 (12), ki se uporabljajo, ter so, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

Člen 3

Neekološka posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa ali posamična krmila mikrobiološkega ali rudninskega izvora

Za namene člena 24(1)(c) Uredbe (EU) 2018/848 se lahko v ekološki pridelavi kot neekološka posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa ali kot posamična krmila mikrobiološkega ali rudninskega izvora uporabljajo samo proizvodi in snovi iz dela A Priloge III k tej uredbi, če je njihova uporaba v skladu z upoštevnimi določbami prava Unije, zlasti Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (13) in, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

Člen 4

Krmni dodatki in pomožna tehnološka sredstva

Za namene člena 24(1)(d) Uredbe (EU) 2018/848 se lahko v ekološki pridelavi kot krmni dodatki in pomožna tehnološka sredstva, ki se uporabljajo v prehrani živali, uporabljajo samo proizvodi in snovi iz dela B Priloge III k tej uredbi, če je njihova uporaba v skladu z upoštevnimi določbami prava Unije, zlasti Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (14) in, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

Člen 5

Sredstva za čiščenje in razkuževanje

1. Za namene člena 24(1)(e) Uredbe (EU) 2018/848 se lahko za čiščenje in razkuževanje ribnikov, kletk, bazenov, kanalov, zgradb ali obratov za vzrejo živali uporabljajo samo sredstva iz dela A Priloge IV k tej uredbi, če so v skladu z določbami prava Unije, zlasti Uredbe (ES) št. 648/2004 in Uredbe (EU) št. 528/2012, ter, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

2. Za namene člena 24(1)(f) Uredbe (EU) 2018/848 se lahko za čiščenje in razkuževanje v zgradbah in obratih, ki se uporabljajo za pridelavo rastlin, vključno s skladiščenjem na kmetijskem gospodarstvu, uporabljajo samo proizvodi iz dela B Priloge IV k tej uredbi, če so v skladu z določbami prava Unije, zlasti Uredbe (ES) št. 648/2004 in Uredbe (EU) št. 528/2012, ter, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

3. Za namene člena 24(1)(g) Uredbe (EU) 2018/848 se lahko za čiščenje in razkuževanje v predelovalnih obratih in skladiščih uporabljajo samo proizvodi iz dela C Priloge IV k tej uredbi, če so v skladu z določbami prava Unije, zlasti Uredbe (ES) št. 648/2004 in Uredbe (EU) št. 528/2012, ter, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

4. Dokler ne bodo proizvodi za čiščenje in razkuževanje iz člena 24(1)(e), (f) in (g) Uredbe (EU) 2018/848, ki so bili odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007 ali na podlagi nacionalnega prava pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) 2018/848, vključeni v del A, B ali C Priloge IV k tej uredbi, se lahko uporabljajo še naprej, če izpolnjujejo upoštevne določbe prava Unije, zlasti Uredbe (ES) št. 648/2004 in Uredbe (EU) št. 528/2012, ter so, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

Člen 6

Aditivi za živila in pomožna tehnološka sredstva

Za namene člena 24(2)(a) Uredbe (EU) 2018/848 se lahko v pridelavi predelane ekološke hrane kot aditivi za živila, vključno z encimi za živila za uporabo kot aditivi za živila, in pomožna tehnološka sredstva uporabljajo samo proizvodi in snovi iz dela A Priloge V k tej uredbi, če je njihova uporaba v skladu z upoštevnimi določbami prava Unije, zlasti Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (15), in, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

Člen 7

Neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki se uporabljajo v pridelavi predelane ekološke hrane

Za namene člena 24(2)(b) Uredbe (EU) 2018/848 se lahko v pridelavi predelane ekološke hrane uporabljajo samo neekološke sestavine kmetijskega izvora iz dela B Priloge V k tej uredbi, če je njihova uporaba v skladu z upoštevnimi določbami prava Unije in, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

Prvi odstavek ne posega v podrobne zahteve za ekološko pridelavo predelane hrane iz oddelka 2 dela IV Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848. Prvi odstavek se zlasti ne uporablja za neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki se uporabljajo kot aditivi za živila, pomožna tehnološka sredstva ali proizvode in snovi iz točke 2.2.2 dela IV Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848.

Člen 8

Pomožna tehnološka sredstva za pridelavo kvasa in proizvodov iz kvasa

Za namene člena 24(2)(c) Uredbe (EU) 2018/848 se lahko kot pomožna tehnološka sredstva za pridelavo kvasa in proizvodov iz kvasa za hrano in krmo uporabljajo samo proizvodi in snovi iz dela C Priloge V k tej uredbi, če je njihova uporaba v skladu z upoštevnimi določbami prava Unije in, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

Člen 9

Proizvodi in snovi, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi vina

Za namene iz točke 2.2 dela VI Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 se lahko za pridelavo in konzerviranje ekoloških proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 uporabljajo samo proizvodi in snovi iz dela D Priloge V k tej uredbi, če je njihova uporaba v skladu z upoštevnimi določbami prava Unije, zlasti v okviru omejitev in pogojev iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934 (16), ter, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.

Člen 10

Postopek za posebne odobritve za uporabo proizvodov in snovi na nekaterih območjih tretjih držav

1. Če nadzorni organ ali izvajalec nadzora, priznan na podlagi člena 46(1) Uredbe (EU) 2018/848, meni, da bi bilo treba zaradi posebnih pogojev, določenih v členu 45(2) navedene uredbe, proizvod ali snov odobriti posebej za uporabo na določenem območju zunaj Unije, lahko zaprosi Komisijo za izvedbo ocene. V ta namen Komisijo uradno obvesti o dokumentaciji, v kateri je opisan zadevni proizvod ali snov, navede razloge za tako posebno odobritev in pojasni, zakaj proizvodi in snovi, odobreni na podlagi te uredbe, niso primerni za uporabo zaradi posebnih pogojev na zadevnem območju. Poskrbi, da je dokumentacija primerna za javno objavo v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo držav članic o varstvu podatkov.

2. Komisija prošnjo iz odstavka 1 posreduje državam članicam in vse take prošnje objavi.

3. Komisija analizira dokumentacijo iz odstavka 1. Komisija odobri proizvod ali snov ob upoštevanju posebnih pogojev, navedenih v dokumentaciji, samo, če se v njeni analizi v celoti ugotovi, da:

(a)	je taka posebna odobritev na zadevnem območju upravičena;

(b)	je proizvod ali snov, opisana v dokumentaciji, v skladu z načeli iz poglavja II, merili iz člena 24(3) in pogojem iz člena 24(5) Uredbe (EU) 2018/848 ter

(c)	je uporaba proizvoda ali snovi v skladu z upoštevnimi določbami prava Unije, zlasti da so aktivne snovi, ki jih vsebujejo fitofarmacevtska sredstva, v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

Odobreni proizvod ali snov se vključi v Prilogo VI k tej uredbi.

4. Po poteku obdobja dveh let iz člena 45(2) Uredbe (EU) 2018/848 se odobritev samodejno podaljša še za dve leti, če ni na voljo nobenih novih elementov in če temu ni nasprotovala nobena država članica ali nadzorni organ ali izvajalec nadzora, priznan na podlagi člena 46(1) Uredbe (EU) 2018/848, z obrazložitvijo, da je treba ugotovitev Komisije iz odstavka 3 ponovno oceniti.

Člen 11

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 889/2008 se razveljavi.

Vendar se prilogi VII in IX uporabljata še naprej do 31. decembra 2023.

Člen 12

Prehodne določbe

1. Za namene člena 5(4) te uredbe se proizvodi za čiščenje in razkuževanje, navedeni v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 889/2008, lahko uporabljajo še naprej do 31. decembra 2023 za čiščenje in razkuževanje ribnikov, kletk, bazenov, kanalov, zgradb ali obratov za vzrejo živali v skladu z delom D Priloge IV k tej uredbi.

2. Za namene člena 24(2)(b) Uredbe (EU) 2018/848 se neekološke sestavine kmetijskega izvora iz Priloge IX k Uredbi (ES) št. 889/2008 lahko še naprej uporabljajo za pridelavo predelane ekološke hrane do 31. decembra 2023. Predelana ekološka hrana, ki je bila proizvedena pred 1. januarjem 2024 s temi neekološkimi sestavinami kmetijskega izvora, se lahko daje na trg po tem datumu do izčrpanja zalog.

3. Dokazila, izdana v skladu s členom 68 Uredbe (ES) št. 889/2008 pred 1. januarjem 2022, ostanejo veljavna do konca svojega obdobja veljavnosti, vendar največ do 31. decembra 2022.

Člen 13

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2022.

Vendar se člen 5(1), (2) in (3) ter člen 7 uporabljajo od 1. januarja 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 150, 14.6.2018, str. 1.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L 250, 18.9.2008, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih (UL L 104, 8.4.2004, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(7) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(9) Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1).

(10) Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L 170, 25.6.2019, str. 1).

(11) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(12) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(13) Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229, 1.9.2009, str. 1).

(14) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29).

(15) Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).

(16) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede vinorodnih območij, na katerih je mogoče delež alkohola povečati, dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, povezanih s pridelavo in konzerviranjem proizvodov vinske trte, najmanjšega odstotnega deleža alkohola za stranske proizvode in njihovega odstranjevanja ter objave spisov OIV (UL L 149, 7.6.2019, str. 1).

(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

PRILOGA I

Aktivne snovi, ki jih vsebujejo fitofarmacevska sredstva, odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, kot je navedeno v členu 24(1)(a) Uredbe (EU) 2018/848

Fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi v skladu s to prilogo, lahko vsebujejo aktivne snovi iz te priloge, če so ta fitofarmacevtska sredstva registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Ta fitofarmacevtska sredstva se uporabljajo v skladu s pogoji iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 in v skladu s pogoji, določenimi v registracijah, ki jih izdajo države članice, v katerih se uporabljajo. Strožji pogoji uporabe v ekološki pridelavi so navedeni v zadnjem stolpcu v vsaki od spodnjih tabel.

V skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) 2018/848 je uporaba varoval, sinergistov in dodatkov kot sestavin fitofarmacevtskih sredstev ter pomožnih sredstev za mešanje s fitofarmacevtskimi sredstvi dovoljena za uporabo v ekološki pridelavi, če so registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Snovi iz te priloge se lahko uporabljajo samo za zatiranje škodljivih organizmov, kot je opredeljeno v členu 3(24) Uredbe (EU) 2018/848.

V skladu s točko 1.10.2 dela I Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 se te snovi lahko uporabljajo le, kadar rastlin ni mogoče primerno zaščititi pred škodljivimi organizmi z ukrepi iz točke 1.10.1 navedenega dela I, zlasti z uporabo biotičnih zatiralcev, kot so koristne žuželke, pršice in ogorčice, ki izpolnjujejo določbe Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Za namene te priloge so aktivne snovi razdeljene v naslednje podkategorije:

1. Osnovne snovi

Osnovne snovi iz dela C Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 rastlinskega ali živalskega izvora, ki temeljijo na živilih, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2), se lahko uporabljajo za varstvo rastlin v ekološki pridelavi. Takšne osnovne snovi so v spodnji tabeli označene z zvezdico. Uporabljajo se v skladu z uporabami, pogoji in omejitvami, določenimi v ustreznih poročilih o pregledu (3), in ob upoštevanju morebitnih dodatnih omejitev v zadnjem stolpcu spodnje tabele.

Druge osnovne snovi, navedene v delu C Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, se lahko uporabljajo za varstvo rastlin v ekološki pridelavi samo, kadar so navedene v spodnji tabeli. Takšne osnovne snovi se uporabljajo v skladu z uporabami, pogoji in omejitvami, določenimi v ustreznih poročilih o pregledu3, in ob upoštevanju morebitnih dodatnih omejitev v desnem stolpcu spodnje tabele.

Osnovne snovi se ne uporabljajo kot herbicidi.

Številka in del Priloge (4)	Št. CAS	Ime	Posebni pogoji in omejitve
1C		Equisetum arvense L.*
2C	9012-76-4	hitosan hidroklorid*	pridobljen iz Aspergillus ali ekološke akvakulture ali iz trajnostnega ribištva, kot je opredeljeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5)
3C	57-50-1	saharoza*
4C	1305-62-0	kalcijev hidroksid
5C	90132-02-8	kis*
6C	8002-43-5	lecitini*
7C	–	Salix spp. Cortex*
8C	57-48-7	fruktoza*
9C	144-55-8	natrijev hidrogenkarbonat
10C	92129-90-3	sirotka*
11C	7783-28-0	diamonijev fosfat	samo v pasteh
12C	8001-21-6	sončnično olje*
14C	84012-40-8 90131-83-2	Urtica spp. (izvleček Urtica dioica) (izvleček Urtica urens)*
15C	7722-84-1	vodikov peroksid
16C	7647-14-5	natrijev klorid
17C	8029-31-0	pivo*
18C	–	gorčična semena v prahu*
20C	8002-72-0	olje čebule*
21C	52-89-1	L-cistein (E 920)
22C	8049-98-7	kravje mleko*
23C	–	izvleček čebulnice Allium cepa* L.
		Druge osnovne snovi rastlinskega ali živalskega izvora, ki temeljijo na živilih*

2. Aktivne snovi z majhnim tveganjem

Aktivne snovi z majhnim tveganjem, razen mikroorganizmov, ki so navedene v delu D Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, se lahko uporabljajo za varstvo rastlin v ekološki pridelavi, kadar so navedene v spodnji tabeli ali drugje v tej prilogi. Takšne aktivne snovi z majhnim tveganjem se uporabljajo v skladu z uporabami, pogoji in omejitvami v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in ob upoštevanju morebitnih dodatnih omejitev v zadnjem stolpcu spodnje tabele.

Številka in del Priloge (6)	Št. CAS	Ime	Posebni pogoji in omejitve
2D		COS-OGA
3D		cerevisan in drugi proizvodi na osnovi fragmentov celic mikroorganizmov	ki niso bili gensko spremenjeni
5D	10045-86-6	železov fosfat (železov(III) ortofosfat)
12D	9008-22-4	laminarin	pepel morskih alg se pridobi iz ekološke akvakulture ali nabere na trajnosten način v skladu s točko 2.4 dela III Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848

3. Mikroorganizmi

Vsi mikroorganizmi, navedeni v delih A, B in D Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi, če niso bili gensko spremenjeni in samo, kadar se uporabljajo v skladu z uporabami, pogoji in omejitvami, določenimi v ustreznih poročilih o pregledu3. Mikroorganizmi, vključno z virusi, so biotični zatiralci, ki se v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 štejejo za aktivne snovi.

4. Aktivne snovi, ki niso vključene v nobeno od zgornjih kategorij

Aktivne snovi, kot so odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in navedene v spodnji tabeli, se lahko uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva v ekološki pridelavi samo, če se uporabljajo v skladu z uporabami, pogoji in omejitvami iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju morebitnih dodatnih omejitev v desnem stolpcu spodnje tabele.

Številka in del Priloge (7)	Št. CAS	Ime	Posebni pogoji in omejitve
139A	131929-60-7 131929-63-0	spinosad
225A	124-38-9	ogljikov dioksid
227A	74-85-1	etilen	samo na bananah in krompirju; lahko pa se uporablja tudi na citrusih v okviru strategije za preprečevanje škode, ki jo povzroča sadna muha
230A	med drugim 67701-09-1	maščobne kisline	odobrene vse uporabe, razen kot herbicid
231A	8008-99-9	izvleček česna (Allium sativum)
234A	št. CAS ni dodeljena št. CIPAC 901	hidrolizirane beljakovine, razen želatine
244A	298-14-6	kalijev hidrogenkarbonat
249A	98999-15-6	repelenti živalskega ali rastlinskega izvora, ki delujejo na podlagi oddajanja vonja/ovčja maščoba
255A in drugi		feromoni in druge semiokemikalije	samo v pasteh in razpršilnikih
220A	1332-58-7	aluminijev silikat (kaolin)
236A	61790-53-2	kieselgur (diatomejska zemlja)
247A	14808-60-7 7637-86-9	kremenov pesek
343A	11141-17-6 84696-25-3	azadirahtin (izvleček margoze)	ekstrahiran iz semen dreves nim (Azadirachta indica)
240A	8000-29-1	olje citronele	odobrene vse uporabe, razen kot herbicid
241A	84961-50-2	olje nageljnovih žbic	odobrene vse uporabe, razen kot herbicid
242A	8002-13-9	olje navadne ogrščice	odobrene vse uporabe, razen kot herbicid
243A	8008-79-5	olje zelene mete	odobrene vse uporabe, razen kot herbicid
56A	8028-48-6 5989-27-5	olje pomarančevca	odobrene vse uporabe, razen kot herbicid
228A	68647-73-4	olje čajevca	odobrene vse uporabe, razen kot herbicid
246A	8003-34-7	piretrini, ekstrahirani iz rastlin
292A	7704-34-9	žveplo
294A 295A	64742-46-7 72623-86-0 97862-82-3 8042-47-5	parafinska olja
345A	1344-81-6	apneno žveplo (kalcijev polisulfid)
44B	9050-36-6	maltodekstrin
45B	97-53-0	evgenol
46B	106-24-1	geraniol
47B	89-83-8	timol
10E	20427-59-2	bakrov hidroksid	v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 se lahko odobrijo samo uporabe, pri katerih je skupna uporaba bakra na hektar v obdobju 7 let največ 28 kg
10E	1332-65-6 1332-40-7	bakrov oksiklorid
10E	1317-39-1	bakrov oksid
10E	8011-63-0	bordojska mešanica
10E	12527-76-3	trivalentni bakrov sulfat
40A	52918-63-5	deltametrin,	samo v pasteh s posebnimi vabami proti Bactrocera oleae in Ceratitis capitata
5E	91465-08-6	lambda-cihalotrin	samo v pasteh s posebnimi vabami proti Bactrocera oleae in Ceratitis capitata

(1) Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(2) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(3) Na voljo v podatkovni zbirki o pesticidih: https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/active-substances/?event=search.as.

(4) Seznam v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011, številke in kategorija: del A aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, B aktivne snovi, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, C osnovne snovi, D aktivne snovi z majhnim tveganjem in E kandidatke za zamenjavo.

(5) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(6) Seznam v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011, številke in kategorija: del A aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, B aktivne snovi, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, C osnovne snovi, D aktivne snovi z majhnim tveganjem in E kandidatke za zamenjavo.

(7) Seznam v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011, številke in kategorija: del A aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, B aktivne snovi, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, C osnovne snovi, D aktivne snovi z majhnim tveganjem in E kandidatke za zamenjavo.

PRILOGA II

Odobrena gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranilne snovi iz točke (b) člena 24(1) Uredbe (EU) 2018/848

Gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranilne snovi (1) iz te priloge se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi, če so v skladu z:

—	ustrezno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo o sredstvih za gnojenje in, kadar je to ustrezno, zlasti Uredbo (ES) št. 2003/2003 in Uredbo (EU) 2019/1009; ter

—	zakonodajo Unije o živalskih stranskih proizvodih, zlasti z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in Uredbo (EU) št. 142/2011, zlasti s prilogama V in XI.

V skladu s točko 1.9.6 dela I Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 se lahko pripravki iz mikroorganizmov uporabljajo za izboljšanje splošnega stanja tal ali razpoložljivosti hranilnih snovi v tleh ali kmetijskih rastlinah.

Uporabljajo se lahko le v skladu s specifikacijami in omejitvami uporabe navedene zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje. Strožji pogoji uporabe v ekološki pridelavi so navedeni v desnem stolpcu tabel.

Ime

Sestavljeni proizvodi ali proizvodi, ki vsebujejo samo materiale, naštete v tej prilogi

Opis, posebni pogoji in omejitve

Hlevski gnoj

proizvod, ki je sestavljen iz mešanice živalskih iztrebkov in rastlinskega materiala (hlevska stelja in posamično krmilo)

prepovedan, če izvira iz industrijskega kmetijstva

Posušen hlevski gnoj in dehidriran gnoj perutnine

prepovedan, če izvira iz industrijskega kmetijstva

Kompostirani živalski iztrebki, vključno z gnojem perutnine in kompostiranim hlevskim gnojem

prepovedani, če izvirajo iz industrijskega kmetijstva

Tekoči živalski iztrebki

uporaba po nadzorovani fermentaciji in/ali ustrezni razredčitvi

prepovedani, če izvirajo iz industrijskega kmetijstva

Kompostirana ali fermentirana mešanica gospodinjskih odpadkov

proizvod se pridobiva iz ločeno zbranih gospodinjskih odpadkov, ki so bili v postopku kompostiranja ali anaerobne fermentacije za proizvodnjo bioplina

samo rastlinski in živalski gospodinjski odpadki

samo, kadar je proizvedena v zaprtem in nadzorovanem sistemu zbiranja, sprejetem v državi članici

najvišje dovoljene koncentracije v mg/kg suhe snovi: kadmij: 0,7; baker: 70; nikelj: 25; svinec: 45; cink: 200; živo srebro: 0,4; krom (skupaj): 70; krom (VI): pod mejo zaznavnosti

Šota

uporaba omejena na vrtnarstvo (zelenjadarstvo, gojenje cvetja in drevja, drevesnice)

Substrat za gojenje gob

začetna sestava substrata je omejena na proizvode iz te priloge

Iztrebki deževnikov (vermikompost) ter zmes substrata iz iztrebkov žuželk

kadar je ustrezno, v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009

Gvano

Kompostirana ali fermentirana mešanica rastlinske snovi

proizvod se pridobiva iz mešanic rastlinske snovi, ki so bile v postopku kompostiranja ali anaerobne fermentacije za proizvodnjo bioplina

Pregnito blato, ki nastane pri proizvodnji bioplina in vsebuje stranske proizvode živalskega izvora, prebavljene skupaj s snovmi rastlinskega ali živalskega izvora, kot so naštete v tej Prilogi

živalski stranski proizvodi (vključno s stranskimi proizvodi divjih živali) kategorije 3 in vsebina prebavnega trakta kategorije 2 (kategorije iz Uredbe (ES) št. 1069/2009)

prepovedano, če izvira iz industrijskega kmetijstva

postopki morajo biti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 142/2011

se ne uporablja za užitne dele rastline

Proizvodi ali stranski proizvodi živalskega izvora:

krvna moka

moka iz parkljev

moka iz rogov

kostna moka ali deželatinirana kostna moka

ribja moka

mesna moka

moka iz perja in dlake ter kože („chiquette“)

volna

krzno (1)

dlaka

mlečni izdelki

hidrolizirane beljakovine (2)

(1)	najvišja koncentracija kroma (VI) v mg/kg suhe snovi: pod mejo zaznavnosti

(2)	se ne uporabljajo za užitne dele rastline

Proizvodi in stranski proizvodi rastlinskega izvora za gnojenje

npr.: moka iz pogač po stiskanju semen oljnic, kakavove lupine, ostanki po izdelavi slada

Hidrolizirane beljakovine rastlinskega izvora

Alge in proizvodi iz alg

če se pridobivajo neposredno s:

(i)	fizičnimi postopki, vključno z dehidracijo, zamrzovanjem in mletjem,

(ii)	ekstrakcijo z vodo ali kislo in/ali alkalno vodno raztopino,

(iii)

fermentacijo

samo iz ekološke pridelave ali nabrane na trajnosten način v skladu s točko 2.4 dela III Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848

Žagovina in lesni sekanci

les, ki po poseku ni bil kemično obdelan

Kompostirano lubje

les, ki po poseku ni bil kemično obdelan

Lesni pepel

iz lesa, ki po poseku ni bil kemično obdelan

Mehki mleti naravni fosfat

proizvod se pridobiva z mletjem mehkih anorganskih fosfatov ter kot glavni sestavini vsebuje trikalcijev fosfat in kalcijev karbonat

najmanjša vsebnost hranilih snovi (masni odstotek):

25 % P2O5

fosfor, izražen kot P2O5, topen v anorganskih kislinah, vsaj 55 % deklarirane vsebnosti P2O5 topne v 2 % mravljični kislini

velikost delcev:

—	vsaj 90 mas. % je mogoče presejati skozi sito, velikost luknjic 0,063 mm

—	vsaj 99 mas. % je mogoče presejati skozi sito, velikost luknjic 0,125 mm

do 15. julija 2022 je vsebnost kadmija največ 90 mg/kg P205

od 16. julija 2022 se uporabljajo ustrezne mejne vrednosti za onesnaževala iz Uredbe (EU) 2019/1009

Aluminijev kalcijev fosfat

proizvod se pridobiva v amorfni obliki s toplotno obdelavo in mletjem ter kot glavni sestavini vsebuje aluminijev in kalcijev fosfat

najmanjša vsebnost hranilih snovi (masni odstotek):

30 % P2O5

fosfor, izražen kot P2O5, topen v anorganskih kislinah, vsaj 75 % deklarirane vsebnosti P2O5 topne v alkalnem amonijevem citratu (Joulie)

velikost delcev:

—	vsaj 90 mas. % je mogoče presejati skozi sito, velikost luknjic 0,160 mm

—	vsaj 98 mas. % je mogoče presejati skozi sito, velikost luknjic 0,630 mm

do 15. julija 2022 je vsebnost kadmija največ 90 mg/kg P205

od 16. julija 2022 se uporabljajo ustrezne mejne vrednosti za onesnaževala iz Uredbe (EU) 2019/1009

uporaba omejena na bazična tla (pH > 7,5).

Bazična žlindra (Tomasovi fosfati ali Thomasova žlindra)

proizvod se pridobiva pri taljenju železove rude z obdelavo fosfornih talin in kot glavno sestavino vsebuje kalcijeve silikofosfate

najmanjša vsebnost hranilih snovi (masni odstotek):

12 % P2O5

fosfor, izražen kot fosforjev pentoksid, topen v anorganskih kislinah, vsaj 75 % deklarirane vsebnosti fosforjevega pentoksida topne v 2 % citronski kislini

ali

10 % P2O5

fosfor, izražen kot fosforjev pentoksid, topen v 2 % citronski kislini

velikost delcev:

—	vsaj 75 % je mogoče presejati skozi sito, velikost luknjic 0,160 mm

—	vsaj 96 % je mogoče presejati skozi sito, velikost luknjic 0,630 mm

od 16. julija 2022 se uporabljajo ustrezne mejne vrednosti za onesnaževala iz Uredbe (EU) 2019/1009

Surova kalijeva sol

proizvod se pridobiva iz surovih kalijevih soli

najmanjša vsebnost hranilnih snovi (masni odstotek):

9 % K2O

kalij, izražen kot K2O, topen v vodi

2 % MgO

magnezij v obliki soli, topnih v vodi, izražen kot magnezijev oksid

od 16. julija 2022 se uporabljajo ustrezne mejne vrednosti za onesnaževala iz Uredbe (EU) 2019/1009

Kalijev sulfat, ki po možnosti vsebuje magnezijevo sol

proizvod se pridobiva iz surove kalijeve soli s postopkom fizične ekstrakcije in po možnosti vsebuje tudi magnezijeve soli

Droži in ekstrakt iz droži

amonijeve droži so izključene

Kalcijev karbonat, npr. kreda, lapor, zmlet apnenec, bretonski ameliorant (maerl), fosfatna kreda

izključno naravnega izvora

Odpadki mehkužcev

samo iz ekološke akvakulture ali trajnostnega ribištva v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013

Jajčne lupine

prepovedano, če izvira iz industrijskega kmetijstva

Magnezijev in kalcijev karbonat

izključno naravnega izvora

npr. magnezijeva kreda, zmlet magnezij, apnenec

Magnezijev sulfat (kiezerit)

izključno naravnega izvora

Raztopina kalcijevega klorida

samo za zdravljenje listov jablan, da se prepreči pomanjkanje kalcija

Kalcijev sulfat (mavec)

proizvod naravnega ali industrijskega izvora, ki vsebuje kalcijev sulfat v različnih stopnjah hidratacije

najmanjša vsebnost hranilih snovi (masni odstotek):

25 % CaO

35 % SO3

kalcij in žveplo, izražena kot skupni CaO + SO3

velikost zrnc:

—	vsaj 80 % je mogoče presejati skozi sito, velikost luknjic 2 mm,

—	vsaj 99 % je mogoče presejati skozi sito, velikost luknjic 10 mm

od 16. julija 2022 se uporabljajo ustrezne mejne vrednosti za onesnaževala iz Uredbe (EU) 2019/1009

Industrijsko apno iz pridelave sladkorja

stranski proizvod pri pridelavi sladkorja iz sladkorne pese in sladkornega trsa

Industrijsko apno iz proizvodnje vakuumske soli

stranski proizvod proizvodnje vakuumske soli iz slanice, ki jo najdemo v gorah

Elementarno žveplo

do 15. julija 2022: kot navedeno v skladu z delom D Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003

od 16. julija 2022 se uporabljajo ustrezne mejne vrednosti za onesnaževala iz Uredbe (EU) 2019/1009

Anorgansko gnojilo z mikrohranili

do 15. julija 2022: kot navedeno v skladu z delom E Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003

od 16. julija 2022 se uporabljajo ustrezne mejne vrednosti za onesnaževala iz Uredbe (EU) 2019/1009

Natrijev klorid

Kamena moka, gline in minerali gline

Humusni premog (surova organska usedlina, bogata s huminskimi kislinami)

samo če je pridobljen kot stranski proizvod rudarskih dejavnosti

Huminske in fulvične kisline

samo če so pridobljene z anorganskimi solmi/raztopinami, razen amonijevih soli, ali s čiščenjem pitne vode

Ksilit

samo če je pridobljen kot stranski proizvod rudarskih dejavnosti (npr. stranski proizvod pridobivanja rjavega premoga)

Hitin (polisaharid, pridobljen iz rakovih lupin)

pridobljen iz ekološke akvakulture ali trajnostnega ribištva v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013

Organska (2) bogata usedlina iz sladkovodnih voda, ki nastane v odsotnosti kisika

(npr. sapropel)

samo organske usedline, ki so stranski proizvodi upravljanja sladkovodnih voda ali pridobljene na območjih nekdanjih sladkih voda

kjer je ustrezno, bi pridobivanje moralo potekati tako, da minimalno vpliva na vodni sistem

samo usedline iz vodnih virov, ki niso onesnaženi s pesticidi, obstojnimi organskimi onesnaževali in nafti podobnimi snovmi

do 15. julija 2022: najvišje dovoljene koncentracije v mg/kg suhe snovi: kadmij: 0,7; baker: 70; nikelj: 25; svinec: 45; cink: 200; živo srebro: 0,4; krom (skupaj): 70; krom (VI): pod mejo zaznavnosti

od 16. julija 2022 se uporabljajo ustrezne mejne vrednosti za onesnaževala iz Uredbe (EU) 2019/1009

Biooglje – pirolizni proizvod iz različnih organskih materialov rastlinskega izvora, ki se uporablja kot sredstvo za izboljšavo tal

samo iz rastlinskih materialov, obdelanih po nabiranju samo s proizvodi, vključenimi v Prilogo I

do 15. julija 2022: najvišja vrednost 4 mg policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) na kg suhe snovi

od 16. julija 2022 se uporabljajo ustrezne mejne vrednosti za onesnaževala iz Uredbe (EU) 2019/1009

(1) Zajemajo zlasti vse funkcijske kategorije sredstev iz dela I Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009.

(2) Tukaj se „organsko“ uporablja v smislu organske kemije in ne ekološkega kmetovanja (organic farming).

PRILOGA III

Odobreni proizvodi in snovi za uporabo kot krma ali v pridelavi krme

DEL A

Odobrena neekološka posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa ali posamična krmila mikrobiološkega ali rudninskega izvora iz točke (c) člena 24(1) Uredbe (EU) 2018/848

(1) POSAMIČNA KRMILA RUDNINSKEGA IZVORA

Številka v katalogu krme (1)	Ime	Posebni pogoji in omejitve
11.1.1	kalcijev karbonat
11.1.2	apnenčaste morske lupine
11.1.4	apnenčaste morske alge (maerl)
11.1.5	litotam
11.1.13	kalcijev glukonat
11.2.1	magnezijev oksid
11.2.4	magnezijev sulfat, brezvodni
11.2.6	magnezijev klorid
11.2.7	magnezijev karbonat
11.3.1	dikalcijev fosfat
11.3.3	monokalcijev fosfat
11.3.5	kalcij magnezijev fosfat
11.3.8	magnezijev fosfat
11.3.10	mononatrijev fosfat
11.3.16	kalcijev natrijev fosfat
11.3.17	monoamonijev fosfat (amonijev dihidrogen ortofosfat)	samo za akvakulturo
11.4.1	natrijev klorid
11.4.2	natrijev bikarbonat
11.4.4	natrijev karbonat
11.4.6	natrijev sulfat
11.5.1	kalijev klorid

(2) DRUGA POSAMIČNA KRMILA

Številka v katalogu krme (2)

Ime

Posebni pogoji in omejitve

moka, olje in druga posamična krmila, ki izvirajo iz rib ali drugih vodnih živali

če so pridobljeni z ribolovom, ki je certificiran kot trajnosten v okviru sistema, ki ga pristojni organ priznava v skladu z načeli iz Uredbe (EU) št. 1380/2013

če se proizvajajo ali pripravljajo brez uporabe kemično sintetiziranih topil

njihova uporaba je odobrena samo za nerastlinojedo živino

uporaba hidroliziranih ribjih beljakovin je odobrena samo za mlado nerastlinojedo živino

moka, olje in druga posamična krmila, ki izvirajo iz rib, mehkužcev ali rakov

za mesojede živali iz akvakulture

iz ribolova, ki je certificiran kot trajnosten v okviru sistema, ki ga pristojni organ priznava v skladu z načeli iz Uredbe (EU) št. 1380/2013, v skladu s točko 3.1.3.1(c) dela III Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848

pridobljeni iz ostankov rib, rakov in mehkužcev, ki so bili že ujeti za prehrano ljudi v skladu s točko 3.1.3.3(c) dela III Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 ali pridobljeni iz celih rib, rakov ali mehkužcev, ki so bili ujeti in niso bili uporabljeni za prehrano ljudi v skladu s točko 3.1.3.3(d) dela III Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848

ribja moka in ribje olje

ribe v celinskih vodah, kozice iz družine Penaeidae, sladkovodne kozice in tropske sladkovodne ribe

samo kadar naravna krma v ribnikih in jezerih ni na voljo v zadostnih količinah, največ 25 % ribje moke in 10 % ribjega olja v krmnem obroku za kozice iz družine Penaeidae in sladkovodne kozice (Macrobrachium spp.) ter največ 10 % ribje moke ali ribjega olja v krmnem obroku za vitke some (Pangasius spp.) v skladu s točkama 3.1.3.4(c)(i) in (ii) dela III Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848

ex 12.1.5

kvasovke

kvasovke, pridobljene iz Saccharomyces cerevisiae ali Saccharomyces carlsbergensis, inaktivirane, ki posledično ne vsebujejo živih mikroorganizmov

če so na voljo iz ekološke pridelave

ex 12.1.12

proizvodi iz kvasa

proizvod fermentacije, pridobljen iz Saccharomyces cerevisiae, Saccharomyces carlsbergensis, inaktiviran, ki posledično ne vsebuje živih mikroorganizmov in vsebuje dele kvasa

če so na voljo iz ekološke pridelave

holesterol

proizvod, pridobljen iz volnene maščobe iz volne (lanolina) z umiljevanjem, separacijo in kristalizacijo, iz lupinarjev ali drugih virov

za zagotovitev kvantitativnih prehranskih potreb kozic iz družine Penaeidae in sladkovodnih kozic (Macrobrachium spp.) v fazi odraslosti in v zgodnejših življenjskih fazah v drstiščih in vzgajališčih

če so na voljo iz ekološke pridelave

zelišča

v skladu s točko (e)(iv) člena 24(3) Uredbe (EU) 2018/848 zlasti:

—	če niso na voljo v ekološki obliki

—	se proizvajajo/pripravljajo brez uporabe kemičnih topil

—	največ 1 % v krmnem obroku

melase

v skladu s točko (e)(iv) člena 24(3) Uredbe (EU) 2018/848 zlasti:

—	če niso na voljo v ekološki obliki

—	se proizvajajo/pripravljajo brez uporabe kemičnih topil

—	največ 1 % v krmnem obroku

fitoplankton in zooplankton

samo pri gojenju ličink ekološko gojenih nedoraslih organizmov

posebne beljakovinske mešanice

v skladu s točkama 1.9.3.1 (c) in 1.9.4.2 (c) Uredbe (EU) 2018/848, zlasti:

—	do 31. decembra 2026,

—	če niso na voljo v ekološki obliki,

—	se proizvajajo/pripravljajo brez uporabe kemičnih topil,

—	za krmljenje sesnih pujskov do 35 kg ali mlade perutnine,

—	največ 5 % suhe snovi v krmi kmetijskega izvora za obdobje 12 mesecev

začimbe

v skladu s točko (e)(iv) člena 24(3) Uredbe (EU) 2018/848 zlasti:

—	če niso na voljo v ekološki obliki

—	se proizvajajo/pripravljajo brez uporabe kemičnih topil

—	največ 1 % v krmnem obroku

DEL B

Odobreni krmni dodatki in pomožna tehnološka sredstva, ki se uporabljajo v prehrani živali, iz točke (d) člena 24(1) Uredbe (EU) 2018/848

Krmne dodatke iz tega dela je treba dovoliti v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003.

Tukaj navedeni posebni pogoji se uporabljajo poleg pogojev za dovoljenja iz Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(1) TEHNOLOŠKI DODATKI

(a) Konzervansi

Identifikacijska številka ali funkcijska skupina	Ime	Posebni pogoji in omejitve
E 200	sorbinska kislina
E 236	mravljinčna kislina
E 237	natrijev format
E 260	ocetna kislina
E 270	mlečna kislina
E 280	propionska kislina
E 330	citronska kislina

(b) Antioksidanti

Identifikacijska številka ali funkcijska skupina	Ime	Posebni pogoji in omejitve
1b306(i)	izvlečki tokoferola iz rastlinskih olj
1b306(ii)	izvlečki iz rastlinskih olj, bogati s tokoferolom (bogati z deltatokoferolom)

Identifikacijska številka ali funkcijska skupina

Ime

Posebni pogoji in omejitve

1c322, 1c322i

lecitini

samo če so pridobljeni iz ekoloških surovin

uporaba omejena na krmo za živali iz akvakulture

(d) Vezalci in sredstva proti strjevanju

Identifikacijska številka ali funkcijska skupina	Ime	Posebni pogoji in omejitve
E 412	guar gumi
E 535	natrijev ferocianid	najvišja vsebnost: 20 mg/kg NaCl (določeno kot cianoferatni anion)
E 551b	koloidni silicijev dioksid
E 551c	kieselgur (diatomejska zemlja, prečiščena)
1m558i	bentonit
E 559	kaolinska glina brez azbesta
E 560	naravne mešanice steatitov in klorita
E 561	vermikulit
E 562	sepiolit
E 566	natrolit-fonolit
1g568	klinoptilolit sedimentarnega izvora
E 599	perlit

(e) Silirni dodatki

Identifikacijska številka ali funkcijska skupina	Ime	Posebni pogoji in omejitve
1k	encimi, mikroorganizmi	dovoljeno samo za zagotavljanje ustreznega vrenja
1k236	mravljinčna kislina
1k237	natrijev format
1k280	propionska kislina
1k281	natrijev propionat

(2) SENZORIČNI DODATKI

Identifikacijska številka ali funkcijska skupina

Ime

Posebni pogoji in omejitve

ex2a

astaksantin

samo če izvira iz ekoloških virov, kot je lupina ekološko pridelanih rakov

samo v krmnih obrokih za losose in postrvi v mejah njihovih fizioloških potreb

če ni na voljo astaksantina, ki izvira iz ekoloških virov, se lahko uporabi astaksantin iz naravnih virov, kot je Phaffia rhodozyma, bogata z astaksantinom

ex2b

aromatične snovi

samo ekstrakti iz kmetijskih proizvodov, vključno z ekstraktom kostanja (Castanea sativa Mill.)

(3) NUTRITIVNI DODATKI

(a) Vitamini, provitamini in kemijsko natančno definirane snovi s podobnimi učinki

Identifikacijska številka ali funkcijska skupina

Ime

Posebni pogoji in omejitve

ex3a

vitamini in provitamini

pridobljeni iz kmetijskih proizvodov

če niso na voljo iz kmetijskih proizvodov;

—	če so pridobljeni sintetično, se za monogastrične živali in živali iz akvakulture lahko uporabljajo samo tisti, ki so enaki vitaminom, pridobljenim iz kmetijskih proizvodov

—

če so pridobljeni sintetično, se za prežvekovalce lahko uporabljajo samo vitamini A, D in E, ki so enaki vitaminom, pridobljenim iz kmetijskih proizvodov uporaba je odvisna od predhodne odobritve držav članic na podlagi ocene možnosti, da ekološko vzrejeni prežvekovalci dobijo potrebne količine navedenih vitaminov iz krmnih obrokov

3a920

brezvodni betain

samo za monogastrične živali

iz ekološke pridelave; če niso na voljo, naravnega izvora

(b) Spojine elementov v sledovih

Identifikacijska številka ali funkcijska skupina	Ime	Posebni pogoji in omejitve
3b101	železov (II) karbonat (siderit)
3b103	železov (II) sulfat monohidrat
3b104	železov (II) sulfat heptahidrat
3b201	kalijev jodid
3b202	kalcijev jodat, brezvodni
3b203	prevlečen granuliran brezvodni kalcijev jodat
3b301	kobaltov(II) acetat tetrahidrat
3b302	kobaltov(II) karbonat
3b303	kobaltov(II) karbonat hidroksid (2:3) monohidrat
3b304	prevlečen granuliran kobaltov(II) karbonat
3b305	kobaltov(II) sulfat heptahidrat
3b402	bakrov(II) karbonat dihidroksi monohidrat
3b404	bakrov(II) oksid
3b405	bakrov(II) sulfat pentahidrat
3b409	dibakrov klorid trihidroksid
3b502	manganov(II) oksid
3b503	manganov sulfat, monohidrat
3b603	cinkov oksid
3b604	cinkov sulfat heptahidrat
3b605	cinkov sulfat monohidrat
3b609	cinkov klorid hidroksid monohidrat
3b701	natrijev molibdat dihidrat
3b801	natrijev selenit
3b802 3b803	prevlečen granuliran natrijev selenit natrijev selenat
3b810	selenizirane kvasovke, Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3060, neaktivirane
3b811	selenizirane kvasovke, Saccharomyces cerevisiae NCYC R397, neaktivirane
3b812	selenizirane kvasovke, Saccharomyces cerevisiae CNCM I-3399, neaktivirane
3b813	selenizirane kvasovke, Saccharomyces cerevisiae NCYC R646, neaktivirane
3b817	selenizirane kvasovke, Saccharomyces cerevisiae NCYC R645, neaktivirane

Identifikacijska številka ali funkcijska skupina

Ime

Posebni pogoji in omejitve

3c3.5.1 in 3c352

L-histidin monohidroklorid monohidrat

proizveden s fermentacijo

v krmnem obroku za salmonide se lahko uporabi, če viri krme iz točke 3.1.3.3 dela II Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 ne zagotavljajo zadostne količine histidina za zadovoljitev prehranskih potreb rib

(4) ZOOTEHNIČNI DODATKI

Identifikacijska številka ali funkcijska skupina	Ime	Posebni pogoji in omejitve
4a, 4b, 4c in 4d	encimi in mikroorganizmi

(1) V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (UL L 29, 30.1.2013, str. 1).

(2) V skladu z Uredbo (EU) št. 68/2013.

PRILOGA IV

Odobrena sredstva za čiščenje in razkuževanje iz točk (e), (f) in (g) člena 24(1) Uredbe (EU) 2018/848

DEL A

Sredstva za čiščenje in razkuževanje ribnikov, kletk, bazenov, kanalov, zgradb ali obratov za vzrejo živali

DEL B

Sredstva za čiščenje in razkuževanje v zgradbah in obratih, ki se uporabljajo za pridelavo rastlin, vključno s skladiščenjem na kmetijskem gospodarstvu

DEL C

Sredstva za čiščenje in razkuževanje v predelovalnih obratih in skladiščih

DEL D

Proizvodi iz člena 12(1) te uredbe

Naslednji proizvodi ali proizvodi, ki vsebujejo naslednje aktivne snovi iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 889/2008, se ne smejo uporabljati kot biocidni proizvodi:

—	kavstična soda,

—	kavstična pepelika,

—	oksalna kislina,

—	naravne rastlinske esence z izjemo lanenega olja, olja sivke in olja poprove mete

—	dušikova kislina,

—	fosforjeva kislina,

—	natrijev karbonat,

—	bakrov sulfat,

—	kalijev permanganat,

—	tropine semen čajevca iz naravnih semen kamelije,

—	huminska kislina,

—	peroksiocetne kisline, z izjemo perocetne kisline.

PRILOGA V

Odobreni proizvodi in snovi za uporabo v pridelavi predelane ekološke hrane in kvasa, ki se uporablja kot hrana ali krma

DEL A

Odobreni aditivi za živila in pomožna tehnološka sredstva iz točke (a) člena 24(2) Uredbe (EU) 2018/848

ODDELEK A1 – ADITIVI ZA ŽIVILA, VKLJUČNO Z NOSILCI

Ekološka živila, ki se jim lahko dodajo aditivi za živila, so v mejah odobritev, izdanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008.

Tukaj navedeni posebni pogoji in omejitve se uporabljajo poleg pogojev za odobritve iz Uredbe (ES) št. 1333/2008.

Za namen izračuna odstotkov iz člena 30(5) Uredbe (EU) 2018/848 veljajo aditivi za živila, označeni z zvezdico v stolpcu oznake, za sestavine kmetijskega izvora.

Oznaka	Ime	Ekološka živila, ki se jim lahko doda	Posebni pogoji in omejitve
E 153	rastlinsko oglje	užitna skorja sira dimljenega kozjega sira sir morbier
E 160b(i)*	anato biksin	rdeči sir leicester sir double gloucester cheddar sir mimolette
E 160b(ii)*	anato norbiksin	rdeči sir leicester sir double gloucester cheddar sir mimolette
E 170	kalcijev karbonat	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	se ne sme uporabljati za barvanje proizvodov ali za dodajanje kalcija proizvodom
E 220	žveplov dioksid	sadna vina (vino, pridelano iz sadja razen grozdja, vključno z jabolčnikom in hruškovcem) in medica z dodanim sladkorjem in brez njega	100 mg/l (najvišje stopnje iz vseh virov, izražene kot SO2 v mg/l)
E 223	natrijev metabisulfit	raki
E 224	kalijev metabisulfit	sadna vina (vino, pridelano iz sadja razen grozdja, vključno z jabolčnikom in hruškovcem) in medica z dodanim sladkorjem in brez njega	100 mg/l (najvišje stopnje iz vseh virov, izražene kot SO2 v mg/l)
E250	natrijev nitrit	mesni proizvodi	lahko se uporablja le, če se pristojnemu organu dokaže, da ni tehnološke alternative, ki bi nudila enaka jamstva in/ali omogočala, da se ohranijo posebne lastnosti proizvoda ne v kombinaciji z E252 največja dodana količina, izražena kot NaNO2: 80 mg/kg, največja preostala količina, izražena kot NaNO2: 50 mg /kg
E252	kalijev nitrat	mesni proizvodi	lahko se uporablja le, če se pristojnemu organu dokaže, da ni tehnološke alternative, ki bi nudila enaka jamstva in/ali omogočala, da se ohranijo posebne lastnosti proizvoda ne v kombinaciji z E250 največja dodana količina, izražena kot NaNO3: 80 mg/kg, največja preostala količina, izražena kot NaNO3: 50 mg /kg
E 270	mlečna kislina	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
E 290	ogljikov dioksid	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
E 296	jabolčna kislina	proizvodi rastlinskega izvora
E 300	askorbinska kislina	proizvodi rastlinskega izvora mesni proizvodi
E 301	natrijev askorbat	mesni proizvodi	lahko se uporablja samo v povezavi z nitrati in nitriti
E 306*	izvleček, bogat s tokoferolom	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	antioksidant
E 322*	lecitini	proizvodi rastlinskega izvora mlečni proizvodi	samo iz ekološke pridelave
E 325	natrijev laktat	proizvodi rastlinskega izvora proizvodi na osnovi mleka in mesni proizvodi
E 330	citronska kislina	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
E 331	natrijevi citrati	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
E 333	kalcijevi citrati	proizvodi rastlinskega izvora
E 334	vinska kislina (L(+)-)	proizvodi rastlinskega izvora medica
E 335	natrijevi tartrati	proizvodi rastlinskega izvora
E 336	kalijevi tartrati	proizvodi rastlinskega izvora
E 341 (i)	monokalcijev fosfat	moka za hitro vzhajanje	sredstvo za vzhajanje
E 392*	izvlečki rožmarina	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	samo iz ekološke pridelave
E 400	alginska kislina	proizvodi rastlinskega izvora mlečni proizvodi
E 401	natrijev alginat	proizvodi rastlinskega izvora mlečni proizvodi klobase na osnovi mesa
E 402	kalijev alginat	proizvodi rastlinskega izvora proizvodi na osnovi mleka
E 406	agar	proizvodi rastlinskega izvora proizvodi na osnovi mleka in mesni proizvodi
E 407	karagenan	proizvodi rastlinskega izvora proizvodi na osnovi mleka
E 410*	gumi iz zrn rožičevca	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	samo iz ekološke pridelave
E 412*	guar gumi	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	samo iz ekološke pridelave
E 414*	gumi arabikum	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	samo iz ekološke pridelave
E 415	ksantan gumi	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
E 417	tara gumi	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	sredstvo za zgoščevanje samo iz ekološke pridelave
E 418	gelanski gumi	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	samo v visoko acilni obliki samo iz ekološke pridelave, uporablja se od 1. januarja 2023
E 422	glicerol	rastlinski izvlečki arome	samo rastlinskega izvora topilo in nosilec v rastlinskih izvlečkih in aromah humektant v želatinastih kapsulah površinske plasti v tabletah samo iz ekološke pridelave
E 440(i)*	pektin	proizvodi rastlinskega izvora proizvodi na osnovi mleka
E 460	celuloza	želatina
E 464	hidroksipropilmetil celuloza	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	snovi za kapsuliranje
E 500	natrijevi karbonati	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
E 501	kalijevi karbonati	proizvodi rastlinskega izvora
E 503	amonijevi karbonati	proizvodi rastlinskega izvora
E 504	magnezijevi karbonati	proizvodi rastlinskega izvora
E 509	kalcijev klorid	proizvodi na osnovi mleka	sredstvo za koagulacijo
E 516	kalcijev sulfat	proizvodi rastlinskega izvora	nosilec
E 524	natrijev hidroksid	bavarsko pecivo (Laugengebäck) arome	površinska obdelava regulatorji kislosti
E 551	silicijev dioksid	zelišča in začimbe v obliki prahu, arome propolis
E 553b	smukec	klobase na osnovi mesa	površinska obdelava
E 901	čebelji vosek	slaščice	sredstvo za glaziranje samo iz ekološke pridelave
E 903	karnauba vosek	slaščice citrusi	sredstvo za glaziranje blažitvena metoda za obvezno izredno hladno tretiranje sadja kot obvezni karantenski ukrep za škodljive organizme v skladu z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2017/1279 (1) samo iz ekološke pridelave
E 938	argon	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
E 939	helij	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
E 941	dušik	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
E 948	kisik	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
E 968	eritritol	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	samo iz ekološke pridelave brez uporabe tehnologije ionske izmenjave

ODDELEK A2 – POMOŽNA TEHNOLOŠKA SREDSTVA IN DRUGI PROIZVODI, KI SE LAHKO UPORABLJAJO ZA PREDELAVO SESTAVIN KMETIJSKEGA IZVORA IZ EKOLOŠKE PRIDELAVE

Tukaj navedeni posebni pogoji in omejitve se uporabljajo poleg pogojev za odobritve iz Uredbe (ES) št. 1333/2008.

Ime	Odobreno samo za predelavo naslednjih ekoloških živil:	Posebni pogoji in omejitve
Voda	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	pitna voda v smislu Direktive Sveta 98/83/ES (2)
Kalcijev klorid	proizvodi rastlinskega izvora klobase na osnovi mesa	sredstvo za koagulacijo
Kalcijev karbonat	proizvodi rastlinskega izvora
Kalcijev hidroksid	proizvodi rastlinskega izvora
Kalcijev sulfat	proizvodi rastlinskega izvora	sredstvo za koagulacijo
Magnezijev klorid (ali nigari)	proizvodi rastlinskega izvora	sredstvo za koagulacijo
Kalijev karbonat	grozdje	sredstvo za sušenje
Natrijev karbonat	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
Mlečna kislina	sir	za uravnavanje vrednosti pH slanice pri proizvodnji sira
L(+) mlečna kislina iz fermentacije	izvlečki rastlinskih beljakovin
Citronska kislina	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
Natrijev hidroksid	sladkor(-ji) olje rastlinskega izvora razen oljčnega olja izvlečki rastlinskih beljakovin
Žveplova kislina	želatina sladkor(-ji)
Hmeljni izvleček	sladkor	samo za protimikrobne namene iz ekološke pridelave, če je na voljo
Izvleček borove smole	sladkor	samo za protimikrobne namene iz ekološke pridelave, če je na voljo
Klorovodikova kislina	želatina siri gouda, edam in maasdammer, boerenkaas, friese in leidse nagelkaas	proizvodnja želatine v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3) za uravnavanje vrednosti pH slanice pri proizvodnji sira
Amonijev hidroksid	želatina	proizvodnja želatine v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004
Vodikov peroksid	želatina	proizvodnja želatine v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004
Ogljikov dioksid	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
Dušik	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
Etanol	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	topilo
Taninska kislina	proizvodi rastlinskega izvora	filtrirno sredstvo
Albumin iz jajčnih beljakov	proizvodi rastlinskega izvora
Kazein	proizvodi rastlinskega izvora
Želatina	proizvodi rastlinskega izvora
Želatina iz ribjih mehurjev	proizvodi rastlinskega izvora
Rastlinska olja	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	maziva, sredstva za ločevanje ali protipenilci samo iz ekološke pridelave
Silicijev dioksid v obliki gela ali koloidne raztopine	proizvodi rastlinskega izvora
Aktivno oglje (CAS-7440-44-0)	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora
Smukec	proizvodi rastlinskega izvora	v skladu s posebnimi merili za čistost dodatka za hrano E 553b
Bentonit	proizvodi rastlinskega izvora medica	sredstvo za zgoščevanje medice
Celuloza	proizvodi rastlinskega izvora želatina
Diatomejska zemlja	proizvodi rastlinskega izvora želatina
Perlit	proizvodi rastlinskega izvora želatina
Lupine lešnikov	proizvodi rastlinskega izvora
Riževa moka	proizvodi rastlinskega izvora
Čebelji vosek	proizvodi rastlinskega izvora	sredstvo za ločevanje samo iz ekološke pridelave
Karnauba vosek	proizvodi rastlinskega izvora	sredstvo za ločevanje samo iz ekološke pridelave
Ocetna kislina / kis	proizvodi rastlinskega izvora ribe	samo iz ekološke pridelave iz naravne fermentacije
Tiamin hidroklorid	sadna vina, jabolčnik, hruškovec in medica
Diamonijev fosfat	sadna vina, jabolčnik, hruškovec in medica
Lesna vlakna	proizvodi rastlinskega in živalskega izvora	vir lesnih vlaken bi moral biti omejen na certificiran in trajnostno posekan les uporabljeni les ne sme vsebovati toksičnih sestavin (tretiranje po spravilu, naravno prisotni toksini ali toksini iz mikroorganizmov)

DEL B

Odobrene neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki se uporabljajo v pridelavi predelane ekološke hrane iz točke (b) člena 24(2) Uredbe (EU) 2018/848

Ime	Posebni pogoji in omejitve
Alge arame (Eisenia bicyclis), nepredelane, in proizvodi prve stopnje predelave, neposredno povezani s temi algami
Alge hijiki (Hizikia fusiforme), nepredelane, in proizvodi prve stopnje predelave, neposredno povezani s temi algami
Lubje drevesa Pau d’arco Handroanthus impetiginosus („lapacho“)	samo za uporabo v mešanicah kombuča in čajnih mešanicah
Ovitki	iz naravnih surovin živalskega ali rastlinskega izvora
Želatina	iz drugih virov razen prašičev
Mlečna mineralna snov v prahu / tekočina	samo kadar se uporablja zaradi svoje senzorične funkcije za nadomestitev natrijevega klorida v celoti ali delno
Nepredelane divje ribe in prostoživeče vodne živali ter proizvodi, s postopki pridobljeni iz njih	samo iz ribolova, ki je certificiran kot trajnosten v okviru sistema, ki ga pristojni organ priznava v skladu z načeli iz Uredbe (EU) št. 1380/2013, v skladu s točko 3.1.3.1(c) dela III Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 samo če niso na voljo v ekološki akvakulturi

DEL C

Odobrena pomožna tehnološka sredstva in drugi proizvodi za pridelavo kvasa in proizvodov iz kvasa iz točke (c) člena 24(2) Uredbe (EU) 2018/848

Ime	Primarni kvas	Pridelava kvasa / pripravki iz kvasa / oblike kvasa	Posebni pogoji in omejitve
Kalcijev klorid	X
Ogljikov dioksid	X	X
Citronska kislina	X		za uravnavanje vrednosti pH pri pridelavi kvasa
Mlečna kislina	X		za uravnavanje vrednosti pH pri pridelavi kvasa
Dušik	X	X
Kisik	X	X
Krompirjev škrob	X	X	za filtriranje samo iz ekološke pridelave
Natrijev karbonat	X	X	za uravnavanje vrednosti pH
Rastlinska olja	X	X	maziva, sredstva za ločevanje ali protipenilci samo iz ekološke pridelave

DEL D

Odobreni proizvodi in snovi za proizvodnjo in konzerviranje ekoloških proizvodov vinske trte iz vinskega sektorja iz točke 2.2 dela VI Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848

Ime	Identifikacijske številke	Sklici v Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934	Posebni pogoji in omejitve
Zrak		del A, preglednica 1, točki 1 in 8
Plinasti kisik	E 948 CAS 17778- 80-2	del A, preglednica 1, točka 1 del A, preglednica 2, točka 8.4
Argon	E 938 CAS 7440-37-1	del A, preglednica 1, točka 4 del A, preglednica 2, točka 8.1	se ne sme uporabljati za prepihovanje
Dušik	E 941 CAS 7727-37-9	del A, preglednica 1, točke 4, 7 in 8 del A, preglednica 2, točka 8.2
Ogljikov dioksid	E 290 CAS 124-38-9	del A, preglednica 1, točki 4 in 8 del A, preglednica 2, točka 8.3
Trske iz hrastovega lesa		del A, preglednica 1, točka 11
Vinska kislina (L (+)-)	E 334 CAS 87-69-4	del A, preglednica 2, točka 1.1
Mlečna kislina	E 270	del A, preglednica 2, točka 1.3
Kalijev L(+)-tartrat	E 336 (ii) CAS 921- 53-9	del A, preglednica 2, točka 1.4
Kalijev bikarbonat	E 501 (ii) CAS 298- 14-6	del A, preglednica 2, točka 1.5
Kalcijev karbonat	E 170 CAS 471-34-1	del A, preglednica 2, točka 1.6
Kalcijev sulfat	E 516	del A, preglednica 2, točka 1.8
Žveplov dioksid	E 220 CAS 7446-09-5	del A, preglednica 2, točka 2.1	največja vsebnost žveplovega dioksida ne presega 100 miligramov na liter za rdeče vino iz točke A.1.(a) dela B Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934 in z vsebnostjo preostalega sladkorja manj kot 2 grama na liter največja vsebnost žveplovega dioksida ne presega 150 miligramov na liter za belo vino in vino rosé iz točke A.1.(b) dela B Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934 in z vsebnostjo preostalega sladkorja manj kot 2 grama na liter za vsa ostala vina se največja vsebnost žveplovega dioksida v skladu z delom B Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934 zmanjša za 30 miligramov na liter
Kalijev bisulfit	E 228 CAS 7773-03-7	del A, preglednica 2, točka 2.2
Kalijev metabisulfit	E 224 CAS 16731-55-8	del A, preglednica 2, točka 2.3
L-askorbinska kislina	E 300	del A, preglednica 2, točka 2.6
Oglje za enološko uporabo		del A, preglednica 2, točka 3.1
Diamonijev hidrogenfosfat	E 342/CAS 7783-28-0	del A, preglednica 2, točka 4.2
Tiamin hidroklorid	CAS 67-03-8	del A, preglednica 2, točka 4.5
Avtolizati kvasovk		del A, preglednica 2, točka 4.6
Celične stene kvasovk		del A, preglednica 2, točka 4.7
Inaktivirane kvasovke		del A, preglednica 2, točka 4.8 del A, preglednica 2, točka 10.5 del A, preglednica 2, točka 11.5
Užitna želatina	CAS 9000-70-8	del A, preglednica 2, točka 5.1	pridobljena iz ekoloških surovin, če so na voljo
Pšenične beljakovine		del A, preglednica 2, točka 5.2	pridobljene iz ekoloških surovin, če so na voljo
Beljakovine graha		del A, preglednica 2, točka 5.3	pridobljene iz ekoloških surovin, če so na voljo
Krompirjeve beljakovine		del A, preglednica 2, točka 5.4	pridobljene iz ekoloških surovin, če so na voljo
Želatina iz ribjih mehurjev		del A, preglednica 2, točka 5.5	pridobljena iz ekoloških surovin, če so na voljo
Kazein	CAS 9005-43-0	del A, preglednica 2, točka 5.6	pridobljen iz ekoloških surovin, če so na voljo
Kalijevi kazeinati	CAS 68131-54-4	del A, preglednica 2, točka 5.7
Jajčni albumin	CAS 9006-59-1	del A, preglednica 2, točka 5.8	pridobljen iz ekoloških surovin, če so na voljo
Bentonit	E 558	del A, preglednica 2, točka 5.9
Silicijev dioksid (gel ali koloidna raztopina)	E 551	del A, preglednica 2, točka 5.10
Tanini		del A, preglednica 2, točka 5.12 del A, preglednica 2, točka 6.4	pridobljeni iz ekoloških surovin, če so na voljo
Hitosan, pridobljen iz Aspergillus niger	CAS 9012-76-4	del A, preglednica 2, točka 5.13 del A, preglednica 2, točka 10.3
Beljakovinski izvlečki iz kvasovk		del A, preglednica 2, točka 5.15	pridobljeni iz ekoloških surovin, če so na voljo
Kalijev alginat	E 402/CAS 9005-36-1	del A, preglednica 2, točka 5.18
Kalijev hidrogentartrat	E336(i)/CAS 868-14-4	del A, preglednica 2, točka 6.1
Citronska kislina	E 330	del A, preglednica 2, točka 6.3
Metavinska kislina	E 353	del A, preglednica 2, točka 6.7
Gumi arabikum	E 414/CAS 9000-01-5	del A, preglednica 2, točka 6.8	pridobljen iz ekoloških surovin, če so na voljo
Manoproteini kvasovk		del A, preglednica 2, točka 6.10
Pektin liaze	EC 4.2.2.10	del A, preglednica 2, točka 7.2	samo za enološke namene pri čiščenju
Pektin metil-esteraza	EC 3.1.1.11	del A, preglednica 2, točka 7.3	samo za enološke namene za pojasnitev
Poligalakturonaza	EC 3.2.1.15	del A, preglednica 2, točka 7.4	samo za enološke namene za pojasnitev
Hemicelulaza	EC 3.2.1.78	del A, preglednica 2, točka 7.5	samo za enološke namene za pojasnitev
Celulaza	EC 3.2.1.4	del A, preglednica 2, točka 7.6	samo za enološke namene za pojasnitev
Kvasovke za proizvodnjo vina		del A, preglednica 2, točka 9.1	za posamezne seve kvasovk, ekološke, če na voljo
Mlečnokislinske bakterije		del A, preglednica 2, točka 9.2
Bakrov citrat	CAS 866-82-0	del A, preglednica 2, točka 10.2
Smola alepskega bora		del A, preglednica 2, točka 11.1
Sveže droži		del A, preglednica 2, točka 11.2	samo iz ekološke pridelave

(1) Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2017/1279 z dne 14. julija 2017 o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 184, 15.7.2017, str. 33).

(2) Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

(3) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

PRILOGA VI

Proizvodi in snovi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na nekaterih območjih tretjih držav v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/848

16.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 253/49

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1166

z dne 15. julija 2021

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 glede odloga datuma začetka uporabe standardnih scenarijev za operacije, izvedene v vidnem polju ali zunaj njega

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (1) in zlasti člena 57 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 23(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/947 (2) lahko države članice od 2. decembra 2021 sprejmejo le izjave, ki jih podajo operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov v skladu s členom 5(5) navedene izvedbene uredbe za operacijo, ki izpolnjuje enega od dveh standardnih scenarijev iz Dodatka 1 k Prilogi k navedeni izvedbeni uredbi.

(2)	Proizvajalci sistemov brezpilotnih zrakoplovov harmonizirane standarde obravnavajo kot pomemben instrument, ki jim omogoča dajanje skladnih sistemov brezpilotnih zrakoplovov na trg.

(3)	Vendar nekateri harmonizirani standardi, ki obravnavajo zahteve, ki se uporabljajo za sisteme brezpilotnih zrakoplovov razredov C5 in C6, do 2. decembra 2021 ne bodo na voljo.

(4)

Zato je treba datum začetka uporabe odložiti, da se zagotovi razpoložljivost harmoniziranih standardov, ki obravnavajo zahteve, ki se uporabljajo za sisteme brezpilotnih zrakoplovov razredov C5 in C6, preden lahko države članice sprejmejo samo deklaracije za operacije, skladne s standardnimi scenariji, določenimi v Dodatku 1 k Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947. Do takrat bi morale države članice imeti možnost sprejemati izjave, ki jih podajo operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov v skladu s členom 5(5) navedene izvedbene uredbe na podlagi nacionalnih standardnih scenarijev ali enakovrednih scenarijev.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 127 Uredbe (EU) 2018/1139 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 23 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 se odstavki 2, 3 in 4 nadomestijo z naslednjim:

„2. Člen 5(5) se uporablja od 3. decembra 2023.

3. Točka 2(g) točke UAS.OPEN.060 Priloge in točka 1(l) točke UAS.SPEC.050 Priloge se uporabljata od 1. julija 2022.

4 Brez poseganja v člen 21(1) lahko države članice do 2. decembra 2023 sprejmejo izjave, ki jih podajo operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov v skladu s členom 5(5) na podlagi nacionalnih standardnih scenarijev ali enakovrednih scenarijev, če navedeni nacionalni scenariji izpolnjujejo zahteve iz točke UAS.SPEC.020 Priloge.

Take izjave prenehajo veljati 2. decembra 2025.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 212, 22.8.2018, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/947 z dne 24. maja 2019 o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov (UL L 152, 11.6.2019, str. 45).

16.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 253/51

DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/1167

z dne 27. aprila 2021

o vzpostavitvi večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (1) ter zlasti prvega in drugega pododstavka člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) od držav članic zahteva, da zbirajo biološke, okoljske, tehnične in socialno-ekonomske podatke, ki so potrebni za upravljanje ribištva.

(2)	Člen 4(1) Uredbe (EU) 2017/1004 zahteva, da Komisija vzpostavi večletni program Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju (večletni program EU).

(3)

Večletni program EU je potreben, da države članice določijo in načrtujejo svoje dejavnosti zbiranja podatkov v svojih nacionalnih delovnih načrtih; določa podroben seznam zahtev glede podatkov za zbiranje in upravljanje bioloških, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov, seznam obveznih raziskav na morju in pragove za zbiranje podatkov. Večletni program EU za obdobje 2020–2021 je bil sprejet z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2019/910 (3) in Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/909 (4). Oba sklepa prenehata veljati 31. decembra 2021.

(4)	Ta sklep zato določa podrobno ureditev zbiranja in upravljanja bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov s strani držav članic, kot je navedeno v členu 5(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1004, od 1. januarja 2022.

(5)	Komisija se je v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2017/1004 posvetovala z ustreznimi regionalnimi usklajevalnimi skupinami ter Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo.

(6)

Ta sklep je treba brati v povezavi z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/1168 (5), ki razveljavlja Izvedbeni sklep (EU) 2019/909 ter določa seznam obveznih raziskav na morju in pragove, pod katerimi državam članicam ni treba obvezno zbirati podatkov o njihovih ribolovnih in akvakulturnih dejavnostih ali izvajati raziskav na morju, kot je navedeno v členu 5(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/1004, od 1. januarja 2022. Določa tudi območja morskih regij za namene zbiranja podatkov, kot je navedeno v členu 9(11) Uredbe (EU) 2017/1004.

(7)	Zaradi pravne varnosti bi bilo treba razveljaviti Delegirani sklep (EU) 2019/910 z učinkom od 1. januarja 2022 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Večletni program Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju od leta 2022, ki zajema podroben seznam zahtev glede podatkov iz člena 5(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1004, je določen v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Delegirani sklep (EU) 2019/910 se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2022.

V Bruslju, 27. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 157, 20.6.2017, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(3) Delegirani sklep Komisije (EU) 2019/910 z dne 13. marca 2019 o vzpostavitvi večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture (UL L 145, 4.6.2019, str. 27).

(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/909 z dne 18. februarja 2019 o določitvi seznama obveznih raziskav in mejnih vrednosti za namene večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture (UL L 145, 4.6.2019, str. 21).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1168 z dne 27. aprila 2021 o določitvi seznama obveznih raziskav na morju in pragov v okviru večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022 (glej stran 92 tega Uradnega lista).

PRILOGA

POGLAVJE I

Opredelitev pojmov

V tej prilogi se uporabljajo opredelitve pojmov iz naslednjih uredb: Uredbe (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta (1), Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (2), Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 (3), Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Poleg tega veljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	Aktivno plovilo: plovilo, ki vsaj en dan v koledarskem letu izvaja kakršne koli ribolovne operacije.

(2)

Delež ulova: del celotnega ulova, kot je del iztovorjenega ulova, katerega velikost je nad najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, del iztovorjenega ulova, katerega velikost je pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, in zakoniti zavržki, razčlenjeni v del ulova, katerega velikost je pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, in del ulova, katerega velikost je nad najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja.

(3)	Dan na morju: vsako neprekinjeno obdobje 24 ur (ali del obdobja), v katerem je plovilo prisotno na opredeljenem ribolovnem območju in odsotno iz pristanišča.

(4)	Rekreacijski ulov: vse obdržane, zavržene in izpuščene sestavine ulova, mrtve ali žive, ulovljene med rekreacijskim ribolovom.

(5)	Diadromne vrste: ribje vrste, pri katerih je selitev med morjem in sladko vodo del njihovega življenjskega cikla.

(6)

Ribolovni dan: vsak koledarski dan na morju, ko poteka ribolovna dejavnost, brez poseganja v mednarodne obveznosti Unije in njenih držav članic. Eno ribolovno potovanje lahko prispeva tako k vsoti ribolovnih dni za pasivna orodja kot k vsoti ribolovnih dni za aktivna orodja, uporabljena na navedenem potovanju.

(7)	Ribolovno območje: geografska enota, v kateri poteka ribolov. Enote se določijo na ravni morske regije na podlagi obstoječih območij, ki so jih določile regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali znanstveni organi.

(8)	Segment flote: skupina plovil enakega dolžinskega razreda (LOA, celotna dolžina) in z enakim prevladujočim ribolovnim orodjem med določenim koledarskim letom.

(9)	Neaktivno plovilo: plovilo, ki med določenim koledarskim letom ne izvaja ribolovnih operacij.

(10)	Metier: skupina ribolovnih dejavnosti, s katerimi se lovijo podobne vrste ali skupek vrst, pri katerih se uporablja podobno orodje (6) v istem delu leta in/ali na istem območju in za katere so značilni podobni vzorci izkoriščanja.

(11)	Raziskava na morju: dejavnosti, ki vključujejo spremljanje staležev rib in/ali morskih bioloških virov in ekosistema ter ki se izvajajo na plovilu, ki je namenjeno takšnim znanstvenim raziskavam in ga za to nalogo določi država članica.

POGLAVJE II

Metode zbiranja podatkov in zahteve glede podatkov

1. Splošna načela

1.1

Države članice v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2017/1004 pripravijo nacionalne delovne načrte, v katerih opredelijo podatke, ki jih je treba zbrati, in metode zbiranja podatkov.

1.2

Metode zbiranja podatkov in njihova kakovost so primerne za predvidene namene iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Uporabljene metode upoštevajo ustrezna znanstvena mnenja in najboljše prakse. Države članice lahko izvedejo študije za nadaljnje raziskovanje, razvoj in preskušanje metod zbiranja podatkov. Metode in njihovo uporabo v rednih časovnih presledkih ocenjujejo neodvisni znanstveni organi, da se ugotovi primernost za predvidene namene. Države članice v skladu z rezultati teh ocen prilagodijo svoje načrtovanje in izvajanje zbiranja podatkov.

1.3

Kar zadeva podatke iz točk 2, 3, 4 in 5 spodaj, so podatki, sporočeni in poslani v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009, med drugim ladijski dnevniki, obvestila o prodaji in podatki o položaju, kot so podatki VMS, v primarni obliki na voljo nacionalnim institucijam, ki izvajajo nacionalne delovne načrte.

1.4

Kar zadeva podatke iz točk 2, 3 in 4 spodaj, se države članice na ravni morske regije dogovorijo o podatkih, ki jih je treba zbrati, in sicer na podlagi ugotovljenih potreb končnih uporabnikov znanstvenih podatkov (v nadaljnjem besedilu: potrebe končnih uporabnikov), po potrebi vključno z vrstami, staleži, regijami, spremenljivkami, metodologijo in pogostostjo zbiranja podatkov v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) 2017/1004. Na podlagi tako zbranih podatkov lahko končni uporabniki pripravijo potrebne ocene za vse ustrezne vrste ribolova, časovna obdobja in območja. Če regionalno usklajevanje ni mogoče, države članice vzpostavijo nacionalno zbiranje podatkov na podlagi potreb končnih uporabnikov.

1.5

Za socialne in ekonomske podatke iz točk 5, 6 in 7 spodaj se uporabljajo opredelitve iz uredbe o evropski poslovni statistiki (7). Zadevne države članice medsebojno usklajujejo dodatne opredelitve spremenljivk, stratumov in, kjer je to primerno, metodologije zbiranja.

1.6

Pri določanju podatkov, ki jih je treba zbrati, države članice upoštevajo pragove iz poglavja II Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2021/1168 (8) o določitvi seznama obveznih raziskav in pragov za namene večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture.

1.7

Podatki, ki jih je treba zbrati, so razdeljeni na nize, določene v točkah 2 do 7 tega poglavja.

2. Biološki podatki o izkoriščanih bioloških virih, ujetih v okviru gospodarskega in rekreacijskega ribolova Unije

2.1

V zvezi z gospodarskim ribolovom:

(a)

podatki zajemajo količine ulova po vrstah in biološke podatke posameznih osebkov, da se omogoči ocena količine in frekvence dolžine ter bioloških spremenljivk, kot so starost, spol, teža, zrelost in plodnost posameznih osebkov, za vsak delež ulova po vrstah in območju upravljanja iz tabele 1. Podatki, potrebni za oceno količine in frekvence dolžine, se sporočijo na ravni agregiranja, ki jo zahteva zadevni končni uporabnik, po potrebi z uporabo kod orodja iz tabele 5;

(b)

poleg tega se zberejo naslednji podatki o diadromnih vrstah iz tabele 3, ulovljenih v sladkovodni fazi njihovega življenjskega cikla, ne glede na to, kako se izvaja ta vrsta ribolova:

(i)	spremenljivke, povezane s staleži, ki jih države članice izberejo na regionalni ravni na podlagi potreb končnih uporabnikov;

(ii)	letne količine ulova lososa in morske postrvi;

(iii)

letne količine ulova jegulje po fazi življenjskega cikla.

2.2

V zvezi z rekreacijskim ribolovom države članice izvajajo statistično zanesljive programe vzorčenja za več vrst, ki omogočajo oceno količin ulova za staleže, dogovorjene na regionalni ravni, v skladu z ustreznimi potrebami končnih uporabnikov. Če takih programov ni, države članice zberejo podatke, ki omogočajo oceno količin ulova za vrste in območja iz tabele 4.

Kadar rekreacijski ulov vpliva na razvoj staležev rib, države članice izvajajo biološko vzorčenje v skladu s potrebami končnih uporabnikov, kot je dogovorjeno na ravni morske regije.

2.3

Poleg tega:

(a)	se za lososa in morsko postrv zberejo podatki o številčnosti srebrne mladice lososa in marogaste mladice lososa ter številu osebkov, ki se selijo gorvodno po reki;

(b)

za jeguljo se podatki zbirajo v katerem koli zadevnem morskem habitatu ali habitatu celinskih voda v vsaj enem vodnem telesu na enoto za upravljanje jegulj, in sicer o številčnosti novih mladih rib, številčnosti stalnega staleža (rumena jegulja) ter številu, teži in razmerju med spoloma srebrnih jegulj, ki se selijo.

Določitev vodnih teles, vključno z rekami, izbor spremenljivk v zvezi s staleži, ki jih je treba zbirati in spremljati, ter pogostost vzorčenja lososa, morske postrvi in jegulje se opredelijo in usklajujejo na regionalni ravni, odvisno od potreb končnih uporabnikov. Če regionalnega usklajevanja ni, države članice vzpostavijo nacionalne programe vzorčenja na podlagi potreb končnih uporabnikov.

3. Podatki o dejavnostih ribiških plovil Unije (9) v vodah Unije in zunaj njenih voda

3.1

Podatki zajemajo spremenljivke iz tabele 6 na najnižji ustrezni geografski ravni po segmentih flote (tabela 8) in ravni metiera 6 (tabela 5). Takšni podatki, vključno s podatki o položaju, kot so podatki VMS (10) ali AIS (11), evidentirani, sporočeni in posredovani v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009, se dajo v primarni obliki na voljo nacionalnim institucijam, ki izvajajo nacionalne delovne načrte. Kadar v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009 ni obveznosti evidentiranja teh podatkov ali če ti podatki ne izpolnjujejo zahtev končnih uporabnikov glede obsega, ločljivosti in/ali kakovosti, se uporabijo ustrezne alternativne metode vzorčenja.

3.2

Podatki o gospodarskem ribolovu jegulje v celinskih vodah zajemajo spremenljivke iz tabele 6. Podatki, evidentirani v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1100/2007, se dajo v primarni obliki na voljo nacionalnim institucijam, ki izvajajo nacionalne delovne načrte. Kadar v skladu z Uredbo (ES) št. 1100/2007 ni obveznosti evidentiranja teh podatkov ali če ti podatki ne izpolnjujejo zahtev končnih uporabnikov glede obsega, ločljivosti in/ali kakovosti, se uporabijo ustrezne alternativne metode vzorčenja.

4. Podatki o vplivu ribolova Unije na morske biološke vire in morske ekosisteme v vodah Unije in zunaj njenih voda

4.1

Zbirajo se podatki o primerih (najmanj teža in/ali število osebkov na vrsto, odvisno od ustrezne enote za posamezno vrsto) naključnega ulova vseh zaščitenih morskih ptic, sesalcev, plazilcev in vrst rib, kot so navedeni v zakonodaji Unije in mednarodnih sporazumih, vključno s tistimi iz tabele 2, ter bentoških vrst nevretenčarjev, opredeljenih kot indikatorske vrste (12) za občutljive morske ekosisteme (13). Takšni podatki se evidentirajo med potovanji znanstvenih opazovalcev na ribiških plovilih ali pa jih evidentirajo ribiči sami, pri čemer uporabijo ladijske dnevnike ali druga ustrezna sredstva. Kadar ti podatki ne zadoščajo za potrebe končnih uporabnikov, se uporabijo druge dopolnilne metode in opazovanja, ki temeljijo na razpoložljivih znanstvenih spoznanjih, vključno z ocenami tveganja.

4.2

Podatki, potrebni za oceno vpliva ribolova na morske habitate in vrste, evidentirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009 in drugo ustrezno zakonodajo EU, se na ustrezni ravni agregiranja dajo na voljo nacionalnim institucijam, ki izvajajo nacionalne delovne načrte. Kadar v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009 ni obveznosti evidentiranja teh podatkov ali če ti podatki ne izpolnjujejo zahtev končnih uporabnikov glede obsega, ločljivosti in/ali kakovosti, bi bilo treba uporabiti ustrezne alternativne metode vzorčenja, vključno z metodami, določenimi na podlagi ciljno usmerjenih študij.

4.3

Zbiranje podatkov o vplivu ribolovnih dejavnosti na prehranjevalne splete vključuje jemanje vzorcev iz želodca in analizo.

5. Socialno-ekonomski podatki o ribištvu

5.1

Zbirajo se ekonomski podatki o vseh aktivnih in neaktivnih plovilih, ki so v registru ribiške flote Unije (14) navedena 31. decembra v letu poročanja, in o drugih plovilih, ki so v letu poročanja lovila vsaj en dan. Zbrani podatki o aktivnih plovilih zajemajo spremenljivke iz tabele 7 glede na segmentacijo flote iz tabele 8 in glede na nadregije, kot so opredeljene v tabeli 2 poglavja III Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2021/1168. V primeru neaktivnih plovil se zbirajo podatki o vrednosti kapitala in stroških kapitala.

Ekonomski podatki se zbirajo na letni ravni.

Podatki o ekonomskih spremenljivkah se lahko združijo zaradi zaupnosti ali kadar je to potrebno za pripravo statistično zanesljivega načrta vzorčenja. Takšno združevanje je ves čas dosledno.

5.2

Socialni podatki zajemajo spremenljivke iz tabele 9 in se zbirajo vsaka tri leta od leta 2017 dalje, ki je prvo referenčno leto.

6. Socialno-ekonomski in okoljski podatki o akvakulturi

6.1

Ekonomski podatki se zberejo za vsa podjetja, katerih primarna dejavnost je opredeljena v skladu z oznakama 03.21 „gojenje morskih organizmov“ in 03.22 „gojenje sladkovodnih organizmov“ evropske klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE. Zbrani podatki zajemajo ekonomske spremenljivke, kot so navedene v tabeli 10, glede na segmentacijo sektorja iz tabele 11.

Ekonomski podatki se zbirajo na letni ravni.

Podatki o ekonomskih spremenljivkah se lahko združijo zaradi zaupnosti ali kadar je to potrebno za pripravo statistično zanesljivega načrta vzorčenja. Takšno združevanje je ves čas dosledno.

6.2

Socialni podatki zajemajo spremenljivke iz tabele 9 in se zbirajo vsaka tri leta od leta 2017 dalje, ki je prvo leto referenčnih podatkov.

6.3

Okoljski podatki, kot so podatki o kakovosti vode, pobeglih ribah, uporabi antibiotikov in drugih zdravil ter o statusu glede bolezni, ki se zahtevajo v skladu z ustrezno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, se dajo na voljo nacionalnim institucijam, ki izvajajo nacionalne delovne načrte.

7. Socialno-ekonomski podatki o sektorju predelave rib

Poleg podatkov, ki jih objavi Eurostat in jih države članice zbirajo v skladu z uredbo o evropski poslovni statistiki in Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15), lahko države članice zbirajo dodatne socialno-ekonomske podatke o sektorju predelave rib.

Tabela 1 (prej tabele 1A, B in C)

Vrste in območja v vodah Unije in vseh morskih regijah v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (RFMO) in sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (SFPA) ter najbolj oddaljenih regijah (16)

Regija	Baltsko morje
Območje	Baltsko morje (območja ICES 3b – d, območje FAO 27)
Regionalna usklajevalna skupina	Baltik
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje ICES
jegulja		Anguilla anguilla	22–32
atlantski sled		Clupea harengus	22–24; 25–27, 28.2, 29, 32; 28.1; 30–31
mala ozimica		Coregonus albula	22–32
velika ozimica		Coregonus lavaretus	3d
trska		Gadus morhua	22–24; 25–32
limanda		Limanda limanda	22–32
navadni ostriž		Perca fluviatilis	3d
iverka		Platichthys flesus	22–32
morska plošča		Pleuronectes platessa	21 – 23; 24–32
atlantski losos		Salmo salar	22-31; 32
morska postrv		Salmo trutta	22–32
smuč		Sander lucioperca	3d
veliki romb		Scophthalmus maximus	22–32
gladki romb		Scophthalmus rhombus	22–32
morski list		Solea solea	20–24
papalina		Sprattus sprattus	22–32

Regija	Severno morje in vzhodna Arktika
Območje	vzhodna Arktika, Norveško morje in Barentsovo morje (območja ICES 1, 2, območje FAO 27)
Regionalna usklajevalna skupina	severni Atlantik, Severno morje in vzhodna Arktika
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje ICES
jegulja		Anguilla anguilla	1, 2
velika srebrenka		Argentina silus	1, 2, 5a, 14
morski menek		Brosme brosme	1, 2
atlantski sled		Clupea harengus	1, 2
trska		Gadus morhua	1, 2
pepelasti morski pes		Galeorhinus galeus	1, 2
ameriška morska plošča		Hippoglossoides platessoides	1, 2
kapelan		Mallotus villosus	1, 2
vahnja		Melanogrammus aeglefinus	1, 2
sinji mol		Micromesistius poutassou	1, 2
modri leng		Molva dypterygia	2
leng		Molva molva	1, 2
navadni morski psi		Mustelus spp.	1, 2, 14
severna kozica		Pandalus borealis	1, 2
saj		Pollachius virens	1, 2
grenlandska morska plošča		Reinhardtius hippoglossoides	1, 2
atlantski losos		Salmo salar	1, 2
morska postrv		Salmo trutta	1, 2
skuša		Scomber scombrus	2
kljunati okun		Sebastes mentella	1, 2
veliki rdeči okun		Sebastes norvegicus	1, 2
trnež		Squalus acanthias	vsa območja
šur		Trachurus trachurus	2a

Regija	Severno morje in vzhodna Arktika
Območje	Severno morje in vzhodni Rokavski preliv (območja ICES 3a, 4 in 7d, območje FAO 27)
Regionalna usklajevalna skupina	severni Atlantik, Severno morje in vzhodna Arktika
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje ICES
peščenke		Ammodytidae	3a, 4
ostrigarji		Anarhichas spp.	4
jegulja		Anguilla anguilla	3a, 4, 7d
velika srebrenka		Argentina silus	3a, 4
srebrenke		Argentina spp.	4
vzhodnoatlantski rdeči krulec		Aspitrigla cuculus	3a
morski menek		Brosme brosme	3a, 4
atlantski sled		Clupea harengus	3a, 4, 7d
okroglonosi repak		Coryphaenoides rupestris	3a
navadna peščena kozica		Crangon crangon	4, 7d
brancin		Dicentrarchus labrax	4, 7d
sivi krulec		Eutrigla gurnardus	3a, 4
trska		Gadus morhua	3aN; 3aS; 4, 7d
pepelasti morski pes		Galeorhinus galeus	3a, 4, 7d
sivi jezik		Glyptocephalus cynoglossus	3a, 4
sinjeusti okun		Helicolenus dactylopterus	4
štiripegasti krilati romb		Lepidorhombus boscii	4, 7d
krilati romb		Lepidorhombus whiffiagonis	4, 7d
cvetasta raža		Leucoraja naevus	3a, 4
limanda		Limanda limanda	3a, 4, 7d
mala morska spaka		Lophius budegassa	4, 7d
morska spaka		Lophius piscatorius	4
čebulastooki repak		Macrourus berglax	4
vahnja		Melanogrammus aeglefinus	3a, 4
mol		Merlangius merlangus	3a, 4, 7d
oslič		Merluccius merluccius	3a, 4, 7
sinji mol		Micromesistius poutassou	3a, 4, 7d
rdeči jezik		Microstomus kitt	4, 7d
modri leng		Molva dypterygia	3a, 4
leng		Molva molva	3a, 4
bradač		Mullus barbatus	4, 7d
progasti bradač		Mullus surmuletus	4, 7d
navadni morski psi		Mustelus spp.	3a, 4, 7d
škamp		Nephrops norvegicus	vode Unije območij 3a, 4 in 2a
severna kozica		Pandalus borealis	vode Unije območij 3a, 4 in 2a; 4 norveške vode južno od 62° S
grebenasta pokrovača		Pecten maximus	4, 7d
tabinja belica		Phycis blennoides	4
tabinja		Phycis phycis	4
iverka		Platichthys flesus	4
morska plošča		Pleuronectes platessa	3aN; 3aS; 4, 7d
saj		Pollachius virens	3a, 4
veliki romb		Scophthalmus maximus	3a, 4, 7d
okrasta raža		Raja brachyura	4a, 4c, 7d
raža trnjevka		Raja clavata	3a, 4, 7d
drobnooka raža		Raja microocellata	7de
pegasta raža		Raja montagui	3a, 4, 7d
valovito progasta raža		Raja undulata	7de
raže		Rajidae	3a
grenlandska morska plošča		Reinhardtius hippoglossoides	4
atlantski losos		Salmo salar	3a, 4, 7d
morska postrv		Salmo trutta	3a, 4, 7d
skuša		Scomber scombrus	3a, 4, 7d
gladki romb		Scophthalmus rhombus	3a, 4, 7d
morska mačka		Scyliorhinus canicula	3a, 4, 7d
morski list		Solea solea	vode Unije območij 2a, 3a in 4; 7d
papalina		Sprattus sprattus	vode Unije območij 2a, 3a in 4; 7d
trnež		Squalus acanthias	vsa območja
šur		Trachurus trachurus	vode Unije območij 4b, 4c in 7d
rdeči krulec		Trigla lucerna	4
norveški molič		Trisopterus esmarki	3a, 4
kovač		Zeus faber	4, 7d

Regija	severovzhodni Atlantik
Območje	severovzhodni Atlantik in zahodni Rokavski preliv (območja ICES 5, 6, 7 (razen 7d), 8, 9, 10, 12 in 14, območje FAO 27)
Regionalna usklajevalna skupina	severni Atlantik, Severno morje in vzhodna Arktika
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje ICES
kraljevska pokrovača		Aequipecten opercularis	7
bairdova gladkoglavka		Alepocephalus bairdii	6, 12
peščenke		Ammodytidae	6 a
jegulja		Anguilla anguilla	vsa območja
črni morski meč		Aphanopus carbo	5, 6, 7, 12; 9, 10, 13
globokomorske morske mačke		Apristurus spp.	5, 6, 7, 8, 9, 10
velika srebrenka		Argentina silus	5, 6, 7
grba		Argyrosomus regius	vsa območja
vzhodnoatlantski rdeči krulec		Aspitrigla cuculus	vsa območja
sluzoglavke		Beryx spp.	3 – 14
morski menek		Brosme brosme	5, 6, 7
velika rakovica		Cancer pagurus	vsa območja
merjaščevka		Capros aper	6, 7, 8
globokomorski trneži		Centrophorus spp.	5, 6, 7, 8, 9, 10
portugalski trnež		Centroscymnus coelolepis	5, 6, 7, 8, 9, 10
dolgonosi žametasti trnež		Centroscymnus crepidater	5, 6, 7, 8, 9, 10
črna morska mačka		Centroscyllium fabricii	5, 6, 7, 8, 9, 10
ovratničarski šesteroškrgar		Chlamydoselachus anguineus	5, 6, 7, 8, 9, 10
atlantski sled		Clupea harengus	5a; 5b, 6b; 7aN; 6a, 7bc; 7aS, 7gh, 7jk
ugor		Conger conger	vsa območja
okroglonosi repak		Coryphaenoides rupestris	5b, 6, 7; 8, 9, 10, 12, 14
temni morski pes		Dalatias licha	vsa območja
morski bič		Dasyatis pastinaca	7, 8
kljunati morski pes		Deania calcea	5, 6, 7, 9, 10, 12
brancin		Dicentrarchus labrax	vsa območja
klinasti list		Dicologlossa cuneata	8c, 9
kljunata raža		Dipturus batis, Dipturis intermedius	6, 7a, 7e – k; 8, 9a
sardon		Engraulis encrasicolus	8; 9, 10
veliki svetilec		Etmopterus princeps	5, 6, 7, 8, 9, 10
črni svetilec		Etmopterus spinax	6, 7, 8, 10
sivi krulec		Eutrigla gurnardus	7de
trska		Gadus morhua	5b; 6 a; 6b; 7 a; 7b, 7c, 7e – k, 8, 9, 10; 5, 14
pepelasti morski pes		Galeorhinus galeus	5 – 10, 12
črnousta morska mačka		Galeus melastomus	6, 7; 8, 9a
islandska morska mačka		Galeus murinus	5, 6, 7, 8, 9, 10
sivi jezik		Glyptocephalus cynoglossus	6, 7
sivi morski pes		Hexanchus griseus	5, 6, 7, 8, 9, 10
sinjeusti okun		Helicolenus dactylopterus	vsa območja
navadni jezik		Hippoglossus hippoglossus	5, 14
jastog		Homarus gammarus	vsa območja
oranžna sluzoglavka		Hoplostethus atlanticus	vsa območja
morski meč		Lepidopus caudatus	9a
štiripegasti krilati romb		Lepidorhombus boscii	8c, 9a
krilati romb		Lepidorhombus whiffiagonis	6; 7, 8abd; 8c, 9a
peščena raža		Leucoraja circularis	6, 7
Fullerjeva raža		Leucoraja fullonica	6, 7
cvetasta raža		Leucoraja naevus	6, 7, 8ab; 8c; 9a
limanda		Limanda limanda	7a, 7f – h; 7e
navadni ligenj		Loligo vulgaris	vsa območja
mala morska spaka		Lophius budegassa	6; 7b – k, 8abd; 8c, 9a
morska spaka		Lophius piscatorious	6; 5b, 12, 14; 7, 8abd; 8c, 9a
čebulastooki repak		Macrourus berglax	8, 9, 10, 12, 14
morski pajek		Maja brachydactyla	5, 6, 7
kapelan		Mallotus villosus	14
vahnja		Melanogrammus aeglefinus	5b, 6a; 6b, 12, 14; 7 a; 7b – k, 8, 9, 10
mol		Merlangius merlangus	8, 9, 10; 5b, 6, 12, 14; 7 a; 7b – k
oslič		Merluccius merluccius	5b, 6, 7, 12, 14; 8abde; 8c, 9, 10
klinasti list		Microchirus variegatus	vsa območja
sinji mol		Micromesistius poutassou	1 – 9, 12, 14
rdeči jezik		Microstomus kitt	vsa območja
modri leng		Molva dypterygia	5b, 6, 7; 12 (mednarodne vode)
španski leng		Molva macrophthalma	10
leng		Molva molva	5; 6 – 14
progasti bradač		Mullus surmuletus	vsa območja
pegasti morski pes		Mustelus asterias	6, 7, 8, 9
navadni morski pes		Mustelus mustelus	6, 7, 8, 9
črnopikčasti morski pes		Mustelus punctulatus	6, 7, 8, 9
navadni morski pes		Mustelus spp.	5 – 10, 12, 14
škamp		Nephrops norvegicus	5b, 6; 7; 8abde; 8c; 9
hobotnica		Octopus vulgaris	vsa območja
jadrniški morski prašič		Oxynotus paradoxus	5, 6, 7, 8, 9, 10
okati ribon		Pagellus bogaraveo	6, 7, 8; 9; 10
severna kozica		Pandalus borealis	5, 14
hladnovodne kozice		Pandalus spp.	5, 14
dolgoostna rdeča kozica		Parapenaeus longirostris	9a
grebenasta pokrovača		Pecten maximus	6, 7
tabinja belica		Phycis blennoides	vsa območja
tabinja		Phycis phycis	vsa območja
morska plošča		Pleuronectes platessa	5b, 6, 12, 14; 7 a; 7bc; 7de; 7fg; 7h – k; 8, 9, 10
polak		Pollachius pollachius	5b, 6, 12, 14; 7; 8abde; 8c; 9, 10
saj		Pollachius virens	5b, 6, 12, 14; 7, 8, 9, 10
orjaška kirnja		Polyprion americanus	10
okrasta raža		Raja brachyura	4a, 6; 7 a, 7fg; 7e; 9a
raža trnjevka		Raja clavata	6; 7 a, 7fg; 7e; 8; 9 a; 10, 12
drobnooka raža		Raja microocellata	7de; 7fg
pegasta raža		Raja montagui	6, 7b, 7j; 7a, 7e – h; 8; 9a
valovito progasta raža		Raja undulata	7b, 7j; 7de; 8ab; 8c; 9a
grenlandska morska plošča		Reinhardtius hippoglossoides	5 a, 14; 5b, 6
bela raža		Rostroraja alba	vsa območja
atlantski losos		Salmo salar	vsa območja
morska postrv		Salmo trutta	vsa območja
sardela		Sardina pilchardus	8abd; 8c, 9a
lokarda		Scomber colias	8, 9, 10
skuša		Scomber scombrus	5, 6, 7, 8, 9
veliki romb		Scophthalmus maximus	vsa območja
gladki romb		Scophthalmus rhombus	vsa območja
morska mačka		Scyliorhinus canicula	6, 7a – c, 7e – j; 8abd; 8c, 9a
velika morska mačka		Scyliorhinus stellaris	6, 7
ostrozobi trnež		Scymnodon ringenes	5, 6, 7, 8, 9, 10
kljunati okun		Sebastes mentella	5, 12, 14 (površinski pelagični); 5, 12, 14 (globoki pelagični); 5, 14 (pridneni)
veliki rdeči okun		Sebastes norvegicus	5, 14
sipa		Sepia officinalis	vsa območja
morski list		Solea solea	5b, 6, 12, 14; 7 a; 7bc; 7d; 7e; 7fg; 7hjk; 8ab; 8cde, 9, 10
grenlandski morski pes		Somniosus microcephalus	vsa območja
špari		Sparidae	vsa območja
trnež		Squalus acanthias	vsa območja
sredozemski šur		Trachurus mediterraneus	8, 9
pisani šur		Trachurus picturatus	8, 9, 10
šur		Trachurus trachurus	4a, 5b, 6a, 7a – c, 7e – k, 8; 9a
moliči		Trisopterus spp.	vsa območja
kovač		Zeus faber	vsa območja

Regija	Sredozemsko morje in Črno morje
Območje	Sredozemsko morje in Črno morje (območja GFCM GSA 1 – 29, območje FAO 37)
Regionalna usklajevalna skupina	Sredozemsko morje in Črno morje
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Podregija GFCM
črnomorska čepa		Alosa immaculata	geografski podobmočji 28 – 29
jegulja		Anguilla anguilla	geografska podobmočja 1 – 27
beli glavač		Aphia minuta	geografska podobmočja 9, 10, 16 in 19
orjaška rdeča kozica		Aristaeomorpha foliacea	geografska podobmočja 1 – 16, 19 – 21 in 22 – 27
rdeče-modra kozica		Aristeus antennatus	geografska podobmočja 1 – 16, 19 – 21 in 22 – 27
gavuni		Atherina spp.	geografska podobmočja 9, 10, 16 in 19
bukva		Boops boops	geografska podobmočja 1 – 27
sinja plavajoča rakovica		Callinectes sapidus	geografska podobmočja 8 – 10, 11.2, 12 – 16, 18 – 21
navadna venerica		Chamelea gallina	geografski podobmočji 17 – 18
rdeča korala		Corallium rubrum	geografska podobmočja 1 – 27
delfinka		Coryphaena hippurus	geografska podobmočja 12 – 27
brancin		Dicentrarchus labrax	geografska podobmočja 1 – 27
špar		Diplodus annularis	geografska podobmočja 12 – 16, 19 – 21
kodrasta hobotnica		Eledone cirrhosa	geografska podobmočja 1 – 23
moškatna hobotnica		Eledone moschata	geografska podobmočja 8 – 23
sardon		Engraulis encrasicolus	geografska podobmočja 1 – 29
sivi krulec		Eutrigla gurnardus	GSA 13 – 16, 18 – 23
črnousta morska mačka		Galeus melastomus	geografska podobmočja 1 – 11
kratkoplavuti lignji		Illex spp., Todarodes spp.	geografska podobmočja 1 – 27
srebrnoproga napihovalka		Lagocephalus sceleratus	geografska podobmočja 1 – 27
navadni ligenj		Loligo vulgaris	geografska podobmočja 1 – 27
mala morska spaka		Lophius budegassa	geografska podobmočja 1 – 16, 19 – 21 22 – 23
morska spaka		Lophius piscatorius	GSA 1 – 16, 18 – 23
mol		Merlangius merlangus	geografski podobmočji 28 – 29
oslič		Merluccius merluccius	geografska podobmočja 1 – 27
sinji mol		Micromesistius poutassou	geografska podobmočja 1 – 11, 22 – 23
ciplji		Mugilidae	geografska podobmočja 8 – 10, 11.2, 12 – 23
bradač		Mullus barbatus	geografska podobmočja 1 – 29
progasti bradač		Mullus surmuletus	geografska podobmočja 1 – 16, 19 – 21 in 22 – 27
škamp		Nephrops norvegicus	geografska podobmočja 1 – 21
hobotnica		Octopus vulgaris	geografska podobmočja 1 – 27
okati ribon		Pagellus bogaraveo	geografska podobmočja 1 – 11
ribon		Pagellus erythrinus	geografska podobmočja 1 – 27
tigrasta kozica		Penaeus kerathurus	geografski podobmočji 22 – 23
dolgoostna rdeča kozica		Parapenaeus longirostris	geografska podobmočja 1 – 27
sinja plavajoča rakovica		Portunus segnis	geografska podobmočja 8 – 10, 11.2, 12 – 16, 18 – 21
rdečemorska plamenka		Pterois miles	geografska podobmočja 1 – 27
zvezdasta raža		Raja asterias	geografska podobmočja 1 – 11
raža trnjevka		Raja clavata	geografska podobmočja 1 – 16, 19 – 21
priseljena rapana		Rapana venosa	geografski podobmočji 28 – 29
sardela		Sardina pilchardus	geografska podobmočja 1 – 27
velika sardela		Sardinella aurita	geografska podobmočja 1 – 16, 19 – 21 in 22 – 27
morska kuščarica		Saurida lessepsianus	geografska podobmočja 22 – 27
ščetinozoba morska kuščarica		Saurida undosquamis	geografska podobmočja 22 – 27
veliki romb		Scophthalmus maximus	geografski podobmočji 28 – 29
lokarda		Scomber colias	geografska podobmočja 1-11, 22-27
skuša		Scomber scombrus	geografska podobmočja 1 – 16, 19 – 21
vsi komercialni morski psi, raže in skati (4)		Selachii, Rajidae	geografska podobmočja 1 – 29
sipa		Sepia officinalis	geografska podobmočja 1 – 21
temni morski zajec		Siganus luridus	geografska podobmočja 22 – 27
marmorni morski zajec		Siganus rivulatus	geografska podobmočja 22 – 27
morski list		Solea solea (Solea vulgaris)	geografska podobmočja 17-18, 22-27
orada		Sparus aurata	geografska podobmočja 7, 22 – 23
barakuda		Sphyraena sphyraena	geografska podobmočja 12 – 16, 19 – 21
girica		Spicara smaris	geografska podobmočja 17-18, 22-27
papalina		Sprattus sprattus	geografski podobmočji 28 – 29
trnež		Squalus acanthias	geografski podobmočji 28 – 29
morska bogomolka		Squilla mantis	geografska podobmočja 17 – 18
sredozemski šur		Trachurus mediterraneus	geografska podobmočja 1 – 29
pisani šur		Trachurus picturatus	geografska podobmočja 1 – 11
šur		Trachurus trachurus	geografska podobmočja 1 – 29
molič		Trisopterus minutus	geografska podobmočja 1 – 29
venerke		Veneridae	geografska podobmočja 6, 13 – 21

Regija	najbolj oddaljene regije
Območje	vode EU okrog Azorov (območje FAO 27.10.a.2), Madeire in Kanarskih otokov (območje FAO 34.1.2)
Regionalna usklajevalna skupina	je ni
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)
latvice		Patellidae	izključna ekonomska cona Azorov, izključna ekonomska cona Kanarskih otokov/Madeire
sardela		Sardina pilchardus	izključna ekonomska cona Azorov, izključna ekonomska cona Kanarskih otokov/Madeire
velika sardela		Sardinella aurita	izključni ekonomski coni Kanarskih otokov/Madeire
madeirska velika sardela		Sardinella maderensis	izključna ekonomska cona Azorov
morska papiga		Sparisoma cretense	izključna ekonomska cona Azorov, izključna ekonomska cona Kanarskih otokov/Madeire

Regija	najbolj oddaljene regije
Območje	vode EU okoli Francoske Gvajane, Martinika in Gvadelupa (območje FAO 31)
Regionalna usklajevalna skupina	je ni
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)
morski som vrste Amphiarius rugispinis		Amphiarius rugispinis	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
som vrste Brachyplatystoma filamentosum		Brachyplatystoma filamentosum	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
konjski trnobok		Caranx hippos	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
druge vrste ščukovk		Centropomus spp.	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
rumenoplavuta grba		Cynoscion acoupa	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
dobnozoba grba		Cynoscion steindachneri	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
zelena grba		Cynoscion virescens	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
atlantska orjaška kirnja		Epinephelus itajara	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
zlata prašičevka		Genyatremus luteus	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
trirepka		Lobotes surinamensis	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
južni rdeči hlastač		Lutjanus purpureus	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
kraljeva grba		Macrodon ancylodon	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
atlantski tarpon		Megalops atlanticus	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
severna rjava kozica		Penaeus subtilis	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
grba vrste Plagioscion squamosissimus		Plagioscion squamosissimus	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
morski som vrste Sciades parkeri		Sciades parkeri	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
morski som vrste Sciades proops		Sciades proops	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
druge vrste kraljevskih skuš		Scomberomorus spp.	izključna ekonomska cona Francoske Gvajane
skrinjarica vrste Acanthostracion polygonius		Acanthostracion polygonius	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
skrinjarica vrste Acanthostracion quadricornis		Acanthostracion quadricornis	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
kirurg vrste Acanthurus bahianus		Acanthurus bahianus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
kirurg vrste Acanthurus chirurgus		Acanthurus chirurgus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
kostorog vrste Aluterus scriptus		Aluterus scriptus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
prašičevka vrste Anisotremus surinamensis		Anisotremus surinamensis	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
druge vrste raž		Batoidimorpha (Hypotremata)	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
kraljevska balestra		Balistes vetula	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
špar vrste Calamus bajonado		Calamus bajonado	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
kostorog vrste Cantherhines macrocerus		Cantherhines macrocerus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
balestra vrste Canthidermis sufflamen		Canthidermis sufflamen	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
trnobok vrste Caranx bartholomaei		Caranx bartholomaei	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
trnobok vrste Caranx latus		Caranx latus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
trnobok vrste Caranx ruber		Caranx ruber	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
zobčasti ostriž vrste Cephalopholis cruentata		Cephalopholis cruentata	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
zobčasti ostriž vrste Cephalopholis fulva		Cephalopholis fulva	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
kirnja vrste Epinephelus adscensionis		Epinephelus adscensionis	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
rdečepikasta kirnja		Epinephelus guttatus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
kirnja vrste Epinephelus striatus		Epinephelus striatus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
hlastač vste Etelis oculatus		Etelis oculatus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
prašičevka vrste Haemulon carbonarium		Haemulon carbonarium	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
rumena prašičevka		Haemulon flavolineatum	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
prašičevka vrste Haemulon parra		Haemulon parra	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
prašičevka vrste Haemulon plumierii		Haemulon plumierii	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
prašičevka vrste Haemulon sciurus		Haemulon sciurus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
hlastač vrste Lutjanus analis		Lutjanus analis	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
hlastač vrste Lutjanus apodus		Lutjanus apodus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
hlastač vrste Lutjanus jocu		Lutjanus jocu	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
svilnati hlastač		Lutjanus vivanus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
bradač vrste Mulloidichthys martinicus		Mulloidichthys martinicus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
rumenorepi hlastač		Ocyurus chrysurus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
karibski rarog		Panulirus argus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
rarog vrste Panulirus guttatus		Panulirus guttatus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
iglica vrste Platybelone argalus		Platybelone argalus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
veleoka vrste Priacanthus arenatus		Priacanthus arenatus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
bradač vrste Pseudupeneus maculatus		Pseudupeneus maculatus	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
velika plamenka		Pterois volitans	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
druge vrste morskih psov		Selachimorpha (Pleurotremata)	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
papagajevka vrste Sparisoma aurofrenatum		Sparisoma aurofrenatum	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
papagajevka vrste Sparisoma chrysopterum		Sparisoma chrysopterum	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
papagajevka vrste Sparisoma rubripinne		Sparisoma rubripinne	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika
rdečeusti perutar		Strombus gigas	izključna ekonomska cona Gvadelupa in Martinika

Regija	najbolj oddaljene regije
Območje	vode EU okoli otokov Mayotte in Reuniona (območje FAO 51)
Regionalna usklajevalna skupina	je ni
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)
hlastač vrste Aprion virescens		Aprion virescens	izključna ekonomska cona Mayotta in Reuniona
trnobok vrste Caranx melampygus		Caranx melampygus	izključna ekonomska cona Mayotta in Reuniona
zobčasti ostriž vrste Variola louti		Variola louti	izključna ekonomska cona Mayotta in Reuniona
hlastač vrste Aphareus rutilans		Aphareus rutilans	izključna ekonomska cona Reuniona
zobčasti ostriži vrste Cephalopholis aurantia		Cephalopholis aurantia	izključna ekonomska cona Reuniona
kirnja vrste Epinephelus fasciatus		Epinephelus fasciatus	izključna ekonomska cona Reuniona
kirnja vrste Epinephelus radiatus		Epinephelus radiatus	izključna ekonomska cona Reuniona
hlastač vrste Etelis carbunculus		Etelis carbunculus	izključna ekonomska cona Reuniona
hlastač vrste Etelis coruscans		Etelis coruscans	izključna ekonomska cona Reuniona
kostanjevka vrste Eumegistus illustris		Eumegistus illustris	izključna ekonomska cona Reuniona
car vrste Lethrinus rubrioperculatus		Lethrinus rubrioperculatus	izključna ekonomska cona Reuniona
hlastač vrste Lutjanus kasmira		Lutjanus kasmira	izključna ekonomska cona Reuniona
hlastač vrste Lutjanus notatus		Lutjanus notatus	izključna ekonomska cona Reuniona
hlastač vrste Pristipomoides argyrogrammicus		Pristipomoides argyrogrammicus	izključna ekonomska cona Reuniona
hlastač vrste Pristipomoides multidens		Pristipomoides multidens	izključna ekonomska cona Reuniona
okati šur		Scomber colias	izključna ekonomska cona Reuniona
trnobok vrste Seriola riviolana		Seriola riviolana	izključna ekonomska cona Reuniona
zobčasti ostriž vrste Variola albimarginata		Variola albimarginata	izključna ekonomska cona Reuniona

Regija	druge regije
Območje	Severozahodni Atlantik (območje FAO 21)
Regionalna usklajevalna skupina	severni Atlantik, Severno morje in vzhodna Arktika
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje Konvencije NAFO
žarkasta raža		Amblyraja radiata	3LNOPs
globokomorske morske mačke		Apristurus spp.	SA1 – 6
sluzoglavke		Beryx sp.	6G
okroglonosi repak		Coryphaenoides rupestris	SA 1 – 3
globokomorski trneži		Centrophorus spp.	SA1 – 6
portugalski trnež		Centroscymnus coelolepis	SA1 – 6
dolgonosi žametasti trnež		Centroscymnus crepidater	SA1 – 6
črna morska mačka		Centroscyllium fabricii	SA1 – 6
ovratničarski šesteroškrgar		Chlamydoselachus anguineus	SA1 – 6
temni morski pes		Dalatias licha	SA1 – 6
kljunati morski pes		Deania calcea	SA1 – 6
veliki svetilec		Etmopterus princeps	SA1 – 6
črni svetilec		Etmopterus spinax	SA1 – 6
trska		Gadus morhua	3M; 3NO; 3Ps; SA1
islandska morska mačka		Galeus murinus	SA1 – 6
sivi jezik		Glyptocephalus cynoglossus	3NO; 2J3KL
sivi morski pes		Hexanchus griseus	SA1 – 6
ameriška morska plošča		Hippoglossoides platessoides	3LNO; 3M
severni kratkoplavuti ligenj		Illex illecebrosus	SA 3-4
rumenorepa limanda		Limanda ferruginea	3LNO
čebulastooki repak		Macrourus berglax	SA 1 – 3
kapelan		Mallotus villosus	3NO
jadrniški morski prašič		Oxynotus paradoxus	SA1 – 6
severna kozica		Pandalus borealis	SA1; 3LNO; 3M
grenlandska morska plošča		Reinhardtius hippoglossoides	3KLMNO; SA1
atlantski losos		Salmo salar	NAFO SA1 + podobmočje ICES 14, NEAFC, NASCO
ostrozobi trnež		Scymnodon ringenes	SA1 – 6
kljunati okun		Sebastes mentella	SA1
rdeči okuni		Sebastes spp.	3LN; 3M; 3O
grenlandski morski pes		Somniosus microcephalus	SA1 – 6
bela repata tabinja		Urophycis tenuis	3NO

Regija	druge regije
Območje	vzhodni srednji Atlantik (območje FAO 34)
Regionalna usklajevalna skupina	za ribolov v oddaljenih vodah
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje Konvencije CECAF
črni morski meč		Aphanopus carbo	vsa območja
atlantski morski meč		Aphanopus intermedius	vsa območja
globokomorske morske mačke		Apristurus spp.	34.1.1, 34.1.2, 34.2
progasta kozica		Aristeus varidens	vsa območja
prašičevke		Brachydeuterus spp.	vsa območja
kostanjevka		Brama brama	vsa območja
trnoboki		Caranx spp.	34.3.1, 34.3.3 – 6
globokomorski trneži		Centrophorus spp.	34.1.1, 34.1.2, 34.2
portugalski trnež		Centroscymnus coelolepis	34.1.1, 34.1.2, 34.2
dolgonosi žametasti trnež		Centroscymnus crepidater	34.1.1, 34.1.2, 34.2
črna morska mačka		Centroscyllium fabricii	34.1.1, 34.1.2, 34.2
ovratničarski šesteroškrgar		Chlamydoselachus anguineus	34.1.1, 34.1.2, 34.2
pasji jeziki		Cynoglossus spp.	vsa območja
temni morski pes		Dalatias licha	34.1.1, 34.1.2, 34.2
kljunati morski pes		Deania calcea	34.1.1, 34.1.2, 34.2
šuri		Decapterus spp.	34.3.1, 34.3.3 – 6
veleoki zobatec		Dentex macrophthalmus	vsa območja
sardon		Engraulis encrasicolus	vsa območja
bela kirnja		Epinephelus aeneus	34.1.3, 34.3.1, 34.3.3 – 6
bonga		Ethmalosa fimbriata	34.3.1, 34.3.3 – 6
veliki svetilec		Etmopterus princeps	34.1.1, 34.1.2, 34.2
črni svetilec		Etmopterus spinax	34.1.1, 34.1.2, 34.2
južna rožnata kozica		Farfantepenaeus notialis	vsa območja
nitkarica		Galeoides decadactylus	34.1.3, 34.3.1, 34.3.3 – 6
islandska morska mačka		Galeus murinus	34.1.1, 34.1.2, 34.2
sivi morski pes		Hexanchus griseus	34.1.1, 34.1.2, 34.2
navadni ligenj		Loligo vulgaris	vsa območja
benguelski oslič		Merluccius polli	vsa območja
senegalski oslič		Merluccius senegalensis	vsa območja
hobotnica		Octopus vulgaris	vsa območja
jadrniški morski prašič		Oxynotus paradoxus	34.1.1, 34.1.2, 34.2
divji ribon		Pagellus acarne	34.1.1
rdeči ribon		Pagellus bellottii	vsa območja
modropikasti pagar		Pagrus caeruleostictus	vsa območja
dolgoostna rdeča kozica		Parapenaeus longirostris	vsa območja
prašičevke		Pomadasys spp.	vsa območja
grbe		Pseudotolithus spp.	34.1.1
sardela		Sardina pilchardus	34.1.1, 34.1.3
velika sardela		Sardinella aurita	vsa območja
madeirska velika sardela		Sardinella maderensis	vsa območja
lokarda		Scomber colias	vsa območja
ostrozobi trnež		Scymnodon ringenes	34.1.1, 34.1.2, 34.2
afriška sipa		Sepia hierredda	vsa območja
sipa		Sepia officinalis	vsa območja
špari		Sparus spp.	34.1.1
šur		Trachurus spp.	vsa območja

Regija	druge regije
Območje	južni Tihi ocean (območji FAO 81 in 87)
Regionalna usklajevalna skupina	za ribolov v oddaljenih vodah
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje Konvencije SPRFMO
čilski šur		Trachurus murphyi	vsa območja

Regija	druge regije
Območje	Atlantski ocean in sosednja morja (območja FAO 21, 27, 31, 37, 41, 47, 34, 48) (17)
Regionalna usklajevalna skupina	za velike pelagične vrste
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje Konvencije ICCAT
vahu		Acanthocybium solandri	vsa območja
velikooka morska lisica		Alopias superciliosus	vsa območja
morska lisica		Alopias vulpinus	vsa območja
trupec		Auxis rochei	vsa območja
fregatni trupec		Auxis thazard	vsa območja
svilnati morski pes		Carcharhinus falciformis	vsa območja
dolgoplavuti morski pes		Carcharhinus longimanus	vsa območja
pravi morski psi		Carcharhinus spp.	vsa območja
delfinka		Coryphaena hippurus	vsa območja
pegasti tun		Euthynnus alletteratus	vsa območja
atlantska pahljačasta mečarica		Istiophorus albicans	vsa območja
atlantski mako		Isurus oxyrinchus	vsa območja
mako		Isurus paucus	vsa območja
bela jadrovnica		Kajikia albida	vsa območja
črtasti tun		Katsuwonus pelamis	vsa območja
atlantski morski pes		Lamna nasus	vsa območja
sinja jadrovnica		Makaira nigricans (ali mazara)	vsa območja
mante		Mobula spp.	vsa območja
bela palamida		Orcynopsis unicolor	vsa območja
sinji morski pes		Prionace glauca	vsa območja
orjaški kitovec		Rhincodon typus	vsa območja
palamida		Sarda sarda	vsa območja
brazilska kraljevska skuša		Scomberomorus brasiliensis	vsa območja
kraljevska skuša		Scomberomorus cavalla	vsa območja
lisasta kraljevska skuša		Scomberomorus maculatus	vsa območja
karibska kraljeva skuša		Scomberomorus regalis	vsa območja
zahodnoafriška kraljevska skuša		Scomberomorus tritor	vsa območja
valovitoglava kladvenica		Sphyrna lewini	vsa območja
velika kladvenica		Sphyrna mokarran	vsa območja
kladvenica		Sphyrna zygaena	vsa območja
jadrovnica		Tetrapturus belone	vsa območja
okrogloluskasta jadrovnica		Tetrapturus georgii	vsa območja
dolgokljuna jadrovnica		Tetrapturus fluegeri	vsa območja
beli tun		Thunnus alalunga	vsa območja
rumenoplavuti tun		Thunnus albacares	vsa območja
črnoplavuti tun		Thunnus atlanticus	vsa območja
veleoki tun		Thunnus obesus	vsa območja
tun		Thunnus thynnus	vsa območja
mečarica		Xiphias gladius	vsa območja

Regija	druge regije
Območje	Indijski ocean (območji FAO 51 in 57)
Regionalna usklajevalna skupina	za velike pelagične vrste
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje Konvencije IOTC
vahu		Acanthocybium solandri	vsa območja
drobnozoba morska lisica		Alopias pelagicus	vsa območja
velikooka morska lisica		Alopias superciliosus	vsa območja
trupec		Auxis rochei	vsa območja
fregatni trupec		Auxis thazard	vsa območja
svilnati morski pes		Carcharhinus falciformis	vsa območja
dolgoplavuti morski pes		Carcharhinus longimanus	vsa območja
pravi morski psi		Carcharhinus spp.	vsa območja
delfinka		Coryphaena hippurus	vsa območja
vzhodni pegasti tun		Euthynnus affinis	vsa območja
indijska jadrovnica		Istiompax indica	vsa območja
pacifiška pahljačasta mečarica		Istiophorus platypterus	vsa območja
atlantski mako		Isurus oxyrinchus	vsa območja
mako		Isurus paucus	vsa območja
črtasti tun		Katsuwonus pelamis	vsa območja
atlantski morski pes		Lamna nasus	vsa območja
sinja jadrovnica		Makaira nigricans (ali mazara)	vsa območja
mante		Mobula spp.	vsa območja
sinji morski pes		Prionace glauca	vsa območja
orjaški kitovec		Rhincodon typus	vsa območja
indopacifiška kraljevska skuša		Scomberomorus guttatus	vsa območja
progasta kraljevska skuša		Scomberomorus commerson	vsa območja
dolgorepi tun		Thunnus tonggol	vsa območja
valovitoglava kladvenica		Sphyrna lewini	vsa območja
velika kladvenica		Sphyrna mokarran	vsa območja
kladvenica		Sphyrna zygaena	vsa območja
progasta jadrovnica		Tetrapturus audax	vsa območja
kratkokljuna jadrovnica		Tetrapturus angustirostris	vsa območja
beli tun		Thunnus alalunga	vsa območja
rumenoplavuti tun		Thunnus albacares	vsa območja
veleoki tun		Thunnus obesus	vsa območja
mečarica		Xiphias gladius	vsa območja

Regija	druge regije
Območje	zahodni srednji Tihi ocean (območje FAO 71)
Regionalna usklajevalna skupina	za velike pelagične vrste
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje Konvencije WCPFC
drobnozoba morska lisica		Alopias pelagicus	vsa območja
velikooka morska lisica		Alopias superciliosus	vsa območja
morska lisica		Alopias vulpinus	vsa območja
svilnati morski pes		Carcharhinus falciformis	vsa območja
dolgoplavuti morski pes		Carcharhinus longimanus	vsa območja
indijska jadrovnica		Istiompax indica	vsa območja
atlantski mako		Isurus oxyrinchus	vsa območja
mako		Isurus paucus	vsa območja
črtasti tun		Katsuwonus pelamis	vsa območja
atlantski morski pes		Lamna nasus	vsa območja
sinja jadrovnica		Makaira nigricans (ali mazara)	vsa območja
sinji morski pes		Prionace glauca	vsa območja
orjaški kitovec		Rhincodon typus	vsa območja
valovitoglava kladvenica		Sphyrna lewini	vsa območja
velika kladvenica		Sphyrna mokarran	vsa območja
kladvenica		Sphyrna zygaena	vsa območja
progasta jadrovnica		Tetrapturus audax	vsa območja
beli tun		Thunnus alalunga	vsa območja
rumenoplavuti tun		Thunnus albacares	vsa območja
veleoki tun		Thunnus obesus	vsa območja
tihomorski tun		Thunnus orientalis	vsa območja
mečarica		Xiphias gladius	vsa območja
mante		Mobula spp.	vsa območja

Regija	druge regije
Območje	vzhodni srednji Tihi ocean (območji FAO 77 in 87)
Regionalna usklajevalna skupina	za velike pelagične vrste
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje Konvencije IATTC
svilnati morski pes		Carcharhinus falciformis	vsa območja
dolgoplavuti morski pes		Carcharhinus longimanus	vsa območja
indijska jadrovnica		Istiompax indica	vsa območja
makoji		Isurus spp	vsa območja
črtasti tun		Katsuwonus pelamis	vsa območja
atlantski morski pes		Lamna nasus	vsa območja
sinja jadrovnica		Makaira nigricans (ali mazara)	vsa območja
orjaški kitovec		Rhincodon typus	vsa območja
valovitoglava kladvenica		Sphyrna lewini	vsa območja
velika kladvenica		Sphyrna mokarran	vsa območja
kladvenica		Sphyrna zygaena	vsa območja
progasta jadrovnica		Tetrapturus audax	vsa območja
beli tun		Thunnus alalunga	vsa območja
rumenoplavuti tun		Thunnus albacares	vsa območja
veleoki tun		Thunnus obesus	vsa območja
tihomorski tun		Thunnus orientalis	vsa območja
mečarica		Xiphias gladius	vsa območja
mante		Mobula spp.	vsa območja

Regija	druge regije
Območje	zahodni srednji Atlantik (območje FAO 31)
Regionalna usklajevalna skupina	je ni
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje KonvencijeWECAFC
rumenoplavuta grba		Cynoscion acoupa	severna brazilska plošča
rdečepikasta kirnja		Epinephelus guttatus	vsa območja
južna rjava kozica		Farfantepenaeus subtilis	severna brazilska plošča
morska lastovka vrste Hirundichthys affinis		Hirundichthys affinis	vsa območja
rdečeusti perutar		Lobatus gigas	vsa območja
črnoplavuti hlastač		Lutjanus buccanella	vsa območja
rdeči hlastač		Lutjanus campechanus	vsa območja
južni rdeči hlastač		Lutjanus purpureus	severna brazilska plošča
svilnati hlastač		Lutjanus vivanus	vsa območja
karibski rarog		Panulirus argus	vsa območja

Območje	jugovzhodni Atlantik (območje FAO 47)
Regionalna usklajevalna skupina	je ni
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje Konvencije SEAFO
sluzoglavke		Beryx spp.	vsa območja
rdeče rakovice		Chaceon spp.	vsa območja
patagonska zobata riba		Dissostichus eleginoides	vsa območja
okuni		Helicolenus spp.	vsa območja
oranžna sluzoglavka		Hoplostethus atlanticus	vsa območja
pelagična oklepnoglavka		Pseudopentaceros richardsoni	vsa območja
skuše		Scomber spp.	vsa območja
šur		Trachurus spp.	vsa območja

Regija	druge regije
Območje	Antarktika in južni Indijski ocean (območja FAO 48, 58 in 88)
Regionalna usklajevalna skupina	je ni
Vrsta (domače ime)		Vrsta (znanstveno ime)	Območje Konvencije CCAMLR
sluzoglavke		Beryx spp.	vsa območja
antarktična ledena krokodilka		Champsocephalus gunnari	vsa območja
zobate ribe		Dissostichus spp. (Dissostichus eleginoides in Dissostichus mawsoni)	vsa območja
kril		Euphausia superba	vsa območja
oranžna sluzoglavka		Hoplostethus atlanticus	vsa območja
nototenije		Lepidonotothen spp.	vsa območja
repaki		Macrourus spp.	vsa območja
raže		Rajiformes	vsa območja
globokomorski morski psi		vse vrste	vsa območja

Tabela 2 (prej tabela 1D)

Zakonodajna besedila in organi v zvezi z vrstami, ki se spremljajo v okviru programov za zaščito v Uniji ali v okviru mednarodnih obveznosti

Zakonodajni akti EU

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (18), vse morske vrste iz Prilog II, IV in V

Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (19), vse vodne in morske ptice, vključno s selitvenimi vrstami

Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (20)

Uredba Sveta (ES) št. 734/2008 z dne 15. julija 2008 o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov (21)

Uredba (EU) 2016/2336 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 (22)

Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (23)

Uredba (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007 (24)

Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (25)

Uredba (EU) 2019/833 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o določitvi ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, spremembi Uredbe (EU) 2016/1627 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2115/2005 in (ES) št. 1386/2007 (26)

Uredba (EU) 2018/975 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) (27)

Mednarodne konvencije

Barcelonska konvencija za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (28)

Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (OSPAR) (29)

Konvencija o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (30)

Regionalne organizacije za upravljanje ribištva

Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) (31)

Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) (32)

Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) (33)

Medameriška komisija za tropskega tuna (IATTC) (34)

Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) (35)

Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) (36)

Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF) (37)

Komisija za ribištvo v zahodnem srednjem Atlantiku (WECAFC) (38)

Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) (39)

Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) (40)

Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) (41)

Sporazum o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (42)

Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) (43)

Tabela 3 (prej tabela 1E)

Sladkovodne diadromne vrste

Vrsta (domače ime)	Vrsta (znanstveno ime)	Območja, ki niso morska in na katerih se nahaja stalež / oznaka staleža
jegulja	Anguilla anguilla	enote za upravljanje staležev jegulj, kot so opredeljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1100/2007 (44)
atlantski losos	Salmo salar	vsa območja naravne razširjenosti
morska postrv	Salmo trutta	vsa območja naravne razširjenosti

Tabela 4 (prej tabela 3)

Vrste, za katere se zbirajo podatki o rekreacijskem ribolovu

Območje	Vrsta
Baltsko morje (podrazdelki ICES 22–32)	atlantski losos, jegulja in morska postrv (vključno v sladki vodi) ter trska
Severno morje (območja ICES 3a, 4 in 7d)	atlantski losos in jegulja (vključno v skladi vodi), brancin, trska, polak ter morski psi in skati
vzhodna Arktika (območji ICES 1 in 2)	atlantski losos in jegulja (vključno v sladki vodi), trska, polak ter morski psi in skati
severni Atlantik (območja ICES 5–14 in območja NAFO)	atlantski losos in jegulja (vključno v sladki vodi), brancin, trska, polak, morski psi in skati ter izrazito selivske vrste ICCAT
Sredozemsko morje	jegulje (vključno v sladki vodi), morski psi in skati ter izrazito selivske vrste ICCAT
Črno morje	jegulje (vključno v sladki vodi), morski psi in skati ter izrazito selivske vrste ICCAT

Tabela 5 (prej tabela 2)

Ribolovna dejavnost (metier)

Raven 1	Raven 2	Raven 3	Raven 4	Raven 5	Raven 6
Dejavnost	Razredi orodja	Skupine orodja	Vrsta orodja	Ciljni skupek vrst (45)	Velikost mrežnega očesa in druge selektivne naprave
ribolovna dejavnost	strgače	strgače	strgača, upravljana s plovila [DRB]	anadromne vrste (ANA) bentoške vrste (DES) katadromne vrste (CAT) glavonožci (CEP) raki (CRU) pridnene vrste (DEF) globokomorske vrste (DWS) ribe kostnice (FIF) sladkovodne vrste (FWS) razno (MIS) mešano glaovnožci in pridnene vrste (MCF) mešano raki in pridnene vrste (MCD) mešano globokomorske in pridnene vrste (MDD) mešano pelagične in pridnene vrste (MPD) mehkužci (MOL) velike pelagične ribe (LPF) male pelagične ribe (SPF)	V skladu z obstoječimi oznakami iz zadevnih uredb.
	strgače	strgače	mehanizirana/sesalna strgača [DRM] [DRH]
	vlečne mreže	pridnene vlečne mreže	pridnena vlečna mreža s širilkami [OTB]
			dvojna vlečna mreža s širilkami [OTT] [OTP]
			pridnene vlečne mreže za škampe [TBN]
			pridnene vlečne mreže za kozice [TMS]
			pridnena vlečna mreža, upravljana z dveh plovil [PTB]
			vlečna mreža z gredjo [TBB]
		pelagične vlečne mreže	pelagična vlečna mreža s širilkami [OTM]
			pelagična vlečna mreža, upravljana z dveh plovil [PTM]
			pelagične vlečne mreže za kozice [TMS]
			polpelagične vlečne mreže [TSP]
	trnki in vrvice	ribiške palice in vrvice	ročne ribiške vrvice in ribiške palice [LHP] [LHM]
			panule [LTL]
			vertikalni parangali [LVT]
		parangali	plavajoči parangal [LLD]
		parangali	stoječi parangali [LLS]
	pasti	pasti	pasti za skakajoče ribe [FAR]
			vrše in pasti [FPO]
			kogoli [FYK]
			nameščene nepokrite pregrade [FPN]
			precejalne mreže [FSN]
			fiksne naprave za ograje in vrše [FWR]
			pregrade [FWR]
	mreže	dvižne mreže	prenosne dvižne mreže [LNP]
			dvižne mreže za uporabo s plovila [LNB]
			nameščene obalne dvižne mreže [LNS]
		padajoče orodje	metalke [FCN]
		padajoče orodje	vrše/mreže [FCO]
		mreže	trislojne mreže [GTR]
			stoječe zabodne mreže [GNS]
			viseče mreže [GND]
			kombinirane trislojne in zabodne mreže [GTN]
			obkroževalne zabodne mreže [GNC]
			zabodne mreže na kolih [GNF]
	potegalke	obkroževalne mreže	zaporna plavarica [PS]
		obkroževalne mreže	mreže lampara [LA]
		potegalke (46)	škotska potegalka [SSC]
			danska potegalka [SDN]
			potegalka, upravljana z dveh plovil [SPR]
			obalna potegalka in potegalka odprtega morja [SB] [SV]
	mali priobalni metierji	mali priobalni metierji	potapljanje [DIV]
			ribolov, ki se izvaja brez plovila [FOO]
			dvižne mreže [LN]
	drugo orodje	drugo orodje	ribolov mladih jegulj [GES]	mlada jegulja
	drugo orodje	drugo orodje	orodje za nabiranje morskih alg [HMS]	morske alge (SWD)
	razno	razno (navesti)
dejavnost, ki ni ribolov
neaktivno

Tabela 6 (prej tabela 4)

Spremenljivke za ribolovne dejavnosti

Spremenljivke (47)	Enota
Morske vode
Zmogljivost
število plovil	število
tonaža (BT), kW, starost plovila	število
Napor
dnevi na morju	dnevi
trajanje ribolova (neobvezno)	ure
ribolovni dnevi (48)	dnevi
kW * dnevi na morju (49)	število
BT * dnevi na morju (50)	število
kW * ribolovni dnevi (51)	število
BT * ribolovni dnevi (52)	število
število potovanj (53)	število
število ribolovnih operacij	število
dolžina mrež (v m) * čas nastavljanja (v dnevih)	metri/dnevi
število mrež/dolžina (54)	število/metri
število trnkov, število vrvic (55)	število
število vrš, pasti (56)	število
število naprav za zbiranje rib/boj	število
število pomožnih plovil	število
Iztovarjanje
vrednost iztovora skupaj in za vsako komercialno vrsto	euri
živa teža iztovora skupaj in za vsako vrsto (57)	tone
povprečna cena za vsako vrsto	euri/kg

Celinske vode (jegulja)
Zmogljivost
število dovoljenj	število
Napor
ribolovni dnevi (58)	število
število potovanj (59)	število
Iztovarjanje
živa teža iztovora skupaj in po fazi življenjskega cikla (60)	kg

Tabela 7 (prej tabela 5A)

Ekonomske spremenljivke flote

Skupina spremenljivke	Spremenljivka	Enota
Prihodki	bruto vrednost iztovarjanja	euri
	prihodek od oddaje kvotnih ali drugih ribolovnih pravic	euri
	subvencije za tekoče poslovanje	euri
	subvencije za naložbe	euri
	drugi prihodki	euri
Stroški poslovanja	stroški osebja	euri
	vrednost neplačanega dela	euri
	stroški energije	euri
	stroški popravil in vzdrževanja	euri
	drugi spremenljivi stroški	euri
	drugi fiksni stroški	euri
	plačila za zakup/najem kvotnih ali drugih ribolovnih pravic	euri
Stroški kapitala	potrošnja stalnega kapitala	euri
Naložbe (tok)	naložbe v opredmetena sredstva (neto nakup sredstev)	euri
Finančni položaj (sredstva in obveznosti)	vsa sredstva	euri
	vrednost fizičnega kapitala	euri
	vrednost kvotnih in drugih ribolovnih pravic	euri
	bruto dolg	euri
Zaposlovanje	plačana delovna sila	število
	neplačana delovna sila	število
	ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ)	število
	skupno število opravljenih delovnih ur na leto (neobvezno)	število
Flota	število plovil	število
	povprečna celotna dolžina plovil	metri
	skupna tonaža plovil	BT
	skupna moč plovil	kW
	povprečna starost plovil	leta
Napor	dnevi na morju	dnevi
Napor	poraba energije	litri
Število ribiških podjetij/enot	število ribiških podjetij/enot	število

Tabela 8 (prej tabela 5B)

Segmentacija flote

		Dolžinski razredi (LOA) (61)
Aktivna plovila (62)		0 – < 6/8/10 m	6/8/10–< 12 m	12– < 18 m	18– < 24 m	24– < 40 m	40 m ali več
Plovila, ki uporabljajo „aktivna“ orodja	plovila z vlečnimi mrežami z gredjo
	plovila s pridneno vlečno mrežo in/ali pridneno potegalko
	plovila z vlečnimi mrežami za pelagični ribolov
	plovila z zapornimi plavaricami
	plavajoči bagri
	plovila, ki uporabljajo druga aktivna orodja
	plovila, ki uporabljajo samo večnamenska aktivna orodja
Plovila, ki uporabljajo „pasivna“ orodja	plovila, ki uporabljajo trnke	(63)	(64)
	plovila z visečimi in/ali pritrjenimi mrežami
	plovila, ki uporabljajo vrše in/ali pasti
	plovila, ki uporabljajo druga pasivna orodja
	plovila, ki uporabljajo samo večnamenska pasivna orodja
Plovila, ki uporabljajo večnamenska orodja	plovila, ki uporabljajo aktivna in pasivna orodja
Neaktivna plovila

Tabela 9 (prej tabela 6)

Socialne spremenljivke za sektorja ribištva in akvakulture

Spremenljivka	Enota
zaposlenost po spolu	število
EPDČ po spolu	število
neplačano delo po spolu	število
zaposlenost po starosti	število
zaposlenost po stopnji izobrazbe	število
zaposlenost po državljanstvu	število
zaposlenost po zaposlitvenem statusu	število

Tabela 10 (prej tabela 7)

Ekonomske spremenljivke v sektorju akvakulture

Skupina spremenljivke	Spremenljivka	Enota
Prihodki	bruto prodaja po posameznih vrstah	euri
	subvencije za tekoče poslovanje	euri
	subvencije za naložbe	euri
	drugi prihodki	euri
Stroški poslovanja	stroški osebja	euri
	vrednost neplačanega dela	euri
	stroški energije	euri
	surovina: stroški gojenja	euri
	surovina: stroški za krmo	euri
	popravila in vzdrževanje	euri
	drugi stroški poslovanja	euri
Stroški kapitala	potrošnja stalnega kapitala	euri
Naložbe (tok)	naložbe v opredmetena sredstva (neto nakup sredstev)	euri
Finančni položaj (sredstva in obveznosti)	skupna vrednost sredstev	euri
Finančni položaj (sredstva in obveznosti)	bruto dolg	euri
Finančni rezultati	finančni prihodki	euri
Finančni rezultati	finančni odhodki	euri
Teža surovin	uporabljene živali	kg
Teža surovin	uporabljena ribja krma	kg
Teža prodaje	teža prodaje po posameznih vrstah	kg
Zaposlovanje	plačana delovna sila	število
	neplačana delovna sila	število
	ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ)	število
	število opravljenih delovnih ur na zaposlenega in na neplačanega delavca (neobvezno)	ure
Število podjetij	število podjetij po kategorijah velikosti	število

Tabela 11 (prej tabela 9)

Segmentacija, ki se uporabi za zbiranje podatkov o akvakulturi (65)

Tehnike ribogojstva (66)

Polikultura

Drstišča in vzgajališča (67)

Tehnike gojenja lupinarjev

Ribniki

Bazeni in kanali

Ograjeni prostori in gojišča (68)

Sistemi reciklaže (69)

Druge metode

Kletke (70)

Vse metode

Gojenje s plavajočimi napravami

Gojenje na dnu (71)

Drugo

splavi

parangal

Atlantski losos

Postrv

Brancin in špar

Krap

Tun

Jegulja

Jeseter (ikre za prehrano ljudi)

Druge sladkovodne ribe

Druge morske ribe

Klapavice

Ostrige

Školjke

Raki

Drugi mehkužci

Več vrst

Makroalge

Mikroalge

Drugi vodni organizmi

(1) Uredba (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (UL L 157, 20.6.2017, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).

(4) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(5) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(6) Kakor je opredeljeno v Prilogi XI k Izvedbeni uredbi (EU) št. 404/2011.

(7) Uredba (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (UL L 327, 17.12.2019, str. 1).

(8) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1168 z dne 27. aprila 2021 o določitvi seznama obveznih raziskav na morju in pragov v okviru večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022 (UL L 253 … 92).

(9) Vključno s posebnimi zahtevami za regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

(10) Podatki iz sistema za spremljanje plovil, opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike.

(11) Sistem samodejnega prepoznavanja iz Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet.

(12) Indikatorske vrste za občutljive morske ekosisteme iz Uredbe (EU) 2016/2336 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika.

(13) Občutljivi morski ekosistemi, opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 734/2008 z dne 15. julija 2008 o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov.

(14) Opredeljen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/218 z dne 6. februarja 2017 o registru ribiške flote Unije (UL L 34, 9.2.2017, str. 9).

(15) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(16) Pri pripravi načrtov vzorčenja za zbiranje bioloških podatkov, kot so določeni v poglavju II te priloge, bi bilo treba upoštevati vse meje staležev, ki jih je določil zadevni končni uporabnik, za vsak stalež pa bi bilo treba dodeliti ustrezen napor vzorčenja.

(17) Izrazito selivske in tunu podobne vrste, navedene v oddelkih ICCAT in IOTC, bi bilo treba vključiti v načrte vzorčenja na vseh zadevnih območjih.

(18) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(19) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(20) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(21) UL L 201, 30.7.2008, str. 8.

(22) UL L 354, 23.12.2016, str. 1.

(23) UL L 409, 30.12.2006, str. 11.

(24) UL L 315, 30.11.2017, str. 1.

(25) UL L 198, 25.7.2019, str. 105.

(26) UL L 141, 28.5.2019, str. 1.

(27) UL L 179, 16.7.2018, str. 30.

(28) https://web.unep.org/unepmap/who-we-are/legal-framework.

(29) https://www.ospar.org/convention/text.

(30) http://www.helcom.fi/about-us/convention.

(31) http://www.fao.org/gfcm/activities/environment-and-conservation/en.

(32) https://www.iccat.int/en/bycatch.html.

(33) https://iotc.org/cmms.

(34) https://www.iattc.org/ResolutionsActiveENG.htm.

(35) https://www.nafo.int/Fisheries/Conservation.

(36) https://www.neafc.org/basictexts.

(37) http://www.fao.org/fishery/rfb/cecaf.

(38) http://www.fao.org/fishery/rfb/wecafc/en.

(39) http://www.seafo.org/Documents/Conservation-Measures.

(40) https://www.wcpfc.int/conservation-and-management-measures.

(41) https://www.sprfmo.int/measures.

(42) https://www.apsoi.org/cmm.

(43) https://www.ccamlr.org/en/conservation-and-management/conservation-and-managment.

(44) Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (UL L 248, 22.9.2007, str. 17).

(45) V skladu z obstoječimi oznakami iz zadevnih uredb.

(46) Za tropske tune je treba razlikovati med zapornimi plavaricami, ki se uporabljajo pri napravah za zbiranje rib, in tistimi, ki se uporabljajo pri prostih jatah.

(47) Vse spremenljivke je treba sporočiti na ravni agregiranja (metier in segment flote), opredeljeni v tabelah 5 in 8, ter po podregiji/ribolovnem območju, kot je opredeljeno v tabeli 2 Poglavja III Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2021/1168. Za ustrezno orodje se uporabi določeno število operacij in/ali elementov orodja.

(48) Podatki se zabeležijo po vrsti ribolovnega orodja (Mednarodna standardna statistična klasifikacija ribolovnega orodja FAO) in po enotah za upravljanje jegulj, kot je določeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 1100/2007.

(49) kW * dnevi na morju; kW * ribolovni dnevi – samo uporaba aktivnih orodij.

(50) BT * dnevi na morju; BT * ribolovni dnevi – samo uporaba pasivnih orodij.

(51) kW * dnevi na morju; kW * ribolovni dnevi – samo uporaba aktivnih orodij.

(52) BT * dnevi na morju; BT * ribolovni dnevi – samo uporaba pasivnih orodij.

(53) Podatki se zabeležijo po vrsti ribolovnega orodja (Mednarodna standardna statistična klasifikacija ribolovnega orodja FAO) in po enotah za upravljanje jegulj, kot je določeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 1100/2007.

(54) O zbiranju teh spremenljivk za plovila, krajša od 10 metrov, se je treba dogovoriti na ravni morske regije.

(55) O zbiranju teh spremenljivk za plovila, krajša od 10 metrov, se je treba dogovoriti na ravni morske regije.

(56) O zbiranju teh spremenljivk za plovila, krajša od 10 metrov, se je treba dogovoriti na ravni morske regije.

(57) Za nekatere vrste (atlantski losos, tun) bi bilo treba po potrebi uporabiti številko osebka.

(58) Podatki se zabeležijo po vrsti ribolovnega orodja (Mednarodna standardna statistična klasifikacija ribolovnega orodja FAO) in po enotah za upravljanje jegulj, kot je določeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 1100/2007.

(59) Podatki se zabeležijo po vrsti ribolovnega orodja (Mednarodna standardna statistična klasifikacija ribolovnega orodja FAO) in po enotah za upravljanje jegulj, kot je določeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 1100/2007.

(60) Podatki se zabeležijo po vrsti ribolovnega orodja (Mednarodna standardna statistična klasifikacija ribolovnega orodja FAO) in po enotah za upravljanje jegulj, kot je določeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 1100/2007.

(61) Za plovila, krajša od 12 m, v Sredozemskem in Črnem morju, sta kategoriji dolžin 0 –< 6, 6 –< 12 m. Za plovila, krajša od 12 m, v Baltskem morju, sta kategoriji dolžin 0–< 8, 8– < 12 m. Za vse druge regije sta kategoriji dolžin 0–< 10, 10–< 12 m.

(62) Za razvrstitev plovil v segmente se uporablja merilo dominantnosti na podlagi števila ribolovnih dni s posameznim orodjem. Če se posamezno ribolovno orodje uporablja več kot vsa druga skupaj (tj. plovilo več kot 50 % ribolovnega časa uporablja to orodje), se plovilo razvrsti v ta segment. V nasprotnem primeru se plovilo razvrsti v naslednje segmente flote: (a) „plovila, ki uporabljajo samo večnamenska aktivna orodja“, če uporablja samo aktivna orodja; (b) „plovila, ki uporabljajo samo večnamenska pasivna orodja“, če uporablja samo pasivna orodja; (c) „plovila, ki uporabljajo aktivna in pasivna orodja“.

(63) Plovila, krajša od 12 metrov, ki uporabljajo pasivna orodja v Sredozemskem in Črnem morju, je mogoče razčleniti glede na vrsto orodja. Opredelitev segmenta flote vključuje tudi navedbo nadregije in, če je na voljo, geografskega kazalnika za identifikacijo plovil, ki izvajajo ribolov v najbolj oddaljenih regijah in izključno zunaj voda EU.

(64) Plovila, krajša od 12 metrov, ki uporabljajo pasivna orodja v Sredozemskem in Črnem morju, je mogoče razčleniti glede na vrsto orodja. Opredelitev segmenta flote vključuje tudi navedbo nadregije in, če je na voljo, geografskega kazalnika za identifikacijo plovil, ki izvajajo ribolov v najbolj oddaljenih regijah in izključno zunaj voda EU.

(65) Za opredelitve tehnik ribogojstva glej Uredbo (ES) št. 762/2008.

(66) Podjetja bi bilo treba razčleniti glede na njihovo glavno tehniko gojenja.

(67) Drstišča in vzgajališča so opredeljena kot prostori za umetno vzrejo, valjenje in gojitev vodnih živali v zgodnjih življenjskih fazah. Za statistične namene so vališča namenjena le za proizvodnjo iker. Nadaljnje življenjske faze nedoraslih vodnih živali naj bi se odvijale v vzgajališčih. Kadar so drstišča in vzgajališča tesno povezana, se statistični podatki nanašajo le na zadnje življenjske faze gojenih nedoraslih živali (Uredba (ES) št. 762/2008).

(68) Ograjeni in pregrajeni prostori so opredeljeni kot vodna področja, omejena z mrežami ali drugimi preprekami, ki omogočajo prost pretok vode. Posebnost teh ograjenih prostorov je, da zavzemajo celotni vodni steber od dna do površja, kar običajno pomeni veliko količino vode (Uredba (ES) št. 762/2008).

(69) Sistemi reciklaže pomenijo sisteme, v katerih se voda po posebni obdelavi ponovno uporabi (na primer filtriranje).

(70) Kletke so opredeljene kot zaprte strukture, pri katerih je zgornji del odprt ali zaprt. Njihove stene so mreže ali kateri koli drugi prepustni material, ki dopušča naraven prost pretok vode. Te strukture lahko lebdijo, so obešene ali pritrjene na substrat, tako da dopuščajo prosti pretok vode od spodaj (Uredba (ES) št. 762/2008).

(71) Tehnika gojenja na dnu zajema območja gojenja lupinarjev na območjih plimovanja (neposredno na tleh ali nekoliko dvignjeno).

16.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 253/92

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/1168

z dne 27. aprila 2021

o določitvi seznama obveznih raziskav na morju in pragov v okviru večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) od držav članic zahteva, da zbirajo biološke, okoljske, tehnične in socialno-ekonomske podatke, ki so potrebni za upravljanje ribištva.

(2)	Člen 4(1) Uredbe (EU) 2017/1004 zahteva, da Komisija vzpostavi večletni program Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju.

(3)

Večletni program Unije je potreben, da države članice določijo in načrtujejo svoje dejavnosti zbiranja podatkov v svojih nacionalnih delovnih načrtih. Določa podroben seznam zahtev glede podatkov za zbiranje in upravljanje bioloških, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov ter seznam obveznih raziskav na morju in pragove za zbiranje podatkov. Večletni program Unije za obdobje 2020–2021 je bil sprejet z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2019/910 (3) in Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/909 (4). Oba sklepa prenehata veljati 31. decembra 2021.

(4)

Ta sklep zato določa seznam obveznih raziskav na morju in pragove, pod katerimi državam članicam ni treba obvezno zbirati podatkov o njihovih ribolovnih in akvakulturnih dejavnostih ali izvajati raziskav na morju, kot je navedeno v členu 5(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/1004, od 1. januarja 2022. Določa tudi območja morskih regij za namene zbiranja podatkov, kot je navedeno v členu 9(11) Uredbe (EU) 2017/1004.

(5)	Komisija se je v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2017/1004 posvetovala z ustreznimi regionalnimi usklajevalnimi skupinami ter Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo.

(6)

Ta sklep je treba brati v povezavi z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2021/1167 (5), ki razveljavlja Delegirani sklep (EU) 2019/910 ter določa podrobno ureditev zbiranja in upravljanja bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov s strani držav članic, kot je navedeno v členu 5(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1004, od 1. januarja 2022.

(7)	Zaradi pravne varnosti bi bilo treba razveljaviti Izvedbeni sklep (EU) 2019/909 z učinkom od 1. januarja 2022.

(8)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Seznam obveznih raziskav na morju, opredelitve geografskih območij, ki se uporabljajo za zbiranje ribiških podatkov Unije, in pragovi, pod katerimi državam članicam ni treba obvezno zbirati podatkov o njihovih ribolovnih in akvakulturnih dejavnostih ali izvajati raziskav na morju, od leta 2022 so določeni v Prilogi k temu sklepu. Seznam raziskav in pragovi so del večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v ribiškem sektorju, kot je navedeno v točkah (b) in (c) člena 5(1) Uredbe (EU) 2017/1004.

Člen 2

Izvedbeni sklep (EU) 2019/909 se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2022.

V Bruslju, 27. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 157, 20.6.2017, str. 1.

(5) Delegirani sklep Komisije (EU) 2021/1167 z dne 27. aprila 2021 o vzpostavitvi večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022 (glej stran 51 tega Uradnega lista).

PRILOGA

POGLAVJE I

Raziskave na morju

Izvedejo se vsaj raziskave na morju iz spodnje tabele 1, razen če se pri znanstvenem pregledu raziskav ugotovi, da ena ali več navedenih raziskav ni več primernih za oceno staležev in upravljanje ribištva. Na podlagi istih meril glede pregleda se lahko v tabelo dodajo nove raziskave.

Države članice v nacionalnih delovnih načrtih iz člena 21 Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določijo raziskave na morju, ki jih je treba izvesti, in so odgovorne za te raziskave.

Nacionalni ali, kadar je to ustrezno, regionalni delovni načrti držav članic zagotavljajo kontinuiteto s prejšnjimi zasnovami raziskav.

Za države članice ni obvezno, da sodelujejo (fizično ali finančno) v raziskavah posameznih vrst na morju, kadar:

(a)	njihov delež celotnega dovoljenega ulova Unije (v nadaljnjem besedilu: TAC) za glavne ciljne vrste (navedene v tabeli) znaša manj kot 3 %, razen če je na ravni morske regije dogovorjen drug prag do 5 %, ali

(b)	če TAC ni določen, njihov delež v ustreznem skupnem iztovoru Unije znaša manj kot 3 % v predhodnih treh letih, razen če je na ravni morske regije dogovorjen drug prag do 5 %.

Pragovi za raziskave več vrst in ekosistemov se lahko določijo na ravni morskih regij.

Države članice, ki prispevajo k mednarodnim raziskavam, svoja prizadevanja usklajujejo znotraj iste morske regije.

Tabela 1

Raziskave na morju

Naslov raziskave	Kratica	Območja	Glavne ciljne vrste	Regionalna usklajevalna skupina za upravljanje
Baltsko morje (območja ICES 3aS, 3b–d)
Baltic International Trawl Survey (mednarodna raziskava vlečnih mrež v Baltiku)	BITS_Q1	3aS, 3b–d	BLL COD DAB FLE HER PLE TUR	Baltic RCG
Baltic International Trawl Survey (mednarodna raziskava vlečnih mrež v Baltiku)	BITS_Q4	3aS, 3b–d	BLL COD DAB FLE HER PLE TUR
Baltic International Acoustic Survey (autumn) (mednarodna sonarna raziskava v Baltiku (jesen))	BIAS	3a, 3b–d	HER SPR
Gulf of Riga Acoustic Herring Survey (sonarna raziskava sleda v Riškem zalivu)	GRAHS	3d	HER
Sprat Acoustic Survey (sonarna raziskava papaline)	SPRAS	3d	SPR
Rügen Herring Larvae Survey (raziskava ličink sleda na območju otoka Rügen)	RHLS_DEU	3d	HER
Fehmarn Juvenile Cod Survey (raziskava mladic trske na območju otoka Fehmarn)	FEJUCS	3c SD22	COD
Severno morje in vzhodna Arktika (območja ICES 1, 2, 3a, 4, 7d)
Kattegat Cod Survey (raziskava trske v Kattegatu)	CODS_Q4	3a	COD	North Sea and Eastern Arctic RCG
International Bottom Trawl Survey (mednarodna raziskava pridnenih vlečnih mrež)	IBTS_Q1	3a, 4	COD FLE GUG HAD HER NOP PLE RJC RJM RJN RJR SPR SYC TUR WHG WIT	North Sea and Eastern Arctic RCG
International Bottom Trawl Survey (mednarodna raziskava pridnenih vlečnih mrež)	IBTS_Q3	3a, 4	COD HAD HER NOP PLE POK RJC RJH RJM RJN RJR SPR SYC TUR WHG WIT
North Sea Beam Trawl Survey (raziskava vlečnih mrež z gredjo v Severnem morju)	BTS	4b, 4c, 7d	DAB PLE RJC RJE RJM SDV SOL SYC SYT TUR
Demersal Young Fish Survey (raziskava pridnenih nedoraslih rib)	DYFS	obale Severnega morja	SOL
Sole Net Survey (raziskava mrež za ribolov morskega lista)	SNS_NLD	4b, 4c	SOL TUR
North Sea Sandeels Survey (raziskava peščenk v Severnem morju)	NSSS	4a, 4b	SAN
International Ecosystem Survey in the Nordic Seas (mednarodna raziskava ekosistemov v severnih morjih)	ASH	2 a	HER
Mackerel Egg Survey (triennial) (raziskava iker skuše (vsaka tri leta))	NSMEGS	4	MAC
Herring Larvae Survey (raziskava ličink sleda)	IHLS	4, 7d	HER
NS Herring Acoustic Survey (sonarna raziskava sleda v Severnem morju)	NHAS	3a, 4, 6a	HER SPR
Nephrops UWTV survey (raziskava UWTV škampa)	UWTV3-4, UWTV6, UWTV7, UWTV8, UWTV9	3a, 4a, 4b	NEP
Severni Atlantik (območja ICES 5–14 in območja NAFO)
International Redfish Trawl and Acoustic Survey (triennial) (mednarodna raziskava vlečnih mrež za ribolov rdečega okuna in sonarna raziskava rdečega okuna (vsaka tri leta))	REDTAS	5a, 12, 14; NAFO SA 1–3	REB	North Sea and Eastern Arctic RCG
Flemish Cap Groundfish Survey (raziskava pridnenih rib ob Flemskem rtu)	FCGS	3M	AME COD GRE NOR RED ROU SHO
Greenland Groundfish Survey (raziskava grenlandskih pridnenih rib)	GGS	14, NAFO SA1	COD RED REG
3LNO Groundfish Survey (raziskava pridnenih rib v coni 3LNO)	PLATUXA_ESP	NAFO 3LNO	AME COD GRE NOR RED ROU THO WHI WIT YEL
Western IBTS 4th quarter (including porcupine survey) (zahodna raziskava IBTS, 4. četrtletje (vključno z raziskavo Plitvine ježevcev))	IBTS_Q4	6a, 7, 8, 9a	OCT MON ANK ANF BOC BSS COD CTL DGS GAG GFB HAD HER HKE HOM LDB MAC MEG LEZ LDB NEP PLE RJC RJM RJN RNG SDV SHO SQZ SYC WHG	North Atlantic RCG
Western IBTS 1st quarter (zahodna raziskava IBTS, 1. četrtletje)	IBTS_Q1	6a, 7a	OCT COD CTL HAD HER HOM LEZ MAC NEP PLE RJC RJM RJN SDV SHO SYC WHG
ISBCBTS September (septembrska raziskava ISBCBTS)	ISBCBTS	7afg	PLE RJC RJE RJH RJM SDV SOL SYC
Western Channel Beam Trawl Survey (raziskava vlečnih mrež z gredjo v zahodnem Rokavskem prelivu)	SWECOS_GBE	7efgh	RJB RJC RJE RJH RJM SDV SOL SYC
Blue Whiting Survey (raziskava sinjega mola)	IBWSS	6, 7	WHB
International Mackerel and Horse Mackerel Egg Survey (triennial) (mednarodna raziskava iker skuše in šura (vsaka tri leta))	MEGS	6, 7, 8, 9a	HOM MAC
Sardine, Anchovy Horse Mackerel Acoustic Survey (sonarna raziskava sardele, sardona in šura)	SAHMAS	8, 9	ANE BOC HOM PIL
Sardine DEPM (triennial) (raziskava DEPM sardele (vsaka tri leta))	SDEPM	8c, 9a	HOM PIL
Spawning/Pre-spawning Herring/Boarfish Acoustic Survey (sonarna raziskava drstenja/preddrstenja sleda/merjaščevke)	WESPAS_IRL	6a, 7a–g	BOC HER
Biomass of Anchovy (raziskava biomase sardona)	BIOMAN	8	ANE PIL
Nephrops UWTV Survey (raziskava UWTV škampa)	UWTV11-13, UWTV14, UWTV15, UWTV16-17, UWTV19, UWTV20-22, UWTV30	6a, 7a, 7b, 7ghj, 9a	NEP LDB GFB SHO
Nephrops Survey Offshore Portugal (FU 28-29) (raziskava škampa na morju pri Portugalski (FU 28-29))	NepS	9 a	NEP
Celtic Sea Herring Acoustic Survey (sonarna raziskava sleda v Keltskem morju)	CSHAS_IRL	6a, 7gj	HER
Acoustic Survey on Sardine and Anchovy (sonarna raziskava sardele in sardona)	ECOCADIZ_ESP	9a	ANE
Swept Area Trawl Survey for Mackerel (raziskava območja vlečnih mrež za ribolov skuše)	IESSNS	2, 3aN, 4, 5, 14	MAC HER WHB
Acoustic Survey for Juvenile Anchovy in the Bay of Biscay (sonarna raziskava mladic sardona v Biskajskem zalivu)	JUVENA_ESP	8a–d	ANE
Bay of Biscay Demersal Resources Survey (raziskava pridnenih virov v Biskajskem zalivu)	ORHAGO_Q4_FRA	8ab	SOL
Deepwater Longline Survey (raziskava globokomorskega ribolova s parangalom)	PALPRO_ESP	8c	GFB
Irish Anglerfish and Megrim Survey (irska raziskava morske spake in krilatega romba)	IAMS_IRL	6a, 7	MON ANK ANF MEG LEZ LDB
Anglerfish and Megrim Survey (industry-science survey) (raziskava morske spake in krilatega romba (industrijsko-znanstvena raziskava))	SIAMISS_GBS	4a, 4b, 6a, 6b	ANF LEZ
Western Channel Celtic Sea Pelagic Survey (pelagična raziskava v zahodnem Rokavskem prelivu in Keltskem morju)	PELTIC	7de	PIL ANE SPR
Herring Acoustic Survey (sonarna raziskava sleda)	ISAS	7 a	HER
Sredozemsko morje in Črno morje
Pan-Mediterranean Acoustic Survey (vsesredozemska sonarna raziskava)	MEDIAS	GSA 1, 6, 7, 9, 10, 15, 16, 17, 18, 20, 22	ANE PIL	Mediterranean and Black Sea RCG
Bottom Trawl Survey in Black Sea (raziskava pridnenih vlečnih mrež v Črnem morju)	BTSBS	GSA 29	DGS TUR WHG
Pelagic Trawl Survey in Black Sea (raziskava pelagičnih vlečnih mrež v Črnem morju)	PTSBS	GSA 29	SPR
International Bottom Trawl Survey in the Mediterranean (mednarodna raziskava pridnenih vlečnih mrež v Sredozemlju)	MEDITS	GSA 1, 2, 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 25	v skladu s seznamom ciljnih vrst iz ustreznega priročnika MEDITS
Beam Trawl Survey (GSA 17) (raziskava vlečnih mrež z gredjo (GSA 17))	SOLEMON	GSA 17	CTC MTS SOL
Bluefin Tuna Larval Survey (raziskava ličink modroplavutega tuna)	TUNIBAL	GSA 5, 6 (Balearsko morje)	ALB BFT	Large pelagic RCG

POGLAVJE II

Pragovi za zbiranje podatkov

To poglavje določa pragove za zbiranje ribiških podatkov Unije iz Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2021/1167 (2).

Za države članice ni obvezno, da zbirajo biološke podatke za nekatere staleže, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)	njihov delež ustreznega (individualnega ali kombiniranega) TAC znaša manj kot 10 % celotnega TAC Unije, razen če vsota deležev zadevnih držav članic presega 25 % TAC, ali

(b)	če TAC ni določen, skupno število iztovorov države članice za stalež znaša manj kot 10 % zadevnega povprečnega celotnega iztovora Unije v zadnjih 3 letih ali

(c)	skupni letni iztovor države članice za stalež znaša manj kot 200 ton. Za vrste, pri katerih je potrebno posebno upravljanje, se lahko določi nižji prag na ravni morskih regij.

Kadar je dosežen skupni prag 25 % iz točke (a), si zadevne države članice delijo naloge v zvezi z zbiranjem bioloških podatkov na ravni morskih regij, da se zagotovi, da so zadevni staleži zajeti v vzorčenje v skladu s potrebami končnih uporabnikov.

Za vrste v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva za tuna se uporabljajo pragovi, določeni v zahtevah regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

Pragovi se ne uporabljajo za:

(a)	diadromne vrste in

(b)	občutljive vrste, kot so opredeljene v členu 6(8) Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Za pridobitev ocen ulova v okviru ulova pri rekreacijskem ribolovu se ne uporabljajo nobeni pragovi. Pragovi za zbiranje bioloških podatkov glede ulova pri rekreacijskem ribolovu se določijo in usklajujejo na ravni morskih regij ter temeljijo na potrebah končnih uporabnikov.

Brez poseganja v posebne mednarodne obveznosti v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva zbiranje bioloških podatkov ni obvezno, kadar delež Unije v zvezi z mednarodno izkoriščanimi staleži znaša manj kot 10 %.

Kar zadeva zbiranje socialnih, ekonomskih in okoljskih podatkov o akvakulturi, velja naslednje:

(a)	za države članice ni obvezno, da zbirajo take podatke, če njihova skupna proizvodnja akvakulture znaša manj kot 1 % skupne proizvodnje akvakulture Unije, tako po teži kot po vrednosti,

(b)	za države članice ni obvezno, da zbirajo take podatke za vrste, katerih proizvodnja akvakulture znaša manj kot 5 % proizvodnje akvakulture Unije, tako po teži kot po vrednosti, ter

(c)	kadar skupna proizvodnja akvakulture države članice znaša od 1 % do 2,5 % skupne proizvodnje akvakulture Unije, tako po teži kot po vrednosti, lahko navedena država članica uporabi poenostavljene metodologije za oceno takih podatkov.

Pragovi iz točk (a), (b) in (c) se izračunajo na podlagi zadnje objave podatkov zadevne države članice s strani Eurostata.

Brez poseganja v točke (a), (b) in (c) države članice vsako leto zberejo podatke o vrednosti in teži svoje proizvodnje akvakulture.

POGLAVJE III

Geografska razčlenjenost po regijah

Za namene zbiranja podatkov Unije o ribištvu iz Priloge k Delegiranemu sklepu (EU) 2021/1167 se uporabljajo opredelitve geografskih območij morskih regij iz tabele 2 spodaj.

Tabela 2

Geografska razčlenjenost po regijah

Območja, ki bi jih bilo treba zajeti za namene okvira za zbiranje podatkov		Regija	Nadregija (4)
Baltsko morje (območje FAO 27)	Območja ICES 3b–d	Baltsko morje	Baltsko morje; Severno morje; vzhodna Arktika; NAFO; razširjene severozahodne vode (območja ICES 5, 6 in 7) in razširjene jugozahodne vode (območja ICES 10, 12 in 14)
vzhodna Arktika, Norveško morje, Barentsovo morje, Skagerrak in Kattegat, Severno morje in vzhodni Rokavski preliv, severovzhodni Atlantik in zahodni Rokavski preliv (območje FAO 27)	območja ICES 1, 2, 3a, 4 in 7d	Severno morje in vzhodna Arktika
	območja ICES 5, 6, 7 (razen 7d), 8, 9, 10, 12 in 14	Severovzhodni Atlantik
Severozahodni Atlantik (območje FAO 21)	območje Konvencije NAFO	druge regije, v katerih plovila Skupnosti opravljajo ribolov zunaj voda EU in imajo obveznost poročanja regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva ali regionalnim organom za ribištvo, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost
vzhodni srednji Atlantik (območje FAO 34)	območje Konvencije CECAF		druge regije
zahodni srednji Atlantik (območje FAO 31)	Območje KonvencijeWECAFC (*1)
jugovzhodni Atlantik (območje FAO 47)	območje Konvencije SEAFO
južni Tihi ocean (območji FAO 81 in 87)	območje Konvencije SPRFMO
Atlantski ocean in sosednja morja (FAO 21, 27, 31, 37, 41, 47, 34, 48)	območje Konvencije ICCAT
Indijski ocean (območji FAO 51 in 57)	območje Konvencije IOTC
Indijski ocean (območji FAO 51 in 57)	območje Konvencije SIOFA
Indijski ocean (območji FAO 51 in 57)	območje Konvencije CCSBT
zahodni srednji Tihi ocean (območje FAO 71)	območje Konvencije WCPFC
vzhodni srednji Tihi ocean (območji FAO 77 in 87)	območje Konvencije IATTC
Antarktika in južni Indijski ocean (območja FAO 48, 58 in 88)	območje Konvencije CCAMLR
najbolj oddaljene regije EU	vode EU okoli Mayotta in Reuniona	najbolj oddaljene regije
	vode EU okoli Francoske Gvajane, Martinika, otokov Gvadelupa
	vode EU okoli Azorov (FAO 27.10.a.2)		Baltsko morje; Severno morje; vzhodna Arktika; NAFO; razširjene severozahodne vode (območja ICES 5, 6 in 7) in razširjene jugozahodne vode (območja ICES 10, 12 in 14)
	vode EU okoli Madeire in Kanarskih otokov (FAO 34.1.2)
Sredozemsko morje in Črno morje (območje FAO 37)	GFCM GSA 1–29	Sredozemsko morje in Črno morje	Sredozemsko morje in Črno morje

(1) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(2) Delegirani sklep Komisije (EU) 2021/1167 z dne 27. aprila 2021 o vzpostavitvi večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022 (UL L 253 51).

(3) Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).

(4) Vsako plovilo, ki ne opravlja ribolova v oddaljenih vodah, se dodeli posamezni nadregiji glede na število dni na morju (več kot 50 %) v nadmorski regiji.

(*1) Razen voda EU.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 253

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 16. julij 2021

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Evropskega parlamenta (EU, Euratom) 2021/1163 z dne 24. junija 2021 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1164 z dne 12. julija 2021 o zaščiti iz člena 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta za ime Willamette Valley (ZGO)	11
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1165 z dne 15. julija 2021 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi ( 1 )	13
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1166 z dne 15. julija 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 glede odloga datuma začetka uporabe standardnih scenarijev za operacije, izvedene v vidnem polju ali zunaj njega ( 1 )	49
	SKLEPI
*	Delegirani sklep Komisije (EU) 2021/1167 z dne 27. aprila 2021 o vzpostavitvi večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022	51
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1168 z dne 27. aprila 2021 o določitvi seznama obveznih raziskav na morju in pragov v okviru večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022	92


	(1) Besedilo velja za EGP.