(1)

Evropska komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (3) uvedla dokončni zaščitni ukrep za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrep), ki ga sestavljajo tarifne kvote za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), ki zajemajo 26 kategorij izdelkov iz jekla, določene na ravneh, s katerimi se ohranjajo tradicionalni trgovinski tokovi glede na posamezno kategorijo izdelka. 25-odstotna tarifna dajatev se uporablja le, če so količinsko opredeljeni pragi teh tarifnih kvot preseženi. Zaščitni ukrep je bil uveden za začetno obdobje treh let, tj. do 30. junija 2021.

(2)

Komisija je 15. januarja 2021 prejela utemeljen zahtevek dvanajstih držav članic EU, naj v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta ter členom 16 Uredbe (EU) 2015/755 preuči, ali bi bilo treba sedanji zaščitni ukrep podaljšati.

(3)

Komisija je menila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze za začetek preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka veljavnosti/podaljšanja ukrepa. V skladu s tem je 26. februarja 2021 v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o začetku (4) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(4)

Da bi Komisija pravilno ocenila, ali je zaščitni ukrep še vedno potreben za preprečevanje ali odpravo resne škode, ali se jeklarska industrija Unije prilagaja in ali je takšno podaljšanje v skladu s širšim interesom Unije, je s pomočjo vprašalnikov (5) zbrala posebne podatke industrije Unije. Ti podatki so med drugim vključevali razvoj ključnih gospodarskih in finančnih kazalnikov za zadevni izdelek v obdobju 2018–2020 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje) ter dokaze, da se industrija prilagaja.

(5)

Komisija je želela pridobiti tudi stališča drugih zainteresiranih strani glede morebitnega podaljšanja. V ta namen je z obvestilom o začetku povabila zainteresirane strani, naj sodelujejo v preiskavi, tako da predložijo svoja stališča in dokaze.

(6)

Kar zadeva dolžno pravno postopanje, je preiskava v zvezi s pregledom zaradi podaljšanja obsegala dvostopenjski pisni postopek, v okviru katerega so zainteresirane strani najprej predložile svoja stališča, nato pa so lahko ovrgle stališča drugih strani in predložile pripombe na izpolnjene vprašalnike. Komisija je v določenih rokih na splošno prejela več kot 150 individualnih izpolnjenih vprašalnikov in več kot 160 stališč zainteresiranih strani. Komisija je zainteresiranim stranem ponudila tudi možnost zaslišanj, če so upravičena. To možnost je izkoristila le vlada Ruske federacije (6).

(7)

Komisija je v svoji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi podaljšanja najprej ocenila, ali so izpolnjene zahteve po nujnosti in prilagoditvi, ki so obvezne v skladu s pravili Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO) in zakonodajo Unije (glej oddelek 3). Nato je ocenila tudi, kako dolgo podaljšano obdobje in kakšni pogoji liberalizacije za podaljšanje bi bili upravičeni (glej oddelka 3.3 oziroma 3.4). Na koncu je Komisija ocenila, ali bi bilo takšno podaljšanje v skladu z interesom Unije (glej oddelek 5). Komisija je v svoji oceni ustrezno upoštevala stališča in dokaze, prejete od zainteresiranih strani, pa tudi vse druge javno dostopne informacije v zvezi z zgornjimi vprašanji. Komisija je posebej obravnavala ustrezne trditve zainteresiranih strani, ki odstopajo od ocene Komisije v posebnem oddelku (glej oddelek 7).

(8)

V skladu s členom 7(1) sporazuma STO o zaščitnih ukrepih in členom 19(2) Uredbe (EU) 2015/478 o skupnih pravilih za uvoz (7) se lahko obdobje uporabe zaščitnega ukrepa podaljša, „pod pogojem, da [...] je zaščitni ukrep še naprej nujen [...] in da obstajajo dokazi, da se industrija prilagaja“.

(9)

Komisija je najprej preučila in opisala gospodarski položaj industrije Unije na podlagi prejetih izpolnjenih vprašalnikov (oddelek 3.1.1). Nato je ocenila, ali je v obravnavanem obdobju obstajal oziroma se je nadaljeval pritisk uvoza in v kakšnem obsegu (oddelek 3.1.2.). Ta ocena je vključevala podrobno analizo razvoja uvoza in uporabe tarifnih kvot v obdobju uporabe zaščitnega ukrepa ter podrobno oceno več drugih pomembnih dejavnikov za določitev verjetnega razvoja uvoza v Unijo, če zaščitni ukrep preneha veljati (v nadaljnjem besedilu: analiza hipotetičnega scenarija).

(10)

Da bi Komisija ocenila gospodarski položaj jeklarske industrije Unije, je znanim proizvajalcem jekla iz Unije poslala vprašalnike za zbiranje informacij o kazalnikih škode za zadevni izdelek v obdobju 2018–2020 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). Komisija je tudi pozvala znana združenja industrije Unije (EUROFER, ESTA in CET), naj vprašalnike razdelijo med svoje posamezne člane. Poleg tega je prek sistema odprtih datotek (TRON) (8) obvestila znane proizvajalce Unije o zahtevi za izpolnitev vprašalnikov, ki so bili na voljo tudi na spletnem mestu Generalnega direktorata za trgovino (9).

(11)

Komisija je prejela več kot 150 individualnih izpolnjenih vprašalnikov. Prejela je tudi združene podatke združenj industrije, ki so ji bila znana. Poleg tega je prejela individualne izpolnjene vprašalnike od vsakega proizvajalca, ki je podatke posredoval združenjem industrije individualno, in od proizvajalcev, ki niso pripadali nobenemu združenju. Komisija je nato obdelala prejete podatke. Najprej je združila podatke, ki jih je prejela neposredno od članov združenj, pozneje pa je preverila njihovo točnost in metodologijo združevanja z naborom podatkov, ki so ga združenja industrije predložila ob namenskih navzkrižnih preverjanjih, ki so potekala na daljavo 14. junija 2021. Komisija je nato odgovore članov združenj in individualne odgovore proizvajalcev, ki niso člani nobenega združenja, združila v en konsolidiran nabor podatkov. Ta nabor podatkov je podlaga za oceno gospodarskega položaja industrije Unije. Ocena tega nabora podatkov (v preglednicah 1 do 4) je pokazala naslednje:

(12)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje medletno stalno zmanjševal, pri čemer se je leta 2019 zmanjšal za –5 %, leta 2020 pa se je zmanjšal kar za –16 % v primerjavi s podatki iz leta 2018. Iz četrtletne razčlenitve (10) za leto 2020 je razvidno, da je bilo to zmanjšanje predvsem posledica učinkovitosti v drugem in tretjem četrtletju, na kateri so posledice pandemije COVID-19 najbolj vplivale. Proizvodna zmogljivost je bila v celotnem obdobju stabilna, zato je izkoriščenost zmogljivosti sledila upadajočemu trendu v skladu z zmanjšanjem proizvodnje (glej preglednico 1). Nazadnje so se zaloge v letu 2019 zmanjšale za 7 %, leta 2020 pa za 15 % v primerjavi z letom 2018.

(13)

Potrošnja na trgu Unije se je začela zmanjševati v letu 2019 (–6 %), ta trend pa se je nadaljeval tudi v letu 2020 (–16 %) v primerjavi z letom 2018. Razvoj obsega domače prodaje proizvajalcev Unije je v obravnavanem obdobju sledil zelo podobnemu trendu (–4 % v letu 2019 in –14 % v letu 2020). V obravnavanem obdobju je industrija Unije povečala svoj tržni delež za več kot 2 odstotni točki.

(14)

Kazalniki škode, povezani z obsegom prodaje (glej preglednico 2) in vrednostjo, so se v obravnavanem obdobju nenehno zniževali. Prodajne cene na enoto so se v primerjavi z letom 2018 v letu 2019 znižale za 5 %, v letu 2020 pa za 12 %. Denarni tok in donosnost vloženega kapitala sta se v obravnavanem obdobju medletno prav tako poslabšala, slednja pa je dosegla negativne številke tako v letu 2019 (–2,6 %) kot tudi v letu 2020 (–19,4 %).

(15)

Industrija Unije se je zaradi znižanja cen ter zmanjšanja obsega proizvodnje in prodaje, opisanih v preglednicah 1 in 2, že leta 2019 znašla v razmerah, v katerih se ustvarja izguba (–0,4 %), stanje pa se je še poslabšalo v letu 2020 in doseglo izgube v višini –3,7 %.

(16)

Zaposlovanje je v letu 2019 ostalo stabilno, vendar se je leta 2020 v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo za 6 %.

(17)

Glede na podatke iz oddelka 3.1.1 se je gospodarski položaj industrije Unije znatno poslabšal že v letu 2019, ko je industrija Unije že ustvarjala izgube, tako da so praktično vsi kazalniki škode pokazali močan negativni trend. Treba je opozoriti, da se je donosnost med letoma 2018 in 2019 zmanjšala za 6,1 odstotne točke in konec leta 2019 dosegla –0,4 %. Do tega resnega poslabšanja je torej prišlo že pred nepričakovanim začetkom pandemije COVID-19 in njenimi posledicami na trgu. Finančni položaj industrije Unije se je še poslabšal v letu 2020, ko so gospodarske posledice pandemije COVID-19 še dodatno vplivale na oslabljeni finančni položaj industrije Unije, ki je nastal z nadaljevanjem uvoznega pritiska s strani izvoznikov v Unijo v letu 2020. Posledice pandemije COVID-19 so dodatno obremenile že tako ogroženi finančni položaj industrije Unije zaradi pritiska uvoza. Uvoz in delno tudi pandemija COVID-19 sta industrijo Unije potisnila v resen finančni položaj z izgubami v višini –4%. Poudariti je treba, da je bil dodatni vpliv krize zaradi pandemije na finančni položaj industrije Unije, ki je še poglobil poslabšanje zaradi uvoza, razmeroma manjši. Od leta 2019 do leta 2020 se je dobičkonosnost zmanjšala za 3,3 odstotne točke in tako dosegla najvišje izgube, skoraj –4 %. Pandemija COVID-19 je torej tako okrepila že obstoječi in stalni vir resne škode za industrijo Unije, ki jo večinoma povzroča uvoz.

(18)

Skratka, Komisija je torej ugotovila, da se je gospodarski položaj industrije Unije med uporabo zaščitnega ukrepa še naprej slabšal zaradi pritiska uvoza v obdobju, ko pomembne prilagoditve industrije Unije še niso prinesle pozitivnih učinkov.

(19)

Komisija je na podlagi gospodarskega položaja in razvoja kazalnikov škode za zadevni izdelek v preglednicah 1 do 4 ugotovila, da se je industrija Unije med letoma 2018 in 2020 še nadalje poslabšala in je trenutno v negotovem položaju.

(20)

Komisija je poleg te ugotovitve in v skladu s pristopom, ki je bil uporabljen v prvotni preiskavi (13), svoje ugotovitve potrdila tudi na podlagi treh družin izdelkov, in sicer ploščatih izdelkov, podolgovatih izdelkov ter cevi (14).

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge

Preglednica 6

Potrošnja, domača prodaja in tržni delež Unije

Preglednica 7

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost, denarni tok in donosnost vloženega kapitala

Preglednica 8

Zaposlovanje

(21)

V preglednicah 5 do 8 je prikazan razvoj kazalnikov škode na družino izdelkov v obravnavanem obdobju. Zlasti je v njih potrjeno, da je gospodarski in finančni položaj industrije Unije za vsako posamezno družino izdelkov sledil podobnemu poslabšanju trendov kot pri zadevnem izdelku kot celoti. Na primer, kazalniki škode, kot so obseg proizvodnje, obseg domače prodaje, prodajna cena na enoto in dobičkonosnost, so se v letu 2019 stalno slabšali, ta trend pa se je nadaljeval tudi v letu 2020, kar kaže negativni gospodarski in finančni položaj. Edina izjema v smislu drugačnega trenda v primerjavi s trendi zadevnega izdelka je povezana z razvojem denarnega toka v družini cevi v obravnavanem obdobju.

(22)

Dodatna analiza, opravljena za posamezno družino izdelkov, tako potrjuje ugotovitve v zvezi z zadevnim izdelkom, in sicer, da se je gospodarski položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju bistveno poslabšal in je trenutno v negotovem položaju, tudi če se ocenjuje na podlagi posamezne družine izdelkov.

(23)

Komisija je, da bi ugotovila, ali in v kolikšnem obsegu je uvoz v obravnavanem obdobju pritiskal na jeklarsko industrijo Unije, najprej ocenila razvoj uvoza (15) zadevnega izdelka na splošno in nato glede na raven potrošnje. Poleg tega je Komisija ocenila razvoj tarifnih kvot, ki se uporabljajo v okviru zaščitnega ukrepa (glej oddelek 3.1.2(b)).

Preglednica 9

Razvoj uvoza v tonah

(24)

Na splošno se je obseg uvoza zadevnega izdelka v primerjavi z ravnjo iz leta 2018 v letu 2019 zmanjšal za 13 %, v letu 2020 pa za 27 % (16).

Preglednica 10

Razvoj deleža uvoza

Preglednica 11

Tržni delež uvoza po družinah izdelkov

(25)

Komisija je pri ocenjevanju zmanjšanja obsega uvoza, prikazanega v preglednici 9, glede na razvoj potrošnje na trgu Unije ugotovila, da se je tržni delež uvoza v zadevnem obdobju postopoma zmanjšal, tržni delež uvoza pa je kljub temu v letu 2020 ostal na enaki ravni kot v primerjavi z letom 2017, torej letom pred uvedbo zaščitnega ukrepa (17). Poleg tega je bil povprečni tržni delež uvoza v obdobju zaščitnega ukrepa večji kot v letih pred njegovo uvedbo (posamezna leta ali povprečje). To kaže, da se prisotnost uvoza na trgu jekla Unije kljub zaščitnim ukrepom ni zmanjšala. Namesto tega se je v relativnem smislu povečala v primerjavi z obdobjem pred uvedbo zaščitnega ukrepa (18).

(26)

Komisija je pritisk uvoza podrobneje preučila tudi z oceno razvoja uporabe tarifne kvote med zaščitnim ukrepom (19).

(27)

Ta analiza kaže, da so glavne države izvoznice jekla v ustreznih obdobjih uporabe zaščitnega ukrepa izčrpale veliko število kvot za posamezno državo, ki so jim bile dodeljene, in to pogosto v precej kratkem časovnem okviru. V nekaterih skrajnih primerih so bile velike količine letnih kvot izčrpane v prvem dnevu obdobja ali v nekaj tednih. Ta trend se je nadaljeval tudi v okviru četrtletnega upravljanja kvot za posamezno državo, uvedenih 1. julija 2020. Analiza je tudi pokazala, da so nekatere od teh držav tudi izredno hitro izčrpale nekatere preostale kvote v več kategorijah, potem ko so prej izčrpale svoje, s čimer so izrinile druge pretekle dobavitelje. To je dosleden vzorec, ki ga je mogoče opaziti v različnih kategorijah izdelkov in pri različnih poreklih ter v velikih količinah.

(28)

Glavne države izvoznice nimajo samo sposobnosti dobave velikih količin v kratkem času, kar povzroči velike motnje na trgu, ampak so tudi pripravljene še povečati svojo prisotnost na trgu Unije, kadar koli jim načrt ukrepa daje priložnost, da to storijo (na primer z izjemnim dostopom do preostalih kvot). Izvozniki glavnih držav izvoznic glede na ugotovitve med drugim pregledom delovanja zaščitnega ukrepa (20) očitno kažejo preračunljivo ravnanje, s katerim poskušajo na vse možne načine čim bolj povečati svojo prisotnost na trgu v okviru zaščitnega ukrepa.

(29)

ZDA so bile pred sprejetjem tarifnih ukrepov v skladu z ukrepom za nekatere izdelke iz jekla iz člena 232 zakona ZDA o širitvi trgovine iz leta 1962 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi iz člena 232 zakona ZDA) marca 2018 največji trg za uvoz jekla. Po uvedbi 25-odstotne vnaprejšnje dajatve na uvoz so ZDA izgubile ta položaj proti Uniji, ki je trenutno največja uvoznica jekla, sledijo pa ji ZDA (21). Unija je za namenom, da bi zaščitila trg Unije pred preusmeritvijo trgovine, julija 2018 začasno uvedla zaščitni ukrep, februarja 2019 pa v dokončni obliki s tarifnimi kvotami za zadevni izdelek, ki za razliko od ameriškega ukrepa ohranja pretekle trgovinske tokove in odvrača od dodatnega uvoza, vključno s preusmerjeno trgovino.

(30)

Uvoz v Unijo se je v letu 2019 glede na najvišjo vrednost v letu 2018 zmanjšal za 13 % in v letu 2020 za 27 % (glej preglednico 5). Hkrati je v istem obdobju uvoz na ameriški trg po uvedbi ukrepov iz člena 232 zakona ZDA sledil vzporednemu še strmejšemu padajočemu trendu, kot je prikazano v preglednici 11.

Preglednica 11

Uvoz v Združene države v tonah  (22)

(31)

Ti podatki torej dokazujejo tesno in pomembno povezavo med močnim zmanjševanjem obsega uvoza v ZDA po uvedbi ukrepov iz člena 232 zakona ZDA in vzporednim povečanjem uvoza v Unijo, ki je bil delno ublažen z zaščitnim ukrepom. Ta povezava je potrjena v vseh obdobjih zaščitnega ukrepa do vpliva pandemije COVID-19.

(32)

Komisija se je po določitvi teh trendov uvoza na dveh največjih uvoznih trgih jekla (Uniji in ZDA) lotila ocene izvozne učinkovitosti na drugih tretjih trgih glavnih držav dobaviteljic jekla v Unijo (23).

Preglednica 12

Razvoj izvoza zadevnega izdelka iz glavnih držav dobaviteljic jekla v EU na trge tretjih držav (razen EU in ZDA)

(33)

Komisija je na podlagi podatkov podatkovne zbirke Global Trade Atlas (24) izvedla statistično analizo trendov izvoza zadevnega izdelka za glavne države izvoznice jekla. Iz preglednice 8 je razvidno, da so glavne države izvoznice zadevnega izdelka v Unijo v obravnavanem obdobju znatno zmanjšale obseg izvoza na druge tretje trge. Posamezna ocena izvozne učinkovitosti teh držav je potrdila, da je tudi večina teh držav občutila zmanjšanje obsega izvoza za vsako državo (razen za Unijo in ZDA). To pomeni, da so glavne države izvoznice v Unijo v obdobju, ko je uvoz dveh največjih svetovnih držav uvoznic jekla (Unija in ZDA) ob uvedbi ustreznih ukrepov občutno upadel, prav tako zmanjšale obseg izvoza na druge tretje trge.

(34)

Komisija je svojo oceno nadalje dopolnila z analizo OECD. Podatki OECD so potrdili oceno Komisije, da se je izvozna učinkovitost glavnih držav izvoznic jekla v obravnavanem obdobju na splošno stalno zmanjševala (25).

(35)

Komisija je nato ocenila razvoj domače potrošnje v glavnih državah izvoznicah jekla (26) v obravnavanem obdobju.

Preglednica 13

Razvoj potrošnje na glavnih proizvodnih trgih jekla (vključno z glavnimi državami izvoznicami v EU)  (27)

(36)

Iz preglednice 13 je razvidno, da se je na splošno v obravnavanem obdobju potrošnja (28) na domačem trgu največjih držav proizvajalk jekla (ki zajemajo glavne države dobaviteljice jekla v Unijo) povečala. Vendar ta splošni trend temelji na izjemnem porastu potrošnje na Kitajskem, ki je daleč največji trg jeklarstva na svetu. Razen te izjeme se je pri vseh drugih državah domača potrošnja nenehno zmanjševala.

(37)

Zato sočasno zmanjšanje izvoza in domače potrošnje v obravnavanem obdobju v večini glavnih držav proizvajalk jekla nedvoumno priča o njihovih vse večjih težavah pri iskanju trgov za njihove tradicionalne dejavnosti izvoza. Zaradi teh težav se zaostruje konkurenčna napetost in krepi ostro ravnanje izvoznikov na tretjih trgih.

(38)

Komisija je ocenila tudi najnovejši razvoj dogodkov v zvezi s svetovno presežno zmogljivostjo v jeklarskem sektorju, ki jo je že upoštevala v svojih uredbah o uvedbi začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov.

(39)

Analiza različnih verodostojnih virov iz te uredbe kaže, da se je položaj presežne zmogljivosti na svetovnem trgu jekla v obravnavanem obdobju poslabšal. OECD je navedel, da „najnovejše razpoložljive informacije (iz decembra 2020) kažejo, da so je svetovna zmogljivost proizvodnje jekla v letu 2020 povečala drugo leto zapored (slika 10). Z neto spremembo zmogljivosti v letu 2020, ob upoštevanju novih povečanj in zapiranj zmogljivosti, sedanja svetovna zmogljivost proizvodnje jekla znaša do 2 453,2 mmt, kar predstavlja 1,6-odstotno povečanje v primerjavi z ravnjo konec leta 2019“ (29).

(40)

Poleg tega je OECD dodal, da se je „svetovna zmogljivost proizvodnje jekla leta 2020 povečala na 2 453,2 mmt, medtem ko se je proizvodnja surovega jekla zmanjšala na 1 827,8 mmt, razlika med njima pa se je v letu 2019 s 568,7 mmt povečala na 625,4 mmt. Svetovna proizvodnja jekla kot delež zmogljivosti se je kot okviren kazalnik svetovne stopnje izkoriščenosti zmanjšala s 76,5 % v letu 2019 na 74,5 % v letu 2020“ (30).

(41)

Sklepi ministrskega poročila svetovnega foruma o presežni jeklarski zmogljivosti za leto 2020, ki temeljijo na podatkih do leta 2019, že kažejo, da bi lahko razvoj dogodkov v sektorju sledil tej smeri. V poročilu je bilo zapisano, da „sta bila konec leta 2019 zaskrbljujoča zlasti preusmeritev trenda, opažena pri kitajski zmogljivosti proizvodnje jekla, pri čemer se je začelo več zelo velikih novih projektov, zlasti na južnih in vzhodnih obalnih območjih, ki jih podpira vladna shema zamenjav zmogljivosti, in kitajska podpora za širitev zmogljivosti v tretjih državah ali sodelovanje pri njej. Zmogljivost se je hitro večala tudi v jugovzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu“ (31).

(42)

V poročilu je tudi navedeno, da „napoved glede povpraševanja neposredno nakazuje, da se bo svetovna vrzel med zmogljivostjo in povpraševanjem, ki je pokazatelj tveganja čezmerne ponudbe na trgu jekla, leta 2020 znatno povečala na vsaj 606 mmt“ (32). Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko ta „preobrat v presežni zmogljivosti povzroči trgovinske motnje, močno zniža cene jekla in škoduje gospodarski trajnostnosti jeklarske industrije“ (33).

(43)

Zato je Komisija menila, da je očitno, da se je problem svetovne presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju v obravnavanem obdobju poslabšal, kar je povzročilo še večjo vrzel med proizvodnjo, potrošnjo in nameščeno zmogljivostjo. Komisija je te informacije nadalje potrdila s svojo oceno podatkov iz podatkovne zbirke CRU za glavne države proizvajalke jekla po vsem svetu, ki vključujejo glavne države izvoznice jekla na trg Unije (34).

(44)

Komisija je v svojih uredbah, s katerima je uvedla začasne in dokončne zaščitne ukrepe, ugotovila, da bi ukrepi iz člena 232 zakona ZDA za nekatere izdelke iz jekla lahko povzročili znatno preusmeritev trgovine, in sicer izvoza, ki je bil prvotno namenjen na ameriški trg, na trg Unije, če ne bi Unija sprejela nobenega popravnega ukrepa. Komisija je v uredbi o dokončnih zaščitnih ukrepih ugotovila, da obstajajo dokazi, da so se prvi znaki preusmeritve trgovine že pojavili v letu 2018 (35).

(45)

Komisija je v preglednici 11 že pokazala, da se je od sprejetja ukrepov iz člena 232 zakona ZDA za jeklo raven uvoza na ameriški trg znatno znižala. Zdi se namreč, da v obravnavanem obdobju uvoz, ki je bil prej usmerjen v ZDA, ni našel drugih trgov po svetu, saj se je celoten izvoz v druge države, vključno s trgom Unije, zmanjšal zaradi upadanja domače potrošnje v glavnih državah izvoznicah jekla v Unijo.

(46)

Ukrepi iz člena 232 zakona ZDA še vedno veljajo, in nič ne kaže na to, da jih organi ZDA nameravajo umakniti. Zato tveganje preusmeritve trgovine tako blaga, ki se trenutno pošilja v ZDA, kot tudi tistega, ki se je v preteklosti uvažalo v ZDA, vendar se zaradi ukrepov iz člena 232 zakona ZDA ne uvaža več, v celoti ostaja, če bi zaščitni ukrep Unije prenehal veljati.

(47)

Komisija je v obravnavanem obdobju poleg ukrepov iz člena 232 zakona ZDA, ki še vedno veljajo, opazila nenehno uvajanje novih ukrepov v različnih jurisdikcijah, ki v veliki meri vplivajo na glavne države izvoznice jekla v Unijo pri najrazličnejših izdelkih iz jekla, vključno z več tistimi, za katere velja zaščitni ukrep (36). To vključuje nedavno objavljeno obvestilo Združenega kraljestva o podaljšanju zaščitnega ukrepa za nekatere izdelke iz jekla (37).

(48)

Ta opaženi trend nenehnega povečevanja obsega kategorij jekla, za katere veljajo protidampinške in izravnalne dajatve, brez znakov preobrata v bližnji prihodnosti, poglablja zgoraj navedene težave za države izvoznice pri iskanju trgov za svoj izvoz, kar zaostruje konkurenčno napetost in povzroča ostrejše ravnanje izvoznikov.

(49)

Trenutno je Unija po obsegu največji trg za uvoz jekla na svetu (38). Kar zadeva ravni cen, so uvozne cene v Unijo iz njenih glavnih držav dobaviteljic za večino njihovega izvoza jekla dosledno višje od njihovih izvoznih cen na druge tretje trge (pri 53 % do 73 % vseh prizadetih oznak so vrednosti izvoza v Unijo višje kot na druge tretje trge) (39).

(50)

To pomeni, da imajo izvozniki interes, da z vsemi sredstvi prodrejo na trg Unije in včasih nepošteno oblikujejo cene. Pravzaprav je Komisija v zadnjih letih uvedla vrsto protidampinških in izravnalnih ukrepov za uvoz jekla, vključno s kategorijami izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep.

(51)

Statistični trendi uvoza v EU (glej preglednico 9) potrjujejo privlačnost trga Unije za izvoznike. Tržni delež uvoza v Unijo se je v obravnavanem obdobju v povprečju celo povečal v primerjavi z obdobjem pred uvedbo zaščitnega ukrepa zaradi zmanjšanja potrošnje in kljub vzpostavljenemu zaščitnemu ukrepu.

(52)

Komisija je glede na te elemente sklenila, da je trg jekla Unije še vedno privlačen za države izvoznice.

(53)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenih dokazov in premislekov ugotovila, da je jeklarska industrija Unije po prvih treh letih zaščitnega ukrepa še vedno v negotovem gospodarskem položaju.

(54)

Komisija je tudi ugotovila, da so glavne države izvoznice jekla pri uvozu izvajale in še vedno izvajajo zelo močan uvozni pritisk na trg jekla Unije z agresivnim in preračunljivim poslovnim ravnanjem, torej z uporabo kakršnega koli manevrskega prostora za povečanje prisotnosti na trgu.

(55)

Poleg tega je Komisija glede na prevladujoče trende zmanjševanja svetovnega izvoza in domače potrošnje v glavnih državah izvoznicah jekla v obravnavanem obdobju, ki so se že pripravljali pred pandemijo COVID-19, ter zaradi splošne znatne presežne zmogljivosti ugotovila, da morajo izvozniki povečati prodajo na katerem koli možnem trgu, da lahko še naprej delujejo.

(56)

Preiskava je tudi potrdila, da imajo drugi pomembni trgi jekla, vključno z drugo največjo državo uvoznico, ZDA, še vedno v veljavi trgovinske omejitve, ki vplivajo na sposobnost izvoza držav izvoznic v splošnem okviru stalnega zmanjševanja potrošnje jekla.

(57)

Preiskava je nadalje potrdila, da je trg Unije glede na velikost in raven cen razmeroma privlačnejši za uvoz, zaradi česar bi lahko postal trg, kamor bi se usmerile velike količine jekla.

(58)

Analiza hipotetičnega scenarija, opravljena ob upoštevanju nabora dejavnikov, opisanih v oddelku 3.1.2 za ugotovitev, kaj bi se zgodilo, če bi zaščitni ukrep odpravili, v tem trenutku jasno kaže na veliko verjetnost, da bi se lahko zelo velike količine jekla, ki niso prodane v drugih delih sveta, nazadnje usmerile na trg Unije.

(59)

Ta dodatni uvoz bi skupaj s trenutno obstoječim na splošno zelo resno nadalje poslabšal gospodarski položaj industrije Unije in bi lahko resno ogrozil njeno sposobnost preživetja. Zato je ugotovljeno, da bi prenehanje veljavnosti zaščitnega ukrepa povzročilo resno škodo industriji Unije zaradi povečanega uvoza. Trenutne posledice pandemije COVID-19 za industrijo Unije ne vplivajo na ta sklep. Komisija je, medtem ko se je gospodarski položaj industrije Unije v letu 2020 zaradi pandemije COVID-19 še poslabšal, ugotovila, da bi verjetno povečanje uvoza v primeru prenehanja veljavnosti zaščitnega ukrepa povzročilo resno škodo industriji Unije.

(60)

Komisija je sklenila, da bi lahko tako povečan obseg znatno ogrozil kakršno koli pomembno gospodarsko okrevanje in prizadevanja jeklarske industrije Unije za prilagajanje na višjo raven uvoza, ki je opisano v naslednjem oddelku. Zato je Komisija menila, da je zaščitni ukrep še vedno potreben za preprečevanje resne škode.

(61)

To je potrebno tudi zato, ker Unija po pravilih STO ne more zvišati uvoznih dajatev za zadevni izdelek, ne da bi sprejela zaščitni ukrep. Dejansko je Unija v STO svoje uvozne tarife omejila na raven nič za tarifne postavke, vključene v zadevni izdelek. Iz tega razloga, tako kot je bilo leta 2018 očitno povečanje uvoza posledica učinka teh obveznosti (in sicer carinskih koncesij brez dajatev), ki jih je Unija uvedla v okviru GATT, bi tudi te obveznosti zdaj omogočile ponovno povečanje uvoza, ki bi v primeru prenehanja veljavnosti zaščitnega ukrepa povzročilo resno škodo industriji Unije.

(62)

Ko je Komisija julija 2018 uvedla začasne zaščitne ukrepe za jeklo, je jeklarska industrija Unije že začela proces prilagajanja resni krizi v jeklarskem sektorju od sredine leta 2010, ko se je svetovno povpraševanje po jeklu zmanjšalo, zmogljivost pa se je še naprej širila. To neravnovesje, ki ga je poslabšalo posredovanje države v smislu podpore povečanju zmogljivosti in preprečevanja zapiranja negospodarnih obratov v nekaterih tretjih državah, je izkrivilo tržno dinamiko in prisililo proizvajalce, da se vedno bolj obračajo na izvozne trge, kar je spodbudilo primere trgovinske zaščite, ki v veliki meri vključujejo Kitajsko, kjer je največja presežna zmogljivost.

(63)

Unija se je na ta izziv hitro odzvala. Leta 2013 je Komisija s svojim „Akcijskim načrtom za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi“ (40) določila ambiciozen načrt usmerjenih ukrepov na ravni Unije in držav članic, da bi povečala konkurenčnost jeklarske industrije Unije in jo naredila bolj trajnostno in sposobno konkurirati na svetovni ravni, pa tudi razvila naslednjo generacijo izdelkov iz jekla, pomembnih za druge ključne evropske industrije.

(64)

Svetovalno podjetje McKinsey je v svojem poročilu „The current capacity shake-up in steel and how the industry is adapting“ (41) (Trenutni pretres na področju zmogljivosti v jeklarski industriji in kako se industrija prilagaja), objavljenem januarja 2018, desetletno obdobje 2016–2025 prepoznalo kot nestanovitno in zrelo za nadaljnje prestrukturiranje, saj so bila prizadevanja za konsolidacijo in prilagoditev v nekaterih delih sveta, zlasti v Evropi, „v veliki meri izravnana z nadaljnjim širjenjem drugje“. V poročilu je bilo tudi pojasnjeno, kako se družbe, „zlasti v Evropi, Južni Koreji in na Japonskem, prilagajajo svetovni presežni zmogljivosti z iskanjem novih izdelkov in širitvami poslovnega modela, ki jim omogočajo vzpenjanje po vrednostni verigi“. V poročilu je bilo nadalje pojasnjeno, da „poleg tega inovacije v jeklu zajemajo tudi osnovne proizvodne procese, s katerimi želijo znižati proizvodne stroške, izboljšati funkcionalnost izdelkov ali zmanjšati okoljske obremenitve“. Nazadnje se v poročilu pričakuje, da bo „več vodilnih akterjev preizkusilo radikalne inovacije v proizvodnih procesih, s čimer bodo ovrgli dolgoletno prepričanje, da je tehnologija proizvodnje jekla dozorela in ima zato omejene možnosti za nadaljnje povečanje produktivnosti“.

(65)

V zvezi s tem je Komisija marca 2016 pregledala ukrepe, izvedene v skladu z akcijskim načrtom za jeklo za leto 2013, in s svojim sporočilom „Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi“ (42) okrepila ukrepe za spodbujanje naložb in ustvarjanje ugodnejšega poslovnega okolja, kar naj bi jeklarski industriji Unije pomagalo pri prizadevanjih za prilagajanje. Komisija je v celoti in pospešeno preusmerila vse svoje strateške pobude Unije, da bi okrepila prizadevanja jeklarske industrije EU za posodobitev in izvajanje inovacij, ki zagotavljajo njeno dolgoročno konkurenčnost in trajnostnost.

(66)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.1(e), so ukrepi iz člena 232 zakona ZDA za jeklo, ki so začeli veljati junija 2018, poglobili kronično neravnovesje med zmogljivostjo za jeklo in povpraševanjem po njem. Zaradi zaprtja takrat največjega trga za uvoz jekla so države izvoznice jekla na agresiven način obupano iskale trge, na katere bi lahko prodale svoj presežek.

(67)

V teh okoliščinah je sorazmerni odziv Komisije z uvedbo zaščitnega ukrepa tarifnih kvot, ki je bil oblikovan za preprečevanje preusmeritve trgovine – v začasni obliki julija 2018 in v dokončni obliki februarja 2019 –, preprečil, da bi se nenaden in močan porast uvoza jekla, ki ga je trg jekla EU že doživljal, še okrepil. Brez tega ukrepa jeklarska industrija Unije ne bi mogla uresničiti svojih prizadevanj za prilagoditev naraščajoči svetovni presežni zmogljivosti ter vse bolj integriranemu trgu jekla.

(68)

V okviru zaščitnega ukrepa Unije so se prizadevanja za prilagoditev jeklarske industrije Unije nadaljevala. Jeklarska industrija Unije je v svojih stališčih in izpolnjenih vprašalnikih dokumentirala, da se je v prvih treh letih uporabe zaščitnega ukrepa prilagajala. Iz predloženih zaupnih informacij, dopolnjenih s sporočili za javnost, poročili podjetij in drugimi javno dostopnimi informacijami, je razvidno, da jeklarska industrija Unije sprejema prilagoditvene ukrepe za znižanje stroškov, izboljšanje učinkovitosti, inovacije in izvajanje okoljske preobrazbe v skladu z zavezanostjo EU boju proti podnebnim spremembam. Dokumentirane prilagoditve zadevajo kategorije izdelkov, zajete v zaščitni ukrep EU. Te prilagoditve pripravljajo jeklarsko industrijo EU na dolgoročno finančno in okoljsko trajnostnost.

(69)

Po eni strani je jeklarska industrija Unije poročala o ukrepih za povečanje učinkovitosti, da bi prihranila stroške in optimizirala vrednostno verigo, kot so ukinitev delovnih mest, zaprtje manj učinkovitih ali premalo izkoriščenih obratov, skupaj z naložbami v nove stroje in proizvodne procese (43). Po drugi strani pa je jeklarska industrija Unije dokumentirala tudi bolj v prihodnost usmerjene prilagoditve za dolgoročno krepitev konkurenčnosti, kot so naložbe v nove trajnostne tehnologije (vključno z okoljsko tehnologijo), proizvodne procese in inovacije izdelkov. Nekateri proizvajalci jekla, kot so med drugim Aperam (44), Thyssenkrupp (45) ali ArcelorMittal (46), so uvedli najnovejše tehnološke inovacije ter povečali avtomatizacijo in digitalizacijo svojih procesov. Drugi, kot sta Voestalpine (47) ali Salzgitter (48), so izvedli diferenciacijo svojih izdelkov z vlaganjem v vrhunske sektorje končne uporabe (na primer avtomobilska industrija, energetika) in tesnim sodelovanjem s strankami v zvezi z novimi vrstami jekla in rešitvami. Vse te prilagoditve pomagajo jeklarski industriji Unije pri prilagajanju bolj konkurenčnemu trgu z večjim pritiskom uvoza.

(70)

Opozoriti je treba, da se ta prizadevanja za prilagoditev niso ustavila z nastopom gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, čeprav so posledični pretresi in škodljivi gospodarski učinki krize še povečali zapletenost in breme za industrijo Unije pri postopku prilagoditve.

(71)

Komisija je načela, na katerih trenutno temeljijo prizadevanja za prilagoditev jeklarske industrije Unije, določila v svojem sporočilu „Nova industrijska strategija za Evropo“, objavljenem marca 2020 (49), v katerem je postavila temelje za industrijsko politiko, ki bo podpirala dvojni prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, povečala konkurenčnost industrije EU na svetovni ravni ter okrepila odprto strateško avtonomijo Evrope.

(72)

Ker je bila ta strategija sprejeta ravno ob začetku pandemije COVID-19, jo je Komisija maja 2021 nedavno posodobila s svojim sporočilom „Močnejši enotni trg za okrevanje Evrope“ (50), v katerem so navedeni izredni ukrepi in ukrepi za okrevanje EU, ki se medtem izvajajo v širšem okviru industrijske politike EU. Komisija je v tej posodobitvi industrijske politike EU poudarila „potrebo po hitrejšem prehodu na čistejši, bolj digitalen in odpornejši gospodarski in industrijski model za nadaljnje in okrepljeno uresničevanje evropskega cilja trajnostne konkurenčnosti“.

(73)

Zaradi njenega ključnega pomena se eden od treh delovnih dokumentov služb Komisije, ki spremlja posodobitev industrijske strategije za leto 2020, nanaša na jeklarsko industrijo: „Za konkurenčno in čisto evropsko jeklarstvo“  (51). Ta delovni dokument opisuje izzive in priložnosti za jeklarsko industrijo Unije ter nabor orodij politike EU, ki je na voljo za podporo prihodnjim prizadevanjem jeklarske industrije Unije pri uvajanju dvojnega prehoda.

(74)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da se jeklarska industrija EU med uporabo zaščitnega ukrepa še prilagaja in se bo še naprej prilagajala položaju večjega uvoza.

(75)

Komisija je ugotovila, da je zaščitni ukrep EU za jeklo še vedno potreben za preprečevanje resne škode in da obstajajo dokazi, da industrija EU še naprej izvaja ukrepe za prilagajanje tržnemu položaju, za katerega je značilen večji pritisk uvoza. V skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2015/478, s katerim je prenesen člen 7(2) sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, pa mora biti trajanje zaščitnih ukrepov „omejeno na časovno obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali popravilo resne škode in za olajšanje prilagoditve proizvajalcev Unije“.

(76)

Zaščitni ukrep Unije naj bi sprva trajal tri leta do 30. junija 2021. Vendar je Komisija ugotovila, da je v drugem letu uporabe zaščitnega ukrepa gospodarska kriza, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, podaljšala postopek prilagajanja jeklarske industrije Unije, del razpoložljivih virov pa je bil namenjen ohranjanju delovanja jeklarskih podjetij med najbolj kritičnimi fazami pandemije COVID-19.

(77)

Komisija je tudi ugotovila, da bi bilo podaljšanje za samo eno leto nesorazmerno kratko. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je jeklarska industrija Unije glede na njene industrijske in finančne kazalnike za leto 2020 trenutno v negotovem položaju in je še vedno ranljiva za uvozne šoke, če bi v tej fazi zaščitni ukrep prenehal veljati, to pa bi lahko ogrozilo dosedanja prizadevanja za prilagoditev. Poleg tega je Komisija tudi ugotovila, da je splošni in ekonomski položaj trgovine še vedno šibak, ker si še ni popolnoma opomogla od recesije zaradi pandemije.

(78)

V zvezi s tem je Komisija opazila, da čeprav se obeti za rast BDP za leto 2021 v večini napovedi postopoma izboljšujejo zaradi pozitivnih rezultatov uvedbe cepljenja v večini zahodnih držav, je trenutno zaupanje še vedno na nizki ravni, ker obstajajo negotovosti v postopku cepljenja in težave pri obvladovanju pandemije v pomembnih trgovskih državah, kot sta Brazilija in Indija. Podjetje Oxford Economics je v najnovejših napovedih za maj/junij 2021 zvišalo svojo napoved svetovnega BDP in zdaj pričakuje, da bo letos zrasel za 6,3 %, leta 2022 pa za 4,6 %, kar je za 0,4 oziroma 0,2 odstotne točke več kot v prejšnji napovedi, saj gospodarstva znova okrevajo po najhujših fazah pandemije. V zvezi z euroobmočjem pričakuje, da se bo BDP povečal za 4,2 % leta 2021 in 4,7 % leta 2022, pri čemer se bo na raven pred krizo vrnil šele do začetka leta 2022. Komisija je v svoji pomladanski gospodarski napovedi za leto 2021 prav tako izboljšala svojo napoved za gospodarstvo EU in tako pričakuje, da se bo v letu 2021 povečalo za 4,2 %, v letu 2022 pa za 4,4 %. Kar zadeva okrevanje, se stopnje rasti med državami članicami zelo razlikujejo, zato Komisija pričakuje, da bi se morala gospodarstva vseh držav članic vrniti na raven pred krizo šele do konca leta 2022.

(79)

Komisija glede na sedanje okoliščine meni, da je treba ukrep podaljšati za tri dodatna leta do 30. junija 2024, da se prepreči, da bi industrija Unije utrpela nepotrebno resno škodo, če bi v tej fazi ukrep prenehal veljati.

(80)

Da pa bo podaljšanje ostalo omejeno na najkrajše potrebno obdobje, bo za podaljšanje veljala ureditev pregleda iz oddelka 4, ki med drugim predvideva pregled za določitev, ali zaščitnega ukrepa ne bi bilo treba odpraviti do 30. junija 2023 po dveh letih podaljšanja.

(81)

Trenutna raven liberalizacije zaščitnega ukrepa je bila določena na letni stopnji 3 %. Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov ocenila, ali je bila ta raven liberalizacije še naprej ustrezna in sorazmerna z razvojem trga in obeti. Poleg splošnih gospodarskih napovedi in kazalnikov okrevanja industrije, opisanih v prejšnjem oddelku o oceni dolžine podaljšanega obdobja, je upoštevala tudi kazalnike okrevanja trgovine.

(82)

V zvezi s tem je podjetje IHS Markit v svoji napovedi trgovinskih tokov GTA iz aprila napovedalo pomemben medletni dvig realne vrednosti svetovne trgovine za 6,5 % v letu 2021 in 4,3 % v letu 2022, s čimer se lahko do konca leta 2021 že doseže raven pred pandemijo COVID-19. Vendar pa bo svetovna trgovina še naprej oslabljena v primerjavi z njenim dolgoročnim trendom pred pandemijo COVID-19 v obdobju 2011–2019, ki bo dosežen šele do leta 2025/2026. Poleg tega podjetje IHS Markit napoveduje, da bo dolgoročno svetovna trgovina v obdobju 2021–2030 rasla po nižji povprečni sestavljeni letni stopnji rasti v višini le 2,9 %.

(83)

Po sedanjih napovedih bodo v teh okoliščinah gospodarske in trgovinske razmere v Uniji ponovno dosegle raven pred pandemijo šele konec prve polovice leta 2022, Komisija pa v skladu s stopnjo rasti, napovedano v sedanjem trendu trgovinskih tokov, v tej fazi ne vidi razlogov za spremembo ravni liberalizacije 3 % za prvo leto podaljšanja.

(84)

Poleg tega se bo z ohranitvijo ravni na 3 % najmanj do 30. junija 2022 uvoz ohranil pri največ 32,5 milijona ton, kar je še vedno nekoliko manj v primerjavi z rekordnimi količinami iz leta 2018. Rekordne količine bi lahko bile dosežene leto pozneje, ko bosta gospodarstvo in trgovina okrevala.

(85)

Komisija bo za zagotovitev, da zaščitni ukrep ostane v veljavi le, kolikor je to potrebno, izvedla pregled, da bi ugotovila, ali je treba na podlagi trenutnih okoliščin zaščitni ukrep 30. junija 2023, tj. po dveh letih podaljšanja, odpraviti. Poleg tega bo Komisija izvedla pregled delovanja, kakršen je bil izveden v letih 2019 in 2020, da bi v tem času ohranila delovanje zaščitnega ukrepa, prilagojeno razvoju trga in v skladu z interesi vseh zainteresiranih strani. Takšen pregled delovanja se bo začel dovolj vnaprej, da bodo s 1. julijem 2022, tj. po prvem letu podaljšanja, uvedene morebitne potrebne spremembe. Takojšen pregled zaščitnega ukrepa se bo začel tudi, če bodo ZDA uvedle spremembe svojega ukrepa iz člena 232 zakona ZDA za jeklo, ki bi lahko pomembno vplivale na neupravičeno preusmerjene trgovinske tokove, ki jih trenutno ustvarja.

(86)

Komisija se je tudi odločila, da je med pregledom delovanja, ki bo končan do 30. junija 2022, mogoče kljub temu pregledati in po potrebi spremeniti hitrost liberalizacije v višini 3 %, če okoliščine to upravičujejo.

(87)

Komisija je prav tako preučila, ali obstajajo prepričljivi gospodarski razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da podaljšanje obstoječega zaščitnega ukrepa ni v interesu Unije.

(88)

V ta namen je Komisija ocenila učinek morebitnih ukrepov na proizvajalce, uvoznike in uporabnike Unije. Ocena razpoložljivih dokazov je strukturirana na naslednji način: (i) gospodarski položaj proizvajalcev jekla v Uniji in možne posledice odprave ukrepa (glej oddelek 5.1) ter (ii) interes uporabnikov in uvoznikov glede na domnevno pomanjkanje ponudbe, visoko raven cen jekla in zamude pri dobavi, ki jih navajajo nekatere zainteresirane strani, pa tudi morebitno vzročno zvezo med temi domnevnimi učinki in zaščitnim ukrepom Unije za jeklo (glej oddelek 5.2). Komisija je v svoji oceni zlasti preučila razvoj uporabe tarifnih kvot v okviru zaščitnega ukrepa in splošno razpoložljivost uvoza pri dobavi na trg Unije.

(89)

Jeklarska industrija Unije ima več kot 500 proizvodnih obratov, ki delujejo v 23 državah članicah EU. Industrija neposredno zaposluje 330 000 ljudi in tako skupaj s posrednimi in induciranimi delovnimi mesti v drugih sektorjih ustvarja 2,6 milijona delovnih mest po vsej Uniji (52).

(90)

Komisija je v oddelku 3.1.1 opisala gospodarski položaj proizvajalcev jekla v Uniji in ugotovila, da je treba ukrep podaljšati zaradi preprečevanja ali odprave resne škode. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da bi se industrija Unije v primeru nepodaljšanja ukrepa verjetno soočila z znatnim porastom uvoza, ki bi resno ogrozil vsa prizadevanja za prilagajanje pritisku uvoza v na splošno še vedno negotovih gospodarskih razmerah v Uniji.

(91)

Zato bi bilo v interesu proizvajalcev jekla v Uniji, da se ukrep podaljša.

(92)

Komisija je ugotovila, da je zaščitni ukrep omogočil, da so pretekli obsegi trgovine še naprej vstopali na trg Unije brez plačila dajatev, in da je bil redno liberaliziran (s povečanjem količine tarifne kvote za 3 % v juliju 2019 in juliju 2020) (53). Zato se je tradicionalni obseg trgovine pod zaščitnim ukrepom postopoma povečeval. Poleg tega se bo zaščitni ukrep med podaljšanim obdobjem še naprej liberaliziral.

(93)

Komisija je pri ocenjevanju uporabe tarifnih kvot ugotovila, da so v prvih treh letih uporabe zaščitnega ukrepa ob koncu vsakega zadevnega obdobja v skoraj vseh kategorijah izdelkov stalno (in vedno bolj) ostajale količine dajatev prostih tarifnih kvot, pogosto več kot ena kvota za posamezno državo, in v številnih primerih tudi del preostalih kvot. Komisija je tudi ugotovila, da je od drugega leta uporabe ukrepov, tj. od 1. julija 2019, trend uporabe tarifnih kvot močno upadel. Tako je bilo torej že pred pandemijo COVID-19.

(94)

Ta razvoj je jasno razviden iz preglednice 14 (54):

Vir: podatkovna zbirka kvot TAXUD.

(95)

Komisija je zato sklenila, da čeprav je zaščitni ukrep izpolnil svoj cilj, da prepreči preusmeritev trgovine na trg Unije, so bile za uvoznike in uporabnike v Uniji na voljo zadostne količine dajatev prostih tarifnih kvot, ki so sorazmerne s povpraševanjem in velikodušno presegajo pretekle obsege trgovine.

5.2.2.   Visoke cene jekla

(96)

Komisija je ocenila tudi razpoložljive dokaze v zvezi z zvišanjem cen v jeklarskem sektorju v prvih mesecih leta 2021 in delu druge polovice leta 2020. Zlasti je preučila, ali so bila ta zvišanja na trgih Unije in po svetu kakor koli povezana z zaščitnim ukrepom EU za jeklo in kakšen učinek ima to zvišanje in/ali bi ga imelo na trg Unije, če se zaščitni ukrep podaljša.

(97)

V zvezi s tem je Komisija najprej ugotovila, da je nesporno (55) dejstvo, da so se cene jekla, vključno s cenami nekaterih kategorij izdelkov znotraj zadevnega izdelka, v zadnjih mesecih (od druge polovice leta 2020) (56) močno povišale po vsem svetu. Ta trend in obseg je tudi jasno prikazan na grafih 1–3 (57), ki prikazujejo razvoj cen treh kategorij izdelkov (kategorije 1, 4 in 13) (58):

(98)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da so se v istem obdobju, ko so začele naraščati cene jekla, drastično povišale tudi cene jeklarskih surovin, zlasti železove rude in odpadnih kovin, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (91) (glej graf 4) (59).

(99)

V poročilu OECD je pojasnjeno, da so se „cene glavnih surovin za jeklo v drugi polovici leta 2020 močno zvišale, februarja 2021 pa se je referenčna cena železove rude na medletni ravni zvišala za 97 %, cena koksnega premoga za 53 % in cena odpadnih kovin za 56 %“. (61)

(100)

Te informacije potrjujejo razvoj kazalnikov škode, prikazan v preglednicah 1–4. Zlasti je zvišanje cen v drugi polovici leta 2020 skupaj z znaki okrevanja povpraševanja prispevalo k izboljšanju položaja industrije Unije v primerjavi s prejšnjim zelo slabim položajem. Vendar se industriji Unije kljub takšnemu zvišanju cen do konca leta 2020 ni uspelo vrniti na stopnje dobička. To dejstvo je vsaj delno mogoče pripisati vzporednemu porastu cen glavnih surovin za jeklarstvo.

(101)

V zvezi s tem je OECD ugotovil, da se „stopnja cen surovin jekla, merjena z razliko med ceno jekla in naborom jeklarskih surovin, kljub močnemu zvišanju cen jekla ni zvišala zaradi zvišanja cen surovin (slika 9). Dejansko so bile cene nabora surovin, uporabljenih za izračun stopenj, februarja 2021 na medletni ravni višje za 97 %“ (62).

(102)

Komisija je glede na grafe 1–3 tudi ugotovila, da dvig cen jekla ni pojav, značilen le za trg Unije, temveč je prisoten na glavnih trgih jekla po vsem svetu.

(103)

Kljub temu pa je Komisija iz preglednice 14 razbrala, da je bilo v zadnjem obdobju ukrepa, tj. od 1. julija 2020 (63), v praktično vseh kategorijah izdelkov na voljo dovolj dajatev prostih kvot iz več virov. Z zaščitnim ukrepom tako uporabniki Unije niso bili omejeni na kupovanje jekla izključno od proizvajalcev Unije po cenah, ki bi jih ti določili, zaradi česar ne bi imeli nobene druge realistične (in dajatev proste) alternativne dobave. Nasprotno, uporabniki Unije so imeli možnost uvoza iz drugih držav v okviru ustreznih količin dajatev prostih tarifnih kvot, ki so na voljo za vsako kategorijo izdelkov.

(104)

Komisija je tudi ugotovila, da so v stališčih nekateri uporabniki trdili, da niso mogli uvažati večjih dajatev prostih količin iz nekaterih določenih porekel (ta porekla so se razlikovali glede na zadevno kategorijo izdelka). Vendar je Komisija ugotovila, da je eden od pogojev izvrševanja zaščitnega ukrepa zagotovitev, da so tradicionalni trgovinski tokovi tako glede količin kot tudi porekla še naprej na voljo na trgu Unije. Dejstvo, da je določena država morda izčrpala svojo tarifno kvoto za posamezno državo v določeni kategoriji izdelkov, čeprav je v isti kategoriji na voljo več količin in porekel z dajatev prostimi tarifnimi kvotami, ne pomeni, da zaščitni ukrep ustvarja neupravičeno pomanjkanje na trgu.

(105)

Ta dejstva torej jasno kažejo, da zaščitni ukrep ni vzrok za opaženo zvišanje cen jekla in da ni povzročil splošnega pomanjkanja jekla na trgu Unije. Komisija je tako sklenila, da ni neposredne povezave med zaščitnim ukrepom in nedavnim razvojem ravni cen jekla. Poleg tega ni mogoče trditi, da se bodo trenutno visoke cene dolgoročno ohranile, ko se bo trg prilagodil razmeram po pandemiji COVID-19 (64).

(106)

Komisija se je nato lotila ocene domnevnih zamud jeklarske industrije Unije pri oskrbi trga Unije (65). Na podlagi preiskave je postalo jasno, da je v zadnjem delu obravnavanega obdobja prišlo do prehodne neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo v Uniji (pa tudi na drugih tretjih trgih), ko je gospodarstvo začelo okrevati po recesiji zaradi pandemije COVID-19 (66). V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da so se morali proizvajalci jekla odzvati na nenadno in močno zmanjšanje povpraševanja v letu 2020 zaradi pandemije COVID-19 (67). Industrija Unije je ustavila nekaj svojih zmogljivosti, da bi čim bolj znižala svoje fiksne stroške in razpoložljivo zmogljivost prilagodila trenutnemu povpraševanju. Pozneje leta 2020 in v začetku leta 2021 se je povpraševanje v nekaterih sektorjih, ki uporabljajo jeklo, hitro in nenadoma povečalo (na primer v avtomobilskem sektorju) (68).

(107)

To se je zgodilo tudi na več trgih po vsem svetu. V zvezi s tem glede na najnovejše poročilo OECD „velikih zmogljivosti jeklarstva, ki so bile v najhujši pandemiji ustavljene, ni bilo mogoče dovolj hitro vzpostaviti na spletu, da bi zadostili okrevanju povpraševanja po jeklu in obnovi zalog, kar je vodilo v hiter dvig svetovnih cen jekla“ (69).

(108)

Podobno je podjetje S&P Platts Global opozorilo, da se je „z izjemo Kitajske proizvodnja surovega jekla v ključnih državah in regijah po zaporah le počasi povečala. Po podatkih Svetovnega jeklarskega združenja je proizvodnja v Evropi marca na letni ravni upadla za 7,1 %, v Severni Ameriki za 8,9 % in v Indiji za 8,6 %. V ZDA je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti obratov še vedno le približno 77 % v primerjavi z 80 % marca lani, preden je nastopila pandemija. Japonsko ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo napoveduje, da bo v drugem četrtletju proizvodnja surovega jekla v državi znašala 23,24 milijona ton, v primerjavi s 23,67 milijona ton v prvem četrtletju“ (70). Podjetje IHS Markit je tudi opozorilo, da „ponovni zagon peči in močno naraščajoč uvoz začenjata odpravljati težave z oskrbo“ (71).

(109)

Da bi prišla do sklepa, je Komisija analizirala dokaze, ki so na voljo v spisu, glede nadaljevanja obratovanja proizvodnih linij, ki jih je industrija Unije med pandemijo ustavila.

(110)

Dokazi v spisu kažejo na stalno naraščanje zmogljivosti, ki jo trgu zagotavljajo peči, ki so bile v letu 2020 ustavljene (72). Komisija je menila, da ti dokazi kažejo, da se industrija Unije v letu 2021 odziva na gospodarsko okrevanje v nekaterih sektorjih na koncu proizvodne verige, zaradi česar bi lahko v krajšem obdobju dobavila večje količine jekla in s tem vzpostavila ravnovesje na trgu (73).

(111)

V poročilu OECD je bilo v zvezi s tem nadalje ugotovljeno, da „se pričakuje, da bo dobava jekla do konca prvega četrtletja 2021 dohitela naročila“ (74). Podobne napovedi najdemo tudi v specializiranih publikacijah (75).

(112)

Komisija je zato ugotovila, da so bile težave z oskrbo po ponovnem porastu povpraševanja prehodne in da bi morala ponovna vzpostavitev obratov, ki jih je industrija Unije ustavila, ki trenutno poteka, prispevati k zagotovitvi ponovne vzpostavitve običajnih pogojev dobave jekla pred pandemijo v razumno kratkem roku.

(113)

Nedavni delovni dokument služb Komisije je potrdil pomen močnega in konkurenčnega jeklarskega sektorja v Uniji. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je bilo tudi v industrijski strategiji EU prepoznano, da so „energijsko intenzivne industrijske panoge nepogrešljive za evropsko gospodarstvo in da se drugi sektorji opirajo nanje“ ter da „imajo jeklarski sektor in druge energijsko intenzivne industrijske panoge ključno vlogo pri zagotavljanju izdelkov in storitev za številne različne evropske industrijske ekosisteme“ (76).

(114)

V istem delovnem dokumentu služb Komisije je bilo tudi ugotovljeno, da „jeklo ključno prispeva k več ekosistemom na koncu proizvodne verige, kot so gradbeništvo, mobilnost in avtomobilska industrija, ali strojnim podjetjem. Podatki o potrošnji jekla po sektorjih kažejo, da se v gradbeništvu uporabi 35 % jekla v EU, v avtomobilski industriji 19 %, v strojništvu in za kovinske izdelke po 15 % in za cevi 10 %. Podjetja, dejavna v teh sektorjih, med katerimi so številna mala in srednja podjetja, v Evropi zaposlujejo milijone delavcev in so odvisna od proizvodnje jekla v EU“ (77). Podobno je bilo v sporočilu Komisije iz leta 2016 že poudarjeno, da je „[t]rdna industrijska osnova […] ključnega pomena za gospodarsko rast Evrope, ohranitev trajnostnih delovnih mest in našo konkurenčnost na svetovnih trgih“ ter da je „[m]očan jeklarski sektor […] podlaga za številne industrijske vrednostne verige“ (78).

(115)

Komisija je ugotovila, da so izpolnjene pravne zahteve glede potrebe in prilagoditve, potrebne za podaljšanje zaščitnega ukrepa.

(116)

Poleg tega je Komisija tudi ugotovila, da bi odprava zaščitnega ukrepa na tej stopnji lahko povzročila nenaden naval uvoza, ki bo močno poslabšal trenutno še vedno negotovo finančno stanje jeklarske industrije Unije. Takšna odprava bi ogrozila okrevanje industrije Unije ravno v času, ko se po recesiji zaradi pandemije COVID-19 gospodarstvo in trgovina Unije ter svetovno gospodarstvo in trgovina ponovno krepijo in se še niso vrnili v razmere pred pandemijo. Obstaja tveganje, da bi ta uvozni šok izničil prizadevanja za prilagoditev jeklarske industrije Unije močnejšemu pritisku uvoza, ki izhaja iz resno izkrivljene tržne dinamike zaradi povečanja svetovne presežne zmogljivosti in državnega posredovanja.

(117)

Poleg tega je Komisija ugotovila tudi, da zvišanj cen jekla, nedavno opaženih na jeklarskem trgu Unije, ni mogoče pripisati zaščitnemu ukrepu Unije za jeklo oziroma ne morejo biti njegova posledica, ker podobno visoke cene prevladujejo tudi na svetovnih trgih, velike količine dajatev prostih tarifnih kvot, ki so na voljo z zaščitnim ukrepom, pa kljub temu ostajajo neuporabljene.

(118)

Komisija je v zvezi s tem še ugotovila, da je manj kot mesec in pol pred iztekom tretjega leta zaščitnega ukrepa približno 11 milijonov ton dajatev prostih tarifnih kvot ostalo neuporabljenih, to je 36 % vseh razpoložljivih tarifnih kvot (79). To dokazuje, da so imeli uporabniki v vseh kategorijah izdelkov možnost dobave dovolj dajatev prostega jekla iz več virov in da zaščitni ukrep ni neupravičeno omejeval učinkovite oskrbe niti v smislu količine niti v smislu porekla.

(119)

Skratka, Komisija je ugotovila, da bi bile negativne posledice prenehanja veljavnosti zaščitnega ukrepa 30. junija 2021 očitno večje od morebitnih koristi, ki bi jih lahko prineslo prenehanje njegove veljavnosti.

(120)

V skladu s tem je Komisija torej sklenila, da je podaljšanje zaščitnega ukrepa v splošnem interesu Unije.

(121)

Seznam držav v razvoju, za katere bo še naprej veljal zaščitni ukrep, ostaja enak seznamu iz Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/2037 (80).

(122)

Komisija je od zainteresiranih strani, vključno s proizvajalci jekla Unije, uporabniki in uvozniki jekla Unije, proizvajalci izvozniki in vladami tretjih držav, prejela več kot 160 stališč s pripombami in protiargumenti. V tem oddelku bo Komisija obravnavala trditve teh zainteresiranih strani. Komisija je zaradi upravne učinkovitosti trditve razvrstila po naravi invsebini. Kjer je bilo primerno, se je Komisija sklicevala na prejšnje ugotovitve v tej uredbi, ki so že podrobno obravnavale večino trditev zainteresiranih strani.

(123)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da pravna zahteva po povečanju uvoza ni bila izpolnjena, saj se je v obravnavanem obdobju skupna raven uvoza znižala; na podlagi teh okoliščin so trdili, da Komisija nima pravice podaljšati zaščitnega ukrepa. Poleg tega so nekatere strani trdile, da naj kakršna koli škoda za industrijo Unije ne bi izhajala iz povečanja uvoza. Druge strani so trdile, da posledice pandemije COVID-19, vključno z zmanjšanjem povpraševanja, ne upravičujejo podaljšanja ukrepa. Nazadnje so druge strani trdile, da so pravne zahteve za podaljšanje ukrepa enake kot za uvedbo prvotnega ukrepa, vključno s povečanim uvozom, vzročno zvezo in nepredvidenimi dogodki.

(124)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da zahteve za podaljšanje zaščitnega ukrepa v skladu s členom 7(1) sporazuma STO o zaščitnih ukrepih in členom 19(2) Uredbe (EU) 2015/478, in sicer potreba, da se prepreči ali popravi resna škoda ter olajša prilagoditev, ne zahtevajo, da se v obravnavanem obdobju poveča uvoz. Komisija je ugotovila, da obstaja verjetnost, da bi se ob prenehanju veljavnosti zaščitnega ukrepa uvoz povečal, kar bi resno škodilo interesu Unije. Zato je Komisija zavrnila te trditve.

(125)

Več zainteresiranih strani je izpodbijalo dejstvo, da se jeklarska industrija Unije prilagaja, in zato trdilo, da ta pravna zahteva ni izpolnjena.

(126)

Komisija se sklicuje na prilagoditve, opisane v oddelku 3.2. Ukrepi in primeri, navedeni v tem oddelku, kažejo, da se jeklarska industrija Unije prilagaja, in sicer s številnimi ukrepi, usmerjenimi v učinkovitost in inovacije. Zato je Komisija zavrnila te trditve.

(127)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da so bili prilagoditveni ukrepi industrije Unije ukrepi prestrukturiranja, izvedeni med pandemijo COVID-19, ali zgolj redne naložbe, ki jih delno podpirajo politike EU, kot je evropski zeleni dogovor, in ne ukrepi, sprejeti v okviru izboljšanja konkurenčnosti jeklarske industrije Unije glede na tujo konkurenco. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da prilagoditveni ukrepi, ki jih sprejmejo podjetja v kakršnem koli okviru, običajno zajemajo številne različne razloge in imajo hkrati več ciljev. Kot je navedeno v oddelku o prilagoditvi, so bile v primeru zaščitnega ukrepa nekatere prilagoditve, ki jih je izvedla jeklarska industrija Unije, med drugim usmerjene tudi v blažitev šokov in škodljivih gospodarskih posledic pandemije ali izpolnjevanje okoljskih zavez EU. Vendar so tovrstne prilagoditve v vsakem primeru tudi ukrepi, s katerimi jeklarska industrija Unije svoje dejavnosti prilagaja razmeram z višjo stopnjo uvoza in pritiskom uvoza v skladu s smernicami in cilji industrijske politike EU, opisanimi v istem oddelku. Takšen primer je družba Arvedi, ki je z namestitvijo (81) nove visoko učinkovite električne peči v svoji proizvodni liniji poskušala postati stroškovno učinkovitejša, hkrati pa zmanjšati emisije ogljika. Komisija zato meni, da ni bilo dovolj dokazov, ki bi upravičevali te trditve, zato jih je zavrnila.

(128)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da ukrepi iz člena 232 zakona ZDA za jeklo ne pomenijo več tveganja za preusmeritev trgovine, saj naj bi se trg v zadnjih treh letih prilagodil. Poleg tega nekatere strani trdijo, da bi izjeme, ki veljajo v okviru tega ukrepa, v vsakem primeru v veliki meri zmanjšale tveganje za kakršno koli preusmeritev trgovine na trg Unije. Poleg tega so nekatere strani trdile tudi, da je raven cen v ZDA bistveno višja kot na drugih trgih, zaradi česar je preusmeritev trgovine manj verjetna.

(129)

Komisija se v zvezi z ukrepi iz člena 232 zakona ZDA sklicuje na preglednico 7, ki kaže, da se je uvoz v ZDA po njihovi uvedbi močno zmanjšal in da drugi trgi niso absorbirali tega presežnega obsega. Komisija je v zvezi z obstoječimi izjemami ugotovila, da v nekaterih primerih, na primer pri Kanadi in Mehiki (ki sta med največjimi državami izvoznicami v ZDA), te izjeme ne vplivajo na tveganje preusmeritve trgovine, saj je obseg izvoza jekla teh držav na trg Unije zanemarljiv. Za glavne države izvoznice jekla v EU še naprej veljajo ukrepi iz člena 232 zakona ZDA in imajo zadostno zmogljivost za povečanje izvoza v EU. Posamezna analiza njihove izvozne učinkovitosti od uvedbe ukrepov iz člena 232 zakona ZDA kaže stalno zmanjševanje (82). Zato morebitne izjeme ne zmanjšujejo tveganja za preusmeritev trgovine. Nazadnje, dejstvo, da so cene v ZDA višje, ne ovrže ugotovitve, da še vedno obstaja tveganje za preusmeritev trgovine. Komisija namreč opozarja na uvozne trende v ZDA od leta 2018. Tako obsežno zmanjšanje uvoza časovno sovpada z uvedbo ukrepov iz člena 232 zakona ZDA. Zato dejstvo, da imajo ZDA morda višje domače cene kot drugi trgi, ni preprečilo, da bi se uvoz v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšal.

(130)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da se presežna zmogljivost zmanjšuje in da tudi če bi se presežna zmogljivost v jeklarskem sektorju nadaljevala, to samo po sebi ne pomeni, da bi povzročila preusmeritev trgovine na trg Unije.

(131)

Komisija je menila, da je razvoj presežne zmogljivosti v zadnjih letih jasen, pri čemer se sklicuje na oddelek 3.1.2.d. Zato so trditve, da se zmanjšuje, očitno v nasprotju z dokazi. Drugič, glede na opisane razmere – in sicer zmanjšan izvoz v tretje države, upad domače potrošnje, dosežene višje cene izvoza v Unijo v primerjavi z drugimi trgi, pri čemer je EU največji uvozni trg in zato sposobna absorbirati velike količine, izvozno ravnanje v okviru sistema tarifnih kvot – bibilo popolnoma nelogično zanikati, da bi države izvoznice imele jasno spodbudo za povečanje svoje proizvodnje in proizvodne zmogljivosti, da bi večje količine prodale na trg Unije. Zato je Komisija ugotovila, da ugotovitve te preiskave glede na ugotovljeno veliko svetovno presežno zmogljivost (tudi med glavnimi državami izvoznicami jekla v Unijo) ustvarjajo veliko verjetnost, da bi se uvoz v Unijo znatno povečal, če bi zaščitni ukrep potekel.

(132)

Več zainteresiranih strani je zahtevalo, da se določena kategorija izdelkov izključi iz ukrepa ali pa se ji v primeru podaljšanja ukrepa odobri posebna obravnava. Argumenti v podporo tem trditvam so bili različni.

(133)

Vendar je Komisija ugotovila, da je bil obseg te preiskave omejen na oceno, ali je treba ukrep v sedanji obliki časovno podaljšati ali ne. Preiskava zato ni zajemala morebitnih sprememb delovanja ukrepa, ki bi vplivale na posamezne kategorije izdelkov. Te trditve so bile zato zavrnjene, saj v okviru te preiskave niso upoštevne.

(134)

Nekatere zainteresirane strani trdijo, da bi bilo treba nekatere kategorije izdelkov, tj. 1, 2, 3B, 4B, 6, 16, 18, 20, 21, 22, 24 in 25A, v primeru podaljšanja izključiti s področja uporabe ukrepa, ker so tarifne kvote domnevno premajhne, ker so tarifne kvote ostale neporabljene ali ker se je obseg uvoza zadevne kategorije pred kratkim zmanjšal.

(135)

Komisija opozarja, da zaščitni ukrep ni sprejet proti določeni državi porekla ali eni kategoriji izdelkov. Ukrep velja za uvoz zadevnega izdelka (določeni izdelki iz jekla) z več porekli. Zato je vsaka trditev, ki temelji na posamezni državi ali kategoriji izdelka, v nasprotju z načelom ukrepa. Komisija je tako kot v okviru prvotnega zaščitnega ukrepa in kot je pojasnjeno v oddelku 3.1.1, preučila položaj na podlagi zadevnega izdelka kot celote (tj. 26 kategorij izdelkov iz jekla) in potrdila svojo analizo na podlagi treh družin izdelkov.

(136)

Nekatere tretje države, vključno z nekaterimi, s katerimi ima Unija sklenjene dvostranske trgovinske sporazume, so zaprosile Komisijo, naj jih v primeru podaljšanja izključi iz ukrepa. Nekatere od teh držav so kot argument za izključitev navajale posebne določbe v svojih dvostranskih sporazumih.

(137)

Komisija je ugotovila, da noben od teh sporazumov ne predvideva izključitve iz večstranskega zaščitnega ukrepa, kakršen je zadevni ukrep. Zato je Komisija potrdila, da v skladu s temi dvostranskimi sporazumi ni zakonsko obvezana, da katero koli od teh držav izključi iz ukrepa, in je te trditve ustrezno zavrnila.

(138)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da Komisija ne bi smela podaljšati zaščitnega ukrepa, ker bi bile države izvoznice upravičene zahtevati odškodnino, v odsotnosti dogovora pa izravnalne ukrepe proti Uniji.

(139)

Komisija se v zvezi s tem zaveda veljavnega pravnega okvira v primerih, ko ukrep traja več kot tri leta. Vendar Komisija opozarja, da sporazum STO o zaščitnih ukrepih in Uredba (EU) 2015/478 omogočata, da ukrep traja več kot tri leta, če so izpolnjeni zakonski pogoji. To pomeni, da Komisija s podaljšanjem ukrepa na več kot tri leta ob izpolnjevanju vseh ustreznih pogojev uveljavlja svojo zakonsko pravico v skladu s pravili STO in EU.

(140)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi bilo podaljšanje ukrepa na ravni EU-27 nezakonito, ker je prvotni ukrep temeljil na podatkih EU-28.

(141)

Komisija je menila, da sedanja preiskava v zvezi s pregledom temelji na EU-27. Nobena zainteresirana stran ni trdila, da je prvotni zaščitni ukrep, sprejet na podlagi takratne EU-28, nezakonit. Obseg zaščitnega ukrepa glede na izstop Združenega kraljestva iz Unije je že bil prilagojen z Uredbo (EU) 2020/2037 (83). Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(142)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da protidampinški in protisubvencijski ukrepi že v zadostni meri ščitijo industrijo Unije pred nepoštenim uvozom in da bi zaščitni ukrepi zagotovili pretirano zaščito, s čimer bi industrija Unije pridobila dodatno prednost v svojem prevladujočem položaju na trgu Unije.

(143)

Komisija opozarja, da protidampinške in izravnalne dajatve obravnavajo nepošteno trgovinsko prakso, zaščitni ukrepi pa se ukvarjajo z vprašanjem povečanega obsega. Komisija ima tako imenovano „uredbo o dvojni pomoči“ za uvoz, za katerega veljajo tako zaščitni ukrepi kot tudi protidampinške in/ali izravnalne dajatve (84). Takšna uredba zagotavlja, da če uvoz pod zaščitnim ukrepom preseže količino dajatev prostih tarifnih kvot, se 25 % ne kumulira v veljavno protidampinško in/ali izravnalno dajatev, tako da to ne bi vplivalo na trgovino bolj, kot je zaželeno. Komisija je na podlagi tega zavrnila trditev v zvezi z dvojno pomočjo.

(144)

Poleg tega domnevna zaščita, zagotovljena z ukrepi trgovinske zaščite EU (protidampinške in izravnalne dajatve), ne zadostuje za namene trenutne preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov, kot je prikazano v oddelku 3.1. Med obravnavanim obdobjem se je večina dejavnikov škode znatno poslabšala.

(145)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenega na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 oziroma člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 –