10.6.2021

Uradni list Evropske unije

L 204/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/930

z dne 1. marca 2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo naravo, resnost in trajanje gospodarske recesije iz člena 181(1)(b) in člena 182(1)(b) navedene uredbe

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 181(3) in tretjega pododstavka člena 182(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 181(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 od institucij zahteva, da pri količinskem opredeljevanju parametrov tveganja po bonitetnem razredu ali skupini uporabljajo lastne ocene LGD, ki so primerne za obdobje gospodarske recesije, če so bolj konservativne od dolgoročnega povprečja. Podobno člen 182(1)(b) navedene uredbe od institucij zahteva, da uporabljajo lastne ocene konverzijskih faktorjev, ki so primerne za obdobje gospodarske recesije, če so bolj konservativne od dolgoročnega povprečja.

(2)	Glede na posebnosti različnih portfeljev bi bilo treba od institucij zahtevati, da gospodarske recesije opredelijo ločeno za vsako vrsto izpostavljenosti, kot je opredeljena v členu 142(1)(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(3)

Naravo gospodarske recesije za določeno vrsto izpostavljenosti bi bilo treba določiti na podlagi niza gospodarskih kazalnikov, ki se štejejo za pojasnjevalne spremenljivke za gospodarski cikel, specifičen za to vrsto izpostavljenosti, ali za kazalnike tega cikla. Niz gospodarskih kazalnikov bi moral vključevati makroekonomske kazalnike in kazalnike, povezane s kreditiranjem. S tem se zagotovi, da bodo institucije pri primerljivi vrsti izpostavljenosti na splošno opredelile enako gospodarsko recesijo.

(4)

Čeprav je raven dejanskih LGD in CF zaradi gospodarske recesije lahko precej nad dolgoročnim povprečjem, se pogoji, ki označujejo gospodarsko recesijo, ne bi smeli šteti za enakovredne pogojem, ki se uporabljajo za testiranje izjemnih situacij. Pogoji, ki se uporabljajo za testiranje izjemnih situacij, so lahko strožji in potencialno uporabljajo skrajnejše scenarije, ki ne temeljijo nujno na preteklih opazovanjih. Uredba (EU) št. 575/2013 in delegirani akti, ki jo dopolnjujejo, ustrezno določajo izvajanje testiranja izjemnih situacij v primerih, ko je to potrebno, določbe v zvezi z lastnimi ocenami LGD in CF pa ne vključujejo nobene take zahteve za testiranje izjemnih situacij. Opredelitev gospodarske recesije za namene lastnih ocen LGD in CF bi morala namesto tega temeljiti na preteklih gospodarskih pogojih.

(5)

Resnost gospodarske recesije bi bilo treba določiti glede na najslabše 12-mesečne vrednosti, opažene v ustreznem preteklem obdobju za niz gospodarskih kazalnikov, ki označujejo naravo recesije za določeno vrsto obravnavanih izpostavljenosti. Za vsak gospodarski kazalnik v nizu je treba uporabiti najslabšo 12-mesečno vrednost zaradi ravnovesja med stabilnostjo in opredelitvijo najtežjih pogojev v ustreznem obdobju. Ta pristop je bil izbran zaradi enostavnosti 12-mesečnega opazovanja in tudi zato, ker bi povprečje v daljšem obdobju lahko morda omililo neugodne pogoje, ki se opazujejo pri gospodarskem kazalniku. Pogostejše, na primer četrtletne vrednosti, bi lahko bile podvržene sezonskim vplivom. Po drugi strani pa bi lahko manj pogoste vrednosti, na primer vrednosti, ki predstavljajo 36-mesečna povprečja, prikrile težke pogoje.

(6)

Tudi pri gospodarskih kazalnikih, ki se sporočajo letno, 12 mesecev, na katere se nanašajo kazalniki, v vseh primerih ni nujno enakih. Nekateri kazalniki se nanašajo na koledarska leta, drugi na poslovna leta, tretji na davčna leta itd. Za opredelitev gospodarske recesije bi bilo zato treba omogočiti, da se v primeru letnih gospodarskih kazalnikov in kazalnikov, ki se sporočajo pogosteje, uporabljajo 12-mesečna obdobja, ki se začnejo kadar koli med letom.

(7)

Glede na to, da lahko vrsta izpostavljenosti vključuje izpostavljenosti, povezane z različnimi podjetji, sektorji ali geografskimi območji, lahko gospodarska recesija za določeno vrsto izpostavljenosti zajema eno ali več ločenih „obdobij recesije“. Obdobje recesije je treba pripoznati kot določeno obdobje, v katerem zadevni gospodarski kazalnik kaže svojo najslabšo 12-mesečno vrednost. Če se najvišje ali najnižje vrednosti, povezane z najslabšo 12-mesečno vrednostjo, pri dveh ali več gospodarskih kazalnikih dosežejo sočasno ali kmalu ena za drugo, bi bilo treba vse te gospodarske kazalnike pripisati istemu „obdobju recesije“. Z dovolitvijo možnosti gospodarske recesije, ki zajema več kot eno ločeno obdobje recesije, se zagotovi, da se pri določitvi obdobij recesije, ki se ne prekrivajo in jih je treba analizirati v okviru ocene LGD in CF v recesiji, upošteva vsak relevanten gospodarski kazalnik.

(8)

Da bi se izognili pretirani zapletenosti, je primerno pripraviti seznam gospodarskih kazalnikov, ki jih je treba upoštevati v vseh primerih. Vendar bi morale institucije glede na posebnosti posameznih portfeljev upoštevati tudi dodatne gospodarske kazalnike, ki so pojasnjevalne spremenljivke za gospodarski cikel, specifičen za posamezno vrsto izpostavljenosti, ali kazalniki tega cikla.

(9)

Zaradi velike geografske in sektorske raznolikosti portfeljev ni mogoče predpisati natančnih virov podatkov, ki jih je treba uporabiti za vsak navedeni kazalnik v vsaki jurisdikciji sveta in v vsakem sektorju. Poleg tega morajo institucije že v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 uporabljati zanesljive podatke in imeti vzpostavljene zanesljive sisteme za potrjevanje ocene vseh parametrov tveganja. Tako bodo morale institucije v vsakem primeru dokazati točnost in zanesljivost virov podatkov, ki jih uporabljajo za pridobitev vrednosti kazalnikov. V tej uredbi zato ni treba določiti posebnih pravil o natančnih virih podatkov, ki jih je treba uporabiti.

(10)

Institucije bi morale uporabljati ustrezne zanesljive vire podatkov, vendar se od njih ne bi smelo zahtevati, da pridobijo podatke za razpoložljive gospodarske kazalnike, če so stroški za to nesorazmerni, ob upoštevanju vrste kazalnika in pomembnosti vrste obravnavanih izpostavljenosti glede na druge vrste izpostavljenosti v portfelju.

(11)	Pri gospodarskih kazalnikih je treba upoštevati ravni ali spremembe ravni, kot je ustrezno, in sicer glede na to, kako se običajno sporoča gospodarski kazalnik in v kakšnem obsegu lahko razkrije cikličnost.

(12)

Gospodarski kazalnik bi bilo treba enkrat za vsako jurisdikcijo ali po potrebi za manjše geografsko območje, ki predstavlja pomemben delež obravnavane vrste izpostavljenosti, vključiti v niz relevantnih gospodarskih kazalnikov. S tem se zagotovi, da niz kazalnikov pošteno odraža geografsko mešanico izpostavljenosti v tej vrsti izpostavljenosti. Podobno pravilo bi se moralo uporabljati za vsak industrijski sektor, ki predstavlja pomemben delež vrste izpostavljenosti. Institucijam bi moralo biti dovoljeno, da za opredelitev gospodarske recesije te jurisdikcije ali sektorje združijo v skupine samo takrat, kadar različne jurisdikcije ali različni industrijski sektorji kažejo močna sogibanja realiziranih vrednosti gospodarskih kazalnikov.

(13)

Določiti je treba preteklo obdobje, v katerem se pregledujejo vrednosti za dani gospodarski kazalnik. Za vsak gospodarski kazalnik bi bilo treba določiti privzeto obdobje 20 let. S tem se zagotovi, da preteklo obdobje opazovanja zajema vsaj dva gospodarska cikla. Če pa teh 20 let ne vsebuje dovolj slabih vrednosti, bi bilo treba od institucij zahtevati, da pregledajo starejše podatke. Vrednosti bi se morale šteti za „ne dovolj slabe“, če variabilnost gospodarskega kazalnika v navedenem 20-letnem obdobju opazovanja ne predstavlja verjetnega razpona variabilnosti tega kazalnika v prihodnosti.

(14)

Zaradi enostavnosti in primerljivosti bi moralo obdobje recesije trajati vsaj 12 mesecev. Da se zagotovi večja natančnost rezultatov, bi bilo treba to obdobje obravnavati kot najkrajše obdobje. Od institucij bi se moralo zahtevati, da uporabijo daljše obdobje, kadar najslabše vrednosti za gospodarske kazalnike, povezane z obdobjem recesije, pomenijo daljšo recesijo. Trajanje obdobja recesije bi moralo odražati neugodne pogoje v cikličnem obnašanju, ki je značilno za obravnavano vrsto izpostavljenosti, in ne strukturne spremembe v gospodarstvu, ki dolgoročno vplivajo na vrednost gospodarskih kazalnikov.

(15)

V skladu z zahtevami za ocenjevanje LGD in CF iz Uredbe (EU) št. 575/2013 morajo institucije dokumentirati podrobnosti v zvezi s sestavo in delovanjem svojih bonitetnih sistemov, vključno s sestavo svojih postopkov za opredelitev gospodarskih recesij, in shraniti dokaze skladnosti z zahtevami glede ocenjevanja iz navedene uredbe. Uredba (EU) št. 575/2013 poleg tega od institucij zahteva, da pregledajo svoje ocene LGD in CF ter vse vhodne podatke, potrebne za pripravo teh ocen, ko se pojavijo nove informacije, v vsakem primeru pa vsaj enkrat letno.

(16)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, saj obravnavajo naravo, resnost in trajanje gospodarske recesije, ki vpliva na dva različna parametra tveganja, ki se uporabljata za namene uporabe pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (IRB), in sicer lastne ocene LGD in lastne ocene CF. Za zagotovitev, da so določbe, potrebne za opredelitev gospodarske recesije za namene LGD, in določbe, potrebne za opredelitev gospodarske recesije za namene CF, skladne in da začnejo veljati hkrati, ter za zagotovitev enostavnega dostopa do navedenih določb, je zaželeno, da se regulativni tehnični standardi iz člena 181(3) in regulativni tehnični standardi iz člena 182(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 vključijo v eno uredbo.

(17)

Glede na medsebojno učinkovanje z drugimi akti Unije, pomembnimi za lastne ocene LGD in lastne ocene CF, bi bilo treba datum začetka uporabe te uredbe odložiti do 1. januarja 2021. Institucije bodo morale zlasti upoštevati spremenjeni prag pomembnosti, ki ga določijo pristojni organi v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/171 (2).

(18)	Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(19)

Evropski bančni organ je izvedel odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, in analiziral morebitne povezane stroške in koristi v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter zaprosil za mnenje interesne skupine za bančništvo, ustanovljene v skladu s členom 37 navedene uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Določitev narave, resnosti in trajanja gospodarske recesije

1. Za namene člena 181(1)(b) ali člena 182(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 se gospodarska recesija opredeli za vsako vrsto izpostavljenosti, kot je opredeljena v členu 142(1)(2) navedene uredbe.

2. Pri opredelitvi gospodarske recesije za določeno vrsto izpostavljenosti se uporabljajo naslednja pravila o specifikaciji:

(a)	za naravo gospodarske recesije je značilen niz gospodarskih kazalnikov, ki so v skladu s pravili iz člena 2 razvrščeni kot relevantni za izpostavljenosti v okviru navedene vrste izpostavljenosti (v nadaljnjem besedilu: niz relevantnih kazalnikov);

(b)

kar zadeva resnost, je gospodarska recesija določena z najslabšo vrednostjo v 12-mesečnem obdobju (v nadaljnjem besedilu: najslabša 12-mesečna vrednost), ki se za vsak gospodarski kazalnik v nizu relevantnih kazalnikov opazi v preteklem obdobju, določenem za ta gospodarski kazalnik v skladu s členom 3 (v nadaljnjem besedilu: ustrezno obdobje);

(c)

gospodarska recesija je sestavljena iz enega ali več ločenih obdobij recesije, ki zajemajo najvišje in najnižje vrednosti, povezane z najslabšimi 12-mesečnimi vrednostmi, za gospodarske kazalnike v nizu relevantnih kazalnikov, pri čemer je trajanje vsakega takega obdobja določeno v skladu s členom 4 (v nadaljnjem besedilu: trajanje obdobja recesije).

3. Za namene odstavka 2(b) se lahko 12-mesečna obdobja, na katera se nanašajo vrednosti za gospodarski kazalnik, začnejo kadar koli v ustreznem obdobju.

4. Za namene odstavka 2(c) velja naslednje:

(a)	obdobje recesije je obdobje, v katerem gospodarski kazalnik doseže svojo najslabšo 12-mesečno vrednost;

(b)

kadar se za različne, močno korelirane gospodarske kazalnike najvišje ali najnižje vrednosti, povezane z najslabšimi 12-mesečnimi vrednostmi, dosežejo sočasno ali kmalu ena za drugo, je treba obdobja recesije, v katerih ti kazalniki dosežejo najslabšo 12-mesečno vrednost, obravnavati kot eno samo obdobje recesije, ki zajema najslabše 12-mesečne vrednosti za vse navedene kazalnike.

Člen 2

Niz relevantnih kazalnikov

1. Naslednji gospodarski kazalniki se razvrstijo kot relevantni za izpostavljenosti v okviru določene vrste izpostavljenosti:

(a)

za vse vrste izpostavljenosti:

(i)	bruto domači proizvod (BDP);

(ii)	stopnja brezposelnosti;

(iii)

zunanje zagotovljene skupne stopnje neplačil, če so na voljo;

(iv)	zunanje zagotovljene skupne kreditne izgube, če so na voljo;

(b)

poleg gospodarskih kazalnikov iz točke (a):

(i)	za izpostavljenosti do podjetij ali do malih in srednjih podjetij (MSP): indeksi, specifični za sektor ali panogo;

(ii)	za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, do podjetij ali malih dolžnikov: cene stanovanjskih nepremičnin ali indeksi cen stanovanjskih nepremičnin;

(iii)

za izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami, do podjetij ali malih dolžnikov MSP: cene poslovnih nepremičnin ali indeksi cen poslovnih nepremičnin in najemnine za poslovne nepremičnine ali indeksi najemnin za poslovne nepremičnine;

(iv)	za izpostavljenosti na drobno, razen izpostavljenosti iz točk (i), (ii) ali (iii): skupna zadolženost gospodinjstev in razpoložljivi osebni dohodek, kadar sta na voljo;

(v)

za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev:

—	v primeru nepremičnin: cene nepremičnin ali indeksi cen nepremičnin in najemnine za nepremičnine ali indeksi najemnin za nepremičnine za stanovanjske, poslovne ali industrijske nepremičnine, kot je ustrezno,

—	v primeru financiranja projektov: cene dobavljenih osnovnih proizvodov,

—	v primeru financiranja predmetov: indeksi za ustrezno vrsto ali vrste zavarovanja s premoženjem,

—	v primeru financiranja blaga: cene ali indeksi cen za ustrezno vrsto blaga;

(vi)	za izpostavljenosti do institucij: indeksi za finančne kredite;

(c)	poleg gospodarskih kazalnikov iz točk (a) in (b) vsi drugi gospodarski kazalniki, ki so pojasnjevalne spremenljivke za gospodarski cikel, specifičen za izpostavljenosti v obravnavani vrsti izpostavljenosti, ali kazalniki tega cikla.

2. Gospodarski kazalniki, opredeljeni za izpostavljenosti v okviru vrste izpostavljenosti v skladu z odstavkom 1, odražajo geografsko in po potrebi sektorsko porazdelitev izpostavljenosti v okviru te vrste izpostavljenosti.

V ta namen se gospodarski kazalnik vključi v niz relevantnih kazalnikov, kot sledi:

(a)	enkrat za vsako jurisdikcijo ali, kjer je ustrezno, vsako geografsko območje v jurisdikciji, ki predstavlja pomemben delež navedene vrste izpostavljenosti; ter

(b)	enkrat za vsak sektor, kjer je ustrezno, ki predstavlja pomemben delež navedene vrste izpostavljenosti.

Kadar pa gospodarski kazalniki, ki jih je treba vključiti v skladu z drugim pododstavkom, kažejo močno sogibanje po različnih jurisdikcijah ali, kjer je ustrezno, različnih geografskih območjih v jurisdikciji ali, kjer je ustrezno, različnih sektorjih, se namesto tega lahko izbere skupen gospodarski kazalnik, ki skupno odraža te jurisdikcije, geografska območja ali sektorje.

Člen 3

Določitev ustreznega obdobja

Za namene člena 1(2)(b) je preteklo obdobje, ki se uporablja za gospodarski kazalnik, obdobje 20 let, ki se konča, ko institucija opredeli gospodarsko recesijo v skladu s to uredbo. Kadar pa variabilnost gospodarskega kazalnika v navedenem 20-letnem obdobju ni reprezentativna za verjetni razpon variabilnosti tega kazalnika v prihodnosti, je preteklo obdobje, ki se uporablja za ta kazalnik, toliko daljše, da zagotavlja vrednosti, ki so reprezentativne za ta verjetni razpon variabilnosti.

Člen 4

Trajanje obdobja recesije

Za namene člena 1(2)(c) se trajanje obdobja recesije določi na naslednji način:

(a)	v primeru, ki spada pod člen 1(4)(b), je eno samo obdobje recesije takšno obdobje, ki je dovolj dolgo, da zajema vse najvišje ali najnižje vrednosti, povezane z najslabšimi 12-mesečnimi vrednostmi, opaženimi za različne gospodarske kazalnike, ki so povezani z navedenim enim obdobjem recesije;

(b)

v vseh primerih, ne glede na to, ali spadajo pod člen 1(4)(b), kadar različne 12-mesečne vrednosti, opažene za zadevni gospodarski kazalnik ali kazalnike v ustreznem obdobju, v določenem neprekinjenem obdobju v okviru ustreznega obdobja ne odstopajo bistveno od najslabše 12-mesečne vrednosti, je obdobje recesije dovolj dolgo, da odraža resnost, ki se za zadevni gospodarski kazalnik ali kazalnike opazuje daljši čas;

(c)

v vseh primerih, ne glede na to, ali spadajo pod člen 1(4)(b), kadar gospodarski kazalnik ali kazalniki kažejo najvišje ali najnižje vrednosti, ki so blizu tistim najvišjim ali najnižjim vrednostim, povezanim z najslabšimi 12-mesečnimi vrednostmi, opaženimi za zadevni gospodarski kazalnik ali kazalnike v ustreznem obdobju, ter kadar te bližnje najvišje ali najnižje vrednosti ne odstopajo bistveno od najslabše 12-mesečne vrednosti, opažene za navedeni kazalnik ali kazalnike v navedenem obdobju, in se navedene bližnje najvišje ali najnižje vrednosti nanašajo na iste splošne gospodarske pogoje, je obdobje recesije dovolj dolgo, da odraža celotno podaljšano obdobje, v katerem se opazijo navedene bližnje najvišje ali najnižje vrednosti;

(d)	v primeru iz člena 1(4)(a), v katerem se ne uporabljata niti točka (b) niti točka (c) tega člena, je obdobje recesije 12-mesečno obdobje, na katero se nanaša najslabša 12-mesečna vrednost.

Člen 5

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. marca 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/171 z dne 19. oktobra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za prag pomembnosti za kreditne obveznosti v zamudi (UL L 32, 6.2.2018, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

10.6.2021

Uradni list Evropske unije

L 204/7

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/931

z dne 1. marca 2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodo za opredelitev poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti z enim ali več pomembnimi povzročitelji tveganja za namene člena 277(5), formulo za izračun nadzorniške delte nakupnih in prodajnih opcij, razporejenih v kategorijo obrestnega tveganja, in metodo za določanje, ali je posel dolga ali kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali v najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja za namene člena 279a(3)(a) in (b) v okviru standardiziranega pristopa za kreditno tveganje nasprotne stranke

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 277(5) in tretjega pododstavka člena 279a(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Institucije bi morale opredeliti povzročitelje tveganja pri poslu z izvedenimi finančnimi instrumenti z določitvijo dejavnikov tveganja, od katerih so odvisni denarni tokovi navedenega posla. Za zagotovitev, da institucije pri tej opredelitvi uporabljajo usklajen pristop, bi morale upoštevati vsaj dejavnike tveganja, navedene v oddelku 3 poglavja 1a naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(2)

Metoda za opredelitev poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja za namen razporejanja teh poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v ustrezno kategorijo tveganja bi morala biti enostavna za vse primere, v katerih je primarni in edini pomemben povzročitelj tveganja pri poslu z izvedenimi finančnimi instrumenti takoj razviden iz narave posla in denarnih tokov navedenega posla.

(3)

Institucije uporabljajo medvalutne zamenjave obrestnih mer za varovanje pred valutnim tveganjem, ki izhaja iz financiranja ali naložb v tujih valutah. Čeprav so taki posli odvisni predvsem od povzročiteljev valutnega tveganja, so lahko odvisni tudi od drugih povzročiteljev tveganja, kot so povzročitelji obrestnega tveganja. Ker pa tržne izkušnje kažejo, da je učinek teh drugih povzročiteljev tveganja za te posebne vrste poslov, če posel spada v to vrsto, zelo pogosto nepomemben, bi to moralo zadostovati za opredelitev takih poslov kot poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja.

(4)

Ne glede na naravo in denarne tokove posla z izvedenimi finančnimi instrumenti se obrestne mere, ki se uporabljajo za diskontiranje denarnih tokov posla (v nadaljnjem besedilu: diskontna stopnja), ne bi smele šteti kot pomemben povzročitelj tveganja. Zahteva, da morajo institucije pri metodi za opredelitev poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja upoštevati diskontno stopnjo, bi bila nesorazmerna in obremenjujoča, saj empirične izkušnje kažejo, da ima navedeni povzročitelj tveganja običajno bolj omejen učinek na vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti kot drugi povzročitelji tveganja, iz katerih izhajajo njihovi denarni tokovi.

(5)

Pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki imajo več kot enega povzročitelja tveganja, bi morale institucije za opredelitev tistih povzročiteljev tveganja, ki so pomembni v vsaki kategoriji tveganja, in najpomembnejšega od teh povzročiteljev tveganja v vsaki kategoriji tveganja upoštevati občutljivosti in nestanovitnost osnovnega instrumenta.

(6)

Pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki imajo več kot enega povzročitelja tveganja in se ti povzročitelji tveganja nanašajo na različne kategorije tveganja, tudi po upoštevanju občutljivosti in nestanovitnosti osnovnega instrumenta posla morda ni mogoče ugotoviti, kateri od teh povzročiteljev tveganja so pomembni. V takih primerih bi morale institucije z uporabo preprostega in konservativnega nadomestnega pristopa obravnavati vse povzročitelje tveganja posla kot pomembne in posledično razporediti posel z izvedenimi finančnimi instrumenti v kategorije tveganja, ki ustrezajo tem povzročiteljem tveganja, pri čemer služijo kot podlaga najpomembnejši povzročitelji tveganja v vsaki kategoriji tveganja.

(7)

Metodo za opredelitev poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja bi bilo treba izvajati samo ob nastanku posla, kadar je bilo za take posle z izvedenimi finančnimi instrumenti ob nastanku ugotovljeno, da imajo le enega povzročitelja tveganja, saj je navedeni edini povzročitelj tveganja osnovna značilnost navedenih poslov in se zato ne pričakuje, da se bo spremenila. Kadar se ob nastanku posla ugotovi, da imajo posli z izvedenimi finančnimi instrumenti več kot enega povzročitelja tveganja, bi bilo treba postopek za opredelitev pomembnih in najpomembnejšega od teh povzročiteljev tveganja izvesti četrtletno, tako da se lahko vse spremembe navedenih poslov ustrezno odražajo v razporeditvi navedenih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti po ustreznih kategorijah tveganja.

(8)

V skladu s točko (a) člena 279a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 se zahteva, da se formula, ki se uporablja za izračun nadzorniške delte nakupnih in prodajnih opcij, razporejenih v kategorijo obrestnega tveganja, ob upoštevanju tržnih pogojev, v katerih so lahko obrestne mere negativne, določi v skladu z mednarodnim regulativnim razvojem. Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) (2) je 22. marca 2018 objavil „Pogosto zastavljena vprašanja o standardiziranem pristopu Basel III za merjenje izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke“, kjer pojasnjuje, da bi bilo treba nadzorniško delto za obrestne opcije v primeru negativnih obrestnih mer določiti v skladu s posebno formulo, v kateri se za promptno ali terminsko obrestno mero in za izvršilno ceno opcije v tej formuli uporabi premik lambda (λ), da se zagotovi, da so promptna ali terminska obrestna mera in izvršilna cena opcije pozitivne.

(9)

Da bi bile promptna ali terminska obrestna mera in izvršilna cena opcije pozitivne, bi moral biti premik λ dovolj velik, da bi institucije lahko izračunale nadzorniško delto posla v skladu s formulo iz člena 279a(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vendar hkrati dovolj majhen, da ne bi uvedel nepotrebne pristranskosti pri rezultatu izračuna nadzorniške delte.

(10)

Nadzorniško nestanovitnost, ki je eden od parametrov za izračun nadzorniške delte, bi bilo treba določiti ob upoštevanju posebne formule za izračun nadzorniške delte za prodajne in nakupne opcije v kategoriji obrestnega tveganja. V zvezi s tem se vrednost nadzorniške nestanovitnosti za prodajne in nakupne opcije v kategoriji obrestnega tveganja, kot je določena v mednarodnih standardih, ki jih je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor, šteje za primerno za namene uporabe v zakonodaji Unije.

(11)

Da bi institucije lahko določile, ali je posel dolga ali kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja, pomembnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja, bi bilo treba določiti, katere informacije v zvezi s poslom bi morale institucije uporabiti za tako določitev. Da bi se preprečilo nepotrebno breme za institucije, bi jim moralo biti dovoljeno, da uporabijo iste informacije, kot jih uporabljajo za opredelitev pomembnih povzročiteljev tveganja.

(12)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(13)

Evropski bančni organ je opravil javna odprta posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

Metoda za opredelitev poslov z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja in poslov z več kot enim pomembnim povzročiteljem tveganja ter najpomembnejšega od teh povzročiteljev tveganja

Člen 1

Metoda za opredelitev povzročiteljev tveganja posla z izvedenimi finančnimi instrumenti

1. Institucije za namene opredelitve poslov z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja in poslov z več kot enim pomembnim povzročiteljem tveganja ob nastanku vsakega posla opredelijo vse povzročitelje tveganja posla, in sicer tako, da določijo dejavnike tveganja, od katerih so odvisni denarni tokovi navedenega posla, pri čemer upoštevajo vsaj dejavnike tveganja iz členov 325l do 325q Uredbe (EU) št. 575/2013. Dejavniki tveganja, ki jih opredelijo institucije, so povzročitelji tveganja posla.

2. Institucije kot povzročitelje tveganja posla ne štejejo dejavnikov obrestnega tveganja, ki se uporabljajo za diskontiranje denarnih tokov posla.

Člen 2

Metoda za opredelitev poslov z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja

1. Po opredelitvi vseh povzročiteljev tveganja posla v skladu s členom 1 institucije ob nastanku vsakega posla opredelijo posle z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja, tako da ravnajo na naslednji način:

(a)	če so denarni tokovi posla odvisni izključno od enega povzročitelja tveganja, ki spada v eno od kategorij tveganja iz člena 277(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, institucije določijo, da je navedeni povzročitelj tveganja edini pomemben povzročitelj tveganja navedenega posla;

(b)

če so denarni tokovi posla odvisni od več kot enega povzročitelja tveganja in so institucije kot pomembnega opredelile samo enega povzročitelja tveganja navedenega posla v skladu z metodo iz člena 4(3) ali metodo iz člena 4(4), institucije določijo, da je navedeni povzročitelj tveganja edini pomemben povzročitelj tveganja navedenega posla.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko institucije za medvalutne zamenjave obrestnih mer iz točke 2(a) Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013 določijo, da je povzročitelj valutnega tveganja edini pomemben povzročitelj tveganja posla.

Člen 3

Metoda za opredelitev poslov z več kot enim pomembnim povzročiteljem tveganja

Institucije za namene člena 277(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 vse posle, razen tistih iz člena 2, opredelijo kot posle z več kot enim pomembnim povzročiteljem tveganja.

Člen 4

Metoda za opredelitev pomembnih povzročiteljev tveganja in najpomembnejšega od teh povzročiteljev tveganja

1. Institucije po opredelitvi vseh povzročiteljev tveganja posla v skladu s členom 1 in kadar so denarni tokovi posla odvisni od več kot enega povzročitelja tveganja, opredelijo pomembne povzročitelje tveganja in najpomembnejšega od teh povzročiteljev tveganja z uporabo ene od metod iz odstavkov 2, 3 in 4, kot je ustrezno.

2. Institucije ob nastanku posla izvedejo naslednje korake:

(a)	štejejo vse povzročitelje tveganja posla, opredeljene v skladu s postopkom iz člena 1, kot pomembne povzročitelje tveganja;

(b)	za vsako kategorijo tveganja, ki ustreza navedenim pomembnim povzročiteljem tveganja, kot najpomembnejšega povzročitelja tveganja opredelijo povzročitelja tveganja, ki ustreza najvišjemu pribitku za kategorijo tveganja od tistih iz členov 280a do 280f Uredbe (EU) št. 575/2013.

3. Institucije ob nastanku posla in nato vsaj vsako četrtletje izvedejo naslednje korake:

(a)	izračunajo občutljivosti na delta tveganje v skladu s členom 325r Uredbe (EU) št. 575/2013 za vsakega povzročitelja tveganja, opredeljenega v skladu s členom 1 te uredbe;

(b)	izračunajo tehtane občutljivosti v skladu s formulo iz člena 325f(6) navedene uredbe na podlagi občutljivosti, izračunanih v skladu s točko (a);

(c)

za vsako od kategorij tveganja iz člena 277(1) navedene uredbe izračunajo za razred tveganja specifične kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu s formulo iz člena 325f(8) navedene uredbe na podlagi vseh tehtanih občutljivosti iz točke (b) povzročiteljev tveganja, ki so bili razvrščeni v navedeno kategorijo tveganja;

(d)	vse za razred tveganja specifične kapitalske zahteve za tržno tveganje iz točke (c) razvrstijo od največje do najmanjše v absolutnem smislu, da dosežejo monotono padajoče zaporedje vnosov, pri čemer je vnos a1 največji v absolutnem smislu, a2 drugi največji in tako naprej;

(e)

za vsak vnos ai , izračunan in razvrščen v skladu s točko (d) in v vrstnem redu, ki izhaja iz razvrstitve vnosov, preverijo, ali je izpolnjen naslednji pogoj:

pri čemer velja:

i = indeks, ki označuje kategorije tveganja iz člena 277(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, razvrščene v skladu s točko (d) in v vrstnem redu, ki izhaja iz navedene razvrstitve;

Y % = 60 %;

(f)

kot pomembne štejejo:

(i)	povzročitelje tveganja, ki ustrezajo kategorijam tveganja, za katere je izpolnjen pogoj iz točke (e) tega odstavka;

(ii)	povzročitelje tveganja, ki ustrezajo prvi kategoriji tveganja, za katero navedeni pogoj ni izpolnjen;

(g)

za vsako od kategorij tveganja, ki ustreza povzročiteljem tveganja, ki niso pomembni v skladu s točko (f), z ustreznim vnosom ai preverijo, ali je izpolnjen naslednji pogoj:

pri čemer velja:

i = indeks, ki označuje kategorije tveganja iz člena 277(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, razvrščene v skladu s točko (d) in v vrstnem redu, ki izhaja iz navedene razvrstitve, ter ki ustrezajo povzročiteljem tveganja, ki v skladu s točko (f) niso pomembni;

Z % = 30 %;

(h)	poleg pomembnih povzročiteljev tveganja, opredeljenih v skladu s točko (f), kot pomembne povzročitelje tveganja štejejo tudi tiste povzročitelje tveganja, ki ustrezajo kategorijam tveganja, za katere je izpolnjen pogoj iz točke (g);

(i)	za vsako od kategorij tveganja iz točk (f) in (h) kot najpomembnejšega povzročitelja tveganja za navedeno kategorijo tveganja štejejo povzročitelja tveganja, ki ustreza najvišji absolutni vrednosti tehtanih občutljivosti iz točke (b).

4. Institucije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 94(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali so izvzete iz zahteve glede poročanja v skladu s členom 325a(1) navedene uredbe, lahko opredelijo najpomembnejšega povzročitelja tveganja z izvajanjem naslednjih korakov ob nastanku posla in nato vsaj vsako četrtletje:

(a)

za vsakega povzročitelja tveganja, opredeljenega v skladu s členom 1, izračunajo pribitke za kategorijo tveganja v skladu s členi 280a do 280f Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je ustrezno. Če je v isto kategorijo tveganja razporejen več kot en povzročitelj tveganja, opredeljen v skladu s členom 1, institucije za uporabo točke (b) obdržijo povzročitelja tveganja v navedeni kategoriji tveganja, ki ustreza najvišjemu pribitku za kategorijo tveganja v navedeni kategoriji tveganja;

(b)	izvedejo korake iz točk (d) do (h) odstavka 3, pri čemer vnosi, uporabljeni v teh korakih, temeljijo na pribitkih za kategorijo tveganja, izračunanih v skladu s točko (a) tega odstavka;

(c)	kot najpomembnejše povzročitelje tveganja v zadevnih kategorijah tveganja opredelijo pomembne povzročitelje tveganja, opredeljene na podlagi metode iz točke (b).

POGLAVJE 2

Formula za izračun nadzorniške delte nakupnih in prodajnih opcij, razporejenih v kategorijo obrestnega tveganja, in nadzorniška nestanovitnost, ki je primerna za navedeno formulo, ter metoda za določanje, ali je posel dolga ali kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali v najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja

Člen 5

Formula za izračun nadzorniške delte nakupnih in prodajnih opcij, razporejenih v kategorijo obrestnega tveganja, in nadzorniška nestanovitnost, ki je primerna za navedeno formulo

1. Institucije izračunajo nadzorniško delto (δ) nakupnih in prodajnih opcij, razporejenih v kategorijo obrestnega tveganja, ob upoštevanju tržnih pogojev, v katerih so lahko obrestne mere negativne, kot sledi:

pri čemer velja:

N(x) = kumulativna porazdelitvena funkcija za standardizirano normalno slučajno spremenljivko, ki odraža verjetnost, da je normalna slučajna spremenljivka s povprečjem nič in varianco ena manjša ali enaka x;

P = promptna ali terminska cena osnovnega instrumenta opcije;

K = izvršilna cena opcije;

T = datum izteka opcije, izražen v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh;

λ = premik, ki ustreza premiku P in K v pozitivno območje, določen v skladu z odstavkom 2;

σ = nadzorniška nestanovitnost opcije, določena v skladu z odstavkom 3.

2. Institucije za namene odstavka 1 izračunajo premik (λ) za vse nakupne in prodajne opcije na naslednji način:

λj =max(threshold - min(Pj ,Kj ),0)

pri čemer velja:

Pj = promptna ali terminska cena osnovnega instrumenta opcije j;

Kj = izvršilna cena opcije j;

prag = 0.10 %.

3. Institucije za namene odstavka 1 določijo nadzorniško nestanovitnost opcije na podlagi kategorije tveganja posla in narave osnovnega instrumenta opcije v skladu z naslednjo razpredelnico:

Razpredelnica

Kategorija tveganja	Osnovni instrument	Nadzorniška nestanovitnost
Obrestno tveganje	Vsi	50 %

Člen 6

Metode za določitev, ali je posel dolga ali kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja

Institucije določijo, ali je posel dolga ali kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja, tako da uporabijo eno od naslednjih metod:

(a)

izračunajo občutljivosti na delta tveganje navedenih povzročiteljev tveganja v skladu s členom 325r Uredbe (EU) št. 575/2013 in posel opredelijo kot dolgo pozicijo v povzročitelju tveganja, kadar je ustrezna občutljivost na delta tveganje pozitivna, ali kot kratko pozicijo, kadar je ustrezna občutljivost na delta tveganje negativna;

(b)	ocenijo odvisnost strukture denarnih tokov poslov od navedenega povzročitelja tveganja ali namena posla za varovanje pred tveganjem v zvezi s tem povzročiteljem tveganja ter na podlagi te ocene opredelijo posel kot dolgo ali kratko pozicijo.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. marca 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) Pogosto zastavljena vprašanja o standardiziranem pristopu Basel III za merjenje izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke, 22. marec 2018.

10.6.2021

Uradni list Evropske unije

L 204/18

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/934

z dne 9. junija 2021

o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje klasične prašičje kuge

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) ter zlasti člena 71(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Klasična prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene gojene in divje prašiče ter lahko močno vpliva na zadevno populacijo živali in donosnost gojenja, kar povzroča motnje pri premikih pošiljk navedenih živali in proizvodov iz njih znotraj Unije in pri izvozu v tretje države. Širjenje bolezni lahko zaradi neposrednih in posrednih izgub močno vpliva na produktivnost kmetijskega sektorja.

(2)

Izvedbeni sklep Komisije 2013/764/EU (2) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v državah članicah in je bil večkrat spremenjen zaradi upoštevanja predvsem razvojnih dosežkov na področju epidemiološkega stanja v Uniji v zvezi z navedeno boleznijo. Uporablja se do 21. aprila 2021.

(3)

Uredba (EU) 2016/429 določa novi zakonodajni okvir za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se prenašajo na živali ali ljudi. Klasična prašičja kuga je navedena v členu 5(1)(a)(ii) navedene uredbe, zanjo pa veljajo v njej določena pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Poleg tega je v Prilogi II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882 (3) klasična prašičja kuga navedena kot bolezen kategorij A, D in E, ki prizadene živali iz družine Suidae in Tayassuidae, medtem ko Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 (4) dopolnjuje pravila za obvladovanje bolezni kategorij A, B in C iz Uredbe (EU) 2016/429, vključno z ukrepi za obvladovanje bolezni klasične prašičje kuge. Navedeni trije akti se uporabljajo od 21. aprila 2021.

(4)

Sedanje nadzorne ukrepe Unije za klasično prašičjo kugo, določene v Izvedbenem sklepu 2013/764/EU, je treba uskladiti z novim zakonodajnim okvirom za zdravje živali, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2016/429. Prav tako je treba pravila Unije čim bolj uskladiti z mednarodnimi standardi, kot so tisti, določeni v poglavju 15.2 „Okužba z virusom klasične prašičje kuge“ Kodeksa za zdravje kopenskih živali Svetovne organizacije za zdravje živali (5) (v nadaljnjem besedilu: kodeks OIE).

(5)

Splošno stanje klasične prašičje kuge v zadevnih državah članicah, ki jih je ta bolezen prizadela, tako na epidemiološki ravni kot tudi na ravni obvladovanja tveganja, predstavlja trajno tveganje za njeno morebitno nadaljnje širjenje v Uniji. Splošni ukrepi za obvladovanje bolezni iz Uredbe (EU) 2016/429 in Delegirane uredbe (EU) 2020/687 ne zajemajo vseh posebnih podrobnosti in vidikov v zvezi s širjenjem in epidemiološkim stanjem klasične prašičje kuge. Zato je ustrezno določiti posebne ukrepe za obvladovanje bolezni za omejeno obdobje pod pogoji, ki so primerni za stanje klasične prašičje kuge v Uniji, da se zagotovi enotno izvajanje potrebnih ukrepov v Uniji, kadar obstaja tveganje za širjenje te bolezni.

(6)

Uredba (EU) 2016/429 izbruh opredeljuje kot uradno potrjen pojav bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni pri eni ali več živalih v obratu ali na drugem kraju, kjer se živali gojijo ali nahajajo. Pravila iz te uredbe bi morala upoštevati, ali je prišlo do izbruha klasične prašičje kuge pri divjih ali gojenih prašičih.

(7)

Ta uredba bi morala določiti pristop regionalizacije, ki bi ga bilo treba uporabljati poleg ukrepov za obvladovanje bolezni, določenih v Delegirani uredbi (EU) 2020/687. V tej uredbi bi morala biti navedena območja z omejitvami v državah članicah, ki jih prizadene klasična prašičja kuga, da se ohrani pristop regionalizacije, vzpostavljen z Izvedbenim sklepom 2013/764/EU.

(8)

Kar zadeva tveganja za širjenje klasične prašičje kuge, premiki pošiljk prašičev in različnih proizvodov iz prašičev pomenijo različne stopnje tveganja. Praviloma premiki pošiljk gojenih prašičev, njihovega zarodnega materiala in živalskih stranskih proizvodov prašičjega izvora z območij z omejitvami pomenijo višjo stopnjo tveganja v smislu izpostavljenosti in posledic kot pa premiki pošiljk proizvodov živalskega izvora, vključno zlasti s svežim mesom in mesnimi proizvodi. Zato bi bilo treba premike pošiljk gojenih prašičev in različnih proizvodov prašičjega izvora z velikim tveganjem z območij z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi prepovedati na način, ki bi bil sorazmeren z vključenim tveganjem, ter ob upoštevanju pravil iz Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/2154 (6).

(9)

Pravila, določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/686 (7), dopolnjujejo Uredbo (EU) 2016/429 v zvezi z odobritvijo obratov z zarodnim materialom, registri obratov z zarodnim materialom, ki jih morajo voditi pristojni organi, obveznostmi vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti, zahtevami za sledljivost in zdravstveno varstvo živali ter zahtevami za veterinarsko spričevalo in uradno obveščanje v zvezi s premiki pošiljk zarodnega materiala nekaterih gojenih kopenskih živali znotraj Unije, da se prepreči širjenje prenosljivih bolezni živali z navedenim materialom znotraj Unije. Zato bi se morala pravila, določena v tej uredbi, sklicevati na Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/689 (8) v zvezi z informacijami, ki jih morajo voditi pristojni organi odobrenega obrata z zarodnim materialom prašičev.

(10)

Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (9) določa pravila v zvezi z zdravjem živali za živalske stranske proizvode, da se preprečijo in čim bolj zmanjšajo tveganja v zvezi z zdravjem živali, ki jih povzročajo ti stranski proizvodi. Poleg tega Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 (10) določa nekatera pravila o zdravju živali za živalske stranske proizvode, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009, vključno s pravili v zvezi z izdajanjem spričeval za premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov v Uniji. Ti pravni akti ne zajemajo vseh podrobnosti in vidikov, povezanih s tveganjem za širjenje klasične prašičje kuge prek živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz gojenih in divjih prašičev na območjih z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi. Zato je ustrezno, da se v tej uredbi določijo posebni ukrepi za obvladovanje bolezni za živalske stranske proizvode in premike pošiljk takih stranskih proizvodov z območij z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi, da se zagotovi enotno izvajanje potrebnih ukrepov v Uniji, kadar obstaja tveganje za širjenje te bolezni.

(11)

Da bi se izognili nepotrebnim motnjam v trgovini, je ustrezno določiti nekatere pogoje in odstopanja od prepovedi, določenih s to uredbo. Pri odstopanjih bi bilo treba upoštevati tudi splošna pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni živali, ki so določena v Uredbi (EU) 2016/429 in Delegirani uredbi (EU) 2020/687, ter načela kodeksa OIE v zvezi z ukrepi za zmanjšanje tveganja za klasično prašičjo kugo.

(12)

Člen 143 Uredbe (EU) 2016/429 določa, da bi morala premike pošiljk živali, vključno z gojenimi prašiči, spremljati veterinarska spričevala. Kadar se odstopanja od prepovedi premikov pošiljk gojenih prašičev z območij z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi uporabljajo za take pošiljke, namenjene za premike znotraj Unije, bi morala navedena veterinarska spričevala vsebovati sklic na to uredbo, s čimer se zagotovi, da so v navedenih veterinarskih spričevalih navedene ustrezne in točne informacije o zdravju živali. Zmanjšati je treba tveganja, ki izhajajo iz premikov pošiljk ter premikov za zasebno rabo svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev, teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, ter divjih prašičev z območij z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi znotraj iste zadevne države članice in v druge države članice. Tveganja za širjenje bolezni bi bilo treba zmanjšati s prepovedjo premikov navedenih proizvodov in premikov divjih prašičev, ki jih opravljajo izvajalci dejavnosti, kot je določeno v členu 101 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/688 (11), znotraj zadevnih držav članic ter iz njih v druge države članice.

(13)

Člen 167(1)(b) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da morajo pošiljke proizvodov živalskega izvora, vključno s proizvodi prašičjega izvora, ki lahko zapustijo območje z omejitvami, vzpostavljeno v skladu s členom 71(3) navedene uredbe, za katero veljajo nekateri ukrepi za obvladovanje bolezni, spremljati veterinarska spričevala, ki jih izda pristojni organ države članice izvora. Kadar ta uredba določa odstopanja od prepovedi premikov pošiljk proizvodov živalskega izvora z območij z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi, bi morala veterinarska spričevala, ki jih spremljajo, vsebovati sklic na to uredbo, da se zagotovijo ustrezne in točne zdravstvene informacije v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/2154.

(14)

Za premike pošiljk svežega ali predelanega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi ali gojenih zunaj teh območij z omejitvami, vendar zaklanih na njih, bi morale veljati manj stroge zahteve glede spričeval, da bi se preprečile nepotrebne in pretirano obremenjujoče omejitve trgovine. Zagotoviti bi bilo treba možnost, da se dovolijo premiki teh pošiljk na ozemlju iste države članice in v druge države članice na podlagi oznak zdravstvene ustreznosti ali identifikacijskih oznak, ki se uporabljajo v obratih, če so navedeni obrati določeni v skladu s pravili iz te uredbe. Pristojni organi bi morali obrate določiti le, če so gojeni prašiči in proizvodi iz njih, ki jih je dovoljeno premikati izven takih območij z omejitvami, jasno ločeni od navedenih živali in proizvodov, ki niso primerni za take dovoljene premike.

(15)

Poleg tega bi bilo treba v posebnih okoliščinah sveže meso iz gojenih prašičev označiti v skladu z zahtevami za označevanje svežega mesa z zaščitnih in ogroženih območij iz Priloge IX k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 ali pa bi bilo treba sveže meso in mesne proizvode, vključno z ovitki, iz gojenih prašičev označiti s posebnimi oznakami. Te posebne oznake se ne smejo zamenjati z oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 48 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 (12) ali identifikacijsko oznako iz člena 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(16)

Za preprečevanje in obvladovanje klasične prašičje kuge v obratih z gojenimi prašiči so potrebni določeni ukrepi za zmanjšanje tveganja in okrepljeni ukrepi za biološko zaščito. Te ukrepe bi bilo treba določiti v Prilogi II k tej uredbi, zajemati pa bi morali obrate, za katere veljajo odstopanja, določena za premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi. Ti ukrepi bi morali obravnavati postopke in infrastrukturo, vzpostavljene v obratih z gojenimi prašiči; obravnavati bi morali tudi tveganje, da bi se živali (razen gojenih prašičev) gibale v prostorih in zgradbah. To tveganje je večje, če v objekte in zgradbe vstopijo divji prašiči. Če pa so vključene tudi druge vrste (hišni ljubljenčki ali škodljivci), ki delujejo kot fomiti, pa je tveganje še vedno prisotno in bi ga bilo treba obravnavati

(17)

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, se Uredba (EU) 2016/429 in akti Komisije, ki na njej temeljijo, uporabljajo za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko po koncu prehodnega obdobja, določenega v sporazumu o izstopu. Zato bi morala sklicevanja na države članice v tej uredbi vključevati Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko.

(18)	Ker se Uredba (EU) 2016/429 začne uporabljati od 21. aprila 2021, bi se morala ta uredba uporabljati tretji dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se začnejo ukrepi pravočasno izvajati.

(19)

Ta uredba bi se morala uporabljati najmanj pet let, ob upoštevanju izkušenj Unije v boju proti klasični prašičji kugi ter trenutnega epidemiološkega stanja in ukrepov za obvladovanje bolezni, ki so bili za to bolezen vzpostavljeni v državah članicah, ki jih je ta bolezen prizadela. Trajanje teh ukrepov in območja z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi bi bilo treba spremljati in pregledati, ko se pojavijo novi elementi.

(20)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa:

(a)

posebne ukrepe za obvladovanje klasične prašičje kuge, ki jih države članice (14) z območji z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) uporabljajo začasno.

Ti posebni ukrepi za obvladovanje bolezni se uporabljajo za gojene in divje prašiče ter proizvode živalskega izvora, zarodni material in živalske stranske proizvode, pridobljene iz prašičev, in sicer poleg ukrepov, ki se uporabljajo za zaščito in spremljanje na območjih z omejitvami in okuženih območjih, ki jih je vzpostavil pristojni organ zadevne države članice v skladu s členom 21(1) in členom 63 Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)	posebne ukrepe za obvladovanje klasične prašičje kuge, ki jih začasno uporabljajo vse države članice.

2. Ta uredba se uporablja za:

(a)

premike pošiljk z območij z omejitvami iz Priloge I, ki vsebujejo:

(i)	prašiče, gojene v obratih na območjih z omejitvami iz Priloge I;

(ii)	zarodni material, proizvode živalskega izvora in živalske stranske proizvode, pridobljene iz gojenih prašičev iz točke (a)(i);

(b)

premike:

(i)	pošiljk divjih prašičev v zadevne države članice;

(ii)	pošiljk in premike proizvodov živalskega izvora in živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev na območjih z omejitvami iz Priloge I ali predelanih v obratih na teh območjih z omejitvami, za zasebno rabo lovcev;

(c)	nosilce živilske dejavnosti, ki ravnajo s pošiljkami iz točk (a) in (b).

3. Ukrepi za obvladovanje bolezni iz odstavka 1 zajemajo naslednje:

(a)	poglavje II določa posebna pravila za obrate na območjih z omejitvami iz Priloge I v primeru izbruha klasične prašičje kuge;

(b)	poglavje III določa posebne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za pošiljke prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, ter proizvodov, pridobljene iz njih, v zadevnih državah članicah;

(c)	poglavje IV določa posebne ukrepe za zmanjšanje tveganja za obrate živilske dejavnosti v zadevnih državah članicah;

(d)	poglavje V določa posebne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za divje prašiče v zadevnih državah članicah;

(e)	poglavje VI vsebuje končne določbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„prašič“ pomeni žival vrste kopitarjev družine Suidae iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429;

(b)	„zarodni material“ pomeni seme, oocite in zarodke prašičev, pridobljene od gojenih prašičev za umetno reprodukcijo;

(c)	„snovi kategorije 2“ pomenijo živalske stranske proizvode iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1069/2009, pridobljene iz gojenih prašičev;

(d)	„snovi kategorije 3“ pomenijo živalske stranske proizvode iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009, pridobljene iz gojenih prašičev.

POGLAVJE II

POSEBNA PRAVILA ZA OBRATE NA OBMOČJIH Z OMEJITVAMI V PRIMERU IZBRUHA KLASIČNE PRAŠIČJE KUGE TER UPORABA POSEBNIH UKREPOV ZA OBVLADOVANJE BOLEZNI V VSEH DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 3

Posebna pravila za obrate na območjih z omejitvami in okuženih območjih v primeru izbruha klasične prašičje kuge

V primeru izbruha klasične prašičje kuge pri gojenih ali divjih prašičih pristojni organi držav članic:

(a)	v primeru izbruha pri gojenih prašičih vzpostavijo območje z omejitvami v skladu s členom 21(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 ali

(b)	v primeru izbruha pri divjih prašičih vzpostavijo okuženo območje v skladu s členom 63 Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

Člen 4

Posebna pravila za uvrstitev območij z omejitvami iz Priloge I na seznam v primeru izbruha klasične prašičje kuge pri divjih prašičih v državi članici

1. Po izbruhu klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na območju države članice se navedeno območje uvrsti na seznam kot območje z omejitvami iz Priloge I.

2. Pristojni organi zadevnih držav članic zagotovijo, da se meje okuženega območja, vzpostavljene v skladu s členom 63 Delegirane uredbe (EU) 2020/687, brez odlašanja prilagodijo tako, da jih sestavlja najmanj ustrezno območje z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi za navedeno državo članico.

Člen 5

Splošna uporaba posebnih ukrepov za obvladovanje bolezni na območjih z omejitvami

Zadevne države članice uporabljajo posebne ukrepe za obvladovanje bolezni iz členov 3 in 4 te uredbe na območjih z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi, poleg ukrepov za obvladovanje bolezni, ki jih je treba uporabljati v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687 na:

(a)	območjih z omejitvami, vzpostavljenih v skladu s členom 21(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)	okuženih območjih, vzpostavljenih v skladu s členom 63 Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

POGLAVJE III

POSEBNI UKREPI ZA OBVLADOVANJE BOLEZNI, KI SE UPORABLJAJO ZA POŠILJKE PRAŠIČEV, GOJENIH NA OBMOČJIH Z OMEJITVAMI, TER PROIZVODOV IZ NJIH V ZADEVNIH DRŽAVAH ČLANICAH

ODDELEK 1

Posebne prepovedi za premike pošiljk gojenih prašičev in proizvodov iz njih v zadevnih državah članicah

Člen 6

Posebna prepoved premikov pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

Pristojni organi zadevnih držav članic prepovejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami.

Člen 7

Posebna prepoved premikov pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

Pristojni organi zadevnih držav članic prepovejo premike pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami.

Člen 8

Posebna prepoved premikov pošiljk živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

Pristojni organi zadevnih držav članic prepovejo premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami.

Člen 9

Posebna prepoved premikov pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

1. Pristojni organi zadevnih držav članic prepovejo premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami.

2. Pristojni organi zadevnih držav članic lahko odločijo, da se prepoved iz odstavka 1 tega člena ne uporablja za pošiljke mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi, ki so bili ustrezno obdelani za zmanjšanje tveganja v zvezi s klasično prašičjo kugo v skladu s Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 v obratih, določenih v skladu s členom 23(1) te uredbe.

ODDELEK 2

Splošni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

Člen 10

Splošni pogoji za odstopanja od posebne prepovedi v zvezi s premiki pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

1. Z odstopanjem od posebne prepovedi iz člena 6 lahko pristojni organi zadevnih držav članic dovolijo premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami v primerih, ki jih zajemajo členi 18 do 22, v skladu s posebnimi pogoji iz teh členov in naslednjimi pogoji:

(a)	splošnimi pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in

(b)

dodatnimi splošnimi pogoji za:

(i)	premike pošiljk gojenih prašičev z območij z omejitvami iz Priloge I, določenimi v členu 11;

(ii)	obrate za gojene prašiče na območjih z omejitvami iz Priloge I, določenimi v členu 12;

(iii)

prevozna sredstva, uporabljena za prevoz gojenih prašičev z območij z omejitvami iz Priloge I, določenimi v členu 13.

2. Pred izdajo dovoljenj iz členov 18 do 22 pristojni organi zadevnih držav članic ocenijo tveganja, ki izhajajo iz takih dovoljenj, v navedeni oceni pa mora biti dokazano, da je tveganje za širjenje klasične prašičje kuge zanemarljivo.

Člen 11

Dodatni splošni pogoji za premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

1. Pristojni organi zadevnih držav članic dovolijo le premike prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami v primerih, ki jih zajemajo členi 18 do 22, v skladu s posebnimi pogoji iz teh členov in če:

(a)

so bili prašiči gojeni v odpremnem obratu in ga niso zapustili najmanj 90 dni pred datumom premika ali od rojstva, če so mlajši od 90 dni, v tem 30-dnevnem obdobju neposredno pred datumom odpreme pa v navedeni obrat niso bili vneseni nobeni drugi gojeni prašiči z območij z omejitvami iz Priloge I, in sicer v:

(i)	odpremni obrat ali

(ii)

epidemiološko enoto navedenega odpremnega obrata, v kateri so bili prašiči, ki se bodo premaknili, popolnoma ločeni. Pristojni organ po opravljeni oceni tveganja določi meje take epidemiološke enote, s čimer potrdi, da struktura, velikost in razdalja med različnimi epidemiološkimi enotami ter dejavnosti, ki se izvajajo, zagotavljajo ločene objekte za nastanitev, gojenje in krmljenje gojenih prašičev, tako da se virus klasične prašičje kuge ne more širiti iz ene epidemiološke enote v drugo;

(b)

je bil klinični pregled prašičev, gojenih v odpremnem obratu, vključno s tistimi, ki se bodo premaknili, z ugodnimi rezultati v zvezi s klasično prašičjo kugo opravljen:

(i)	s strani uradnega veterinarja;

(ii)	v 24-urnem obdobju pred premikom pošiljke ter

(iii)

v skladu s členom 3(1)in (2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in točko A.1 Priloge I k navedeni uredbi;

(c)

so bili, če je potrebno, v skladu z navodili pristojnega organa pred datumom premika pošiljke iz odpremnega obrata opravljeni testi za identifikacijo povzročitelja ali testi za identifikacijo protiteles:

(i)	po kliničnem pregledu iz točke (b) gojenih prašičev v obratu, vključno s tistimi, ki se bodo premaknili, ter

(ii)	v skladu s točko A.2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2020/687.

2. Kadar je to ustrezno, pristojni organi zadevnih držav članic pred izdajo dovoljenja za premik pošiljke pridobijo negativne rezultate testov za identifikacijo povzročitelja iz točke (1)(c).

Člen 12

Dodatni splošni pogoji za obrate z gojenimi prašiči na območjih z omejitvami

Pristojni organi zadevnih držav članic dovolijo le premike prašičev, gojenih v obratih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami izven navedenih območij v primerih iz členov 18 do 22 v skladu s posebnimi pogoji iz navedenih členov in če:

(a)

je uradni veterinar odpremni obrat obiskal najmanj enkrat po uvrstitvi območij z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi na seznam in če zanj velja obveznost rednih obiskov uradnih veterinarjev iz člena 26(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 najmanj dvakrat letno, z razmikom najmanj štirih mesecev med takimi obiski;

(b)

se v odpremnem obratu izvajajo zahteve za biološko zaščito za klasično prašičjo kugo:

(i)	v skladu z okrepljenimi ukrepi za biološko zaščito za obrate z gojenimi prašiči na območjih z omejitvami iz Priloge II in

(ii)	kot je določila zadevna država članica;

(c)

v odpremnem obratu poteka stalen nadzor s testi za identifikacijo povzročitelja ali testi za identifikacijo protiteles pri klasični prašičji kugi:

(i)	v skladu s členom 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in Prilogo I k navedeni uredbi;

(ii)	z vsakotedenskimi negativnimi rezultati pri najmanj prvih dveh poginulih gojenih prašičih, starejših od 60 dni, ali če takih poginulih živali, starejših od 60 dni, ni, pri katerem koli poginulem gojenem prašiču po odstavitvi v vsaki epidemiološki enoti;

(iii)

najmanj v obdobju spremljanja za klasično prašičjo kugo iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 pred premikom pošiljke iz odpremnega obrata.

Člen 13

Dodatni splošni pogoji za prevozna sredstva, ki se uporabljajo za prevoz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

Pristojni organi zadevnih držav članic dovolijo premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami le, če prevozna sredstva, ki se uporabljajo za prevoz navedenih pošiljk:

(a)	izpolnjujejo zahteve iz člena 24(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 ter

(b)	so očiščena in razkužena v skladu s členom 24(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 pod kontrolo ali nadzorom pristojnih organov držav članic.

ODDELEK 3

Obveznosti za izvajalce dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali

Člen 14

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi, s teh območij z omejitvami v drugo državo članico v primerih iz člena 18 te uredbe le, če navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 143(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje naslednje potrdilo o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

„Prašiči, gojeni na območju z omejitvami v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje klasične prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/934.“.

Člen 15

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

1. Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi, s teh območij z omejitvami v drugo državo članico v primerih iz člena 22 te uredbe le, če navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 167(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje:

(a)	informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/2154, in

(b)	naslednje potrdilo o skladnosti z zahtevami iz te uredbe: „Sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje klasične prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/934.“.

2. Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke predelanih mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami v drugo državo članico le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	predelani mesni proizvodi, vključno z ovitki, so bili ustrezno obdelani za zmanjšanje tveganj v skladu s Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687;

(b)

navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kakor je določeno v členu 167(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje:

(i)	informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/2154, in

(ii)	naslednje potrdilo o skladnosti z zahtevami iz te uredbe: „Predelani mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje klasične prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/934.“.

3. Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami iz Priloge I ter zaklanih v klavnicah na navedenih območjih z omejitvami, s takih območij z omejitvami v drugo državo članico le, če navedene pošiljke spremlja:

(a)	veterinarsko spričevalo, kakor je določeno v členu 167(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/2154, in

(b)

naslednje potrdilo o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

„Sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami in zaklanih na območjih z omejitvami v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje klasične prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/934.“.

4. Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke predelanih mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami iz Priloge I, in predelanih na teh območjih z omejitvami, s takih območij z omejitvami v drugo državo članico le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	predelani mesni proizvodi, vključno z ovitki, so bili ustrezno obdelani za zmanjšanje tveganj v skladu s Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687;

(b)

navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kakor je določeno v členu 167(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje:

(i)	informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/2154, in

(ii)

naslednje potrdilo o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

„Predelani mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami, in predelani na območjih z omejitvami v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje klasične prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/934.“.

5. Pristojni organi zadevnih držav članic lahko odločijo, da lahko oznaka zdravstvene ustreznosti ali, kadar je to ustrezno, identifikacijska oznaka iz člena 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 853/2004, ki se uporablja za sveže ali predelano meso in mesne proizvode, vključno z ovitki, v obratih, določenih v skladu s členom 23(1) te uredbe, nadomestita veterinarsko spričevalo za premike pošiljk z območij z omejitvami iz Priloge I, ki vsebujejo:

(a)	sveže meso in mesne proizvode, vključno z ovitki, pridobljene iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, v drugo državo članico, kot je določeno v odstavku 1;

(b)	predelane mesne proizvode, vključno z ovitki, pridobljene iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, v drugo državo članico, kot je določeno v odstavku 2;

(c)	sveže meso in mesne proizvode, vključno z ovitki, pridobljene iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami iz Priloge I ter zaklanih v klavnicah na teh območjih z omejitvami, v drugo državo članico, kot je določeno v odstavku 3;

(d)	predelane mesne proizvode, vključno z ovitki, pridobljene iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami iz Priloge I, in predelane na teh območjih z omejitvami, v drugo državo članico, kot je določeno v odstavku 4.

Člen 16

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih v obratih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami v drugo državo članico v primerih iz člena 19 te uredbe le, če navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 161(4) Uredbe (EU) 2016/429. Navedeno veterinarsko spričevalo vsebuje naslednje potrdilo o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

„Zarodni material, pridobljen od prašičev, gojenih na območju z omejitvami v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje klasične prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/934.“.

Člen 17

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk snovi kategorij 2 in 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami

Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke snovi kategorij 2 in 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami v drugo državo članico v primerih iz členov 20 in 21 le, če navedene pošiljke spremlja:

(a)	komercialni dokument iz poglavja III Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 142/2011 in

(b)	veterinarsko spričevalo iz člena 22(5) Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

ODDELEK 4

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk gojenih prašičev in proizvodov iz njih z območij z omejitvami v zadevnih državah članicah

Člen 18

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami v druge države članice in tretje države

1. Z odstopanjem od prepovedi iz člena 6 lahko pristojni organi zadevnih držav članic dovolijo premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami v obrat na ozemlju drugih držav članic in v tretje države, če:

(a)	v odpremnem obratu v preteklih 12 mesecih ni bil zabeležen noben dokaz klasične prašičje kuge in je ta obrat zunaj zaščitnega ali ogroženega območja, vzpostavljenega v skladu s členom 21 Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)	so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(c)	so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz členov 10 do 13.

2. Pristojni organi vseh držav članic zagotovijo, da pošiljke prašičev, za katere velja odobreni premik iz odstavka 1, ostanejo v namembnem obratu najmanj toliko časa, kot je potrebno za spremljanja klasične prašičje kuge iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2020/687, ali pa se pošljejo v takojšen zakol.

Člen 19

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega v obratih z zarodnim materialom na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami v druge države članice in tretje države

Z odstopanjem od prepovedi iz člena 7 lahko pristojni organi zadevnih držav članic dovolijo premike pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega v obratih z zarodnim materialom na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami v druge države članice ali tretje države, če:

(a)	je bil zarodni material odvzet oziroma zbran, pridobljen, pripravljen in shranjen v obratih ter pridobljen od gojenih prašičev, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 11(1)(b) in (c), člena 11(2) ter člena 12;

(b)

so samci darovalci in samice darovalke prašičev gojeni v obratih z zarodnim materialom:

(i)	vsaj 90 dni pred datumom odvzema oziroma zbiranja ali pridobivanja zarodnega materiala;

(ii)	v katere niso bili vneseni nobeni drugi gojeni prašiči z območij z omejitvami iz Priloge I vsaj 90 dni pred datumom odvzema oziroma zbiranja ali pridobivanja zarodnega materiala.

Člen 20

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk snovi kategorije 2, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami za odstranjevanje v drugi državi članici ali tretji državi

1. Z odstopanjem od prepovedi iz člena 8 te uredbe lahko pristojni organi zadevnih držav članic dovolijo premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov snovi kategorije 2, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi, s teh območij z omejitvami v predelovalni obrat za predelavo po metodah 1 do 5 iz poglavja III Priloge IV k Uredbi (EU) št. 142/2011 ali v obrat za sežiganje ali sosežiganje, kot je navedeno v členu 24(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se nahaja v drugi državi članici ali tretji državi, če:

(a)	so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)	so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 10(2);

(c)	je prevozno sredstvo opremljeno s satelitskim navigacijskim sistemom za določanje, prenos in beleženje lokacije v realnem času.

2. Prevoznik, odgovoren za premike pošiljk snovi kategorije 2:

(a)	pristojnemu organu omogoči, da s satelitskim navigacijskim sistemom nadzoruje premikanje prevoznega sredstva v realnem času, in

(b)	hrani elektronske zapise o navedenem premiku najmanj dva meseca od datuma premika.

3. Pristojni organi odpremnih in namembnih držav članic za pošiljke snovi kategorije 2 zagotovijo nadzor nad odpremo navedene pošiljke v skladu s členom 48(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Člen 21

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk snovi kategorije 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami v drugo državo članico ali tretjo državo za nadaljnjo predelavo ali pretvorbo

1. Z odstopanjem od prepovedi iz člena 8 te uredbe lahko pristojni organi zadevnih držav članic dovolijo premike pošiljk snovi kategorije 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami v obrat, ki ga je pristojni organ odobril za predelavo snovi kategorije 3 v predelano krmo, predelano hrano za hišne živali, pridobljene proizvode, namenjene za uporabo zunaj krmne verige, ali pretvorbo snovi kategorije 3 v bioplin ali kompost, kakor je navedeno v členu 24(1)(a), (e) in (g) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se nahaja v drugi državi članici ali tretji državi, če:

(a)	so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)	so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 10(2);

(c)	snovi kategorije 3 izvirajo iz gojenih prašičev in obratov, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz členov 11 in 12;

(d)	je prevozno sredstvo opremljeno s satelitskim navigacijskim sistemom za določanje, prenos in beleženje lokacije v realnem času;

(e)

se živalski stranski proizvodi premaknejo neposredno iz klavnice, določene v skladu s členom 23(1), v:

(i)	predelovalni obrat za predelavo pridobljenih proizvodov iz prilog X in XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(ii)	obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobren za proizvodnjo predelane hrane za hišne živali iz točke 3(b)(i), (ii) in (iii) poglavja II Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(iii)

obrat za pridobivanje bioplina ali kompostiranje, odobren za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov v kompost ali bioplin v skladu s standardnimi parametri pretvorbe iz oddelka I poglavja III Priloge V k Uredbi (EU) št. 142/2011.

2. Prevoznik, odgovoren za premike pošiljk snovi kategorije 3:

(a)	pristojnemu organu omogoči, da s satelitskim navigacijskim sistemom nadzoruje premikanje prevoznega sredstva v realnem času, in

(b)	hrani elektronske zapise o premiku najmanj dva meseca od datuma premika.

Člen 22

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami, z območij z omejitvami v druge države članice ali tretje države

Z odstopanjem od prepovedi iz člena 9 lahko pristojni organi zadevnih držav članic dovolijo premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, s teh območij z omejitvami v druge države članice ali tretje države, če:

(a)	so bili prašiči gojeni v obratu, v katerem v 12 mesecih pred datumom premika ni bilo dokazov o klasični prašičji kugi in je ta obrat zunaj zaščitnega ali ogroženega območja, vzpostavljenega v skladu s členom 21 Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)	so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(c)	so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 10(2);

(d)	so sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih v obratih, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz členov 11 in 12;

(e)	so bili sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, proizvedeni v obratih, določenih v skladu s členom 23(1).

POGLAVJE IV

POSEBNI UKREPI ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA V ZVEZI S KLASIČNO PRAŠIČJO KUGO ZA OBRATE ŽIVILSKE DEJAVNOSTI V ZADEVNIH DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 23

Posebna določitev klavnic, razsekovalnic, hladilnic ter obratov za predelavo mesa in obdelavo divjadi

1. V skladu z zahtevami za odobritev premikov iz člena 22 pristojni organi zadevnih držav članic na zahtevo nosilca živilske dejavnosti določijo obrate za zakol, razsek, predelavo in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, in divjih prašičev na teh območjih z omejitvami.

2. Pristojni organi zadevnih držav članic se lahko odločijo, da določitev iz odstavka 1 ni potrebna za obrate za zakol, predelavo, razsek in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, in divjih prašičev na teh območjih z omejitvami, če:

(a)	so meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, prašičjega izvora označeni s posebno oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 25;

(b)	so sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, prašičjega izvora iz navedenih obratov namenjeni le znotraj iste zadevne države članice;

(c)	se živalski stranski proizvodi prašičjega izvora iz navedenih obratov predelujejo ali odstranjujejo le znotraj iste države članice.

3. Pristojni organi zadevnih držav članic:

(a)	Komisiji in drugim državam članicam s povezavo do spletnega mesta njihovega pristojnega organa zagotovijo seznam določenih obratov in njihovih dejavnosti iz odstavka 1;

(b)	seznam iz točke (a) posodabljajo.

Člen 24

Posebni pogoji za določitev obratov za zakol, razsek, predelavo in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I

V skladu z zahtevami za odobritev premikov iz člena 22 pristojni organi zadevnih držav članic obrate za zakol, razsek, predelavo in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, in divjih prašičev na teh območjih z omejitvami, določijo samo, če:

(a)

razsek, predelava in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, potekajo ločeno od svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, ki ne izpolnjujejo:

(i)	dodatnih splošnih pogojev iz členov 11, 12 in 13 ter

(ii)	posebnih pogojev iz člena 22;

(b)	upravljavec obrata zagotavlja dokumentirana navodila ali postopke, ki so jih odobrili pristojni organi zadevnih držav članic, za zagotavljanje, da so pogoji iz točke (a) izpolnjeni.

Člen 25

Posebne oznake zdravstvene ustreznosti

Pristojni organi zadevnih držav članic zagotovijo, da so s posebno oznako zdravstvene ustreznosti ali, kadar je to ustrezno, z identifikacijsko oznako, ki ni ovalne oblike in je ni mogoče zamenjati z oznako zdravstvene ustreznosti ali identifikacijsko oznako iz člena 5 Uredbe (ES) št. 853/2004, označeni naslednji proizvodi živalskega izvora:

(a)	sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, razen če veljajo posebni pogoji za premike pošiljk prašičev, gojenih na takih območjih z omejitvami, s teh območij z omejitvami, kot je določeno v členu 22, ter

(b)	sveže meso in mesni proizvodi iz divjih prašičev, pridobljeni na območjih z omejitvami iz Priloge I in premaknjeni iz obrata, določenega v skladu s členom 23(1).

POGLAVJE V

POSEBNI UKREPI ZA OBVLADOVANJE BOLEZNI, KI SE UPORABLJAJO ZA DIVJE PRAŠIČE V ZADEVNIH DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 26

Posebne prepovedi v zvezi s premiki divjih prašičev

Pristojni organi zadevnih držav članic prepovejo premike divjih prašičev s strani izvajalcev dejavnosti, kot je določeno v členu 101 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/688:

(a)	znotraj celotnega ozemlja zadevne države članice;

(b)

s celotnega ozemlja zadevne države članice v:

(i)	druge države članice in

(ii)	tretje države.

Člen 27

Posebne prepovedi v zvezi s premiki svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev znotraj območij z omejitvami iz Priloge I, z območij z omejitvami

1. Pristojni organi zadevnih držav članic prepovejo premike pošiljk svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev znotraj območij z omejitvami iz Priloge I, z območij z omejitvami.

2. Pristojni organi zadevnih držav članic prepovejo premike svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev znotraj območij z omejitvami iz Priloge I, z območij z omejitvami v primeru:

(a)	lastne domače uporabe;

(b)	povezave z dejavnostjo lovcev, ki dobavljajo majhne količine divjadi ali mesa divjadi prašičjega izvora neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, kot je določeno v členu 1(3)(e) Uredbe (EU) št. 853/2004.

Člen 28

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk svežega mesa, predelanih mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev znotraj območij z omejitvami iz Priloge I

Z odstopanjem od prepovedi iz člena 27 lahko pristojni organi zadevnih držav članic dovolijo premike pošiljk proizvodov iz člena 27 iz obrata na območjih z omejitvami iz Priloge I znotraj takih območij z omejitvami, če:

(a)	so bili za vsakega divjega prašiča, ki se uporablja za proizvodnjo in predelavo mesnih proizvodov na navedenih območjih z omejitvami, opravljeni testi za identifikacijo povzročitelja ali testi za identifikacijo protiteles pri klasični prašičji kugi;

(b)	je pristojni organ pred obdelavo iz točke (c) prejel negativne rezultate testov iz točke (a);

(c)	so bili mesni proizvodi iz divjih prašičev proizvedeni, predelani in skladiščeni v obratih, določenih v skladu s členom 23(1).

Člen 29

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk predelanih mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev z območij z omejitvami iz Priloge I

(a)	so bili za vsakega divjega prašiča, ki se uporablja za proizvodnjo in predelavo mesnih proizvodov na navedenih območjih z omejitvami, opravljeni testi za identifikacijo povzročitelja ali testi za identifikacijo protiteles pri klasični prašičji kugi;

(b)	je pristojni organ pred obdelavo iz točk (c) in (d) prejel negativne rezultate testov iz točke (a);

(c)	so bili mesni proizvodi iz divjih prašičev proizvedeni, predelani in skladiščeni v obratih, določenih v skladu s členom 23(1);

(d)	so bili mesni proizvodi iz divjih prašičev, kar zadeva klasično prašičjo kugo, ustrezno obdelani za zmanjšanje tveganja za proizvode živalskega izvora z območij z omejitvami v skladu s Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687.

Člen 30

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk predelanih mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev z območij z omejitvami, s teh območij z omejitvami

Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke predelanih mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev z območij z omejitvami iz Priloge I k tej uredbi, v drugo državo članico in tretje države v primerih iz člena 29 te uredbe le, če navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 167(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje:

(a)	informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/2154, in

(b)	naslednje potrdilo o skladnosti z zahtevami iz te uredbe: „Predelani mesni proizvodi, pridobljeni iz divjih prašičev v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje klasične prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/934.“.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne tretji dan po objavi do 13. junija 2026.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. junija 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2) Izvedbeni sklep Komisije 2013/764/EU z dne 13. decembra 2013 glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 338, 17.12.2013, str. 102).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1882 z dne 3. decembra 2018 o uporabi nekaterih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni za kategorije bolezni s seznama ter o oblikovanju seznama vrst in skupin vrst, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje navedenih bolezni s seznama (UL L 308, 4.12.2018, str. 21).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama (UL L 174, 3.6.2020, str. 64).

(5) Kodeks za zdravje kopenskih živali OIE, 28. izdaja, 2019.

(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2154 z dne 14. oktobra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, veterinarskimi spričevali in uradnim obveščanjem o premikih proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali znotraj Unije (UL L 431, 21.12.2020, str. 5).

(7) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/686 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede odobritve obratov z zarodnim materialom ter zahtev za sledljivost in zdravstveno varstvo živali pri premikih zarodnega materiala nekaterih gojenih kopenskih živali znotraj Unije (UL L 174, 3.6.2020, str. 1).

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/689 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za spremljanje, programe izkoreninjenja in status prost nekaterih bolezni s seznama in porajajočih se bolezni (UL L 174, 3.6.2020, str. 211).

(9) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(10) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(11) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/688 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri premikih kopenskih živali in valilnih jajc znotraj Unije (UL L 174, 3.6.2020, str. 140).

(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51).

(13) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(14) V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu za namene te uredbe sklicevanja na države članice vključujejo Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko.

PRILOGA I

OBMOČJA Z OMEJITVAMI

1. Bolgarija

Celotno ozemlje Bolgarije.

2. Romunija

Celotno ozemlje Romunije.

PRILOGA II

OKREPLJENI UKREPI ZA BIOLOŠKO ZAŠČITO ZA OBRATE Z GOJENIMI PRAŠIČI NA OBMOČJIH Z OMEJITVAMI IZ PRILOGE I

(kot je navedeno v členu 12(b)(i))

Naslednji okrepljeni ukrepi za biološko zaščito iz člena 12(b)(i) se uporabljajo za obrate z gojenimi prašiči na območjih z omejitvami iz Priloge I v primeru dovoljenih premikov pošiljk:

(a)	prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, kot je določeno v členu 18;

(b)	zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, kot je določeno v členu 19;

(c)	živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, kot je določeno v členu 21;

(d)	svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami iz Priloge I, kot je določeno v členu 22.

Izvajalci dejavnosti v obratih s prašiči, gojenimi na območjih z omejitvami iz Priloge I v zadevnih državah članicah, v primeru dovoljenih premikov zunaj območij z omejitvami zagotovijo, da se v navedenih obratih z gojenimi prašiči izvajajo naslednji okrepljeni ukrepi za biološko zaščito:

(a)

ne sme biti neposrednega ali posrednega stika med gojenimi prašiči in vsaj:

(i)	drugimi gojenimi prašiči iz drugih obratov;

(ii)	divjimi prašiči;

(b)	osebe, ki vstopajo v prostore, v katerih se gojijo prašiči, in jih zapuščajo, morajo izvajati ustrezne higienske ukrepe, kot je zamenjava oblačil in obutve;

(c)	osebe, ki vstopajo v prostore, v katerih se gojijo prašiči, si morajo na vhodu umiti in razkužiti roke;

(d)	osebe, ki v obratu pridejo v stik z gojenimi prašiči, vsaj 48 ur pred vstopom v obrat ne smejo sodelovati v nobeni lovski dejavnosti, povezani z divjimi prašiči, ali ne smejo biti v kakršnem koli drugem stiku z divjimi prašiči;

(e)	prepoved vstopa nepooblaščenim osebam ali prevoznim sredstvom v obrat, vključno s prostori, v katerih se gojijo prašiči;

(f)	ustrezno vodenje evidenc o osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat, v katerem se gojijo prašiči;

(g)

prostori in stavbe obrata, v katerem se gojijo prašiči, morajo:

(i)	biti zgrajeni tako, da nobena druga žival ne more vstopiti v prostore in stavbe ali priti v stik z gojenimi prašiči ali njihovo krmo in materialom za steljo;

(ii)	omogočati umivanje in razkuževanje rok;

(iii)

omogočati čiščenje in razkuževanje prostorov;

(iv)	imeti pri vhodu v prostore, v katerih se gojijo prašiči, ustrezen prostor za preoblačenje in preobuvanje;

(h)	nameščena mora biti ograja, ki preprečuje prehod prašičev, vsaj v prostorih, v katerih se gojijo prašiči, in stavbah, v katerih sta shranjeni njihovi krma in stelja;

(i)

vzpostavljen mora biti načrt biološke zaščite, ki ga odobri pristojni organ zadevne države članice ob upoštevanju profila obrata in nacionalne zakonodaje; navedeni načrt biološke zaščite vključuje vsaj:

(i)	vzpostavitev „čistega“ in „umazanega“ prostora za osebje, ki ustreza tipologiji kmetije, kot so garderobe, prhe, jedilnica;

(ii)	vzpostavitev in pregled, kadar je to ustrezno, logističnih ureditev za vstop novih gojenih prašičev v obrat;

(iii)

postopke za čiščenje in razkuževanje objektov, prevoznih sredstev in opreme ter za higieno osebja;

(iv)	pravila o živilih za osebje na kraju samem in prepoved zadrževanja prašičev s strani osebja, kadar in če je to ustrezno;

(v)	namenski periodični program ozaveščanja osebja v obratu;

(vi)	vzpostavitev in pregled, kadar je to ustrezno, logističnih ureditev, da se zagotovi ustrezno ločevanje med različnimi epidemiološkimi enotami in prepreči neposreden ali posreden stik prašičev z živalskimi stranskimi proizvodi in drugimi enotami;

(vii)

postopke in navodila za izvajanje zahtev za biološko zaščito med gradnjo ali popravilom prostorov ali stavb;

(viii)

notranjo revizijo ali samoocenjevanje za izvrševanje ukrepov za biološko zaščito.

10.6.2021

Uradni list Evropske unije

L 204/48

Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/691 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za obrate akvakulture in prevoznike vodnih živali

( Uradni list Evropske unije L 174 z dne 3. junija 2020 )

Stran 350, člen 2(16):

besedilo:

„ ‚povečana umrljivost‘ pomeni nepojasnjeno umrljivost nad stopnjo, ki se šteje za običajno za zadevni obrat akvakulture ali skupino obratov akvakulture v prevladujočih pogojih;“

se glasi:

„ ‚povečan pogin‘ pomeni nepojasnjen pogin nad stopnjo, ki se šteje za običajno za zadevni obrat akvakulture ali skupino obratov akvakulture v prevladujočih pogojih;“.

Stran 356, člen 22(b):

besedilo:

„podrobnosti o preiskavah, ki so bile opravljene po nastopu povečane umrljivosti ali suma prisotnosti bolezni;“

se glasi:

„podrobnosti o preiskavah, ki so bile opravljene po nastopu povečanega pogina ali suma prisotnosti bolezni;“.

Stran 357, člen 23(d)(i):

besedilo:

„edinstveno številko odobritve ali registracijsko številko obrata akvakulture izvora vseh živali iz akvakulture, ki so bile prejete iz drugega obrata akvakulture, ali“

se glasi:

„edinstveno številko odobritve ali edinstveno registracijsko številko obrata akvakulture izvora za vse živali iz akvakulture, ki so bile prejete iz drugega obrata akvakulture, ali“.

Stran 357, člen 23(d)(ii):

besedilo:

„nahajališče habitata, iz katerega so bile odvzete divje vodne živali, preden so bile odpremljene v obrat akvakulture;“

se glasi:

„nahajališče habitata, iz katerega so bile odvzete prostoživeče vodne živali, preden so bile odpremljene v obrat akvakulture;“.

Stran 357, člen 23(e)(i):

besedilo:

„živali iz akvakulture in proizvodov živalskega izvora iz živali iz akvakulture, v primeru premikov živali iz akvakulture pa tudi edinstveno registracijsko številko ali številko odobritve namembnega obrata akvakulture, ali“

se glasi:

„živali iz akvakulture in proizvodov živalskega izvora iz živali iz akvakulture, v primeru premikov živali iz akvakulture pa tudi edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve namembnega obrata akvakulture, ali“.

Stran 357, člen 24(1)(d)(i):

besedilo:

„edinstveno številko odobritve ali registracijsko številko obrata akvakulture izvora vseh živali iz akvakulture, ki so bile prejete iz obrata akvakulture izven skupine, ali“

se glasi:

„edinstveno številko odobritve ali edinstveno registracijsko številko obrata akvakulture izvora za vse živali iz akvakulture, ki so bile prejete iz obrata akvakulture izven skupine, ali“.

Stran 357, člen 24(1)(d)(ii):

besedilo:

„nahajališče habitata, iz katerega so bile odvzete divje vodne živali, preden so bile odpremljene v obrat akvakulture;“

se glasi:

„nahajališče habitata, iz katerega so bile odvzete prostoživeče vodne živali, preden so bile odpremljene v obrat akvakulture;“.

Stran 358, člen 24(1)(e)(i):

besedilo:

se glasi:

Stran 358, člen 25(b):

besedilo:

„podrobnosti o premikih v zaprti obrat akvakulture in iz njega, vključno z edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata akvakulture izvora ali namembnega obrata akvakulture vseh živali iz akvakulture, prejetih iz drugega obrata akvakulture ali odpremljenih v drugi obrat akvakulture;“

se glasi:

„podrobnosti o premikih v zaprti obrat akvakulture in iz njega, vključno z edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata akvakulture izvora ali namembnega obrata akvakulture za vse živali iz akvakulture, ki so bile prejete iz drugega obrata akvakulture ali odpremljene v drugi obrat akvakulture;“.

Stran 358, člen 25(e):

besedilo:

„rezultate kliničnih in laboratorijskih testov ter pregledov po smrti, ki so bili opravljeni med preiskavo povečane umrljivosti ali suma prisotnosti bolezni;“

se glasi:

„rezultate kliničnih in laboratorijskih testov ter pregledov po poginu, ki so bili opravljeni med preiskavo povečanega pogina ali suma prisotnosti bolezni;“.

Stran 360, člen 30(b)(i):

besedilo:

„edinstveno registracijsko številko ali številko odobritve ali registracijsko številko obrata akvakulture izvora vseh živali iz akvakulture, ki so bile prejete iz drugega obrata akvakulture, ali“

se glasi:

„edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata akvakulture izvora za vse živali iz akvakulture, ki so bile prejete iz drugega obrata akvakulture, ali“.

Stran 360, člen 30(c)(i):

besedilo:

„enotno registracijsko številko ali številko odobritve namembnega obrata akvakulture ali“

se glasi:

„edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve namembnega obrata akvakulture ali“.

Stran 360, člen 30(f):

besedilo:

„rezultate kliničnih in laboratorijskih testov ter pregledov po smrti iz točke 2 dela 8 Priloge I;“

se glasi:

„rezultate kliničnih in laboratorijskih testov ter pregledov po poginu iz točke 2 dela 8 Priloge I;“.

Stran 360, člen 31(b)(i):

besedilo:

se glasi:

„edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata akvakulture izvora za vse živali iz akvakulture, ki so bile prejete iz drugega obrata akvakulture, ali“.

Stran 360, člen 31(c)(i):

besedilo:

„enotno registracijsko številko ali številko odobritve namembnega obrata akvakulture ali“

se glasi:

„edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve namembnega obrata akvakulture ali“.

Stran 360, člen 31(f):

besedilo:

„rezultate kliničnih in laboratorijskih testov ter pregledov po smrti iz točke 2 dela 9 Priloge I;“

se glasi:

„rezultate kliničnih in laboratorijskih testov ter pregledov po poginu iz točke 2 dela 9 Priloge I;“.

Stran 361, člen 32(d):

besedilo:

„podrobnosti o premikih v odobreni obrat akvakulture, vključno z edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata akvakulture izvora vseh živali iz akvakulture, prejetih iz drugega obrata akvakulture;“

se glasi:

„podrobnosti o premikih v odobreni obrat akvakulture, vključno z edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata akvakulture izvora za vse živali iz akvakulture, ki so bile prejete iz drugega obrata akvakulture;“.

Stran 361, člen 33(d):

besedilo:

se glasi:

Stran 361, člen 33(e):

besedilo:

„podrobnosti o premikih iz odobrenega obrata akvakulture, vključno z enotno registracijsko številko ali številko odobritve namembnega obrata akvakulture, razen če gre za premike v gospodinjstva;“

se glasi:

„podrobnosti o premikih iz odobrenega obrata akvakulture, vključno z edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve namembnega obrata akvakulture, razen če gre za premike v gospodinjstva“.

Stran 364, Priloga I, del 1, odstavek 1(a)(ii):

besedilo:

„če v istem obratu akvakulture obstajajo funkcionalne enote, navedene v nadaljevanju, morajo biti ločene s primernimi higienskimi barierami:

—	enote valilnic,

—	enote za pitanje,

—	enote za predelavo,

—	odpremni center;“

se glasi:

„če v istem obratu akvakulture obstajajo funkcionalne enote, navedene v nadaljevanju, morajo biti ločene s primernimi higienskimi barierami:

—

vališča,

—	enote za gojenje,

—	enote za predelavo,

—	odpremni center;“.

Stran 364, Priloga I, del 1, odstavek 1(a)(vi):

besedilo:

„pogostost odstranjevanja mrtvih živali iz vseh proizvodnih enot mora zagotoviti čim manjši infekcijski pritisk, vendar mora biti v praksi izvedljiva glede na proizvodno metodo, ki se uporablja; mrtve živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1);“

se glasi:

„poginule živali morajo biti iz vseh proizvodnih enot odstranjene tako pogosto, da bo zagotovljen čim manjši infekcijski pritisk in da bo to glede na uporabljeno proizvodno metodo v praksi izvedljivo; poginule živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1);“.

Stran 364, Priloga I, del 1, odstavek 1(a)(viii):

besedilo:

„če obrati akvakulture prejemajo oplojena jajčeca iz drugih obratov in če je biološko izvedljivo, je treba ta jajčeca ob prihodu ustrezno razkužiti, vso embalažo pa razkužiti ali biološko varno odstraniti;“

se glasi:

„če obrati akvakulture prejemajo oplojene ikre iz drugih obratov, je treba te ikre, če je to biološko izvedljivo, ob prihodu ustrezno razkužiti ter vso embalažo razkužiti ali biološko varno odstraniti;“.

Stran 365, Priloga I, del 1, odstavek 2(d):

besedilo:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor naravnih plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni, in okoljskih omejitev obrata akvakulture;“

se glasi:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni, in okoljskih omejitev obrata akvakulture;“.

Stran 365, Priloga I, del 2, odstavek 1(a)(ii):

besedilo:

„če v istem obratu akvakulture obstajajo funkcionalne enote, navedene v nadaljevanju, morajo biti ločene s primernimi higienskimi barierami:

—	enote valilnic,

—	enote za pitanje,

—	enote za predelavo,

—	odpremni center;“

se glasi:

„če v istem obratu akvakulture obstajajo funkcionalne enote, navedene v nadaljevanju, morajo biti ločene s primernimi higienskimi barierami:

—

vališča,

—	enote za gojenje,

—	enote za predelavo,

—	odpremni center;“.

Stran 365, Priloga I, del 2, odstavek 1(a)(vi):

besedilo:

„pogostost odstranjevanja mrtvih živali iz akvakulture iz vseh proizvodnih enot mora biti taka, da zagotovi čim manjši infekcijski pritisk, da pa je v praksi izvedljiva glede na proizvodno metodo, ki se uporablja; mrtve živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009;“

se glasi:

„poginule živali iz akvakulture morajo biti iz vseh proizvodnih enot odstranjene tako pogosto, da bo zagotovljen čim manjši infekcijski pritisk in da bo to glede na uporabljeno proizvodno metodo v praksi izvedljivo; poginule živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009;“.

Stran 366, Priloga I, del 2, odstavek 1(a)(viii):

besedilo:

se glasi:

Stran 366, Priloga I, del 2, odstavek 2(d):

besedilo:

„v vsakem obratu akvakulture v skupini morajo biti uvedeni ustrezni ukrepi za nadzor naravnih plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni, in okoljskih omejitev obrata akvakulture;“

se glasi:

„v vsakem obratu akvakulture v skupini morajo biti uvedeni ustrezni ukrepi za nadzor plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni, in okoljskih omejitev obrata akvakulture;“.

Stran 366, Priloga I, del 3, odstavek 1(a)(vi):

besedilo:

„pogostost odstranjevanja mrtvih živali iz vseh proizvodnih enot mora biti taka, da zagotovi čim manjši infekcijski pritisk; mrtve živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009;“

se glasi:

„poginule živali morajo biti odstranjene tako pogosto, da bo zagotovljen čim manjši infekcijski pritisk; poginule živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009;“.

Stran 367, Priloga I, del 3, odstavek 1(a)(viii):

besedilo:

„če zaprti obrati akvakulture prejemajo oplojena jajčeca iz drugih obratov, je treba ta jajčeca, če je to biološko izvedljivo in ne ovira doseganja ciljev raziskave, ob prihodu ustrezno razkužiti, vso embalažo pa razkužiti ali biološko varno odstraniti;“

se glasi:

„če zaprti obrati akvakulture prejemajo oplojene ikre iz drugih obratov, je treba te ikre, če je to biološko izvedljivo in ne ovira doseganja ciljev raziskave, ob prihodu ustrezno razkužiti ter vso embalažo razkužiti ali biološko varno odstraniti;“.

Stran 367, Priloga I, del 3, odstavek 3(h):

besedilo:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor naravnih plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni;“

se glasi:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni;“.

Stran 368, Priloga I, del 4, odstavek 1(a)(vi):

besedilo:

„vzpostavljeni morajo biti primerni ukrepi, s katerimi je omogočeno, da se vsa prometna sredstva in njihovi zabojniki, v katerih se vodne živali dostavijo v obrat za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, očistijo in razkužijo, preden zapustijo obrat.“

se glasi:

„vzpostavljeni morajo biti primerni ukrepi, s katerimi je omogočeno, da se vsa prevozna sredstva in njihovi zabojniki, v katerih se vodne živali dostavijo v obrat za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, očistijo in razkužijo, preden zapustijo obrat.“.

Stran 369, Priloga I, del 5, odstavek 1(a)(vi):

besedilo:

„odpadna voda iz obrata za prečiščevanje se ne sme brez ustrezne obdelave izpuščati neposredno v vodna telesa, če bi lahko bi ogrožen zdravstveni status vodnih živali glede bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni.“

se glasi:

„odpadna voda iz obrata za prečiščevanje se ne sme brez ustrezne obdelave izpuščati neposredno v odprte vode, če bi lahko bil ogrožen zdravstveni status vodnih živali glede bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni.“.

Stran 369, Priloga I, del 5, odstavek 2(d):

besedilo:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor naravnih plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni;“

se glasi:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni;“.

Stran 369, Priloga I, del 6, odstavek 1(a)(vi):

besedilo:

„odpadna voda iz odpremnega centra se ne sme brez ustrezne obdelave izpuščati neposredno v vodna telesa, če bi lahko bi ogrožen zdravstveni status vodnih živali glede bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni.“

se glasi:

„odpadna voda iz odpremnega centra se ne sme brez ustrezne obdelave izpuščati neposredno v odprte vode, če bi lahko bil ogrožen zdravstveni status vodnih živali glede bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni.“.

Stran 370, Priloga I, del 6, odstavek 2(d):

besedilo:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor naravnih plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni;“

se glasi:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni;“.

Stran 370, Priloga I, del 7, odstavek 2(d):

besedilo:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor naravnih plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni, in okoljskih omejitev območja za ponovno nasaditev.“

se glasi:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni, in okoljskih omejitev območja za ponovno nasaditev.“.

Stran 371, Priloga I, del 8, odstavek 1(b)(vii):

besedilo:

„pogostost odstranjevanja mrtvih živali iz vseh karantenskih enot mora biti taka, da zagotovi čim manjši infekcijski pritisk; mrtve živali je treba odstraniti v skladu s členom 12 ali 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009 kot snovi kategorije 1 ali kategorije 2;“

se glasi:

„poginule živali morajo biti iz vseh karantenskih enot odstranjene tako pogosto, da bo zagotovljen čim manjši infekcijski pritisk; poginule živali je treba odstraniti v skladu s členom 12 ali 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009 kot snovi kategorije 1 ali kategorije 2;“.

Stran 371, Priloga I, del 8, odstavek 2(b):

besedilo:

„vse živali iz akvakulture, ki med obdobjem karantene umrejo ali se pri njih pokažejo simptomi bolezni, mora klinično pregledati veterinar, v laboratoriju, ki ga je za ta namen določil pristojni organ, pa je treba opraviti testiranje vzorcev;“

se glasi:

„vse živali iz akvakulture, ki med obdobjem karantene poginejo ali se pri njih pokažejo simptomi bolezni, mora klinično pregledati veterinar, v laboratoriju, ki ga je za ta namen določil pristojni organ, pa je treba opraviti testiranje vzorcev;“.

Stran 372, Priloga I, del 8, odstavek 3(b):

besedilo:

„odpadno vodo iz karantenskega obrata je treba primerno obdelati, da je zagotovljeno, da se pred izpustom inaktivirajo povzročitelji okužb z boleznimi s seznama in porajajočimi se boleznimi pred izpustom;“

se glasi:

„odpadno vodo iz karantenskega obrata je treba primerno obdelati ter tako zagotoviti, da se pred izpustom inaktivirajo povzročitelji okužb z boleznimi s seznama in porajajočimi se boleznimi;“.

Stran 372, Priloga I, del 8, odstavek 3(i):

besedilo:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor naravnih plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni;“

se glasi:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni;“.

Stran 372, Priloga I, del 9, odstavek 1(a)(vii):

besedilo:

„pogostost odstranjevanja mrtvih živali iz vseh proizvodnih enot v obratu mora biti taka, da zagotovi čim manjši infekcijski pritisk; mrtve živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009;“

se glasi:

„poginule živali morajo biti iz vseh proizvodnih enot v obratu odstranjene tako pogosto, da bo zagotovljen čim manjši infekcijski pritisk; poginule živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009;“.

Stran 373, Priloga I, del 9, odstavek 2(b):

besedilo:

„vse živali iz akvakulture, ki med 90-dnevnim obdobjem osamitve umrejo ali se pri njih pokažejo simptomi bolezni, mora klinično pregledati veterinar, v laboratoriju, ki ga je za ta namen določil pristojni organ, pa je treba opraviti testiranje vzorcev.“

se glasi:

„vse živali iz akvakulture, ki med 90-dnevnim obdobjem osamitve poginejo ali se pri njih pokažejo simptomi bolezni, mora klinično pregledati veterinar, v laboratoriju, ki ga je za ta namen določil pristojni organ, pa je treba opraviti testiranje vzorcev.“.

Stran 373, Priloga I, del 9, odstavek 3(c):

besedilo:

„če je potrebno, da ne bi bil ogrožen zdravstveni status sprejemnih vodnih teles, je treba odpadno vodo iz obrata akvakulture primerno obdelati, da je zagotovljeno, da se pred izpustom inaktivirajo povzročitelji okužb z boleznimi s seznama in porajajočimi se boleznimi;“

se glasi:

„da ne bi bil ogrožen zdravstveni status odprtih voda, kamor se spustijo odpadne vode, je treba odpadno vodo iz obrata akvakulture po potrebi primerno obdelati ter tako zagotoviti, da se pred izpustom inaktivirajo povzročitelji okužb z boleznimi s seznama in porajajočimi se boleznimi;“.

Stran 373, Priloga I, del 9, odstavek 3(g):

besedilo:

„uvedeni so ustrezni ukrepi za nadzor naravnih plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni.“

se glasi:

„uvedeni so ustrezni ukrepi za nadzor plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni.“.

Stran 374, Priloga I, del 10, odstavek 1(a)(iv):

besedilo:

se glasi:

„poginule živali morajo biti iz vseh proizvodnih enot odstranjene tako pogosto, da bo zagotovljen čim manjši infekcijski pritisk; poginule živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009.“.

Stran 374, Priloga I, del 10, odstavek 2(e):

besedilo:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor naravnih plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni;“

se glasi:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga ti plenilci predstavljajo za širjenje bolezni;“.

Stran 375, Priloga I, del 11, odstavek 1(a)(vi):

besedilo:

se glasi:

Stran 375, Priloga I, del 11, odstavek 2(d):

besedilo:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor naravnih plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga predstavljajo ti plenilci, in okoljskih omejitev obrata akvakulture;“

se glasi:

„uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za nadzor plenilcev ob upoštevanju tveganja, ki ga predstavljajo ti plenilci, in okoljskih omejitev obrata akvakulture;“.

Stran 376, Priloga I, del 12, odstavek 1(a)(v) in (vi):

besedilo:

„(v)	evidentirati je treba vzrok kakršne koli smrtnosti, do katere pride med zdravljenjem, mrtve živali pa je treba odstranjevati iz obrata akvakulture s pogostostjo, ki zagotavlja čim manjši infekcijski pritisk, vendar je v praksi izvedljiva glede na razpored zdravljenja zadevnih živali iz akvakulture;

(vi)	pogostost odstranjevanja mrtvih živali iz vseh proizvodnih enot mora biti taka, da zagotovi čim manjši infekcijski pritisk; mrtve živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009;“

se glasi:

„(v)

evidentirati je treba vzrok kakršnega koli pogina, do katerega pride med zdravljenjem, poginule živali pa morajo biti iz obrata akvakulture odstranjene tako pogosto, da se bo infekcijski pritisk čim bolj zmanjšal in da bo to glede na razpored zdravljenja zadevnih živali iz akvakulture v praksi izvedljivo;

(vi)	poginule živali morajo biti iz vseh proizvodnih enot odstranjene tako pogosto, da bo zagotovljen čim manjši infekcijski pritisk; poginule živali je treba odstraniti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009;“.

Stran 377, Priloga II, del 2, odstavek 1(a), (b) in (c):

besedilo:

„(a)

pregledati je treba zadevne evidence, ki se vodijo v skladu z obveznostmi vodenja evidenc iz člena 186 Uredbe (EU) 2016/429 ter členi 23, 32 in 33 te uredbe, da bi ocenili, ali v obratu akvakulture obstajajo znamenja povečane umrljivosti ali prisotnosti bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni, ki bi jih bilo treba upoštevati med veterinarjevim obiskom;

(b)	pregledati je treba vse dele obrata akvakulture, posebej pa je treba biti pozoren pri tistih proizvodnih enotah, v katerih so v evidencah iz točke (a) navedena znamenja povečane umrljivosti;

(c)	če niti pri pregledu evidenc niti pri kliničnem pregledu vseh proizvodnih enot ni znamenj prisotnosti bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni, ni treba odvzeti vzorcev za laboratorijsko preiskavo;“

se glasi:

„(a)

pregledati je treba zadevne evidence, ki se vodijo v skladu z obveznostmi vodenja evidenc iz člena 186 Uredbe (EU) 2016/429 ter členi 23, 32 in 33 te uredbe, da bi ocenili, ali v obratu akvakulture obstajajo znaki povečanega pogina ali prisotnosti bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni, ki bi jih bilo treba upoštevati med veterinarjevim obiskom;

(b)	pregledati je treba vse dele obrata akvakulture, posebej pa je treba biti pozoren pri tistih proizvodnih enotah, pri katerih je v evidencah iz točke (a) naveden povečan pogin;

(c)	če niti pri pregledu evidenc niti pri kliničnem pregledu vseh proizvodnih enot ni znakov prisotnosti bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni, ni treba odvzeti vzorcev za laboratorijsko preiskavo;“.

Stran 378, Priloga II, del 2, odstavek 2(a) in (b):

besedilo:

„(a)

pregledati je treba zadevne evidence, ki jih vodi vsak obrat akvakulture v skupini obratov akvakulture ali ki se vodijo v njegovem imenu v skladu s členom 186 Uredbe (EU) 2016/429 in členom 24 te uredbe, da bi ugotovili, ali obstajajo znamenja povečane umrljivosti ali prisotnosti bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni, ki bi jo bilo treba upoštevati pri odločitvi o tem, kateri obrat akvakulture v skupini je treba obiskati za namene spremljanja na podlagi tveganja;

(b)

če se pri pregledu evidenc iz točke (a) pokažejo znamenja povečane umrljivosti ali prisotnosti bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni v katerem od obratov akvakulture v skupini, je treba ta obrat obiskati za namene spremljanja na podlagi tveganja; med tem obiskom se je treba ravnati po korakih iz točk 1(b)–(g);“

se glasi:

„(a)

pregledati je treba zadevne evidence, ki jih vodi vsak obrat akvakulture v skupini obratov akvakulture ali ki se vodijo v njegovem imenu v skladu s členom 186 Uredbe (EU) 2016/429 in členom 24 te uredbe, da bi ugotovili, ali obstajajo znaki povečanega pogina ali prisotnosti bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni, ki bi jo bilo treba upoštevati pri odločitvi o tem, kateri obrat akvakulture v skupini je treba obiskati za namene spremljanja na podlagi tveganja;

(b)

če se pri pregledu evidenc iz točke (a) pokaže povečan pogin ali prisotnost bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni v katerem od obratov akvakulture v skupini, je treba ta obrat obiskati za namene spremljanja na podlagi tveganja; med tem obiskom se je treba ravnati po korakih iz točk 1(b)–(g);“.

Stran 378, Priloga II, del 2, odstavek 2(c), prvi stavek:

besedilo:

„če se pri pregledu evidenc iz točke (a) ne ugotovijo znamenja povečane umrljivosti ali prisotnosti bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni v nobenem od obratov akvakulture v skupini, se obiski za namene spremljanja na podlagi tveganja opravijo:“

se glasi:

„če se pri pregledu evidenc iz točke (a) ne ugotovi povečan pogin ali prisotnost bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni v nobenem od obratov akvakulture v skupini, se obiski za namene spremljanja na podlagi tveganja opravijo:“.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 204

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 10. junij 2021

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/930 z dne 1. marca 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo naravo, resnost in trajanje gospodarske recesije iz člena 181(1)(b) in člena 182(1)(b) navedene uredbe ( 1 )	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/931 z dne 1. marca 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodo za opredelitev poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti z enim ali več pomembnimi povzročitelji tveganja za namene člena 277(5), formulo za izračun nadzorniške delte nakupnih in prodajnih opcij, razporejenih v kategorijo obrestnega tveganja, in metodo za določanje, ali je posel dolga ali kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali v najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja za namene člena 279a(3)(a) in (b) v okviru standardiziranega pristopa za kreditno tveganje nasprotne stranke ( 1 )	7
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/932 z dne 9. junija 2021 o začasni ukinitvi dovoljenja za lasalocid A natrij (Avatec 15 % cc) in lasalocid A natrij (Avatec 150 G) kot krmna dodatka za piščance za pitanje in rejene nesnice (imetnik dovoljenja Zoetis Belgium S.A.) ( 1 )	13
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/933 z dne 9. junija 2021 o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 glede nekaterih ukrepov proti krizi zaradi pandemije COVID-19	16
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/934 z dne 9. junija 2021 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje klasične prašičje kuge ( 1 )	18
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2021/935 z dne 3. junija 2021 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 13. zasedanju Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet glede sprejetja sprememb enotnega tehničnega predpisa za lokomotive in potniška tirna vozila, tovorne vagone ter dostopnosti železniškega sistema za invalide in osebe z zmanjšano mobilnostjo, sprejetja enotnega tehničnega predpisa, ki se uporablja za vlakovne kompozicije in preverjanja združljivosti s progo, ter za podsistem infrastruktura, posodobitve sklicev na tehnične dokumente iz Dodatka I k enotnemu tehničnemu predpisu v zvezi z telematskimi aplikacijami za tovorni promet, ter glede revizije ATMF v zvezi s subjekti, zadolženimi za vzdrževanje	39
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/936 z dne 3. junija 2021 o harmoniziranih standardih za gospodinjske pralne in pralno-sušilne stroje, pripravljenih v podporo Uredbi (EU) 2019/2023 in Delegirani uredbi (EU) 2019/2014	42

	Popravki
*	Popravek Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 ( UL L 150, 14.6.2018 )	47
*	Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/691 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za obrate akvakulture in prevoznike vodnih živali ( UL L 174, 3.6.2020 )	48


	(1) Besedilo velja za EGP.