(1)

V skladu s členom 11(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 države članice zmanjšajo znesek neposrednih plačil, ki se v skladu s poglavjem 1 naslova III navedene uredbe odobri kmetu za določeno koledarsko leto, in sicer za najmanj 5 % za del zneska, ki presega 150 000 EUR. V skladu s členom 7(2) navedene uredbe se ocenjeni rezultat navedenega zmanjšanja da na voljo kot dodatna podpora za ukrepe v programih razvoja podeželja.

(2)

V skladu s četrtim pododstavkom člena 11(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so države članice Komisijo do 19. februarja 2021 uradno obvestile o svoji odločitvi v zvezi z zmanjšanjem zneska neposrednih plačil in posledičnim ocenjenim rezultatom zmanjšanja za koledarsko leto 2021. Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Italija, Latvija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška in Finska so sporočile ocenjeni rezultat, večji od nič.

(3)

V skladu s sedmim pododstavkom člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so Češka, Danska, Nemčija, Grčija, Francija, Latvija in Nizozemska Komisijo uradno obvestile o svoji odločitvi, da dajo kot dodatno podporo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v proračunskem letu 2022 na voljo določen odstotek svoje letne nacionalne zgornje meje za koledarsko leto 2021.

(4)

V skladu s sedmim pododstavkom člena 14(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so Hrvaška, Luxembourg, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska in Slovaška Komisijo uradno obvestili o svoji odločitvi, da dajo kot neposredna plačila za koledarsko leto 2021 na voljo določeno količino svojih dodelitev iz EKSRP za leto 2022.

(5)

Zato je treba prilagoditi prilogi II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013, da letne nacionalne zgornje meje in letne neto zgornje meje za neposredna plačila odražajo odločitve, ki so jih sprejeli Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška in Finska. Prav tako je treba prilagoditi Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1305/2013, da bo tudi letna razdelitev podpore Unije za razvoj podeželja po državah članicah odražala navedene odločitve.

(6)

Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 ter prilogi II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ker spremembe Uredbe (EU) št. 1307/2013, ki jih uvaja ta uredba, vplivajo na uporabo navedene uredbe za leto 2021, zlasti kar zadeva pravočasno določitev zgornjih mej proračuna, ki se uporabljajo za nekatere sheme neposrednih podpor, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, navedene spremembe pa bi se morale uporabljati od 1. januarja 2021 –

(1)

Člen 441 Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva, da globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) na letni ravni razkrivajo vrednosti kazalnikov, uporabljenih za določanje njihovih rezultatov v skladu z določitveno metodologijo iz člena 131 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1030/2014 (3), ki je bila sprejeta na podlagi člena 441(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, določa enotne obrazce in datume za razkritje vrednosti, uporabljenih za določitev globalnih sistemsko pomembnih institucij. Člen 441(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 je bil razveljavljen z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(2)

V členu 131 Direktive 2013/36/EU so navedena merila za določitev globalnih sistemsko pomembnih institucij. V Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1222/2014 (5) je določena metodologija za navedeno določitev in so opredeljene podkategorije GSPI. Delegirana uredba št. 1222/2014 je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/539 (6), da bi se upoštevali revidirani mednarodni standardi za določitev GSPI, ki jih je julija 2018 sprejel Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) (7). Navedeni revidirani mednarodni standardi in zlasti zahteva po uporabi enotnega obrazca za informacije o vrednostih kazalnikov, uporabljenih za določanje rezultatov GSPI iz člena 441 Uredbe (EU) št. 575/2013, bi se morali odražati v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/637 (8).

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) 2021/637 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Z Uredbo (EU) 2019/876 je bil v Uredbo (EU) št. 575/2013 uveden tudi člen 434a, ki Komisijo pooblašča za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov za določitev enotnih obrazcev za razkritje informacij, potrebnih za oceno profilov tveganja institucij in njihove stopnje skladnosti z zahtevami iz delov 1 do 7 Uredbe (EU) št. 575/2013. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/637 je bila sprejeta na podlagi navedenega člena 434a in uvaja nove zahteve namesto zahtev iz Izvedbene uredbe (EU) št. 1030/2014. Zato je primerno razveljaviti Izvedbeno uredbo (EU) št. 1030/2014.

(5)

Da se zagotovi nemoten prehod z Izvedbene uredbe (EU) št. 1030/2014 na Izvedbeno uredbo (EU) 2021/637, bi moral biti datum začetka uporabe te uredbe isti kot datum začetka uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2021/637, tj. 28. junij 2021. Iz istega razloga bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije, tj. pred datumom začetka uporabe, ki je 28. junija 2021.

(6)

Baselski odbor za bančni nadzor je decembra 2019 objavil konsolidirani baselski okvir, vključno s posodobljenimi zahtevami stebra 3 glede razkritij (9), ki so bile večinoma uvedene v Uredbo (EU) št. 575/2013 z Uredbo (EU) 2019/876. Za izvajanje teh sprememb je bil z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/637 vzpostavljen dosleden in popoln okvir za razkritja v skladu s stebrom 3. Zato bi morale GSPI pri razkrivanju informacij o vrednostih kazalnikov, uporabljenih za določitev njihovega rezultata, uporabiti poročilo v okviru stebra 3, ki je v skladu s to uredbo.

(7)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(8)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje skupino deležnikov, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10) –

(1)

V skladu s postopkom iz členov 19 do 22 Uredbe (EU) 2018/1877 mora Komisija do 15. junija 2021 predstaviti predlog, v katerem določi znesek drugega obroka prispevka za leto 2021 in spremenjeni letni znesek prispevka za leto 2021, v primerih, ko letni znesek odstopa od dejanskih potreb.

(2)

V skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2018/1877 je Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB) Komisiji 6. aprila 2021 sporočila posodobljene ocene obveznosti in plačil za instrumente, ki jih upravlja.

(3)

Člen 20(1) Uredbe (EU) 2018/1877 določa, da se pri zahtevkih za prispevke najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih evropskih razvojnih skladih. Zato bi bilo treba pozvati k vplačilu sredstev na podlagi Uredbe (EU) 2018/1877 za Komisijo in za EIB.

(4)

Člen 152 Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (3) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) določa, da Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) ostane članica Evropskega razvojnega sklada (ERS) do zaključka 11. ERS in vseh prejšnjih nezaključenih ERS. Vendar se v skladu s členom 153 sporazuma o izstopu delež Združenega kraljestva v sproščenih sredstvih iz projektov v okviru 11. ERS, če so bila ta sredstva sproščena po 31. decembru 2020, ali prejšnjih ERS ne sme ponovno uporabiti.

(5)

Sklep Sveta (EU) 2020/1708 (4) določa letni znesek prispevkov držav članic v ERS za leto 2021, in sicer v višini 3 700 000 000 EUR za Komisijo in v višini 300 000 000 EUR za EIB.

(6)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz tega sklepa, bi moral sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov prenehale opravljati dejavnosti, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 186 milijonov EUR (cene iz leta 2018), kot je določeno v členu 8(1) Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (3).

(3)

Belgija je 22. decembra 2020 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi z odpusti v podjetju Swissport v Belgiji. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 3 719 224 EUR za vlogo, ki jo je vložila Belgija.

(5)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov prenehale opravljati dejavnosti, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 186 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018), kot je določeno v členu 8(1) Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (3).

(3)

Nemčija je 15. decembra 2020 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi z odpusti v podjetju GMH Guss GmbH v Nemčiji. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 1 081 706 EUR za vlogo, ki jo je vložila Nemčija.

(5)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov prenehale opravljati dejavnosti, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 186 milijonov EUR (cene iz leta 2018), kot je določeno v členu 8(1) Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (3).

(3)

Dne 22. decembra 2020 je Nizozemska vložila vlogo za uporabo sredstev iz ESPG v zvezi z odpusti v podjetju KLM Royal Dutch Airlines na Nizozemskem. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 5 019 218 EUR za vlogo, ki jo je vložila Nizozemska.

(5)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov prenehale opravljati dejavnosti, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo preseči najvišjega letnega zneska 186 milijonov EUR (cene iz leta 2018), kot je določeno v členu 8(1) Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (3).

(3)

Dne 30. decembra 2020 je Finska vložila vlogo za uporabo sredstev iz ESPG v zvezi z odpusti v podjetju Finnair Oyj in enem podizvajalcu na Finskem. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 1 752 360 EUR za vlogo, ki jo je vložila Finska.

(5)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

(1)

Svet je s Sklepom 2009/908/EU (2) določil ukrepe za izvajanje Sklepa Evropskega sveta 2009/881/EU. Pripravljalna telesa, ki jim ne predseduje država članica, ki v zadevnem šestmesečnem obdobju predseduje Svetu, so navedena na seznamu v Prilogi III k Sklepu 2009/908/EU, kot določa tretji pododstavek člena 2 Sklepa Evropskega sveta 2009/881/EU.

(2)

V skladu s Prilogo III k Sklepu 2009/908/EU je Delovna skupina za obdelavo pravnih podatkov uvrščena na seznam pripravljalnih teles Sveta, ki jim predseduje generalni sekretariat Sveta.

(3)

Glede na izkušnje Delovne skupine za obdelavo pravnih podatkov in vrsto nalog, ki jih opravlja, bi morala tej delovni skupini predsedovati država članica, ki v zadevnem šestmesečnem obdobju predseduje Svetu.

(4)

Sklep 2009/908/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je 11. maja 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/809 (1), ki določa, da se projekti iz člena 1 navedenega sklepa izvajajo v obdobju 36 mesecev od sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) navedenega sklepa.

(2)

Svet je 16. junija 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/795 (2) o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/809 s podaljšanjem njegovega obdobja izvajanja do 10. avgusta 2021.

(3)

Urad Združenih narodov (ZN) za razorožitev (UN-ODA), ki je odgovoren za tehnično izvajanje projektov iz člena 1 Sklepa (SZVP) 2017/809, je 26. marca 2021 zaprosil za nadaljnje 8-mesečno podaljšanje obdobja izvajanja navedenega sklepa. Zahtevano podaljšanje bi UN-ODA omogočilo, da še naprej zagotavlja pomoč državam članicam ZN, ki izvajajo Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1540 (2004) (v nadaljnjem besedilu: RVSZN 1540), dodatno prispeva k potekajočemu celovitemu pregledu, še naprej pomaga Odboru Varnostnega sveta ZN, ustanovljenemu z RVSZN 1540, do konca njegovega sedanjega mandata 28. aprila 2022, in ublaži izgube, ki so nastale, ker zaradi pandemije COVID-19 nekateri projekti niso bili izvedeni.

(4)

Nadaljevanje projektov iz člena 1 Sklepa (SZVP) 2017/809 nima posledic za finančna sredstva do 25. aprila 2022.

(5)

Sklep (SZVP) 2017/809 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: strategija EU), ki v poglavju III vsebuje seznam ukrepov za preprečevanje širjenja tega orožja.

(2)

V strategiji EU je poudarjeno, da imata Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: CWC) in Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) ključno vlogo pri ustvarjanju sveta brez kemičnega orožja. Cilji strategije EU dopolnjujejo tiste, za katere si prizadeva OPCW v okviru svojih pristojnosti za izvajanje CWC.

(3)

Svet je 22. novembra 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/797/SZVP (1) o podpori dejavnostim OPCW. Temu skupnemu ukrepu je po izteku njegove veljavnosti sledil Skupni ukrep Sveta 2005/913/SZVP (2), ki mu je nato sledil Skupni ukrep Sveta 2007/185/SZVP (3).

Skupnemu ukrepu 2007/185/SZVP so sledili sklepi Sveta 2009/569/SZVP (4), 2012/166/SZVP (5), 2013/726/SZVP (6), (SZVP) 2015/259 (7), (SZVP) 2017/2302 (8), (SZVP) 2017/2303 (9) in (SZVP) 2019/538 (10).

(4)

V okviru dejavnega izvajanja poglavja III strategije EU je treba nadaljevati tako intenzivno in ciljno usmerjeno pomoč Unije za OPCW.

(5)

Potrebna je nadaljnja podpora Unije programu za kibernetsko varnost in odpornost ter zagotavljanje informacijske varnosti OPCW s ciljem okrepitve zmogljivosti OPCW za ohranjanje ustreznih ravni kibernetske varnosti in odpornosti pri spopadanju s sedanjimi in nastajajočimi izzivi, povezanimi s kibernetsko varnostjo –

(1)

Uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije so zavarovani za primer poklicne bolezni ali nesreče na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) ter členov 28 in 95 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogoji za zaposlitev). V skladu s členom 73 Kadrovskih predpisov, so pogoji tega zavarovanja določeni v skupnih pravilih, ki so jih sporazumno določile vse institucije in ki jih je 13. decembra 2005 evidentiral predsednik Sodišča Evropske unije.

(2)

Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (v nadaljnjem besedilu: PMO) Evropske komisije je pristojen za vodenje in plačevanje finančnih pravic osebja Komisije, na podlagi sporazumov o ravni storitve pa tudi osebja nekaterih drugih institucij in organov Unije.

(3)

V skladu s sporazumom o ravni storitve, sklenjenim 3. maja 2019 med PMO in generalnim sekretariatom Sveta, je PMO pristojen za vodenje in plačevanje posameznih pravic, pokojninskih pravic in nadomestil za brezposelnost osebja generalnega sekretariata Sveta. Na teh področjih PMO izvaja nekatera pooblastila organa za imenovanja in organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2019/792 (3).

(4)

Sporazum o ravni storitve z dne 3. maja 2019 med drugim določa, da se obseg storitev, ki jih ponuja PMO, lahko razširi na upravljanje zavarovanja za primer poklicne bolezni ali nesreče osebja generalnega sekretariata Sveta. Glede na to, da so pogoji v zvezi s tem zavarovanjem skupni vsem institucijam in da ima PMO potrebne zmogljivosti in izkušnje, je take storitve primerno zaupati PMO.

(5)

Za učinkovit prenos takih storitev bi moral Svet izvajanje ustreznih pooblastil, prenesenih na organ za imenovanja in organ za sklepanje pogodb o zaposlitvi za osebje generalnega sekretariata Sveta, zaupati PMO.

(6)

Za zagotovitev pravne varnosti za osebje generalnega sekretariata Sveta bi bilo treba jasno navesti, da je treba vloge in pritožbe v zvezi z zavarovanjem za primer poklicne bolezni ali nesreče vložiti pri Evropski komisiji. Zaradi enakega razloga bi bilo treba jasno navesti, da se pritožbe na Sodišče Evropske unije vložijo proti Komisiji –

(1)

Uredba (EU) 2018/1240 vzpostavlja Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), ki se uporablja za državljane tretjih držav, ki so oproščeni zahteve po vizumu in želijo vstopiti na ozemlje držav članic.

(2)

Pred razvojem informacijskega sistema ETIAS je treba sprejeti ukrepe za tehnično izvajanje navedenega sistema.

(3)

Ukrepe iz tega sklepa bi bilo treba dopolniti s tehničnimi specifikacijami informacijskega sistema ETIAS. Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija eu-LISA) bi nato morala imeti možnost, da na podlagi ukrepov iz tega sklepa opredeli zasnovo fizične arhitekture informacijskega sistema ETIAS in tehnične specifikacije tega sistema ter razvije informacijski sistem ETIAS.

(4)

Tehnični razvoj in izvajanje informacijskega sistema ETIAS bi morala zajemati načine, na katere bodo organi lahko dostopali do podatkov v centralnem sistemu ETIAS, jih spremenili in izbrisali.

(5)

Kar zadeva dostop mejnih organov za namene vpogleda v status potovalne odobritve na mejah, dostop organov, pristojnih za priseljevanje, za namene preverjanja pogojev za vstop na ozemlje držav članic ali bivanje na njem, dostop centralnih točk dostopa za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter dostop nacionalnih enot ETIAS za pridobivanje datotek za namene podpiranja ocene tveganja, bi bilo treba tak dostop odobriti prek tehničnega vmesnika, ki omogoča povezavo nacionalnih mejnih infrastruktur, centralnih točk dostopa, nacionalnih sistemov organov, pristojnih za priseljevanje, in drugih informacijskih sistemov EU ali nacionalnih sistemov s centralnim sistemom ETIAS. Tehnične specifikacije, ki jih razvije agencija eu-LISA, bi morale vključevati kontrolni dokument vmesnika, v katerem bi bil opisan tehnični vmesnik med centralnim sistemom ETIAS ter drugimi informacijskimi sistemi EU in nacionalnimi sistemi.

(6)

Od začetka delovanja evropskega iskalnega portala, vzpostavljenega v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta (2), bi morala iskanja, ki jih opravljajo mejni organi, organi, pristojni za priseljevanje, ali centralne točke dostopa, potekati z uporabo evropskega iskalnega portala.

(7)

Kar zadeva dostop za namene ročne obdelave prošenj, tudi dostop Europola, kadar ta poda mnenja nacionalnim enotam ETIAS, ter dostop centralne enote ETIAS in nacionalnih enot ETIAS za namene spreminjanja in brisanja podatkov, bi bilo treba tak dostop odobriti s programsko opremo, ki jo v ta namen oblikuje agencija eu-LISA. To programsko opremo bi moral uporabljati tudi Europol pri zaprosilu za dostop do podatkov v centralnem sistemu ETIAS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Določiti bi bilo treba načine, na katere bi se centralna enota ETIAS, nacionalne enote ETIAS in Europol avtenticirali in dostopali do te programske opreme.

(8)

Ustrezno pooblaščeni uporabniki iz centralne enote ETIAS, nacionalnih enot ETIAS in Europola bi se morali prijaviti v tej programski opremi z uporabo profilov delovnih mest uporabnikov. Centralna enota ETIAS, nacionalne enote ETIAS in Europol bi morali imeti možnost, da uporabnikom dodelijo standardna dovoljenja, vloge in profile delovnih mest ali prilagodijo profile delovnih mest z vnaprej določenimi vlogami in dovoljenji v okviru programske opreme, da se upošteva način, kako bodo Evropska agencija za mejno in obalno stražo in države članice vzpostavile in upravljale centralno enoto ETIAS oziroma nacionalne enote ETIAS, in v primeru Europola njegove delovne metode.

(9)

Nezdružljivost vnaprej določenih vlog in dovoljenj bi morala biti vnaprej predvidena v programski opremi, da se uporabnikom prepreči ustvarjanje profilov delovnih mest, ki bi združevali nezdružljive vloge in dovoljenja. Da bi bile dolžnosti ločene in se uporabnikom ne bi dodelile nasprotujoče si odgovornosti, se dovoljenj, povezanih z obdelavo vlog, ne bi smelo kombinirati z dovoljenji, povezanimi s spreminjanjem in brisanjem podatkov, ali z dovoljenji, povezanimi s pritožbenimi postopki.

(10)

V skladu z načeli varstva podatkov, zlasti vgrajenega in privzetega varstva podatkov, bi bilo treba uporabnikom programske opreme omogočiti vpogled samo v tiste podatke, ki ustrezajo dovoljenjem, dodeljenim njihovim profilom delovnih mest. To bi lahko privedlo do različnih prikazov uporabnikom glede na profil delovnega mesta, ki je v uporabi.

(11)

Programsko opremo bi bilo treba razviti tako, da bi imela splošne funkcije programske opreme, ki podpirajo centralno enoto ETIAS in nacionalne enote ETIAS pri njihovih nalogah v zvezi z dostopom, spreminjanjem in brisanjem podatkov.

(12)

Vključevati bi morala tudi mnoge posebne funkcije za podporo uporabnikom pri njihovih nalogah, povezanih z dostopom do podatkov in njihovim spreminjanjem, ter pri ročni obdelavi vlog, pri katerih se je med avtomatsko obdelavo sprožil zadetek.

(13)

Ena od teh posebnih funkcij bi morala biti namenjena temu, da bi se uporabnikom vedno jasno prikazoval čas, ki jim preostane za upoštevanje ustreznih dodeljenih rokov za različne faze obravnave prošnje, ki so določene v Uredbi (EU) 2018/1240.

(14)

Druge posebne funkcije bi morale nacionalnim enotam ETIAS zagotoviti podporo pri ročni obdelavi prošenj, kadar se ocenjujejo tveganje. Programska oprema bi morala omogočati pridobivanje omejenih podatkov, shranjenih v centralnem sistemu ETIAS, da bi se nacionalnim enotam ETIAS olajšal vpogled v druge informacijske sisteme ali podatkovne zbirke EU (schengenski informacijski sistem (SIS), vizumski informacijski sistem (VIS), sistem vstopa/izstopa (SVI) ali Eurodac) ali informacije v osnovnih nacionalnih sistemih, povezane z zadetki, ki se sprožijo med avtomatizirano obdelavo prošenj. Informacijski sistem ETIAS bi bilo treba razviti tako, da bi nacionalnim enotam ETIAS pri ročnem ocenjevanju prošenj v skladu s členom 26 ali členom 28 Uredbe (EU) 2018/1240 omogočal avtomatično ustvarjanje datotek, ki bi bile na voljo za pridobivanje podatkov. Treba je opredeliti tiste funkcije in podatkovne elemente, ki bi jih bilo treba avtomatično pripraviti kot del datotek glede na zadetek, sprožen med avtomatično obdelavo vlog. Poleg tega mora imeti programska oprema posebne funkcije, ki omogočajo pridobivanje podatkov v okviru nacionalnih pritožbenih postopkov in nalaganje rezultatov ocen tveganja ter evidentiranje podatkov v zvezi z nacionalnimi pritožbenimi postopki. Posebne funkcije programske opreme za nalaganje rezultatov ocen tveganja ne bi smele omogočati nalaganja utemeljitve odločitve o izdaji ali zavrnitvi potovalne odobritve.

(15)

Agencija eu-LISA bi morala državam članicam dodeliti pooblastila, ki bi jim omogočala, da ustrezno pooblaščenemu osebju centralnih točk dostopa ter mejnim organom in organom, pristojnim za priseljevanje, dodelijo eno ali več vlog ali profilov delovnih mest uporabnikov.

(16)

Glede na obstoječo obveznost iz Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3), bi morali Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki deluje kot upravljavec podatkov v skladu s točko (8) člena 3 navedene uredbe, in agencija eu-LISA, ki deluje kot upravljavec v zvezi z upravljanjem informacijske varnosti centralnega sistema ETIAS, oceniti učinek predvidenih postopkov obdelave na varstvo osebnih podatkov v skladu s členom 39 Uredbe (EU) 2018/1725.

(17)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ni sodelovala pri sprejetju Uredbe (EU) 2018/1240, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker pa Uredba (EU) 2018/1240 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola 21. decembra 2018 uradno sporočila svojo odločitev o prenosu Uredbe (EU) 2018/1240 v svoje nacionalno pravo.

(18)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje, in ne spada v področje uporabe Sklepa Sveta 2002/192/ES (4); Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(19)

Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(20)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(21)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(22)

Ta sklep za Ciper, Bolgarijo in Romunijo ter Hrvaško predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(23)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je svoje mnenje podal 22. januarja 2021.

(24)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za pametne meje (ETIAS) –