22.6.2021

Uradni list Evropske unije

L 223/1

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/1003

z dne 18. junija 2021

o odobritvi odstopanj nekaterim državam članicam glede posredovanja statističnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1197

(notificirano pod dokumentarno številko C(2021) 4237)

(Besedilo v angleškem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, slovaškem, španskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (1) ter zlasti člena 24(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 24(1) Uredbe (EU) 2019/2152 so Belgija, Danska, Estonija, Irska, Španija, Italija, Ciper, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovaška in Finska predložile ustrezno obrazloženo zahtevo za odstopanja v treh mesecih od začetka veljavnosti navedene uredbe in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1197 (2).

(2)	Komisija na podlagi predloženih podatkov ugotavlja, da so zahteve za odstopanja teh držav članic utemeljene zaradi potrebe po velikih prilagoditvah njihovih nacionalnih statističnih sistemov, s katerimi bo zagotovljena skladnost z Uredbo (EU) 2019/2152 in Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1197.

(3)	Zahtevana odstopanja bi se morala odobriti Belgiji, Danski, Estoniji, Irski, Španiji, Italiji, Cipru, Nizozemski, Avstriji, Portugalski, Slovaški in Finski.

(4)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem, ustanovljenega na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odstopanja od Uredbe (EU) 2019/2152 in Izvedbene uredbe (EU) 2020/1197 iz Priloge se odobrijo državam članicam, navedenim v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Republiko Estonijo, Irsko, Kraljevino Španijo, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Slovaško republiko in Republiko Finsko.

V Bruslju, 18. junija 2021

Za Komisijo

Paolo GENTILONI

član Komisije

(1) UL L 327, 17.12.2019, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1197 z dne 30. julija 2020 o določitvi tehničnih specifikacij in ureditev v skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (UL L 271, 18.8.2020, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

PRILOGA

Odstopanja od Uredbe (EU) 2019/2152

IRSKA

Zadevna priloga/preglednica

Odobreno obdobje odstopanja

Vsebina odobrenega odstopanja

Priloga II – Periodičnost, referenčno obdobje in statistična enota vsebin

Področje 1: Kratkoročna poslovna statistika

Vsebina: Rezultati in delovanje

3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)

Zbirka podatkov za spremenljivko „140101. Proizvodnja (obseg)“„kazalnika rezultatov in delovanja“ za področje F NACE s četrtletno periodičnostjo namesto mesečno.

Odstopanja od Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1197

BELGIJA

Zadevna priloga/preglednica

Odobreno obdobje odstopanja

Vsebina odobrenega odstopanja

Priloga I, del B, preglednica 7

Kratkoročna poslovna statistika o obsegu prodaje

3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)

Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140201. Obseg prodaje“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: področje G NACE, oddelka in skupine oddelkov G45 in G46 NACE.

Priloga I, del B, preglednica 8

Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)

3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)

Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: področje G NACE, oddelka in skupine oddelkov G45 in G46 NACE.

V obdobju odstopanja za oddelka G45 in G46 NACE je treba četrtletne podatke o čistem prihodku od prodaje od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023 še naprej pošiljati v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1165/98 (1).

DANSKA

Zadevna priloga/preglednica

Odobreno obdobje odstopanja

Vsebina odobrenega odstopanja

Priloga I, del B, preglednica 5

Kratkoročna poslovna statistika o cenah pri proizvajalcih

2 leti (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2022)

Za spremenljivko „130201. Cene pri proizvajalcih“ za oddelek N82 NACE ni treba predložiti četrtletnih podatkov.

Priloga I, del B, preglednica 6

Kratkoročna poslovna statistika o proizvodnji (obseg)

3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)

Rok za posredovanje podatkov za spremenljivko „140101. Proizvodnja (obseg)“ za področje F NACE mora biti T + 2 M.

ESTONIJA

Zadevna priloga/preglednica

Odobreno obdobje odstopanja

Vsebina odobrenega odstopanja

Priloga I, del B, preglednica 5

Kratkoročna poslovna statistika o cenah pri proizvajalcih

1 leto (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2021)

Za spremenljivko „130201. Cene pri proizvajalcih“ za področje L, oddelka L68 in N82 NACE ni treba predložiti četrtletnih podatkov.

Priloga I, del B, preglednica 10

Nacionalna poslovna statistika o dejavnostih podjetij

2 leti (2021 in 2022)

Za naslednje spremenljivke ni treba predložiti podatkov:

„220103. Število zaposlenih v ekvivalentih polnega delovnega časa“;

„220201. Opravljene delovne ure zaposlenih“;

„240101. Nabava blaga in storitev skupaj“;

„250101. Čisti prihodek od prodaje“;

„250301. Vrednost proizvodnje“;

„250401. Dodana vrednost“ in

„250501. Bruto poslovni presežek“;

in sicer za naslednje razčlenitve: področje K, oddelek K66, skupine K64.2, K64.3, K64.9, razreda K64.20, K64.30 NACE.

Priloga I, del B, preglednica 11

Nacionalna poslovna statistika o dejavnostih podjetij, razčlenjenih po velikostnih razredih ali po pravnoorganizacijskih oblikah

2 leti (2021 in 2022)

Za spremenljivki „250101. Čisti prihodek od prodaje“ in „250401. Dodana vrednost“ ni treba predložiti podatkov, razčlenjenih po velikostnih razredih za naslednje razčlenitve: Oddelek K66, skupine K64.2, K64.3, K64.9.

Priloga I, del B, preglednica 14

Nacionalna poslovna statistika o podjetjih po državi končnega nadzora

2 leti (2021 in 2022)

Podatki, razčlenjeni glede na končni nadzor rezidenčne enote, za spremenljivke:

„240101. Nabava blaga in storitev skupaj“;

„240102. Nabava blaga in storitev za nadaljnjo prodajo“;

„240301. Nabava blaga in storitev podjetij pod tujim nadzorom skupaj“;

„240302. Nabava blaga in storitev podjetij pod tujim nadzorom za nadaljnjo prodajo“;

„250101. Čisti prihodek od prodaje“;

„250301. Vrednost proizvodnje“;

„250401. Dodana vrednost“;

„250601. Čisti prihodek od prodaje podjetij pod tujim nadzorom“;

„250701. Vrednost proizvodnje podjetij pod tujim nadzorom“ in

„250801. Dodana vrednost podjetij pod tujim nadzorom“;

in sicer za naslednje razčlenitve: področje K NACE in posebni agregati, ki zajemajo področje K NACE, ne smejo vključevati oddelka K66 in skupin K64.2, K64.3, K64.9.

Priloga I, del B, preglednica 21

Nacionalna poslovna statistika o nabavah podjetij

2 leti (2021 in 2022)

Za spremenljivko „240103. Odhodki za storitve, ki jih opravijo agencijski delavci“, ni treba predložiti podatkov za naslednje razčlenitve: področje K, oddelki K64, K65, K66, skupine K64.1, K64.2, K64.3, K64.9, K65.1, K65.2, K65.3 ter razredi K64.11, K64.19, K65.11, K65.12, K65.20 in K65.30 NACE.

Priloga I, del B, preglednica 33

Statistika o mednarodnih dejavnostih – nadzor institucionalnih enot v državi poročevalki nad podjetji v tujini

3 leta (2021, 2022 in 2023)

Za naslednje spremenljivke ni treba predložiti podatkov:

„410101. Število podjetij v tujini pod končnim nadzorom institucionalnih enot v državi poročevalki“;

„420101. Število zaposlenih in samozaposlenih oseb v podjetjih v tujini pod končnim nadzorom institucionalnih enot v državi poročevalki“; in

„440101. Čisti prihodek od prodaje podjetij v tujini pod končnim nadzorom institucionalnih enot v državi poročevalki“;

za geografsko razčlenitev: geografska raven 2 in geografska raven 3 za „podjetja v tujini v državah članicah EU pod končnim nadzorom institucionalnih enot v državi poročevalki“.

IRSKA

Zadevna priloga/preglednica

Odobreno obdobje odstopanja

Vsebina odobrenega odstopanja

Priloga I, del B, preglednica 1

Kratkoročna poslovna statistika o populaciji podjetij

1 leto (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2021)

Za spremenljivko „110102. Stečaji“ ni treba predložiti četrtletnih podatkov.

Priloga I, del B, preglednica 5

Kratkoročna poslovna statistika o cenah pri proizvajalcih

2 leti (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2022)

Za spremenljivko „130201. Cene pri proizvajalcih“ za oddelka J59 in M74 NACE ni treba predložiti četrtletnih podatkov.

ŠPANIJA

Zadevna priloga/preglednica

Odobreno obdobje odstopanja

Vsebina odobrenega odstopanja

Priloga I, del B, preglednica 7

Kratkoročna poslovna statistika o obsegu prodaje

3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)

Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140201. Obseg prodaje“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: področje G, oddelka G45, G46 ter skupine G451, G452, G453, G454, G461, G462, G463, G464, G465, G466, G467, G469, G471, G474, G475, G476, G477, G478 in G479 NACE.

V obdobju odstopanja je treba mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za G47 NACE poslati v skladu z razčlenitvijo po dejavnostih, določeno v Uredbi (ES) št. 1165/98.

Priloga I, del B, preglednica 8

Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)

3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)

Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: skupine G451, G452, G453, G454, G471, G474, G475, G476, G477, G478 in G479 NACE.

V obdobju odstopanja:

—	četrtletne podatke za obdobje od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023 je treba za oddelka G45 in G46 NACE še naprej pošiljati v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1165/98 in

—	mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za oddelek G47 NACE je treba poslati v skladu z razčlenitvijo po dejavnostih, določeno v Uredbi (ES) št. 1165/98.

ITALIJA

Zadevna priloga/preglednica	Odobreno obdobje odstopanja	Vsebina odobrenega odstopanja
Priloga I, del B, preglednica 5 Kratkoročna poslovna statistika o cenah pri proizvajalcih	2 leti (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2022)	Za spremenljivko „130201. Cene pri proizvajalcih“ za oddelke J58, L68, M74, N79, N82 NACE ni treba predložiti četrtletnih podatkov.
Priloga I, del B, preglednica 7 Kratkoročna poslovna statistika o obsegu prodaje	3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)	Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140201. Obseg prodaje“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: področje G NACE, oddelka in skupine oddelkov G45 in G46 NACE.
Priloga I, del B, preglednica 8 Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)	3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)	Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: področje G NACE, oddelka in skupine oddelkov G45 in G46 NACE. V obdobju odstopanja je treba četrtletne podatke za obdobje od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023 za oddelka G45 in G46 NACE še naprej pošiljati v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1165/98.

CIPER

Zadevna priloga/preglednica	Odobreno obdobje odstopanja	Vsebina odobrenega odstopanja
Priloga I, del B, preglednica 1 Kratkoročna poslovna statistika o populaciji podjetij	3 leta (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023)	Rok za posredovanje podatkov za spremenljivki „110101. Registracije“ in „110102. Stečaji“ mora biti T + 120 dni z naslednjimi izjemami: za spremenljivko „110102. Stečaji“, poseben agregat „Industrija, gradbeništvo in storitve (razen javne uprave, obrambe, obvezne socialne varnosti, dejavnosti članskih organizacij, dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem ter ekstrateritorialnih organizacij in teles)“, mora biti rok za posredovanje T + 40.
Priloga I, del B, preglednica 5 Kratkoročna poslovna statistika o cenah pri proizvajalcih	2 leti (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2022)	Za spremenljivko „130201. Cene pri proizvajalcih“ za področje L NACE ni treba predložiti četrtletnih podatkov.
Priloga I, del B, preglednica 5 Kratkoročna poslovna statistika o cenah pri proizvajalcih	2 leti (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2022)	Spremenljivka „130201. Cene pri proizvajalcih“ za agregat področij H + I + J + L + M (razen M701, M72 in M75) + N NACE ter področja in oddelke H, I, J, M (razen M701, M72 in M75) in N NACE se mora nanašati samo na kazalnike poslovanja med podjetji (B2B) in ne na kazalnike poslovanja z vsemi subjekti (B2All).
Priloga I, del B, preglednica 6 Kratkoročna poslovna statistika o proizvodnji (obseg)	2 leti (od januarja 2021 do decembra 2022)	Za spremenljivko „140101. Proizvodnja (obseg)“ za področja in oddelke H, I, J, L, M (razen M701, M72 in M75) in N NACE ni treba predložiti mesečnih podatkov.
Priloga I, del B, preglednica 6 Kratkoročna poslovna statistika o proizvodnji (obseg)	3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)	Rok za posredovanje podatkov za spremenljivko „140101. Proizvodnja (obseg)“ za področja B, C, D (razen D353) NACE mora biti T + 1 M + 25 dni.
Priloga I, del B, preglednica 7 Kratkoročna poslovna statistika o obsegu prodaje	3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)	Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140201. Obseg prodaje“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: področje G ter oddelka G45 in G46 NACE.
Priloga I, del B, preglednica 8 Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)	3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)	Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: področje G ter oddelka G45 in G46 NACE. V obdobju odstopanja je treba četrtletne podatke za obdobje od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023 za oddelka G45 in G46 NACE še naprej pošiljati v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1165/98.
Priloga I, del B, preglednica 8 Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)	2 leti (od januarja 2021 do decembra 2022)	Za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“ za področja ter oddelke H, I, J, M (razen M701, M72 in M75) in N NACE ni treba predložiti mesečnih podatkov. V obdobju odstopanja je treba četrtletne podatke za obdobje od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2022 za področja in oddelke H, I, J, M (razen M701, M72 in M75) in N NACE še naprej pošiljati v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1165/98.
Priloga I, del B, preglednica 8 Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)	2 leti (od januarja 2021 do decembra 2022)	Za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“ za področje L NACE ni treba predložiti mesečnih podatkov.
Priloga I, del B, preglednica 38 Statistika o mednarodnih dejavnostih – mednarodno opravljanje storitev po načinu opravljanja storitev – letni podatki	Prva 3 leta uporabe, za vsako od razčlenitev 1, 2 in 3 v preglednici 38. Prvo leto uporabe za razčlenitev 1: Y + 2 leti, kjer je Y leto objave prve izdaje vodnika za pripravljavce statistike o načinih opravljanja storitev iz oddelka 1 Priloge VI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1197. Prvo leto uporabe za razčlenitev 2: Z + 2 leti, kjer je Z leto objave druge izdaje vodnika za pripravljavce statistike o načinih opravljanja storitev iz oddelka 1 Priloge VI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1197. Prvo leto uporabe za razčlenitev 3: Z + 4 leta, kjer je Z leto objave druge izdaje vodnika za pripravljavce statistike o načinih opravljanja storitev iz oddelka 1 Priloge VI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1197.	Za spremenljivki „460101. Uvoz in pridobitev storitev“ in „460201. Izvoz in zagotavljanje storitev“ ni treba predložiti podatkov za razčlenitve: 1. „Mednarodno opravljanje storitev po načinu opravljanja storitev in geografska razčlenitev“; 2. „Mednarodno opravljanje storitev po načinu opravljanja storitev, vrsti proizvodov in geografska razčlenitev“; in 3. „Mednarodno opravljanje storitev po načinu opravljanja storitev, podrobna razčlenitev po vrstah proizvodov in geografska razčlenitev“ iz preglednice 38 dela B Priloge I k Uredbi (EU) 2020/1197 za prva tri referenčna leta uporabe.

NIZOZEMSKA

Zadevna priloga/preglednica	Odobreno obdobje odstopanja	Vsebina odobrenega odstopanja
Priloga I, del B, preglednica 5 Kratkoročna poslovna statistika o cenah pri proizvajalcih	2 leti (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2022)	Za spremenljivko „130201. Cene pri proizvajalcih“ ni treba predložiti četrtletnih podatkov za agregat področij H + I + J + L + M (razen M701, M72 in M75) + N NACE in naslednje razčlenitve: področje L NACE ter oddelki I55, I56, M69, M70, N77 in N81 NACE.
Priloga I, del B, preglednica 6 Kratkoročna poslovna statistika o proizvodnji (obseg)	2 leti (od januarja 2021 do decembra 2022)	Za spremenljivko „140101. Proizvodnja (obseg)“ za področja H, I, J, L, M (razen M701, M72 in M75) in N NACE ni treba predložiti mesečnih podatkov.
Priloga I, del B, preglednica 7 Kratkoročna poslovna statistika o obsegu prodaje	3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)	Za spremenljivko „140201. Obseg prodaje“ za obdobje od januarja 2021 do decembra 2022 ni treba predložiti podatkov za naslednje razčlenitve: področje G NACE, oddelka in skupine oddelkov G45 in G46 NACE. Mesečne podatke za obdobje od januarja 2023 do decembra 2023 za spremenljivko „140201. Obseg prodaje“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: področje G NACE, oddelka in skupine oddelkov G45 in G46 NACE.
Priloga I, del B, preglednica 8 Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)	3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)	Za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“ za obdobje od januarja 2021 do decembra 2022 ni treba predložiti mesečnih podatkov za naslednje razčlenitve: področje G NACE, oddelka in skupine oddelkov G45 in G46 NACE. Mesečne podatke za obdobje od januarja 2023 do decembra 2023 za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: področje G NACE, oddelka in skupine oddelkov G45 in G46 NACE. V obdobju odstopanja je treba četrtletne podatke za obdobje od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023 za oddelka G45 in G46 NACE še naprej pošiljati v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1165/98.
Priloga I, del B, preglednica 8 Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)	2 leti (od januarja 2021 do decembra 2022)	Za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“ za področja H, I, J, L, M (razen M701, M72, M75) in N NACE ni treba predložiti mesečnih podatkov. V obdobju odstopanja je treba četrtletne podatke za obdobje od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2022 za oddelke področja H (H49, H50, H51, H52, H53), področje I, oddelke področja J (J58, J59, J60, J61, J62, J63), oddelke področja M (M71, M73, M74), vsoto (M69 in M702) (M69_M702), oddelke področja N (N78, N79, N80, N812, N82) NACE še naprej pošiljati v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1165/98.

AVSTRIJA

Zadevna priloga/preglednica	Odobreno obdobje odstopanja	Vsebina odobrenega odstopanja
Priloga I, del B, preglednica 3 Kratkoročna poslovna statistika o opravljenih delovnih urah in plačah	3 leta (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023)	Koledarsko prilagojene podatke je treba do 15. julija 2024 predložiti za spremenljivki „120201. Opravljene delovne ure zaposlenih“ in „120301. Plače“ za področja G, H do M (razen K, M701, M72 in M75) in N NACE.
Priloga I, del B, preglednica 6 Kratkoročna poslovna statistika o proizvodnji (obseg)	1 leto (od januarja 2021 do decembra 2021)	Rok za posredovanje podatkov za spremenljivko „140101. Proizvodnja (obseg)“ za področja B, C, D (razen D353) NACE mora biti T + 1 M + 25 dni.
Priloga I, del B, preglednica 7 Kratkoročna poslovna statistika o obsegu prodaje	3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)	Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140201. Obseg prodaje“ je treba za oddelka G45 in G47 NACE ter dodatne razčlenitve na ravni skupin (3-mestna raven) predložiti do 31. marca 2024.
Priloga I, del B, preglednica 8 Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)	3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)	Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“ je treba za oddelka G45 in G47 NACE ter dodatne razčlenitve na ravni skupin (3-mestna raven) predložiti do 31. marca 2024. V obdobju odstopanja je treba četrtletne podatke za obdobje od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023 za oddelka G45 in G46 NACE še naprej pošiljati v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1165/98.

PORTUGALSKA

Zadevna priloga/preglednica

Odobreno obdobje odstopanja

Vsebina odobrenega odstopanja

Priloga I, del B, preglednica 2

Kratkoročna poslovna statistika o zaposlovanju

3 leta (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023)

Četrtletne podatke za obdobje od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023 je treba za spremenljivko „120101. Število zaposlenih in samozaposlenih oseb“ za razčlenitev področja G NACE predložiti do 15. junija 2024.

Priloga I, del B, preglednica 3

Kratkoročna poslovna statistika o opravljenih delovnih urah in plačah

3 leta (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023)

Četrtletne podatke za obdobje od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023 je treba za spremenljivko „120201. Opravljene delovne ure zaposlenih“ za razčlenitev področja G NACE predložiti do 15. julija 2024.

Priloga I, del B, preglednica 3

Kratkoročna poslovna statistika o opravljenih delovnih urah in plačah

3 leta (od prvega četrtletja 2021 do četrtega četrtletja 2023)

Koledarsko prilagojene podatke je treba do 15. julija 2024 predložiti za spremenljivko „120301. Plače“ za področja G, H do M (razen K, M701, M72 in M75) in N NACE.

Priloga I, del B, preglednica 7

Kratkoročna poslovna statistika o obsegu prodaje

3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)

Priloga I, del B, preglednica 8

Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)

3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)

Koledarsko prilagojene podatke je treba do 31. marca 2024 poslati za naslednje spremenljivke:

„140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“:

„140302. Čisti prihodek od prodaje na domačem trgu (vrednost)“:

„140303. Čisti prihodek od prodaje na tujem trgu (vrednost)“:

„140304. Čisti prihodek od prodaje na tujem trgu (vrednost) (euroobmočje) (neobvezno za države zunaj euroobmočja)“ in

„140305. Čisti prihodek od prodaje na tujem trgu (vrednost) (zunaj euroobmočja) (neobvezno za države zunaj euroobmočja)“

za področji B in C NACE.

SLOVAŠKA

Zadevna priloga/preglednica

Odobreno obdobje odstopanja

Vsebina odobrenega odstopanja

Priloga I, del B, preglednica 38

Statistika o mednarodnih dejavnostih – mednarodno opravljanje storitev po načinu opravljanja storitev – letni podatki

Prva 3 leta uporabe, za vsako od razčlenitev 1 in 2 iz preglednice 38.

Prvo leto uporabe za razčlenitev 1: Y + 2 leti, kjer je Y leto objave prve izdaje vodnika za pripravljavce statistike o načinih opravljanja storitev iz oddelka 1 Priloge VI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1197.

Prvo leto uporabe za razčlenitev 2: Z + 2 leti, kjer je Z leto objave druge izdaje vodnika za pripravljavce statistike o načinih opravljanja storitev iz oddelka 1 Priloge VI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1197.

Za spremenljivki „460101. Uvoz in pridobitev storitev“ in „460201. Izvoz in zagotavljanje storitev“ ni treba predložiti podatkov za razčlenitvi: 1. „Mednarodno opravljanje storitev po načinu opravljanja storitev in geografska razčlenitev“; in 2. „Mednarodno opravljanje storitev po načinu opravljanja storitev, vrsti proizvodov in geografska razčlenitev“ iz preglednice 38 dela B Priloge I k Uredbi (EU) 2020/1197 za prva tri referenčna leta uporabe.

FINSKA

Zadevna priloga/preglednica

Odobreno obdobje odstopanja

Vsebina odobrenega odstopanja

Priloga I, del B, preglednica 7

Kratkoročna poslovna statistika o obsegu prodaje

3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)

Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140201. Obseg prodaje“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: skupine G451, G452, G453, G454, G461, G462, G463, G464, G465, G466, G467, G468, G469, G471, G474, G475, G476, G477, G478 in G479 NACE.

V obdobju odstopanja je treba mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za G47 NACE poslati v skladu z razčlenitvijo po dejavnostih, določeno v Uredbi (ES) št. 1165/98.

Priloga I, del B, preglednica 8

Kratkoročna poslovna statistika o čistem prihodku od prodaje (vrednost)

3 leta (od januarja 2021 do decembra 2023)

Mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za spremenljivko „140301. Čisti prihodek od prodaje (vrednost)“ je treba predložiti do 31. marca 2024 za naslednje razčlenitve: skupine G451, G452, G453, G454, G461, G462, G463, G464, G465, G466, G467, G468, G469, G471, G474, G475, G476, G477, G478 in G479 NACE.

V obdobju odstopanja je treba mesečne podatke za obdobje od januarja 2021 do decembra 2023 za G47 NACE poslati v skladu z razčlenitvijo po dejavnostih, določeno v Uredbi (ES) št. 1165/98.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 z dne 19. maja 1998 o kratkoročnih statističnih kazalcih (UL L 162, 5.6.1998, str. 1).

22.6.2021

Uradni list Evropske unije

L 223/14

PRIPOROČILO SVETA (EU) 2021/1004

z dne 14. junija 2021

o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 v povezavi s členom 153(2) in točko (j) člena 153(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na podlagi člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji se Unija bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja enakost žensk in moških in varstvo pravic otrok.

(2)

Na podlagi člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem zdravja ljudi.

(3)

na podlagi člena 151 PDEU so cilji Unije in držav članic spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, ustrezna socialna zaščita, dialog med socialnimi partnerji, razvoj človeških virov za trajno visoko zaposlenost in boj proti socialni izključenosti. Na podlagi točke (j) člena 153(1) PDEU Unija za doseganje teh ciljev podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju boja proti socialni izključenosti.

(4)

Člen 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) otrokom priznava pravico do potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti in določa, da je treba pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na otroke, upoštevati predvsem koristi otroka. Člen 33 Listine določa, da družina uživa pravno, ekonomsko in socialno varstvo.

(5)	V 17. členu spremenjene Evropske socialne listine, sprejete 3. maja 1996 v Strasbourgu, je potrjena zaveza za sprejetje vseh ustreznih in potrebnih ukrepov za zagotavljanje potrebne nege, pomoči, izobraževanja in usposabljanja otrok.

(6)

Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, sprejeta 20. novembra 1989, ki so jo ratificirale vse države članice Unije, v 2., 3., 6., 12., 18., 24., 27., 28. in 31. členu določa, da države pogodbenice Konvencije priznavajo otrokove koristi kot glavno vodilo ter priznavajo pravice otrok: do udejstvovanja in razvoja, vključno s pravico do zaščite pred vsemi oblikami diskriminacije; do življenja; do zaslišanja v sodnih in upravnih postopkih; do najvišje dosegljive ravni zdravja; do dostopa do zdravstvenih storitev; do državne pomoči za zagotovitev ustreznega življenjskega standarda, izobraževanja, prostega časa, rekreacijskih dejavnosti ter polne udeležbe v kulturnem in umetniškem življenju.

(7)

V 7. členu Konvencije o pravicah invalidov (1), ki so jo ratificirale Unija in vse države članice, je določeno, da države pogodbenice navedene konvencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi invalidnim otrokom zagotovijo, da enako kot drugi otroci uživajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine.

(8)

Unija je skupaj z državami članicami v celoti zavezana, da bo imela vodilno vlogo pri izvajanju agende Združenih narodov do leta 2030 in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, vključno s tistimi glede izkoreninjenja revščine, skrbi za zdravo življenje in spodbujanja dobrobiti ter zagotavljanja vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja.

(9)

Komisija je 20. februarja 2013 sprejela Priporočilo 2013/112/EU (2) z naslovom „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“. Navedeno priporočilo določa celostni pristop k zmanjševanju revščine ali socialne izključenosti otrok ter izboljšanju dobrobiti otrok, ki temelji na treh stebrih: dostopu do sredstev, dostopu do kakovostnih storitev in pravici otrok do udeležbe.

(10)

Evropski parlament, Svet in Komisija so novembra 2017 razglasili evropski steber socialnih pravic, ki določa 20 načel v podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter sistemom socialnega varstva. Načelo 11 določa pravico otrok do cenovno dostopne in kakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok ter pravico do varstva pred revščino, otroci iz prikrajšanih okolij pa imajo tudi pravico do posebnih ukrepov za izboljšanje enakih možnosti.

(11)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 24. novembra 2015 (3) Komisijo in države članice pozval k vzpostavitvi jamstva za otroke, s poudarkom na otrocih, ki živijo v revščini, in njihovem dostopu do storitev. V resoluciji z dne 11. marca 2021 (4) je Evropski parlament Komisijo nadalje pozval, naj v strategijo EU o otrokovih pravicah vključi konkretne ukrepe za naložbe v otroke, vključno z uvedbo evropskega jamstva za otroke z ustreznimi sredstvi, da bi izkoreninili revščino otrok, in v prvem četrtletju leta 2021 predstavi predlog za vzpostavitev evropskega jamstva za otroke, države članice pa je pozval, naj za boj proti revščini in socialni izključenosti otrok namenijo vsa možna sredstva, vključno s sredstvi Unije, ter oblikujejo nacionalne akcijske načrte jamstva za otroke.

(12)

V skupni izjavi z naslovom „Overcoming poverty and social exclusion – mitigating the impact of COVID-19 on families – working together to develop prospects for strong children“ (Premagovanje revščine in socialne izključenosti – blažitev posledic COVID-19 za družine – sodelovanje za razvoj možnosti za močne otroke), ki jo je decembra 2020 podpisalo 24 ministrov in ministric Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, je bilo pozvano k vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke, ki temelji na načelih in celostnem pristopu iz Priporočila 2013/112/EU in evropskega stebra socialnih pravic. Ministri in ministrice so ponovno potrdili, da je dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, cenovno dostopne vzgoje in varstva predšolskih otrok, dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane bistvenega pomena za otroke, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost.

(13)

Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (5) prinaša nov zagon za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti v Uniji, zlasti z določitvijo cilja do leta 2030, da se število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zmanjša za 15 milijonov, vključno z vsaj 5 milijoni otrok.

(14)

Celovita strategija Unije o otrokovih pravicah (6) krepi udeležbo otrok v družbi, prispeva k prednostnemu upoštevanju otrokovih koristi, ščiti ranljive otroke, vključno s tistimi, ki jim grozita socialno-ekonomska izključenost in marginalizacija, varuje pravice otrok na spletu, spodbuja otrokom prijazno pravosodje ter preprečuje nasilje nad otroki in se bori proti njemu. Namenjena je tudi boju proti diskriminaciji otrok, med drugim na podlagi njihovega spola ali spolne usmerjenosti oziroma spola ali spolne usmerjenosti njihovih staršev.

(15)

Cilj tega priporočila je preprečevanje socialne izključenosti in boj proti njej z zagotavljanjem dostopa do sklopa ključnih storitev pomoči potrebnim otrokom, tudi z vključevanjem vidika spola, tako da bi v boju proti revščini in pri spodbujanju enakih možnosti upoštevali različni položaj deklet in fantov. Pomoči potrebni otroci so osebe, mlajše od 18 let, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost. To se nanaša na otroke, ki živijo v gospodinjstvih, ki jim grozi revščina ali se soočajo s hudo materialno in socialno prikrajšanostjo, ali v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo.

(16)

Za zagotovitev učinkovitega dostopa oziroma učinkovitega in brezplačnega dostopa do ključnih storitev bi morale države članice v skladu z nacionalnimi okoliščinami in pristopi organizirati in zagotavljati take storitve ali zagotoviti ustrezne prejemke, da bi starši ali skrbniki pomoči potrebnih otrok lahko krili stroške ali izdatke teh storitev. Posebna pozornost je potrebna za preprečevanje, da bi morebitni spremljevalni stroški ovirali pomoči potrebne otroke v družinah z nizkimi dohodki do polnega dostopa do ključnih storitev.

(17)

V Uniji je skoraj 18 milijonov otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost (7), pri čemer so med državami članicami velike razlike. Razpon dejavnikov tveganja, zaradi katerih so lahko nekateri otroci še posebej ranljivi in izpostavljeni revščini ali socialni izključenosti, se zelo razlikuje. Zato bi bilo treba nacionalne pristope k izvajanju tega priporočila prilagoditi posebnim okoliščinam in potrebam na terenu. Eden glavnih dejavnikov socialne izključenosti otrok je neenak dostop do ključnih storitev, bistvenih za njihovo dobrobit in razvoj njihovih socialnih, kognitivnih in čustvenih veščin. Otroci, ki živijo v revščini, ali otroci iz prikrajšanih okolij se pogosteje srečujejo z ovirami pri dostopu do vzgoje in varstva predšolskih otrok, vključujočega izobraževanja, zdravstvenega varstva, zdrave prehrane in ustreznega stanovanja. Življenje začnejo v prikrajšanem položaju, kar lahko ima dolgoročne posledice za njihov razvoj in možnosti za prihodnost.

(18)

Medgeneracijski prenos socialne izključenosti ogroža socialno kohezijo skozi generacije in našim socialnim državam povzroča višje stroške, kar ovira ekonomsko in socialno odpornost. Izboljšanje enakega dostopa pomoči potrebnih otrok do ključnih storitev je zato pomembno sredstvo za okrepitev prizadevanj za preprečevanje socialne izključenosti in boj proti njej. Prispeva tudi k spodbujanju enakih možnosti za pomoči potrebne otroke in boju proti revščini otrok.

(19)

Odpravljanje prikrajšanosti v zgodnjih letih je stroškovno učinkovita naložba, tudi dolgoročno, saj ne prispeva le k vključevanju otrok in njihovim boljšim socialno-ekonomskim rezultatom, ko odrastejo, temveč tudi h gospodarstvu in družbi, in sicer z boljšim vključevanjem na trg dela in v družbeno življenje ter izboljšanjem prehoda iz šolanja v zaposlitev, med drugim z doslednim izvajanjem Priporočila Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade (8). Vlaganje v enake možnosti za otroke postavlja temelje za trajnostno in vključujočo rast, ki podpira pravične in odporne družbe ter navzgor usmerjeno socialno konvergenco. Prispeva tudi k obravnavanju učinka neugodnega demografskega razvoja, saj zmanjšuje pomanjkanje znanja in spretnosti ter delovne sile in zagotavlja boljšo ozemeljsko pokritost, hkrati pa izkorišča priložnosti, ki izhajajo iz zelenega in digitalnega prehoda.

(20)

Enak dostop do kakovostne in vključujoče vzgoje in varstva predšolskih otrok ter izobraževanja je ključen za prekinitev prenosa socialne izključenosti in zagotavljanje enakih možnosti za prikrajšane otroke. Vendar lahko omejena razpoložljivost in visoki stroški vzgoje in varstva predšolskih otrok predstavljajo oviro za otroke iz družin z nizkimi dohodki. Njihove stopnje udeležbe v predšolski vzgoji in varstvu so znatno nižje in pozneje privedejo do slabših učnih rezultatov in višjih stopenj osipa v šolah, kar velja zlasti za otroke z migrantskim ozadjem ali romske otroke. Segregacija in diskriminacija pri dostopu otrok z invalidnostjo ali posebnimi učnimi potrebami do rednega izobraževanja ostajata izziv. Izbira izobraževalne ustanove mora odražati otrokove koristi. Zaradi vse več otrok z migrantskim ozadjem v izobraževalnih sistemih je treba preprečiti ločena šolska okolja in prilagoditi metode poučevanja, v skladu z nacionalnim pravom in obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz ustreznih mednarodnih instrumentov na tem področju.

(21)

Pomemben del učenja, vključno s pridobivanjem socialnih veščin, poteka v okviru športnih, prostočasnih ali kulturnih dejavnosti. Te dejavnosti so se izkazale za koristne, zlasti za otroke iz prikrajšanih okolij. Vendar si jih nekatere skupine otrok ne morejo privoščiti ali pa njihovo udeležbo ovirajo pomanjkanje ustrezne infrastrukture, slaba dostopnost ali jezikovne težave.

(22)

Pomoči potrebni otroci imajo na splošno oviran dostop do nekaterih zdravstvenih storitev, kot so zobozdravstvene storitve, ali do medicinskih pripomočkov, kot so zobni aparati, korektivne leče ali očala. Taki otroci imajo poleg tega manj možnosti in sredstev za uporabo programov za preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja. Dohodkovna revščina in drugi socialni dejavniki pomembno vplivajo na splošni razvoj in zdravje otrok, vključno z duševnim zdravjem, ter povečujejo tveganje za nastanek bolezni v poznejših letih. Zgodnje ukrepanje in preprečevanje sta bistvenega pomena, skupaj z boljšim dostopom do javnih programov za preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja, vključno s cepljenjem, in podporo staršem, ki lahko prispevata k boljšim rezultatom.

(23)

Dostop do zdrave in trajnostne prehrane je izziv zlasti za družine z nizkimi dohodki. Programi zdrave hrane in zdravega načina prehranjevanja lahko pomagajo pri reševanju težav, kot so slaba prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti, debelost ali uživanje alkohola in tobaka, s čimer se zmanjšata neustrezna prehranjenost in slaba prehrana, ki sta bolj razširjeni med otroki iz prikrajšanih okolij. Izkušnje med pandemijo COVID-19 so pokazale, kako pomembne so sheme šolskih obrokov za nekatere otroke, ki so bili med omejitvijo gibanja nenadoma prikrajšani za zanesljiv vir prehrane (9). Zato je bistveno, da se pomoči potrebnim otrokom vsak šolski dan zagotovi dostop do vsaj enega zdravega obroka. To bi bilo mogoče doseči bodisi z zagotavljanjem takih obrokov bodisi z zagotavljanjem, da za obroke lahko poskrbijo starši ali skrbniki ali otroci, ob upoštevanju specifičnih lokalnih okoliščin in potreb.

(24)

Pri otrocih iz družin z nizkimi dohodki, z migrantskim ozadjem ali iz etničnih manjšin obstaja večje tveganje hude stanovanjske prikrajšanosti, prenaseljenosti stanovanja in energetske revščine ter so bolj izpostavljeni brezdomstvu. Stanovanjski izdatki so veliko breme za gospodinjstva z enim dohodkom, zlasti tista, za katera skrbijo ženske. Zagotavljanje ustreznega stanovanja in ustrezne začasne nastanitve za otroke in njihove družine je pomemben mehanizem za boj proti socialni izključenosti otrok in zmanjšanje tveganja za brezdomstvo. S ciljem deinstitucionaliziranja oskrbe otrok, bi bilo treba spodbujati kakovostno oskrbo v skupnosti ali družini. Otroke bi bilo treba namestiti v institucionalno oskrbo le, kadar je to v otrokovo korist, ob upoštevanju splošnega položaja otroka in njegovih individualnih potreb. Zagotavljanje podpore otrokom, ki zapustijo institucionalno oskrbo ali rejniško družino, je ključna za to, da se podpre njihovo neodvisno življenje in socialno vključevanje.

(25)

Kriza zaradi pandemije COVID-19 ima lahko daljnosežne učinke na ekonomsko in socialno blaginjo družin in otrok ter bo verjetno nesorazmerno prizadela otroke iz prikrajšanih okolij. Skupine z nizkimi in srednjimi dohodki se soočajo z večjim tveganjem izgube dohodka, kar bi zaradi vse večje brezposelnosti in manjših možnosti dela na daljavo lahko znatno vplivalo na razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Pričakuje se, da bo kriza poglobila obstoječe neenakosti, in verjetno se bo povečalo število gospodinjstev, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost. Poleg tega ustvarja znaten pritisk na razpoložljivost storitev. Otroci, ki se soočajo z različnimi oblikami prikrajšanosti, so med najbolj prizadetimi zaradi krize. Učenje na daljavo je težavno za številne otroke, ki živijo v gospodinjstvih brez ustrezne družinske podpore, znanj in spretnosti ali opreme, vključno za otroke, ki živijo na oddaljenih ali podeželskih območjih z neustrezno digitalno infrastrukturo.

(26)

Za boj proti socialni izključenosti otrok in zmanjšanje socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19 sta potrebna celosten, na posameznika osredotočen in večdimenzionalen pristop ter podporni okvir politike. Krepitev sodelovanja in usklajevanja med službami na različnih ravneh zagotavlja učinkovito preprečevanje in podpira socialno vključevanje otrok. Poleg zagotavljanja dostopa do ključnih storitev v vseh regijah in na vseh območjih, vključno z naložbami v infrastrukturo storitev in delovno silo, je treba izboljšati tudi učinkovitost in ustreznost povezanih politik, kombinirati preventivne in korektivne ukrepe ter v čim večji meri izkoristiti obstoječe instrumente Unije.

(27)

V okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki je podprt s pregledom socialnih kazalnikov (10), je bil izpostavljen izziv revščine ali socialne izključenosti otrok in več držav članic je v zvezi s tem prejelo priporočila. V smernicah za zaposlovanje je poudarjeno, da je treba vsem, tudi otrokom, zagotoviti dostop do nekaterih storitev, kot so vzgoja in varstvo predšolskih otrok, izobraževanje in zdravstveno varstvo, saj je dostop do teh storitev nujen pogoj za zagotavljanje enakih možnosti.

(28)

Za podporo izvajanju evropskega jamstva za otroke in nadaljnjih podpornih ukrepov so na voljo sredstva Unije. V okviru Evropskega socialnega sklada plus bodo vse države članice namenile ustrezen znesek za boj proti revščini ali socialni izključenosti otrok. V državah članicah, v katerih je stopnja otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, nad povprečjem Unije, bo moral zadevni znesek znašati vsaj 5 % njihovih nacionalnih dodelitev iz Evropskega socialnega sklada plus. V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti bosta Evropski sklad za regionalni razvoj in program InvestEU prav tako podpirala naložbe v omogočitveno infrastrukturo, kot so socialna stanovanja ter ustanove za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ter opremo in dostop do kakovostnih in splošnih storitev. Mehanizem za okrevanje in odpornost v okviru načrta okrevanja za Evropo in instrumenta „Next Generation EU“ nudi dodatna sredstva Unije za reforme, naložbe in politike za naslednjo generacijo, otroke in mlade, kot sta izobraževanje ter pridobivanje znanj in spretnosti, ki jih je treba vključiti v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost (11). Instrument za tehnično podporo lahko podpira države članice pri oblikovanju in izvajanju strukturnih reform na področju izobraževanja, socialnih storitev, pravosodja in zdravja, vključno z medsektorskimi reformami za boj proti revščini in socialni izključenosti otrok.

(29)	Države članice lahko izkoristijo tudi shemo EU za sadje, zelenjavo in mleko v šolah za obdobje 2017–2023, da bi se otrokom omogočil boljši dostop do zdravih izdelkov in izboljšalo njihovo razumevanje koristi zdrave in trajnostne hrane.

(30)

To priporočilo bi bilo treba izvajati z nacionalnimi akcijskimi načrti, prilagojenimi nacionalnim, regionalnim in lokalnim okoliščinam. V takih nacionalnih akcijskih načrtih bi bilo treba opredeliti pomoči potrebne otroke in ovire, s katerimi se ti otroci srečujejo pri dostopu do storitev, zajetih v tem priporočilu, in njihovi uporabi. V ta namen naj bi države članice vključile ustrezne deležnike, vključno z nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo otrokove pravice. Napredek pri izvajanju tega priporočila bi prav tako bilo treba redno spremljati, na primer kot del pregleda socialnih kazalnikov v okviru evropskega semestra, vključno z razvojem ustreznih kazalnikov spremljanja.

(31)	To priporočilo dopolnjuje Priporočilo Komisije 2013/112/EU, je eden od rezultatov akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic in dopolnjuje celovito strategijo Unije o otrokovih pravicah.

(32)	To priporočilo v celoti spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Ne posega v načela nacionalnega procesnega prava in pravne tradicije držav članic ter ne pomeni razširitve pristojnosti Unije –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

CILJ IN PODROČJE UPORABE

Cilj tega priporočila je preprečevanje socialne izključenosti in boj proti njej z zagotavljanjem dostopa do sklopa ključnih storitev pomoči potrebnim otrokom, s čimer se tudi prispeva k spoštovanju pravic otrok z bojem proti revščini otrok in spodbujanjem enakih možnosti.

To priporočilo se uporablja za pomoči potrebne otroke.

OPREDELITEV POJMOV

V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„pomoči potrebni otroci“ pomeni osebe, mlajše od 18 let, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost;

(b)	„otroci z migrantskim ozadjem“ pomeni otroke z državljanstvom tretje države, ne glede na njihov priseljenski status, in otroke z državljanstvom države članice, ki imajo migrantsko ozadje v zvezi s tretjo državo, ker se je vsaj eden od njihovih staršev rodil v tujini;

(c)

„otroci v negotovih družinskih razmerah“ pomeni otroke, ki so izpostavljeni različnim dejavnikom tveganja za revščino ali socialno izključenost. To vključuje: življenje v gospodinjstvih z enim dohodkom; življenje s staršem, ki je invalid; življenje v gospodinjstvu z osebo, ki ima težave z duševnim zdravjem ali dolgotrajno bolezen; življenje v gospodinjstvu, v katerem prihaja do zlorabe substanc ali nasilja v družini; otroke državljana/državljanke Unije, ki se je preselil/-a v drugo državo članico, medtem ko so sami otroci ostali v svoji matični državi članici; otroke, ki imajo najstniško mater ali so najstniška mati, in otroke, katerih starš prestaja zaporno kazen;

(d)	„učinkovit dostop“ pomeni, da so storitve na voljo, cenovno dostopne, dostopne, kakovostne in pravočasno zagotovljene, potencialni uporabniki pa vedo, da storitve obstajajo in da so upravičeni do njihove uporabe;

(e)

„učinkovit in brezplačen dostop“ pomeni, da so storitve na voljo ter so dostopne, kakovostne in pravočasno zagotovljene, potencialni uporabniki pa vedo, da obstajajo in da so upravičeni do njihove uporabe; poleg tega so zagotovljene brezplačno, bodisi z organiziranjem in zagotavljanjem takih storitev bodisi z ustreznimi prejemki za kritje stroškov storitev, oziroma tako, da finančne okoliščine ne ovirajo enakega dostopa do njih;

(f)	„šolske dejavnosti“ pomeni učenje v okviru športnih, prostočasnih ali kulturnih dejavnosti, ki potekajo v okviru rednega pouka ali zunaj njega ali v organizaciji šolske skupnosti;

(g)	„zdrav obrok“ ali „zdrava prehrana“ pomeni uživanje uravnoteženih obrokov, ki otrokom zagotavljajo hranila, potrebna za njihov telesni in duševni razvoj ter telesno dejavnost, in ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam;

(h)	„ustrezno stanovanje“ pomeni stanovanje, ki ustreza veljavnim nacionalnim tehničnim standardom, je v razumno dobrem stanju, nudi razumno stopnjo toplotnega udobja in je na voljo in dostopno po sprejemljivih cenah.

V SKLADU Z NACIONALNIMI PRISTOJNOSTMI, OKOLIŠČINAMI IN PRAKSAMI TER OB POLNEM SPOŠTOVANJU NAČEL SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI PRIPOROČA:

GLAVNA PRIPOROČILA

Priporoča se, da države članice otrokom, ki potrebujejo pomoč, zagotovijo:

(a)	učinkovit in brezplačen dostop do visokokakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok, izobraževanja in šolskih dejavnosti, vsaj enega zdravega obroka vsak šolski dan in zdravstvenega varstva;

(b)	učinkovit dostop do zdrave prehrane in ustrezne nastanitve.

Države članice naj bi opredelile, kateri otroci potrebujejo pomoč, in znotraj te skupine pri oblikovanju celostnih nacionalnih ukrepov po potrebi upoštevale konkretno prikrajšanost, s katero se soočajo zlasti:

(a)	brezdomski otroci ali otroci, ki se soočajo z resno stanovanjsko prikrajšanostjo;

(b)	otroci z invalidnostjo;

(c)	otroci, ki imajo težave z duševnim zdravjem;

(d)	otroci z migrantskim ozadjem ali iz etničnih manjšin, zlasti romski;

(e)	otroci v alternativni, zlasti institucionalni oskrbi;

(f)	otroci, ki živijo v negotovih družinskih razmerah.

PODPORNI OKVIR POLITIKE

Države članice naj ob prednostnem upoštevanju otrokovih koristi vzpostavijo celostni podporni okvir politike za zmanjšanje socialne izključenosti otrok, ki se osredotoča na prekinitev medgeneracijskega kroga revščine in prikrajšanosti ter zmanjšanje socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19. V ta namen naj države članice pri izvajanju tega priporočila:

(a)	zagotovijo skladnost socialnih, izobraževalnih, zdravstvenih, prehranskih in stanovanjskih politik na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter po možnosti izboljšajo njihovo ustreznost za celostno podporo otrokom;

(b)	ohranijo in po potrebi povečajo naložbe v izobraževanje, ustrezne zdravstvene sisteme in sisteme socialne zaščite ter s tem zagotovijo učinkovit odziv na potrebe otrok in njihovih družin, zlasti tistih, ki so izpostavljeni socialni izključenosti;

(c)	zagotovijo ustrezne politike in sredstva, tudi z ukrepi za vključevanje na trg dela, ukrepi za podporo staršem ali skrbnikom in dohodkovno podporo za družine in gospodinjstva, da finančne ovire otrokom ne bi preprečevale dostopa do kakovostnih storitev;

(d)	na podlagi celostnega in večdisciplinarnega pristopa obravnavajo teritorialno razsežnost socialne izključenosti ob upoštevanju posebnih potreb otrok glede na različna mestna, podeželska, oddaljena in prikrajšana območja;

(e)

okrepijo sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, organizacijami socialne ekonomije, nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo pravice otrok, z otroki samimi in drugimi deležniki ter njihovo vključevanje v oblikovanje, izvajanje in spremljanje politik in kakovostnih storitev za otroke;

(f)	sprejmejo ukrepe za spodbujanje vključevanja ter preprečevanje diskriminacije in stigmatizacije pomoči potrebnih otrok in boj proti njima;

(g)	podpirajo strateške naložbe v kakovostne storitve za otroke, vključno z omogočitveno infrastrukturo in usposobljeno delovno silo;

(h)	zagotovijo ustrezna sredstva in optimalno uporabijo nacionalna sredstva in sredstva Unije, zlasti Evropski socialni sklad plus, Evropski sklad za regionalni razvoj, ter po potrebi REACT-EU, InvestEU, mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za tehnično podporo;

(i)	v celotnem omogočitvenem okviru upoštevajo vidik spola.

VZGOJA IN VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK, VKLJUČUJOČE IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLSKE DEJAVNOSTI TER ZDRAV OBROK VSAK ŠOLSKI DAN

Da bi pomoči potrebnim otrokom zagotovili učinkovit in brezplačen dostop do visokokakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok, izobraževanja in šolskih dejavnosti ter zdravega obroka vsak šolski dan, naj države članice:

(a)	opredelijo in odpravijo finančne in nefinančne ovire za udeležbo v vzgoji in varstvu predšolskih otrok, izobraževanju in šolskih dejavnostih;

(b)

sprejmejo ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, pri čemer naj upoštevajo vidik spola, ukrepe za ponovno vključitev otrok, pri katerih je tveganje, da opustijo šolanje ali usposabljanje, oziroma otrok, ki so opustili šolanje ali usposabljanje, ter zagotovijo individualno svetovanje in okrepijo sodelovanje z družinami;

(c)	zagotovijo učno podporo otrokom z učnimi težavami, da se zapolnijo njihove jezikovne, kognitivne in izobrazbene vrzeli;

(d)

objekte in izobraževalno gradivo vzgoje in varstva predšolskih otrok ter izobraževalnih ustanov prilagodijo otrokom s posebnimi učnimi potrebami in otrokom z invalidnostjo ter se karseda ustrezno odzovejo na njihove specifične potrebe, pri čemer uporabijo vključujoče metode poučevanja in učenja; v ta namen bi bilo treba zagotoviti, da so na voljo usposobljeni učitelji in drugi strokovni delavci, kot so psihologi, logopedi, rehabilitatorji, socialni delavci ali pomočniki učiteljev;

(e)	sprejmejo ukrepe za podporo vključujočemu izobraževanju in preprečevanje ločenih razredov v ustanovah za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter izobraževalnih ustanovah; to lahko vključuje tudi zagotavljanje prednostnega ali po potrebi zgodnjega dostopa pomoči potrebnim otrokom;

(f)	zagotovijo vsaj en zdrav obrok vsak šolski dan;

(g)	zagotovijo izobraževalno gradivo, vključno z digitalnimi izobraževalnimi orodji, knjigami, uniformami ali drugimi potrebnimi oblačili, kadar je to ustrezno;

(h)

zagotovijo povezljivost visoke hitrosti, digitalne storitve in ustrezno opremo, ki so potrebni za učenje na daljavo, da se zagotovi dostop do izobraževalnih vsebin na spletu, izboljšajo digitalna znanja in spretnosti pomoči potrebnih otrok in učiteljev, ter izvedejo potrebne naložbe za odpravo vseh oblik digitalnega razkoraka;

(i)	zagotovijo prevoz do ustanov za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter izobraževalnih ustanov, kadar je to ustrezno;

(j)	zagotovijo enak in vključujoč dostop do šolskih dejavnosti, vključno z udeležbo na šolskih izletih ter v športnih, prostočasnih in kulturnih dejavnostih;

(k)

razvijejo okvir za sodelovanje izobraževalnih ustanov, lokalnih skupnosti, socialnih služb, zdravstvenih služb in služb za zaščito otrok, družin in akterjev socialne ekonomije, da se podpre vključujoče izobraževanje, zagotovijo varstvo po pouku in možnosti za udeležbo v športnih, prostočasnih in kulturnih dejavnostih ter zgradijo in vlagajo v izobraževalne ustanove kot središča vključevanja in udeležbe.

ZDRAVSTVENO VARSTVO

Da bi pomoči potrebnim otrokom zagotovili učinkovit in brezplačen dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, naj države članice:

(a)

olajšajo zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni in razvojnih težav, vključno s tistimi, ki so povezane z duševnim zdravjem, ter zagotovijo dostop do rednih zdravniških pregledov, vključno z zobozdravstvenimi in oftalmološkimi, in programov zgodnje diagnostike; zagotovijo pravočasne kurativne in rehabilitacijske ukrepe, vključno z dostopom do zdravil, zdravljenja in medicinskih pripomočkov, ter dostop do programov cepljenja;

(b)	zagotovijo ciljno usmerjene rehabilitacijske in habilitacijske storitve za otroke z invalidnostjo;

(c)	izvajajo dostopne programe za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni za pomoči potrebne otroke in njihove družine ter strokovnjake, ki delajo z otroki.

ZDRAVA PREHRANA

Da bi pomoči potrebnim otrokom zagotovili učinkovit dostop do zadostne in zdrave prehrane, tudi v okviru sheme EU za sadje, zelenjavo in mleko v šolah, naj države članice:

(a)	podpirajo dostop do zdravih obrokov tudi izven šolskih dni, vključno s pomočjo v naravi ali finančno podporo, zlasti v izjemnih okoliščinah, kot so zaprtja šol;

(b)	zagotovijo, da prehranski standardi v ustanovah za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter izobraževalnih ustanovah upoštevajo posebne prehranske potrebe;

(c)	omejijo oglaševanje in dostopnost hrane z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja v ustanovah za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter izobraževalnih ustanovah;

(d)	otrokom in družinam zagotovijo ustrezne informacije o zdravi prehrani otrok.

USTREZNO STANOVANJE

10.

Da bi pomoči potrebnim otrokom zagotovili učinkovit dostop do ustreznega stanovanja, naj države članice:

(a)	zagotovijo, da brezdomski otroci in njihove družine prejmejo ustrezno nastanitev, da so hitro premeščeni iz začasnih nastanitev v stalno stanovanje ter da so jim zagotovljene ustrezne socialne in svetovalne storitve;

(b)

ocenijo in po potrebi revidirajo nacionalne, regionalne in lokalne stanovanjske politike ter sprejmejo ukrep za zagotovitev, da se ustrezno upoštevajo interesi družin s pomoči potrebnimi otroki, vključno z obravnavanjem energetske revščine in preprečevanjem tveganja brezdomstva; taka ocena in revizija bi morali vključevati tudi politike socialnih stanovanj ali pomoči pri pridobitvi stanovanj ter stanovanjske dodatke, poleg tega pa bi bilo treba izboljšati dostopnost za otroke z invalidnostjo;

(c)	pomoči potrebnim otrokom in njihovim družinam zagotovijo prednosten in pravočasen dostop do socialnih stanovanj ali pomoč pri pridobitvi stanovanj;

(d)

pri nameščanju otrok v institucionalno oskrbo ali rejništvo upoštevajo otrokove koristi, pa tudi njihov splošni položaj in individualne potrebe; zagotovijo premestitev otrok iz institucionalne oskrbe ali rejništva v kakovostno oskrbo v skupnosti ali družini ter podpirajo njihovo neodvisno življenje in socialno vključevanje.

UPRAVLJANJE IN POROČANJE

11.

Da bi zagotovili dobro upravljanje, spremljanje in poročanje ter ustrezno upoštevanje obstoječih nacionalnih struktur in mehanizmov, naj države članice:

Nacionalni koordinatorji za jamstvo za otroke

(a)	imenujejo nacionalnega koordinatorja za jamstvo za otroke z ustreznimi sredstvi in pooblastili, ki omogočajo učinkovito usklajevanje in spremljanje izvajanja tega priporočila;

Opredelitev pomoči potrebnih otrok

(b)

z namenom čim učinkovitejšega osredotočenja ukrepov na pomoči potrebne otroke ter ob upoštevanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih ureditev in okoliščin vključijo ustrezne deležnike v opredelitev pomoči potrebnih otrok in ovir, s katerimi se ti otroci srečujejo pri dostopu do storitev, zajetih v tem priporočilu, in njihovi uporabi;

Nacionalni akcijski načrti

(c)

v devetih mesecih od sprejetja tega priporočila Komisiji predložijo akcijski načrt za obdobje do leta 2030 za izvajanje tega priporočila ob upoštevanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih okoliščin ter obstoječih političnih ukrepov in ukrepov za podporo pomoči potrebnim otrokom. Akcijski načrt bi moral vključevati zlasti:

(i)	ciljne kategorije pomoči potrebnih otrok, ki jih je treba doseči z ustreznimi celostnimi ukrepi;

(ii)	kvantitativne in kvalitativne cilje, ki naj bi se ob upoštevanju regionalnih in lokalnih razlik dosegli v zvezi s pomoči potrebnimi otroki z ustreznimi ukrepi;

(iii)

načrtovane ali sprejete ukrepe za izvajanje tega priporočila, tudi na regionalni in lokalni ravni, ter potrebna finančna sredstva in časovni okvir;

(iv)	druge načrtovane ali sprejete ukrepe za zmanjšanje socialne izključenosti otrok in prekinitev medgeneracijskega kroga prikrajšanosti, ki temeljijo zlasti na podpornem okviru politike iz odstavka 6;

(v)	nacionalni okvir za zbiranje podatkov, spremljanje in ocenjevanje tega priporočila, tudi z namenom vzpostavitve skupnega okvira za spremljanje iz točke (d) odstavka 12;

Obveščanje

(d)

razvijejo učinkovite ukrepe, zlasti na regionalni in lokalni ravni, s katerimi bi prek izobraževalnih ustanov, usposobljenih socialnih delavcev, služb za podporo družinam, civilne družbe in organizacij socialne ekonomije pomoči potrebne otroke in njihove družine bolje obveščali o storitvah, zajetih v tem priporočilu, ter jih spodbujali, da jih uporabljajo, oziroma jim olajšali njihovo uporabo;

Vključevanje deležnikov

(e)

med pripravo, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem akcijskega načrta zagotovijo sodelovanje regionalnih, lokalnih in drugih ustreznih organov, otrok in ustreznih deležnikov, ki predstavljajo civilno družbo, nevladnih organizacij, izobraževalnih ustanov in organov, pristojnih za spodbujanje socialne vključenosti in vključevanja, otrokovih pravic, vključujočega izobraževanja in nediskriminacije, vključno z nacionalnimi organi za enakost;

Poročanje Komisiji

(f)	vsaki dve leti poročajo Komisiji o napredku pri izvajanju tega priporočila v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom iz točke (c).

IZVAJANJE, SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

12.

Svet pozdravlja cilj Komisije, da:

(a)	v okviru evropskega semestra spremlja napredek pri izvajanju tega priporočila, vključno z njegovimi rezultati in učinki za pomoči potrebne otroke, tudi kot del pregleda socialnih kazalnikov, ter po potrebi predlaga priporočila za posamezne države članice;

(b)	sodeluje z državami članicami, nacionalnimi koordinatorji za jamstvo za otroke in Odborom za socialno zaščito, da se olajša vzajemno učenje, izmenjajo izkušnje in dobre prakse ter spremljajo ukrepi, sprejeti v odziv na to priporočilo v skladu z ustreznimi nacionalnimi akcijskimi načrti;

(c)	na podlagi poročil držav članic redno poroča Odboru za socialno zaščito o napredku pri izvajanju tega priporočila;

(d)

sodeluje z Odborom za socialno zaščito:

(i)	da se vzpostavi skupni okvir za spremljanje, z uporabo obstoječih virov podatkov in kazalnikov, ter se po potrebi nadalje razvijejo dogovorjeni skupni kvantitativni in kvalitativni kazalniki rezultatov za oceno izvajanja tega priporočila;

(ii)	da se z namenom pridobivanja informacij za pomoč pri oblikovanju politik izboljšajo razpoložljivost, obseg in ustreznost primerljivih podatkov na ravni Unije, tudi o pomoči potrebnih otrocih in njihovem dostopu do storitev, ter ustreznost in pokritost prejemkov, namenjenih otrokom;

(e)	v petih letih po sprejetju tega priporočila pregleda napredek pri njegovem izvajanju in poroča Svetu;

(f)	okrepi prizadevanja za ozaveščanje in komuniciranje ter izboljša razširjanje rezultatov in primerov dobre prakse na ravni Unije ter med državami članicami in ustreznimi deležniki.

V Luxembourgu, 14. junija 2021

Za Svet

predsednica

A. MENDES GODINHO

(1) Sklep Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (UL L 23, 27.1.2010, str. 35).

(2) Priporočilo Komisije 2013/112/EU z dne 20. februarja 2013 „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“ (UL L 59, 2.3.2013, str. 5).

(3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok (2014/2237(INI)).

(4) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o otrokovih pravicah glede na strategijo EU o otrokovih pravicah (2021/2523(RSP)).

(5) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic“ (COM(2021) 102 final).

(6) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Strategija EU o otrokovih pravicah“ (COM(2021) 142 final).

(7) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Children_at_risk_of_poverty_or_social_exclusion

(8) Priporočilo Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (UL C 372, 4.11.2020, str. 1).

(9) Odbor za socialno zaščito, Letni pregled prikaza uspešnosti socialne zaščite (SPPM) in razvoja politik socialne zaščite za leto 2020. Poročilo o ključnih socialnih izzivih in glavnih sporočilih, str. 58.

(10) https://ec.europa.eu/eurostat/web/european-pillar-of-social-rights/indicators/social-scoreboard-indicators

(11) V skladu z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

22.6.2021

Uradni list Evropske unije

L 223/24

SKLEP RAČUNSKEGA SODIŠČA št. 42-2021

z dne 20. maja 2021

o sprejetju notranjih pravil glede omejitev nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru dejavnosti, ki jih izvaja Evropsko računsko sodišče

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU),

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (v nadaljnjem besedilu: Uredba) in zlasti člena 25 in Poglavja VI Uredbe,

ob upoštevanju razprave Evropskega računskega sodišča na zasedanju 20. maja 2021,

po posvetovanju (v skladu s členom 41(2) Uredbe) o tem sklepu z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je svoje mnenje izdal 23. septembra 2019,

ker Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v okviru svojih dejavnosti obdeluje več vrst osebnih podatkov in mora spoštovati pravice fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, določene v členu 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členu 16(1) PDEU,

ker je v nekaterih okoliščinah treba uskladiti pravice, ki v skladu z Uredbo veljajo za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, s potrebami zaradi nalog in dejavnosti Sodišča. Zato je v skladu s členom 25 Uredbe pod strogimi pogoji mogoče omejiti uporabo členov 14 do 20, 35 in 36 ter člena 4,

ker Sodišče omejitve uporablja le, kadar se z njimi spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin in kadar so potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi. Sodišče vse omejitve obravnava transparentno in posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi informacije o razlogih za uporabo omejitve,

ker Sodišče odpravi omejitev takoj, ko pogoji, ki jo upravičujejo, ne veljajo več, in te pogoje redno ocenjuje,

ker se pooblaščena oseba Sodišča za varstvo podatkov pravočasno obvesti o vseh omejitvah, ki se uporabljajo, in opravi neodvisen pregled uporabe omejitev, da se zagotovi skladnost s tem sklepom –

SKLENILO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

V tem sklepu so določena pravila v zvezi s pogoji, pod katerimi lahko Sodišče na podlagi člena 25 Uredbe omeji uporabo členov 14 do 20, 35 in 36 ter člena 4 Uredbe.

Člen 2

Omejitve

1. V skladu s členom 25(1) Uredbe lahko Sodišče za vsak primer posebej omeji uporabo členov 14 do 20, 35 in 36 ter člena 4 Uredbe, če njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 20, kadar Sodišče:

(a)	opravlja revizije na podlagi člena 287 PDEU. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (g), (h) Uredbe;

(b)

opravlja upravne preiskave, preddisciplinske in disciplinske postopke ter postopke začasne odstranitve z delovnega mesta na podlagi člena 86 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) in v skladu s Prilogo IX h kadrovskim predpisom. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(b), (c), (d), (f), (g), (h) Uredbe;

(c)	obravnava notranje ali zunanje pritožbe zoper uslužbenca ali člana Sodišča. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(h) Uredbe;

(d)	izvaja predhodne dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se prijavijo uradu OLAF. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(b), (c), (h) Uredbe;

(e)

zagotavlja, da lahko uslužbenci Sodišča zaupno posredujejo informacije o resnih nepravilnostih, s katerimi se seznanijo pri opravljanju svojih nalog, v skladu s poslovnikom Sodišča zaradi zagotavljanja informacij v primeru resnih nepravilnosti (žvižgaštvo). Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(f),(h) Uredbe;

(f)

zagotavljanju, da lahko uslužbenci Sodišča, ki menijo, da so bili žrtve nadlegovanja, zaupno zaprosijo za svetovanje in podporo od vodstvenega delavca, kontaktne osebe, uradnega zdravnika ali mediatorja v skladu s Sklepom Sodišča št. 26-2017 o politiki za ohranjanje zadovoljivega delovnega okolja in o boju proti psihičnemu in spolnemu nadlegovanju. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(f)(h) Uredbe;

(g)	opravlja notranje revizije v skladu s Sklepom Sodišča št. 38-2016 o določitvi izvedbenih pravil Poslovnika Računskega sodišča. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (g), (h) Uredbe,

(h)

v skladu s členom 26a kadrovskih predpisov ter členoma 16 in 91 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev zagotavlja dostop posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do zdravstvenih podatkov s področja psihologije ali psihiatrije v zvezi z njimi, kadar bi neposreden dostop do takih podatkov verjetno pomenil tveganje za zdravje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali do zdravstvenih podatkov, kadar bi uveljavljanje te pravice negativno vplivalo na pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugih posameznikov. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(h) Uredbe,

(i)

zagotavlja notranjo varnost na Sodišču, tj. varnost oseb, sredstev in informacij, vključno z opravljanjem notranjih varnostnih preiskav, tudi s sodelovanjem zunanjih izvajalcev (skupina CERT-EU, nacionalna policija itd.). Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(a), (b), (c), (d), (g), (h) Uredbe;

(j)	zagotavlja, da lahko pooblaščena oseba Sodišča za varstvo podatkov opravlja preiskave v skladu s členom 45(2) Uredbe. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(d), (g), (h) Uredbe;

(k)	zagotavlja pomoč in sodelovanje drugim institucijam, organom, uradom in agencijam Unije ali ju od njih prejema. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (d), (g), (h) Uredbe,

(l)	zagotavlja pomoč in sodelovanje javnim organom držav članic EU, tretjim državam in mednarodnim organizacijam ali ju od njih prejema, in sicer na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (g), (h) Uredbe,

(m)	obdeluje osebne podatke v dokumentih, ki so jih stranke ali intervenienti pridobili v okviru sodnega postopka na Sodišču Evropske unije. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(e) Uredbe.

2. Vrste podatkov zajemajo identifikacijske podatke fizičnih oseb, kontaktne informacije, poklicne vloge in naloge, informacije o zasebnem in poklicnem ravnanju in uspešnosti ter finančne podatke.

3. Vsaka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin v demokratični družbi in je potrebna in sorazmerna.

4. Preden se omejitve uporabijo, upravljavec in pooblaščena oseba Sodišča za varstvo podatkov izvedeta preskus potrebnosti in sorazmernosti za vsak primer posebej. Omejitve so omejene na to, kar je nujno potrebno za dosego zastavljenih ciljev.

5. Sodišče evidentira razloge za uporabljene omejitve, pravno podlago, oceno tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in katerih osebni podatki so lahko predmet omejitev, ter oceno potrebnosti in sorazmernosti omejitve. Evidenca in po potrebi dokumenti, ki vsebujejo relevantna dejstva in pravne elemente, tvorijo ad hoc register, ki se na zahtevo da na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. Dokumentacija v zvezi z omejitvami za zdravstveno kartoteko se evidentira samo v ustrezni zdravstveni kartoteki.

6. Sodišče se pri obdelavi osebnih podatkov, ki si jih v okviru svojih nalog izmenja z drugimi organizacijami, s slednjimi posvetuje o morebitnih relevantnih razlogih za uvedbo omejitev ter potrebnosti in sorazmernosti omejitev, ali se te organizacije o tem posvetujejo s Sodiščem, razen kadar bi to ogrozilo dejavnosti Sodišča.

Člen 3

Spremljanje omejitev in pregled

1. Omejitve iz člena 2 se uporabljajo, dokler obstajajo okoliščine, ki jih upravičujejo.

2. Sodišče pregleda uporabo omejitev vsakih šest mesecev od njihovega sprejetja. Pregled se opravi tudi, kadar se spremenijo bistveni elementi primera.

Člen 4

Zaščitni ukrepi

1. Sodišče izvaja zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorabe ali nezakonitega dostopa do osebnih podatkov, za katere lahko veljajo omejitve, ali njihovega prenosa. Ti zaščitni ukrepi zajemajo tehnične in organizacijske ukrepe ter so po potrebi podrobno opredeljeni v notranjih sklepih, postopkih in izvedbenih pravilih Sodišča. Zaščitni ukrepi zajemajo:

(a)	ustrezno opredelitev vlog, pristojnosti in postopkovnih korakov;

(b)	po potrebi varno elektronsko okolje, s katerim se nepooblaščenim osebam preprečuje nezakonit ali nenameren dostop do elektronskih podatkov ali njihov prenos;

(c)	po potrebi varno hrambo in obdelavo dokumentov na papirju.

Člen 5

Informacije, ki jih je treba sporočiti pooblaščeni osebi Sodišča za varstvo podatkov ali ki jih mora ta pregledati

1. Pooblaščena oseba Sodišča za varstvo podatkov se nemudoma obvesti, kadar se pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, omejijo v skladu s tem sklepom, in zagotovi se ji dostop do evidenc in vseh dokumentov, ki vsebujejo relevantna dejstva in pravne elemente.

2. Pooblaščena oseba Sodišča za varstvo podatkov lahko vloži zahtevek za pregled uporabe omejitev. Sodišče pooblaščeno osebo Sodišče za varstvo podatkov pisno obvesti o odgovoru na zahtevo.

3. Sodelovanje pooblaščene osebe Sodišča za varstvo podatkov v postopku v zvezi z omejitvami, vključno z izmenjavo informacij, se dokumentira v ustrezni obliki.

Člen 6

Informacije, ki se zagotovijo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, o omejitvah njihovih pravic

1. Sodišče na svojem spletišču objavi splošne informacije o omejitvah pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, opisanih v členu 2. Pojasnijo se obseg omejitev, razlogi zanje in njihovo predvideno trajanje.

2. Kadar Sodišče uporabi člen 2 tega sklepa, posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, nemudoma pisno obvesti o glavnih razlogih, na katerih temelji uporaba omejitev, in o njihovi pravici do vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov in uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije.

3. Sodišče lahko odloži, opusti ali zavrne predložitev informacij o razlogih za omejitve, navedene v odstavku 2, dokler bi se s tem izničil učinek omejitve. Ta ocena se opravi za vsak primer posebej.

Člen 7

Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov

Kadar Sodišče omeji obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov, kot je navedeno v členu 35 Uredbe, razloge za omejitev zabeleži in evidentira v skladu s členom 2(5) tega sklepa.

Člen 8

Zaupnost elektronskih sporočil

1. Sodišče lahko v izjemnih okoliščinah in v skladu z določbami Direktive 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah omeji pravico do zaupnosti elektronskih komunikacij iz člena 36 Uredbe. V tem primeru Sodišče v posebnih notranjih pravilih podrobno opredeli okoliščine, razloge, relevantna tveganja in s tem povezane zaščitne ukrepe.

2. Kadar Sodišče omeji pravico do zaupnosti elektronskih komunikacij, zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v odgovoru na njihovo zahtevo nemudoma pisno obvesti o glavnih razlogih, na katerih temelji uporaba omejitev, in o njihovi pravici do vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov in uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije.

3. Sodišče lahko odloži, opusti ali zavrne predložitev informacij o razlogih za omejitve, navedene v odstavkih 1 in 2, dokler bi se s tem izničil učinek omejitve. Ta ocena se opravi za vsak primer posebej.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 20. maja 2021

Za Evropsko računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE

predsednik

(1) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 223

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 22. junij 2021

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1003 z dne 18. junija 2021 o odobritvi odstopanj nekaterim državam članicam glede posredovanja statističnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1197 (notificirano pod dokumentarno številko C(2021) 4237)	1
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke	14
		NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI
	*	Sklep Računskega sodišča št. 42-2021 z dne 20. maja 2021 o sprejetju notranjih pravil glede omejitev nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru dejavnosti, ki jih izvaja Evropsko računsko sodišče	24