(1)

V skladu s členom 21 v povezavi s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je Komisija preučila zahtevek Nemčije z dne 28. septembra 2017 za odobritev spremembe tehnične dokumentacije za geografsko označbo „Hamburger Kümmel“, zaščiteno na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008. Ta sprememba vključuje spremembo imena „Hamburger Kümmel“ v „Hamburger Kümmel“ / „Hamburg’s Kümmel“.

(2)

Uredba (EU) 2019/787, ki nadomešča Uredbo (ES) št. 110/2008, je začela veljati 25. maja 2019. V skladu s členom 49(1) navedene uredbe se poglavje III Uredbe (ES) št. 110/2008 o geografskih označbah razveljavi z učinkom od 8. junija 2019. V skladu s členom 22(2) Uredbe (EU) 2019/787 se tehnična dokumentacija, predložena kot del zahtevka pred 8. junijem 2019 na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008, šteje kot specifikacija proizvoda.

(3)

Ker je Komisija ugotovila, da je zahtevek za spremembo skladen z Uredbo (ES) št. 110/2008, ga je v skladu s členom 17(6) navedene uredbe in prvim pododstavkom člena 50(4) Uredbe (EU) 2019/787 objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(4)

Ker v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) 2019/787 Komisija ni prejela nobenega obvestila o ugovoru, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti na podlagi člena 30(2) navedene uredbe, ki se smiselno uporablja za spremembe specifikacije proizvoda –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Francije za registracijo imena „Cerise des coteaux du Ventoux“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Cerise des coteaux du Ventoux“ registrirati –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. oktobra 2020 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije (v nadaljnjem besedilu: ZDA oziroma KSA ali zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe z dne 31. avgusta 2020, ki jo je vložil odbor za zaščito evropskih proizvajalcev monoetilen glikola (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije monoetilen glikola v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija bi morala na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, v obdobju pred razkritjem, razen če ima dovolj dokazov v smislu člena 5, da zahteve iz točke (c) ali (d) člena 10(4) niso izpolnjene.

(4)

V zadevnem primeru pritožnik registracije ni zahteval, Komisija pa je ugotovila, da zahteve iz točke (d) niso izpolnjene, saj poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v obdobju preiskave, ni obstajala nadaljnja znatna rast uvoza. V skladu s podatki Eurostata se je povprečni mesečni obseg uvoza monoetilen glikola iz zadevnih držav v prvih petih mesecih po začetku preiskave (tj. od novembra 2020 do marca 2021) zmanjšal za 15 % v primerjavi s povprečnim mesečnim obsegom uvoza v obdobju preiskave. Posamezno in na isti podlagi se je uvoz iz ZDA zmanjšal za 30 %, uvoz iz KSA pa za 4 %. To je bilo povezano z začasnimi prekinitvami (1) v družbah ZDA zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov in (2) v Uniji zaradi zmanjšanja povpraševanja zaradi COVID-19. Komisija zato uvoza ni registrirala v obdobju predhodnega razkritja.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, organe zadevnih držav, znane uvoznike, trgovce in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Zaslišanje je potekalo s korporacijo Saudi Basic Industries Corporation (v nadaljnjem besedilu: SABIC), ki se je udeležila zaslišanja skupaj z družbami Arabian Petrochemical Company (v nadaljnjem besedilu: Petrokemya), Eastern Petrochemical Company (v nadaljnjem besedilu: SHARQ), Jubail United Petrochemical Company (v nadaljnjem besedilu: United), SABIC Italia S.r.l, SABIC Petrochemicals B.V., Saudi Kayan Petrochemical Company (v nadaljnjem besedilu: Saudi Kayan), Saudi Yanbu Petrochemical Company (v nadaljnjem besedilu: Yanpet) in Yanbu National Petrochemical Company (v nadaljnjem besedilu: Yansab).

(8)

Zaslišanja so potekala tudi z družbo Arteco NV (v nadaljnjem besedilu: Arteco), skupino Indorama Group, družbo Oxyde Belgium BV (v nadaljnjem besedilu: Oxyde), korporacijo Mitsubishi Corporation (v nadaljnjem besedilu: Mitsubishi), Evropskim združenjem proizvajalcev PET (v nadaljnjem besedilu: CPME) in družbo HELM AG (v nadaljnjem besedilu: Helm).

(9)

Komisija je pripombe glede začetka preiskave prejela od:

(10)

V zvezi z oceno dampinga in glede na to, da imajo indeksi cen pomembno vlogo pri tem, kako se monoetilen glikol prodaja v Uniji, je korporacija Mitsubishi trdila, da bi Komisija morala preiskati, ali bi domnevni damping morda lahko povzročile razlike v trendih, ki so se skozi čas pojavljale v indeksih Unije in držav zunaj Unije, namesto da bi ga pripisali zavestni trgovinski politiki. Pogodbene cene se dogovorijo v okviru pogajanj o popustih na podlagi različnih indeksov, pogodbe pa se običajno sklenejo za obdobje enega ali dveh let. Proizvajalci, ki se dogovarjajo o cenah v enoletnih ali dvoletnih pogodbah, ne bodo vedeli, ali bo nazadnje med pogodbami z državami Unije in državami zunaj Unije prišlo do cenovne razlike, dokler pogodba ne bo sklenjena in dokler ne bodo cene določene in plačane.

(11)

Pritožnik je odgovoril, da je vloga uporabljenega kazalnika cen Unije precenjena in napačno razumljena. Ta indeks je pokazatelj cene v Uniji v določenem času, ki je rezultat ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem s številnimi kupci in prodajalci. Proizvajalci Unije, ki so vložili pritožbo, tega indeksa ne morejo nadzirati ali z njim manipulirati, saj so vključeni samo v prodajo.

(12)

Pritožnik je v odgovoru opozoril, da gre pri ugotovitvi dampinga za povsem objektivno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Pojem namena je tuj pravilom za ugotovitev dampinga.

(13)

Analiza dokazov, ki so jih predložili pritožniki v skladu z načeli iz člena 2 osnovne uredbe, je pokazala, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o dampingu na trgu EU.

(14)

Pritožnik je zlasti predložil dovolj dokazov o izvozni ceni in normalni vrednosti, ki kažejo, da so stopnje dampinga znatne. Analiza služb Komisije je potrdila, da so številke, na katerih temelji normalna vrednost, podprte z zadostnimi dokazi. Komisija je v analizi dampinga upoštevala potrebne prilagoditve. Na koncu je bilo na podlagi poštene primerjave normalne vrednosti in izvozne cene ugotovljeno, da so bile stopnje dampinga znatne.

(15)

Komisija se v tem smislu strinja s pritožnikom, da je vprašanje namena tuje zgoraj navedeni predpisani analizi.

(16)

KSA je trdila, da je pritožnik nepravilno konstruiral normalno vrednost za monoetilen glikol, proizveden v Saudovi Arabiji, na podlagi elementov stroškov, ki niso povezani s Saudovo Arabijo, in da ni zagotovil poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno.

(17)

Trdila je tudi, da se je pritožnik pri konstruiranju normalne vrednosti zmotil pri oceni dejstev, saj (i) korporacija SABIC ne proizvaja monoetilen glikola – proizvajalci monoetilen glikola so navedeni v pritožbi; (ii) korporacija SABIC in družba Saudi Aramco v obravnavanem obdobju iz pritožbe nista bili povezani in (iii) savdski proizvajalci monoetilen glikola etilena ne kupujejo od družbe Saudi Aramco.

(18)

Poleg tega pritožnik ni poskusil prilagoditi nadomestne vrednosti za etilen, ki jo je uporabil za konstruiranje normalne vrednosti, da bi se ta nanašala na dejanske proizvodne stroške v Saudovi Arabiji.

(19)

Pritožnik je tudi sporočil povprečno ceno električne energije v višini 0,067 EUR/kWh, čeprav objavljena cena znaša 0,043 EUR/kWh.

(20)

Ta prvi sklop navedb je v celoti ponovljen v pripombah korporacije SABIC.

(21)

Opozoriti je treba, da pritožba v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe vsebuje vse, pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je iz pravnega dokaznega standarda, ki se zahteva za pritožbo („zadosten prima facie“ dokaz), jasno razvidno, da količina in kakovost informacij v pritožbi nista enaki količini in kakovosti, ki sta na voljo na koncu preiskave. V fazi pritožbe ni nujno, da preiskovalni organ (v tem primeru Komisija) že razpolaga z istim dokazom o dampingu in škodi (v smislu členov 2 in 3), ki bi bil potreben za uvedbo začasnih ali dokončnih protidampinških dajatev. Protidampinška preiskava je postopek, v katerem se gotovost o obstoju elementov, potrebnih za sprejetje ukrepa ali zaključek postopka, doseže postopoma med potekom preiskave. Ni izključeno, da bo v času med fazo pritožbe in zaključkom preiskave prišlo do sprememb. Vendar se ne šteje, da take spremembe vplivajo na splošno ugotovitev glede potrebe po preiskavi dokumentacije, saj je na voljo dovolj dokazov o škodljivem dampingu.

(22)

V tem smislu se je štelo, da so predložene informacije o stroških dovolj ustrezne in točne za določitev normalne vrednosti z vidika prima facie, ki se uporablja na začetku preiskave, na podlagi dokazov, ki so na voljo vložniku.

(23)

Komisija v zvezi s trditvami KSA glede dejanskih elementov pritožbe poudarja, da je etilen glavna surovina za proizvodnjo monoetilen glikola in da je pritožnik pravilno poudaril, da je bila dobavna veriga za etilen v Saudovi Arabiji vertikalno integrirana, še preden je družba Saudi Aramco prevzela korporacijo SABIC.

(24)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene v pritožbi po mnenju KSA in korporacije SABIC ni bila poštena, saj je pritožnik ni opravil na podlagi franko tovarna. V skladu z navedbami KSA je namreč primerjal izvozno ceno FOB – ocenjene prevozne stroške je namreč samo odštel od statistične vrednosti CIF – s konstruirano normalno vrednostjo, ki je zagotovo vključevala neposredne prodajne stroške.

(25)

Komisija v zvezi s primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno opozarja, da stopnja dampinga, kakor je izračunana v pritožbi, ne odraža nujno natančne stopnje dampinga, ki bo izračunana v preiskavi na podlagi transakcij in za vsak posamezni tip.

(26)

Vendar je pritožnik ob upoštevanju razpoložljivih informacij predložil zadostne dokaze o izvozni ceni in normalni vrednosti, ki kažejo na obstoj dampinga. Kot je potrdila analiza služb Komisije, so bile številke, na katerih temelji normalna vrednost, podprte z zadostnimi dokazi, Komisija pa je pri analizi dampinga upoštevala potrebne prilagoditve.

(27)

Podobno kot Saudova Arabija in korporacija SABIC je tudi družba ExxonMobil nasprotovala izračunu stroškov proizvodnje monoetilen glikola v Saudovi Arabiji, zlasti v zvezi s surovino etilenom, opisanemu v pritožbi.

(28)

Poudarila je, da se stroški proizvodnje etilena določijo predvsem na podlagi vrste surovine, ki se uporablja v obratih parnega krekinga, stroški takih surovin pa se lahko znatno razlikujejo.

(29)

Skupno podjetje družbe ExxonMobil in korporacije SABIC, imenovano Saudi Yanbu Petrochemical Company (v nadaljnjem besedilu: Yanpet), kupuje surovine od družbe Saudi Aramco. Pritožnik pa se je skliceval na ceno etilena na azijskem trgu, ki ni ustrezna za določanje cene etilena v Saudovi Arabiji, kjer so stroški njegove proizvodnje precej nižji kot v Aziji.

(30)

Družba Yanpet v obratu parnega krekinga kot glavno surovino za proizvodnjo etilena uporablja etan, medtem ko se v obratih parnega krekinga v Aziji in Uniji na splošno uporablja primarni bencin.

(31)

Zato je trditev pritožnika, da so proizvodni procesi podobni v vseh državah, po mnenju družbe ExxonMobil zavajajoča.

(32)

Zlasti je proizvodnja etilena iz primarnega bencina na splošno dražja od proizvodnje iz etana, zato so proizvodni stroški Unije višji v primerjavi s Saudovo Arabijo in z Združenimi državami Amerike, saj obe državi za surovino uporabljata predvsem etan.

(33)

Poleg tega se pri uporabi azijske cene ne upošteva drugačen položaj integriranega proizvajalca, ki proizvaja etilen in monoetilen glikol, kot je družba Yanpet.

(34)

Komisija je priznala obstoj razlik pri proizvodnji etilena, vendar ni upoštevala, da je položaj industrije Unije in industrije KSA zaradi takih razlik v stroških surovin bistveno drugačen in neprimerljiv.

(35)

Komisija je zato na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, menila, da je pritožnik predložil zadostne dokaze o obstoju dampinga, ki upravičujejo začetek preiskave.

(36)

Korporacija SABIC in predstavništvo Kraljevine Saudove Arabije sta trdila, da so zahteve za zaupno obravnavo pritožbe neutemeljene, npr. glede skupne porabe monoetilen glikola v Uniji in makroekonomskih kazalnikov, ki je temeljila na podatkih 12 proizvajalcev monoetilen glikola iz Unije. Poleg tega sta korporacija SABIC in predstavništvo Kraljevine Saudove Arabije trdila, da pritožnik v zvezi z informacijami, predloženimi zaupno, ni predložil nezaupnih povzetkov, na primer v zvezi z zaprtim trgom. Nadalje sta trdili, da je zaradi omejenega razkritja informacij s strani pritožnika in ker Komisija ne izvršuje jasnih pravil v zvezi z obravnavo zaupnih informacij, kršena pravica KSA do obrambe.

(37)

Komisija je menila, da je različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala vse bistvene dokaze in pomembne nezaupne povzetke podatkov, ki so bili predloženi zaupno, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku uveljavljale svojo pravico do obrambe. Člen 19 osnovne uredbe in člen 6(5) protidampinškega sporazuma STO omogočata varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije dostavila, ali pa osebi, od katere je oseba, ki je dostavila informacije, informacije prejela. V te kategorije spadajo informacije, ki so bile predložene zaupno in ki so navedene v določenih prilogah k pritožbi. Pritožnik je vsekakor v zvezi s tem razkril dodatne informacije.

(38)

Predstavništvo Kraljevine Saudove Arabije je nasprotovalo vključitvi uvoza v Združeno kraljestvo v pritožbo in obseg preiskave.

(39)

Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Unije. Unija in Združeno kraljestvo sta se skupaj dogovorila o prehodnem obdobju, ki se je končalo 31. decembra 2020 in v katerem je za Združeno kraljestvo še naprej veljalo pravo Unije (3). Pritožba je temeljila na podatkih za EU28 in je bila vložena pred iztekom prehodnega obdobja. Družbe in združenja iz Združenega kraljestva od 1. januarja 2021 ne izpolnjujejo več pogojev za zainteresirane strani v postopkih trgovinske zaščite. Zato se je preiskava izvedla na podlagi EU27.

(40)

Korporacija SABIC je menila, da je še veliko odprtih vprašanj glede zanesljivosti običajnega izračuna in splošne reprezentativnosti pritožnikov. V zvezi s tem je trdila, da eden od pritožnikov stalno uvaža monoetilen glikol iz KSA in da zato ne bi smel sodelovati v pritožbi. Poleg tega monoetilen glikol iz KSA uvaža tudi družba, ki je povezana s spremljajočim proizvajalcem Unije, zato je morebitna škoda, ki sta jo utrpeli ti družbi, samopovzročena. Korporacija SABIC je tudi trdila, da je še en proizvajalec monoetilen glikola z njo vzpostavil stik glede trženja monoetilen glikola iz KSA v Uniji. Poleg tega je trdila, da družbi BASF SF in Ineos Lavera nista pritožnika in da je omejeno število proizvajalcev Unije, ki so bili del pritožnika, sprožilo vprašanja glede svoje reprezentativnosti. Korporacija SABIC je tudi trdila, da bi Komisija morala preiskati, zakaj družba IQOXE ni bila vključena v pritožbo, da bi zagotovila, da je bil razlog za njeno izključitev samo incident, ki se je zgodil januarja 2020. Tudi družba Oxyde je sprožila vprašanje glede nesodelovanja drugih proizvajalcev Unije.

(41)

Komisija opozarja, da je bil z vsemi proizvajalci Unije, navedenimi v pritožbi in sicer znanimi Komisiji pred začetkom, vzpostavljen stik v okviru preiskave o stopnji podpore oziroma nasprotovanja pritožbi. Ta izračun je temeljil na količinah monoetilen glikola, ki ga v skladu z navedbami v posameznih izjavah proizvajajo navedeni proizvajalci in združenja proizvajalcev, ter na informacijah iz pritožbe, ki vključujejo tudi informacije o celotni proizvodnji Unije. Zato je bilo v začetni fazi ugotovljeno, da so pogoji iz člena 5(4) osnovne uredbe izpolnjeni.

(42)

V skladu s členom 4(1) in (2) osnovne uredbe se proizvajalci, ki so povezani z izvozniki ali uvozniki in/ali so sami uvozniki domnevno dampinških izdelkov, lahko izključijo iz industrije Unije, če je učinek povezave z izvozniki ali uvozniki dampinškega izdelka in/ali njihov uvoz tak, da se zadevni proizvajalec obnaša drugače, kot se obnašajo nepovezani proizvajalci. V analizi, opravljeni pred začetkom preiskave, ni bilo ugotovljenih nobenih razlogov za izključitev katerega koli proizvajalca pritožnika iz opredelitve industrije Unije. Poleg tega je Komisija ocenila ta vidik med preiskavo, kot je navedeno v uvodnih izjavah 135 do 140. Trditev, da družbi BASF SE in Ineos Lavera nista vključeni v pritožbo, je napačna. Ta proizvajalca sta vključena v pritožbo, kot je navedeno v Prilogi A-1 k nezaupni različici pritožbe.

(43)

Korporacija SABIC in predstavništvo Kraljevine Saudove Arabije sta trdila, da ni bilo nikakršnih dejanskih ali pravnih razlogov za kumulacijo uvoza iz KSA in ZDA in da je na uvoz iz obeh držav vplivala različna dinamika, da so bili zanj značilni različni trendi v Uniji in da uvozna cena iz KSA ni povzročila nelojalnega nižanja prodajnih cen Unije, kar pa ni veljalo za uvoz iz ZDA.

(44)

Komisija je po izvedbi ustrezne analize ugotovila, da so bili pogoji za kumulacijo med zadevnima državama v fazi pritožbe izpolnjeni na podlagi razpoložljivih informacij in statističnih podatkov. Stopnje dampinga so bile nad pragom de minimis. Kot so pokazali razpoložljivi uradni statistični podatki o uvozu, dampinški uvoz za nobeno zadevno državo ni bil zanemarljiv (nad pragom de minimis) v smislu obsega. Poleg tega je monoetilen glikol blago, konkurenca med izdelki, uvoženimi iz KSA in ZDA, ter izdelki industrije Unije pa je konkurenca med enakimi izdelki, ki temelji izključno na ceni ne glede na prodajne poti. To, da pritožba ne vključuje nelojalnega nižanja prodajnih cen v zvezi z uvozom iz KSA, ne pomeni, da ta nima nobenega učinka na cene. Zato je bilo v začetni fazi ugotovljeno, da so pogoji iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjeni.

(45)

Korporacija SABIC in predstavništvo Kraljevine Saudove Arabije sta trdila, da pritožnik škode ni ocenil objektivno na podlagi člena 3(2) osnovne uredbe in da obstoj znatne škode ni bil podprt z dejanskimi informacijami. Ocena škode in vzročne zveze na podlagi primerjave podatkov za različna obdobja, tj. januar–december 2017, leti 2018 in 2019 ter april 2019–marec 2020, ni zagotovila natančnega in nepristranskega pregleda nad stanjem, saj se leto 2019 in obdobje preiskave v veliki meri prekrivata, zato bi bilo treba v okviru ocene preučiti podatke za obdobja april–marec 2016/2017, 2017/2018, 2018/2019 in 2019/2020, da bi se ocenili škoda in vzročna zveza. Poleg tega sta trdila, da je primerjava izkrivljena zaradi sezonske in ciklične narave prodaje monoetilen glikola. Nadalje sta trdila, da makroekonomski podatki, ki jih je pritožnik predložil za domačo industrijo v celoti, kažejo, da je domača industrija v obravnavanem obdobju poslovala dobro, medtem ko so bili mikrokazalniki, ki so se nanašali samo na pritožnika, manj uspešni v primerjavi z drugimi proizvajalci monoetilen glikola iz Unije, zaradi česar so bili izraženi pomisleki tudi glede reprezentativnosti pritožnika. Trdila sta tudi, da pritožnik ni predložil nobenih dokazov o zmanjšanju svoje dobičkonosnosti pod pritiskom uvoza, zaradi katerega so se cene zniževale hitreje v primerjavi s stroški surovin. Korporacija SABIC je tudi trdila, da pritožnik ni zagotovil natančnega pregleda nad stanjem, saj je izračunal samo dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam, niti ustrezne utemeljitve za izključitev zaprtega trga iz potrošnje Unije. Brez dokazov je trdila tudi, da bi visoka stopnja dobičkonosnosti domače prodaje nepovezanim strankam, ki jo je industrija Unije registrirala v letih 2017 in 2018, lahko bila posledica kartela, ki je obstajal do leta 2017, zato ne bi bilo primerno uporabiti 18-odstotne stopnje dobička za analizo nelojalnega nižanja ciljnih cen, saj ta dobičkonosnost temelji na podatkih za leto 2016, ko je kartel deloval v vsej svoji zmogljivosti. Tudi predstavništvo Kraljevine Saudove Arabije je trdilo, da izračun stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen na podlagi dobička, za katerega se zdi, da ne temelji na razumni dobičkonosnosti, sproža vprašanja.

(46)

V okviru predhodne pripombe je bilo opozorjeno, da je treba za prima facie ugotovitev znatne škode med drugim preiskati ustrezne dejavnike iz člena 5(2)(d) osnovne uredbe. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je namreč navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah obsega domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem vplivu uvoza na industrijo Unije, kot dokazujejo ustrezni (ne nujno vsi) dejavniki in indeksi, ki vplivajo na stanje industrije Unije, kot so tisti iz člena 3(3) in (5) osnovne uredbe. V členu 3(5) je izrecno navedeno, da seznam dejavnikov ni izčrpen, niti ni eden ali več teh dejavnikov skupaj odločujočih. Zato za prima facie ugotovitev znatne škode ni potrebno, da vsi dejavniki kažejo poslabšanje. Prav tako obstoj drugih dejavnikov, ki morda vplivajo na položaj industrije Unije, ne pomeni nujno, da vpliv dampinškega uvoza na to industrijo ni znaten.

(47)

Posebna analiza škode v okviru pritožbe, ki jo je izvedla Komisija, je pokazala, da je dovolj dokazov o znatnem prodoru uvoza iz KSA in ZDA na trg Unije (v absolutnem in relativnem smislu) po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene (v primeru uvoza iz ZDA) in močno nelojalno nižajo ciljne cene industrije Unije. Zdi se, da je to pomenilo znatno škodo za stanje industrije Unije, kar se je kazalo na primer v zmanjšanju proizvodnje, prodaje in tržnega deleža, poslabšanju finančnih rezultatov ali ravni cen, ki jih zaračunava industrija Unije. Glede trditve v zvezi z obravnavanim obdobjem in obdobjem preiskave je praksa Komisije, da tudi v fazi pritožbe izbere enoletno obdobje preiskave in predhodna tri koledarska leta. Pritožnik je v zvezi s pripombo korporacije SABIC o prodaji za lastno uporabo predložil ustrezne dokaze. Zato je bil preučen celotni trg, v zvezi z določenimi vidiki pa je bila analiza škode osredotočena na prosti trg. Pri naknadni analizi razpoložljivih informacij, ki jo je izvedla Komisija, je bila med drugim ugotovljena ločitev prostega in zaprtega trga. V zvezi s trditvijo, da izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen na podlagi dobičkonosnosti ni bil točen, saj je temeljil na nerazumni stopnji dobička, je treba opozoriti, da je bila Komisija zadovoljna z dokazi o nelojalnem nižanju ciljnih cen, ki jih je predložil pritožnik, in da je te dokaze štela za zadostne prima facie dokaze.

(48)

Korporacija Mitsubishi je trdila, da bi bilo lahko leto 2017 izjemno leto za industrijo Unije, zato ne more biti ustrezno referenčno leto za oceno škode, obravnavano obdobje v pritožbi pa bi bilo treba razširiti na predhodna leta. Poleg tega je trdila, da bi ocena morda morala zajemati daljše obdobje tudi, če se v industriji uporabijo pogodbe s trajanjem od enega do dveh let. Korporacija Mitsubishi je trdila, da je pritožba pokazala, da uvoz iz ZDA in KSA v obdobju preiskave ni povzročil nelojalnega nižanja prodajnih cen na skupni ravni in da je zahteva glede predložitve dokazov o močnem nelojalnem nižanju prodajnih cen v tem primeru še zlasti pomembna, saj se večina prodaje izvrši na podlagi pogodb, ki običajno trajajo eno ali dve leti. Komisija je menila, da nobena od trditev korporacije Mitsubishi ne ovrže sklepa, da obstajajo zadostni dokazi za uvedbo protidampinškega postopka. Noben izjemni dogodek ni upravičeval razširitve obravnavanega obdobja na čas pred 1. januarjem 2017. Obravnavano obdobje omogoča, da se upošteva posebnost enoletnih ali dvoletnih pogodb. Pritožba je dejansko vsebovala zadostne dokaze o tem, da dampinški uvoz pomeni znatno škodo za stanje industrije Unije, Komisija pa je bila z dokazi o nelojalnem nižanju prodajnih cen, ki jih je predložil pritožnik, zadovoljna – kakor tudi z dokazi o padcu cen in zmanjšanju prodaje na raven cen, ki so nižje od stroškov industrije Unije.

(49)

Korporacija SABIC in predstavništvo Kraljevine Saudove Arabije sta trdila, da pritožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe, saj je pritožnik preučil samo učinke cen, ne pa tudi korelacije med obsegom uvoza iz KSA in ZDA. Nadalje sta trdila, da se je obseg uvoza monoetilen glikola iz KSA v obravnavanem obdobju zmanjšal in da cene uvoza iz KSA niso mogle škodovati pritožniku, saj niso povzročile nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(50)

Pritožnik je analiziral učinek obsega na kumulativni podlagi, saj so bili pogoji iz člena 3(4) osnovne uredbe v tej fazi izpolnjeni. Sočasnost poslabšanja položaja industrije Unije in povečanega prodora dampinškega uvoza je zanesljiv pokazatelj vzročne zveze. Dejstvo, da ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen, še ne pomeni, da izvozne cene ne bi mogle povzročiti škode, če so bile cene industrije Unije rezultat močnega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil dampinški uvoz po nizkih cenah. Ključni dejavnik za določanje škode in vzročne zveze je, da proizvajalci Unije niso imeli nobene druge možnosti, kot da znižajo svoje prodajne cene, da bi obdržali svoj tržni delež in razumne ravni proizvodnje. K poslabšanju položaja industrije Unije pa je prispevalo tudi dejstvo, da se je dampinški uvoz prodajal na odprtem in preglednem trgu, kjer so bile cene znane, kar je industrijo Unije prisililo, da zniža svoje prodajne cene in s tem omeji svojo izgubo tržnega deleža.

(51)

Korporacija SABIC in predstavništvo Kraljevine Saudove Arabije sta trdila, da pritožnik ni preučil drugih vzrokov škode, kot so učinki kartela kupcev etilena, ki je obstajal vsaj do marca 2017 in je verjetno imel učinke tudi pozneje. Korporacija SABIC je opozorila na druge dejavnike, kot so (i) nekonkurenčnost industrije Unije, saj so povprečni stroški proizvodnje v Uniji višji od stroškov na Bližnjem vzhodu in v Severni Ameriki; (ii) čedalje manjši delež etilen oksida, ki se uporablja za proizvodnjo monoetilen glikola, da bi se dala prednost drugim derivatom etilen oksida; (iii) povečanje uvoza polietilen tereftalata (v nadaljnjem besedilu: PET), kar je neposredno vplivalo na porabo monoetilen glikola; (iv) samopovzročena škoda zaradi uvoza monoetilen glikola iz KSA. Korporacija SABIC je zato trdila, da pritožnik zato, ker spoh ni razkril zgoraj navedenih drugih znanih vzrokov škode in ker ni opravil analize nepripisovanja, ni upošteval zahtev iz člena 3(7) osnovne uredbe. Korporacija Mitsubishi je tudi trdila, da je domnevno škodo mogoče pripisati (i) padcu cen monoetilen glikola na svetovni ravni in (ii) nekonkurenčnosti industrije Unije in ne kakršnemu koli domnevnemu dampingu. Trdila je tudi, da proizvajalci Unije, ki niso pritožniki, dosegajo boljše rezultate od proizvajalcev Unije, ki so vložili pritožbo, in da okrevajo.

(52)

Analiza Komisije je potrdila, da nobeden od navedenih elementov, ne glede na to, ali je točen ali ne, ne ovrže sklepa, da so za začetek protidampinškega postopka na voljo zadostni dokazi o tem, da je dampinški uvoz pomenil znatno škodo za stanje industrije Unije.

(53)

Združenje CIRFS je na podlagi napačne navedbe, da obdobje preiskave v pritožbi zajema obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020, trdilo, da bi bilo treba v pritožbe vključiti negativne posledice pandemije COVID-19 kot dejavnik, ki je povzročil škodo v letu 2020.

(54)

Vendar se je obdobje preiskave v pritožbi začelo 1. aprila 2019 in končalo 31. marca 2020, zato bi industrija Unije morebitni vpliv pandemije COVID-19 občutila po obdobju preiskave.

(55)

Na podlagi navedenega je Komisija potrdila, da je pritožnik predložil dovolj dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi, s čimer je izpolnil zahteve iz člena 5.2 protidampinškega sporazuma STO in iz člena 5(2) osnovne uredbe. Zato je pritožba izpolnila zahteve za začetek postopka.

(56)

Komisija je vse druge pomembne pripombe upoštevala in obravnavala v oddelkih v nadaljevanju.

(57)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(58)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala vzorec na podlagi podatkov o obsegu proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji, ki so jih sporočili proizvajalci Unije v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave. Vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije, od katerih sta bila dva povezana. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 64,1 % celotne proizvodnje Unije in 65 % celotne prodaje Unije. Vzorec se je štel za reprezentativen za industrijo Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Komisija ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen.

(59)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(60)

Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(61)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Združenih držav Amerike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Združenih držav Amerike pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(62)

Zahtevane informacije je predložilo pet proizvajalcev izvoznikov iz Združenih držav Amerike, ki so se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov sta v obdobju preiskave predstavljali približno 55 % uvoza iz Združenih držav Amerike v 27 držav članic Unije. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi zadevnimi znanimi proizvajalci izvozniki in organi Združenih držav Amerike opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe, zato je bil vzorec potrjen.

(63)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz KSA pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo KSA pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi v stik z njimi.

(64)

Zahtevane informacije so predložili štirje proizvajalci iz KSA, ki so se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec. Vendar eden od njih v obdobju preiskave ni prijavil nobenega izvoza, drugi trije pa so povezani, saj dva izmed njih proizvajata v KSA na podlagi sporazuma o skupnem podjetju s tretjim proizvajalcem. Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ne uporabi vzorčenja proizvajalcev izvoznikov v KSA.

(65)

Vprašalniki za proizvajalce Unije, nepovezane uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike so bili na spletu (4) objavljeni na dan začetka preiskave.

(66)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od treh vzorčenih proizvajalcev Unije, dveh nepovezanih uvoznikov (Helm in Oxyde), sedmih uporabnikov (Arteco, Indorama Group, Neo Group, Novapet, PlastiVerd, Selenis, SIR Industriale) in osmih proizvajalcev izvoznikov (Lotte Chemical Louisiana LLC, MEGlobal Americas Inc, Saudi Kayan petrochemical company, Yanbu National Petrochemical Company, Eastern Petrochemical Company, Saudi Yanbu Petrochemical Company, Arabian Petrochemical Company, Jubail United Petrochemical Company).

(67)

Komisija je zbrala in navzkrižno preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno opredelitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19) (5), Komisija ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vzorčenih družb in sodelujočih uporabnikov. Namesto tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila informacije, ki so jih prek videokonference predložile naslednje družbe:

proizvajalci Unije:

proizvajalca izvoznika v Združenih državah Amerike:

povezani trgovci, uvozniki in predelovalci:

proizvajalci izvozniki v KSA:

trgovci, povezani s proizvajalci izvozniki v KSA:

povezani trgovci, uvozniki in predelovalci:

(68)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(69)

Združenje CPME je trdilo, da obdobje preiskave, ki ga je izbrala Komisija, ne vključuje obdobja neposredno pred začetkom preiskave, kot zahteva člen 6(1) osnovne uredbe. Ker se je preiskava začela 14. oktobra 2020, bi po njegovem mnenju moralo vključevati obdobje od julija do septembra 2020. Trdilo je, da je pandemija COVID-19 povzročila izkrivljanje pri obdobju od januarja 2020 do junija 2020, ki je vključeno v obdobje preiskave. Zato je menilo, da bi za ocenitev škode in interesa Unije Komisija morala zbrati podatke za obdobje po obdobju preiskave.

(70)

Komisija ima diskrecijsko pravico pri izbiri obdobja preiskave. V tem primeru ima izbrano obdobje dvojno prednost, saj gre za obdobje neposredno pred datumom začetka in obdobje, ki temelji na polletnem obdobju, s čimer se olajša sodelovanje družb in zagotovita točnost in ustreznost ugotovitev. Analiza učinkov pandemije COVID-19 se izvaja v okviru vzročnosti in je lahko ustrezna za dejavnike, ki lahko oslabijo vzročno zvezo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(71)

Zadevni izdelek je monoetilen glikol (trenutna številka ES 203-473-3) s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2905 31 00 (oznaka TARIC 2905310010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(72)

Druga imena za monoetilen glikol so tudi etilen glikol, etanediol in etan-1,2-diol.

(73)

Proizvodnja monoetilen glikola se začne s proizvodnjo etilena, za kar se uporabljajo različne surovine (etan, propan, NGL, butan). Etilen se nato meša s kisikom, da nastane etilen oksid, nato pa še z vodo, da nastane monoetilen glikol.

(74)

Monoetilen glikol je blago, ki je na trgu na voljo v dveh različnih kakovostih, ki se nanašata na: čistost, primerno za proizvodnjo vlaken, in tehnično čistost. Za čistost, primerno za proizvodnjo vlaken, je značilna visoka čistost (99,9 %), za tehnično čistost pa so značilne nižje ravni čistosti.

(75)

Monoetilen glikol s čistostjo, primerno za proizvodnjo vlaken, se uporablja predvsem v proizvodnji PET, poliestrskih vlaken, smol in folij. Monoetilen glikol s tehnično čistostjo se uporablja zlasti v avtomobilskem sektorju kot sredstvo proti zamrzovanju. Monoetilen glikol se lahko poleg tega uporablja tudi v sredstvih za prenos toplote, tekočinah za razledenitev, površinskih premazih, nenasičenih poliestrskih smolah, poliestrskih poliolih in dehidrogenizaciji zemeljskega plina.

(76)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(77)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(78)

Korporacija SABIC je trdila, da je obseg izdelka prevelik, in zahtevala, da se iz preiskave izključi „nespecificiran monoetilen glikol“, saj je trdila, da ta izdelek ni primerljiv z monoetilen glikolom najvišje kakovosti niti mu ne konkurira. Trdila je tudi, da bi Komisija, če bi se odločila, da nespecificiranega monoetilen glikola ne izključi s področja preiskave, morala spremeniti obliko kontrolne številke izdelka, da bi zajela tudi nespecificiran monoetilen glikol.

(79)

Nespecificiran monoetilen glikol ni druga vrsta izdelka, temveč je monoetilen glikol slabše kakovosti zaradi oksigenacije, do katere je pomotoma prišlo med prevozom. Proizvajalci monoetilen glikola takega izdelka ne proizvajajo namenoma. Nespecificiran monoetilen glikol se lahko odvisno od ravni poslabšanja kakovosti zavrže ali meša z monoetilen glikolom najvišje kakovosti ter uporabi za določene namene, na primer kot sredstvo za hlajenje motorja v avtomobilski industriji. Ta trditev je bila zato zavrnjena, kontrolne številke izdelka pa ni bilo treba spremeniti.

(80)

Vzorčenje se za proizvajalce izvoznike iz KSA ni uporabilo. Korporacija SABIC kot edina skupina družb ima šest proizvodnih subjektov, pri vsakem od njih pa so se posebej preverili njihovi proizvodni stroški. Samo eden od šestih proizvodnih subjektov je proizvajal za domači trg, zato so se njegovi proizvodni stroški uporabili za izračun normalne vrednosti. Domača prodaja in izvoz v Unijo pa sta se preučila na ravni skupine družb.

(81)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje skupine proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je celotna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(82)

Ker se na domačem trgu prodaja samo ena vrsta izdelka, ki se tudi izvaža v Unijo, Komisiji ni bilo treba preveriti reprezentativnosti na ravni vrste izdelka.

(83)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe opredelila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se lahko odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(84)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(85)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen vse domače prodaje v obdobju preiskave.

(86)

Normalna vrednost je dejanska domača cena izključno dobičkonosne domače prodaje v obdobju preiskave:

(87)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki kupijo surovino, zlasti propan, za proizvodnjo monoetilen glikola od povezane družbe Saudi Aramco, ki je v državni lasti in monopolni dobavitelj v državi.

(88)

Korporacija SABIC je bila v lasti javnega naložbenega sklada Public Investment Fund (v nadaljnjem besedilu: PIF) KSA, tj. državnega subjekta, in sicer do konca junija 2020, ko je njen 70-odstotni lastniški delež kupila družba Saudi Aramco. Vlada KSA ima v lasti 95,8-odstotni delež v družbi Saudi Aramco, predsednik družbe od leta 2016, Njegova Ekscelenca Yasir O. Al-Rumayyan, pa je tudi guverner in direktor sklada PIF od leta 2015. Zato se šteje, da sta družbi povezani, saj je vlada skupni delničar družbe, Njegova Ekscelenca Yasir O. AL Rumayyan pa je uslužbenec/direktor v obeh družbah.

(89)

Zaradi te povezave se nakupi surovine ne morejo šteti kot nakupi v običajnem poteku trgovanja in se zato ne morejo uporabiti za določanje normalne vrednosti. Zlasti v primeru propana (surovine, ki se uporablja za proizvodnjo etilena in nadalje za proizvodnjo monoetilen glikola) cene določa vlada na podlagi dejavnosti njenih povezanih družb. Povezava torej neposredno vpliva na cene v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(90)

Komisija je zato podrobno preučila nakupe surovin in za izračun normalne vrednosti uporabila spodaj opisano metodo. Korporacija SABIC kupuje propan od družbe Saudi Aramco po ceni, ki jo določi vlada in je 20 % nižja od cene propana na Japonskem (6).

(91)

V drugem pododstavku člena 2(5) osnovne uredbe je navedeno, da če stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, niso ustrezno izraženi v evidencah zadevne stranke, se prilagodijo ali določijo na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi, kadar pa take informacije niso na voljo oziroma jih ni mogoče uporabiti, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno z informacijami z drugih reprezentativnih trgov.

(92)

Komisija je ugotovila, da stroški propana kot surovine niso ustrezno prikazani v evidencah korporacije SABIC zaradi njene povezave z dobaviteljem. Zato se je Komisija odločila, da prilagodi stroške propana z zvišanjem cene, ki jo je korporacija SABIC plačala družbi Saudi Aramco, da bi odstranila 20-odstotni popust in jo uskladila z ravnjo referenčne vrednosti, ki jo uporablja vlada KSA.

(93)

Na podlagi prilagoditev stroškov propana je Komisija prilagodila stroške etilena, ki jih korporacija SABIC upošteva pri proizvodnih stroških monoetilen glikola.

(94)

Analiza domače prodaje je na podlagi prilagojenih proizvodnih stroškov pokazala, da je bilo manj kot 80 % vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od stroškov proizvodnje. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(95)

Monoetilen glikol, ki se izvaža iz KSA v Unijo, je proizvedlo šest proizvajalcev izvoznikov, od katerih sta dva skupni podjetji z družbama ExxonMobile in SPDC (družba, povezana s korporacijo Mitsubishi). Monoetilen glikol se nato izvaža prek treh različnih mrež povezanih trgovcev in uvoznikov v Uniji: ene za korporacijo SABIC, ene za družbo ExxonMobil in ene za družbo SPDC.

(96)

Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za nastali dobiček.

(97)

Glede stopnje dobička se je Komisija zaradi zaupnosti v zvezi s podatki sodelujočih nepovezanih uvoznikov začasno odločila, da uporabi stopnjo dobička, ki je bila uporabljena v prejšnjem postopku v zvezi z drugim kemičnim izdelkom, ki ga proizvaja podobna industrija in se uvaža v podobnih okoliščinah, tj. stopnjo v višini 6,89 % (7), določeno v nedavni preiskavi o polivinil alkoholih. V tej fazi je ta stopnja dobička najbolj objektivna podlaga, ki je na voljo za zadovoljivo oceno enake izvozne cene.

(98)

Pritožnik je med preiskavo predložil dokumentacijo, na podlagi katere je lahko utemeljeno domneval, da sta korporaciji Lotte in Mitsubishi sklenili neko obliko povezave ali kompenzacijskega dogovora v zvezi z distribucijo in prodajo monoetilen glikola, med drugim tudi v Uniji. Zato je opozoril, da se izvozna cena, kadar se zdi, da je zaradi kake povezave ali kompenzacijskega dogovora med izvoznikom in uvoznikom ali tretjo osebo nezanesljiva, lahko računsko določi na podlagi cene, po kateri so uvoženi izdelki prvič preprodani neodvisnemu kupcu.

(99)

Korporacija Lotte je odločno zanikala povezavo s korporacijo Mitsubishi pri distribuciji in prodaji monoetilen glikola, med drugim tudi v Uniji. Informacije, o katerih je poročal pritožnik, so zastarele in se nanašajo na leto 2015, ko so pogovori med korporacijama Lotte in Mitsubishi glede možnega skupnega podjetja potekali, vendar se to ni uresničilo. Korporaciji Lotte in Mitsubishi zato nista povezani.

(100)

Korporacija Mitsubishi je navedla, da so informacije, na katere se sklicuje pritožnik, zastarele in da ni povezana s korporacijo Lotte v smislu osnovne uredbe. Pojasnila je, da med korporacijama Mitsubishi in Lotte ni sklenjenih nikakršnih kompenzacijskih dogovorov, zaradi katerih se izvozne prodajne cene korporacije Lotte za monoetilen glikol, namenjen korporaciji Mitsubishi, ne bi štele kot cene v običajnem poteku trgovanja.

(101)

Zaradi določenega roka preiskave Komisija v tej fazi ni mogla v celoti preučiti teh vprašanj in bo zadevo natančneje raziskala, da bi oblikovala dokončno odločitev, med drugim tudi o njeni dopustnosti.

(102)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(103)

Kadar je bilo to potrebno zaradi zagotovitve poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene v zvezi z domačim zavarovanjem, prevoznino v KSA, provizijo, manipulativnimi stroški, stroški nakladanja in dodatnimi stroški v KSA, stroški čezmorskega prevoza, zavarovanjem za čezmorski prevoz, carinskimi dajatvami v EU, stroški kredita, tehnično pomočjo, bančnimi stroški, vračili provizij ob koncu leta in drugimi nadomestili.

(104)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(105)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v KSA je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz KSA v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(106)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 100 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga za vse druge družbe določila na ravni družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(107)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(108)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bila skupna prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(109)

Ker se na domačem trgu prodaja samo ena vrsta izdelka, ki se tudi izvaža v Unijo, Komisiji ni bilo treba preveriti reprezentativnosti na ravni vrste izdelka.

(110)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe opredelila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se lahko odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(111)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(112)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen vse domače prodaje v obdobju preiskave.

(113)

Normalna vrednost je dejanska domača cena izključno dobičkonosne domače prodaje teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(114)

Na podlagi razporeditve stroškov, ki jo je družba uporabljala v preteklosti, je analiza domače prodaje pokazala, da je bilo v družbi Lotte Chemicals Louisiana LLC manj kot 80 % vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od stroškov proizvodnje. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(115)

V družbi MEGlobal Americas Inc. je bilo manj kot 80 % vse domače prodaje dobičkonosne, tehtana povprečna prodajna cena pa je bila višja od stroškov proizvodnje. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(116)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb.

(117)

Za proizvajalca izvoznika, ki je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(118)

Za proizvajalca izvoznika, ki je zadevni izdelek izvažal v Unijo prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznica v Švici, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za nastali dobiček. V zvezi z navedenim se je uporabila ista stopnja dobička, kot je opisana v oddelku o izvozni ceni KSA.

(119)

V družbi MEGlobal Americas je bil določen del prodaje izdelkov njenega povezanega uvoznika iz Unije namenjen nepovezanim strankam, zato se je uporabila metodologija iz oddelka 3.2.3 zgoraj.

(120)

Določen del prodaje izdelkov povezanega izvoznika iz Unije pa je bil namenjen povezanemu predelovalcu monoetilen glikola, ki proizvaja drug izdelek (PET) za prodajo drugim strankam. Povezani predelovalec je sodeloval v preiskavi in na zahtevo predložil podatke.

(121)

Ker cena pri nadaljnji prodaji na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe ni bila določena, je Komisija ugotovila, da je izvozna cena pod vsako „razumno osnovo“, tj. strukturo stroškov za PET.

(122)

Tako določena cena monoetilen glikola se je nato uporabila za izračun izvozne cene s pomočjo metodologije iz oddelka 3.2.3 zgoraj glede na obstoj povezanega uvoznika.

(123)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(124)

Kadar je bilo to potrebno zaradi zagotovitve poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile opravljene za manipulativne stroške in stroške natovarjanja, stroške prevoza v izvozni državi, stroške čezmorskega prevoza, zavarovanje za čezmorski prevoz, carino in druge uvozne dajatve, stroške prevoza v Uniji, stroške kredita in domače zavarovanje.

(125)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe.

(126)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga v skladu s členom 2(12), izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(127)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Navedena stopnja je bila določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(128)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 13,5 %.

(129)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v ZDA je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz ZDA v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(130)

V tem primeru je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 59 % celotnega izvoza v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni, določeni za največjo reprezentativno skupino transakcij sodelujočega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga za posamezno stranko.

(131)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(132)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 12 proizvajalcev ali devet skupin proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(133)

Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala 942 911 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so podatki pritožnika, katerih zanesljivost in popolnost sta bili navzkrižno preverjeni na podlagi informacij, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Pritožnik je podatke nesodelujočih proizvajalcev Unije ocenil na podlagi tržnih informacij. Kot je navedeno v uvodni izjavi 58, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali 64,1 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(134)

V skladu s členom 4(1) osnovne uredbe je mogoče proizvajalce, ki so povezani s savdskimi in/ali ameriškimi izvozniki ali uvozniki in/ali so sami uvozniki domnevno dampinškega izdelka, izključiti iz industrije Unije. Člen 4(2) določa, kdaj se proizvajalci štejejo za povezane z izvozniki ali uvozniki.

(135)

Korporacija SABIC je trdila, da eden od pritožnikov ves čas uvaža monoetilen glikol iz KSA in da se zato ne bi smel šteti za proizvajalca Unije.

(136)

Preiskava je pokazala, da monoetilen glikola iz KSA ne uvaža proizvajalec monoetilen glikola kot tak, temveč da ga uvažata dve povezani družbi. Ti povezani družbi sta v obdobju preiskave iz KSA uvažali zanemarljive količine monoetilen glikola, da bi pravočasno dopolnili svoje dobave. Navedeni povezani družbi sta uporabnici monoetilen glikola. Zato je Komisija ugotovila, da ni nobenega razloga za izključitev tega proizvajalca iz industrije Unije.

(137)

Korporacija Mitsubishi je trdila, da eden od pritožnikov uvaža monoetilen glikol iz zadevnih držav in da se zato ne bi smel šteti za proizvajalca Unije.

(138)

Preiskava je pokazala, da družba v obdobju preiskave ni uvažala zadevnega izdelka iz zadevnih držav. Predhoden uvoz je bil zanemarljiv, da bi se pravočasno dopolnila njihova proizvodnja. Zato je Komisija ugotovila, da ni nobenega razloga za izključitev tega proizvajalca iz industrije Unije.

(139)

Korporacija SABIC je tudi trdila, da tudi družba, ki je povezana s spremljajočim proizvajalcem, uvaža monoetilen glikol iz KSA. Družba ni sodelovala in na voljo ni bilo nobenih drugih dokazov, na podlagi katerih bi Komisija lahko sprejela sklep, da bi bilo treba družbo izključiti iz opredelitve industrije Unije. Če bi bila ta družba izključena, to zaradi njene omejene velikosti v nobenem primeru ne bi imelo znatnega vpliva na določanje škode in vzročne zveze.

(140)

Komisija je tudi preučila obstoječe povezave med industrijo Unije in izvozniki ali uvozniki zadevnega izdelka. Preiskava je pokazala, da je eden od glavnih delničarjev nesodelujočega proizvajalca Unije savdski proizvajalec monoetilen glikola, druga dva nesodelujoča proizvajalca Unije pa sta v lasti proizvajalcev monoetilen glikola iz ZDA. Zaradi nesodelovanja teh družb in ker v zvezi s tem ni na voljo drugih dokazov, Komisija ni mogla sprejeti sklepa, da bi bilo treba te družbe izključiti iz opredelitve industrije Unije.

(141)

Da bi Komisija ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s položajem industrije Unije, je preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(142)

Da bi lahko Komisija čim bolj celovito prikazala razmere industrije Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost v zvezi z monoetilen glikolom in preučila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastno uporabo ali za prosti trg.

(143)

Komisija je ugotovila, da je bilo približno 7 % celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave namenjenih za lastno uporabo, kot je prikazano v preglednici 1 spodaj. Zaprti trg se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 28 %.

(144)

Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni lastni uporabi, niso izpostavljeni neposredni konkurenci iz uvoza. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(145)

Eden od vzorčenih proizvajalcev monoetilen glikola del svoje proizvodnje monoetilen glikola zamenja za enako količino etilen oksida na podlagi dolgoročnega sporazuma o zamenjavi, ki vključuje tudi provizijo za pretvorbo, določeno ob podpisu sporazuma o zamenjavi. Količina monoetilen glikola iz tega sporazuma je vključena v oceno makroekonomskih kazalnikov, izključena pa je iz mikroekonomskih kazalnikov, saj provizija za pretvorbo, ki jo je prejel vzorčeni proizvajalec Unije, ne temelji na tržnih razmerah. Kljub temu vključitev prodaje iz tega sporazuma o zamenjavi v oceno makroekonomskih kazalnikov ne bi mogla vplivati na trend dobičkonosnosti niti na sklep, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v skladu z uvodnima izjavama 197 in 206.

(146)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in utemeljeno, so se ugotovitve preverjanja primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila popolna slika položaja industrije Unije.

(147)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno proučili le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo proizvodnje industrije Unije za lastne potrebe. To so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, pri čemer ni pomembno, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu.

(148)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi celotne prodaje Unije, kot jo je določil pritožnik, in uvoza iz vseh tretjih držav, kot ga je evidentiral Eurostat.

(149)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

(150)

Potrošnja na prostem trgu v Uniji je bila na splošno dokaj stabilna in se je zmanjšala za 1 %. Trg Unije se je v obdobju 2017–2019 povečal za 6 % z 1 522 668 ton na 1 614 888 ton, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšal za 6,8 % in dosegel raven 1 505 068 ton, kar je skoraj enaka raven kot leta 2017.

(151)

Komisija je preučila, ali je treba uvoz monoetilen glikola s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(152)

Navedena določba določa, da se učinki uvoza iz več kot ene države kumulativno ocenijo le, če se ugotovi, da:

(153)

Stopnje dampinga, ugotovljene za uvoz iz ZDA in KSA, so bile višje od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržni delež uvoza iz ZDA je v obdobju preiskave namreč dosegel 16,7 %, tržni delež uvoza iz KSA pa 24,2 %.

(154)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz ZDA in KSA ter med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki močno konkurirajo med seboj in z monoetilen glikolom, proizvedenim v Uniji, saj je monoetilen glikol zelo cenovno občutljivo homogeno blago, ki se prodaja podobnim kategorijam strank. Čeprav bi lahko obstajale določene razlike v prodajnih poteh (industrija Unije prodaja neposredno nepovezanim strankam, proizvajalci izvozniki iz ZDA prodajajo neposredno ali prek povezanih uvoznikov/trgovcev in savdski proizvajalci izvozniki prodajajo predvsem prek povezanih uvoznikov/trgovcev), konkurenca temelji predvsem na najnižji ceni in ne na navedenih prodajnih poteh.

(155)

Poleg tega so bili uvoženi izdelki iz obeh držav prodani po cenah, ki so precej nižje od stroškov industrije Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 211, zato podobno prispevajo k padcu cen, ki ga je utrpela industrija Unije, kot je opisano v uvodnih izjavah 188 do 190.

(156)

Zato so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz ZDA in KSA pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(157)

Korporacija SABIC je trdila, da se uvoz iz KSA ne bi smel kumulirati z uvozom iz ZDA, ker (i) uvoz iz KSA in ZDA sledi različnim trendom; (ii) ker je „povprečna vrednost na enoto“ za uvoz iz KSA za 5 % višja od povprečne vrednosti na enoto za uvoz iz ZDA; (iii) ker proizvajalci iz KSA in ZDA prodajajo monoetilen glikol v EU prek različnih poti in po različnih cenah.

(158)

Komisija je te trditve zavrnila. Odločitev, ali je treba uvoz oceniti kumulativno ali ne, mora temeljiti na merilih iz člena 3(4) osnovne uredbe, ki so bila v tem primeru izpolnjena, kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 153 do 155. Z nobenim od vidikov, ki jih je izpostavila korporacija SABIC, ni bilo mogoče podvomiti v primernost preučitve uvoza iz KSA skupaj z uvozom iz ZDA.

(159)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(160)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

(161)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 38 %. Povečanje tržnega deleža je bilo še bolj izrazito, saj se je v zvezi z zadevnim uvozom povečal za 12,5 odstotne točke, in sicer z 31,6 % leta 2017 na 44,1 % v obdobju preiskave. Ker je bila potrošnja v obdobju preiskave dokaj stabilna v primerjavi z letom 2017, je občutno povečanje tržnega deleža zadevnih držav očitno povzročilo škodo drugim udeležencem na trgu, zlasti industriji Unije.

(162)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi podatkov Eurostata. Pomembno je pojasniti, da se lahko raven teh statističnih cen razlikuje od dejanskih preverjenih cen za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ker večina uvoza iz zadevnih držav, zlasti iz KSA, poteka prek povezanih uvoznikov/trgovcev. Informacije o slednjem potrjujejo zgoraj navedene trende in splošne ravni.

(163)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

(164)

Povprečna uvozna cena iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju znižala za 35 %. Pravzaprav so se v obravnavanem obdobju znižale cene uvoza iz obeh zadevnih držav, tj. za 41 % iz ZDA in za 33 % iz KSA. To znižanje je bilo še posebno očitno v obdobju 2018–2019, ko so proizvajalci izvozniki iz ZDA povečali svoj tržni delež za 8,3 odstotne točke na škodo industrije Unije, medtem ko so savdski proizvajalci izvozniki svoj tržni delež obdržali, tako da so tudi sami, prav tako bistveno, znižali cene.

(165)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ugotovila tako, da je primerjala:

(166)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen v višini [10,7–13,0] % za uvoz iz KSA, medtem ko na osnovi tehtanega povprečja vseh transakcij dveh zadevnih ameriških družb uvoz iz ZDA ni povzročil nikakršnega nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(167)

V obdobju preiskave je uvoz iz zadevnih držav v povprečju nelojalno nižal cene industrije Unije za [7,6–9,3] %, če se primerjajo prodajne cene glede na vrsto izdelka za transakcije na isti ravni trgovanja.

(168)

Ob upoštevanju, da je zadevni izdelek blago, da konkurenca večinoma temelji samo na ceni in da so cene tega blaga zelo pregledne (tj. znane na trgu), se take stopnje štejejo za znatne. Že pri nizki razliki v ceni bo kupec zamenjal dobavitelja. To so v svojih odgovorih potrdili tudi uporabniki. Poleg tega, kot je prikazano v preglednicah 3 in 7, je bila uvozna cena iz obeh zadevnih držav v obdobju preiskave pod proizvodnimi stroški industrije Unije.

(169)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(170)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 58, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(171)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(172)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(173)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(174)

Celotna proizvodnja v Uniji, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

(175)

Obseg proizvodnje industrije Unije je bil dokaj stabilen do leta 2018, nato se je v letu 2019 zmanjšal za 14,4 % v primerjavi z letom 2018, v obdobju preiskave pa za 5,4 % v primerjavi z letom 2019. To zmanjšanje obsega proizvodnje je sovpadlo z občutnim povečanjem obsega uvoza in znižanjem uvoznih cen, ugotovljenim v letu 2019, kot je prikazano v preglednicah 2 in 3 zgoraj. Na splošno se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 19 %.

(176)

Proizvodna zmogljivost se v obravnavanem obdobju skoraj ni spreminjala. Nekoliko se je zmanjšala v obdobju preiskave, tudi zaradi nesreče v obratu enega od proizvajalcev Unije, ki se je zgodila januarja 2020 (8).

(177)

Izkoriščenost zmogljivosti je odražala trend obsega proizvodnje in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 13 odstotnih točk.

(178)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

(179)

V obravnavanem obdobju se je celotna prodaja v Uniji zmanjšala za 20 %. To zmanjšanje, ki se je začelo leta 2019, je potekalo sočasno z znatnim povečanjem obsega uvoza iz zadevnih držav.

(180)

V obravnavanem obdobju se je prodaja na zaprtem trgu zmanjšala za 28 %.

(181)

V celotnem obravnavanem obdobju se je celotna prodaja na prostem trgu zmanjšala za 18 %. Trend celotne prodaje industrije Unije je povzročil izgubo tržnega deleža industrije Unije v višini 8,3 odstotne točke, in sicer se je zmanjšal s 55,8 % v letu 2017 na 47,5 % v obdobju preiskave. V istem obdobju sta zadevni državi povečali svoj tržni delež z 31,6 % v letu 2017 na 44,1 % v obdobju preiskave, kar je povečanje za več kot 12,5 odstotne točke, kot je navedeno v uvodni izjavi 161.

(182)

Zgoraj navedeni podatki v zvezi s proizvodnjo, obsegom prodaje in tržnim deležem kažejo, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla rasti niti v absolutnem smislu niti v zvezi s potrošnjo.

(183)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

(184)

Glede na vse slabše tržne razmere se je število zaposlenih v industriji Unije v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 8 %. Poleg tega se je s povečanim upadom proizvodnje produktivnost v obravnavanem obdobju še dodatno zmanjšala za 13 %.

(185)

Vse stopnje dampinga so bile nad stopnjo de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav in visoke cenovne občutljivosti zadevnega izdelka znatno vplivala na industrijo Unije.

(186)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(187)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

(188)

Povprečna prodajna cena proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju znižala za 40 %. Do največjega medletnega znižanja cen je prišlo leta 2019, ko se je nizkocenovni uvoz iz zadevnih držav povečal za 38 %, potrošnja pa je bila večinoma enaka.

(189)

Proizvodni stroški vzorčenih proizvajalcev na enoto so bili v obdobju 2017–2019 dokaj stabilni, nato pa so se v obdobju preiskave znižali, čeprav počasneje kot prodajna cena, predvsem zaradi nižjih stroškov etilena, ki je glavna surovina v proizvodnji monoetilen glikola.

(190)

To kaže na znaten pritisk na cene zaradi občutnega povečanja obsega uvoza po dampinških cenah iz zadevnih držav.

(191)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

(192)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se pri vzorčenih proizvajalcih Unije v obravnavanem obdobju zvišali za 5 %. To zvišanje je predvsem posledica inflacije in majhnega letnega zvišanja plač zaposlenih v kemični industriji.

(193)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

(194)

Končne zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečale za 42 %.

(195)

V obravnavanem obdobju so se za 62 % povečale tudi zaloge, izražene kot delež proizvodnje.

(196)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

(197)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju od leta 2019 močno zmanjšala zaradi gibanja povprečnih prodajnih cen in proizvodnih stroškov, opisanega v uvodnih izjavah 188 in 189. Pod pritiskom znatnega obsega uvoza iz zadevnih držav je industrija Unije morala znižati prodajne cene, ki so zato bile znatno pod proizvodnimi stroški, zaradi česar je v obdobju preiskave zabeležila velike izgube v višini od 10,8 % do 13,2 %.

(198)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je večinoma razvijal v skladu s trendom dobičkonosnosti. Do leta 2018 so vzorčeni proizvajalci Unije ustvarili pozitiven denarni tok, od leta 2019 naprej pa so čedalje pogosteje poročali o negativnem stanju denarnih sredstev. Na splošno se je denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal za 127 %. To resno ogroža zmožnost industrije Unije, da financira svoje dejavnosti.

(199)

Tudi naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 67 %. Skoraj vse naložbe so bile izvedene za zamenjavo zastarelih osnovnih sredstev. Naložbe za povečanje zmogljivosti ali učinkovitosti so bile zanemarljive, kar je odražalo poslabšanje tržnih obetov zaradi zmanjševanja tržnega deleža in dobičkonosnosti.

(200)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Ta se je nekoliko povečala leta 2018, nato pa se je občutno zmanjšala in v preostalem obravnavanem obdobju dosegla negativne vrednosti, kar je odražalo trend dobičkonosnosti.

(201)

Trije vzorčeni proizvajalci Unije so del velike skupine družb, zato imajo večjo zmožnost za zbiranje kapitala kot samostojne družbe v podobnem finančnem položaju. Ker pa se njihov finančni položaj tako močno slabša, je njihova zmožnost za zbiranje kapitala v prihodnosti očitno ogrožena.

(202)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 38 %. Zaradi dokaj stabilne potrošnje Unije se je tržni delež uvoza iz zadevnih držav povečal z 31,6 % v letu 2017 na 44,1 % v obdobju preiskave. To povečanje tržnega deleža je škodovalo industriji Unije, katere tržni delež na prostem trgu se je zmanjšal za 10,7 odstotne točke.

(203)

Tržni delež zadevnih držav se je na trgu Unije lahko povečal zaradi znatnega pritiska na cene, saj je bil uvoz iz zadevnih držav v obdobju preiskave v povprečju za [12–15] % nižji od stroškov industrije Unije. Zato se je uvozna cena iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju znižala za 35 %. Da bi industrija Unije obdržala razumen tržni delež in ohranila obseg proizvodnje na gospodarni ravni, ni imela druge izbire, kot da tudi sama zniža cene. Čeprav so se zaradi znižanja cene etilena znižali tudi proizvodni stroški, je bil pritisk na cene zaradi uvoza tako obsežen, da je bila industrija Unije prisiljena znižati cene na raven, ki je bila nižja od proizvodnih stroškov, zaradi česar je do konca obdobja preiskave zabeležila znatne izgube.

(204)

Zaradi tega stanja na trgu so vsi glavni makroekonomski kazalniki škode v obravnavanem obdobju kazali negativen trend. Obseg proizvodnje in obseg prodaje na prostem trgu sta se zmanjšala za 19 % oziroma 18 %. Zaposlenost se je zmanjšala za 7 %, produktivnost pa za 13 %.

(205)

Podobno so se poslabšali tudi glavni mikroekonomski kazalniki. Povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke na prostem trgu so se v obravnavanem obdobju znižale za 40 %, njihovi stroški pa samo za 13 %, zaradi česar se je njihova dobičkonosnost izrazito poslabšala, tj. namesto 16,7–20,5-odstotnega dobička v letu 2017 so v obdobju preiskave ustvarili 10,8–13,2-odstotno izgubo. Končne zaloge so se povečale za 42 %. Denarni tok in naložbe so se zmanjšali za 127 % oziroma 63 %.

(206)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(207)

Združenje CPME je trdilo, da podatki za obdobje po obdobju preiskave kažejo, da industrija Unije okreva po domnevni škodi, ki jo je utrpela v prvi polovici leta 2020, saj so se cene monoetilen glikola v obdobju od julija do novembra 2020 zvišale.

(208)

Take informacije ne sodijo v obdobje preiskave in so v vsakem primeru preveč razdrobljene, da bi bilo na podlagi njih mogoče sprejeti kakršen koli sklep v zvezi s škodljivim dampingom. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(209)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvoz industrije Unije, prodaja za lastno uporabo, drugi izdelki, ki so bolj dobičkonosni kot monoetilen glikol, stroški amortizacije, stroški surovin/nekonkurenčnost, pandemija COVID-19, monoetilen glikol kot blago, s katerim se trguje na svetovni ravni, cena nafte, „trgovinska vojna“ med ZDA in Kitajsko, padec cen na svetovni ravni v obravnavanem obdobju, samopovzročena škoda in uvoz PET v Unijo.

(210)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 38 %, s čimer se je povečal tudi njun tržni delež, in sicer z 31,6 % v letu 2017 na 44,1 % v obdobju preiskave. Do tega razvoja je prišlo kljub dokaj stabilni potrošnji v obravnavanem obdobju.

(211)

Uvozne cene iz zadevnih držav so se v povprečju znižale za 35 % v obravnavanem obdobju oziroma za 41 % v primeru ZDA in za 33 % v primeru KSA. To znižanje prodajnih cen je bilo zlasti očitno leta 2019, ko se je hkrati povečal obseg uvoza iz zadevnih držav za 46 % v primerjavi z letom 2017. V obdobju preiskave je uvoz iz zadevnih držav v povprečju nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za [7,6–9,3] % in je bil v povprečju za [12–15] % nižji od stroškov industrije Unije.

(212)

Jasno je, da je veliko povečanje uvoza po cenah, ki so se zniževale, bistveno prispevalo k hitremu poslabšanju gospodarskih kazalnikov industrije Unije. Monoetilen glikol je homogeno blago, ki se prodaja strankam skoraj izključno na podlagi cene. Zato ima že majhna razlika v ceni znatne posledice.

(213)

Komisija je v vsakem primeru, ne glede na kakršno koli nelojalno nižanje prodajnih cen, ugotovila, da so cene proizvajalcev Unije zaradi dampinškega uvoza padle na raven, pri kateri proizvajalci Unije ustvarjajo znatne izgube. Čeprav so se povprečni stroški industrije Unije na enoto v obravnavanem obdobju znižali za 13 %, to ni bilo dovolj, da bi se izničil učinek hudega padca cen zaradi dampinškega uvoza. Povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke na prostem trgu so se namreč v obravnavanem obdobju znižale za 40 %, kar je precej bolj izrazito znižanje v primerjavi z znižanjem njihovih stroškov. Industrija Unije, ki je pred pritokom dampinškega uvoza beležila dobičke, je zato od leta 2019 postala močno nedobičkonosna in je v letu 2019 zabeležila 8,3–10,2-odstotno izgubo, v obdobju preiskave pa 10,8–13,2-odstotno izgubo. Zaradi teh znatnih izgub je vprašljiva gospodarska upravičenost nadaljnje dejavnosti industrije Unije na sploh.

(214)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

(215)

Uvoz iz zadevnih držav je v letu 2019 in v obdobju preiskave predstavljal približno 90 % celotnega uvoza v Uniji. Uvoz iz Rusije in Kuvajta je predstavljal 2,7 % oziroma 1,3 % celotnega uvoza Unije v obdobju preiskave.

(216)

Uvoz iz Rusije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 1 %, njegov tržni delež pa se je zmanjšal v letih 2018 in 2019, nato pa se v obdobju preiskave povečal in dosegel enako raven kot v letu 2017, tj. 1,2 %. Povprečna uvozna cena iz Rusije je bila v letih 2017 in 2018 višja, leta 2019 in v obdobju preiskave pa nižja od uvoznih cen iz zadevnih držav.

(217)

Uvoz iz Kuvajta se je med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšal za 21 % (leta 2017 ni bilo uvoza iz Kuvajta), njegov tržni delež pa se je v istem obdobju zmanjšal z 0,7 % na 0,6 %. Povprečne uvozne cene iz Kuvajta so bile nižje od uvoznih cen iz zadevnih držav.

(218)

Uvoz iz drugih tretjih držav in njegov tržni delež sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala skoraj za polovico: v obdobju preiskave je tržni delež dosegel 2,7 %. Uvozne cene iz drugih tretjih držav so bile v celotnem obravnavanem obdobju višje od uvoznih cen iz zadevnih držav.

(219)

Komisija je na tej podlagi začasno sklenila, da ima lahko razvoj uvoza iz drugih držav kvečjemu samo zanemarljiv učinek na položaj industrije Unije.

(220)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

(221)

Njihov izvoz je v povprečju predstavljal približno 3 % celotne proizvodnje v obravnavanem obdobju in v obdobju preiskave.

(222)

Na splošno so se izvoz industrije Unije in njegove cene zmanjšali za 47 % oziroma 50 %.

(223)

Glede na omejen in upadajoči delež izvoza v celotni proizvodnji industrije Unije je Komisija začasno sklenila, da izvoz ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(224)

Korporacija Mitsubishi je trdila, da je škodo industriji Unije povzročil njen slab izvoz.

(225)

Komisija se s to trditvijo ne strinja. Industrija Unije ni izvozno usmerjena, saj je povpraševanje na trgu Unije večje od proizvodne zmogljivosti industrije Unije. Industrija Unije ni bila izvozno usmerjena niti v letih 2017 in 2018, ko je beležila dobičke.

(226)

Kot je prikazano v preglednici 1, se je prodaja industrije Unije na zaprtem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšala za 28 %. Vendar je predstavljala razmeroma majhen del celotne proizvodnje industrije Unije, tj. 12,6 %.

(227)

Ker je obseg zaprtega trga omejen, njegov razvoj ne prispeva znatno k poslabšanju industrije Unije niti ne pojasnjuje njenega poslabšanja.

(228)

Več zainteresiranih strani (združenje CPME in družbe Arteco, HELM in Oxyde) je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica njene odločitve, da se osredotoči na izdelke, ki so bolj dobičkonosni kot monoetilen glikol, saj lahko proizvajalci monoetilen glikola svojo proizvodnjo preusmerijo z monoetilen glikola na druge derivate etilen oksida. Trdile so tudi, da so se zaradi te odločitve zvišali fiksni stroški na enoto za proizvodnjo monoetilen glikola. Poleg tega je družba Arteco trdila, da proizvodne zmogljivosti za monoetilen glikol in izkoriščenosti zmogljivosti ni mogoče obravnavati ločeno od povečanja proizvodnje derivatov etilen oksida na istih proizvodnih linijah. Trdila je tudi, da tudi dobičkonosnosti monoetilen glikola ni mogoče obravnavati ločeno od dobičkonosnosti derivatov etilen oksida.

(229)

Preiskava teh trditev ni potrdila. Industrija Unije ostaja zavezana proizvodnji monoetilen glikola v Uniji. Vzorčeni proizvajalci Unije namreč proizvajajo etilen znotraj skupine in ga – poleg tega, da ga uporabljajo interno za proizvodnjo monoetilen glikola in drugih izdelkov – prodajajo tudi drugim strankam. Zato imajo proizvajalci monoetilen glikola dostop do zadostnih količin etilen oksida za proizvodnjo zadostnih količin monoetilen glikola in drugih derivatov etilen oksida v skladu s svojo proizvodno zmogljivostjo. Industrija Unije načrtuje tudi povečanje proizvodne zmogljivosti za etilen oksid, kar je poudarilo tudi več zainteresiranih strani, kot je družba HELM. Industrija Unije je bila prisiljena zmanjšati proizvodnjo monoetilen glikola, saj je bila njegova prodajna cena znatno nižja od proizvodnih stroškov zaradi pritiska uvoza iz zadevnih držav na cene. Ko bodo na trgu Unije ponovno vzpostavljeni enaki konkurenčni pogoji, bo industrija Unije ponovno proizvajala večje količine monoetilen glikola kakor v obdobju pred povečanjem uvoza iz zadevnih držav.

(230)

Zato vsak vpliv na fiksne stroške izhaja neposredno iz negativnega vpliva dampinškega uvoza in ne iz proizvodnje derivatov etilen oksida.

(231)

Poleg tega industrija Unije drugih izdelkov, kot so derivati etilen oksida, ne proizvaja na isti proizvodni liniji kot monoetilen glikol. Kazalniki škode, ocenjeni v uvodnih izjavah 174 do 201, so omejeni samo na proizvodnjo in prodajo monoetilen glikola. Zato dobičkonosnosti monoetilen glikola ni mogoče povezati z dobičkonosnostjo drugih izdelkov, kot so derivati etilen oksida, saj ti izdelki niso zajeti v preiskavi. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(232)

Več zainteresiranih strani (družbe Arteco, HELM in Oxyde) je trdilo, da se je uspešnost industrije Unije poslabšala zaradi visokih stroškov amortizacije.

(233)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da stroški amortizacije niso visoki in da predstavljajo od 1–3 % proizvodnih stroškov. Zato niso pomembno vplivali na finančno uspešnost industrije Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(234)

Več zainteresiranih strani (korporacija Mitsubishi ter družbi Arteco in Oxyde) je trdilo, da je poslabšanje uspešnosti industrije Unije posledica višjih proizvodnih stroškov v primerjavi s proizvajalci iz zadevnih držav, saj proizvajalci Unije za proizvodnjo etilena uporabljajo dražje surovine (primarni bencin) kot njihovi konkurenti iz ZDA in KSA (plin iz skrilavca in etan), zato niso konkurenčni. Družba Arteco je tudi trdila, da se v proizvodnem procesu v ZDA in KSA proizvede manj stranskih proizvodov, zato je gradnja teh obratov cenejša, sami obrati pa manj zapleteni za upravljanje. Poleg tega je družba trdila, da so padec dobičkonosnosti industrije Unije povzročili visoki stroški energije.

(235)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Čeprav je morda res, da so proizvajalci iz ZDA in KSA imeli nekaj stroškovne prednosti pri določenih surovinah, je industrija Unije kljub temu v letih 2017 in 2018 zabeležila visoke stopnje dobička, kot je prikazano v preglednici 10, tj. pred velikim povečanjem uvoza po občutno nižjih cenah iz zadevnih držav. Torej je k slabemu finančnemu položaju industrije Unije prispeval dampinški uvoz in ne različne uporabljene surovine.

(236)

Družba Arteco trditve o stranskih proizvodih ni utemeljila z nobenimi dokazi niti ni natančno navedla, na katere stranske proizvode se sklicuje. Komisija lahko samo domneva, da se je sklicevala na druge glikole, ki nastajajo v proizvodnem procesu monoetilen glikola, kot sta dietilen glikol in trietilen glikol. Vendar ti izdelki nastajajo v proizvodnem procesu monoetilen glikola ne glede na surovino, ki se uporabi za proizvodnjo etilena. Čeprav so v količinskem smislu za trietilen glikol in dietilen glikol možne določene razlike med posameznimi proizvajalci, so te razlike majhne in zato ne morejo pomembno vplivati na uspešnost proizvajalca. Kljub temu obstaja trg za dietilen glikol in trietilen glikol, zato ti izdelki ustvarjajo prihodek za družbe. Družba Arteco ni utemeljila niti trditve v zvezi z gradnjo in upravljanjem teh obratov. Obrati za proizvodnjo monoetilen glikola so v Uniji v celoti avtomatizirani, zato zahtevajo minimalno vključenost delavcev, saj je proizvodni proces monoetilen glikola dokaj enostaven. V zvezi s stroški energije pa je preiskava pokazala, da ti predstavljajo približno 3 % proizvodnih stroškov industrije Unije in zato niso mogli pomembno vplivati na konkurenčnost industrije Unije. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(237)

Več zainteresiranih strani (združenje CPME ter družbe Arteco, HELM in Oxyde) je trdilo, da je pandemija COVID-19 vplivala na industrijo monoetilen glikola v Uniji v prvem četrtletju leta 2020, še bolj pa v drugem četrtletju navedenega leta. Združenje CPME je trdilo, da je zmanjšanje proizvodnje monoetilen glikola in prodaje v Uniji sledilo padcu povpraševanja po monoetilen glikolu v Uniji zaradi pandemije COVID-19. Zlasti je trdilo, da je zaustavitev prodaje avtomobilov (in njihove proizvodnje) ter letov med zaporo povzročila v EU padec povpraševanja po monoetilen glikolu, ki se uporablja za proizvodnjo tekočin proti zamrzovanju in tekočin za razledenitev.

(238)

Preiskava je pokazala, da se je položaj industrije Unije začel znatno slabšati že leta 2019, tj. precej pred začetkom pandemije COVID-19 v Uniji v začetku leta 2020. Nobeden od proizvajalcev Unije med pandemijo ni zaprl svojih proizvodnih obratov, ustavila so se samo vzdrževalna dela. Poleg tega so bili učinki pandemije na potrošnjo Unije različni: manjše povpraševanje po hladilnih tekočinah za avtomobilske motorje je bilo nadomeščeno s povečanim povpraševanjem po PET za nujno potrebno zaščitno embalažo za vodo, hrano in razkužilo za roke v času izbruha, kar je poudarila tudi korporacija SABIC.

(239)

Medtem ko se je potrošnja zaradi tega v obdobju preiskave zmanjšala za skromen 1 % v primerjavi z letom 2017, se je proizvodnja industrije Unije zmanjšala za 19 %, izkoriščenost zmogljivosti za skoraj 14 odstotnih točk, prodaja na prostem trgu za 20 %, tržni delež pa za 10,7 odstotne točke.

(240)

Čeprav ni izključeno, da je pandemija COVID-19 v določeni meri ob koncu obdobja preiskave vplivala na položaj industrije Unije, pa ta ni bila glavni vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(241)

Družbi Arteco in Oxyde sta trdili, da uvoz iz ZDA in KSA v Unijo ni vplival na mehanizem določanja cen za monoetilen glikol, saj je to izdelek, s katerim se trguje na svetovni ravni, in da je pritožnik določil evropsko pogodbeno ceno. Poleg tega sta trdili, da (i) te cene odražajo cene na azijskem trgu, saj je Kitajska največji trg monoetilen glikola na svetovni ravni, in da (ii) cene monoetilen glikola tesno sledijo trendu cen njegove bistvene surovine, tj. etilena. Trdili sta tudi, da se je vrzel med cenami etilena in monoetilen glikola večala od marca 2019 vse do marca 2020, domnevno zaradi vpliva stanja ponudbe in povpraševanja za monoetilen glikol na svetu, h kateremu je prispevala Kitajska, in da je čedalje večje širjenje vrzeli škodovalo dobičkonosnosti proizvajalcev Unije.

(242)

Ta trditev ni točna glede na dejstva. Proizvajalci monoetilen glikola v Uniji ne določajo evropske pogodbene cene. Ta je kazalnik cene v EU v določenem času, tj. indeks. Na trgu z več kupci in prodajalci cena predstavlja ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na trgu in je zato ena ali več strank ne morejo določati neodvisno od drugih. Sam prodajalec ne more določiti cene transakcije. Ker pritožnik predstavlja zgolj stran prodaje, ne more spreminjati tega indeksa. V praksi o evropski pogodbeni ceni poroča več ponudnikov podatkov. Ta poročila pripravijo in objavijo neodvisni tržni svetovalci. Glavni ponudniki podatkov so štirje: družbe ICIS (10), IHS (11), Wood Mackenzie Chemicals (12) in Tecnon (13). Ti tržni svetovalci se opirajo na anonimne raziskave o cenah, dogovorjenih med kupci in prodajalci. Evropske pogodbene cene, ki jih sporočijo te družbe, so praviloma na splošno usklajene. V raziskavah o evropski pogodbeni ceni lahko sodelujejo tudi vse stranke, ki na trgu v bistvenem obsegu prodajajo ali kupujejo monoetilen glikol, vključno z uvozniki. Evropska pogodbena cena v določenem obsegu sledi ceni monoetilen glikola v Aziji in razvoju cene etilena, saj glavna surovina vpliva na prodajno ceno monoetilen glikola.

(243)

Monoetilen glikol se na trgu Unije prodaja na podlagi dolgoročne pogodbe ali v okviru prodaje s takojšnjo dobavo (v nadaljnjem besedilu: promptna prodaja). Ocenjeno je, da prodaja na podlagi pogodbenih pogojev predstavlja približno 80 % celotne prodaje v Uniji, promptna prodaja pa preostalih 20 %. Pri pogodbeni prodaji formula za izračun cene temelji na evropski pogodbeni ceni, od katere se odšteje popust. Čeprav je evropska pogodbena cena mesečni indeks, ki je objavljen v okviru tržnih informacij, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 242, je popust zaupen. Konkurenca med prodajalci temelji na popustih. Pogodbena cena se dogovarja vsak mesec, nanjo pa vplivajo promptne cene, saj je monoetilen glikol blago, s katerim se trguje na zelo preglednem trgu, na katerem se udeleženci hitro prilagajajo okoliščinam, ki nastanejo zaradi dampinškega uvoza. Izvozniki iz ZDA in KSA, tudi če svojo prodajno ceno na trgu Unije povezujejo z evropsko pogodbeno ceno, so znižali prodajno ceno monoetilen glikola s povečanjem popusta, ki ga ponujajo kupcem. Zato škodljivih učinkov na trgu Unije ni mogoče pripisati indeksu evropske prodajne cene kot takemu. Škodo je povzročil pritok nizkocenovnega uvoza na trg Unije, ki je znižal promptne in pogodbene cene v korist kupcev. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(244)

Združenji CPME in CIRFS sta trdili, da je znižanje cene monoetilen glikola v Uniji povzročil padec cen nafte v drugem delu obdobja preiskave in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(245)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 234, proizvodnja etilena v Uniji temelji na primarnem bencinu, ki se pridobiva z rafiniranjem surove nafte. Zato gibanje cene nafte vpliva na stroške in ceno etilena ter stroške in ceno monoetilen glikola. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 205, so se proizvodni stroški industrije Unije v obravnavanem obdobju znižali za 13 %, prodajna cena monoetilen glikola pa se je znižala še bolj, tj. za 40 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

(246)

Kitajska je avgusta 2018 uvedla dodatne uvozne dajatve v višini 25 % za monoetilen glikol iz ZDA, zaradi česar naj bi proizvajalci ZDA preusmerili izvoz iz Kitajske v Unijo. Zato je več zainteresiranih strani (korporacija Mitsubishi ter družbi Arteco in Oxyde) trdilo, da je poslabšanje trgovinskih odnosov med Kitajsko in ZDA glavni vzrok škode. Te strani so trdile, da se bodo razmere na trgu Unije po uvedbi začasnih opustitev teh tarif v letu 2020 vrnile v prejšnje stanje.

(247)

Te ugotovitve so nepomembne, saj je pravni standard, ki je določen v osnovni uredbi in protidampinškem sporazumu STO, obstoj škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz, in ne politične ali druge nebistvene ugotovitve, ki bi lahko bile povezane s takimi praksami. Komisija vsekakor ugotavlja, da se dodatne tarife kljub dejanski sprostitvi omejitev načeloma uporabljajo še naprej in ni jasno, kako se bodo razmere razvijale. Industrija monoetilen glikola iz ZDA je poleg tega izvozno usmerjena, njena proizvodna zmogljivost pa se povečuje. Kitajska industrija monoetilen glikola prav tako povečuje svojo proizvodno zmogljivost s ciljem, da bi postala samozadostna. Proizvajalci iz ZDA bodo zato verjetno še naprej kazali veliko zanimanje za trg Unije ne glede na spor med ZDA in Kitajsko.

(248)

Več zainteresiranih strani (korporacija Mitsubishi in združenje CIRFS) je trdilo, da škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, sovpada z enim od največjih padcev svetovnih cen monoetilen glikola v zadnjih desetih letih, ki ni omejen na trg Unije, temveč je v skladu s cenami na svetovnem trgu. Zainteresirani strani sta trdili, da je prišlo do znatnega povečanja svetovne zmogljivosti za proizvodnjo monoetilen glikola in pomanjkanja ustreznega svetovnega povpraševanja – samo v drugi polovici leta 2018 je dodana zmogljivost na Kitajskem znašala dodatnih [1,5–2,5] milijona ton na leto. Novembra 2019 je skupna svetovna zmogljivost za proizvodnjo monoetilen glikola znašala približno [37,5–38,5] milijona ton na leto, kar je bil približno [10–20]-odstotni presežek v dobavi, znatna dodatna zmogljivost pa je bila dodana v letu 2020. Zato naj bi bile vzrok za škodo domnevno pretekle nizke cene na svetovnih trgih in ne damping.

(249)

Na podlagi teh ugotovitev je dejansko mogoče tudi pojasniti, zakaj se uvoženi izdelki v Uniji prodajajo po dampinških cenah. Dejstvo pa je, da navedeni dampinški uvoz, ki je nastal na podlagi zgoraj navedene cene in količin, povzroča znatno škodo industriji Unije, tj. veljavni pravni standard, določen v osnovni uredbi in protidampinškem sporazumu STO, ki ne predvidevata analize razlogov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o dampingu. Preiskava je pokazala, da je za proizvodnjo monoetilen glikola dejansko značilna svetovna presežna zmogljivost. Proizvajalci iz KSA in ZDA so znatno povečali svojo proizvodno zmogljivost in ocenjeno je, da jo bodo izvozniki iz ZDA še povečali, da bi dosegli približno 6 milijonov ton na leto. Zaradi te presežne zmogljivosti so proizvajalci izvozniki iz ZDA in KSA iskali trge in so tako v obdobju preiskave prodajali znatne količine monoetilen glikola na trgu Unije po dampinških cenah. Trditev je bila zato zavrnjena.

(250)

Korporacija SABIC je trdila, da je en proizvajalec Unije z njo vzpostavil stik glede dajanja monoetilen glikola na trg Unije in da več družb, povezanih s proizvajalci Unije (kot je navedeno v uvodni izjavi 40), uvaža monoetilen glikol iz KSA, s čimer same sebi povzročajo škodo.

(251)

Preiskava je v zvezi s trditvijo, da je en proizvajalec Unije vzpostavil stik s korporacijo SABIC glede dajanja monoetilen glikola iz KSA na trg Unije, pokazala, da pogodba med korporacijo SABIC in zadevnim proizvajalcem Unije ni bila dokončno sklenjena. Poleg tega je proizvajalec Unije sam vzpostavil stik s korporacijo SABIC v zvezi s tem, saj je zaradi padca cen na trgu Unije, ki je povzročil znatne izgube, iskal druge možnosti za nadaljnje izvajanje dejavnosti na trgu monoetilen glikola v Uniji. To je še en pokazatelj težkega položaja industrije Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(252)

Več zainteresiranih strani (družbe Arteco, HELM in Oxyde) je brez podpornih dokazov trdilo, da povečanje uvoza PET v Unijo vpliva na potrošnjo monoetilen glikola.

(253)

Ta trditev je napačna. Uvoz PET v Unijo je v obravnavanem obdobju nihal. Poleg tega je bila potrošnja na prostem trgu ob koncu obdobja preiskave dokaj stabilna, kot je navedeno v uvodni izjavi 150. Trditev se zato zavrne.

(254)

Znatno povečanje uvoza po dampinških cenah iz zadevnih držav in njunega tržnega deleža je časovno jasno sovpadalo z znatnim zmanjšanjem prodaje proizvajalcev Unije in njihovega tržnega deleža ter padcem cen in poslabšanjem finančnega položaja industrije Unije.

(255)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinek vseh drugih dejavnikov na negativni razvoj industrije Unije v smislu zmanjšanja proizvodnje in prodaje, izgube tržnega deleža, padca cen ter negativnega razvoja dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka je bil zgolj omejen.

(256)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škodo se kaže v zmanjšani proizvodnji in prodaji, izgubi tržnega deleža, padcu cen ter negativnem razvoju dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka.

(257)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(258)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d) osnovne uredbe.

(259)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevnih držav, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(260)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je znatno povečal, uvozne cene pa so od leta 2019 strmo padale (kot je prikazano v preglednicah 2 in 3), zaradi česar so proizvajalci Unije postali nedobičkonosni. Komisija je na podlagi tega določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v normalnih pogojih konkurence, na podlagi dobičkonosnosti proizvajalcev Unije pred povečanjem dampinškega uvoza, tj. kot tehtane povprečne stopnje dobička, ki so jih proizvajalci Unije zabeležili v letih 2017 in 2018. Tako izračunani osnovni dobiček znaša [17,5–19,5] %.

(261)

Nobeden od vzorčenih proizvajalcev ni podal trditve v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe o izpadu naložb ali stroških razvoja in raziskav ter inovacij.

(262)

Na podlagi tega je neškodljiva cena [610–746] EUR/tono, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene [17,5–19,5]-odstotne stopnje dobička za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(263)

V skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe je Komisija ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2).

(264)

Ti stroški so vključevali dodatne prihodnje stroške (tj. po odbitku dejanskih stroškov, nastalih v obdobju preiskave), da bi se zagotovila skladnost s sistemom EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) in direktivo EU o industrijskih emisijah. Sistem EU ETS je temelj politike EU za spoštovanje večstranskih okoljskih sporazumov. Podobno je tudi direktiva o industrijskih emisijah glavni instrument EU, ki ureja emisije onesnaževal iz industrijskih obratov in s tem zagotavlja tudi skladnost z večstranskimi okoljskimi sporazumi.

(265)

Stroški usklajevanja s sistemom EU ETS so se izračunali na podlagi povprečnih ocenjenih dodatnih pravic do emisij, ki jih bo treba kupiti v obdobju uporabe ukrepov (2021–2025). Pravice do emisij, ki so bile uporabljene pri izračunu, niso vključevale brezplačnih pravic in so se nanašale izključno na zadevni izdelek. Stroški pravic do emisij so bili določeni na podlagi podatkov iz Bloomberg New Energy Finance (podatki, pridobljeni dne 7. februarja 2021). Povprečna napovedana cena za pravice do emisij za obdobje 2021–2025 znaša 36,24 EUR/tono proizvedenega CO2. Stroški usklajevanja z direktivo o industrijskih emisijah so bili izračunani na podlagi podatkov, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci Unije in ki jih je navzkrižno preverila Komisija. Opomba k spisu o tem, kako je Komisija določila te dodatne prihodnje stroške usklajevanja, je na voljo v spisu, ki je na voljo na vpogled zainteresiranim stranem.

(266)

Komisija je ugotovila, da ti prihodnji stroški usklajevanja znašajo [0,7–0,9] % proizvodnih stroškov v obdobju preiskave, in je te stroške dodala k neškodljivi ceni iz uvodne izjave 262, da bi tako pridobila skupno neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tj. [616–752] EUR/tono.

(267)

Nato je na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, s tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije, določila stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot delež tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(268)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot dampinška stopnja za te družbe (glej uvodne izjave 127 do 130).

(269)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(270)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov/trgovcev, uporabnikov in dobaviteljev.

(271)

Komisija je znanim zainteresiranim stranem poslala vprašalnike. Izpolnjene vprašalnike je prejela od dveh nepovezanih uvoznikov (družbi Helm in Oxyde) ter sedmih uporabnikov (družbe Arteco, Indorama Group, Neo Group, Novapet, PlastiVerd, Selenis, SIR Industriale).

(272)

V Uniji je 12 proizvajalcev v devetih skupinah proizvajalcev monoetilen glikola. Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ponovno pridobi izgubljen tržni delež in hkrati izboljša svojo dobičkonosnost glede na ravni, ki se štejejo za trajnostne.

(273)

Zaradi obsega škode, ki jo je utrpela industrija Unije, je njen položaj nevzdržen glede na visoko raven izgub (–10,8 % do –13,2 % v obdobju preiskave), ki je posledica sočasnega učinka izjemno nizkih cen (40-odstotno znižanje na prostem trgu) ter padca prodaje (–18 % na prostem trgu) in proizvodnje (–19 %), kar je povzročilo pritisk na stroške.

(274)

Uvedba ukrepov je bistvenega pomena za obvladovanje ogromnega vpliva dampinškega uvoza in ohranitev proizvodnje monoetilen glikola v Uniji. Brez ukrepov bi namreč dvojni pritisk, ki ga povzročata padec cen ter upad prodaje in proizvodnje, preprečil industriji Unije, da ustvarja kakršne koli dobičke, zaradi česar ji ne bi preostalo drugega, kot da prekine proizvodnjo za odprti trg, pri čemer bi proizvajalci industrije Unije, ki niso povezani z interesi KSA ali ZDA, praktično izginili.

(275)

Po mnenju specializiranih svetovalcev, ki pozorno spremljajo trg, kot sta družbi Wood Mackenzie in ISIC, bo ta pritisk s povečevanjem svetovne presežne zmogljivosti še naraščal. Povečanje zmogljivosti zaradi Kitajske in ZDA bo v obdobju 2021–2022 preseglo povpraševanje za več milijonov ton. Zaradi velikih povečanj zmogljivosti na Kitajskem se bodo postopno zmanjševale priložnosti za izvoz ZDA na Kitajsko, kar bo ZDA še bolj spodbudilo, da iščejo trge drugje. To bo veljalo predvsem za področje izvoza, vključno z Unijo, saj se pričakuje, da bo povečanje povpraševanja v ZDA zgolj zanemarljivo. Če se k temu doda še pristop KSA, da cene prilagaja navzdol (glavni način za zagotovitev prisotnosti na tem trgu, na katerega vplivajo cene), se zdi, da bo pritisk na cene verjetno stalen. Prisotnost ZDA in KSA skupaj bo torej verjetno povzročila nadaljnjo škodo že tako poslabšani industriji Uniji.

(276)

Z ukrepi bi se sprostil dobršen del dvojnega pritiska, ki ga povzroča dampinški uvoz, kar bi industriji omogočilo, da poveča cene in količine (prodajo, proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti). Stopnja ukrepov bi omogočila odpravo finančnih izgub, ki ogrožajo neposredno prihodnost industrije Unije.

(277)

Zato je bilo ugotovljeno, da bi bila uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(278)

V okviru preiskave je bilo ugotovljeno, da se približno 55 % potrošnje organske kemikalije monoetilen glikola v Uniji uporabi za surovino za proizvodnjo polietilen tereftalata (ali PET za proizvodnjo plastenk), nekaj manj kot 25 % monoetilen glikola se uporablja za proizvodnjo hladilnih tekočin za avtomobilske motorje, preostala četrtina pa je surovina za druge industrijske izdelke.

(279)

Za analizo interesov uvoznikov/trgovcev Unije in uporabnikov so pomembne tri točke.

(280)

Prvič, če ukrepi ne bi bili uvedeni, bi pritožniki ustavili proizvodnjo za odprti trg, s čimer bi se zmanjšali razpoložljivi viri dobave na trg Unije. Unija bi bila odvisna od uvoza iz tretjih držav, predvsem iz KSA in ZDA. To ne bi bilo ugodno za uporabnike ne z vidika konkurence ne z vidika zanesljive dobave uvoznikov/trgovcev in uporabnikov.

(281)

Drugič, Tajvan, Singapur in Koreja so razpoložljivi viri alternativne dobave, njihova neizkoriščena zmogljivost pa lahko po mnenju specializiranih svetovalcev v celoti pokrije obseg uvoza iz KSA in ZDA, če bi ta uvoznika izginila, kar pa je malo verjetno. Kljub temu je treba opozoriti, da namen uvedbe protidampinških ukrepov ni ustaviti uvoz, temveč ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije.

(282)

Tretjič, predlagani ukrepi so večinoma v razponu od 8,5 % do 13,5 %, tj. raven, ki je znatna, vendar ne pretirana.

(283)

Raven sodelovanja nepovezanih uvoznikov/trgovcev je bila visoka, v tem močno koncentriranem sektorju pa sta sodelovali dve glavni družbi. Ti predstavljata veliko večino uvoza iz ZDA. Uvažata tudi iz KSA, čeprav precej manj, saj največji obseg iz KSA na trg Unije zagotavljajo uvozniki, povezani s korporacijo SABIC.

(284)

Čeprav oba nepovezana uvoznika/trgovca nasprotujeta ukrepom, njihov vpliv ne bo nesorazmeren. Del teh dajatev se lahko prenese na uporabnike (zlasti v segmentih hladilnih tekočin in drugih oblik industrijske uporabe – glej spodaj). Pri enem uvozniku njegova dejavnost v Uniji v zvezi z monoetilen glikolom ne predstavlja znatnega dela njegovega prihodka, zato bi bil tudi vpliv polnih dajatev na njegovo poslovanje zanemarljiv. Dejavnost drugega uvoznika v zvezi z monoetilen glikolom na trgu Unije je obsežnejša, zato lahko pride do večjega vpliva. To bo odvisno od sposobnosti, da se ciljno usmeri v segment, v katerem se zvišanja cen lahko delno ali v celoti hitreje prenesejo. Vsekakor je preiskava pokazala, da na finančni položaj družbe ne vplivajo nujno razlogi, povezani z monoetilen glikolom.

(285)

Vsi uvozniki/trgovci imajo vsekakor na voljo druge vire dobave, kar ublaži vpliv ukrepov.

(286)

Iz teh razlogov je ugotovljeno, da vpliv ukrepov ne bi bil nesorazmeren za uvoznike/trgovce.

(287)

Izpolnjene vprašalnike so poslali uporabniki iz vseh treh segmentov v nadaljnji proizvodni verigi, v katerih se uporablja monoetilen glikol; v njih so izrazili svoje nasprotovanje ukrepom.

(288)

Dejavnost hladilnih tekočin, za katere je monoetilen glikol glavna surovina, je razdeljena na dva glavna podsegmenta. Avtomobilske družbe (do polovico dejavnosti hladilnih tekočin) potrebujejo posebne formule za certificirane izdelke in zagotovljeno stalno dobavo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 274, bodo ukrepi z ohranjanjem domače proizvodnje prispevali k zagotavljanju stalne dobave. Poleg tega se lahko dajatve v tem podsegmentu glede na zanemarljiv vpliv hladilnih tekočin na avtomobilske stroške po vsej verjetnosti v veliki meri prenesejo. Zato vpliv na uporabnike v tem segmentu v primeru uvedbe ukrepov ne bi bil nesorazmeren.

(289)

Po drugi strani podsegment poprodajnega trga vključuje osnovne izdelke, pri katerih je cene težje prenašati. Položaj sodelujočega uporabnika v tem segmentu ne kaže, da bi bil vpliv ukrepov nesorazmeren. Vsekakor imajo vsi uvozniki/trgovci na voljo druge vire dobave, kar ublaži vpliv ukrepov.

(290)

Sodelovali so trije uporabniki iz drugega segmenta industrijskih izdelkov (vlakna, folije, smole). Za vpliv ukrepov, ki sega od zanemarljivega do znatnega, ni jasnega vzorca. Ta mešana slika kaže, da položaj družbe ni vedno povezan z višino cen monoetilen glikola, temveč tudi z drugimi dejavniki. Ukrepi zato ne bi bili odločilni za prihodnjo dejavnost teh družb. To ne bi kazalo na nesorazmeren vpliv na take uporabnike, zlasti če se vpliv pretehta glede na dolgoročne koristi raznolikosti in stabilnosti dobave, ki bi jo zagotovila industrija Unije, tega pa brez ukrepov ne bi bilo.

(291)

Segment PET predstavlja skoraj 55 % skupne porabe monoetilen glikola. Monoetilen glikol prispeva približno eno petino vseh stroškov PET, ki je izdelek pod velikim cenovnim pritiskom, pri čemer so dobički običajno neznatni. Zato je vpliv, ki sega od ene do dveh odstotnih točk, v smislu dobičkonosnosti lahko znaten.

(292)

V preiskavi je sodelovalo sedem družb iz štirih skupin. Okoliščine so različne za vsako posamezno družbo. Dobiček nekaterih družb bi se zmanjšal, vendar bi še vedno bil pozitiven; druge družbe z nizko dobičkonosnostjo bi poslovale na pragu dobičkonosnosti; družbe, ki dosegajo najslabše rezultate, bi še povečale že sicer ogromne izgube, čeprav v sorazmerno zmernem obsegu.

(293)

Ker je položaj družb, ki dosegajo najslabše rezultate, strukturno pogojen z drugimi dejavniki, predlagani ukrepi torej navsezadnje ne vplivajo na njihovo dejavnosti in več sto delovnih mest, ki jih zagotavljajo, zato njihov vpliv ne bi bil nesorazmeren.

(294)

Ukrepi tudi ne bi bistveno spremenili položaja družb, katerih dobički bi se gibali okoli praga dobičkonosnosti. V zvezi s tem bi lahko bili potrebni zunanji ukrepi (npr. ukrepi trgovinske zaščite v primeru škodljive nepoštene trgovine) ali notranje prilagoditve njihovega poslovnega modela za utrditev konkurenčnosti. Čeprav vpliv ukrepov morda ni odločilen, je lahko ogroženih nekaj sto delovnih mest.

(295)

Ukrepi bi lahko do neke mere vplivali na družbe, ki ves čas ustvarjajo dobičke, vendar ti vplivi ne bi bili nesorazmerni.

(296)

V vsakem primeru bi bilo treba zgoraj navedene možne kratkoročne vplive pretehtati glede na tri srednjeročna tveganja, povezana z neuvedbo ukrepov (in verjetno ustavitvijo dejavnosti industrije Unije, saj sedanji položaj ni vzdržen): omejene vire dobave, manjšo stabilnost dobave in višje cene monoetilen glikola. Slednje lahko hitro dosežejo zmerno stopnjo predlaganih ukrepov – z negativnimi vplivi, ki so lahko enaki, če ne celo večji, od vplivov samih predlaganih ukrepov.

(297)

Morebitni negativni vplivi, ki bi jih na žalost lahko občutili proizvajalci PET, se torej na splošno ne štejejo za zadostne, da bi lahko ustavili uvedbo ukrepov.

(298)

Skupni pregled vseh segmentov uporabnikov kaže nekatere negativne vplive, ki pa niso nesorazmerni glede na koristi, ki bi jih ukrep ustvaril. Temu vprašanju se bo v preiskavi ves čas namenjala pozornost do njene sklepne faze.

(299)

Družba ExxonMobil, ki je proizvajalec paraksilena (surovine za proizvodnjo prečiščene tereftalne kisline (PTA), ki se nato uporablja za proizvodnjo PET), je bila edini dobavitelj, ki je podal pripombe. Trdila je, da bo škodljiv vpliv protidampinških ukrepov na proizvajalce PET škodljivo vplival tudi na dobavitelje paraksilena iz Unije, ki bi izgubili prodajni delež na trgu Unije, saj proizvajalci PET iz Unije ne bi mogli konkurirati uvozu PET iz drugih regij. Nadalje je trdila, da se proizvajalci paraksilena iz Unije že spopadajo z izzivi, ki jih povzročata presežna svetovna zmogljivost in povečan uvoz. Poleg tega je trdila, da so proizvajalci paraksilena povezani z rafinerijami, zato bi vsak škodljiv vpliv na industrijo paraksilena vplival tudi na rafinerije Unije, ki se že spopadajo z izzivi zaradi presežne svetovne zmogljivosti, ki spreminja vzorce povpraševanja po gorivu, in visokih stroškov.

(300)

Te trditve niso bile utemeljene, zato jih v tej fazi ni mogoče sprejeti. Poleg tega je navedena analiza v zvezi z uporabniki, ki proizvajajo PET, katere rezultat kaže, da morebitne negativne vplive lahko občutijo samo nekateri proizvajalci, katerih položaj ni bistveno odvisen od odsotnosti ukrepov v zvezi z monoetilen glikolom. Zato ni mogoče skleniti, da bi bili vplivi takih ukrepov na dobavitelje nesorazmerni.

(301)

Več zainteresiranih strani (združenji CPME in CIFRS, korporacija Mitsubishi ter družbe Arteco, Proviron, Oxyde, HELM in NEO Group) je trdilo, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi bila v interesu Unije, saj proizvajalci Unije ne morejo izpolniti povpraševanja uporabnikov monoetilen glikola v Uniji, zato je uvoz potreben. Poleg tega so te strani trdile, da zaradi sezonske narave trga monoetilen glikola ni vedno mogoče izkoristiti celotne proizvodne zmogljivosti. Nadalje so trdile, da uvoza monoetilen glikola iz ZDA in KSA ni mogoče nadomestiti z uvozom iz drugih tretjih držav, kot so Kanada, Kitajska, Kuvajt, Indija, Mehika, Rusija in Turčija, in sicer zaradi nezadostne proizvodne zmogljivosti, visokih stroškov prevoza in naraščajočega notranjega povpraševanja, značilnega za druge države izvoznice. Družba Arteco je trdila, da potrebuje zanesljivo dobavo monoetilen glikola, ki je zagotovljena z zmožnostjo njegovega pridobivanja iz več virov, če želi zagotoviti vzdržnost svoje dejavnosti proizvodnje hladilnih tekočin za motorje. Družba HELM je trdila, da čeprav proizvajalci monoetilen glikola iz Unije načrtujejo povečanje proizvodne zmogljivosti za etilen oksid, ne načrtujejo povečanja proizvodne zmogljivosti za monoetilen glikol.

(302)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 274, je uvedba ukrepov bistvenega pomena za obvladovanje ogromnega vpliva dampinškega uvoza in ohranitev proizvodnje monoetilen glikola v Uniji. Uporabniki monoetilen glikola bodo brez industrije Unije odvisni od uvoza in torej ne bodo imeli zanesljive dobave monoetilen glikola iz več virov. Poleg tega namen uvedbe protidampinških ukrepov ni ustaviti uvoz, temveč ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije. Ne glede na to so, kot je navedeno v uvodni izjavi 281, poleg KSA in ZDA na voljo drugi viri dobave, kot so Tajvan, Singapur in Koreja. Čeprav je preiskava pokazala, da vzorčeni proizvajalci Unije v bližnji prihodnosti dejansko ne načrtujejo povečanja proizvodne zmogljivosti v Uniji, je treba opozoriti na presežno zmogljivost za monoetilen glikol na svetovni ravni, kot je navedeno v uvodni izjavi 249. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(303)

Združenje CPME je trdilo, da uvedba protidampinških ukrepov ni v interesu Unije in da bo močno škodovala industriji PET ter proizvajalce PET izrinila s trga.

(304)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 290 do 297, se morebitni negativni vpliv, ki bi ga na žalost lahko občutili proizvajalci PET, na splošno ne šteje za zadostnega, da bi lahko upravičil neuvedbo ukrepov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(305)

Korporacija Mitsubishi je trdila, da uvedba protidampinških ukrepov ni v interesu Unije, saj je v okviru nove administracije ZDA mogoče pričakovati izboljšanje trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko, zato vzrok za damping in škodo ne bo več relevanten.

(306)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 247, se dodatne tarife kljub dejanski sprostitvi omejitev načeloma uporabljajo še naprej in ni jasno, kako se bodo razmere razvijale. Poleg tega je, kljub razvoju trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko, industrija monoetilen glikola iz ZDA izvozno usmerjena in povečuje svojo proizvodno zmogljivost, zato bodo proizvajalci iz ZDA verjetno še naprej kazali veliko zanimanje za trg Unije, zlasti glede na to, da Kitajska širi svoje lastne zmogljivosti za monoetilen glikol. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(307)

Družba Arteco je trdila, da bi uvedba ukrepov koristila samo interesom dveh glavnih družb, od katerih je ena glavni konkurent družbe Arteco na podrejenem trgu hladilnih tekočin. Družba Oxyde je podobno trdila, da je družba BASF zelo velik proizvajalec sredstev proti zamrzovanju, ki uporablja svoj monoetilen glikol, in da bo zato imela konkurenčno prednost pred svojimi konkurenti, tj. družbami Arteco, HVL in Solventis, ki bodo morale ob uvozu monoetilen glikola plačati protidampinške dajatve.

(308)

Komisija se s temi trditvami ne strinja. Uvedba ukrepov bo koristila celotni industriji Unije in ne samo dvema proizvajalcema. Res je, da eden od subjektov v okviru skupine BASF proizvaja hladilne tekočine. Vendar je preiskava pokazala, da ta družba kupuje monoetilen glikol pri svojem povezanem podjetju po tržnih cenah, tako kot družba Arteco in drugi uporabniki.

(309)

Ker je monoetilen glikol blago, s katerim se trguje in ki se prevaža na svetovni ravni, je družba Arteco trdila, da bo uvedba ukrepov znatno spremenila trgovinske tokove in povečala prevoz, kar bo povzročilo višje svetovne emisije iz ladijskega prevoza, to pa bo ogrozilo sedanja prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb.

(310)

Komisija se tudi s to trditvijo ne strinja. Spremembe v trgovini so se že zgodile v obravnavanem obdobju, ko je uvoz iz zadevnih držav nadomestil znaten del domače proizvodnje. Z neuvedbo ukrepov bi se domača proizvodnja v celoti nadomestila z uvozom, zato bi bile spremembe v trgovini še večje.

(311)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz monoetilen glikola s poreklom iz zadevnih držav ne bi bila v interesu Unije.

(312)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(313)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen in stopnje dampinga. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj, in sicer stopenj dampinga in škode.

(314)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(315)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi začasnih ugotovitev v tej preiskavi. Zato izražajo stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(316)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe ZDA uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike iz ZDA v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce iz ZDA, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(317)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(318)

Ni bilo prejetih pripomb glede točnosti izračunov.

(319)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(320)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. oktobra 2020 na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom vezanih plošč iz brezovega lesa s poreklom iz Rusije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Evropsko unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe z dne 31. avgusta 2020 (v nadaljnjem besedilu: pritožba), ki jo je vložil konzorcij Woodstock (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožbo je vložila industrija vezanih plošč iz brezovega lesa Unije v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

V obvestilu o začetku je bil pomotoma izpuščen oddelek o postopku za oceno interesa Unije. Čeprav ta opustitev ni vplivala na pravico zainteresiranih strani, da predložijo stališča v zvezi z interesom Unije, se je zdelo primerno, da se ta opustitev obravnava zaradi preglednosti postopkov. Zato je bilo 11. decembra 2020 spremenjeno (3).

(4)

Komisija bi morala na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, v obdobju pred razkritjem, razen če ima zadostne dokaze v smislu člena 5, da zahteve iz točk (c) ali (d) člena 10(4) niso izpolnjene. Kot je navedeno v členu 10(4)(d) osnovne uredbe, je ena od teh zahtev, da poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v obdobju preiskave, uvoz še naprej znatno raste. Komisija je analizirala razvoj uvoza in ugotovila, da uvoz ni še naprej rasel.

(5)

Zato Komisija v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe ni uvedla registracije uvoza vezanih plošč iz brezovega lesa iz Rusije, kot je opredeljen v oddelku 2.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku, kakor je bilo spremenjeno, zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in ruske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(7)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Več strani je zahtevalo zaslišanje pred Komisijo. Komisija je opravila zaslišanja s konzorcijem Woodstock, družbama UPM Plywood Oy in UPM Kymmene Otepää OÜ ter ruskim proizvajalcem UPM Kymmene Chudovo LLC.

(8)

Več strani je trdilo, da v pritožbi ni bilo zagotovljenih zadostnih informacij o njeni odprti različici.

(9)

Komisija je menila, da je različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala zadostne dokaze in nezaupne povzetke sicer zaupnih podatkov, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku uveljavljale pravico do obrambe.

(10)

Več strani je trdilo, da nekateri kazalniki škode iz pritožbe, kot so proizvodna zmogljivost, cene v Uniji in potrošnja Unije, niso podprli ugotovitve o škodi v obdobju preiskave.

(11)

Komisija opozarja, da je treba za ugotovitev prima facie o znatni škodi, ki je potrebna za začetek preiskave, med drugim preučiti ustrezne dejavnike, kot so opisani v osnovni uredbi. Vendar v skladu s členom 5 osnovne uredbe ni posebej zahtevano, da morajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) kazati poslabšanje, da bi bila znatna škoda zadostno utemeljena za začetek preiskave. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je dejansko navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah obsega domnevno dampinškega uvoza, vplivu tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem vplivu uvoza na industrijo Unije, kot dokazujejo ustrezni (ne nujno vsi) dejavniki. Pritožba je vsebovala informacije, ki so kazale na obstoj škode. Zato je Komisija menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o škodi.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta začasni vzorec so sestavljali trije proizvajalci Unije v treh različnih državah članicah, ki so predstavljali približno 40 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji in 35 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Izbira teh treh družb je temeljila na največjem obsegu proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v EU med julijem 2019 in junijem 2020, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati, pri čemer je bila upoštevana tudi geografska razpršenost. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(14)

Komisija je prejela pripombe od skupine povezanih proizvajalcev Unije, tj. družbe UPM, ki je zahtevala vključitev v vzorec. Vendar Komisija po skrbni analizi predloženih informacij ni našla nobenega prepričljivega razloga za spremembo začasno izbranega vzorca. Prvič, glede na korporacijsko strukturo in prodajne kanale skupine Komisija v primeru dodajanja ali vključitve katere koli od obeh družb v vzorec zaradi znatnega povečanja obsega dela ne bi mogla izvesti preiskave v predpisanih rokih. Poleg tega bi vključitev ene ali druge družbe v vzorec reprezentativnost začasno izbranega vzorca v smislu obsega proizvodnje ali prodaje v Uniji ali geografsko razpršenost spremenila v zanemarljivem obsegu. Komisija se je zato odločila, da začasno izbrane družbe ohrani kot končni vzorec.

(15)

Po prejemu obvestila o izbiri dokončnega vzorca je ena od družb, in sicer UPM, trdila, da imajo drugi vzorčeni proizvajalci enako ali bolj zapletene korporacijske strukture in prodajne kanale. Podobno je trdila, da vključitev enega od subjektov, in sicer družbe UPM-Kymmene Otepää Oü, v vzorec in preverjanje ne bi bila obremenjujoča in ker bi preveritveni obisk potekal na daljavo, to ne bi vplivalo na zmožnost Komisije za izvedbo preiskave.

(16)

Komisija je ugotovila, da ker vzorec že vključuje družbe z zapletenimi strukturami, bi vključitev druge družbe z zapleteno strukturo znatno povečala delovno obremenitev in s tem ogrozila njeno zmožnost za izvedbo preiskave v zakonskih rokih. V tem smislu bi vključitev družbe UPM-Kymmene Otepää Oü zaradi njene prodajne organizacije zahtevala preverjanje več drugih pravnih subjektov skupine UPM, vključno s prodajnimi in proizvodnimi enotami. Teh subjektov ne bi bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(17)

Komisija je zato vztrajala pri svoji odločitvi, da družba UPM ne bo vključena v končni izbrani vzorec. Začasni vzorec je bil potrjen kot končni vzorec in je reprezentativen za industrijo Unije.

(18)

Komisija je prosila nepovezane uvoznike, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(19)

Trinajst nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh uvoznikov na podlagi največjega obsega prodaje izdelka v preiskavi v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bili vsi znani zadevni uvozniki obveščeni o izbiri vzorca, vendar pripomb ni bilo.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Rusiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ruske federacije pri Evropski uniji pozvala, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(21)

Zahtevane informacije je predložilo 15 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh skupin družb, od katerih eno sestavlja sedem povezanih proizvajalcev izvoznikov, na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Vzorec je predstavljal približno 47 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(22)

Dva nevzorčena sodelujoča proizvajalca izvoznika sta trdila, da bi bilo treba tudi njiju vključiti v vzorec. Prvi je trdil, da bi ga bilo treba vključiti v vzorec, saj je bil njegov obseg prodaje v Unijo blizu tretjemu vzorčenemu proizvajalcu izvozniku. Drugi je trdil, da je Komisija v preteklosti preiskala znatno več proizvajalcev izvoznikov in zato ta dodatek ne bo nerazumno obremenil zmogljivosti in virov Komisije. Poleg tega je isti proizvajalec izvoznik trdil, da se zato, ker je povezan s skupino proizvajalcev Unije, razlikuje od drugih proizvajalcev izvoznikov. Zlasti je trdil, da se njegove upravljavska struktura, prodajna struktura in logistična organizacija razlikujejo od nekaterih ali vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov (4).

(23)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, je Komisija vzorčila tri družbe/skupine družb. Toda število subjektov, ki jih je bilo treba preiskati, je bilo veliko večje, saj je eno od skupin sestavljalo sedem proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega so imele družbe/skupine povezane trgovce in povezanega uvoznika, ki so sodelovali pri prodaji zadevnega izdelka. Trditev prvega proizvajalca izvoznika o obsegu prodaje je temeljila na odprti različici obrazca za vzorčenje, ki je bil na voljo vsem sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, odločitev o vzorčenju pa je temeljila na dejanskem obsegu, ki so ga sporočili vsi proizvajalci izvozniki. Ob upoštevanju obsega prodaje, ki sta ga sporočila zadevna proizvajalca izvoznika, je tretji proizvajalec izvoznik poročal o [5 do 10 %] večjih številkah v smislu obsega prodaje v primerjavi s četrtim proizvajalcem izvoznikom. Poleg tega trditve, ki jih je predložil drugi proizvajalec izvoznik, niso pomembno merilo za izbiro vzorca v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Zato je Komisija sklenila, da je izbrani vzorec reprezentativen na podlagi meril iz člena 17(1) in da zadevni stranki nista predložili ustreznih podatkov, ki bi izpodbijali to ugotovitev. Zato so bile zahteve zavrnjene.

(24)

Deset proizvajalcev izvoznikov iz Rusije je zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Vendar so samo trije proizvajalci izvozniki izpolnjene vprašalnike predložili v roku. Preučitev teh zahtevkov v začasni fazi preiskave bi pomenila preveliko obremenitev. Zato se bo Komisija o tem, ali bo odobrila individualno preiskavo, odločila v zaključni fazi preiskave.

(25)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim ruskim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcev izvoznikov, vzorčenim proizvajalcem Unije in vzorčenim nepovezanim uvoznikom. Vprašalniki so bili na dan začetka na voljo tudi na spletu (5).

(26)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni ruski proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov, trije sodelujoči ruski proizvajalci izvozniki, vzorčeni proizvajalci Unije, vzorčeni nepovezani uvozniki in devet uporabnikov.

(27)

Komisija zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah in različnih tretjih državah, v začasni fazi ni mogla izvesti preveritvenih obiskov na podlagi člena 16 osnovne uredbe. Komisija je namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasne ugotovitve, v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (6). Na daljavo je izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb/strani:

Proizvajalci Unije

Uvozniki

Proizvajalci izvozniki v Rusiji

(28)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(29)

Ta zadeva se je začela obravnavati 14. oktobra 2020, tj. v prehodnem obdobju, dogovorjenem med Združenim kraljestvom in EU, v katerem je za Združeno kraljestvo še naprej veljalo pravo Unije. To obdobje se je končalo 31. decembra 2020. Posledično družbe in združenja iz Združenega kraljestva od 1. januarja 2021 ne izpolnjujejo več pogojev za zainteresirane strani v tem postopku.

(30)

Komisija je 19. januarja 2021 z obvestilom k spisu (7) gospodarske subjekte iz Združenega kraljestva, ki so menili, da še vedno izpolnjujejo pogoje za zainteresirane strani, pozvala, naj se obrnejo nanjo. Javila se ni nobena družba.

(31)

Za uskladitev nabora podatkov, zbranih od zainteresiranih strani, so bile zadevne zainteresirane strani ob upoštevanju dejstva, da se je prehodno obdobje končalo in da za Združeno kraljestvo ni več veljalo pravo Unije, pozvane, naj predložijo revidiran izpolnjen vprašalnik na podlagi EU-27.

(32)

Zadevni izdelek so vezane plošče, ki so sestavljene izključno iz lesenih listov, pri čemer debelina posameznega lesenega lista ne presega 6 mm, zunanji leseni listi pa so navedeni pod tarifno podštevilko 4412 33, z najmanj enim zunanjim slojem iz brezovega lesa, prevlečenim ali ne (v nadaljnjem besedilu: vezane plošče iz brezovega lesa ali izdelek v preiskavi) s poreklom iz Rusije, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 4412 33 00 (oznaka TARIC 4412330010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(33)

Vezane plošče iz brezovega lesa so lesene plošče, sestavljene iz plasti ali lesenega iverja, ki so skupaj z lepilom stisnjene v velike ravne plošče. Uporabljajo se v najrazličnejših aplikacijah, na primer v sektorjih gradbeništva, pakiranja in pohištva.

(34)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter enake osnovne namene uporabe:

(35)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(36)

En uporabnik, Emiliana Imballaggi S.p.A., in dva ruska proizvajalca izvoznika, Sveza in Vlas Truda, so zahtevali, da se vezana plošča iz brezovega lesa kvadratne oblike z dolžino in širino petih čevljev (1 525 × 1 525 mm) izključi iz preiskave zaradi razlik v smislu: (i) fizikalnih, tehničnih in kemične lastnosti ter geometrijske značilnosti; (ii) končne uporabe in zamenljivosti; (iii) kakovosti izdelka; (iv) dojemanja potrošnikov in cen ter (v) neobstoja konkurence med vezanimi ploščami iz brezovega lesa pravokotne in kvadratne oblike.

(37)

Komisija je preučila zahtevke in sklenila, da vezanih plošč iz brezovega lesa kvadratne oblike ni mogoče izključiti iz obsega izdelka iz naslednjih razlogov: izdelek ima enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot vezane plošče pravokotne oblike. Podobno vezane plošče iz brezovega lesa kvadratne oblike izvajajo pritisk konkurence na vezane plošče iz brezovega lesa pravokotne oblike, saj obstaja določena stopnja zamenljivosti, pri čemer je mogoče, da se plošče po uvozu nadalje predelajo v vezane plošče iz brezovega lesa kvadratne oblike, pri čemer obstaja tveganje izogibanja. Poleg tega industrija Unije proizvaja in ima potrebno opremo za prilagoditev posebnim potrebam strank. Komisija je zato zavrnila zahteve za izključitev.

(38)

Ruski proizvajalec, družba Segezha, je trdil, da bi bilo treba obseg izdelka razširiti tako, da bi se k vezanim ploščam iz brezovega lesa vključile tudi vezane plošče iz borovega, topolovega in bukovega lesa ter vezani les okoumé. Trdil je, da gre za neposredno konkurenco in zamenljivost med vezanimi ploščami iz navedenega lesa in vezanimi ploščami iz brezovega lesa, ki skupaj tvorijo en sam izdelek.

(39)

Komisija je to trditev zavrnila, saj imajo vezane plošče iz borovega, topolovega in bukovega lesa ter vezani les okoumé enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot vezane plošče iz brezovega lesa. Dejstvo, da se pri nekaterih namenih uporabe, ki niso bili razviti ali opredeljeni v zahtevku, lahko uporabijo alternativni izdelki in materiali z nedoločeno stopnjo zamenljivosti, ne spremeni narave fizikalnih, tehničnih in kemičnih razlik med zadevnim izdelkom in navedenimi izdelki.

(40)

Vzorčene so bile tri skupine proizvajalcev izvoznikov.

(41)

Skupino Sveza sestavlja sedem proizvajalcev in en trgovec, vsi pa so neposredno vključeni v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Sedem proizvajalcev je prek povezanega trgovca prodajalo na domačem trgu in izvažalo neposredno v Unijo.

(42)

Družba Zheshartsky LРK LLC je del skupine družb, imenovanih UPG. Ta proizvajalec je izvažal neposredno in prek povezane družbe s sedežem v Latviji.

(43)

Družba Syktyvkar Plywood Mill Ltd. je del skupine družb, ki so neposredno vključene v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Ta skupina je vključevala štiri povezane trgovce, ki so delovali na domačem trgu.

(44)

Komisija je za določitev normalne vrednosti od vseh vzorčenih proizvajalcev, ki proizvajajo zadevni izdelek, zahtevala izpolnjen vprašalnik.

(45)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(46)

Na podlagi tega je bila celotna prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(47)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(48)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(49)

Pri treh proizvajalcih izvoznikih/skupini proizvajalcev izvoznikov za nekatere vrste izdelkov, ki so bili v obdobju preiskave prodani za izvoz v Unijo, sploh ni bilo domače prodaje ali pa je bil obseg domače prodaje te vrste izdelkov manjši od 5 % in ta prodaja torej ni bila reprezentativna.

(50)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(51)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:

(52)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(53)

Po drugi strani pa je normalna vrednost dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(54)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo 28–93 % vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. V skladu s tem je bila glede na vrsto izdelka normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave v položaju, opisanem v uvodni izjavi 51, ali kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo v položaju, opisanem v zgornji uvodni izjavi.

(55)

Če določena vrsta podobnega izdelka ni bila prodana v običajnem poteku trgovine, je ni bilo dovolj ali določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(56)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(57)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA-stroški ter dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(58)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, kot je opisano v uvodnih izjavah 40 in 43.

(59)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(60)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznica, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za nastali dobiček.

(61)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi cene franko tovarna.

(62)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za prevoz, zavarovanje, manipuliranje in natovarjanje, pakiranje, stroške kredita, carino EU, druge uvozne dajatve in provizije.

(63)

Proizvajalec izvoznik UPG je trdil, da je vlada Ruske federacije povrnila do 80 % stroškov prevoza, ki so jih imeli proizvajalci pri prevozu svojih izdelkov na tuje trge. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da je treba izvozno ceno prilagoditi navzgor v skladu s členom 2(10)(e) in (k) osnovne uredbe, saj podobno povračilo ni bilo odobreno za domačo prodajo.

(64)

V skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe se prilagoditev lahko izvede tudi za razlike v drugih dejavnikih, ki niso določeni v točkah (a) do (j), če se dokaže, da vplivajo na primerljivost cen, kot se zahteva v navedenem odstavku, zlasti če stranke dosledno plačujejo različne cene na domačem trgu zaradi razlike v takih dejavnikih. Vendar proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov, da je ta subvencijska shema vplivala na cene. Proizvajalec izvoznik, ki je zahteval prilagoditev, zlasti ni predložil nobenih dokazov, da so njegove stranke dosledno plačevale različne cene na domačem trgu zaradi domnevne razlike v povračilu stroškov prevoza s strani vlade Ruske federacije med domačo prodajo in izvozom. Komisija je brez poseganja v navedeno ugotovila tudi, da povračilo stroškov prevoza za prodajo na tuje trge brez domače prodaje po vsej verjetnosti pomeni izvozno subvencijo v smislu člena 4(4)(a) Uredbe (EU) 2016/1037. Take sheme izboljšujejo zmožnost izvoznikov, da nepošteno konkurirajo na tujih trgih in zlasti ohranjajo finančne dampinške prakse. Kot take ne pomenijo dejavnika, ki bi bil upravičen do prilagoditve v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Če bi se dovolila prilagoditev za dejavnike, ki bi izvozniku olajšali izvajanje dampinških praks, bi se prikril obseg dejansko izvajanega dampinga. Zato je Komisija trditev zavrnila.

(65)

Isti proizvajalec izvoznik je zahteval tudi prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe za provizije, plačane povezanemu trgovcu za prodajo na domačem trgu. Vendar je proizvajalec izvoznik predložil tudi informacije, da so se plačane provizije nanašale tako na domačo prodajo kot tudi na izvoz v Unijo. Zato je Komisija znesek provizij, plačanih povezanemu trgovcu, pripisala domači in izvozni prodaji na podlagi obsega te prodaje.

(66)

Vsi proizvajalci izvozniki iz vzorčene skupine Sveza so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezane domače družbe, in sicer Sveza-Les LLC (v nadaljnjem besedilu: družba Sveza-Les) s sedežem v Sankt Peterburgu. Vsi proizvajalci izvozniki iz skupine Sveza so z zadevnim povezanim trgovcem podpisali sporazum o trgovskem zastopanju. Vsi proizvajalci izvozniki v skupini so neposredno ali posredno povezani s to družbo. Trdili so, da se provizije, plačane trgovcu, ne bi smele odšteti od izvozne cene, saj ne vplivajo na primerljivost cen, ker je povezani trgovec pri izvozu in domači prodaji opravljal popolnoma enake funkcije. Edina razlika naj bi se nanašala na plačilo dejavnosti povezanega trgovca: domača prodaja je krita s pribitkom, za izvoz pa se plačuje provizija na podlagi sporazumov o provizijah. Proizvajalci izvozniki so poleg tega trdili, da skupaj s trgovcem tvorijo en sam gospodarski subjekt, kar vpliva na domačo in izvozno prodajo.

(67)

Komisija je v odgovoru opozorila, da je vseh sedem proizvodnih družb skupine podpisalo pogodbo, ki določa jasno opredeljeno provizijo za vsako izvozno prodajo, ki je bila dejansko plačana. Na domačem trgu ni bilo tako. To povzroča vprašanje primerljivosti cen med izvozno ceno in normalno vrednostjo v skladu s členom 2(10), zato je Komisija odštela provizijo, plačano v skladu s členom 2(10)(i).

(68)

Poleg tega je Komisija v zvezi z obstojem enega samega gospodarskega subjekta opozorila, da je v skladu s sodno prakso Unije obstoj pisnega sporazuma o provizijah zgolj za izvoz pomemben element, ki kaže, da trgovec glede izvoza ni del notranjega prodajnega oddelka proizvajalcev izvoznikov (8). Pogodba vsebuje tudi številne klavzule, kot je arbitražna klavzula, ki kaže na pomanjkanje solidarnosti med družbami. Te klavzule je bilo težko uskladiti s trditvijo, da bi bilo treba proizvajalce izvoznike in povezanega trgovca obravnavati kot en sam gospodarski subjekt, čeprav so pravno ločene družbe. Zdelo se je tudi, da so proizvajalci izvozniki glede na svoje stroške PSA ohranili nekatere prodajne funkcije. Nazadnje je Komisija ugotovila, da je povezani trgovec izdal račune v imenu proizvajalcev izvoznikov prvim neodvisnim strankam v Uniji. Glede na navedeno je Komisija začasno zavrnila trditev, da trgovec in proizvajalci izvozniki glede izvoza tvorijo en sam gospodarski subjekt.

(69)

Preiskava je nadalje razkrila, da so bili nepovezani zastopniki s sedežem v Uniji vključeni tudi v izvoz skupine Sveza. Ti zastopniki so prejeli provizijo, ki je bila evidentirana v računovodskih izkazih družbe Sveza Les kot del njenih PSA-stroškov. Zato je Komisija izvozno ceno prilagodila v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe za provizijo, plačano nepovezanim zastopnikom za izvoz. Popravek je bil provizija, ki jo sestavljajo honorarji zastopnika, kot so knjiženi na računih družbe Sveza Les.

(70)

Nazadnje je ista skupina trdila, da bi v primeru, da bi Komisija prilagodila izvozno ceno, to pomenilo, da je Komisija menila, da proizvajalci izvozniki in povezani trgovec niso bili del enega samega gospodarskega subjekta, zato bi bilo treba odšteti tudi PSA-stroške in dobiček, povezan z nadaljnjo prodajo podobnega izdelka, prodanega na domačem trgu.

(71)

Komisija je opozorila, da se v nasprotju s položajem izvoza, ko obrati neposredno izdajajo račune prvim neodvisnim strankam v Uniji, domača prodaja izvede prvim neodvisnim strankam prek družbe Sveza-Les. Z drugimi besedami, družba Sveza-Les preprodaja zadevni izdelek, ki ga je kupila od različnih obratov skupine. V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe je treba normalno vrednost določiti na podlagi cene domače prodaje prvi neodvisni stranki. Prilagoditev pribitka v skladu s členom 2(10)(i) bi pomenila, da bi bila upoštevna prodaja za določitev normalne vrednosti prodaja med obrati in družbo Sveza-Les, za katero bi se cena določila po odbitku domnevnega pribitka, ki ga je zaračunala družba Sveza-Les pri nadaljnji prodaji izdelka. Vendar pri prodaji obratov družbi Sveza-Les ne gre za prodajo prvi neodvisni stranki. V teh okoliščinah odbitek pribitka, ki ga je zaračunala družba Sveza-Les, ne bi bil v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Poleg tega bi bilo treba v skladu z besedilom člena 2(10)(i) za prilagoditev pribitka, ki ga prejme trgovec, dokazati tudi, da družba Sveza-Les opravlja podobne funkcije, kot jih ima zastopnik, ki deluje na podlagi provizije za domačo prodajo. V spisu ni dokazov za to. Na podlagi zgornjih premislekov je Komisija začasno zavrnila trditev, da bi bila prilagoditev za pribitek za domačo prodajo upravičena.

(72)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(73)

Komisija je za proizvajalce izvoznike v skupini Sveza najprej izračunala individualno stopnjo dampinga za vsakega proizvajalca izvoznika, nato pa je izračunala tehtano stopnjo dampinga za celotno skupino Sveza.

(74)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(75)

Komisija je za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(76)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 15,7 %.

(77)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v Rusiji je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(78)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal približno 81 % celotnega uvoza. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(79)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(80)

V obdobju preiskave je podobni izdelek v Uniji proizvajalo 15 znanih proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(81)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave ocenjena na približno 849 000 m3. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, med katerimi so izpolnjeni vprašalniki, prejeti od vzorčenih proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v oddelku 1.6, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 39 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(82)

Proizvodnja unije, namenjena za potrošnjo za lastne potrebe, je bila ocenjena na manj kot 0,5 %. Potrošnja za lastne potrebe se zaradi svoje nepomembnosti v tem primeru ne šteje za pomembno za analizo škode.

(83)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (a) podatkov, ki jih je predložil pritožnik v zvezi s prodajo podobnega izdelka s strani industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji, ki je bila navzkrižno preverjena z obsegom prodaje, ki so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije; (b) uvoza izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav, kot je o njem poročal Eurostat (9).

(84)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja unije v kubičnih metrih (m3)

(85)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja v Uniji povečala za 14 %. Podrobna analiza kaže stalno naraščanje iz leta v leto, pri čemer je največje povečanje od leta 2017 do leta 2018 znašalo 7 %, kar zmanjšuje stopnjo v naslednjih letih, vendar s stalno rastjo.

(86)

Pred začetkom postopka in poznejšo uvedbo posebne oznake TARIC (10) je bil uvoz zadevnega izdelka evidentiran na ravni KN (11), vključno z izdelki, ki niso zadevni izdelek. Komisija je za oceno obsega uvoza zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju uporabila enako razmerje (TARIC/KN), kot je bilo ugotovljeno po začetku preiskave, med obsegom uvoza celotne oznake KN in uvozom zadevnega izdelka na podlagi podatkov TARIC. Za uvoz iz zadevne države je bilo določeno razmerje 78 %.

(87)

Rezultati te metodologije potrjujejo trend uvoza, naveden v pritožbi.

(88)

Komisija je z uporabo zgoraj navedene metodologije obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(89)

Uvoz iz zadevne države se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (m3) in tržni delež

(90)

Uvoz iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečal s približno 871 050 kubičnih metrov na približno 1 192 712 m3, tj. za 37 %. Tržni delež tega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal s 46 % na 56 %, tj. za 20 %.

(91)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata o EUR/tono na ravni CN. Čeprav je bil, kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.1 zgoraj, uvoz zadevnega izdelka evidentiran skupaj z večjo skupino izdelkov, ta metodologija zagotavlja zanesljivo oceno cen in njihov razvoj skozi čas, saj je bila velika večina uvoza pod to oznako KN zadevni izdelek, in omogoča primerjavo gibanja cen med različnimi državami izvoznicami.

(92)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države se je gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Uvozne cene (EUR/tono)

(93)

Povprečne cene uvoza iz Rusije so leta 2017 znašale 646 EUR/tono, v obdobju preiskave pa so padle na 584 EUR/tono, tj. za 10 %. Povprečna cena uvoza se je leta 2018 zvišala za 5 % in v naslednjih obdobjih padla za 15 %.

(94)

Enak trend je mogoče opaziti pri uporabi tehtanih povprečnih izvoznih cen, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, v višini 434 EUR/m3 v OP za izdelek v preiskavi. Zato so bile uvozne cene stalno nižje od prodajnih cen proizvajalcev Unije (glej preglednico 7), pri čemer je razlika v cenah v OP znašala 38 %.

(95)

Vezane plošče iz brezovega lesa se prodajajo v zelo različnih velikostih in kakovostih ter v skladu s specifikacijami strank. Zaradi velike raznolikosti vrst izdelka, ki jih prodajajo industrija Unije in ruski proizvajalci izvozniki, je podroben sistem kontrolnih številk izdelka, ki je bil vzpostavljen na začetku preiskave, otežil visoko stopnjo ujemanja identičnih izdelkov. Komisija je zato za namene primerjave cen izvedla razumno in tehnično zanesljivo približevanje, tako da je nekatere podobne vrste izdelka združila v skupine, s čimer je omogočila ustrezno primerjavo izdelkov, ki jih prodaja industrija Unije, z enakovrednimi vrstami izdelka, ki jih prodajajo ruski proizvajalci izvozniki. Na podlagi tega je stopnja ujemanja med različnimi vrstami izdelka, ki jih je prodajala industrija Unije, in vrstami izdelka, ki jih prodajajo ruski proizvajalci izvozniki, presegala 68 % obsega uvoza vzorčenih ruskih proizvajalcev izvoznikov.

(96)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala: