15.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 251/1

UREDBA (EU) 2021/1147 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. julija 2021

o vzpostavitvi Sklada za azil , migracije in vključevanje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(2) ter člena 79(2) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glede na naraščajoče migracijske izzive, zaradi katerih je treba podpirati trdne sisteme za sprejem, azil, vključevanje in migracije v državah članicah, preprečevati in ustrezno ter solidarno obvladovati razmere v primeru pritiska ter nadomestiti nedovoljene in nevarne prihode z zakonitimi in varnimi potmi, je vlaganje v učinkovito in usklajeno upravljanje migracij v Uniji ključno za dosego cilja Unije, ki se nanaša na vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Pomen usklajenega pristopa Unije in držav članic je izražen v evropski agendi o migracijah z dne 13. maja 2015, v kateri je bila poudarjena potreba po dosledni in jasni skupni politiki za ponovno vzpostavitev zaupanja v zmožnost Unije, da združi evropska in nacionalna prizadevanja za obravnavanje migracij in učinkovito sodelovanje v skladu z načelom solidarnosti in pravično delitvijo odgovornosti med državami članicami, kot je določeno v členu 80 PDEU; to je bilo potrjeno v vmesnem pregledu 27. septembra 2017 in poročilu o napredku z dne 14. marca 2018 in 16. maja 2018.

(3)

Evropski svet je v sklepih z dne 19. oktobra 2017 ponovno potrdil potrebo po celovitem, pragmatičnem in odločnem pristopu k upravljanju migracij, katerega cilj je ponovno zagotoviti nadzor zunanjih meja ter zmanjšati število nedovoljenih prihodov in smrtnih žrtev na morju; tak pristop bi moral temeljiti na prožni in usklajeni uporabi vseh razpoložljivih instrumentov Unije in držav članic. Evropski svet je tudi pozval k zagotovitvi znatno doslednejšega vračanja z ukrepi na ravni Unije in držav članic, kot so učinkoviti sporazumi in ureditve za ponovni sprejem.

(4)

Da bi podprli prizadevanja za zagotovitev celovitega pristopa k upravljanju migracij na podlagi medsebojnega zaupanja, solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami in institucijami Unije s ciljem zagotoviti skupno trajnostno politiko Unije na področju azila in priseljevanja, bi bilo treba države članice podpreti z ustreznimi finančnimi sredstvi v obliki Sklada za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(5)

Vse ukrepe, financirane v okviru Sklada, tudi tiste, ki se izvajajo v tretjih državah, bi bilo treba izvajati dosledno v skladu s pravicami in načeli iz pravnega reda Unije ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina); vsi ti ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so, zlasti z zagotavljanjem skladnosti z načeli enakosti spolov, nediskriminacije in največje koristi otroka.

(6)	Največja korist otroka bi morala biti glavno vodilo pri vseh ukrepih ali odločitvah v zvezi z otroki v migracijah, vključno z vračanjem, pri čemer je treba v celoti upoštevati pravico otroka, da izrazi svoje mnenje.

(7)

Sklad bi moral nadgrajevati dosežene rezultate in naložbe, narejene s podporo njegovih predhodnikov: Evropskega sklada za begunce, vzpostavljenega z Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) za obdobje 2008–2013, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, vzpostavljenega z Odločbo Sveta 2007/435/ES (5) za obdobje 2007–2013, Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2007–2013, vzpostavljenega z Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) za obdobje 2008–2013, ter Sklada za azil, migracije in vključevanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7) za obdobje 2014–2020. Hkrati bi bilo treba pri tem upoštevati vse pomembne novosti.

(8)

Sklad bi moral podpirati solidarnost in pravično delitev odgovornosti med državami članicami in učinkovito upravljanje migracijskih tokov, med drugim s spodbujanjem skupnih ukrepov na področju azila, vključno s prizadevanji držav članic pri sprejemanju oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s preselitvijo in humanitarnim sprejemom ter predajo med državami članicami prosilcev za mednarodno zaščito oziroma upravičencev do mednarodne zaščite, s krepitvijo zaščite ranljivih prosilcev za azil, kot so otroci, s podpiranjem strategij vključevanja ter z oblikovanjem in krepitvijo politike zakonitih migracij, na primer z zagotavljanjem varnih in zakonitih možnosti vstopa v Unijo, kar bi tudi pomagalo zagotoviti dolgoročno konkurenčnost Unije in prihodnost njenega socialnega modela ter zmanjšati spodbude za nedovoljene migracije s trajnostno politiko vračanja in ponovnega sprejema.

(9)

Glede na to, da je sklad notranja zadeva in da je glavni instrument financiranja za azil in migracije na ravni Unije, bi moral Sklad predvsem podpirati ukrepe, ki so namenjeni notranji politiki Unije na področju azila in migracij, v skladu s cilji Sklada. Ker pa nekateri ukrepi, sprejeti zunaj Unije, prispevajo k doseganju ciljev Sklada in lahko v nekaterih okoliščinah zagotovijo dodano vrednost Unije, bi moral Sklad podpirati krepitev sodelovanja in partnerstva s tretjimi državami za namen upravljanja migracij, da bi okrepili možnosti zakonitih migracij ter učinkovito, varno in dostojanstveno vračanje in ponovni sprejem, pa tudi spodbujali začetno ponovno vključevanje v tretjih državah. Podpora, zagotovljena v okviru Sklada, ne bi posegala v trenutno prostovoljno naravo preselitve in premestitve prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev za mednarodno zaščito v skladu s pravnim okvirom skupnega evropskega azilnega sistema, ki se uporablja v času sprejetja te uredbe.

(10)

Da bi se izkoristilo strokovno znanje ustreznih decentraliziranih agencij, bi morala Komisija zagotoviti, da se pri razvoju programov držav članic upoštevajo njihovo znanje in izkušnje, kar zadeva področja njihove pristojnosti. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da Sklad dopolni naslednje dejavnosti, ki jih podpira Evropski azilni podporni urad (EASO), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8), za olajšanje in izboljšanje delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, in sicer s krepitvijo praktičnega sodelovanja, zlasti izmenjave informacij v zvezi z azilom in dobrih praksah; spodbujanjem prava Unije in mednarodnega prava ter prispevanjem k enotnemu izvajanju prava Unije na področju azila na podlagi visokih standardov za postopke mednarodne zaščite, pogoje za sprejem in oceno potreb po zaščiti po vsej Uniji; omogočanjem trajnostne in pravične razporeditve prošenj za mednarodno zaščito; omogočanjem enotnejše presoje prošenj za mednarodno zaščito po vsej Uniji; podpiranjem prizadevanjem držav članic za preselitev ter zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči državam članicam pri upravljanju njihovih azilnih in sprejemnih sistemov, zlasti tistim, katerih sistemi so podvrženi nesorazmernim pritiskom.

(11)	Sklad bi moral podpirati prizadevanja Unije in držav članic pri krepitvi zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in ocenjevanje njihovih azilnih politik ob upoštevanju njihovih obveznosti na podlagi prava Unije.

(12)	Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic in Unije za celovito izvajanje in nadaljnji razvoj skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo.

(13)

Partnerstva in sodelovanje s tretjimi državami so bistven sestavni del politike Unije za upravljanje migracij. Sklad bi moral prispevati k temu, da bi se nevaren in nedovoljen prihod državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, nadomestil z zakonitim in varnim prihodom na ozemlje držav članic, da bi se izrazila solidarnost z državami v regijah, v katere oziroma v katerih je bilo razseljenih veliko število oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter bi moral z enotnim nastopanjem Unije in držav članic v mednarodnih forumih in v razmerju do tretjih držav učinkovito prispevati k svetovnim pobudam za preselitev. Sklad bi moral s finančnimi spodbudami zagotavljati podporo prizadevanjem držav članic za zagotavljanje mednarodne zaščite in trajne rešitve za begunce in razseljene osebe, ki so bile sprejete v okviru programov za preselitev ali humanitarni sprejem.

(14)

Ob upoštevanju migracijskih tokov v Unijo ter pomena zagotavljanja integracije in vključevanja oseb, ki prihajajo v Evropo, za lokalne skupnosti ter za dolgoročno blaginjo naših družb in stabilnost naših gospodarstev je ključnega pomena podpirati politike držav članic za vključevanje zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, tudi na prednostnih področjih, opredeljenih v akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027. Sklad, bi moral podpirati ukrepe za vključevanje, ki so prilagojeni potrebam državljanov tretjih držav, pa tudi horizontalne ukrepe, katerih namen je okrepitev zmogljivosti držav članic za razvoj strategij vključevanja, izboljšanje izmenjav in sodelovanja ter spodbujanje povezovanja, konstruktivnega dialoga in sprejemanja med državljani tretjih držav in družbami, ki jih sprejmejo.

(15)

Da bi se izboljšala učinkovitost in dosegla čim večja dodana vrednost Unije ter zagotovil usklajen odziv Unije v smislu spodbujanja vključevanja državljanov tretjih držav, bi morali biti ukrepi, ki se financirajo iz Sklada, skladni z ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov Unije, zlasti zunanjih instrumentov, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (9), in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ter jih dopolnjevati. Sklad, bi moral podpirati ukrepe, ki so prilagojeni potrebam državljanov tretjih držav in se na splošno izvajajo v začetnih fazah vključevanja, pa tudi horizontalne ukrepe za podporo zmogljivosti držav članic na področju vključevanja, medtem ko bi bilo treba intervencije za državljane tretjih držav z dolgoročnejšim učinkom financirati iz ESS+ in ESRR. V tem okviru bi bilo treba od organov držav članic, ki so odgovorni za izvajanje Sklada, zahtevati, da sodelujejo in se usklajujejo z organi, ki jih države članice določijo za upravljanje intervencij v okviru ESS+ in ESRR, ter da po potrebi sodelujejo in se usklajujejo z njihovimi organi upravljanja in organi upravljanja drugih skladov Unije, ki prispevajo k vključevanju državljanov tretjih držav.

(16)

V področje uporabe ukrepov vključevanja bi morali biti zajeti tudi upravičenci do mednarodne zaščite, da bi zagotovili celovit pristop k vključevanju, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnosti te ciljne skupine. Kadar se ukrepi vključevanja združujejo s sprejemom, bi morali, kadar je to ustrezno, zagotavljati, da so vanj lahko vključeni tudi prosilci za azil.

(17)	Izvajanje Sklada na področju vključevanja bi moralo biti skladno s skupnimi osnovnimi načeli Unije o vključevanju, kot so določena v akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje 2021–2027.

(18)

Državam članicam, ki to želijo, bi bilo treba omogočiti, da lahko v svojih programih določijo, da ukrepi vključevanja zajemajo bližnje sorodnike državljanov tretjih držav ter s tem podpirajo enotnost družine, kolikor je to potrebno za učinkovito izvajanje takih ukrepov. Pojem „bližnji sorodnik“ bi moral pomeniti zakonca, partnerja ali katero koli osebo, ki je v neposrednem sorodstvenem razmerju, descendentnem ali ascendentnem, v ravni črti z državljanom tretje države, na katerega se nanaša ukrep vključevanja, in katera sicer ne bi bila zajeta s področjem uporabe Sklada.

(19)

Glede na ključno vlogo organov držav članic ter organizacij civilne družbe na področju vključevanja in za olajšanje dostopa teh subjektov do financiranja na ravni Unije bi moral Sklad olajšati izvajanje ukrepov nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter organizacij civilne družbe na področju vključevanja, tudi prek tematskega instrumenta in višje stopnje sofinanciranja za te ukrepe. V zvezi s tem bi bilo treba vsaj 5 % začetnih dodelitev tematskega instrumenta nameniti izvajanju ukrepov integracija s strani lokalnih in regionalnih organov.

(20)	Poleg stopnje sofinanciranja, ki jo za projekte zagotavlja Sklad, se države članice spodbuja, da zagotovijo financiranje iz proračunov njihovih javnih organov, kadar je takšno financiranje bistveno za izvedbo projekta, zlasti kadar projekt izvaja organizacija civilne družbe.

(21)

Glede na dolgoročne gospodarske in demografske izzive, s katerimi se sooča Unija, ter vse bolj globalizirano naravo migracij je bistveno vzpostaviti dobro delujoče poti za zakonito migracijo v Unijo, da bi bila Unija še naprej privlačen namembni cilj za dovoljene migracije v skladu z gospodarskimi in družbenimi potrebami držav članic ter da bi zagotovili vzdržnost sistemov socialnega varstva in rast gospodarstva Unije in hkrati migrantske delavce zaščitili pred delavskim izkoriščanjem.

(22)

Sklad bi moral podpirati države članice pri oblikovanju strategij ter krepitvi in oblikovanju politik za zakonite migracije ter pri izboljšanju njihove zmogljivosti za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja in vključevanja zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, zlasti pravnih instrumentov Unije za zakonite migracije. Sklad bi moral podpirati tudi izmenjavo informacij, najboljših praks ter sodelovanje med različnimi upravnimi službami in ravnmi države ter med državami članicami.

(23)

Učinkovita in dostojna politika vračanja je bistven del celovitega pristopa Unije in njenih držav članic k migracijam. Sklad bi moral podpirati in spodbujati prizadevanja držav članic za učinkovito izvajanje in nadaljnji razvoj skupnih standardov vračanja, zlasti kot je določeno v Direktivi 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), s poudarkom na prostovoljnem vračanju, ter integriranega in usklajenega pristopa k upravljanju vračanja. Sklad bi moral za trajnostne politike vračanja podpirati tudi povezane ukrepe v tretjih državah, kot so ukrepi za lajšanje in zagotavljanje varnega in dostojnega vračanja in ponovnega sprejema ter trajnostnega ponovnega vključevanja povratnikov, vključno z zagotavljanjem denarne pomoči ali pomoči v naravi.

(24)

Države članice bi morale dati prednost prostovoljnemu vračanju ter zagotoviti učinkovito, varno in dostojno vračanje. Za spodbujanje prostovoljnega vračanja bi morale države članice predvideti spodbude, kot je preferencialna obravnava v obliki večje pomoči pri vračanju in začetna podpora pri ponovnem vključevanju. Z vidika stroškovne učinkovitosti je tovrstno prostovoljno vračanje v interesu povratnikov in organov.

(25)

Čeprav bi morala prostovoljna vrnitev imeti prednost pred prisilno vrnitvijo, so z njimi tesno povezane in se medsebojno krepijo, zaradi česar bi bilo treba države članice spodbujati k zagotavljanju boljše komplementarnosti obeh oblik vračanja. Možnost odstranitve je pomemben element, ki prispeva k celovitosti azilnih sistemov in sistemov zakonitih migracij. Sklad bi zato moral podpirati ukrepe držav članic za poenostavitev in izvedbo odstranitev v skladu s standardi, določenimi v pravu Unije, kadar je potrebno, ter ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in dostojanstva povratnikov.

(26)	Posebni podporni ukrepi za povratnike v državah članicah in državah vrnitve, posebej osredotočeni na njihove humanitarne potrebe in potrebe v zvezi z zaščito, lahko izboljšajo pogoje za vrnitev in ponovno vključevanje povratnikov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim osebam.

(27)

Učinkovit ponovni sprejem nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je pomemben del politike Unije na področju vračanja in najpomembnejše orodje za učinkovito upravljanje migracijskih tokov, saj omogoča hitro vračanje migrantov brez urejenega statusa. Sodelovanje na področju ponovnega sprejema je pomemben del dialoga in sodelovanja s tretjimi državami izvora in tranzita migrantov brez urejenega statusa, njegovo izvajanje v tretjih državah pa bi bilo treba podpreti zaradi učinkovitosti politik vračanja na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(28)	Sklad bi moral poleg podpiranja vračanja oseb v skladu s to uredbo podpirati tudi druge ukrepe za preprečevanje nedovoljenih migracij in tihotapljenja migrantov ter za spodbujanje skladnosti s predpisi glede zakonitih migracij, s čimer bi ohranil celovitost sistemov priseljevanja držav članic.

(29)

Zaposlovanje migrantov brez urejenega statusa ogroža razvoj politike mobilnosti delovne sile na podlagi programov zakonitih migracij in pravice delavcev migrantov, zaradi česar so izpostavljeni kršitvam pravic in zlorabi. Sklad bi zato moral neposredno ali posredno podpirati države članice pri njihovem izvajanju Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki prepoveduje zaposlovanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in določa sankcije zoper delodajalce, ki kršijo to prepoved.

(30)

Sklad bi moral neposredno ali posredno podpirati države članice pri izvajanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13), ki vsebuje določbe o pomoči, podpori in zaščiti za žrtve trgovine z ljudmi. Pri teh ukrepih, vključno z ukrepi za zgodnje odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi in njihove napotitev na specializirane službe, bi bilo treba upoštevati na spol vezano naravo trgovine z ljudmi in otroških žrtev.

(31)	Sklad bi moral dopolnjevati dejavnosti na področju vračanja, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki jo ureja Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (14), ne da bi zagotavljal dodaten tok financiranja za to agencijo.

(32)	V skladu z načelom učinkovitosti bi si bilo treba prizadevati za sinergije in skladnost z drugimi skladi Unije ter se izogibati prekrivanju med ukrepi.

(33)

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med Skladom in drugimi programi Unije, vključno s tistimi v okviru deljenega upravljanja. Da bi se te sinergije čim bolj povečale, bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem za ukrep iz Sklada in drugega programa Unije. Takšno kumulativno financiranje ne bi smelo presegati skupnih upravičenih stroškov tega ukrepa. V ta namen bi bilo treba v tej uredbi določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali izdatki v okviru Sklada in drugega programa Unije prijavijo sorazmerno.

(34)

Ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki jih podpira Sklad, bi bilo treba izvajati v sinergiji in skladu z drugimi dejavnostmi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije za zunanje financiranje. Pri izvajanju takih ukrepov bi bilo treba zlasti dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanje politike Unije, načelo skladnosti politik za razvoj in skladnosti s strateškimi programskimi dokumenti za zadevno državo ali regijo ter mednarodne zaveze Unije. V zvezi z zunanjo razsežnostjo bi se moral Sklad osredotočati na podporo ukrepom, ki niso usmerjeni v razvoj in so namenjeni interesom notranjih politik Unije ter bi moral biti skladen z dejavnostmi, ki se izvajajo v Uniji. Sklad bi moral zagotavljati ciljno podporo, namenjeno izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami in okrepitvi ključnih vidikov upravljanja migracij na interesnih področjih migracijske politike Unije.

(35)

S sredstvi iz proračuna Unije bi bilo treba financirati predvsem ukrepe, pri katerih je mogoče s posredovanjem Unije zagotoviti dodano vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Finančna podpora na podlagi te uredbe bi morala prispevati zlasti k okrepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na področju azila in migracij v skladu s členom 80 PDEU.

(36)

Prejemniki sredstev Unije bi morali pri spodbujanju ukrepov, ki se podpirajo v okviru Sklada, zagotavljati informacije v jeziku ali jezikih ciljnega občinstva. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije bi morali prejemniki sredstev Unije pri komuniciranju o ukrepu navesti izvor teh sredstev. Zato bi morali prejemniki zagotoviti, da je na vsem komunikacijskem gradivu, namenjenem medijem in javnosti, prikazan emblem Unije in izrecno navedena finančna podpora Unije.

(37)	Komisiji bi moralo biti omogočeno, da finančna sredstva v okviru Sklada uporablja za spodbujanje najboljših praks in izmenjavo informacij glede izvajanja Sklada.

(38)

Komisija bi morala pravočasno objaviti informacije o podpori, zagotovljeni iz tematskega instrumenta v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, in bi morala take informacije po potrebi posodabljati. Podatke bi moralo biti mogoče razvrščati po specifičnem cilju, imenu upravičenca, znesku prevzetih pravnih obveznosti ter naravi in namenu ukrepa.

(39)

Za državo članico se lahko šteje, da ne spoštuje ustreznega pravnega reda Unije, tudi kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru Sklada, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju azila in vračanja, če obstaja očitno tveganje, da bi ta država članica pri izvajanju pravnega reda na področju azila in vračanja lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, določenega v Uredbi Sveta (EU) št. 1053/2013 (15), na zadevnem področju ugotovljene pomanjkljivosti.

(40)

Sklad bi moral zagotoviti, da je razdelitev virov za doseganje ciljev iz te uredbe pravična in transparentna. Za zagotovitev izpolnitve zahtev po preglednosti bi morala Komisija objaviti informacije o letnih in večletnih programih dela tematskega instrumenta. V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (16) bi morala vsaka država članica zagotoviti, da je v šestih mesecih od odobritve njenega programa vzpostavljeno spletno mesto, na katerem so na voljo informacije o njenem programu, ki zajemajo cilje, dejavnosti, razpoložljive možnosti financiranja in dosežke programa.

(41)

V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za programe držav članic, ki zajemajo fiksne zneske, kot je določeno v Prilogi I, in znesek, izračunan na podlagi meril, določenih v navedeni prilogi, ter odražajo potrebe in pritiske, s katerimi se soočajo različne države članice na področjih azila, migracij, vključevanja in vračanja. Glede na posebne potrebe tistih držav članic, ki so imele v letih 2018 in 2019 največje število prošenj za azil na prebivalca, je primerno, da se povečajo fiksni zneski za Ciper, Malto in Grčijo.

(42)

Začetni zneski za programe držav članic bi morali biti podlaga za dolgoročne naložbe držav članic. Da bi se upoštevale spremembe migracijskih tokov, se odzvalo na potrebe v zvezi z upravljanjem azilnih in sprejemnih sistemov ter v zvezi z vključevanjem zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, in razvijale zakonite migracije ter preprečevale nedovoljene migracije z učinkovitim, varnim in dostojanstvenim vračanjem, bi bilo treba državam članicam na sredini programskega obdobja dodeliti dodaten znesek in pri tem upoštevati objektivna merila. Ta znesek bi moral temeljiti na statističnih podatkih v skladu s Prilogo I, da bi bile upoštevane spremembe izhodiščnega stanja držav članic.

(43)

Za prispevanje k uresničitvi cilja politike Sklada, bi morale države članice zagotoviti, da njihovi programi vključujejo ukrepe, ki se nanašajo na specifične cilje Sklada, da so izbrane prednostne naloge v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II ter da so sredstva razporejena med cilji tako, da omogočajo uresničitev splošnega cilja politike. V ta namen bi morale države članice načeloma zagotoviti minimalno dodelitev za krepitev in razvoj skupnega evropskega azilnega sistema, za krepitev in razvoj zakonitih migracij v države članice v skladu z njihovimi gospodarskimi in socialnimi potrebami, ter za spodbujanje in prispevanje k učinkoviti integraciji in socialnemu vključevanju državljanov tretjih držav.

(44)

Ker se izzivi na področju migracij nenehno spreminjajo, je treba dodeljevanje financiranja prilagajati spremembam migracijskih tokov. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije bi se moral del financiranja prek tematskega instrumenta redno dodeljevati posebnim ukrepom, ukrepom Unije, ukrepom lokalnih in regionalnih organov, nujni pomoči, preselitvam in humanitarnemu sprejemu ter dodatni podpori državam članicam, ki prispeva k prizadevanjem za solidarnost in odgovornost. Tematski instrument ponuja prožnost pri upravljanju Sklada in bi ga moralo biti mogoče izvajati tudi prek programov držav članic.

(45)	Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodelitev njihovim programom uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV in tako pridobijo večji prispevek Unije.

(46)

Poleg začetne dodelitve sredstev bi se lahko del razpoložljivih sredstev v okviru Sklada programom držav članic dodelil za izvajanje posebnih ukrepov. Ti posebni ukrepi bi morali biti opredeljeni na ravni Unije in bi se morali nanašati na ukrepe, ki zahtevajo sodelovanje ali so potrebni za odziv na razvoj dogodkov v Uniji, zaradi katerih je treba eni ali več državam članicam nameniti dodatno financiranje.

(47)

Sklad bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov, ki so povezani s specifičnimi cilji Sklada, da se državam članicam omogoči, ohranjanje zmogljivosti, ki so ključne za naloge in storitve, ki predstavljajo javno storitev za celotno Unijo. Taka podpora bi morala biti v obliki celotnega kritja posebnih stroškov, povezanih s cilji Sklada, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic.

(48)

Za dopolnjevanje izvajanja cilja politike Sklada na nacionalni ravni prek programov držav članic bi moral Sklad zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja ukrepanja Sklada v zvezi z analizo politik in inovacijami v politikah, transnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji.

(49)

Za okrepitev sposobnosti Unije, da se nemudoma odzove na izjemne razmere na področju migracij v eni ali več državah članicah, za katere je značilen obsežen ali nesorazmeren pritok državljanov tretjih držav, ki povzroča pomembne in nujne pritiske na centre za sprejem in pridržanje držav članic ter njihove sisteme in postopke za azil in upravljanje migracij, ali da se nemudoma odzove na izjemne razmere na področju migracij v tretjih državah zaradi političnega razvoja ali konfliktov, bi moralo biti mogoče zagotoviti nujno pomoč v skladu z okvirom iz te uredbe.

(50)	Ta uredba bi morala zagotavljati nadaljnje delovanje Evropske migracijske mreže, ustanovljene z Odločbo Sveta 2008/381/ES (17), ter finančno pomoč v skladu z njenimi cilji in nalogami.

(51)

Cilj politike Sklada bo tudi upoštevan v finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih v okviru političnih oddelkov Programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno dodano vrednost Unije.

(52)

Operacije mešanega financiranja so prostovoljne narave in so operacije, podprte iz proračuna Unije, ki združujejo nepovratne oblike podpore, povratne oblike podpore ali oboje iz proračuna Unije združujejo s povratnimi oblikami podpore iz spodbujevalnih, razvojnih ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi podpora iz komercialnih finančnih institucij in s strani komercialnih vlagateljev.

(53)

Ta uredba za celotno trajanje Sklada določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (19).

(54)

Za Sklad se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (20) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(55)	Za izvajanje ukrepov v okviru deljenega upravljanja bi moral biti Sklad del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) 2021/1060.

(56)

Uredba (EU) 2021/1060 določa okvir za ukrepe za ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, Sklada za pravični prehod, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost ter Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti pravila o načrtovanju, spremljanju in ocenjevanju, upravljanju in nadzoru skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Poleg tega je treba v tej uredbi določiti cilje Sklada ter posebne določbe glede ukrepov, ki se lahko financirajo v okviru Sklada.

(57)

Shema predhodnega financiranja za Sklad je določena v Uredbi (EU) 2021/1060, posebna stopnja predhodnega financiranja pa je določena v tej uredbi. Poleg tega je za zagotovitev hitrega odziva na izredne razmere primerno, da se določi posebna stopnja predhodnega financiranja za nujno pomoč. Shema predhodnega financiranja bi morala zagotoviti, da imajo države članice dovolj sredstev, s katerimi lahko upravičence podpirajo od začetka izvajanja njihovih programov.

(58)

Vrste financiranja in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati glede na njihovo zmožnost uresničevanja specifičnih ciljev ukrepov in doseganja rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in tveganje neskladnosti. Pri tej izbiri bi bilo treba upoštevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(59)

Da bi se kar najbolje izkoristilo načelo enotne revizije, je ustrezno določiti posebna pravila za kontrolo in revizijo projektov, pri katerih so upravičenci mednarodne organizacije, katerih sisteme notranje kontrole je Komisija pozitivno ocenila. Pri takih projektih bi morali imeti organi upravljanja možnost omejiti svoja upravljalna preverjanja, če upravičenec pravočasno predloži vse potrebne podatke in informacije o napredku projekta in upravičenosti povezanih izdatkov. Poleg tega, kadar je projekt, ki ga izvaja taka mednarodna organizacija, del revizijskega vzorca, bi moralo biti revizijskemu organu omogočeno, da svoje delo opravlja v skladu z načeli Mednarodnega standarda sorodnih storitev (ISRS) 4400, „Obveznosti izvajanja dogovorjenih postopkov v zvezi s finančnimi informacijami“.

(60)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (22), (Euratom, ES) št. 2185/96 (23) in (EU) 2017/1939 (24) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (25). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale v celoti sodelovati in zagotavljati vso potrebno pomoč institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pri zaščiti finančnih interesov Unije.

(61)	Tretja država, ki je z Unijo sklenila sporazum o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali vložene tej tretji državi, bi bilo treba dovoliti sodelovanje v Skladu, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(62)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(63)	V skladu s Sklepom Sveta 2013/755/EU (26) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.

(64)

V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“, ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihove nacionalne strategije in programi obravnavajo posebne izzive, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije pri upravljanju migracij. Sklad bi moral te države članice podpirati z ustreznimi viri, da bi tem regijam pomagal pri trajnostnem upravljanju migracij in obvladovanju razmer v primeru pritiska.

(65)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (27) bi bilo treba Sklad oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Sklada. Za merjenje uspešnosti Sklada bi bilo treba za vsak specifični cilj Sklada določiti kazalnike in povezane cilje. Ti kazalniki bi morali vključevati kvalitativne in kvantitativne kazalnike.

(66)

Komisija in države članice bi morale s pomočjo kazalnikov in finančnega poročanja spremljati izvajanje Sklada v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/1060 in te uredbe. Države članice bi morale od leta 2023 Komisiji predložiti letna poročila o smotrnosti, ki zajemajo zadnje obračunsko leto. Ta poročila bi morala vsebovati informacije o napredku pri izvajanju programov držav članic. Države članice bi morale povzetke teh poročil predložiti Komisiji. Komisija bi morala te povzetke prevesti v vse uradne jezike Unije in jih objaviti na svojem spletnem mestu skupaj s povezavami do spletnih mest držav članic iz Uredbe (EU) 2021/1060.

(67)

Glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (28), in zavezanostjo ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k doseganju skupnega cilja, da se 30 % vseh izdatkov iz večletnega finančnega okvira porabi za širše upoštevanje podnebnih ciljev, ter, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti, k prizadevanjem za izpolnitev ambicije, da se v letu 2024 za izdatke na področju biotske raznovrstnosti nameni 7,5 % proračuna, v letih 2026 in 2027 pa po 10 %. V okviru Sklada bi bilo treba podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde ter prednostne naloge Unije in ki ne bi bistveno škodovale okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

(68)

Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (30) in kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, bi se moral še naprej uporabljati za programe in projekte, ki so v programskem obdobju 2014–2020 podprti v okviru Sklada. Ker se obdobje izvajanja Uredbe (EU) št. 514/2014 delno sovpada s programskim obdobjem, ki ga zajema ta uredba, in da se pri izvajanje nekaterih projektov, odobrenih z navedeno uredbo, zagotovi kontinuiteta, bi bilo treba sprejeti določbe o fazah projektov. Vsaka posamezna faza projekta bi se morala izvajati v skladu s pravili programskega obdobja, v katerem projekt prejema finančna sredstva.

(69)

Za dopolnitev in spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s seznamom ukrepov, upravičenih do podpore v skladu s Prilogo III; seznamom ukrepov, upravičenih do višjih stopenj sofinanciranja, iz Priloge IV; operativno podporo v skladu s Prilogo VII ter nadaljnjim razvojem okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(70)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (31). Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti obveznosti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih s podrobno ureditvijo zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek. Poleg tega je glede na naravo in namen nujne pomoči iz te uredbe v primerno utemeljenih nujnih primerih ustrezno določiti uporabo izvedbenih aktov, ki se začnejo uporabljati takoj, v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 za sprejetje sklepov o dodelitvi take pomoči. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, v zvezi s sprejetjem sklepov za dodelitev nujne pomoči iz te uredbe, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih glede na naravo in namen take pomoči.

(71)

Ker ciljev te uredbe, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(72)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(73)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(74)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da prosilec lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Uniji ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 mogoče stroške, nastali v zvezi z ukrepi, ki se podpirajo na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja in so se že začeli izvajati, šteti za upravičene od financiranja Unije od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali prošnje za pomoč.

(75)	Obdobje uporabe te uredbe je primerno uskladiti z obdobjem uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (32).

(76)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje lahko začne z začetkom večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in se uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Sklad za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Ta uredba določa cilje Sklada, proračun za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„prosilec za mednarodno zaščito“ pomeni prosilca, kot je opredeljen v točki (c) člena 2 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (33);

(2)	„upravičenec do mednarodne zaščite“ pomeni upravičenca do mednarodne zaščite, kot je opredeljen v točki (b) člena 2 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (34);

(3)	„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizma mešanega financiranja v smislu točke 6 člena 2 finančne uredbe;

(4)	„družinski član“ pomeni vsakega državljana tretje države, opredeljenega kot družinskega člana v pravu Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki je podprto v okviru Sklada;

(5)

„humanitarni sprejem“ pomeni sprejem, kadar to zahteva država članica, na podlagi napotitve Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) ali drugega ustreznega mednarodnega organa na ozemlje držav članic sprejmejo državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki prihajajo iz tretje države, v katero so bili prisilno razseljeni, in ki jim je priznan status mednarodne zaščite ali humanitarni status v skladu z nacionalnim pravom, ki določa pravice in obveznosti, enakovredne tistim iz členov 20 do 34 Direktive 2011/95/EU za upravičence do subsidiarne zaščite;

(6)	„operativna podpora“ pomeni del dodelitev državi članici, ki se lahko uporabi za podporo javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in zagotavljanje storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo;

(7)	„odstranitev“ pomeni odstranitev, kot je opredeljena v točki 5 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(8)

„preselitev“ pomeni sprejem, na podlagi predloga UNHCR, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki jim je priznana mednarodna zaščita in imajo dostop do trajne rešitve v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, iz tretje države, v katero so bile razseljene, na ozemlje držav članic;

(9)	„vrnitev“ pomeni vrnitev, kot je opredeljena v točki 3 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(10)	„posebni ukrepi“ pomeni nadnacionalne ali nacionalne projekte, ki v skladu s cilji Sklada ustvarjajo dodano vrednost Unije in v zvezi s katerimi lahko ena, več ali vse države članice prejmejo dodatno dodelitev za svoje programe;

(11)	„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije, kot je opredeljen v členu 20(1) PDEU, tudi osebo brez državljanstva ali osebo z nedoločljivim državljanstvom;

(12)	„mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika brez spremstva, kot je opredeljen v točki l člena 2 Direktive 2011/95/EU;

(13)	„ukrepi Unije“ pomeni transnacionalne projekte ali projekte v posebnem interesu Unije, ki se izvajajo v skladu s cilji Sklada;

(14)	„ranljiva oseba“ pomeni vsako osebo, opredeljeno kot ranljiva oseba v skladu s pravom Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki je podprto v okviru Sklada.

Člen 3

Cilji Sklada

1. Cilj politike Sklada je prispevati k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov ter k izvajanju, krepitvi in razvoju skupne politike na področju azila in skupni politiki na področju priseljevanja, v skladu z ustreznim pravnim redom Unije ter ob doslednem spoštovanju mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so.

2. V okviru cilja politike iz odstavka 1 Sklad prispeva k naslednjim specifičnim ciljem:

(a)	okrepiti in razvijati vse vidike skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo;

(b)	okrepiti in razvijati zakonite migracije v države članice v skladu z njihovimi gospodarskimi in socialnimi potrebami ter spodbujati in prispevati k učinkoviti integraciji in socialnemu vključevanju državljanov tretjih držav;

(c)	prispevati k boju proti nedovoljenim migracijam, krepiti učinkovito, varno in dostojanstveno vračanje in ponovni sprejem, pa tudi spodbujati in prispevati k učinkovitemu začetnemu ponovnemu vključevanju v tretjih državah;

(d)	krepiti solidarnost in pravično delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti v zvezi s tistimi, ki jih migracijski izzivi in izzivi na področju azila najbolj prizadenejo, tudi s praktičnim sodelovanjem.

3. V okviru specifičnih ciljev iz odstavka 2 se Sklad izvaja z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II.

Člen 4

Partnerstvo

Za namene Sklada partnerstva v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) 2021/1060 vključujejo regionalne, lokalne, mestne in druge javne organe ali združenja, ki take organe predstavljajo, ustrezne mednarodne organizacije, nevladne organizacije, kot so begunske organizacije in organizacije, ki jih vodijo migranti, pa tudi nacionalne institucije za človekove pravice in organe za enakost ter ekonomske in socialne partnerje.

Člen 5

Področje uporabe podpore

1. V okviru svojih ciljev in v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II Sklad podpira zlasti ukrepe iz Priloge III.

Za obravnavanje nepredvidenih ali novih razmer se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37, s katerimi spreminja seznam ukrepov iz Priloge III, da se dodajo novi ukrepi.

2. Za doseganje svojih ciljev lahko Sklad v skladu s prednostnimi nalogami Unije podpira ukrepe iz Priloge III v tretjih državah in v zvezi s z njimi, kadar je primerno, v skladu s členom 7 ali 24, kakor je ustrezno.

3. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, Komisija in države članice skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo usklajevanje z ustreznimi politikami, strategijami in instrumenti Unije. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, še zlasti zagotovijo, da:

(a)	se izvajajo v sinergiji in skladno z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo v okviru drugih instrumentov Unije;

(b)	so skladni z zunanjo politiko Unije, upoštevajo načelo skladnosti politike za razvoj in so skladni s strateškimi programskimi dokumenti za zadevno regijo ali državo;

(c)	so osredotočeni na ukrepe, ki niso usmerjeni v razvoj, in

(d)	služijo interesom notranjih politik Unije in so skladni z dejavnostmi, ki se izvajajo znotraj Unije.

4. Cilji Sklada podpirajo ukrepe, ki so namenjeni eni ali več ciljnim skupinam ter spadajo na področje uporabe členov 78 in 79 PDEU.

Člen 6

Enakost spolov in nediskriminacija

1. Države članice in Komisija zagotovijo vključevanje vidika spola ter upoštevanje in spodbujanje enakosti spolov in integracije načela enakosti spolov v okviru priprave, izvajanja, spremljanja, poročanja in vrednotenja programov in projektov, podprtih v okviru Sklada.

2. Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za izključitev vseh oblik diskriminacije, ki so prepovedane v skladu s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem programov in projektov, podprtih v okviru Sklada.

Člen 7

Tretje države, pridružene Skladu

1. Sklad je odprt za tretje države, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v odstavku 2, v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja sodelovanje tretje države v Skladu.

2. Da bi bila tretja država upravičena do pridružitve Skladu, kot je navedeno v odstavku 1, mora imeti z Unijo sklenjen sporazum o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali vložene v tej tretji državi.

3. Posebni sporazum, ki zajema sodelovanje tretje države v Skladu, mora vsaj:

(a)	omogočati sodelovanje z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije na področju azila, migracij in vračanja v duhu načel solidarnosti in pravične delitve odgovornosti;

(b)	ves čas trajanja sklada temeljiti na načelih nevračanja, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

(c)	zagotavljati pravično ravnotežje med prispevki tretje države, ki sodeluje v Skladu, in koristmi, ki jih je prejela;

(d)	določati pogoje sodelovanja v Skladu, vključno z izračunom finančnih prispevkov za Sklad in njegove upravne stroške;

(e)	na tretjo državo ne prenesti kakršnih koli pristojnosti za odločanje v zvezi s Skladom;

(f)	Uniji jamčiti pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov;

(g)	določati, da tretja država odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop v skladu s členom 8.

Prispevki iz točke (d) prvega pododstavka so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.

Člen 8

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država v Skladu sodeluje na podlagi sklepa, sprejetega na podlagi mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odobri potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. V primeru OLAF takšne pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanji na kraju samem in inšpekcijami, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.

POGLAVJE II

FINANČNI IN IZVEDBENI OKVIR

ODDELEK 1

Skupne določbe

Člen 9

Splošna načela

1. Podpora, zagotovljena v okviru Sklada, dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno ukrepanje ter je osredotočena na to, da doseganje ciljev Sklada ustvarja dodano vrednost Unije.

2. Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora, zagotovljena v okviru Sklada in s strani držav članic, skladna z ustreznimi ukrepi, politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje podporo, zagotovljeno v okviru drugih instrumentov Unije, zlasti zunanjih instrumentov, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

3. Sklad se izvaja v okviru neposrednega, deljenega ali posrednega upravljanja v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.

Člen 10

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje Sklada za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 9 882 000 000 EUR v tekočih cenah.

2. Finančna sredstva se uporabijo na naslednji način:

(a)	6 270 000 000 EUR se dodeli za programe držav članic;

(b)	3 612 000 000 EUR se dodeli za tematski instrument iz člena 11.

3. Na pobudo Komisije se do 0,42 % finančnih sredstev dodeli za tehnično pomoč iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060.

4. V skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2021/1060 se lahko na zahtevo države članice do 5 % začetnih dodelitev tej državi članici iz katerega koli sklada iz navedene uredbe v okviru deljenega upravljanja prerazporedi na Sklad v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka. Ta sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 11

Splošne določbe o izvajanju tematskega instrumenta

1. Znesek iz točke (b) člena 10(2) se dodeljuje prožno prek tematskega instrumenta v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja, kot je določeno v programih dela. Glede na interno naravo Sklada je tematski instrument prvenstveno namenjen notranji politiki Unije v skladu s specifičnimi cilji iz člena 3(2).

Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za njegove elemente, ki so naslednji:

(a)	posebni ukrepi;

(b)	ukrepi Unije;

(c)	nujna pomoč iz člena 31;

(d)	preselitev in humanitarni sprejem;

(e)	podpora državam članicam za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite kot del prizadevanj za solidarnost iz člena 20 ter

(f)	Evropska migracijska mreža iz člena 26.

Iz zneska iz točke (b) člena 10(2) te uredbe se podpira tudi tehnična pomoč na pobudo Komisije iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060.

S finančnimi sredstvi iz prvega pododstavka tega odstavka, z izjemo finančnih sredstev, uporabljenih za nujno pomoč v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka člena 31(1), se podprejo le ukrepi iz Priloge III, vključno s preselitvijo in humanitarnim sprejemom v skladu s členom 19, ki je del zunanje razsežnosti migracijske politike Unije.

3. Komisija sodeluje z organizacijami civilne družbe in relevantnimi mrežami, zlasti za pripravo in ocenjevanje programov dela za ukrepe Unije, ki se financirajo v okviru Sklada.

4. Vsaj 20 % sredstev iz prvotne dodelitve za tematski instrument se dodeli za specifični cilj iz točke (d) člena 3(2).

5. Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta zagotovijo državam članicam v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, Komisija zagotovi, da projekti, ki so predmet obrazloženega mnenja Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti izdatkov ali smotrnosti navedenih projektov, niso izbrani.

6. Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, zadevne države članice za namene člena 23 in člena 24(2) Uredbe (EU) 2021/1060 zagotovijo, da – Komisija pa oceni če – na predvidene ukrepe ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti izdatkov ali smotrnosti ukrepov.

7. Komisija določi skupni znesek, ki se da na voljo za tematski instrument v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije.

8. Komisija za tematski instrument z izvedbenimi akti sprejme sklepe o financiranju iz člena 110 finančne uredbe, v katerih določi cilje in ukrepe, ki se podprejo, ter zneske za vsakega od elementov iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. V sklepih o financiranju se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. Sklepi o financiranju so lahko letni ali večletni in lahko zajemajo enega ali več elementov tematskega instrumenta iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(3) te uredbe.

9. Tematski instrument podpira zlasti ukrepe, ki spadajo pod izvedbeni ukrep 2(d) iz Priloge II ter ki jih izvajajo nacionalni, regionalni in lokalni organi ali organizacije civilne družbe. V zvezi s tem se vsaj 5 % začetnih dodelitev tematskega instrumenta nameni izvajanju ukrepov vključevanja, ki jih izvajajo lokalnim in regionalnim organi.

10. Komisija zagotovi, da je porazdelitev sredstev med specifičnimi cilji iz člena 3(2) pravična in pregledna. Komisija poroča o uporabi in porazdelitvi tematskega instrumenta med elementi iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, vključno s podporo za ukrepe v tretjih državah ali v zvezi z njimi v okviru ukrepov Unije.

11. Komisija lahko po sprejetju sklepa o financiranju iz odstavka 8 ustrezno spremeni programe držav članic.

ODDELEK 2

Podpora in izvajanje v okviru deljenega upravljanja

Člen 12

Področje uporabe

1. Ta oddelek se uporablja za znesek iz točke (a) člena 10(2) in dodatna sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja v skladu s sklepom o financiranju za tematski instrument iz člena 11.

2. Podpora na podlagi tega oddelka se izvaja v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 63 finančne uredbe in Uredbo (EU) 2021/1060.

Člen 13

Proračunska sredstva

1. Znesek iz točke (a) člena 10(2) se programom držav članic dodeli okvirno na naslednji način:

(a)	5 225 000 000 EUR v skladu s Prilogo I;

(b)	1 045 000 000 EUR za prilagoditev dodelitev programom držav članic iz člena 17(1).

2. Kadar se znesek iz točke (b) odstavka 1 tega člena ne dodeli v celoti, se preostali znesek lahko doda znesku iz točke (b) člena 10(2).

Člen 14

Predhodno financiranje

1. Plačilo predhodnega financiranja za Sklad se v skladu s členom 90(4) Uredbe (EU) 2021/1060 izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, na naslednji način:

(a)	2021: 4 %;

(b)	2022: 3 %;

(c)	2023: 5 %;

(d)	2024: 5 %;

(e)	2025: 5 %;

(f)	2026: 5 %.

2. Kadar je program države članice sprejet po 1. juliju 2021, se obroki, ki bi morali biti izplačani pred tem, izplačajo v letu njegovega sprejetja.

Člen 15

Stopnje sofinanciranja

1. Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih izdatkov za projekt.

2. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za projekte, ki se izvajajo v okviru posebnih ukrepov.

3. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za ukrepe iz Priloge IV.

4. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za operativno podporo.

5. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za nujno pomoč iz člena 31.

6. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za tehnično pomoč na pobudo držav članic v okviru omejitev iz točke (b)(vi) člena 36(5) Uredbe (EU) 2021/1060.

7. V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se določita stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz Sklada za vrste ukrepov, ki jih krije prispevek iz odstavkov 1 do 6.

8. V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se za vsako vrsto ukrepa določi, ali se stopnja sofinanciranja uporabi v zvezi s:

(a)	skupnim prispevkom, vključno z javnimi in zasebnimi prispevki, ali

(b)	samo javnim prispevkom.

Člen 16

Programi držav članic

1. Vsaka država članica zagotovi, da so prednostne naloge, obravnavane v njenem programu, skladne s prednostnimi nalogami in izzivi Unije na področju upravljanja azila in migracij in ustrezajo tem nalogam in izzivom ter da so v celoti v skladu z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije, hkrati pa v celoti spoštujejo mednarodne obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so. Države članice pri opredeljevanju prednostnih nalog svojih programov zagotovijo, da so izvedbeni ukrepi iz Priloge II ustrezno upoštevani v njihovih programih.

Glede na interno naravo Sklada programi držav članic prvenstveno služijo notranji politiki Unije v skladu s specifičnimi cilji iz člena 3(2) te uredbe.

Komisija programe držav članic oceni v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2021/1060.

2. V okviru sredstev, dodeljenih v členu 13(1), in brez poseganja v odstavek 3 tega člena vsaka država članica znotraj svojega programa dodeli:

(a)	najmanj 15 % njenih dodeljenih sredstev za specifični cilj iz točke (a) člena 3(2) in

(b)	najmanj 15 % njenih dodeljenih sredstev za specifični cilj iz točke (b) člena 3(2).

3. Država članica lahko dodeli manj kot minimalni odstotek iz odstavka 2 le, če v svojem programu podrobno pojasni, zakaj dodelitev sredstev pod to ravnjo ne bi ogrozila uresničitve zadevnega cilja.

4. Komisija zagotovi, da se znanje in strokovne izkušnje ustreznih decentraliziranih agencij, zlasti EASO, Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljene z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 (35), v zvezi s področji v njihovi pristojnosti v zgodnji fazi in pravočasno upoštevajo pri oblikovanju programov držav članic.

5. Komisija lahko ustrezne decentralizirane agencije, tudi tiste iz odstavka 4, po potrebi vključi v naloge spremljanja in ocenjevanja, določene v oddelku 5, zlasti da bi zagotovila, da so ukrepi, izvedeni s podporo Sklada, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

6. Po sprejetju priporočil v okviru področja uporabe te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013, ki so v okviru področja uporabe te uredbe, zadevna država članica skupaj s Komisijo preuči, kako obravnavati ugotovitve in priporočila prek svojega programa, po potrebi s podporo Sklada.

Komisija lahko, kadar je to ustrezno, črpa iz strokovnih izkušenj decentraliziranih agencij Unije v zvezi s specifičnimi vprašanji, ki spadajo v njihove pristojnosti.

7. Zadevni program države članice se po potrebi spremeni v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 6 tega člena.

8. V sodelovanju in posvetovanju s Komisijo in zadevnimi decentraliziranimi agencijami Unije v zvezi s področji njihove pristojnosti, kakor je ustrezno, lahko zadevna država članica sredstva v okviru svojega programa prerazporedi, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 6, kadar imajo ta priporočila finančne posledice.

9. Države članice v svojih programih dajejo prednost zlasti ukrepom, upravičenim do višje stopnje sofinanciranja, ki so navedeni v Priloge IV njihovih programov. V primeru nepredvidenih ali novih okoliščin ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja finančnih sredstev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo seznama ukrepov, upravičenih do višje stopnje sofinanciranja, iz Priloge IV.

10. Programi držav članic lahko omogočajo, da so vključeni bližnji sorodniki oseb, zajetih z ukrepi vključevanja iz Priloge III, kolikor je to potrebno za učinkovito izvajanje takih ukrepov.

11. Kadar koli se država članica odloči, da bo s podporo Sklada izvedla projekt s tretjo državo ali v njej, se pred odobritvijo projekta posvetuje s Komisijo.

12. Načrtovanje programov iz člena 22(5) Uredbe (EU) 2021/1060 temelji na vrstah ukrepanja iz razpredelnice 1 Priloge VI k tej uredbi in vključuje okvirno razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto ukrepanja v okviru posameznega specifičnega cilja iz člena 3(2) te uredbe.

Člen 17

Vmesni pregled

1. Komisija leta 2024 dodeli programom zadevnih držav članic dodatni znesek iz točke (b) člena 13(1) v skladu z merili iz točke (b) odstavka 1 in odstavkov 2 do 5 Priloge I. Finančna sredstva veljajo od 1. januarja 2025 dalje.

2. Kadar zahtevki za plačila, predloženi v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2021/1060, ne zajemajo vsaj 10 % začetne dodelitve programu iz točke (a) člena 13(1) te uredbe, zadevna država članica ni upravičena do dodatne dodelitve za svoj program iz točke (b) člena 13(1) te uredbe.

3. Komisija pri dodeljevanju sredstev iz tematskega instrumenta iz člena 11 te uredbe od 1. januarja 2025 upošteva napredek, ki so ga države članice naredile pri doseganju mejnikov iz okvira smotrnosti iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1060 in ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju.

Člen 18

Posebni ukrepi

1. Država članica lahko prejme sredstva za posebne ukrepe poleg svojih dodelitev na podlagi člena 13(1), če so nato ta sredstva v njenem programu označena za ta namen in se uporabijo za uresničevanje ciljev Sklada.

2. Finančna sredstva za posebne ukrepe se ne uporabijo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice.

Člen 19

Sredstva za preselitev in humanitarni sprejem

1. Države članice poleg svojih dodelitev na podlagi točke (a) člena 13(1) prejmejo znesek v višini 10 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru preselitve.

2. Države članice poleg svojih dodelitev na podlagi točke (a) člena 13(1) prejmejo znesek v višini 6 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru humanitarnega sprejema.

3. Znesek iz odstavka 2 se poveča na 8 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru humanitarnega sprejema, ki pripada eni ali več izmed naslednjih ranljivih skupin:

(a)	ogroženi ženske in otroci;

(b)	mladoletniki brez spremstva;

(c)	osebe z zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče preseliti le v okviru humanitarnega sprejema;

(d)	osebe, ki potrebujejo humanitarni sprejem zaradi pravne ali fizične zaščite, tudi žrtve nasilja ali mučenja.

4. Kadar država članica sprejme osebo, ki spada v več kot eno od kategorij iz odstavkov 2 in 3, znesek za to osebo prejme le za enkrat.

5. Države članice so lahko, kadar je to ustrezno, upravičene tudi do prejema ustreznih zneskov za družinske člane oseb iz odstavkov 1, 2 in 3, če so ti družinski člani sprejeti zato, da se zagotovi enotnost družine.

6. Zneski iz tega člena so v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 125 finančne uredbe.

7. Zneski iz odstavkov 1, 2, 3 in 5 se programu države članice prvič dodelijo v sklepu o financiranju, s katerim se odobri ta program. Ti zneski se ne uporabljajo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah kot to odobri Komisija s spremembo tega programa. Ti zneski se lahko vključijo v zahtevke za plačilo, naslovljene na Komisijo, pod pogojem, da je bila oseba, za katero je bil znesek dodeljen, dejansko preseljena ali sprejeta.

8. Države članice za namene kontrole in revizije zadržijo informacije, potrebne za pravilno identifikacijo preseljenih ali sprejetih oseb in datuma njihove preselitve ali sprejema.

9. Da bi se upoštevali trenutna stopnja inflacije, zadevne spremembe na področju preselitve in drugi dejavniki, ki bi lahko optimizirali uporabo finančne spodbude, ki jo pomenijo zneski iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37, da po potrebi in v mejah razpoložljivih sredstev prilagodi te zneske.

Člen 20

Sredstva za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite

1. Država članica poleg svoje dodelitve na podlagi člena 13(1) te uredbe prejme dodatni znesek v višini 10 000 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, premeščenega iz druge države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (36) ali kot posledica podobnih oblik premestitve.

2. Države članice so lahko, kadar je ustrezno, upravičene tudi do zneskov iz odstavka 1 tega člena za vsakega družinskega člana oseb iz navedenega odstavka, če so bili ti družinski člani premeščeni, da se zagotovi enotnost družine v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 604/2013, ali so bili premeščeni kot posledica podobnih oblik premestitve.

3. Države članice poleg svoje dodelitve na podlagi člena 13(1) prejmejo dodaten znesek v višini 10 000 EUR za vsakega upravičenca do mednarodne zaščite, premeščenega iz druge države članice.

4. Države članice so lahko, kadar je ustrezno, upravičene tudi do ustreznih zneskov za družinske člane oseb iz odstavka 3, če so ti družinski člani premeščeni, da se zagotovi enotnost družine.

5. Država članica, ki krije stroške premestitev iz odstavkov 1 do 4, prejme prispevek v višini 500 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito ali upravičenca do mednarodne zaščite, premeščenega v drugo državo članico.

6. Zneski iz tega člena so v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 125 finančne uredbe.

7. Zneski iz odstavkov 1 do 5 tega člena se dodelijo programom držav članic, pod pogojem, da je bila oseba, za katero je bil dodeljen znesek, dejansko premeščena v državo članico ali registrirana kot prosilec v odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013, kakor je ustrezno. Ti zneski se ne uporabljajo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, kakor to odobri Komisija s spremembo tega programa.

8. Države članice za namene kontrole in revizije zadržijo informacije, potrebne za pravilno identifikacijo premeščenih oseb in datuma njihove premestitve.

9. Da bi se upoštevali trenutna stopnja inflacije, zadevne spremembe na področju premestitve in drugi dejavniki, ki bi lahko optimizirali uporabo finančne spodbude, ki jo pomenijo zneski iz odstavkov 1, 3 in 5 tega člena, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37, da po potrebi in v mejah razpoložljivih sredstev prilagodi te zneske.

Člen 21

Operativna podpora

1. Država članica lahko do 15 % zneska, ki ga v okviru Sklada prejme za svoj program, uporabi za financiranje operativne podpore v okviru specifičnih ciljev Sklada.

2. Država članica pri uporabi operativne podpore ravna skladno z ustreznim pravnim redom Unije in Listino.

3. Država članica v svojem programu in letnem poročilu o smotrnosti iz člena 35 te uredbe pojasni, kako uporaba operativne podpore prispeva k doseganju ciljev Sklada. Komisija pred odobritvijo programa države članice oceni izhodiščno stanje v državah članicah, ki so izrazile namero za uporabo operativne podpore. Komisija upošteva informacije, ki so jih predložile navedene države članice, in kadar je ustrezno, razpoložljive informacije na podlagi spremljanja, ki se izvede v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013 ter spada na področje uporabe te uredbe.

4. Operativna podpora je osredotočena na ukrepe, ki jih krijejo izdatki, kot je določeno v Prilogi VII.

5. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo upravičenih ukrepov iz Priloge VII.

Člen 22

Upravljalna preverjanja in revizije projektov, ki jih izvajajo mednarodne organizacije

1. Ta člen se uporablja za mednarodne organizacije ali njihove agencije iz točke (c)(ii) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe, katerih sisteme, pravila in postopke Komisija v skladu s členom 154(4) in (7) navedene uredbe pozitivno oceni kot ustrezne za namen posrednega izvrševanja nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije).

2. Brez poseganja v točko (a) prvega odstavka člena 83 Uredbe (EU) 2021/1060 in člen 129 finančne uredbe organu upravljanja v primeru, da je mednarodna organizacija upravičenec, kot je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ni treba izvajati upravljalnih preverjanj iz točke (a) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060, če mu mednarodna organizacija predloži dokumente iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe.

3. Brez poseganja v točko (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe se z izjavo o upravljanju, ki jo predloži mednarodna organizacija, potrdi, da je projekt skladen z veljavnim pravom in pogoji za podporo projekta.

4. Kadar je treba stroške povrniti v skladu s točko (a) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju, ki jo predloži mednarodna organizacija, potrdi, da:

(a)	so bili računi in dokazila, da jih je upravičenec plačal, preverjeni;

(b)	so bile računovodske evidence, ki jih upravičenec vodi za transakcije, povezane z izdatki, prijavljenimi organu upravljanja, ali računovodske kode, ki jih uporablja za te transakcije, preverjene.

5. Kadar je treba stroške povrniti na podlagi točke (b), (c) ali (d) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju potrdi, da so pogoji za povračilo izdatkov izpolnjeni.

6. Dokumenti iz točk (a) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe se organu upravljanja predložijo skupaj s posameznim zahtevkom za plačilo, ki ga predloži upravičenec.

7. Upravičenec organu upravljanja vsako leto do 15. oktobra predloži obračun. Obračunu priloži mnenje neodvisnega revizijskega telesa, ki je bilo pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. V tem mnenju se navede, ali obstoječi kontrolni sistemi delujejo pravilno in so stroškovno učinkoviti ter ali so osnovne transakcije zakonite in pravilne. V tem mnenju se tudi navede, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom glede trditev v izjavah o upravljanju, ki jih predloži mednarodna organizacija, vključno z informacijami o sumu goljufije. To mnenje pomeni zagotovilo, da so izdatki, vključeni v zahtevke za plačilo, ki jih mednarodna organizacija predloži organu upravljanja, zakoniti in pravilni.

8. Brez poseganja v obstoječe možnosti za opravljanje nadaljnjih revizij iz člena 127 finančne uredbe organ upravljanja pripravi izjavo o upravljanju iz točke (f) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060. Organ upravljanja se pri tem zanaša na dokumente, ki mu jih je predložila mednarodna organizacija v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena, namesto da bi se zanašal na upravljalna preverjanja iz člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

9. Dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo iz člena 73(3) Uredbe (EU) 2021/1060, vključuje zahteve iz tega člena.

10. Odstavek 2 se ne uporablja in organ upravljanja mora nato opraviti upravljalna preverjanja, kadar:

(a)	ta organ upravljanja v zvezi s projektom, ki ga začne ali izvaja mednarodna organizacija, ugotovi, da obstaja posebno tveganje za nepravilnost ali da so prisotni znaki goljufije;

(b)	mednarodna organizacija organu upravljanja ne predloži dokumentov iz odstavkov 2 do 5 in 7;

(c)	so dokumenti iz odstavkov 2 do 5 in 7, ki jih je predložila mednarodna organizacija, nepopolni.

11. Kadar je projekt, v katerem je mednarodna organizacija upravičenec, kakor je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, vključen v vzorec iz člena 79 navedene uredbe, lahko revizijski organ svoje delo opravi na podlagi podvzorca transakcij, ki se nanašajo na ta projekt. Kadar se v podvzorcu odkrijejo napake, lahko revizijski organ, če je ustrezno, zahteva, da revizor mednarodne organizacije oceni celotni obseg in skupni znesek napak v tem projektu.

ODDELEK 3

Podpora in izvajanje v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen 23

Področje uporabe

Komisija podporo na podlagi tega oddelka izvaja bodisi neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe bodisi posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka.

Člen 24

Upravičeni subjekti

1. Do financiranja Unije so upravičeni naslednji subjekti:

(a)

pravni subjekti s sedežem v:

(i)	državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)	tretji državi, pridruženi Skladu na podlagi posebnega sporazuma iz člena 7, pod pogojem, da je zajeta v delovnem programu in pogojih v njem;

(iii)

tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavka 3;

(b)	pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, ali vse mednarodne organizacije, pomembne za namene Sklada.

2. Fizične osebe niso upravičene do financiranja Unije.

3. Subjekti iz točke (a)(iii) odstavka 1 sodelujejo v sklopu konzorcija, ki ga sestavljata vsaj dva neodvisna subjekta, od katerih ima vsaj eden sedež v državi članici.

Subjekti, ki sodelujejo v sklopu konzorcija iz prvega pododstavka tega odstavka, zagotovijo, da so ukrepi, pri katerih sodelujejo, skladni z načeli iz Listine in prispevajo k doseganju ciljev Sklada.

Člen 25

Ukrepi Unije

1. Na pobudo Komisije se lahko Sklad uporabi za financiranje ukrepov Unije, ki se nanašajo na cilje Sklada, in sicer v skladu s Prilogo III.

2. Z ukrepi Unije se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovijo lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

3. Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

4. Člani komisije za ocenjevanje predlogov iz člena 150 finančne uredbe so lahko zunanji strokovnjaki.

5. S prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja se lahko krije tveganje v zvezi s povračilom sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in ti prispevki se štejejo za zadostno jamstvo na podlagi finančne uredbe. Uporablja se člen 37(7) Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (37).

Člen 26

Evropska migracijska mreža

1. Sklad podpira Evropsko migracijsko mrežo ter zagotavlja potrebno finančno pomoč za njene dejavnosti in prihodnji razvoj.

2. Komisija sprejme znesek, ki se iz letnih odobrenih proračunskih sredstev Sklada da na voljo Evropski migracijski mreži, in program dela, ki določa prednostne naloge za njene dejavnosti, potem ko ju potrdi usmerjevalni odbor v skladu s točko (a) člena 4(5) Odločbe 2008/381/ES. Odločitev Komisije predstavlja sklep o financiranju v skladu s členom 110 finančne uredbe. Za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti sredstev lahko Komisija sprejme program dela za Evropsko migracijsko mrežo v ločenem sklepu o financiranju.

3. V skladu s finančno uredbo je finančna pomoč za dejavnosti Evropske migracijske mreže v obliki nepovratnih sredstev nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 3 Odločbe 2008/381/ES ali javnih naročil, kakor je ustrezno.

Člen 27

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja v okviru Sklada se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/523 in naslovom X finančne uredbe.

Člen 28

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

V skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2021/1060 lahko Sklad tehnično pomoč, ki se izvaja na pobudo Komisije ali v njenem imenu, podpira s 100-odstotno stopnjo financiranja.

Člen 29

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno z osebami ali subjekti, ki jih niso pooblastile institucije, organi, uradi ali agencije Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 30

Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1. Prejemnik financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih, smiselnih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov. Prepoznavnost financiranja Unije in take informacije se zagotovijo, razen v ustrezno utemeljenih primerih, kadar takih informacij ni mogoče ali ustrezno javno pokazati ali kadar je razkritje takih informacij zakonsko omejeno, zlasti zaradi varnosti, javnega reda, kazenskih preiskav ali varstva osebnih podatkov. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije prejemniki sredstev Unije pri javnem komuniciranju o zadevnem ukrepu navedejo izvor teh sredstev in prikažejo emblem Unije.

2. Da bi Komisija dosegla čim širše občinstvo, izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom, ukrepi na podlagi Sklada in doseženimi rezultati.

Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji Sklada.

3. Komisija objavi programe dela tematskega instrumenta iz člena 11. Komisija informacije iz člena 38(2) finančne uredbe v zvezi s podporo, zagotovljeno v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, objavi na javno dostopnem spletnem mestu in jih redno posodablja. Te informacije se objavijo v odprtem, strojno berljivem formatu, ki omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo in primerjajo.

ODDELEK 4

Podpora in izvajanje v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen 31

Nujna pomoč

1. Sklad zagotavlja finančno pomoč za nujne in posebne potrebe v ustrezno utemeljenih izrednih razmerah na podlagi enega ali več od naslednjih primerov:

(a)

izrednih razmer na področju migracij, za katere je značilen velik ali nesorazmeren pritok državljanov tretjih držav v eno ali več držav članic, ki povzroča pomembne in nujne pritiske na centre za sprejem in pridržanje teh držav članic, njihove azilne sisteme in postopke ter njihove sisteme in postopke za upravljanje migracij;

(b)	primera množičnega pritoka razseljenih oseb v smislu Direktive Sveta 2001/55/ES (38);

(c)	izrednih razmer na področju migracij v tretji državi, tudi kadar bi lahko osebe, ki potrebujejo zaščito, obtičale zaradi političnih razmer ali konfliktov, zlasti kadar bi to lahko vplivalo na migracijske tokove proti Uniji.

Komisija lahko v odziv na takšne ustrezno utemeljene izredne razmere odloči, da bo zagotovila nujno pomoč, vključno za prostovoljne premestitve, v okviru razpoložljivih sredstev. Komisija v takih primerih o tem pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Ukrepi v tretjih državah se izvajajo v skladu s členom 5(2) in (3).

3. Programom držav članic se poleg dodelitev iz člena 13(1) in Priloge I, lahko dodeli nujna pomoč, če je nato v programu države članice označena za ta namen. Ta sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice. Predhodno financiranje za nujno pomoč lahko znaša 95 % prispevkov Unije, odvisno od razpoložljivosti sredstev.

4. Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

5. Kadar je to potrebno za izvajanje ukrepa, se lahko z nujno pomočjo krijejo izdatki, ki so nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva ali prošnje za pomoč za ta ukrep, pod pogojem, da izdatek ni nastal pred 1. januarjem 2021.

6. Da bi Komisija zagotovila pravočasno razpoložljivost sredstev za nujno pomoč, lahko v ustrezno utemeljenih nujnih primerih z izvedbenim aktom, ki se začne uporabljati takoj, v skladu s postopkom iz člena 38(4) ločeno sprejme sklep o financiranju za nujno pomoč iz člena 110 finančne uredbe. Tak akt ostane veljaven za obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev.

Člen 32

Kumulativno in alternativno financiranje

1. Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru Sklada, lahko prejme prispevek tudi iz drugega programa Unije, vključno iz skladov v okviru deljenega upravljanja, pod pogojem, da ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Za zadevni prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. Podpora iz različnih programov Unije se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2. V skladu s členom 73(4) Uredbe (EU) 2021/1060 lahko ESRR ali ESS+ podpirata ukrepe, ki jim je bil dodeljen pečat odličnosti, kakor je opredeljen v točki 45 člena 2 navedene uredbe. Za dodelitev pečata odličnosti morajo ukrepi izpolnjevati naslednje kumulativne pogoje:

(a)	ocenjeni so bili v sklopu razpisa za zbiranje predlogov v okviru Sklada;

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)	ne morejo biti financirani v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev.

ODDELEK 5

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

Pododdelek 1

Skupne določbe

Člen 33

Spremljanje in poročanje

1. Komisija skladno z zahtevami glede poročanja iz točke (h)(iii) prvega pododstavka člena 41(3) finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o glavnih kazalnikih smotrnosti iz Priloge V k tej uredbi.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo Priloge V, da po potrebi prilagodi glavne kazalnike smotrnosti iz navedene priloge.

3. Kazalniki za poročanje o napredku Sklada pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi VIII. Za kazalnike učinka so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni.

4. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in njegovih rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

5. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Sklada pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo Priloge VIII, da pregleda ali dopolni kazalnike, kadar je to potrebno, in da to uredbo dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, vključno o informacijah, ki jih predložijo države članice. Vsakršna sprememba Priloge VIII se uporablja samo za projekte, izbrane po začetku veljavnosti navedene spremembe.

Člen 34

Ocenjevanje

1. Komisija do 31. decembra 2024 opravi vmesno oceno te uredbe. V vmesni oceni poleg tega, kar je določeno v členu 45(1) Uredbe (EU) 2021/1060, oceni naslednje:

(a)	uspešnost Sklada, vključno z napredkom pri doseganju njegovih ciljev, pri čemer se upoštevajo vse ustrezne že razpoložljive informacije, zlasti letna poročila o smotrnosti iz člena 35 ter kazalniki učinka in rezultatov iz Priloge VIII;

(b)	učinkovitost uporabe sredstev, dodeljenih Skladu, ter učinkovitost upravljalnih in kontrolnih ukrepov, uvedenih za njegovo izvajanje;

(c)	nadaljnjo ustreznost in primernost izvedbenih ukrepov iz Priloge II;

(d)	usklajevanje, skladnost in medsebojno dopolnjevanje ukrepov, ki so podprti v okviru Sklada, in podpora z drugimi sredstvi Unije;

(e)	dodano vrednost Unije pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru Sklada.

Pri tej vmesni oceni se upoštevajo rezultati retrospektivne ocene učinkov Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020.

2. Retrospektivna ocena poleg tega, kar je določeno v členu 45(2) Uredbe (EU) 2021/1060, vsebuje elemente iz odstavka 1 tega člena. Oceni se tudi učinek Sklada.

3. Vmesna ocena in retrospektivna ocena se opravita pravočasno, da bi bili upoštevani pri postopku odločanja, po potrebi tudi pri reviziji te uredbe.

4. Komisija v vmesni oceni in retrospektivni oceni v skladu s členom 7, členom 16(11) in členom 24 posebno pozornost nameni oceni ukrepov, ki se izvajajo s tretjimi državami, v njih ali v zvezi z njimi.

Pododdelek 2

Pravila o deljenem upravljanju

Člen 35

Letna poročila o smotrnosti

1. Države članice do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2031 Komisiji predložijo letno poročilo o smotrnosti iz člena 41(7) Uredbe (EU) 2021/1060.

Obdobje poročanja zajema zadnje obračunsko leto, kot je opredeljeno v točki 29 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ki je predhodno letu predložitve poročila. Poročilo, predloženo do 15. februarja 2023, zajema obdobje od 1. januarja 2021.

2. Letna poročila o smotrnosti vsebujejo zlasti informacije o:

(a)	napredku pri izvajanju programa države članice ter pri doseganju mejnikov in ciljev iz tega programa ob upoštevanju najnovejših podatkov, kot zahteva člen 42 Uredbe (EU) 2021/1060;

(b)	morebitnih vprašanjih, ki vplivajo na smotrnost programa države članice, in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavo, vključno z informacijami o morebitnih obrazloženih mnenjih, ki jih Komisija izda v zvezi s postopkom ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, povezanih z izvajanjem Sklada;

(c)	medsebojnem dopolnjevanju ukrepov, ki so podprti v okviru Sklada, in podpore z drugimi sredstvi Unije, zlasti tistih ukrepov, ki se izvajajo v tretjih državah ali v zvezi z njimi;

(d)	prispevku programa države članice k izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov ter sodelovanju in solidarnosti med državami članicami;

(e)	izvajanju ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)	izpolnjevanju veljavnih omogočitvenih pogojev in njihovi uporabi v celotnem programskem obdobju, zlasti spoštovanju temeljnih pravic;

(g)	številu oseb, sprejetih v okviru preselitve in humanitarnega sprejema s sklicevanjem na zneske iz člena 19;

(h)	številu prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite, premeščenih iz ene države članice v drugo iz člena 20;

(i)	izvajanju projektov v tretji državi ali v zvezi z njo.

Letna poročila o smotrnosti vsebujejo povzetek, ki zajema vse točke iz prvega pododstavka tega odstavka. Komisija zagotovi, da so povzetki, ki jih predložijo države članice, prevedeni v vse uradne jezike Unije in javno dostopni.

3. Komisija lahko poda pripombe na letna poročila o smotrnosti v dveh mesecih od datuma njegovega prejema. Kadar Komisija v navedenem roku ne poda pripomb, se poročilo šteje za sprejeto.

4. Komisija na svojem spletnem mestu navede povezave do spletnih mest iz člena 49(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

5. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem določi predlogo za letno poročilo o smotrnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 38(2).

Člen 36

Spremljanje in poročanje v okviru deljenega upravljanja

1. Pri spremljanju in poročanju v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabijo kode za vrste ukrepanja iz Priloge VI k tej uredbi, kot je ustrezno. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin in za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 te uredbe za spremembo Priloge VI.

2. Kazalniki, določeni v Prilogi VIII k tej uredbi, se uporabljajo v skladu s členom 16(1) ter členoma 22 in 42 Uredbe (EU) 2021/1060.

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 37

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega pododstavka člena 5(1), člena 16(9), člena 19(9), člena 20(9), člena 21(5), člena 33(2) in (5) ter člena 36(1) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.

3. Prenos pooblastila iz drugega pododstavka člena 5(1), člena 16(9), člena 19(9), člena 20(9), člena 21(5), člena 33(2) in (5) ter člena 36(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi drugega pododstavka člena 5(1), člena 16(9), člena 19(9), člena 20(9), člena 21(5), člena 33(2) ali (5) ali člena 36(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 38

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor za sklade za notranje zadeve, ustanovljen s členom 32 Uredbe (EU) 2021/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (39). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 39

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi Uredbe (EU) št. 516/2014, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.

2. Finančna sredstva za Sklad lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Skladom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 516/2014.

3. V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 193(2) finančne uredbe se lahko ob upoštevanju zapoznelega začetka veljavnosti te uredbe in za zagotovitev kontinuitete stroški, nastali v zvezi z ukrepi, podprtimi na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja, ki so se že začeli izvajati, za omejeno obdobje štejejo za upravičene do financiranja od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali zahtevka za pomoč.

4. V skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 lahko države članice po 1. januarju 2021 še naprej podpirajo projekt, ki je bil izbran in začet na podlagi Uredbe (EU) št. 516/2014, če zagotovijo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	projekt ima dve, s finančnega vidika določljivi fazi z ločenimi revizijskimi sledmi;

(b)	skupni stroški projekta presegajo 500 000 EUR;

(c)	izplačila upravičencem, ki jih odgovorni organ izvede za prvo fazo projekta, se vključijo v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014, izdatki za drugo fazo projekta pa se vključijo v zahtevke za plačilo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060;

(d)	druga faza projekta je v skladu z veljavnim pravom in upravičena do podpore iz Sklada na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060;

(e)	država članica se zaveže, da bo projekt dokončala, poskrbela, da bo operativen, in o njem poročala v letnem poročilu o smotrnosti, ki ga bo predložila do 15. februarja 2024.

Določbe te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabljajo za drugo fazo projekta, kot je določeno v prvem pododstavku tega odstavka.

Ta odstavek se uporablja samo za projekte, ki so bili izbrani v okviru deljenega upravljanja na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 40

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 7. julija 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. LOGAR

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 184.

(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 147.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 (UL C 23, 21.1.2021, str. 356) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 14. junija 2021 (UL C 259, 2.7.2021, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2021 ( še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Odločba št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES (UL L 144, 6.6.2007, str. 1).

(5) Odločba Sveta 2007/435/ES z dne 25. junija 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (UL L 168, 28.6.2007, str. 18).

(6) Odločba št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (UL L 144, 6.6.2007, str. 45).

(7) Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).

(8) Uredba (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (UL L 132, 29.5.2010, str. 11).

(9) Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21).

(10) Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 231, 30.6.2021, str. 60).

(11) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(12) Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 168, 30.6.2009, str. 24).

(13) Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(14) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

(15) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(16) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(17) Odločba Sveta 2008/381/ES z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže (UL L 131, 21.5.2008, str. 7).

(18) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

(19) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

(20) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(21) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(22) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(23) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(24) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(25) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(26) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj“) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(27) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(28) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(29) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(30) Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

(31) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(32) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(33) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

(34) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(35) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).

(36) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

(37) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(38) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

(39) Uredba (EU) 2021/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (glej stran 48 tega Uradnega lista).

PRILOGA I

MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV PROGRAMOM DRŽAV ČLANIC

Proračunska sredstva, ki so na voljo na podlagi člena 13, se med države članice razdelijo na naslednji način:

(a)	na začetku programskega obdobja vsaka država članica prejme fiksen znesek v višini 8 000 000 EUR iz Sklada z izjemo Cipra, Malte in Grčije, ki vsaka prejmejo fiksen znesek v višini 28 000 000 EUR;

(b)

preostala proračunska sredstva iz člena 13 se razdelijo na podlagi naslednjih meril:

—	35 % za azil,

—	30 % za zakonite migracije in vključevanje,

—	35 % za preprečevanje nedovoljenih migracij, vključno z vračanjem.

Naslednja merila na področju azila se upoštevajo in ponderirajo na naslednji način:

(a)

30 % sorazmerno s številom oseb, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

—	državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva s statusom, opredeljenim z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967;

—	državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva s subsidiarno zaščito v smislu Direktive 2011/95/EU,

—	državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva z začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES (1);

(b)	60 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so zaprosile za mednarodno zaščito;

(c)	10 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so v postopku preselitve ali so bile preseljene v državo članico.

Naslednja merila na področju zakonitih migracij in vključevanja se upoštevajo in ponderirajo na naslednji način:

(a)	50 % sorazmerno s skupnim številom zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v državi članici;

(b)

50 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki jim je bilo izdano prvo dovoljenje za prebivanje; vendar niso vključene naslednje kategorije oseb:

—	državljani tretjih držav, ki jim je bilo izdano prvo dovoljenje za prebivanje za namene dela, veljavno manj kot 12 mesecev,

—	državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela v skladu z Direktivo Sveta 2004/114/ES (2) ali, kadar je potrebno, Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta (3),

—	državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namene znanstvenega raziskovanja v skladu z Direktivo Sveta 2005/71/ES (4) ali, kadar je potrebno, Direktivo (EU) 2016/801.

Naslednja merila na področju preprečevanja nedovoljenih migracij, vključno z vračanjem, se upoštevajo in ponderirajo na naslednji način:

(a)

70 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje na ozemlju zadevne države članice ter v zvezi s katerimi je bila na podlagi nacionalnega prava izdana odločba o vrnitvi, tj. upravna ali sodna odločba ali akt, s katerim je ugotovljena ali razglašena nezakonitost prebivanja in naložena obveznost vrnitve;

(b)	30 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki so dejansko zapustili ozemlje države članice na podlagi upravne ali sodne odredbe o zapustitvi ozemlja, bodisi prostovoljno bodisi prisilno.

Za začetno dodelitev referenčne vrednosti temeljijo na letnih statističnih podatkih, ki jih pripravi Komisija (Eurostat) za leta 2017, 2018 in 2019 na podlagi podatkov, ki jih države članice predložijo pred datumom začetka uporabe te uredbe v skladu s pravom Unije. Za vmesni pregled referenčne vrednosti temeljijo na letnih statističnih podatkih, ki jih pripravi Komisija (Eurostat) za leta 2021, 2022 in 2023 na podlagi podatkov, ki jih države članice predložijo v skladu s pravom Unije. Kadar države članice Komisiji (Eurostatu) niso predložile zadevnih statističnih podatkov, čim prej predložijo začasne podatke.

6.	Preden Komisija (Eurostat) podatke iz odstavka 5 sprejme za referenčne, presodi kakovost, primerljivost in popolnost statističnih informacij v skladu z običajnimi operativnimi postopki. Na zahtevo Komisije (Eurostata) države članice predložijo vse potrebne informacije za tako presojo.

(1) Podatki se upoštevajo le v primeru aktivacije Direktive 2001/55/ES.

(2) Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L 375, 23.12.2004, str. 12).

(3) Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).

(4) Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L 289, 3.11.2005, str. 15).

PRILOGA II

IZVEDBENI UKREPI

Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz točke (a) člena 3(2) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)	zagotavljanje enotne uporabe pravnega reda Unije in prednostnih nalog v zvezi s skupnim evropskim azilnim sistemom;

(b)	podpiranje zmogljivosti azilnih sistemov držav članic v zvezi z infrastrukturo in storitvami, kadar je to potrebno, tudi na lokalni in regionalni ravni;

(c)	krepitev sodelovanja in partnerstva s tretjimi državami za namene upravljanja migracij, vključno s krepitvijo njihovih zmogljivosti za izboljšanje zaščite oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v okviru prizadevanj za globalno sodelovanje;

(d)	zagotavljanje tehnične in operativne pomoči eni ali več državam članicam, vključno v sodelovanju z EASO.

Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz točke (b) člena 3(2) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)	podpiranje razvoja in izvajanja politik, ki spodbujajo zakonite migracije, ter izvajanja pravnega reda Unije na področju zakonitih migracij, vključno z združevanjem družine in uveljavljanjem delovnih standardov;

(b)	podporni ukrepi za olajšanje rednega vstopa v Unijo in prebivanja v njej;

(c)	krepitev sodelovanja in partnerstev s tretjimi državami za namene upravljanja migracij, vključno z zakonitimi možnostmi vstopa v Unijo, v okviru prizadevanj za globalno sodelovanje na področju migracij;

(d)

spodbujanje ukrepov za socialno in ekonomsko vključevanje državljanov tretjih držav ter ukrepov za zaščito ranljivih oseb v okviru ukrepov za vključevanje, olajševanje združevanja družine in priprave na aktivno udeležbo državljanov tretjih držav v družbi, ki jih sprejme, in njihovo sprejetje s strani te družbe, in sicer v sodelovanju z nacionalnimi, zlasti pa regionalnimi ali lokalnimi organi in organizacijami civilne družbe, vključno z begunskimi organizacijami in organizacijami, ki jih vodijo migranti, ter socialnimi partnerji.

Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz točke (c) člena 3(2) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)	zagotavljanje enotne uporabe pravnega reda Unije in prednostnih nalog politike v zvezi z infrastrukturo, postopki in storitvami;

(b)	podpiranje integriranega in usklajenega pristopa k upravljanju vračanja na ravni Unije in držav članic, razvoj zmogljivosti za učinkovito, dostojanstveno in trajnostno vrnitev ter zmanjšanje spodbud za nedovoljene migracije;

(c)	podpiranje pomoči pri prostovoljnem vračanju in iskanju družin ter reintegracije, ob upoštevanju največje koristi otroka;

(d)	krepitev sodelovanja s tretjimi državami in njihove zmogljivosti v zvezi s ponovnim sprejemom in trajnostno vrnitvijo.

Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz točke (d) člena 3(2) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)	krepitev solidarnosti in sodelovanja s tretjimi državami, ki so jih prizadeli migracijski tokovi, vključno s preselitvijo v Uniji in prek drugih zakonitih možnosti za zaščito v Uniji;

(b)	podpora premestitvam iz ene države članice v drugo prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do nje.

PRILOGA III

PODROČJE UPORABE PODPORE

V okviru cilja politike iz člena 3(1) Sklad zlasti podpira:

(a)	vzpostavitev in razvoj nacionalnih, regionalnih in lokalnih strategij v zvezi z azilom, zakonitimi migracijami, vključevanjem, vračanjem in nedovoljenimi migracijami v skladu z ustreznim pravnim redom Unije;

(b)	vzpostavitev upravnih struktur, orodij in sistemov, vključno s sistemi IKT, ter usposabljanja osebja, vključno z osebjem lokalnih organov in drugih ustreznih deležnikov, v sodelovanju z ustreznimi decentraliziranimi agencijami, kadar je ustrezno;

(c)	vzpostavitev kontaktnih točk na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za zagotavljanje nepristranskih smernic, praktičnih informacij in pomoči v zvezi z vsemi vidiki tega sklada potencialnim upravičencem in upravičenim subjektom;

(d)

razvoj, spremljanje in oceno politik in postopkov, vključno z zbiranjem, izmenjavo in analizo informacij in podatkov; razširjanje kvalitativnih in kvantitativnih statističnih in drugih podatkov o migracijah in mednarodni zaščiti, ter razvoj in uporabo skupnih statističnih orodij, metod in kazalnikov za merjenje napredka in oceno razvoja politik;

(e)	izmenjavo informacij, dobrih praks in strategij; vzajemno učenje, študije in raziskave; razvoj in izvajanje skupnih ukrepov in dejavnosti ter vzpostavitev mrež nadnacionalnega sodelovanja;

(f)	storitve za pomoč in podporo, ki se zagotavljajo tako, da upoštevajo vidik spolov, skladno s statusom in potrebami zadevnih oseb, zlasti ranljivih oseb;

(g)	ukrepe za učinkovito zaščito otrok pri migracijah, vključno z izvajanjem ocen največje koristi otroka, krepitvijo sistemov skrbništva ter razvojem, spremljanjem in ocenjevanjem politik in postopkov za zaščito otrok;

(h)	ukrepe za povečanje ozaveščenosti med deležniki in javnostjo o politikah v zvezi z azilom, vključevanjem, zakonitimi migracijami in vračanjem, s posebnim poudarkom na ranljivih osebah, vključno z mladoletniki.

V okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 3(2) Sklad zlasti podpira:

(a)	zagotavljanje materialne pomoči, vključno s pomočjo na meji;

(b)	izvajanje azilnih postopkov v skladu s pravnim redom na področju azila, vključno z zagotavljanjem podpornih storitev, kot so prevajanje in tolmačenje, pravna pomoč, iskanje družin in druge storitve, ki so skladne s statusom zadevne osebe;

(c)	identifikacijo prosilcev s posebnimi postopkovnimi potrebami ali potrebami glede sprejema, vključno z zgodnjim odkrivanjem žrtev trgovine z ljudmi z namenom njihovega usmerjanja k specializiranim storitvam, kot so psihosocialne storitve in storitve na področju rehabilitacije;

(d)	zagotavljanje specializiranih storitev, kot so kvalificirane psihosocialne storitve in storitve na področju rehabilitacije za prosilce s posebnimi postopkovnimi potrebami ali potrebami glede sprejema;

(e)

vzpostavitev ali izboljšanje sprejemne infrastrukture, na primer z infrastrukturo majhnega obsega, prilagojeno potrebam družin z mladoletniki, vključno z infrastrukturo, ki jo zagotovijo lokalni ali regionalni organi, in vključno z možnostjo skupne uporabe te infrastrukture s strani več držav članic;

(f)	okrepitev zmogljivosti držav članic za zbiranje in analiziranje informacij v zvezi z državo izvora ter njihovo izmenjavo med njihovimi pristojnimi organi;

(g)	ukrepe, povezane s programi Unije za preselitev ali nacionalnimi sistemi za preselitev in humanitarni sprejem, vključno z izvajanjem postopkov za njihovo izvajanje;

(h)	krepitev zmogljivosti tretjih držav za izboljšanje zaščite oseb, ki potrebujejo zaščito, vključno s podpiranjem razvoja sistemov zaščite otrok pri migracijah;

(i)	vzpostavitev, razvoj in izboljšanje učinkovitih alternativ pridržanju, zlasti v zvezi z mladoletniki brez spremstva in družinami, ter po potrebi vključno z neinstitucionalizirano oskrbo, vključeno v nacionalne sisteme za zaščito otrok.

V okviru specifičnega cilja iz točke (b) člena 3(2) Sklad zlasti podpira:

(a)	informacijske svežnje in kampanje za ozaveščanje o zakonitih migracijskih poteh v Unijo, vključno s pravnim redom Unije na področju zakonitih migracij;

(b)	razvoj programov za prihod v Unijo, kot so programi krožnih ali začasnih migracij, vključno z usposabljanjem za izboljšanje zaposljivosti;

(c)	sodelovanje med tretjimi državami ter agencijami in zavodi za zaposlovanje in službami za priseljevanje držav članic;

(d)	oceno in priznanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, vključno s poklicnimi izkušnjami, pridobljenih v tretji državi, vključno z njihovo preglednostjo in skladnostjo z znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami, ki se lahko pridobijo v državi članici;

(e)	pomoč pri prošnjah za združitev družine za zagotovitev usklajenega izvajanja Direktive Sveta 2003/86/ES (1);

(f)	pomoč, vključno s pravno pomočjo in zastopanjem, v zvezi s spremembo statusa državljanov tretjih držav, ki že zakonito prebivajo v državi članici, zlasti kar zadeva pridobitev statusa zakonitega prebivanja, kot je opredeljen na ravni Unije;

(g)	pomoč državljanom tretjih držav, ki želijo uveljavljati svoje pravice, zlasti v zvezi z mobilnostjo, v skladu z instrumenti Unije na področju zakonitih migracij;

(h)	ukrepe za vključevanje, kot so prilagojena podpora glede na potrebe državljanov tretjih držav in programi vključevanja, ki se osredotočajo na svetovanje, izobraževanje, jezik in druga usposabljanja, kot so tečaji državljanske vzgoje in poklicno svetovanje;

(i)	ukrepe za spodbujanje enakosti pri dostopu do javnih in zasebnih storitev ter njihovem zagotavljanju državljanom tretjih držav, vključno z dostopom do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in psihosocialne podpore ter prilagoditvijo takih storitev potrebam ciljne skupine;

(j)	celostno sodelovanje med različnimi vladnimi in nevladnimi organi, vključno s centri za usklajeno podporo vključevanju, kot so točke „vse na enem mestu“;

(k)	ukrepe, ki omogočajo in podpirajo uvajanje državljanov tretjih držav v družbo, ki jih sprejme, in njihovo aktivno udeležbo v njej, ter ukrepe, ki spodbujajo sprejetje s strani družbe, ki jih sprejme;

(l)	izmenjavo in dialog med državljani tretjih držav, družbo sprejemnico in javnimi organi, vključno s posvetovanjem z državljani tretjih držav, ter medkulturni in medverski dialog.

(m)	krepitev zmogljivosti storitev vključevanja, ki jih zagotavljajo lokalne oblasti in drugi zadevni deležniki.

V okviru specifičnega cilja iz točke (c) člena 3(2) Sklad zlasti podpira:

(a)	vzpostavitev ali izboljšanje odprte sprejemne infrastrukture ali infrastrukture za pridržanje, vključno z možnostjo skupne uporabe te infrastrukture s strani več držav članic;

(b)	uvedbo, oblikovanje, izvajanje in izboljšanje učinkovitih alternativ pridržanju, vključno z obravnavo primerov v skupnostih, zlasti v zvezi z mladoletniki brez spremstva in družinami;

(c)	uvedbo in okrepitev neodvisnih in učinkovitih sistemov za spremljanje prisilnega vračanja iz člena 8(6) Direktive 2008/115/ES;

(d)

boj proti spodbudam za nedovoljene migracije, med drugim tudi proti zaposlovanju migrantov brez urejenega statusa, in sicer prek učinkovitih in ustreznih inšpekcijskih pregledov na podlagi ocene tveganja, usposabljanja osebja, vzpostavitve in izvajanja mehanizmov, s katerimi lahko migranti brez urejenega statusa zahtevajo povračilo plačil in vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, ter informacijskih kampanj in kampanj za ozaveščanje delodajalcev in migrantov brez urejenega statusa o njihovih pravicah in obveznostih na podlagi Direktive 2009/52/ES;

(e)	pripravo vrnitve, vključno z ukrepi, ki vodijo do izdaje odločb o vrnitvi, identifikacijo državljanov tretjih držav, izdajo potnih listin in iskanje družine;

(f)	sodelovanje s konzularnimi organi in službami za priseljevanje ali drugimi ustreznimi organi in službami tretjih držav za pridobitev potnih listin, lažje vračanje in zagotovitev ponovnega sprejema, vključno z napotitvijo uradnikov za zvezo iz tretjih držav;

(g)	pomoč pri vračanju, zlasti pomoč pri prostovoljnem vračanju in informacije o programih pomoči pri prostovoljnem vračanju, tudi s pripravo posebnih smernic za otroke v postopkih vračanja;

(h)	operacije odstranitve, vključno s povezanimi ukrepi, v skladu s standardi, določenimi v pravu Unije, razen podpore za prisilna sredstva;

(i)	ukrepe v podporo trajni vrnitvi in reintegraciji povratnika, vključno z denarnimi spodbudami, usposabljanjem, pomočjo za nastanitev in zaposlovanje ter začetno podporo za gospodarske dejavnosti;

(j)	objekte in podporne storitve v tretjih državah, ki zagotavljajo ustrezno začasno nastanitev in sprejem ob prihodu, ter, kadar je to ustrezno, hiter prehod v nastanitev v skupnosti;

(k)	sodelovanje s tretjimi državami glede preprečevanja nedovoljenih migracij ter učinkovitega vračanja in ponovnega sprejema;

(l)	ukrepe za ozaveščanje o ustreznih zakonitih poteh za migracije in tveganjih, povezanih z nedovoljenim priseljevanjem;

(m)	pomoč in ukrepe v tretjih državah, ki prispevajo k izboljšanju učinkovitega sodelovanja med tretjimi državami ter Unijo in njenimi državami članicami glede vračanja in ponovnega sprejema ter podpirajo reintegracijo v izvorno družbo.

V okviru specifičnega cilja iz točke (d) člena 3(2) Sklad podpira:

(a)	izvajanje prostovoljnih premestitev iz ene države članice v drugo prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do nje;

(b)	operativno podporo v smislu napotenega osebja ali finančne pomoči, ki jo država članica zagotovi drugi državi članici, ki se spopada z migracijskimi izzivi, vključno s podporo, ki se zagotovi EASO;

(c)	prostovoljno izvajanje nacionalnih sistemov za preselitev ali humanitarni sprejem;

(d)	podporo države članice drugi državi članici, ki se spopada z migracijskimi izzivi, v smislu vzpostavitve ali izboljšanja sprejemne infrastrukture.

(1) Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L 251, 3.10.2003, str. 12).

PRILOGA IV

UKREPI, UPRAVIČENI DO VIŠJE STOPNJE SOFINANCIRANJA V SKLADU S ČLENOMA 15(3) IN 16(9)

—	Ukrepi za vključevanje, ki jih izvajajo lokalni in regionalni organi ter organizacije civilne družbe, vključno z begunskimi organizacijami, in organizacijami, ki jih vodijo migranti;

—	ukrepi za razvoj in izvajanje učinkovitih alternativ pridržanju;

—	programi pomoči pri prostovoljnem vračanju in programi reintegracije ter s tem povezane dejavnosti;

—	ukrepi za ranljive osebe in prosilce za mednarodno zaščito s posebnimi potrebami glede sprejema ali postopkovnimi potrebami, vključno z ukrepi za zagotovitev učinkovite zaščite mladoletnikov, zlasti mladoletnikov brez spremstva, vključno prek alternativnih, neinstitucionaliziranih sistemov oskrbe.

PRILOGA V

GLAVNI KAZALNIKI SMOTRNOSTI IZ ČLENA 33(1)

O vseh kazalnikih, povezanih z osebami, se poroča po starostnih skupinah (<18, 18–60, >60) in po spolu.

Specifični cilj iz točke (a) člena 3(2)

Število udeležencev, ki menijo, da je usposabljanje koristno za njihovo delo.

Število udeležencev, ki tri mesece po zaključku dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo znanja in spretnosti ter kompetence, pridobljene med usposabljanjem.

Število oseb, za katere so se uporabile alternative pridržanju, pri čemer se ločeno navede:

3.1	število mladoletnikov brez spremstva, za katere so bile uporabljene alternative pridržanju;

3.2	število družin, za katere so bile uporabljene alternative pridržanju.

Specifični cilj iz točke (b) člena 3(2)

Število udeležencev jezikovnih tečajev, ki so po zaključku jezikovnega tečaja izboljšali raven svojega znanja jezika države gostiteljice vsaj za eno stopnjo glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike ali njemu enakovreden nacionalni okvir.

Število udeležencev, ki poročajo, da je bila dejavnost koristna za njihovo integracijo.

Število udeležencev, ki so zaprosili za priznanje ali ocenjevanje svojih kvalifikacij ali znanj in spretnosti, pridobljenih v tretji državi.

Število udeležencev, ki so zaprosili za dolgoročni status rezidenta.

Specifični cilj iz točke (c) člena 3(2)

Število povratnikov, ki so se vrnili prostovoljno.

Število povratnikov, ki so bili odstranjeni.

Število povratnikov, za katere so bile uporabljene alternative pridržanju.

Specifični cilj iz točke (d) člena 3(2)

Število prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do nje, premeščenih iz ene države članice v drugo.

Število preseljenih oseb.

Število oseb, sprejetih na podlagi programov humanitarnega sprejema.

PRILOGA VI

VRSTE UKREPANJA

RAZPREDELNICA 1: KODE ZA RAZSEŽNOST „PODROČJE UKREPANJA“

I.	Skupni evropski azilni sistem

001

Pogoji za sprejem

002

Azilni postopki

003

Izvajanje pravnega reda Unije

004

Otroci v migracijah

005

Osebe s posebnimi potrebami glede sprejema in postopkovnimi potrebami

006

Programi Unije za preselitev ali nacionalnimi sistemi za preselitev in humanitarni sprejem (točka 2(g) Priloge III)

007

Operativna podpora

II.	Zakonite migracije in vključevanje

001

Razvoj strategij vključevanja

002

Žrtve trgovine z ljudmi

003

Ukrepi za vključevanje – informiranje in usmerjanje, točke „vse na enem mestu“

004

Ukrepi za vključevanje – jezikovno usposabljanje

005

Ukrepi za vključevanje – državljanska vzgoja in druga usposabljanja

006

Ukrepi za vključevanje – uvajanje, udeležba in stiki z družbo gostiteljico

007

Ukrepi za vključevanje – osnovne potrebe

008

Ukrepi pred odhodom

009

Programi mobilnosti

010

Pridobitev statusa zakonitega prebivanja

011

Ranljive osebe, vključno z mladoletniki brez spremstva

012

Operativna podpora

III.

Vračanje

001

Alternative pridržanju

002

Pogoji za sprejem/pridržanje

003

Postopki vračanja

004

Pomoč pri prostovoljnem vračanju

005

Pomoč pri reintegraciji

006

Operacije odstranitve/vračanja

007

Sistem za spremljanje prisilnega vračanja

008

Ranljive osebe, vključno z mladoletniki brez spremstva

009

Ukrepi za odpravljanje spodbud za nedovoljene migracije

010

Operativna podpora

IV.	Solidarnost in pravična delitev odgovornosti

001

Premestitev v drugo državo članico („premestitev“)

002

Podpora države članice drugi državi članici, vključno s podporo za EASO

003

Preselitev (člen 19)

004

Humanitarni sprejem (člen 19)

005

Podpora v smislu sprejemne infrastrukture drugi državi članici

006

Operativna podpora

V.	Tehnična pomoč

001

Informiranje in komuniciranje

002

Priprava, izvajanje, spremljanje in kontrola

003

Ocenjevanje in študije, zbiranje podatkov

004

Krepitev zmogljivosti

RAZPREDELNICA 2: KODE ZA RAZSEŽNOST „VRSTA UKREPA“

001	Razvoj nacionalnih strategij
002	Krepitev zmogljivosti
003	Izobraževanje in usposabljanje za državljane tretjih držav
004	Razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov
005	Izmenjava informacij in dobrih praks
006	Skupni ukrepi/operacije med državami članicami
007	Kampanje in informiranje
008	Izmenjava in napotitev strokovnjakov
009	Študije, pilotni projekti, ocene tveganja
010	Pripravljalne, nadzorne, upravne in tehnične dejavnosti
011	Zagotavljanje pomoči in podpornih storitev za državljane tretjih držav
012	Infrastruktura
013	Oprema

RAZPREDELNICA 3: KODE ZA RAZSEŽNOST „IZVAJANJE“

001	Ukrepi, zajeti s členom 15(1)
002	Posebni ukrepi
003	Ukrepi iz Priloge IV
004	Operativna podpora
005	Nujna pomoč

RAZPREDELNICA 4: KODE ZA RAZSEŽNOST „POSEBNE TEME“

001	Sodelovanje s tretjimi državami
002	Ukrepi v tretjih državah ali v zvezi z njimi
003	Nič od navedenega

PRILOGA VII

IZDATKI, UPRAVIČENI DO OPERATIVNE PODPORE

V okviru vseh specifičnih ciljev iz člena 3(2) operativna podpora krije:

—	stroške zaposlenih,

—	stroške storitev, kot je vzdrževanje ali zamenjava opreme, vključno s sistemi IKT,

—	stroške storitev, kot sta vzdrževanje in popravilo infrastrukture.

PRILOGA VIII

KAZALNIKI UČINKA IN REZULTATOV IZ ČLENA 33(3)

O vseh kazalnikih, povezanih z osebami, se poroča po starostnih skupinah (<18, 18–60, >60) in po spolu.

Specifični cilj iz točke (a) člena 3(2)

Kazalniki učinka

Število udeležencev, ki so prejeli podporo, pri čemer se ločeno navede:

1.1	število udeležencev, ki so prejeli pravno pomoč;

1.2	število udeležencev, ki so prejeli podporo, ki ni pravna podpora, vključno z informacijami in pomočjo med celotnim azilnim postopkom (1);

1.3	število ranljivih udeležencev, ki so prejeli pomoč.

Število udeležencev v dejavnostih usposabljanja.

Število na novo ustvarjenih mest v sprejemni infrastrukturi v skladu s pravnim redom Unije, pri čemer se ločeno navede:

3.1	število na novo ustvarjenih mest za mladoletnike brez spremstva.

Število prenovljenih ali obnovljenih mest v sprejemni infrastrukturi v skladu s pravnim redom Unije, pri čemer se ločeno navede:

4.1	število prenovljenih ali obnovljenih mest za mladoletnike brez spremstva.

Kazalniki rezultatov

Število udeležencev, ki menijo, da je usposabljanje koristno za njihovo delo.

Število udeležencev, ki tri mesece po zaključku dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo znanja in spretnosti ter kompetence, pridobljene med usposabljanjem.

Število oseb, za katere so se uporabile alternative pridržanju, pri čemer se ločeno navede:

7.1	število mladoletnikov brez spremstva, za katere so se uporabile alternative pridržanju;

7.2	število družin, za katere so se uporabile alternative pridržanju.

Specifični cilj iz točke (b) člena 3(2)

Kazalniki učinka

Število udeležencev, ki so sodelovali pri ukrepih pred odhodom.

Število lokalnih in regionalnih organov, ki so prejeli podporo za izvajanje ukrepov za vključevanje.

Število udeležencev, ki so prejeli podporo, pri čemer se ločeno navede:

3.1	število udeležencev jezikovnega tečaja;

3.2	število udeležencev tečaja državljanske vzgoje;

3.3	število udeležencev, ki so prejeli osebno poklicno svetovanje.

Število informacijskih paketov in kampanj za ozaveščanje o zakonitih migracijskih poteh v Unijo.

Število udeležencev, ki prejmejo informacije ali pomoč pri vložitvi prošnje za združitev družine.

Število udeležencev, ki so upravičeni do programov mobilnosti.

Število projektov vključevanja, pri katerih so upravičenci lokalni in regionalni organi.

Kazalniki rezultatov

Število udeležencev, ki poročajo, da je bila dejavnost koristna za njihovo integracijo.

10.

Število udeležencev, ki so zaprosili za priznanje ali ocenjevanje svojih kvalifikacij ali znanj in spretnosti, pridobljenih v tretji državi.

11.

Število udeležencev, ki so zaprosili za dolgoročni status rezidenta.

Specifični cilj iz točke (c) člena 3(2)

Kazalniki učinka

Število udeležencev dejavnosti usposabljanja.

Število kosov kupljene opreme, vključno s številom kupljenih ali posodobljenih sistemov IKT.

Število povratnikov, ki so prejeli pomoč za reintegracijo.

Število mest v ustanovljenih centrih za pridržanje.

Število mest v obnovljenih/prenovljenih centrih za pridržanje.

Kazalniki rezultatov

Število povratnikov, ki so se vrnili prostovoljno.

Število povratnikov, ki so bili odstranjeni.

Število povratnikov, za katere so se uporabile alternative pridržanju.

Specifični cilj iz točke (d) člena 3(2)

Kazalniki učinka

Število usposobljenega osebja.

Število udeležencev, ki so prejeli podporo pred odhodom.

Kazalniki rezultatov

Število prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do nje, premeščenih iz ene države članice v drugo.

Število preseljenih oseb.

Število oseb, sprejetih na podlagi programov humanitarnega sprejema.

(1) Ta kazalnik sistem samodejno ustvari za namene poročanja, tako da število udeležencev, ki so prejeli pravno pomoč, odšteje od števila udeležencev, ki so prejeli podporo. Podatke za ta kazalnik za namene poročanja ustvari sistem SFC2021. Državam članicam podatkov za ta kazalnik ni treba sporočati, prav tako jim ni treba določiti mejnikov ali ciljnih vrednosti.

15.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 251/48

UREDBA (EU) 2021/1148 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. julija 2021

o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 77(2) in točke (d) člena 79(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Unije, ki je zagotoviti visoko raven varnosti v območju svobode, varnosti in pravice na podlagi člena 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba med drugim doseči s skupnimi ukrepi glede prehajanja notranjih meja s strani oseb in mejnega nadzora na zunanjih mejah ter skupno vizumsko politiko, ob ohranjanju pravega ravnovesja med prostim gibanjem oseb na eni strani ter varnostjo na drugi.

(2)	V skladu s členom 80 PDEU za politike Unije o mejni kontroli, azilu in priseljevanju ter njihovo izvajanje velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, tudi na finančnem področju.

(3)

V Rimski izjavi, podpisani 25. marca 2017, so voditelji 27 držav članic potrdili zavezanost trudu za varno Evropo in za Unijo, v kateri se bodo vsi državljani počutili varne in se bodo lahko prosto gibali, z varnimi zunanjimi mejami, z učinkovito, odgovorno in trajnostno migracijsko politiko, ki bo spoštovala mednarodne standarde, ter Evropo, ki se bo odločno borila proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

(4)

Vse ukrepe, financirane v okviru Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (v nadaljnjem besedilu: Instrument), vzpostavljenega s to uredbo, tudi tiste, ki se izvajajo v tretjih državah, bi bilo treba izvajati dosledno v skladu s pravicami in načeli iz pravnega reda Unije ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina); vsi ti ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so, zlasti z zagotavljanjem skladnosti z načeloma nediskriminacije in nevračanja.

(5)

Cilj politike Instrumenta je razvijati in izvajati trdno in učinkovito evropsko integrirano upravljanje meja na zunanjih mejah, s tem prispevati k zagotavljanju visoke ravni notranje varnosti v Uniji, ob hkratnem ohranjanju prostega gibanja oseb v Uniji in ob doslednem spoštovanju ustreznega pravnega reda Unije in mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so.

(6)

Evropsko integrirano upravljanje meja, kakor ga izvaja evropska mejna in obalna straža, vzpostavljena z Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je v deljeni pristojnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami, kolikor izvajajo naloge nadzora meja. Prispevati bi moralo k olajšanju zakonitih prehajanj meje, preprečevanju in odkrivanju nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov.

(7)	Olajšanje zakonitega potovanja ob hkratnem preprečevanju nedovoljenih migracij ter varnostnih tveganj je bilo opredeljeno kot eden od glavnih ciljev pristopa Unije, predstavljenega v Sporočilu Komisije z dne 23. septembra 2020 o novem paktu o migracijah in azilu.

(8)

Za izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja je finančna podpora iz proračuna Unije nepogrešljiva, da bi države članice od doslednem spoštovanju temeljnih pravic lahko učinkovito upravljale prehajanje zunanjih meja in se spoprijemale s prihodnjimi izzivi na teh mejah, kar bi prispevalo k obravnavanju hudih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo.

(9)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti ustrezno finančno pomoč Unije, da bi se spodbudilo izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja in zagotovilo, da se evropsko integrirano upravljanje meja uresniči v praksi. Evropsko integrirano upravljanje meja je med drugim sestavljeno iz naslednjih elementov, določenih v Uredbi (EU) 2019/1896: nadzor meje; operacije iskanja in reševanja med varovanjem meja; analiza tveganj; sodelovanje med državami članicami, vključno s podporo, ki jo usklajuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo; medagencijsko sodelovanje, vključno z redno izmenjavo informacij; sodelovanje s tretjimi državami; tehnični in operativni ukrepi na schengenskem območju, ki so povezani z nadzorom meja ter namenjeni boljšemu ukrepanju proti nezakonitemu priseljevanju in čezmejnemu kriminalu; uporaba najsodobnejše tehnologije; mehanizem za nadzor kakovosti in mehanizmi solidarnosti.

(10)	Z Instrumentom bi moralo biti mogoče zagotavljati podporo državam članicam, potrebno za izvajanje skupnih minimalnih standardov varovanja zunanje meje, v skladu s pristojnostmi držav članic, Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Komisije.

(11)

Carinski organi držav članic prevzemajo vse več nalog, ki pogosto segajo tudi na področje varnosti in se izvajajo na zunanjih mejah, zato je pomembno spodbujati medagencijsko sodelovanje kot element evropskega integriranega upravljanja meja v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896. Z ustrezno finančno podporo Unije državam članicam je treba zagotoviti dopolnjevanje pri izvajanju nadzora meja in carinske kontrole na zunanjih mejah. Medagencijsko sodelovanje ne bo le okrepilo carinske kontrole za boj proti vsem oblikam tihotapljenja, temveč bo tudi olajšalo zakonito trgovino in potovanje ter prispevalo k varni in učinkoviti carinski uniji.

(12)	Zato bi bilo treba Skladu za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenemu z uredbama (EU) št. 513/2014 (4) in (EU) št. 515/2014 (5) Evropskega parlamenta in Sveta, zagotoviti naslednika z vzpostavitvijo, med drugim, Sklada za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(13)	Zaradi pravnih posebnosti naslova V PDEU in različnih pravnih podlag, ki se uporabljajo za politike na področju zunanjih meja in carinske kontrole, Sklada pravno ni mogoče vzpostaviti v obliki enega samega instrumenta.

(14)

Sklad bi bilo zato treba vzpostaviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo Unije na področju upravljanja meja in vizumske politike, ki bi zajemal Instrument in Instrument za finančno podporo za opremo za carinsko kontrolo, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1077 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Ta okvir bi morala dopolnjevati Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (7), na katero bi se morala ta uredba sklicevati, kar zadeva pravila o deljenem upravljanju.

(15)

Instrument bi moral nadgrajevati rezultate in naložbe svojih predhodnikov, in sicer Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013, vzpostavljenega z Odločbo št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), in instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 515/2014, ter bi se moral razširiti, da bi se upošteval nov razvoj dogodkov.

(16)

Za zagotovitev enotnega in visokokakovostnega nadzora zunanjih meja ter olajšanje zakonitega potovanja prek zunanjih meja bi moral Instrument prispevati k razvoju evropskega integriranega upravljanja meja, ki vključuje ukrepe, ki jih lahko na različnih ravneh ter v zvezi s politiko, pravom, sistematičnim sodelovanjem, delitvijo bremena, oceno razmer in spreminjajočih se okoliščin glede točk prehoda za migrante brez urejenega statusa, osebjem, opremo in tehnologijo sprejmejo pristojni organi držav članic in Evropska agencija za mejno in obalno stražo v sodelovanju z drugimi akterji, kot so drugi organi, uradi in agencije Unije, zlasti Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), ustanovljena z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ter, kadar je primerno, tretje države in mednarodne organizacije.

(17)

Instrument bi moral prispevati k bolj učinkovitemu obravnavanju vlog za izdajo vizuma v smislu olajšanja vizumskih postopkov za dobroverne potnike ter v smislu odkrivanja in ocenjevanja varnostnih tveganj in tveganj nedovoljenih migracij. Zlasti bi moral nuditi finančno pomoč v podporo digitalizaciji obravnave vlog za izdajo vizuma, da bi se zagotovili hitri, varni in strankam prijazni vizumski postopki, ki bi koristili tako prosilcem za vizum kot tudi konzulatom. Instrument bi moral prav tako prispevati k zagotavljanju širokega pokritja konzularnih storitev po vsem svetu. Zajemati bi moral tudi enotno izvajanje in posodobitev skupne vizumske politike ter ukrepe, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (11), prav tako pa tudi podporo državam članicam pri izdajanju vizumov, vključno z vizumi z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki so izdani zaradi humanitarnih razlogov, nacionalnega interesa ali spoštovanja mednarodnih obveznosti v skladu s pravnim redom Unije glede vizumov.

(18)	Instrument bi moral podpirati ukrepe, povezane z nadzorom zunanjih meja na ozemlju držav, ki uporabljajo schengenski pravni red, kot del izvajanja evropskega integriranega upravljanja meja, s katerimi bi se okrepilo splošno delovanje schengenskega območja.

(19)

Za izboljšanje upravljanja zunanjih meja, za olajšanje zakonitega potovanja, za prispevek k preprečevanju in zatiranju nedovoljenega prehajanja meje, za izvajanje skupne vizumske politike ter za prispevek k visoki ravni varnosti v območju svobode, varnosti in pravice Unije bi moral Instrument podpirati razvoj obsežnih informacijskih sistemov v skladu s pravom Unije na področju upravljanja meja. Prav tako bi moral podpirati vzpostavitev interoperabilnosti, kot je določeno v uredbah (EU) 2019/817 (12) in (EU) 2019/818 (13) Evropskega parlamenta in Sveta, v državah članicah med informacijskimi sistemi Unije, in sicer med sistemom vstopa/izstopa (SVI), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta (14), Vizumskim informacijskim sistemom (VIS), vzpostavljenim z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (15), sistemom Eurodac, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), Schengenskim informacijskim sistemom (SIS), vzpostavljenim z uredbami (EU) 2018/1860 (17), (EU) 2018/1861 (18) in (EU) 2018/1862 (19) Evropskega parlamenta in Sveta in centraliziranim sistemom za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta (20), da bi se ti informacijski sistemi Unije in njihovi podatki medsebojno dopolnjevali. Instrument bi moral prispevati tudi k potrebnemu razvoju na nacionalni ravni po izvedbi sestavnih delov interoperabilnosti na osrednji ravni, in sicer evropskega iskalnega portala (ESP), skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov (skupni BMS), skupnega odložišča podatkov o identiteti (CIR) in detektorja več identitet (MID).

(20)

Da bi izkoristila znanje in strokovne izkušnje organov, uradov in decentraliziranih agencij s pristojnostmi na področju upravljanja meja, vizumske politike in obsežnih informacijskih sistemov, bi morala Komisija v delo odbora za sklade za notranje zadeve, ustanovljenega s to uredbo, pravočasno vključiti ustrezne agencije, zlasti v začetku in na sredini programskega obdobja. Komisija bi morala imeti možnost, da ustrezne organe, urade in agencije Unije, kadar je to ustrezno, vključi tudi v spremljanje in ocenjevanje, zlasti za zagotovitev, da so ukrepi, ki se podpirajo v okviru Instrumenta, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije. Instrument bi moral dopolnjevati in krepiti dejavnosti, s katerimi se izvaja evropsko integrirano upravljanje meja v skladu z načelom deljene odgovornosti in solidarnosti med državami članicami in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ki sta stebra evropske mejne in obalne straže. To zlasti pomeni, da bi morale države članice pri pripravi svojih programov, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, upoštevati analitična orodja ter operativne in tehnične smernice, ki jih je oblikovala Evropska agencija za mejno in obalno stražo, pa tudi učne načrte za usposabljanje, ki jih je razvila ta agencija, kot je skupni učni načrt za usposabljanje mejnih policistov, vključno z elementi teh načrtov, ki se nanašajo na temeljne pravice in dostop do mednarodne zaščite. Da bi se omogočilo dopolnjevanje med nalogami Evropske agencije za mejno in obalno stražo in odgovornostmi držav članic za nadzor zunanjih meja ter zagotovila doslednost in preprečila stroškovna neučinkovitost, bi se morala Komisija s to agencijo pravočasno posvetovati o osnutkih programov, ki jih predložijo države članice, kolikor ti spadajo med pristojnosti te agencije, zlasti v zvezi z dejavnostmi, ki se financirajo v okviru operativne podpore.

(21)

Instrument bi moral – kolikor bi za to zaprosile prizadete države članice – podpirati izvajanje pristopa po načelu žariščnih točk, kot je bil opredeljen v sporočilu Komisije z dne 13. maja 2015 z naslovom „Evropska agenda o migracijah“, in kot ga je potrdil Evropski svet 25. in 26. junija 2015 ter kot je bil podrobneje opredeljen v Uredbi (EU) 2019/1896. S pristopom po načelu žariščnih točk se zagotavlja operativna podpora državam članicam, ki se soočajo z nesorazmernimi migracijskimi izzivi na zunanjih mejah. V okviru pristopa se nudi celostna, celovita in ciljno usmerjena pomoč v duhu solidarnosti in delitve odgovornosti.

(22)

Kadar se ugotovijo ranljivosti ali tveganja, zlasti po schengenskem ocenjevanju v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1053/2013 (21), bi morala zadevna država članica v duhu solidarnosti in deljene odgovornosti za varovanje zunanjih meja zadevo ustrezno obravnavati tako, da sredstva v okviru svojega programa uporabi za izvajanje priporočil, sprejetih na podlagi navedene uredbe, v skladu z ocenami ranljivosti, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvede v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896.

(23)

Instrument bi moral nuditi finančno pomoč tistim državam članicam, ki v celoti uporabljajo določbe schengenskega pravnega reda o zunanjih mejah in vizumih, kot tudi tistim državam članicam, ki se pripravljajo na polnopravno sodelovanje v schengnu, države članice pa bi ga morale uporabljati v interesu skupne politike Unije za upravljanje zunanjih meja.

(24)

Čeprav Instrument zagotavlja podporo za naložbe držav članic v upravljanje meja, ne bi smel zagotavljati financiranja za novo, stalno infrastrukturo in stavbe na notranjih mejah, na katerih kontrole še niso bile odpravljene. Vseeno pa bi Instrument na teh mejah moral podpirati naložbe v premično infrastrukturo za nadzor meje in vzdrževanje, omejeno nadgradnjo ali zamenjavo obstoječe infrastrukture, za katero se še naprej zahteva spoštovanje Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

(25)

V skladu s Protokolom št. 5 k Aktu o pristopu iz leta 2003 o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije bi moral Instrument prevzeti vse dodatne stroške, ki nastanejo pri izvajanju posebnih določb pravnega reda Unije v zvezi s takim tranzitom, in sicer uredb Sveta (ES) št. 693/2003 (23) in (ES) št. 694/2003 (24). Potreba po nadaljnji finančni podpori zaradi izpada plačil pa bi morala biti odvisna od vizumskega režima Unije, ki velja za Rusko federacijo.

(26)	Da bi države članice prispevale k doseganju cilja politike Instrumenta, bi morale poskrbeti, da bi njihovi programi vključevali ukrepe, usmerjene v vse specifične cilje Instrumenta, in da bi bila sredstva med cilje razporejena tako, da bo te cilje zagotovo mogoče doseči.

(27)	V skladu z načelom učinkovitosti bi si bilo treba prizadevati za sinergije in skladnost z drugimi skladi Unije ter se izogibati prekrivanju med ukrepi.

(28)

Vračanje državljanov tretjih držav, za katere je država članica izdala odločbo o vrnitvi, je element evropskega integriranega upravljanja meja iz Uredbe (EU) 2019/1896. Vendar zaradi narave in cilja instrumenta ukrepi, povezani z vračanjem, ne spadajo na področje uporabe podpore v okviru Instrumenta in so zajeti z Uredbo (EU) 2021/1147 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

(29)

Da bi se priznala pomembna vloga carinskih organov držav članic na zunanjih mejah in zagotovilo, da imajo na voljo zadostna sredstva za izvajanje širokega nabora nalog na teh mejah, bi moral Instrument za finančno podporo za opreme za carinske kontrole, tem nacionalnim organom zagotoviti potrebna finančna sredstva za naložbe v opremo za izvajanje carinskih kontrol ter opremo, ki lahko poleg carinskih kontrol služi tudi drugim namenom, kot je nadzor meja.

(30)

Večina opreme za carinske kontrole in sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je lahko popolnoma ali delno primerna za kontrolo skladnosti z drugimi pravnimi akti Unije, kot so določbe o upravljanju meja, vizumih ali policijskem sodelovanju. Sklad za integrirano upravljanje meja je bil zato zasnovan v obliki dveh dopolnjujočih se instrumentov z ločenima, vendar dopolnjujočima se področjema uporabe za nakup opreme. Po eni strani se bo v okviru Instrumenta za upravljanje meja in vizume, vzpostavljenega s to uredbo, zagotavljala finančna podpora za opremo in sisteme IKT, v glavnem namenjene za integrirano upravljanje meja, ki jih bo mogoče uporabljati tudi na dopolnilnem področju carinske kontrole. Po drugi strani pa se bo v okviru Instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, zagotavljala finančna podpora za opremo, v glavnem namenjeno za carinske kontrole, ki jo bo mogoče uporabljati tudi za dodatne namene, kot sta nadzor meja in varnost. Taka razdelitev vlog bo spodbujala medagencijsko sodelovanje kot element evropskega integriranega upravljanja meja iz Uredbe (EU) 2019/1896, s čimer bo omogočeno sodelovanje med carinskimi in mejnimi organi ter dosežen največji možen učinek proračuna Unije z souporabo in interoperabilnostjo opreme za kontrole.

(31)

Varovanje meja na morju je ena od funkcij, ki jo opravlja obalna straža na pomorskem področju Unije. Nacionalni organi, ki opravljajo funkcije obalne straže, so odgovorni za širok razpon nalog, ki bi lahko med drugim vključeval pomorsko varnost, zaščito, operacije iskanja in reševanja, nadzor meja, nadzor ribištva, carinsko kontrolo, splošni kazenski pregon in varstvo okolja. Zaradi širokega obseg funkcij obalne straže te spadajo v pristojnosti različnih politik Unije, v okviru katerih bi si bilo treba prizadevati za oblikovanje sinergij, da bi bili rezultati učinkovitejši in uspešnejši.

(32)

Države članice bi morale pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo v okviru Instrumenta in so povezani z varovanjem meja na morju, posebno pozornost nameniti mednarodnim obveznostim, ki jih imajo v zvezi z operacijami iskanja in reševanja na morju. V tej zvezi bi moralo biti možno opremo in sisteme, ki so podprti v okviru Instrumenta, uporabljati za operacije iskanja in reševanja v situacijah, ki lahko nastanejo med operacijo varovanja meja na morju.

(33)

Poleg sodelovanja pri funkcijah obalne straže na ravni Unije med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (26), in Evropsko agencijo za nadzor ribištva, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/473 Evropskega parlamenta in Sveta (27), bi bilo treba skladnost med dejavnostmi na področju pomorstva izboljšati tudi na nacionalni ravni. Sinergije med različnimi akterji v pomorskem okolju bi morale biti skladne z evropskim integriranim upravljanjem meja in strategijami za pomorsko varnost.

(34)

Da bi se okrepila medsebojno dopolnjevanje pomorskih dejavnosti in skladnost med njimi, preprečilo podvajanje prizadevanj in ublažile proračunske omejitve pri dragih dejavnostih, kot so dejavnosti na področju pomorstva, bi moralo biti mogoče Instrument uporabljati tudi za podporo pomorskim operacijam večnamenskega značaja.

(35)

Opremo in sisteme IKT, ki se financirajo v okviru Instrumenta, bi moralo biti mogoče uporabljati tudi za doseganje ciljev Sklada za notranjo varnost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1149 Evropskega parlamenta in Sveta (28), ter Sklada za azil, migracije in vključevanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1147. Taka oprema in sistemi IKT bi morali ostati na voljo in bi jih moralo biti mogoče dalje uporabljati za učinkovite in varne dejavnosti nadzora meja, njihova uporaba za cilje Sklada za notranjo varnost ter Sklada za azil, migracije in vključevanje pa bi morala biti časovno omejena.

(36)

Instrument bi moral v skladu s svojima specifičnima ciljema prvenstveno služiti notranji politiki Unije. Obenem bi moral Instrument, kadar je to primerno, dopuščati podporo za ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami Unije v tretjih državah in v zvezi z njimi. Te ukrepe bi bilo treba izvajati ob popolni sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo z instrumenti Unije za zunanje financiranje in ki bi jih ti ukrepi morali dopolnjevati. Zlasti bi bilo treba te ukrepe izvajati na način, ki zagotavlja dosledno koherentnost z zunanjo politiko Unije, spoštuje načelo koherentnosti politik za razvoju in je skladen z dokumenti za strateško načrtovanje za zadevno državo ali regijo. Taki ukrepi bi morali biti osredotočeni tudi na ukrepe, ki niso usmerjeni v razvoj, služiti interesom notranje politike Unije in biti skladni z dejavnostmi, ki se izvajajo v Uniji. Komisija bi moral pri vmesnem in retrospektivnem ocenjevanju posebno pozornost nameniti izvajanju ukrepov v tretjih državah ali v zvezi z njimi.

(37)

S sredstvi iz proračuna Unije bi bilo treba financirati predvsem ukrepe, pri katerih je mogoče s posredovanjem Unije zagotoviti dodano vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Ker je Unija v boljšem položaju kot države članice, da zagotovi okvir za izražanje solidarnosti Unije na področjih nadzora meja, skupne vizumske politike in upravljanja migracijskih tokov ter da vzpostavi platformo za oblikovanje skupnih obsežnih informacijskih sistemov za podporo tem politikam, bi morala finančna podpora na podlagi te uredbe prispevati zlasti k okrepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na teh področjih.

(38)

Prejemniki sredstev Unije bi morali pri spodbujanju ukrepov, ki se podpirajo v okviru Instrumenta, zagotavljati informacije v jeziku ali jezikih ciljnega občinstva. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije bi morali prejemniki sredstev Unije pri komuniciranju o ukrepu navesti izvor teh sredstev. Zato bi morali prejemniki zagotoviti, da je na vsem komunikacijskem gradivu, namenjenem medijem in javnosti, prikazan emblem Unije in izrecno navedena finančna podpora Unije.

(39)	Komisiji bi moralo biti omogočeno, da finančna sredstva v okviru Instrumenta uporablja za spodbujanje najboljših praks in izmenjavo informacij glede izvajanja Instrumenta.

(40)

Komisija bi morala pravočasno objavljati informacije o podpori, zagotovljeni iz tematskega instrumenta v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, in bi morala take informacije po potrebi posodabljati. Podatke bi moralo biti mogoče razvrščati po specifičnem cilju, imenu upravičenca, znesku prevzetih pravnih obveznosti ter naravi in namenu ukrepa.

(41)

Za državo članico se lahko šteje, da ne spoštuje ustreznega pravnega reda Unije, tudi kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru Instrumenta, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju upravljanja meja in vizumske politike, tudi kar zadeva obveznosti na področju temeljnih pravic, če obstaja očitno tveganje, da bi ta država članica pri izvajanju pravnega reda na področju upravljanja meja in vizumske politike lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, določenega v Uredbi (EU) št. 1053/2013, na zadevnem področju ugotovljene pomanjkljivosti.

(42)

Instrument bi moral zagotoviti, da je razdelitev virov za doseganje ciljev iz te uredbe pravična in transparentna. Za zagotovitev izpolnitve zahtev glede preglednosti bi morala Komisija objaviti informacije o letnih in večletnih programih dela tematskega instrumenta. V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 bi morala vsaka država članica zagotoviti, da je v šestih mesecih od odobritve njenega programa vzpostavljeno spletno mesto, na katerem so na voljo informacije o njenem programu, ki zajemajo cilje, dejavnosti, razpoložljive možnosti financiranja in dosežke programa.

(43)

V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za programe držav članic, ki zajemajo fiksne zneske, kot je določeno v Prilogi I, in znesek, izračunan na podlagi meril, določenih v navedeni prilogi, ter odražajo dolžino odsekov kopenske in morske meje ter stopnje vpliva nanje, delovno obremenitev na letališčih in konzulatih ter število konzulatov. Glede na posebne potrebe tistih držav članic, ki so imele v letih 2018 in 2019 največje število prošenj za azil na prebivalca, je primerno, da se povečajo fiksni zneski za Ciper, Malto in Grčijo.

(44)

Začetni zneski za programe držav članic bi morali biti podlaga za dolgoročne naložbe držav članic. Da bi se upoštevale spremembe izhodiščnega stanja, kot sta pritisk na zunanje meje in delovna obremenitev na zunanjih mejah in konzulatih, bi bilo treba državam članicam na sredini programskega obdobja dodeliti dodaten znesek, ki bi moral temeljiti na statističnih podatkih, v skladu s Prilogo I, ob upoštevanju stanja izvajanja njihovih programov.

(45)	Komisija bi morala opraviti vmesno ocenjevanje te uredbe. S tem vmesnim ocenjevanjem bi bilo treba oceniti učinkovitost in dodano vrednost Unije pri Instrumentu ter zagotoviti transparenten pregled nad izvajanjem Instrumenta.

(46)

Ker se izzivi na področju upravljanja meja in vizumske politike nenehno spreminjajo, je treba dodeljevanje financiranja prilagajati spremembam pri prednostnih nalogah na področju vizumske politike in upravljanja meja, vključno s spremembami, ki so posledica povečanega pritiska na meji, ter financiranje usmeriti v prednostne naloge z največjo dodano vrednostjo Unije. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije bi se moral del financiranja prek tematskega instrumenta redno dodeljevati posebnim ukrepom, ukrepom Unije in nujni pomoči. Tematski instrument ponuja prožnost pri upravljanju Instrumenta in bi ga bilo lahko izvajati tudi prek programov držav članic.

(47)	Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodelitev njihovim programom uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV in tako pridobijo večji prispevek Unije.

(48)

Instrument bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov, povezanih z upravljanjem meja, skupno vizumsko politiko in obsežnimi informacijskimi sistemi, da se državam članicam omogoči ohranjanje zmogljivosti, ki so ključne za Unijo kot celoto. Taka podpora bi morala biti v obliki celotnega kritja posebnih stroškov, povezanih s cilji Instrumenta, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic.

(49)

Poleg začetne dodelitve bi se lahko del razpoložljivih sredstev v okviru Instrumenta programom držav članic dodelil za izvajanje posebnih ukrepov. Ti posebni ukrepi bi morali biti opredeljeni na ravni Unije in bi se morali nanašati na ukrepe z dodano vrednostjo Unije, ki zahtevajo sodelovanje med državami članicami, ali za ukrepe, potrebne za odziv na razvoj dogodkov v Uniji, zaradi katerih je treba eni ali več državam članicam nameniti dodatno financiranje za eno ali več držav članic, na primer nakup tehnične opreme, ki jo potrebuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo za izvajanje svojih operativnih dejavnosti, prek programov držav članic, posodobitev obravnave vlog za izdajo vizuma, razvoj obsežnih informacijskih sistemov in vzpostavitev interoperabilnosti med temi sistemi. Te posebne ukrepe bi morala določiti Komisija v svojih programih dela.

(50)

Za dopolnjevanje izvajanja cilja politike Instrumenta na nacionalni ravni prek programov držav članic bi moral Instrument zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja ukrepanja Instrumenta v zvezi z analizo politik in inovacijami v politikah, transnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji.

(51)

Za okrepitev sposobnosti Unije, da se nemudoma odzove na nujne in posebne potrebe v primeru izrednih razmer, na primer velikega ali nesorazmernega prihoda državljanov tretjih držav, zlasti na tistih odsekih meje, za katere je bila v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 določena visoka ali kritična stopnja vpliva, ali v drugih primerih, za katere je ustrezno utemeljeno, da je potrebno takojšnje ukrepanje na zunanjih mejah, bi moralo biti mogoče zagotoviti nujno pomoč v skladu z okvirom iz te uredbe.

(52)

Ta uredba za celotno trajanje Instrumenta določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (29). Prednostni referenčni znesek, dodeljen Instrumentu, je povečan za dodatni znesek 1 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, kot je določeno v Prilogi II k Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (30).

(53)

Za Instrument se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (31) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(54)	Za izvajanje ukrepov v okviru deljenega upravljanja bi moral biti Instrument del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) 2021/1060.

(55)

Uredba (EU) 2021/1060. določa okvir za ukrepe Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, Sklada za pravični prehod, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost ter Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti pravila o načrtovanju, spremljanju in ocenjevanju, upravljanju in nadzoru skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Poleg tega je treba v tej uredbi določiti cilje Instrumenta glede upravljanja meja in vizumske politike ter posebne določbe glede ukrepov, ki se lahko financirajo v okviru Instrumenta.

(56)

Shema predhodnega financiranja za Instrument je določena v Uredbi (EU) 2021/1060, posebna stopnja predhodnega financiranja pa je določena v tej uredbi. Poleg tega je za zagotovitev hitrega odziva na izredne razmere primerno, da se določi posebna stopnja predhodnega financiranja za nujno pomoč. Shema predhodnega financiranja bi morala zagotoviti, da imajo države članice dovolj sredstev, s katerimi lahko upravičence podpirajo od začetka izvajanja njihovih programov.

(57)

(58)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da prosilec lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 mogoče stroške, nastale v zvezi z ukrepi, ki se podpirajo na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja in so se že začeli izvajati, šteti za upravičene do financiranja Unije od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali prošnje za pomoč.

(59)

(60)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (32) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (33), (Euratom, ES) št. 2185/96 (34) in (EU) 2017/1939 (35) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (36). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale v celoti sodelovati in zagotavljati vso potrebno pomoč institucijam, organom, uradom in agencijam Unije v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije.

(61)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so navedena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(62)	V skladu s Sklepom Sveta 2013/755/EU (37) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Instrumenta ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.

(63)

V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“, ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihovi programi obravnavajo na novo ponavljajoče se grožnje, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije. Instrument bi moral te države članice podpirati z ustreznimi viri za primerno pomoč najbolj oddaljenim regijam.

(64)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (38) bi bilo treba Instrument oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Instrumenta. Za merjenje uspešnosti Instrumenta bi bilo treba za vsak specifični cilj Instrumenta določiti kazalnike in povezane cilje. Ti kazalniki bi morali vključevati kvalitativne in kvantitativne kazalnike.

(65)

Glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (39), in zavezanostjo ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k doseganju skupnega cilja, da se 30 % vseh odhodkov iz večletnega finančnega okvira porabi za širše upoštevanje podnebnih ciljev, ter, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti, k prizadevanjem za izpolnitev ambicije, da se v letu 2024 za odhodke na področju biotske raznovrstnosti nameni 7,5 % proračuna, v letih 2026 in 2027 pa po 10 %. V okviru Instrumenta bi bilo treba podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde ter prednostne naloge Unije in ki ne bi bistveno škodovale okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (40).

(66)

Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (41) in kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, bi se moral še naprej uporabljati za programe in projekte, ki so v programskem obdobju 2014–2020 podprti v okviru Instrumenta. Ker obdobje izvajanja Uredbe (EU) št. 514/2014 delno sovpada s programskim obdobjem, ki ga zajema ta uredba, in da se pri izvajanju nekaterih projektov, odobrenih z navedeno uredbo, zagotovi kontinuiteta, bi bilo treba sprejeti določbe o fazah projektov. Vsaka posamezna faza projekta bi se morala izvajati v skladu s pravili programskega obdobja, v katerem projekt prejema finančna sredstva.

(67)

Komisija in države članice bi morale s pomočjo kazalnikov in finančnega poročanja spremljati izvajanje Instrumenta v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/1060 in te uredbe. Države članice bi morale od leta 2023 Komisiji predložiti letna poročila o smotrnosti, ki zajemajo zadnje obračunsko leto. Ta poročila bi morala vsebovati informacije o napredku pri izvajanju programov držav članic. Države članice bi morale povzetke teh poročil predložiti Komisiji. Komisija bi morala te povzetke prevesti v vse uradne jezike Unije in jih objaviti na svojem spletnem mestu skupaj s povezavami do spletnih mest držav članic iz Uredbe (EU) 2021/1060.

(68)

Za dopolnitev in spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s seznamom ukrepov iz Priloge III, seznamom ukrepov, upravičenih do višjih stopenj sofinanciranja, iz Priloge IV, operativno podporo na podlagi Priloge VII ter nadaljnjim razvojem okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(69)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (42). Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti obveznosti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih s podrobno ureditvijo zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, v zvezi s sprejetjem sklepov za dodelitev nujne pomoči iz te uredbe, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih glede na naravo in namen take pomoči.

(70)

Udeležba države članice pri Instrumentu ne bi smela sovpadati z njeno udeležbo pri začasnem finančnem instrumentu Unije, ki upravičene države članice med drugim podpira pri financiranju ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda v zvezi z mejami in vizumi ter nadzorom zunanjih meja.

(71)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(72)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (43), ki spadajo na področji iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (44).

(73)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (45), ki spadajo na področji iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (46).

(74)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (47), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (48).

(75)

Za podrobnejšo določitev narave in načinov udeležbe držav, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v Instrumentu, bi bilo treba med Unijo in temi državami vzpostaviti dodatne ureditve na podlagi ustreznih določb iz zadevnih pridružitvenih sporazumov. Takšne ureditve bi morale biti mednarodni sporazumi v smislu člena 218 PDEU. Da bi se čim bolj zmanjšala morebitna vrzel med trenutkom, ko Instrument postane zavezujoč za zadevno državo, in začetkom veljavnosti ureditev, je primerno pogajanja o teh ureditvah začeti čim prej po tem, ko zadevna država Svetu in Komisiji uradno sporoči svojo odločitev, da sprejema vsebino Instrumenta in da ga bo prenesla v svoj notranji pravni red. Takšne ureditve bi bilo treba vzpostaviti po tem, ko je zadevna država pisno potrdila, da je izpolnila vse svoje notranje zahteve.

(76)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(77)	Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (49) ne sodeluje. Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(78)	Obdobje uporabe te uredbe je primerno uskladiti z obdobjem uporabe Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093.

(79)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje začne z začetkom večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in se uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (v nadaljnjem besedilu: Instrument) v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Ta uredba skupaj z Uredbo (EU) 2021/1077 vzpostavlja Sklad za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Ta uredba določa cilj politike Instrumenta, specifična cilja Instrumenta in ukrepe za doseganje teh specifičnih ciljev, proračun za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„mejni prehod“ pomeni mejni prehod, kakor je opredeljen v točki 8 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(2)	„evropsko integrirano upravljanje meja“ pomeni evropsko integrirano upravljanje meja, kakor je opredeljeno v členu 3 Uredbe (EU) 2019/1896;

(3)	„zunanje meje“ pomeni zunanje meje, kakor so opredeljene v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399 in notranje meje, na katerih nadzor še ni bil odpravljen;

(4)	„odsek zunanje meje“ pomeni odsek zunanje meje, kakor je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (EU) 2019/1896;

(5)	„žariščno območje“ pomeni žariščno območje, kakor je opredeljeno v točki 23 člena 2 Uredbe (EU) 2019/1896;

(6)

„notranje meje, na katerih nadzor še ni bil odpravljen“ pomeni:

(a)	skupno mejo med državo članico, ki v celoti izvaja schengenski pravni red, in državo članico, ki je dolžna v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z aktom o pristopu te države članice, za katero pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje tega pravnega reda še ni začel veljati;

(b)	skupno mejo med dvema državama članicama, ki sta dolžni v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z ustreznima aktoma o pristopu teh dveh držav članic, za kateri pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje tega pravnega reda še ni začel veljati;

(7)

„izredne razmere“ pomeni razmere, ki so nastale zaradi resnega in izjemnega pritiska, ko veliko ali nesorazmerno število državljanov tretjih držav prehaja ali je prešlo zunanje meje ene ali več držav članic ali pa se pričakuje, da jih bodo prešli, ali ko pride do incidentov v zvezi z nezakonitim priseljevanjem ali čezmejnim kriminalom na zunanjih mejah ene ali več držav članic, in imajo ti incidenti odločilen vpliv na varnost meje, in sicer v takšni meri, da ogrožajo delovanje schengenskega območja, oziroma katere koli druge razmere, za katere je ustrezno utemeljeno, da zahtevajo takojšnje ukrepanje na zunanjih mejah, v okviru ciljev Instrumenta;

(8)	„posebni ukrepi“ pomeni transnacionalne ali nacionalne projekte, ki v skladu s cilji Instrumenta ustvarjajo dodano vrednost Unije in v zvezi s katerimi lahko ena, več ali vse države članice prejmejo dodatno dodelitev za svoje programe;

(9)	„operativna podpora“ pomeni del dodelitve državi članici, ki se lahko uporabi za podporo javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in zagotavljanje storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo;

(10)	„ukrepi Unije“ pomeni transnacionalne projekte ali projekte v posebnem interesu Unije, ki se izvajajo v skladu s cilji Instrumenta.

Člen 3

Cilji Instrumenta

1. Cilj politike Instrumenta v okviru Sklada je zagotavljati trdno in učinkovito evropsko integrirano upravljanje meja na zunanjih mejah, s tem prispevati k zagotavljanju visoke ravni notranje varnosti v Uniji, ob hkratnem ohranjanju prostega gibanja oseb v Uniji ter ob doslednem spoštovanju ustreznega pravnega reda Unije in mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so.

2. V okviru cilja politike iz odstavka 1 Instrument prispeva k naslednjima specifičnima ciljema:

(a)

podpirati učinkovito evropsko integrirano upravljanje meja na zunanjih mejah, ki ga izvaja evropska mejna in obalna straža, kot skupno odgovornost Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, da bi se olajšala zakonita prehajanja meje, preprečevala in odkrivala nezakonito priseljevanje in čezmejni kriminal ter učinkovito upravljali migracijski tokovi;

(b)	podpirati skupno vizumsko politiko za zagotovitev harmoniziranega pristopa zvezi z izdajanjem vizumov in za olajšanje zakonitega potovanja, hkrati pa pomagati preprečevati migracijska in varnostna tveganja.

3. V okviru specifičnih ciljev iz odstavka 2 se Instrument izvaja z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II.

Člen 4

Nediskriminacija in spoštovanje temeljnih pravic

Ukrepi, financirani v okviru Instrumenta, se morajo izvajati ob doslednem spoštovanju pravic in načel iz pravnega reda Unije in Listine ter ob doslednem spoštovanju mednarodnih obveznosti Unije v zvezi s temeljnimi pravicami, zlasti z zagotavljanjem skladnosti z načeloma nediskriminacije in nevračanja.

Člen 5

Področje uporabe podpore

1. V okviru svojih ciljev in v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II Instrument podpira zlasti ukrepe iz Priloge III.

Za obravnavanje nepredvidenih ali novih razmer se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31, s katerimi spremeni seznam ukrepov iz Priloge III, da se dodajo novi ukrepi.

2. Za doseganje svojih ciljev lahko Instrument v skladu s prednostnimi nalogami Unije podpira ukrepe iz Priloge III v tretjih državah in v zvezi z njimi, kadar je ustrezno, v skladu s členom 20.

3. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, Komisija in države članice skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo usklajevanje z relevantnimi politikami, strategijami in instrumenti Unije. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, še zlasti zagotovijo, da:

(a)	se izvajajo v sinergiji in skladno z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo v okviru drugih instrumentov Unije;

(b)	so skladni z zunanjo politiko Unije, upoštevajo načelo skladnosti politike za razvoj in so skladni s strateškimi programskimi dokumenti za zadevno regijo ali državo;

(c)	so osredotočeni na ukrepe, ki niso usmerjeni v razvoj, in

(d)	služijo interesom notranjih politik Unije in so skladni z dejavnostmi, ki se izvajajo znotraj Unije.

4. Naslednji ukrepi niso upravičeni:

(a)	ukrepi iz točke (a) odstavka 1 Priloge III na tistih notranjih mejah, na katerih nadzor še ni bil odpravljen;

(b)	ukrepi v zvezi z začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v smislu točke 1 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(c)	ukrepi, katerih glavni namen je carinska kontrola.

Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko v izrednih razmerah ukrepi iz prvega pododstavka štejejo za upravičene.

POGLAVJE II

FINANČNI IN IZVEDBENI OKVIR

ODDELEK 1

Skupne določbe

Člen 6

Splošna načela

1. Podpora, zagotovljena v okviru Instrumenta, dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno ukrepanje ter je osredotočena na to, da doseganje ciljev Instrumenta ustvarja dodano vrednost Unije.

2. Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora, zagotovljena v okviru Instrumenta in s strani držav članic, skladna z ustreznimi ukrepi, politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje podporo, zagotovljeno v okviru drugih instrumentov Unije.

3. Instrument se izvaja v okviru neposrednega, deljenega ali posrednega upravljanja v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.

Člen 7

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje Instrumenta za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 5 241 000 000 EUR v tekočih cenah.

2. Na podlagi prilagoditve za posamezne programe iz člena 5 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 se znesek iz odstavka 1 tega člena poviša z dodatno dodelitvijo v višini 1 000 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018, kot je določeno v Prilogi II k navedeni uredbi.

3. Finančna sredstva se uporabijo na naslednji način:

(a)	3 668 000 000 EUR se dodeli za programe držav članic, od česar se 200 568 000 EUR dodeli za posebno tranzitno shemo iz člena 17;

(b)	1 573 000 000 EUR se dodeli za tematski instrument iz člena 8.

4. Dodatna dodelitev iz odstavka 2 se dodeli za tematski instrument iz člena 8.

5. Na pobudo Komisije se do 0,52 % finančnih sredstev dodeli za tehnično pomoč iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060 za izvajanje Instrumenta.

6. V skladu z relevantnimi določbami iz zadevnih pridružitvenih sporazumov držav, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, se vzpostavijo ureditve za podrobnejšo določitev narave in načina udeležbe teh držav pri Instrumentu. Čim prej po tem, ko zadevna država uradno sporoči svojo odločitev, da sprejema vsebino Instrumenta in da ga bo prenesla v svoj notranji pravni red v skladu z ustreznim pridružitvenim sporazumom, Komisija na podlagi člena 218(3) PDEU Svetu predloži priporočilo za začetek pogajanj o teh ureditvah. Svet brez odlašanja odloča o odobritvi začetka teh pogajanj. Finančni prispevki iz teh držav se dodajo skupnim sredstvom, ki so na voljo iz finančnih sredstev iz odstavka 1.

7. V skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2021/1060 se lahko na zahtevo države članice do 5 % začetnih dodelitev tej državi članici iz katerega koli sklada iz navedene uredbe v okviru deljenega upravljanja prerazporedi na Instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka. Ta sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 8

Splošne določbe o izvajanju tematskega instrumenta

1. Znesek iz točke (b) člena 7(3) se dodeljuje prožno prek tematskega instrumenta v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja, kot je določeno v programih dela. Glede na interno naravo Instrumenta je tematski instrument prvenstveno namenjen notranji politiki Unije v skladu s specifičnima ciljema iz člena 3(2).

Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za njegove elemente, ki so naslednji:

(a)	posebni ukrepi;

(b)	ukrepi Unije in

(c)	nujna pomoč.

Iz zneska iz točke (b) člena 7(3) te uredbe se podpira tudi tehnična pomoč na pobudo Komisije iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060.

2. Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za obravnavanje prednostnih nalog z visoko dodano vrednostjo Unije ali za odzivanje na nujne potrebe v skladu z dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije, kot so odražene v Prilogi II, vključno s potrebo po zaščiti zunanjih meja ter za preprečevanje in odkrivanje čezmejnega kriminala na zunanjih mejah, zlasti tihotapljenja migrantov, trgovine z ljudmi in nedovoljenega priseljevanja, ter za učinkovito upravljanje migracijskih tokov in podpiranje skupne vizumske politike.

S finančnimi sredstvi iz prvega pododstavka tega odstavka, z izjemo finančnih sredstev, uporabljenih za nujno pomoč v skladu s členom 25, se podprejo le ukrepi iz Priloge III.

3. Komisija sodeluje z organizacijami civilne družbe in relevantnimi mrežami, zlasti za pripravo in ocenjevanje programov dela za ukrepe Unije, ki se financirajo v okviru Instrumenta.

4. Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta zagotovijo državam članicam v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, Komisija zagotovi, da projekti, ki so predmet obrazloženega mnenja Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti odhodkov ali smotrnosti projektov, niso izbrani.

5. Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, zadevne države članice za namene člena 23 in člena 24(2) Uredbe (EU) 2021/1060 zagotovijo, da – Komisija pa oceni če – na predvidene ukrepe ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti odhodkov ali smotrnosti ukrepov.

6. Komisija določi skupni znesek, ki se da na voljo za tematski instrument v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije.

7. Komisija za tematski instrument z izvedbenimi akti sprejme sklepe o financiranju iz člena 110 finančne uredbe, v katerih določi cilje in ukrepe, ki se podprejo, ter zneske za vsakega od elementov iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Sklepi o financiranju so lahko letni ali večletni in lahko zajemajo enega ali več elementov tematskega instrumenta iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akt se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(3) te uredbe.

8. Komisija zagotovi, da je porazdelitev sredstev med specifičnima ciljema iz člena 3(2) pravična in pregledna. Komisija poroča o uporabi in porazdelitvi tematskega instrumenta med elemente iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, vključno s podporo za ukrepe v tretjih državah ali v zvezi z njimi v okviru ukrepov Unije iz člena 21.

9. Komisija lahko po sprejetju sklepa o financiranju iz odstavka 7 ustrezno spremeni programe držav članic.

ODDELEK 2

Podpora in izvajanje v okviru deljenega upravljanja

Člen 9

Področje uporabe

1. Ta oddelek se uporablja za znesek iz točke (a) člena 7(3) in dodatna sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja v skladu s sklepom o financiranju za tematski instrument iz člena 8.

2. Podpora na podlagi tega oddelka se izvaja v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 63 finančne uredbe in Uredbo (EU) 2021/1060.

Člen 10

Proračunska sredstva

1. Znesek iz točke (a) člena 7(3) se programom držav članic dodeli okvirno na naslednji način:

(a)	3 057 000 000 EUR v skladu s Prilogo I;

(b)	611 000 000 EUR za prilagoditev dodelitev programom držav članic iz člena 14(1).

2. Kadar se znesek iz točke (b) odstavka 1 tega člena ne dodeli v celoti, se preostali znesek lahko doda znesku iz točke (b) člena 7(3).

Člen 11

Predhodno financiranje

1. Plačilo predhodnega financiranja za Instrument se v skladu s členom 90(4) Uredbe (EU) 2021/1060 izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, na naslednji način:

(a)	2021: 4 %;

(b)	2022: 3 %;

(c)	2023: 5 %;

(d)	2024: 5 %;

(e)	2025: 5 %;

(f)	2026: 5 %.

2. Kadar je program države članice sprejet po 1. juliju 2021, se obroki, ki bi morali biti izplačani pred tem, izplačajo v letu njegovega sprejetja.

Člen 12

Stopnje sofinanciranja

1. Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih izdatkov za projekt.

2. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za projekte, ki se izvajajo v okviru posebnih ukrepov.

3. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za ukrepe iz Priloge IV.

4. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za operativno podporo, vključno s posebno tranzitno shemo iz člena 17.

5. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov v skladu s členom 85(2) ali (3) Uredbe (EU) 2018/1240.

6. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za nujno pomoč iz člena 25.

7. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za tehnično pomoč na pobudo držav članic v okviru omejitev iz točke (b)(vi) člena 36(5) Uredbe (EU) 2021/1060.

8. V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se določita stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz Instrumenta za vrste ukrepov, ki jih krije prispevek iz odstavkov 1 do 7.

9. V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se za vsako vrsto prispevka določi, ali se stopnja sofinanciranja za vrsto prispevka uporabi v zvezi s:

(a)	skupnim prispevkom, vključno z javnim in zasebnim prispevkom, ali

(b)	samo javnim prispevkom.

Člen 13

Programi držav članic

1. Vsaka država članica zagotovi, da so prednostne naloge, obravnavane v njenem programu, skladne s prednostnimi nalogami in izzivi Unije na področju upravljanja meja in vizumske politike in ustrezajo tem nalogam in izzivom ter da so v celoti v skladu z ustreznim pravnim redom Unije ter mednarodnimi obveznostmi Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so. Države članice pri opredeljevanju prednostnih nalog svojih programov zagotovijo, da so izvedbeni ukrepi iz Priloge II ustrezno upoštevani v njihovih programih.

Glede na interno naravo Instrumenta programi držav članic prvenstveno služijo notranji politiki Unije v skladu s specifičnima ciljema iz člena 3(2) te uredbe.

Komisija programe držav članic oceni v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2021/1060.

2. Brez poseganja v odstavek 3 tega člena vsaka država članica znotraj svojega programa najmanj 10 % dodeljenih sredstev iz člena 10(1) dodeli za specifični cilj iz točke (b) člena 3(2).

4. Komisija zagotovi, da se znanje in strokovne izkušnje ustreznih decentraliziranih agencij, zlasti Evropske agencije za mejno in obalno stražo, eu-LISA in Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljene z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 (50), v zvezi s področji v njihovi pristojnosti v zgodnji fazi in pravočasno upoštevajo pri oblikovanju programov držav članic.

5. Komisija se posvetuje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo o ukrepih v okviru operativne podpore, da bi zagotovila doslednost in medsebojno dopolnjevanje ukrepov, ki jih v zvezi z upravljanjem meja sprejme Evropska agencija za mejno in obalno stražo, in ukrepov, ki jih tozadevno sprejmejo države članice, da bi preprečila dvojno financiranje in dosegla stroškovno učinkovitost. Komisija se po potrebi posvetuje z eu-LISA o ukrepih v okviru operativne podpore, o katerih ima eu-LISA v skladu s svojim mandatom specifično strokovno znanje.

6. Komisija lahko decentralizirane agencije, tudi tiste iz odstavka 4, po potrebi vključi v naloge spremljanja in ocenjevanja, določene v oddelku 5, zlasti da bi zagotovila, da so ukrepi, izvedeni s podporo Instrumenta, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

7. Po sprejetju priporočil v okviru področja uporabe te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013 in izdaji priporočil v okviru izvedbe ocen ranljivosti v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 zadevna država članica skupaj s Komisijo prouči najprimernejši način za obravnavanje teh priporočil s podporo Instrumenta.

8. Kadar je ustrezno, Komisija v proučitev najprimernejšega načina za obravnavanje priporočil iz odstavka 7 s podporo Instrumenta vključi Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo. V tem okviru lahko Komisija, kadar je ustrezno, črpa iz strokovnih izkušenj, ki jih imajo v zvezi s specifičnimi vprašanji iz njihove pristojnosti drugi organi, uradi in agencije Unije.

9. Zadevna država članica pri izvajanju odstavka 7 zagotovi, da je ena od prednostnih nalog njenega programa izvajanje ukrepov za obravnavanje morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti, zlasti ukrepov za obravnavanje resnih pomanjkljivosti in ocen o neskladnosti.

10. Zadevni program države članice se po potrebi spremeni v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 7 tega člena.

11. Zadevna država članica lahko v sodelovanju in posvetovanju s Komisijo in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo v skladu s pristojnostmi te agencije sredstva znotraj svojega programa, vključno s sredstvi, načrtovanimi za operativno podporo, prerazporedi, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 7, kadar imajo ta priporočila finančne posledice.

12. Kadar koli se država članica odloči, da bo s podporo Instrumenta izvedla projekt s tretjo državo ali v njej, se pred odobritvijo zadevnega projekta posvetuje s Komisijo.

13. Kadar koli se država članica odloči, da bo s tretjo državo, v njej ali v zvezi z njo s podporo Instrumenta izvedla ukrep v zvezi s spremljanjem, odkrivanjem, prepoznavanjem, sledenjem, preprečevanjem in prestrezanjem nedovoljenih prehajanj meje za namene odkrivanja, preprečevanja in zatiranja nedovoljenega priseljevanja in čezmejnega kriminala ali za namene prispevanja k varovanju migrantov in prispevanja k reševanju življenj migrantov, ta država članica zagotovi, da je Komisijo uradno obvestila o vseh dvostranskih ali večstranskih sporazumih o sodelovanju s to tretjo državo v skladu s členom 76(3) Uredbe (EU) 2019/1896.

14. Za opremo, vključno s prevoznimi sredstvi, in sisteme IKT, ki so potrebni za učinkovit in varen nadzor meja, tudi za operacije iskanja in reševanja, in so bili kupljeni s podporo Instrumenta:

(a)	države članice zagotovijo, da so ob začetku postopkov za nakup opreme in sistemov IKT, ki se bodo razvijali s podporo Instrumenta, izpolnjeni standardi, določeni v skladu s členoma 16 in 64 Uredbe (EU) 2019/1896;

(b)

vsa obsežna delovna oprema za upravljanje meja, kot so zračna in pomorska prevozna sredstva in sredstva za varovanje meja, ki jo kupijo države članice, se registrira v nabor tehnične opreme Evropske agencije za mejno in obalno stražo, da se lahko ta oprema da na voljo v skladu s členom 64(9) Uredbe (EU) 2019/1896;

(c)	se lahko uporabljajo tudi na naslednjih dopolnilnih področjih: carinska kontrola, pomorske operacije večnamenskega značaja in doseganje ciljev Sklada za notranjo varnost ter Sklada za azil, migracije in vključevanje;

(d)

da bi podprle skladno načrtovanje razvoja zmogljivosti evropske mejne in obalne straže ter morebitno uporabo skupnih javnih naročil, države članice v okviru zahteve glede poročanja na podlagi člena 29 Komisiji sporočijo razpoložljive večletne načrte za opremo, ki bo predvidoma kupljena v okviru Instrumenta, Komisija pa te informacije posreduje Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.

Oprema in sistemi IKT iz prvega pododstavka so do finančne podpore Instrumenta upravičeni le, kadar je izpolnjena zahteva iz točke (a) prvega pododstavka.

Za namene točke (c) prvega pododstavka so oprema in sistemi IKT še naprej na voljo in jih je še naprej mogoče uporabljati za učinkovite in varne dejavnosti nadzora meja. Oprema se na dopolnilnih področjih iz točke (c) prvega pododstavka uporablja največ 30 % skupnega časa njene uporabe. Sistemi IKT, razviti za namene točke (c) prvega pododstavka, zagotavljajo podatke in storitve sistemom upravljanja meja na nacionalni ravni ali na ravni Unije. Države članice v letnem poročilu o smotrnosti Komisijo obvestijo o večkratni uporabi iz točke (c) prvega pododstavka in kraju uporabe večnamenske opreme in sistemov IKT.

15. Kadar države članice izvajajo ukrepe v okviru Instrumenta, posebno pozornost namenijo njihovim mednarodnim obveznostim v zvezi z operacijami iskanja in reševanja na morju. Oprema in sistemi IKT iz točk (a) do (d) prvega pododstavka odstavka 14 se lahko uporabijo za operacije iskanja in reševanja v situacijah, ki lahko nastanejo med operacijami varovanja meja na morju.

16. Usposabljanje na področju upravljanja meja, ki se izvaja s podporo Instrumenta, temelji na ustreznih harmoniziranih evropskih standardih izobraževanja in skupnega usposabljanja za mejne in obalne straže z zagotovljeno kakovostjo, zlasti na skupnih osnovnih učnih načrtih iz člena 62(6) Uredbe (EU) 2019/1896.

17. Države članice v svojih programih dajejo prednost zlasti ukrepom iz Priloge IV. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin in za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za spremembo seznama ukrepov, upravičenih do višjih stopenj sofinanciranja iz Priloge IV.

18. Načrtovanje programov iz člena 22(5) Uredbe (EU) 2021/1060 temelji na vrstah ukrepanja iz razpredelnice 1 v Prilogi VI k tej uredbi in vključuje okvirno razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto ukrepanja v okviru posameznega specifičnega cilja iz člena 3(2) te uredbe.

Člen 14

Vmesni pregled

1. Komisija leta 2024 dodeli programom zadevnih držav članic dodatni znesek iz točke (b) člena 10(1) v skladu z merili iz točke (c) odstavka 1 in odstavkov 2 do 10 Priloge I. Dodelitev temelji na najnovejših razpoložljivih statističnih podatkih za merila iz točke (c) odstavka 1 in odstavkov 2 do 10 Priloge I. Finančna sredstva veljajo od 1. januarja 2025 dalje.

2. Kadar zahtevki za plačila, predloženi v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2021/1060, ne zajemajo vsaj 10 % začetne dodelitve programu iz točke (a) člena 10(1) te uredbe, zadevna država članica ni upravičena do dodatne dodelitve za svoj program iz točke (b) člena 10(1) te uredbe.

3. Komisija pri dodeljevanju sredstev iz tematskega instrumenta iz člena 8 te uredbe od 1. januarja 2025 dalje upošteva napredek, ki so ga države članice naredile pri doseganju mejnikov okvira smotrnosti iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1060 in ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju.

Člen 15

Posebni ukrepi

1. Država članica lahko prejme sredstva za posebne ukrepe poleg svoje dodelitve na podlagi člena 10(1), če so nato ta sredstva v njenem programu označena za ta namen in se uporabijo za uresničevanje ciljev Instrumenta.

2. Sredstva za posebne ukrepe se ne uporabijo za druge ukrepe iz programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice.

Člen 16

Operativna podpora

1. Država članica lahko do 33 % zneska, ki ga v okviru Instrumenta prejme za svoj program, uporabi za financiranje operativne podpore javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in zagotavljanje storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo.

2. Država članica pri uporabi operativne podpore ravna skladno z ustreznim pravnim redom Unije.

3. Država članica v svojem programu in letnih poročilih o smotrnosti iz člena 29 pojasnijo, kako bo uporaba operativne podpore prispevala k doseganju ciljev Instrumenta. Komisija pred odobritvijo programa države članice oceni izhodiščno stanje v državah članicah, ki so izrazile namero za uporabo operativne podpore, in sicer po posvetovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter po potrebi eu-LISA, v okviru področij v pristojnosti teh agencij v skladu s členom 13(3), ter ob upoštevanju informacij, ki so jih predložile navedene države članice, in, kadar je ustrezno, razpoložljivih informacij na podlagi schengenskih ocenjevanj in ocen ranljivosti, vključno s priporočili na podlagi schengenskih ocenjevanj in ocen ranljivosti.

4. Brez poseganja v točko (c) člena 5(4) je operativna podpora osredotočena na ukrepe, ki jih krijejo izdatki, kot je določeno v Prilogi VII.

5. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za spremembo Priloge VII v zvezi upravičenimi izdatki za operativno podporo.

Člen 17

Operativna podpora za posebno tranzitno shemo

1. Instrument zagotavlja podporo za kritje izpada plačil za tranzitne vizume ter dodatnih stroškov zaradi izvajanja sistema olajšanega tranzita v skladu z uredbama (ES) št. 693/2003 in (ES) št. 694/2003.

2. Sredstva, dodeljena Litvi za posebno tranzitno shemo v skladu s točko (a) člena 7(3), so tej državi na voljo kot dodatna operativna podpora, tudi za naložbe v infrastrukturo, v skladu z izdatki, upravičenimi do operativne podpore v okviru njenega programa iz Priloge VII.

3. Z odstopanjem od člena 16(1) lahko Litva za financiranje operativne podpore poleg zneska iz člena 16(1) uporabi znesek, ki ji je bil dodeljen v skladu s točko (a) člena 7(3).

4. Komisija in Litva pregledata uporabo tega člena, če pride do sprememb, ki vplivajo na obstoj ali delovanje posebne tranzitne sheme.

5. Na podlagi obrazložene zahteve Litve bi bilo treba pred sprejetjem zadnjega programa dela za tematski instrument iz člena 8 sredstva, dodeljena za posebno tranzitno shemo v skladu s točko (a) člena 7(3), pregledati in po potrebi prilagoditi prek tematskega instrumenta iz člena 8 v okviru omejitev proračunskih sredstev iz točke (b) člena 7(3).

Člen 18

Upravljalna preverjanja in revizije projektov, ki jih izvajajo mednarodne organizacije

2. Brez poseganja v točko (a) prvega odstavka člena 83 Uredbe (EU) 2021/1060 in člen 129 finančne uredbe organu upravljanja v primeru, da je mednarodna organizacija upravičenec, kakor je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ni treba izvajati upravljalnih preverjanj iz točke (a) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060, če mu mednarodna organizacija predloži dokumente iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe.

4. Kadar je treba stroške povrniti v skladu s točko (a) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju, ki jo predloži mednarodna organizacija, potrdi, da:

(a)	so bili računi in dokazila, da jih je upravičenec plačal, preverjeni;

(b)	so bile računovodske evidence, ki jih upravičenec vodi za transakcije, povezane z izdatki, prijavljenimi organu upravljanja, ali računovodske kode, ki jih uporablja za te transakcije, preverjene.

5. Kadar je treba stroške povrniti na podlagi točke (b), (c) ali (d) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju potrdi, da so pogoji za povračilo izdatkov izpolnjeni.

6. Dokumenti iz točk (a) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe se organu upravljanja predložijo skupaj s posameznim zahtevkom za plačilo, ki ga predloži upravičenec.

8. Brez poseganja v obstoječe možnosti za opravljanje nadaljnjih revizij iz člena 127 finančne uredbe organ upravljanja pripravi izjavo o upravljanju iz točke (f) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060. Organ upravljanja se pri tem zanaša na dokumente, ki mu jih je predložila mednarodna organizacija v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 tega člena, namesto da bi se zanašal na upravljalna preverjanja iz člena 74(1) navedene uredbe.

9. Dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo iz člena 73(3) Uredbe (EU) 2021/1060, vključuje zahteve iz tega člena.

10. Odstavek 2 se ne uporablja in organ upravljanja mora nato opraviti upravljalna preverjanja, kadar:

(a)	ta organ upravljanja v zvezi s projektom, ki ga začne ali izvaja mednarodna organizacija, ugotovi, da obstaja posebno tveganje za nepravilnost ali da so podani znaki goljufije;

(b)	mednarodna organizacija organu upravljanja ne predloži dokumentov iz odstavkov 2 do 5 in 7 ali

(c)	so dokumenti iz odstavkov 2 do 5 in 7, ki jih je predložila mednarodna organizacija, nepopolni.

ODDELEK 3

Podpora in izvajanje v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen19

Področje uporabe

Komisija podporo na podlagi tega oddelka izvaja bodisi neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe bodisi posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka.

Člen 20

Upravičeni subjekti

1. Do financiranja Unije so upravičeni naslednji subjekti:

(a)

pravni subjekti s sedežem v:

(i)	državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)	tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavka 3;

(b)	pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, ali vse mednarodne organizacije, pomembne za namene Instrumenta.

2. Fizične osebe niso upravičene do financiranja Unije.

3. Subjekti iz točke (a)(ii) odstavka 1 sodelujejo v sklopu konzorcija, ki ga sestavljata vsaj dva neodvisna subjekta, od katerih ima vsaj eden sedež v državi članici.

Člen 21

Ukrepi Unije

1. Na pobudo Komisije se lahko Instrument uporabi za financiranje ukrepov Unije, ki se nanašajo na cilje Instrumenta, in sicer v skladu s Prilogo III.

2. Z ukrepi Unije se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil.

3. Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

4. Člani komisije za ocenjevanje predlogov iz člena 150 finančne uredbe so lahko zunanji strokovnjaki.

Člen 22

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

V skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2021/1060 lahko Instrument tehnično pomoč, ki se izvaja na pobudo Komisije ali v njenem imenu, podpira s 100-odstotno stopnjo financiranja.

Člen 23

Revizije

Člen 24

Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1. Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih, smiselnih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov. Prepoznavnost financiranja Unije in take informacije se zagotovijo, razen v ustrezno utemeljenih primerih, kadar takih informacij ni mogoče ali ustrezno javno prikazati ali kadar je razkritje takih informacij zakonsko omejeno, zlasti zaradi varnosti, javnega reda, kazenskih preiskav ali varstva osebnih podatkov. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije prejemniki sredstev Unije pri javnem komuniciranju o zadevnem ukrepu navedejo izvor teh sredstev in prikažejo emblem Unije.

2. Da bi Komisija dosegla čim širše občinstvo, izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z Instrumentom, ukrepi na podlagi Instrumenta in doseženimi rezultati.

Finančna sredstva, dodeljena Instrumentu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji iz Instrumenta.

3. Komisija objavi programe dela za tematski instrument iz člena 8. Komisija informacije iz člena 38(2) finančne uredbe v zvezi s podporo, zagotovljeno v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, objavi na javno dostopnem spletnem mestu in jih redno posodablja. Te informacije se objavijo v odprtem, strojno berljivem formatu, ki omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo in primerjajo.

ODDELEK 4

Podpora in izvajanje v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen 25

Nujna pomoč

1. Instrument zagotavlja finančno pomoč za nujne in posebne potrebe v ustrezno utemeljenih izrednih razmerah.

Komisija lahko v odziv na takšne ustrezno utemeljene izredne razmere zagotovi nujno pomoč v okviru razpoložljivih sredstev.

2. Nujna pomoč je lahko v obliki nepovratnih sredstev, ki se dodelijo neposredno decentraliziranim agencijam.

3. Programom držav članic se poleg dodelitve iz člena 10(1) lahko dodeli nujna pomoč, če je nato v programih držav članic označena za ta namen. Ta sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe iz programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice. Predhodno financiranje za nujno pomoč lahko znaša 95 % prispevkov Unije, odvisno od razpoložljivosti sredstev.

4. Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

6. Nujna pomoč se zagotovi na način, ki je v celoti skladen tako z ustreznim pravnim redom Unije kot z mednarodnimi obveznostmi, ki jih imajo Unija in države članice na podlagi mednarodnih instrumentov, katerih podpisnice so.

7. Da bi Komisija zagotovila pravočasno razpoložljivost sredstev za nujno pomoč, lahko v ustrezno utemeljenih nujnih primerih z izvedbenim aktom, ki se začne uporabljati takoj, v skladu s postopkom iz člena 32(4) ločeno sprejme sklep o financiranju za nujno pomoč iz člena 110 finančne direktive za nujno pomoč. Tak akt ostane veljaven za obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev.

Člen 26

Kumulativno in alternativno financiranje

1. Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru Instrumenta, lahko prejme prispevek tudi iz drugega programa Unije, vključno iz skladov v okviru deljenega upravljanja, pod pogojem, da ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Za zadevni prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. Podpora iz različnih programov Unije se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2. V skladu s členom 73(4) Uredbe (EU) 2021/1060 lahko Evropski sklad za regionalni razvoj ali Evropski socialni sklad plus podpirata ukrepe, ki jim je bil dodeljen pečat odličnosti, kakor je opredeljen v točki 45 člena 2 navedene uredbe. Za dodelitev pečata odličnosti morajo ukrepi izpolnjevati naslednje kumulativne pogoje:

(a)	ocenjeni so bili v sklopu razpisa za zbiranje predlogov v okviru Instrumenta;

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov in

(c)	ne morejo biti financirani v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev.

ODDELEK 5

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

Pododdelek 1

Skupne določbe

Člen 27

Spremljanje in poročanje

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za spremembo Priloge V, da po potrebi prilagodi glavne kazalnike smotrnosti iz navedene priloge.

3. Kazalniki za poročanje o napredku Instrumenta pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi VIII. Za kazalnike izložkov so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni.

4. Komisija poroča tudi o uporabi tematskega instrumenta iz člena 8 v podporo ukrepom v tretjih državah ali v zvezi z njimi in o tem, v kolikšni meri se tematski instrument uporablja v podporo takim ukrepom.

5. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in njegovih rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

6. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Instrumenta pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za spremembo Priloge VIII, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, kadar je to potrebno, in da se ta uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, vključno o informacijah, ki jih predložijo države članice. Vsakršna sprememba Priloge VIII se uporablja samo za projekte, izbrane po začetku veljavnosti navedene spremembe.

Člen 28

Ocenjevanje

1. Komisija do 31. decembra 2024 opravi vmesno oceno te uredbe. V vmesni oceni poleg tega, kar je določeno v členu 45(1) Uredbe (EU) 2021/1060, oceni naslednje:

(a)	uspešnost Instrumenta, vključno z napredkom pri doseganju njegovih ciljev, pri čemer se upoštevajo vse ustrezne že razpoložljive informacije, zlasti letna poročila o smotrnosti iz člena 29 ter kazalniki izložkov in rezultatov iz Priloge VIII;

(b)	učinkovitost uporabe sredstev, dodeljenih Instrumentu, ter učinkovitost upravljalnih in kontrolnih ukrepov, uvedenih za njegovo izvajanje;

(c)	nadaljnjo ustreznost in primernost izvedbenih ukrepov iz Priloge II;

(d)	usklajevanje, skladnost in medsebojno dopolnjevanje ukrepov, ki so podprti v okviru Instrumenta, in podpora z drugimi sredstvi Unije;

(e)	dodano vrednost Unije pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru Instrumenta.

Pri tej vmesni oceni se upoštevajo rezultati retrospektivne ocene učinkov instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020.

2. Retrospektivna ocena poleg tega, kar je določeno v členu 45(2) Uredbe (EU) 2021/1060, vsebuje elemente iz odstavka 1 tega člena. Oceni se tudi učinek Instrumenta.

3. Vmesna ocena in retrospektivna ocena se opravita pravočasno, da bi prispevali k postopku odločanja, po potrebi tudi pri reviziji te uredbe.

4. Komisija zagotovi, da so informacije iz vmesne in retrospektivne ocene javno dostopne, razen v ustrezno utemeljenih primerih, kadar je razkritje teh informacij zakonsko omejeno, zlasti zaradi delovanja ali varnosti zunanjih meja v okviru evropskega integriranega upravljanja meja, varnosti, javnega reda, kazenskih preiskav ali varstva osebnih podatkov.

5. Komisija v vmesni oceni in retrospektivni oceni v skladu s členom 5 ter členom 13(12) in (13) posebno pozornost nameni oceni ukrepov, ki se izvajajo s tretjimi državami, v njih ali v zvezi z njimi.

Pododdelek 2

Pravila za deljeno upravljanje

Člen 29

Letna poročila o smotrnosti

1. Države članice do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2031 Komisiji predložijo letno poročilo o smotrnosti iz člena 41(7) Uredbe (EU) 2021/1060.

2. Letna poročila o smotrnosti vsebujejo zlasti informacije o:

(a)	napredku pri izvajanju programa države članice ter pri doseganju mejnikov in ciljev iz njenega programa ob upoštevanju najnovejših podatkov, kot zahteva člen 42 Uredbe (EU) 2021/1060;

(b)

morebitnih vprašanjih, ki vplivajo na smotrnost programa države članice, in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavo, vključno z informacijami o morebitnih obrazloženih mnenjih, ki jih Komisija izda v zvezi s postopkom ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, povezanih z izvajanjem Instrumenta;

(c)	medsebojnem dopolnjevanju ukrepov, ki so podprti v okviru Instrumenta, in podpore z drugimi sredstvi Unije, zlasti tistih ukrepov, ki se izvajajo v tretjih državah ali v zvezi z njimi;

(d)	prispevku programa države članice k izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in njenih akcijskih načrtov;

(e)	izvajanju ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)	izpolnjevanju veljavnih omogočitvenih pogojev in njihovi uporabi v celotnem programskem obdobju, zlasti spoštovanju temeljnih pravic;

(g)	ravni izdatkov v skladu s členom 85(2) in (3) Uredbe (EU) 2018/1240, vključenih v obračune na podlagi člena 98 Uredbe (EU) 2021/1060;

(h)	izvajanju projektov v tretji državi ali v zvezi z njo.

Letna poročila o smotrnosti vsebujejo tudi povzetek, ki zajema vse točke iz prvega pododstavka tega odstavka. Komisija zagotovi, da so povzetki, ki jih predložijo države članice, prevedeni v vse uradne jezike Unije in javno dostopni.

3. Komisija lahko poda pripombe na letna poročila o smotrnosti v dveh mesecih od datuma njihovega prejema. Kadar Komisija v navedenem roku ne poda pripomb, se poročilo šteje za sprejeto.

4. Komisija na svojem spletnem mestu navede povezave do spletnih mest iz člena 49(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

Člen 30

Spremljanje in poročanje v okviru deljenega upravljanja

2. Kazalniki, določeni v Prilogi VIII k tej uredbi, se uporabljajo v skladu s členom 16(1) ter členoma 22 in 42 Uredbe (EU) 2021/1060.

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega pododstavka člena 5(1), člena 13(17), člena 16(5), člena 27(2) in (6) ter člena 30(1) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.

3. Prenos pooblastila iz drugega pododstavka člena 5(1), člena 13(17), člena 16(5), člena 27(2) in (6) ter člena 30(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi drugega pododstavka člena 5(1), člena 13(17), člena 16(5), člena 27(2) in (6) ali člena 30(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 32

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor (odbor za sklade za notranje zadeve). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 33

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi Uredbe (EU) št. 515/2014, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.

2. Finančna sredstva za Instrument lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Instrumentom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 515/2014.

4. V skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 lahko države članice po 1. januarju 2021 še naprej podpirajo projekt, ki je bil izbran in začet na podlagi Uredbe (EU) št. 515/2014, če zagotovijo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	projekt ima dve, s finančnega vidika določljivi fazi z ločenimi revizijskimi sledmi;

(b)	skupni stroški projekta presegajo 2 500 000 EUR;

(c)	izplačila upravičencem, ki jih odgovorni organ izvede za prvo fazo projekta, se vključijo v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014, izdatki za drugo fazo projekta pa se vključijo v zahtevke za plačilo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060;

(d)	druga faza projekta je v skladu z veljavnim pravom in upravičena do podpore iz Instrumenta na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060;

(e)	država članica se zaveže, da bo projekt dokončala, poskrbela, da bo operativen, in o njem poročala v letnem poročilu o smotrnosti, ki ga bo predložila do 15. februarja 2024.

Določbe te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabljajo za drugo fazo projekta, kot je določeno v prvem pododstavku tega odstavka.

Ta odstavek se uporablja samo za projekte, ki so bili izbrani v okviru deljenega upravljanja na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 34

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 7. julija 2021

Za Evropski parliament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. LOGAR

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 184.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 14. junija 2021 (UL C 265, 5.7.2021, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295/1, 14.11.2019, str. 1).

(4) Uredba (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ (UL L 150, 20.5.2014, str. 93).

(5) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(6) Uredba (EU) 2021/1077 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (UL L 234, 2.7.2021, str. 1).

(7) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter o finančnih pravilih zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(8) Odločba št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (UL L 144, 6.6.2007, str. 22).

(9) Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99).

(10) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(11) Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(12) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).

(13) Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85).

(14) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(15) Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).

(16) Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).

(17) Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1).

(18) Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14).

(19) Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).

(20) Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN) z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 135, 22.5.2019, str. 1).

(21) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(22) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(23) Uredba Sveta (ES) št. 693/2003 z dne 14. aprila 2003 o ustanovitvi posebnega Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD), Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) in o spremembah Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika (UL L 99, 17.4.2003, str. 8).

(24) Uredba Sveta (ES) št. 694/2003 z dne 14. aprila 2003 o enotnih formatih za Poenostavljeni tranzitni dokument (FTD) in Poenostavljen železniški tranzitni dokument (FRTD), predvidena v Uredbi (ES) št. 693/2003 (UL L 99, 17.4.2003, str. 15).

(25) Uredba (EU) 2021/1147 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(26) Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).

(27) Uredba (EU) 2019/473 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o Evropski agenciji za nadzor ribištva (UL L 83, 25.3.2019, str. 18).

(28) Uredba (EU) 2021/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost (glej stran 94 tega Uradnega lista).

(29) UL L 433I, 22.12.2020, str. 28.

(30) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(31) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(32) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(33) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(34) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(35) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(36) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(37) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(38) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(39) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(40) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(41) Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

(42) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(43) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(44) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(45) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(46) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(47) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(48) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(49) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(50) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).

(51) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

PRILOGA I

Merila za dodelitev sredstev Programom Držav Članic

Proračunska sredstva, ki so na voljo na podlagi člena 10, se med države članice razdelijo na naslednji način:

(a)	vsaka država članica prejme fiksen znesek v višini 8 000 000 EUR v tekočih cenah iz Instrumenta, in sicer le na začetku programskega obdobja, z izjemo Cipra, Malte in Grčije, ki vsaka prejme fiksni znesek v višini 28 000 000 EUR v tekočih cenah;

(b)	Litvi se dodeli znesek v višini 200 568 000 EUR za posebno tranzitno shemo iz člena 17, in sicer le na začetku programskega obdobja, in

(c)

preostala proračunska sredstva iz člena 10 se razdelijo na podlagi naslednjih meril:

(i)	30 % za zunanje kopenske meje;

(ii)	35 % za zunanje morske meje;

(iii)

20 % za letališča;

(iv)	15 % za konzularne urade.

Proračunska sredstva, ki so na podlagi točke (c)(i) in (ii) odstavka 1 na voljo za zunanje kopenske meje in zunanje morske meje, se med države članice razdelijo na naslednji način:

(a)	70 % za tehtano dolžino njihovih zunanjih kopenskih meja in zunanjih morskih meja ter

(b)	30 % za delovno obremenitev na njihovih zunanjih kopenskih in zunanjih morskih mejah, kot je določena v skladu s točko (a) odstavka 6.

Tehtana dolžina iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se določi z uporabo utežnih faktorjev iz odstavka 10 za vsak posamezen odsek zunanje meje.

Proračunska sredstva, ki so na podlagi točke (c)(iii) odstavka 1 na voljo za letališča, se med države članice razdelijo glede na delovno obremenitev na njihovih letališčih, kakor je določena v skladu s točko (b) odstavka 6.

Proračunska sredstva, ki so na podlagi točke (c)(iv) odstavka 1 na voljo za konzularne urade, se med države članice razdelijo na naslednji način:

(a)	50 % za število konzularnih uradov, razen častnih konzulatov, držav članic v državah iz Priloge I k Uredbi (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta (1) in

(b)	50 % za delovno obremenitev, ki je povezana z upravljanjem vizumske politike na konzularnih uradih držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2018/1806, in kakor je določena v skladu s točko (c) odstavka 6 te priloge.

Za namene razdelitve sredstev na podlagi točke (c)(ii) odstavka 1 te priloge pomenijo „zunanje morske meje“ zunanje meje teritorialnega morja držav članic, kakor je opredeljeno v členih 4 do 16 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Opredelitev pojma „zunanje morske meje“ pa upošteva primere, v katerih so bile na močno ogroženih območjih izven zunanje meje teritorialnega morja držav članic izvedene redne operacije za preprečevanje nedovoljenega priseljevanja ali nezakonitega vstopa. Opredelitev pojma „zunanje morske meje“ se v tem oziru določi ob upoštevanju operativnih podatkov zadnjih dveh let, ki jih predložijo zadevne države članice, Evropska agencija za mejno in obalno stražo pa jih oceni za namene poročila iz odstavka 9 te priloge. Ta opredelitev pojma se uporablja izključno za namene te uredbe.

Za namene začetne dodelitve sredstev ocena delovne obremenitve temelji na najnovejših povprečnih podatkih za leta 2017, 2018 in 2019. Za namene vmesnega pregleda ocena delovne obremenitve temelji na najnovejših povprečnih podatkih za leta 2021, 2022 in 2023. Ocena delovne obremenitve temelji na naslednjih dejavnikih:

(a)

na zunanjih kopenskih mejah in zunanjih morskih mejah:

(i)	70 % za število prehajanj zunanje meje na mejnih prehodih;

(ii)	30 % za število državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop na zunanjih mejah;

(b)

na letališčih:

(i)	70 % za število prehajanj zunanje meje na mejnih prehodih;

(ii)	30 % za število državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop na zunanjih mejah;

(c)

na konzularnih uradih:

(i)	število vlog za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje ali letališki tranzit.

Referenčni podatki o številu konzularnih uradov iz točke (a) odstavka 4 se izračunajo na podlagi informacij, uradno sporočenih Komisiji v skladu s členom 40(4) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

Kadar države članice ne predložijo zadevnih statističnih podatkov, se uporabijo najnovejši razpoložljivi podatki za navedene države članice. Kadar za državo članico podatki niso na voljo, je referenčni podatek enak nič.

Kot referenčni podatki za delovno obremenitev iz:

(a)	točk (a)(i) in (b)(i) odstavka 6 se štejejo najnovejši statistični podatki, ki jih predložijo države članice v skladu s pravom Unije;

(b)	točk (a)(ii) in (b)(ii) odstavka 6 se štejejo najnovejši statistični podatki, ki jih pripravi Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice v skladu s pravom Unije;

(c)	točke (c) odstavka 6 se štejejo najnovejši statistični podatki o vizumih iz člena 46 Uredbe (ES) št. 810/2009.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo Komisiji predloži poročilo o sredstvih, razdeljenih za zunanje kopenske meje, zunanje morske meje in letališča, kot je navedeno v točki (c) odstavka 1. Deli tega poročila se lahko po potrebi razvrstijo v skladu s členom 92 Uredbe (EU) 2019/1896. Evropska agencija za mejno in obalno stražo po posvetovanju s Komisijo da različico poročila, ki ni tajna, na voljo javnosti.

10.

Za namene začetne dodelitve se v poročilu iz odstavka 9 te priloge opredeli povprečna stopnja vpliva za vsak odsek meje na podlagi najnovejših povprečnih podatkov za leta 2017, 2018 in 2019. Za namene vmesnega pregleda se v poročilu iz odstavka 9 te priloge opredeli povprečna stopnja vpliva za vsak odsek meje na podlagi najnovejših povprečnih podatkov za leta 2021, 2022 in 2023. V poročilu se z uporabo stopenj vpliva, kot so določene v skladu s členom 34(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/1896, za vsak odsek določijo naslednji posebni utežni faktorji:

(a)	faktor 1 za nizko stopnjo vpliva;

(b)	faktor 3 za srednjo stopnjo vpliva;

(c)	faktor 5 za visoko in kritično stopnjo vpliva.

(1) Uredba (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L 303, 28.11.2018, str. 39).

(2) Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

PRILOGA II

Izvedbeni ukrepi

Instrument k specifičnemu cilju iz točke (a) člena 3(2) prispeva tako, da se osredotoča na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)

izboljšanje nadzora meja v skladu s točko (a) člena 3(1) Uredbe (EU) 2019/1896 z:

(i)

okrepitvijo zmogljivosti za izvajanje kontrol in varovanje na zunanjih mejah, vključno z ukrepi za lajšanje zakonitih prehajanj meje in, po potrebi z ukrepi, povezanimi s:

—	preprečevanjem in odkrivanjem čezmejnega kriminala na zunanjih mejah, zlasti tihotapljenja migrantov, trgovine z ljudmi in terorizma,

—

upravljanjem vztrajno visokih ravni migracij na zunanjih mejah, tudi s tehnično in operativno okrepitvijo ter mehanizmi in postopki za identifikacijo ranljivih oseb in mladoletnikov brez spremstva ter za opredelitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito ali želijo zaprositi zanjo, obveščanjem takih oseb in njihovo napotitvijo;

(ii)	izvajanjem tehničnih in operativnih ukrepov na schengenskem območju, ki so povezani z nadzorom meja, ob hkratnem ohranjanju prostega gibanja oseb na tem območju;

(iii)

izvajanjem analiz tveganj za notranjo varnost in analiz groženj, ki lahko vplivajo na delovanje ali varnost zunanjih meja;

(b)

razvoj evropske mejne in obalne straže z zagotavljanjem podpore nacionalnim organom, odgovornim za upravljanje meja, pri izvajanju ukrepov, povezanih z razvojem zmogljivosti in skupno krepitvijo zmogljivosti, skupnimi javnimi naročili, določitvijo skupnih standardov in morebitnimi drugimi ukrepi za poenostavitev sodelovanja in usklajevanja med državami članicami in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo;

(c)

krepitev medagencijskega sodelovanja na nacionalni ravni med nacionalnimi organi, odgovornimi za nadzor meja ali za naloge, ki se izvajajo na meji, in krepitev sodelovanja na ravni Unije med državami članicami ali med državami članicami na eni strani in ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije ali tretjimi državami na drugi strani;

(d)

zagotavljanje enotne uporabe pravnega reda Unije glede zunanjih meja, tudi z izvajanjem priporočil v okviru mehanizmov za nadzor kakovosti, na primer schengenskega ocenjevalnega mehanizma v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013, ocen ranljivosti v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 in nacionalnih mehanizmov za nadzor kakovosti;

(e)

vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje obsežnih informacijskih sistemov v skladu s pravom Unije na področju upravljanja meja, zlasti SIS, ETIAS, SVI in sistem Eurodac za namene upravljanja meja, vključno z interoperabilnostjo teh obsežnih informacijskih sistemov in njihove komunikacijske infrastrukture, ter ukrepe za izboljšanje kakovosti podatkov in zagotavljanje informacij;

(f)	povečanje zmogljivosti za zagotavljanje pomoči osebam, ki so se na morju znašle v stiski, ter podpora operacijam iskanja in reševanja v situacijah, ki bi lahko nastale med operacijo varovanja meja na morju;

(g)	podpora operacijam iskanja in reševanja v okviru varovanja meje na morju

Instrument k specifičnemu cilju iz točke (b) člena 3(2) prispeva tako, da se osredotoča na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)	zagotavljanje učinkovitih in strankam prijaznih storitev za prosilce za vizum ob ohranjanju varnosti in celovitosti vizumskih postopkov ter ob polnem spoštovanju človekovega dostojanstva in integritete prosilcev za vizum in imetnikov vizumov v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 767/2008;

(b)	podporo državam članicam pri izdajanju vizumov, vključno z vizumi z omejeno ozemeljsko veljavnostjo iz člena 25 Uredbe (ES) št. 810/2009, izdanih zaradi humanitarnih razlogov, nacionalnega interesa ali spoštovanja mednarodnih obveznosti;

(c)	zagotavljanje enotne uporabe pravnega reda Unije glede vizumov, vključno z nadaljnjim razvojem in posodobitvijo skupne vizumske politike;

(d)	razvoj različnih oblik sodelovanja med državami članicami pri obravnavi vlog za izdajo vizuma;

(e)

vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje obsežnih informacijskih sistemov v skladu s pravom Unije na področju skupne vizumske politike, zlasti VIS, vključno z interoperabilnostjo teh obsežnih informacijskih sistemov in njihove komunikacijske infrastrukture, ter ukrepe za izboljšanje kakovosti podatkov in zagotavljanje informacij.

PRILOGA III

Področje uporabe podpore

V okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 3(2) Instrument podpira zlasti naslednje:

(a)	infrastruktura, stavbe, sistemi in storitve, ki so potrebni na mejnih prehodih in za varovanje meje med mejnimi prehodi;

(b)	delovna oprema, vključno s prevoznimi sredstvi in sistemi IKT, potrebna za učinkovit in varen nadzor meje na mejnih prehodih in za varovanje meje v skladu s standardi Evropske agencije za mejno in obalno stražo, kadar taki standardi obstajajo;

(c)	usposabljanje na področju razvoja evropskega integriranega upravljanja meja ali usposabljanje, ki prispeva k temu razvoju, ob upoštevanju operativnih potreb in analize tveganja, vključno z izzivi, opredeljenimi v priporočilih iz člena 13(7), ter ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic;

(d)

skupna napotitev uradnikov za zvezo za priseljevanje v tretje države v skladu z Uredbo (EU) 2019/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (1) in napotitve mejnih policistov in drugih ustreznih strokovnjakov v države članice ali iz države članice v tretjo državo, okrepitev sodelovanja in operativnih zmogljivosti mrež strokovnjakov ali uradnikov za zvezo, izmenjava najboljših praks ter povečanje zmogljivosti evropskih mrež za oceno, spodbujanje, podporo in razvoj politik Unije;

(e)

izmenjava najboljših praks in strokovnih izkušenj, študije, pilotni projekti in drugi ustrezni ukrepi za izvajanje ali razvoj evropskega integriranega upravljanja meja, vključno z ukrepi, katerih cilj je razvoj evropske mejne in obalne straže, kot so skupna krepitev zmogljivosti, skupna javna naročila, določitev skupnih standardov in drugi ukrepi za poenostavitev sodelovanja in usklajevanja med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in državami članicami, ter ukrepe v zvezi z napotitvijo ranljivih oseb, ki potrebujejo pomoč, in oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito ali želijo zaprositi zanjo;

(f)

ukrepi za razvoj inovativnih metod ali uvedbo novih tehnologij, ki bi jih bilo mogoče prenesti v druge države članice, zlasti z uporabo rezultatov varnostnih raziskovalnih projektov, če bi Evropska agencija za mejno in obalno stražo na podlagi člena 66 Uredbe (EU) 2019/1896 ugotovila, da se s tem prispeva k razvoju operativnih zmogljivosti evropske mejne in obalne straže;

(g)

pripravljalne, spremljevalne, upravne in tehnične dejavnosti, potrebne za izvajanje politik v zvezi z zunanjimi mejami, tudi za boljše upravljanje schengenskega območja z razvojem in izvajanjem ocenjevalnega mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1053/2013, za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in Uredbe (EU) 2016/399, vključno z odhodki za obiske strokovnjakov Komisije in držav članic na kraju samem ter ukrepi za izvajanje priporočil, izdanih na podlagi ocen ranljivosti, ki jih v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 izvede Evropska agencija za mejno in obalno stražo;

(h)	ukrepi za povečanje kakovosti podatkov, shranjenih v sistemih IKT, in za boljše uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do informacij ter dostopa, popravka in izbrisa njegovih osebnih podatkov ter do omejitve obdelave navedenih podatkov;

(i)	identifikacija, odvzem prstnih odtisov, registracija, varnostni pregledi, izpraševanje, obveščanje, presejanje glede na zdravstveno stanje in ranljivosti ter po potrebi zdravstvena oskrba in napotitev državljanov tretjih držav v ustrezen postopek na zunanjih mejah;

(j)	ukrepi, namenjeni boljši ozaveščenosti deležnikov in splošne javnosti o politikah v zvezi z zunanjimi mejami, vključno s korporativnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije;

(k)	razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov, ki upoštevajo načelo nediskriminacije;

(l)	operativna podpora za izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja.

V okviru specifičnega cilja iz točke (b) člena 3(2) Instrument podpira zlasti naslednje:

(a)	infrastruktura in stavbe, ki so potrebne za obravnavo vlog za izdajo vizuma in konzularno sodelovanje, vključno z varnostnimi in drugimi ukrepi, namenjenimi izboljšanju kakovosti storitev za prosilce za vizum;

(b)	delovna oprema in sistemi IKT, potrebni za obravnavo vlog za izdajo vizuma in konzularno sodelovanje;

(c)	usposabljanje konzularnega in drugega osebja, ki prispeva k skupni vizumski politiki in konzularnemu sodelovanju;

(d)	izmenjava najboljših praks in izmenjava strokovnjakov, vključno z napotitvijo slednjih, ter povečanje zmogljivosti evropskih mrež za oceno, spodbujanje, podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev Unije;

(e)	študije, pilotni projekti in drugi ustrezni ukrepi, kot so ukrepi, namenjeni izboljšanju znanja z analizami, spremljanjem in ocenjevanjem;

(f)	ukrepi za razvoj inovativnih metod ali uvedbo novih tehnologij, ki bi jih bilo mogoče prenesti v druge države članice, zlasti projekti, namenjeni preverjanju in potrjevanju rezultatov raziskovalnih projektov, ki jih financira Unija;

(g)

pripravljalne, spremljevalne, upravne in tehnične dejavnosti, tudi za boljše upravljanje schengenskega območja z razvojem in izvajanjem ocenjevalnega mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1053/2013, za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda, vključno z odhodki za obiske strokovnjakov Komisije in držav članic na kraju samem;

(h)	ukrepi za ozaveščanja deležnikov in splošne javnosti o vizumskih politikah, vključno s korporativnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije;

(i)	razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov, ki spoštujejo načelo nediskriminacije;

(j)	operativna podpora za izvajanje skupne vizumske politike;

(k)	podpora državam članicam pri izdajanju vizumov, vključno z vizumi z omejeno ozemeljsko veljavnostjo iz člena 25 Uredbe (ES) št. 810/2009, izdanih zaradi humanitarnih razlogov, nacionalnega interesa ali spoštovanja mednarodnih obveznosti.

V okviru cilja politike iz člena 3(1) Instrument podpira zlasti naslednje:

(a)	infrastruktura in stavbe, ki so potrebne za gostovanje obsežnih informacijskih sistemov in povezanih komponent komunikacijske infrastrukture;

(b)	oprema in komunikacijski sistemi, ki so potrebni za zagotovitev pravilnega delovanja obsežnih informacijskih sistemov;

(c)	dejavnosti usposabljanja in komuniciranja v zvezi z obsežnimi informacijskimi sistemi;

(d)	razvoj in nadgradnja obsežnih informacijskih sistemov;

(e)	študije, potrditve koncepta, pilotni projekti in drugi ustrezni ukrepi, povezani z vzpostavitvijo obsežnih informacijskih sistemov, vključno z njihovo interoperabilnostjo;

(f)	ukrepi za razvoj inovativnih metod ali uvedbo novih tehnologij, ki bi jih bilo mogoče prenesti v druge države članice, zlasti projekti, namenjeni preverjanju in potrjevanju rezultatov raziskovalnih projektov, ki jih financira Unija;

(g)	razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov za obsežne informacijske sisteme na področju vizumov in meja, ki spoštujejo načelo nediskriminacije;

(h)	ukrepi za povečanje kakovosti podatkov, shranjenih v sistemih IKT, in za boljše uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do informacij ter dostopa, popravka in izbrisa njegovih osebnih podatkov ter do omejitve obdelave navedenih podatkov;

(i)	operativna podpora za vzpostavitev obsežnih informacijskih sistemov.

(1) Uredba (EU) 2019/1240 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 198, 25.7.2019, str. 88).

PRILOGA IV

Ukrepi, upravičeni do višjih stopenj sofinanciranja v skladu s členom 12(3) in členom 13(17)

(1)	Prek programov skupnih javnih naročil z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo nakup delovne opreme, ki bo tej agenciji dana na voljo za njene operativne dejavnosti v skladu s členom 64(14) Uredbe (EU) 2019/1896;

(2)	ukrepi, ki podpirajo medagencijsko sodelovanje med državo članico in sosednjo tretjo državo, s katero ima Unija skupno kopensko ali morsko mejo;

(3)

razvoj Evropske agencije za mejno in obalno stražo z zagotavljanjem podpore nacionalnim organom, odgovornim za upravljanje meja, pri izvajanju ukrepov, povezanih s skupno krepitvijo zmogljivosti, skupnimi javnimi naročili, določitvijo skupnih standardov in morebitnimi drugimi ukrepi za poenostavitev sodelovanja in usklajevanja med državami članicami in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, kot je opisano v točki (b) odstavka 1 Priloge II;

(4)	skupna napotitev uradnikov za zvezo za priseljevanje, kot je navedeno v Prilogi III;

(5)

ukrepi v okviru nadzora meja za boljše prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi in boljšo takojšnjo podporo tem žrtvam, pa tudi za razvoj in podporo ustreznih mehanizmov za napotitev, namenjenih tem ciljnim skupinam, in ukrepi v okviru nadzora meja za okrepitev čezmejnega sodelovanja pri odkrivanju trgovcev z ljudmi;

(6)	razvoj integriranih sistemov za zaščito otrok na zunanjih mejah, tudi z zadostnim usposabljanjem osebja in izmenjavo dobrih praks med državami članicami ter z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo;

(7)

ukrepi za uporabo, prenos, preskušanje in potrjevanje novih metod ali tehnologij, vključno s pilotnimi projekti in nadaljnjimi ukrepi, povezanimi z raziskovalnimi projekti, ki jih financira Unija, kot so navedeni v Prilogi III, in ukrepi za povečanje kakovosti podatkov, shranjenih v sistemih IKT na področju vizumov in meja, in za boljše uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do informacij ter dostopa, popravka in izbrisa njegovih osebnih podatkov ter do omejitve obdelave navedenih podatkov v kontekstu ukrepov, ki spadajo v področje uporabe Instrumenta;

(8)	ukrepi za identifikacijo ranljivih oseb in njihovo napotitev k službam za zaščito ter takojšnja pomoč takim osebam;

(9)	ukrepi za vzpostavitev in delovanje žariščnih območij v državah članicah, ki se soočajo z obstoječim ali potencialnim izjemnim in nesorazmernim migracijskim pritiskom;

(10)	nadaljnji razvoj oblik različnih sodelovanja med državami članicami pri obravnavi vlog za izdajo vizuma, kot je opisano v točki (d) odstavka 2 Priloge II;

(11)	povečanje konzularne prisotnosti ali zastopanosti držav članic v tretjih državah, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja morajo imeti vizume v smislu Uredbe (EU) 2018/1806, zlasti v tretjih državah, v katerih trenutno nobena država članica nima konzularne prisotnosti;

(12)	ukrepi, namenjeni izboljšanju interoperabilnosti sistemov IKT.

PRILOGA V

Glavni kazalniki smotrnosti iz člena 27(1)

Specifični cilj iz točke (a) člena 3(2)

Število kosov opreme, registriranih v naboru tehnične opreme Evropske agencije za mejno in obalno stražo.

Število kosov opreme, danih na razpolago Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.

Število vzpostavljenih/izboljšanih oblik sodelovanja med nacionalnimi organi in nacionalnimi koordinacijskimi centri EUROSUR.

Število prehajanj meje preko sistema za avtomatizirani nadzor meje in e-prehodov.

Število obravnavanih priporočil na podlagi schengenskih ocenjevanj in ocen ranljivosti na področju upravljanja meja.

Število udeležencev, ki tri mesece po zaključku dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med to dejavnostjo usposabljanja.

Število oseb, ki so zaprosile za mednarodno zaščito na mejnih prehodih.

Število oseb, ki so jim mejni organi zavrnili vstop.

Specifični cilj iz točke (b) člena 3(2)

Število novih/posodobljenih konzulatov zunaj schengenskega območja:

1.1	od tega število konzulatov, ki so bili posodobljeni, da bi bili prijaznejši do prosilcev za vizum.

Število obravnavanih priporočil na podlagi schengenskih ocenjevanj na področju skupne vizumske politike.

Število vlog za izdajo vizuma, predloženih v digitalni obliki.

Število vzpostavljenih/izboljšanih oblik sodelovanja med državami članicami na področju obravnave vlog za izdajo vizuma.

Število udeležencev, ki tri mesece po zaključku dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med to dejavnostjo usposabljanja.

PRILOGA VI

VRSTE UKREPANJA

RAZPREDELNICA 1: KODE ZA RAZSEŽNOST „PODROČJE UKREPANJA“

I.	Evropsko integrirano upravljanje meja

001	Mejne kontrole

002	Varovanje meja – zračna oprema

003	Varovanje meja – kopenska oprema

004	Varovanje meja – pomorska oprema

005	Varovanje meja – sistemi avtomatiziranega varovanja meja

006	Varovanje meja – drugi ukrepi

007	Tehnični in operativni ukrepi na schengenskem območju, ki so povezani z nadzorom meja

008	Situacijsko zavedanje in izmenjava informacij

009	Analiza tveganja

010	Obdelava podatkov in informacij

011	Žariščna območja

012	Ukrepi v zvezi z identifikacijo in napotitvijo ranljivih oseb

013	Ukrepi v zvezi z identifikacijo in napotitvijo oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito ali želijo zaprositi zanjo

014	Razvoj evropske mejne in obalne straže

015	Medagencijsko sodelovanje na nacionalni ravni

016	Medagencijsko sodelovanje na ravni Unije

017	Medagencijsko sodelovanje s tretjimi državami

018	Skupna napotitev uradnikov za zvezo za priseljevanje

019	Obsežni informacijski sistemi – Eurodac za namene upravljanja meja

020	Obsežni informacijski sistemi – sistem vstopa/izstopa (SVI)

021	Obsežni informacijski sistemi – Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) – drugi

022	Obsežni informacijski sistemi – Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) – člen 85(2) Uredbe (EU) 2018/1240

023	Obsežni informacijski sistemi – evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) – člen 85(3) Uredbe (EU) 2018/1240

024	Obsežni informacijski sistemi – Schengenski informacijski sistem (SIS)

025	Obsežni informacijski sistemi – interoperabilnost

026	Operativna podpora – integrirano upravljanje meja

027	Operativna podpora – obsežni informacijski sistemi za namene upravljanja meja

028	Operativna podpora – posebna tranzitna shema

029	Kakovost podatkov in pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do informacij ter dostopa, popravka in izbrisa njihovih osebnih podatkov ter do omejitve obdelave navedenih podatkov

II.	Skupna vizumska politika

001	Izboljšanje obravnave vlog za izdajo vizuma

002	Izboljšanje učinkovitosti, strankam prijaznega okolja in varnosti na konzulatih

003	Varnost dokumentov/svetovalci za dokumente

004	Konzularno sodelovanje

005	Konzularna pokritost

006	Obsežni informacijski sistemi – Vizumski informacijski sistem (VIS)

007	Drugi sistemi IKT za namene obravnave vlog za izdajo vizuma

008	Operativna podpora – skupna vizumska politika

009	Operativna podpora – obsežni informacijski sistemi za namene obravnave vlog za izdajo vizuma

010	Operativna podpora – posebna tranzitna shema

011	Izdajanje vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo

012	Kakovost podatkov in pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do informacij ter dostopa, popravka in izbrisa njihovih osebnih podatkov ter do omejitve obdelave navedenih podatkov

III.	Tehnična pomoč

001	Informiranje in komuniciranje

002	Priprava, izvajanje, spremljanje in kontrola

003	Ocenjevanje in študije, zbiranje podatkov

004	Krepitev zmogljivosti

RAZPREDENICA 2: KODE ZA RAZSEŽNOST „VRSTA UKREPA“

001	Infrastruktura in stavbe

002	Prevozna sredstva

003	Druga delovna oprema

004	Komunikacijski sistemi

005	Informacijski sistemi

006	Usposabljanje

007	Izmenjava najboljših praks med državami članicami

008	Izmenjava najboljših praks s tretjimi državami

009	Napotitev strokovnjakov

010	Študije, potrditve koncepta, pilotni projekti in podobni ukrepi

011	Dejavnosti komuniciranja

012	Razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov

013	Uporaba raziskovalnih projektov ali drugi ukrepi na podlagi teh projektov

RAZPREDELNICA 3: KODE ZA RAZSEŽNOST „IZVAJANJE“

001	Ukrepi iz člena 12(1)

002	Posebni ukrepi

003	Ukrepi iz Priloge IV

004	Operativna podpora

005	Ukrepi iz člena 12(5)

006	Nujna pomoč

RAZPREDELNICA 4: KODE ZA RAZSEŽNOST „POSEBNE TEME“

001	Sodelovanje s tretjimi državami

002	Ukrepi v tretjih državah in v zvezi z njimi

003	Izvajanje priporočil na podlagi schengenskega ocenjevanja

004	Izvajanje priporočil na podlagi ocen ranljivosti

005	Ukrepi v podporo razvoju in delovanju EUROSUR

006	Nič od navedenega

PRILOGA VII

Ukrepi, upravičeni do operativne podpore

(a)

V okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 3(2) operativna podpora krije naslednje stroške, kolikor jih ne krije Evropska agencija za mejno in obalno stražo v okviru svojih operativnih dejavnosti:

(1)	stroške zaposlenih, vključno z usposabljanjem;

(2)	vzdrževanje ali popravilo opreme in infrastrukture;

(3)	stroške storitev v okviru področja uporabe te uredbe;

(4)	tekoče stroške operacij;

(5)	stroške, povezane z nepremičninami, vključno z najemnino in amortizacijo.

Država članica gostiteljica v smislu točke 20 člena 2 Uredbe (EU) 2019/1896 lahko operativno podporo uporabi za namene kritja tekočih stroškov sodelovanja pri operativnih dejavnostih iz navedene točke, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, ali za namene svojih nacionalnih dejavnosti nadzora meja.

(b)

V okviru specifičnega cilja iz točke (b) člena 3(2) operativna podpora krije:

(1)	stroške zaposlenih, vključno z usposabljanjem;

(2)	stroške storitev;

(3)	vzdrževanje ali popravilo opreme in infrastrukture;

(4)	stroške, povezane z nepremičninami, vključno z najemnino in amortizacijo.

(c)

V okviru cilja politike iz člena 3(1) operativna podpora za obsežne informacijske sisteme krije:

(1)	stroške zaposlenih, vključno z usposabljanjem;

(2)	operativno upravljanje in vzdrževanje obsežnih informacijskih sistemov ter njihove komunikacijske infrastrukture, vključno z interoperabilnostjo teh sistemov in najemom varnih prostorov.

(d)	Operativna podpora v okviru programa Litve poleg stroškov iz točk (a), (b) in (c) te priloge zajema podporo v skladu s členom 17(1).

PRILOGA VIII

Kazalniki izložkov in rezultatov iz člena 27(3)

Specifični cilj iz točke (a) člena 3(2)

Kazalniki izložkov

Število kosov opreme, kupljene za mejne prehode:

1.1	od tega število kupljenih sistemov za avtomatizirani nadzor meje/samopostrežnih sistemov/e-prehodov.

Število kosov vzdrževane/popravljene infrastrukture.

Število podprtih žariščnih območij.

Število zgrajenih/posodobljenih objektov za mejne prehode.

Število kupljenih zrakoplovov:

5.1	od česar število kupljenih brezpilotnih zrakoplovov.

Število kupljenih pomorskih prevoznih sredstev.

Število kupljenih kopenskih prevoznih sredstev.

Število udeležencev, ki so prejeli podporo:

8.1	od tega število udeležencev dejavnosti usposabljanja.

Število uradnikov za zvezo za priseljevanje, napotenih v tretje države.

10.

Število razvitih/vzdrževanih/nadgrajenih funkcij informacijskih sistemov.

11.

Število razvitih/vzdrževanih/nadgrajenih obsežnih informacijskih sistemov:

11.1	od tega število razvitih obsežnih informacijskih sistemov.

12.

Število projektov sodelovanja s tretjimi državami.

13.

Število oseb, ki so zaprosile za mednarodno zaščito na mejnih prehodih.

Kazalniki rezultatov

14.

Število kosov opreme, registriranih v naboru tehnične opreme Evropske agencije za mejno in obalno stražo.

15.

Število kosov opreme, danih na razpolago Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.

16.

Število vzpostavljenih/izboljšanih oblik sodelovanja med nacionalnimi organi in nacionalnimi koordinacijskimi centri EUROSUR.

17.

Število prehajanj meje preko sistemov za avtomatizirani nadzor meje in e-prehodov.

18.

Število obravnavanih priporočil na podlagi schengenskih ocenjevanj in ocen ranljivosti na področju upravljanja meja.

19.

Število udeležencev, ki tri mesece po zaključku dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med to dejavnostjo usposabljanja.

20.

Število oseb, ki so jim mejni organi zavrnili vstop.

Specifični cilj iz točke (b) člena 3(2)

Kazalniki izložkov

Število projektov v podporo digitalizaciji obravnave vlog za izdajo vizuma.

Število udeležencev, ki so prejeli podporo:

2.1	od tega število udeležencev v dejavnostih usposabljanja.

Število zaposlenih, ki so napoteni na konzulate v tretjih državah:

3.1	od tega število zaposlenih, ki so napoteni za obravnavo vlog za izdajo vizuma.

Število razvitih/vzdrževanih/nadgrajenih funkcij informacijskih sistemov.

Število razvitih/vzdrževanih/nadgrajenih obsežnih informacijskih sistemov:

5.1	od tega število razvitih obsežnih informacijskih sistemov.

Število kosov vzdrževane/popravljene infrastrukture.

Število v najem oddanih/amortiziranih nepremičnin.

Kazalniki rezultatov

Število novih/posodobljenih konzulatov zunaj schengenskega območja:

8.1	od tega število konzulatov, ki so bili posodobljeni, da bi bili prijaznejši do prosilcev za vizum.

Število obravnavanih priporočil na podlagi schengenskih ocenjevanj na področju skupne vizumske politike.

10.

Število vlog za izdajo vizuma, predloženih v digitalni obliki.

11.

Število vzpostavljenih/izboljšanih oblik sodelovanja med državami članicami na področju obravnave vlog za izdajo vizuma.

12.

Število udeležencev, ki tri mesece po zaključku dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med to dejavnostjo usposabljanja.

15.7.2021

Uradni list Evropske unije

L 251/94

UREDBA (EU) 2021/1149 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. julija 2021

o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 82(1), 84 in 87(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Čeprav nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti držav članic, sta za njeno varstvo potrebna sodelovanje in usklajevanje na ravni Unije. Cilj Unije, ki je zagotoviti visoko raven varnosti na območju svobode, varnosti in pravice na podlagi člena 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba med drugim doseči z ukrepi za preprečevanje kriminala in boj proti njemu ter z ukrepi za usklajevanje in sodelovanje med organi pregona in drugimi nacionalnimi organi držav članic, vključno z usklajevanjem in sodelovanjem z zadevnimi agencijami Unije in drugimi zadevnimi organi Unije ter zadevnimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ter ob pomoči zasebnega sektorja in civilne družbe.

(2)

Komisija, Svet Evropske unije in Evropski parlament so za obdobje 2015–2020 opredelili skupne prednostne naloge, kakor so določene v evropski agendi za varnost iz aprila 2015 in ki jih je Svet potrdil v prenovljeni strategiji notranje varnosti iz junija 2015, Evropski parlament pa v svoji resoluciji iz julija 2015, in sicer preprečevanje terorizma in radikalizacije, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter kibernetske kriminalitete in boj proti njim. Te skupne prednostne naloge so bile za obdobje 2020-2025 ponovno potrjene v Sporočilu Komisije z dne 24. julija 2020 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom: Strategija EU za varnostno unijo.

(3)

V Rimski izjavi, podpisani 25. marca 2017, so voditelji 27 držav članic, Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija potrdili svojo zavezanost trudu za varno Evropo in za Unijo, v kateri se bodo vsi državljani počutili varne in se bodo lahko prosto gibali, z varnimi zunanjimi mejami, z učinkovito, odgovorno in trajnostno migracijsko politiko, ki bo spoštovala mednarodne standarde, ter Evropo, ki se bo odločno borila proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

(4)

Evropski svet je na zasedanju 15. decembra 2016 pozval k nadaljnjemu napredku glede interoperabilnosti informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk. Evropski svet je 23. junija 2017 poudaril, da je treba izboljšati interoperabilnost med podatkovnimi zbirkami, Komisija pa je 12. decembra 2017 sprejela predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (Policijsko in pravosodno sodelovanje, azil in migracije).

(5)

Države članice morajo zaradi ohranitve schengenskega pravnega reda in prispevanja k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Uniji od 6. aprila 2017 sistematično preverjati podatke o državljanih Unije, ki prehajajo zunanje meje Unije, v ustreznih podatkovnih zbirkah. Komisija je prav tako izdala priporočilo državam članicam, naj bolje izkoristijo policijske kontrole in čezmejno sodelovanje. Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter pravne države, močna osredotočenost na svetovno perspektivo in potrebna skladnost z zunanjo razsežnostjo varnosti bi morala biti ključna načela ukrepanja Unije in držav članic v smeri vzpostavitve učinkovite in prave varnostne unije.

(6)

Za dosego tega cilja bi bilo treba na ravni Unije sprejeti ukrepe za zaščito ljudi, javnih prostorov in kritične infrastrukture pred vse bolj nadnacionalnimi grožnjami in za podporo delu, ki ga opravljajo pristojni organi držav članic. Terorizem, huda kazniva dejanja in organizirani kriminal, potujoče kriminalne združbe, trgovina s prepovedanimi drogami in nedovoljena trgovina z orožjem, korupcija, pranje denarja, kibernetska kriminaliteta, spolno izkoriščanje, vključno s spolnim izkoriščanjem otrok, hibridne grožnje ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje ter trgovina z ljudmi, med drugim, še naprej ogrožajo notranjo varnost Unije. Notranja varnost je skupno prizadevanje, h kateremu bi morale skupaj prispevati institucije Unije, ustrezne agencije Unije in države članice.

(7)

Da bi lahko države članice prispevale k razvoju in izvajanju učinkovite in prave varnostne unije, katere namen je zagotavljati visoko raven notranje varnosti v celotni Uniji, bi bilo treba vzpostaviti in upravljati Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad), da se državam članicam zagotovi ustrezno finančno podporo Unije.

(8)

Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno v ukrepe, za katere je mogoče s posredovanjem Unije zagotoviti večjo dodano vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. V skladu s členom 84 in členom 87(2) PDEU bi moral Sklad podpirati ukrepe za spodbujanje in podpirati ukrepe držav članic na področju preprečevanja kriminala, skupnega usposabljanja osebja in policijskega sodelovanja ter pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki vključujejo pristojne organe držav članic in agencije Unije, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij, okrepljenim operativnim sodelovanjem in podporo nujnim prizadevanjem za krepitev zmogljivosti za preprečevanje terorizma, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter boj proti njim. Sklad bi moral podpirati tudi usposabljanje ustreznega osebja in strokovnjakov, v skladu s splošnimi načeli evropskega programa usposabljanja na področju kazenskega pregona (v nadaljnjem besedilu: program LETS). Sklad ne bi smel podpirati operativnih stroškov in dejavnosti, povezanih z bistvenimi funkcijami držav članic glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje in nacionalne varnosti, kot je navedeno v členu 72 PDEU.

(9)

Sklad bi se moral izvajati ob popolnem spoštovanju vrednot, ki so zapisane v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pravic in načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in mednarodnih obveznosti Unije v zvezi s človekovimi pravicami. Sklad bi se moral zlasti izvajati ob polnem spoštovanju temeljnih pravic, kot so pravica do človekovega dostojanstva, pravica do življenja, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do varstva osebnih podatkov, pravice otroka in pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter tudi ob polnem spoštovanju načela nediskriminacije.

(10)

V skladu s členom 3 PEU bi moral Sklad podpirati dejavnosti, s katerimi se zagotavlja zaščita otrok pred nasiljem, zlorabo, izkoriščanjem in zanemarjanjem. Sklad bi moral podpirati tudi jamstva in podporo za otroke, ki so priče in žrtve, zlasti za otroke brez spremstva ali otroke, ki kako drugače potrebujejo skrbništvo.

(11)

V skladu z na ravni Unije opredeljenimi skupnimi prednostnimi nalogami za zagotovitev visoke ravni varnosti v Uniji bi moral Sklad podpirati ukrepe, namenjene obravnavanju glavnih varnostnih groženj, zlasti preprečevanju terorizma in radikalizacije, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter kibernetske kriminalitete in boju proti njim, pa tudi pomoči žrtvam kaznivih dejanj in njihovi zaščiti. Sklad bi moral zagotoviti, da so Unija in njene države članice dobro opremljene tudi za obravnavanje razvijajočih se in na novo pojavljajočih se groženj, kot so nezakonita trgovina, tudi prek spletnih poti, hibridne grožnje ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, z namenom vzpostavitve prave varnostne unije. V ta namen bi bilo treba zagotoviti finančno podporo za boljšo izmenjavo informacij, okrepljeno operativno sodelovanje ter izboljšanje nacionalnih in skupnih zmogljivosti.

(12)

Finančna pomoč iz Sklada bi morala zlasti podpirati izmenjavo informacij, policijsko sodelovanje, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah ter preprečevanje na področjih hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, nedovoljene trgovine z orožjem, korupcije, pranja denarja, trgovine s prepovedanimi drogami, okoljske kriminalitete, terorizma, trgovine z ljudmi, izkoriščanja beguncev in migrantov brez urejenega statusa, hudih oblik izkoriščanja delovne sile, spolnega izkoriščanja in zlorabe, tudi spolnega izkoriščanja in zlorabe otrok in žensk, razširjanja podob zlorabe otrok in otroške pornografije ter kibernetske kriminalitete. Sklad bi moral podpirati tudi zaščito ljudi, javnih prostorov in kritične infrastrukture pred z varnostjo povezanimi incidenti ter bi moral podpirati pripravljenost na varnostna tveganja in krize in njihovo učinkovito obvladovanje, tudi s skupnim usposabljanjem, razvijanjem skupnih politik kot so strategije, cikli politik, programi in akcijski načrti ter zakonodaje in praktičnega sodelovanja.

(13)

Sklad bi moral zagotoviti finančno podporo za obravnavo nastajajočih izzivov, ki jih v preteklih letih predstavlja znatno povečanje obsega nekaterih vrst kaznivih dejanj, ki so storjena preko interneta kot so goljufije v zvezi s plačilnimi sredstvi, spolno izkoriščanje otrok in nedovoljena trgovina z orožjem.

(14)

Sklad bi moral nadgrajevati rezultate in naložbe njegovih predhodnikov: programa Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (ISEC) ter programa Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom ter drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo (CIPS) za obdobje 2007–2013 in Instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Obseg Sklada bi moral dovoliti tudi, da se upošteva nov razvoj dogodkov.

(15)

Z mobilizacijo, združevanjem in večanjem vpliva javnih in zasebnih finančnih sredstev je treba zagotoviti čim večji učinek financiranja s sredstvi Unije. Sklad bi moral spodbujati in podpirati dejavno in tehtno udeležbo civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ter evropskega industrijskega sektorja pri razvoju in izvajanju varnostne politike, po potrebi tudi z udeležbo drugih zadevnih akterjev, agencij Unije in drugih organov Unije ter mednarodnih organizacij, v zvezi s ciljem Sklada. Vendar bi bilo treba zagotoviti, da se podpora iz Sklada ne uporablja za prenos zakonskih ali javnih nalog na zasebne akterje.

(16)

Čezmejna narava terorizma in hudih kaznivih dejanj ter organiziranega kriminala zahteva usklajen odziv in sodelovanje znotraj držav članic in med njimi ter s pristojnimi organi, uradi in agencijami Unije. Vsi pristojni organi držav članic, vključno s specializiranimi službami kazenskega pregona, imajo lahko informacije, ki so dragocene za učinkovit boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter organiziranemu kriminalu. Za pospešitev izmenjave informacij in izboljšanje kakovosti izmenjanih informacij je ključno vzpostaviti medsebojno zaupanje. Preiskati in preučiti bi bilo treba nove pristope k sodelovanju in izmenjavi informacij, vključno v zvezi z analizo nevarnosti, pri tem pa upoštevati obstoječe okvire znotraj in zunaj okvira Unije, kot so Obveščevalni in situacijski center EU (INTCEN), Europolov Evropski center za boj proti terorizmu (ECTC), evropski koordinator za boj proti terorizmu in skupina za boj proti terorizmu. Sklad bi moral podpirati pristojne organe držav članic, odgovorne za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj iz člena 87 PDEU, kolikor njihove dejavnosti spadajo na področje uporabe Sklada. Vse financirane dejavnosti bi morale v celoti spoštovati pravni status različnih pristojnih organov in evropskih struktur ter zahtevana načela lastništva informacij.

(17)

Da bi izkoristili znanje in strokovno znanje decentraliziranih agencij Unije s pristojnostmi na področju sodelovanja in usposabljanja na področju kazenskega pregona, spremljanja drog in odvisnosti od drog, temeljnih pravic, pravosodnih zadev in obsežnih informacijskih sistemov, bi morala Komisija v delo odbora Sklada za notranje zadeve, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2021/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (4), vključiti ustrezne decentralizirane agencije, zlasti na začetku in na sredini faze načrtovanja programov. Komisija bi lahko po potrebi v spremljanje in ocenjevanje vključila tudi ustrezne decentralizirane agencije, zlasti za zagotovitev, da so ukrepi, ki jih podpira Sklad, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

(18)

Znotraj celovitega okvira strategije Unije za boj proti drogam, ki zagovarja uravnotežen pristop, temelječ na hkratnem zmanjšanju ponudbe in povpraševanja, bi bilo treba s finančno pomočjo iz Sklada podpirati dejavnosti za preprečevanje trgovine z drogami in boj proti njej, preko ponudbe in povpraševanja, zlasti pa ukrepe zoper proizvodnjo, izdelavo, pridobivanje, prodajo, prevoz, uvoz ali izvoz prepovedanih drog, ter posedovanje in nakup z namenom opravljanja dejavnosti trgovine s prepovedanimi drogami. Sklad bi moral tudi zajemati preventivne vidike politike proti drogam. Da bi se dosegla nadaljnja sinergija in večja skladnost na področju drog bi morali biti ti elementi ciljev, povezanih z drogami, ki so bili v obdobju 2014–2020 zajeti s programom za pravosodje, vključeni v Sklad.

(19)	Da bi zagotovili, da bo Sklad uspešno prispeval k višji ravni notranje varnosti v celotni Uniji in s tem k razvoju prave varnostne unije, bi bilo treba Sklad uporabljati tako, da bo dodal kar največjo dodano vrednost Unije k ukrepom držav članic.

(20)

Sklad bi moral podpirati naložbe v opremo, prevozna sredstva in objekte le, kadar imajo te naložbe jasno dodano vrednost za Unijo in le kolikor so te naložbe potrebne za doseganje ciljev Sklada. Take naložbe na primer vključujejo naložbe v opremo, potrebno za forenziko, prikrit nadzor, odkrivanje eksplozivov in drog ter kateri koli drug poseben namen, ki je v okviru ciljev Sklada. Sklad ne bi smel financirati naložb, ki so izključno nacionalnega pomena ali naložb, ki bi bile potrebne za vsakodnevno delo pristojnih organov, kot so uniforme, avtomobili, avtobusi, skiroji, policijske postaje, nespecializirani centri za usposabljanje in pisarniška oprema.

(21)

Kadar se ugotovijo pomanjkljivosti ali tveganja, zlasti po schengenskem ocenjevanju, bi morala zadevna država članica zaradi solidarnosti v Uniji in v skladu z načelom deljene odgovornosti za varnost v Uniji ugotovljene pomanjkljivosti ustrezno obravnavati, tako da bi sredstva v okviru svojega programa uporabila za izvedbo priporočil, sprejetih na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 (5).

(22)

Da bi države članice prispevale k doseganju cilja politike Sklada, bi morale zagotoviti, da se prednostne naloge njihovih programov nanašajo na vse specifične cilje Sklada, da so izbrane prednostne naloge v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II in da so sredstva razporejena med cilji sorazmerno z izzivi in potrebami ter tako, da se lahko doseže cilj politike.

(23)	V skladu z načelom učinkovitosti, bi si bilo treba prizadevati za sinergije in skladnost z drugimi skladi Unije ter se izogibati prekrivanju med ukrepi.

(24)

Z namenom, da bi čim bolj učinkovito dosegli cilje politike, izkoristili ekonomije obsega in se izognili prekrivanjem med ukrepi, bi moral Sklad biti skladen z drugimi finančnimi programi Unije na področju varnosti in bi jih moral dopolnjevati. Sinergije bi se zlasti morale zagotavljati s Skladom za azil, migracije in vključevanje ter Skladom za integrirano upravljanje meja, ki ga sestavljata Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1148, in Instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1077 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter z drugimi skladi kohezijske politike, zajetimi z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (7),

s tistim delom programa Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ki se nanaša na raziskave na področju varnosti, s programom Državljani, enakost, pravice in vrednote, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta (9), programom Pravosodje, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/693 Evropskega parlamenta in Sveta (10), programom Digitalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter Programom InvestEU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Sinergije bi bilo treba iskati zlasti glede varnosti infrastrukture in javnih prostorov, kibernetske varnosti, zaščite žrtev in preprečevanja radikalizacije.

(25)

Da bi se Sklad in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko med seboj bolje dopolnjevala, bi moralo biti mogoče večnamensko opremo in sisteme IKT, katerih osnovna uporaba je v skladu s to uredbo, uporabiti za doseganje ciljev Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko.

(26)

Ukrepe, ki jih podpira Sklad in ki so glede tretjih držav, bi bilo treba izvajati v sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije, ter bi morali dopolnjevati navedene druge ukrepe. Pri izvajanju takšnih ukrepov bi bilo treba zlasti zagotoviti popolno skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije, njene zunanje politike in politike razvojne pomoči, ki se nanašajo na zadevno državo ali regijo. V zvezi z zunanjo razsežnostjo Sklada bi moral Sklad okrepiti sodelovanje s tretjimi državami na področjih, ki so v interesu notranje varnosti Unije. V tem okviru bi se financiranje iz tematskega instrumenta moralo uporabljati za podporo ukrepom v tretjih državah ali v zvezi z njimi v okviru ciljev Sklada, zlasti za prispevanje k boju proti kriminalu in njegovemu preprečevanju, vključno s trgovino s prepovedanimi drogami ter trgovino z ljudmi in za prispevanje k boju proti čezmejnim kriminalnim tihotapskim mrežam.

(27)	Komisija bi morala pri izvajanju tematskega instrumenta zagotavljati, da se s financiranjem obravnavajo izzivi in potrebe za izpolnitev ciljev Sklada.

(28)

Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno v ukrepe, pri katerih lahko za razliko od samostojnega ukrepanja držav članic intervencija Unije zagotovi dodano vrednost. Varnost je neločljivo povezana z čezmejno razsežnostjo, zato je potreben odločen in usklajen odziv Unije. Finančna podpora na podlagi te uredbe bi morala prispevati zlasti h krepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na področju varnosti.

(29)

Za državo članico se lahko šteje, da ne spoštuje zadevnega pravnega reda Unije, kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru Sklada, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju varnosti, če obstaja očitno tveganje, da bi ta država članica pri izvajanju pravnega reda na področju varnosti lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, določenega v Uredbi (EU) 1053/2013, ugotovljene pomanjkljivosti na zadevnem področju.

(30)

Sklad bi moral obravnavati potrebo po večji prožnosti in poenostavitvi, pri tem pa upoštevati zahteve v zvezi s predvidljivostjo ter zagotoviti pravično in pregledno razdelitev virov za doseganje ciljev iz te uredbe. Izvajanje Sklada bi morala usmerjati načela učinkovitosti, uspešnosti, pomembnosti, skladnosti, dodane vrednosti za Unijo in kakovosti porabe. Poleg tega bi bilo treba Sklad izvajati kar najbolj uporabnikom prijazno.

(31)

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med Skladom in drugimi programi Unije, vključno s tistimi v okviru deljenega upravljanja. Da bi čimbolj povečali te sinergije, bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem za ukrep iz Sklada in drugega programa Unije. Takšno kumulativno financiranje ne bi smelo presegati skupnih upravičenih stroškov tega ukrepa. V ta namen bi bilo treba v tej uredbi določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali izdatki v okviru Sklada in drugega programa Unije prijavijo sorazmerno.

(32)

Prejemniki sredstev Unije bi morali pri spodbujanju ukrepov, ki se podpirajo iz Sklada, zagotoviti informacije v jeziku ali jezikih ciljnega občinstva. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije bi morali prejemniki teh sredstev pri obveščanju o ukrepu navesti izvor sredstev. V ta namen bi morali prejemniki zagotoviti, da je na vsem komunikacijskem gradivu, namenjenem medijem in javnosti, razviden emblem Unije in izrecno navedena finančna podpora Unije.

(33)	Komisija bi morala imeti možnost, da uporabi finančna sredstva v okviru Sklada za spodbujanje najboljših praks in izmenjavo informacij v zvezi z izvajanjem Sklada.

(34)

Komisija bi morala pravočasno objaviti informacije o podpori, ki se zagotavlja iz tematskega instrumenta v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, in bi morala te informacije po potrebi posodabljati. Podatke bi moralo biti mogoče razvrstiti po specifičnem cilju, imenu upravičenca, znesku prevzetih pravnih obveznosti ter naravi in namenu ukrepa.

(35)	V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za programe držav članic, ki se izračunajo na podlagi meril iz Priloge I.

(36)

Začetni zneski za programe držav članic bi morali biti podlaga za dolgoročne naložbe držav članic v varnost. Da bi se upoštevale spremembe notranjih in zunanjih varnostnih groženj ali izhodiščnega stanja, bi bilo treba državam članicam na sredini programskega obdobja dodeliti dodaten znesek, ki bi moral temeljiti na statističnih podatkih, v skladu s Prilogo I, ob upoštevanju stanja izvajanja njihovih programov.

(37)

Ker se izzivi na področju varnosti nenehno spreminjajo, je treba dodeljevanje financiranja prilagoditi spremembam notranjih in zunanjih varnostnih groženj ter financiranje usmeriti v prednostne naloge z največjo dodano vrednostjo Unije. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije bi se moral del financiranja, prek tematskega instrumenta redno dodeljevati posebnim ukrepom, ukrepom Unije in nujni pomoči.

(38)	Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodeljenih programskih sredstev uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV in s tem pridobijo večji prispevek Unije, zlasti zaradi njihove visoke dodane vrednosti Unije ali njihovega velikega pomena za Unijo.

(39)

Del razpoložljivih sredstev v okviru Sklada bi lahko dodelili programom držav članic za izvajanje posebnih ukrepov, pri katerih je potrebno sodelovanje med državami članicami, ter za izvajanje posebnih ukrepov v primerih, v katerih je treba zaradi novega razvoja dogodkov v Uniji zagotoviti dodatno financiranje za eno ali več držav članic. Komisija bi morala te posebne ukrepe določiti v svojih programih dela.

(40)

Sklad bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov za notranjo varnost, da bi državam članicam omogočil ohranjanje zmogljivosti, ki so ključne za Unijo kot celoto. Taka podpora bi morala biti v obliki celotnega kritja specifičnih stroškov, povezanih s cilji Sklada, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic.

(41)

Za dopolnjevanje izvajanja cilja politike v Sklada na nacionalni ravni prek programov držav članic, bi moral Sklad zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja intervencije Sklada v zvezi z analizo politik in inovacijami v politikah, transnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji ali med nekaterimi državami članicami. Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic, tudi na lokalni ravni, za izmenjavo najboljših praks in spodbujanje skupnega usposabljanja, vključno z ozaveščanjem osebja organov kazenskega pregona o radikalizaciji in vseh oblikah diskriminacije, ki bi lahko vodile v nasilje, kot so antisemitizem, anticiganizem in druge oblike rasizma. V ta namen bi se lahko financirali specializirani programi izmenjav za nižje uradnike na področju kazenskega pregona.

(42)

Za okrepitev zmogljivosti Unije za hiter odziv na varnostne incidente ali na novo pojavljajoče se grožnje za Unijo bi moralo biti mogoče zagotoviti nujno pomoč v skladu z okvirom iz te uredbe. Taka pomoč se ne bi smela namenjati za podporo zgolj ukrepom ob nepredvidljivih dogodkih ali dolgoročnim ukrepom ali za obravnavanje okoliščin, v katerih nujnost ukrepanja izhaja iz pomanjkanja načrtovanja in ustreznega odzivanja s strani pristojnih organov.

(43)

Za zagotovitev potrebne prožnosti pri ukrepanju in odzivu na nastajajoče potrebe bi moralo biti mogoče dati decentraliziranim agencijam na voljo ustrezna dodatna finančna sredstva za izvedbo določenih nujnih nalog. Decentralizirane agencije bi morale biti v primerih, ko so naloge, ki jih je treba opraviti, tako nujne, da ni mogoče pravočasno prilagoditi njihovih proračunov, upravičene do nujne pomoči, tudi v obliki nepovratnih sredstev, v skladu s prednostnimi nalogami in pobudami, ki jih institucije Unije opredelijo na ravni Unije.

(44)

Glede na transnacionalno naravo ukrepov Unije in za spodbujanje usklajenega ukrepanja za izpolnitev cilja zagotavljanja najvišje ravni varnosti v Uniji so lahko decentralizirane agencije izjemoma upravičene, da nastopajo kot upravičenke do ukrepov Unije, tudi v obliki nepovratnih sredstev, kadar pomagajo pri izvajanju ukrepov Unije, ki spadajo v pristojnosti zadevnih decentraliziranih agencij, in se ti ukrepi ne krijejo iz prispevka Unije v proračun teh decentraliziranih agencij v okviru letnega proračuna. Za zagotovitev dodane vrednosti za Unijo bi morala biti takšna podpora skladna s prednostnimi nalogami in pobudami, ki jih na ravni Unije opredelijo institucije Unije.

(45)

Cilj politike v okviru Sklada bi moral biti zasledovan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v okviru oddelkov politik Programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523. Tako finančno podporo bi bilo treba uporabiti za sorazmerno odpravo tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne in ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno dodatno vrednost Unije.

(46)

Operacije mešanega financiranja so prostovoljne narave in so operacije, podprte iz proračuna Unije, ki združujejo nepovratne oblike podpore, povratne oblike podpore, ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz spodbujevalnih, razvojnih ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi podpora iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev.

(47)

Ta uredba za Sklad določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (13)..

(48)

Za Sklad se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (14) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(49)	Za izvajanje ukrepov v okviru deljenega upravljanja bi moral biti Sklad del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) 2021/1060.

(50)

Uredba (EU) 2021/1060 določa okvir za ukrepe Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, Sklada za pravični prehod, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost ter Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti pravila o načrtovanju, spremljanju in ocenjevanju, upravljanju in nadzoru skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Poleg tega je treba v tej uredbi določiti cilje Sklada ter posebne določbe glede ukrepov, ki se lahko financirajo v okviru Sklada.

(51)

(52)

(53)

Da bi se kar najbolje izkoristilo načelo enotne revizije, je ustrezno določiti specifična pravila za kontrolo in revizijo projektov, pri katerih so upravičenci mednarodne organizacije, katerih sisteme notranje kontrole je Komisija pozitivno ocenila. Pri takih projektih bi morali imeti organi upravljanja možnost omejiti svoja upravljalna preverjanja, če upravičenec pravočasno predloži vse potrebne podatke in informacije o napredku projekta in upravičenosti povezanih izdatkov. Poleg tega, kadar je projekt, ki ga izvaja takšna mednarodna organizacija, del revizijskega vzorca, bi moralo biti revizijskemu organu omogočeno, da svoje delo opravlja v skladu z načeli Mednarodnega standarda storitev (ISRS) 4400 „Obveznosti izvajanja dogovorjenih postopkov v zvezi s finančnimi informacijami“.

(54)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi bilo treba za omejeno časovno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 mogoče stroške, nastale v zvezi z ukrepi, ki se podpirajo na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja in so se že začeli izvajati, šteti za upravičene do financiranja Unije od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali zahtevka za pomoč.

(55)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (16), (Euratom, ES) št. 2185/96 (17) in (EU) 2017/1939 (18) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, med drugim goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z Uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnegakoli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo ( EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale v celoti sodelovati in zagotavljati vso potrebno pomoč institucijam, organom, uradom in agencijam Unije v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije.

(56)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so navedena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(57)	V skladu s Sklepom Sveta 2013/755/EU (20) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.

(58)

V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“, ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihovi programi obravnavajo posebne izzive, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije. Sklad bi moral te države članice podpirati z ustreznimi viri za primerno pomoč najbolj oddaljenim regijam.

(59)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (21) bi bilo treba Sklad oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Sklada. Za merjenje uspešnosti Sklada, bi bilo treba za vsak specifični cilj Sklada določiti kazalnike in povezane cilje. Ti kazalniki bi morali vključevati kvalitativne in kvantitativne kazalnike.

(60)

(61)

Glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (22), in zavezanostjo ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k doseganju skupnega cilja, da se 30 % vseh odhodkov iz večletnega finančnega okvira porabi za širše upoštevanje podnebnih ciljev, ter, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti, k prizadevanjem za izpolnitev ambicije, da se v letu 2024 za odhodke na področju biotske raznovrstnosti nameni 7,5 % proračuna, v letih 2026 in 2027 pa po 10 %. Sklad bi moral podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde ter prednostne naloge Unije in ki ne bi bistveno škodovale okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

(62)

Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (24) in kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, bi se moral še naprej uporabljati za programe in projekte, ki so v programskem obdobju 2014–2020 podprti v okviru instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost. Ker obdobje izvajanja Uredbe (EU) št. 514/2014 delno sovpada s programskim obdobjem, ki ga zajema ta uredba, in da se pri izvajanju nekaterih projektov, odobrenih z navedeno uredbo, zagotovi kontinuiteta, bi bilo treba določiti določbe o fazah projektov. Vsaka posamezna faza projekta bi se morala izvajati v skladu s pravili programskega obdobja, v katerem prejema finančna sredstva.

(63)

Ker ciljev te uredbe države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(64)

Za dopolnitev in spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s seznamom ukrepov, upravičenih do višje stopnje sofinanciranja iz Priloge IV, operativno podporo na podlagi Priloge VII ter nadaljnjim razvojem okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(65)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti v zvezi z obveznostmi zagotavljanja informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih s podrobnimi ureditvami zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s sprejetjem sklepov o podelitvi nujne pomoči, določene v tej uredbi.

(66)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(67)	V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(68)	Obdobje uporabe te uredbe je primerno uskladiti z obdobjem uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (26).

(69)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1. S to uredbo se vzpostavi Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje trajanja večletnega finančnega okvira 2021–2027.

2. V tej uredbi so določeni:

(a)	cilj politike Sklada;

(b)	specifični cilji Sklada in ukrepi za uresničevanje teh specifičnih ciljev;

(c)	proračun za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027;

(d)	oblike financiranja Unije in pravila zagotavljanja takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrep, ki se podpira iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja v smislu točke 6 člena 2 finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(2)	„pristojni organi“ pomeni organe države članice, pristojne za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kakor so navedeni v členu 87(1) PDEU, vključno s policijo, carino in drugimi specializiranimi službami kazenskega pregona;

(3)	„preprečevanje “ v zvezi s kriminalom, pomeni vse ukrepe, ki naj bi zmanjšali ali kako drugače pripomogli k zmanjšanju kriminala ter občutka negotovosti državljanov, kot je navedeno v členu 2(2) Sklepa Sveta 2009/902/PNZ (27);

(4)

„kritična infrastruktura“ pomeni zmogljivost, omrežje, sistem ali njegov del, ki je bistvenega pomena za ohranitev ključnih družbenih funkcij, zdravja, varnosti, zaščite in gospodarske ali družbene blaginje ljudi, katerega oviranje, kršitev ali uničenje bi imelo hude posledice za državo članico ali Unijo zaradi nezmožnosti vzdrževanja teh funkcij;

(5)

„kibernetska kriminaliteta“ pomeni kazniva dejanja, ki jih je mogoče storiti le z uporabo sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije (sistemi IKT), bodisi kot orodje za storitev kaznivega dejanja bodisi kot glavna tarča kaznivega dejanja (kibernetsko pogojena kazniva dejanja), ali klasična kazniva dejanja, katerih obseg ali doseg se lahko poveča z uporabo računalnikov, računalniških omrežij ali drugih sistemov IKT (kibernetsko omogočena kazniva dejanja);

(6)

„operativni ukrepi iz cikla politike EU/EMPACT“ pomeni ukrepe, ki se izvajajo v okviru cikla politike EU proti organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala, prek evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT); cilj katerih je boj proti najbolj ogrožajočim hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu za Unijo s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter po potrebi zadevnimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

(7)

„izmenjava informacij“ pomeni varno zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo in prenos ter dostop do informacij, pomembnih za organe iz člena 87 PDEU in za Europol ter za druge zadevne agencije Unije pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, zlasti čezmejnih in hudih kaznivih dejanj ter organiziranega kriminala in terorizma;

(8)	„organizirani kriminal“ pomeni kaznivo ravnanje v zvezi s sodelovanjem v hudodelski združbi, kot je opredeljeno v točki 1 člena 1 Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ (28);

(9)	„pripravljenost“ pomeni vse ukrepe, posebej namenjene preprečevanju ali zmanjševanju tveganj, povezanih z morebitnimi terorističnimi napadi ali drugimi z varnostjo povezanimi incidenti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(10)	„schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem“ pomeni ocenjevalni in spremljevalni mehanizem, kakor je določen v Uredbi (EU) št. 1053/2013;

(11)	„terorizem“ pomeni katero koli naklepno ravnanje in kaznivo dejanje iz Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta (29);

(12)	„izredne razmere“ pomeni vsak z varnostjo povezan incident, na novo pojavljajoče se grožnje ali na novo odkrite ranljivosti s področja uporabe te uredbe, ki imajo ali bi lahko imeli večji negativen vpliv na varnost ljudi, javnih mest ali kritične infrastrukture v eni ali več državah članicah;

(13)

„razkazani denar“ pomeni pravo gotovino, ki se med kazensko preiskavo osumljencem ali katerim koli drugim osebam, ki imajo informacije o razpoložljivosti ali dostavi ali ki delujejo kot posredniki, pokaže kot dokazilo o likvidnosti in solventnosti, da se opravi navidezni nakup, ki je namenjen prijetju osumljencev, identifikaciji nezakonitih proizvodnih obratov ali razbitju organiziranih kriminalnih združb na kak drug način;

(14)

„radikalizacija“ pomeni postopen in kompleksen proces, ki vodi v nasilni ekstremizem in terorizem, v katerem posameznik ali skupina posameznikov sprejme radikalno ideologijo ali prepričanje, ki sprejema, uporablja ali dopušča nasilje, vključno s terorističnimi dejanji, za dosego določenega političnega, verskega ali ideološkega cilja;

(15)	„posebni ukrepi“ pomeni transnacionalne ali nacionalne projekte, ki v skladu s cilji Sklada ustvarjajo dodano vrednost Unije in v zvezi s katerimi lahko ena, več ali vse države članice prejmejo dodatno dodelitev za svoje programe;

(16)	„operativna podpora“ pomeni del dodelitve državi članici, ki se lahko uporabi za podporo javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in opravljanje storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo, če prispevajo k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Uniji;

(17)	„ukrepi Unije“ so transnacionalni projekti ali projekti v posebnem interesu Unije, ki se izvajajo v skladu s cilji Sklada.

Člen 3

Cilji Sklada

1. Cilj politike Sklada je prispevati k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Uniji, zlasti s preprečevanjem terorizma in radikalizacije, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter kibernetske kriminalitete in bojem proti njim, s pomočjo žrtvam kaznivih dejanj in njihovo zaščito ter s pripravami na z varnostjo povezane incidente, tveganja in krize, zaščito pred njimi in njihovim učinkovitim obvladovanjem v okviru področja uporabe te uredbe.

2. V okviru cilja politike iz odstavka 1 Sklad prispeva k naslednjim specifičnim ciljem:

(a)	izboljšati in olajšati izmenjave informacij med pristojnimi organi in ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije in znotraj njih ter po potrebi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

(b)	izboljšati in okrepiti čezmejno sodelovanje, vključno s skupnimi operacijami med pristojnimi organi v zvezi s terorizmom ter hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom s čezmejno razsežnostjo, ter

(c)

podpirati krepitve zmogljivosti držav članic v zvezi s preprečevanjem kriminala, terorizma in radikalizacije ter bojem proti njim ter obvladovanjem incidentov, tveganj in kriz, povezanih z varnostjo, tudi z okrepljenim sodelovanjem med javnimi organi, ustreznimi organi, uradi ali agencijami Unije, civilno družbo in zasebnimi partnerji v različnih državah članicah.

3. V okviru specifičnih ciljev iz odstavka 2 se Sklad izvaja z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II.

Člen 4

Spoštovanje temeljnih pravic

Ukrepi financirani v okviru Sklada se izvajajo ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in človekovega dostojanstva. Zlasti morajo biti takšni ukrepi v skladu z Listino, s pravom Unije o varstvu podatkov in z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Pri izvajanju ukrepov v okviru Sklada so države članice, kadar je to mogoče, še posebej pozorne na nudenje pomoči in varstvo ranljivih oseb, zlasti otrok in mladoletnikov brez spremstva.

Člen 5

Področje uporabe podpore

1. V okviru njegovih ciljev in v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II Sklad podpira zlasti ukrepe, kot so tisti iz Priloge III.

2. Za doseganje njegovih ciljev lahko Sklad v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov, podpira ukrepe, kakor so določeni v Prilogi III in v zvezi s tretjimi državami, kadar je to ustrezno, v skladu s členom 19.

3. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi Komisija in države članice skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavljajo usklajenost z relevantnimi politikami, strategijami in instrumenti Unije. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, še zlasti zagotovijo, da:

(a)	se izvajajo v sinergiji in v skladu z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo v okviru drugih instrumentov Unije;

(b)	so skladni z zunanjo politiko Unije, upoštevajo načelo skladnosti politike za razvoj in so skladni z dokumenti za strateško načrtovanje za zadevno regijo ali državo;

(c)	so osredotočeni na ukrepe, ki niso usmerjeni v razvoj, in

(d)	služijo interesom notranjih politik Unije in so skladni z dejavnostmi, ki se izvajajo znotraj Unije.

4. Oprema in sistemi IKT, ki se financirajo v okviru Sklada, se lahko uporabijo na dopolnilnem področju iz Uredbe (EU) 2021/1148. Takšna oprema in sistemi IKT so še naprej na voljo in jih je še naprej mogoče uporabljati za cilje Sklada.

Uporaba opreme na dopolnilnem področju iz prvega pododstavka ne presega 30 % celotnega časa uporabe te opreme.

Sistemi IKT, ki se uporabljajo na dopolnilnem področju, kakor je določeno v prvem pododstavku, zagotavljajo podatke in storitve za preprečevanje, odkrivanje in preiskavo kaznivih dejanj.

Države članice v svojih letnih poročilih o smotrnosti Komisijo obvestijo o vsaki taki dodatni uporabi in kraju uporabe opreme in sistemov IKT.

5. Naslednji ukrepi niso upravičeni:

(a)	ukrepi, omejeni na ohranjanje javnega reda na nacionalni ravni;

(b)	ukrepi z vojaškim ali obrambnim namenom;

(c)	oprema, ki je predvsem namenjena carinski kontroli;

(d)	prisilna sredstva, vključno z orožjem, strelivom, eksplozivi in policijskimi palicami, razen za namene usposabljanja;

(e)	nagrade za informatorje in razkazani denar zunaj okvira operativnih ukrepov iz cikla politike EU/EMPACT.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v izrednih razmerah lahko ukrepi iz točke (a) prvega pododstavka štejejo za upravičene.

POGLAVJE II

FINANČNI IN IZVEDBENI OKVIR

ODDELEK 1

Skupne določbe

Člen 6

Splošna načela

1. Podpora, zagotovljena v okviru Sklada, dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno ukrepanje in je osredotočena na to, da doseganje ciljev Sklada ustvarja dodano vrednost Unije.

3. Sklad se izvaja v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.

Člen 7

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje Sklada za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 1 931 000 000 EUR v tekočih cenah.

2. Finančna sredstva se uporabijo na naslednji način:

(a)	1 352 000 000 EUR se dodeli za programe držav članic;

(b)	579 000 000 EUR se dodeli za tematski instrument iz člena 8.

3. Na pobudo Komisije se do 0,84 % finančnih sredstev dodeli za tehnično pomoč iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060 za izvajanje Sklada.

4. V skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2021/1060 se lahko do največ 5 % začetnih nacionalnih dodelitev državi članici iz katerega koli sklada na podlagi navedene uredbe v okviru deljenega upravljanja na zahtevo te države članice prerazporedi na Sklad v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka. Ta sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 8

Splošne določbe o izvajanju tematskega instrumenta

1. Znesek iz točke (b) člena 7(2) se dodeljuje prožno prek tematskega instrumenta v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja, kot je določeno v programih dela.

Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za njegove elemente, ki so naslednji:

(a)	posebni ukrepi;

(b)	ukrepi Unije; ter

(c)	nujna pomoč, kot je opredeljena v členu 25.

Iz zneska iz točke (b) člena 7(2) te uredbe se podpira tudi tehnična pomoč na pobudo Komisije, kakor je določeno v členu 35 Uredbe (EU) 2021/1060.

2. Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za obravnavanje prednostnih nalog z visoko dodano vrednostjo Unije ali za odzivanje na nujne potrebe v skladu z dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije iz Priloge II. Financiranje iz tematskega instrumenta se uporabi za podporo ukrepom v tretjih državah ali v zvezi z njimi v okviru ciljev Sklada, zlasti za prispevanje k boju proti kriminalu in njegovemu preprečevanju, vključno s trgovino s prepovedanimi drogami, trgovino z ljudmi in bojem proti čezmejnim kriminalnim tihotapskim mrežam.

Dodelitev sredstev tematskega instrumenta med različne prednostne naloge je čim bolj sorazmerna z izzivi in potrebami, da se zagotovi doseganje ciljev Sklada.

3. Komisija sodeluje z organizacijami civilne družbe in ustreznimi mrežami, zlasti z namenom priprave in ocenjevanja delovnih programov za ukrepe Unije, ki se financirajo v okviru Sklada.

4. Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta zagotovijo državam članicam v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, Komisija zagotovi, da projekti, ki so predmet obrazloženega mnenja Komisije v zvezi s postopkom ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti odhodkov ali smotrnosti navedenih projektov, niso izbrani.

5. Kadar se sredstva iz tematskega instrumenta izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, zadevna država članica za namene člena 23 in člena 24(2) Uredbe (EU) 2021/1060 zagotovi da, Komisija pa oceni, če na predvidene ukrepe ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti odhodkov ali smotrnosti ukrepov.

6. Komisija določi skupni znesek, ki se da na voljo za tematski instrument v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije.

7. Komisija za tematski instrument z izvedbenimi akti sprejme sklepe o financiranju, kot so navedeni v členu 110 finančne uredbe, v katerih določi cilje in ukrepe, ki se podprejo, ter zneske za vsakega od elementov iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. V takšnih sklepih o financiranju se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. Sklepi o financiranju so lahko letni ali večletni in lahko zajemajo enega ali več elementov tematskega instrumenta iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3) te uredbe.

8. Komisija lahko po sprejetju sklepa o financiranju iz odstavka 7 ustrezno spremeni programe držav članic.

ODDELEK 2

Podpora in izvajanje v okviru deljenega upravljanja

Člen 9

Področje uporabe

1. Ta oddelek se uporablja za znesek finančnih sredstev iz točke (a) člena 7(2) in dodatna sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja v skladu s sklepom o financiranju za tematski instrument iz člena 8.

2. Podpora na podlagi tega oddelka se izvaja v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 63 finančne uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060.

Člen 10

Proračunska sredstva

1. Znesek iz točke (a) člena 7(2) se programom držav članic, dodeli okvirno na naslednji način:

(a)	1 127 000 000 EUR v skladu s Prilogo I;

(b)	225 000 000 EUR za prilagoditev dodelitev programom držav članic iz člena 14(1).

2. Kadar se znesek iz točke (b) odstavka 1 tega člena ne dodeli v celoti, se preostali znesek lahko doda znesku iz točke (b) člena 7(2).

Člen 11

Predhodno financiranje

1. Predhodno financiranje za Sklad se v skladu s členom 90(4) Uredbe (EU) 2021/1060 izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, na naslednji način:

(a)

2021: 4 %

(b)

2022: 3 %

(c)

2023: 5 %

(d)

2024: 5 %

(e)

2025: 5 %

(f)

2026: 5 %

2. Kadar je program držav članic sprejet po 1. juliju 2021, se obroki, ki bi morali biti izplačani pred tem, izplačajo v letu njegovega sprejetja.

Člen 12

Stopnje sofinanciranja

1. Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih izdatkov za projekt.

2. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za projekte, ki se izvajajo v okviru posebnih ukrepov.

3. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za ukrepe iz Priloge IV.

4. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za operativno podporo.

5. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za nujno pomoč iz člena 25.

7. V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se določita stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz Sklada za vrste ukrepa, za katere se uporabijo prispevki iz odstavkov 1 do 6.

8. V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se za vsako vrsto prispevka določi, ali se stopnja sofinanciranja uporabi v zvezi s:

(a)	skupnim prispevkom, vključno z javnim in zasebnim prispevkom; ali

(b)	samo javnim prispevkom.

Člen 13

Programi držav članic

1. Vsaka država članica zagotovi, da so prednostne naloge, obravnavane v njenem programu, skladne s prednostnimi nalogami Unije in izzivi na področju varnosti in se ustrezno odzivajo nanje ter da so v celoti skladne z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije. Države članice pri opredelitvi prednostnih nalog v okviru svojih programov zagotovijo, da so izvedbeni ukrepi, navedeni v Prilogi II ustrezno obravnavani v njihovih programih.

Komisija programe držav članic oceni v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2021/1060.

2. Za namene odstavka 1 in brez poseganja v odstavek 3 tega člena vsaka država članica dodeli:

(a)	najmanj 10 % sredstev, ki so jim bila dodeljena na podlagi člena 10(1), za specifični cilj iz točke (a) člena 3(2) ter

(b)	najmanj 10 % sredstev, ki so jim bila dodeljena na podlagi člena 10(1), za specifični cilj iz točke (b) člena 3(2).

3. Država članica lahko dodeli manj kot minimalni odstotek iz odstavka 2, le če v svojem programu podrobno pojasni, zakaj dodelitev sredstev pod to ravnjo ne bi ogrozila uresničitve zadevnega cilja.

4. Komisija zagotovi, da se znanje in strokovne izkušnje ustreznih decentraliziranih agencij Unije v zgodnji fazi in pravočasno upoštevajo pri oblikovanju programov držav članic.

5. Da bi se izognile prekrivanju, se države članice posvetujejo z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije o zasnovi svojih ukrepov, zlasti pri izvajanju operativnih ukrepov iz cikla politike EU/EMPACT ali ukrepov, ki jih usklajuje projektna skupina za skupno ukrepanje na področju kibernetske kriminalitete, ter o zasnovi dejavnosti usposabljanja.

6. Komisija lahko ustrezne decentralizirane agencije unije po potrebi vključi v naloge spremljanja in ocenjevanja, določene v oddelku 5, zlasti da se zagotovi, da so ukrepi, izvedeni s podporo Sklada, skladni z zadevnim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

7. Za nakup opreme, prevoznih sredstev ali izgradnjo za varnost pomembnih zmogljivosti se lahko uporabi največ 35 % sredstev, dodeljenih programu države članice. Ta zgornja meja se lahko preseže le v ustrezno utemeljenih primerih.

8. Države članice v svojih programih prednostno obravnavajo:

(a)	dogovorjene prednostne naloge in pravni red Unije na področju varnosti, zlasti učinkovito izmenjavo relevantnih in natančnih informacij ter izvajanje sestavnih delov okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU;

(b)	priporočila, ki imajo finančne posledice in so bila izdana v okviru Uredbe (EU) št. 1053/2013 ter spadajo na področje uporabe te uredbe;

(c)	pomanjkljivosti po posameznih državah, ki imajo finančne posledice in so bile ugotovljene v okviru ocen potreb, kot so priporočila v okviru evropskega semestra na področju korupcije.

9. Zadevni program držav članic se po potrebi spremeni v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060, da se upoštevajo priporočila iz točke (b) odstavka 8 tega člena.

10. Države članice v svojih programih izvajajo zlasti ukrepe iz Priloge IV. Za obravnavanje nepredvidenih ali novih razmer in za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo Priloge IV.

11. Kadar koli se država članica odloči, da bo s tretjo državo, v njej ali v zvezi z njo izvedla projekt, ki ga podpira Sklad, se pred odobritvijo projekta posvetuje s Komisijo.

12. Načrtovanje, kakor je določeno v členu 22(5) Uredbe (EU) 2021/1060, temelji na vrstah ukrepanja iz razpredelnice 2 Priloge VI k tej uredbi in vključuje okvirno razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto ukrepanja v okviru posameznega specifičnega cilja iz člena 3(2) te uredbe.

Člen 14

Vmesni pregled

1. Komisija leta 2024 dodeli programom zadevnih držav članic dodatni znesek iz točke (b) člena 10(1) v skladu z merili iz točke 2 prvega odstavka Priloge I. Financiranje velja od 1. januarja 2025.

2. Kadar zahtevki za vmesna plačila, predloženi v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2021/1060, ne zajemajo vsaj 10 % začetne dodelitve programu iz točke (a) člena 10(1) te uredbe, zadevna država članica ni upravičena do dodatnih sredstev za svoj program, iz točke (b) člena 10(1) te uredbe.

3. Komisija pri dodeljevanju sredstev iz tematskega instrumenta iz člena 8 te uredbe od 1. januarja 2025 upošteva napredek, ki so ga države članice dosegle pri doseganju mejnikov okvira smotrnosti, kakor je opredeljen v členu 16 Uredbe (EU) 2021/1060, in ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju.

Člen 15

Posebni ukrepi

1. Država članica lahko prejme sredstva za posebne ukrepe, poleg svojih dodelitev na podlagi člena 10(1), če so nato ta sredstva v njenem programu označena za ta namen in se uporabijo za prispevanje k uresničevanju ciljev Sklada, tudi za zajemanje na novo pojavljajočih se groženj.

2. Sredstva za posebne ukrepe se ne uporabijo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice.

Člen 16

Operativna podpora

1. Država članica lahko uporabi do 20 % zneska, ki ga v okviru Sklada prejme za svoj program, za financiranje operativne podpore javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in opravljanje storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo.

2. Država članica pri uporabi operativne podpore ravna skladno s pravnim redom Unije glede varnosti.

3. Država članica v svojem programu in letnih poročilih o smotrnosti iz člena 30 pojasni, kako bo uporaba operativne podpore prispevala k doseganju ciljev Sklada. Komisija pred odobritvijo programa države članice oceni izhodiščno stanje v državah članicah, ki so izrazile namero za uporabo operativne podpore, pri čemer upošteva informacije, ki so jih predložile navedene države članice, ter priporočila mehanizmov za nadzor kakovosti in ocenjevanje, kakršni so schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem ali drugi mehanizmi za nadzor kakovosti in ocenjevanje, kot je ustrezno.

4. Operativna podpora je osredotočena na ukrepe, ki jih krijejo izdatki, kot so opredeljeni v Prilogi VII.

5. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo Priloge VII v zvezi z izdatki, ki so upravičeni do operativne podpore.

Člen 17

Upravljalna preverjanja in revizije projektov, ki jih izvajajo mednarodne organizacije

1. Ta člen se uporablja za mednarodne organizacije ali njihove agencije, navedene v točki (c)(ii) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe, katerih sisteme, pravila in postopke Komisija v skladu s členom 154(4) in (7) navedene uredbe pozitivno oceni kot ustrezne za namene posrednega izvrševanja nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije).

2. Brez poseganja v točko (a) prvega odstavka člena 83 Uredbe (EU) 2021/1060 in člen 129 finančne uredbe organu upravljanja v primeru, da je mednarodna organizacija upravičenec, kakor je opredeljeno v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ni treba izvajati upravljalnih preverjanj iz točke (a) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060, če mu mednarodna organizacija predloži dokumente iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe.

4. Kadar je treba stroške povrniti v skladu s točko (a) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju, ki jo predloži mednarodna organizacija, potrdi, da:

(a)	so bili računi in dokazila, da jih je upravičenec plačal, preverjeni;

(b)	so bile računovodske evidence, ki jih upravičenec vodi za transakcije, povezane z izdatki, prijavljenimi organu upravljanja, ali računovodske kode, ki jih uporablja za te transakcije, preverjene.

5. Kadar je treba stroške povrniti na podlagi točke (b), (c) ali (d) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju potrdi, da so pogoji za povračilo izdatkov izpolnjeni.

6. Dokumenti iz točk (a) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe se organu upravljanja predložijo skupaj s posameznim zahtevkom za plačilo, ki ga predloži upravičenec.

8. Brez poseganja v obstoječe možnosti za opravljanje nadaljnjih revizij iz člena 127 finančne uredbe organ upravljanja pripravi izjavo o upravljanju iz točke (f) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060. Organ upravljanja se pri tem zanaša na dokumente, ki mu jih je predložila mednarodna organizacija v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 tega člena, namesto da bi se zanašal na upravljalna preverjanja iz člena 74(1) navedene uredbe.

9. Dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo iz člena 73(3) Uredbe (EU) 2021/1060, vključuje zahteve iz tega člena.

10. Odstavek 2 se ne uporablja in mora organ upravljanja zato opraviti upravljalna preverjanja, kadar:

(a)	ta organ upravljanja v zvezi s projektom, ki ga začne ali izvaja mednarodna organizacija, ugotovi, da obstaja posebno tveganje za nepravilnost ali da so prisotni znaki goljufije;

(b)	mednarodna organizacija organu upravljanja ne predloži dokumentov iz odstavkov 2 do 5 in 7;

(c)	so dokumenti iz odstavkov 2 do 5 in 7, ki jih je predložila mednarodna organizacija, nepopolni.

ODDELEK 3

Podpora in izvajanje v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen 18

Področje uporabe

Komisija podporo na podlagi tega oddelka izvaja bodisi neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka.

Člen 19

Upravičeni subjekti

1. Do financiranja Unije so upravičeni naslednji subjekti:

(a)

pravni subjekti s sedežem v:

(i)	državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)	tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavka 3;

(b)	pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, ali vse mednarodne organizacije, relevantne za namene Sklada.

2. Fizične osebe niso upravičene do financiranja Unije.

3. Subjekti iz točke (a)(ii) odstavka 1 sodelujejo v sklopu konzorcija, ki ga sestavljata vsaj dva neodvisna subjekta, od katerih ima vsaj eden sedež v državi članici.

Člen 20

Ukrepi Unije

1. Na pobudo Komisije se lahko Sklad uporabi za financiranje ukrepov Unije, ki se nanašajo na cilje Sklada.

2. Z ukrepi Unije se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovijo se lahko tudi sredstva v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

3. Izjemoma so lahko do sredstev v okviru ukrepov Unije upravičene tudi decentralizirane agencije Unije, ko pomagajo pri izvajanju ukrepov Unije, ki spadajo v pristojnost teh decentraliziranih agencij, in se ti ukrepi ne krijejo iz prispevka Unije v proračun teh agencij v okviru letnega proračuna.

4. Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

5. Člani komisije za ocenjevanje predlogov iz člena 150 finančne uredbe so lahko zunanji strokovnjaki.

6. S prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja se lahko krije tveganje v zvezi s povračilom sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in ti prispevki se štejejo za zadostno jamstvo na podlagi finančne uredbe. Uporablja se člen 37(7) Uredbe (EU) 2021/695.

Člen 21

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja v okviru Sklada se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/523 in naslovom X finančne uredbe.

Člen 22

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

V skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2021/1060 lahko Sklad tehnično pomoč, ki se izvaja na pobudo Komisije ali v njenem imenu, podpira s 100 % stopnjo financiranja.

Člen 23

Revizije

Člen 24

Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1. Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih, smiselnih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov. Prepoznavnost financiranja Unije in take informacije se zagotovijo, razen v ustrezno utemeljenih primerih, kadar takih informacij ni mogoče ustrezno javno prikazati ali kadar je razkritje takih informacij zakonsko omejeno, zlasti zaradi varnosti, javnega reda, kazenskih preiskav ali varstva osebnih podatkov. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije prejemniki sredstev Unije pri javnem komuniciranju o zadevnem ukrepu navedejo izvor teh sredstev in prikažejo emblem Unije.

2. Da bi Komisija dosegla čim širše občinstvo, izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Sladom, ukrepi na podlagi Sklada in doseženimi rezultati.

Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji Sklada.

ODDELEK 4

Podpora in izvajanje v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen 25

Nujna pomoč

1. Sklad zagotavlja finančno pomoč za obravnavanje nujnih in posebnih potreb v ustrezno utemeljenih izrednih razmerah.

Komisija lahko v odziv na takšne ustrezno utemeljene izredne razmere zagotovi nujno pomoč v okviru razpoložljivih sredstev.

2. Nujna pomoč je lahko v obliki nepovratnih sredstev, dodeljenih neposredno decentraliziranim agencijam.

3. Programom držav članic se poleg dodelitve na podlagi člena 10(1), lahko dodeli nujna pomoč, če je kasneje v programih držav članic označena v ta namen. Ta sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice. Predhodno financiranje za nujno pomoč lahko znaša 95 % prispevkov Unije, odvisno od razpoložljivosti sredstev.

4. Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

5. Kadar je to potrebno za izvajanje ukrepa, se lahko z nujno pomočjo krijejo odhodki, ki so nastali pred datumom predložitve vloge za nepovratna sredstva ali prošnje za pomoč za ta ukrep, pod pogojem, da izdatek ni nastal pred 1. januarjem 2021.

6. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih in da se zagotovi pravočasna razpoložljivost sredstev za nujno pomoč, lahko Komisija z izvedbenim aktom, ki se začne uporabljati takoj za nujno pomoč ločeno sprejme sklep o financiranju iz člena 110 finančne uredbe, v skladu s postopkom iz člena 33(4). Takšen akt ostane v veljavi za obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev.

Člen 26

Kumulativno in alternativno financiranje

1. Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru Sklada, lahko prejme prispevek tudi iz katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi v okviru deljenega upravljanja, pod pogojem, da ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Za zadevni prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. Podpora iz različnih programov Unije se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2. V skladu s členom 73(4) Uredbe (EU) 2021/1060, Evropski sklad za regionalni razvoj ali Evropski socialni sklad plus lahko podpirata ukrepe, ki jim je bil podeljen pečat odličnosti, kakor je opredeljen v točki 45 člena 2 navedene uredbe. Za podelitev pečata odličnosti morajo ukrepi izpolnjevati naslednje kumulativne pogoje:

(a)	bili so ocenjeni v sklopu razpisa za zbiranje predlogov v okviru Sklada;

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti za navedeni razpis za zbiranje predlogov; in

(c)	ne morejo biti financirani v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev.

ODDELEK 5

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

Pododdelek 1

Skupne določbe

Člen 27

Spremljanje in poročanje

1. Komisija skladno z zahtevami glede poročanja na podlagi točke (h)(iii) prvega pododstavka člena 41(3) finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o glavnih kazalnikih smotrnosti, ki so našteti v Prilogi V k tej uredbi.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo Priloge V, da se ustrezno prilagodijo glavni kazalniki smotrnosti, našteti v navedeni Prilogi.

4. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije in, kadar je ustrezno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

5. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Sklada pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo Priloge VIII, da pregledajo ali dopolnijo kazalnike, kadar je to potrebno, ter da se ta uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, vključno o informacijah o projektih, ki jih predložijo države članice. Vsakršna sprememba Priloge VIII se uporablja samo za projekte, izbrane po začetku veljavnosti navedene spremembe.

Člen 28

Poročanje o tematskem instrumentu

Komisija poroča o uporabi tematskega instrumenta iz člena 8 in razdelitvi na njegove elemente, vključno o podpori za ukrepe v tretjih državah ali v zvezi z njimi v okviru ukrepov Unije. Kadar Evropski parlament na podlagi informacij, ki so mu bile predložene, pripravi priporočila za ukrepe, ki naj se podprejo v okviru tematskega instrumenta, si Komisija prizadeva ta priporočila upoštevati.

Člen 29

Ocenjevanje

1. Komisija do 31. decembra 2024 opravi vmesno oceno te uredbe. V vmesni oceni poleg tega, kar je navedeno v členu 45(1) Uredbe (EU) 2021/1060, oceni naslednje:

(a)	uspešnost Sklada, vključno z napredkom pri doseganju njegovih ciljev, pri čemer se upoštevajo vse ustrezne že razpoložljive informacije, zlasti letna poročila o smotrnosti iz člena 30 ter kazalniki učinka in rezultatov iz Priloge VIII;

(b)	učinkovitost uporabe sredstev, dodeljenih Skladu, ter učinkovitost upravljalnih in nadzornih ukrepov, uvedenih za njegovo izvajanje;

(c)	nadaljnjo ustreznost in primernost izvedbenih ukrepov, navedenih v Prilogi II;

(d)	usklajevanje, skladnost in dopolnjevanje ukrepov, ki se podpirajo v okviru Sklada, in podpore iz drugih skladov Unije;

(e)	dodano vrednost Unije pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru Sklada.

Pri tej vmesni oceni se upoštevajo rezultati retrospektivne ocene učinkov Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020.

2. Retrospektivna ocena poleg tega, kar je določeno v členu 45(2) Uredbe (EU) 2021/1060 vsebuje elemente iz odstavka 1 tega člena. Oceni se tudi učinek Sklada.

3. Vmesna ocena in retrospektivna ocena se opravita pravočasno, da bi prispevali k postopku odločanja, po potrebi tudi k revizijam te uredbe.

4. Komisija zagotovi, da ocene ne vključujejo informacij, katerih razširjanje bi lahko ogrozilo varnostne operacije.

5. Komisija v vmesni oceni in retrospektivni oceni v skladu s členom 13(11) ter členom 19 posebno pozornost nameni oceni ukrepov, izvedenih v tretjih državah ali v zvezi z njimi.

Pododdelek 2

Pravila za deljeno upravljanje

Člen 30

Letna poročila o smotrnosti

1. Države članice do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2031 Komisiji predložijo letno poročilo o smotrnosti, kot je navedeno v členu 41(7) Uredbe (EU) 2021/1060.

2. Letna poročila o smotrnosti vsebujejo zlasti informacije o:

(a)	napredku pri izvajanju programa držav članic ter doseganju mejnikov in ciljev iz njenega programa ob upoštevanju najnovejših podatkov, kot so določeni na podlagi člena 42 Uredbe (EU) 2021/1060;

(b)	morebitnih vprašanjih, ki vplivajo na smotrnost programa države članice, in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavo, vključno z informacijami o morebitnih obrazloženih mnenjih, ki jih Komisija izda v zvezi s postopkom ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, povezanih z izvajanjem Sklada;

(c)	dopolnjevanju med ukrepi, ki jih podpira Sklad, in podpore iz drugih skladov Unije, zlasti tistih ukrepov, ki se izvajajo v tretjih državah ali v zvezi z njimi;

(d)	prispevku programa države članice k izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in njenih akcijskih načrtov;

(e)	izvajanju ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)	izpolnjevanju veljavnih omogočitvenih pogojev in njihovi uporabi v celotnem programskem obdobju, zlasti spoštovanje temeljnih pravic;

(g)	izvajanju projektov v tretji državi ali v zvezi z njo.

3. Komisija lahko poda pripombe na letna poročila o smotrnosti v dveh mesecih od datuma njihovega prejema. Kadar Komisija v navedenem roku ne poda pripomb, se poročilo šteje za sprejeto.

4. Komisija na svojem spletnem mestu navede povezave do spletnih mest iz člena 49(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

Člen 31

Spremljanje in poročanje v okviru deljenega upravljanja

1. Pri spremljanju in poročanju v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) 2021/1060 se, kakor je ustrezno, uporabijo kode za vrste ukrepanja iz Priloge VI k tej uredbi. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin in za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo Priloge VI.

2. Kazalniki, določeni v Prilogi VIII k tej uredbi, se uporabljajo v skladu s členom 16(1) in členoma 22 in 42 Uredbe (EU) 2021/1060.

POGLAVJE III

Prehodne in končne določbe

Člen 32

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(10), člena 16(5), člena 27(2) in (5) ter člena 31(1) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.

3. Prenos pooblastila iz člena 13(10), člena 16(5), člena 27(2) in (5) ter člena 31(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13(10), člena 16(5), člena 27(2) in (5) ali člena 31(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 33

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za sklade za notranje zadeve, ustanovljen s členom 32 Uredbe (EU) 2021/1148. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 34

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu Sklad za notranjo varnost - Policija), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 513/2014. Uredba (EU) št. 513/2014 se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.

2. Finančna sredstva za sklad lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med skladom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Sklada za notranjo varnost - Policija.

3. V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 193(2) finančne uredbe se lahko ob upoštevanju zapoznelega začetka veljavnosti te uredbe in za zagotovitev kontinuitete stroški, nastali v zvezi z ukrepi, ki se podpirajo na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja in ki so se že začeli izvajati, za omejeno obdobje štejejo za upravičene do financiranja od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali zahtevka za pomoč.

4. V skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 lahko države članice po 1. januarju 2021 še naprej podpirajo projekt, ki je bil izbran in začet na podlagi Uredbe (EU) št. 513/2014, če zagotovijo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	projekt ima dve, s finančnega vidika določljivi fazi z ločenimi revizijskimi sledmi;

(b)	skupni stroški projekta presegajo 500 000 EUR;

(c)	plačila upravičenem, ki jih odgovorni organ izvrši za prvo fazo projekta, se vključijo v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji, na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014 in izdatki za drugo fazo projekta se vključijo v zahtevke za plačilo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060;

(d)	druga faza projekta je v skladu z veljavnim pravom in upravičena do podpore iz sklada na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060;

(e)	država članica se zaveže, da bo projekt dokončala, poskrbela, da bo operativen, in o njem poročala v letnem poročilu o smotrnosti, ki ga bo predložila do 15. februarja 2024.

Določbe te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabljajo za drugo fazo projekta, kot je določeno v prvem pododstavku tega odstavka.

Ta odstavek se uporablja samo za projekte, ki so bili izbrani v okviru deljenega upravljanja na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 35

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 7. julija 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. LOGAR

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 189.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 14. junija 2021 (UL C 268, 6.7.2021, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Uredba (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ (UL L 150, 20.5.2014, str. 93).

(4) Uredba (EU) 2021/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje (glej stran 48 tega Uradnega lista).

(5) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(6) Uredba (EU) 2021/1077 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (UL L 234, 2.7.2021, str. 1).

(7) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o skupnih določbah za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančna pravila za ta sredstva in za Sklad za azil, migracije in integracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(8) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(9) Uredba (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Državljani, enakost, pravice in vrednote in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 (UL L 156, 5.5.2021, str. 1).

(10) Uredba (EU) 2021/693 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Pravosodje in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1382/2013 (UL L 156, 5.5.2021, str. 21).

(11) Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (UL L 166, 11.5.2021, str. 1).

(12) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

(13) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

(14) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(15) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(16) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(17) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(18) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(19) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(20) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(21) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(22) UL L 282, 19.10.2016, st. 4.

(23) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(24) Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

(25) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(26) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

(27) Sklep Sveta 2009/902/PNZ z dne 30. novembra 2009 o ustanovitvi Evropske mreže za preprečevanje kriminala (EUCPN) in razveljavitvi Sklepa 2001/427/PNZ (UL L 321, 8.12.2009, str. 44).

(28) Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).

(29) Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

PRILOGA I

MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV PROGRAMOM DRŽAV ČLANIC

Proračunska sredstva iz člena 10 se programom držav članic dodelijo na naslednji način:

(1)	na začetku programskega obdobja bo vsaki državi članici dodeljen enkratni fiksni znesek v višini 8 000 000 EUR.

(2)

preostala proračunska sredstva iz člena 10 bodo razdeljena v skladu z naslednjimi merili:

(a)	45 % teh preostalih proračunskih sredstev se dodeli obratno sorazmerno z bruto domačim proizvodom posamezne države članice (standard kupne moči na prebivalca),

(b)	40 % teh preostalih proračunskih sredstev se dodeli sorazmerno s številom prebivalcev posamezne države članice,

(c)	15 % teh preostalih proračunskih sredstev se dodeli sorazmerno z velikostjo ozemlja posamezne države članice.

Začetna dodelitev preostalih proračunskih sredstev iz točke 2 prvega odstavka temelji na letnih statističnih podatkih, ki jih pripravi Komisija (Eurostat) za leto 2019. Za namene vmesnega pregleda referenčne vrednosti temeljijo na letnih statističnih podatkih, ki jih pripravi Komisija (Eurostat) za leto 2023. Kadar država članica Komisiji (Eurostatu) ni predložila podatkov za dano leto, lahko Komisija namesto tega za zadevno državo članico uporabi najnovejše statistične podatke, ki so bili razpoložljivi pred zadevnim letom.

PRILOGA II

IZVEDBENI UKREPI

Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja iz točke (a) člena 3(2) te uredbe z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)

zagotovitev enotne uporabe pravnega reda Unije na področju varnosti s podpiranjem izmenjave ustreznih informacij, na primer prümski okvir, EU PNR in SIS II, vključno z izvajanjem priporočil v okviru mehanizmov za nadzor kakovosti in ocenjevanje, kot so schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem ali drugi mehanizmi za nadzor kakovosti in ocenjevanje;

(b)	vzpostavitev, prilagoditev in vzdrževanje za varnost pomembnih informacijskih sistemov na ravni EU in decentralizirani ravni, vključno z zagotavljanjem njihove interoperabilnosti, ter razvoj ustreznih orodij za obravnavo identificiranih vrzeli;

(c)	povečanje aktivne uporabe za varnost pomembnih informacijskih sistemov na ravni EU in decentralizirani ravni, ob zagotavljanju, da se polnijo z visokokakovostnimi podatki, ter

(d)

podpiranje ustreznih nacionalnih ukrepov, vključno z medsebojnim povezovanjem za varnost pomembnih nacionalnih podatkovnih zbirk in povezovanjem teh podatkovnih zbirk s podatkovnimi zbirkami Unije, kadar je to določeno v ustreznih pravnih podlagah, če je to potrebno za izvajanje specifičnih ciljev iz točke (a) člena 3(2).

Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja iz točke (b) člena 3(2) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)

povečati operacije kazenskega pregona med dvema ali več državami članicami, po potrebi operacije, ki vključujejo druge zadevne akterje, zlasti z olajšanjem in izboljšanjem uporabe skupnih preiskovalnih skupin, skupnih patrulj, zasledovanja, tajnega opazovanja in drugih mehanizmov operativnega sodelovanja v okviru cikla politike EU, s posebnim poudarkom na čezmejnih operacijah;

(b)	izboljšati usklajevanje in okrepiti sodelovanje pristojnih organov v državah članicah in med njimi ter z drugimi zadevnimi akterji, na primer prek mrež specializiranih nacionalnih enot, mrež in struktur sodelovanja Unije ter centrov Unije; in

(c)	izboljšati medagencijsko sodelovanje na ravni Unije med državami članicami ter med državami članicami in ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije ter sodelovanje na nacionalni ravni med pristojnimi organi v vsaki državi članici.

Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja iz točke (c) člena 3(2) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)	povečati usposabljanje, vaje, vzajemno učenje, specializirane programe izmenjav in izmenjave najboljših praks znotraj pristojnih organov držav članic in med njimi, tudi na lokalni ravni, ter s tretjimi državami in drugimi zadevnimi akterji;

(b)

izkoriščati sinergije z združevanjem virov in znanja ter izmenjavo najboljših praks med državami članicami in drugimi zadevnimi akterji, vključno s civilno družbo, na primer z ustanavljanjem skupnih centrov odličnosti, razvojem skupnih ocen tveganja ali skupnimi operativnimi podpornimi centri za skupno izvedene operacije;

(c)	spodbujati in razvijati ukrepe, zaščitne ukrepe, mehanizme in najboljše prakse za zgodnje prepoznavanje, zaščito in podporo prič, žvižgačev in žrtev kaznivih dejanj ter razvoj partnerstev med javnimi organi in drugimi zadevnimi akterji v ta namen;

(d)	pridobiti ustrezno opremo ter vzpostaviti ali posodabljati specializirane zmogljivosti za usposabljanje in druge osnovne za varnost pomembne infrastrukture, da se poveča pripravljenost, odpornost, ozaveščenost javnosti in ustrezen odziv na varnostne grožnje; in

(e)	zaščititi kritične infrastrukture pred incidenti, povezanimi z varnostjo, z odkrivanjem, ocenjevanjem in odpravljanjem ranljivosti.

PRILOGA III

PODROČJE UPORABE PODPORE

V okviru svojih ciljev, lahko Sklad podpira naslednje:

(a)	vzpostavitev, prilagoditev in vzdrževanje sistemov IKT, ki prispevajo k doseganju ciljev te uredbe, usposabljanje o uporabi takih sistemov, ter preskušanje in izboljševanje sestavnih delov interoperabilnosti in kakovosti podatkov takih sistemov;

(b)	spremljanje izvajanja prava Unije in ciljev politik Unije v državah članicah na področju informacijskih sistemov, pomembnih za varnost, vključno z varstvom podatkov, zasebnostjo in varnostjo podatkov;

(c)	operativni ukrepi iz cikla politike EU/EMPACT;

(d)	ukrepi, ki podpirajo učinkovit in usklajen odziv na krize ter povezujejo obstoječe sektorsko specifične zmogljivosti, strokovne centre in centre za zaznavanje razmer, tudi na področju zdravja, civilne zaščite, terorizma in kibernetske kriminalitete;

(e)	ukrepi za razvoj inovativnih metod ali uporabo novih tehnologij, ki bi jih bilo mogoče prenesti v druge države članice, zlasti projekti, usmerjeni k preverjanju in potrjevanju rezultatov varnostnih raziskovalnih projektov, ki jih financira Unija;

(f)	ukrepi, ki izboljšujejo odpornost na nove grožnje, vključno z nedovoljeno trgovino prek spletnih kanalov, hibridne grožnje, zlonamerno uporabo sistemov brezpilotnega zrakoplova ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje;

(g)

zagotovitev podpore tematskim ali medtematskim mrežam specializiranih nacionalnih enot in nacionalnih kontaktnih točk za okrepitev medsebojnega zaupanja, izboljšanje izmenjave in širjenja strokovnega znanja, informacij, izkušenj in dobrih praks ter združevanje virov in strokovnega znanja v skupnih centrih odličnosti;

(h)

izobraževanje in usposabljanje osebja in strokovnjakov pristojnih organov kazenskega pregona, pravosodnih organov ter upravnih agencij ob upoštevanju operativnih potreb in analiz tveganja v sodelovanju s CEPOL in po potrebi z Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju, tudi kar zadeva izobraževanje in usposabljanje na področju politike preprečevanja s posebnim poudarkom na temeljnih pravicah in nediskriminaciji;

(i)

sodelovanje z zasebnim sektorjem, na primer v boju proti kibernetski kriminaliteti, da se zgradi zaupanje in izboljša usklajevanje, načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah ter izmenjava in širjenje informacij in dobrih praks med javnimi in zasebnimi akterji, vključno z zaščito javnih prostorov in kritične infrastrukture;

(j)	ukrepi, ki skupnosti opolnomočajo za oblikovanje lokalnih pristopov in politik preprečevanja, ter dejavnosti ozaveščanja in komunikacijske dejavnosti med deležniki in širšo javnostjo o varnostnih politikah Unije;

(k)	financiranje opreme, prevoznih sredstev, komunikacijskih sistemov in za varnost pomembne zmogljivosti;

(l)	financiranje stroškov osebja, ki sodeluje pri ukrepih, ki jih podpira Sklad, ali pri ukrepih, ki zahtevajo udeležbo osebja iz tehničnih ali varnostnih razlogov.

PRILOGA IV

UKREPI IZ ČLENA 12(3) IN ČLENA 13(10)

(1)

Projekti za preprečevanje radikalizacije in boj proti njej

(2)

Projekti za izboljšanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU in nacionalnih sistemov IKT, če tako določa pravo Unije ali države članice

(3)

Projekti za boj proti najpomembnejšim grožnjam zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, v okviru operativnih ukrepov cikla politike EU/EMPACT

(4)

Projekti za preprečevanje in zatiranje kibernetske kriminalitete, zlasti spolnega izkoriščanja otrok na spletu, in kaznivih dejanj, pri katerih je internet glavna platforma za zbiranje dokazov

(5)

Projekti za izboljšanje varnosti in odpornosti kritične infrastrukture

PRILOGA V

GLAVNI KAZALNIKI SMOTRNOSTI IZ ČLENA 27(1)

Specifični cilj iz točke (a) člena 3(2)

Število sistemov IKT, ki so interoperabilni v državah članicah/z za varnost pomembnimi informacijskimi sistemi na ravni EU in decentralizirani ravni/z mednarodnimi podatkovnimi zbirkami

Število upravnih enot, ki so vzpostavile nove ali posodobile obstoječe mehanizme/postopke/orodja/smernice za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami/organi, uradi ali agencijami Unije/tretjimi državami/mednarodnimi organizacijami

Število udeležencev, ki menijo, da je dejavnost usposabljanja koristna za njihovo delo

Število udeležencev, ki tri mesece po zaključku dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med to dejavnostjo usposabljanja

Specifični cilj iz točke (b) člena 3(2)

Ocenjena vrednost sredstev, zamrznjenih v čezmejnih operacijah

Količina prepovedanih drog, zaseženih v čezmejnih operacijah, po vrsti droge (1)

Količina orožja, zaseženega v čezmejnih operacijah, po vrsti orožja (2)

Število upravnih enot, ki so razvile/prilagodile obstoječe mehanizme/postopke/orodja/smernice za sodelovanje z drugimi državami članicami/organi, uradi ali agencijami Unije /tretjimi državami/mednarodnimi organizacijami

Število osebja, udeleženega v čezmejnih operacijah

10.

Število obravnavanih priporočil v okviru schengenskega ocenjevanja

Specifični cilj iz točke (c) člena 3(2)

11.

Število oblikovanih/razširjenih pobud za preprečevanje radikalizacije

12.

Število oblikovanih/razširjenih pobud za zaščito/podporo pričam in žvižgačem

13.

Število kritičnih infrastruktur/javnih prostorov z novimi/prilagojenimi zmogljivostmi za zaščito pred incidenti, povezanimi z varnostjo

14.

Število udeležencev, ki menijo, da je dejavnost usposabljanja koristna za njihovo delo

15.

Število udeležencev, ki tri mesece po dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med to dejavnostjo usposabljanja

(1) Razčlenitev vrst drog (na podlagi kategorij, uporabljenih v poročilih o prepovedanih drogah: EU Drug Markets Report (poročilo EU o trgu z drogami), European Drug Report (evropsko poročilo o drogah) in statistični bilten Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami):

—

kanabis,

—	opioidi, vključno s heroinom,

—

kokain,

—	sintetične droge, vključno s poživili tipa amfetamin (vključno z amfetaminom in metamfetaminom) in MDMA,

—	nove psihoaktivne snovi,

—	druge prepovedane droge.

(2) Razčlenitev vrst orožja (na podlagi obstoječe zakonodaje, in sicer Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja. Predlagane kategorije so v primerjavi s kategorijami iz Priloge I k Direktivi 91/477/EGS poenostavljene in skladne s kategorijami Schengenskega informacijskega sistema, ki ga uporabljajo nacionalni organi):

—	vojaško orožje: avtomatsko strelno orožje in težko strelno orožje (protitankovsko orožje, metalec raket, minomet itd.),

—	drugo kratkocevno strelno orožje: revolverji in pištole (vključno z rekvizitnim in akustičnim orožjem),

—	drugo dolgocevno strelno orožje: puške in šibrenice (vključno z rekvizitnim in akustičnim orožjem).

PRILOGA VI

VRSTE UKREPANJA

RAZPREDELNICA 1: KODE ZA RAZSEŽNOST „PODROČJE UKREPANJA“

001	TER – Boj proti financiranju terorizma
002	TER – Preprečevanje radikalizacije in boj proti njej
003	TER – Zaščita in odpornost javnih prostorov ter drugih mehkih tarč
004	TER – Zaščita in odpornost kritične infrastrukture
005	TER – Kemični, biološki, radioaktivni in jedrski materiali
006	TER – Eksplozivi
007	TER – Obvladovanje kriz
008	TER – Drugo
009	OC – Korupcija
010	OC – Gospodarski in finančni kriminal
011	OC – Pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
012	OC – Droge
013	OC – Nedovoljena trgovina s strelnim orožjem
014	OC – Nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami
015	OC – Trgovina z ljudmi
016	OC – Tihotapljenje migrantov
017	OC – Okoljska kriminaliteta
018	OC – Organizirani premoženjski kriminal
019	OC – Drugo
020	CC – Kibernetska kriminaliteta – Drugo
021	CC – Kibernetska kriminaliteta – Preprečevanje
022	CC – Kibernetska kriminaliteta – Olajševanje preiskav
023	CC – Kibernetska kriminaliteta – Pomoč žrtvam
024	CC – Spolno izkoriščanje otrok – Preprečevanje
025	CC – Spolno izkoriščanje otrok – Olajševanje preiskav
026	CC – Spolno izkoriščanje otrok – Pomoč žrtvam
027	CC – Spolno izkoriščanje otrok, vključno z distribucijo podob zlorabe otrok in otroške pornografije
028	CC – Drugo
029	GEN – Izmenjava informacij
030	GEN – Policijsko sodelovanje ali sodelovanje med drugimi organi (carina, mejna policija, obveščevalne službe)
031	GEN – Forenzika
032	GEN – Podpora žrtvam
033	GEN – Operativna podpora
034	TA – Tehnična pomoč – Obveščanje in komuniciranje
035	TA – Tehnična pomoč – Priprava, izvajanje, spremljanje in nadzor
036	TA – Tehnična pomoč – Ocenjevanje in študije, zbiranje podatkov
037	TA – Tehnična pomoč – Krepitev zmogljivosti

RAZPREDELNICA 2: KODE ZA RAZSEŽNOST „VRSTA UKREPA“

001	Sistemi IKT, interoperabilnost, kakovost podatkov (razen opreme)
002	Omrežja, centri odličnosti, strukture sodelovanja, skupni ukrepi in operacije
003	Skupne preiskovalne skupine ali druge skupne operacije
004	Napotitev ali premestitev strokovnjakov
005	Usposabljanje
006	Izmenjava dobrih praks, delavnice, konference, dogodki, kampanje za ozaveščanje, dejavnosti komuniciranja
007	Študije, pilotni projekti, ocene tveganja
008	Oprema
009	Prevozna sredstva
010	Stavbe, objekti
011	Uporaba raziskovalnih projektov ali drugi nadaljnji ukrepi na podlagi teh projektov

RAZPREDELNICA 3: KODE ZA RAZSEŽNOST „ IZVAJANJE“

001	Ukrepi, za katere velja člen 12(1)
002	Posebni ukrepi
003	Ukrepi iz Priloge IV
004	Operativna podpora
005	Nujna pomoč iz člena 25

RAZPREDELNICA 4: KODE ZA RAZSEŽNOST „POSEBNE TEME“

001	Sodelovanje s tretjimi državami
002	Ukrepi v ali v zvezi s tretjimi državami
003	Izvajanje priporočil na podlagi schengenskih ocenjevanj na področju policijskega sodelovanja
004	Nič od zgoraj navedenega

PRILOGA VII

UKREPI, UPRAVIČENI DO OPERATIVNE PODPORE

Glede specifičnega cilja iz točke (a) člena 3(2) operativna podpora v okviru programov držav članic zajema:

(a)	vzdrževanje in službo za pomoč uporabnikom za varnost pomembnih informacijskih sistemov EU in po potrebi nacionalnih sistemov IKT, ki prispevajo k doseganju ciljev te uredbe;

(b)	stroške osebja, ki prispeva k doseganju ciljev te uredbe.

Glede specifičnega cilja iz točke (b) člena 3(2) operativna podpora v okviru programov držav članic zajema:

(a)	vzdrževanje tehnične opreme ali prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za ukrepe na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala s čezmejno razsežnostjo;

(b)	stroške osebja, ki prispeva k doseganju ciljev te uredbe.

Glede specifičnega cilja iz točke (c) člena 3(2) operativna podpora v okviru programov držav članic zajema:

(a)	vzdrževanje tehnične opreme ali prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za ukrepe na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala s čezmejno razsežnostjo;

(b)	stroške osebja, ki prispeva k doseganju ciljev te uredbe.

Ukrepi, ki niso upravičeni na podlagi člena 5(5), niso zajeti.

PRILOGA VIII

KAZALNIKI UČINKA IN REZULTATOV IZ ČLENA 27(3)

Specifični cilj iz točke (a) člena 3(2)

Kazalniki učinka

Število udeležencev v dejavnostih usposabljanja

Število strokovnih srečanj/delavnic/študijskih obiskov

Število vzpostavljenih/prilagojenih/vzdrževanih sistemov IKT

Število kupljenih kosov opreme

Kazalniki rezultatov

Število sistemov IKT, ki so interoperabilni v državah članicah/z za varnost pomembnimi informacijskimi sistemi na ravni EU in decentralizirani ravni/z mednarodnimi podatkovnimi zbirkami

Število upravnih enot, ki so vzpostavile nove ali posodobile obstoječe mehanizme/postopke/orodja/smernice za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami/organi in agencijami Unije/tretjimi državami/mednarodnimi organizacijami

Število udeležencev, ki menijo, da je usposabljanje koristno za njihovo delo

Število udeležencev, ki tri mesece po zaključku dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med to dejavnostjo usposabljanja

Specifični cilj iz točke (b) člena 3(2)

Kazalniki učinka

Število čezmejnih operacij, ki ločeno navajajo:

1.1	število skupnih preiskovalnih skupin

1.2	število operativnih ukrepov iz cikla politike EU/EMPACT

Število strokovnih srečanj/delavnic/študijskih obiskov/skupnih vaj

Število kupljenih kosov opreme

Število prevoznih sredstev, kupljenih za čezmejne operacije

Kazalniki rezultatov

Ocenjena vrednost sredstev, zamrznjenih v čezmejnih operacijah

Količina prepovedanih drog, zaseženih v čezmejnih operacijah, po vrsti droge (1)

Količina orožja, zaseženega v čezmejnih operacijah, po vrsti orožja (2)

Število upravnih enot, ki so razvile/prilagodile obstoječe mehanizme/postopke/orodja/smernice za sodelovanje z drugimi državami članicami/organi, uradi in agencijami Unije/tretjimi državami/mednarodnimi organizacijami

Število osebja, udeleženega v čezmejnih operacijah

10.

Število obravnavanih priporočil v okviru schengenskega ocenjevanja

Specifični cilj iz točke (c) člena 3(2)

Kazalniki učinka

Število udeležencev v dejavnostih usposabljanja

Število programov izmenjave/delavnic/študijskih obiskov

Število kupljenih kosov opreme

Število kupljenih prevoznih sredstev

Število zgrajenih/kupljenih/posodobljenih elementov infrastrukture/zmogljivosti, pomembnih za varnost/orodij/mehanizmov

Število projektov za preprečevanje kriminala

Število projektov za pomoč žrtvam kaznivih dejanj

Število žrtev kaznivih dejanj, ki so prejele pomoč

Kazalniki rezultatov

Število oblikovanih/razširjenih pobud za preprečevanje radikalizacije

10.

Število oblikovanih/razširjenih pobud za zaščito/podporo pričam in žvižgačem

11.

Število kritičnih infrastruktur/javnih prostorov z novimi/prilagojenimi zmogljivostmi za zaščito pred incidenti, povezanimi z varnostjo

12.

Število udeležencev, ki menijo, da je dejavnost usposabljanja koristno za njihovo delo

13.

Število udeležencev, ki tri mesece po dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med to dejavnostjo usposabljanja

—

kanabis,

—	opioidi, vključno s heroinom,

—

kokain,

—	sintetične droge, vključno s poživili tipa amfetamin (vključno z amfetaminom in metamfetaminom) in MDMA,

—	nove psihoaktivne snovi,

—	druge prepovedane droge.

(2) Razčlenitev vrst orožja (na podlagi obstoječe zakonodaje, in sicer Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja. Predlagane kategorije so v primerjavi s kategorijami iz Priloge I k Direktivi 91/477/EGS poenostavljene in skladne s kategorijami schengenskega informacijskega sistema, ki ga uporabljajo nacionalni organi):

—	vojaško orožje: avtomatsko strelno orožje in težko strelno orožje (protitankovsko orožje, metalec raket, minomet itd.),

—	drugo kratkocevno strelno orožje: revolverji in pištole (vključno z rekvizitnim in akustičnim orožjem),

—	drugo dolgocevno strelno orožje: puške in šibrenice (vključno z rekvizitnim in akustičnim orožjem).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 251

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 15. julij 2021

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2021/1147 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje	1
	*	Uredba (EU) 2021/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja	48
	*	Uredba (EU) 2021/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost	94