(1)

Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, z osredotočanjem sredstev Unije na zelene cilje prispeva k izpolnjevanju zavez Unije v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (5) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), v skladu s katerim se želi omejiti dvig temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo, in k ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj. Ta uredba bi morala izvajati eno od prednostnih nalog iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ in je del naložbenega načrta za trajnostno Evropo, ki prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike zagotavlja namensko financiranje, s katerim se obravnavajo socialni, gospodarski in okoljski stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, v katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovrednimi ponori.

(2)

Prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo je eden od najpomembnejših ciljev politike Unije. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl cilj, da Unija, skladno s cilji Pariškega sporazuma, do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Čeprav bo boj proti podnebnim spremembam in razvrednotenju okolja, ki srednjeročno vsakemu od nas prinaša priložnosti in izzive, dolgoročno koristil čisto vsem, pa vse regije in države članice prehoda ne začenjajo na isti točki niti nimajo enakih zmogljivosti za odzivanje. Nekatere so naprednejše od drugih, prehod pa povzroča širše socialne, gospodarske in okoljske učinke za tiste regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv – zlasti premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca – kot vira energije ali od industrije z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Tako stanje ustvarja tveganje, da bodo različni deli Unije, kar zadeva podnebne ukrepe, pri tem prehodu različno hitri, pa tudi, da se bodo razlike med regijami poglabljale, kar bi škodilo ciljem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.

(3)

Da bi bil prehod uspešen in družbeno sprejemljiv za vse, mora biti pravičen in vključujoč. Zato morajo Unija, države članice in njihove regije od vsega začetka upoštevati njegove socialne, gospodarske in okoljske učinke ter uporabiti vse možne instrumente za ublažitev negativnih posledic. V zvezi s tem ima proračun Unije pomembno vlogo.

(4)

Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, bi moral mehanizem za pravični prehod dopolnjevati druge ukrepe v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027. Z združevanjem porabe proračuna Unije za podnebne in socialne cilje na regionalni ravni ter prizadevanjem za visoke socialne in okoljske standarde bi moral prispevati k obravnavi socialnih, gospodarskih in okoljskih posledic, zlasti za delavce, ki bodo prizadeti v prehajanju na podnebno nevtralno Unijo do leta 2050.

(5)

S to uredbo bi se moral vzpostaviti Sklad za pravični prehod (SPP), ki je eden od stebrov mehanizma za pravični prehod, ki se izvaja v okviru kohezijske politike. Cilji SPP so ublažiti škodljive vplive podnebnega prehoda s podpiranjem najbolj prizadetih območij in zadevnih delavcev ter spodbujati uravnotežen socialno-ekonomski prehod. Skladno z njegovim enotnim specifičnim ciljem bi morali ukrepi, ki jih podpira SPP, z ublažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje ter s financiranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva, neposredno prispevati k lajšanju učinka prehoda. Enotni specifični cilj SPP je s tem namenom opredeljen in naveden na isti ravni kot cilji politike iz Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(6)

Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot strategije Unije za trajnostno rast in glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb skladno z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma in s cilji Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi moral SPP prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti ter k uresničitvi cilja, da se 30 % vseh odhodkov proračuna Unije porabi za podpiranje podnebnih ciljev, ter, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti, k ambiciji, da se za cilje na področju biotske raznovrstnosti v letu 2024 nameni 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira, v letih 2026 in 2027 pa 10 %. Financiranje iz lastnih sredstev SPP je dodatno naložbam, ki so potrebne za doseganje splošnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni za podnebne cilje. Ta sredstva bi morala skupaj s sredstvi, prostovoljno prerazporejenimi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (8), v celoti prispevati k doseganju tega cilja. V tem okviru bi moral SPP podpirati dejavnosti, pri katerih se spoštujejo podnebni in okoljski standardi ter prednostne naloge Unije in ki ne škodujejo bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter zagotavljajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo na poti doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050.

(7)

Sredstva iz SPP bi morala dopolnjevati sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike.

(8)

Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice. Posebej zahteven bo za tiste države članice, ki so bile do nedavnega ali so še vedno močno odvisne od fosilnih goriv ali industrijskih dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, katere je treba zaradi prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo postopno opustiti ali prilagoditi, in ki za to nimajo zadostnih finančnih sredstev. SPP bi torej moral zajemati vse države članice, pri razdelitvi njegovih finančnih sredstev pa bi se bilo treba osredotočiti na območja, ki jih bo proces podnebnega prehoda najbolj prizadel, ter upoštevati sposobnost držav članic za financiranje naložb, potrebnih za soočanje s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo.

(9)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so navedena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega upravljanja, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev, finančne pomoči in povračila zunanjim strokovnjakom, obenem pa urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(10)

Da se zagotovi učinkovita uporaba sredstev SPP, bi moral biti dostop do SPP za tiste države članice, ki se še niso zavezale k uresničitvi cilja, da Unija skladno s cilji Pariškega sporazuma do leta 2050 postane podnebno nevtralna, omejen na 50 % nacionalnih dodelitev, preostalih 50 % pa bi moralo biti na voljo za načrtovanje programov ob prevzetju takšne zaveze. Da bi zagotovili pravičnost in enako obravnavo držav članic, bi morali v primeru, da se država članica do 31. decembra katerega koli leta, začenši z letom 2022, ni zavezala k uresničitvi cilja, da Unija do leta 2050 postane podnebno nevtralna, proračunsko obveznost za predhodno leto v naslednjem letu v celoti sprostiti.

(11)

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (11) in v mejah tam dodeljenih sredstev bi bilo treba z izvajanjem ukrepov za okrevanje in odpornost v okviru SPP obravnavati posledice krize zaradi COVID-19, ki so brez primere. Zadevna dodatna sredstva bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz navedene uredbe.

(12)

Ta uredba bi morala opredeliti vrste naložb, za katere bi lahko dovolili podporo za odhodke iz SPP. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih, okoljskih in socialnih zavez ter prednostnih nalog Unije. Seznam naložb bi moral vključevati tudi naložbe, s katerimi bi v skladu z ustreznimi strategijami pametne specializacije pri lokalnih gospodarstvih, po potrebi tudi trajnostnem turizmu, spodbujali endogeni potencial rasti in jih na ta način podpirali. Naložbe morajo biti, če upoštevamo vse cilje evropskega zelenega dogovora, dolgoročno trajnostne. Financirani projekti bi morali prispevati k prehodu na trajnostno, podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, vključno z ukrepi za bolj učinkovito rabo virov. Sežiganje odpadkov ne bi smelo prejemati podpore, saj ima tovrstna dejavnost v hierarhiji odpadkov v okviru krožnega gospodarstva nižje mesto. Upravičene bi morale biti svetovalne storitve, če prispevajo k izvajanju ukrepov, ki jih podpira SPP. Renaturacija območij, razvoj zelene infrastrukture in gospodarjenje z vodami bi se morali podpreti v okviru projekta sanacije tal za rabo. Pri podpiranju ukrepov za energetsko učinkovitost bi SPP moral podpirati naložbe kot so tiste, ki prispevajo k zmanjšanju energetske revščine, predvsem z izboljšanjem energetske učinkovitosti stavbnega fonda. SPP bi moral tudi podpirati razvoj inovativnih tehnologij za shranjevanje energije.

(13)

Da bi zaščitili državljane, ki so do podnebnega prehoda najbolj ranljivi, bi moral SPP zajemati tudi izpopolnjevanje in prekvalifikacijo prizadetih delavcev, vključno z njihovim usposabljanjem, ne glede na to, ali so še vedno zaposleni ali pa so zaradi prehoda izgubili službo. SPP bi jim moral pomagati, da se prilagodijo novim zaposlitvenim možnostim. Prav tako bi moral SPP iskalcem zaposlitve zagotavljati vse ustrezne oblike podpore, med drugim pomoč pri iskanju zaposlitve in dejavnem vključevanju na trg dela. SPP bi moral v regiji, zajeti v območnem načrtu za pravični prehod, podpirati vse iskalce zaposlitve, ki so izgubili službo v sektorjih, prizadetih zaradi prehoda, tudi če delavci, ki so bili odpuščeni, ne prebivajo v tej regiji. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti državljanom, ki jim grozi energetska revščina, zlasti pri izvajanju ukrepov za energetsko učinkovitost, namenjenih izboljšanju razmer na področju socialnih stanovanj.

(14)

Omogočiti bi bilo treba podporo za dejavnosti na področju izobraževanja in socialnega vključevanja, pa tudi podporo za socialno infrastrukturo za potrebe ustanov za varstvo otrok in oskrbo starejših ter v centrih za usposabljanje, pod pogojem, da so te dejavnosti ustrezno utemeljene v območnih načrtih za pravični prehod. Glede oskrbe starejših bi bilo treba vztrajati pri načelu spodbujanja oskrbe v skupnosti. Socialne in javne storitve na teh področjih bi lahko dopolnjevale naložbeno mešanico. Vsakršno podporo na teh področjih, pri kateri bi morali upoštevati cilje evropskega stebra socialnih pravic, bi bilo treba v območnih načrtih za pravični prehod ustrezno utemeljiti.

(15)

Da bi obravnavali poseben položaj in vlogo, ki ju imajo ženske pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo, bi bilo treba spodbujati enakost spolov. Udeležba žensk na trgu dela in njihovo podjetništvo ter enako plačilo imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju enakih možnosti. SPP bi moral posebno pozornost nameniti tudi ranljivim skupinam, ki zaradi škodljivih vplivov prehoda še posebej trpijo, kot so invalidni delavci. Ohraniti je treba identiteto rudarskih skupnosti ter zaščititi kontinuiteto preteklih in prihodnjih skupnosti. To pomeni, da je treba posebno pozornost nameniti njihovi materialni in nematerialni rudarski dediščini, vključno z njihovo kulturo.

(16)

Da bi okrepili gospodarsko diverzifikacijo območij, na katere vpliva prehod, bi moral SPP zagotavljati podporo podjetjem in gospodarskim deležnikom, tudi s podpiranjem produktivnih naložb v mikro, mala in srednja podjetja (12) (MSP). Produktivne naložbe bi bilo treba razumeti kot naložbe v osnovna sredstva ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in zagotavljanja storitev, s čimer se prispeva k bruto investicijam in zaposlovanju. Pri podjetjih, ki niso MSP, bi bilo treba produktivne naložbe podpreti le, če so potrebne, ker z ustvarjanjem ali zaščito znatnega števila delovnih mest blažijo njihovo izgubo, ki je posledica prehoda, in če ne vodijo k premestitvi ali iz nje ne izvirajo. Naložbe v obstoječe industrijske obrate, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem Unije za trgovanje z emisijami, bi morale biti dovoljene, če prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050 in so precej pod ustreznimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), in če omogočijo zaščito znatnega števila delovnih mest. Vsako tako naložbo bi bilo treba ustrezno utemeljiti v ustreznem območnem načrtu za pravični prehod. Da bi zaščitili celovitost notranjega trga in kohezijske politike, bi morala biti podpora podjetjem skladna s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU, zlasti pa bi morala biti podpora za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, omejena na podjetja, ki se nahajajo na območjih, opredeljenih za namene točk (a) in (c) člena 107(3) PDEU kot območja, ki prejemajo pomoč.

(17)

Da bi zagotovili prožnost pri načrtovanju sredstev SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, bi moralo biti možno pripraviti samostojen program SPP ali sredstva SPP načrtovati znotraj ene ali več namenskih prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpira ESRR, ESS+ ali Kohezijski sklad. V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 bi lahko sredstva SPP prostovoljno okrepili z dopolnilnimi sredstvi iz ESRR in ESS+. V takem primeru bi morali biti zadevni zneski, prerazporejeni iz ESRR in ESS+, skladni z vrsto operacij, določenih v območnih načrtih za pravični prehod.

(18)

Podpora SPP bi morala biti pogojena s tem, da se na določenem območju učinkovito izpelje proces prehoda za dosego podnebno nevtralnega gospodarstva. V zvezi s tem bi morale države članice v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/1060 o partnerstvu, v sklopu socialnega dialoga z ustreznimi deležniki in v sodelovanju z njimi ter ob podpori Komisije pripraviti območne načrte za pravični prehod s podrobnim opisom procesa prehoda, dosledno upoštevajoč svoje celovite nacionalne energetske in podnebne načrte. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo za pravični prehod, ki bi na podlagi obstoječe platforme za premogovniške regije v prehodu omogočila dvostransko in večstransko izmenjavo pridobljenih izkušenj in najboljših praks v vseh prizadetih sektorjih. Države članice bi morale zagotoviti, da so občine in mesta vključeni v izvrševanje sredstev SPP in da se v tem kontekstu upoštevajo njihove potrebe.

(19)

V območnih načrtih za pravični prehod bi bilo treba opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi morala biti osredotočena podpora SPP, in opisati specifične ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za uresničitev energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in za dosego podnebno nevtralnega gospodarstva Unije do leta 2050, zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in ustrezati ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3), kakor je bila vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ali biti del teh regij. V načrtih bi bilo treba na način, ki bo zagotavljal koherenten razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, skladnih tudi s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo in cilji evropskega zelenega dogovora, opisati izzive in potrebe navedenih območij, upoštevajoč tveganje depopulacije, ter na ravni upravičencev načrta opredeliti, kakšna vrsta operacij je potrebna, da bi prispevali k ustvarjanju delovnih mest. Kadar so taka območja opredeljena, bi bilo treba dodatno pozornost nameniti posebnostim otokov, otoških območij in najbolj oddaljenih regij, v katerih je zaradi geografskih in socialno-ekonomskih značilnosti morda potreben drugačen pristop za podporo procesu prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo. Finančno podporo iz SPP bi morale prejeti le naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov, ki so, odvisno od primera, podprti v okviru ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada oziroma SPP, ki jih odobri Komisija.

(20)

Da bi bila uporaba sredstev SPP bolj usmerjena v rezultate, bi bilo treba Komisiji v skladu z načelom sorazmernosti omogočiti, da v primeru, da v znatni meri ne bi bili doseženi cilji, določeni za specifični cilj SPP, uporabi finančne popravke.

(21)

Da bi zagotovili ustrezen finančni okvir za SPP, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev letne razdelitve razpoložljivih sredstev po državah članicah.

(22)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotavljanja podpore ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih, ki se pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo soočajo z gospodarsko in socialno preobrazbo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi razlik v stopnjah razvitosti različnih območij in zaostalosti območij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih sredstev držav članic in območij, temveč se zaradi potrebe po koherentnem izvedbenem okviru, ki bi zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(23)

Da bi se ta uredba sprejela po začetku programskega obdobja in ob upoštevanju dejstva, da bi bilo treba SPP izvajati usklajeno in harmonizirano, ter da bi se omogočilo njeno takojšnje izvajanje, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Evropski parlament, Svet in Komisija so v odgovor na družbene izzive v Evropi 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: steber). Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) bi moralo slediti dvajsetim načelom stebra. Da bi ESS+ prispeval k uresničevanju stebra, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja ter tako krepiti ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester) okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo navedene prednostne naloge reform. Te strategije bi bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform, da bi se predstavili in usklajevali prednostni naložbeni projekti, ki se jih podpira s financiranjem Unije ali z nacionalnim financiranjem.

Pomagati bi morale tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih podpira Unija, kadar je ustrezno v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada, katerih specifični cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ESS+, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), vzpostavljenega z Uredbo (EU) Evropskega parlamenta in Sveta, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (Program InvestEU)

(3)

Revidirane smernice za politike zaposlovanja držav članic so bile sprejete s Sklepom Sveta (EU) 2020/1512 (7). Besedilo teh smernic je bilo usklajeno z načeli stebra, in sicer z namenom, da bi Evropa izboljšala konkurenčnost in postala privlačnejša za naložbe, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje socialne kohezije. Da bi se zagotovila popolna usklajenost ESS+ s cilji teh smernic, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja ter boja proti socialni izključenosti, revščini in diskriminaciji, bi moral ESS+ države članice podpirati ob upoštevanju ustreznih integriranih smernic in zadevnih priporočil za posamezne države, sprejetih na podlagi člena 121(2) in člena 148(2) in (4) PDEU, ter, kadar je primerno, nacionalnih programov reform, podprtih z nacionalnimi strategijami. ESS+ bi moral prispevati tudi k ustreznim vidikom izvajanja ključnih pobud in dejavnosti Unije, zlasti sporočil Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom „Novi program znanj in spretnosti za Evropo“, z dne 30. septembra 2020 z naslovom „Evropski izobraževalni prostor“, z dne 7. oktobra 2020 z naslovom „Unija enakosti: strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov“ ter priporočil Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela, z dne 19. decembra 2016 o poteh izpopolnjevanja in z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade ter sporočila Komisije in priporočila Sveta z dne 12. marca 2021 o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov.

(4)

Svet je 20. junija 2017 sprejel sklepe z naslovom „Trajnostna prihodnost Evrope: Odziv EU na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030“. Svet je poudaril pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v vsa področja notranjih in zunanjih politik Unije, Unija pa si v svojih politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadeva obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope “kot prvi korak pri vključevanju ciljev Združenih narodov (ZN) za trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: cilji trajnostnega razvoja) in uporabi trajnostnega razvoja kot ključnega vodilnega načela za vse politike Unije, vključno z njenimi instrumenti financiranja. ESS+ bi moral prispevati k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja ZN, in sicer med drugim z izkoreninjenjem skrajnih oblik revščine (cilj trajnostnega razvoja 1), spodbujanjem kakovostnega in vključujočega izobraževanja (cilj trajnostnega razvoja 4), spodbujanjem enakosti spolov (cilj trajnostnega razvoja 5), spodbujanjem vzdržne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, popolne in produktivne zaposlenosti in dostojnega dela za vse (cilj trajnostnega razvoja 8) ter zmanjšanjem neenakosti (cilj trajnostnega razvoja 10).

(5)

Zaradi nedavnega in trenutnega razvoja dogodkov so se poslabšali strukturni izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, socialnih neenakosti, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje, prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb, demografskega upada, brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih ter vse starejše delovne sile, pa tudi izzivi, ki izhajajo iz vse večjega neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti mala in srednja podjetja (MSP). Z zelenim in digitalnim prehodom ter preobrazbo evropskih industrijskih ekosistemov bi lahko nastale številne nove priložnosti, ki pa bi jih moral spremljati pravi nabor znanj in spretnosti ter zaposlitvene in socialne politike in ukrepi. Unija bi morala biti ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, in sicer z vlaganjem v ustrezna znanja in spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, zagotavljanjem bolj vključujoče rasti ter izboljšanjem zaposlitvene in socialne politike, hkrati pa tudi z upoštevanjem gospodarske in industrijske trajnostnosti, mobilnosti delovne sile ter ob prizadevanju za vzpostavitev uravnotežene zastopanosti spolov na trgu dela.

(6)

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (8) vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada, Sklada za pravični prehod, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ESPRA, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost in Instrumenta za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in vrednotenja, upravljanja in nadzora za sklade Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato je treba določiti splošne cilje ESS+ in posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki bi jih bilo možno financirati iz ESS+.

(7)

Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) določa pravila za izvrševanje splošnega proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun Unije), vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in povračilih zunanjim strokovnjakom. Sofinanciranje za nepovratna sredstva se lahko zagotovi iz lastnih sredstev upravičencev, prihodka iz projekta ali finančnih prispevkov oziroma prispevkov v naravi od tretjih oseb. Da bi se zagotovila skladnost pri izvajanju programov Unije, bi se finančna uredba morala uporabljati za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru ESS+.

(8)

Vrste financiranja Unije in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti doseganja specifičnih ciljev ukrepov in zagotavljanja rezultatov, ob tem pa upoštevati zlasti stroške kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi to moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz točke (a) člena 125(1) finančne uredbe. Za izvajanje ukrepov, povezanih s socialno-ekonomskim vključevanjem državljanov tretjih držav, in v skladu s členom 94 Uredbe (EU) 2021/1060 lahko Komisija za povračilo državam članicam uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, vključno s pavšalnimi zneski.

(9)

Da bi se financiranje racionaliziralo in poenostavilo ter da bi se s celovitimi pristopi k financiranju ustvarile dodatne priložnosti za sinergije, bi bilo treba ukrepe, podprte iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11), in Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12), vključiti v ESS+. ESS+ bi zato moral zajemati dva sklopa: sklop v okviru deljenega upravljanja (v nadaljnjem besedilu: sklop ESS+ okviru deljenega upravljanja), ki se izvaja v okviru deljenega upravljanja, ter sklop za zaposlovanje in socialne inovacije (v nadaljnjem besedilu: sklop EaSI), ki se izvaja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z upravljanjem različnih skladov, zlasti za države članice in upravičence, hkrati pa bi se za enostavnejše operacije, kot je razdeljevanje hrane ali osnovne materialne pomoči, ohranila enostavnejša pravila.

(10)

Glede na širše področje uporabe ESS+ je primerno, da se cilji povečanja učinkovitosti trgov dela, spodbujanja enakega dostopa do kakovostne zaposlitve, izboljšanja enake dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, da bi pripomogli k ponovnemu vključevanju v izobraževalne sisteme, spodbujanja socialnega vključevanja, olajševanja dostopa do zdravstvenega varstva za ranljive osebe in zmanjševanja revščine ne izvajajo samo v okviru deljenega upravljanja v okviru sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, temveč tudi za ukrepe, potrebne na ravni Unije, v okviru neposrednega in posrednega upravljanja v okviru sklopa EaSI.

(11)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje ESS+, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (13). Določiti bi morala dodelitve za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja in dodelitve za ukrepe, ki se bodo izvajali v okviru sklopa EaSI.

(12)

Da bi olajšali izvajanje posebnih in operativnih ciljev sklopa EaSI, bi moral ESS+ podpirati dejavnosti, povezane s tehnično in upravno pomočjo, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in vrednotenja, medtem ko bi morale biti dejavnosti komuniciranja in razširjanja del ukrepov, upravičenih v okviru sklopa EaSI.

(13)

ESS+ bi moral spodbujati zaposlovanje z aktivnim ukrepanjem, ki omogoča vključevanje in ponovno vključevanje na trg dela, zlasti za mlade – predvsem z izvajanjem okrepljenega jamstva za mlade –, za dolgotrajno brezposelne ljudi, za prikrajšane skupine na trgu dela in za neaktivne ljudi ter s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva. ESS+ bi si moral prizadevati za izboljšanje delovanja trgov dela s podpiranjem posodabljanja institucij trgov dela, kot so javne službe za zaposlovanje, da bi se izboljšala njihova zmogljivost zagotavljanja okrepljenega ciljno naravnanega svetovanja in usmerjanja med iskanjem zaposlitve in pri prehodu v zaposlitev ter da bi se povečala mobilnost delavcev. ESS+ bi moral spodbujati uravnoteženo udeležbo spolov na trgu dela, in sicer z ukrepi, ki bi med drugim zagotovili enake delovne pogoje, boljšo usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter dostop do otroškega varstva, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom. ESS+ bi si moral prizadevati tudi za zagotavljanje zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, da bi se upoštevala tveganja za zdravje, povezana s spreminjajočimi se oblikami dela, in potrebe starajoče se delovne sile.

(14)

ESS+ bi moral zagotavljati podporo za izboljšanje kakovosti, vključenosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, tudi s spodbujanjem digitalnega učenja, potrjevanjem neformalnega in priložnostnega učenja, strokovnega razvoja učiteljev, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti glede osnovnih spretnosti, vključno z zdravstveno in medijsko pismenostjo, podjetniškimi spretnostmi, znanjem jezikov, digitalnimi spretnostmi in kompetencami za trajnostni razvoj, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlitev, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter prehodu v zaposlitev, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost, da bi vsem olajšali polno udeležbo v družbi, ter prispevati h konkurenčnosti, vključno s spremljanjem diplomantov, ter k družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem trajnostnih pobud, ki se na teh področjih povečujejo in so prilagojene različnim ciljnim skupinam, na primer invalidom. Tako pomoč, podporo in prispevke bi bilo mogoče doseči na primer s spletnim učenjem, usposabljanjem na delovnem mestu, pripravništvi, dualnim sistemom izobraževanja in usposabljanja ter vajeništvi, kot je opredeljeno v priporočilu Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva, vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v tesnem sodelovanju z industrijo, najsodobnejšim gradivom in metodami usposabljanja, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij ter izdajanjem potrdil na ravni industrije.

(15)

Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva, pri čemer se posebna pozornost nameni otrokom, ki prihajajo iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij, prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti vajeništev, do terciarne ravni ter izobraževanja in učenja odraslih, vključno s športnimi in kulturnimi dejavnostmi. ESS+ bi moral zagotavljati ciljno usmerjeno podporo učečim, ki tako podporo potrebujejo, in odpravljati neenakosti v izobraževanju, vključno z digitalnim razkorakom, preprečevati in zmanjševati zgodnje opuščanje šolanja, spodbujati prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, krepiti povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter omogočati lažjo učno mobilnost za vse in dostopnost za invalide. V tem okviru bi bilo treba podpirati sinergije s programom Erasmus+, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta (14), zlasti da bi prikrajšanim učencem olajšali udeležbo v učni mobilnosti.

(16)

ESS+ bi moral spodbujati prožne možnosti nadgrajevanja veščin ter pridobivanja novih in različnih veščin za vse, zlasti podjetniških in digitalnih veščin ter veščin za ključne omogočitvene tehnologije ter veščin za zeleno gospodarstvo in industrijske ekosisteme v skladu s sporočilom Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“. V skladu s programom znanj in spretnosti za Evropo ter priporočilom Sveta o poteh izpopolnjevanja (15) bi moral ESS+ podpirati prožne poti, vključno z dostopnim, kratkim in ciljno usmerjenim modularnim usposabljanjem, ki vodi do kvalifikacij, da bi se posameznikom zagotovile veščine, prilagojene potrebam trga dela in industrijskih ekosistemov, zelenemu in digitalnemu prehodu, inovacijam ter družbenim in gospodarskim spremembam, olajšali prekvalificiranje in izpopolnjevanje, zaposljivost, karierni prehodi ter geografska in sektorska mobilnost ter podprli zlasti nizko usposobljene osebe, invalidne in nizkokvalificirane odrasle. ESS+ bi moral prav tako olajševati zagotavljanje celovite podpore posameznikom v zvezi s celotnimi veščinami, vključno z zaposlenimi, samozaposlenimi in brezposelnimi osebami, in sicer z instrumenti, kot so individualni izobraževalni računi.

(17)

S sinergijami z Obzorjem Evropa - okvirnim programom za raziskave in inovacije, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (16) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje Evropa), bi bilo treba zagotoviti, da bi ESS+ lahko vključeval in razširjal inovativne kurikule, podprte iz Obzorja Evropa, da se ljudem zagotovijo veščine in kompetence, potrebne za delovna mesta prihodnosti.

(18)

ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic v pomoč pri izkoreninjenju revščine, da bi se prekinil krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujalo socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, zmanjševanjem ovir, odpravljanjem diskriminacije in obravnavanjem neenakosti v zdravju. V ta namen bi bilo treba uporabiti vrsto politik, ki so namenjene najbolj prikrajšanim osebam, ne glede na njihov spol, spolno usmerjenost, starost, vero ali prepričanje, rasno ali etnično pripadnost, zlasti pa marginaliziranim skupnostim, kot so Romi, invalidom ali osebam s kroničnimi boleznimi, brezdomcem ter otrokom in starejšim. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno-ekonomsko vključevanje. ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, ki spodbujajo dostop do stanovanj in oskrbe po meri posameznika, kot sta zdravstvena in dolgotrajna oskrba ter zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti. ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju sistemov socialne zaščite s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah ter zlasti za spodbujanje dostopnosti takih sistemov, tudi za invalide.

(19)

ESS+ bi moral prispevati k izkoreninjenju revščine s podpiranjem nacionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih oseb. Na podlagi splošnega cilja, da bi bilo na ravni Unije vsaj 4 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja namenjenih za podporo najbolj ogroženim osebam, bi morale države članice dodeliti vsaj 3 % svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in pomanjkanje hrane. Zagotavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim osebam ne bi smelo nadomestiti obstoječih socialnih prejemkov, ki so jim zagotovljeni v okviru nacionalnih socialnih sistemov ali na podlagi nacionalnega prava. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov je treba za podporo, namenjeno obravnavanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih oseb, uporabljati enostavnejša pravila.

(20)

Glede na nenehno potrebo po krepitvi prizadevanj za obravnavanje upravljanja migracijskih tokov v vsej Uniji ter za zagotovitev dosledne, močne in usklajene podpore prizadevanjem za solidarnost in pravično delitev odgovornosti bi moral ESS+ zagotavljati podporo za spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, vključno z migranti, kar lahko vključuje pobude na lokalni ravni, kot dopolnitev ukrepov, financiranih iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, ESRR in drugih skladov Unije, ki imajo pozitiven učinek na vključevanje državljanov tretjih držav.

(21)

Zaradi pomembnosti dostopa do zdravstvenega varstva bi moral ESS+ zagotavljati sinergije in dopolnjevanje s Programom EU za zdravje, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta (17), področje uporabe ESS+ pa bi moralo vključevati dostop do zdravstvenega varstva za osebe v ranljivem položaju.

(22)

ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, dostopa do zdravstvenega varstva za ranljive osebe, dolgotrajne oskrbe, izobraževanja in usposabljanja, da bi prispevali k izkoreninjenju revščine. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno obravnavati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+, ob upoštevanju stebra, pregleda socialnih kazalnikov, kot je bil spremenjen po sprejetju novih ciljev iz načrta ukrepov za socialni steber, in regionalnih posebnosti.

Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, usklajenost in dopolnjevanje med sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja ter drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, na primer SPP, ESRR, Programom EU za zdravje, Mehanizmom za okrevanje in odpornost, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (18), Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta (19), ESPRA, programom Erasmus+, Skladom za azil, migracije in vključevanje, Obzorjem Evropa, EKSRP, programom Digitalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (20), Programom InvestEU, programom Ustvarjalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta (21), Evropsko solidarnostno enoto, vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta (22), in Instrumentom za tehnično podporo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč.

(23)

ESS+ bo s podporo specifičnim ciljem iz te uredbe, med drugim s prispevanjem k doseganju cilja politike „bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ iz Uredbe (EU) 2021/1060 še naprej prispeval k strategijam teritorialnega in lokalnega razvoja, da bi izvajali steber. Podpiral bo orodja iz člena 28 navedene uredbe in s tem prispeval tudi k uresničevanju cilja politike „Evropa, ki je bližje državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud“ iz Uredbe (EU) 2021/1060, vključno z ukrepi za zmanjšanje revščine in socialno vključevanje ob upoštevanju posebnosti mestnih, podeželskih in obalnih regij, da bi odpravili socialno-ekonomske neenakosti v mestih in regijah.

(24)

Da bi se socialna razsežnost Evrope, kot je opredeljena v stebru, ustrezno izvajala in bi se minimalni znesek sredstev namenil tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, bi morale države članice krepitvi socialnega vključevanja dodeliti vsaj 25 % svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(25)

Za obravnavanje vztrajno visoke stopnje revščine otrok v Uniji in v skladu z načelom 11 stebra, v katerem je določeno, da imajo otroci pravico do varstva pred revščino, otroci iz prikrajšanih okolij pa pravico do posebnih ukrepov za izboljšanje dostopa do enakih možnosti, bi morale države članice načrtovati ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje jamstva za otroke za dejavnosti, ki obravnavajo revščino otrok, v skladu s specifičnimi cilji ESS+, ki omogočajo načrtovanje sredstev za ukrepe, ki neposredno podpirajo enak dostop otrok do varstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva, dostojnih stanovanjskih razmer in ustrezne prehrane. Države članice, v katerih je na podlagi podatkov Eurostata povprečna stopnja otrok, mlajših od 18 let, ki jim je v obdobju 2017–2019 grozila revščina ali socialna izključenost, nad povprečjem Unije za navedeno obdobje, bi morale dodeliti vsaj 5 % svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za te dejavnosti. Operacije, s katerimi se prispeva k tej zahtevi glede tematske koncentracije, bi bilo treba všteti v 25-odstotno zahtevo glede tematske koncentracije za socialno vključenost, kadar so načrtovane v okviru ustreznih specifičnih ciljev.

(26)

Da bi olajšali vključujoče okrevanje gospodarstva po veliki krizi in podprli zaposlovanje mladih v spreminjajočem se svetu dela ter glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v številnih državah članicah in regijah, bi morale vse države članice vložiti ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v ukrepe za podporo zaposlovanju in znanju ter spretnostim mladih, tudi z izvajanjem programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, podprtih v programskem obdobju 2014–2020 v okviru pobude za zaposlovanje mladih v okviru Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (24) s poudarkom na posameznikih, in pridobljenih spoznanj bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja na podlagi kakovostne zaposlitve in izobraževanja ter vlagati v zgodnje preprečevanje in učinkovito ozaveščanje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim, tudi prek mladinskega dela. Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev in ustrezne zmogljivosti služb za zaposlovanje, da bi zagotovile prilagojeno in celovito podporo ter bolje usmerjene storitve za mlade. Uresničevanje ciljno usmerjenih ukrepov za zaposlovanje mladih bo s celovito vključitvijo pobude za zaposlovanje mladih v ESS+ bolj učinkovito in uspešno, področje uporabe pa se bo razširilo na strukturne ukrepe in reforme, s čimer bo zagotovljeno boljše ujemanje med finančno podporo Unije in izvajanjem okrepljenega jamstva za mlade.

Nadgrajevanje veščin ter pridobivanje novih in raznovrstnih veščin bi moralo mladim pomagati, da izkoristijo priložnosti rastočih sektorjev in jih pripraviti na spreminjajočo se naravo dela, hkrati pa izkoristiti priložnosti, ki izhajajo iz digitalnega in zelenega prehoda ter preobrazbe industrijskih ekosistemov v Uniji. Zato bi morale države članice, v katerih je bila na podlagi podatkov Eurostata povprečna stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v obdobju 2017–2019 nad povprečjem Unije, za navedene ukrepe dodeliti vsaj 12,5 % svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(27)

V skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 o posebnih določbah glede cilja 6 v okviru strukturnih skladov na Finskem, Norveškem in Švedskem k Aktu o pristopu iz leta 1994 (25) so najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije upravičene do posebnih ukrepov v okviru skupnih politik in programov Unije. Zaradi trajnih omejitev, na primer depopulacije, te regije potrebujejo posebno podporo.

(28)

Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi akterji na zadevnih teritorialnih ravneh ter socialno-ekonomskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe. Zato je bistveno, da vse države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za zagotavljanje pomembnega sodelovanja socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri izvajanju sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. To sodelovanje bi moralo vključevati ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, kot so okoljski partnerji, nevladne organizacije ter organi, odgovorni za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije. Države članice, ki so prejele priporočilo za posamezne države v zvezi s krepitvijo zmogljivosti socialnih partnerjev ali organizacij civilne družbe, bi morale zaradi svojih posebnih potreb na tem področju za ta namen dodeliti vsaj 0,25 % svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(29)

Da bi se povečala odzivnost politik na socialne spremembe ter spodbujale in podpirale inovativne rešitve, je podpora socialnim inovacijam ključnega pomena. Zlasti preskušanje in vrednotenje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem sta pomembna za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS+. Socialna podjetja bi lahko imela ključno vlogo pri uresničevanju socialnih inovacij ter prispevanju k ekonomski in socialni odpornosti. Opredelitev socialnih podjetij bi morala biti usklajena z opredelitvami v nacionalnem pravu in v sklepih Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi. Da bi okrepili vzajemno učenje ter izmenjavo znanja in praks, bi morali poleg tega države članice spodbujati k nadaljevanju njihovih dejavnosti transnacionalnega ukrepanja v okviru deljenega upravljanja na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja ter socialnega vključevanja v skladu s specifičnimi cilji ESS+.

(30)

Komisija in države članice bi morale zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi udeležba na trgu dela, zaposlitveni pogoji in karierno napredovanje. Zagotavljati bi morale tudi, da ESS+ spodbuja enake možnosti za vse brez diskriminacije v skladu s členom 10 PDEU, spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije ZN o pravicah invalidov, sprejete 13. decembra 2006 v New Yorku. ESS+ bi moral prispevati k spodbujanju dostopnosti za invalide, da bi izboljšali njihovo vključevanje v zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje ter s tem v vsa življenjska področja. Spodbujanje take dostopnosti bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in vrednotenja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z bivalne ali institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. ESS+ ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) 2021/1060 določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(31)

Vse operacije bi bilo treba izbrati in izvajati ob spoštovanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Komisija bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila pravočasno oceno pritožb, vključno s pritožbami v zvezi s kršitvami Listine, pritožnike pa bi morala obvestiti o rezultatih svoje ocene v skladu s sporočilom Komisije z dne 19. januarja 2017 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“.

(32)

Da bi zmanjšali upravno breme pri zbiranju podatkov, bi morale biti zahteve glede poročanja čim bolj enostavne. Kadar so podatki na voljo v registrih ali enakovrednih virih, bi lahko države članice organom upravljanja omogočile zbiranje podatkov iz registrov.

(33)

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe bi morali nacionalni upravljavci podatkov svoje naloge za namene te uredbe opravljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (26). Končnim prejemnikom operacij v okviru posebnega cilja „obravnavanje materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim osebam, vključno z otroki, in zagotavljanje spremljevalnih ukrepov, ki podpirajo njihovo socialno vključenost“ bi bilo treba zajamčiti dostojanstvo in spoštovanje zasebnosti. Da bi se izognili stigmatizaciji, se od oseb, ki prejemajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč, ne bi smelo zahtevati, da se identificirajo ob prejetju pomoči ali sodelovanju v raziskavah o najbolj ogroženih osebah, ki so dobile podporo iz ESS+.

(34)

Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti in spodbujati, da se zamisli preskusijo na lokalni ravni in da se izvedljive zamisli razvijejo v širšem obsegu – kjer je to ustrezno – ali prenesejo na druge kontekste v drugih regijah ali državah članicah s finančno podporo iz ESS+ ali v kombinaciji z drugimi viri.

(35)

ESS+ zajema določbe, s katerimi naj bi z zagotavljanjem tesnega sodelovanja javnih služb za zaposlovanje držav članic, Komisije in socialnih partnerjev uresničevali prosto gibanje delavcev brez diskriminacije. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev, zlasti prek čezmejnih partnerstev, in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ bi moralo vključevati razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih shem za mobilnost, ki so namenjene zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj.

(36)

Pomanjkanje dostopa do financiranja za mikropodjetja, in socialna podjetja in socialna gospodarstva je ena od glavnih ovir pri ustanavljanju podjetij, kar zlasti velja za osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Ta uredba bi morala v okviru sklopa EaSI predvideti določbe, katerih namen je oblikovanje tržnega ekosistema za povečanje ponudbe financiranja za socialna podjetja in dostopa do njega ter da ustreza povpraševanju tistih, ki ga najbolj potrebujejo, predvsem pa brezposelnih, žensk in ranljivih oseb, ki želijo ustanoviti ali razviti mikropodjetje. Ta cilj bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskim jamstvom v okviru sklopa politike za socialne naložbe ter znanja in spretnosti Sklada InvestEU. Socialna podjetja, kadar so opredeljena v nacionalnem pravu, bi bilo treba obravnavati kot socialna podjetja v smislu sklopa EaSI, ne glede na njihov pravni status, v kolikor ta podjetja ustrezajo opredelitvi socialnega podjetja iz te uredbe.

(37)

Akterji trga socialnih naložb, vključno s človekoljubnimi akterji, bi lahko imeli ključno vlogo pri doseganju vrste ciljev ESS+, saj ponujajo financiranje ter inovativne in dopolnjujoče pristope k boju proti socialni izključenosti in revščini, zmanjševanju brezposelnosti in prispevanju k ciljem trajnostnega razvoja. Zato bi morali biti človekoljubni akterji, kot so fundacije in donatorji vključeni v ukrepe ESS+, kot je to ustrezno in če nimajo političnega ali socialnega programa, ki bi bil v nasprotju z ideali Unije, in sicer zlasti v tiste ukrepe, katerih namen je razvijanje ekosistema trgov socialnih naložb.

(38)

Potrebne so smernice v okviru sklopa EaSI v zvezi z razvojem socialne infrastrukture in s tem povezanih storitev, zlasti za socialna stanovanja, otroško varstvo in izobraževanje, zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo, vključno z zmogljivostmi za pomoč pri prehodu s storitev institucionalne oskrbe na storitve oskrbe v družini in skupnosti, ter ob upoštevanju zahtev glede dostopnosti za invalide.

(39)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (27), in doseganje ciljev za trajnostni razvoj, bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih za podpiranje podnebnih ciljev. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili ustrezni ukrepi, ki bodo ponovno ovrednoteni v okviru vmesne ocene.

(40)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (28) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklopa EaSI ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(41)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (29), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(42)

Primerno je, da se določijo kazalniki za namene poročanja v okviru sklopa EaSI. Ti kazalniki bi morali temeljiti na učinkih, biti objektivni, njihovo pridobivanje bi moralo biti preprosto in bi morali biti sorazmerni z deležem sklopa EaSI v celotnem ESS+. Zajemati bi morali operativne cilje in dejavnosti financiranja v okviru sklopa EaSI, ne da bi bilo treba določiti ustrezne cilje.

(43)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (30) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (31), (Euratom, ES) št. 2185/96 (32) in (EU) 2017/1939 (33) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (34). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(44)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil in posrednega upravljanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(45)

Ker ciljev te uredbe, namreč povečanja učinkovitosti trgov dela, spodbujanja enakega dostopa do kakovostne zaposlitve, izboljšanja enake dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja socialnega vključevanja ter prispevanja k izkoreninjenju revščine, ter zasledovanih ciljev v okviru sklopa EaSI države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(46)

Za spremembo nekaterih nebistvenih delov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo in dopolnitvijo prilog o kazalnikih. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (35). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi z modelom za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih bi bilo treba glede na naravo tega modela izvajati v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (36).

(48)

Da bi omogočili hiter odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine, omenjene v Paktu za stabilnost in rast, ki se lahko pojavijo v programskem obdobju, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje začasnih ukrepov za olajšanje uporabe podpore iz ESS+ kot odziv na takšne okoliščine, in sicer za največ 18 mesecev. Komisija bi morala sprejeti ukrepe, ki so najprimernejši glede na izjemne ali neobičajne okoliščine, s katerimi se sooča država članica, pri tem pa ohraniti cilje ESS+, vendar to ne bi smelo vključevati sprememb zahtev glede tematske koncentracije. Poleg tega bi bilo treba izvedbena pooblastila v zvezi z začasnimi ukrepi za uporabo podpore iz ESS+ kot odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine prenesti na Komisijo, brez uporabe postopkov v odborih, glede na to, da je področje uporabe teh ukrepov določeno s Paktom za stabilnost in rast in je omejeno na ukrepe iz te uredbe. Komisija bi morala tudi spremljati izvajanje in oceniti ustreznost začasnih ukrepov. Kadar Komisija meni, da je to uredbo treba spremeniti zaradi izjemnih ali neobičajnih okoliščin, sprememba ne bi smela zajemati zahtev glede tematske koncentracije, povezanih z zaposlovanjem mladih ali podporo najbolj ogroženim osebam, to pa zaradi tega, ker krizne razmere mlade in najbolj ogrožene osebe pogosto najbolj prizadenejo. Zato je treba zagotoviti, da te ciljne skupine še naprej prejemajo ustrezen znesek podpore.

(49)

Pri upravljanju ESS+ bi Komisiji moral pomagati odbor iz člena 163 PDEU (v nadaljnjem besedilu: Odbor ESS+). Da bi imel Odbor ESS+ na voljo vse potrebne informacije in da bi od ustreznih deležnikov pridobil raznovrstna mnenja, bi mu bilo treba omogočiti, da povabi predstavnike brez glasovalnih pravic, če je njihova udeležba potrebna glede na dnevni red, vključno s predstavniki Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada ter ustreznimi organizacijami civilne družbe.

(50)

Da bi zagotovili nadaljnjo obravnavo posebnosti posameznega sklopa ESS+, bi moral Odbor ESS+ ustanoviti delovne skupine za vsak sklop ESS+. Sestavo in naloge teh delovnih skupin določi Odbor ESS+. Delovne skupine bi morale imeti možnost, da na svoje sestanke povabijo predstavnike civilne družbe in druge deležnike. Med nalogami delovnih skupin so lahko zagotavljanje usklajevanja in sodelovanja med organi držav članic in Komisijo pri izvajanju ESS+, vključno s posvetovanjem o delovnem programu sklopa EaSI, spremljanje izvajanja posameznega sklopa ESS+, izmenjava izkušenj in dobrih praks znotraj sklopov ESS+ in med njimi ter spodbujanje morebitnih sinergij z drugimi programi Unije.

(51)

Da bi zagotovili večjo preglednost pri izvajanju te uredbe, bi morala Komisija vzpostaviti potrebne stike z ustreznimi odbori za politiko, dejavnimi na socialnem področju in področju zaposlovanja, na primer Odborom za zaposlovanje, Odborom za socialno zaščito ali Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu.

(52)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in le v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so aktivnosti in stroški iz začetka proračunskega leta 2021 upravičeni, tudi če so se aktivnosti začele izvajati in so stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(53)

Uredbo (EU) št. 1296/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(54)

Da bi zagotovili kontinuiteto pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočili izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba začeti veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in bi se za sklop EaSI morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

Del I

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

DEL II

Poglavje I

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 12

Poglavje II

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 16

Člen 17

Poglavje III

Člen 18

Člen 19

Člen 20

Člen 21

Člen 22

Člen 23

Člen 24

DEL III

Poglavje I

Člen 25

Poglavje II

Člen 26

Člen 27

Člen 28

Člen 29

Poglavje III

Člen 30

Člen 31

Člen 32

Člen 33

Člen 34

Člen 35

Člen 36

DEL IV

Člen 37

Člen 38

Člen 39

Člen 40

Člen 41

Člen 42

PRILOGA I

PRILOGA II

PRILOGA III

PRILOGA IV

(1)

Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR na podlagi navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zlasti tudi tistih, ki so posledica upadanja števila prebivalstva, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti, otoki ter čezmejne in gorske regije.

(2)

Kohezijski sklad je bil ustanovljen, da bi prispeval k splošnemu cilju krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije, in sicer z zagotavljanjem finančnih prispevkov na področju okolja in vseevropskih omrežij na področju prometne infrastrukture (TEN-T), kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(3)

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa skupna pravila, ki se uporabljajo za ESRR, Evropski socialni sklad plus (ESS+), Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod, Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), Sklad za notranjo varnost (SNV) in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira.

(4)

Za poenostavitev pravil, ki so se uporabljala za ESRR in Kohezijski sklad med programskim obdobjem 2014–2020, bi bilo treba v eni uredbi določiti pravila, ki se uporabljajo za oba sklada.

(5)

Pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kot so določena v členu 5 PEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, kot tudi načela evropskega stebra socialnih pravic, ki so jih leta 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, ter zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in v skladu s pravom Unije, s katerim se harmonizirajo zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. V tem okviru bi bilo treba ESRR in Kohezijski sklad v sinergiji z ESS+ izvajati na način, ki spodbuja prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, prizadevati pa bi si bilo treba za uresničitev njunih ciljev, da bi prispevala k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, izkoreninjenju revščine in spodbujanju socialne vključenosti. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti, spodbujanje enakosti moških in žensk in vključevanje vidika spola ter se bojevati proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Noben izmed skladov ne bi smel podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali izključevanja, pri financiranju infrastrukture pa bi oba morala zagotavljati dostopnost za invalide.

(6)

Cilje ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, in za doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: cilji ZN za trajnostni razvoj), bosta sklada prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi 30 % proračunskih izdatkov Unije podpiralo podnebne cilje. V ta namen bodo operacije v okviru ESRR predvidoma prispevale 30 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje. Poleg tega bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k ambiciji, da bi za cilje na področju biotske raznovrstnosti v letu 2024 namenili 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira, v letih 2026 in 2027 pa 10 %, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti.

Sklada bi morala podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde in prednostne naloge Unije ter ne škodujejo bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (6), zagotavljajo pa prehod na nizkoogljično gospodarstvo na poti k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. ESRR in Kohezijski sklad bi morala upoštevati vsebino celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, sprejetih v okviru upravljanja energetske unije in podnebnih ukrepov, kot so bili vzpostavljeni z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(7)

Za zaščito celovitosti notranjega trga, bodo operacije ESRR in Kohezijskega sklada v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kot so določena v členih 107 in 108 PDEU.

(8)

Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja vključenost regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov, civilne družbe, ekonomskih in socialnih partnerjev ter po potrebi raziskovalnih organizacij in univerz. Z izvajanjem obeh skladov bi bilo treba zagotoviti usklajevanje in dopolnjevanje z ESS+, Skladom za pravični prehod, ESPRA in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP).

(9)

Treba je uvesti določbe o podpori ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

(10)

Za opredelitev vrst dejavnosti, ki jih lahko podpirata ESRR in Kohezijski sklad, bi bilo treba določiti specifične cilje politike za zagotavljanje podpore iz obeh skladov, da se zagotovi, da prispevata k enemu ali več skupnim ciljem politike iz člena 5(1) Uredbe 2021/1060.

(11)

Ker so mala in srednje velika podjetja (MSP) hrbtenica evropskega gospodarstva, bi moral ESRR še naprej podpirati razvoj MSP s krepitvijo njihove trajnostne rasti in konkurenčnosti. Poleg tega bi moral ESRR ob upoštevanju morebitnih težkih posledic pandemije COVID-19 ali kakršnih koli drugih morebitnih kriznih razmer, ki bi v prihodnosti lahko vplivale na podjetja in zaposlovanje, podpreti okrevanje po kriznih razmerah s podpiranjem ustvarjanja delovnih mest v MSP, tudi s produktivnimi naložbami.

(12)

V okviru prehoda na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste in trajnostne multimodalne mobilnosti, s poudarkom na javnem prevozu, skupni mobilnosti, hoji in kolesarjenju.

(13)

Da ne bi spustili iz rok priložnosti, ki jih prinaša digitalna doba, bi moral ESRR prispevati k razvoju vključujoče digitalne družbe, v kateri bi državljani, raziskovalne organizacije, podjetja in javne uprave v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija. Da bi bila e-uprava na nacionalni, regionalni in lokalni ravni učinkovita, je treba razviti orodja ter ponovno razmisliti o organizaciji in postopkih za učinkovitejše, lažje, hitrejše in cenejše zagotavljanje javnih storitev. Zlasti bi bilo treba digitalne in telekomunikacijske tehnologije uporabljati za krepitev tradicionalnih omrežij in storitev v korist lokalnih skupnosti z razvojem projektov, kot sta pametna mesta in pametne vasi.

(14)

Podpora iz ESRR v okviru cilja politike 1 bi morala temeljiti na izgradnji zmogljivosti za strategije pametne specializacije, ki določajo prednostne naloge na nacionalni ali regionalni ravni, ali obeh, za povečanje njihove konkurenčne prednosti z razvojem in usklajevanjem prednosti raziskav in inovacij s poslovnimi potrebami in potrebnimi znanji in spretnostmi prek procesa podjetniškega odkrivanja. Ta proces bi moral podjetniškim akterjem, vključno z industrijo, izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami, javnimi upravami in civilno družbo, omogočiti, da na podlagi razpoznavnih struktur in baze znanja v regiji opredelijo, katera področja so najbolj obetavna za trajnostni gospodarski razvoj. Ker je proces upravljanja pametne specializacije bistven za kakovost strategije, bi moral ESRR zagotavljati podporo razvoju in povečanju zmogljivosti, potrebnih za učinkovit proces podjetniškega odkrivanja ter pripravo ali posodabljanje strategij pametne specializacije.

(15)

Za spodbujanje doseganja podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 in ob ustreznem upoštevanju družbenih in gospodarskih posledic, ki jih to prinaša, bi morala ESRR in Kohezijski sklad prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in boju proti energetski revščini. V tej zvezi bi bile še posebej pomembne naložbe v energetsko učinkovitost, vključno s sistemi varčevanja z energijo, v trajnostno energijo iz obnovljivih virov v skladu s trajnostnimi merili iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8), v pametne energetske sisteme, kot tudi naložbe, namenjene preprečevanju nesreč, spodbujanju biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, vključno z ohranjanjem, vrednotenjem in poudarjanjem zavarovanih naravnih območij, ter drugimi ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot sta ohranjanje in obnavljanje naravnih območij z visokim potencialom za absorpcijo in skladiščenje ogljika, vključno s ponovno vzpostavitvijo močvirnatih območij, zajemanjem deponijskega plina ali zmanjševanjem emisij v industrijskih procesih ali proizvodih. Poleg tega bi bilo treba podpreti naložbe, katerih cilj je zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja, kot so onesnaževanje zraka, vode in tal, ter zmanjšanje hrupa in svetlobnega onesnaževanja.

(16)

Pri pripravi programov, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, je treba upoštevati celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, ki opisujejo politike in ukrepe ter obravnavajo energetsko revščino in emisije toplogrednih plinov. Za prispevanje k doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje energetske revščine, določenih v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, bi moral ESRR podpirati zlasti izboljšave energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov in stavb, v skladu s spremenjeno Direktivo (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta (9), da se prispeva k doseganju razogljičenega stavbnega fonda do leta 2050 ter tako zmanjša poraba energije in ustvarijo prihranki za gospodinjstva, ki jih je prizadela energetska revščina.

(17)

Za izboljšanje prometne povezljivosti bi morala ESRR in Kohezijski sklad spodbujati razvoj vseevropskega prometnega omrežja, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013, in sicer z naložbami v infrastrukturo za železniški promet, promet po celinskih plovnih poteh, cestni promet, pomorski promet in multimodalni prevoz, vključno z ukrepi za zmanjšanje hrupa. ESRR in Kohezijski sklad bi morala podpirati tudi nacionalno, regionalno in lokalno, čezmejno in mestno mobilnost. Pri tem bi morala oba sklada nameniti pozornost izboljšanju varnosti, predvsem obstoječih mostov in predorov.

(18)

V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Zato bi bilo treba pri pripravi in izvajanju programov ESRR pozornost nameniti demografskim izzivom. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR na najbolj ustrezni teritorialni ravni zagotavljati podporo za lajšanje dolgoročnega vključevanja državljanov tretjih držav, tudi migrantov, v korist socialnega in gospodarskega razvoja, in sicer s sprejetjem pristopa, usmerjenega v zaščito njihovega dostojanstva in pravic.

(19)

Za spodbujanje socialnih inovacij in vključujočega dostopa do visokokakovostnih delovnih mest bi moral ESRR podpirati subjekte socialnega gospodarstva, kot so zadruge, družbe za vzajemno zavarovanje, neprofitna združenja in socialna podjetja.

(20)

Za spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini, predvsem med marginaliziranimi skupnostmi, je treba izboljšati dostop, tudi prek infrastrukture, do socialnih, izobraževalnih, kulturnih in rekreacijskih storitev, vključno s športom, ob upoštevanju posebnih potreb invalidov, otrok in starejših.

(21)

ESRR in Kohezijski sklad bi morala spodbujati socialno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih skupnosti, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti nacionalnemu strateškemu okviru politike za vključevanje Romov, kot je določen v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2021/1060 in ki določa ukrepe vključevanja, gospodinjstvom z nizkimi dohodki, vključno z gospodinjstvi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, ter prikrajšanim skupinam, vključno z osebami s posebnimi potrebami. Zlasti bi morala imeti ESRR in Kohezijski sklad v skladu z načelom 19 evropskega stebra socialnih pravic možnost podpirati zagotavljanje socialnih stanovanj. ESRR in Kohezijski sklad bi morala ob upoštevanju izzivov, s katerimi se pri dostopu do osnovnih storitev soočajo marginalizirane romske skupnosti, prispevati k izboljšanju njihovih življenjskih razmer in razvojnih možnosti.

(22)

Da bi okrepili pripravljenost za izobraževanje in usposabljanje na daljavo ter prek spleta na socialno vključujoč način, bi moral ESRR v okviru svoje naloge izboljšanja enakega dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, zlasti prispevati h krepitvi odpornosti za učenje na daljavo in prek spleta. Prizadevanja za zagotovitev kontinuitete izobraževanja in usposabljanja med pandemijo COVID-19 so razkrila precejšnje pomanjkljivosti pri dostopu učencev iz prikrajšanih okolij in oddaljenih regij do potrebne opreme informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in povezljivosti. V zvezi s tem bi moral ESRR podpirati dajanje na voljo potrebne opreme IKT in povezljivosti, s čimer bi se krepila odpornost sistemov izobraževanja in usposabljanja na daljavo in učenja prek spleta.

(23)

Za okrepitev zmogljivosti sistemov javnega zdravstva za preprečevanje izrednih zdravstvenih razmer, hitro odzivanje nanje in okrevanje po njih, bi moral ESRR prispevati tudi k odpornosti zdravstvenih sistemov. Ker je pandemija COVID-19, ki je povsem brez primere, pokazala, kako pomembna je takojšnja razpoložljivost zalog ključne opreme za zagotavljanje učinkovitega odziva na izredne razmere, bi bilo treba področje uporabe podpore iz ESRR razširiti, da bi omogočalo nakup opreme, ki je potrebna za krepitev odpornosti na nesreče in odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, ter spodbujati prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti. Pri nakupu opreme za okrepitev odpornosti zdravstvenih sistemov bi morala biti ta skladna z nacionalno zdravstveno strategijo in je ne bi smela presegati, hkrati pa bi morala zagotoviti dopolnjevanje s Programom EU za zdravje, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ter zmogljivostmi rescEU v okviru Mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljenega s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(24)

ESRR bi moral podpirati in spodbujati prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, in sicer prek podpornih ustanov, ki bi preprečevale segregacijo od skupnosti, olajševale vključevanje ljudi v družbo in si prizadevale za zagotovitev pogojev za samostojno življenje.

(25)

Namenski specifični cilj bi bilo treba predvideti za podpiranje regionalnega gospodarstva, ki je močno odvisno od sektorjev turizma in kulture. To bi omogočilo izkoriščanje celotnega potenciala kulture in trajnostnega turizma za gospodarsko okrevanje, socialno vključevanje in socialne inovacije brez poseganja v možnosti zagotavljanja podpore iz ESRR za navedene sektorje v okviru drugih specifičnih ciljev.

(26)

Naložbe v podporo ustvarjalnemu in kulturnemu sektorju, kulturnim storitvam in območjem kulturne dediščine bi se lahko financirale v okviru katerega koli cilja politike, pod pogojem, da prispevajo k specifičnim ciljem in da spadajo na področje uporabe podpore iz ESRR.

(27)

Za trajnostni turizem je potrebno ravnovesje med gospodarsko, socialno, kulturno in okoljsko trajnostjo. Pristop k podpiranju trajnostnega turizma bi moral biti v skladu s sporočilom Komisije z dne 19. oktobra 2007 z naslovom „Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem“. Pri tem bi moral biti usmerjen v dobro počutje turistov, spoštovati naravno in kulturno okolje ter z integriranim in celostnim političnim pristopom zagotavljati socialno-ekonomski razvoj in konkurenčnost destinacij in podjetij.

(28)

Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri soočanju z novimi izzivi in zagotovili visoko raven varnosti njihovih državljanov ter preprečevali marginalizacijo in radikalizacijo, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k varnosti na področjih, kjer je treba zagotoviti varne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta promet in energija, s čimer bi prispevale k vzpostavljanju bolj vključujočih in varnejših družb.

(29)

ESRR bi moral v okviru cilja politike 5 zagotoviti celostno podporo gospodarskemu, socialnemu in okoljskemu razvoju politike na podlagi medsektorskih teritorialnih strategij z uporabo orodij celostnega teritorialnega razvoja, za zagotovitev skladnega razvoja mestnih in nemestnih območij. Poleg tega bi bilo treba pri razvoju mestnih območij posebno pozornost nameniti podpori funkcionalnih mestnih območij, saj so ta zelo pomembna za spodbujanje sodelovanja med lokalnimi organi in partnerji prek upravnih meja ter krepitev povezav med mestnimi in ruralnimi območji.

(30)

ESRR bi moral celostno podpirati trajnostni turizem, predvsem s krepitvijo sodelovanja znotraj funkcionalnih območij. Da bi povečali učinek trajnostnega turizma na gospodarstvo, bi morali podjetja in javni organi s sistematičnim sodelovanjem učinkoviteje zagotavljati kakovostne storitve na območjih z velikim turističnim potencialom, pri tem pa ustrezno poskrbeti za vzpostavitev stabilnega pravnega in upravnega okolja, ki bo ugodno vplivalo na trajnostno rast na teh območjih. Pri podprtih ukrepih na področju trajnostnega turizma bi se lahko upoštevale najboljše prakse na tem področju, kot je pristop „turističnega okrožja“.

(31)

Zaradi splošnega cilja Kohezijskega sklada iz PDEU je treba določiti in omejiti cilje politike, ki jih bo Kohezijski sklad podpiral.

(32)

Za izboljšanje splošne upravne zmogljivosti institucij in upravljanja v državah članicah, ki izvajajo programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba omogočiti podporne ukrepe za organe, pristojne za programe, ter sektorske ali teritorialne akterje, odgovorne za opravljanje dejavnosti, ki zadevajo izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada v okviru vseh specifičnih ciljev, zastavljenih ob upoštevanju horizontalnih načel iz Uredbe (EU) 2021/1060, vključno s cilji ZN za trajnostni razvoj.

(33)

Za spodbujanje in krepitev ukrepov sodelovanja v programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba okrepiti ukrepe sodelovanja s partnerji tudi na lokalni in regionalni ravni v posamezni državi članici ali med različnimi državami članicami v zvezi s podporo, ki se zagotavlja na podlagi vseh specifičnih ciljev. Tako okrepljeno sodelovanje dopolnjuje sodelovanje v okviru Interreg in bi predvsem moralo podpreti sodelovanje med strukturiranimi partnerstvi za izvajanje regionalnih strategij, kot so opredeljene v sporočilu Komisije z dne 18. julija 2017 z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“. Partnerji bi zato lahko bili iz katere koli regije v Uniji, vendar bi lahko vključevali tudi čezmejne regije in regije, ki so zajete v evropskem združenju za teritorialno sodelovanje v okviru Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (12), v makroregionalni strategiji ali strategiji za morske bazene ali kombinaciji obeh.

(34)

ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju, in s tem krepiti odpornost regije. Podpora ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala usmeriti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2021/1060. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR usmeriti na cilj politike „bolj konkurenčna in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe in regionalne povezljivosti IKT“ ter cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika, s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti“. Viri, namenjeni trajnostni mobilnosti v mestih in naložbam v širokopasovne povezave, bi se lahko delno upoštevali pri izračunu skladnosti z zahtevami glede tematske koncentracije. Države članice bi morale v svojih sporazumih o partnerstvu določiti, ali bodo izpolnjevale zahteve glede tematske koncentracije na ravni kategorije regije ali na nacionalni ravni za celotno programsko obdobje. Tematska koncentracija na nacionalni ravni bi morala biti dosežena s tremi skupinami držav članic, oblikovanimi glede na njihov bruto nacionalni dohodek, in bi morala omogočiti prožnost na ravni posameznih programov. Ker bi lahko podpora iz Kohezijskega sklada prispevala tudi k tematski koncentraciji, bi bilo treba določiti pogoje za tak prispevek. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih in severnih redko poseljenih regij.

(35)

Za koncentriranje podpore na ključne prednostne naloge Unije je primerno tudi, da bi se zahteve glede tematske koncentracije morale spoštovati v celotnem programskem obdobju, vključno v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi.

(36)

Da bi ESRR lahko zagotovil podporo v okviru Interreg v smislu naložb v infrastrukturo in povezanih naložb v zvezi s tem ter dejavnosti usposabljanja in vključevanja, je treba zagotoviti, da bi ESRR moral imeti možnost zagotoviti podporo tudi za dejavnosti v okviru specifičnih ciljev ESS+, opredeljenih v skladu z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(37)

Da bi čim učinkoviteje usmerili porabo omejenih virov, bi morala biti podpora ESRR, dana za produktivne naložbe v okviru ustreznega specifičnega cilja, omejena na mikro, mala in srednje velika podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (14), razen za specifične naložbe iz te uredbe.

(38)

V okviru podpore iz ESRR za produktivne naložbe je primerno pojasniti, da bi bilo treba produktivne naložbe razumeti kot naložbe v osnovna sredstva ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev ter s tem prispevati k bruto investicijam in zaposlovanju. Prav tako bi bilo treba določiti, da lahko ESRR in Kohezijski sklad pod določenimi pogoji podpirata naložbe v podjetja, ki niso MSP. Poleg tega bi morala ESRR in Kohezijski sklad na podlagi izkušenj iz prejšnjih programskih obdobij podpirati tudi naložbe v podjetja, ki niso MSP, zlasti tudi v gospodarske javne službe, ko zadevajo naložbe v infrastrukturo, ki zagotavlja dostop javnosti do storitev na področju energije, okolja in biotske raznovrstnosti, prometa in digitalne povezljivosti.

(39)

V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroške bi moralo biti mogoče podpreti z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njunih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU, vključno z množičnim financiranjem. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v TEN-T in okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s trajnostnim razvojem in energijo ter prinašajo okoljske koristi. V tem okviru bi Kohezijski sklad moral imeti možnost podpirati tudi kombinirano energetsko in protipotresno utrjevanje. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba pri oblikovanju seznama dejavnosti upoštevati posebne nacionalne in regionalne razvojne potrebe ter endogeni potencial, seznam pa bi bilo treba poenostaviti. ESRR bi moral imeti možnost podpirati naložbe v infrastrukturo, vključno s poslovno infrastrukturo za MSP na področju raziskav in inovacij, stanovanja za marginalizirane skupnosti in prikrajšane skupine, gospodinjstva z nizkimi dohodki in migrante, naložbe v kulturo in dediščino, trajnostni turizem in storitve za podjetja, naložbe v zvezi z dostopom do storitev s posebnim poudarkom na zapostavljenih, marginaliziranih in segregiranih skupnostih, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva, ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem in izmenjavo izkušenj med partnerji ter za dejavnosti, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi oba sklada morala biti zmožna podpirati tudi dejavnosti tehnične pomoči. Končno, da bi zagotovili podporo širšemu naboru ukrepov za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

(40)

Projekti vseevropskih prometnih omrežij v okviru Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) se še naprej financirajo iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, vzpostavljenega z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: Uredba IPE za obdobje 2021-2027).

(41)

Hkrati je pomembno, da se pojasnijo tiste dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe ESRR in Kohezijskega sklada, vključno z naložbami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), da se prepreči podvajanje razpoložljivih virov financiranja, ki že obstajajo kot del navedene direktive, in naložb v podjetja v težavah, kot so opredeljena v Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 (17), razen če je to odobreno v okviru pomoči de minimis ali začasnih pravil za državno pomoč, vzpostavljenih za obravnavanje izjemnih okoliščin. ESRR in Kohezijski sklad prav tako ne bi smela podpirati nekaterih naložb v letališča, objekte za odlaganje odpadkov in obdelavo ostankov odpadkov ali fosilnih goriv. Zato bi ESRR moral imeti možnost podpirati ciljno usmerjene blažilne, varstvene in varnostne ukrepe na regionalnih letališčih, pod pogojem, da je glavni cilj naložb jasno opredeljen v smislu okoljskih, varstvenih ali varnostnih standardov Unije in je v skladu s pravili o državni pomoči.

Pri naložbah, ki povečujejo zmogljivost objektov za obdelavo ostankov odpadkov, je treba ostanke odpadkov razumeti predvsem kot komunalne odpadke, ki se ne zbirajo ločeno, in ostanke pri obdelavi odpadkov. Z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja, kot so opredeljeni v Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18), v skladu s cilji, določenimi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, bi lahko podprli posodobitev omrežij za daljinsko ogrevanje. Da bi spodbudili uporabo energije iz obnovljivih virov, bi se lahko zagotovila podpora za kotle za daljinsko ogrevanje, ki se oskrbujejo s kombinacijo plina in energije iz obnovljivih virov. V takih primerih bi morala podpora iz skladov sorazmerno ustrezati deležu energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za takšne kotle. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti, da čezmorske države in ozemlja iz Priloge II k PDEU niso upravičeni do podpore iz ESRR ali Kohezijskega sklada.

(42)

Države članice bi morale Komisiji redno pošiljati informacije o napredku, doseženem z uporabo skupnih kazalnikov učinkov in rezultatov iz Priloge I. Skupni kazalniki učinkov in rezultatov se lahko, kjer je to relevantno, dopolnijo s kazalniki učinkov in rezultatov za posamezne programe. Informacije, ki jih predložijo države članice, bi morale biti podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti osnovni niz kazalnikov iz Priloge II.

(43)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (19) bi bilo treba ESRR in Kohezijski sklad oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov skladov.

(44)

V ustreznih pravilih v okviru Pakta za stabilnost in rast, kot je pojasnjeno v kodeksu ravnanja, bi morale države članice imeti možnost ustrezno utemeljeno zahtevati dodatno prožnost za javne ali enakovredne strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, aktiviranih v okviru ESRR in Kohezijskega sklada. Komisija bi morala tako zahtevo oceniti v skladu s Paktom za stabilnost in rast ter kodeksom ravnanja.

(45)

ESRR bi moral obravnavati težave prikrajšanih območij, zlasti podeželskih območij in območij, ki so zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, vključno z upadanjem števila prebivalcev, močno in trajno prizadeta, kar zadeva dostop do osnovnih storitev, vključno z digitalnimi storitvami, s povečanjem privlačnosti teh območij za naložbe, tudi prek poslovnih naložb in povezljivosti na velike trge. Pri tem bi morala biti pozornost ESRR usmerjena na posebne razvojne izzive, s katerimi se srečujejo nekatere otoške, obmejne ali gorske regije. ESRR bi moral posebno pozornost nameniti tudi specifičnim težavam območij na ravni NUTS 3 in ravni lokalnih upravnih enot iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (20), ki so redko poseljena, v skladu z merili iz točke 161 Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020, in sicer območij z gostoto manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer, oziroma območij, na katerih se je v obdobju 2007–2017 število prebivalcev na letni ravni v povprečju zmanjšalo za najmanj 1 %. Da bi se spoprijele s temi demografskimi izzivi, bi morale države članice razmisliti o tem, da za takšna območja pripravijo posebne prostovoljne akcijske načrte na lokalni ravni.

(46)

Da bi čim bolj povečali prispevek k učinkovitejšemu obravnavanju gospodarskih, demografskih, okoljskih in socialnih izzivov, zlasti na območjih z neugodnimi naravnimi in demografskimi razmerami, kot je določeno v členu 174 PDEU, bi morali ukrepi na področju teritorialnega razvoja temeljiti na celostnih teritorialnih strategijah, tudi na mestnih in podeželskih območjih, ter upoštevati povezave med mesti in podeželjem. Zato bi bilo treba podporo ESRR zagotoviti v oblikah iz člena 28 Uredbe 2021/1060 in pri tem zagotoviti ustrezno udeležbo lokalnih, regionalnih in mestnih organov, ekonomskih in socialnih partnerjev ter predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij. Teritorialne strategije bi morale imeti možnost, da izkoristijo pristop financiranja iz več skladov in celoviti pristop, ki vključuje ESRR, ESS+, ESPR in EKSRP.

(47)

Za izboljšanje odpornosti skupnosti na podeželskih območjih ter njihovih gospodarskih, socialnih in okoljskih razmer bi bilo treba podporo iz ESRR uporabiti za razvoj projektov, kot so pametne vasi, kot je navedeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o obravnavanju posebnih potreb podeželskih, gorskih in oddaljenih območij, zlasti z razvojem novih priložnosti, kot so decentralizirane storitve in energetske rešitve, digitalne tehnologije in inovacije.

(48)

V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo mestna območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med mestnimi in ruralnimi območji. Podpora, namenjena mestnim območjem, bi lahko bila v obliki ločenega programa ali ločene prednostne naloge in bi morala imeti možnost, da izkoristi pristop financiranja iz več skladov. Načela za izbiro mestnih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli najmanj 8 % sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom.

(49)

Za opredelitev ali zagotavljanje rešitev, ki obravnavajo vprašanja, povezana s trajnostnim razvojem mest na ravni Unije, bi bilo pobudo Inovativni ukrepi v mestih na področju trajnostnega razvoja mest treba nadomestiti z evropsko pobudo za mesta, ki bi se izvajala v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Navedena pobuda bi morala zajemati vsa mestna območja, vključno s funkcionalnimi mestnimi območji, in podpirati agendo Evropske unije za mesta. Za spodbujanje sodelovanja lokalnih organov v tematskih partnerstvih v okviru agende za mesta bi moral ESRR zagotavljati podporo za organizacijske stroške, povezane s takim sodelovanjem. Pobuda bi lahko vključevala medvladno sodelovanje v zvezi z mestno politiko, zlasti sodelovanje pri krepitvi zmogljivosti na lokalni ravni za doseganje ciljev ZN za trajnostni razvoj. Države članice, regionalne in lokalne oblasti bi morale biti dejavno vključene v upravljanje in izvajanje evropske pobude za mesta. Ukrepi, dogovorjeni v okviru takšnega modela upravljanja, bi lahko vključevali izmenjavo predstavnikov na regionalni in lokalni ravni. Ukrepi, sprejeti v okviru evropske pobude za mesta, bi morali spodbujati povezave med mesti in podeželjem na funkcionalnih mestnih območjih. V zvezi s tem je predvsem pomembno sodelovanje z Evropsko mrežo za razvoj podeželja.

(50)

Na celotnem ozemlju Unije bi bilo treba z novimi medregionalnimi naložbami v inovacije, ki naj bi jih upravljala Komisija, spodbujati komercializacijo in razširitev medregionalnih inovacijskih projektov. S podpiranjem inovacijskih projektov na področjih pametne specializacije, vključno s pilotnimi projekti in ukrepi za krepitev zmogljivosti, bodo ti koristili predvsem manj razvitim regijam, saj bodo spodbujali njihove inovacijske ekosisteme in njihovo zmogljivost za vključevanje v večje vrednostne verige Unije. Prispevati bi morali tudi k izvajanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2017 z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“, zlasti v podporo tematskim platformam za pametno specializacijo na kritičnih področjih.

(51)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov v skladu s členom 349 PDEU, ki zagotavljajo dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev iz člena 349 PDEU, in sicer oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov, katerih stalnost in kombinacija resno omejujeta razvoj teh regij. Ta dodeljena sredstva bi morala biti sposobna pokriti naložbe, operativne stroške in obveznosti javne službe, katerih cilj je izravnava dodatnih stroškov, ki jih povzročijo take omejitve. Pomoč za tekoče poslovanje bi morala biti sposobna pokriti izdatke za storitve tovornega prometa in zagonsko pomoč za prevozne storitve ter izdatke za operacije, povezane z omejitvami pri skladiščenju, čezmernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu. Ta dodeljena sredstva ne bi smela biti predmet zahtev glede tematske koncentracije. Za zaščito celovitosti notranjega trga in ker je tako pri vseh dejavnostih, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, bi morala biti vsaka podpora ESRR za financiranje pomoči za tekoče poslovanje in naložb v najbolj oddaljenih regijah skladna s pravili o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU.

(52)

Da bi omogočili hiter odziv na izjemne in neobičajne okoliščine, omenjene v Paktu za stabilnost in rast, ki bi se lahko pojavila v programskem obdobju, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje začasnih ukrepov za olajšanje uporabe podpore iz ESRR kot odziv na takšne okoliščine. Komisija bi morala sprejeti ukrepe, ki so najprimernejši glede na izjemne ali neobičajne okoliščine, s katerimi se sooča država članica, pri tem pa ohraniti cilje sklada. Poleg tega bi bilo treba izvedbene sklepe v zvezi z začasnim ukrepom za uporabo ESRR kot odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine sprejeti brez postopkov v odborih, saj področje uporabe določa Pakt za stabilnost in rast in je omejeno na ukrep iz te uredbe. Komisija bi morala tudi spremljati izvajanje in oceniti ustreznost ukrepov.

(53)

Za spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za prilagoditve, kjer je to upravičeno, Priloge II, ki določa seznam kazalnikov, ki se uporabljajo kot podlaga za zagotavljanje informacij o smotrnosti programov Evropskemu parlamentu in Svetu. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(54)

Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega razlik med razvojnimi stopnjami posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(55)

Za sprejetje te uredbe po začetku programskega obdobja in ob upoštevanju potrebe po usklajenem in poenotenem izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada ter da bi se omogočilo njeno takojšnje izvajanje, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

POGLAVJE I

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Člen 8

POGLAVJE II

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 12

Člen 13

Člen 14

POGLAVJE III

Člen 15

Člen 16

Člen 17

Člen 18

PRILOGA I

PRILOGA II